Trijezična Trubarjev; plošča v Gorici Alpinski poročnik Ivan Cerniava med potresenci na Haitiju: Na otok sem stopil kot poveljnik italijanske vojske /13 Klop se je tokrat podal na ulico, točneje na tržaški Trg Cavana, kjer redno igra na svojo harmoniko Fabio Zoratti >/22 Primorski Vlada gluha, večina nejasna SandorTence To kar se je v senatu zgodilo z večnamenskim proračunskim odlokom in s prispevki za slovensko manjšino je nekoliko čudno. Dekret so senatorji odobrili z vladno zaupnico, pred tem pa je furlanski senator Ferruccio Saro podprl predlog senatorke Ta-mare Blažina, da se Slovencem dejansko vrne »manjkajoči« milijon evrov. Saro ni navaden senator, temveč v Furlaniji-Ju-lijski krajini zelo vplivna politična osebnost. Vlada ga ni poslušala in je slovensko manjšino spet pustila na cedilu. V Rimu se nadaljuje zgodba, ki se je začela z volilno zmago desne sredine leta 2008. Vlada ne izkazuje nobenega sovražnega razpoloženja do slovenske manjšine, temveč enostavno ignorira vse njene zahteve in predvsem probleme. Silvio Berlusconi je za odnose s Slovenci najprej pooblastil podtajnika na notranjem ministrstvu Francesca Nitta Palmo, sedaj je za našo manjšino zadolžen podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica. On je tisti, ki je v senatu v imenu vlade neposredno spremljal problem naših prispevkov in ni naredil nič, da bi vlada prišla na roko manjšini. Sinoči je Berlusconi v Bruslju spet obljubil Borutu Pahorju, da bo posredoval za ureditev finančnih težav slovenske manjšine. Lahko samo upamo, da bodo Berlusconije-vim obljubam sledila dejanja. Časa ni več dosti in je treba zelo pohiteti. ljubljana Mušiču ob obletnici rojstva LJUBLJANA - Goriški slikar Zoran Mušič bi danes slavil 101. rojstni dan. Med razstavami, ki so mu ta čas posvečene - na primer v Parizu in Benetkah -, izstopa antološka razstava v prenovljeni Moderni galeriji v Ljubljani. Na ogled bo do 28. februarja, prava novost, tako za širšo kot strokovno javnost, pa je izbor del iz prvega desetletja Mušičeve likovne produkcije, od leta 1935, ko je zaključil študij na Zagrebški akademiji, do preboja med italijansko publiko in kritiko z razstavo v Benetkah leta 1944. Dela razodevajo poetični domet njegovega slikarstva. Na 12. strani dnevnik PETEK, 12. FEBRUARJA 2010 Št. 36 (19.743) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € rim - Senat odobril večnamenski proračunski odlok Manjšina je ostala brez milijona evrov prispevkov Berlusconi Pahorju v Bruslju obljubil rešitev problema zimske olimpijske igre - Od danes do 28. februarja Olimpijski ples V kanadskem Vancouvru bo nastopilo 2.600 športnikov in športnic iz 82 držav Od danes do 28. februarja bodo v kanadskem Vancouverju 21. zimske olimpijske igre. Slovesno odprtje iger - prvič v dvorani, bo danes ponoči ob treh po našem času. Skupno bo na igrah nastopilo več kot 2.600 športnikov in športnic iz 82 držav, med njimi bo 109 Italijanov in 47 Slovencev. Disciplin bo petnajst. Vseskozi bo na olimpijskih prizoriščih tudi 25.000 prostovoljcev, za varnost pa bo med drugim skrbelo več kot 15.000 varnostnikov. Zastavonoša Italije na odprtju bo Giorgio Di Centa iz Karnije, slovensko trobojnico pa bo nosila Tina Maze. Na 20. in 21. strani RIM - Senat je sinoči z zaupnico odobril večnamenski odlok, ki tudi v spremenjeni verziji ne omenja državnih prispevkov za slovensko manjšino. Odlok roma sedaj v poslansko zbornico, kjer ni pričakovati nobenih sprememb. Če bodo poslanci potrdili dekret, bo manjšina v tem letu dobila 4,06 milijona evrov namesto sedanjih 5,2 milijona evrov. Silvio Berlusconi je medtem sinoči v Bruslju svojemu slovenskemu kolegu Borutu Pahorju obljubil posredovanje za rešitev finančnih problemov naše manjšine. Na 3. strani Vlada spet pustila na cedilu časopise Na 3. strani Friulia in Confindustria za mala podjetja Na 4. strani Novinarji, psihiatri • • m * * V • V« in pacienti iz oči v oči Na 6. strani V Gorici od novembra brez elektronskih osebnih izkaznic Na 14. strani Goriški zavod Cankar izbral trgovsko smer Na 15. strani Slovenska sodnica v odbojkarski A1 -ligi Na 21. strani kraški pust - Vesele in nasmejane šeme Začel se je pust! Izžrebali štartno listo jutrišnjega sprevoda - Danes otroški defile Teden mladoporočencev od 9. do 20. februarja nrltrii naer» nnnnHhn nnrni»nili nrotannv ^ &uvieMt¿ StiqÜctHL UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 L. SANT0RI0 4 - TEL. 040/772770 2 Četrtek, 11. februarja 2010 ALPE-JADRAN / videm - Sklep deželne vlade FJK o spremembi statusa nekaterih višjih srednjih šol v deželi Licej Prešeren in zavod Stefan po novem višješolska zavoda Sklep je bil tehničnega značaja in prvi korak v okviru višješolske reforme v pričakovanju objave pravilnikov VIDEM - Tržaški slovenski višji srednji šoli bosta verjetno po novem državna višješolska zavoda (Istituto statale di istruzione superiore). Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je namreč na včerajšnji seji v Vidmu med ostalimi sprejel tudi sklep o odobritvi sprememb deželnega načrta za dimenzioniranje mreže višjih srednjih šol, ki vnaša spremembe statusa nekaterih šol v pokrajinah Trst, Gorica, Videm in Pordenon v luči reforme višje srednje šole, pri tem pa je upošteval predloge pokrajinskih uprav. Šoli, ki bosta spremenili status, sta Licej Franceta Prešerna ter Poklicni zavod Jožefa Stefana. Prvi bo postal državni višješolski zavod na podlagi dejstva, da v sebi združuje več smeri (klasično, jezikovno in znanstveno), ki bodo spričo reforme postale samostojne šole. Preobrazba je bila nujna, saj je predstavljala edini način, da licej Prešeren ohrani več smeri: trenutno obsega na-ravoslovno-multimedijsko, znanstve-no-fizikalno, jezikovno in klasično smer, v prihodnosti pa nameravajo ohraniti klasično, jezikovno in znanstveno smer, naravoslovno-multimedijska pa bi se spremenila v smer uporabnih znanosti. Tržaška pokrajina pa je predlagala tudi, naj se zavod Stefan, ki je bil doslej poklicnega značaja, spremeni v državni višješolski zavod v pričakovanju, da se preveri sorodnost izobraževalne ponudbe. Kot znano, sta bila na šoli Stefan tako profesorski zbor kot zavodski svet mnenja, naj se zavod iz poklicnega spremeni v tehničnega, kar bi mu omogočilo, da ohrani vse dosedanje učne smeri (elektronsko, mehansko in kemijsko-biološko). Poleg liceja Prešeren in zavoda Stefan se v besedilu sklepa deželnega odbora omenjajo tudi spremembe statusa nekaterih italijanskih šol v štirih pokrajinah, ni pa govora o drugih slovenskih (in italijanskih) šolah na Tržaškem in Goriškem (kot poročamo na drugem mestu, je v sredo profesorski zbor poklicnega zavoda Ivana Cankarja v Gorici izbral trgovsko usmeritev). Kot nam je včeraj povedala tržaška pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino, je bil včerajšnji sklep deželnega odbora prvenstveno tehnične narave in prvi korak v luči novega sklepa, ki bo zadeval učne smeri oz. izobraževalno ponudbo šol, izdan pa bo šele po objavi pravilnikov o reformi li-cejev, tehničnih in poklicnih zavodov, kar pa se še ni zgodilo. (iž) Med šolami, ki bi morale po novem postati državni višješolski zavodi, je tudi dosedanji Poklicni zavod Jožefa Stefana v Trstu kroma koper - Akcija policistov mestne uprave Kazenska ovadba za dva preprodajalca ponarejenih vinjet KOPER - Policisti Policijske uprave Koper so včeraj s kazensko ovadbo k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru privedli dva moška, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo ponarejenih letnih vinjet za avtoceste v Sloveniji. Moška sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu Kazenskega zakonika. Eden on njiju je kazensko ovaden tudi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu ter za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po 307. členu Kazenskega zakonika. Enemu so policisti odvzeli prostost v torek, drugemu pa v sredo. Oba sta bila pridržana, na njunih domovih pa sta bili opravljeni hišni preiskavi. Pri enem od njiju so policisti našli in zasegli večje število ponarejenih vinjet za uporabo na slovenskih avtocestah. Kraški upravitelji na srečanju z duhovniki SEŽANA - Sežanski in divaški župan ter komenski podžupan so se predvčerajšnjim srečali z duhovniki Kraške dekanije. Po uvodnem nagovoru, je srečanje potekalo predvsem v duhu dobrega sodelovanja. Osrednja tema pogovorov je bila ohranjanje in vzdrževanje sakralnih objektov oz. kulturnih spomenikov. Vsi udeleženci srečanja so bili enotnega mnenja, da je sodelovanje med lokalno skupnostjo in župnijami Kraške deka-nije dobro in da so tovrstna srečanja dobrodošla. Med srečanjem pa so se udeleženci dotaknili tudi teme prostovoljnega dela, ki ga opravljajo Kraška dekanijska Karitas in župnijske Karitas. Njihovo delo je, glede na občuten vpliv gospodarske krize, izredno dobrodošlo in koristno. Aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo Kraška dekanijska Karitas in župnijske Karitas, obsegajo predvsem pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom, pomoč otrokom, starejšim osebam, bolnim in invalidom. Prav tako se njihovi člani redno izobražujejo, vključujejo pa se tudi v dobrodelne akcije na slovenski in mednarodni ravni. Kraška de-kanija Karitas in župnijske Karitas so v letu 2009 razdelile 16.030 EUR pomoči potrebnim družinam, starejšim osebam, otrokom, invalidom in drugim. Zbrali so 31.292 kg hrane, higienskih artiklov in igrač, 264 kosov gospodinjskih aparatov, različnega pohištva in gradbenega materiala, pa tudi šolskih potrebščin. To pa zdaleč ni vse, saj je potrebno upoštevati mrežo župnijskih oz. medžupnijskih Karitas, ki pomoč same razdelijo, prav tako tudi več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Danes oddaja Minute za ... Oddaja Minute za v sredo, ki so jo predvajali predvčerajšnjim na sporedu Televizije Koper bo na sporedu tudi danes ob 18.uri na drugem programu Televizije Slovenija. V tokratni oddaji se bomo kot običajno sprehodili po vsej Primorski. Najprej bodo predstavili Osebnost Primorske 2009, bili so na Goriškem in Idrijskem. Znameniti žlikrofi so vpisani v register Evropske unije kot zaščitena slovenska znamka. Plesna skupina Divas žanje uspehe, zabeležili so jih pri njihovem treningu. Ker so pred vrati zimske počitnice so preverili varnost na smučiščih in se udeležili odprtja povezave Kanin- Nevejsko sedlo. Vabljeni torej k ogledu. Skozi oddajo bo tokrat gledalce vodila Sabina Francek. bruselj - Pogajanja z EU Zelena luč za dve hrvaški poglavji BRUSELJ/ZAGREB - Premier Borut Pahor je včeraj v Bruslju povedal, da bo Slovenija prižgala zeleno luč za odprtje najmanj dveh poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU na pristopni konferenci, predvideni za 19. februar. »S Hrvaško smo uredili vse potrebne probleme tako, da imamo, kar se naših interesov tiče, vse potrebne garancije za to, da so ti zaščiteni,« je poudaril. Na vprašanje, ali bo Slovenija umaknila pridržke le za odprtje poglavij o ribištvu in okolju ali tudi za poglavje o zunanji, varnostni in obrambni politiki, je premier odgovoril, da bosta »najmanj dve poglavji dobili zeleno luč«. Ob tem je še poudaril, da se drži dogovora s hrvaško premierko Jadranko Kosor iz Kranjske Gore. »Ta dogovor je spoštovan, je bilo pa treba prej dobiti nekaj garancij ali pa medsebojnih zavez, da bodo ti problemi tako ali drugače urejeni,« je še dejal. Pahor je tudi izrazil zadovoljstvo nad ustanovitvijo mešane slovensko- hrvaške delovne skupine za reševanje odprtih vprašanj in ocenil, da je to korak naprej. Dodal je še, da bo kmalu oživel tudi skupen slovensko-hrvaški gospodarski svet. »Odnosi napredujejo z vsemi močmi,« je sklenil. Medtem je hrvaška premierka Jadranka Kosor včeraj izjavila, da je Nizozemska umaknila zadržke na poglavje 23 o pravosodju in temeljnih pravicah. »Gre za dobro novico za vlado in za Hrvaško. Kot vidite, se splača vztrajati. Prepoznali so naše napore in upamo, da bodo v končnici dali rezultate,« je izjavo Kosorjeve objavila Hrvaška televizija kot prvo novico v osrednjem dnevniku. Kosorjeva je dodala, da je »zdaj vse pripravljeno za odpiranje poglavja 23« ter da je odločitev Nizozemske »veter v hrbet hrvaški vladi«. Evropska komisija je očitno priznala Hrvaški, da je naredila korak naprej v odpiranju ključnega pogajalskega poglavja. špeter - Deželni svetnik I. Gabrovec s skupino upraviteljev »Deželna reforma goratih območij mimo volje krajevnih upraviteljev« ŠPETER - Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je bil pobudnik dobro obiskanega omizja v Špetru. V svojem uvodnem poročilu je orisal glavne značilnosti najnovejšega delovnega dokumenta o reformi gorskih območij, ki ga je pripravilo deželno odbor-ništvo za krajevne avtonomije. »Načrt je jasen: po ukinitvi gorskih skupnosti namerava deželna uprava gorato območje razdeliti na trinajst okrožij, znotraj katerih naj bi se vse zaobjete občine več ali manj obvezno povezale v prav toliko občinskih zvez« je obrazložil Gabrovec in izpostavil dejstvo, da je na osnovi dokumenta ustanovitev občinskih zvez le zadnji korak pred z vrha vodeno spojitvijo vseh majhnih občin v povsem nove celote. »Nesprejemljivo je, da postopek ne upošteva dostojanstva krajevnih upraviteljev kot tudi ne zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih posebnosti goratega območja. »Obču- tek je, da za tem stojijo ambicije sedanjega predsednika Videmske pokrajine, ki bi na račun ukinitve gorskih skupnosti in reorganizacije sistema krajevnih uprav pridobil tako na imovini in finančnih sredstvih kot tudi na upravnih pristojnostih,« je še dejal svetnik Gabrovec. Občine s slovensko prisotnostjo so bile doslej zaobjete v dve gorski skupnosti in preko Briške povezane z goriškim območjem. Tako zasnovana reforma bi to sliko bistveno poslabšala, kar je navskriž z duhom in črko zaščitnih zakonov. Glede vseh nakazanih vprašanj je skupina slovenskih upraviteljev na deželne oblasti že pred meseci naslovila razčlenjen dokument, na katerega pa ni bilo še nobenega odziva. Svetnikovemu izvajanju je sledila izčrpna razprava, v katero so posegli občinski upravitelji z občin Špeter, Dreka, Podutana, Grmek in Podbonesec. Govor je bil o stvarnih problemih goratih občin, ki jih osrednje deželne oblasti že od nekdaj prezirljivo obravnavajo. Izpostavljena je bila potreba po ohranjanju upravnih modelov, kot so bile doslej gorske skupnosti, ki med drugim omogočajo in spodbujajo črpanje in upravljanje evropskih finančnih sredstev za razvoj območij s posebnimi danostmi. Med sklepi srečanja v Špetru je tudi organizacija razširjenega javnega srečanja, medtem ko bo ožja delovna skupina skupaj z deželnim svetnikom Ga-brovcem dopolnila že navedeni dokument, ki ga bodo nato izročili neposredno predsedniku Tondu. Naslednje srečanje o načrtovani reformi krajevnih uprav bo na Tržaškem, in sicer v četrtek, 18. februarja v Nabrežini, ko bo tekla beseda tudi o nori zamisli glede ustanovitve Mestne občine Trst z ukinitvijo upravne avtonomije vseh okoliških občin. / ITALIJA Petek, 12. februarja 2010 3 slovenska manjšina - Vlada v senatu dobila zaupnico za t.i. večnamenski odlok Tudi v novem spremenjenem dekretu ni dodatnih prispevkov za Slovence Berlusconi je sinoči v Bruslju obljubil Pahorju ureditev finančnih vprašanj naše manjšine RIM - Senat je sinoči z zaupnico odobril večnamenski odlok (v it. decreto mil-leproroghe), ki tudi v spremenjeni verziji ne omenja državnih prispevkov za slovensko manjšino. Odlok roma sedaj v poslansko zbornico, kjer ni pričakovati nobenih sprememb. V ukrepu se vlada obvezuje za dodatno financiranje italijanske manjšine v Istri in Dalmaciji ter zakona za ovrednotenje italijanske kulture v Istri in Dalmaciji, za izvajanje katerega skrbijo ezul-ska združenja. Z zahtevo po zaupnici je vlada izničila ne samo razpravo o dekretu, temveč tudi vse popravke opozicije in večine. Vključno s popravkom Tamare Bla-žina o slovenski manjšini, ki je v komisiji doživel tudi podporo senatorja Ljudstva svobode Ferruccia Sara. Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je medtem sinoči v Bruslju ob robu neformalnega vrha EU govoril s Silviom Ber-lusconijem. »Dogovorila sva se, da se v čim krajšem času ob njegovem posredovanju uredi vprašanje financiranja slovenske manjšine v Italiji,« je pojasnil slovenski premier. Pahor je še dejal, da bosta z Berlus-conijem v naslednjih dneh v stiku, »tako da bo slovenska manjšina na primeren način dobila zadostna sredstva za polno angažiranje vseh institucij.« Zaupnica v senatu ni presenetila samo senatorjev opozicije, temveč tudi marsikoga v desni sredini. Res je, da je bilo o večnamenskem odloku predloženih več kot sedemsto popravkov (tristo so jih potem ocenili za nesprejemljive), res pa je tudi, da uživa vlada v senatu, podobno kot v zbornici, zelo široko večino, ki ji omogoča marsikaj. Zaupnica torej tudi v tem primeru pomeni politično potezo. Vlada je med oceno odloka v senatnih komisijah v bistvu odklonila vsakršno možnost, da bi v ukrep vključili »manjkajoči« milijon evrov za Slovcence. Tudi razgovor, ki ga je senatorka Blažina imela s podtajnikom na zunanjem ministrstvu in pooblaščencem za narodne manjšine Al- L*u!_I - m v J .... 4¿tEf*í£T S mm^tm r I1,-*-1' > 3 ■rar- * ,,i » ésr s fredom Mantico, ni bil uspešen. Do zasuka je prišlo v ponedeljek, ko je popravek slovenske senatorke o naši manjšini doživel po svoje nepričakovano podporo furlanskega senatorja Sara. Zastopnik vlade se ni opredelil o Blažininem popravku in o Sarovi podpori, kot za vse ostale amandmaje je odločitev prepustil senatni skupščini. V torek se je torej odpirala možnost, da bi senat lahko v dekret vključil tudi dodatno financiranje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Dovolj, da bi vsaj del senatorjev desne sredine podprl popravek Demokratske stranke, kar pa se ni zgodilo, ker o popravku sploh niso razpravljali. In to zato, ker je vlada zahtevala zaupnico in s tem, kot rečeno, popolnoma zadušila razpravo. Senatna komisija za ustavna vprašanja je včeraj dopoldne, potem ko je vlada formalno vložila zahtevo po zaupnici, odobrila vsebinsko nekoliko spremenjen odlok. V parlamentarnem žargonu se temu pravi maksi amandma (dejansko gre za nov odlok), v katerem ni nič o slovenski manjšini, kot ni bilo nič v dekretu, ki ga je ministrski svet odobril lanskega 29. decembra. Po sinočnji odobritvi se večnamenski proračunski odlok seli v poslansko zbornico, ki ga mora obvezno odobriti do konca tega meseca, v nasprotnem primeru bo ukrep zapadel. Sodeč po razvoju dogajanj, bo tudi v zbornici vlada zahtevala zaupnico, ki je postala stalnica v njenem delu. Če ne bo novosti, bo slovenska manjšina v tem letu dobila iz Rima 4,06 milijona evrov prispevkov, kar je več kot milijon manj evrov kot lani. Dejstvo, da Slovenija v Italiji že nekaj mesecev nima veleposlanika, je Pahor po pogovoru z Berlusconijem komentiral z besedami, da »v državah, s katerimi obstajajo priložnosti, ki jih brez navzočnosti našega veleposlanika tam zamujamo, ali pa problemi, ki jih brez njegove navzočnosti tam ne rešujemo, izgubljamo čas. Mi bomo storili vse, da bo nov ambasador - žal moramo žrtvovati enega najboljših ljudi na ministrstvu - čim prej v Rimu,« je še poudaril Pahor. Govori se, da bo novi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. S.T. rim - Med njimi tudi Primorski dnevnik Vlada spet pustila na cedilu časopise RIM - Vlada ni držala obljube, da bo v večnamenski proračunski odlok, ki ga je sinoči odobril senat, vključila tudi dodatno financiranje zakona o založništvu. V igri so prispevki časopisom, med katerimi je tudi Primorski dnevnik. Gre za podpore, ki jih država namenja medijem, ki ne ustvarjajo dobičkov ali jih izdajajo politične stranke, zadruge in jezikovne manjšine. Finančni minister Giulio Tre-monti sicer obljublja, da noben časopis v tem letu ne bo ostal brez državnega prispevka. Tremonti je to že obljubil ob odobritvi zadnjega finančnega zakona, njegovim obljubam pa žal niso sledila dejanja. Novinarski sindikat FNSI pravi, da bodo zamude z zakonsko ureditvijo založniškega sektorja prizadele kar sto občil, v glavnem tiskanih medijev. Če vlada ne bo hitro ukrepala, bodo novinarji proglasili celodnevno stavko. Vlada v večnamenski odlok ni vključi- la novih pravil za državne prispevke časopisom, pač pa so to med senatno obravnavo zahtevali predstavniki desne in leve sredine. Vlada je njihov popravek načelno sprejela, a kaj ko ga ni vključila v novo besedilo odloka, za katerega je zahtevala in dobila senatno zaupnico. Odlok roma sedaj v poslansko zbornico, kjer pa je malo možnosti, da ga bodo poslanci spremenili. Novinarski sindikat pravi, da je za te težave in zaplete v prvi osebi odgovoren podtajnik pri predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti, ki je pristojen za založništvo. Bonaiuti je tisti, ki bi moral že zdavnaj oblikovati nov pravilnik za državne prispevke časopisom. škandal okrog civilne zaščite - Sodnik Lupo: To je zgodba navadne korupcije Za Bertolasa tudi zabave s seksom? Premier Berlusconi: Bertolasa se ne tika! Center za dobro počutje Salaria sport village v Rimu, v katerega je rad zahajal vodja civilne zaščite Guido Bertolaso (na mali sliki) ansa RIM - Gre za »zgodbo navadne korupcije«, ki pa je »nadvse huda zaradi sistematičnosti ilegalnih dejanj in razmerij«. Tako je sodnik za predhodne preiskave Rosario Lupo iz Firenc strnil rezultate preiskave, v katero je vpleten vrh civilne zaščite z vladnim podsekretarjem Guidom Betola-som na čelu. Sodniki bodo danes zaslišali štiri osebe, ki so bile v sredo priprte zaradi suma korupcije in zlorabe oblasti. To so: predsednik Višjega sveta za javna dela Angelo Balducci, ki je bil svoj-čas odgovoren za izvedbo javnih del v okviru priprav na vrh G8 na Madda-leni, njegov naslednik v tej funkciji Fa-bio De Sanctis, visoki državni funkcionar Mauro Della Giovampaola in rimski podjetnik Diego Anemone. V kratkem pa bodo sodniki zaslišali še drugih deset ljudi, z Bertolasom vred, ki so prejeli sodna obvestila. Preiskovalci so prepričani, da se je pod okriljem civilne zaščite razpasla prava hudodelska združba. Podjetnik Anemone je dobival v zakup bogata javna dela za t. i. velike dogodke (za katere veljajo podobna pravila kot za naravne ujme), kakor sta bila vrh G8 in svetovno plavalno prvenstvo v lanskem letu ter kot bo praznovanje 150-letnice zedinjenja Italije v prihodnjem letu. V zameno pa so vodilni funkcionarji civilne zaščite in povezanih državnih uradov dobivali raznovrstne protiusluge, od denarja in zastonj opravljenih del do spolnih storitev. Bertolaso je osumljen, da je vsaj enkrat prejel večjo vsoto denarja (50 tisoč evrov), zagotovo pa je bil večkra- tni gost v centru za dobro počutje Salaria sport village v Rimu, kjer naj bi se srečeval z dekletom na poziv po imenu Francesca. Kot izhaja iz telefonskih prisluškovanj, je Anemone med drugim priredil za Bertolasa »megagalaktično« zabavo s šampanjcem in seksom, in to kmalu potem, ko mu je civilna zaščita priznala višjo ceno za nekatera dela na Maddaleni. Bertolaso je v sredo, ob izbruhu škandala, ponudil svoj odstop, a predsednik vlade Silvio Berlusconi ga je zavrnil. »Sodniki bi se morali sramova- ti, Bertolasa se ne tika,« je premier povedal včeraj v Bruslju, kjer se je mudil na vrhu EU. »Bertolaso ne hodi k prostitutkam, ampak k maserkam, ker ga boli hrbet,« je pristavil. Sam Bertola-so pa je včeraj v izjavi za tisk zagotovil, da ni nikoli izdal zaupanja Italijanov in da bo sodnikom pojasnil, da je žrtev »velikega nesporazuma«. Iz opozicijskih krogov pa se množijo pozivi Bertolasu, naj dokončno odstopi. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je v parlamentu vložil zahtevo za Bertolasovo odstavitev. Sekre- tar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je sodnike pozval, naj zadevo čim prej razčistijo, in predvsem zahteval, naj vlada umakne zakonski odlok, po katerem bi civilna zaščita postala delniška družba, tako da bi seveda imela še bolj proste roke kot doslej. Odlok je senat že odobril. Bersani se je tudi vprašal, zakaj je treba velike dogodke, kot so vrh G8, svetovno plavalno prvenstvo in praznovanje zedi-njene Italije, obravnavati kot »ujme«. »To so pravne pošasti, ki se prej ali slej maščujejo,« je poudaril. Alcoa pripravljena ohraniti obrata v Italiji? RIM - Ameriški koncern za proizvodnjo aluminija Alcoa naj bi bil pripravljen ohraniti svoja obrata v krajih Portove-sme na Sardiniji in Fusina pri Benetkah. To naj bi na sinočnjem srečanju v palači Chigi s predstavniki vlade, sindikatov in krajevnih ustanov sporočil pooblaščeni upravitelj družbe Alcoa Italia Giuseppe Toia. Srečanje je bilo drugače preloženo na 22. februar, pri čemer je pod-tajnik pri predsedstvu vlade Gianni Let-ta izrazil optimizem, saj naj bi bili storjeni koraki naprej v odnosu do Evropske unije, predstavnike koncerna pa je pozval, naj ne sprejmejo enostranskih ukrepov. Vodstvo Alcoe se je novembra lani odločilo za zaprtje obeh obratov spričo odločitve Evropske komisije, da mora podjetje vrniti 270 milijonov evrov neupravičeno prejetih sredstev za kritje stroškov za elektriko, pri čemer tvega izgubo službe okoli 2500 ljudi, zato so včeraj pred palačo Montecitorio demonstrirali tudi predstavniki delavcev. Za zapahi udeleženca morije v Duisburgu REGGIO CALABRIA - Policija je včeraj v Reggiu Calabrii aretirala deset domnevnih pripadnikov kalabrijske 'ndrang-hete, med temi 37-letnega Giuseppeja Nirta in 39-letnega Sebastiana Nirta, ki sta obtožena, da sta na dan velikega šmarna2007 v nemškem Duisburgu sodelovala pri moriji, v kateri je izgubilo življenje šest italijanskih državljanov. Poleg njiju je streljal Giovanni Strangio, ki so ga aretirali lanskega 12. marca. Gre za pripadnike klana Nirta-Strangio, ki je že več let v »vojni« s klanom Pelle-Vol-tari. Preiskovalcem sta sinoči čestitala ministra za notranje zadeve Roberto Maroni in za pravosodje Angelino Al-fano. 4 Petek, 12. februarja 2010 GOSPODARSTVO podjetništvo - Sporazum med deželno finančno družbo in industrijci Confindustria in Friulia skupaj za gospodarski razvoj Predvideno 50 do 100 posegov s finančnim vložkom Friulie do 50 milijonov evrov TRST - V pričakovanju znakov gospodarskega zagona je treba podjetjem v Furlaniji-Julijski krajini pomagati pri krepitvi njihove organizacijske in uprave strukture in jim omogočiti, da bodo protagonisti izhoda iz krize. Deželna finančna družba Friulia ima ustrezne instrumente za podpiranje majhnih in srednjih podjetij, medtem ko deželna Confindustria predstavlja prevladujoče število podjetij v deželi, zato je povsem naravna sinergija, ki sta jo razvili v sporazumu o podpori malim in srednjim podjetjem za izhod iz krize. V sporazumu, ki sta ga včeraj na sedežu Friulie v Trstu podpisala predsednik deželne Confindustrie Alessandro Calli-garis in pooblaščeni upravitelj Friulie Federico Marescotti, je razgrnjena cela vrsta organizacijskih in finančnih posegov, oblikovanih na osnovi potreb podjetij in torej zanesljivo uresničljvih. Hitrost, učinkovitost in transparentnost bodo temeljni pogoji za uspeh te skupne pobude, ki bo imela svojo eksperimentalno fazo za definicijo najbolj ustreznih metod, ki bodo omogočile kar najbolj neposredne odzive na razvojne programe podjetij. Sporazum predvideva, da bo Friulia poslala na vse sedeže Confindustrie v deželi svojega funkcionarja, ki bo zastavil delo na osnovi programa dela, dogovorjenega s pokrajinskimi združenji industrijcev. Marescotti je ob podpisu sporazuma izrazil prepričanje, da je ta skupna akcija z deželno Confindustrio »močan signal o ko-heziji in vztrajni volji za relansiranje našega gospodarstva«. Predsednik industrijcev Alessandro Calligaris pa je izpostavil pomen sporazuma v okviru pobud, ki imajo za cilj učinkovitejšo in vse bolj popolno ponudbo storitev za podjetja. Na osnovi sporazuma, ki bo veljal eno leto, bodo podjetja, ki bodo zaprosila za organizacijsko ali gmotno podporo, prejela odgovor v 15 dneh, če bo ta odklonilen, in v 30 dneh, če bo njihova ponudba sprejeta. Predvidenih je najmanj 50 posegov, ki bodo imeli povprečno »težo« 500 do 700 tisoč evrov, po obliki pa bodo v glavnem kapitalske udeležbe v podjetjih. Marescot-ti je ob tem pojasnil, da bodo preiskave o podjetijih, ki jih bo pripravila Friulia, dane na razpolago raznim ustanovam, tako da bo podjetnik uporabil svoj dragoceni čas za »izpolnjevanje obrazcev« samo enkrat. Na predstavitvi sporazuma je bil orisan tudi sklad 15 milijonov evrov, ki ga je Friulia ustanovila za posojila malim podjetjem. Ta bodo lahko zaprosila za največ 300 tisoč evrov z odplačilom v 18 mesecih. 30 odstotkov posojila bo jamčila Friulia, 70 odstotkov pa konvencionirane banke. Sedež družbe Friulia Spa v Ul. Locchi v Trstu arhiv verona - V organizaciji ministrstva za gospodarski razvoj Na forumu o sodelovanju Italije z JV Evropo v ospredju infrastrukture VERONA - Italija ima v Jugovzhodni Evropi približno 50 tisoč podjetij, največ, skoraj 30 tisoč v Romuniji, pa tudi v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Hrvaški, v Moldavi, Črni gori, Srbiji in Kosovu, kar pomeni mrežo, o kateri teče beseda na zasedanju z naslovom Italy&South Eastern Europe Investment, ki včeraj in danes poteka na sejmišču v Veroni. Forum o gospodarskem sodelovanju Italije z JV Evropo je priredilo ministrstvo za gospodarski razvoj s sodelovanjem Agencije za carine, Finesta, zavoda ICE in veronske sejemske družbe. Zasedanje je včeraj odprl minister Claudio Scajola, ki je prepričan, da lahko Italija z optimizmom gleda na območje Balkana: »Loči nas ozko Jadransko morje, povezuje pa kulturna bližina in privlačnost do teh držav, ki nas gledajo z občudovanjem. To je razlog, da imamo s temi državami naravno sorodnost. Z njimi smo razvili pomembne trgovinske odnose, tako da je naša izmenjava skoraj podobna nemški,« je dejal Scajola in za šalo pristavil: »Toda ker smo berlu-skonijevci, hočemo postati prvi!« Septembra leta 2008 je italijanska vlada zastavila načrt za Balkan, ki je po ministrovih besedah temeljnega pomena za italijansko mednarodno politiko. »Balkan je bil prva izkušnja rasti Italije v tujini in rezultati so vidni,« je ocenil minister. In to kljub dejstvu, da se je trgovinska izmenjava z državami JV Evrope lani zmanjšala za od 20 na 15 odstotkov, za letos pa Italija načrtuje, da se bo spet povzpela na 20-odstotno stopnjo rasti in da bo presegla 10 milijard evrov vrednosti. Forum v Veroni bo prispeval svoje, saj se ga udeležujejo predstavniki okrog 500 podjetij, ki so pripravljena predstaviti svoje projekte državam, ki so - kot Albanija - sposobne odpraviti bi- rokratske ovire za prihod tujih podjetij. Italija pa ima še en cilj v sredozemskem območju, ki ga je Scajola takole opredelil: »Postati hočemo vodilni na energetskem področju in zato delamo, da bi naša država postala energetski laboratorij. Povezave z Balkanom služijo tamkajšnjim državam, kajti brez energije ni razvoja, za nas pa so potrebne zato, ker nam omogočajo znižati energetske stroške.« Podminister Adolfo Urso je povedal, da bo forum postal redno letno srečanje, ki bo mogočilo monitoražo ključnih ekonomskih sektorjev, kot so infrastrukture in logistika, energetikain sejemsko sodelovanje. Na forumu sodelujeta tudi predsednik pordenonske finančne družbe Finest Michele Degrassi in predsednik tržaške Trgovinske zbornice oz. podpredsednik italijanske zveze zbornic Union-camere Antonio Paoletti. projekti - Tenze in Fabec Predsednika SDGZ IN KZ v Argentini za projekt DELO - Dessarollo Local TRST - Predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) in Kmečke zveze (KZ), Niko Tenze in Franc Fabec, sta se pred kratkim mudila Argentini, kjer sta se udeležila uradnega zasedanja za projekt DELO - Dessarollo local, ki ga finansira Dežela Furlanija-Julij-ska krajina v okviru deželnega zakona št. 19/2000. Gre za povsem pionirsko pobudo za ruralni razvoj revnega ozemlja v argentinski pokrajini Salta Nord na meji z Bolivijo. Pomoč bo šla tamkajšnjim družinam, mladim, ženskam in drugim šibkim subjektom. Pobudnik projekta je pri nas SDGZ, s katerim sodelujeta tudi Kmečka zveza in GAL, podjetje Euroservis pa zagotavlja strokovno podporo. Partnerji projekta v Argentini so krajevne ustanove, od trgovinske zbornice Salta Argentina in furlanskega krožka Circulo friulano de Salta do tehnične kmetijske šole General Martin Miguel de Guemes, Sociedad italiana XX de Settembre in občine Salta. Glavne predvidene dejavnosti so izdelava načrta za lokalni razvoj in opredelitev potreb in vsebin izobraževanja. Pri nudenju tehnične pomoči pa bodo v ospredju priprave in razvoj socialnega podjetništva, trženje proizvodov in ovrednotenje obrtništva. SDGZ in Kmečka zveza sta pobudnika projekta, ki ima za cilj ne le poglobitev prijateljskih in kulturnih vezi z argentinskimi rojaki, ampak tudi navezavo konkretnih oblik gospodarskega sodelovanja in pomoči. (dd) trgovinska zbornica Aries pripravlja tržaško predstavitev na sejmu v Miamiju TRST - Osem podjetij iz FJK, dve več kot lani, se bo v režiji posebnega podjetja tržaške Trgovinske zbornice Aries udeležilo letošnjega Seatrade v Miamiju, najpomembnejšega sejma za sektor turističnega križarjenja na svetu. To bo priložnost za srečanje z glavnimi igralci na tem področju in za navezavo stikov v perspektivi novih sodelovanj. Trg turistične plovbe je namreč kljub krizi ohranil trend rasti, čeprav z nekoliko nižjimi stopnjami kot v letih pred krizo, ko je dosegal sedem odstotkov. Aries že četrto leto zapored pripravlja udeležbo tržaške delegacije na sejmu Seatrade, ki bo od 16. do 18. marca v Miamiju. Letos pa se bodo podjetja prvič predstavila kot tržaški grozd za industrijo križarjenja (Trieste Cruise Industry Cluster), saj bodo na sejmu sodelovala podjetja, ki so aktivna na različnih poljih istega sektorja. Med njimi so tri podjetja za notranjo opremo ladij (Zi-nelli&Perizzi, Pragotecna in Marmi Vrech), dve za tehnične instalacije (F. Gurian in TEC), dve za varnost (RS in Seanet) in eno za signalizacijo na krovu (Holiday). K rasti zanimanja za udeležbo na sejmu je prispevala tudi odločitev Trgovinske zbornice za spodbujanje internacionalizacije podjetij s podeljevanjem vaučerjev za sodelovanje na sejmih in misijah. Tržaška delegacija bo udeležena vpaviljonu Made in Italy, ki ga pripravlja zunanjetrgovinski zavod ICE. fjk - Avdicije V deželnem svetu o učinkih ukrepov proti krizi TRST - V deželnem svetu so bile včeraj avdicije stanovskih in sindikalnih organizacij o gospodarski krizi oziroma o učinkovaqnju protikriznega paketa Ton-dove uprave. Na avdiciji, na kateri sta sodelovala tudi Davorin Devetak za SDGZ in Edi Bukavec za Kmečko zvezo, so predstavniki stanovskih in sindikalnih organizacij, industrijskih kozorcijev, pristanišč itn. izrazili svoje ocene in predloge v zvezi s premagovanjem posledic krize, predsednik deželnega odbora Renzo Tondo pa je srečanje sklenil z napovedjo o reformi deželnega finančnega sistema. V ta namen bo sestavljena posebna delovna skupina, ki jo bosta vodila odbornika za finance Sandra Savino in za organizacijo Andrea Garlatti in ki naj bi v nekaj mesecih izdelala predlog za reorganizacijo deželnih finančnih instrumentov. »Danes sistem tak, kot je, ne vzdrži, je preveč razdrobljen in ga je treba poenostaviti,« je izjavil Tondo, ki je med ostalimi cilji svoje uprave navedel še realiziranje velikih infrastruktur, internacionalizacijo gospodarstva in močne politike za delo. EVRO 1,371S $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 11.2. 10.2. ameriški dolar japonski jen 1,3718 123,03 9,3757 1,3740 123,01 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 41,3730 63,7900 9,3847 41,5800 63,8840 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti mt 7,4452 0,87750 UJjOOTV 7,4449 0,87980 Ul 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 9,9598 8,0975 KJ,0 / 70V 10,0335 81110 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 26,008 1 4663 26,108 1 4658 JVIV-CIIJM iicniiv estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 270,50 15,6466 271,55 1 1 \0\JL.0 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,0285 1,4502 4,0663 1 4667 Kol IC1U3M UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5446 1,9558 1,5700 1 9558 l-N-MUGIOlvl ICV romunski lev htnvcki litac 4,1045 3,4528 4,1180 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats ICKI rpa 0,7094 2,5342 0,7091 2 5411 UIOLIMJIM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0758 290,00 2,0791 LUI jIVCI III 0 hrvaška kuna 7,3163 7,3230 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23063 0,25 0,39 0,86188 LIBOR (EUR) 0,38438 0,59719 0,91313 1,205 LIBOR (CHF) 0,095 0,24833 0,32833 0,625 EURIBOR (EUR) 0,423 0,662 0,966 1,229 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.707,90 € +554,42 tečajnica ljubljanske borze 11. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,78 INITEDIII IDr»DA C 7Q +1,03 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,13 24 13 -0,52 +0,39 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 170,69 31468 +0,33 +0,75 +0 16 TELEKOM SLOVENIJE 131,68 -0,78 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 31,81 DELO PRODAJA - ctni +0,92 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 7DA _r» 71 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 12,21 -0,16 KOMPAS MTS - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,19 11,75 -1,02 -2,08 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,17 +0,92 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 24,26 +3,03 +1,00 milanski borzni trg ftse mib: 11. februarja 2010 -0,77 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,265 78,25 1711 -0,86 -1,14 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,5625 1 106 +0,23 -2,56 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,3575 -2,04 -0,97 EDISON ENEL ENI 0,993 3,77 1647 -2,65 -0,85 FIAT FINMECCANICA 8,00 +0,86 -2,20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,305 16,29 +0,32 -1,09 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,6225 13 27 -2,96 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,25 5 51 -2,35 +1,11 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,41 1 75 +1,10 -2,95 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,382 12 67 -2,23 -3,17 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,97 3415 +0,24 +2,97 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,98 1 091 +0,07 +0,84 TENARIS TERNA 16,21 -1,18 +2,66 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,8825 0,1563 +0,44 -1,64 -2 31 UNICREDIT 9,095 1,948 -1,91 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,15 $ -0,20 izbrani borzni indeksi 11. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.110,40 996,80 +0,20 +0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 2.140,67 -0,14 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç SRX, Beograd BIFX Saraievo 304,93 1.726,55 +0,29 -0,98 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.908,61 +0,73 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.146,68 2.177,83 +1,08 +1 39 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.078,57 1.101,44 5.476,72 +0,98 +0,02 -1,08 +0 10 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.136,88 3.616,75 2.447,95 -0,52 -0 15 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.132,40 2.665,97 +1,87 -1,27 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.963,99 2.753,63 20.290,69 2.985,50 16.152,59 +0,70 +1,84 +0,10 +1,45 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 11. februarja 2010 5 ŽARIŠČE Sta narodna in kulturna identiteta isti pojem? n Julijan Cavdek 4 M Kaj nam pomeni praznovanje dneva slovenske kulture? To vprašanje bi veljalo predstaviti za anketo na naših spletnih medijih - morda pa je bilo to že storjeno in mi je zbežalo - da bi videli paleto mnenj, ki bi se pokazala skozi podane odgovore. Pridobljeni podatki bi bili verjetno zelo zanimivo gradivo za analizo našega doživljanja dneva slovenske kulture oz. njegovega pomena za našo narodno skupnost. Osebno bi me še posebej zanimalo preveriti kako praznik slovenske kulture doživljamo v odnosu do naše narodne zavesti, oziroma če v proslavljanje dneva slovenske kulture vključujemo ali koliko vključujemo tudi našo slovensko narodno zavest. Ne vem, če je kaj takega sploh mogoče, vendar me to vprašanje, ki morda na prvi pogled zgleda nekoliko retorično, že nekaj časa žuli. Še bolj me je pred njega postavil prof. Boris Pahor, v svojem kratkem nagovoru ob prejemu priznanja na Prešernovi proslavi v Tržiču. Prof. Pahor je izrekel stavek, ki se je glasil nekako takole: »Pomembna je narodna zavest. Brez narodne zavesti tudi jezik ne bo preživel.« Ta misel mi je ostala v spominu in me spremlja še danes. Če sem pravilno razumel smisel tistega stavka, potem je narodna zavest temelj, na katerem se gradi neka kultura, na katerem se razvije jezik, iz katerega zaživi umetnost nekega naroda v njeni bogati raznolikosti. Če je tako, potem sem prepričan, da sta v tem kratkem stavku zaobjeti življenjski temelj naše skupnosti in velika sodobna dilema naše narodne skupnosti v Italiji. Ni mogoče zanikati, da celovito delovanje naše organizirane družbe ima kot cilj ohranjanje in razvoj slovenske narodne skupnosti, kot tudi, da se na razno raznih področjih veliko vlaga v znanje jezika in kulturno udejstvovanje. Obenem pa imam vtis, da se postopoma oddaljujemo od vprašanja narodne identitete ali zavesti, da se vrinja vedno večje neskladje med gojitvijo narodne identitete in skrbjo za slovenščino. Že samo vprašanje o narodni identiteti, postaja vsebolj delikatno področje, katerega se vse bolj izogibamo. Kakor tudi se že dogaja, da nekoga, ki na narodno identiteto opo-zorja ali opozori, doleti obsodba nacionalista, oziroma nestrpneža. Večkrat se tudi zgodi, da se znajde vprašanje narodne identitete v nasprotju z uvajanjem večje integracije in dvojezičnosti. Namesto, da bi se ti pojmi izpopolnjevali, se izpodbijajo. Žal prav na račun narodne identitete. Tatjana Rojc, slavnostna govornica na letošnji skupni Prešernovi proslavi, je v svojem govoru omenila kulturno identiteto. Zanima me, ali ta pojem kulturne identitete lahko enačimo s pojmom narodne identitete. Ali je to eden in isti pojem? Če upoštevam misel prof. Pahorja to ni ista stvar, temveč je identiteta predhodnik kulture. Iden- titeta naroda ali narodne skupnosti ustvarja in oblikuje lastno kulturo. Bogastvo ali revščina, ki označujeta identiteto naroda sta izhodišče za njegovo kulturno ustvarjanje, s katerim je narod poklican, da spregovori in pusti svoj prispevek človeški dediščini. Ta prispevek pa bo lahko toliko bolj pozitiven, kolikor bo narodna identiteta nekaj suverenega, ki ni v strahu za samo sebe in za svoje narodne simbole, kot sta himna in zastava, temveč nastopa na evropskem scenariju s svojim obrazom, kar je druga misel, s katero je prof. Pahor nagovoril občinstvo v Tržiču. Ob današnjem kriznem obdobju, ki našo narodno skupnost pretresa v samih temeljih njene organiziranosti, je seveda pomembno iskati čimvečjo složnost. Prav v tem pa se najbolj razgalja vsa naša šibkost, ki temelji točno na narodni neenotnosti. Ni nič čudnega torej, če enotno zastopstvo, katerega se je poskušalo zaživeti, vedno bolj kaže obrise ponovnega poraza ali, če mi je dovoljeno, naše narodne »neo-draslosti«. Prof. Boris Pahor, ki s svojo življenjsko zgodbo nagovarja Slovenijo, italijansko mladino in evropsko obzorje, opozarja, da brez narodne identitete ne bo jezika. Ali smo v Trstu, v Gorici, v Benečiji in v Kanalski dolini sposobni postaviti to kot izhodišče, ki ga je treba ponovno nastaviti na politični ravni, v sklopu civilne družbe, v šolstvu, kulturi, športu, kot tudi v cerkvi in po družinah? KULINARICNI KOTIČEK Popustne zapečene testenine Pust bo kmalu za nami in čas je, da se obrnemo k nekoliko manj »pustnim«, skoraj postnim jedem. Pustimo torej ob stran krofe in fanc-lje in posvetimo se lažjim jedem s špi-načo in skuto. Najprej lahko pripravimo gratinirane testenine s špinačo, ki naj bo nekaj prehodnega od pustnih jedi k postnim, a ne preveč. Potrebujemo 0,5 kg širokih rezancev, 750 g sveže špinače, 100 g šunke (kuhanega pršuta), 100 g skute, strok česna, kozarec sladke smetane, kozarec kisle smetane, parmezan, 2 jajci. Maslo, olivno olje, sol poper, muškatni orešek. Dobro operemo in skuhamo špinačo v malo osoljenega kropa, nakar jo na olju dušimo skupaj s sesekljanim česnom. Ob koncu dodamo 2-3 žlice kisle smetane. V drugi posodi zmešamo sladko smetano in ostanek kisle, stepeni jajci, sol, poper in muškatni orešček. Šinko zrežemo na tenke rezine. Medtem smo v so-ljenem kropu skuhali testenine. Z maslom premažemo pekač, kamor naložimo najprej plast testenin, jih prelijemo s tekočo maso, špinačo, šunko in koščki skute in nadaljujemo tako, dokler ne porabimo vseh sestavin. Ob koncu pokrijemo z naribanim parmezanom, ki ga okrasimo s kosmiči masla. Pekač porinemo v na 180 stopinj ogreto pečico in pustimo, da se peče približno pol ure, dokler ne postane zgornja plast lepo zapečena. Če pa hočete nekaj bolj eksotičnega vam svetujem zapečene testenine s feto (grškim slanim ovčjim sirom), baziliko, paradižnikom in oljkami, za kar potrebujemo: 400 g poljubnih testenin (po možnosti makaronov ali peresnikov, lahko pa so tu- di špageti ali rezanci), pločevinko pe-latov, nekaj listov bazilike kozarec razkoščiščenih črnih oljk, žlico slanih kaper, 150g fete, 2 stroka česna, 4-5žlic naribanega parmezana, sol, olivno olje, za bežamel pa (ki ga sicer lahko kupite tudi že pripravljenega) 25 g masla, dve žlici moke, 2-2,5 dl mleka, muškatni orešček . Pelate obdelamo s paličnim mešalnikom in jim dodamo natrgane listke bazilike, na polovico prerezane oljke in kapre. Feto zrežemo na kockice in vmešamo v omako. Poskusimo, če je dovolj slano, bolj je biti nekoliko previdni pri soljenju, saj je feta še kar slana. Testenine skuhamo samo do treh četrtin predvidenega časa kuhanja, saj se bodo še zmehčale v peči. Pekač namažemo z olivnim oljem, vanj stresemo odce-jene testenine in prilijemo paradižnikovo omako ter vse dobro premešamo. Prelijemo z bešamelom, ki smo ga pripravili tako, da smo v posodi razpustili maslo, mu dodali moko in dobro premešali, da se ne naredijo grudice, potem smo počasi dolivali vroče mleko in med stalnim mešanjem počakali, da se zmes rahlo zgosti. Začinimo s soljo in naribanim muškatnim oreščkom. Ko smo testenine prelili z bešamelom, vse skupaj potresemo z naribanim parmezanom, in s kosmiči masla ter porinemo v pečico, ki smo jo segreli na 180 stopinj in pečemo približno pol ure, dokler se se površina ne obarva zlatorumeno. Dober tek! odprta tribuna Šola ogrožena od lažne reforme V zadnjih dneh se je ponovno razvnela debata o slovenskemu šolstvu, ob odobritvi nove »reforme« za šolstvo in o možnosti poučevanja slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom. Na žalost smo, kot je za parametre manjšine povsem normalno, razdvojeni tudi pri teh temeljnih vprašanjih ... Naj začnem s tematiko poučevanja slovenščine na italijanskih šolah, ki je vedno aktualna, saj je že več let želja »razsvetljenih« družin. Dovolite mi, da pojasnim, da smatram za razsvetljene tiste, ki se zavzemajo za pozitivno in konstruktivno sožitje in povezanost med skupnostma, tako na eni kot na drugi strani meje. Meni se zdi povsem normalno, da se bi dijaki na obeh straneh bivše meje učili jezika soseda, kar se v Sloveniji tudi dogaja, saj imajo pouk italijanščine že iz mladih let, kar jim pomaga tako za študij kot za delo. Zakaj je pri nas ta predlog privedel do tako raznolikih reakcij? Celo v manjšini imamo kar nekaj nasprotujočih mnenj. Mladi za Mlade odločno podpiramo uvedbo vsaj fakultativnega poučevanja slovenščine na italijanskih zavodih in pohvalno ocenjujemo zametke teh projektov, ki so prisotni tako na višjih šolah (Oberdan v Trstu) ali pa na nižjih in osnovnih šolah. Le ti so razumeli, da je znanje še enega jezika okno v svet in spoznavanje kulture soseda pa temelj za mirno in prijateljsko sožitje. Naj še nekaj dodam o italijanščini na hodnikih slovenskih šol. Zaskrbljujoče je, če kot pogovorni jezik naši dijaki izberejo italijanščino ali tržaško narečje. Na tak način škodijo pred- vsem tistim dijakom, ki so iz mešanega ali italijanskega zakona, ki se trudijo, da bi nivo jezika izboljšali, a jim je to onemogočeno, saj praksa je prav v pogovoru. Zavedati se moramo, da je vsak otrok, ki se uči našega jezika in naše kulture biser za našo bodočnost, saj tudi če se ne bo čutil Slovenec, bo našemu narodu naklonjen! Mladi za Mlade gledamo zelo negativno na komaj predstavljeno šolsko reformo, ki ne predstavlja napredka in niti pozitivne reorganizacije šolskega sistema. Negativne plati italijanskega šolstva ostajajo nespremenjene in se še dodatno krči v preteklosti namenjena sredstva. Ta reforma predstavlja le posledice velikih finančnih manevrov in diktatov ministra Tremontija, ki jih Berlusconi podpira. Slovenske šole bodo še posebej prizadete, ker se ne upošteva njih specialnost in važnost. Smo proti krčenju ur, ki bo prizadelo tudi naše šole, še posebej pri poučevanju slovenščine in pri urah laboratorija. Tudi potrditev 60 minutnih učnih enot bo prisilili šole, kot naš DTTZG Žige Zoisa, ki ima v nekaterih razredih po 39 ur tedensko... To bi pomenili, da bi morali dijaki ostati v šoli v popoldanskih urah, seveda brez šolske menze! Mladi za Mlade se postavljamo na stran dijakov in drugih šolskih komponent, ki bodo ogrožene s to lažno reformo! Predlagamo, da se o šolstvu hitro skliče okrogla miza na kateri naj sodelujejo vsi manjšinski dejavniki, ki imajo, kot mi, pri srcu naše slovensko šolstvo! Matia Mosenich Mladi za mlade odprta tribuna Naša prihodnost se piše v šoli, k 9 m ••• •• i ne sme na pot zapiranja in getizacije Ali si manjšina želi getizacije? Zdi se mi, da nikakor. Kam vodijo zadnje polemike okoli slovenske šole? Menim, da nihče izmed nas, niti najbolj glasni predstavniki naše manjšine nimajo pravice, da svetujejo ali suf-lirajo koga naj se v naše šole vpisuje. Slovenska šola v Italiji sodi med močne oziroma temeljne stebre za ohranjanje naše manjšine. Ne bom se šla zgodovinarko, ker to nisem. Kot pripadnica slovenskega naroda pa zgodovino našega naroda poznam, še posebej naše šole in naj mi bo dovoljeno izjaviti, da sem že del njene zgodovine. Pred očmi in v mislih imam leta 70' ko smo se na premnogih okroglih mizah in srečanjih spraševali, ali smemo vpisati otroka italijanskega zakona v slovenski vrtec. Polemik okoli tega je bilo na pretek, a zaključek in pametna odločitev, ki je pred tem šla v rešeto psihiatrov, sociologov in so-ciolingvistov, da se moramo le odločiti in odpreti, odpreti okolju. Torej je odločitev bila: vpišimo tega otroka! In kaj, če je bilo in je to okolje italijansko. Kakšno naj bi bilo drugače, takrat in danes, saj živimo v Italiji. Manjšina smo in kot je bilo naglašeno ob dnevu slovenske kulture smo gotovo bogastvo in most med večinskim narodom in domovino. Od vedno smo povezovalni člen, od vedno smo tudi predmet barantanja med državama. A ni vse to zastarelo? Danes ko živimo v skupni Evropi, ko naj bi bil (in po mojem je) enotni kulturni prostor, česa se moramo bati? Trubar je napisal ... stati inu obstati ..., te besede je v svojem govoru na enotni Prešernovi proslavi v Tržiču, izpričala prof. Tatjana Rojc. Zamislimo se v te tri besede. Tu stojimo že tisočletja in v vseh teh letih smo si izborili res mnogo. Da zaščitni zakon ni povsem uveljavljen, o tem ni dvoma. Enostavno ni. In vendar ne smemo dovoliti, da bi se danes, ko živimo v hudem trenutku vsesplošne gospodarske stiske, ko še sami ne vemo, če bo naš osrednji dnevnik redno izhajal, ko ne vemo, ali bo SSG res ostalo naše, ko ne vemo, ali bo rimska vlada dodala ali bolje rečeno vrnila denar, ki nam ga je odtrgala, ko še ne vemo, če bodo naša kulturna, športna in posvetna društva lahko speljala sezone, ko nimamo jasnega obzorja kaj bo z Glasbeno matico, poglejmo si v oči in si kljub vsemu priznajmo, da edina stalnost, edina gotovost so naše državne slovenske šole. Zaščitimo jih pred to nevarno besedno revolucijo. Ne moremo seveda mimo dejstva, da je v naših šolah vse več otrok iz mešanih zakonov. In zakaj nas zaboli samo, če so ti zakoni Slovenka -Italijan, Slovenec - Italijanka? Zakaj nas manj boli, če je to zakon med Slovenko in Arabcem, Slovencem in Srbkinjo ali Slovenko in Afričanom, ali Slovencem in Moldavko, Slovencem in Perujko? In še , in še ... Zakaj so učili v šoli naših babic in dedkov (leto 1910 ) spoštovanja in sprejemanja drugače vernih, drugače mislečih in, nenazadnje, narodnostno drugačnih? Vsaka omikana družba, ne glede na vero in na politično prepričanje, uči in narekuje predvsem sprejemanja drugačnosti. Človek se od živali razlikuje po pameti. To še velja med nami? V naših šolah je slovenščina ob-čevalni jezik, italijanščina je predmet tako kot so matematika, zgodovina, zemljepis, naravoslovje, angleščina itd. Strinjam se, da je delo učitelja in profesorja zelo zahtevno, danes, ko moraš še bolj utrjevati narodnost in nepopustljivo govoriti v slovenščini italijansko govorečim učencem, a to je stvar našega poklica, naše pokončnosti in, nenazadnje, našega prepričanja v delo, ki ga opravljamo v slovenski šoli. Sanje o slovenski šoli s či- stimi malimi Slovenci so le sanje. Dvomim, da bi v treh pokrajinah, v katerih smo naseljeni, uspeli organizirati pet polnih razredov s samimi Slovenci. Pravilno je povedala prof. Tatjana Rojc v svojem govoru, (citiram) ... družba, skupnost posameznikov, ki se le s težavo domeni, katere so njne prioritete, je družba, ki si je ne moremo privoščiti... (konec citata). Res je. Danes ni več omizja, ki bi lahko odločalo in določalo, koga smemo oziroma ne smemo vpisati v naše šole. Saj to ni demokracija. Prav je, da se na italijanskih šolah odločajo za ure slovenskega jezika. Pazite, ure slovenskega jezika, to ni pouk v slovenskem jeziku. Naša slovenska šola pa to premore: pouk v slovenskem jeziku. Ne zapravimo tega, kar smo si pridobili tudi s krvjo, seveda ne mi, naši predniki. Ne postavljajmo v dvom naše šole, ne postavljajmo v dvom naše narodnosti in našega obstoja. Nismo sužnji nobenemu, pa čeprav delamo v italijanskih ustanovah, družbah, podjetjih in trgovinah. Živimo v Italiji, a obenem na naši slovenski zemlji. Na zemlji, ki je rodila pokončne ljudi, ki niso klonili in ne bodo klonili. Pomislimo na našo bodočnost, ki se piše v naših klopeh, v naši slovenski odprti šoli. Ne moremo in ne smemo na pot zapiranja in getizacije. Italijansko govoreči učenci niso nevarnost, niso rušilni potres, so del družbe v kateri živimo in, jo sami sooblikujemo. So otroci staršev, ki odprto gledajo na bodočnost njihovega otroka. So ljudje, ki nimajo mentalnih zaprek, To niso ljudje, ki vpisujejo svoje otroke v naše šole zato, da bi nas s tem ohromili. Danes, ko se proslavljajo dnevi spomina na naci-fašizem, na zatiranje Slovencev , danes tega ne sme biti, danes je čas prenove tudi med nami. Ohranili bomo vselej naš obraz. Mirjan Mikolj 6 Petek, 12. februarja 2010 DEŽELA,TRST / trst - Mednarodni miting v prostorih nekdanje umobolnice Samokritika novinarjev: psihične motnje obravnavamo napačno f S • - V • I • •• I • I V • • , V •• * f * tf * Koristno soočenje med novinarji, osebami z duševnimi težavami in psihiatri TRST - Na mednarodnem mitingu o mentalnem zdravju, ki poteka v parku pri Sv. Ivanu, so se včeraj izkašljale osebe, ki imajo tako ali drugače opravka s psihiatrijo. Njihova tarča so bili novinarji, ki to področje običajno slabo poznajo, s svojim pisanjem in z neposrečenimi naslovi pa pogosto povzročajo težave. Z novinarji vsedržavnih in krajevnih medijev so se v sicer prijetnem ozračju soočili psihiatri in ljudje, ki imajo ali so imeli psihične motnje. Prisotni novinarji niso predstavljali tipičnega vzorca, saj temo mentalnega zdravja poznajo in so do nje občutljivi. Prav zaradi tega so na očitke večinoma odgovarjali s samokritiko oz. s kritikami na račun sodobnega novinarstva. Nadio Marangi iz Apulije je več let pestila depresija. Nekega dne so jo hudo prizadeli časopisi in televizijski dnevniki, ki so po krvavem dogodku uporabljali naslov »Depresiven moški poklal družino in se ubil«. »Užalilo me je. Moji sodelavci, ki so bili z mojim problemom seznanjeni, z mano niso bili več sproščeni, bili so v zadregi, kar me je še bolj ranilo. Direktorju TG2 sem pisala protestno pismo, ko mi ni odgovoril, pa sem pisala še Dr. DelTAcqui,« je povedala Nadia. Psihiater iz Abrucev se je pritožil, da obravnavajo mediji samo negativne primere, zločine, vse ostalo pa zanemarjajo. Javnosti posredujejo izkrivljeno sliko realnosti, o lepih dogodkih, kot je lahko uspešna terapija, pa ne poročajo. Direktor tržaškega oddelka za mentalno zdravje Peppe Dell'Acqua se je zgražal nad oddajo Report, ker se je lanska reportaža o mentalnem zdravju začela z naštevanjem zločinov, ki naj bi jih zagrešili duševni bolniki, voditeljica pa je baje navajala neresnične statistične podatke o samomorih. Organizator dogodka je bil Massimo Cirri, voditelj radijske oddaje Caterpillar. Dejal je, da so podobna srečanja nujna, če Včerajšnje dobro obiskano srečanje hočemo prebiti steno med novinarji in duševnimi bolniki, sami novinarji pa želijo razumeti, kako naj to področje obravnavajo. Novinarji (med njimi so bili Iva Testa in Santo Della Volpe, oba RAI, Fabrizio Ra-velli, La Repubblica idr.) so menili, da je površen pristop posledica frenetičnega »fast-food« novinarstva, v katerem ni časa, da bi karkoli poglabljali, članki pa morajo biti čim krajši, kakor naslovi, v katerih se še pojavlja beseda »nor«. Duševne bolezni pa mediji omenjajo samo v črni kroniki, ker je novinarjev kova Sergia Zavolija, ki je prvi vstopil v goriško umobolnico in pripovedoval zgodbe pacientov, zelo malo. »Nekateri smo zrasli v revoluciji in se še naprej borimo proti normalizaciji in površnosti, a ostalo nas je zelo malo. To je doba sinteze, pripoved pa izumira,« je bil pesimist Toni Jop, novinar dnevnika Unita. Federico Scarpa, ki je prebolel več psihoz, je razložil, kako gleda na te probleme: »Mentalno zdravje navadno pove- kroma zujemo s človekovo samostojnostjo. Kdor ne potrebuje pomoči, je zdrav. A koliko ljudi, ki so popolnoma integrirani v družbi, pestita depresija in notranji nemir? Mentalno zdravje zadeva vse nas. Sam sem na univerzi težko komuniciral, začel sem veliko razmišljati, misli pa so mi napolnile glavo in jo blokirale. S časom sem se rešil.« Mednarodno srečanje se bo končalo jutri. Na današnjem zasedanju v gledališču v parku pri Sv. Ivanu (od 9. do 13. ure) bodo predavali Robert Castel, Nancy Sche-per-Hughes, Enrico Pugliese in Stefano Cecconi, popoldan pa bo namenjen delavnicam. V Guminu bo poseben dogodek o potresu v Abrucih, v tržaškem kinu Ariston pa bodo ob 20.30 predvajali film C'era una volta la citta dei matti (navzoči bodo režiser, scenaristi in nekateri igralci). Jutri bodo v gledališču nekdanje umobolnice razpravljali o Basaglievi reformi v Italiji, od preteklosti do prihodnosti (od 9. do 11. ure). Sledilo bo sklepno srečanje. (af) rojan - Nasilje Nevarna terierja napadla ovčarja, gospe v bolnico TRST - Sredi pasje borbe sta jo poleg maremskega ovčarja skupili gospe, ki sta skušali prekiniti nasilje. Zgodilo se je v sredo popoldne v Rojanu. Po navedbah tržaške kvestu-re se je 70-letna domačinka okrog 16.30 sprehajala s svojim mare-mancem, ko sta pred njo zalajala agresivna ameriška staffordširska terierja, t. i. ameriška pitbula. Slednja sta naskočila maremanca in ga ugriznila v vrat. Gospa je v tistem trenutku izgubila ravnotežje in padla na tla, pri čemer se je lažje poškodovala. Vstala je in pozvonila sosedi, 71-letnici, ki je pritekla na ulico in se zoperstavila terierjema, ki sta še vedno ogrožala ranjenega psa. Terierja sta se zagnala proti sosedi in jo porinila na tla, ne da bi jo ugriznila. Gospa si je pri padcu zlomila gleženj. Njo in lastnico ovčarja so prepeljali v katinarsko bolnišnico. Z maremanskim ovčarjem, ki je bil včeraj še živ, a hudo poškodovan, so se ukvarjali veterinarji. Takoj po dogodku je v Rojan prihitela policija, ki se je pogovorila z lastnico dvojice agresivnih psov in jo denarno kaznovali. Razložila je, da sta psa zbežala iz njene hiše, ker so bila vrtna vrata priprta. (af) DUS razveljavil odlok, na osnovi katerega je Trst »mesto umetnosti« TRST - Deželno upravno sodišče FJK je razveljavilo odlok tržaške občinske uprave, na osnovi katerega je Trst postal »mesto umetnosti«. Namen dekreta je bilo omogočiti trgovinam, da so lahko kadarkoli odprte ob nedeljah - v nasprotju z deželnim zakonom o trgovini, ki močno omejuje nedeljsko odprtje. DUS je razsodil, da so za ugotovitev, ali je neka občina »turistična« ali »umetnostna« pristojne dežele in ne občine. DUS je tudi kaznoval napačen sklic na zakonski odlok 114/98, ko je tržaška občinska uprava neposredno odredila, da je Trst mesto umetnosti. Občinska uprava, je razsodil DUS, bi se morala prej soočiti s stanovskimi organizacijami in nato to odločitev predlagati deželni upravi. Tržaški občinski odbornik Paolo Rovis je izjavil, da se bo občinska uprava v zvezi z deželnim zakonom o trgovini obrnila na ustavno sodišče, ker naj bi bil ta zakon protiustaven. Križ se je prebudil kot ledeno dirkališče TRST - Križani so se včeraj prebudili in ugotovili, da je vas zelo podobna ledeni ploščadi. Na novo zapadli sneg se je namreč kaj kmalu spremenil v led. Nihče ni pričakoval, da bodo pristojne občinske službe počistile ali posipale s soljo vse vaške uličice, vsaj pa bi lahko posegle na glavnih ulicah, ki so bile več ur zelo težko prevozne, nekatere pa ves dan. Začenši s cesto, ki povezuje Križ z obalo. Na to situacijo je opozorila rajonska svetnica Demokratske stranke na zahodnem Krasu Maria Grazia Villi, ki pravi, da so posledice za to nosili zlasti starejši vaščani. Villijeva očita Občini Trst, da je tudi v tem primeru popolnoma pozabila na okolico. Za posege na Krasu bi morala uprava v bistvu imeti stalno na razpolago primerna vozila in tudi dežurno osebje, saj so vsi vremenoslovci v tem primeru napovedovali sneg s silovito burjo. RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata J ¿> Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 11. februarja 2010 APrimorski ~ dnevnik J kraški pust - Sinoči izžrebali štartno listo jutrišnjega pustnega sprevoda Openci, zadnji pa Praprovci Kraljevi par se je pripeljal z zgodovinskim tramvajem -Tam odprli fotografsko razstavo Davorina Križmančiča - Drevi otroški defile Kralj Lolo je imel sinoči čast, da je lahko prvi segel v škatlo in iz nje izvlekel »jajčke« oz. ime voza, ki se bo jutri prvi pojavil na openski Dunajski cesti ... In? Na čelu letošnjega 43. Kraškega pusta bodo korakali Openci. Na openski tramvajski postaji je kraljevi pustni par namreč izžrebal štartno listo vozov in skupin, ki se bodo jutri udeležili tradicionalnega pustnega mimohoda. Na postaji je zgodovinski tramvaj št. 6, na katerem sta se pripeljala kralj in kraljica, pričakala množica ljubiteljev pusta in radovednežev nasploh, ki jih je zvabila vesela melodija harmonik, trobent, bobnov in bombardinov oz. glas pustnega špikerja Omarja Marucellija, ki je naznanjal začetek norega praznovanja. Kljub nizki temperaturi in neprijetnemu mrazu, je na Op-činah vladalo navdušenje. Kralj in kraljica sta se vrtela ob glasbi kakih petnajstih godcev iz Saleža, špiker Marucelli pa je izzival aplavze s hudomušnimi šalami. Na sosednjem tramvaju, zgodovinski št. 1, pa so slo- vesno odprli fotografsko razstavo Davorina Križmančiča oz. »tistega, ki povsod sli-kuje, pravega VIP-a s Primorskega.« Ob njegovih fotografijah o pustih preteklih desetih let so do 16. februarja na ogled tudi maske, ki so jih izdelali učenci OŠ Fran Mil-činski s Katinare. Če se povrnemo k pustnemu sprevodu, naj zabeležimo vrstni red, s katerim bodo letošnji udeleženci krenili na pot. Za Openci bodo »korakali« skupina Zadruga-Cooperativa Trieste Integrazione Anffas, voz iz Medje vasi-Štivana, skupina ške-denjskih mask Lalo, voz iz Merč, skupina Združenja staršev OŠ Romjan, voz Prosek-Kontovel, skupina Lonjer-Katinara, voz iz Prešnice, skupina Združenja staršev OŠ V. Šček iz Nabrežine, voz iz Bazovice, skupina iz Šempolaja, voz VIII Divizija Valmau-ra, skupina iz Boljunca, voz iz Repentabra, skupina Jabadabadva ter vozovi iz Sovodenj, Kreda-Kobarida in naposled še iz Prapro-ta. (sas) Kljub mrazu, sta na openski tramvajski postaji vladala veselje in navdušenje kroma Danes na Opčinah Današnji dan bo na Opčinah posvečen otrokom. V dvorani Prosvetnega doma bosta Kralj Lolo in Kraljica Ka-ta Cavata ob 19.30 odprla razstavo likovnih del dijakov Pedagoškega in družboslovnega liceja A. M. Slomška. Nato bo na sporedu tradicionalni defile otroških pustnih mask. Prijavnice so na voljo na spletni strani Kraškega pusta, sprejemali pa jih bodo v Prosvetnem domu od 16. ure do 18.30. Večerni program bo popestril nastop otroške plesne skupine kulturnega društva Tabor in gledališke skupine Tamara Petaros z Vici na špi-ci. Večer bosta povezovala Mairim Cheber in Omar Ma-rucelli. pust - V nedeljo popoldne Pika nogavička vabi na pustno rajanje v kriški Ljudski dom Večerne zabave Klub BKB in društvo Jože Rapotec iz Prebenega vabita drevi od 20. ure dalje na Dolgo Krono na pustovanje Pustni 5ek. Za zabavo bosta poskrbeli skupina Top s pustno glasbo in mednarodni DJ Vandal & Resina.Večer bo popestrila loterija z bogatimi nagradami. V Ljudskem domu v Križu bodo drevi ob 22. uri nastopili domači glasbeniki 3 Prašički. V openskem Liverpoolu oz. pri Savotu bodo drevi ob 21.30 nastopili mladi Grindersi. Združenje Etnoblog vabi drevi na Sacherparty v nekdanjo restavracijo kopališča Ausonia (Nabrežje Traia-na 1/3). Ples s skupino No Xcuses se bo začel okrog 23. ure. Vstop je prost. kraški pust - Openski voz V nedeljo bo v Ljudskem Domu (restavracija Bita) v Križu otroško pustno rajanje, ki ga organizira združenje staršev osnovne šole in vrtca. Za zabavo bo poskrbela priznana gledališka igralka Andreja Stare (na sliki), ki redno sodeluje z pevcem in igralcem Stenom Vilarejem. Andreja Stare bo zabavala otroke v vlogi nagajive Pike nogavičke, ki bo s petjem, igro in plesom popestrila nedeljsko rajanje. Pika nogavička bo poskrbela tudi za žrebanje loterije z raznimi nagradami. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Začetek ob 15.30. več fotografij na WWW.primorski.eu Burja jih ni ustavila Pustne priprave na dvorišču Prosvetnega doma kroma Na dvorišču Prosvetnega doma se priprave na sobotni pustni sprevod nadaljujejo tudi v skrajnih zimskih razmerah. Delo je pri koncu. »Še ni vse nared, a smo na dobrem. Pred leti smo krenili s Pikelca s čopiči v rokah, tekli smo za vozom in ga barvali do zadnje sekunde,« pripoveduje Miran So-sič, odgovoren za openski voz. Openski voz predstavlja za Kraški pust to, kar je Inter za italijansko nogometno prvenstvo. »Kuanji« (Openci se že od starih časov istovetijo s tem kopitarjem, po katerem so tudi poimenovali vaško hokejsko ekipo) so se, tako kot črnomodri Milančani, po dolgoletni suši povzpeli na vrh in tam ostali. Gostitelji Kraškega pusta se v prejšnjih desetletjih niso nikoli veselili zmage, na zadnjih petih izvedbah pa so osvojili štiri prva in eno drugo mesto, zmagali so na zadnjih treh po-vorkah. Zaradi tega sodijo med nedvomne favorite, čeprav se iz previdnosti in vraže-vernosti nočejo izpostaviti. Miran pravi, da so svoje vrline že pokazali, da je letošnji voz »luškan«, a ko si je ogledoval slike iz drugih vasi, je opazil, da je lepih vozov bržkone kar nekaj. Openci se bodo preoblekli v »zamorce prekomorce« in uprizorili ladijsko bitko. Šotor so namestili v začetku oktobra, nato so izbrali temo in začeli z varjenjem. Decembra je bilo delo bolj vneto, po novoletnih počitnicah pa so prestavili v višjo prestavo. Ustavila jih nista niti snežni metež in burja, ki je nekega dne odkrila šotor: »Ozebli smo in se namučili, streho smo popravljali cel dan.« Pustno navdušenje je veliko. Vsak večer je navzočih okrog 30 ljudi, na povorki pa pričakujejo rekordnih 160 mask (kakih deset več kot lani). Najmlajši udeleženec še ni upihnil prve svečke. Miran razlaga, da lepe maske marsikoga privabijo, na splošno pa se mu zdi, da sodeluje na Kraškem pustu vse več ljudi, saj se tudi druge vasi ponašajo z večjimi skupinami. »Mar so se končno pokvarili televizorji?« se sprašuje. Opence je finančno podprla organizacija Kraškega pusta, poleg tega pa so si pomagali tudi sami, in sicer z zbiranjem prostovoljnih prispevkov po vasi. Sodelovanju na tržiškem pustu so se odpovedali, skupaj z Repentabrci pa bodo plesali še na tržaških ulicah. (af) briščki - Jutri Pop design, Rock Partyzani in Just Burning Po zelo dobro obiskanem prvem večeru »na rovni«, kjer se je na koncertu skupin Elvis Jackson, Red Katrins in Rewind zbralo skoraj 1.500 ljudi, se organizatorji - Glasbeno društvo DrugaMuzika, F.C. Primorje in Š.D. Kontovel - mrzlično pripravljajo na veliki pustni žur. Prvi del bo zaživel jutri, ko bodo na oder velikega šotora pri Briščikih stopile skupine Pop Design, Rock Partyzani ter mlada rock zasedba iz Trsta, Just Burning. Večer pa bo povezovala slovenska ekipa Deejay Time. Ansambel Pop Design je star znanec odrskih desk. Primeren izbor cover žur komadov ter uspešnice kot so Na božično noč, Ne bom ti lagal, Ko si na tleh, Zatreskan sem vate kot raketa ali Potepuh, so jamstvo za nepozabni pustni večer. Skupina Pop design se je pred kratkim uspešno vrnila na glasbeno sceno in trenutno nastopa v originalni postavi iz leta 1990, z glavnim vokalistom Miranom Rudanom, ki je bil v 80. letih član skupine Rendez Vous, kasneje je nastopal tudi kot solist in posnel slovensko različico Nekove uspešnice Laura non c'e - Laure ni več. Rock Partyzani so nastali na pobudo Aleša Klinarja, liderja legendarne skupine Agropop. V ekipi so sami prekaljeni mački in studijski mojstri slovenske pop rock-scene, ki so se kalili v mnogih popularnih slovenskih skupinah, kot so Botri, Martin Krpan, Agropop, Magnifico, Don Mentony Band itd. Njihov show program vsebuje največje uspešnice tujega, Yu in domačega pop rocka iz 70., 80., 90. let, pa vse do današnjih dni. Večer bo v slogu dance glasbe in z odlično animacijo povezovala najuspešnejša slovenska Dj ekipa DJ Time, ki bo zadolžena, da bodo plesalke in plesalci vedno aktivni. Drugi in zadnji del pustne zabave bo v torek, ko se bodo predstavili prisotnim pustarjem trije glasbeni ansambli in sicer preverjeni zabavnjaki Mambo Kingsi, cover bend Ne me jugat in mlada zamejska rock skupina Grindersi, za turbo pustno veselico, ki bo trajala do zgodnjih jutranjih ur, pa bo poskrbel DJ Svizec. Vsak večer bo vstopnina 10 evrov. 8 Četrtek, 11. februarja 2010 TRST / furlanska cesta - Poseg deželne civilne zaščite V Barkovljah pri Fričih avdicija Gombač na Pokrajini stekel promet po novem ovinku »pohodil Dela vredna milijon 700 tisoč evrov - Aprila še parkirišče s 25 parkirnimi prostori vzgojo« Pri Fričih v Barkovljah imajo od včeraj nov ovinek. Deželna civilna zaščita ga je zgradila v devetih mesecih. Dela na Furlanski cesti so stekla hitro, ker je postalo območje prejšnjega ostrega ovinka zelo nevarno, saj se je začel obcestni zid že bo-čiti in se udirati. Deželna in občinska uprava sta izkoristili poseg za korenito spremembo cestišča, kar bo v kratkem, predvidoma aprila, ko bodo dela dokončana, omogočilo ureditev za tisti predel zelo dragocenega parkirišča s 25 parkirnimi prostori. Nov ovinek pri Fričih je dejansko nekakšna »repriza« nekaj sto metrov nižje urejenega novega ovinka pri Rumeni hiši. Tistega so na novo uredili po usadu, ki je za nekaj tednov ohromil promet na Furlanski cesti. Takrat so občinski tehniki opravili celo vrsto pregledov in ekspertiz o statičnosti Furlanske ceste in ugotovili, da se cestišče v bližini ovinka pri Fričih nevarno nagiba. Ureditev tega območja je bila dejansko preventivnega značaja. Dežela in Občina sta 15. januarja lani podpisali protokol o soglasju za saniranje območja, slaba dva meseca kasneje, 9. marca lani, je takratni odbornik za civilno zaščito Vanni Lenna podpisal nujni odlok za sanacijo območja. Dela, vredna milijon 700 tisoč evrov, so se začela 7. maja lani; pod vodstvom direktorja deželne civilne zaščite Guglielma Berlassa ga je izvedlo podjetje Icop iz Basiliana v videmski pokrajini, ki je že uredilo ovinek pri Rumeni hiši. Tudi poseg pri Fričih je bil zahteven. Podjetje je zgradilo velik, 120 metrov dolg in 15 metrov visok zid, ki je v temeljih širok več kot 4 metre in pol, na vrhu pa 65 centimetrov. V najnižjem delu je slab meter široka odprtina, skozi katero ob deževnih obdobjih odteka tamkajšnji potok. Za zid so nanesli za kakih 8 tisoč kubičnih metrov materiala in tako dali ovinku novo podobo. Ob zidu so zgradili pločnik, ob njem leseno, okolju prijazno obcestno ograjo. Cestišče v 35 metrov obsežnem loku je široko 7 metrov, na notranji strani je razširjeno za avtobusno postajališče. Ta del sta včeraj popoldne deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Ricardi in tržaški občinski odbornik za civilno zaščito Claudio Giacomelli predali namenu. Malo po 15. uri so delavci deželne civilne zaščite odstranili pregrade, da je po novem ovinku lahko stekel redni promet. S tem je bila tudi ukinjena izmenična s semaforjem urejena vožnja po starem ovinku, ki je od lanskega poletja upočasnila promet na tem območju. M.K. Pri Fričih na Furlanski cesti imajo od včeraj nov ovinek kroma železarna - Stališče SKP Zajamčiti plače delavcev Položaj, v katerem je danes škedenjska železarna, in možne posledice ne smejo oškodovati delavcev. Zato je treba poiskati primerne normative in ukrepe, ki bodo, ob morebitnem zaprtju obrata jamčili polno plačo delavcev železarne, ki so žrtve izbir njenega vodstva. To sta poudarila v tiskovni noti deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič in odgovoren za delo pri pokrajinski federaciji SKP Paolo Hla-cia, ki opozarjata, da nista v zvezi z železarno predvideni niti dopolnilna blagajna in niti mobilnost. Zato je treba zagotoviti delavcem poln dohodek, plačo pa mora jamčiti družba Severstal-Lucchini, ki je edina odgovorna za nastali položaj, pravita Kocijančič in Hlacia. V tem smislu mora ukrepati sodstvo, ugotavljata. Sodstvo mora izdelati mehanizem, na osnovi katerega zbirati pričevanja delavcev, ki so bili vsa ta leta primorani molčati, saj so bili žrtve pravega izsiljevanja, še piše v tiskovnem sporočilu SKP, ki ni prizanesljivo niti do sindikatov. Ti so po mnenju SKP celo postali branilci vodstva železarne. Po nedavni dramatični nesreči v zvezni državi Connecticut morajo zdaj javne institucije in politiki resno razmisliti, ali je umestna gradnja energetskega pola na Tržaškem. Preiskava sodstva iz Grosseta je namreč na novo odprla vsa vprašanja glede železarne, skupina Severstal pa je zdaj napovedala prodajo družbe Lucchini. Toda to še ne pomeni, da se lahko Severstal kar tako odpove svojim odgovornostim, začenši z izplačevanjem plač delavcem, sta še naglasila Kocijančič in Hlacia. uplinjevalnik - Stališče WWF »Dežela ne sme i okoljskega dovoljenja za gradnjo terminala« Dežela Furlanija-julijska krajina ne sme izdati družbi Gas Natural okoljskega dovoljenja (AIA) za gradnjo plinskega terminala v Zavljah. To je zahteva naravovarstvene organizacije WWF, ki špansko skupino obtožuje, da je ustrezni prošnji priložila v bistvu isto dokumentacijo, ki je bila v zadnjih letih že deležna mnogih kritik. Okoljevarstveniki so zaradi tega že naslovili na deželno vlado lastne pripombe, ki vsebujejo »hude kritike« v zvezi z gradivom Gas Naturala. WWF v tiskovnem sporočilu obsoja »arogantno« obnašanje španske družbe, ki v vloženih dokumentih ni spremenila dejansko niti vejice. Očitno so prepričani, da imajo do-voljšnjo politično podporo, si to razlagajo pri WWF. Podjetje, ki je moralo izdelati dokumentacijo za prošnjo za dovoljenje AIA, ni več Medea, ki je izdelalo načrte za ministrsko okoljsko presojo (VIA), še piše v tiskovni noti, pač pa podjetje URS Italia. Tehnično poročilo kljub temu ni boljše, pravi WWF, ker je v bistvu le obnova dveh poročil, ki jih je Gas Natural že vložil v letih 2006 in 2008 za dovoljenje VIA. Ti poročili sta že naleteli na ostre kritike ne le naravovarstvenikov, temveč tudi tehničnega urada ministrstva za okolje ISPRA. Dokumentacija družbe Gas Natural je skratka polna napak in netočnosti, poudarja WWF. Nekatere ocene o morebitnem zračnem onesnaževanju slonijo npr. na računih, ki so jih opravili na podlagi meteoroloških podatkov Občine Argenta. Ta občina je blizu Ferrare sredi Padske nižine. Zaradi teh in drugih cvetk je WWF izrazil upanje, da bo deželna uprava zavrnila prošnjo družbe Gas Natural. S tem bi se tudi izognili isti napaki, ki so jo storili z izdajo dovoljenja AIA družbi Lucchini glede škedenjske železarne, je še zapisal WWF. Sinočnja avdicija v pokrajinski skupščini o prometnih povezavah v Ricmanjih je bila povsem odveč. Prvič zato, ker je bilo že na srečanju v Babni hiši pred nekaj tedni ob prisotnosti občinskih in pokrajinskih upraviteljev dogovorjeno, kaj storiti (in prav zato je svetnik DS Emil Coretti protestno zapustil dvorano). Drugič pa zato, ker se je avdicija kaj kmalu sprevrgla v kričanje in žalitve. Srečanje je zahtevala desnosredinska opozicija, kot gost pa se ga je udeležil Boris Gombač, ki se je posedel kar v vrste Nacionalnega zavezništva. Odbornika Vittorio Zollia in Mauro Tommasini sta ponovila, kar sta o avtobusnih povezavah in popravilu ceste skozi Ricmanje zagotovila v Babni hiši. Tudi Gombač je uvodoma obnovil že znano, zatem pa je začel govoriti o zadevah, ki nimajo opraviti z obravnavano temo. Ko ga je predsednik skupščine Boris Pangerc na to opozoril, ga je začel grobo žaliti. Pangerc ga je opomnil, da ga bo prisiljen izključiti iz dvorane, pa muje Gombač zabrusil, naj on zapusti dvorano, in nadaljeval s kričanjem in hropenjem. Odbornica Mariella De Francesco in svetnik DS Paolo Salucci sta bila zaprepadena nad tako nesramnim ravnanjem gosta nad predsednikom. Ko je nato svetnik FI Claudio Grizon poskusil braniti Gom-bačevo početje in ga je Pangerc spomnil, da je gost žalil gostitelja, se je še Grizon znesel nad predsednika, nato pa še nad Zorana Sosiča (SSK), ki je skušal poseči vmes. Ko se je avdicija končala, je odborni-ca De Francesco takole ocenila Gombače-vo ravnanje: »Pohodil je vzgojo.« M.K. Energetsko varčevanje Uprava Občine Zgonik se je tudi letos odločila, da pristopi k pobudi M'illumino di meno oddaje Caterpillar vsedržavne mreže Rai - Radio 2, in sicer s simbolnim dejanjem, ki naj dodatno spodbudi občane in občanke k varčevanju energije v vseh svojih možnih oblikah. V ta namen bodo danes šolo 1. maj 1945 v Zgoniku obiskali dijaki DPZIO »Jožef Stefan« iz Trsta, ki bodo pod mentorstvom prof. Ego-na Štoke učencem šol L.Kokoravec - Gorazd in 1.maj 1945 posredovali koristne informacije o varčevanju z energijo, še posebno električno. dan spomina - Ostra obsodba SKP Petacco: Rižarna le ••• pretveza za fojbe Že nekaj let smo vajeni, v tej državi in v sklopu Evropske unije »dokončno padlih meja«, predvsem zaradi prisotne splošno revizionistične težnje raznovrstnih evropskih politik spominjanja - ki vztrajno utapljajo fašistične in nacistične zločine v brezbrežno morje brezoblične pripovedi o žrtvah 20. stoletja, tako imenovanega stoletja totalitarizmov - da nam servirajo kakršnekoli lažne kvazinformacije, piše v izjavi deželni svetnik Igor Kocijančič. V Italiji se današnja različica fašizma po njegovem navadno predstavlja brez uniform in preoblek, ki so ga zgodovinsko oka-rakterizirali. Včasih se preobleče v »formalno demokracijo« in hege-monizira razpravo in medijsko sceno ob dnevu spomina. Vsako leto eksponenčno raste število domnevnih infoibirancev ter žrtev »slavokomunističnega barbarstva«, medtem ko pristojne in-štitucije le stežka pridejo na sled sorodnikom in potomcem tolikšnega človeštva, ki je tragično preminulo. Ko bi bile tovrstne trditve in zapisi blizu resnici, bi moralo obstajati neka skladnost vsaj med številom žrtev in izdanimi spominskimi kolajnam, meni zastopnik SKP. »Od včeraj bo dan spomina lahko služil tudi za začetek nove negacionistične kampanje. Zdi se namreč, da je znani pisatelj in časnikar Arrigo Petacco med potekom večerne radijske oddaje vsedržavne mreže RAI izjavil, da Rižarna naj bi ne bila koncentracijsko taborišče (edini nacistični lager v Italiji), ampak da bi v resnici šlo za zgodovinsko podtaknjeno verzijo, ki bi služila prav političnemu namenu, da se omili tragedija fojb. Kdove kaj nam bo o tej trditvi znal povedati predsednik republike Giorgio Napolitano«, se v sporočilu sprašuje deželni svetnik Kocijančič. odbor 1. marec Protest migrantov Novonastali odbor 1. marec 2010 je včeraj popoldne organiziral prvo tiskovno konferenco, kjer je predstavil pobude v sklopu celodnevne splošne stavke, ki sta jo sindikalni organizaciji COBAS in USI/ATI sklicali za 1. marec. Delavci, predvsem migranti, se borijo za razveljavitev zakona Bossi-Fini o dovoljenju za bivanje tujcev v Italiji, ki je dovoljeno le tistim, ki dobivajo dovolj visoko plačo za samostojno preživljanje. Protestirajo pa še proti rasizmu, negotovemu delu in reformi ministra Brunette. Stavka, ki je le začetek cele vrste srečanj, ki so še v sestavi, je zajela tudi druga italijanska mesta in nekatera iz drugih evropskih držav. Pred tem pa je na programu zborovanje, ki bo v sredo, 17. ob 20.30 v multikul-turnem centru (Ul. Valdirivo 30). V četrtek, 18., pa bo na glavnem sedežu tržaške univerze zabava, namenjena promociji te pobude. Odbor 1. marec 2010 sestavljajo italijanske organizacije za migrante, organizacije tujih univerzitetnih študentov, sindikalne organizacije in pro-tirasistična gibanja. anketa S katerim pristaniščem naj sodeluje tržaško? S katerim pristaniščem naj sodeluje tržaško, je venomer aktualno vprašanje, po posvetu o Sredozemlju v Trstu, na katerem je vladni podtajnik Menia podvomil v možnost sodelovanja s Koprom, pa še toliko bolj. V anketi na naši spletni strani www.primorski.eu je le 20% bralcev zavrnilo sodelovanje Trsta s slovenskim pristaniščem (14% je za avtarhijo, 6% pa za so- delovanje Trsta izključno z italijanskimi pristanišči), večina, to je 42%, pa je menila, da se morata Trst in Koper tesno povezati, morda celo združiti. Le nekaj manj, to je 38%, pa meni, da se morajo v mrežo sodelovanja vključiti vsa severnoja-dranska pristanišča, ne glede na to, kateri državi pripadajo. Precej drugačen pogled, kot ga ponuja vladni podtajnik. 42 % 6 % 14 % 38 % 58 - S koprskim 10 - Z italijanskimi 21 - Z nobenim ÜE 56 - Z vsemi \ www.primorski.eu / TRST Petek, 12. februarja 2010 9 narodni dom - Skupna zamisel ZSKD in KŠD Rojanski Krpan Projekt Povsem pesem vabi ljubitelje poezije Letos dva razpisa: prvi, za izvirno ljubezensko poezijo, se izteče 21. marca Lani je Kulturno športno društvo Rojanski Krpan razpisalo prvi natečaj za izvirno ljubezensko pesem, s katerim je želelo proslaviti desetletnico delovanja. Razpis je požel dober uspeh, saj se ga je udeležilo veliko avtorjev iz Furlanije-Ju-lijske krajine, Avstrije in Slovenije. Zelo prijetno pa je bilo tudi na majski razglasitvi zmagovalcev pri Piščancih, kjer je med občinstvom sedel tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič: že takrat se je odločil, da bi veljalo razpis nadgraditi. Marsič se je med včerajšnjo tiskovno konferenco v Narodnem domu opravičil Krpanovcem, ker jim je ZSKD »ukradla dobro idejo«, Peter Verč pa mu je v imenu rojanskega društva pojansil, da si nadgradnjo lanskega natečaja štejejo v čast. Letošnji razpis za izvirno ljubezensko poezijo sodi namreč v širši okvir projekta Povsem pesem, za katerega je ZSKD dobila namenska sredstva Dežele FJK. V sklopu projekta bo tako ob natečaju za ljubezensko pesem v slovenskem jeziku tudi razpis Sledi-Tracce, ki bo na- sv. jakob - Projekt Slovenski vrtec in razvoj otroka v večkulturnem prostoru Podpora staršem in posredno tudi njihovim otrokom pri bivanju v šolskem okolju, kjer je značilna visoka prisotnost otrok drugih narodnosti. To je prvi namen novega projekta Za dobro počutje naših malčkov o vlogi slovenskega vrtca pri razvoju otroka v večkul-turnem prostoru, ki ga izvajata Sklad Libero in Zora Polojaz (ki si je projekt tudi zamislil) in Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu. Tematika je precej aktualna tudi zato, ker do projekta, ki ga bodo javnosti predstavili jutri ob 10. uri v Kettejevi dvorani na sedežu šentjakobske večstopenjske šole v Ul. Frausin 12, prihaja v času, ko se je v naši skupnosti razvila živahna razprava o pogovornem jeziku na naših šolah oz. o predlogu po poučevanju slovenščine na šolah z italijanskim učnim jezikom. Potem ko je šentjakobska večstopenjska šola (takrat še didaktično ravnateljstvo) skupaj s svetoivanskim didaktičnim ravnateljstvom, skladom Polojaz in dvema italijanskima ravnateljstvoma izpeljala projekt Mozaik, v okviru katerega so preučevali učinke veče-tničnega okolja na osnovno šolanje, je zdaj na vrsti podoben projekt, posvečen otroškim vrtcem, ki delujejo v okviru šentjakobskega zavoda, in to vedno po zamisli sklada Polojaz. V okviru projekta Mozaik je raziskava pokazala, da velika večina staršev pozitivno ali zelo pozitivno ocenjuje prisotnost otrok različne narodnosti v razredu, obenem pa se zaveda, da šola ni vedno v stanju upravljati te razrede. Projekt Za dobro počutje naših malčkov, ki je drugače že v teku, predvideva vrsto srečanj, na katerih se starši pod vodstvom dveh psihologinj prosto pogovarjajo o tem, kako se njihovi otroci počutijo v vrtcu. Kot je zapisano v podnaslovu projekta, kjer je omenjena vloga slovenskega vrtca pri razvoju otroka v večkulturnem prostoru, pobudniki želijo tudi ovrednotiti šolsko ustanovo s slovenskim učnim jezikom kot prostor, ki je po svoji naravnanosti posebno občutljiv do problema narodnostnih identitet. Šola s slovenskim učnim jezikom namreč lahko predstavlja nekak laboratorij več-kulturnosti v malem, saj dovoljuje posamezniku, da se zamisli o prisotnosti drugega, ki je lahko tudi njegov najbližji someščan in da to stori v šolskem okolju, kjer se ne govori jezik večinskega prebivalstva, so prepričani na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu. menjen večjezični publiki. Slednjega bodo predstavili aprila, včeraj so pozornost namenili avtorjem ljubezenskih verzov. Drugega natečaja za izvirno ljubezensko pesem se lahko udeleži vsakdo, svojo poezijo pa mora poslati na društveni naslov do 21. marca, ko praznujemo svetovni dan poezije. Komisija, ki jo bodo ob treh društvenih odbornikih sestavljali gledališki igralec Danijel Malalan, profesorica in publicistka Vilma Purič ter absolventka Metka Šinigoj, bo sredi aprila razglasila pet nominirancev za glavno nagrado in pet nominirancev v kategoriji dijakov slovenskih nižjih in višjih šol. Nagrajevanje pa bo 6. maja na rojanski domačiji Ferfoglia - Pri cesarici. Popoln razpis in dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.ro-janskikrpan.org Projekt Povsem pesem se bo predvidoma zaključil 3. decembra, ko bomo obeležili 210. obletnico rojstva Franceta Prešerna. Zelja prirediteljev je, da bi takrat izšel tudi zbornik, v katerem bi objavili najboljše poezije obeh natečajev. (pd) Skupni projekt sta predstavila Marino Marsič in Peter Verč kroma grljan - Nova razstava v grljanskem muzeju znanosti Darwin: evolucija ideje Multimedijska razstava bo na ogled do 30. maja - V sodelovanju z organizacijo WWF Leto 2009 je bilo Darwinovo leto. Lani je namreč potekala dvestoletnica rojstva angleškega znanstvenika (1809) in stopetdeseta obletnica objave njegove revolucionarne teorije O izvoru vrst(1859), ki je spremenila tok zgodovine. Pred uveljavitvijo darvinizma je bila namreč družba prepričana, da je svet ustvaril Stvarnik, Darwin pa je ugotovil, da so se razni organizmi razvili na podlagi naravnih mehanizmov. Letos, ko so velika slavja mimo in je pozornost znanstvenih institucij namenjena biološki raznolikosti, bodo Charlesa Darwina proslavili tudi v grljanskem znanstvenem centru Immaginario scientifico. O muzeju, v katerem se je mogoče znanosti dotakniti z obema rokama, smo že večkrat poročali. V sekciji Kaleido, ki je opremljena z ogromnimi ekrani, pa bo od nedelje na ogled nova multimedijska razstava Charles Darwin: l'evoluzione di un'idea (un'idea di evoluzione). Gre za šestnajsto razstavo grljanskega znanstvenega muzeja, ki bo na ogled vsako nedeljo do 30. maja (za šole in skupine pa po dogovoru tudi med tednom). Na velikih ekranih se bodo vrstili najpomembnejši koncepti darvinizma in fotografije iz Darwinovega življenja, a tudi okolja in miselnosti, ki sta ga obdajala. Posebna sekcija bo posvečena tistim vrstam, ki zaradi sobivanja v istem mikrokozmosu razvijejo podobne strukture (kaktus in koral, netopir in metulj itd.). Na ogled pa bodo tudi sugesti-vni posnetki »biološke evolucije« , na primer DNK, geni, kromosomi. gledališči verdi in rossetti - Posebni abonma ob sv. Valentinu Romeo in Julija rdeča nit Različne uprizoritve Shakespearove tragedije v obliki operne, gledališke in plesne predstave ter muzikala Operno gledališče Verdi in Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine Rossetti sta si zamislila skupno pobudo, ki bo praznik sv. Valentina oplemenitila z umetniškimi vsebinami. Namesto vrtnic in čokoladnih bombonov se bodo zaljubljenci lahko obdarili namreč z abonmajem za štiri predstave na temo najbolj romantične zgodbe vseh časov, tragedije Romea in Julije. Povezava med gledališčema Verdi in Rossetti je nastala skoraj po naključju, saj sta obe ustanovi v istem obdobju uvrstili predstavi na to temo, kar je predstavljalo priložnost za sodelovanje s posebnim gledališkim paketom, ki je ni šlo zamuditi. Superintendant gledališča Verdi Giorgio Zan-fagnin in ravnatelj Stalnega gledališča FJK Antonio Calenda sta pojasnila vsebine ponudbe na tiskovni konferenci v gledališču Rossetti, kjer bo potekala večina predstav. Prva na sporedu bo opera Charlesa Gounoda Romeo et Juliette, ki bo od 18. do 27. februarja prav gotovo vzbudila veliko zanimanja in debat v svetu ljubiteljev opere zaradi izvirne in precej inovativne uprizoritve v režiji Damiana Michieletta. Koprodukcija tržaškega gledališča z gledališčem La Fenice v Benetkah in s Fundacijo Arena di Verona se namreč dogaja v diskoteki, na veliki vinilni plošči, ki bo prizorišče čisto sodobnega in svežega pristopa k brezčasni zgodbi. Uprizoritev je doslej doživela zelo različne sprejeme, kar potrjuje učinkovitost in moč režijske zamisli, ki bo morda presenetila bolj konservativne gledalce, a je poskus, da bi operno govorico približali mladi publiki. Od 24. do 28. februarja bo gledališče Rossetti predstavilo najbolj dovršeno umetniško obravnavo zgodbe veronskih ljubimcev s klasikom Williama Shake-speareja. K tragediji je tankočutno pristopil režiser Ferdinando Bruni, ki je tudi sam poskrbel za nov prevod izvirnika in ga uprizoril s skupino mladih in zelo nadarjenih igralcev v produkciji Teatridithalia. Zgodba Romea in Julije ima nešteto različic; med najbolj inovativnimi in zanimivimi je že zgodovinski muzikal Leonarda Bernsteina West side story, v katerem nasprotje dveh družin dobi rasistične poteze. Tržaška publika si bo lahko ogledala edino državno etapo svetovnega gostovanja ameriške produkcije BB Promotion, ki bo na sporedu od 15. do 25. aprila. Ponudbo bo zaključila plesna predstava in sicer sodobna, intenzivna interpretacija izstopajočega talenta mednarodne plesne scene, koreografa Maura Bigon-zettija. Ansambel Aterballetto bo od 26. do 28. maja dopolnil različne poglede na zgodbo Romea in Julije z glasbo Sergeja Pro-kofjeva in kreativno, sodobno koreograf-sko govorico, ki upodablja nebrzdano strast najstnikov z zahtevnimi atletskimi in umetniškimi izzivi. Za skupni abonma bo treba odšteti sto evrov za štiri vstopnice v parterju, kar pomeni s petdesetodstotnim popustom na posamezno vstopnico. Paket bo na voljo pri obeh blagajnah za omejen čas in sicer od danes do 19. februarja (danes samo za abonente, od jutri odprto za vse zainteresirane). Abonenti obeh gledališč, ki imajo že eno od omenjenih predstav v abonmaju, bodo lahko po ugodni ceni kupili samo vstopnice za ostale predstave. ROP Javna skupščina SKP, posvečena Lunardelliju Na sedežu Stranke komunistične prenove (Ul. Tarabochia št. 3) bo danes ob 17.30 javna skupščina, posvečena dolgoletnemu aktivistu Walterju Lunardelliju. Ta se je rodil v Trstu leta 1931 in umrl leta 1998 in je bil v 90. letih med vodilnimi tržaške federacije SKP, po njem pa bodo poimenovali mestni krožek SKP. Skupščino bo uvedel docent Antonio Moscato. Mafijec »opozoril« tržaške sodnike Bolonjsko tožilstvo je zahtevalo, da se sodi 49-letnemu palermskemu mafijskemu bossu Filippu Gravianu, ki je eden od protagonistov procesa proti tesnemu sodelavcu premiera Silvia Berlusconija Marcellu DelTUtriju in je bil že obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora duhovnika Pina Puglisija in bombnih atentatov iz leta 1993, tokrat pa bi mu lahko sodili zaradi ustrahovanja tržaških sodnikov. 26. januarja 2007 je namreč na sodišču v Tolmeču, kjer je potekala razprava o Gravia-novi zahtevi po ukinitvi strogega zapornega režima, ki ga predvideva člen 41 bis kazenskega zakonika, sodnika Nunzia Sarpietra, sodnico Lionello Manazzone ter izvedenca Antonello Marandola in Maura Rebenija opozoril, naj pazijo na tisto, kar delajo. Prizadeti so se pritožili na bolonjsko sodišče, ki je pristojno za zadeve, v katere so vpleteni sodniki tržaškega prizivnega sodišča, sodnik za predhodne preiskave pa je že določil datum obravnave, ki bo 30. marca. Vinjena pri 60 letih poškodovala dva avta Neka 60-letna voznica, ki ga je imela krepko pod kapo, je v noči na sredo s svojim avtom zadela in s tem poškodovala dva redno parkirana avtomobila. Zenska je s svojim avtomobilom deawoo matiz peljala po Ul. Volta za Ljudskim vrtom de Tommasini. Ko je prišla na križišče z Ul. Marconi, je zavila desno, toda nekaj ji ni šlo od rok in je s svojim vozilom zadela v avtomobil, parkiran v Ul. Marconi. To očitno gospe ni preveč zmotilo. Pritisnila je spet na plin in v vzvratni vožnji končala v avtomobil, parkiran v Ul. Volta. Lastnik enega izmed avtomobilov je takoj poklical mestno policijo. Redarji so kmalu ugotovili, da je bilo z žensko nekaj narobe. Po ustrezni kontroli so ugotovili, da je imela v krvi kar 1,7 g/l alkohola, tj. daleč nad dovoljeno mejo (0,5). Prometni zakonik predvideva v tem primeru zasego avtomobila z namenom zaplembe (ko se prekorači mejo 1,5), začasen odvzem vozniškega dovoljenja, odvzem 10 točk z vozniškega dovoljenja in proces zaradi kaznivega dejanja. Ukradel motor, zadel v avto in zbežal Neznana oseba je v noči na sredo na Trgu Papa Giovanni XXIII. okrog polnoči z motorjem zadela v avtomobil, ki je iz zasebnega parkirišča zapeljal na cesto. Toda voznik motorja je vozil po Ul. Santi Martiri v prepovedano smer, zato je po trku tudi zapustil motor na tleh in zbežal. Mestna policija je malo kasneje ugotovila, da je bil motor ukraden. Lastnika so že našli in mu vrnili motor, tatu pa še iščejo. Rajanje v Gročani Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek, Draga vabi danes od 17. ure dalje na otroško pustno rajanje v srenjsko hišo v Gročani. V svojo sredo so povabili priznanega slovenskega animator-ja, pevca in igralca Stena Vilarja, ki bo poskrbel za prijetno vzdušje in veliko zabave. 10 Četrtek, 11. februarja 2010 SVET / slovensko stalno gledališče - Poklon Jožetu Privšku Big Band RTV Slovenije Prva ponudba izbirnega glasbenega programa - Jutri ob 20.30 poklon dolgoletnemu dirigentu in jazz ustvarjalcu Slovensko stalno gledališče bo jutri gostilo prvo ponudbo izbirnega glasbenega programa, ki ga bo slovesno odprl Big Band RTV Slovenije s poklonom dolgoletnemu dirigentu in slavnemu slovenskemu jazz ustvarjalcu Jožetu Privšku. Program, ki ga bo orkester izvedel, nosi naslov Od silvestrskega poljuba do daljav... nostalgični večer z legendarnim slovenskim glasbenim umetnikom in ponuja glasbeno potovanje skozi zgodovino Big Banda s skladbami, ki so mu bile napisane na kožo in so se vpisale med slovenske zimzelene melodije in popevke. Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno že od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke njegovega delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati razkropljene glasbenike in kmalu mu je uspelo postaviti Plesni orkester Radia Ljubljana, ki ga je uspešno vodil vse do začetka 60. let. Nasledil mu je izjemno talentirani Jože Privšek, ki se je izkazal na področju kompozicije, aranžiranja in vodenja orkestra. Plesni orkester Radia Ljubljana je popeljal v najvišji kvalitetni razred. Tako so lahko do polnega sijaja prišli solisti, ki so desetletja predstavljali vrh slovenskega jazzovskega ustvarjanja. Orkester PORL se je preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa v Big Band RTV Slovenija. Danes je zasedba močno pomlajena, večina članov prihaja iz jaz-zovskih akademij v tujini in vsi so pravi virtuozi. Koncertni spomin na legendarnega slovenskega glasbenega umetnika bo jutri vodil dirigent Tadej Tomšič, kot vokalistka bo nastopila slovenska jazz pevka mlajše generacije Kristina Oberžan. Izoblikovala se je kot jazz inter-pretka pri prof. Nadi Žgur v Ljubljani, nato na graški Univerzi za jazz v Avstriji. Oktobra 2005 je bila finalistka mednarodnega tekmovanja jazz pevcev v Bruslju in je prejela štipendijo za študij na sloviti ameriški glasbeni akademiji Berklee School Of Music. Na Slovenski popevki 2006 je prejela nagrado za najboljšo izvajalko. Koncert v veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča prireja Radio Slovenija-prvi program, ki bo poskrbel tudi za neposredni radijski prenos dogodka, ki se bo pričel ob 20.30. - 1 rv Boste pustovali?^ ^ O VSAK DAN •Ä' *. O VSAJ EN DAN _ O NE BOM 1 www.primorski.eu Včeraj danes Danes, PETEK, 12. februarja 2010 DAMIJAN Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 10.15 - Luna vzide 6.16 in zatone ob 16.00. Jutri, SOBOTA, 13. februarja 2010 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,2 stopinje C, zračni tlak 995,7 mb raste, veter 45 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje C. stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. mí Kino CI3 Lekarne Do sobote, 13. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Scu-sa ma ti voglio sposare«; 16.30, 19.30, 22.00 »Amabili resti«; 15.50, 18.10 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Paranormal Activity«; 19.30, 22.05 »Baciami ancora«; 16.00, 17.45 »Alvin Superstar 2«; 16.00 »Tra le nuvole«; 15.50, 17.35, 19.00, 20.00, 21.00, 22.10 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 19.50, 22.10 »Baciami an-cora«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio spo-sare«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00 »A single man«; 22.00 »Soul kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00, 23.30 »Kapitalizem: Ljubezenska zgodba«; 15.00, 16.50, 18.40 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 17.00, 19.00 »Igri- čar«; 20.30, 22.30 »Kje sta Morgano-va?«; 16.00, 18.00 »Alvin in veverički 2-3D«; 20.00, 23.10 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Amabili resti«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Paranormal Activity«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »An Education«; 16.30, 18.00 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.30 »Alvin Superstar 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.10 »Amabili resti«; Dvorana 2: 18.45, 21.45 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Il concerto«; Dvorana 5: 20.20, 22.15 »Paranormal Activity«; 17.30 »Alvin Superstar 2«. [H Osmice orientalski plesi - Drevi ob 21. uri v tržaškem Kulturnem domu Klasično in moderno Na povabilo združenja II Tempio della Luna bo nastopila slovenska skupina plesalk Amaya Dance Company Novoustanovljeno Športno združenje II Tempio della Luna, ki ga vodi plesalka in učiteljica orientalskih plesov Yasmin Anuby, pripravlja bogat program dejavnosti, od tečajev vedno bolj uveljavljenega trebušnega plesa do seminarjev z mednarodno priznanimi učitelji ter plesnih večerov. Za uvod si je združenje omislilo odmevno pobudo: predstavo s slovensko skupino plesalk Amaya Dance Company, ki pričenja turnejo po Italiji. Predstava, ki nosi naslov Bellydance unveiled, bo drevi v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4 ob 21. uri. Predstava Bellydance Unveiled razkriva klasične in moderne stilizacije orientalskega plesa, ki črpajo iz bogate zakladnice starodavnih plesnih oblik, ki so nastajale pod vplivom indijske, bližnjevzhodne, evropske in tudi ameriške kulture. Amaya Dance Company sestavlja skupina tridesetih plesalk iz cele Slovenije, ki so bile izbrane na avdicijah v poletju 2009. Skupino koreografsko vodi Manca Pavli, ena najuspešnejših slovenskih orientalskih plesalk. Velik del skupine sestavljajo profesionalne plesalke, ki so že samostojno uveljavljene kot učiteljice in koreografinje. Z lastnimi plesnimi predstavami želi Amaya Dance Company orientalski ples uveljaviti kot odrsko umetnost. Skratka, obeta se edinstvena predstava klasičnega in modernega orientalskega plesa, ki je bila v prvih treh ponovitvah v Sloveniji popolnoma razprodana. Vstopnice so v predproda-ji po 15 evrov na telefonski številki 333-5663612 ali preko elektronske pošte yasmin@anuby.it . Več informacij na spletnem naslovu www.yasmin.anuby.it . Snežinke v Repen letijo in noni Romani želijo, da še dosti takih dni praznovali bi skupaj DOM BRDINA vabi na osmico ob priliki pusta (danes, 12. in soboto, 13. februarja), na Opčinah. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO V ŠKEDNJU - Ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda potekali po sledečem koledarju: danes, 12. februarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari, Reška cesta 51. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30 UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. H Mali oglasi DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 600 kv. m površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 - 228932. IZGUBIL SEM ŠPORTNA OČALA v telovadnici na Ravni. Kdor jih je našel, lahko pokliče na telefonsko št. 040420616. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali hišna opravila. Tel. 040251062. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. KIA SORENTO 2.500 TDCI december 2006 v odličnem stanju, full optional, nove gume, prodam po ugodni ceni. Za stik: 348-2666220, med 17.30 in 19. uro. ODDAJAM PISARNO. 3487949375 PRED DNEVI sem izgubil denarnico. Zanimajo me dokumenti, zato lepo prosim najditelja, naj pokliče na tel. št.: 040-213282. V MAČKOLJAH prodajamo dvonadstropno hišo, pribl. 100 kv.m, dvorišče z garažo in z vrtom. Cena: 220.000 evrov. Tel. 040-231054 (od 12. do 17. ure). PRODAJAM EKSTRADEVIŠKO OLJČNO OLJE sorte belica po ugodni ceni. Poklicati na tel. št. 366-1528715. PRODAM 9.000 dvojnih zidakov po zelo ugodni ceni: 2.000,00 evrov. Tel. št.: 334-3769314. PRODAM dvonadstropno hišo v Seslja-nu - 270 kv.m., teren 800 kv.m., 4 sobe, 3 kopalnice, kuhinja, velika dnevna soba, taverna, garaža, pralnica. Cena 650.000,00 evrov. Tel. št.: 339-7726108. PRODAM spiralne stopnice (scala a chiocciola), iz orehovega lesa manso-nia, 140x3,13. Cena po dogovoru. Tel. 040-212095. PRODAJAM kanele po ugodni ceni. Tel. št.: 040-232209. ZELO LEPE MLADIČE mešance pasme setter-ptičar prodajamo po ugodni ceni. Tel. 347-2511947. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. 320-2842698. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM NA KRASU išče resno pridno kuharico/ja. 347-7838110 MEDIC HOTEL RENČE - SLOVE- NJJAi_Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com TISA D.O.O. Nega (obrezovanje) okrasnih dreves po principih ar-boristične stroke. Posek dreves v vseh situacijah. Obrezovalci plezalci, diagnostika, svetovanje. Dve avtodvigali. 20 letna tradicija. Kontakt: Tisa d.o.o., Ižanska cesta 213, Ljubljana, 00386-(0)41-714883 Loterija 11. februarja 2010 Bari 58 59 14 61 83 Cagliari 61 33 64 15 48 Firence 56 5 18 47 73 Genova 3 26 43 5 81 Milan 67 6 31 49 21 Neapelj 44 14 68 10 6 Palermo 32 13 47 33 80 Rim 78 32 56 13 66 Turin 69 62 39 14 85 Benetke 82 43 89 77 33 Nazionale 3 63 82 9 50 Super Enalotto Št. 18 4 19 32 58 73 87 jolly 29 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 15 dobitnikov s 5 točkami 1.690 dobitnikov s 4 točkami 67.403 dobitnikov s 3 točkami 3.865.850,60 € 32.587.254,35 € --€ 38.658,51 € 343,12 € 17,20 € Superstar 35 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitnikov s 4 točkami 34.312,00 € 257 dobitnikov s 3 točkami 1.720,00 € 4.898 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.505 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 65.900 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST ■B PROVINCIA TRIESTE OBČINA DOLINA in Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom "Simon Gregorčič" prirejata DANES, 12. februarja 2010 - ob 19.00 uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Nastopala bosta: PLESNO-AKROBATSKA SKUPINA FLIP PIRAN z musicalom "Prešerno o Prešernu" (režija: Stasja Mehora, tekst: Mojka Mehora Lavrič) in ŠOLSKI ZBOR SREDNJE ŠOLE "SIMON GREGORČIČ" (dir. Aleksandra Pertot) Toplo vabljeni! / Info: S Izleti KRUT- vabi na potovanje v Izrael od 1. do 8. aprila. Program in dodatne informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. □ Obvestila KLUB BKB IN SKD JOŽE RAPOTEC prirejata pustni petek danes, 12. februarja, na Dolgi kroni (nad Dolino). Zabavali vas bodo Ansambel Top in Dj. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA in Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Simon Gregorčič« vabita na »Proslavo ob dnevu slovenske kulture«, ki se bo odvijala danes, 12. februarja, ob 19. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu. Nastopala bosta plesno-akrobatska skupina Flip Piran z muzi-klom »Prešerno o Prešernu« (režija: Stasja Mehora, tekst: Mojka Mehora Lavrič) in šolski zbor srednje šole »Simon Gregorčič« pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Toplo vabljeni! OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, tridnevno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do danes, 12. februarja. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 13. februarja, urad zaprt. Info na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 12. februarja: »Spek-takularno«, »Plesi in zapoj z nami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse otroke, ki se nameravajo udeležiti pustnega defileja, da so vpisnice na razpolago na spletni strani Kraškega pusta in jih lahko oddajo v baru Prosvetnega doma ali pa se lahko vpišejo danes, 12. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah od 16. do 18.30 ure. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. ODPRTA VRATA NA AD FORMAN-DUMU: želiš postati kuhar, natakar? Spoznaj, kako poteka pouk v gostinski šoli na Fernetičih 3 (pred bivšim mejnim prehodom, pripelješ se z avtobusom št. 42 in poiščeš oznako Restaurant) danes, 12. februarja, od 12. do 17. ure. Dan odprtih vrat bo pustno obarvan. Te mika? Za informacije: tel. 040-566360, info@adformandum.eu. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi na otroško pustno rajanje danes, 12. februarja, od 17.ure dalje v srenjski hiši v Groča-ni. Za smeh in dobro voljo bo poskrbel priznani slovenski animator, pevec in igralec Sten Vilar. SLOMŠKOV DOM iz sv. Križa vljudno vabi na dan odprtih vrat in degustaci-jo proizvodov podjetja GNLD »Kako do trdnega zdravja in dobrega počutja s pomočjo prehrane«. Predavatelj prof. Loredana Fonda Kraševec, danes, 12. februarja ob 17. uri. AŠD SOKOL - SKD I.GRUDEN - ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š.V.ŠČEK Nabre-žina priredijo v soboto, 13. februarja, od 16.30 do 19.30 otroško pustno rajanje v dvorani I. Gruden - Nabrežina, 89. Vstop prost. Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 organizira v soboto, 13. februarja, fotografski extempore »Kraški pust 2010«. Vpis bo potekal v Prosvetnem domu na Opči-nah (Ul. Ricreatorio 1/1) isti dan od 12.00 do 13.30. Predvideni sta dve kategoriji: odrasli in otroci do 18 leta (do vključno letnika 1992). Spominska kartica fotoaparata mora biti prazna. Za fotografiranje se lahko uporablja izključno digitalni fotoaparat. Vse in-fornacije in pravilnik dobite na www.trst80.com in www.kraski-pust.org ali tel.3294128363. KD FRAN VENTURINI PUSTOVANJE 2010 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju: v soboto, 13. februarja, ples za srednješolce od 21. do 24. ure - Dj ud-lani; otroško pustno rajanje z glasbo v živo v nedeljo, 14. in torek, 16. februarja, od 15. do 20. ure. Toplo vabljeni! KRUT prireja tečaj »Reiki« 1. stopnje, ki se bo odvijal 13. in 14. februarja na sedežu krožka. Podrobnejše informacije in prijave na tel. 040-360072. PUSTOVANJE BRIŠČIKI pod velikim ogrevanim šotorom na »rovni« pri centru Ervatti v soboto, 13. februarja, od 21. ure dalje pustna zabava s skupinami Pop Design, Rock Partyzani, Just Burning in Deejay Time. Pusto-vanje, ki ga prireja Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika, ŠD Kontovel in FC Primorje, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 16. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost čarodej in animator Joleco-le. Vabljene male in velike maškare!!! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - Združenje staršev OŠ A. Sirk in OV J. Košuta iz Križa, v sodelovanju s SKD Vesna, vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje v nedeljo, 14. februarja, od 15.30 dalje v Ljudskem domu v Križu (Bita). Zabavala nas bo priznana otroška animatorka Andreja Stare' v vlogi Pike Nogavičke. Poskrbljeno za hrano in pijačo. Vljudno vabljeni. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - Združenje staršev OŠ A. Sirk in OV J. Košuta v sodelovanju s SKD Vesna, vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje v nedeljo, 14. februarja, od 15.30 dalje v Ljudskem domu v Križu (Bita). Zabavala vas bo priznana otroška ani-matorka Andreja Stare' v vlogi Pike Nogavičke. Poskrbljeno za hrano in pijačo. Vljudno vabljeni! PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se nov tečaj za začetnice pričenja v ponedeljek, 15. februarja, od 18. do 19. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu (predstavitev je bila v ponedeljek, 8.2.). Vadba je primerna za mlade in manj mlade, za zdrave in tiste, ki imajo težave s hrbtenico in bolečinami v križu ter za nove mamice po porodu, da čim lažje prebrodijo novo obdobje in čim hitreje pridobijo formo. Na vadbo pridite v oprijeti trenerki in s telovadno preprogo. Vabljene. PUSTOVANJE SKD J.RAPOTEC z Pre-benega. V nedeljo, 14. februarja, bomo v maskah po vasi se podili, po 17. uri se v društvu na rajanju »spočili«. Vabljeni vsi, ki bi se radi v naši družbi razvedrili. S 1. FEBRUARJEM je steklo vpisovanje v občinske jasli. S tem v zvezi sporočamo, da si je mogoče predhodno ogledati objekt v Dolini vsak dan v tednu, od 13. do 14.ure in ne, kot je bilo napačno sporočeno, vsak torek od 16.30 do 17.30. Zaradi nevšečnosti se opravičujemo, vsekakor pa priporočamo, da se predhodno zglasite v jaslih na sledečo telefonsko številko 040/8325084 za katerokoli dodatno pojasnilo. ŠZ BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje v nedeljo, 14. in torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure na Štad-jonu 1. Maja. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. Animacija, loterija in ples z ansamblom »Popusti«. MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabita na razposajeni pustni ponedeljek s priznanim animatorjem Stenom Vilar. Vesela maškarada bo v ponedeljek, 15. februarja, s pričetkom ob 15. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Za otroke bo poskrbljena malica, vstop prost. Toplo vabljeni. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljkov večer, 15. februarja, namenjen debati o slovenščini na italijanskih srednjih šolah. Gost večera bo prof. Andrea Avon, ravnatelj na Nižji srednji šoli Iq-bal Masih v Trstu. Začetek ob 20.30. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi vse male pustne šeme na otroško pustno rajanje, v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri v dvorani Športnega središča v Vižovljah. Za animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Vabljeni! KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v torek, 16. februarja popoldne, zaprti. SKD PRIMOREC vabi v Ljudski dom v Trebče na otroško pustno rajanje za otroke iz vrtca in osnovne šole v torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure. Skupaj bomo preživeli živahen popoldan z dobro glasbo, animacijo, igrami, plesi in bogato loterijo. UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. MIL-ČINSKI obveščajo vaščane, da bodo na pustni torek, 16. februarja, koledovali po Lonjerju. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo 29. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva za »29. pokal ZSŠDI«, ki bo v soboto, 20. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 18. februarja, na tel. št.348-8012454 (Sabina). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Bar-kovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki organizira v nedeljo, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Tečaji: tel. 3475292058 (SK Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber). Avtobus: 3488012454 (Sabina). SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio As-hiku. Vabljeni. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja. ob 20. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). Petek, 12. februarja 2010 AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da se lahko do petka, 19. februarja, do 12. ure, vpišejo na 29. zamejsko smučarsko prvenstvo - Pokal ZSŠDI, ki bo v soboto, 20. februarja, v kraju Forni di Sopra. Tel. št. 040220718, 3386376575 (Sonja) ali 040213518, 3487730389 (znnio). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, ul. Donizetti št.3. Informacije: 040-370846. SKD PRIMOREC vabi v Ljudski dom v Trebče na pustni ples za srednješolce in 5. razrede osnovne šole v torek, 16. februarja, od 20. ure dalje. Večer bo popestril DJ Diego Geri. Denarni prispevek vključuje eno pijačo. Na voljo bodo tudi pice in brezalkoholne pijače. Starši lahko pridejo po otroke ob 22.30. H Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Biserke Cesar »Pogledi afriških otrok« danes, 12. februarja, ob 18. uri. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Ci-vardi. Glasbena točka Jari Jarc, harmonika (Glasbena matica, razred prof. Dorine Cante). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 14. februarja, Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 15. februarja, Medja Vas, Vižovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; torek, 16. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri v spodnje prostore Škerkove hiše v Šempolaju na veselo pustno rajanje. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. V petek, 19. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje razstave »Marjo Sosič in njegove skulpture; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani Športnega centra AŠD Zarja osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu, »Vklesano v kamen - kamnita dediščina Krasa«; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi, »Srečanje s knjigo«. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja tobert & Zdenko Hlavaty -Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksan-drinki, o zgiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskopskega društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30 Prispevki V spomin na Fatino Škabar daruje družina Hrovatič (tepen 94) 15,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Colu. V spomin na drago Fatino Škabar darujejo: Ivana in Štefanija 50,00 evrov, družina Parovel Zoran iz Mačkolj 100,00 evrov in Jolanda Glavina San-cin 30,00 evrov za odsek narodnih noš pri KD tdeča zvezda. Ob 1. obletnici smrti dragega Marčelota Gropajca daruje brat Danilo z družino 20,00 evrov za kapilico v Gročani. Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it 12 Četrtek, 11. februarja 2010 KULTURA / moderna galerija - Anton Zoran Mušič iz slovenskih javnih in zasebnih zbirk Poetični domet prvega obdobja prava novost ljubljanske razstave »Upamo, da bodo "juvenilije", s katerimi si je umetnik enkrat že utrl pot v svet, ponovno vključene v preglede njegovega dela« Prenovljena Moderna galerija gosti dela Zorana Mušiča Goriški slikar Anton Zoran Mušič bi danes slavil 101. rojstni dan. Ob tej priložnosti bo ob 18. uri v ljubljanski Moderni galeriji, kjer je ta čas na ogled antološka razstava njegovih del, posebna okrogla miza. Na njej bo sodeloval tudi Saša Quinzi, kustos Pokrajinskih muzejev v Gorici, avtor spodnje recenzije. Prenovljena Moderna galerija v Ljubljani je slovesno odprla vrata publiki z antološko razstavo Antona Zorana Mušiča, ki nudi prerez umetniškega fonda, predstavitev najpomembnejših slikarskih del, s katerimi se lahko danes pred javnostjo pohvalijo tako slovenske državne institucije in muzeji kot slovenski zasebniki in zbiratelji, tako v domovini kot izven nje (med slednjimi naj omenimo vsaj Vanjo Lokarja). Slovenski je tudi kritični doprinos, interpretacija Mušičevega opusa, ki bo s svojimi izvirnimi pogledi dostopna širši mednarodni javnosti z angleškim prevodom kataloga. Kot posthumni hommage Zoranu Kržišniku, dolgoletnemu Mušičevemu prijatelju in ravnatelju Moderne galerije, izzveni ponatis dveh njegovih prispevkov, vključno s člankom, objavljenim v reviji Art International leta 1970, kjer je bil prvič predstavljen ciklus Nismo poslednji. Pod ostalimi besedili so se podpisali Tomaž Brejc, Meta Gabršek Prosenc, Miklavž Ko-melj in Ješa Denegri. Pomembno je tudi dokumentarno gradivo: iz srbščine je prvič preveden intervju Ivane Simeonovič Celic iz leta 1979, zbrani Mušičevi ži-vljenjepisni podatki so sad večletnega truda Gojka Zupana in končno je tu še izbor strokovne literature in popis razstav (predvsem gre izpostaviti gradivo iz predvojnega obdobja), ki ga je uredila Jasna Intihar Ferjan. Zato ne smemo spregledati, kot bi šlo le za dolžnostno formalnost, častnega pokroviteljstva, ki so ga razstavi izkazali predsednik Republike Slovenije, tri ministrstva (za kulturo, za zunanje zadeve, za Slovence v zamejstvu in po svetu) in Akademija znanosti in umetnosti. V Moderni galeriji so na ogled vsi pomembnejši in nepogrešljivi Mušičevi cikli, morda ne vedno v pravem številčnem razmerju ali ob upoštevanju kvalitetnega nivoja posameznih del. Sam izbor pa, ki ga je hvalevredno opravila Breda Ilich Klančnik, izpostavlja dve poglavji Mušičevega umetniškega ustvarjanja, ki odlikujeta ljubljansko razstavo in jo ločujeta od postavitve v pariškem Grand Palaisu (leta 1995), ki sta jo kasneje kanonizirali razstavi v goriški palači Attems Petzenstein in Gaudijevi La Pedrera v Barceloni. Naj samo bežno omenimo dvorano, posvečeno abstraktnim delom s konca petdesetih in šestdesetih let, ki so bila navadno deležna skromnejše pozornosti, saj jih je slikar kasneje obravnaval z določeno distanco. Njihov pomen ne leži samo v »živi slikarski materiji,« ki v »vsakem made- žu nudi vse polno naslade,« kot se je izrazil Pilon, saj so v času nastanka posredovala prakse pariške abstrakcije takratni Sloveniji oz. Jugoslaviji. Prava novost, tako za širšo kot strokovno publiko, je vsekakor uvodni del razstave, kjer je možen sklenjen vpogled v prvo desetletje Mušičeve slikarske produkcije, od leta 1935, ko je zaključil študij na zagrebški akademiji in se je kot nadarjeni umetnik uveljavljal v takratni Sloveniji in Kraljevini SHS, vse dokler si ni leta 1944, ko se je samostojno predstavil v beneški Piccoli gallerii pod okriljem Filippa De Pisisa, utrl pot tudi v italijansko javnost in kritiko. Razstavljenih je skoraj štirideset pred-dachauskih slik, med katerimi prevladujejo gvaši na papirju v primerjavi z redkejšimi olji na platnu, za katere je Mu-šič črpal navdih neposredno iz lastne življenjske izkušnje v Dalmaciji, Mariboru, Ljubljani ali Benetkah. Dela, ki so nastajala v ciklih, se odlikujejo po bolj »pa-stoznem« nanosu skrbno izbranih barv, poteze so hitre, a urejene v premišljene kompozicije, ki živijo prej na površini podlage kot v namišljeni globini. Poetični domet in umetnostno-zgodovinske koordinate tega obdobja je v katalogu izjemno proniclji-vo osvetlil prof. Brejc: Mušiča je označil za slikarja, ki je od vsega začetka skušal izoblikovati svoj lastni slog in motiviko znotraj evropske umetniške tradicije, saj mu je le ta lahko zagotovila varno popotnico skozi razburkane zgodovinske čase. Izpostavljen je tudi lik Ljuba Babica, ki je s svojo karizmatično osebnostjo in pogledi vplival na mladega slikarja, tako pri izbiri slikarskih motivov (dalmatinska krajina in žene na osličkih) kot pri Mušičevi odločitvi, da je leta 1935 s podporo Narodne galerije in mariborske občine odpotoval skozi Van Goghovo Provanso v Španijo. Tam je prebil dobre tri mesece in si ogledal mojstre španskega zlatega veka: El Greca, Velasqueza in Goyo, predvsem njegove privide, naslikane v Quinti del sordo. Če je mladi Mu-šič kot samozavesten in ambiciozen umetnik najbrž uvi-del, da mu lahko le dobro obvladanje poklica (metjeja) in umestitev v veliko slikarsko tradicijo zagotovita neminljivo slavo, se je do nje, kot vemo, dokopal skozi eno izmed največjih tragedij 20. stoletja, ki jo lahko danes podoživljamo v ciklu Nismo poslednji. Mladostna, kipeča dela ostajajo v izrazitem kontrastu s povojnimi deli, kjer so se barve utišale in oblike umirile, kot da bi se ujele v koprenasto paj-čevino stoletij. Upamo pa, da bodo te »juvenilije«, s katerimi si je umetnik enkrat že utrl pot v svet, ponovno vključene v preglede Mušičevega ustvarjanja. Navsezadnje se ni nihče rodil v popolni bojni opravi kot Atena iz Zevsove glave. Saša Quinzi fotografija - Drevi v tržaški galeriji Conestabo Artgallery odprtje razstave Evgena Bavčarja Vrnjeni pogledi Njegova luč je svetloba, ki izžareva od znotraj Razstavo bodo odprli ob 19. uri, dogodek pa je za Trst edinstvena priložnost, saj Bavčar v tem mestu še ni razstavljal - Umetnik se osredotoča na bistveno izhodišče ne-vidnega Drevi bo ob 19. uri v tržaški umetnostni galeriji Conestabo Artgallery v Ul. Fonderia 5 (prvo nadstropje) odprtje izjemne razstave slovenskega umetnika Evgena Bavčarja. Dogodek predstavlja za Trst edinstveno priložnost, saj se razstava z dvojezičnim naslovom Vrnjeni pogledi / Gli sguardi restituiti umešča v umetnostni tok svetovnega prestiža. V tržaških krogih se je novica hitro razširila in tržaški galeristi se seveda sprašujejo, kako je mogoče, da do danes umetnik Evgen Bavčar še ni razstavljal v Trstu, medtem ko je bil vabljen kot izredni gost na rimski fotografski festival leta 2009 ter prvi razstavljal tudi v mednarodnem centru taborišča smrti Natz-weiler-Struthof, kjer se je s svojimi simbolnimi upodobitvami spomnil predvsem slovenskih žrtev, med temi Trža-čana Vladija Martelanca, Kosovelovega prijatelja, ki je padel v Struthofu leta 1944, ter Borisa Pahorja, ki je ta lager oveko-večil v svojem literarnem opusu. Spremno besedo razstavi je prispevala umetnostna kritičarka Lorella Klun, na samem odprtju bo ob prisotnosti umetnika Ev-gena Bavčarja spregovorila Tatjana Rojc. Dr. Evgen Bavčar je rojen v Lokav-cu pri Ajdovščini. Ko je bil star dvanajst let, je izgubil vid: poslednja slika, ki jo nosi v sebi, je rdeče krilo nekega dekleta. V spomin na rdečo barvo, ki je njegova najljubša, umetnik nosi vedno rdeč šal okrog vratu. Po zaključenem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je doktoriral iz filozofije na pariški Sorboni z disertacijo o estetiki pri Adornu in Blochu. Bavčar, filozof in konceptualni umetnik, znanstvenik francoskega Centre National de la Recherche Scientifique (CNRS), ima tudi glavne zasluge za objavo in velikanski uspeh slovenskih književnikov v Franciji in drugod po Evropi in ZDA. Bavčarja po pravici imenujemo najbolj poznanega in najbolj zaslužnega ambasadorja slovenske kulture v svetu. Znano je njegovo prijateljstvo z Vinkom Globokarjem in Zoranom Mu-šičem, predvsem pa z Borisom Pahorjem ter številnimi slovenskimi književniki in umetniki. S svojimi članki in razpravami sodeluje z mednarodnimi revijami, med katerimi tudi z revijo Let-tere Internationale, je pa tudi stalni gost in sodelavec nacionalnih, predvsem francoskih in nemških kulturnih radijskih sporedov. Svoje umetnostne fotografije je razstavljal po Evropi, Južni Ameriki in Aziji. Umetnostni in miselni svet Evge-na Bavčarja je predmet številnih monografij in razprav, ki so izšle po vsem svetu, prav tako pa so o njegovem delu številne državne televizijske mreže predvajale dokumentarne filme. S cikli predavanj ter tematskih seminarjev je predaval po vsem svetu, je pa tudi gostujoči profesor na Sorboni in na drugih svetovnih vseučiliščih. Njegove intelektualne vezi segajo med najuglednejše intelektualce svetovnega formata, ki so preko njega seznanjeni s slovensko stvarnostjo in kulturo. Med temi naj omenimo samo igralko Hanno Schygulla, eno največjih inter-pretk Fassbinderjevih filmov, ali Michaela Gibsona, umetnostnega kritika International Herald Trubune, ki je prvi na mednarodnem prizorišču pisal o Zoranu Mu-šiču, ali pisatelja Milana Kundero, ki je ob osamosvojitvi Slovenije od jugoslovanske federacije napisal znameniti apel mednarodni javnosti v Le Mondu z naslovom Rešite Slovenijo. Sam naslov tržaške razstave Vrnjeni pogledi razgrinja tematike, ki so za konceptualnega umetnika izjemnega pomena: pogled Evgena Bavčarja se namreč osredotoča na bistveno izhodišče ne-vidnega, ki se mu umetnik nikakor ni odrekel. Njegova luč je svetloba, ki izžareva od znotraj, ker je spomin na sonce: njegovega pogleda, ko se upre naravnost v sonce, zato luč ne more zažgati, ker se pomakne onkraj vira luči, in vidi neskončno, torej svetlobo. Fotografske umetnine nastanejo iz koncepta, iz zavesti videnega in vidnega, ki ga Bavčar strukturira preko konkretnega v absolutni koncept, kar pomeni v čisto in neizpodbitno idejo, ki se oslanja na vedenje. Tržaška razstava predstavlja ekste-riere in akte, besede in odseve sveta, ki jih Bavčar ume kot refleksije čistega koncepta. Črno-bela tehnika mu v tem primeru omogoča obdelavo zamisli, preko katere avtor vzpostavi dialog s svetom vidnega in, obenem, z gledalcem. Njegov pogled je uzrt v neskončne možnosti duhovnega, ki se sestavlja v umetniku sa- mem in nastopi v gledalcu kot podzavestna eksplikacija bistva. Pretresljiva lepota čistosti, razlita svetloba spomina sta samo še dokaz, da je fotografski posnetek edini, ki lahko spomin ujame v trajanje. Vendar pri Evgenu Bavčarju gre še dodatno za njegovo elaboracijo, za simbolno vrednost vsake fotografije same na sebi, ker je vsak posnetek umetnina zase, vendar v neki skupno zasnovani umetnostni tvorbi odraža hrepenenje umetnika in njegovo stremljenje po tem, kar je Goethe upesnil v verz: »Ustavi se, trenutek, tako si lep... « Evgen Bavčar pripoveduje očarljivo zgodbo lepote in bistva, kakršna odsevata v umetnikovi duhovnosti. Njegova umetniška pripoved je duhovna, nikakor ne samo eksplicitno banalni odsev realnega, kakor so odsev realnega podobe in barve, ki jih Evgen Bavčar od svojega dvanajstega leta dalje nosi v svoji zavesti tako, da jih stalno obnavlja, predeluje, da jih analizira kot stvarnost in dodela kot neoprejemljivost. Da paradoksno njegova notranja svetloba vzraste v odraz stvarnosti, ki jo je umetnik že pred tem ponotranjil. (tr) / SVET Petek, 12. februarja 2010 13 iran - Ob 31. obletnici islamske revolucije Režimske milice streljale na opozicijo: najmanj trije mrtvi Obsodbe EU in ZDA - Ahmadinedžad: ¡ran pridobil 20-odstotno obogateni uran TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj sporočil, da jim je uspelo pridobiti prvo količino 20-odstotno obogatenega urana. To so dosegli le dva dni zatem, ko je Iran začel proces bogatenja. Vendar pa Ahmadined-žad v govoru množici, ki se je zbrala ob 31. obletnici islamske revolucije, ni podrobneje pojasnil količine obogatenega urana. Iranski predsednik je zbrani množici dejal, da jim je uspelo pridobiti prvo količino obogatenega urana, ki so ga predali iranskim znanstvenikom. Ahmadinedžad je obenem pred množico poudaril, da je Iran sedaj "jedrska država". Po njegovih besedah bodo bogatenje urana nadaljevali, dodal pa je, da Teheran ne skuša izdelati jedrske bombe. "Ko pravimo, da ne izdelujemo jedrske bombe, to tudi mislimo in ne verjamemo v izdelavo bombe," je poudaril Ahmadinedžad in nadaljeval, da bi, če bi to želeli, to tudi naznanili. Besedam iranskega predsednika na osrednjem teheranskem trgu Azadi (Svoboda) je sicer prisluhnila več stotisočglava množica, ki se je zbrala, da bi obeležila 31. obletnico islamske revolucije - v spomin na dan, ko se je iranska vojska razglasila za nevtralno, tedanji ajatola Homeini pa je razglasil zmago revolucije nad režimom pro-zahodnega šaha. Po poročanju iranske televizije se je na trgu zbrala množica moških, žensk, oblečenih v čadorje, in tudi otrok, ki so nosili transparente, na katerih je mogoče med drugim prebrati napise, kot je "Smrt Izraelu". Po navedbah opozicijskih spletnih strani pa je v Teheranu in vsaj še treh iranskih mestih prišlo do spopadov med opozicijskimi protestniki in policijo. Aretirali so več deset protestnikov, trije naj bi bili ubiti, dva v Teheranu in eden v Širazu. Spletne strani opozicije in priče so poročale, da je prišlo do spopadov med več tisoč protestniki in policijo kak kilometer daleč od osrednjega teheranskega trga Aza-di. Močne varnostne sile so sicer preprečile, da bi se protestniki v Teheranu zbrali na enem kraju v večjem številu, tako da so poročali o več manjših protestih po prestolnici. Policija naj bi udeležbo na protestih preprečila vodjem opozicije. Tako so napadli vozili vodij opozicije Mohameda Hatamija in Mehdija Karubija, ki pa nista bila poškodovana. Pretepli so Zahro Rah-navard, soprogo glavnega vodje opozicije Mira Hoseina Musavija, ki so mu prav tako preprečili udeležbo na protestih. Policija je uporabila solzivec proti protestni-kom, nanje pa so izstreljevali tudi naboje z barvo, da bi jih lahko kasneje identifici- rali. Neka priča pa je povedala, da so protestnike z gumijevkami in kovinskimi palicami pretepali moški v civilu. Do protestov je prišlo, čeprav so oblasti ravno s ciljem njihove preprečitve v prestolnici okrepile navzočnost varnostnih sil in opozorile, da jih ne bodo dovolile. Vodje opozicije so kljub temu pozvali svoje privržence, naj se udeležijo uradnih slovesnosti in tako zagotovijo, da se sliši tudi njihov glas. Ob Teheranu naj bi do protestov prišlo še najmanj v treh mestih, v Ah-vazu na jugozahodu Irana, v Isfahanu ter v Mashadu, kjer je policija prijela sto pro-testnikov. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je izrazila podporo pro-testnikom, ki si prizadevajo za demokracijo, človekove pravice in temeljne pravice. Ob tem je izrazila zaskrbljenost, ker je "bilo veliko Irancem preprečeno, da bi izrazili svoja stališča", pa tudi zaradi nasilja, groženj in aretacij privržencev opozicije. Podobno stališče je izrazil tudi glasnik predsednika ZDA Baracka Obame Robert Gibbs. (STA) Predsednik Ahmadinedžad med včerajšnjo režimsko manifestacijo v Teheranu ukrajina Napetost po volitvah Timošenkova vrača udarec Janukoviču KIJEV - Ukrajinska premierka Julija Ti-mošenko se je včeraj prvič po nedeljskih predsedniških volitvah javno oglasila in na seji ukrajinske vlade obtožila zmagovalca volitev Viktorja Janukoviča, da zavaja z obljubami, ki jih ne bo uresničil. Volitev samih sicer ni komentirala, ne namerava pa se ukloniti zahtevam po odstopu. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je Timošenkova v jasen znak kljubovanja Janukoviču včeraj pojavila na seji vlade. Janukovič in njegova Stranka regij sta namreč Timošenkovi predlagala, naj odstopi sama, "ali pa bo odstavljena". Timošenkova je zadnjič javno spregovorila v nedeljo zvečer po objavi rezultatov vzporednih volitev, nato pa se je zavila v molk. Janukovič jo je premagal za skoraj 3,5 odstotne točke. Njena stranka je namigovala, da naj bi Janukovič do zmage prišel s poneverbami in prevarami, Ti-mošenkova pa naj bi vztrajala, da ne bo nikoli priznala rezultatov nedeljskih volitev. Toda mednarodni opazovalci so volitve pozdravili kot poštene in svobodne. Vendar se Timošenkova ne da. "Danes je jasno, da nihče od Janukovičeve ekipe ni pripravljen delati za dvig socialnih standardov. To je bila samo propaganda," je dejala na seji vlade. "Že takoj po volitvah so se znova začele prevare iz predvolilne kampanje in ljudje morajo biti pozorni na to pri svojih prihodnjih političnih odločitvah," je še dejala. Sama se sicer ni neposredno izrekala o nedeljskih volitvah niti o Janukovičevem pozivu k odstopu. Je pa to zavrnil namestnik pre-mierke in njena desna roka Oleksander Tur-činov, ki je poudaril, da "bo vlada odstopila sama le, če bo prišlo do sprememb v parlamentu". "Kolikor pa vem, tu ni bilo novosti," je dodal. (STA) evroparlament Zavrnjen sporazum Swift z ZDA BRUSELJ - Evropski poslanci so včeraj v Strasbourgu zavrnili začasni sporazum med EU in ZDA o podatkih o evropskih državljanih iz sistema Swift, ki ZDA omogoča uporabo bančnih podatkov državljanov unije v boju proti terorizmu. ZDA so to odločitev parlamenta ocenile za udarec skupnim protiterorističnim prizadevanj em. Evropski poslanci so sporazum Swift zavrnili zaradi pomislekov, da se podatki o bančnih računih in finančnih transakcijah državljanov EU pretakajo v ZDA brez kakršnega koli nadzora in v velikih količinah. Problematično je tudi, da lahko ZDA podatke posredujejo naprej tretjim državam in da ZDA lahko omenjene podatke v skladu s svojo zakonodajo hranijo do 90 let, medtem ko je v EU ta rok pet let. Evropski parlament je tako prvič v zgodovini prekinil kako mednarodno pogodbo. (STA) vrh eu Grčiji podpora za finančno stabilizacijo BRUSELJ - Voditelji EU so včeraj na prvem neformalnem vrhu pod taktirko stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuya v posebni izjavi izrazili polno moralno podporo Grčiji pri javnofinančni konsolidaciji, finančne pa za zdaj še ne. Izjava države območja evra pa so se zavezale k odločnim in usklajenim ukrepom za ohranitev stabilnosti denarne unije, če bo to potrebno, je jasno politično sporočilo, je po koncu vrha povedal Van Rompuy. Predsednik EU je ob tem pojasnil, da je to jasno politično sporočilo zgrajeno na dveh temeljih: odgovornosti Grčije, da svoje javne finance spravi v red, in solidarnosti drugih držav članic evrskega območja, da Grčiji pomagajo, če bo treba. Danes to po prepričanju voditeljev še ni potrebno, je zatrdil. Na vprašanja o tem, ali ni dogovor preveč ohlapen, da bi pomiril finančne trge, in ali ima lahko dogovor brez specifičnih ukrepov sploh pravi učinek, je Van Rompuy odgovoril, da je za take sodbe prezgodaj. Ponovil je, da je izjava povsem jasen in nedvoumen izraz politične volje, v naslednjih dneh pa se bodo oblikovale natančnejše modalitete. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem zatrdil, da obljub o finančni pomoči Grčiji ni bilo, ker tega Atene niso zahtevale. Ne želim špekulirati o scenariju, ki ga ni, to prepuščam špekulantom, je povedal. Van Rompuy pa ga je dopolnil, da je treba reševati probleme, ki so, ne pa tistih, ki jih ni. Po omenjeni izjavi se odpira vprašanje, kakšni naj bi bili mehanizmi za zagotavljanje stabilnosti evr-skega območja. Med možnostmi se omenjajo evroobveznice, ki bi jih izdajalo več držav skupaj ali celotno evr-sko območje. Omenjajo se tudi možnost dvostranske pomoči državam v težavah, o čemer naj bi v zadnjih dneh v primeru Grčije razmišljali Nemčija in Francija, oblikovanje posebne posojilne linije znotraj EU oziroma območja evra po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, posebna jamstva določenih članic za državni dolg jav-nofinančno šibkejših držav in pospešena izplačila sredstev EU. Neformalni vrh unije se je po sprejemu izjave o območju evra in Grčiji posvetil vprašanju snovanja razvojne strategije EU za naslednje desetletje. Voditelji so poslušali vsebinske zamisli Evropske komisije, predsednik EU pa je podal ideje glede upravljanja bodoče strategije in nadzora nad uresničevanjem njenih ciljev. intervju - Alpinski poročnik Ivan Cerniava iz Gabrovca na Tržaškem sodeluje pri nudenju pomoči potresencem »Na Haiti sem stopil kot poveljnik italijanske vojske« Alpinci so na potresno območje pripluli 1. februarja z letalonosilko Cavour - Zadolženi so pretežno za inženirska dela za obnovitev porušenega glavnega mesta Port-au-Prince Z italijansko letalonosilko Cavour, ki je pred nekaj tedni odplula iz pristanišča v La Spezii, je 1. februarja na Haiti priplul tudi šestindvajsetletni tržaški Slovenec Ivan Cerniava. Ivan je doma iz Gabrovca pri Zgoniku. Po diplomi na trgovskem zavodu Žiga Zois v Trstu je dokončal univerzitetni študij v Turinu, kjer zdaj tudi stanuje z ženo in otrokom. Od leta 2003 služi v italijanski vojski, leta 2006pa je prestopil k alpincem iz Trenta, kjer je poročnik in namestnik poveljnika stotnije. Na Haitiju pa je poveljnik stotnije. Ivan je z veseljem privolil v kratek telefonski pogovor in nam posvetil nekaj minut svojega dragocenega časa, saj je na Haitiju zaseden tako rekoč 24 ur na dan. Kdaj si prišel na Haiti? S svojo enoto sem prišel 1. februarja, saj smo na otok prileteli s helikopterji, preden je letalonosilka priplula v luko v Santo Domingu. Drugih 120 vojakov se nam je pridružilo prejšnji teden, v noči med četrtkom in petkom. Zdaj pa čakamo še na okrepitev. Ivan Cerniava pred odhodom na Haiti Do kdaj pa se boste tam mudili? Niso nam še povedali, do kdaj bodo potrebovali našo pomoč. Si se sam odločil, da odpotuješ na Haiti? Ne, nisem se sam odločil. Mi smo enota v stalni pripravljenosti za izredne razmere v tujini. Bili smo prepričani, da nas bodo prej ali slej poslali v Afganistan, za kar smo bili tudi pripravljeni. Potem pa je prišlo do tega potresa in so na Haitiju potrebovali vojaško enoto, ki bi jim pomagala pri obnavljanju mesta. Tako smo bili že 36 ur po pozivu v La Spezii, kjer smo se vkrcali na ladjo. Ker smo bili pripravljeni za večinoma vojaško delo, smo morali nekoliko spremeniti svoje naloge in pripomočke: odstranili smo izrazito vojaške reči in si priskrbeli vse, kar je bilo mogoče, za delo na gradbenem področju. Za kaj so alpinci zadolženi na otoku? V glavnem smo zadolženi za inženirska dela, se pravi za čiščenje mesta in gradnjo hiš, da bo mesto Port-au-Prince spet pokonci in da bodo prebivalci spet normalno živeli. V teh prvih tednih moramo najprej pripraviti vojaški tabor, ki bo dom italijanskih vojakov na Haitiju in kjer se bodo začele in končale vse naše operacije. Nato je najvažnejša vzpostavitev sti- kov z drugimi vojaškimi enotami, da pripravimo skupen delovni program. Ozemlje je majhno in težko prevozno, brez koordinacije pa bo več škode kot dobrega. Nekaj smo že začeli, čakamo pa, da pripeljejo z ladje še bagre, buldožerje in druga težka vozila. Glavna dela bomo začeli, ko nam bodo vojaške enote iz drugih držav povedale, kje so že začele delati, saj smo mi prišli kasneje. Naša prva naloga pa bo preureditev neke vrste samostana, ki ga je potres delno porušil. Kaj te je najbolj pretreslo v kraju, ki ga je prizadel tako hud potres? Do sedaj me ni še nič pretreslo, ker se nahajamo nekoliko zunaj mesta. Izpod ruševin nismo še izkopali nobenega trupla. Ne vem še, ali bomo delovali tudi v centru Port-au-Princea. Tam pa nas gotovo čakajo tudi srhljivi in grozljivi prizori. Slišali smo, da je na Haitiju takoj po potresu vladal kaos, prebivalci so se tepli za hrano in kradli. So se razmere kaj izboljšale? Osebno nisem videl še nič tako groznega. Ko se je to govorilo, sem bil še na lad- ji. Mislil sem, da nas bodo prebivalci kar zgrabili s tovornjakov in nam pobrali vso hrano in vodo. Nismo pa imeli nobenega problema, ljudje so izredno mirni. Normalno je, da vsakič, ko nas zagledajo, nas prosijo za hrano in vodo. Je to tvoja prva takšna izkušnja? Da, je to moja prva takšna izkušnja izven italijanskih meja. Kaj misliš, da se ti bo posebno vtisnilo v spomin? Seveda ne bom nikoli pozabil lepih ogromnih pajkov, ker se jih bojim (smeh). Resnično pa še ne vem, kaj mi bo ostalo v spominu. Verjetno to, da sem bil prvi poveljnik italijanske vojske, ki je stopil na otok. Dokler ni prišla glavna enota, sem bil najvišji v činu, zato sem posredoval informacije osebju OZN, kar pravzaprav ni moje delo. Razveselilo me je tudi dejstvo, da so mi podelili nalogo gradnje tabora. Ker sem bil trenutno edini poveljnik na otoku, sem sam začel pripravljati to, kar bo italijanski tabor, zato sem tudi dobil več vojakov in sredstev. Andreja Farneti 1 4 Četrtek, 11. februarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - V steni nekdanje Eckove hiše na Trgu Cavour Trijezična Trubarjeva plošča čaka na odkritje K pobudi slovenske konzulte pristopile tudi italijanske organizacije in javne uprave V stransko steno nekdanje Eckove hiše na Trgu Cavour v Gorici, pod oknom v prvem nadstropju, je že vzidana spominska plošča s trijezičnim napisom, ki opozarja, da je »tu leta 1963 pridigal v nemščini, slovenščini in italijanščini« Primož Trubar, »oče slovenske književnosti, padre della lettera-tura slovena, Vater der slowenischen Literatur«. Plošča iz nabrežinskega kamna je zakrita, saj čaka na svečano odkritje v soboto, 20. februarja, ob 11. uri. Pobudo za obeležje je že leta 2008, ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, dala slovenska konzulta pri goriški občini. Minili sta skoraj dve leti od prve prošnje, ki jo je kon-zulta v maju 2008 naslovila na občinski odbor, in petnajst mesecev od dneva, ko je župan Ettore Romoli uradno odgovoril kon-zulti s prevzemom pokroviteljstva nad ceremonijo za odkritje plošče. Zadeva je potem zdrknila v zatišje. Treba je bilo počakati na soglasje današnjih lastnikov hiše, na privolitev spomeniškega varstva, saj ima poslopje zgodovinsko vrednost in je zaščiteno, in na dovoljenje pristojnih uradov. Treba je bilo nazadnje počakati, da bo nekdanja Ec-kova hiša na Trgu Cavour 11 prepleskana. Ko so bila vsa dovoljenja izdana, so kamnito ploščo vzidali delavci, ki so stavbo pre-pleskali v toplo rumeno barvo. Meseci, ki so potekli od pobude za postavitev plošče do napovedi njenega odkritja, pa so služili nečemu še pomembnejšemu. Konzulta je k stvari privabila vse kulturne organizacije goriških Slovencev, kar je sicer bilo samoumevno. Lepo presenečenje pa je seznam teh, ki so privolili v sodelovanje in prevzeli pokroviteljstvo. Prireditelji so torej Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske ka- toliške prosvete, Kulturni center Lojze Bra-tuž in Kulturni dom. Sodelujejo Inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice, inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM, državna posoška knjižnica, Evropei-stična akademija dežele FJK, KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč in Javni zavod Trubarjevi kraji. Ob goriški občini pa sta pokrovitelja še goriška pokrajina in dežela FJK. Na kraju odkritja bosta pozdravila predsednik konzulte Ivo Cotič in župan Ettore Romoli, govornika bosta italijanski zgodovinar Silvano Cavazza, ki Trubarja opredeljuje kot protestantskega reformatorja srednjeevropskih razsežnostih, in profesorica na slovenskem klasičnem liceju Nadja Marin-čič, ki bo osvetlila Trubarjevo očetovstvo slovenske književnosti. V tako zasnovanem dogodku dobijo oprijemljivo vsebino besede predsednika konzulte Cotiča, ki pravi, da bo »Trubarjevo obeležje obogatilo in ovrednotilo zgodovinsko in kulturno raznolikost Gorice«. Načrt za ploščo pravokotne oblike (68 x 50 cm) je izdelal goriški arhitekt David Fa-ganel, ki je spremljal vse faze postopka in njeno namestitev. V svetli nabrežinski kamen je vklesal obris odprte knjige in trijezične napise - po jezikovnem redu, ki je tudi tokrat povzročil nekaj preglavic -, pa še eno izmed najbolj poznanih Trubarjevih upodobitev. O tem, zakaj bo plošča na Eckovi hiši, na njej ne bo sledu, zapisano pa je v vabilu na odkritje, ki navaja odlomek iz Trubarjevega pisma baronu Hansu Ungnadu 9. decembra 1563: »Pred štirimi leti me je poklical Jurij, grof in baron s Thurna, v Gorico in sem tu štirinajst dni zapored pridigal nemško, slovensko in italijansko v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah, kajti duhovniki me na prošnjo niso pustili v cerkev.« (ide) Faganelov osnutek (levo) in vzidana plošča (desno), ki čaka na odkritje gorica - Občinska uprava Priložnostni delavci plačani z voucherji Uporabni bodo za študente, upokojence in brezposelne Goriška občinska uprava razmišlja o možnosti, da bi pri plačevanju priložnostnih sodelavcev, ki spadajo v nekatere kategorije, uporabljala t.i. voucherje. Sistem, ki so ga najprej uvedli v kmetijstvu, predvideva plačevanje študentov, upokojencev in brezposelnih, ki koristijo socialne blažilce, z boni po 10 evrov. Finančni zakon 2010 predvideva, da lahko to obliko plačevanja uvedejo tudi javne ustanove, in sicer na nekaterih področjih, kot so vrtnarjenje, čiščenje in vzdrževanje javnih poslopij, cest, parkov in spomenikov ter sodelovanje pri športnih, kulturnih in drugih pobudah. Vrednost vsakega voucherja vklju- čuje zavarovalnino in prispevke za pokojnino, neto plačilo za delavca pa bo 7,50 evra. Voucherje bo lahko občina uporabila le za plačevanje študentov pod 25. letom, ki so vpisani na višjo srednjo šolo ali univerzo, upokojencev in brezposelnih delavcev, ki so v dopolnilni blagajni ali koristijo druge socialne blažilce. Prednost za občino bo v tem, da bo lahko priložnostno zaposlovala delavce, ne da bi morala sklepati pogodbe, zaslužek priložnostnih delavcev pa ne bo podvržen obdavčitvi. »Ko bo birokratski postopek za uvedbo voucherjev zaključen, bomo pobudo primerno promovirali,« je pojasnil občinski odbornik Guido G. Pettarin. gorica foto ide Elektronskih izkaznic ne izdajajo od novembra Goriška občina od novembra ne izdaja elektronskih osebnih izkaznic. Najprej je bila vzrok za prekinitev izdajanja tehnična okvara, zdaj pa so plastične kartice nizko kakovostne izdelave, ki se kmalu po tiskanju poškodujejo; prozorna folija, s katero se prekrite, se namreč sama od sebe odlepi, nato pa dokumenti niso več veljavni. Izdajanje elektronskih osebnih izkaznic so prekinili 12. novembra, ko je prišlo do okvare na računalniški povezavi med goriško občino in rimskim notranjim ministrstvom. »Okvaro so prišli popravit tehniki iz Rima; po njihovem odhodu smo imeli še nekaj težav, potem pa smo uspeli vzpostaviti novo zvezo z ministrstvom. Kljub temu novih elektronskih izkaznic še vedno ne izdajamo, saj razpolagamo s pošiljko plastičnih kartic, ki niso primerne za tiskanje,« pravi pristojni občinski odbornik Sergio Cosma in pojasnjuje, da se elektronske osebne izkaznice kmalu po tiskanju poškodujejo, zato pa bodo počakali na novo pošiljko iz Rima. Na občini upajo, da jo bodo dobili čim prej, čeprav je prvotno zanimanje za elektronske osebne izkaznice nekoliko poleglo tudi zaradi težav s papirnatimi priveski. Italijanska državna vlada je kot znano junija leta 2008 z dekretom podaljšala veljavnost osebnih izkaznic. Dokumenti so pred sprejetjem dekreta zapadli po petih letih, izkaznice, ki so jih izdali po omenjenem sklepu, pa so po novem veljavne deset let. Vlada je takrat tudi določila, da bodo za obdobje petih let podaljšali veljavnost osebnih izkaznic, ki so jih izdali pred sprejetjem dekreta. V prejšnjih mesecih je tako marsikateri lastnik papirnate osebne izkaznice, prejel na dom vabilo občinske demografske službe, da se odpravi do matičnega urada, kjer so mu z žigom podaljšali veljavnost zapadlega papirnatega dokumenta. Kot smo že poročali, za podaljšanje veljavnosti elektronskih osebnih izkaznic velja drugačen postopek. Na podlagi navodil notranjega ministrstva morajo posamezne občine svojim občanom izdati papirnato potrdilo na listu formata A5, ki podaljšuje veljavnost elektronske osebne izkaznice. »Elektronska osebna izkaznica s papirnatim priveskom je zakonsko gledano povsem veljaven dokument; kljub temu smo še decembra prejeli z notranjega ministrstva pismo, v katerem so župane pozvali, naj za potovanje v tujino svetujejo posedovanje drugega veljavnega dokumenta,« pravi Cosma in pojasnjuje, da so razni turisti med lanskim poletjem zaradi papirnatih priveskov imeli težave v Egiptu, Tuniziji, Turčiji, Hrvaški, Švici, Romuniji in Bolgariji; nekaterih celo niso spustili čez mejo in so se morali vrniti domov brez dolgo pričakovanega oddiha. (dr) rebrnice - Zaradi gospodarske škode kritični do države Podjetniki zahtevajo ukrepe zaradi zapor hitre ceste Podjetniki in obrtniki, ki se na Vipavskem in Goriškem ukvarjajo s prevozništvom, od vlade, prometnega ministra in Darsa zahtevajo hitro ukrepanje. Zaradi zapor ceste ob burji nastaja vedno večja gospodarska škoda, ki letno dosega že nekaj milijonov evrov. Hitra cesta preko Rebernic je prevečkrat zaprta, pogosto pa tudi nevzdrže-vana. Namesto da bi s službenimi vozili skrbeli za vzdrževanje, zapirajo cesto in s tem voznikom preprečujejo nadaljevanje poti, trdijo podjetniki in predlagajo spremembo kriterijev, pri katerih hitrostih burje naj bi veljale omejitve prometa. Namesto sedanjih 80 kilometrov na uro bi zapora prvega reda za kamp prikolice in hladilnike ter vozila s cerado do osmih ton skupne mase začela veljati šele pri hitrosti 100 kilometrov na uro, zapora za vsa vozila pa šele pri sunkih nad 160 kilometrov na uro. Člani Območne obrtne zbornice Aj-dovščina-Vipava in GZS Območne zbornice za severno Primorsko zahtevajo, da prometno ministrstvo poišče odgovorne osebe investitorja, nadzora in projektiranja hitre ceste in proti njim ustrezno ukrepa. Prav tako naj Dars odpusti tiste delavce, ki sprejemajo odločitve o zaporah ob burji, saj so »nestrokovni in ne poznajo razmer v Vipavski dolini«. Največ pa pričakujejo od sestanka z ministrom Patrickom Vlačičem in direktorico Darsa Matejo Duhovnik, kar naj bi se zgodilo v tednu dni. »Če odgovorni ne bodo ustrezno ukrepali in ne bodo začeli postavljati pro-tivetrne zaščite, bomo razmišljali tudi o zaporah cest. To ne bo politična akcija, razen če nam jo bodo vsilili v tem predvolilnem času,« je zagotovil ajdovski župan Marjan Poljšak. Lastnik in direktor prevoznega podjetja Gatis, Ivan Lemut, je napovedal tudi tožbe zoper državo zaradi velike gospodarske škode, ki nastaja. V letu 2005 so samo prevozniki z območja Ajdovščine in Vipave zaradi zapor ceste ob visokih hitrosti burje izgubili kar 1,3 milijona evrov. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. februarja 2010 15 gorica - Reforma višjih srednjih šol Zavod Ivan Cankar izbral trgovsko usmeritev Naziva »turistični« ne bo več, poudarek na teh dejavnostih pa ostaja - V ospredju praksa Mihaela Pirih bumbaca Tudi na slovenskem poklicnem zavodu Ivan Cankar v Gorici se v prihodnjem šolskem letu, ko bodo stopili v živo učinki reforme italijanskega višješolskega sistema, ne obetajo epohal-ni preobrati. Na sredinem zasedanju je namreč profesorski zbor preučil možne - in izvedljive - profile, v katere bi se lahko prelevil slovenski zavod za poklicne in trgovske dejavnosti, izbrali pa so tako rekoč »naravno pot«, ki so jo predvidevali novi pravilniki. Šola Cankar, ki je po dogovoru med pokrajino, ravnateljstvom in deželnim šolskim uradom imela nekaj več časa za razmislek o svoji usodi v okviru reforme, bo ostala poklicni zavod za trgovske dejavnosti. Izgubila bo naziv »turistični«, čeprav se bodo dijaki še vedno usposabljali tudi na področju turističnega poslovanja. »Pregledali smo vse možnosti, ki so se nam odpirale. Upoštevali smo različne elemente in izbrali na podlagi tega, kar vemo o potrebah teritorija, možnostih zaposlovanja in dijakih. Zaenkrat smo torej sklenili, da sprejmemo opcijo, ki so jo svetovala zadnja ministrska navodila o reformi poklicnih zavodov, in sicer trgovsko usmeritev,« je povedala ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, Mihaela Pirih, in dodala: »Seveda smo pri tem upoštevali nevarnost, da bi ne prišlo do dovolj jasne ločitve z zavodom Žiga Zois. Nočemo dvojnika, zato bosta šoli zastavljeni tako, da bo iz ciljev in oblike dela razvidno, da poklicni zavod in tehnični zavod usposabljata dijake za različne zadolžitve. Na Zoisu bo glavni predmet gospodarsko poslovanje, na Cankarju pa bo poudarek na trgovskih tehnikah, konkretnih dejavnostih in izvajanju opravil v trgovskem sektorju. Višješolska reforma predvideva velik poudarek na delovanju s strankami in tudi na turističnem področju. Šola Cankar bo osredotočena na razvoj praktičnih kompetenc, ki bodo uporabne v različnih tipologijah podjetij, ne pa na teoriji.« Po besedah ravnateljice Pirihove se bodo razlike v predmetnikih lahko še dodatno poglobile v okviru avtonomije in fleksibilnosti, ki jo ministrstvo v določeni meri dopušča poklicnim in tehničnim zavodom. »Odločitve v zvezi s fleksibilnostjo pa niso odvisne le od nas,« je zaključila Mihaela Pirih. gorica - Tajnik slovenskega sindikata o šoli Cankar »Ohranitev poklicnega zavoda je za nas bistvenega pomena« »Bistveno se mi zdi, da smo v slovenskem višješolskem centru v Gorici ohranili poklicni zavod. Če bi se šola Ivan Cankar spremenila v tehnični zavod, kot je šola Žiga Zois, bi za nas to ne bilo pozitivno.« Tako pravi tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič o odločitvi profesorskega zbora zavoda Cankar, ki je povezana s šolsko reformo. »Strokovno šolo je bilo pomembno ohraniti glede na to, da nudi možnost triletne diplome. Po novem naj bi uvedli tudi štiriletno diplomo, ki jo dijaki dobijo ob koncu drugega bienija,« navaja Prinčič in dodaja: »Reforma je omogočala tudi spremembo šole Cankar v zavod za enogastronomijo in hotelirstvo, iz goriške pokrajine pa so sporočili, da sredstev za opremo laboratorijev nimajo. Druga možnost je bila so-cialno-skrbstvena smer, ki pa bi težko privlačila 14-letnike. Tako je izbira pad- Joško Prinčič bumbaca la na trgovsko smer s poudarkom na turističnih dejavnostih. Pri tem je pomembno, da se bo poklicna šola čim bolj razlikovala od zavoda Zois. Da bo zavod Cankar dobil svoj pečat, bo treba izkoristiti priložnost fleksibilnosti predmetnikov, sodelovanja z ustanovami, kot je dežela, in delovne prakse.« Tako kot zavod Cankar bodo tudi ostale slovenske višješolske smeri osta- le podobne današnjim. Klasični licej Trubar bo ostal klasični licej, družboslovni licej Gregorčič bo postal humanistični li-cej z ekonomsko-družbeno usmeritvijo, znanstveno tehnološki licej Gregorčič pa znanstveni licej z znanstveno-tehnolo-ško usmeritvijo. Zavod Zois bo postal tehnični zavod za gospodarski sektor z upravno, finančno in marketinško usmeritvijo, zavod Vega pa tehnični zavod za tehnološki sektor z računalniško in telekomunikacijsko usmeritvijo. »Kar nas trenutno skrbi, je dolžina učnih ur, ki naj bi po novem morale trajati 60 minut. Slovenskim šolam bi se postavile velike organizacijske težave, saj imajo zaradi slovenščine daljši urnik kot italijanske šole. V tem smislu bi lahko bili manj konkurenčni, saj je preobremenjenost lahko tudi eden izmed faktorjev, na podlagi katerega pride do izbire višješolske smeri,« je zaključil Prinčič. nova gorica Valentina Prete med najboljšimi mladimi prevajalci Evropska komisija je včeraj objavila seznam nacionalnih zmagovalcev prevajalskega tekmovanja »Juvenes Translatores«. Zmagovalka za Slovenijo je dijakinja Gimnazije Nova Gorica Valentina Prete. 27 mladih prevajalcev, po eden iz vsake države članice EU, bo marca odpotovalo v Bruselj, kjer bodo prejeli nagrade. Prevajalsko tekmovanje »Juvenes Tran-slatores«, ki ga je Evropska komisija organizirala že tretje leto zapored, je tokrat pod nadzorom šol potekalo 24. novembra 2009 istočasno v vseh državah članicah. Sodelovalo je 599 šol iz vse EU, kar je 30 odstotkov več kot leto prej, so sporočili v Bruslju. Dijaki so imeli na voljo dve uri za prevod besedila na temo EU iz katerega koli od 23 uradnih jezikov EU v drug uradni jezik EU po lastni izbiri. Prevodi sedemnajstletnikov, teh je bilo 2.253, so zajeli vse uradne jezike EU in 139 jezikovnih kombinacij. Na tekmovanju je sodelovalo 35 dijakov iz osmih slovenskih šol. Skoraj vsi so se odločili za prevajanje iz tujega jezika v slovenščino, velika večina (23) iz angleščine, štirje iz nemščine, trije iz španščine, dva iz italijanščine in eden iz francoščine, dva dijaka pa iz slovenščine v nemščino. Zmagovalka iz Slovenije je iz italijanščine v slovenščino prevedla besedilo z naslovom »Tri ustanove za en sam SMS: Evropa, kot jo vidi David«. Zmagovalci bodo marca za tri dni odpotovali v Bruselj v spremstvu odrasle osebe. Na slovesni prireditvi 25. marca bodo prejeli nagrado in priznanje iz rok evropske komisarke za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade An-drule Vasiliu, imeli pa bodo tudi priložnost spoznati prevajalce, zaposlene na Evropski komisiji, in njihovo delo. oslavje - Valentina Klanjšček prepričala žirijo rimskega natečaja Utira si pot v svet mode Predstavila se je s kolekcijo oblek iz volne z bogatimi ročno izdelanimi pokrivali in zasedla tretje mesto Valentina Klanjšček prva na desni Pred kratkim je iz Rima na Goriško prispela vest, da se je na natečaju za mlade modne ustvarjalce zelo dobro odrezala Valentina Klanjšček z Oslavja. Ze kot najstnica je danes petindvajsetletna Valentina kazala veselje do risanja, zlasti še do skiciranja raznovrstnih oblačil, ki so bila izraz njene domišljije. Nagnjenje do teh umetniških zvrsti jo je privedlo v Rim, kjer obiskuje Akademijo za kostumografijo in modno oblikovanje (»Accademia di costume e di moda«). S trdno voljo se je njena nadarjenost do modnega oblikovanja še okrepila, tako da je Valentina s svojimi stvaritvami že opozorila nase. V zadnjem letniku šolanja imajo namreč marljivi in talentirani študentje možnost sodelovati v projektu »Final Work di Moda«, ki je vključen v teden visoke mode v Rimu. Kot sta nam povedala Valentinina mama Dragica in oče Val-di, ki sta se udeležila slavnostnega defile-ja, je njuna hčerka že v začetku lanskega poletja prepričala posebno komisijo s svojimi skicami oz. načrti za izdelavo kolekcije petih oblek visoke mode. Odločitev, da se je lotila zahtevnega in obenem izzivalnega projekta, ni bila lahka, saj je vedela, da jo čaka veliko truda in negoto- vosti, pa tudi stresa in nemajhnega finančnega bremena za družino, ki jo vsa ta leta vsestransko podpira. Dela se je lotila z vso resnostjo in odgovornostjo. Starša sta nam tudi povedala, da je vmes bilo kar nekaj težkih trenutkov, ki človeka privedejo do tega, da bi najraje vrgel puško v koruzo. Zmagala pa sta trdna volja in zaverovanost v lastne sposobnosti, ki sta ji vlili novih moči, s katerimi se je vrgla v delo. Prve dni februarja se je večja skupina študentov modne akademije predstavila svoje stvaritve v dvorani Lancisi, nedaleč od Trga Sv. Petra. Žirija prav gotovo ni imela lahkega dela, saj so bile vse kolekcije prave umetnine. Valentina se je predstavila s kolekcijo oblek iz volne z bogatimi ročno izdelanimi pokrivali. Njene stvaritve so bile komisiji očitno všeč, tako da je naši mladi oblikovalki dodelila visoko oceno, ki jo je uvrstila na več kot odlično končno tretje mesto. Zmagovalce je na koncu nagradil Umberto Crop-pi, odbornik za kulturo pri rimski občinski upravi. Znano je, da je svet mode neizprosen, v katerem uspejo le zares najboljši, Valentinin vstop v to okolje pa kaže spodbudne znake. (vip) gorica - Šahovska ekipa liceja Trubar-Gregorčič Ciljajo na državni vrh Z igranjem so začeli kot osnovnošolci v Doberdobu, zdaj se pripravljajo na pokrajinsko in deželno prvenstvo Pred sedmimi leti je na osnovni šoli v Doberdobu nastala šahovska ekipa, ki se odtlej vsako leto uvršča v državni šolski finale. Začetno so jo sestavljali Elena Costariol, Robert Devetak ter Jan, Gregor in Matej Gergolet, rojeni leta 1992. Fantje so z igranjem nadaljevali vse do danes, ko obiskujejo goriški licej Trubar-Gregorčič, medtem ko je Elena - bivša državna prvakinja U14 - pred dvema letoma soigralce zapustila zaradi študijskih obveznosti v tujini. Ekipa je v času ostala skoraj nespremenjena. K šahu je tedanje osnovnošolce približal mentor Lady Gergolet. Takoj so se navdušili za šah in v naslednjih letih osvojili veliko nagrad, opravili več potovanj in spoznali veliko novih prijateljev. Pred nekaj leti sta Robert Devetak in Jan Gergolet dosegla tudi relativno visoke dosežke na državni ravni. Šah je bil za mlade posebno privlačen, ker so igralci samo s svojo umsko spretnostjo odgovorni za usodo svojih vojakov. Večina drugih iger je odvisna od naključja, saj je poteza lahko določena z metom kocke ali z obrnjeno karto. A v šahu sreče ne poznamo. Popolnoma sam si odgovoren za uspeh ali neuspeh, in ravno zaradi tega je šah igra, ki pripomore k razvijanju logičnega razmišljanja in ti ob zmagi ponudi več zadovoljstva kot zmaga v katerokoli drugi igri. Ekipa liceja Trubar-Gregorčič se letos pripravlja na tekmovanja pod vodstvom profesorja Adrijana Pahorja, ki je na šoli organiziral šahovski krožek in je v ta namen stopil v stik z mednarodnim mojstrom iz Nove Gorice Aljošo Grosarjem. V krožku se mladi šahisti srečujejo po dve uri na teden, da igrajo in rešujejo probleme na šahovnici. Marca se bo ekipa slovenskega li-ceja udeležila pokrajinskega in nato deželnega šahovskega prvenstva. Prve tri moške ekipe in najboljša ženska ekipa se bodo uvrstili v državni finale. Šahisti liceja Trubar-Gregorčič seveda računajo, da bodo tudi letos uspešno zastopali slovenske šole z uvrstitvijo v sklepni del tekmovanja. (jg) Licejska ekipa (levo) na državnem finalu v Jesolu leta 2008 / 1 6 Četrtek, 11. februarja 2010_GORIŠKI PROSTOR_ pust - Drevi bosta nastopila skupina The Legendary Kid Kombo in DJ Lovro V Sovodnjah se pričenja tridnevna pustna vladavina Jutri ples s Kingstoni - V nedeljo pustni sprevod s preko devetsto udeleženci V Sovodnjah se drevi začenja tridnevna pustna vladavina, med katero po besedah odbornikov društva Kar-nival ne bo manjkalo zabave in dobre volje. Ob sovodenjskem kulturnem domu so že namestili šotor, pod katerim bo drevi z začetkom ob 21.30 nastopila italijanska skupina The Legendary Kid Combo. Glasbeniki bodo predstavili svojo mešanico folk-punka, country ritmov in rockabilly-ja, s katero so med drugim leta 2008 nastopili tudi na Heineken Jammin' Festivalu. Poleg skupine, ki se navdihuje po glasbi iz ameriških saloonov, bo plošče vrtel DJ Lovro. Že stalen gost sovodenjskega pu-stovanja je slovenska glasbena skupina Kingston, ki bo nastopila jutri z začetkom ob 21.30. V prejšnjih letih so Kingstoni priklicali veliko pustarjev tudi iz Slovenije, zato pa prireditelji sovo-denjskega pustovanja tudi letos pričakujejo množičen obisk. Vrhunec pustnih norčij bo v nedeljo, 14. februarja, s 13. pustno povorko, ki se bo pričela ob 14. uri. Začetek bo pri sovodenjski lekarni, zaključek pa pri kulturnem domu. Pri društvu Karnival so posebno zadovoljni, da se je letos za sodelovanje na pustnem sprevodu navdušilo tudi veliko otrok. To velja zlasti za Štan-drež, kjer so na šoli Fran Erjavec posvetili pustu delavnico, med katero so oblikovali maske. Tako bo ob štandre-škem vozu v nedeljo rajalo 109 pustar-jev, sploh pa bosta številčnejši samo še skupina Združenja staršev slovenske osnovne šole iz Romjana s svojimi 110 maškarami in pustna klapa s Proseka in Kontovela z vozom s 120 pusti. Na čelu nedeljskega sprevoda bo korakala godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, z vozom pa se bodo po sovo-denjskih ulicah peljali gasilci iz Šempetra in Nove Gorice, turistično društvo iz Kobarida, kulturno-umetniško društvo Šempeter, pustna klapa iz Pra-prota, pustarji s Proseka in Kontovela, kulturno društvo Skala iz Gabrij, kulturno društvo Oton Župančič iz Štan-dreža in domače kulturno društvo So-vodnje. S skupino se bodo sprevoda udeležili društvo žena Vrtojba, Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana, Združenje staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine, kulturno društvo Sabotin iz Štmavra, Osmica pri Mačku, pustna klapa iz Šempolaja, pustarji iz Gradeža in kulturno turistično društvo Osek iz Šem-pasa, ki prvič prihaja v Sovodnje. Skup- no bo udeležencev preko devetsto. Po sprevodu bodo zmagovalce nagradili pod šotorom, kjer bo ob 17.30 dalje ples s glasbeno skupino The Maff. Med sprevodom bo seveda zaprta prometu Prvomajska ulica, nekaj sprememb pa so uvedli tudi v dostop do prizorišča pustovanja. Po novem bo s Peči mogoče voziti do parkirišča na travniku ob pokopališču, medtem ko bo Prvomajska ulica pred županstvom in cerkvijo zaprta prometu. Avtomobili, ki bodo prihajali v Sovodnje iz Zagraja, bodo morali zaviti v desno proti Peči oz. Rubijam. Za spremembo so se odločili, ker bodo na križišču ob cerkvi ure- dili prostor, kjer bodo pustarji ob zaključku sprevoda lahko razstavili na dele večje vozove in jih nato natovorili na tovornjake. Prireditelji priporočajo udeležencem pustovanja, da se na prizorišče odpravijo pravočasno, da upoštevajo vse prometne omejitve in da parkirajo na za to določenih mestih. (dr) tržiški pust Vrhunec bo v torek Večdnevno praznovanje Osrednji dogodek 126. izvedbe trži-škega pusta bo sprevod, ki se ga bo v torek, 16. februarja, udeležilo dvanajst vozov in deset skupin. Pustno praznovanje se je sicer začelo že sinoči v ogrevanem šotoru na Trgu Republike, z nastopom domače skupine Thc, in se bo nadaljevalo vse do torkovega vrhunca. Drevi ob 21.30 bo koncert znane skupine Dik Dik, jutri ob 21. bo žur »Notte colorata - La cavalchina« z DJ-jem Zippom in Mastrom Dee. Kot gost večera bo nastopila Costanza Caracciolo, plavolasa »velina« popularnega T V programa »Striscia la notizia«. Od jutri do torka bo na trgu tudi stojnica numizmatičnega društva iz Tržiča s posebnim poštnim žigom. Kot rečeno, vrhunec pustne zabave bo v torek, 16. februarja. Ob 9. uri se bosta Anzoleto Postier in njegova soproga odpravila na obhod mestnih ulic. Opoldne bodo na Trgu Republike prebrali Anzoletovo oporoko, sledila bo »canta-da« z mestnim pihalnim orkestrom. Ob 14. uri se bo pričel sprevod, ki bo obšel središčne mestne ulice. Do nedelje, 21. februarja, se bo nadaljevala enogastro-nomska pobuda s ponudbo tipičnih jedi pod narečnim geslom »Magnemo fora de casa«. V časopisnih prodajalnah je tudi letos na voljo revija »La Cantada«, ki jo izdaja združenje Pro Loco. V njej so zbrane bolj ali manj resne zgodbe, pesmi, vi-njete in dogodki, povezani s pustom. Platnico je ilustriral Giannino Pacor, medtem ko so na notranjih straneh objavljene zadnje vinjete pokojnega Sergia Pascolija. »Cantadi« so poleg revije posvetili tudi CD ploščo, v katere so zbrane stare trži-ške pesmi. Denar za glasbeni inštitut Goriška občina je prižgala zeleno luč za dodelitev prispevka 20.000 tisoč evrov mestnemu glasbenemu inštitutu, ki je v velikih težavah ravno zaradi krčenja finančne dotacije. S predstavniki vodstva instituta se je včeraj pogovarjal odbornik Antonio Deve-tag, ki je zagotovil, da bodo v kratkem našli nov sedež za glasbeno ustanovo. Mala Prešernova proslava Danes ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu Mala Prešernova proslava oz. Dan slovenske kulture za otroke, ki ga prireja Dijaški dom. Predstavili se bodo gojenci Dijaškega doma in plesna skupina iz Tolmina. Strah pred priseljenci Prvi temnopolti poslanec v Italiji Jean Leonard Touadi, ki je bil izvoljen na listi Demokratske stranke, bo danes ob 18.15 v hotelu Entourage v Gorici spregovoril o strahu pred priseljenci in o njihovi integraciji. Na Gradini o Rusjanih Družba Rogos in društvo Jezero prirejata drevi ob 18. uri v centru Gradina večer o bratih Rusjan. Odprli bodo razstavo, ki je bila pred nekaj meseci na ogled v Kulturnem domu v Gorici, govoril bo Vili Prinčič, vrteli bodo tudi film »Leteča brata Rusjan«. Z Višarij v Štandrež V župnijski cerkvi v Štandrežu bo jutri in pojutrišnjem v gosteh Mati božja s Svetih Višarij. Sprejem bo jutri ob 10. uri, slovo pa v nedeljo ob 18. uri. Cerkev bo jutri odprta do polnoči in v nedeljo od 7. do 22. ure. pokrajina Spodbujajo izkoriščanje sončne energije Goriška pokrajina spodbuja nameščanje fotovoltaičnih pa-nelov za izkoriščanje sončne energije, zato pa bo zagotovila svoje pokroviteljstvo vsem zasebnikom in javnim ustanovam, ki se bodo odločili za okolju prijazno naložbo. Pokrajina bo hkrati nudila pomoč pri pripravi projektov, s katerimi bo mogoče zaprositi za državne prispevke za t.i. »conto energia«. Kdor bo namestil fotovoltaične panele, bo namreč koristil državne prispevke za obdobje dvajsetih let. Javne ustanove se bodo lahko odločile za namestitev fo-tovoltaičnih panelov tudi na nadstreške parkirišč, šolska poslopja in športne objekte. Vse potrebne informacije so na voljo v pokrajinskem uradu za okolje v pokrajinski palači na Korzu Verdi v Gorici, kjer bodo prošnje zbirali do 10. marca. STANDREZ V vrtcu živali s kmetije Letošnja tema didaktičnega načrta v štandreškem vrtcu je življenje na kmetiji, ki ga otroci s pomočjo vzgojiteljic spoznavajo od začetka šolskega leta, seveda pa so mu bili zvesti tudi v pred-pustnem času. Tako so od ponedeljka ustvarjali pustne maske raznih domačih živali, včeraj pa so vsi skupaj rajali in peli. Vzgojiteljice iz slovenskih sekcij so postale kokoške, vzgojiteljice iz italijanske sekcije strašila, otroci pa so si nadeli maske prašičkov, kra-vic, ovčk, psičkov in muc. Malčki iz vseh treh sekcij so nato skupaj zaplesali in zapeli nekaj pesmi, tako da so slovenski otroci peli tudi v italijanščini, njihovi italijanski sovrstniki pa v slo- Ovčke in kokoška v štandreškem vrtcu fotoe.n. Pustno rajanje na Vrhu NAVRHU Otroci rajali in plesali, fantje pripravljali voz V športno kulturnem centru Danica na Vrhu je bilo prejšnjo soboto izredno veselo, saj so v društveni dvorani priredili otroško pustno rajanje. Zabave se je udeležilo veliko otrok, ki so ves popoldan plesali, se igrali in se med sabo spoznavali. Za popestritev predpustnega popoldneva so poskrbele društvene ani-matorke Maja, Nicole, Sabrina in Christine, ki so za otroke pripravile srečelov ter igro s stoli in balončki. Medtem ko se je v notranjosti športno kulturnega centra gnetlo otrok, so v zunanjih prostorih vrhovski fantje pripravljali voz, s katerim bodo vrhovski pustarji na pustni torek obšli vse vaške domačije. (Christine Abrami) tržič - Porast mikrokriminala Kradejo kolesa s cest in dvorišč V Tržiču narašča število ukradenih koles. Tatovi jih najraje kradejo po ulicah, marsikdaj pa vstopijo celo na dvorišča stanovanjskih poslopij. To se je ponovno zgodilo v stanovanjskem kompleksu v Ulici XXV aprile. Novembra leta 2008 so ukradli gorsko kolo otroku ravno na dan, ko je dopolnil dvanajsto leto starosti, pred nekaj dnevi pa so se odpeljali s kolesom, ki je bilo parkirano ob robu dvorišča. Poleg tega so poškodovali - verjetno z izvijačem - še eno kolo, s katerega so hoteli ukrasti nekaj delov. Lastniki koles so krajo prijavili silam javnega reda, ki so pred dvema letoma uspešno izsledili tatove. Kolo so našli dva dni po kraji v parku ob stolnici, potem pa so ugotovili, da ga je ukradla združba mladoletnikov iz Kampanje. Mladeniči so namreč kradli kolesa po Tržiču, nato pa so jih prodajali priseljencem iz Bangladeša. Ti so za vsako kolo plačevali od 15 do 20 evrov, sploh pa niso niti posumili, da bi lahko bila ukradena. Mladeniči iz Kampanje so svojo nezakonito dejavnosti organizirali do potankosti; kolesa so kradli po ulicah, pogosto pa so vstopali tudi na dvorišča. Večinoma so izbirali starejša kolesa, ki so jih priseljencem prodali z veliko lahkoto. Vsako kolo so pred prodajo nekoliko pobarvali in mu spremenili videz, tako da jih je bilo še težje izslediti. Karabinjerji so pred dvema letoma uspešno izpeljali svoje preiskovalno delo, ker so prejeli veliko prijav okradenih lastnikov koles. Zaradi tega tudi danes sile javnega reda pozivajo vse lastnike koles, naj prijavijo morebitne kraje. branik - Škoda na daljnovodu Burja zrušila hrasta, sedemnajst ur brez električne energije V sredo okrog 18.30 ure sta dva hrasta, ki sta se, najverjetneje zaradi močnih sunkov burje, zrušila v kraju Brdo pri Dornberku, povzročila izpad daljnovoda Gradišče - Branik in 34 transformatorskih postaj. Brez električne energije je ostalo 1.164 odjemalcev. V Braniku so delavci Elektro Primorske še istega dne zvečer na agregat pri-klopili tamkajšnjo osnovno šolo in vrtec, včeraj ob 6. uri zjutraj pa še šolo v Šmarjah. Da bi okvaro čimprej odpravili, je bilo že v sredo zvečer na terenu večje število monterjev družbe Elektro Primorske. Zaradi zahtevnega terena in teme so na dan izpada naredili, kar so lahko, z delom pa so ponovno začeli včeraj ob 6. zjutraj. Pri nezgodi je prišlo do poškodbe daljnovoda, vodnikov, izolatorjev, konzol in strojnih mest. Potrebno je bilo odstraniti drevesi in zamenjati vodnike. Pri odpravi izpada električne energije je skupaj sodelovalo 25 monterjev. Včeraj do 11.30 ure je uspelo terenskim delavcem odpraviti in popraviti vse težave, tako da je bilo za vse odjemalce na tistem območju ponovno vzpostavljena normalna oskrba z električno energijo. Kot je pojasnila Tjaša Frelih, ki je v družbi Elek-tro Primorske zadolžena za odnose z javnostmi, so ljudje izpad električne energije večinoma sprejeli z razumevanjem. Dodala je tudi, da zaradi izpada naj ne bi prišlo do kakšne večje gospodarske škode. Pojasnila je še, da je bil omenjeni daljnovod v celoti obnovljen leta 1995. Na vprašanje, ali je burja v minulih dneh povzročila težave z oskrbo električne energije še kje na Vipavskem, pa je Frelihova odgovorila, da so transformatorsko postajo Lože na Ajdovskem včeraj napajali preko agregata, saj zaradi močnih sunkov niso mogli odpraviti napake, ki je tam nastala. (nn) Ovrednotili bodo zidova Ovrednotili bodo »zid časa« in »zid petih jezikov« v Podgori, ki so ju s posli-kavami in verzi okrasili likovniki in pesniki. V soboto ob 12. uri bodo na začetek in konec te goriške znamenitosti namestili veliki tabli z opisom zidu v štirih jezikih. Krajša svečanost bo potekala pri parku v Ulici IV Novembre. Renesančni dvoboji Akademija Jaufre Rudel prireja drevi ob 20.30 v dvorani muzeja Lapidario v Ulici Battisti v Gradišču predavanje o renesančnih dvobojih. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 11. februarja 2010 17 JUTRI VODEN OGLED Od Solkana do Pevme Turistično društvo Solkan prireja jutri voden ogled od Solkana do Pev-me. Zbirno mesto bo pred hotelom Sabotin v Solkanu; ogled bo vodila vodička Evelin Bizjak. Udeleženci se bodo sprehodili do obrtne cone Solkan in mimo vile Nordis grofice Li-duške. Mejo bodo prečkali na solkanskih poljih ter ob murvinih drevesih spoznali pomen svilogojstva in sviloprejstva na Goriškem; v Solkanu je bila to poleg mizarstva pomembna gospodarska dejavnost. Ob pogledu na oslavsko kostnico in Sa-botin bo vodička spregovorila o bojih v prvi svetovni vojni. Ogled se bo zaključil v Pevmskem parku ob 12. uri, vrnitev do Solkana pa bo trajala približno 40 minut. Bolj vzdržljivi si bodo lahko vzeli še čas za rekreacijo v Pevmskem parku, ki ponuja številne strukture za prosti čas. Za vodeni ogled bo treba odšteti dva evra, organizatorji pa med obvezno opremo poleg veljavnega dokumenta uvrščajo tudi športno obutev; v primeru dežja, snega ali močnega vetra ogleda ne bo. V nedeljo bo Evelin Bizjak vodila tudi ogled palače Coroni-ni Cronberg v Gorici. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja v sklopu niza Zimski popoldnevi v sodelovanju s knjigarno LEG srečanja z naslovom Zimske zgodbe: v soboto, 13. februarja, ob 16.30 v prostorih knjigarne na Korzu Verdi 67 v Gorici bo na programu »Sen-tieri di conchiglie« Bruna Tognolinija. Vstop je prost, potrebna pa je predhodna najava po tel. 0481-537280. -d Koncerti M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s Trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz Sovodenj in Štandreža. Priporoča se točnost! REKREACIJSKO DRUŠTVO CALVARIO prireja avtobusno potovanje v Francijo od 21. do 28. aprila; informacije v večernih urah po tel. 335-5653815. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481-533177 in 040-365473. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. U Kino V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 13. februarja, ob 20.15 tradicionalni Valentinov koncert z naslovom Ti si moja ljubezen. Nastopa pevka Nuška Drašček ob klavirski spremljavi Jake Puciharja; informacije na tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Paranormal Activity«. Dvorana 2: »Psicoanalisi e Cinema« 18.30 »Suspence«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Lour-des«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Potovanje cesarskega pingvina«; 20.15 »Ljubezen v Barceloni«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.10 »Amabili resti«. Dvorana 2: 18.45 - 21.45 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti voglio sposare«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il concerto«. Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 2«; 20.20 - 22.15 »Paranormal Activity«. 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v soboto, 13. februarja, ob 16. uri bo Francesco Locane predstavil svojo knjigo »La guerra in cucina«. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji Dijaškega doma Simon Gregorčič v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica bo danes, 12. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. V HOTELU ENTOURAGE na Trgu Sv. Antona v Gorici bo danes, 12. februarja, ob 18.15 javno srečanje o priseljencih med strahom in integracijo. Govoril bo poslanec iz vrst Demokratske stranke Jean-Leonard Touadi. V USTVARJALNEM SREDIŠČU ABRAM, Pedrovo nad Branikom, bo v soboto, 13. februarja, ob 16. uri gost psihiater, psihoterapevt, vodja fakultetnega študija psihoterapije pri Slovenskem inštitutu za psihoterapijo Miran Možina. Predaval bo na temo S čuječnostjo do upanja: osebna, rodovna in narodova bolečina kot priložnost za rast. Po predavanju bo za tiste, ki se zanimajo za študij psihoterapije, predstavitev možnosti slovenskega izobraževanja v okviru Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja; informacije na www.abram.si ali po tel. 003865-3057610. AŠKD KREMENJAK prireja dan slovenske kulture v soboto, 20. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah. Sodelovali bodo OPZ Kre-menjak in Beneško gledališče z veseloigro Weekend na morju. DRUŠTVO FIPEF (Formacijsko izobraževalni projekt) prireja v soboto, 20. februarja, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorf-mannom. SKGZ pod pokroviteljstvom občine Gorica in Mestne občine Nova Gorica vabi na javno srečanje, na katerem bosta posegla župana Ettore Romoli in Mirko Brulc v torek, 23. februarja, ob 18. uri v slavnostni dvorani goriškega sedeža Tržaske univerze v ulici Alviano 18. Srečanje bosta vodila urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, posegla bosta odbornik za finance pri občini Gorica Guido Germano Pettarin ter direktor Primorskega tehnološkega parka Stojan Ščuka. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, SCGV Emil Komel, ZCPZ in ZSKP vabijo na spominski večer z naslovom Uporno sem viharjem kljubovala, ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli, v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Nastopili bodo ženska zasedba MePZ Lojze Bratuž, MePZ F.B. Sedej Števerjan, recitatorji, nagovor bo imel Janez Povše. [TÜ Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. fl Razstave V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo danes, 12. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Goriški likovni krog. Na ogled bodo dela Vena Pilona, Lojzeta Spazzapana, Ivana Čarga, Avgusta Bucika, Milka Bambiča, Jožeta Srebrniča, Julčeta Božiča, Rudolfa Sak-side in drugih umetnikov, razstavo dopolnjuje slika Mariborski kolodvor Zorana Mušiča; na ogled bo do 7. marca. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v soboto, 13. februarja, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Redyja Casarse z naslovom Sneg; na ogled bo do 3. marca med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro, ob ponedeljkih zaprto. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici, bo potekalo danes, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici v ul. dei Grabizio, 38 v Gorici. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, in-fo@slovik.org in tel. 0481-530412. S Mali oglasi PRODAJAM stanovanje v Štandrežu, Ul. Abetti, prvo nadstropje, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica, garaža; tel. 3493975338. Ü] Obvestila Živio pust!!! DRUŽBA ROGOS že drugo leto organizira tečaj vrtnarjenja »Wildlife gardening« o cepljenju, ekološkem ter sonaravnem vrtnarstvu in o strategijah za povečanje življenjske raznolikosti na lasten vrtu. Tečaj predvideva 5 predavanj, ki bodo vključila tudi nove tematike in poglabljanja ter ekskurzijo v tržaški botanični vrt. Potekala bodo od 19. ure dalje ob petkih v sprejemnem centru Gradina 19. in 26. februarja, ter 5., 12. in 19. marca. Ekskurzija bo v soboto 20. marca; informacije in vpisovanje po tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com in www.riservana-turalegradina.com. GORIŠKA KARITAS zbira pomoč za potresence iz države Haiti; v ta namen so odprli tekoči račun pri zadružni banki iz Koprivnega, Fare in Ločnika (IBAN IT150086-2212-4010-0400-0323-364) z utemeljitvijo »Emergenza Haiti«. Pomoč zbirajo tudi na sedežu nadškofijske Karitas na Trgu San Francesco 1 v Gorici (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17.30); polog na tekoči račun daje pravico do davčnega odbitka. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, bo odprt za javnost od marca dalje vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v Kulturnem domu v Gorici v torek, 16. februarja, ob 15. uri. Z raznimi animacijami in igrami bo prisotne zabaval priznani čarodej Alex. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA bo danes, 12. februarja, ob 22. uri večer »Disco night« (vstop prost za vse, ki pridejo z afro lasuljo); informacije na www.mostovna.com. ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bo iz organizacijskih razlogov danes, 12. februarja, urad CUP v goriški splošni bolnišnici predčasno zaprl okenca ob 15. uri. DRUŽBA ROGOS organizira v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v soboto, 13. februarja, pustno večerjo, med katero bo predstavnik kleti Vinakras iz Sežane ponudil in spregovoril o kraškem vinu; informacije in rezervacije po tel. 3334056800, inforogos@gmail.com, www.riservanaturalegradina.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za srečanje ob Valentinovem prazniku v soboto, 13. februarja, peljal avtobus v vas Slap pri Vipavi ob 16.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz Sovodenj, Štandreža, Pod-gore pri športni palači, nato izpred vage pri pevmskem mostu in s trga Medalje d'oro. Priporoča se točnost. POSOŠKI PUST: 25. pustni festival na Trgu De Amicis v Gorici bo potekal v soboto, 13. februarja, od 14.30 dalje s pustnim tekmovanjem in po-vorko, v sredo, 17. februarja, ob 15. uri bosta pogreb pusta in pogrebna gostija. V Sovodnjah bo povorka startala v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30, sledil bo od 17.30 dalje ples s skupino The Maff. V Tržiču bo v torek, 16. februarja, »poročni« pustni sprevod startal ob 9. uri iz Ul. Maz-zini s prihodom na trg Republike ob 12. uri in s sprevodom vozov od 14. ure dalje. SNEGULJČICA pričakuje vse palčke, ki se bodo udeležili sovodenjske povorke, da svojo obleko dvignejo v soboto, 13. februarja, od 10.30 do 13. ure v domu Andreja Budala v Štan-drežu. AŠKD KREMENJAK prireja pustova-nje v torek, 16. februarja, v večnamenskem centru v Jamljah: ob 13.30 zbiranje mask, sledilo bo koledova-nje po vasi, od 20.30 dalje ples ob zvokih ansambla El Cocomero. Začel se je pust!!! S seboj vzemi fotoaparat in poslikaj »svoj« pust ... V svoj objektiv ujemi pustne šeme in nasmejane obraze, ki jih boš srečal, pa seveda sprevode, ki jih boš -« spremljal. Najlepše fotografije pa nato pošlji na našo spletno stran ~ www.pri- morski.eu, „ 9 da jih boš v -j^' ogled ponudil tudi širokemu krogu ljubiteljev fotografije in seveda pustaaaaaa ... ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi člane v soboto, 13. februarja, ob 15. uri v prostore UGG v Gorici na tradicionalno »kroštolado«. NA KLOPCI ZALJUBLJENIH na Trgu Cavour v Gorici bo v nedeljo, 14. februarja, ob 15. uri v sklopu niza Govoriti o Ljubezni 2010 srečanje in prebiranje ljubezenskih poezij. VODEN OGLED PALAČE CORONINI CRONBERG bo v nedeljo, 14. februarja, ob 17.45 z zbirnim mestom pred vhodom v palačo; prijave po tel. 0038640-577255 (Evelin Bizjak) in na gorica.gorizia@gmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 15. februarja, zaprta. ONAV (VSEDRŽAVNA ORGANIZACIJA POKUŠEVALCEV VIN) prireja tečaj za pokuševalce vin, ki bo potekal v osemnajstih srečanjih in se bo začel 18. februarja na sedežu Vi-demske univerze v Krminu, Ul. S. Giovanni 79; informacije in rezervacije po tel. 338-9490408 (Bruno Fortunato), tel. 338-5908287 (Claudia Culot), gorizia@onav.it. SPDG obvešča, da bo društveno tekmovanje v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. 10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah (revijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice najkasneje do 10. marca po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmihae-la@yahoo.it; informacije po tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. NAVTIČNO DRUŠTVO SIDRO iz Doberdoba bo na goriški Kras prineslo prvi sejem rabljene navtične in ribiške opreme. Priprave na sejem so v polnem teku, potekal pa bo 10. in 11. aprila v prostorih doberdobskega župnišča, kjer bodo tudi spremljevalne pobude. Pri društvu pozivajo vse, ki bi radi ponudili na sejmu nav-tično, ribiško ali katero koli drugo opremo, ki zadeva vodne športe, da se zglasi najkasneje do 15. marca pri organizatorjih na tel. 339-4867466 (Marko Frandolič). Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Bruna Bellan vd. Baradel iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.00, Rino Battistella iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 10.00, Bruna Flumiani v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.30, Maria Dolores Mueller vd. Ceriani z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 10.30, Luigi Pesenti iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na glavno goriško pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Luigi Pi-cech v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 18 Petek, 12. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 danes ponoči začetek iger Italija in Slovenija z velikimi pričakovanji »Azzurri« brez špic, a z mnogimi kandidati za kolajno - Slovenski aduti pod pritiskom Zimske olimpijske igre v Vancouvru, ki se začenjajo danes ponoči, trajale pa bodo vse do 28. februarja, bodo, kot velja za vsa tovrstna tekmovanja, prava zmes spek-takla in biznisa, čustvenosti, nacionalizma, hkrati pa tudi pristnega tekmovalnega duha. Gre za manifestacijo, ki jo bo po pomenu letos zasenčilo svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki, hkrati pa je ni mogoče primerjati s poletnimi igrami, če drugače ne, že zaradi tega, ker je to predvsem evropsko, severnoameriško in japonsko tekmovanje, vloga preostalih azijskih držav, Afrike in Južne Amerike pa je zanemarljiva. Kljub temu imajo zimske igre svoj poseben čar v povezavi z naravo, organizatorji v Kanadi pa obljubljajo, da bodo igre še posebno prijazne do okolja, če vemo, na primer, da so tudi kolajne, ki jih bodo podelili letos, sestavljene iz recikliranega materiala. Značilnost iger je tudi ta - in v tem so si enake poletnim, da na njih nastopajo tako bogati športniki, kot taki, o katerih mediji poročajo samo ob priliki iger. Ne motimo se, če zapišemo, da je kazen, ki jo mora alpski smučar v svetovnem pokalu plačati, če nadaljuje spust, potem ko je preskočil slalomska vratca, le malo nižja od plače tekača, sankača ali tekmovalca v bobu, zaposlenega v kakšnem vojaškem redu. Veliko pričakovanje vlada seveda tudi v Italiji in Sloveniji. Italijanska odprava šteje 109 športnikov in športnic. V Kanado se odpravljajo optimistično razpoloženi. Pravih špic, kot je bil včasih Alberto Tomba, Italija nima, mnogi njeni športniki pa so kljub temu kandidati za osvojitev kolajn. Po najbolj optimističnih napovedih lahko v italijanskem taboru pričakujejo 16 odličij. Alpsko smučanje, hitrostjo drsanje, umetnostno drsanje s Kostnerjevo, smučarski tek, short track in sankanje so discipline, v katerih se lahko uveljavijo italijanski športniki, uspeh v drugih panogah bi pomenilpre-senečenje, predsednik olimpijskega odbora CONI Gianni Petrucci pa bi se vsekakor zadovoljil tudi z osmimi kolajnami. Slovenija (47 udeležencev), ki je na igrah v Turinu ostala povsem praznih rok, ima velike apetite. Poznavalci Petri Majdič napovedujejo osvojitev kar štirih odličij, upanja zbuja tudi Tina Maze. Vodja odprave Tone Vogrinec omenja mnoge druge potencialne dobitnike kolajn (skakalce, biatlonce in deskarje), v resnici pa je izbor kandidatov za kolajno ozek, pritisk nanje pa zelo hud, zaradi česar je vsaka napoved tvegana. A. Koren Vancouver velja za zeleno deželo, prijazno do narave. Morda ne tako dobesedno kot misli ris, ki je včeraj spet prečkal smukaško progo... ansa otvoritev - Danes ob 3.00 Smo pripravljeni Stadion (še) ni razprodan - Na mimohodu 82 držav Slovesni začetek XXI. zimskih olimpijskih iger bo danes ponoči ob 3.00 (Rai due in Slo2, ponovitev ob 14.00). Otvoritev, ki bo prvič v zgodovini iger v pokriti dvorani, tako da kljub napovedanem deževju ne bo težav, bo spremljalo približno 60.000 gledalcev, stadion pa (še) ni razprodan (vstopnice - od 400 do 500 dolarjev - so še na voljo). Podrobnosti v povezavi z otvoritveno prireditvijo so še skrivnost, organizatorji pa zagotavljajo, da so pripravljeni. Predsednik organizacijskega odbora (VANOC) John Furlong je še dejal, da se bo v trenutku, ko bo nocoj v Vancouver prispela olimpijska plamenica, »življenje kot ga poznamo zelo spremenilo«. Mimohod reprezentanc (skupno bo 82 držav) bo predvidoma za začetku otvoritvene slovesnosti. Vseskozi bo na olimpijskih prizoriščih kar 25.000 prostovoljcev, za varnost pa bo med drugim skrbelo več kot 15.000 varnostnikov, stroški varnostnega dela iger pa bodo nanesli približno milijardo kanadskih dolarjev (936 milijonov ameriških dolarjev). skoki Srednja skakalnica: kvalifikacije Še pred nočnim odprtjem iger bodo z nastopi v kvalifikacijah na srednji skakalnici začeli smučarski skakalci. Nastopi bodo tudi Slovenci Kranjec, Damjan, Me-žnar, Prevc in Pikl ter Italijani Colloredo, Dellasega in Morassi, finale pa bo jutri zvečer od 18.45 dalje. SMUK - Prirediteljem kljub nekaj prekinitvam je le uspelo izpeljati moški uradni trening. Najhitrejši je bil Avstrijec Michael Walchhofer (1:34,46). Andrej Šporn je dosegel 16. čas (+1,21), Andrej Jerman pa 17. (+1,23). Najboljši »az-zurro« je bil Heel na 20. mestu. Švicar Didier Cuche je zgrešil vrata. al. smučanje Vonnova na startu, vendar Američanka Lindsey Vonn, prvo ime ženskega alpskega smučanja, ima še vedno težave z desno golenico. Kljub temu pa je včeraj bila na startu ženskega smuka, ki so ga naposled prireditelji prekinili zaradi megle. Trening je zaznamovala tudi nesreča rojakinje Stacey Cook, ki so jo po padcu (s polno hitrostjo trčila je priletela v zaščitne ograje, na srečo pa lahko vstala na noge) s helikopterjem preventivno odpeljali v bolnišnico. Brez čevljev in oblačil Stroški varnosti na olimpijskih igrah v zadnjem desetletju presegajo normalne okvire, vseeno pa številni policisti, varnostniki in vojaki ne uspejo zagotoviti popolnega reda in zagotoviti 100-odstotne varnosti. To so spoznale tudi švicarske igralke curlinga. Te so si ogledale prijateljsko tekmo med Švico in Be-lorusijo, v vmesnem času pa so jim nepridipravi vlomili v avtomobil in odnesli športne pripomočke - oblačila, čevlje, iz avtomobila pa je izginila tudi navigacijska naprava. Švicarke bodo imele kar nekaj težav z nadomestno reprezentančno opremo, tatovom pa ne bo prišla kdo ve kako prav. Wildlife Canada Kanadčani so ponosni na svojo neokrnjeno naravo. Ta je divja tudi v Britanski Kolumbiji v okolici Vancouvra, ki predvsem poleti slovi po možnosti srečanja s črnimi medvedi. Divje živali so tudi vsakdan iger. Nazadnje je bilo to jasno vidno na sredinem treningu moškega smuka, kjer je ris med treningom nekaj metrov nad ciljno črto prečkal olimpijsko progo, preskočil varnostno ogrado in izginil v gozdu. Pri tem je imel ris tudi nekaj sreče, saj se je za prehod odločil ravno v času, ko je bil trening prekinjen, sicer bi se na tem delu proge lahko srečal s smučarjem, ki bi tja pridrvel s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro. Risa so prireditelji iger videli tudi v ponedeljek ob sanka-ški progi, kjer je stalen gost, in že poleti so delavci na progi del med 9. in 10. ovinkom poimenovali po Petek, 12. 2. tekmovanja: SMUČARSKI SKOKI - 19.00 Whistler: posamične kvalifikacije srednja skakalnica KONČNE ODLOČITVE Sobota, 13. 2. ALPSKO SMUČANJE - 20.45 Whistler: smuk, moški SMUČARSKI SKOKI - 18.45 Whistler: posamično (srednja skakalnica) BIATLON - 22.00 Whistler: 7,5 km sprint, ženske HITROSTNO DRSANJE - 21.00 Vancouver/Richmond: moški, 5000 m SMUČANJE PR. SLOGA - Vancouver/Cypress Mountain: 4.30 (nedelja) grbine, ženske, finale KRATKE PROGE - 2.00 (nedelja) Vancouver: finale, 1500 m, moški Nedelja, 14. 2. ALPSKO SMUČANJE - 19.00 Whistler: superkombinacija, ženske, smuk; 22.00 slalom NORD. KOMBINACIJA -19.00 Whistler: posamično, skoki; 22.45 tek vancouver 2010 BIATLON - 20.15 Whistler: 10 km sprint, moški HITROSTNO DRSANJE -22.00 Vancouver/Richmond: ženske, 3000 m SMUČANJE PR. SLOGA - 3.30 (ponedeljek) Vancouver/Cypress Mountain: grbine, moški, finale SANKANJE -22.00 Whistler: moški (3./4. vožnja) Ponedeljek, 15. 2. SMUČARSKI TEK - 19.00 Whistler: posamično ženske, 10 km prosto; 21.30 moški, 15 km prosto UMETNOSTNO DRSANJE - 2.00 (torek) Vancouver: športni pari, prosti program HITROSTNO DRSANJE - 22.00 Vancouver/Richmond: moški, 500 m DESKANJE - 23.00 Vancouver/Cypress Mountain: deskarski kros, moški: finale Torek, 16. 2. končne odločitve: ALPSKO SMUČANJE - Whistler: superkombinacija, moški, 19.00 smuk; 22.30 slalom BIATLON - 19.30 Whistler: zasledovanje, 10 km ženske ; 21.45 Whistler: zasledovanje, 12,5 km moški HITROSTNO DRSANJE - 0.30 (sreda) Vancouver/Richmond: ženske, 500 m SANKANJE - 22.00 Whistler: ženske (3./4. vožnja) DESKANJE - 21.15 Vancouver/Cypress Mountain: deskarski kros, ženske, finale Sreda, 17. 2. ALPSKO SMUČANJE - 20.00 Whistler: smuk, ženske SMUČARSKI TEK - 19.15 Whistler: sprint, kvalifikacije (ž, m); 21.30 Whistler: sprint, finale (ž, m) HITROSTNO DRSANJE - 1.00 (četrtek) Vancouver/Richmond: moški, 1000 m SANKANJE - 2.00 (četrtek) Whistler: dvosed DESKANJE - 4.15 (četrtek) Vancouver/Cypress Mountain: snežni kanal, moški, finale KRATKE PROGE - 2.00 (četrtek) Vancouver: finale, 500 m, ženske ČETRTEK, 18. 2. BIATLON - 19.00 Whistler: posamično, 15 km, ženske ; 22.00 Whistler: posamično, 20 km, moški UMETNOSTNO DRSANJE - 2.00 (petek) Vancouver: prosti program, moški HITROSTNO DRSANJE -22.00 Vancouver/Richmond: 1000 m, ženske DESKANJE - 3.00 (petek) Vancouver/Cypress Mountain; snežni kanal, ženske, finale Petek, 19. 2. ALPSKO SMUČANJE - 20.30 Whistler: superveleslalom, moški SMUČARSKI TEK - 22.00 Whistler: dvojno zasledovanje, ženske (2 x 7,5 km, klasično + prosto) SKELETON - 0.45 (sobota) Whistler: ž, m (2. vožnja) Sobota, 20. 2. ALPSKO SMUČANJE - 19.00 Whistler: superveleslalom, ženske SMUČARSKI TEK - 22.30 Whistler: dvojno zasledovanje, moški (2 x 15 km, klasično + prosto) SMUČARSKI SKOKI - 20.30 Whistler: posamično (velika skakalnica) HITROSTNO DRSANJE - 1.15 (nedelja) Vancouver/Richmond: 1500 m, m KRATKE PROGE - 2.45 (nedelja) Vancouver, finali: 1500 m ženske, 1000 m moški Nedelja, 21. 2. ALPSKO SMUČANJE -19.00 Whistler: veleslalom, moški; 22.45 2. vožnja BIATLON - 19.45 Whistler: skupinski start, 15 km, moški ; 22.00 Whistler: skupinski start, 12,5 km, ženske BOB - 22.30 Whistler: dvosed, moški (3./4. vožnja) HITROSTNO DRSANJE - 0.00 (ponedeljek) Vancouver/Richmond 1500 m,ženske SMUČANJE PR. SLOGA - 21.15 Vancouver/Cypress Mountain smučarski kros, moški, finale Ponedeljek, 22. 2. SMUČARSKI TEK - 19.45 Whistler: ekipni sprint, kval. (ž/m); 22.00 Whistler: ekipni sprint, finale, prosto SMUČARSKI SKOKI - 19.00 Whistler: ekipna tekma (velika skakalnica) UMETNOSTNO DRSANJE - 1.45 (torek) Vancouver: plesni pari, prosti pr. Torek, 23. 2. NORD. KOMBINACIJA - 19.00 Whistler: ekipna tekma, skoki; 22.00 smučarski tek, štafeta BIATLON - 20.30 Whistler: 4 x 6 km štafeta, ženske HITROSTNO DRSANJE - 20.00 Vancouver/Richmond: 10.000 m, moški SMUČANJE PR. SLOGA - 22.00 Vancouver/Cypress Mountain: smučarski kros, ženske Sreda, 24. 2. ALPSKO SMUČANJE - Whistler: veleslalom, ženske; 19.00 1. vožnja, 22.15 2. vožnja SMUČARSKI TEK - 20.15 Whistler: štafeta, moški (4 x 10 km) BOB - 2.00 (četrtek) Whistler: dvosed, ženske (3./4. vožnja) HITROSTNO DRSANJE - 22.00 Vancouver/Richmond: 5000 m, ženske ( SMUČANJE PR. SLOGA - 4.30 (četrtek) Vancouver/Cypress Mountain: skoki, ženske, finale KRATKE PROGE - 2.00 (četrtek) Vancouver: 3000 m, štafeta, moški, finale ČETRTEK, 25. 2. SMUČARSKI TEK - 20.00 Whistler: štafeta, ženske (4 x 5 km) NORD. NORD. KOMBINACIJA -19.00 Whistler: posamično, skoki (vel. skakaln.); 22.00 smučarski tek HOKEJ - ženske: 0.30 (petek) Vancouver: finale; 20.00 Vancouver: tekma za 3. mesto UMETNOSTNO DRSANJE - 2.00 (petek) Vancouver: prosti program, ženske SMUČANJE PR. SLOGA - 3.00 (petek) Vancouver/Cypress Mountain: skoki, finale, moški Petek, 26. 2. ALPSKO SMUČANJE - Whistler: slalom, ženske; 19.00 1. vožnja; 22.30 2. vožnja BIATLON -20.30 Whistler: štafeta, moški, 4 x 7,5 km DESKANJE - 21.15 Vancouver/Cypress Mountain: paralelni veleslalom, ženske, finale CURLING - ženske: 0.00 (sobota) Vancouver: finale; 18.00 Vancouver: tekma za 3. mesto KRATKE PROGE - 3.00 (sobota) Vancouver, finali: 500 m moški, 1000 m ženske, 5000 m štafeta Sobota, 27. 2. ALPSKO SMUČANJE - Whistler: slalom, moški; 19.00 1. vožnja; 22.45 2. vožnja SMUČARSKI TEK -20.45 Whistler: skup. start, ž (30 km klasično) BOB - 22.00 Whistler: štirised (3./4. vožnja) HOKEJ - moški: 4.00 (nedelja) Vancouver: tekma za 3. mesto HITROSTNO DRSANJE - 21.30 Vancouver/Richmond: finale, ekipno zasledovalno (ženske/moški) DESKANJE - 21.15 Vancouver/Cypress Mountain: paralelni veleslalom, finale, moški CURLING - moški: 0.00 (nedelja) Vancouver: finale; 18.00 Vancouver: tekma za 3. mesto Nedelja, 28. 2. SMUČARSKI TEK - 18.30 Whistler: skup. start, m (50 km klasično) HOKEJ - moški: 21.15 Vancouver: finale Slovesnost - 2.30 (ponedeljek) Vancouver: zaprtje XXI. olimpijskih iger risu. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Petek, 12. februarja 2010 19 zimske olimpijske igre - Nekdanji šampioni (4) Dober je le tisti, ki je pripravljen zdržati mučenja na treningu John Curry: Nurejev na ledu "Moj cilj je ustvarjati glasbo na ledu." S takšnimi besedami je "drsalec-koreograf" John Curry povzel svojo vizijo umetnostnega drsanja. Leta 1976 mu je uspel "grand slam" - osvojil je namreč evropski, svetovni in olimpijski naslov ter s tem postavil nove mejnike v zgodovini umetnostnega drsanja. Kot nasprotnik trojnih skokov je želel "poročiti" drsanje in ples, zato se je v svojih nastopih usmeril v iskanje zahtevnejše koreografije in se tako uprl vsiljenim figuram, ki so mu vrsto let preprečevale osvojitev najvišjih stopničk. Tekmovati je začel razmeroma pozno, prvo medaljo - bronasto na evropskem prvenstvu - pa je osvojil pri 24 letih, leta 1974. Z velikim napredkom, ki mu je uspel dve leti kasneje, je postal prvi Britanec, ki se je okitil z zlatim odličjem na tekmovanjih v umetnostnem drsanju. Kmalu se je preselil k profesionalcem, ustanovil pa je tudi svojo drsalno skupino John Curry Theatre of Skating, kjer je dal svojemu ustvarjalnemu duhu proste roke. Leta 1987 je Curry izvedel, da je okužen z virusom HIV, ob tej priložnosti pa je tudi javno priznal, da je homoseksualec. Štiri leta kasneje je zbolel za aidsom in se iz ZDA, kjer je živel vrsto let, preselil v domovino. "Nurejev na ledu" je umrl leta 1994. Sestri Goitschel: Obzirna in porogljiva Če bo starejša sestra Christine ostala zapisana v zgodovini francoskega alpskega smučanja kot prva ženska, ki je osvojila olimpijsko zlato, pa je Marielle Goitschel tista, ki je zaznamovala žensko smučanje v šestdesetih letih. Veliko bolj obzirna, Christine, rojena 16 mesecev pred Marielle, je pogosto ostala v senci svoje sestre, ki je bila zelo impulzivna in ni bila v zadregi niti pred ljudmi, kot so general de Gaulle, ki jo je okronal z Legijo časti, ali ministrski predsednik Georges Pompidou. Christine se je v pravi luči pokazala med njenimi edinimi olimpijskimi igrami v avstrijskem Innsbrucku leta 1964. Pred začetkom slaloma je bila favoritinja Marielle, ki je dosegla tudi najboljši čas prve vožnje. Vendar pa se je v boju dveh sester sreča obrnila na stran Christine, ki se je uvrstila pred Marielle in postala prva francoska smučarka, ki je osvojila zlato olimpijsko medaljo. Dva dni kasneje, na vele-slalomski tekmi, sta si zamenjali vlogi. Prva na progi, Christine, je postavila najboljši čas prve vožnje, vendar pa se je Marielle hotela maščevati in je prav ona v drugi osvojila zlato medaljo. Vsaka s svojo zlato medaljo sta se nato sestri pustili nositi na ramenih avstrijskih vojakov, ki so na igrah takrat še nadomeščali prostovoljce. Christine Goitschel se lahko pohvali le z olimpijskim naslovom. Na svetovnem prvenstvu v Portillu v Čilu leta 1966 je končala na šestem mestu v slalomu in končala svojo kariero pri 24 letih. Poročila se je z Jeanom Be-rangerjem, trenerjem francoske ženske ekipe, dve leti pred OI v Grenoblu. Tudi Marielle na OI v Grenoblu ni ponovila svojega veleslalomskega uspeha in se ni okronala s slalomskim zlatom, ki ga je hotela postaviti poleg olimpijskega veleslalomskega zlata iz leta 1964. Vendar pa se je "babica", kot so jo imenovali v družini Goitschel, izkazala predvsem na svetovnih prvenstvih, kjer je osvojila štiri naslove (v kombinaciji 1962 in 1966, veleslalomu in smuku 1966). Ta zadnji naslov je Marielle osvojila skoraj trideset let po smuku v Portillu leta 1966, ki ga je končala na drugem mestu. Avstrijka Erika Schi-negger namreč ni opravila testov žen- skosti na OI v Grenoblu in je kasneje spremenila spol, tako je Marielle dobila še eno zlato medaljo. Marielle je ob koncu svoje kariere, ki jo je leta 1968 končala z bogato bero zmag, obžalovala le eno stvar: da ji manjka zmaga v svetovnem pokalu. Torvill-Dean: Odličnost Mack in Mabel, Barnum, Bolero. Zapisala sta se v zgodovino plesa na ledu. S svojim prvim evropskim naslovom leta 1981 v Innsbrucku sta Britanca Jayne Torvill in Christopher Dean končala 11-letno sovjetsko prevlado. Pokopala sta načine in stile, ki sta jih narekovala Irina Mojsejeva in Andrej Minenkov, s tem pa sta "T in D" nasprotovala ruskemu klasicizmu, ki sta ga Bolho in Kirov izvajala kot fantazijo, in do temeljev pretresla disciplino. Britanca sta pozornost na ledu prvič pritegnila z Mackom in Mabelom leta 1982, še bolj pa z njunim nepozabnim Barnumom leta 1983, ko sta ustvarila koreografijo, ki je izzvenela v nepozabne ritme. Na Ravelovem Boleru 14. fe- Doslej je kot edini tekmovalec uspel v tem športu zmagati na treh olimpijskih igrah zapored - v Saporu 1972, Innsbrucku 1976 in Lake Placi-du 1980. Skupaj pa je na zimskih olimpijskih igrah doslej nastopilo vsega pet športnikov, ki so bili v isti disciplini uspešni na treh igrah. Ulrich Wehling je bil rojen v mestecu Halle an der Saale, vendar je otroštvo preživljal v bližini Oberwie-senthala in se kot vsi mladi fantje iz okolja preskusil v smučarskih skokih. Bil je vsestranski. Že z 11 leti je bil šolski prvak v smuku, smučarskem teku in kombinaciji. Dobro delo se je obre- stovalo in s 16 leti je na takratni vzhod-nonemški spartakiadi osvojil kar tri zlate medalje, dve leti kasneje pa je dobil še eno takrat svojevrstno tekmovanje - mladinski pokal socialističnih držav. Svojo mednarodno kariero v članski konkurenci je Wehling začel na olimpijskih igrah v Saporu, kjer je z 19 leti presenetil tekmece in osvojil zlato medaljo. S svojo takratno mladostjo je še vedno najmlajši olimpijski prvak v nordijski kombinaciji. Zlate medalje je Wehling osvojil tudi na igrah 1976 in 1980, ob tem pa ima še štiri naslove svetovnega prvaka, s čimer je še vedno najuspešnejši nordijski kombinato- Levo: sestri Goitschel; zgoraj: Britanca Jayne Torvill in Christopher Dean rec vseh časov. Razložil je tudi recept za morebiten uspeh: "Dober športnik je lahko le tisti, ki je pripravljen zdržati vse napore in mučenja na treningu." Kasneje se je Wehling vključil v delovanje nemške smučarske zveze in to ostal tudi po združitvi obeh nemških držav in smučarskih zvez. Po letu 1992 pa je postal športni direktor FIS za nordijsko kombinacijo in z ženo, nekdanjo uspešno sankačico, in hčerkama živi v Švici. Bonnie Blair: Legenda hitrostnega drsanja Ameriška hitrostna drsalka Bonnie Blair se je v ameriške olimpijske anale vpisala leta 1992 na olimpijskih igrah v Albertvillu, ko je postala prva Američanka s tremi zlatimi medaljami z zimskih olimpijskih iger. V svetovne anale se je zapisala dve leti kasneje, ko je na zadnjem olimpijskem nastopu zbirko odličij povečala na pet zlatih in srebrno medaljo ter je na večni lestvici najboljših še vedno na devetem mestu. Američanka je z zmago v Lille-hammerju v 500-metrskem sprintu postala prava športna legenda, saj je postala prva drsalka, ki je trikrat zapored na olimpijskih igrah slavila v isti disciplini. Za nameček se je proslavila v disciplini, kjer je meja med uspehom in neuspehom izjemno tanka. Doslej je bila na olimpijskih igrah med hitrostnimi drsalkami uspešnejša le Rusinja Lidija Skobilkova, ki je na igrah 1960 in 1964 osvojila kar šest zlatih medalj. Bonnie Blair, ki je bila najmlajša od šestih otrok v družini, je kmalu opozorila na svoj talent. Mesto v olimpijski reprezentanci ZDA si je prvič priborila z 19 leti, vendar je v sarajevskem nastopu ostala brez medalje. Kasneje se je preselila v vadbeni center ameriških hitrostnih drsalcev v Milwaukeeju in zaslovela štiri leta kasneje v Calgaryju. Ne le z zlatom na 500 metrov, ampak tudi s svetovnim rekordom. Ob vseh uspehih pa je treba priznati tudi, da je imela Američanka nekaj sreče, saj je Mednarodni olimpijski komite na zasedanju leta 1986 sklenil, da spremeni ciklus zimskih in poletnih olimpijskih iger, ki so bile do leta 1992 na isto leto, zato je v Lillehammerju 1994 dobila priložnost za nov nastop in ga 100-odstotno izkoristila. Leto po olimpijskih igrah, na svetovnem prvenstvu v Milwaukeeju 1995, se je Bonnie Blair poslovila od tekmovalnega športa. To je storila v slogu velike tekmovalke, v času največjih uspehov. Prav v zadnjem nastopu v karieri je 18. marca 1995 postavila osebni in ameriški rekord na 1000 metrov. Uspehi niso ostali neopaženi. Med številnimi nagradami, ki jih je prejela za svoje dosežke, ne gre prezreti, da je kar štirikrat dobila zlato drsalko za najuspešnejšo hitrostno drsalko v sezoni, leta 2004 pa je bila sprejeta tudi v ameriško olimpijsko dvorano slavnih. (Konec) bruarja 1984 na olimpijskih igrah v Sarajevu sta Torvillova in Dean predstavila neverjetno lep program. Bil je popoln. Občinstvo je bilo navdušeno, prav tako tudi žirija, ki je bila osupla nad nekdanjima policistom in uslužbencem zavarovalniške družbe iz Not-tinghama, ki sta skupaj drsala od leta 1975, Torvillova pa je bila že s 14 leti tudi britanska prvakinja med plesnimi pari. Z nastopom sta na olimpijskih igrah 1984 zasenčila celo moški smuk, ki je vedno veljal za osrednjo disciplino na igrah in se za vselej vpisala v olimpijske anale. Po Sarajevu sta končala amatersko športno kariero. Chris je postal koreograf, poročil se je z Isabelle Duchesnay, francosko-kanadsko drsalko, ki je bila leta 1992 v Albert-villu s svojim bratom Paulom olimpijska podprvakinja. Dean se je leta 1993 po dveh letih zakona ločil in se nato poročil z nekdanjo ameriško drsalko Jill Trenary. Leta 1993 je prepričal tudi Jayne Tor-vill, da sta ponovno začela drsati. Legendarna dvojica je osvojila četrto evropsko prvenstvo in zaključila z bronasto olimpijsko medaljo leta 1994 v Lillehamerju. Ulrich Wehling: Legenda nordijske kombinacije Nemški nordijski kombinatorec Ulrich Wehling, nastopal je v dresu Nemške demokratične republike, je bil osrednji nordijski kombinatorec 70-ih let. kratek pregled iger - Prvič v Chamonixu, zadnjič v Turinu Leta 1984 v Sarajevu Azija je prve igre gostila leta 1972 v japonskem Saporu - V Innsbrucku dvakrat, v Cortini leta 1956 Prve zimske olimpijske igre so bile izpeljane leta 1924 v francoskem Chamonixu. Na njih je sodelovalo 258 športnikov iz 16 držav, ki so se pomerili v 13 športnih tekmah. Šele leto pozneje je Mednarodni olimpijski komite (MOK) tudi uradno priznal zimske OI, leta 1928 pa so jih izpeljali v švicarskem St. Mo-ritzu, vse odtlej pa do Albertvilla 1992, pa so jih organizirali vsaka štiri leta v istem letu kot letne OI. Leta 1932 so v Lake Placidu izpeljali prve zimske igre na ozemlju Združenih držav Amerike, štiri leta pozneje pa so bile igre v nemškem Garmisch Partenkirchnu. Prav ta država je poskrbela, da naslednjih dveh iger leta 1940 in 1944 zaradi druge svetovne vojne ni bilo, prve povojne igre pa so bile leta 1948 spet v St. Moritzu 713 športnikov je zastopalo 28 držav. Leta 1952 so bile olimpijske igre v norveškem Oslu, kjer je legendarni norveški alpski smučar Stein Eriksen osvojil zlato in srebrno medaljo, kot zanimivost pa velja omeniti, da se je smučar pozneje preselil prav v zvezno državo Utah, ki je gostila igre 2002. Leto 1956 je bilo prelomno za Sovjetsko zvezo, ki je v italijanski Cortini d'Ampezzo sodelovala sploh prvič in že v krstnem nastopu pobrala največ medalj, med drugim tudi prestižno hokejsko zlato. Igre v ameriškem Squaw Valleyju leta 1960 so bile prelomne za vso svetovno športno javnost, saj so tekmovanja prvič v zgodovini potekala pred televizijskimi kamerami, otvoritveno slovesnost pa je režiral slavni Walt Disney. Na igrah so sodelovali športniki iz 30 držav, prvič pa so se na njih pomerili biatlonci in hitrostne drsalke. Leta 1964 so bile igre v avstrijskem Innsbrucku, štiri leta pozneje pa v francoskem Grenoblu. Prve olimpijske igre na azijskih tleh so leta 1972 izpeljali v japonskem Saporu, leta 1976 pa so bile še drugič v dvanajstih letih v Innsbrucku. Naslednje igre so bile leta 1980 spet v La- ke Placidu, Američani pa so kot ponavadi spet poskrbeli za popolno novost. Smučarji so se namreč prvič pomerili na umetnem snegu. Jugoslavija je leta 1984 v Sarajevu prvič gostila tako veliko tekmovanje. Uspešno je bilo tudi za Slovence, ki so s srebrno medaljo Jureta Franka v veleslalomu osvojili sploh prvo medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Leta 1986 se je MOK odločil, da bo zaradi vse večje organizacijske zahtevnosti spremenil olimpijski ciklus, tako da se bodo letne in zimske OI izmenjavale vsaki dve leti. Kanada je OI prvič gostila leta 1988 v Calgaryju, ki so po uspehih skakalcev in Mateje Svet še vedno najuspešnejše za slovenske športnike. Štiri leta pozneje, leta 1992 pa so bile igre v francoskem Albertvillu, ki bo zaznamovan tudi v zgodovini slovenskega športa, saj so tam naši športniki, čeprav brez odlič-ja, nastopili prvič kot predstavniki samostojne države. Zaradi odločitve MOK so bile naslednje igre že dve leti pozneje v norveškem 1994 Lillehammerju, na njih pa so se Slovenci spet veselili kar treh olimpijskih odličij, vse v alpskih smučarskih disciplinah. Manj srečen za deželo na sončni strani Alp je bil leta 1998 japonski Nagano, saj slovenski športniki v deželi vzhajajočega sonca niso stopili na zmagovalne stopničke. Sreča pa se jim je znova nasmehnila na igrah 2002 v ameriškem Salt Lake Ci-tyju, ko so skakalci Primož Peterka, Peter Žonta, Damjan Fras in Robert Kranjec osvojili bronasto medaljo na ekipni tekmi. Glede na to, da Slovenija v Torinu 2006 ni osvojila nobene medalje - najvišje je segla do 6. mesta - in da odličja očitno osvaja na vsakih drugih olimpijskih igrah, se lahko v Vancouvru po matematičnem izračunu obetamo novih slovenskih kolajn. 20 Petek, 12. februarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu atletika - Uspešen nastop tekačev ekipe tržaškega Marathona v Baskiji Razmere za vadbo slabe, rezultati odlični Ekipa samo plačnikov sad sodelovanja - Na asfaltu, v mrazu, burji in med merjasci Amatersko športno društvo Marathon iz Trsta je prejšnji konec tedna v največjem baskovkskem mestu Bilbo/Bilbao doseglo zelo odmeven uspeh na evropskem prvenstvu v teku čez drn in strn. V kategoriji mladincev so namreč člani tržaškega kluba izboljšali lansko šesto mesto in dosegli ekipno četrto mesto. Delovanje društva predsednika Claudia Sterpina je zelo razvejano. Šteje približno 250 članov in zaobjema, tako za ženske kot za moške, vse starostne kategorije, od najmlajših do raznih kategorij veteranov. Ob tem se Marathon ukvarja z vsemi disciplinami kraljice športov, to se pravi tek, a tudi meti in skoki. Zelo pomemben je tako imenovani projekt Atletica Trieste: združuje vsa tržaška društva, ki se z atletiko ukvarjajo na mladinski ravni. V kategorijah naraščajnikov in mladincev vsa ta društva posojajo Marathonu najbolj perspektivne mlade. Na italijanskem polotoku je Marathon zadnja leta nadvse uspešen, saj je v raznih mladinskih kategorijah osvojil naslov v letih 2006, 2008 in 2009. Podpredsednik Roberto Furlanic je tudi odgovoren za tekmovalne skupine Marathona in je med drugim trener ekipe, ki je v Španiji zasedla četrto mesto: »Odlična uvrstitev je prav sad sodelovanja. Dva tekmovalca, ki sta prispevala k četrtemu mestu (štejejo se uvrstitve prvih štirih tekmovalcev vsake ekipe, op.p.) sta namreč iz našega društva, medtem ko ostala dva pripadata društvoma Fincantieri in Trieste Traspor-ti. Še en nastopajoč v Bilbau je iz društva Pentathlon Moderno.« Fantje zelo resno trenirajo, treningi pa so vsak dan in trajajo najmanj dve uri. Nihče ne trenira manj kot petkrat tedensko. »Morda je kot posameznik Michele Gamba pri nas še vedno največji talent, a kot ekipa mislim, da v preteklosti ni bilo boljše. Ustvarili smo res homogeno skupino, saj je dandanes kar težko dobiti skupino mladih, ki so pripravljeni žrtvovati toliko svojega časa atletiki. In le za čast, saj ne prejemajo niti povračila stroškov. Mislim, da je četrto mesto res velik uspeh. Sicer je bilo tretje mesto le tri točke oddaljeno, tako da bi lahko celo stopili na najnižjo stopničko zmagovalnega odra, po drugi strani pa je pe-touvrščena ekipa le točko za nami. Pred tekmo bi vsi podpisali za četrto mesto, tako da se te uvrstitve zelo veselimo.« Uspeh je še toliko bolj presenetljiv glede na okoliščine, v katerih so že nekaj let pri Marathonu prisiljeni trenirati. Fantje morajo namreč trenirati skoraj izključno na asfaltu, kar seveda ni idealno. Na Koloniji je vsaj nekaj mesecev na leto nemogoče trenirati. Ob burji in mrazu je treba še računati na to, da ni na tem stadionu umetne razsvetljave, po 17. uri pa so redni obiskovalci steze merjasci. A to ni še vse: »Zdaj imamo dodatne probleme z Grezarjem, ki ga že nekaj let na novo gradijo. Dela so se zaustavila zaradi stečajnega postopka podjetja, ki je imelo v zakupu dela na tem stadionu. A nisem prepričan, da bo ob koncu del Grezar namenjen atletiki. Že se govori, da bi tam trenirala ekipa ragbija in nogometaši Triestine. Kar je težko usklad-ljivo. Pomislite, da bi morali tam trenirati mete. Kladivo ustvarja velike luknje na terenu in nemogoče je samo pomisliti, da bi potem na istem igrišču trenirali nogometaši. Tvegaš le hude poškodbe.« Marathon je popolnoma amatersko društvo. Zaman so iskali pokrovitelja, ki bi vsaj delno kril stroške za potovanje v Bilbo, tako da so morali sredstva črpati iz društvene blagajne. Tudi člani ekipe, ki so se udeležili EP-ja in so že oblekli reprezentančni dres, prispevajo letno članarino, ki je bistvenega pomena za preživetje. Prav zato pri Ma-rathonu pričakujejo pomoč inštitucij, »Združena« ekipa Marathon, ki je nastopila na EP v Baskiij saj ni veliko društev, ki se lahko pohvalijo s takimi uspehi. Izidi EP-ja v Bilbu: 1. Fenerbahce Spor Klubu (Tur) 18 točk; 2. Cueva De Nerja (Špa) 59; 3. Sparta AM (Dan) 106; 4. Marathon Trst (Ita) 109; 5. Erzurum TurkTelekom (Tur) 110. Uvrstitve tekmovalcev društva Marathon: 17. Federico Viviani, 21. Luca Sponza, 35. Daniele Torrido, 36. Giovanni Limoncin, 47. Francesco Limon-cin, 54. Andrea Micalizzi. Za skupno točkovanje so štele uvrstitve štirih najboljših tekmovalcev. (I.F.) reli Loeb tudi letos prvi favorit KARLSTAD - S superspecia-lom na reliju po Švedski se bo začela nova sezona svetovnega prvenstva. Podobno kot v zadnjih letih bo naslov najboljšega branil šestkratni prvak Francoz Sebastien Loeb, med izzivalci pa bo letos tudi nekdanji svetovni prvak v formuli 1 Finec Ki-mi Raikkonen. Loeb je prejšnjo sezono končal s šestim zaporednim naslovom prvaka, odločitev na vrhu pa je bila zelo tesna. Na koncu je Ci-troenov dirkač imel le točko prednosti pred Fincem Mikkom Hirvo-nenom, prvim adutom Fordovega moštva. Za še bolj zanimiv začetek sezone pa je poskrbel še en dirkač, ki ni zdržal v pokoju. Nekdanji svetovni prvak Marcus Gronholm se pri 41 letih spet vrača na relije na najvišji ravni, sedel pa bo za volanom Forda Focusa. alpsko smučanje A. Kerpan (Mladina) gre na državni finale Topolino Kriški smučar Albert Kerpan, član ŠD Mladine, se je uvrstil na državno fazo Trofeje Topolino, ki sodi med najprestižnejša državna tekmovanja mladinskih kategorij. Na Zoncolanu je v ponedeljek prestal teste in bo tako še drugič nastopil na državnem finalu; prvič mu je uvrstitev uspela leta 2008, ko je bil še deček. Na testih so se najbojši dečki/ce ter naraščajniki/ce dežele pomerili v veleslalomu in slalomu. Vsak tekmovalec se je po progi spustil trikrat, za končno razvrstitev pa so upoštevali najboljši čas. Kerpan, ki trenira pod vodstvom trenerja Bizjaka iz Ajdovščine, na tekme pa ga spremlja oče Walter, je veleslalom presmučal dobro, nekaj več težav pa je bilo v slalomu, kjer je dvakrat odstopil, tretjič pa je previdno prismučal do cilja. Med 12 tekmovalci je zasedel osmo, sicer zadnje razpoložljivo mesto. Na državni fazi, ki bo 26. in 27. februarja v Panarotti (Trento), bo nastopilo še 6 naraščajnic, 7 deklic in 8 dečkov iz naše dežele. SK Brdina: Na društveni tekmi 125 tekmovalcev V nedeljo je ob lepem sončnem vremenu v kraju Forni di Sopra openski smučarski klub Brdina priredil društveno tekmo, na kateri so ob članih in učiteljih smučanja nastopili vsi tečajniki, ki so zaključili prvi sklop tečajev. V ju- tranjih urah so tečajniki še vadili po skupinah, v popoldanskih urah pa je brez zastojev startalo 125 tekmovalcev. V ciljni areni je vse nastopajoče (najmlajši so startali z nekoliko nižjega starta) pričakala množica gledalcev, ki je navdušeno ploskala. Kot že vrsto let bo potekalo podeljevanje nagrad v okviru društvenega večera, ki bo tudi letos ob koncu sezone. nogomet Alen Carli od oktobra brez plače VICENZA -Nogometaši Itale San Marco iz Gradišča (2. poklicna divizija), zanj nastopa tudi slovenski nogometaš Alen Carli (na sliki), so prijavili svoj klub svojemu sindikatu, Italijanskemu združenju nogometašev. Igralci kluba z Goriškega so v prijavnem postopku zapisali, da jim Itala ne izplačuje dogovorjenih plač že vse od oktobra lanskega leta, doslej so jim poravnali obveznosti le za julij, avgust in september. Igralci poudarjajo tudi, da bodo še naprej igrali po svojih najboljših močeh. V prvenstvu zaseda Itala visok položaj na lestvici. UDINESE ŽE DANES - Tekma A-lige med Milanom in Udinesejem bo že drevi ob 20.45. Za Videmčane lahko spet igrata Sanchez in Zapata, poškodovan pa je DAgostino. Milan bo pogrešal Boriella. SMRT - V Braziliji je v 74. letu starosti umrl nogometaš Orlando Pe-canha, član brazilske izbrane vrste, ki je leta 1958 osvojila prvi naslov svetovnih prvakov. Pecanha je nastopil še na SP 1966. Pelejev soigralec v reprezentanci in klubu Santos je umrl zaradi infarkta. DOPING - Španski atlet Francisco Fernandez je priznal, da je posedoval prepovedana sredstva in si nameraval z njimi pomagati na poti do stare slave. Tekmovalec v hitri hoji z vzdevkom Paquillo je eden najboljši španskih atletov, leta 2004 je na OI v Atenah osvojil srebrno medaljo. Disciplinski ukrepi Nogometaš Vesne Marino Monte je bil diskvalificiran s prepovedjo igranja za dva kroga, en krog pa bodo počivali Jacopo Latin in Gabriele Gia-comi (oba Kras), Ferruccio Degrassi (Vesna), Saša Tomšič (Sovodnje), Alen Sardoč (Primorje) in Matej Bernetič (Zarja Gaja). Trener Sovodenj Claudio Sari je kaznovan do 19. februarja. košarka - Under 21 Bor NLB se je dobro upiral boljšemu UNDER 21 Druga faza Bor Nova Ljubljanska banka - Sistema Pordenone 65:88 (16:24, 30:43, 40:67) BOR: Pertot 5, Brian Filipac 8, Erik Filipac 13, Gallocchio 5, Gombač 7, Devčič 25, Manta, trenerja Robi Ja-komin in Gaetano De Gioia. TRI TOČKE: E. Filipac 2, Devčič, Gallocchio, Gombač in Pertot 1. Močno okrnjeni Borovi mladinci do 21. leta so po pričakovanjih gladko izgubili proti prvo uvrščenemu nasprotniku iz Pordenona, kateremu pa so se žilavo upirali po svojih najboljših močeh. Gostje so fizično zelo močni, gre namreč za selekcijo najboljših fantov iz pokrajine, nekateri igrajo tudi v C1-ligi. Naši so se jim dokaj pogumno postavljali po robu v prvem polčasu, v tretji četrtini pa so tudi spričo manjšega števila menjav malce popustili, zadnji del pa zmagali s 23:21. Zelo dobro je igral zlasti Martin Devčič, ki je pod košem redno izigraval nasprotnikove visoke igralce. Vrstni red po 2. krogu: Sistema Pordenone 24, Servolana 22, Virtus Udine 16, Santos 14, Bor NLB 8, Ca-sarsa 4, Barcolana 0. PROMOCIJSKA LIGA - Danes ob 21.00 v Nabrežini: Sokol - Skyscrapers; ob 21.30 v Trstu, 1. maj: Bor Art Group - Intermuggia. / ŠPORT Četrtek, 11. februarja 2010 21 odbojka - Napredovanje slovenske sodnice iz Gorice Monice Carrara Dočakala bo krstni nastop v najvišji ligi V nedeljo, 20. t.m. bo drugi sodnik na tekmi žensk v Pesaru Slovenska odbojkarska sodnica iz Gorice Monica Carrara bo debitirala v najvišji A1-ligi. V nedeljo, 20. februarja bo drugi sodnik na tekmi najvišje ženske lige med Pesarom in Coneglianom. »Pogledala sem na spletno stran sodniške organizacije, ali sem 20. morebiti prosta, da grem lahko smučat in sem prebrala, da bom prvič sodila v A1-ligi,« nam je povedala Monica (letnik 1974), ki bo ta konec tedna zaposlena na tekmi moške A2-lige v Isernii. Napredovanja se seveda veseli, ker je bilo nepričakovano. »Mislila sem, da bom priložnost dobila kdaj kasneje, ne že februarja. Tekma v Pesaru bo sicer lahka, igrata prvi proti zadnjemu, glavni sodnik na tekmi pa ima status mednarodnega sodnika. Praksa je, da ob debi-tantu vedno stoji izkušeni sodnik,« je pojasnila Monica. Če bo preizkušnjo uspešno prestala (na vsaki tekmi v A-ligi spremlja delo sodnikov delegat), bo pred koncem sezone vsaj še enkrat sodila v ženski A1-ligi, vdrugič najbrž celo kot prvi sodnik. Če bo tudi takrat ocena pozitivna, se ji v prihodnji sezoni obeta redno sojenje kot glavni sodnik v moški A2-ligi in ženski A1-ligi. Je pa na tej ravni sta- tus sodnika zelo majav. Če zgrešiš, hitro nazaduješ. Monica je ena od sedmih žensk v Italiji na prvoligaški ravni, le ena izmed njih pa redno sodi v najvišji ligi. Gori-čanka že tretje leto spada v krog 90 prvo-ligaških sodnikov, doslej je vedno delila pravico v A2-ligi. Da je med boljšimi, kaže tudi podatek, da je v skupini moških in ženskih sodnikov, ki so pred tremi leti iz B prestopili v A2-ligo, prva, ki ji je uspel preboj v A1-ligo, čeprav sama k temu dodaja, da je to tudi posledica favoriziranja žensk. »Ženske imamo lažjo pot, ker nas je malo, federacija pa se zavzema za rožnate kvote,« je priznala, a takoj dodala: »Moraš pa seveda biti dober«. Odbojkarski sodniki niso profesionalci. Monica, ki je po poklicu uradnica, pravi, da od honorarja ne živiš in tudi povišek za sojenje v A1-ligi je zanemarljiv. Sojenje je tudi naporno. Ne redko se ji zgodi, da se s tekme v kakem oddaljenem kraju vrne v ponedeljek dopoldan in gre naravnost v službo, prosta pa je v glavnem le en vikend na mesec. In kaj bo največji problem v Pesaru? »Štirje linijski sodniki. V A2-ligi jih ni, morala se bom z njimi usklajevati. (ak) atletika - Pri 57 letih Ruzzier bo v Mehiki tretjič nastopil na tekmi za svetovni pokal Lonjerski atlet Fabio Ruzzier bo še tretjič v svoji karieri nastopil na svetovnem članskem pokalu v hitri hoji. Letošnji že 24. pokal bo 15. maja v mehiškem kraju Chihuahua na nadmorski višini 1.500 metrov, Ruzzier pa bo tam nosil dres reprezentance Slovenije in tekmoval na razdalji 50 km. Prvič je za Slovenijo na svetovnem pokalu (prirejajo ga vsake dve leti) tekmoval leta 2002, ko je v Turinu zasedel solidno 55. mesto med več kot 100 tekmovalci, v drugem nastopu leta 2008 v Čeboksarju (Rusija) pa je bil diskvalificiran. »Poziv Atletske zveze Slovenije me je presenetil, saj nisem več upal, da me bodo pri 57 letih še vedno vključili v reprezentanco,« je bil zadovoljen Ruzzier. Mednarodna norma za nastop na letošnjem svetovnem pokalu na 50 km je 4 ure 51 minut, Ruzzier pa je nazadnje to razdaljo prehodil v 4 urah 34 minut, medtem ko njegov osebni rekord na tej razdalji je 4,06 iz leta 1993. Tako visoko nad morjem sem na Tirolskem že tekmoval in občutek je bil dober,« je povedal Ruzzier, ki se je po povabilu AZS za nastop v Mehiki odpovedal nastopu na članskem DP na 50 km, ki bo v začetku marca pri Firencah. namizni tenis Krasovke na gostovanju v Vidmu Martina Milič (Kras) kroma Jutri bodo Krasove A-2 liga-šice odpotovale na najkrajše gostovanje prvenstva, in sicer v bližnji Videm, kjer jih čakajo varovanke bivšega Borovega trenerja Marina Filipasa. Videmski Rangers je mlada in trdoživa ekipa ter v tej ligi novinec. Kljub temu pa je presenetil že marsikatero boljše kvo-tirano postavo, tako da zdaj zaseda solidno 4. mesto. Rangers sestavljata juniorki državne mladinske reprezentance (obe torej s precejšnjimi mednarodnimi izkušnjami), to sta Sofia Schierano, številka 20 na državnih lestvicah in bivša krasovka Chiara Miani, št.24. Poleg njiju je tu še mlada tujka angleškega rodu Alice Loveridge, ki pa igra poredkoma. Koga bo Filipas poslal na igrišče kot tretjo igralko nam ni znano, mogoče tudi bivšo borovko, Svetoivančanko Laro Posega, ki občasno priskoči ekipi na pomoč. V prvem delu prvenstva so pingpongašice zgoniškega društva zmagale s 4:0; nasprotnic pa ne gre absolutno podcenjevati, saj se je njihova forma stopnjevala iz tekme v tekmo. V Krasovem taboru umirjeno pričakujejo deželni der-bi in obenem ciljajo na 10. zaporedno zmago, saj so s Kitajko Yuan v prednosti. Moški B-2 ligaši pa bodo spet igrali v zgoniški telovadnici proti zadnji ekipi na lestvici Service Lavis in proti kateri so v prvem delu zmagali s kar 5:0. Krasovci ciljajo torej odločno na zmago. (R) odbojka - Deželna prvenstva V Sovodnjah že drevi V Repnu je Soča proti Slogi zmagala s 3:1 kroma varni Talmassons Martine Coretti. V prvem delu so plave prehitro vrgle puško v koruzo, tako da se nasprotnicam, ki so z blokom večkrat prestregle napade naše ekipe, ni bilo treba pretirano truditi. Tokrat morajo Smotlakove varovanke zaigrati bolj agresivno, saj so navsezadnje tretjeuvrščeni furlanski ekipi točke že odščipnile tudi ekipe s spodnjega dela lestvice (na primer slogašice). Na gladko zmago mora v ženski D-ligi ciljati Govolley Kmečka banka, ki bo na domačih tleh (pričetek ob 20.30) igral proti zadnjeuvrščenemu Fincantieriju, ki je doslej zbral le dve točki. Petejanove varovanke so svoje nasprotnice v prvem delu brez težav premagale, zato si spodrsljaja res ne smejo privoščiti. Nasprotnic pa nikakor ne smejo podcenjevati. Kontovel pa se bo ob 21. uri v Pra-damanu pomeril z Il Pozzom, ki je edina ekipa s spodnjega dela lestvice, ki ga je v prvem delu premagala. Takrat so sicer Kontovelke nastopile v okrnjeni postavi, poleg tega pa niso igrale tako učinkovito kot v nadaljevanju prvenstva. Domačinke imajo kar 17 točk manj od naše ekipe, ki je zato kljub pustu nesporni favorit. Današnji nasprotnik Našega prapora v moški D-ligi pa bo Reana. Prvo srečanje je bilo zelo izenačeno in se je zaključilo po tie-breaku, gostje pa so doslej zbrali le štiri točke več, kar pomeni, da imajo Juretič in soigralci dobre možnosti za zmago, če bodo igrali, kot znajo. Tekma bo ob 20.30 v telovadnici goriškega Kulturnega doma. (T.G.) H Obvestila Na sporedu moški derbi med Sočo in Slogo - Že danes tudi Sloga List - Valovci jutri v Trstu proti FerroAlluminu david corva Prej igralec, zdaj pomožni trener (z izpitom) David Corva (letnik '84) je bil še lani rezervni podajalec, letos pa je v Valovi prvi ekipi pomožni trener, saj je v pretekli sezoni opravil kvalifikacijski tečaj prve stopnje in zdaj pomaga svojemu bivšemu trenerju Robertu Makucu. »Zaradi težav s koleni in službenih obveznosti, zaradi katerih ne bi mogel redno trenirati, sem raje opustil igranje,« je povedal David, ki na tekmah skrbi za statistike. V bodoče bi lahko mogoče tudi sam prevzel kako ekipo, če bo imel za to dovolj časa, sicer pa bi raje treniral že formirane igralce. »Najraje bi vodil mladince ali starejše igralce. Začel bi vsekakor z moškimi ekipami, šele kasneje bi mogoče poskusil trenirati ženske. « Kar zadeva letošnjo sezono je David pohvalil svoje bivše soigralce, saj na lestvici zasedajo peto mesto, pa čeprav že od vsega začetka igrajo brez Slobodana Margeta. »Toda najprej Stefano Faganel, nato pa Peter Povšič, sta ga zelo dobro nadomestila, in tako so rezultati naše ekipe vseeno nad pričakovanji. Zdaj pa ciljamo na uvrstitev v play-off,« je optimistično napovedal Valov pomožni trener in scout-man,kiga sicer skrbi, če bodo valovci jutri igrali, kot znajo. »Upam, da pustovanje za nas ne bo imelo negativnih posledic.« (T.G.) DAVIDOVE NAPOVEDI Soča ZBDS - Sloga 3:2 Ferro Alluminio - Val Imsa 1:3 Prata - Olympia Fer Style 3:0 Sloga List - Pordenone 3:1 Bor/Breg Kmečka banka - Tal-massons 3:2 Govolley Kmečka banka - Fin-cantieri 3:0 Il Pozzo - Kontovel 1:3 Naš prapor - Reana 3:2 Naši odbojkarji in odbojkarice zelo radi pustujejo, ta vikend pa jih v deželnih ligah vseeno čaka drugi krog povratnega dela, v katerem bodo skušali seveda doseči čim boljše rezultate. Tri naše ekipe bodo na igrišče stopile že danes, ostalih šest pa bo kot običajno nastopilo jutri. Najbolj zanimivo bo v Sovodnjah, kjer se bosta ob 19. uri v slovenskem der-biju moške C-lige pomerili Soča in Sloga, ki med sabo tudi uspešno sodelujeta. Domačini bi morali imeti več možnosti za zmago, slogaši pa so že v prvem delu dokazali, da so jim enakovredni, tako da tudi danes pričakujemo napeto in borbeno tekmo. Battistijevi varovanci bi z zmago še bolj utrdili svoj položaj na sredini lestvice, gostom pa bi točke pomagale v boju za obstanek. Danes bo igrala tudi Sloga List, ki jo je Pordenone prosil za premestitev sobotne tekme ženske C-lige. Ciocchijeva in soigralke se bodo skušale v Repnu maščevati svojim nasprotnicam za poraz iz prvega dela prvenstva. Pordenončan-ke imajo trenutno deset točk več, vendar niso toliko boljše od slogašic, da jih te ne bi mogle presenetiti. Navsezadnje bi z nekoliko več športne sreče lahko zmagale že v Pordenonu, kjer pa jih je močno oškodoval sodnik. Sloga bi morala danes nastopiti v popolni postavi, redno je začela spet trenirati tudi Staška Cvelbar, ki pa poškodovane rame še vedno ne obremenjuje maksimalno. Ostali naši deželni ligaši pa bodo svoje tekme odigrali jutri. Prvi bo na igrišče stopil Val Imsa, ki se bo v Trstu v telovadnici Vascotto (bivša šola Suvich) ob 18. uri pomeril s Ferro Alluminiom. Nasprotniki so nedvomno izkušeni, va-lovce pa so v prvem delu premagali po tie-breaku. V nadaljevanju prvenstva so bili Makučevi varovanci precej bolj uspešni, tako da od njih pričakujemo, da bodo danes vendarle slavili in tako prišli do novih pomembnih točk v boju za mesto v play-offu. Le pol ure za Valom (ob 18.30) bo v Prati na vrsti Olympia Fer Style, ki se bo skušala čim boljše upirati prvouvrš-čenim domačinom. Goričani so izkušene nasprotnike že v prvem delu spravili v težave, čeprav so na koncu ostali brez točk. Danes morajo igrati samozavestno in sproščeno, če želijo Prato presenetiti. V ženski C-ligi bo združena ekipa Bora in Brega Kmečka Banka gostila ne- AŠD SOKOL - SKD I.GRUDEN - ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š.V.ŠCEK Nabrežina priredijo v jutri, v soboto 13. februarja 2010 od 16.30 do 19.30 otroško pustno rajanje v dvorani I. Gruden Nabrežina, 89. Vstop prost. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki organizira v nedeljo, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. 347-5292058 (SK Brdina) ali 3474421131 (Valentina Suber). Avtobus: 3488012454 (Sabina). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo 29. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva za »29. pokal ZSŠDI«, ki bo v soboto, 20. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 18. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da se lahko do petka, 19. februarja do 12.ure, vpišejo na 29. zamejsko smučarsko prvnestvo - Pokal ZSSDI, ki bo v soboto, 20. februarja v kraju Forni di Sopra. Tel. št. 040220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 3487730389 (Ennio) SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 28. februarja v kraju Forni di Sopra društveno tekmovanje. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. SK DEVIN prireja Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 29. Pokal ZSSDI. Tekma bo v soboto 20.februarja 2010 v kraju Forni di Sopra na progi Cimacuta. Vpisovanja do petka 19.februarja do 12.ure na info@skdevin.it ali po faxu na 0433 886949. SK DEVIN prireja društveno tekmo za vse člane in tekmovalce, tečajnike in deskarje v nedeljo, 21. februarja 2010 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Možen je avtobusni prevoz z odhodom ob 7.uri s trga v Nabrežini ali ob 7.10 iz Stivana. Informacije in vpisovanja do četrtka 18.februarja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. Klop intervjuval uličnega umetnika Fabia Zorattija Petek, 12. februarja 2010 Št. 80 (133) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Umetniki na asfaltu Življenje je za vse nas pustolovščina. Za nekatere pa je pustolovščina v pravem smislu besede. Vsi, ki se odločajo, da se bodo v življenju posvetili umetnosti, se zavedajo, da v tem poklicu (kako tudi v drugih poklicih) žal ne štejejo samo talent, delo, trud in prizadevanje, ampak tudi in predvsem velika mera ... sreče. Sreča, da imaš publiko, ki uživa ob tvojem ustvarjanju, sreča, da dobiš službo, ki ti omogoči, da živiš od tega, kar najraje počneš. Veliko ljudi vztraja v upanju, da bodo nekoč postali slavni, blesteli na televizijskih ekranih, radijskih postajah, koncertih ali CD-jih, v operah, gledališču in še marsikje. Žal pa se današji svet čedalje bolj nagiba k temu, da ceni to, kar je 'lepo', ne pa to, kar je kvalitetno. In tako se umetniki znajdejo na cesti. Nekateri prav dobesedno. Ko se sprehajamo po tržaških ulicah, velikokrat naletimo na glasbenike, gleda-liščnike, slikarje in druge umetnike, ki svoje poslanstvo uresničujejo kar na asfaltnih tleh. Odločili so se, da ne bodo sprejeli nepravične pogoje, ki jim jih je svet naprtil, in svojo srečo poiskali kar na cesti in jo našli v očeh in ušesih mimoidočih, ki jim tu pa tam tudi pustijo kak kovanec, da lahko z njim poskrbijo za najnujnejše. Takih umetnikov je največkrat videti v poletnem času, naj-pogumnejši (ali tisti, ki nimajo druge izbire) pa si svoje mesto v mestu izborijo tudi pozimi. Eden izmed njih je tudi harmonikar Fabio Zo-ratti, sicer znana tržaška osebnost na glasbeni sceni, za katero pa malokdo ve. Prav vsak izmed nas ga je vsaj enkrat zapazil, ko se je kdaj sprehajal po starem mestnem predelu Trsta, malokdo pa ve, da to ni le še en tujec ali revež, ki mu je tu pa tam 'treba' vreči kovanec, ampak pravi umetnik, ki je glasbi posvetil celo svoje življenje in se je za ulično umetnost odločil zavestno. Ni pa edini, seveda: veliko je umetnikov, ki ustvarjajo na ulici, veliko tudi takih, ki to počno, ker nimajo druge izbire. Zaradi predsodka, ki muči vsakega izmed nas, pa se jim velikokrat izogibamo, češ da so lahko nevarni. Da bi raziskali pojem umetnosti iz drugačnega zornega kota in podrli še eno pregrado, ki smo si jo ljudje zgradili v glavah, smo se Klopovci šli na 'lov na ulične umetnike'. Niti nenaklonjenost zimskega vremena niti predsodki nas niso ustavili, da si ne bi privoščili še eno Klopovsko pustolovščino in intervjuva-li kralja tržaškega trga Ca-vana, harmonikarja Fabia Zorattija. V Trstu ste znani kot harmonikar s Trga Cavana. Kako daleč segajo vaše glasbene korenine? Z glasbo sem se začel ukvarjati v osmem letu starosti, ko sem prvič prijel harmoniko v roke. Obiskoval sem privatne lekcije in polagal izpite. Samo še en izpit bi moral položiti in postal bi profesor harmonike. Vendar v 60ih letih, ko sem začel trdno verjeti v svoje sposobnosti in v možnost, da bi si lahko ustvaril kariero, se moje želje niso uresničile. Rad rečem, da sem nekakšna žrtev leta '68. S tem letom se je namreč rodila sodobna glasba, ki jo ponazarjata na primer skupini Rolling Stones in Beatles, harmonika pa je postajala čedalje bolj staromodna. Na drugem koncu sveta ni bilo tako, obstajali so ustvarjalci, kot je na primer Astor Piazzolla, ki so ustvarjali enkratne melodije za ta instrument. Ampak tu pri nas sem lahko kot harmonikar videl svojo prihodnost samo na vaških veselicah, kjer se po mojem mnenju ne predstavlja kot glasba z veliko začetnico. Saj ne pravim, da ne maram popevk, ampak te niso umetniške stvaritve kot Piazzollove skladbe ali Puccinijeve arije. Te najraje izvajam. Sam pa nisem nikoli pisal melodij, ker nimam dovolj domišljije. Rad izvajam glasbo drugih in se tako polaščam njihovih sanj. Od kod pa izhaja vaša odločitev, da postanete ulični umetnik? Petnajst let sem se ukvarjal s tem, da bi si ustvaril kariero. Igral sem v različnih glasbenih skupinah in okoliščinah, bodisi na ulici kakor v drugih okoljih. Najprej sem v neki skupini igral balkansko glasbo, ki mi je bila zelo všeč. Nekaj časa sem tudi sodeloval s tržaškim glasbenikom Alfredom Lacosegliazom, ki piše glasbo, v kateri je čutiti vpliv našega mešanega prostora, kjer se prelivata mediteranska in vzhodnoevropska kultura. Kasneje sem izvajal tudi kletzmer glasbo z dvema Romoma. Vendar so se vse te skupine nekega dne razšle, ker so se znotraj njih ustvarile napetosti, na osebni ravni. Ko sem se dokončno zavedel, da mi je glasbeni svet, v katerem sem si domišljal, da bom postal slaven, obrnil hrbet, sem se odločil, da grem igrat na ulico. Zavedal sem se, da ni nujno biti slaven, zato da igram dobro glasbo. Tudi če me ljudje ne poznajo, ker me ne vidijo na televiziji, je moja pustolovščina ravno toliko vznemirjiva in spoštovanja vredna kot bi bil slaven, če ne še več. Ko se sprehajamo po ulicah in srečamo kakega uličnega umetnika, se nas največkrat loteva sočustvovanje, češ da je revež. Sploh nam ne šine na misel, da bi lahko to bil šolan glasbenik, kakršen ste vi. Vas ta etiketa, ki vam jo večina ljudi natakne, moti in jezi? Sploh ne, kvečjemu mi je to všeč. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih sem se odločil, da delam to, kar počnem. Rad bi, da bi si ljudje postavljali vprašanja, ko gredo mimo mene. Rad bi, da se sprašujejo, kaj pripelje človeka do drzne odločitve, kakršna je bila moja, da izbere neko nekonvencionalno pot. Nisem heroj, ampak navaden človek, ki ne želi biti ustroj današnjega sveta, ki mu ne prija. Sovražim današnji svet, ki je poln hinavščine. Zdi se, da vse nas skrbi samo to, kaj sočlovek misli o nas. Jaz vem, kaj mislijo o meni: da sem revež. Ampak želim ljudem pokazati, da ni vedno vse tako, kot mislijo. Včasih gredo stvari tudi drugače ... Meni pač usoda in življenje nista pomežiknili, ampak sem odregiral. Res pa je, da veliko ljudi igra na ulici, ker nima druge izbire. Veliko je na primer tujcev, ki igra samo zato, da si kupi vozovnico za vlak in gre lahko spet domov. To ni moj primer. Jaz igram, ker mi je všeč, ker rad ponujam ljudem nekaj kvalitetne glasbe tudi zastonj, saj niso vsi pripravljeni pustiti kak prispevek. Me pa sploh ne moti, da me ljudje zamenjajo za tujca, kvečjemu mi je to všeč. Tako imam občutek, da delim usodo tistih ljudi, ki jih je v življenju doletela veliko večja nesreča, kot je mene. Predsodek nam največkrat ukazuje, naj se od uličnih umetnikov, kot vseh tujcev, držimo čim dlje. Se vam zdi, da mimoidoči cenijo vaš trud? Res je, predsodkov je veliko. Ampak ljudje imajo radi mojo glasbo in to mi pokažejo bodisi tako, da mi v klobuku pustijo prispevek ali tako, da me prosijo, naj zaigram kako posebno skladbo. Največkrat so to starejši ljudje, ki pogrešajo tovrstno glasbo, ali otroci, ki se tako navdušijo, da prosijo mamice in očke za kovanec in mi ga potem prinesejo. Je igranje na ulici vaš edini vir zaslužka ali se ukvarjate še z drugimi aktivnostmi? Da, živim od igranja in zaslužim ravno toliko, da lahko živim dostojno življenje. Navsezadnje glasbeniki, ki se ukvarjajo samo z glasbo, ne morejo igrati vsak dan. Velik dosežek je že, če imaš dva koncerta tedensko. Jaz pa lahko igram vsak dan in vsak dan dobim kakšen prispevek. Poleg tega lahko igram karkoli: vse, kar sem se doslej naučil in kar želim ponuditi ljudem. Imam pa tudi druga zanimanja: zelo rad imam kino in nekaj časa sem tudi služil kot pomočnik scenografu (nikoli pa si v kinu ne ogledam colossalov: zdi se mi, da bi lahko z denarjem, ki ga porabiš za colossal, naredil dvajset kvalitetnejših filmov), opero, Puccinija imam najraje, in vrtnarstvo. Gojim kaktuse, ki jih je večkrat moč videti v botaničnem vrtu Tergesteo. Z ekonomsko krizo, s katero se današnji svet spopada, si vsi prizadevamo, da bi čimprej dobili stalno službo, zaslužili veliko denarja in poskrbeli za penzijo. Vas prihodnost v tem smislu ne skrbi? Seveda me skrbi, kakšna bo prihodnost. Ampak verjamem v nekega glasbenega boga, ki me bo rešil (se smeje). Zdi se mi, da se ljudje preveč ukvarjajo s prihodnostjo in s tem, da bi obogateli. Morali bi bolj misliti na lastno rešitev v fizičnem in duševnem smislu. Morate kot ulični glasbenik spoštovati določene urnike ali igrati samo na določenih lokacijah? V Trstu ni prave organizacije, ki bi skrbela za nas ulične umetnike in vesel sem, da je ni. Organizacija bi pomenila, da bi morali tudi mi ubrati neko komercialno pot. Načeloma pa ulični umetniki spoštujemo vsesplošne civilne urnike; ne igramo na primer ob urah, ko ljudje počivajo. Nimamo stalnega urnika, ker je ta odvisen tudi od vremenskih razmer, ampak se držimo t.i. priložnostnih urnikov: igramo pač takrat, ko je na ulici največ ljudi. To je po navadi med 9. in 13. uro in od 16.30 tja do 19.30. Kar se tiče lokacije pa tudi ni večjih omejitev, ne smemo pa igrati na Velikem trgu. Trg Cavana je zame odlična lokacija v vseh smislih: veliko ljudi gre tu mimo in sam stanujem tu zraven. Delo na ulici, kjer ste v stalnem kontaktu z ljudmi, je lahko mestoma tudi nevarno. Se spominjate kake posebno negativne izkušnje? Največji udarec sem dobil s strani nekega policaja, ki me je nekoč prosil, naj se umaknem, češ da prosim miloščino. Ni me ranilo, ker me je prosil, naj odidem, saj se mi to večkrat zgodi (nekoč sem celo dobil globo, ker sem igral na glavnem tržaškem trgu), ranilo pa me je, da je popolnoma ignoriral mojo umetnost, glasbo, ki jo izvajam. am ta konec tedna DANES Od 20. ure dalje Klub BKB in društvo Jože Rapotec iz Prebenega vabita na Dolgo Krono na pusto-vanje Pustni 5ek. Za zabavo bosta poskrebli skupina Top s pustno glasbo in mednarodni DJ Vandal & Resina.Večer bo popestrila loterija z bogatimi nagradami. Ob 22. uri vabljeni v Križ , kjer bo v Biti pustni žur s skupino Trije Prašički. Od 22. ure dalje se lahko spustite tudi na slovensko stran obale, kjer bo v Planet Pub-u-Heineken v Portorožu Coctail Night z DJ-jem Matejem in happy hourjem ali v The Club v Belvedere, kjer bo pu-stovanje Carnaval do Belvedere. JUTRI Ob 14. uri se bodo vsi pustni navdušenci zbrali na tradicionalni pustni povorki v okviru pobude 43. Kraški pust. Po povorki vsi toplo vabljeni na nagrajevanje, ki bo na borjaču Prosvetnega doma. Pod velikim ogrevanim šotorom Glasbe brez meja na nogometnem igrišču pri Športnem centru Ervatti, na pokrajinski cesti med Opčinami in Prosekom, se bo ob 21. uri pričel pustni žur z bogatim programom. Nastopile bodo skupine Pop design, Rock Partyzani in Just Burning ter DJ ekipa Deejay time. Za vstopnino boste odšteli 10 Na slovenski strani obale bo ob 21.30 štartalo pustovanje v koprskem lokalu Atlantida z nastopom skupine Ni Panike, v koprskem priljubljenem baru Bella Vita bo poskrbljeno za pustno rajanje z Merenge DJ-jem od 21. ure dalje, ob 22. pa bosta svoja vrata odprli tudi portoroška Tivoli Club in Planet Pub-Heineken. NEDELJA Ob 22. bo v pizzerii in pivnici Kariš na Pesku zabava za super pustarke in pustarje, kjer bo poskrbljeno za zabavo dolgo v noč. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. februarja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Otroški pevski zbor Mali veseljaki 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.20 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati 23.20 Aktualno: Tv7 V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.25 Dokumentarec: Dal Pacifico all'At-lantico alla scoperta del Costa Rica 6.35 Dnevnik - Zdravje 33 6.45 Aktualno: L'avvocato risponde 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 23.25 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.00 Aktualno: Il lotto alle otto 21.05 Nan.: Desperate Housewives 22.40 Nan.: Brothers & Sisters - Segreti di famiglia Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 0.00 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.40 Melevisione 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me u Rete 4 7.30 Dok.: Sai Xche? 6.50 Nan.: Vita da strega 7.40 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.35 19.35 20.30 21.10 21.50 23.50 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Ultime dal cielo 16.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: La caduta delle aquile (voj., ZDA, '66, r. J. Guillermin, i G. Pep-pard, J. Mason) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: The Peacemaker (akc., ZDA, '97, r. M. Leder, i. G. Clooney, N. Kidman) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: La morte ti fa bella (kom., ZDa, '92, r. R. Zemeckis, i. M. Stre-ep, G. Hawn, B. Willis, I. Rossellini) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Resničnosti show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Tutti per Bruno O Italia 1 6.40 17.25 Risanke 8.15 Nan.: Lizzie McGuire 8.40 Nan.: Friends 9.10 Dok.: Capogiro 10.20 Variete: Polpette 11.45 Aktualno: Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 19.00 Studio Sport 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: I maghi di Waverly 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.10 Nan.: CSI: NY ^ Tele 4 23.02 6.25 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, Dnevnik 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone Živio pust!!! Začel se je pust!!! S seboj vzemi fotoaparat in poslikaj »svoj« pust ... V svoj objektiv ujemi pustne šeme in nasmejane obraze, ki jih boš srečal, pa seveda sprevode, ki jih boš spremljal. ► Najlepše fotografije - . pa nato pošlji na našo spletno stran * www.pri- morski.eu, « 9 da jih boš v -jf ogled ponudil tudi širokemu krogu ljubiteljev fotografije in seveda pustaaaaaa ... 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 13.15 Aktualno: Il Rossetti 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Colori di montagna 14.55 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.10 Musica, che passione! 20.20 Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 22.50 Aktualno: La citta' dello sport 23.35 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 23.40 Film: La condanna del west (western, '83, r. L.G. Spangher, i. J. Elan, R. Roman, J. Cooper) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Sam Whiskey (pust., ZDA, '69, i. B. Reynolds) Nan.: Mac Gyver Dok.: La7 Doc Nan.: Relic Hunter Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Barbareschi sciock Aktualno: Effetto domino (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 10.35 Kratki dok. film: Ambrino življenje (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.10 Osmi dan (pon.) 12.45 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbolenca 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Dani 16.50 18.35 Risanke 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.45 Eutrinki 20.00 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 V dobri družbi 10.00 Glasnik 10.25 Pisave (pon.) 10.50 Evropski magazin 11.20 Črno beli časi (pon.) 10.35 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 12.02.1992 12.35 Šport špas (pon.) 13.00 Nan.: Gremo na smuči (pon.) 13.30 Otr. nan.: Kot ata in mama 13.55 Na utrip srca: Balet (pon.) 14.20 Slovenski sodobni ples (pon.) 14.30 Narava Beso, koreograf Iztok Kovač (pon.) 14.50 Emofad, koreograf Goran Bogda- novski (pon.) 15.35 Circom Regional - oddaja Tv Maribor 16.05 Minute za... 16.35 Mostovi - Hidak (pon.) 17.05 Dok. film: Zimske olimpijske igre (2. del, pon.) 18.00 Magazin v alpskem smučanju 18.30 Zimske Olimpijske igre Vancouver 2010, Olimpijski studio 18.55 Nordijsko smučanje: skoki, srednja skakalnica, kvalifikacije, prenos 20.00 Olimpijski studio 20.30 Dok. serija: Druga stran genialnosti 21.20 Nan.: Zakon v modrem 22.20 Film: Mesec iz porcelana 23.55 Film: Usodna fantovščina (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.00 17.40 18.00 18.15 18.20 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.15 22.45 Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Vesolje je... Športna oddaja Film: Havaba Rose Glasb. odd.: In orbita Kuharski recepti Zlatko Zakladko Ali me poznaš Pravljice Mike Make Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes Aktualnost Ciak Junior Potopisi Dok. odd.: Princ alp Globus Arhivski posnetki 1 Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in videostrani 10.00 Novice 19.00, 0.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Miš maš Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura Objektiv Razgledovanja Gea Zelena bratovščina 23.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldnan in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30-15.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.0010.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.30-20.30 Olimpijski (na)val, Vancouver, 1. dan; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ol., smučarski skoki, kvalif., srednja skakalnica; 20.03 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 12 Nedelja, 14. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 6.16 in zatone ob 16.00 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obremenilen. Pri občutljivih ljudeh se bodo še pojavljale vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 3.37 najnižje -15 cm, ob 9.11 najvišje 41 cm, ob 15.52 najnižje -61 cm, ob 22.32 najvišje 40 cm. Jutri: ob 4.06 najnižje -18 cm, ob 9.40 najvišje 40 cm, ob 16.16 najnižje -58 cm, ob 22.52 najvišje 41 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................300 Piancavallo..........150 Vogel.................135 Forni di Sopra........150 Kranjska Gora........115 Zoncolan..............75 Krvavec..............135 Trbiž..................150 Cerkno...............130 Na Žlebeh...........230 Rogla.................125 Mokrine..............170 Mariborsko Pohorje . . 85 Podklošter...........110 Civetta...............180 Bad Kleinkirchheim .110 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER & TOLMEČ O 6/2 JŠS VIDEM O -1/8 PORDENON 0/7 O GRADEC -4/1 TRBIŽ O -7/1 JSl, ČEDAD O GORICA O 0 2/8 o -6/-2 KRANJSKA G. CELOVEC O -4/0 TRŽIČ -3/0 o KRANJ O-3/2 S. GRADEC CELJE -2/1 O MARIBOR O-3/0 PTUJ O M. SOBOTA O-2/1 O C—j LJUBLJANA N. GORICA -2/1 I/o A POSTOJNA 1/9 T/O -5/-1 /v > r"~! ^ KOČEVJE Crnp ^ . T VIDEM O l&i -4/7 O PORDENON -3/6 TRBIŽ O -10/1 ČEDAD O -3/6 O -10/1 KRANJSKA G. CELOVEC O -8/1 O TRŽIČ -10/2 O KRANJ o GRADEC C-3T -6/1 fef M. SOBOTA n O -5/3 MARIBOR 5/3 ' 0"5/2 Ä PTUJ c-^ o --- CELJE -6/3 S" O-6/2 S. GRADEC GORICA O i n O N. GORICA i/n o v LJUBLJANA -8/3 POSTOJNA O-6/2 KOČEVJE N. MESTO -3/3 O ZAGREB -1/2 O REKA 2/7 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme. Ob morju bo dopoldne še pihala okrepljena burja, ki pa bo postopoma slabela. Jutri bo povečini jasno. vreme - V Baltimoru in Washingtonu rekordne količine snega Na vzhodni obali ZDA znova težave zaradi snega NEW YORK - Območje osrednjega dela atlantske obale ZDA v sredo zajelo novo snežno neurje, ki je v Baltimoru in Washingtonu nasulo rekordne količine snega. Letalski promet je bil prekinjen, v Pensilvaniji pa sta se zgodili dve večji prometni nesreči, v katerih je ena oseba umrla, 18 pa je bilo poškodovanih. Prvo neurje je konec preteklega tedna zajelo območje od New Jerseyja na severu do Virginije na jugu in ko se v prestolnici Washington še niso uspeli izkopati izpod snega, je že prišlo novo. Če se bodo uresničile napovedi meteorologov, pa bo še eno sledilo v ponedeljek. Letališče Ronald Reagan v bližini Washingtona je bilo zaprto, do popoldneva pa so namerili 140 centimetrov debelo snežno odejo, kar je za Washington absolutni rekord. V delih zvezne države Maryland pa je v dveh neurjih zapadlo več kot meter in pol snega, kar je prav tako nov rekord. V Marylandu in Washingtonu, kjer niso vajeni tolikšnih količin snega, so oblasti prepovedale delovanje snežnih plugov, med drugim tudi zaradi neizkušenosti voznikov, ki so naredili več škode kot koristi. Že tri dni so zaprti vsi zvezni uradi, sodišča in kongres pa tudi številne šole v ameriški prestolnici. Guverner Pensilvanije Ed Rendell pa je dal zapreti nekaj avtocest. Na eni od glavnih avtocest sta ser zgodili dve večji nesreči, v katerih je bilo udeleženih 25 avtomobilov. Ena oseba je umrla, 18 pa jih je bilo ranjenih. Na zahodu Pensilvanije je brez elektrike okrog 30.000 ljudi, med njimi tudi tisti, ki je nimajo že od neurja konec preteklega tedna. Skoraj meter snega je zapadel Čistilec snega v Washingtonu ansa tudi v delih zvezne države Virginije, kjer je poleg tega pihal veter s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Sneg in veter sta zajela tudi New York, kjer so bila zaprta letališča in šole. Slednje naj bi včeraj, kot je napovedal župan Michael Bloomberg, znova odprli. Zaradi neurja, ki sicer ni bilo tako močno, kot so pričakovali, so vrata zaprli tudi ZN in mestna sodišča pa tudi podjetje za hitro dostavo pošiljk FedEx. Edino slavnih newyorških poštarjev vreme ni ustavilo. Snežiti je začelo zjutraj, potem se je nevihta malce unesla, proti večeru pa se je znova okrepila. Vendar pa so bile temperature čez dan dovolj visoke, da se je sneg hitro topil. Največ dela z vremenom je imela vojska televizijskih novinarjev, ki je zavzela mestne ulice, da so lahko televizije ves dan poročale o tem, kako zunaj sneži. (STA) arabski veleposlanik - Burka Odpovedal poroko z bradato nevesto Težko je vedeti, kdo se skriva za burko ansa DUBAJ - Za arabskega veleposlanika v Združenih arabskih emiratih so se načrti o poroki končali precej klavrno. Veleposlanik je namreč odpovedal poroko, potem ko je ugotovil, da njegova izbranka škili in ima brado, je sredino poročanje časnika Gulf News povzela francoska tiskovna agencija AFP. Veleposlanik se je z žensko, s katero naj bi se poročil, nekajkrat srečal, vendar je bila bodoča nevesta pri tem vedno odeta v naglavno ruto. Za bodoča zakonca je bil usoden podpis poročne pogodbe. Veleposlanik je ob tej priložnosti namreč poskušal poljubiti svojo izbranko, pri tem pa je odkril njene pomanjkljivosti. Veleposlanik je na islamskem sodišču v Združenih arabskih emiratih pojasnil, da ga je v zakon s pomočjo zvijače zvabila nevestina mama. Pokazala mu je namreč napačne slike, pri tem pa trdila, da gre za njeno hči. Sodišče je ugodilo njegovih zahtevi po razveljavitvi poročne pogodbe, ne pa tudi po plačilu odškodnine za vsa darila, ki jih je veleposlanik podaril izbranki, je poročal časnik, ki imena veleposlanika ni razkril. (STA) zDa - Zvezdnik Eastwood kritičen do Obame HAMBURG - Hollywoodski veteran Clint Eastwood (79) je v pogovoru za nemško revijo Stern dejal, da ima ameriški predsednik Barack Obama pomanjkljive vodstvene sposobnosti. Lahko zmagaš na volitvah, toda ali to pomeni, da lahko vodiš državo, se je vprašal Eastwood. Igralec in režiser ni kritičen le do Obame. Čeprav je član Republikanske stranke, je bil tudi oster kritik Obamovega predhodnika Geor-gea W. Busha. V pogovoru za Stern je Eastwood prvo leto Obamovega predsedovanja primerjal z vodenjem Nelsona Mandele leta 1994. East-woodov zadnji film "Invictus" se namreč posveča nekdanjemu južnoafriškemu predsedniku Mandeli.