Poštnina platana v ®cttnrtn! Cena Sin 1—' si tv. m V Cjubljnal, d poncddiik, 31. avgusta 1936 leto 1. Zatišje po bojiščih - Kdo je novi sovjetski poslanik v Madridu nraSi k iracnS napadi na Madrid Madrid, 31. avg. o. V zadnjih 48 urah so nacionalistična letala štirikrat napadla iz zraka Madrid. Namen teh napadov ni toliko v uspešnem obstreljevanju, kakor v tein, da drže nacionalisti madridsko prebivalstvo v neprestani napetosti in strahu. Zaradi teh napadov vlada v Madridu silovita zmeda, katero pospešujejo različni vladni ukrepi, smrtne obsodbe in pa ponavljajoči se primeri nepokorščine v vrstah rdečih čet. Pri včerajšnjem napadu na Madrid so letalske bombe ubilo dva človeka ter jih 15 ranile. Burgos, 31. avgusta, o. Včeraj so nacionalistična letala bombardirata asturske pozicije vladnih čei. Veliko število bomb so telala zmetala na trdnjavo Guadelupe, dalje na vas Naval Peral in na železniško postajo Vilarba. Bombardirala so tudi Escurial, staro, slavno grobnico^ španskih kraljev, kjer so skoncentrirane močne čete rdeče milice. Na Escurial so letala zmetala nad 200 težkih bomb, bombardirala so pa tudi > rožarno F.sbar v bližini Madrida, katero je zodc o okrog 50 bomb. Eksplodiralo je več objektov v tovarni za strelivo. Kdo je novi sovjetski poslanik v Madridu Ženeva, 31. avg. o. Tu je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je drugi glaviji tajnik ZN Ro-senberg odslopil brez vsakega zunanjega povoda. Še večje začudenje pa je povzročilo njegovo imenovanje za novega sovjetskega poslanika v Madridu. Ko je sovjetska Rusija stopila v ZN je kot edinega svojega zastopnika v tajništvu Zveze imenovala Rosenberga, ki ga smatrajo poleg Lit-vinova za najsposobnejšega zastopnika sovjetske diplomacije. Rosenberg je od tedaj postal zli duh ZN. Njegova naloga pri Zvezi naj bi bila, da bi namesto ZN vršili pomirjevalno delo takozvani pokrajinski pakti med državami, ki niso nič drugega, kakor tajne vojaške zveze, sklenjene v interesu boljševikov. Dejstvo, da jo sovjetska Rusija imenovala svojega najsposobnejšega človeka na važno mesto v Madridu, kaže, da imajo 1m>1 jgeviki tam še zelo resne namene. Za to govori tudi navdušeni sprejem, ki ga je bil Rosenberg deležen včeraj, ko je izročil svoje listine predsedniku španske republike. Pogajanja za omilienfe vofne Pariz, 30. avg. AA. Iz Saint Jean de Luza poročajo, da se je vršila včeraj tam konferenca diplomatskih zastopnikov Argentine, Urugvaja, Italije in Nemčije v Madridu, katere so se udeležili tudi zastopniki španskih upornikov. Francoski, angleški in ameriški diplomati niso hoteli na to konferenco. Vendar so se informirali o njenem >oteku. Vse kaže, da je bilo na konferenci pred-agano, naj sc ustanovi posebna mednarodna komisija z enakimi funkcijami, kakršne je imel mednarodni Rdeči križ za časa svetovne vojne, ki naj bi si prizadevala, da se omili državljanska vojna v Španiji. Konferenca se bo v torek ali sredo nadaljevala. Kakor poroča agencija Reuter, so se pripeljali danes v Saint Jean de Luz po štirje zastopniki ljudske fronte in upornikov v Španiji, ki bodo sprejeli na znanje predloge. zastopnikov tujih sil za omiljenje državljanske vojne v Španiji. Kakor znano gre za ustanovitev posebne mednarodne komisije z arbitražno funkcijo. Nastal pa je spor, kdo naj bi bil predsednik tega odbora. Stara španska zastava veje povsod Burgos, 31. avg. o. Kakor doznavajo, bo nacionalistična vlada v Burgosu danes objavila odlok, s katerim se na vsem ozemlju, ki je v rokah nacionalistov, spet uvaja stara španska zastava izza monarhije. Po istih poročilih so nacionalistični vojaki docela uničili takozvani »železni oddelek«, ki je predstavljal najodličnejšo četo vladne vojske. Na bojiščih zatišje Madrid, 31. avg. Notranje ministrstvo je izdalo komunike. ’• katerem pravi, da so bili nasprotniki včeraj na vseh frontah odbiti. V Estremaduri vlad- F. ne čete nenehoma napadajo. V Asturiji in Andaluziji se nadaljujejo borbe in je vladna vojska dosegla znatne uspehe. Na severni fronti se vladni miličniki odločno borijo proti upornikom. Na fronti pri Huesci je tudi včeraj vladalo zatišje. Prednji oddelki vladne vojske so proti večeru zavzeli vas Afis, ki leži 16 km daleč od Huesce. Padec te vasi je precejšnjega pomena, ker bo sedaj vladna vojska lahko obkolila mesto in prekinila njegove zveze z Jaco. Sestrelili so tuli neko uporniško letalo, ki je krožilo nad zavzeto vasjo. Snoči je krenila na bližnjo fronto spet dolga vrsta tovornih avtomobilov z miličniki. Poveljnik vladnih čet je izjavil, da je vse v redu in da se situacija na fronti ni spremenila. V San Sebastianu je vladal včeraj mir. Polkovnik Sandino, strokovni svetnik katalonske vlade v vojaških zadevah, je objavil komunike, da so vladna letala bombardirala uporniško kolono. ki je skušala priti na pomoč upornikom v Huesci. Kolona se je morala vrniti. Več njenih tovornih avtomobilov je bilo uničenih. Zunanje ministrstvo je črtalo iz španskega diplomatskega zbora dosedanjega poslanika v Pragi Gijaro. Nacionalisti počasi prodirajo Burgos, 31. avg. Poveljstvo nacijonalne junte je izdalo komunike, po katerem nacijonalisti zmagujejo na frontah t Asturiji in AragonljL V bližini Oyarzuna so nacijonalisti zavzeli nove postojanke, ki so od Iruna oddaljene samo le 1 km. Na fronti pred San Sebastijanom je megla včeraj onemogočila sleherno borbo. Pri Teruelu so nacijonalisti odbili napad vladnih čet, ki so jih poslali iz Va- lencije na fronto. Bitka se je vršila pri Campilli. Ubitih je bilo 70 vladnih miličnikov. Oddelek nacijonalistov pod vodstvom majorja Castejona je zavzel vas Oropezo blizu Toleda. Burgos, 31. avg. AA, Več nacijonalističnih kolon prodira v smeri proti Guadalajari, da bi obkolile mesto Siguenco. Železniška zveza med severno in vzhodno Španijo se normalno vzdržuje. V Burgos je prispela velika skupina Kataloncev, nasprotnikov sedanje katalonske vlade, ki so se zadnje čase skrivali v gorah, dokler jim ni uspelo priti na uporniško stran. Katalonci nameravajo ustanoviti svoje posebne kolnoe za borbo proti sedeanje-mu režimu. Burgos, 30, avg. AA. Vrhovno poveljstvo nac. junte je prejelo od generalnega štaba galicijske divizije vest, da je šolska ladja »Galate« z vsemi gojenci in posadko prestopila na stran upornikov in da se sedaj nahaja pred Terrolom. Nacionalisti socializirajo Burgos, 31. avg. Ker je sedaj vsa pokrajina okrog Ria Tinta v rokah nacijonalistov, je vlada v Burgosu izdaj odredbo, da se imajo zapleniti vsi rudniki ter staviti na razpolago vojaškim oblastem. Vendar se bo lahko ves presežek produkcije stavil na razpolago svobodni trgovini na osnovi posebne uredbe o ureditvi cen. Vojaško sodišče pravkar soli 67 rudarjev, ki so iz Ria Tinta s tovornimi avtomobili poskušali prodreti do Seville in jo napasti z dinamitnimi bombami. Državni tožilec je zahteval za vse obtožence smrtno kazen. Sevilla, 30. avg. AA. Poveljstvo nac. vojske prejema še nadalje prispevke v gotovini in blagu. Pretekli teden so zbrali okoli 2 milijona pezet v gotovini, poleg tega pa še mnogo nakitja in dragocenosti. Samo za uporniško letalstvo so doslej zbrali 3 milijone pezet. Mussolini napoveduje nova obračunavanja: Italija lahko mobilizira na mig 8 milijonov vojakov Avellino, 31. avg. o. Sinoči ob 19 uri je ministrski predsednik Mussolini imel tukaj velik govor kot zaključek orjaških italijanskih manevrov vseh vrst vojske. Govor se je vršil po paradi čet, kateri so prisostvovali vsi italijanski maršali, vsi višji drž. funkcionarji ter minister za propagando Ciano. Dopoldne je Mussolini odlikoval 13 letnega abesinskega prostovoljca Fusca s srebrno kolajno za hrabrost, s katero se je odlikoval v vojaških akcijah na abesinskih bojiščih. Vrh tega je Mussolini razdelil nagrade 300 rodbinam iz tega kraja, ki imajo skupno 3000 otrok, Zvečer je imel Mussolini na mestnem trgu go-govor, v katerem je dejal: »Častniki, podčastniki, kaproli in vojaki, črne srajce in možje iz Erpinije. Govorim vam in italijanskemu narodu. Veliki manevri 14. leta po fašistovskem štetju so končani. Ti manevri so od prvega do zadnjega dne potekali v ozračju silovitega navdušenja. Vi ste imeli to čast, da na svojem ozemlju spremljate velike manevre v prvem letu fašistovskega imperija. Jutri bo v dolini Volturara pred kraljem Emanuelom III., cesarjev Abesinije, defiliralo čez 60.000 vojakov, 200 tankov. 400 topov, 400 možnarjev, 3000 strojnic in 2800 avtomobilov, Ta kompleks ljudi in bojnih sredstev je silen. Toda ta komplekes predstavlja sicer lep, toda lahko rečemo neznaten del, če ga primerjamo z vsemi vojaki in z vsemi vojnimi sredstvi, s katerimi lahko danes Italija zatrdno računa. Pozivam Italijane, da do .zadnje črke poslušajo in razumejo to mojo odločno izjavo: Uspeh vojne v Vzhodni Airiki, pa tudi posledica te vojne v Afriki je, da so vse vojne sile Italije danes pripravljene in močne. Na preprosto povelje lahko vsak trenutek mobiliziramo 8 milijonov 1 ju- Vse beži iz Iruna Bayonnc, 31. avg. AA. Havas: Civilno prebivalstvo je začelo izpraznjevati Irun. Uporniška letala so metala letake, v katerih sporočajo uporniki, da bodo danes ali jutri Irun zdrobili v prah s skupnim bombardiranjem iz topov, letal in vojnih ladij. Mestni župan je bil opozorjen, da ta grožnja ni prazna in da naj brž poskrbi za vso potrebno. Zvečer so zopet metali letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, da naj se umakne na francosko ozemlje. Zato je mestni župan ukrenil vse potrebno. Starci, žene in otroci so v dolgih sprevodih nosili v Francijo, kar so mogli še pobrati iz svojih domov. Vsi moški pa, ki so še sposobni nositi orožje, so ostali v Španiji. V njihovih očeh se bere skrajna odločnost. Do snoči je prišlo na postajo v Henday okoli 1000 žena, starčkov in otrok, katere so nastanili v St. Jean de Luz. Ponoči je prišlg še okoli 2000 beguncev. Madrid, 31. avg. Vojni minister je včeraj ob 15. uri objavil uradno poročilo, v katerem pravi, da se je bitka nadaljevala na fronti v Estraniii-duri, vendar ne v tako hudi obliki kakor v zadnjih dveh dneh. Huda bitka pri Nevalmoralu^ ie trajala šest ur v pokrajini Casernes. Uporniške čete so bile po številu močnejše, bile pa so odbite s težkimi izgubami. V pokrajini Sigvence so lojalne čete dobrovoljcev napadle upornike in ujele 53 upornikov. Opoldne so korakali po madridskih ulicah novi oddelki civilnih gardistov, ki jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Havas: Tukajšnji radio objavlja, da se oddelek polkovnika Jagueja nahaja pred Toledom. V teku štirih dni ie ta oddelek zaplenil 20 topov, 16 strojnic in 800 pušk in ujel en bataljon. Nacionalisti so zavzeli Puento, Tavalero in Deliaje. Havas: Letalstvo nacionalističnih čet je včeraj bombardiralo položaje v Asturiji na odseku Gua-dalupe. Bombardirali so tudi vladne položaje pri Navalperalu in ob železniški postaji Vilalba in Eskorijala. Na tovarno orožja so vrgli bombe, ki so tehtale po 250 kg. Portugalci proti komunistom Lizbona, 30. avg. AA. Reuter poroča: Snoči so se tu vršile velike protikomunistične manifestacije. Demonstranti so vzklikali Portugalski, Nemčiji, nacionalistični Španiji in Italiji. Manifestacijo so priredili nacionalni delavski sindikati. Udeležilo se je je več ko 30 tisoč ljudi. Vsi govorniki so poveličali uspehe nacionalistiv na španskem. Neki govornik je predlagal ustanovitev naetsjia-listične legije, ki bi se borila zoper komuniste. Množica je ta predlog sprejela z velikim odobravanjem. Slišali so se vzkliki: Živela Nemčija! Dol rdeči psi iz Moskvel d L To |e uspeh 14 letnega dela iailstovske vlade. Italijanski narod mora vedeti, da je njegov notranji in zunanji mir dobro zavarovan, in hkratu s tem tudi mir sveta. Italija ima zdaj v osrčju Afrike svojo veliko kolonijalno posest, kjer lahko uporabi vse svoje sile in sposobnosti. Zaradi tega, toda ne samo zaradi tega, želimo živeti čim dalje v miru z vsemi državami, čeprav zavračamo nesmisel o veženem miru. Po katastrofalnem neuspehu konference za razorožitev, stojimo pred tekmo o oboroževanju. Ta tekma se je že začela in je ni mogoče več ustaviti. Zato mora biti za Italijane stalno geslo ter zmeraj eno in isto geslo: Moramo biti močni, moramo biti vedno močnejši, moramo biti silovito močni, da se lahko upremo vsem naključjem in da lahko pogledamo v obraz vsaki usodi, ki nas čaka. Temu vrhovnemu povelju je treba urediti vse življenje našega naroda. Črne srajce, mladina zmage, naše cesarstvo se ni rodilo v sporazumu za zeleno diplomatsko mizo, marveč po petih zmagovitih in slavnih bitkah, katere smo s silnim duhom izvojevali proti zvezi skoro vseh držav sveta. To je duh revolucionarnih črnih srajc in duh te Italije, ljudske, vojaške države, ki je budna na morjih, na kopnem in v zraku. To je duh, katerega bomo našli tudi jutri, ko bo domovina poklicala italijansko vojsko. Preden končam to svoje poročilo, moram zastaviti eno vprašanje: Ali so vsi računi poravnani? In ie nekaj: Ali smo zmeraj šli naravnost napref; Jaz vam pravim in obljubljam, da bomo korakali tako ravno naprej tudi jutri in zmeraj!« Neguš se vrne v Abesinijo London, 30. avg. (Havas) »Daily Herald« P9' roča, da se misli neguš vrniti v Abesinijo List pravi, da bo abesinski cesar odpotoval v krate, ki jih Italijani še niso zasedli, in da bo tam ustanovil novo prestolnico. Iz nje bi poslal neposredno Društvu narodov prošnjo, da bi Švedska ali švica prevzeli mandat nad zahodno Abesinijo, kjer zivj okoli 2 milijona ljudi. Nov finančni škandal v Franciji Bordeaux, 31. avgusta. Listi poročajo, da je kriminalna policija izvršila preizkavo v stanovanju nemškega državljana Maksa Krocha iz Dresdena, ki deluje tu kot zastopnik dveh večjih londonskih bank. Osumili so ga, da se je spuščal v fiktivne bančne operacije in da je posamezne banke, ustanove in poedince osleparil za okrog 100 milijonov frankov. O pravem času je izvedel, da mu je policija za petami in je zbežal. Pravijo, da se je odpeljal v Amsterdam. Za njim je bila izdana tiralica. Letalska nesreča v Indiji London, 31. avgusta. Angleško letalo »Horsa« se je nekje v bližini Bahrema v Indiji bržkone ponesrečilo. Za njim ni nikakega sledu. Na letalu je bilo 8 potnikov, večinoma angleških oficirjev, ki so se vračali v Indijo, in 4 člani posadke. Današnji številki »Slovenskega doma« so priložene položnice za poravnanje naročnine, katerih naj se cenjeni naročniki blagovolijo čimprej poslužiti. Slike z včerajšnjih proslav 40 letnega jubileja prosvetnega drušva na Jesenicah Kako proslavlja delovno ljudstvo svoj praznik . Mimohod pred glavno tribuno je bil impozanten: 6kupine, ki so korakale mimo tribune, so z I robci, klobuki, zastavami in z mahanjem pozdrav-| Ijale ministra dr. Korošca in dr. Kreka. Ko so pri-| korakali mimo četverostopi fantov in deklet, je zaigrala godba fantovsko; nekdanjo orlovsko himno. Zadonel je »Bog živi« in navdušenja ni hotelo biti konec. Z mimohodom vsake skupine se je navdušenje ponovilo. V sprevodu, ki je trajal tri četrt ure, je sodelovalo okrog 4000 ljudi, kakih 3000 pa jih je tvorilo špalir. Jesenice takega sprevoda in takega navdušenja še niso doživele. Jesenice, 31. avgusta. Mogočni jeseniški Krekov dom še gotovo ni videl zbranih okrog sebe toliko vrlih Gorenjcev in zalih Gorenjk kakor v soboto in nedeljo, ko so tisoči prihiteli z vseh strani, da obenem z Jesenicami proslave 40 letnico Prosvetnega društva na Jese nicah in 25 letnico Krekove godbe. Jesenice so pričakovale te množicc v svečanem razpoloženju: pri vhodih ogromni slavoloki z velikimi pozdravnimi napisi, s hiš «o plapolale narodne in državne zastave, nekatera okna so bila okrašena z zelenjem, na Orlovskem pa so visoki mlaji, na vrhu katerih so plapolale zastave, pričali, da bo tu glavni del prireditve. Na strel topiča je v soboto začel prvi del svečanosti. Veliki Krekov dom je zažarel v svečani razsvetljavi, na prostranem vrtu poleg doma pa je 40 godbenikov, večinoma jeseniških industrijskih delavcev, začelo izvajati koncert ob priliki 25 letnice obstoja jeseniške Krekove godbe. Okrog Krekovega doma je bilo kakor v družini: zbralo se je nad 2000 ljudi, da prisostvujejo tej prireditvi. Bil pa je med ljudstvom tudi že sivolasi vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič, katerega so množice sprejele tako, kakor sprejema svoje vladike le veren in svojim dušnim pastirjem vdan slovenski človek. Že v soboto je prispel na Jesenice tudi minister dr. Miha Krek z gospo soprogo. Tudi minister dr. Krek je bil deležen burnega pozdravljanja in ovacij. Kmalu nato so se množice zbrale na velikem telovadišču za Krekovim domom. Tu je oderska skupina Krekovega prosvetnega društva na prostem predvajala »Slehernika«. Bilo je razprodanih nad 2000 sedežev in stojišč, kar zgovorno priča o veliki številčni udeležbi. Ko je vzhajalo sonce so včeraj zjutraj zadonele z balkona Krekovega prosvetnega doma fanfare Krekove godbe. Klicale so k novemu prazniku gorenjske prosvete. 'Kmalu so se zbrali jeseniški zastopniki na kolodvoru, z njimi je bila Krekova godba, in skupno so pričakovali jutranjih vlakov, ki so z vseh strani dovažali številne udeležence na svečanosti. Nič manj kakor z vlakom, pa ni prišlo ljudstva peš, na vozovih, na kolesih in na konjih. Od vseh strani so se po cestah bližali Jesenicam celi sprevodi narodnih noš. Na velikih in okrašenih vozovih so sedele skupine fantov, deklet, mož in žena; v sredi harmonikar, pred in za vozovi pa jezdeci. Take skupine so se vozile po cestah skozi vasi, pridruževale so se nove skupine in vse je imelo le eno smer: proti Jesenicam. Krasen je bil pogled v Jesenicah, ko so se začele vse te skupine zbirati k slavnostnemu sprevodu. Nepozabni prizori Okrog pol devete ure se je ustavilo v Jesenicah nekaj avtomobilov. Izstopila sta med drugimi tudi naš slovenski voditelj dr. Anton Korošec in minister dr. Miha Krek. Kjerkoli se vodja Slovencev ■fi pojavlja, povsod je deležen prisrčnega pozdrava in ovacij: tako je bilo tudi v Jesenicah. Ljudje, ki so spoznali ministra dr. Korošca, so mu priredili pragu ve manifestacije. Oba ministra z odličniki sla nato _,„odšla na tribunala.časijne goste nasproti kolodvora. Tedaj so z gornje strani že zadonele fanfare, in kmalu so se izza ovinka pokazali najprej fanfa-risti Prosvetne zveze iz Ljubljane v krasnih narodnih nošah, za njimi konjeniki, sami postavni gorenjski fantje. Sledili so na kolesih, dobesedno zavitih v narodne trake in zelenje, kolesarji, nato narodne noše, odbor Krekovega prosvetnega društva, skupine delavstva in JSZ, vrste fantov in deklet v četverostopih, dalje skupine, zaključevale pa so sprevod dolge vrste narodnih noš in skujjin, ki predstavljajo narodne običaje. Na| Bog blagoslovi nfuno delo V krasnem redu so se skupine sprevoda, ki so prihajale na veliko telovadišče za Krekovim domom, zvrščale na velik prostor pred mogočnim oltarjem, ki je bil jx>stavljen za domom. Ko so tisoči stali zbrani na telovadišču, sta prispela ministra dr Korošec in dr. Krek. Ovacije so se ponovile, ko sta stopila na desno stran oltarja, kjer so bili za nju pripravljeni prostori. Val navdušenja je zopet nastal, ko je prispel sivolasi vladika dr. Jeglič. Ko sta se pozdravljala in rokovala pred oltarjem in vpričo tisočev Slovencev in Slovenk dva borca za pravice Slovencev dr. Jeglič in dr. Korošec, je zavalovilo med množicami nepopisno navdušenje. Ob levi in desni s-trani oltarja so se zamajali prapori, med množico so se dvignile kranjske marele, po širnem telovadišču pa je tisoč robcev za-mahalo v pozdrav slovenskima voditeljema. Iz vseh pozdravljanj in vzklikov je bila izražena ena želja: naj ju Bog ohrani še dolgo let in blagoslovi uspeh njunega dela. Sv. maša in zborovanje na Orlovskem Ob asistenci dekana g. Faturja iz Radovljice in župnika g. Krašne od Sv. Križa nad Jesenicami je daroval nato vladika dr. Jeglič službo božjo. Tisoči so prepevali v ubranem liudskem petju nabožne pesmi in zbrano sledili božji službi. Nepozabno ostanejo v spominu prizori, ko tisoči slovenskega naroda upognejo skupno s svojimi političnimi in prosvetnimi voditelji kolena ter kleče sprejemajo blagoslov z rok sivolasega nadpastirja. Po službi božji je imel cerkveni govor prorektor univerze g. dr. Lukman, nakar se je začel ljudski tabor, na katerem sta nastopila kot govornika g. dr. Joža Basaj in urednik »Slovenca« g. Ilija. Ljudstvo je govornika večkrat prekinjalo s .pritrjevanjem ter ju nagradilo ob zaključku z velikim odobravanjem. Popoldne: šport in telovadba Jesenice so prve dale prireditvam zopet ono staro obeležje, ko so bili s takimi proslavami vedno v zvezi tudi športni in telovadni nastopi. Kako željno je ljudstvo pričakovalo takih nastopov, smo pač včeraj lahko videli, ko so tisoči viharno pozdravljali čete fantov in deklet, mladcev in mladenk, ki so v strumnih vrstah prikorakale na telovadišče ter tam predvajale nastope, ki so publiko navdušili, kakor nekdanji orlovski nastopi. Ob komandi neumornega g. Klinarja so nastopajoči pokazali, da jim dolgoletni premori niso tako škodovali, kakor se je splošno mislilo. Včerajšnji popoldanski telovadni in športni nastop na Jesenicah pa je nepobit-no in odločno dokazal posebno eno: da si Slovenci želimo še več in čim več takih nastopov, ki naj izostanejo zopet sestavni del udejstvovanja po naših društvenih domovih in telovadiščih! Vse jeseniške proslave so dokazale, da ie glavni slovenski delavski center slovenski in odločno v taboru naše katoliške pro6vetc. Občinske volitve v 11 občinah: 80°Io oddanih glasov za dr. Korošca Ljubljana, 31. avgusta. Včeraj so bile volitve v enajstih občinah v Sloveniji. Razen v eni ie zmagala povsod lista JRZ in povsod z veliko in zelo prepričevalno večino. V vseh občinah ie bilo volilnih upravičencev 6923, od katerih jih je volilo 4616 ali 66.58% vseh volilnih upravičencev. Lista JRZ jc dobila 3715 glasov, nasprotniki pa 901 glas. JRZ je dobila 53.5% od vseh vpisanih volilcev, če pa upoštevamo le oddane glasove, pa nekaj nad 80% vseh glasov. Tako zvana »napredna« fronta se je upala doslej postaviti le na Raki svojo lastno in samostojno listo, dočim se jc doslej skrivala vedno pod drugimi maskami, in nato vse opoziciji oddane glasove prištevala sebi. Prav samostojna lista v Raki je pokazala, kakšne in kako močne so postojanke INS. V Raki je JNS postavila svojo listo, ker je tukaj upala dobiti nekaj glasov. Vsepovsod drugod pa si jc bila v svesti težkega poraza in se je blamaži izognila s tem, da liste sploh postavila ni. Slovensko ljudstvo je ostalo svojemu voditelju dr. Korošcu zvesto! Rezultati so sledeči: t Mengeš: Volilnih upravičencev 625, volilo 444, I JRZ 444, opozicija ni postavila svoje liste. i Bučka: Vol. upravičencev 289, volilo 219, JRZ 153 (16 odbornikov), opozicija 66 glasov (2 odbornika). Cerklje ob Savi: Vol. upravičencev 557 volilo 385, JRZ 307 (17 odb.), opozicija 80 (t odb.) Čatež ob Savi: Vol. upravičencev 643, volilo 422, JRZ 183 (3 odb ), opozicija 239 (15 odb.). Mokronog: Vol. upravičencev 570 volilo 365, JRZ 365 (18. odb.). Opozicija ni postavila svoje liste. Raka na Dolenjskem: Vol. upravičencev 733, volilo 397, JRZ 251 (16 odb.1), JNS 78 (1 odb.), opozicija 68 (1 odb ). Studenec pri Sevnici: Vol. upravičencev 379, volilo 260, JRZ 240 (18 odb.), opozicija 20 (0 odb.) Škocijan pri Mokrongu: Vol. upravičencev 1017, volilo 664, JRZ 554, (23 odb.), opozicija 100 (1 odb.) Križevci pri Ljutomeru: Volilnih upravičencev 1026, volilo 703, JRZ 703 (24 odb.), opozicija sploh ni postavila svoje liste. Sv. Lovrenc v Slov. goricah: Vol. upravičencev 667, volilo 459, JRZ 294 (16 odb.), opozicija 165 (2 odb). Sv. Lovrenc na Dravskem polju: Vol. upravičencev 417. volilo 298, JRZ 294 (16 odb.), opozicija 87 (2 odb.) Vzorčna hmeljska razstava v Žalcu Razgledni stolp na Pohorju bo propadel Maribor, 30. avgusta. Razgledni stolp na najvišjem vrhu vzhodnega dela Pohorju spada pač med najprivlačnejše točke tega pogorja. Človeku, ki se nanj povzpne, se razgrinja prelep razgled na Dravsko polje in Slovenske gorice tja v ogrsko ravnino. Stolp je bil zgrajen pred vojno iz močne železne konstrukcije, ki je dolgo let kljubovala vsem neprilikam. Zadnja leta pa se že pozna na njem zob časa. Rja se zajeda v železne stebre, leseni deli pa trohnijo. Že leta sem se vedno češče pojavljajo v javnosti glasovi, naj bi se stolp končno temeljito prenovil in popravil. Zdi se pa, da nima ta stolp pravega gospodarja, ker se prav nihče zanj ne briga. Jedva toliko obzirnosti je nekdo imel, da je dal spodaj pod stolpom nabiti opozorilno tablo, da je vzpon na stolp življenjskonevaren in zarati tega prepovedan. Opozorilo je res na mestu. Na vrhu hodnika manjka nekaj desk v podu ter zijajo take odprtine, da bi se nepreviden radovednež prav lahko strmoglavil v dolino. Prav tako manjka tudi dobršen del lesenih stopnic. Kljub temu opozorilu pa ljudje še vedno gredo na stolp. Zlasti tujci, ki opozorila ne razumejo. Veliko je takih, ki plezajo na stolp zvečer in ponoči, ker je z vrha zelo očarljiv pogled na krasno razsvetljeno mesto in okolica Toliko časa bodo ljudje plezali na stolp, dokler se ne bo zgodila nesreča in šele potem se bodo merodajni činitelji zganili ter začeli s popravilom. Zadnji čas je da se tujskoprometne postojanke na Pohorju, ki imajo od stolpa, kot najbolj privlačne atrakcije vzhodnih pohorskih brdov, največ koristi, zganejo ter se skupno oprimejo nujno potrebnega popravila. Bilo bi res škoda, če bi ta naprava, ki je veljala svoje dni toliko napora in denarja, zaradi nemarnosti popolnoma propadla. Sedaj je še čas, da se razgledni stolp reši. 2alec, 30. avgusta. Hmeljarska zadruga v Žalcu je priredila vzorčno hmeljsko razstavo, katere pokrovitelj je bil g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Razstavljenih je nad 100 hmeljskih vzorcev. Danes ob 9 dopoldne je prispel v Žalec gospod ban, katerega so pozdravili gg. celjski mestni župan Mihelčič, sreslti načelnik dr. Zobec, žalski župan Lorber in drugi. V imenu Hmeljarske zadruge je pozdravil g. bana njen načelnik g. Mihelčič, ki je na kratko orisal razvoj hmeljarstva v Savinjski dolini. G. bana je prosil, naj zastavi vse svoje moči, da bo naiim hmeljarjem poplačan trud, ko prodajajo svoje pridelke. Hmeljar Savinjske doline živi skromno, vendar želi človeku dostojno življenje. Gospod ban je nagovoril navzoče in je razvil pri tem naslednje misli: »Prireditev vzorčne razstave je za nas gospodarskega pomena. Savinjčani so položili temelj hmeljarstvu že leta 1885 in je to zanje največjega pridobitnega pomena. Pridne roke kmetov so gojile hmeljsko rastlino tako, da je danes zelo lepo razširjena v Savinjski dolini in da prinaša tej pokrajini letnih dohodkov od 50—100 milijonov Din. 2e ta okolnost nam nndi dovolj dokazov o pomenu te industrijske panoge. Če pa pripomnimo, da letno pride v ta kraj na tisoče hmeljsklh obiralcev in Celjsko mestno gledališče v nevarnosti Celje, 31. avgusta. Včeraj je imela Prostovoljna gasilska četa v Cdju svojo zaključno gasilsko vajo z vsemi svojimi oddelki. Predsednik čete g. Franc Dobovičnik je obvestil ob 7 poveljnika čete g. Franca Koširja, da je izbruhnil velik požar v Gledališki ulici, ki ogroža Mestno gledališče in sosednja poslopja. V goreči hiši pa leži bolnik, ki ga je treba nemudoma rešiti. Trije streli z Miklavškega hriba so alarmirali gasilce. Moštvo je v rekordnem času prihitelo na požarišče. Samaritani so z rešilnim avtomobilom v nekaj minutah rešili ogroženega bolnika, dočim so gasilci z mnogimi vodnimi curki že stopili v akcijo. Potek vaje je izpadel prav dobro in je bil nastop dovršen v rekordnem času. Celjski gasilci so s to vaio dokazali 6vojo tehnično pripravljenost in hitro udarnost, ki je v resnih slučajih za rešitev človeškega življenja in narodnega premoženja nujno potrebna. Ob tej priliki se je izkazalo, da primanjkuje kljub številnemu orodju še marsikatero orodje, posebno pa nov gasilski voz, ker le v tem primeru bodo gasilci vršili lahko svojo službo v polnem obsegu, kakor to zahtevajo potrebe našega mesta. Priporočamo, naj celjska javnost humanitarnim in nesebičnim ustanovam posveča več razumevanja. Celjske novice Spor v Mestnovl tovarni v Celju Celje, 30. avgusta. Spor v Westnovi tovarni zaenkrat zaradi od-godenih pogajanj na jutri ni prinesel bistvenih sprememb. Vodstvo tovarne je nabilo včeraj zopet dva razglasa, in sicer: »Pozivamo še enkrat vse osebe, naj nemudoma zapustijo tovarniški rajon. V pretekli noči je bil tudi plot okoli tovarne nasilno poškodovan na raznih mestih in na ta način, da so bile številne deske odtrgane od lesenega plota. Skozi nastale odprtine so potem ljudje vrdli v tovarno. Zaradi teh nasilnih j>oškodovanj in zaradi ne- dovoljenega bivanja v tovarni si pridržujemo, proti vsem udeležencem vložiti tožbo pri sodišču.« Ta >Oglas« smo prepisali in ga fionatiskiijemo dobesedno brez komentarja. V drugem razglasu pa je vodstvo tovarne pozvalo delavce, naj dvignejo v ponedeljek, 31. avgusta, in v torek, 1. septembra, svoje mezde, katere pa bo izplačeval vratar, kar doeedai ni bilo običajno. Kakor smo izvedeli, delajo ključavničarji, orodni ključavničarji in kovači nemoteno dalje, ni pa v obratu oddelek, kjer se izdeluje emajlirana posoda. Senzacija, ki ne bi smela biti »senzacija II Maribor, 30. avgusta. Pred tremi tedni se je pripetil v penzionu Btittner v Sv. Lovrencu nn Pohorju med letoviščarji, ki so se tam nahajali, prvi slučaj tifusa. Zbolela je kot prva neka gospodična, potem pa je obolelo le več oseb. Letoviščarji so bili pravočasno oblastveno posvarjeni, naj se varujejo in pazijo, ker je potok, ki teče mimo penziona, okužen e tifusom. Znano je, da je pred dvemi leti razsajala med prebivalci vzdolž tega potoka pravcata epidemija tifusa, ter je- bilo okoli 20 ljudi prepeljanih v mariborsko bolnišnico, kjer so skoraj vsi ozdraveli. Takoj, ko se je letos pojavil prvi slučaj tifusa v omenjenem penzionu, je zdravstvena oblast podvzela vse potrebne korake, da se bolezen omeji. Žal ni bilo mogoče preprečiti, da ne bi zbolele še druge osebe ter je bolezen sedaj ter- jala tudi tri smrtne žrtve. O teh obolelostih se je govorilo v Mariboru že pred več tedni ter so bile splošno znane. Vedeli smo tudi mi za te žalostne slučaje, nismo pa hoteli o tem nič poročati, ker bi to povzročilo pravo paniko med številnimi letoviščarji pri Sv. Lovrencu na Pohorju in drugih pohorskih letoviščih in bi s tem mnogim krajem zelo škodovali. Sedaj po treh tednih pa sta se naenkrat oglasila dva časopisa, en mariborski in en ljubljanski dnevnik ter servirata te slučaje kot veliko >najnovejšo« senzacijo. Najprej piše >Jutro« o velikih zastrupitvah z mesom »nekje na Pohorju«, potem prihaja z istim poročilom »Večernik«, da so se dogajala zastrupitve z mesom v »šentlovren-škem predelu« in končno prinaša isto senzacijo še današnje »Jutro«. Poročila so prestrašila letoviščarje na vsem Pohorju, ker ni naveden točen kraj, kjer so se zastrupitve dogajale. Nevarnost Celje, 31. avgusta. Seznam v L 1936 pridobnini zavezanih oseb v bivši občini Celje-okolica je razf>oložen na javen vjx>gled pri mestnem poglavarstvu v sobi št. 10. Razprave pred davčnim odborom se bodo vršile v prostorih davčne uprave v Celju v dneh 17., 18., 26. m 30. septembra ter 1. oktobra t. I. Več higijene! Ob neki zeloprometni cesti prodajajo sadje kar v navadnih odprtih zabojih, kar je za današnje razmere prav neprimerno. Velik promet, ki se vrši na tej cesti, jx>vzroča ob vročih poletnih dneh kljub škropljenju velike oblake jirahu, ki oprašijo 6adje, katerega potem kupovalci,f>o-6ebno otroci, kar neumitega zauživajo. Oblast prosimo, naj ukrene potrebno, da bodo imeli prodajalci na takih prometnih cestah sadje in sladkorčke v zaprtih steklenih omaricah. Nedeljski šport. Včeraj popoldne se je odigrala pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med 2SK Hermesom m SK Atletiki, ki je končala z neodločnim rezultatom 2:2 (1:0). Sodil je g. Seitl tu in tam nezanesljivo. Publike je bilo okrog 200-Predtekma med rezervo SK Celja in rezervo SK Atletikov je končala 3:2 za Celje. ,,Volksstimme" je utihnila Maribor, 30. avgusta. Včerajšnja »VoBceatimme* — nemško glasilo mariborskih marksistov, prinaša na prvi strani objavo, s katero se poslavlja od svojih čitateljev ter naznanja, da preneha izhajati. List je izhajal 18 let imel pa je vedno silno pičlo število naročnikov, da so se poznavalci čudili, zakaj ga socialisti sploh izdajajo. Zaradi svojega strupenega pisanja so Ust odklanjali celo socialisti sami. Sedaj ' je list zaspal in za njim pač nihče ne bo žaloval. obstoja, da bodo letoviščarji Pohorje sploh zapustili. Oba omenjena dnevnika sta iz nekega hlastanja po senzacijah napravila letoviščarskim krajem na Pohorju velike neprijetnosti in težko bo sedaj zabrisati vtise takega nepremišljenega poročila. odnese v svoje domove lepe vsote denarja, nekaj milijonov dinarjev, je to za marsikatero družino najnujnejši in edini zaslužek. Hmeljarski zadrugi izrekam vso priznanje, kakor tudi vsem, ki so k tej _ lepi vzorčni r zstavi pripomogli. Organizacija, ki je potrebna vsaki panogi, je nujno potrebna tudi pri hmeljarju. Čim bolj boste hmeljarji enotni, združeni in organizirani, tem lažje in boljše boste prodajali. Ustanoviti bo treba tudi hmeljarske poskusne postaje za zatiranje raznih hmeljsklh Škodljivcev. Hmeljsko trgovino je treba koncesijonirati, da se onemogoči razne vmesne kupce, ki tlačijo cene in izžemajo hmeljarje. Pri sklepanju trgovskih pogodb z inozemstvom je treba upoštevati tudi naš hmelj ter izposlovati zanj znižane carine. Za obiranje hmelja je treba preskrbeti poceni kratkoročni kredit hmeljarjem, da ne bodo prodajali pridelka na vrat ter s tem pokvarili ceno. V slogi, skupnosti in organizaciji boste našli ključ do izboljšanja hmeljarskih razmer, v skupnosti boste tudi dosegli uspeh.« Nato si je g. ban s spremstvom ogledal vzorno urejeno razstavo ter se podrobno zanimal za razstavljeno blago. Tudi razstavljalci in ostalo občinstvo je napolnilo razstavne prostore ter so se vsi o razstavi zelo pohvalno izražali. Po ogledu razstave se je g. ban še nekaj časa razgovarjal z odborniki Hmeljarske zadruge ter okrog 10 zapustil Žalec. Šahovska olimpijada Muncheh, 31. avgusta, m. V 19. kolu šahovske olimpijade so končale tekme s sledečimi rP^iHaH-Brazilija:Norveška jU3, Finska:Bo!gaiija 4:2,' Ma-djarska.-Švedska 3:1, Ttalija:Jugoslavija 1:1, Romu-mja:Francija 5:1, Češkoslovaška:Holandska 5 in pol : pol, Svica:Av.strija 1 in pol :2 in pol, Poljska: Danska 1 in jx>I: pol, Nemčija:Španija 4:3, Leton-6ka:Islandija 3:2. Stanje po XIX. kolu jc tako-le: 1. Madžarska 97'A, 2 .Poljska 95 M, 3. Nemčija 5M, 4. Jugoslavija 92 5. Češkoslovaška 91, 6. Avstrija 87. Dr. Rape z letalom padel na ljubljanskem letališču Ljubljana, 31. avg. V soboto popoldne sc je nn ljubljanskem aerodromu dogodila težja avijonska nesreča, le da se je končala brez človeških žrtev. Sef letalskega centra v Ljubljani dr. Stane Rape je letal nekaj časa nad ljubljanskim poljem s svojim letalom »Balilte«. Proti šesti uri zvečer se je začel dr. Rape s svojim letalom polagoma spuščati. V majhni višini nad zemljo se jej pa leialo nenadoma obrnilo, plavalo je obrnjeno k tlom. Nastala je nevarnost, da bo zgrmelo na tla in pokopalo pod seboj dr. Rapeta. K sreči pa jc imel dr. Rape • toliko prisebnosti, da je skril svojo glavo v pilotsko kabino. Nekaj trenutkov nato pa je letalo paZa naš les« na velesejmu od 1. do 13- septembra. Spoznali bomo najraznovrstnej-ša drva in videli kakšna drva so dobra ali slaba; da ne bomo osleparjeni pri kupovanju drv, bomo na razstavi videli tudi pravilno in nepravilno zložena, pravtako tudi pravilno in nepravilno žagana in cepljena drva, razen tega pa seveda tudi kpko in 8 kakšnimi drvmi moramo kuriti različne peči. , . Prosvetno društvo Ljubljana mest« v,3"1 vse člane in članice, da se udeleže pevske vaje danes ob 8 zvečer v sobi Gospodarske zveze. Trbovlje Trbovlje, 30. avgusta. Zopet bo nekaj srečnih zrn dva dinarja na gasilski tomboli, ki bo v nedeljo, dne 6. septembra. Zadetih bo 10 glavnih dobitkov, med glavnimi »ta moško kolo in pitan praiič. Tombola ima tudi 600 manjših dobitkov, izmed katerih )e vsak vreden po 50 Din, dobili i>h bomo pa za dva dinaija. Ker jc bilo dovoljenih samo 6000 komadov srečk, jih bo gotovo kmalu zmanjkalo. TPD je za mesec oktober razglasila 15 delavnikov, dosedaj srno mesečno delali samo 12. Delavstvo že komaj čaka, da kaj prisluži, da bo moglo plačevati zastarele dolgove pri trgovcih na živežu in obleki od poletnih mesecev. Težavno pa bo sedaj, ko gredo otroci v Solo za obutev m potrebno zimsiko obleko teh malčkov. Družba bi brez dvoma lahko dala svojemu delavstvu vsaj nekaj nabavnega prispevka, s katerim bi družinski očetje mogli otrokom kupiti potrebno. t Na gradnji banovinske ceste Slačnik se prične {)'frfiovjyo delo v petek tega tedna, zaposlenih bo man), nego jih je bilo dosedaj. PriglaSajo se brezposelni dnevno za sprejem in to novi, ki dosedaj 5 1 n&S1 WUi zaposleni. Vsi, ki imajo veselje do dela, ' se po potrebi sprejemajo. Vpisovanje v meščansko Solo v Trbovljah se prične v dneh 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 2. do 12. Vsak si mora preskrbeti za vpis rojstni list, potrdilo o plačilu neposredniih davkov in zadnje učno izpričevalo. Prvenstveno se sprejemajo odličniki osnovnih šot. Priglašencev je veliko,, ki gotovo vsi ne bodo mogli biti sprejeti. Ljubljana:Sofija 3:2 Po dveh tekmah z Admiro in Vienno smo včeraj imeli priliko videti na naših tleh bolgarske nogometaše. Čeprav so se nam Bolgari prvič predstavili na ljubljanskem igrišču, vendar za tekmo ni vladalo tako veliko zanimanje, kot za prejšnji z avstrijskima kluboma. Vsega se je zbralo na igrišču ASK Primorja okoli 1000 gledalcev. Po predtekmi sta se obe moštvi malo po določenem času pojavili na igrišču. Ljubljana je v drugem polčasu nekoliko izmenjala postavo in sicer je mesto Žitnika II. igral Žitnik L, mesto Pu-pota pa je zasedel Lah II. Pupo je igral namesto Pepčka srednjega igralca. Igra sama nam ni nudila nič posebnega in publika gotovo ni videla tega, kar je pričakovala od take mednarodne tekme. Od sofijske nogometne reprezentance bi upravičeno lahko več zahtevali. Da bi domači izrabili slabosti gostov, bi rezultat za Ljubljano bil še ugodnejši. Ljubljansko moštvo jc včeraj prav za prav kljub zmagi, ki so jo dosegli, igralo slabše kakor prejšnje tekme. V obrambi je bil dober samo Rojič. Rešil je vse, kar se je rešiti dalo, na dobljenih golih ga pa ne za-den enobena krivda. Žitnik I. je na momente pokazal, da nekaj zna. V drugem polčasu je izgle-dala hali linija po prihodu Laha II. vsaj defenzivno močnejša. V napadu sta bila vso igro dobra samo Zemljič in Lah, ostali povprečni, Makovec eeM> slab. Pri Bolgarih je Se najbolj ugajal vralar, ki je držal neverjetne stvari. Oba branilca sta bila dokaj robustna, half linija je znala povezati obrambo z napadom, ki si je izdelal dovolj lepih situacij, le za njih realiziranje ni bilo nikogar. Najboljši v napadu je bil Pačedjijev, dobra sta bila tudi Angelov in Stojkov. Kako je igra potekala: Bolgari začnejo in igrajo proti soncu. Že v šesti minuti Pačedjijev pobegne in bije ostro v desni kot. Bolgari vodijo do 17. minute, ko potisne Pepček Zemljičev center preko črte in izenači. Ljubljana stalno napada in hoče doseči vodstvo. V 34. minuti Sočan napačno poda, žogo dobi Pačedjijev, ki z ostrim strelom zviša na 2 :1 *a Sofijo. — V drugem polčasu igra nekoliko oživi. Pupo je boljši vodja in vsaj deloma poveže obe strani napada. V 13. minuli poda Sočan krasno žogo Lahu, ki strelja silno bombo v — prečko. Minuto pozneje strelja ostro Stojkov, toda Rožič budno pazi. V 15. minuti Pupo lz daljave 12 m izenači za Ljubljano. Ljubljana nato stalno napada in po vrsti streljajo Pupo, Lah in Makovec, toda šele Zemljič je dosegel v 45. minuti uspeh in vodstvo za Ljubljano s 3 :2. Sodil je g. Lukežič dobro, a lahko bi boljše. Split, 31. avg. m. Včeraj je splitski Hajduk premagal Jugoslavijo z rezultatom 3:1 (0:0). — Kljub temu, da je Jugoslavija premagana, pride v finale za kup, ker je prvo tekmo v Belgradu dobila s 3 :0. Osijek, 31. avg. m. Slavija iz Osijeka je ponovno premagala NAK iz Novega Sada s 4:0 in se s tem kvalificirala kot 10. klub v ligi. Maribor: SK Maribor : SK Zagorac 22 :1. Gledališki abonma za novo sezono UpTava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1936-37 gledališki abonma. Razpisanih je pet abonmajev: premijerski abonma, stalna aibonmana red Sreda in Četrtek, ki imata predstave samo ob sredah in četrtkih, izmenoma v drami in operi, ter abonmana red A in B, ki imata puedstave v vseh dneh, razen ob nedeljah in praznikih. Premijerski abonma dobi vse premijere, ki se vrše izjemoma lahko tudi ob nedeljah ali praznikih. Abonenti dobe 20 dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih predstav. Repertoar Drame obstoji iz naslednjega načrta: Slovenska dela: Cankar: Za narodov blagor; Kreft: Matija Gubec; Pahor: Viničarji. Poleg tega še druga domača dela, ki jih bodo avtorji še vložili, kolikor bodo ustrezala repertoarnim zahtevam. Srbohrvaška dela: Begovič: Tudi Lela bo nosila klobuk; Petrovič: Spreobrnitev K os te Sij u.k e. — Češka dela: Langer: Konjeniška patrulja; Schein-pflug: Hladna luč; Wemer: Na ledeni plošči; Ma-chen: Janošik. — Ruska dela: Ostrovski: Ne sedaj v tuje sani; Čehov: Tri sestre; Tolstoj: Moč teme; Merežkov&ki: Pavel I. — Francoska dela: Labiche: Flor en tinski slamnik; Scribe: Medved in paša. — Španska dela: Lope de Vega: Ovčji kal. — Angleška dela: Shakespeare: Kralj Lear; Hodge: Dež in veter; Anderson: Rivala. — Nordijska dela: Berg-mann: Mankurell. — Nemška dela: Zuckmayer: Cirkus Knie; Sonin: Atentat. — Poleg imenovanih del se bodo igrale tudi igre zabavne vsebine, kakor na pr. Realov: Stotak v telovniku, Tujski promet, Trije beli medvedje. — Za mladino se bo uprizorilo več novih mladinskih iger. Repertoar Opere. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Savin: Matija Gubec; Gotovac: Eros z onega sveta; Vladigerov: Car Kalojan; Karel: Botra Smrt; Čajkovski: Evgenij Onjegin in Pikova dama; Džer-džineki: Tihi Dom; Musorgski: Hovaščina. — Dalje bodo na repertoarju: Mozart: Don Juan; Offenbach: Hoffmannove pripovedke; Donizetti: Linda di Ghaumonix; Puccini: La Boheme; Respigi: Plamen; Rocca: Dibuk; Rossini: Seviljski brivec; Verdi: Fallstaf in Ples v maskah. Opereta bo izvajala Benešovi deli: Pod to goro zeleno in Dekle s ceste. Dalje Griin: Dvojno knjigovodstvo; Komyati: Tango o polnoči, in Le-har: Frasquitta. V umetniškem ansamblu nastopi na novo operetni tenor Ivan Gorsfki. Kot gosta bosta nastopala gospa Karena in Anton Drmota. Stalni gost opere je ravnatelj konservatorija Julij Betetto. Cene abonmana: Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu, nadaljni do vsakega 10. v mesecu. Cene so napram lanskim znižane in veljajo: partema loža 1—6 pol-,ne cene mesečno 280 Din, uradniški abonma 320 Din. Lože I. red 1—5 polne 280, uradniške 230 Din. Lože I. red 6—9 polne 320, uradniške 260 Din Parterni sedež I. vrsta polne 85, uradniške 70 Din, II.—III. vrste 80—66 Din, IV.—VI. vrste 74—60 Din III.—IX. vnste 66—-54 Din, X.—XI. vrste 56—48 Din. Balkon I. vrsta 58—48 Din, II. vrata 50—40 Din, III. vrata 42—32 Din. Galerija I. vrsta 32—25 Din, II. in III. vnsta 28—-22 Din, IV.—V. vrsta polne cene 23 Din, uradniška 18 Din. — Premijerski abonma in abonma Sreda in Četrtek sta za 10% dražja. • Prijave se sprejemajo od četrtka 3. septembra do torka 15. septembra od 10 do 12 in od 15 do 17 v veži dramskega gledališča. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervirani do srede 9. septembra, od 10. septembra dalje se nikomur več ničesar ne rezervira in bodo sedeži na razpolago drugim interesentom. Uprava vabi vse prijatelje gledališča k podpisu abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Začetek predsezone v operi. Z otvoritvijo velesejma prične tudi opera s poslovanjem, ki preide koncem meseca septembra v redno operno sezono. Prva predstava bo v četrtek, 3. septembra, Puccinijeva »Madame Butterfly«, ki je bila v Rogaški Slatini z gospo Gjungjenac deležna kar mednarodnega uspeha, V soboto, 5. septembra, je prva noviteta sezone 1936-37, opereta »Pod to goro zeleno«, katere avtor .je postal z »Antončkom« in »An-dukx priljubljen ne samo pri nas, temveč je dosegel popoln uspeh na vseh odrih, kjerkoli je bil vprizorjen. V nedeljo, 6. septembra, se. poje v novi izvedbi prelestni Rossinijev »Seviljski brivec«, ki je bil že lani deležen popolnega priznanja. — Vstopnice za vse predstave se dobe od srede, 2. t. m. dalje, v predprodaji v dnevni blagajni v operi od 10 do pol 13 in od 15 do 17. — Telefon 2231. Drobiž iz opere. Otvoritev sezone 1938-37 bo koncem meseca septembra. Prva noviteta je češka opereta »Pod to goro zeleno« v režiji gospe Vere Balatkove iz Brna kot gostom. Druga premijera predsezone bo dunajska opereta »Dvojno knjigovodstvo«, v režiji prof. Šesta. V tej opereti nastopi prvič ga. Lubejeva. Novoangažirani operetni tenor je zaposlen v obeh imenovanih operetah. Redna sezona bo otvorjena s premijero izvirne Risto Sa-vinove opere »Matija Gubec«. Poleg imenovanih del študira opera Verdijev »Ples v maskah«: in Kahlovo opero »Botra smrt«. — Tekom počitnic je izvršil banovinski inšpektor g. inž. Černivec ne-broj adaptacij v operi, med drugimi podvig orkestra in prezidavo garderob za umetniško osebje. Na razstavi Franceta Kralja K nedeljski otvoritvi Včeraj dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena umetniška razstava Franceta Kralja. Otvoritev je izvršil ob napovedani uri umetnostni kritik dr. Jože Vidmar. Pozdravil je najprej predstavnike javnih oblasti, ki so poslale k otvoritvi svoje nrosvetne zastopnike. Gospoda bana je zastopal prosvetni inšpektor profesor lv> Dolenc, gospoda predsednika mestne občine je nadomestoval profesor dr. Ivan Mole, šef kulturnega oddelka mestne občine in mestni arhivar, knezoškofijski ordinariat je zastopal dr. Jože P o g a č n i k, urednik »Mladike*, Narodno galerijo pa upravnik Zorman. Govornik je pozdravil tudi vse navzoče umeinike, upodabljajoče in besedne, ter številne ljubitelje lepe umetnosti. Po pozdravu jc dr. Vidmar v kratkih in jedrnatih besedah zbranim očrtal osrednjo nit vsakega umetniškega ustvarjanja: to jc borbo za svoiski stil. Obrazložil je pojm časovnega stila, ki se bistveno razlikuje od oblikovnih špekulacij. Postavil je navzočnim zgodovinski in umetnostni okvir, v katerega naj bi zbrani sami vložili delo in podobo Franceta Kralja. Vidmarjeve uvodne besede so bile smcrnice, po katerih naj se navzoči bližajo umetnosti Franceta Kralja. Z zaključnimi besedami je pozval goste, da si ogledajo razstavo, ki se s tem smatra za otvorjeno. Otvoritev je prenašala tudi ljubljanska radio-po-staja. Gostje so sc nato v skupinah razšli s katalogom v rokah ali brez njega po razstavnih dvoranah. Umetnostna razstava obsega razstavo kipov in slik. Nekaj del je starejših, večina pa iz novejše dobe. Prvi vtis, ki ga dobimo, mogočno vpliva na nas zaradi krepkega izražanja. To daje vsej razstavi enoten izraz. Pri nadaljnem pregledu se prepričamo, da so vsi važnejši momenti njegovega življenja odločilno vplivali na njegovo umetnost: kot kmečki sin ljubi predvsem kmečke motive, iz delavnice za cerkveno umetnost mu je ostala nagnjenost do religioznih motivov. Te dve vrsti motivov sploh Označujeta celo razstavo, da, njegovo umetniško stremljenje sploh. Mogočna je nadaljna njegova različna izrazna zmožnost: kot slikar (vpliv prof. Bukovca iz Prage) dela predvsem v olju, kot kipar (vpliv prof. Miillnerja iz Dunaja) dela v marmorju, kamnu, lesu, terakoli, gipsu, bronu, umetnem kamnu in cementu (štuk). V srednji dvorani Jakopičevega paviljona so nova dela: slike v olju, sami kmečki motivi, ki jih označujejo že naslovi kot Delo v gozdu, Delo na polju, kmetice, vas Zagorica, kjer je on rojen itd. Kiparska dela predstavljajo Vprego, Kosca, Molžo, Žagarja i. dr., zopet sami kmečki motivi. V desni dvorani so predvsem slikarska in kiparska dela, ki predstavljajo družinsko življenje okrog njega: zanimiv je portret njegove matere, ki je študija po spominu. Družina, Otroci i. dr. V levi dvorani so religiozni motivi ki jih nekaj že poznamo: Brezmadežna, Križani, Kristus pridigar Sv. Anton in kmečki par, Marija z angelcem, slika, kot jih ustvarja narodna nabožna umetnost. Odlomki iz dnevnika so številne terakotne skice in risbe, po katerih gledalec spozna in najde prvotni osnutek ideje umetnikove. Na koščku papirja ali v koščku terakote si je umetnik »zabeležil«, kot pesnik ali glasbenik na papir, lep domislek. V tem osnutku včasih že sama po sebi vzklije tudi oblika, ki bo najprimernejša. Torej tudi v vzgojnem oziru pridobi gledalec na tej razstavi. V podrobno umetnostno kritiko se bodo spuščali strokovnjaki. Razstava jc redna jesenska prireditev umetniškega društva Slovenski lik. Trajala bo od 30. avgusta do 21. septembra. Odprta je dnevno od 9—18 nepretrgoma. Vstopnina jc 10 Din, za dijake 5 Din, če so v skupini (nad 5), pa po 2 Din. France Kralj, ki je lansko leto obhajal 40-let-nico, živi stalno v Ljubljani, kjer je izgotovil nešteto slik in kipov od najmanjše do najvceje velikosti ter po I. 1924 obenem vzgaja umetniški naraščaj. Njegova umetnost izrazito obstoja v spojitvi značilnosti slovenske ljudske umetnosti s časovnim tokom evropske. Razstavljal je: v Jugoslaviji (Ljubljana, Maribor, Belgrad, Zagreb, Split, Sarajevo, Novi Sad), Italiji (Reka), Avstriji (Dunaj), Cehoslovaški (Praga, Hodonin), Nemčiji (Berlin, Iipsko), Franciji (Pariz), Španiji (Barcelona), Angliji (London), Belgiji (Bruselju), Nizozemski !Arrtwerpen), Ameriki (NewYork, Buffalo, Filadelfija). Izbrana razstava bo gotovo privabila številne ljubitelje lepe umetnosti. Včeraj na Kamniškem sedlu Ljubljana, 31. avgusta. Včerajšnje slavje na Kamniškem sedlu je nadvse lepo uspelo. 2e prejšnjo nedeljo bi morala biti proslava 30 letnice planinske koče, a ker je bilo slabo vreme, je bila preložena na včerajšnjo, ko je bilo vreme, kot bi ga naročili. 2e v soboto zvečer so začeli prihajati turisti, ki so si hoteli odpočiti na vrhovih kamniških velikanov. Noč je bila jasna, luna je 6vetila in planinci so prihajali vso noč. Niso spali, saj ni bilo v koči prostora za vse. Zvečer so šli skupno na vrh Sedla, kjer so kurili kres, peli in plesali. Odmevalo e v planinah, da se je čulo prav do pastirskih koč in še delj. Po lepi, zares prisrčni planinski slovesnosti, ki se je končala pozno v noč, so se tisti, ki so bili tako srečni, da so dobili prostor v koči, 6pravili k počitku, drugi pa so se spravili po skupinah kar na travo, prav po planinsko in peli do zgodnjega jutra. Vmes pa je prav pridno neki planinec raztezal harmoniko. Se 6e je vlekla megla p obližnjih vrhovih, mrzel vetrič je pihal sem vd Kamnika, okrog koče pa je bik) vse živo. Planincev pa vse več in več. Okrog 10 pa je bilo Sedlo že kot mravljišče. Do Bistrice se lih je mnogo pripeljalo z avtobusi, motorji, nič koliko je bilo koles, seveda so jo mnogi udarili kar peš. Res, da je vroče sonce žgalo, a ljubiteljev planin to ni motilo. Tztrajali so prav do vrha, dasi je pot dolga dobre tri ure. Na vrhu se je vsem prav prisrčno smeiala oskrbnica Marinka in povabila vsakega, naj bo danes njen gost. 'takole proti 11 je bilo na Sedlu že okrog 300 planincev, toda novi so prihajali še kar naprej. Ob 11 je g. Tavčar iz Grobelj opravil pri okusno okrašenem oltarju sv. mašo. Imel je na zbrane tudi cerkven govor, v katerem je povaaril, da imamo Slovenci zares lepe gore, da nas za nje mnogi zavidajo. Cerkev prav nič ne brani, če ljudje hodijo v planine. 2eli pa, kar je tudi njena zapoved, da vsak, ki gre na planine, gleda vedno na to, da bo tudi tedaj opravil svoje verske dolžnosti. Bog je planine ustvaril za ljudi in mi se mu moramo za ta veliki in lepi dar izkazati hvaležne. Med sv. mašo je prav lepo prepeval pevski zbor »Lira« iz Kamnika pod vodstvom pevovodje g. Liparja Lipeta. Po končani službi božji pa se je začelo pozdravljanje gostov. Najprej je govoril Kamničan g, dr. Trampuš, ki je navzoče najprisrč-neje pozdravil in jim želel nekaj veselih in užifka polnih uric. Zahvalil se je planincem, ki so pripomogli k teinu, da ta planinska koča slavi svoj tridesetletni jubilej. Za njim je govoril predsednik Osrednjega odbora iz Ljubljane g. dr. Pretnar, dalje predsednik zagrebškega in celjskega druttva. Končno je še spregovoril kavarnar Koželj iz Kamnika. Nato pa so Lirjani zapeli še nekaj pesmi in zabava se je pričela. V koči sami je bilo nabito polno gostov, drugi pa so se posedli okrog koče in tolažili svoje že-j iodce s vsakovrstnimi dobrotami. Mnogi so se odpravili na bližnjo brano ali KoroSico. Eriavškova Marička ter njeni bratje pa so imeli polne roke 30 let cerkovnik na Blejskem otoku Bled, 31. avgusta. Na roženvensko nedeljo bo minulo 30 let, odkar je nastopil cerkov-niško službo na blejskem otoku naš priljubljeni in povsod znani Jožef Bijol. Rojen je bil leta 1870 na Bledu. Danes rad pripoveduje o oniih časih, ki m so potekali od prvega ® dne njegovega cerkovni-kovanja na otoku: Leto 1906 so ravno gradili bohinjsko železnico. Takrat so bili zlati časi. Bilo jc dosti zaslužka in romarji so trumoma prihajali vsak dan na to lepo božjo pot. Kar po cele fare so se večkrat zaobljubile, da poromajo na otok. Danes se je tako romanje po farah malo opustilo, za kar imajo velik delež povojna leta. Le jeseniški delavci še prihajajo v večjih trumah semkaj vsako leto. Danes na žalosJ prihajajo številni obi-jKovalci Bleda na otok le iz radovednosti in dolgega časa, ki so včasih prav po modernem našemljeni. »Danes«, tako pripoveduje naš Joža, »hvalim Boga, da sem slar...« Blojčani imenujejo tega cerkovnika kar na kratko z »Jezernikom«. To ime tudi zasluži, ker le z dušo in telesom tako rekoč prirastel na otok in z vso vnemo skrbi za red in dostojanstvo na njem. Prav rad se spotakne nad kakim nedostojno oblečenim obiskovalcem Blejskega otoka. Gotovo ga pozno vsak, kdor je le enkrat prišel na Blejski otok. Z vsakim je od sile prijazen in sc trudi, da bi mu postregel z vso gostoljubnostjo. Pa tudi nešteto življenj je že rešil s svojo pogumnostjo, ko so se utapljale v okolici Otoka. Poleg svoje cerkovniške službe opravlja tudi kot mizarski mojster svojo obrt in je izučil 16 pomočnikov, ki se ga rodi spominjajo in z velikim spoštovanjem govore o njem. Naš Joža je kremenitega značaja, Gorenjec vseskozi, poštenjak. Zahrbtnežev ne trpi. Vsakemu pove vse v obraz. Zato ga tudi nekateri ne marajo, veliki večini pa ic to njegova lastnost zelo všeč. Prejšnji režim je tudi nanj vrgel svoje oko in ga brez povoda hotel spraviti pred sodišče in v ječo. Očitati mu niso mogli ničesar drugega, kakor njegovo trdno katoliško prepričanje in to da je bil zvest član prosvetnih društev. »Jezernek« pa je zaupal v poštenost slovenskega človeka in se je s to svojo vero tudi rešil vseh svojih nasprotnikov. Bolje bi bilo, da bi oni »človekoljubni« gospodje iz prejšnjih časov pokazali vsaj toliko ljubezni do bližnjega, kolikor io ie naš slavljenec Joža izkazal dobremu slovenskemu ljudstvu! Z velikim ponosom boš pripovedoval svojim vnukom, kako si sc boril in bil skozi vse svoje življenje za poštenost, zn katoliško misel in za ljubezen do bližnjega. Tvojemu jubileju se pridružujemo tudi mi in želimo da Te Bog ohrani na Otoku še dolgo vrsto let, soi si mu pravi oče. Bog Te živi, naš Jožal Pesnico regulirajo Sv. Ana v Slov. gor., 29. avg. Pred tednom so se končno vendar enkrat pričela dela na reki Pesnici, ki namaka Srednje Slovenske gorice. Reka Peusnica radi gostih^ vijug preplavi ob deževju vso dolina in povzroča ogromno škodo po polju in travnikih, jx>sebno ob košnji, ko odnaša seno. Prebivalstvo Pesniške doline se veseli te regulacije,* ker ne bo več straha pred poplavami in 6e bo tudi pridelek dvignil, ker ne bo stalne moče kot prejšnja leta. Dolina je ob poplavah nudila silno jezero. Te regulicaje so' tudi veseli brezposelni domačini, ki jih je precej zaposlenih. Vsa hvala pa gre sedanjim oblastem, ki so uvidele potrebo naših krajev in uslišale dolgoletno željo našega ljudstva. Dravsko polje Med Framom in Polskavo velik karatnbol. Pred dnevi je na ovinku z veliko brzino neznan motociklist zadel v težko naložen voz. Vozač je dobil težje poškodbe, sopotnik v prikolici je ostal nepoškodovan in ta je ranjenca takoj odpeljali proti Slov. Bistrici. Motor je ostal nepoškodovan. „Za nas les" Jesenska razstava 'Za naš les« na velesejmu nam bo v resnici podala vse, kar je bilo mogoče zbrati za uspešno propagando uporabe domačega lesa doma. Toda to ogromno delo bi bilo doma-lega skoraj izgubljeno in pozabljeno, ker impozantne razstave ni mogoče ohraniti v kakem muzeju. Zato pa so sodelavci, ki so urejati razstavo, napisali obširno knjigo, ki je izšla kot letošnji velesejmski katalog. V bogato ilustrirani knjigi, ki jo je uredil prof. ing. arch. Rado Kregar, imajo splošno zanimive ter poučne in popolnoma popularno pisane članke odličnih strokovnjakov. Razen razstave »Za naš les« je ▼ knjigi tudi vsebina razstave »Sodoben vrt« s člankom »Vrtnarite 1«, ki ga je napisal Ante Gaber. Enako je opisan Živalski vrt z živalmi naših gozdov, nadalje je v knjigi vse o X. jubilejni razstavi malih živali društva »Živalce«, o razstavi »Domača preproga«, seveda je pa tudi organizacija Ljubljanskega velesejma ter fazni seznami razstavljalcev. V knjigi so zbrali strokovnjaki prav za prav vso notranjo vsebino velesejmskih razstav, da bo njih spodbuda delovala tudi trajno. Ta zbornik bo svetovalec trgovcu, obrtniku in industrijcu, gospodarstveniku in delavcu, meščanu in kmetu, prav tako pa tudi mladini, da spozna ogromen pomen našega lesa in najde nova pola, kjer lahko vsakdo uveljavi svoje znanje in podjetnost. Strokovnjaku bo ta zbornik priročna knjiga, kjer bo prav rad poiskal zanesljive podatke in se poučil tudi v drugih strokah, ki se bavtjo z lesom. Vprašanje uporabe lesa je obdelano z vseh vidikov in so upoštevani tudi naj-novejši izsledki. Ne pozabite torej pri obisku velesejmskih razstav tudi na to res dobro knjigo trajne veljave. dela, saj takega navala na kočo, kot včeraj, še ne pomnijo. Tudi g. Kumar, najstarejši planinec, ki je prinitel, da osveži spomine na tista leta, ko je pomagal graditi kočo, da tako prijetno kot včeraj, na Sedlu še ni bilo. Toda kmalu so se začeli odpravljati v dolino. Toda še ena postaja je bila. V Bistrici je nekdo začel spet igrati na harmoniko, in kjer je godba, tam je tudi ples. Mrak je legal na zemljo, ko smo se odpravili v Kamnik, vsi zadovoljni in veseli, da je proslava tako lepo uspela. Tam na Sedlu pa je bilo slišati petje in vrisk, zastava in mlaji pa so nas vabili, naj še pridemo, saj je tam tako lepo. za teden dni izmenično. Kljub temu, da se mi jo čudno zdelo, kako je moglo priti do tega, vendar nisem niti enkrat opazil, da bi prišlo med obema ženama do kakšnega ljubosumja ali celo do kakega škandala. Zgodilo pa se je zelo redko, da jo žena imela po več kakor dva moža naenkrat, če pa je prišlo do tega, je bila to le »zamena«. f;e sta se dve ženi domenili, da bosta imeli izmenično vsaka nekaj časa enega in istega moža, sta obe strogo pazili, da se ne bi pogodba od katerekoli strani kršila. Ko je Bozar po prvem tednu ostal le en dan preveč pri svoji drugi ženi, je že prišla Upik, njegova prva žena, v spremstvu njene matere in sorodnic v hišo druge žene in tam napravila precej hrupa. Najslabše je v tem sporu doletelo seveda moža Bezarja, kajti prva žena ga je pošteno obdelala s pestmi, ga prezmer-jala, nato pa napodila k sebi domov. Tam so ga čakala za kazen najraznovrstnejša dela. Kaznovala ga je tudi na ta način, da mu prvi dan ni dala nobene hrane. — Kadar pa je kakšna žena le pregrobo nastopila proti svojemu možu, je ta smel samo reči: »zapuščam te« — in se vrniti na dom svoje matere. Le na ta način je bila izvršena ločitev popolnoma po tamošnjih zakonih. Tudi žena je smela isto storiti, toda v tem primeru je morala skrbeti za svoje otroke. Slovo Ko sem čez dva meseca zapustil te dobre ljudi, so me naravnost obmetali z darili. Iz bližnjih in daljnjih vasi so hiteli možje, žene in otroci, da mi dajo roko v slovo. To modo podajanja roke ob slovesu sem vpeljal jaz med temi ljudmi. Vse je kazalo, da jim je bila ta novost zelo všeč. Več kot tisoč ljudi se je nabralo, ki so me spremljali iz vasi, ko sem odhajal. Na stotine se jih je kar trgalo, kdo bo tisti srečnež, ki bi mi smel nesti mojo prtljago. Vseh vrst jedil in najlepih sadežev so mi nanesli skupaj v toliki meri, da bi kar lahko začel s trgovino. Moja gostiteljica pa mi je izkazala še prav posebno čast, kakor ne še do-tedaj noben moški. Dala mi je poljub in sicer prav posebne vrste, kakor ga poznajo samo na Sumatri: z nosom ob nos. Nato mi je podala obe roki in dejala: :>Lo kau ta! Lo kau ta!«, kar bi sc reklo, po naše: »Kmalu na svidenje!«. Precej je takih mož, ki ®e počutijo zelo nesrečne ravno zaradi tega, ker pri hiši nimajo nobene besede in vladajo nad njimi ženske, ki imajo tako rekoč vajeti v rokah. Vs-e to podložništvo, ki ga morajo prenašati nekateri možje, pa še vendar ni tako strašno, če ga malo primerjamo z onim, ki je v navadi na goratem predelu otoka Sumatre, kjer prebiva pleme Menagkabau. Tam pa res dobesedno vladajo ženske, dočim igrajo moški obžalovanja vredno, smešno podrejeno vlogo sužnjev Življenje v hiši, kjer stanuje družina iz plemena Menangkbau nam je prav zanimivo opisal Nemec Hiller, ki se je pred dobrim letom mudil tam nekaj mesecev. Tako-le pripoveduje: »KaT se tiče pokrajine, je težiko najti lepšo, kakor je ta na Sumatri, kjer se razprostira visoka planota Menangkabau, po kateri se imenuje tudi ondotno pleme. Na njej leži krasno jezero, okoli katerega so posute vasice, ki jih obdaja vse naokoli zeleno, z gozdom poraščeno slikovito gorovje. Domačini nimajo prav nobenega stika z ostalim svetom. Prvo srečanje z domačini »Ko sem se bližal,« tako pripoveduje Hiller, »s svojimi štirimi Malajci veliki vasi Menangka-bau, niso bili domačini prav nič presrtrašeni, ko so na« zagledali, pač pa samo neznansko začudeni. Iz njihovega vedenja se je moglo razbrati, da so bili pripravljeni, da izkažejo vso čast tujcu, ki jih je obiskal. Ko me je moj vodnik predstavil predstojnici vasi, lepi leporaščeni 26 letni ženi Dagumau, me je ta povabila v svojo hišo. Bila je to najlepša hiša v vasi. Odkazala mi je lepo, snažno sobo, katare okno je gledalo proti jezeru. Takoj so pristopili moški in mi začeli ponujati najrazličnejša jedila. Dva moška sta mi cel0 pomagala, da sem odložil obleko in se šel najprej kopat v jezero, kamor sta me tudi spremila. Če bi ne bil moški, ampak belo-kožna ženska, bi mi bili tamošnji domačini v onih tednih, ko sem bival kot gost med njimi, izkazovali prav gotovo še večje časti, kakor so mi jih drugače. Toda bil se na žalost le moški in so me zato smatrali le za nekakega podrejenega belega boga. Zato se je tudi že po nekaj dneh polegla njihova radovednost in kmalu nisem bil deležen kake posebne pozornosti več. To pa je imelo drugo dobro stvar, namTeč, da sem mogel popolnoma v miTu opazovati razmere, ki vladajo na tem daljnem otoku in sem videl ljudi taike, kakršni tudi v resnici so. Ko moški doraste, je - suženj Kakor hitro doseže deček tega plemena zrelostno dobo, nastopi zanj doba suženjstva. Njegove sestre mu takoj dodele drugo stanovanje v sosedni hiši, same pa ostanejo z materjo skupaj v glavni hiši. V tem posebnem stanovanju ostane toliko časa, dokler ne vrže nanj očesa kako lepo ali tudi ne posebno lepo dekle in si ga izbere za moža, ne da bi on sam imel pri vsem tem kaj besede. Ko t>a postane zakonski mož, nima nikdar glavne besede v hiši. ničesar ne odločuje in mora delati to, kar mu ženske zapovedo. Ker možje nimajo na ta način niikakega ivojega premoženja, s katerim bi lahko po mili | volji razpolagali in poleg tega tudi njihova beseda j prav nič ne zaleže, gotovo pa nikdar ne odločuje niti v domačih zadevah, niti ne morda pri kakšni kupčiji, tako tudi nimajo nikake pravice, da bi postali dediči premoženja v hiši. pa tudi če bi jim po letih ali pa sposobnosti to pripadalo. Dedujejo samo ženske. Hiše, posestva in živina, vse to je. last le žensk. Deček dobi ime po svoji materi. Če se oženi, dobi ime svoje žene. Če ga žena spodi — to se tudi ne zgodi tako redko kdaj — tedaj se mož vrne k svoji materi, obenem pa zopet prevzame materino ime. Višji in zakonodajni svet K hiši, v kateri stanuje žena, pripadata dve, tri ali štiri hiše, v katerih stanujejo moški. Največ vasi je takih, ki imajo le kakih 50 do 60 družin. Tem družinam stoji na čelu tako imenovana Ibu. Več teh žena po imenu Ibu tvori nekak višji svet plemena. Pri teh ljudeh ni prišlo v navado, da bi jim vladala kakšna kraljica ali sploh ena sama vladarica. Za najvažnejše stvari je izvoljenih deset žena, ki predstavljajo nekak vrhovni zakonodajni svet plemena Menangkaba. Može kar zamenjavajo Zakonskih mož tudi ne smatrajo za družinske člane, ampak mnogo bolj kot nekake goste, ker jih tudi ženske vsak čas lahko izženejo. Tako se tudi zelo pogosto zgodi, da žene menjavajo svoje može, kakor se jim zljubi in jih tudi med seboj zamenjavajo. Celo to ni preveč redko, da žena posodi svojega moža drugi za nekaj tednov Zato na drugi strani tudi ni čudno, če se ženske včasih kar malo stepo za kakega boljšega in lepšega moža in da ima v takem primeru kakšen prvovrsten mož tudi po več žena, včasih samo zaito, da ni prepira. Da le ne bi bilo preveč nesporazuimljenja m morda kakšnih srditih ženskih pretepov zaradi mož, si ženske znajo pomagati z nekakimi pogodbami, ki jih tudi precej sveto drže. Celo mož same vaške predstojnice nima nikake večje besede, kakoT vsi ostali v tisti vasi. Družabno je dosti na nižji stopnji, kakor pa najnižja in najrevnejša žena iz vasi. Če se mlad fant poroči, zapusti hišo, v kateri stanuje njegova mati, se preseli v hišo svoje žene in postane tam podložnik ne samo pred svojo ženo, pač pa pred vsemi ženskami, tudi pred tujimi, ki stanujejo v tej hiši. Hrano mu ne sme dajati nobena druga, samo njegova lastna žena. Poroka in svatba Najbolj poniževalno in sramotno za moža pa je vsekakor razmerje, ki ga opaziš takrat, kadar se vrši poroka. V teh treh tednih, ko sem bival v hiši Ibu Dagumau, sem imel nekoč priliko, da sem videl, kako 6e ti Sumatranci ponočujejo. Najmlajša sosedova sestra si je izbrala za moža nekega mladeniča iz sosedne vasi. Ko so določili dan poroke, so kmalu začele svatbene ceremonije. Navzoče so bile vse predstojnice vasi, ni pa smel prisostvovati nihče drugi od moških, kakor samo bodoči mož. Meni so izjemoma dovolili dostop zaradi spoštovanja do tujcev, ki jih smatrajo za nekaj več. Nevesti je bilo ime Upik, ženinu pa Be-zar. Najvišja zastopnica vasi je pristopila k ženinu *' Vhod v rimski stadion Čampo Mussolini Najbolj dolgočasno dela pa ima tako zvani operater, kajti pri snimanju miki miška filma ne more svojo lajno enostavno vrteti kot pri drugih filmih, pač pa mora fotografirati vsaiko risbo posebej in to barvano. Sedaj si pa predstavljajmo, kakšno delo mora to biti, 15 do 20 tisočkrat fotografirati. Tako dobimo sledeče številke: 400 ljudi je 6 mesecev zaposlenih, skupni stroški pa znašajo 35.000 funtov ali 8 in pol milijona dinarjev. Vsa ta ogromna vsota in velikansko delo za film, ki »teče« komaj osem minut. »Kaj pa je tebi dal očka za god, Tonček?« »Britev.« »Britev?? Saj imaš še čisto golo brado.« »Nič za to, ko bom dobil brado, bo britev moja, do tedaj pa jo bo rabil očka.« * »Kaj pa zadnji čas snuješ, prijatelj?« vpraša nekdo znanega pisatelja. »Ravnokar pišem svoje spomine.« »Tako. Pa menda še nisi prišel do usodnega trenutka, ko si mi posodil tistih par stotakov ?« Na otoku Sumatri živi pleme Menangkabau, kjer so Zene gospodarji, možje pa hlapci Stadion v Tokiju na Japonskem, kjer bodo leta 1940 XII. olimpijske igre Šest mesecev dela za osem minut Kinoobiskovalcem je znano, da se večkrat predvaja tudi film, ki ima nekoliko nenavaden naslov »Micky Mouse«, po naše: miki miška. Imenujejo jo pa tudi: bedasta simfonija. Za vsak takšen film je potrebnih 15-20 tisoč posameznih risb, za vsak meter okoli 60 risb in stroški za meter filma znašajo okroglo 8000 dinarjev. Tri do osem mesecev je potrebno za izdelavo takšnega, največkrat res bedastega filma, pri čemur je zaposlenih okoli 400 ljudi. Med temi je veliko slikaric, ki risbe izpopolnjujejo z barvami. .Potem je treba izvežbanih godbenikov in tehničnega osebja. Kartone in glasbene proizvode nato točno sinkronizirajo, kar je posebno težavno. Zaposlenost dobijo pri izdelavi takšnega filma seveda tudi pisatelji in pa inscenatorji, potem prevajalci, ki dialoge prevajajo v francoski, španski, nemški ali italijanski jezik. Zaposleni so končno tudi mešalci barv, proizvajalci različnih živalskih glasov in ie sto raznih drugih poslov. | in rekla: Poročim te s to žensko. Dobiš petdeset zlatnikov. Ženin je nato odgovoril: Da, vzamem jo za ženo in sem zadovoljen z doto. — To je vsa ceremonija poroke. Ženin gre lahko nato domov, ženske pa ostanejo na svatbi kakih osem dni. Mladi mož pride lahko k svoji ženi takrat, kadar ga pokliče, prej ne. Med tem, ko praznujejo žensko svatbo, prihajajo na obiske mnogoštevilne ženske iz sosednjih vasi. Te seveda nad vse gostoljubno postrežejo z jedmi in pijačo, z domačimi vred se vesele cele dni, pojo, si pripovedujejo pravljice, se smejejo, da se razlega daleč naokrog ali pa prav po žensko, kakor tudi drugod znajo, neprestano klepetajo o tein in onem. Dostop pa imajo seveda samo ženske. Mož ne puste sploh k nobenim slavnostim, pač pa morajo medtem doma opravljati najrazličnejša dela, pripravljati morajo vse potrebno za kuhinjo in čistiti sobe. Svet narode! Nevesta si po poroki nadene vsa mogoča olepševalna sredstva, verižice, kovan denar in drugo, hodi ponosno po vasi, se razgovarja z domačimi, poje, pleše in se smeje od same sreče. Zenske se seveda same maste z vsemi dobrotami, ki so bile pripravljene za svatbo. Moški se smejo dotakniti le tega, kar ostane, in tudi to šele pozneje, ko so vse slovesnosti pri kraju in če jim žene dovolijo. Na šesti dan slavnosti obišče mlada žena mater od moža. Tu proslave tudi zadnji dan svatbe v krogu ženskih sorodnic in gostov. Jedila za ta dan pa mora mlada žena prinesti s seboj. Na večer tega dne pa vzame šele 'žena moža s seboj, s tem pa moč končnoveljavno zapusti domačo hišo. Zakonska sreča Upike in Bezarja pa ni trajala dolgo. Že čez kakih 14 dni je izrazila neka druga ženska željo, da bi rada imela za moža Bezarja. Ker tudi Upik ni imela ničesar proti temu, je bila kaj kmalu nova poroka in svatba. Bezar je tako imel kar naenkrat dve ženi. Ženi sta sklenili pogodbo, da ima vsaka pravico do tega moža 40 Zeleni pekel Človek ima vtis o mestecu, ki je zadovoljno samo s seboj in ki je skrbelo samo zase, precej podobno, kakor kaka angleška vas v srednjem veku, ki se je čuvala, da bi stopila v stik z drugimi rodovi in se je tako izogibala vojni. Polagoma se je izgubljala domača divja navada, da so prebadali ustnice in ušesa zato, da so vanje vtikali okrasje iz perja. Pod vodstvom duhovnikov se je v kraju naselila trezna sreča. V ozračju, katero je polnilo polje in kadilo, so Indijanci živeli svoje mirno življenje, prosto slehernega častihlepja ter zadovoljni prebivali v nepremočljivih prostorih svojega starega puebla. V ta rajski vrt pa je nenadno padla bomba izgona. Z neizbrisnim črnilom je zgodovina podčrtala ta dogodek. Sam Corazon je živ ali pravilneje umirajoč očitek proti španski vladi ter visok seveda počen spominski steber za jezuite. Ko smo prijezdili iz gozda na veliki peščeni trg, je na našo karavano zrlo pročelje stare cerkve, katero nosijo štirje stebri. Mesečina je srebrno sijala. Zdelo se je, kako da duh nekdaj življenja polne armade ob zvoku našega zvonca in ob lahnem topotu nepodkovanih kopit naših živali toži zaradi smrtnega spanja, ki bremeni na njem. Orjaški križ, ki je iztegoval svoje roke grozeče proti temnosinjemu nebu, se je zdelo, da žaluje zaradi krasu, ki je izginil. Obdajal nas je plehak grobni vonj, ozračje nesmiselnosti, ki je najbrž bolj izviralo iz naših napetih živcev, kakor pa iz česa prijemljivega. Molče smo jezdili proti zapuščeni šoli. Obdajala so nas dolga, skednjem podobna poslopja, katerim so se s palmami pokrite strehe udrle. Po sencah so lazili preplašeni ljudje. Med vrati so kukale rumene pege, ki smo jih imeli za ženske obraze ter kakor prikazni izginjale takoj, ko smo jih pogledali. V pesku ob vznožju hriba se je igral otrok ter glasno zavpil in zbežal, ko je zaslišal šum naših korakoy. Naslednje jutro smo mogli lažje popraviti svoje prve vtise. V sončnem soju je bil veliki trg podoben vežbališču, ker si ni nihče prizadeval, da bi ga očistil plevela. Zelen dih, tenak, toda razločno viden je prevlekel več kot tri četrtine peščenega površja, samo križ in stopnice do cerkve so bile brez plevela. Cerkev sama je bila nizka, belo pobeljena stavba iz ilovice in zemlje. Štirje okrogli debeli stebri so nosili previsno, z votlimi žlebastimi palmovimi skodlami pokrito streho. Na drugi strani je na vodoravnem drogu visela dvojica bronastih zvonov. Verjetno, da so bili vliti v Evropi. J Napis na njih se je glasil: »San Ygnacio, ora pro nobis, 1732« in »San Miguel, ora pro nobis, 1799«. 2e to, kako so te zvonove prevažali iz Španije v Ameriko na jadrnici, potem pa naprej na indijanskih čolnih in volovskih vozovih, je bilo roman zase. če uspeh kaj pomeni, potem so morali verniki čutiti globok ponos, ko so dospeli zvonovi. Ko smo še stali pred surovim pročeljem, smo slišali lahno kašljanje. Obrnili smo se in zagledali bosopetega zmečkanega starega Indijanca, ki je imel običajrie mačje ščetine namesto brade in resno zrl v nas. »Jaz sem cacique,« je dejal, »vam na službo senjores.« čikitanski Indijanci globoko spoštujejo starost in jo časte, ker častne njeno pojmovanje božanstva, katero je prekril prah časa. Najstarejšega člana vasi izvolijo za poglavarja. Njegov ugled in njegova oblast počivata samo na njegovi osebnosti. Ta deluje kot duhovnik v občini brez duhovnika. Odgovarja za blagor vasi in prepaja sonca polno lenobo mladine z nravnim občutjem. Poroča ovčice svoje črede, jih krščuje in pokopava, dokler ne pride včasih kak popotnik pridigar in s pečatom Cerkve posveti te slovesnosti, ki jih ni mogoče odlagati. Temu možu pravijo cacique. Pod njegovim ponosnim in spoštljivim vodstvom smo stopili v poslopje, kateremu velja njegova glavna skrb. Bilo je hladno in prostorno, bolj zračno, kakor pa se je dalo sklepati po zunanjem vtisu. Nosila so ga surova bruna, tla so bila iz teptane ilovice. S strehe so viseli tisoči netopirjev, drugi tisoči pa so švigali po srednji ladji v zakristijo in spet ven. V velikem razburjenju so lebdeli okrog oltarja in se s kip skoraj dotikali topega kovanega srebra na prastarem križu. Ta relikvija iz druge polovice 16. stoletja je izvirala iz glasovitih srebrnih rudnikov v Potosiju. V zakristiji je. stala zelo zanimiva kadilnica, ki je bila domačega izvora, kakor se je dalo sklepati po surovem litju, čeprav sta oblika in podobe na njej očitno kazale na renesančno delo iz šole Benbenuta Cellinija. Urio in jaz sva se dolgo prepirala o zgodovini domnevnega mojstra. Domnevala sva, da je bil to Španec, ki je prebival v Italiji, preden se je kot spremljevalec konkvistadorjev izselil v novi svet. To je bilo najbrž takole okrog 1. 1630, čeprav so se jezuiti za stalno naselili v San Corasonu šele leta 1696. V ozadju cerkve je bil nekak oder, na katerega so držale ozke stopnice. Tla so pokrivala stojala za note, v kotu je ležal ornat in neroden boben. Množica starih duhovnih knjig, predvsem pridige iz zasebne tiskarne nekega Baltazarja Moreta iz Antverpena z letnico 1689 so tako vidno izzvale naše navdušenje, da je cacicjue z nezaupnim izrazom v temnih očeh naglo stopil bliže. Da bi ga preizkusil, je Urio takoj vprašal po ceni, toda župan je to vprašanje takoj robato odklonil. »Cerkev ne prodaja ničesar, senjor. Ni ji treba. Cerkev ima 400 goved.« To je vrglo svetal žarek na denarno podlago cerkve. Danes šteje Santo Corason natanko 600 prebivalcev ubogih žalostnih copatarjev. Večina moških so šibki, majhni stvori, ki so zaradi tega, ker pijejo chicho, vsi malo zmešani. Manjka jim napetost, ki jo daje moškemu občutek, da je delo samo na sebi nekaj dragocenega. Kljub temu pa ima cerkev 400 goved. Trenutno razmerje rojstev je v Chiquitosu zelo zanimivo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/Til Telefon 2994 in 29% Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč. Izdajatelj; Ivan Rakovec Urednik: Jože Košiček