Glasilo Občine Mengeš marec 2024, letnik XXXI, številka 3 Prostorska preureditev OŠ Mengeš v teku Zoran Jagodič: Dejavni že 70 let Zlatka Zebec: »Kar jaz počnem, je le kapljica v morje. A če ne bi bilo kapljic, tudi morja ne bi bilo.« prof. Tomaž Habe: V Mengšu smo vesel' l'dje Helena Škrlep: Izginjanje mengeških kozolcev OGLASI 70 50 SVETOVANJE, IZMERA, DOBAVA, MONTAŽA Z GARANCIJO Kakovosti dajemo prednost. SVEČANA PROSLAVA SOBOTA, 6. APRIL 2024 OB 20. URI KULTURNI DOM MENGEŠ VABLJENI! 2 Mengšan - marec 2024 1 T: +386 3 470 724 www.montaza-posavec.si | Montaža Posavec UVODNIKK KAZALO Uvodnik ..................................................... 3 Občina ....................................................... 4 Intervju .................................................... 10 Zanimivi Mengšani .................................. 15 Mengeški utrip ........................................ 16 Topole ...................................................... 21 Zanimivo ................................................. 22 Otroški kotiček.......................................... 28 Šport......................................................... 29 Politika .................................................... 32 Pisma bralcev .......................................... 33 Zahvale .................................................... 34 Nagradna križanka .................................... 35 SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Treba jih je oddati v formatih .doc brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v formatu .jpg, in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevek, oddan po tem roku, ne bo objavljen v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. marca 2024. MENGŠAN JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si. Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si • Uredniški odbor: Branko Lipar, Frančiška Hunjet, Milica Tomšič • Uredniški svet: Rok Burja, Aleš Janežič, Franc Hribar, Mojca Likar, Sandi Jaklič, Milan Kralj • Lektoriranje: Oranžna nit, Jaka Geltar s. p. • Grafični prelom: Handi Behrič, Artline d. o. o. • Tisk: Schwarz d. o. o. • Distribucija: Pošta Slovenije d. o. o. • Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, telefon: 01 7247 106, e-pošta: irena.kosec@menges.si • Naklada 3.300 izvodov • Revija izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš. Vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357 • Spletna izdaja Mengšana ISSN 2536-3999 • Fotografija na naslovnici, zadnji strani: Urška Vahtar. Naslednja številka Mengšana izide 16. aprila 2024 Kako ste? Pestro! V marcu praznujemo materinski dan (Gospodovo oznanjenje – 25. 3.), dan očetov (sveti Jožef – 19. 3.), teden med omenjenima praznikoma pa je poimenovan kot teden družine. Predstavljam si, da je to tisto, kar me je - mamo petih otrok - privedlo do uvodnika v Mengšanu. In sem pristala. Jasno, o življenju v družini z majhnimi otroki bi vsak od staršev lahko napisal roman - pa naj ima enega otroka ali pa sedem. Kadar koga od staršev vprašam, kako so kot družina, mi pogosto odgovorijo z besedico pestro. Preden sem imela svojo družino, se mi je to zdelo zelo zanimivo. Sama namreč te besede nisem imela v vsakdanjem besednjaku. Imeti otroke je res posebno doživetje. Včasih je besedica pestro kar preveč mila, da bi opisala stvari, ki se dogajajo. V odgovor na vprašanje, kako ste, včasih podam le nasmeh, spet drugič desetminutni monolog. Pogosto se kdo čudi, kako zmorem vse skupaj - veliko družino, službo, vodenje pevskega zbora v župniji in še kaj. Imam svoje prioritete, sicer pa sem se navadila dolgega seznama opravkov, ki jih odklanjam, prelagam ali poenostavljam. Tako lahko živimo bolj umirjeno in veselo. Večkrat sprejmem pomoč in takrat ni več samo naša družina, ampak je z nami vrsta srečnih in zadovoljnih starih staršev, tet, stricev, prijateljev, znancev … Zato velja zahvala vsem, ki nas, mlade družines, z razumevanjem sprejemate medse in do nas nimate previsokih pričakovanj. Dobro voljo, ki jo prejmemo od drugih, predajamo naprej na področjih, kjer zmoremo. Tako skupnost deluje. In na tak način je življenje znosnejše, predvsem pa mnogo lepše. Neža Hribar Mengšan - marec 2024 3 OBČINA Skupina Palčki in Palčice v novih prostorih Kančeve hiše Najem bivalnih enot za potrebe reševanja prostorske stiske Vrtca Mengeš S prvim marcem so se malčki iz skupine Palčki in Palčice Vrtca Mengeš preselili v nove prostore Kančeve hiše. Skupina se je zaradi prostorske stiske preselila iz prostorov Playboxa, saj tam ni bilo mogoče zagotoviti dovolj igralnic za vse otroke. V poplavah, ki so Mengeš prizadele 4. avgusta 2023, sta bila uničeni enoti Vrtca Mengeš za predšolsko varstvo otrok, in sicer enoti Gobica in Oblaček. Občina Mengeš je nemudoma pristopila k iskanju začasnih rešitev. V novih prostorih imajo otroci na voljo prostorno igralnico, sanitarije, kuhinjo in garderobo, osebju pa je na voljo tudi pisarniški prostor. Koriščenje prostorov je brez plačila najemnine omogočil lastnik, gospod Franc Hribar. Nekatere lokacije začasnih namestitev so se izkazale za neprimerne, zato je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k najemu začasnih modularnih enot. V ta namen je bilo izvedeno javno naročilo za najem modularnih enot za začasne namestitve šestih enot vrtca ob enoti Sonček. Enote bodo predvidoma dobavljene in usposobljene najkasneje do konca prvomajskih počitnic. Navedene enote predstavljajo začasno rešitev do izgradnje novega vrtca na novi lokaciji. Besedilo: Katja Kek za Občinsko upravo • Foto: Občinska uprava Besedilo: Katja Kek za Občinsko upravo Prostorska preureditev OŠ Mengeš v teku Otroci iz skupin Palčki in Palčice so v pomlad zakorakali v novih prostorih. Prijetni prostori v Kančevi hiši omogočajo prijetno druženje in igro. 4 Mengšan - marec 2024 Na delovišču ob Osnovni šoli (OŠ) Mengeš se v sklopu projekta Prostorska preureditev OŠ Mengeš izvajajo pripravljalna in rušitvena dela. Porušen je bil del veznega trakta, del stare telovadnice, v kateri so bili kabineti učiteljev športne vzgoje, in hišniško stanovanje. Za namen nemotenega obratovanja šolske kuhinje je bila potrebna predhodna prestavitev kompletnih instalacij iz veznega trakta, zato je bila v tednu po zimskih šolskih počitnicah motena priprava obrokov v kuhinji. Projekt Prostorske preureditve OŠ Mengeš je v polnem zamahu OŠ Mengeš bo v novi podobi zaživela do začetka šolskega leta 2025/26 Zaradi kompleksnosti izvedbe bo izvajalec za del izvedbe rušilno-gradbenih del na območju sedanje kuhinje in jedilnice (v kleti), avle (v pritličju) in likovne učilnice (v 1. nadstropju) potreboval štiri mesece. Z vodstvom OŠ Mengeš je bila sprejeta odločitev, da bo izvajalec gradbenih del pričel z rušitvenimi deli že v času prvomajskih počitnic, zato bo v maju in juniju organizirana prehrana v športni dvorani. Za vse učence od 1. do 9. razreda bodo zagotovljeni vsi obroki (tj. zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica). Kosila bo zagotovil zunanji izvajalec. Navedena dela bodo predvidoma zaključena do začetka novega šolskega leta, ko bosta (začasno) spet v uporabi obstoječa kuhinja in jedilnica. Ves čas si prizadevamo, da bi bile prekinitve pri pripravi obrokov čim krajše, zato se bo glavnina del opravljala v času poletnih počitnic. Zaključek vseh del je predviden do pričetka šolskega leta 2025/2026. Besedilo: Katja Kek za Občinsko upravo • Foto: Občinska uprava Voščilo ob materinskem dnevu Drage mame, ste kot svetilnik v temi, ki vodi skozi najtemnejše trenutke. Ste vir moči, modrosti in navdiha. Ob letošnjem materinskem dnevu vam izrekam zahvalo za ljubečo podporo in neizmerno moč, ki jo izkazujete svojim najbližjim. Hvala vam za toplino, nasmehe in spodbudne besede, s katerimi v naša življenja prinašate žarke veselja in upanja. Srečen materinski dan. Naj bo dan napolnjen z radostjo in srečo, ki si jo resnično zaslužite. Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš Mengšan - marec 2024 5 OBČINA Novartis Osnovni šoli Mengeš predal donacijo Podjetje Novartis je Osnovni šoli Mengeš predalo donacijo v višini 20 tisoč evrov za opremo nove učilnice za kemijo. Donacijo je ravnatelju šole Sašu Božiču v imenu Novartisa izročil Roman Pogačar, direktor Farmacevtskih učinkovin Mengeš. Dogodka se je udeležil tudi mengeški župan Bogo Ropotar, ki je bil pobudnik donacije. Nova kemijska učilnica v Osnovni šoli Mengeš bo predvidoma zaživela v šolskem letu 2025/26. Donacija predstavlja primer uspešnega povezovanja med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami v naši občini in je pomemben korak za nadaljnji razvoj Občine Mengeš. »Mengeš je edinstveno mesto, saj nudimo dom tako obrtniškim dejavnostim kot naprednim in inovativnim globalnim podjetjem. izboljšanje in podaljševanje življenja ljudi po vsem svetu.« Denarna podpora bo osnovni šoli omogočila bolj kakovostno učno okolje. Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš, je izrazil hvaležnost za podporo Novartisa in izrazil prepričanje, da bo partnerstvo spodbudilo učence k spoznavanju naravoslovnih znanosti in izbiri kariere na tem področju. Besedilo: Katja Kek za Občinsko upravo • Foto: arhiv Novartis Vabljeni k sodelovanju na razpisu za najboljše inovacije Osrednjeslovenske regije GZS, Zbornica osrednjeslovenske regije, vabi, da do 4. aprila 2024 prijavite svoje inovacije na letošnji razpis za najboljše inovacije Osrednjeslovenske regije. Donacija je simbol povezovanja, sodelovanja in razvoja občine Mengeš. Na predaji donacije so sodelovali Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš, Roman Pogačar, direktor Farmacevtskih učinkovin Mengeš in Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš (od leve proti desni).« Hvala Novartisu, da v duhu sodelovanja, tesne povezanosti in medsebojnega razumevanja skupaj z nami ustvarja zgodbo najbolj prijetnega mesta na deželi. Veselimo se vseh nadaljnjih korakov na naši skupni poti,« je povedal župan Občine Mengeš Bogo Ropotar. Novartis z donacijo tako še naprej utrjuje dolgoletno partnerstvo z lokalno skupnostjo. V svojih 70 letih delovanja v Mengšu je namreč vedno igral pomembno vlogo kot zaposlovalec, gospodarski subjekt in podpornik številnih projektov. Po besedah Romana Pogačarja, direktorja Farmacevtskih učinkovin Mengeš, »Novartis z donacijo želi mlade navdušiti nad naravoslovjem, morda do te mere, da bodo nekoč nadaljevali poslanstvo Novartisa in tudi sami prispevali k odkrivanju novih poti za 6 Mengšan - marec 2024 Prijave so odprte za samostojne podjetnike posameznike, samostojne inovatorje, gospodarske družbe, podjetja ali druge organizacijske oblike, ki delujejo na območju Zbornice osrednjeslovenske regije. Na razpis se lahko prijavi inovacije, ki so bile prvič vpeljane na trg ali uporabljene v poslovnem ali proizvodnem procesu v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. marca 2024. Inovacije se lahko za ugleden naziv potegujejo v petih kategorijah: produktno, procesno, trženjsko, organizacijsko ali družbeno. Letošnja rdeča nit razpisa je »Izbrali smo trajnost«, ki v ospredje postavlja pomen trajnosti pri poslovanju podjetij, inoviranju in razvoju. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Besedilo: Katja Kek za Občinsko upravo Za podrobnejše informacije in dostop do razpisne dokumentacije slikajte QR-kodo z uporabo čitalnika QRkod. Voščilo za Veliko noč Drage občanke in občani, Velika noč je čas ponovnega rojstva. Naj bo ta praznični čas zato simbol upanja, novih začetkov in veselja. Naj bodo vaši domovi napolnjeni s toplino in veseljem. Naj bodo praznični dnevi obarvani z obiljem lepih trenutkov v družbi bližnjih. Želim vam veselo Veliko noč. Naj bo polna radosti, miru in blagoslova. Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš Vabilo na spomladansko čistilno akcijo 2024 Vabljeni vsi občani in občanke, da se udeležite tradicionalne spomladanske čistilne akcije, ki bo potekala v soboto, 23. marca 2024. Zbor bo ob 9. uri na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. V okviru letošnje čistilne akcije se bo izvajalo čiščenje nabrežine Pšate. Dela bodo lahko izvajali odrasli, medtem ko bodo otroci razporejeni po drugih lokacijah. Ob prihodu na zbirno mesto bodo udeleženke in udeleženci prejeli vreče za smeti in rokavice. Za primerno obutev (priporočeni so škornji) morajo sodelujoči poskrbeti sami. Zaključek akcije je predviden okoli 11. ure, ko je predvidena tudi skupna malica in pijača. Prisrčno vabljeni k soustvarjanju čistega okolja, ki je odraz naše skupnosti in odsev najprijetnejšega mesta na deželi. Udeležba na čistilni akciji poteka na lastno odgovornost. Se vidimo na prvo spomladansko soboto, 23.marca 2024! Besedilo: Občina Mengeš, TD Mengeš in TD Dobeno • Foto: Vojko Rotar URADNE URE: ponedeljek: 8.00-12.00 in 13.00-15.00 sreda: 8.00-12.00 in 13.00-17.00 petek: 8.00-13.00 01 724 71 00 obcina.menges@menges.si Mengšan - marec 2024 7 AIA – Mladinski center Mengeš KAJ SE DOGAJA? Od 13. marca 2024 dalje Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb strani https://www.facebook.com/aiamladinc, e-mailu: drustvo.aia@gmail.com, spletni strani: https://aia-mcmenges.si/, T:070-732-070 PREDAVANJA IN DELAVNICE (brezplačno) preko aplikacije ZOOM in v mladinskem centru (predhodne prijave) *predavanje GENERACIJA »Z« IN DRUŽBENA PRAVIČNOST, v sredo, 13. 3., ob 18.00 (Florence M. B.) *predavanje CAMINO – PO FRANCOSKI POTI DO KONCA SVETA, v petek, 15.3., ob 17.00 (Zoran F.) *interaktivno predavanje ODKRIJTE SKRIVNOST USPEŠNIH ODNOSOV, v petek, 29.3., ob 17.00 (Emil K.) *predavanje »BULLYING« IN »MOBING« – kako se zaščititi, v sredo 10.4., ob 18.00 (Lucija L. S.) *zoom predavanje KAKO IZ DEPRESIJE, TESNOBE V SREČNO ŽIVLJENJE, v sredo, 17.4., ob 18.00 (Barbka Š.) *predavanje NEPAL – EVEREST, v petek 19.4., ob 17.00 (Zoran F.) *predavanje PERFEKCIONIZEM - IMEJ SE RAD, v sredo, 24.4., ob 19.00 (Andrej P.) DOGODKI IN ANIMACIJE *IZMENJEVALNICA OBLAČIL, v soboto, 16.3., od 16.00 do 19.00, v Mladincu (Tea V., idr.) *ŽENSKI KROG, v ponedeljek, 18. 3., ob 18.00, v Mladincu (Aleksandra M.) *delavnica IZDELAVE NAKITA, v sredo, 20. 3., ob 17.00, v Mladincu (Aleksandra M.) *KAVČ FESTIVAL, v petek, 22.3., ob 19.30, v Mladincu (Dora S.) *ROJSTNO DNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje Delovni čas: OptikaGolavšek Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš T: 01/7237-968 M: 040-284-081 S: www.optika-golavsek.si 8 Mengšan - marec 2024 ponedeljek - petek 8 – 12 in 16 – 18 PLES IN VADBA sobota *HIP HOP: mini 2 ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00 in četrtkih, od 17.00 do 18.00, malčki ob sredah, ZAPRTO! od 16.15 do 17.00; mini v ponedeljek in sredo, od 17.00 do 18.00; mlajši pionirji v torek, od 17.00 do 18.00, v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji v torek in četrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci v torek in četrtek, od 19.00 do 20.00; hip hop mamice v ponedeljek, od 19.00 do 20.00, Sanja T. Slovenska c. 30, 1234 Mengeš *PILATES: ob sredah, od 19.00 do 20.00, Sanja T. *JOGA: ob petkih, od 20.00 do 21.00, Maja M. (v stavbi občine Mengeš) UČENJE IN SVETOVANJE T: 01/7237-968 M: 040-284-081 S: www.optika-golavsek.si *BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente Prepustite se radosti veselega prazničnega časa. Naj bo vaš dom napolnjen z radostjo, mirom in srečo. Preživite čas ob družini in svojih najdražjih. Vesele Velikonočne praznike in lep materinski dan. Bogo Ropotar – Lista povezovanja Lasje so pomemben del naše podobe, krasijo naš obraz, poudarjajo naš značaj in pomembno vplivajo na samozavest in posledično tudi na kvaliteto življenja. Vse življenje lasje stalno rastejo in izpadajo. Povsem normalno je, da dnevno izpade 70–120 las, nekoliko več spomladi in jeseni. Začasno izpadanje las je lahko posledica nekaterih bolezenskih stanj, pomanjkanja določenih snovi v telesu, hormonskih sprememb ali pa večjih stresnih dogodkov. Običajno postane opazno po približno treh mesecih. V teh primerih bo z odpravo vzroka prešlo tudi izpadanje las. Kadar vzroka ne najdemo ali so ob tem prisotni še drugi sistemski znaki (prizadetost kože, vročina, slabo počutje), nikar ne odlašajmo z obiskom zdravnika. Kako lahko preprečimo ali upočasnimo prekomerno izpadanje las? Pazimo na uravnoteženo prehrano z zadostno količino aminokislin (zlasti cisteina) in vitaminov, predvsem vitaminov skupine B. Od mikroelementov je najpomembnejši cink, pa tudi železo, baker, silicij in selen. V kolikor jih s hrano ne zagotovimo v zadostni meri, lahko posežemo po pripravkih s prilagojeno sestavo. Za opazen učinek jih je potrebno uživati nekaj mesecev. Lase lahko okrepimo tudi dermatološko z uporabo kozmetičnih pripravkov, ki pomagajo pri preprečevanju izpadanja las in spodbujajo njihovo rast. Največkrat ti izdelki vsebujejo hranilne snovi, ki krepijo lasne korenine, velikokrat pa tudi posebej razvite učinkovine in komplekse, ki imajo pozitiven učinek na lase in lasišče. Zavedati se moramo, da bo že samo sprememba v načinu življenja najverjetneje koristila ne zgolj lasem, temveč celemu telesu in posledično našemu splošnemu počutju. Vabimo vas, da za dodatne informacije obiščete Lekarno Mengeš in ostale enote Mestnih lekarn, kjer vas pričakuje prijazno in strokovno osebje. Besedilo: Darja Vrtačnik, mag.farm. Bralke in bralci Mengšana O MENGŠANU Hvala za sodelovanje. Uredništvo Mengšana Mengšan - marec 2024 9 OGLASI Voščilo ob materinskem dnevu in Veliki noči Izpadanje las OSREDNJI INTERVJU Zoran Jagodič, predsednik KD Svoboda Mengeš Dejavni že 70 let 10 Mengšan - marec 2024 Bogata kulturna ustvarjalnost Mengša piše zgodbo že več kot 150 let. Letos obeležujemo več častitljivih jubilejev. V naslednjih vrsticah izpostavljamo tri pomembne obletnice na področju kulturnega delovanja, ki jih bomo proslavili letošnjega 6. aprila v Mengšu: 70 let Kulturnega društva (KD) Svoboda Mengeš in 50 let folklorne ter pevske dejavnosti. Mengeš danes lahko v okviru društva ponosno predstavi kakovostno Folklorno skupino (FS) in Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, dve od več nosilnih kulturnih dejavnosti v Mengšu. Pridružujemo se njihovemu kulturnemu prazniku tudi z obuditvijo spominov, njihovih zgodb in uspehov, ki so tlakovane z nesebičnim delovanjem, trudom, odrekanjem osebnim interesom, organizacijo, vodenjem oziroma z ljubeznijo predanim delovanjem v kulturi. Tokrat izpostavljamo folklorno skupino in vodjo ene izmed FS - predsednika KD Svoboda Mengeš Zorana Jagodič, ki je aktivni član FS skoraj od njenega nastanka. S KD Svoboda Mengeš ste povezani skoraj 40 let, s folkloro, torej skoraj z začetki njihovega nastanka. Ko se danes ozrete na vsa ta leta nazaj, kaj bi izpostavili? Prvi pravi stik s »Svobodo« sem imel na deseti obletnici folklorne skupine. To pomeni, da smo s šolsko skupino nastopali na takrat še »njihovem nastopu«. Spomnim se, kako smo v garderobah opazovali »ta velike«, kako se pripravljajo, preoblačijo in hecajo. Za nas je bilo to res nekaj velikega in pomembnega. Težko je drugače najti trenutek, ki bi ga izpostavil. 40 let je vseeno dolga doba. Vsako obdobje je bilo samosvoje, pa vendar sta bila rdeča nit in cilj ves čas enaka. Vaje, nastopi in zadovoljstvo ter druženje po nastopih. Izpostavil bi predvsem sposobnost preživeti, ko ni bilo najlažje. Ko je šla večina fantov k vojakom ali se je zgodila menjava generacij in se je preostanek skupine vseeno dobival na vajah, se pogovarjal in vztrajal, dokler se ni zgradilo novo jedro skupine. Ni težko delati, ko je vsega dovolj, težje je to obdržati in se pobrati, ko ni plesalcev, glasbenikov ali pa samo manjka volje. V ljubiteljski kulturi mora biti tudi dovoljeno, da včasih »zmanjka volje«. Srečanje folklornih skupin Slovenije leta 1972 v Velenju. Ena izmed prvih fotografij učencev - folklornikov v OŠ Mengeš, ki jih je vodila Štef ka Mlakar (na levi). Srečanje otroških folklornih skupin Slovenije v Kamniku, maj 1985: Zoran Jagodič in Matjaž Loboda (na desni). Igrali so Pavle Jerše, Tomaž Šinko in Robi Stopar. Veliko Mengšanov pozna učiteljico Štef ko Mlakar, ki je s folklornim krožkom v OŠ leta 1972 začetnica folklorne dejavnosti v Mengšu. Nekaj let kasneje ste bili s svojimi 7 leti že vključeni v njeno skupino. Kako se spominjate omenjenih začetkov? Pravijo, da ti v spominu dolgo ostanejo res pomembne stvari. Vsi vemo, kako predana, pravična in stroga učiteljica je bila ga. Štefka. V tistih časih je bilo tako, da nisi imel prav veliko izbire. Najprej je prišel »pevskar« in pobral tiste s posluhom in nato še »Mlakarca« in »odbrala« folkloriste. Hvala bogu, da nimam posluha. Vsega tega se sicer ne spomnim prav dobro, se pa zelo dobro spomnim svojega prvega nastopa. Padal je dež kot iz škafa. Starši so nas pripeljali v Stahovico Mengšan - marec 2024 11 OSREDNJI INTERVJU Nastop v novih mengeških kostumih v Kulturnem domu v Mengšu ob 40-letnici Folklorne skupine; april 2015 v kulturni dom, ki zdaj žal propada. Nekdo mi je še močno zavezal belokranjske hlače in smo zaplesali Lepo Anko. In od takrat je bilo vse drugače ... Od takrat dalje in vse do danes, kaj vas je pri folklorni dejavnosti vsa ta leta najbolj pritegnilo in vas še danes? Odgovor je enostaven. Človek je družabno bitje. Torej družba, tovarištvo in zadovoljstvo, ko se nekaj lepega naredi skupaj. Neskončne »foto seanse« z domačini v Indoneziji; junij 2015 In druženje je verjetno eno izmed pomembnejših sestavin vašega uspešnega delovanja tudi za ostale člane FS, poleg sveda plesa in ohranjanje ljudskega izročila. Katere zgodbe vas še posebaj povezujejo? Druženje je res zelo pomemben del. Verjetno celo bolj pomemben kot sam nastop. Kot je za kolesarja nagrada spust, 12 Mengšan - marec 2024 je za nas nagrada »after party«. To pa Slovenci res znamo. Po celem svetu držimo družbo pokonci in ponosno predstavljamo Mengeš, Slovenijo. Vse naučimo plesati polko in valček in skupaj pričakati sončni vzhod. Veliko zgodb je nastalo, nekatere so res že legendarne. Nekatere so za v javnost, nekatere pa nosimo samo v spominu in sem pa tja koga spomnimo na njih, ko išče izgovor, da ne bo šel na nastop. Nekateri so šli pri druženju sicer še malo dlje, so poskrbeli, da smo imeli kar veliko nastopov na Bogenšperku ali pred magistratom. In zdaj imamo v mlajših skupinah že kar veliko plesalcev, ki so plod te ljubezni do kulture. In vsi ti mladi člani radi poslušajo naše zgodbe, ki vedno znova prihajajo na dan kot zgodbe o vojakih, s to razliko, da jih rada govorijo tudi dekleta, ki si reees veliko zapomnijo. Vaš repertoar plesov je širok - od mengeških, gorenjskih, štajerskih, belokranjskih, primorskih do poljanskih oziroma prekmurskih plesov. Kateri plese najraje plešete folklorniki oziroma nad katerimi je najbolj navdušeno občinstvo? Slovenija je res pestra in raznolika. »Napadali« so nas iz vseh strani in težko najdemo tako majhno državo s tako pestrim izročilom. Tega se toliko bolj zavedamo, ko gledamo na festivalih druge skupine, pri katerih že iz imena države hitro uganemo, kakšen bo ples. Mi pa vedno presenetimo s čim novim, kjer v enem večeru prikažemo tri popolnoma različne in kontrastne splete. Seveda največ plešemo gorenjske plese, skoraj raje pa plešemo plese iz Prekmurja, Primorske, Bele krajine, ker so za nas Gorenjce bolj eksotika in so bolj temperamentni. Se je zgodilo, da smo na festivalu v Indoneziji na nacionalnih večerih mi že kar znali madžarske, slovaške, italijanske in avstrijske korake, da o glasbi ne govorimo. Naši glasbeniki vedno zaigrajo vse. 10 let nazaj se je skupina obogatila z novimi folklornimi kostumi, t.i. pražnjimi oblačili, ki so jih Mengšani nosili med letoma 1870 do nekje 1920. Kakšne posebnosti bi izpostavili pri oblačilih Mengšanov iz omenjenih let in kako se folklorni kostum razlikuje od narodne noše, kajti plešete tudi v slednjih? Res je. Takrat smo postavili na oder nov splet s plesi iz Mengša in okolice in v ta namen smo tudi nabavili nove noše, ki niso bile tipične »gorenjske« oziroma slovenske noše. Edo Reven je naredil raziskavo, pregledal kar nekaj fotografij iz tistega časa, prebrskal literaturo in tako smo dodali nov splet in nov komplet noš oziroma kostumov v naš repertoar. Narodna noša naj bi predstavljala oblačilo, ki se nosi v vsakdanjem življenju ali ob praznikih. V našem okolju tega ni več oziroma zelo redko, ljudje se kar malo sramujejo. V Avstriji je to precej drugače, stilizirane »noše« se nosi povsod, tudi v klubih. Ko pa to nošo postaviš na oder, se le ta »spremeni« v kostum. Pazimo, da je res narejen pravilno, tako kot je bilo včasih, brez modnih dodatkov. Ne smemo si privoščiti »izmaličenja« noše, kot se to dogaja pri marsikaterem glasbenem ansamblu. polnjevati z novimi člani. To še bolj velja za mladinske oziroma mlade skupine kot za starejše, ki se jim življenje več ne spreminja s takim tempom. Največji izziv je obdržati pozitivno atmosfero v skupini ves čas, kjer ni prostora za zamere ali slabo voljo. To je še toliko težje na turnejah, kjer je skupina skupaj 14 dni po 24 ur na dan. Ni prostora za umik, vsako uro lahko doživiš kakšno presenečenje od organizatorja, ves čas moraš biti na razpolago. In takrat pride v skupini prav tudi kakšen ekstra pozitivec, nekdo, ki nikoli ne spi in ves čas dviga vzdušje skupine. Mi ga imamo vedno s seboj, večinoma kar dva (smeh). Zoran Jagodič in folklorniki v Osilnici na pripravah za svečano proslavo 6. aprila 2024 Zbrani pred nastopom na prireditvi »Backove vezilje« Bodo za tokratni 50. jubilej tudi kakšne novosti? Ob obletnici bodo novosti predvsem za publiko, ker se v Mengšu tudi zaradi vseh preteklih dogodkov z njimi nismo predstavili prav pogosto. Naše tri foklorne skupine bodo plesale splete, ki so jih plesale v zadnjih nekaj letih na območnih in državnih srečanjih in z njimi dosegle lepe uspehe. Folklora mi prinaša dobro družbo in adrenalin pred nastopom (»le kdo se bo pa danes zmotil?«). Navsezadnje sem še ženo spoznal pri folklori. Še vedno trdi, da še dobro, da sva pri folklori, sicer ne bi nič sveta videla. Matjaž Loboda, dolgoletni član FS Svoboda Mengeš Večkrat se je omenjalo, da je izziv mlade obdržati dlje časa v skupini zaradi odraščanja, študija v drugih krajih, tudi kasneje glede službenih obveznosti, družine, ki si jo ustvarijo. Katere izzive, poleg omenjenih, ki so bili in so prisotni, bi nasploh izpostavili pri folklornih skupinah oziroma tudi nasploh v društvu? Tako kot ste omenili. Izziv je najprej ustvariti skupino, ki se razume, ustvariti jedro, okoli katerega potem skupina živi in deluje. Drugi izziv pa je to obdržati oziroma pravočasno do- Udeležujete se tudi mednarodnih folklornih festivalov in tako uspešno predstavljate slovensko pesem in plesno izročilo širom sveta. Glede na izkušnje z drugimi narodi, kako ponosni smo na svoje korenine Slovenci? Slovenci smo ponosni na svoje korenine in smo patrioti. Je pa res, da tega mogoče ne kažemo na široko in glasno. Ljudje po svetu oziroma drugi plesalci na splošno kar dobro poznajo Slovenijo in vedno povedo kako se jim zdi lepa, kako so ljudje prijazni in takrat smo ponosni. Na festivalih Slovenci na splošno veljamo za nekonfliktne skupine, točne in kvalitetne, kar nam tudi dajo vedeti, in smo spet ponosni. »Folklorna skupina mi predstavlja več kot ples - je moje veselje, druženje s sovrstniki in način širjenja slovenske kulture mladim na lokalnem področju kot tudi mednarodno na folklornih festivalih.« Žan Ogrin, predsednik FS Svoboda Mengeš Tudi kraj Mengeš je z vašo udeležbo na festivalih bolj prepoznaven širom Slovenije in sveta. Kakšne odzive dobite od gledalcev, organizatorjev, ljubiteljev folklorne dejavnosti? Ko prvič doživiš tak festival v živo, je to izkušnja za vse življenje. To so dvorane za več kot tisoč gledalcev, povorke z deset tisoči gledalcev, nastopi na neskončnih trgih. Trikrat smo že bili v Srednji ali Južni Ameriki, kjer so domače skupine res atraktivne. Tam se pleše na vsakem koraku. V trgovini, za štedilnikom, na plaži ... Prireditve so kot karnevali in se vedno najprej ustrašimo, kaj sploh počnemo tam z enimi »mengeškimi plesi«. Vendar kmalu spoznamo, da smo tam mi eksotika in atrakcija. Poznavalci, ki jih ni malo, tudi ne marajo šova, ampak tradicijo, ki jo mi v Sloveniji res zelo dobro in strokovno negujemo. Vedno tudi poskrbimo, da smo dobro založeni s spominki iz Mengša in Slovenije. Lani so v Kolumbiji pred vsakim nastopom tudi zavrteli video o Sloveniji in Mengšu, ki smo ga pripravili. Mengšan - marec 2024 13 OSREDNJI INTERVJU Mladinska FS na Maroltovem srečanju v Žalcu, uvrščena v finale, junij 2022 V Čilu smo doživeli, da nas je po nastopu devetdesetletni gospod eno uro čakal na izhodu in nam izročil spominek in vrtnico, ker smo ga z našim plesom in glasbo popeljali nazaj v domači kraj. Rodil se je v Avstriji. O mladincih so v Indoneziji naredili video in ga predvajali na poročilih. V lokalnih časopisih smo prav Slovenci z našo prepoznavno nošo običajno na prvih straneh. Skupaj z otroško in mladinsko folklorno skupino prejemate tudi veliko državnih oz. občinskih nagrad in priznanj. Mladinska FS je bila nazadnje zelo uspešna na državnem Maroltovem srečanju. Kaj je tisto, kar vas skupine gradi in dela tako uspešne? Če bi bil recept tako enostaven, bi bilo takih skupin več. Pa na žalost ugašajo kot po tekočem traku. Skupina se enostavno zgodi. Seveda delaš na tem, želiš, da se zgodi in gradiš, ampak ni rečeno, če tudi narediš vse prav, da bo. Leta 2022, po koroni, nam je res uspelo. S člansko in mladinsko skupino smo prišli med 12 najboljših skupin v Sloveniji na državno srečanje, mladinci še v finale. Že drugič smo tudi dobili priznanje za najboljšo glasbeno priredbo in izvedbo na državnem srečanju. Čez pol leta je pa lahko povsem drugače. Kakšni so vaši načrti z društvom, za nadaljnjih 10 let ustvarjanja in udejstvovanja pri KD Mengeš? V društvu se že nekaj časa pogovarjamo in trudimo, da bi ustanovili še mladinski pevski zbor oziroma pomladili mešani pevski zbor. Upamo, da nam uspe. Ob tej priložnosti vabim vse, ki si želite peti v mladinskem pevskem zboru ali strokovno pomagati, da se nam pridružite. Imamo tudi želje oziroma ideje o društvenih prostorih, kjer bi dejansko zopet zaživelo društveno življenje. Društvo je dejansko razpršeno po »prostorih« po celi občini in nimamo prostora, kjer bi vedno nekdo bil, kjer bi se po vajah lahko podružili, bi se srečevali, člani, mladinci, otroci, pevci in folklorniki. Brez godcev, pevcev in plesalcev, ki vsi skupaj ustvarjajo folklorni ples, ne gre. Kdo vse je pomembno krojil vašo zgodbo v teh 50-ih letih? To vprašanje je zame res težko. Sam ne bi izpostavil nikogar. Vsak je pomemben, čisto vsak. In vsak svoj čas. Tako tisti, ki pride samo na nastop, kot tisti, ki ves čas »visi« v garderobi. Vsak opravlja svoje delo, kar najbolje zna in hoče. Glasbenik igra, pevec poje, plesalec pleše. Glasbenik lahko igra sam sebi, a mu to nič ne pomaga, ker brez plesalcev ne bi prišel do vulkana v Čilu na primer in obratno. Jaz kot vodja pa moram vedeti, koliko kdo zmore oziroma koliko se komu da, da ne zahtevaš 14 Mengšan - marec 2024 preveč, ker to je le ljubiteljska in popolnoma prostovoljna dejavnost, za katero nihče ne prejema plačila. Tudi vodja brez skupine nima kaj početi. Vsak na koncu najde svojo vlogo, v kateri se dobro počuti in skupina že naredi tako, da se vsak usede na svoj prostor in se medsebojno motivira. Ko se začne znotraj skupine kazati s prstom kdo je naredil več, kdo manj, ni več dobro. To je sicer moj osebni pogled, ki ga zagovarjam. »Folklora mi predstavlja družabno življenje, socializacijo, sprostitev, rekreacijo, nova ustvarjanja, veliko zabave in potovanj. Prav posebni so nastopi v tujini, na turnejah, kot temu rečemo folkloristi, kjer ob spoznavanju novih krajev in ljudi še posebej začutiš pripadnost, nekakšen ponos do svoje domovine, kulture in dediščine, ki jo predstavljaš. Res je lep občutek, ko dobiš spontan aplavz publike, kar ti poplača ure in ure vaj, priprav in učenja in s tem dobiš vedno znova in znova potrditev, da si si izbral pravi hobi.« Edo Reven, dolgoletni član FS Svoboda Mengeš, mentor in koreograf V soboto, 6. aprila ob 20. uri organizirate svečano slovesnost, ki bo obeležila tri jubileje – 70. obletnico Kulturnega društva Svoboda Mengeš ter 50. obletnico delovanja mešanega pevskega zbora in folklorne skupine. Res je. Predvsem bi radi po dolgem času predstavili celotno društvo, vse skupine spet skupaj na enem večeru. Mešani pevski zbor in vse tri folklorne skupine. Obljubimo, da se bomo res potrudili in vas lepo vabimo na prireditev. Kaj bi želeli sporočiti oziroma še dodati za konec pogovora? Želim, da bi se ljubiteljska kultura obdržala še dolgo časa. Ne podpiram rangiranja in razvrščanja skupin, kar mislim, da je slabo za ljubiteljsko kulturo. Žal smo tudi sami padli pod to in se hitro pohvalimo, kaj smo dosegli na državnem, kar pa ni dobro, saj to uničuje ljubiteljsko kulturo. Tako kot v življenju imamo v Mengšu srečo, da smo v okolju in občini, ki nas podpira in imamo takoj boljše možnosti za uspeh kot katera druga skupina, ki morda dela več in bolje. Želim si tudi, da bi se nam vsem tempo življenja malo spremenil, da bi našli čas za obisk takih prireditev in tudi za pogovore in druženja po prireditvah. Spraševala: Urška Vahtar • Foto: arhiv KD Svoboda Mengeš in Zorana Jagodič, Urška Vahtar Zlatka Zebec »Kar jaz počnem, je le kapljica v morje. A če ne bi bilo kapljic, tudi morja ne bi bilo.« V obdobju našega življenja je malo ljudi, ki te prevzamejo, se naselijo v tvoji duši in tam tudi ostanejo. Odlikuje jih izredna skromnost, so pač navadni ljudje. A ko jih bolje spoznaš, opaziš, da žarijo bolj od zvezd na nebu. Niso pa samovšečni in polni lastne hvale. Res ne maram ljudi, ki se radi sami hvalijo. Prepričana sem, da te mora opaziti okolica, kjer živiš ali ljudje, s katerimi se družiš. Samo ta priznanja nekaj veljajo. Za mene so ZLATA. To sem Zlatki že večkrat napisala in še večkrat ji bom. Ne spominjam se najinega prvega srečanja. Spominjam pa se mnogih nadaljevanj. Zlatka je bila prisotna na vseh dobenskih dogodkih. Tam ni bila samo kot obiskovalka. Uporabili smo jo za razna pripravljalna in pospravljalna dela ob akcijah. Nikoli ni rekla NE. Povabila sem jo na pogovor, ki naj bi meni in vam odkril nepoznane vsebine iz njenega življenja. Ni bilo vedno vse gladko. Večkrat prehojen »križev pot« se je srečno končal. Zlatka je naredila nov korak, ker verjame v zmago. Tole je njena zgodba: Prihod v Mengeš V Mengeš smo se preselili januarja, leta 1987. Spomnim se, da je bilo ogromno snega in huda zima. Začetki so bili težki. V stari hiški smo si urejali skromen dom, se privajali na novo okolico ter sklepali nova prijateljstva. Moji začetki aktivnega sodelovanja so se začeli, ko sem vstopila v lokalno politiko in bila tudi dvakrat svetnica v OS. Na začetku se mi je zdelo vse v redu, kasneje pa sem ugotovila, da politika Bolezen Prišlo je leto 2013 in diagnoza RAK. Takrat se mi je življenje obrnilo na glavo. Spraševala sem se zakaj jaz in koliko časa mi je še ostalo. Začel se je boj na dolge proge in abonma na OI. Operacija, obsevanje, nihanje počutja, žalost. A sem si rekla: Punca, borila se boš. In sem se borila. V veliko oporo mi je bil moj partner, ki je maratonec in ve, kaj se pravi »tek na dolge proge«. Največ volje in pozitivne energije sem dobila v dolgih sprehodih po gozdu. Hvala bogu in vsem angelom, ki so mi stali ob strani, da sem ta težek boj dobila- Od takrat mojo roko krasi zapestnica z napisom NEVER GIVE UP. To je tudi moj življenjski moto. Humanitarna dejavnost Že pred boleznijo sem delala kot prostovoljka na večini tekaških maratonov po Sloveniji. Po končanem zdravljenju pa sem začutila, da moram delati nekaj dobrega tudi za druge, predvsem za otroke, ki živijo v pomanjkanju. Kot članica skupine »Mengeške 100tkice« vsako leto ob Božiču s pomočjo prijateljev in znancev obdarimo eno družino v stiski. Lani smo obdarili stanovalce doma Svete Katarine in jim pripravili en lep prazničen večer. Pomagala sem tudi dvema ukrajinskima družinama, ki sta se pred dvema letoma zaradi vojne preselili v Mengeš. Za otroke sem priskrbela dve kolesi, rolerje in oblačila. Še veliko je bilo akcij. Omenila sem le tiste, ki so se najbolj zarezale v mojo dušo. Sodelovanje v društvih Tega je kar nekaj. Že vrsto let sem v športnem društvu Timing Ljubljana, članica TD Dobeno, Mengeške stotkice, Društvo upokojencev Mengeš, prostovoljka Karitas Mengeš. Od letos sem tudi članica Planinskega društva Mengeš. Povsod se trudim biti aktivna in pomagati tam, kjer so potrebe največje. Hobiji in prosti čas Ker sem od leta 2014 invalidsko upokojena, imam veliko časa, ki ga rada izkoristim za vse dejavnosti, ki sem jih naštela. Ostali prosti čas pa preživim v naravi, gozdu. Zelo rada nabiram gobe, borovnice … Uživam na kolesu in hoji v hribe. Pred boleznijo sem bila štirikrat na Triglavu. Imam veliko željo, da bi še enkrat stala tam gor. Če bo Bog dal, rada rečem. S partnerjem tudi veliko potujeva. Precej časa preživim v Halozah, kjer imam velik vrt. Tam dela nikoli ne zmanjka. Končala bom z eno lepo mislijo Mati Tereze: Kar jaz počnem, je le kapljica v morje. A če ne bi bilo kapljic, tudi morja ne bi bilo. Ja, to je naša ZLATKA. Mengšanka, Dobenka, predvsem pa Slovenka z velikim srcem in je lahko vzor v vseh prizadevanjih za sočloveka. To je njeno poslanstvo. Na vrsti smo MI, da ji pomagamo pri nadaljevanju njene pravljice. Vsi smo igralci, le nekdo pa ima glavno vlogo. Zlatka, ostani še naprej ZLATA. Besedilo: Frančiška Hunjet • Foto: Arhiv Zlatke Zebec Mengšan - marec 2024 15 ZANIMIVI MENGŠANI ni za mene. Motilo me je, da v ključnih trenutkih svetniki niso stopili skupaj. Prevladale so politične ambicije. MENGEŠKI UTRIP V Mengšu smo vesel' l'dje Ta slogan iz Mengeške koračnice je bil vodilo 56 glasbenikom Mengeške godbe, ki so razpoloženi in polni pričakovanj pred množico 1300 poslušalcev sproščeno in veselo prišli na oder Športne dvorane v Mengšu. Še več energije jim je na oder prinesel razigrani, dobro razpoloženi dirigent, ki je še pred napovedovalcema z godbeniki izvedel skladbo Pod marelo. Rdeča nit 40. prireditve Pod mengeško marelo so bile uspešnice ansamblov, ki so na različne načine povezani z Mengeško godbo. Kot prvi ansambel so nastopili Slovenski muzikantje, ki bodo drugo leto praznovali 60-letnico delovanja. Kar nekajkrat doslej so s svojim ustanoviteljem, kitaristom Andrejem Smolejem, nastopili na »Mareli«. Član kvinteta je tudi godbenik Primož Kosec. Zaigrali in zapeli so Muzika ti krila da, En, dva, tri hopsasa in Vabijo planine. Sledila je predstavitev obeh povezovalcev: Janje Ulage, ki je ljubiteljem narodnozabavne glasbe znana kot urednica Radia Veseljak, in Franca Pestotnika – Podokničarja. Skupaj z godbo so pevci Mihael Možina, Oto Pestner in Maja Šturm Razboršek zapeli Veselega Ribnčana Andreja Blumauerja. Skladba je najbolj znana v izvedbi Ansambla Franca Miheliča. V odpevu skladbe so si godbeniki izborili svoj zvočni prostor in uživali v igranju. Matija Škrlep, trobentač Mengeške godbe, je še s petimi člani in pevko zastopal ansambel Kerlci. Zaigrali so sentimentalni valček (z operetnimi harmonijami) Dežnik za dva in polko Daj mi poljub v molovski ruski melodiki. Na Mareli je pogosto nastopil istoimenski ansambel, v katerem je igral Primož Kosec, ki je posebej za to priložnost za Mengeško godbo priredil svojo skladbo Iz Bleda v Bohinj, ki sta jo zapela Julija in Žan Avbelj. V izvedbi godbe s pevcema Sebastjanom Fabčičem in Darjo Kosec (Darja je pela že na drugi Mareli) smo slišali uspešnico Alpskega kvinteta – skladbo Jožeta Antoniča, Vinka Šimeka in Ivana Prešerna - Žana »Od nekdaj Kranjice so lepe bile« oz. Kranjsko dekle. Veseli Begunjčani, katerih član je tudi godbenik Robert Požar, so ljubitelji Avsenikove glasbe. Zaigrali so valček Jadraj z menoj in polko Vsepovsod smo mi doma, dodali pa še Raj pod Triglavom. Brez sponzorjev bi prireditev mengeški godbeniki težko izpeljali. Posebno pomembno je bilo, da so občinski svetniki in župan z vso energijo stopili v poplavno obnovo športne dvorane, da je ta lahko gostila 40. tradicionalno prireditev Pod mengeško marelo. Kvintet Dori, priljubljeni ansambel v Mengšu, katerega član je tudi godbenik Boštjan Per, so v spomin na legendarnega Lojzeta Slaka skupaj z godbo zapeli V dolini tihi. Napovedovalec nas je spomnil, da je pesem tudi v rokerskih vrstah izredno priljubljena. Zadnjo kitico je ob lučkah mobilnih telefonov s pevci in godbo zapela vsa publika, v skladu z veselim razpoloženjem bolj »na horuk«. Ivan Sivec, ki je 15 let pisal scenarije za prireditev, je izjavil, da so bili pevci v dvorani najboljši zbor v Sloveniji ta hip. Na odru so se mu pridružili še drugi sooblikovalci Marele: Franc Kompare kot pobudnik prireditve, Lojze Pišek - tedanji predsednik Mengeške godbe, Janez Per ter Lado Kosec, ki je bil kar 25 let njen organizator. Po prejemu spominskih daril so zaigrali veterani Mengeške godbe, ki jih po Vinku Sitarju vodi Janez Per. Godbo 16 Mengšan - marec 2024 sta požlahtnila domača pevca Julija in Žan Avbelj, ki sta ob dobri spremljavi Veteranov zapela Kdo so pa to? in Kam le čas beži, z zelo aktualnim besedilom »v srcu pa je lepo, kot je nekdaj bilo«. Pri naslednji skladbi je ob godbi s solo nastopom briljirala obetavna mlada tolkalistka Neli Per (ksilofon), ena izmed 16 članov godbe iz družine Per. Ponoven dokaz, kako »družinska tradicija« plemeniti društveno delovanje. Da je bil uspeh enkraten, je potrdil še dirigent, saj so Adamičevo skladbo Cik-cak zaigrali še enkrat v hitrejšem tempu, ki mu je bila Neli kos s svojo virtuoznostjo. Za intermezzo nas je s šalami »Ej lojtra šiba« zabaval Podokničar. Že na lanski Mareli so nas prijetno presenetili člani Šmarnogorskega kvinteta s pevcema Ano Plahutnik in Žanom Avbljem (sicer oboistom in flavtistom godbe). Uigrano so odmuzicirali kar dve polki – Pogumno na ples (Dekle, korajža velja) in Moj fant je veternjak. Godba nas je razveselila z naslednjima skladbama: Burnikovo Vračam se v Slovenijo skupaj s tercetom Alpskega kvinteta in Avsenikovo Nasvidenje z barvno usklajenima pevkama Ano Plahutnik in Anjo Šink. Ponovno so zaigrali člani kvinteta Dori s kitaristom Antijem Gubenškom, ki je zapel valček Leti, leti lastovka in polko Verjemi in zaupaj. Prišel je trenutek težko pričakovanega nastopa Ansambla Saše Avsenika. Odličen, uigran, pa vendar vse preveč skomercializiran »show« nastop, ob katerem zbledi nekdanja perfekcija in prefinjenost igranja ansambla Slavka in Vilka Avsenika. Zaigrali so Na avtocesti in Štajerka, frajerka. Skupaj z godbo so »nažigali« Zdaj objemi me spet in Ena bolha za pomoč. Da je godbenikom ta stil glasbe najbližje, se je pokazalo v skladbi Andreja Smoleja Veseli muzikant, saj so se ponovno razživeli, dodatno energijo pa jim je s svojim pristopom, gibčnostjo in muzikalnostjo dodal še dirigent Dimitrij Lederer. Pri tej skladbi se je godbenikom pridružil tercet ansambla Kerlci. Žal klarinetista Vinka Sitarja, enega od prvih akterjev Alpskega kvinteta, ni bilo na prireditev, je pa to mesto zapolnil njegov prijatelj in vodja ansambla - skoraj bi lahko rekli »maskota« - baritonist Janez Per. Domovinska čustva je v poslušalcih obudil Oto Pestner, legenda slovenske zabavne glasbe in avtor priljubljene skladbe Ljubim te, Slovenija. Veseli me, da kljub mojstrstvu na instrumentih, kristalno čiste trobente, mehkobe klarineta, čvrstega ritma kitare in basa, ter nevsiljene, a prisotne harmonike, ostajajo zvesti »muziki«, ki jo vedno postavijo na prvo mesto. Ob valčku so zaigrali še polko Mladi lovec, posvečeno lovskemu društvu, in pa Janezov hit – Polka s pozavno. Podokničar je k besedi izzval še predsednika Mengeške godbe, Gregorja Žuna, ki je v spontani zahvali poudaril še, da je prireditev praznik Marele, praznik Mengša in vse slovenske narodnozabavne glasbe. Tako, kot se je prireditev začela, nas je uigrana, dinamično razgibana in muzikalna Mengeška godba pripeljala do zaključne skladbe V Mengšu smo vesel' l'dje. Tudi v tej skladbi se je ponovno izkazal dirigent, ki ni dopustil, da bi odlično razpoloženje na odru in v dvorani izvajalce zapeljalo v kričeče in neobvladano »nažiganje«. V takem razpoloženju publika ne spusti izvajalcev z odra, zato so godbeniki za slovo pred drugim delom (večer za ples z Ansamblom Saše Avsenika) zaigrali še legendarno Avsenikovo Na Golici. Za odličen večer slovenske narodnozabavne glasbe z jagodnim izborom skladb gre zahvala vsem nastopajočim, predvsem pa godbi, in ostalim, ki so 24. februarja 2024 pripomogli k realizaciji 40. prireditve Pod mengeško marelo, ki je bila hkrati tudi uvod in povabilo v praznovanje 140-letnice Mengeške godbe. Besedilo: prof. Tomaž Habe • Foto: Vido Repanšek, Simon Golobič Mengeška godba, 40. Pod mengeško marelo Sooblikovalci »Marele«: Franc Kompare kot pobudnik prireditve, Lojze Pišek - tedanji predsednik Mengeške godbe, Janez Per, Ivan Sivec, ki je 15 let pisal scenarije za prireditev, ter Lado Kosec, ki je bil kar 25 let njen organizator, predsednik MG Gregor Žun ter povezovalca Janja Ulaga in Franc Pestotnik - Podokničar. Alpski kvintet z Otom Pestnerjem ter legendo Janezom Perom. Ansambel Saše Avsenika je navdušil s starimi in novimi uspešnicami. Cik-cak polka in obetavna mlada tolkalistka Neli Per (ksilofon), ena izmed 16 članov godbe iz družine Per. Ponoven dokaz, kako »družinska tradicija« plemeniti društveno delovanje. Šmarnogorski kvintet z godbenikom Žanom Avbljem. Mengeška godba in Kvintet Dori z godbenikom Boštjanom Perom. Tolkalska sekcija Mengeške godbe. Odličen pevski duet, mati in sin - Julija in Žan Avbelj. Slovenski muzikantje, pri katerih igra Primož Kosec, avtor odličnih priredb za Mengeško in druge godbe. Mengšan - marec 2024 17 MENGEŠKI UTRIP Društvo upokojencev Mengeš Program dejavnosti za leto 2024 Gremo naprej in navzgor! Pridružite se nam! Udeleženci navedenih aktivnosti sodelujejo v vseh programih na lastno odgovornost in v skladu s predpisi. Društvo oziroma izvajalci pri tem ne prevzemajo nobene odgovornosti. AVTOBUSNI IZLETI 18. 04. 2024 ● Dravograd, Hidroelektrarna, Dvorec Bukovje 23. 05. 2024 ● Z vlakom v Novo Mesto, z ladjico po Krki 20. 06. 2024 ● Morostig – Koliščarji na Ljubljanskem barju 25. 07. 2024 ● Hrvaška istra, kopanje v Balah 22. 08. 2024 ● Grad Hochosterwitz, Gosposvetsko polje, Celovec 19. 09. 2024 ● Pivška Jezera, Ilirska Bistrica, Grad Prem 17. 10. 2024 ● Šentjernej, Hrovača, Sodražica 14. 11. 2024 ● Martinovanje - Črnomelj 19. 12. 2024 ● Izlet v neznano Vodi: Marija Štebe, m: 040 502 650 DRAMSKO-RECITACIJSKA SKUPINA Srečanja ob torkih od 10.00 do 11.00 ure v prostorih DU Mengeš. Vodi : Matjaž Repnik DRUŽABNA SREČANJA Predvidoma vsak prvi petek v mesecu. Obvestila bodo v oglasni omarici društva. Vodi: Milena Aleš BACKOVE VEZILJE Vsak četrtek od 18.00 do 20.00 ure v Župnijskem domu. Vodi: Vida Burnik ŠPORTNO-REKREACIJSKE DEJAVNOSTI KOLESARJENJE Kolesarjenje se izvaja po bližnji in daljni okolici vsako sredo v terminu april–oktober 2024, odvisno od vremenskih razmer. V zimskem času ne kolesarimo, izvajamo pa nezahtevne pohode v okolici Mengša. V juniju se bomo udeležili tradicionalnega srečanja kolesarjev-upokojencev PZDU Gorenjske v Naklem. Obvestila bodo objavljena v oglasni omarici društva. Vodi: Ivanka Roudi, m: 041 704937 18 Mengšan - marec 2024 POHODNIŠTVO IN PLANINARJENJE Pohodi na planinske ture so na programu enkrat mesečno, praviloma v soboto. Prilagojeni so letnemu času, vremenskim razmeram in željam udeležencev. Obvestila bodo objavljena v oglasni omarici društva, na Facebook strani in po e-pošti vsaj 5 dni pred odhodom. Za varnost na pohodu odgovarja vsak sam! Vodi: Tone Janežič, TEL: 041 782 989, e-pošta: janezictone@ gmail.com REKREACIJA: TELOVADBA ŽENSKE Rekreacija je v domu ŠD Partizan Mengeš, Slovenska c. 39 Vsak torek od 8.30 do 10.00 ure. Vodi: Marjanca Lavrič Vsako sredo od 8.00 do 10.00 ure. Vodi: Jožefa Janežič BALINANJE Redne vadbe potekajo 3x tedensko na balinišču Balinarskega kluba Mengeš ter se družimo v njihovih prostorih. Ženska skupina ob sredah od 9.00 ure dalje, moška ob petkih od 9.00 ure dalje, mešana ob ponedeljkih in sredah od 17.00 ure dalje. Vodi: Ficko Majda, m: 031 239 455. IZOBRAŽEVANJA TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsak četrtek v prostorih društva od 16.00 do 17.00 Ure Vodi: Marjanca Šušteršič RAČUNALNIŠTVO Individualno izobraževanje v Knjižnici Mengeš, v delovnem času ROKODELSKE DEJAVNOSTI Vsak torek od 15.00 do 17.00 ure v prostorih društva Vodi: Majda Repnik BEREMO KNJIGE Vsak prvi ponedeljek v mesecu od 19.15 do 20.30 ure, v Knjižnici Mengeš Vodi: Urša Stritar PEVSKI ZBOR - ZBIRAMO PRIJAVE Vsako sredo od 9.00 do 11.30 ure, v Glasbeni šoli Mengeš Vodi: Andreja Polanec DU Mengeš, Trdinov trg 14, 1234 Mengeš, e-pošta: du.menges@gmail.com Uradne ure: vsak četrtek od 9. do 12. ure Tajnica Roudi Ivanka, m: 041 704 937; Predsednica Štebe Marija, m: 040 502 650 Besedilo: Štebe Marija, predsednica DU Mengeš Kurenti iz Ormoža obiskali Mengeš In ptice pevke žvrgole … Tudi letošnji februar nam je postregel s sorazmerno toplim, četudi precej spremenljivim vremenom. V Mengšu so se namenili pregnati zimo in ne glede na vse obeležiti pustne dni kot se spodobi, da niti slabo vreme ne bi preprečilo, da bi se naličeni, da svoj pravi obraz skrijejo pred celim svetom, odeti v živobarvne maske in polni energije ter navdiha podali na spomladanski pohod v boj proti zimi. Sredi februarja sem ravno prišel k naši Lovski koči v Mengšu, ko se na dvorišče pripelje sosed, ki mu po domače pravimo Drešarjev Lojze Tinčkov. Po pozdravu me najprej vpraša, če bi dovolili, da na drevo ob naši lovski koči obesi tudi valilnico, ki jo je izdelal sam. Vsaka taka dobrobit pticam je dobrodošla, zato sva skupaj takoj poiskala drevo, na katerega sva obesila valilnico. Izvedba Lojzetove valilnice je kar nekaj posebnega. Na vrhu strehice je pritrjen kavelj, ki se ga obesi na primerno vejo, na spodnji strani pa je podaljšek cevi, da valilnico s primernim drogom dvignemo na vejo. Zanimalo me je zakaj, saj to ni običajno. Povedal mi je, da so ga dolgoletne izkušnje napeljale na to, da vsako leto gnezdilnico očisti notranjosti, tako pa je najlažji način izmenjave. Pa to še ni vsa posebnost: sprednja stran se lahko odpre, saj je na »pantih«, kot pravimo po domače. Da zavaruje vhodno luknjo, jo je ojačal z materialom »pertinaks«, da je drugi ptiči ne povečajo in obenem nimajo dostopa do mladičev. Lojze mi je tako zavzeto pripovedoval o svojem delu z valilnicami, da sem se kar sam povabil k njemu na dom, kjer mi je razkazal vsaj 12 ali 15 različnih valilnic. Nekatere je enostavno vgradil kar v steno kozolca in na debla okoliških dreves. Vsepovsod so tudi krmilnice najrazličnejših oblik, tako da ni čudno, da se novo življenje ptic vsako leto obnavlja v valilnicah. Lojze je tudi pravi opazovalec in poznavalec teh ptic pevk. Najbolj se razgovori o sinicah in sicer o sinici »plavčku«, ki je ena od najmanjših siničk. Pravi, da je v gnezdu pogosto tudi do 12 mladičkov, pri veliki sinici pa do 7, 8. Za plavčka mora biti odprtina luknje 28 mm, za veliko sinico pa 32. Seveda so tu še brglez, vrabec in še kdo, ki se prikrade na pojedine, ki so pri Lojzetu nastavljene skozi vse leto. Zaupa mi, da je v letošnji zimi že pokrmil 20 kg sončnih semen, pa še razne pogače so na ptičjem jedilniku. Pomislil sem, da mnogi ne poznamo sosedov in njihovih dejavnosti: čeprav se poznava in se večkrat pozdraviva na mojih poteh k lovski koči, do včeraj nisem poznal tega njegovega dela. Pomislil sem, kako lepo bi bilo, da bi tudi kakšen osnovnošolski razred prišel k Lojzetu, ker vem, da ne bi bila dovolj samo ena ura, ampak veliko več. Bila bi vzpodbuda, da vsak, ki ima možnost, tudi doma naredi krmilnico ali pa valilnico. Ptice pevke nam potem olepšajo dan s petjem in veliko koristnega (ekološkega) naredijo v naših sadovnjakih in vrtovih. Lojze mi je podaril eno od svojih novih valilnic, ki že ponosno visi na veji naše lipe. Upam, da bo kmalu domovanje kakšni ptici pevki! Hvala, Lojze! Tako se je v soboto, 10. februarja, ‘po pustno’ rajalo tudi v Mengšu. Mladi in tudi tisti z nekaj malega podlage, fantje in dekleta, dame in gospodje, dedki in babice, vsi so se na pustno soboto zavrteli ob zvončkljanju kurentovih zvonov, ki so tudi v Mengeš vnesli pristen pridih pustovanja. Največji sladkosnedci - in tudi tisti, ki so se to le za namene pustovanja odločili postati - so svoje potrebe po dnevnem vnosu sladkorja potešili s slastnimi domačimi flancati, ki so jim pri priči povrnili energijo in vlili zagona za nove pustne vragolije. Kurenti iz Ormoža, ki so se tudi letos odločili za obisk najprijetnejšega mesta na deželi, niso razočarali. Tiste, ki so se jih še v lanskem letu bali, so se letos nasmejali, kdor pa se je z njimi srečal prvič, je hitro doumel, da niso tam zato, da jih strašijo, temveč da s svojim glasnim zvonjenjem preganjajo mraz, zimo in turobnost in odpirajo vrata toplemu, prijetnemu vremenu - pomladi. Poleg iger, smeha in sladkorja pa so se obiskovalci najbolj razveselili sorazmerno lepega vremena. A brez skrbi, organizatorji so bili pripravljeni tudi na dež ali sneg. V ta namen so preuredili prostore Mladinskega centra AIA, kamor bi se pustna zabava prestavila, ako bi jim jo vreme zagodlo. A ker se dobro z dobrim vrača, je bila vsa dobra volja, vsa pozitivna energija, ki jo Mengeš izžareva in daje drugim, bogato poplačana - s sončnim vremenom in najboljšimi flancati. Drage maškare in vsi ljubitelji pustovanja – nasvidenje prihodnje leto! Besedilo in foto: Jože Vahtar Besedilo in foto: Barbara Kopač Aleš Koman, Karneval Mengšan - marec 2024 19 MENGEŠKI UTRIP Prenovljeni prostori Rdečega križa Mengeš Rdeči križ Mengeš je v mesecu februarju dokončno prenovil in opremil svoje prostore v kleti Zdravstvenega doma Mengeš. Naši prostori so bili, tako kot mnogo drugih v našem kraju, v mesecu avgustu v celoti poplavljeni. Uničeno je bilo vse pohištvo in tudi hrana, namenjena socialno ogroženim. Občina Mengeš nam je prostore na novo uredila s pomočjo donatorjev in OZRK Domžale, ki nam je kupil pohištvo, pa smo dokončno opremili prostore. Vsem, ki ste nam pomagali pri prenovi, se iskreno zahvaljujemo. Skupinska slika z nagrajenko Emanuelo Rodica Novice izpod čopiča Likovnega društva Mengeš Bronasto priznanje Emanueli Rodica Emanuela Rodica, članica Likovnega društva Mengeš, je 7. 2. 2024 na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku v Kulturnem domu v Mengšu prejela bronasto priznanje za desetletno aktivno in predano delo na področju ljubiteljske kulture. Aleš Koman med finalisti Na 16. mednarodni likovni nagradi Ex tempore Ptuj Karneval se je uspešno predstavil naš član Aleš Koman, ki ga je strokovna žirija tudi letos uvrstila med 116 finalistov. Njegovo likovno delo Karneval in likovna dela ostalih finalistov bodo na ogled v Galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju in v Mali galeriji Galerije mesta Ptuj do 23. februarja 2024. Ob tej priložnosti so prostovoljke Rdečega križa Mengeš, ki aktivno delujejo v humanitarni organizaciji že več kot 20 let, prejele posebna priznanja, ki jih je podelil predsednik OZRK Domžale Brane Kosmač. Priznanja so prejele: Mimi Aleš, Milena Vode, Stanka Müller in Majda Puklavec. Patronažna služba Mengeš pa je prejela zahvalo za dolgoletno sodelovanje z našo organizacijo. Prostovoljke se bomo še naprej z aktivnim delovanjem trudile zastopati načela Rdečega križa in pomagati pomoči potrebnim. Razstava Diane Magister Korelc Tokrat se v Trdinovem hramu v Mengšu s svojimi likovnimi deli predstavlja Diana Magister Korelc, članica Likovnega društva Mengeš. Spomine na babico je subtilno vpletla v svojevrstno likovno upodobitev, katere rdeča nit so kvačkani prtički. Pričujoča razstava je dokaz, da ta delček preteklosti ne bo izumrl, dokler jih bodo mlajši rodovi znali na ta ali drug način izvabiti iz pozabe. Besedilo in foto: Helena Testen, Estela Podgoršek Besedilo: Upravni odbor KORK Mengeš • Foto: Arhiv KORK Mengeš Avtorici dela: mati in hči Diana in Špela 20 Mengšan - marec 2024 Kot tradicija veleva vas tudi letošnjo prvo soboto po Veliki noči vabimo na naš tradicionalni Trim pohod Rašica. Pohoda se lahko udeležite 6. aprila 2024 s startom med 7. in 8. uro. Vpisno knjižico prejmete na začetku pohoda v prostorih Planinskega društva Janez Trdina Mengeš, Slovenska cesta 28, na velikem parkirišču za kulturnim domom. Pustno rajanje v Topolah TOPOLE PD Mengeš vabi na 38. Trim pohod Rašica Z dežjem na nosu in smehom v srcu Z dežjem na nosu in smehom v srcu se je v soboto, 10. februarja 2024, naša vas prelevila v prizorišče pustnega rajanja, ki ga ne bomo hitro pozabili. Pustne maske so se zbrale pred gasilnim domom v Topolah in kljub rahlemu dežju po vasi ponesle utrip pustnega časa. Povorka pustnih mask je s svojimi domiselnimi kostumi in pestrimi barvami preplavila vas. Ob hišah so nas pozdravljali vaščani in uživali v ogledu pisane parade. Po vrnitvi v gasilni dom so se pustne šeme razveselile krofov in vročega čaja. S polnimi želodci so zaplesale in se prepustile glasbi, ko je Simon spretno raztegnil harmoniko in Jošt zaigral na klarinet. Maske so se v ritmu glasbe vrtele, žirija pa je skrbno opazovala vsak plesni korak in smešno grimaso. Imela je težko nalogo: izbrati najboljše maske. Po tehtnem premisleku so bili razglašeni zmagovalci. Tri najboljše maske so prejele priznanje in veliko čokolado, medtem ko so preostale maske odšle domov s sladkim spominom in manjšo čokolado. Smeh, glasba in razigrani pustni liki so razsvetlili še zadnje zimske dni. Tako smo se z nasmehom na obrazu poslovili od pustne norčavosti in priklicali pomlad. Besedilo: Špela Batis • Foto: Boris Lorber, Miha Batis OPIS POTI: Pot poteka skozi drevored po Linhartovi cesti in Muljavi. Ko pridemo na Rašiško cesto, zavijemo desno proti bajerju (Cegvanca). Za bajerjem nas smerna tabla kmalu usmeri levo in ko pridemo na makadamsko cesto, zavijemo desno proti Dobenu. Na odcepu za Dobeno zavijemo levo proti vasi, kjer je pri gostilni Ručigaj kontrolna točka, kjer v kartonček dobimo prvi žig. Nadaljujemo v smeri vrha Rašice, kjer je ob razglednem stolpu druga kontrolna točka. Sledimo smernim tablam grebenske poti proti Mengeški koči, kjer nas čaka tretja kontrolna točka, od koder nadaljujemo proti Mengeški koči, kjer je cilj pohoda. Pot je lahka in lahko sledljiva, predviden čas hoje je 4-5 ur. Besedilo in foto: Tamara Mravinec, PD Janez Trdina Mengeš Mengšan - marec 2024 21 ZANIMIVO Izginjanje mengeških kozolcev Živim na jugovzhodnem delu Mengša. Nekdaj se je naša Maistrova ulica imenovala Na peščencu, ker je bilo pod plitvo prstjo toliko peska, da so nove hiše dobile material za temelje kar iz gradbene jame. In hiš na naši ulici ni bilo veliko: na desni dve in na levi tri. Vmes pa so bili travniki, njive - in kozolci: Vavretov v križišču z Zadružniško ulico in Kožarjev čez cesto, Bičev vzdolž Flajšmanove delavnice in Dәbračev ob parceli šivilje Johane. Tam, kjer je bil Vavretov kozolec, so sezidali blok trojček, nadomestni kozolec pa so postavili globlje na polju, bolj proti vzhodu. Tudi Bičev kozolec se je umaknil novogradnji, stoji le še Dәbračev in propada. Skoraj ni več kmetov in še tistih nekaj travo danes silira ali balira, kozolci pa so izgubili svojo vlogo. Tudi ni več Šunkarjevega kozolca ob Cankarjevi ulici in Francetovega za njim, vse je pozidano. Francetovi so postavili drug kozolec na polju za bloki na Zadružniški ulici, danes omaguje še ta in tudi Vavretov ima že delno poškodovano streho. Na desni strani poti do Lipc so številni kozolci prav tako izginili … In tako Mengeš izgublja svojo nekdanjo veduto. Žalujem za nekdanjimi kozolci in se sprašujem: mar ne bi kazalo katerega obdržati in z občinsko finančno podporo omogočiti njegovo obnovo? Saj gre vendar za našo arhitekturno dediščino. V Šentrupertu jo znajo ceniti in so postavili celo muzej kozolcev. Bodo res pozidane vse njive do obvoznice, ki je že sicer zarezala v Mengeško polje? Besedilo in foto: Helena Škrlep Kozolci ob poti proti Lipcam, januar 2009 Vavretov kozolec z obvoznice, december 2023 Vavretov kozolec, november 2023 DƏbračev kozolec, december 2023 Vavretov kozolec, december 2023 Francetov kozolec, december 2023 22 Mengšan - marec 2024 Dragocenosti se skrivajo v globinah morja, ničvrednosti plavajo na vrhu voda. (ljudska modrost) V tem in naslednjem mesecu bodo trije datumi spodbudili človeštvo k razmisleku o svojem odnosu do narave in uničujočih posledicah napačnega ravnanja: prvi bo 21. marca, svetovni dan gozdov; drugi 22. marca, svetovni dan voda; tretji pa 22. aprila, svetovni dan Zemlje. Do konca leta jih bo še nekaj, svetovne organizacije pa so jih razglasile zaradi vse vidnejših posledic uničujočega ravnanja z naravo. Ljudje ne znamo več živeti v sožitju z njo. Mislimo, da je narava naša last in da lahko ravnamo z njo, kot da je potrošni material, ki ga zavržeš, ko ni več uporaben. Prevzel nas je pohlep po materialnih dobrinah. Vsega imamo preveč, a še ni dovolj. Naravo ropamo in uničujemo v ozračju, na površju zemlje in v njeni notranjosti, vračamo pa ji odpadke, smeti, strupe. Postali smo naduti, ker razpolagamo s toliko znanja kot še nikoli doslej. Pa ga žal uporabljamo tudi za uničevanje narave, posredno ali neposredno. Smo za to vsi enako odgovorni? Mislim, da ne. »Navadni« ljudje smo odgovorni toliko, kolikor podlegamo »pranju« možganov, ko nas agresivne reklame prepričujejo, kaj vse moramo še kupiti, da bomo srečni. Da ne moreš biti srečen, če nimaš vsega mogočega, kar bo jutri postalo odpaden material na smetišču ali kar v najbližjem potoku ali reki, v gozdu ali pač nekje. Bo že kdo pospravil. Da bo le prostor za novo nujnonujno. Ja, tako je to. Tisti, ki so »manj navadni« ljudje, nosijo težji nahrbtnik odgovornosti. No, ne bi jih našteval. So razni lokalni in državni politiki ter parlamentarni in vladni odločevalci. Pač, oblast. Vsi ti bi lahko marsikaj obrnili na bolje. Gozdovi bi bili urejeni in nam vsem v ponos in korist, saj kar zadeva njihov pomen za splošno zdravje, pripadajo nam vsem. Vodotoki bi bili urejeni skladno z naravno danostjo ter prijazni do vseh živih bitij v njih in ob njih. Zdrava zemlja bi rodila zdravo hrano za vsa živa bitja. Mislim, da za tako hude rane, prizadete naravi, nosi največji delež odgovornosti najbogatejši sloj prebivalstva na svetu. To so tisti, ki vrednotijo svoje premoženje v desetinah milijard dolarjev ali evrov. Povezani so s politiki, da z njihovo pomočjo svoje premoženje še povečujejo. Za naravo in »navadne« ljudi jim je mar le toliko, kolikor jih lahko izkoriščajo. O tem, kako resne so razmere, lahko veliko slišimo ali preberemo, in se zamislimo. Še bolj prisluhnemo strokovnjakom, katerih opozorila so vse resnejša: da se mora človeštvo spametovati, prisluhniti naravi ter živeti v sozvočju njo. Sprejeti dejstvo, da še tako razvita znanost ne more biti kos naravnim silam in zakonom. Poseganje vanje lahko povzroči, da se bo narava, podobna ogroženi ali ranjeni zveri, uprla. Njeni maščevalni udarci bodo požari in potresi, ponekod poplave, drugod pomanjkanje vode ter suše. Življenjski prostor za živa bitja na zemlji bo vse manjši. In ljudje, se bomo naučili na novo živeti? Pa živalske in rastlinske vrste? Že sedaj jih vsako leto ogromno izumre, ker se ne morejo prilagoditi neugodnim vremenskim in drugim razmeram. Naše ožje in širše okolje je narava uničujoče prizadela nedolgo tega. Prijazni potoki ter reke in rečice so kot pobesnele živali planile iz svojih strug ter za sabo pustile pravo razdejanje. Življenje mnogih je bilo v hipu obrnjeno na glavo. Veliko bo treba postoriti, da se bo življenje spet normaliziralo. Sprejem pravih ukrepov mora zagotoviti, da bodo struge omogočile naraven pretok vodotokov, preprečiti je treba onesnaževanje ter zagotoviti normalno okolje za obstoj in razvoj rastlinskih in živalskih vrst, ki sodijo v ta prostor. Za človeška bivališča se je pokazalo, da ne sodijo ob vodotoke. Ko gre za varovanje narave, bomo morali občani in državljani v bodoče postati zahtevnejši. Od politikov in nosilcev lokalne ali državne oblasti bo treba zahtevati več. Ne le besede ali jamranje, kako se nič ne da narediti, ampak dejanja. Vse se da, če je volja. In na volitvah ne bomo glasovali za tiste, ki NE bodo obljubljali le betoniranje in asfaltiranje, marveč za tiste, ki so se že izkazali pri zaščiti narave. Sestavek sem začel z ljudsko modrostjo o vodi, pa naj ga z njo še zaključim. Globoke življenjske resnice se skrivajo v njej, kar pomeni, da so se ljudje vedno čutili tesno povezani z vodo. Bali so se je, a jo vendar spoštovali, ker so poznali njeno vrednost. »Voda je dober sluga, a slab gospodar«. In še: »Ko padeš v vodo, se jezi nase, ne na potok«. Besedilo: Branko Lipar • Foto: Urška Vahtar Mengšan - marec 2024 23 ZANIMIVO Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Izlet po Kettejevih poteh Naš dan se je začel prijetno klepetavo kot vedno. Gospa Jana Ozimek, vodja literarnega krožka v Lipi Domžale, nam je predstavila pričakovanja organizatorja izleta, sledil je prijazen pozdrav predsednika Lipe Domžale, gospoda Marjana Ravnikarja. Vožnja je minevala ob poslušanju gradiva pesnika Dragotina Ketteja, ki je bil rdeča nit programa. Prispeli smo do naše prve napovedane točke: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, ki predstavlja zgodbo o vodi na Kraškem. Ob visokih vodah je v dolini sedemnajst presihajočih jezer. Naša literatka Jana nas je seznanila, da se je v vasici Zagorje šolal naš pesnik D. Kette in v tem kraju je poučeval tudi njegov oče Filip Kette. Omeniti je potrebno kamnite pivške križe - na videz skromne, a dragocene spomenike sakralne dediščine ljudi na tem območju. Ilirska Bistrica, ogled centra mesta in Knjižnice Maksa Samse. Najprej ogled slapa Sušec. Od tu nazaj v mesto, ki je središče občine Ilirska Bistrica, ki zajema vzhodni del Brkinov, Podgrajskega podolja, Reško dolino in gozdnato Snežniško planino. Skozi mesto teče rečica Bistrica, ki daje poseben čar mestu. Kosilo smo imeli na turistični kmetiji Ivankotov in nato smo odšli na Prem, rojstni kraj Dragotina Ketteja. Ogled cerkve sv. Helene, ki je naslednica stare cerkve. Zidana je v psevdoromanskem slogu z izrazitimi baročnimi značilnostmi. Cerkev, vredna ogleda. Stoji v bližini gradu Prem, ki si ga ogledamo kot naslednjega. Nadaljnja pot nas je vodila k ogledu šole, kjer je živel D. Kette v prvih letih življenja, in njegovega ustvarjanja v kratkem ciklu življenja. Nekaj zanimivosti o njem: prozo za otroke, pisma v obliki Zbranega dela, je uredil France Koblar. Za pričujoči izlet gre zahvala gospe Jani Ozimek, ki je predlagala in vodila ekskurzijo, ki smo jo zaključili polni vtisov, od ogledov do recitala Kettejeve poezije. Zahvaljujemo se Društvu Lipa, ki je podprlo in speljalo izlet. Smo v pričakovanju, da bo v novem šolskem letu na programu še kakšen podoben izlet. Besedilo: Majda Šraj • Foto: arhiv društva Lipa Napoved gledališke predstave Lani, v Kajuhovem letu, je glasbenik Darko Nikolovski ustvaril gledališko predstavo, monodramo »Kajuh sem jaz« in se z njo poklonil velikemu pesniku in narodnemu heroju, ki je v Sloveniji pustil neizbrisen kulturni pečat. Dragotin Kette Rojen je bil v Premu pri Ilirski Bistrici 19.1.1876 in 26.4.1899 umrl v Ljubljani. V zgodnji mladosti je izgubil mamo. Na očeta ga vežejo prijetni spomini, predvsem se spominja igranja klavirja. Pri petnajstih letih izgubi očeta, skrbništvo prevzame stric Janez Valenčič. Preživi nekaj burnih let. Vrne se v gimnazijo v tretji razred. Postane član in tajnik literarnega dijaškega društva Zadruga. V tem društvu so bili tudi Josip Murn, Oton Župančič in Ivan Cankar. Bil je nadarjen in razgledan, predaval je v drugih jezikih, poučeval je ruščino. Iz šole so ga izključili, ker ni plačeval šolnine. Preživljal se je z inštrukcijami in novinarstvom. Omenimo nekaj njegovih srečnih dni, ko je živel v Novem mestu, kot najlepši čas. Imel je ugled pravega pesnika. Zahajal je v čitalnico, gostilno in na plesne vaje, radoživi veseljak je bil povsod priljubljen. Zaljubil se je v 16-letno hčerko sodnega svetnika Ano Smolo, z njo pa ni bil nikoli v zvezi. Maturiral je leta 1898 in odšel v Trst, kjer so ga potrdili za služenje vojaškega roka. Kmalu je zbolel za tuberkulozo, odpuščen iz vojske. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je umrl pri prijatelju Josipu Murnu v Cukrarni. V času svojega življena ni ničesar izdal v knjižni obliki. Njegove pesmi je uredil Anton Aškerc, izšle so pod naslovom Poezije. Ostalo poezijo, pesmi in 24 Mengšan - marec 2024 Gre za sodobno reinterpretacijo idej in stališč, ki jih skozi Kajuhovo zgodbo komunicira avtor. To so družbene smernice za graditev boljšega, pravičnejšega sveta, življenjska vedrina, neomajna vera v človeka, borbenost in iskrenost. V glavni vlogi nastopa Inti Šraj, gledališka in filmska igralka, ki nastopa tudi v našem Špas teatru. V unikatni predstavi nas popelje v Kajuhov svet, kjer v zadnjih trenutkih pesnikovega življenja podoživimo njegove najpomembnejše trenutke in skozi njegove pesnitve, ki opisujejo njegovo razmišljanje in doživljanje sveta, spoznamo pravega Kajuha. Ker je bila edina Kajuhova pesniška zbirka natisnjena v 38 izvodih, bo tudi teh predstav le 38. V naši občini, pa tudi za sosednje občine, bo predstava v sredo 17. aprila ob 18. uri v kulturnem domu. Zaradi sodelovanja Občine Mengeš bo tudi brezplačna. Zabeležite ta datum, predstava je vredna ogleda. Besedilo: Mirjan Trampuž, predsednik ZB Mengeš • Foto: Peter Žagar Pika na obisku pri Kekcu Letošnje leto bi lahko razglasili za Vandotovo leto. Pisatelj Josip Vandot se je namreč rodil 15. januarja 1884, umrl pa je 11. julija 1944. Pomeni, da je pravkar minilo 140 let od Vandotovega rojstva v Kranjski Gori, julija pa bo 80 let, odkar je izgubil življenje med bombardiranjem v Trjanski Kuti na Hrvaškem, kamor je bil izgnan kot zaveden Slovenec. »ah, TE ORGLICE« Osrednji slovenski orgličarski dogodek se tradicionalno odvija zadnjo soboto v februarju in tako je na Slovenski dan orglic 24. februarja potekal že 25. mednarodni festival ustnih harmonik »ah, TE ORGLICE«. Glede na okrogli obletnici je po svoje razumljivo, da se je moja junakinja Pika tokrat odpravila Po gorenjskih strminah po Vandotovih stopinjah. Pred tem je namreč v treh posameznih knjižicah obiskala pisateljico Astrid Lindgren na Švedskem oziroma Piko Nogavičko, Božička na Finskem in pisateljico Johanno Spyri v Švici oziroma Heidi. Vse štiri knjižice so izšle pri Založbi Iskreni na Brezovici pri Ljubljani pod uredniško taktirko Leona Jagodica. V knjižici Pika pri Kekcu z glavno junakinjo najprej predstaviva Gorenjsko, nato očeta vseh treh Kekcev, Josipa Vandota, zatem opiševa, kako so nastajali filmi o Kekcu in dve zelo priljubljeni Kekčevi pesmi. Posebno srečo pa sem imel v tem, da sem v zapuščini našel še dve neobjavljeni zgodbici o Pehti in Bedancu, kar bo zagotovo razveselilo vse slovenske ljubitelje tega pogumnega fantiča. V vseh štirih knjižicah pa so tudi dokaj lepe barvne fotografije. Slika je pač najbolj verodostojen dokument časa in kraja. Vse štiri knjižice so sicer namenjene šolarjem, prepričan pa sem, da bodo tudi starejši radi posegli po njih. Kekec je tako in tako narodni junak, kar vsestransko potrjuje tudi moja najnovejša knjižica o njem. Z mednarodnim festivalom ustnih harmonik »ah, TE ORGLICE« želijo organizatorji orglice/ustne harmonike približati čim širšemu občinstvu in predstaviti tako znane, že uveljavljene, kakor tudi manj znane in neznane izvajalce, dvigniti raven igranja in povezati orgličarje in skupine iz Slovenije in iz tujine. Festival pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Trebnje, v sodelovanju z JSKD RS in Zvezo kulturnih društev Trebnje ter ob finančni podpori Občine Mokronog - Trebelno in pokroviteljev. Obiskovalci so uživali v zvenu orglic, ki so zazvenele v različnih glasbenih zvrsteh – od bluesa, countryja in klasike do narodnozabavnih melodij. Sočasno z večernim dogajanjem v Mokronogu se je odvijala tudi premiera spletnega koncerta, na katerem je zaigralo 19 solistov in skupin iz Slovenije, Nemčije, Finske, Rusije in Kolumbije. Na večernem koncertu se je predstavilo 22 solistov in skupin. Seveda so tudi tokrat na sicer jubilejnem festivalu Sejmarji Marjan Urbanija, Hervin Jakončič in Rok Urbanija dodali svoj glasbeni prispevek. Besedilo in foto: Ivan Sivec Besedilo in foto: JSKD OI Trebnje in M. Repnik Ljubezen je močnejša od sovraštva – svetloba luči vedno premaga temo! Lepe, vesele in srečne Velikonočne praznike! Vsem materam pa lep in spoštljiv materinski dan. OOSLS MENGEŠ Mengšan - marec 2024 25 ZANIMIVO Na ogledu informacijske table tudi v Mengšu V ponedeljek, 5. 2. 2024, so imeli učenke in učenci turističnega krožka Osnovne šole Medvode malo bolj praktičen pouk. Z avtobusom so se odpravili na popoldansko raziskovanje Medvod, Vodic, Trzina in Mengša. V vsakem od omenjenih krajev so si ogledali po eno informacijsko tablo, opremljeno s panoramskim zemljevidom, kolesarskimi in pohodniškimi potmi ter znamenitostmi, značilnimi za posamezno območje. Rolanje kot zabava in rekreacija Rolanje je šport, ki ga običajno povezujemo z mladostniško zabavo. Gre za odličen način ohranjanja fizičnega zdravja, ki hkrati prinaša številne druge koristi. Ponuja nam popolno kombinacijo zabave, gibanja na prostem in krepitev mišic. Poleg fizičnih koristi je rolanje tudi odličen način za učenje novih spretnosti in vzpostavljanje trajnih navad za ohranjanje zdravega življenjskega sloga. Eden od najbolj opaznih učinkov rolanja je izboljšanje kardiovaskularnega sistema. Med vožnjo se srčni utrip poveča, kar pospeši prekrvavitev, izboljšuje srčno-žilni sistem ter prispeva k razvoju vzdržljivosti. Poleg tega aktivno sodelujejo mišice nog, hrbta in trebušne mišice. Rolanje je tudi odlična vadba za izboljšanje ravnotežja in koordinacije. V ŠAD Mavrica smo mnenja, da je pomembno, da se otroci že v zgodnjih letih začnejo učiti rolanja, saj za posameznika vsako leto učenje postaja vse težje. Vključevanje otrok v svet rolanja že v zgodnjem otroštvu prinaša obsežne koristi. Ko otroci usvajajo veščine rolanja, se razvijajo v številnih ključnih področjih. Razvoj motoričnih spretnosti, ki je neposredno povezan z rolanjem, predstavlja temelj za uspešno obvladovanje drugih športnih aktivnosti in splošno fizično uspešnost v življenju. Otroci, ki se učijo rolanja, pridobivajo tudi na samozavesti. Vsak premik lastnih meja jim daje občutek dosežka. Poleg tega se otroke spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu. Za njih rolanje predstavlja izjemno zabavno obliko vadbe, ki lahko pozitivno oblikuje njihov odnos do gibanja in športa. Učenje rolanja pri otrocih predstavlja celosten pristop k njihovemu razvoju, ki zajema telesno, čustveno, socialno ter kognitivno sfero. Ta raznolikost koristi otrokom pri njihovem odraščanju, krepitvi njihove samozavesti, vpliva pa tudi na njihovo fizično pripravljenost, ki je ključnega pomena za zdrav življenjski slog in dobro počutje. Table so bile postavljene v okviru projekta »Table Panorama App«. Projekt je uspešno kandidiral na zadnjem javnem razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) Za mesto in vas v prejšnjem programskem obdobju. S projektom, ki se sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se poskuša domače in tuje goste povabiti k preživljanju prostega časa na območju zgoraj omenjenih občin. Učenci so si v spremstvu ravnateljice, učiteljic, predstavnic Občine Medvode in LAS Za mesto in vas ter vodje turističnega krožka in predsednice Turistične zveze Medvode Vanje Ločniškar najprej ogledali tablo v Medvodah. V Vodicah jih je pričakal župan in predsednik LAS Aco Franc Šuštar. Pot so nadaljevali proti Mengšu, kjer jim je glavne znamenitosti občine predstavil predstavnik TD Mengeš Jože Vahtar. Zadnjo tablo so si ogledali v Trzinu ter nato sklenili popoldansko druženje z odlično slovensko malico v Gostilni Mihovec. Projekt »Table Panorama App« se počasi zaključuje. Z izvedenim izletom so se učenci naučili, na kaj je potrebno biti pozoren pri branju zemljevida. Hkrati so tudi preizkusili, kako deluje mobilna aplikacija, do katere se lahko dostopa preko kode QR, ki je navedena na vsaki od tabel. V Mengšu je bilo postavljenih 5 tabel. Vabljeni, da si jih ogledate tudi vi, morda dobite kakšno idejo, kam se lahko odpravite za konec tedna v vaši bližini. Besedilo: Pika Potočnik, vodja vadb ŠAD Mavrica Besedilo in foto: Katarina Godec 26 Mengšan - marec 2024 Čustva in kako ravnati z njimi V sredo, 21. februarja, smo v Društvu AIA – Mladinski center Mengeš izvedli predavanje o čustvih - poslušalci so se nam pridružili v prostorih centra in nas obenem spremljali tudi preko aplikacije ZOOM. Beseda čustvo prihaja iz lat. besede »motus«, kar pomeni gibanje. V angleščini »emotion« podobno pomeni energija v gibanju. Čustva so torej energija, ki se nabere v nas z namenom, da nam pomaga narediti neko spremembo. Čustveno se odzivamo samo na tisto, kar nam je pomembno (potrebe in želje), in kar se dotakne naših določenih vrednost (življenje, poštenost, zasebnost idr.). Bolj ko nam je neka želja ali potreba pomembna, močnejšo energijo (čustvo) čutimo, da gremo v gibanje, da se ta uresniči. Ko nas recimo nekdo razjezi, je naša energija jeze usmerjena v ravnanje, ki bo drugega prisililo, da bo spremenil svoje vedenje. Na predavanju smo si ogledali osnovne funkcije čustev, ki so: • informirajo nas o tem, kaj se dogaja; • pomagajo nam zadovoljiti osnovne želje in potrebe; • obvarujejo nas pred nevarnostmi. Če čustva potlačimo, ne morejo opraviti svojih osnovnih nalog in ostanejo v telesu (psihosomatika) in v naši podzavesti. Tam čakajo na priložnost, da privrejo na plano in največkrat je to takrat, ko smo najbolj šibki in nemočni ter v najbolj neprimerni situaciji. Čustva so energija. Če se jih zavedamo in izražamo, se počutimo energične (žive). Če se jih ne zavedamo, če jih ne znamo izraziti ali predelati in jih tlačimo, v nas povzročajo utrujenost, otopelost in depresijo. »Čemur se upiramo, to vztraja« -C. G. Jung Ne zanikajmo svojih čustev, ne tlačimo jih, ne borimo se z njimi. Spoznajmo se s čustvi in ne bodo nas več vodila, temveč nam služila. Skupaj smo prek izkušenj in primerov pogledali naša osnovna čustva: jezo, žalost, strah, srečo in sovraštvo ter se dotaknili tudi ostalih (zadovoljstvo, upanje, sreča, dolgočasje, ravnodušnost, prezir, užaljenost, zavist, kljubovanje, gnus, trema, tesnoba/ anksioznost, zaskrbljenost, zaupanje, sram, ponos, spoštovanje, krivda, ljubosumje in depresivnost). V nadaljevanju osnovne strnjene informacije posredujemo tudi bralcem: Jeza: Čutimo jo, ko se nekdo vede na način, ki ogroža našo določeno vrednoto. Jeza nas motivira k ravnanju, ki bo drugega prisililo, da bo spremenil svoje vedenje. Žalost: Čutimo jo, ko izgubimo nekaj, kar nam je zelo pomembno. Žalost nam pomaga dojeti, kako pomembno je bilo tisto, kar smo izgubili, ter nam s procesom žalovanja pomaga narediti prostor za nove navezave. Strah: Začutimo, ko ocenimo, da je ogrožena neka naša vrednota (življenje, zdravje, premoženje, prostor). Omogoča hitro in avtomatično reakcijo, ki nam pomaga pri preživetju. Sreča: Čutimo jo, ko ocenimo, da smo zadovoljili katero od svojih najpomembnejših želja, uresničili pomemben cilj in se to odraža tudi v zunanjem svetu. Živimo skladno s samim seboj, svojimi vrednotami in življenjem. Sovraštvo: Čutimo, ko ocenimo, da je druga oseba zlobna in namenoma ogroža katero našo vrednoto. Opozorili smo na razlikovanje med »realnimi čustvi« in »domišljijskimi čustvi«, pri katerih reagiramo na naše misli, ki niso realne in se nam pletejo v glavi ter lahko pademo pod njihov vpliv, če jih pravočasno ne prepoznamo in ustavimo. Pogledali smo korake ravnanja s čustvi: • čustvo v nas opazimo in ga poimenujemo (če opazimo, da gre za domišljijsko čustvo, opazujemo miselni proces in ga poimenujemo); • sprejemamo čustvo takšno, kot je, in smo ob tem prijazni do sebe in drugih; • zavestno se odločimo, kako se bomo odzvali na določeno čustvo; • čustvo izrazimo; • čustvo samo izzveni. Predavanje smo zaključili s pogovorom med udeleženci in deljenjem medsebojnih izkušenj. Besedilo: Lucija L. Skok v sodelovanju z AIA Mladinskim centrom Mengeš • Foto: Brane Tomšič Mengšan - marec 2024 27 OTROŠKI KOTIČEK Otroški kotiček Dragi najmlajši bralci, danes je pred nami nova pravljica – basen z naslovom KRT IN VOLUHAR. Oba sta resnična junaka, ki sta se z malo moje domišljije povezala v zgodbico. Upam, da ste razumeli naš namen. Ta stran je nastala za vas, da v njej sodelujete s pripombami, risbicami. Tudi kakšna vaša pesmica bi bila dobrodošla. Pravljica v aprilu bo imela naslov TRI HČERE IN TRIJE SINOVI. Kako bi izgledali v vaši domišljiji? Pišite na: mengsan@menges.si ali na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš, s pripisom OTROŠKI KOTIČEK. Voranc, 5 let Voranc, 5 let Krt in voluhar Bilo je daleč nazaj, a v zgodovini to ni zapisano. Stvari, ki so se zgodile takrat, zvenijo neresnične, a zgodile so se. Tina, 5 let Voranc, 5 let Krt, lepotni kirurg mnogih zelenic, je zemljo oral že v davnini. Pod zemljo si je ustvaril zavetišče, ki ga je bilo potrebno kar naprej zračiti. Zato je prihajal na površje, narival je kupčke zemlje. Na vsakem od teh kupčkov pa je bil njegov nov vhod v notranjost domovanja. Običajno je ril ponoči – takrat namreč mački spijo. Ponoči so bile na voljo tudi slastne gliste, ki so prav tako rile po zemlji in rahljale koreninske sisteme. Korenine so bile krtu velika ovira, predvsem drevesne. Travnate je nekako premagoval. Pa se je krt spomnil na soseda voluharja in rove, ki mejijo na njegove krtine. Tudi voluhar je raje delal ponoči, ko je imel mir pred mački. Takrat je grizel vse, kar mu je prišlo med ostre zobe. Trave ni maral, imel pa je rad vse vrste solat, krompirja in korenja. Njegova specialiteta so bile korenine jablan, sliv in vsega, kar je še raslo v sadovnjaku. 28 Mengšan - marec 2024 Tina, 5 let Gaber 12 ler Pa sta se neke noči srečala in dogovorila: voluhar naj bi odstranil vse koreninske ovire, ki vodijo do krtin, krt pa naj bi pregnal vse gliste na tej poti, saj so se voluharju gnusile. Sledil je voluharju tik za petami, a nekaj ga je motilo. Čuden vonj, ki je prihajal od njegovega soseda, ga je omamljal. Zgrešil je vse gliste. Z zadnjimi močmi se ja zapodil za voluharjem in mu skoraj odgriznil rep. Ugotovil je, da ne potrebuje nobene vzajemnosti. Njegovi rovi so njemu dovolj. Ni se več izogibal travnatim koreninam, saj so se pod njimi skrivale najboljše gliste na svetu. Naril je nove krtine in poskušal za vedno pregnati neprijetne voluharjeve vonjave. Uspelo mu je. DOM JE LE DOM. Besedilo: Frančiška Hunjet, pesnica ŠPORT Šolska športna tekmovanja na OŠ Mengeš – odbojka za starejše dečke V finalu tudi fantje iz OŠ Mengeš V sredo, 10. 1. 2024, je OŠ Preserje pri Radomljah organizirala finalni turnir za starejše dečke v odbojki. V finale so se uvrstile štiri najboljše šole: OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Trzin, OŠ Rodica in OŠ Mengeš. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Rodica. Tretje mesto si je priigrala OŠ Preserje pri Radomljah. Tekma za prvo mesto je odločala o zmagovalcu med OŠ Trzin in OŠ Mengeš. Naši fantje so dokazali, da so upravičeno zaigrali v finalu in zmagali z 2:0 v setih. Obe šoli sta se uvrstili na področni nivo. Žal na naši šoli ne moremo organizirati turnirja, ker je športna dvorana v sanaciji. Čestitke fantom za uspeh. Besedilo: Aleš Koštomaj, vodja ekipe in učitelj športa na OŠ Mengeš • Foto: Jani Muha, Aleš Koštomaj Prvo mesto osnovnih šol domžalske regije Mila in Sara priigrali odlično 3. mesto Tim, Mila in Sara so se zadnji vikend v januarju v okviru BK Mengeš udeležili močnega mednarodnega badminton turnirja v Strasbourgu v Franciji - Babolat French International 2024, kjer so tekmovale reprezentance in klubi iz 20 držav. Tim Bregar je z reprezentanco igral v kategoriji do 15 let, kjer je bilo v posamični konkurenci prijavljenih 92 igralcev. Tako v igri posamezno, moških dvojicah (z Maksom Trampužem, BK Konex) in mešanih dvojicah (z Majo Pranić, BK Medvedgrad Zagreb) se mu je uspelo uvrstiti v četrtfinale in je tako na koncu tekmovanja zasedel 5.–8. mesto v vseh treh kategorijah. Sara Bregar, Mila Vrhovnik, trener Uroš Bregar in Jan Hotko (BK Pišece) so se tekmovanja udeležili v klubski režiji. V posamični konkurenci (57 igralk) do 13 let sta Sara in Mila v skupini prvo tekmo zmagali, drugo pa obe za las izgubili, zato se jima ni uspelo uvrstiti iz skupine naprej v boje za medalje (iz skupine napreduje le najboljši). V kategoriji dvojic (28 parov) pa sta se Sara in Mila zbrali in odlično odigrali naslednje tekme in izgubili šele v polfinalu z 1:2 in tako zasedle odlično končno 3. mesto. Vse rezultate si lahko pogledate na tej povezavi: https://badnet.fr/ tournoi/public/tableaux?eventid=21160&drawid=540573&phaseid=370718 Besedilo: Uroš Bregar • Foto: Boštjan Hribar Podpora lanskih igralcev Ekipa v Strasbourgu v Franciji Fantje pri igri Mengšan - marec 2024 29 ŠPORT Lepi dosežki mladih skakalcev iz SSK Mengeš Sezona v smučarskih skokih se počasi izteka in zadnje dejanje tekmovalne zime 2023/24 bo že po tradiciji veliki f inale svetovnega pokala v Planici. Za slovo od februarja so se dokazovali še na prireditvi za slovenski pokal v Planici, kjer sta Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec v konkurenci do 18 let drug za drugim pristala na 4. oziroma 5. mestu, Živa Andrić si je med dekleti (do 16 let) priskakala bronasto kolajno, med enako starimi fanti pa je bil Jaka Perne četrti. Na državnem prvenstvu za mlajše kadete (do 12 let) v Mostecu je Patrik Bojc skočil na 8. mesto, v Kisovcu pa so izpeljali državno prvenstvo v najmlajši starostni skupini (do 11 let), na katerem je med deklicami z zlato kolajno zablestela Vita Maček, Kim Žgavec in Tevž Bojc pa sta prejela diplomi za 5. mesti. Skupaj so se veselili še srebrnega odličja na ekipni preizkušnji. Najmlajši upi iz SSK Mengeš so zelo dobro skakali tudi na tekmovanju gorenjske regije v Planici, kjer so Tit Farič (do 13 let), Patrik Bojc (do 12 let) in Vita Maček (do 11 let) slavili zmage, Kim Žgavec (do 11 let) je bila tretja, Tevž Bojc in Žan Plahuta pa sta med enako starimi dečki zasedla 4. oziroma 7. mesto. Besedilo in foto: Š. M. Nik Bergant Smerajc, Živa Andrić in Timo Šimnovec (na fotografiji z leve) spadajo med boljše slovenske skakalce v svojih starostnih kategorijah. Anže Lanišek, udarni član slovenske reprezentance iz SSK Mengeš, je moral zaradi poškodbe kolena, ki jo je konec januarja staknil na Bloudkovi velikanki, ob svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kulmu izpustiti vse februarske tekme v svetovnem pokalu. Toda domžalski as ima kljub temu razloge za zadovoljstvo. Vesel je, da se pri (pre)dolgem skoku ni huje poškodoval in da dobro okreva. Za nameček je za svoje uspehe v prejšnji sezoni prejel tudi Bloudkovo nagrado. V mednarodni konkurenci se je prejšnji mesec dokazoval tudi 16-letni Timo Šimnovec iz mengeškega kluba, ki se je uvrstil v slovensko ekipo za alpski pokal (do 20 let) v Planici. Na prvi tekmi je med 76 skakalci iz osmih držav zasedel 37. mesto, pri čemer ga je le 5,2 točke ločilo od osvojitve točke, na drugi pa je zasedel 50. mesto. Na mladinskem državnem prvenstvu (do 18 let) je s 4. mestom med 51 tekmovalci le za štiri točke zgrešil bronasto kolajno. Nik Bergant Smerajc je bil sedmi, Erik Tomažič pa je pristal na 17. mestu. Skupaj z Živo Andrić, ki je bila med dekleti deveta, so na ekipni tekmi skočili na 4. mesto. Na tekmovanju za slovenski pokal v Ljubnem se je Timo Šimnovec med mladinci, starimi do 18 let, izkazal s 3. mestom, medtem ko je bil Nik Bergant Smerajc šesti. V starostni skupini do 16 let se je na zmagovalni oder zavihtel drugouvrščeni Erik Tomažič, Jaka Perne pa je bil šesti. Na 90-metrski napravi pod Rajhovko so izpeljali tudi državno prvenstvo (do 16 let), na katerem se je Živa Andrić, ki je na preizkušnjah medcelinskega pokala v Brotterodeju izvlekla 29. in 26. mesto, med mlajšimi mladinkami okitila z bronasto kolajno. Med fanti je bil Erik Tomažič šesti, Jaka Perne pa se je uvrstil na 15. mesto. Na kadetskem državnem prvenstvu (do 15 let) na 80-metrski skakalnici v Planici sta se Tomažič in Perne ovenčala s srebrnim oziroma bronastim odličjem. 30 Mengšan - marec 2024 https://aia-mcmenges.si/ PROSTOVOLJNO DELO Kje? AIA-Mladinski center Mengeš Kdo? Prostovoljci, stari od 15. let naprej Kaj? - izvajanje delavnic in predavanj za mlade - učna pomoč - vodenje preventivne dejavnosti - svetovanje mladim - prostovoljno delo tvoja ideja Kontakt: T: 070 732 070 E: info@aia-mcmenges.si W:https://aia-mcmenges.si BK Mengeš na 11. državnem veteranskem prvenstvu RS V soboto, 10. 2. 2024, se je 18 članov Badminton kluba Mengeš udeležilo 11. državnega veteranskega prvenstva RS v Ljubljani. Prvenstvo je bilo organizirano v dvorani Športnega centra Dolgi most in na njem smo se pomerili nasprotniki iz iste generacije. V veteranski konkurenci med seboj tekmujejo igralci, rojeni leta 1988 in prej, kategorije pa si sledijo na vsakih 5 let (+35 1988 in prej, +40 1983 in prej, +45 1978 in prej, +50, +55, +60, +65 itd.). Tekmovanje poteka v vseh 5 disciplinah. Mengšani smo si skupno priborili kar 11 medalj. Največ medalj je osvojil Miran Rade, in sicer vse tri bronaste: v kategoriji posamezno (+60), v moških dvojicah (+55) skupaj z Bojanom Pečnikom in v kategoriji mešanih dvojic (+55) z Natašo Jenko. V starostni kategoriji +45 smo osvojili dve srebrni medalji. V ženskih dvojicah sta na stopničke stopili Nina Ifko in Mateja Vrhovnik, v mešanih parih pa Mateja Vrhovnik in David Vrhovnik. Uspešni smo bili tudi v kategoriji +35, kjer sta v kategoriji ženskih dvojic 2. mesto zasedli Helena Šinkovec in Irena Burgar, 3. mesto pa Maša Jeraj in Nina Turnšek. Tudi fantje so si priborili medalje v kategoriji moških dvojic, in sicer je 2. mesto zasedel Jure Roblek s soigralcem Gregorjem Peškirjem, 3. mesto pa Jure Šinkovec in David Vrhovnik. V starostni kategoriji +35 smo imeli predstavnike tudi v mešanih dvojicah. Srebro sta osvojila Snežana Zupin in Jure Roblek, bron pa Irena Burgar in Matevž Vrhovnik. Ne glede na to, da gre za državno prvenstvo, je bistvo takih turnirjev nabiranje novih izkušenj in druženje ob športu. Besedilo in foto: Helena Šinkovec Vsem občankam in občanom želimo lep in doživet praznik Velike noči! Turistično društvo Mengeš Mengšan - marec 2024 31 POLITIKA V letošnjem letu nas veseli premik glede zadev v OŠ Mengeš, vendar pa ne smemo pozabiti na problematiko z vrtcem. Nedopustno je, da so otroci razseljeni po različnih lokacijah, mi pa se po šestih mesecih še vedno pogovarjamo o lokaciji novega vrtca. Vse se odvija prepočasi, hkrati pa bodo tudi ostali projekti, ki so bili najavljeni v volilnih programih različnih strank, težko uresničljivi, saj je občinski svet sprejel rebalans proračuna, v katerem je približno 7.900.000 EUR primanjkljaja, kar je vrednost skoraj enega celotnega proračuna občine. Sandi Jaklič Pogled nazaj in v leto 2024 V Mengšanih se je do sedaj predstavilo pet od šestih vodij svetniških strank oziroma list. Tokrat se predstavlja vodja svetniške liste Sandi Jaklič. V Občinski svet so bili izvoljeni trije člani in je druga največja svetniška skupina. Kot vse predhodne vodje svetniških skupin tudi gospod Jaklič odgovarja na vprašanja, vezana na minevanje leto dni od prevzema dela, leto dni po volitvah v občinski svet, odbore in komisije, ki so jih oblikovale politične stranke in liste, ki delujejo na občinski ravni. Kakšna so njegova sporočila kot vodje svetniške liste občanom in občankam, volilcem in volilkam? Občinski svet je po Statutu najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine oziroma ima pomembno vlogo pri potrjevanju smeri razvoja in dela za dobrobit občanov. Kako vi in vaša svetniška skupina oziroma lista prispevate k omenjenim ciljem? Lista Sandija Jakliča je na volitvah kot novinec na lokalnem političnem parketu dosegla zelo dober rezultat. S tremi člani smo druga največja svetniška skupina. Po svojih najboljših močeh delujemo v korist vseh občank in občanov občine Mengeš. Predloge, ki jih pripravi občinska uprava, podrobno preučimo ter jih z veseljem podpremo, če ocenimo, da bodo prispevali k razvoju občine, oziroma jim nasprotujemo, če menimo, da niso v korist občanov. Katere so bile delovne prioritete do konca leta 2023 in katere so zastavljene za leto 2024? Po nastopu mandata smo si v letu 2023 najbolj prizadevali za uresničitev reševanja prostorske stiske v OŠ Mengeš in dokončanja projekta Slovenska cesta, ki so ga kolegi svetniki začrtali že v letu 2022, čeprav je bil ta po naši oceni preplačan in ponesrečen. Nato so nas avgusta doletele poplave, po katerih smo vse moči in osredotočenost usmerili v sanacijo nastale škode na občinski infrastrukturi in čim prejšnjo vrnitev v normalno, stabilno stanje. 32 Mengšan - marec 2024 Omenjena avgustovska ujma - kakšna je vaša vloga pri reševanju te problematike? Občani vedo, kdo, kdaj in kako je pomagal v avgustovskih poplavah. Zagotovo smo ključno vlogo med poplavami opravili prav gasilci Gasilske zveze Mengeš in kolegi gasilci iz ostalih regij Slovenije. Pomagala je tudi Civilna zaščita, vsekakor pa ne gre pozabiti na vse občane, prostovoljce iz drugih krajev, predvsem pa domače kmete in podjetnike, ki so z vso svojo mehanizacijo nesebično priskočili na pomoč. Z donacijami so nam pomagala tudi razna podjetja, za kar se jim na tem mestu v svojem imenu in v imenu Liste Sandija Jakliča iz srca zahvaljujem. Kako sledite svojim napovedanim ciljem in nalogam, ki ste jih zapisali v volilnem programu? Prosim za konkretne odgovore. Cilje iz našega volilnega programa zagovarjamo in si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da se v največji možni meri realizirajo. Resda so nam poplave malce prekrižale izvedbo začrtanih ciljev, vendar se lahko s proaktivnim pristopom, večjo stopnjo organiziranosti in več komunikacije s pristojnimi ministrstvi naredi še veliko. Zelo pomemben je stik predstavnikov oblasti z občani: na kakšen način opravljate stik z občani? Stik z občani je izrednega pomena, saj le tako izvemo, kaj jih pesti, in kje so morebitne težave. Njihov odziv je pokazatelj, ali se delo opravlja dobro, zato se trudimo imeti čim več stikov, predvsem osebnih stikov z ljudmi, saj menimo, da je to najbolj pristno. Vsekakor se poslužujemo tudi komunikacije preko družbenih omrežij, a še vedno prioritetno zagovarjamo osebni stik in pogovor. Kje pri svojem delu vidite svojo največjo vlogo pri razvoju občine v gospodarstvu, turizmu, okolju in prostoru oziroma drugje? Mengeš je izredno mesto z odlično lego in z veliko tako gospodarskega kot turističnega potenciala. Težko se je osredotočiti samo na eno od naštetih, saj je potencial na vseh naštetih področjih. Stabilne finance in dober proračun so osnova za napredek mesta in ljudi, zato je treba spodbujati razvoj. Mislim, da bi se s pravim pristopom in komunikacijo tudi zunaj lokalnega nivoja dalo narediti veliko več. Kaj bi želeli sporočiti svojim podpornikom in volivcem oziroma vsem občanom? Želim si, da bi naši podporniki vedeli, da si vsakodnevno prizadevamo za izpolnitev naših ciljev in programa, kljub temu, da nam določene nepredvidene zadeve včasih prekrižajo načrte. Imamo jasne cilje in storili bomo vse, da jih dosežemo. Ne samo v času kriznih dogodkov, sodelovanje je pomembno vsak dan. Potrebno je »stopiti skupaj«, saj skupaj lahko uresničimo cilje. Spraševala: Urška Vahtar • Foto: Arhiv Sandija Jakliča PISMA BRALCEV Prikaz nasprotnih dejstev: Marijin kip V februarski številki glasila Mengšan je bil objavljen članek avtorice Tanje Brkić z naslovom Marijin kip. V njem so bile objavljene napačne informacije, zato Občina Mengeš v skladu z določbami Zakona o medijih objavlja prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev. Ne drži, kot je zapisano v omenjenem članku, da je bila izvedba vrnitve Marijinega znamenja na prvotno mesto »javno predstavljena in potrjena na preteklem občinskem svetu.« Občinski svet Občine Mengeš nikoli ni razpravljal niti potrjeval prestavitve znamenja in tudi ni bil seznanjen z domnevnim soglasjem za prestavitev s strani Župnijskega sveta. Občinski svet je zgolj in samo potrjeval investicijsko dokumentacijo (dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program), ki je bila potrebna zaradi investicije prenove Slovenske ceste. Omenjena dokumentacija v nobenem delu ne zadeva Marijinega znamenja. Ne drži informacija, da bo »strošek obnove in ponovne postavitve enak na katerikoli lokaciji.« Po dokumentih je ocenjena vrednost za obnovo in postavitev Marijinega znamenja na obstoječi lokaciji (tj. pri cerkvi) 180 tisoč evrov. Strošek postavitve kipa na Glavni trg pa bi znašal okoli 290 tisoč evrov. Ne drži informacija, da so »znamenje kupili in postavili Mengšani« ter »da so šli stroški zanj iz mengeške blagajne.« Kot izhaja iz zgodovinskih zapisov, so bili za nakup in postavitev znamenja zaslužni posamezniki in ne prebivalci Mengša. Stroške izdelave naj bi poravnal tedanji mengeški župnik. Drugi stroški postavitve znamenja so bili plačani iz mengeške srenjske blagajne. Po poročilu Janeza Trdina 1887 tedanjemu mengeškemu kaplanu Antonu Koblarju naj bi največ denarja za to znamenje prispeval Mihael Stare, Marijin kip pa naj bi kupil usnjar Andrej Danič (povzeto po zborniku Mengeš in Trzin skozi čas). Ne drži informacija, da so »znamenje kupili in postavili Mengšani, zato je pravni naslednik in lastnik Občina Mengeš«. Iz uradne dokumentacije je razvidno, da Občina Mengeš ni niti pravni naslednik niti lastnik kipa. Kljub temu pa v skrbi za ohranjanje kulturne dediščine občine skrbi za njegovo vzdrževanje ter pri tem spoštuje in zasleduje priporočila stroke. Vezano na prestavitev Marijinega znamenja na lokacijo Glavnega trga je tako Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD-ja) leta 2021 izdal odločbo, da ni vzpostavljenih pogojev za prestavitev na prvotno lokacijo. Iz tega tudi izhaja, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, ne soglaša s prestavitvijo znamenja, saj je v kulturno-varstvenem soglasju, izdanem v letu 2023, določil, da je obstoječa lokacija pred župnijsko cerkvijo najbolj primerna ter da se obnova in postavitev Marijinega znamenja izvedeta v skladu s konservatorsko-restavratorsko dokumentacijo na obstoječi lokaciji pred župnijsko cerkvijo. Besedilo: Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš Mengšan - marec 2024 33 ZAHVALE Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama za vse življenje. (T. Pavček) V 83. letu starosti se je po krajši hudi bolezni od nas poslovila (S. Jenko) FRANCKA TROBEC, ZAHVALA ZAHVALA V 95. letu se je od nas poslovila naša draga mama V 93. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mami, stara mama in prababica. FRANCKA ANŽIN, ZOFIJA ŠARC, roj. Rojnik iz Mengša. rojena Žun. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče ter darove za obnovo orgel. iz Mengša. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, spremstvo na zadnji poti, cvetje, sveče in darovana sredstva v dobrodelne namene (za Hospic in Zvezo prijateljev mladine). Za poslovilni govor se zahvaljujemo Turističnemu društvu, Društvu upokojencev in TVD Partizan ter govorcu. Žalujoči: vsi njeni Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrbančič za lep pogrebni obred in cvetličarni Marjeta za prelepo cvetje. 34 Mengšan - marec 2024 Zahvaljujemo se osebju Doma počitka Mengeš za izkazano skrb in nego v zadnjem obdobju maminega življenja. Iskrena hvala tudi osebju Dom počitka Mengeš za nego, skrb in dobro počutje. Zahvala gospodu župniku Marku Koširju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču Francu Kompare in pogrebni službi Vrbančič ter vsem tistim, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo ostala z nami. Alenka, Katja in Janko z družinama Vsi njeni. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v glasilu Mengšan in bila izžrebana (februar 2024, št. 2), je: Stanka Koncilija iz Mengša in prejme nagrado: knjigo Ivana Sivca z naslovom Zlatobrad, Tavčarjev skrivnostni škrat. Čestitamo! Dobitnica nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, s predhodno telefonsko najavo: 01/724 71 06. Rešitev križanke je bila: materni jezik. Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (marec 2024, št. 3) je: knjiga Ivana Sivca z naslovom Prav lepa je trnovska fara. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 31. marca 2024 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitnik/dobitnica nagrade bo objavljen/a v aprilski številki glasila. Mengšan - marec 2024 35 36 Mengšan - marec 2024