^ ^EW ER^	^ t!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THB SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ^_S*coDd Claes Matter April 15th. 1926. »t fht Post Offic« »t Cleveland, O.. Under Th« Act of March 3rd. 1870. — Accepttd for mailing »1 tptcial rat« af postagt, proridtd for in Stction 1103. Act of October 3rd. 1917, Asthoriitd Mirch. 15th, lHt.
ŠTEV. 42	CLEVELAND,	0.,	WEDNESDAY,	OCTOBER	21	ST	1931	—	SREDA,	21. OKTOBRA 1931	VOL.	VII.	—	LETNIK	VII.
Napredek J. S. K. Jrdnotr ni otlvispn fain« od splošnih razmer,
a tu pi k v mnogo večji meri od naše ijilnosti.
VSAK PO SVOJE
Vreme je postalo deževno, menda zato. da bodo razni kandidati imeli dovolj blata za obmetavanje svojih nasprotnikov. Začetkom novembra bodo namreč volitve.
Tudi v Jugoslaviji bodo imeli 8. novembra volitve, toda tam vlada poskrbi, da ni treba ni-kakih volilnih kampanj. Na volilni dan pojdejo podaniki na volišče, tam bodo rekli “ja" za kandidate, ki bodo napisani na tabli, pa bo vse opravljeno.
Nam v Ameriki, kjer imamo le dve veliki in par manjših polit ičnih strank, se volil ve jugoslovanskega p a t e n t a zdijo skrajno nedemokratične ali pa žalostno-smešne, toda preveč obsojati jih ne smemo, ker ni; poznamo tamkajšnih razmer. Morda je edino potoni takih volitev mogoče preprečiti, da 300 poslancev ne bo reprezen-tiralo 600 strank.
lja v ČUSTVENE IN DRUGE
■kl SLOVENSKE vesti
ie je ^	—-------
prašil ^ Slavni tajnik J. S. K.
ik j2 'p. s°brat Anton Zbaš-,lovec5 j ijjj ^ ‘ttsburgha. Izvoljen Sel t1* elokUpn 4 Ulac' na izredni seji je	i Se ■	glavnega odbora,
ot’. Mktob VrŠila V Chicagu (lne Favof* »v. »p, J'3’.51 veHko večino gla-
ij» vr« ‘Vko \° ‘!e s kratko brzo-
edicei3 obe, eščen urednik Nove
c’4i
ila; * ,>rih()(ini
ogla^ Se	j	sobota, # 24. okto-
paJeJ inskih ° 0cllikovala z vrsto j je Pf Cedilu VeSe''c> katere bodo ^ ta |,ajj]1 <l na^a društva v raznih
6ll«kn ^
3sloV^0jgJ1 “ruštvo “Zvezda,” št.
 • 	11 '’ese]-/	^^icagu, 111., vabi
>lski 11C°’	katero Priredi v
cestj'°'an’ na lJ*nc°ln ’n liziki Angie‘,
vanj*1 ntlianm . P°«Ui.ioče društvo
„i 0, 'eu Vab.St- 220 JSKJ v Chi-
iji in’ ’oje v 1 Prijatelje na poset
r\lM :^r0ci”e ‘fe’ ki se bo vršila
: Huei,, U c'Voi'ani na 18. cesti ' j 1116 Avp
(I A^lno
'Uštvo anS‘eško poslujoče I il{j v etsy Ross,” št. 186 lil ’I'keif- ^*yvelandu pričakuje d ki ,^0Se^a »a plesni vese-i % jjS,^ 1,0 vršila v Slovenjo p avskem Domu na Wa-
O1.
|f ^U’o *.p 118 *esl!0 poslujoče Kj | athfinders,” št. 222
^ t Kset Wimcli’ N' Y” vabi
,	, ;SV0Je prve jesenske
mk\ rK (JVtSe. bo vrši1« Slo-
'Vilo (|	. obRtanka bo pro-
Ners u^tvo “Collinvvood
i -'^landu 188 JSKJ v
^ 11 z ie na večer 7. novem-bo v JJ? Zabavo. Prireditev " *>a a v Slovenskem do-"olmes Ave.
Vtl *
* Hi 'p"'00 obstanka bo ob-11 Zvil. ,riS^° društvo “Jutra-
v!Zn •» >>
t Hmi 8t- 187 JSKJ v
l°fn v U s slavnostnim ban-
riec]eljo 15. novembra.
,f to«	.*
. ^lo v
■	tllCa na	K°milo po-
|l J0s s°a,'adnika	in prijate-
^ u' R,,	'shlerja	je spbrat
> d*!)' °*’	^1- predsednik
? Poki'it’UVal sv°to $10 za del-l!1 člaiiJe asesmenta potreb-
h »i društvu a. 94 p a*-ikeganu.
'Vo,,
^olnf. Se ztlravi v Glen-^levli' V ^levelandu mno-Mr	ancl‘skim	rojakom
i.^le rank Birtich, ki se Mu v e( kratkim povrnil z
jj‘ ^ je vrem kraju‘ Pod'
1 •'»'kut m°i'al operaciji :	n(ga vnetja slepiča.
.-N'« «T.
L ^ečgj. )boto P° enajsti L U|'ja v , 'sla dva oborožena t'110 Joh 0l>^a v ‘sl°vensko leti A ** Komina na 6430 „ ^isiiji. Vf' v Clevelandu, in
Ck °dietnaltnika hl kak“ih C^ili v cev' da so se
k '5 'SU tv./'Hdni° «obo. Ro-1,, >5. J 0 ol'opala blagajno
iiiti °cliti, L tta hotela s ple'
"il ^ •ijirv, Komin začel stre-Wb*a ^-^a tudi raft v avt Avansi, ki so o’*0 bri °mo,:)ilu pred lekar-I ll'a Ha Iiotegmili ranjenega 6o°^eliii •<lv*'ornobil, nakar so e(laj ge *’ , Policija banditov ^111 mogla izslediti.
4 CA cigaret
!0o'^eilih Se Je popusilo v K. i °0 ci[r, dl'žavah 119,944,-boliUlGt- Kadilci cigar 1 ^ 6 7^merni- ker so po-b’700.000,000 cigar.
Med najbolj ljubke vtise, ki sem jih odnesel s proslavo 25-letnice društva Zvon v Chicagu, spada nedvomno nastop članice mladinskega oddelka, male Miss Jennie Šimenc, ki je pozdravila društvo s primerno deklamacijo in košarico cvetja. V košarici so bile večinoma zlatorumene krizanteme, ki .so v jeziku cvetlic voščile društvu najlepšega proevita vse do njegovega zlatega jubileja.
Tista košarica je1 bila pa tudi kriva, da sem bil z drugimi vred na odru tudi jaz v rožicah. Pa kaj si moreš pomagati, če društveni predsednik in glavni predsednik tako hočeta ’
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
ZVEZNI SENATOR Edward Costigan iz Colorada je izjavil, da najvažnejše delo prihodnjega kongresnega zasedanja bo preskrbeti pomoč potrebnemu prebivalstvu. Po njegovem mnenju bi tisti, ki so v naj večji potrebi, morali dobiti podporo naravnost iz zvezne blagajne. Brezposelnosti nanj bi se odpomoglo z obsežnimi javnimi zgradbami, 3 skrajšanjem delovnih ur, s kreditom farmarjem, z večjimi davki na bogastva in z znižanjem carine na uvoz.
KONVENCIJA Ameriške delavske federacije se je po ostri debati izrekla proti prisilnemu, zavarovanju za brezposelnost, češ, da bi delavci na ta način prišli V popolno odvisnost vladnih birokratov, kar bi pomenilo konec delavskih unij.
KONFERENCA PROGRE-SIVCEV, katero so sklicali v Washington senatorji George W. Norris, Robert La Follette, Edward Costigan, Bronson Cutting in Burton K. Wheeler, se je izrekla za vladno kontrolo in lasto-vanje javnih naprav v najširšem smislu. Vlada bi morala lasto-vati naprave za proizvajanje električne, sile, železnice itd., i zibi morala kompetirati s privatnimi družbami, da jim na ta način prepreči ljudsko izkorišča-     *«
POSOJILO NA BONUS, katerega se je poslužilo dva milijona ameriških veteranov svet o v n 0: vojne, je večini teh zelo prav prišlo. Frank T. Hines, administrator veteranov, je izgotovil statistiko, ki kaže, da je le 7% veteranov porabilo ta denar v nepotrebne in nepraktične svrhe, 8'/f za nakup avtomobilov, 20% za investacijske svrhe, polnih 65% pa za svoje in svojih družin življenjske potrebe.
Znano in priznano je, da so moški v kuhinji ali pa v bližini kuhinjskih boginj samo za napo tj e, sitnost in neprilike; zato so tudi približno tako priljubljeni kot ščurki. O tem sem se ponovno in lastnoročno prepričal ono nedeljo v kuhinji Narodne dvorane v Chicagu. Z mojo nepremišljeno izrečeno željo po kavi sem napravil našim ljubeznivim toliko sitnosti, da mi je bilo res žal, in sem hotel besedo nazaj vzeti. Moj začasni adjutant, sobrat Kra-penc, pa ni odnehal za las. Tudi mojega posredovalnega predloga, da naj se kavo pošlje za menoj v Cleveland, ni hotel vpoštevati. Sicer pa je treba priznati, da je bila kava sveža in duhteča kot roža in jo jo bilo vredno počakati. Na tihem pa si še danes očitani, dft sem ga polomil, ko sem šel iz Clevelanda v Chicago naročat kavo!
V YORKTOWNU, VA„ se je od 16. do 20. oktobra vršila proslava 150-letnice, odkar se je angleški poveljnik lord Cornwallis podal Georgu Washingtonu. Slavnosti se je udeležil pred-predsednik Hoover, več članov kabineta, več kot ducat gover-nerjev, general Pershing, francoski maršal Petain in mnogo drugih ameriških in inozemskih dostojanstvenikov.
ZDRAVNIŠKA VEDA in znanost v splošnem bosta v teku prihodnjih 25 let podaljšala povprečno življenje človeka za 12 let. V bodočnosti bo znašala povprečna dolgost človeškega življenja 70 let, medtem ko znaša zdaj le 58 let. Tako sodi dr. Charles H. Mayo, eden izmed bratov Mayo, ki vodita slovečo zdravniško institucijo v Minnesoti. Dr. Mayo sodi, da pride človek s 35. ali 38. letom do kritične1 točke in od takrat mora vedno bolj paziti na svoj komplicirani telesni “stroj,” če hoče dočakati 70 let. Zdravniški vedi danes ne gre toliko za zdravljenje bolezni kot za preprečitev 'stih.
KRŠENJA ZAKONA o volilni korupciji je bil pred veliko ooi-nto v Washingtonu obtožen protestantski škof James Cannon, ki je igral veliko vlogo za časa zadnjih predsedniških volitev.
PRVlC V ZGODOVINI obstoja Lige narodov bo prisostvoval sejam Lige kot opazovalec za-(Daljo n> 2. strini).
Nekateri se zgražajo nad tem, da se je med modernimi ženskami udomačila navada kajenja. Jaz, s svojega stališča, pa smatram to za razširjanje naše enakopravnosti in svobo-
Ko sem se zadnjič vozil proti Chicagu, me je zelo držalo, da bi kadil, toda voz za kadilce je bil natlačeno poln, v vozu, kjer sem bil jaz dobil svoj sedež, ja bilo pa mnogo žensk med potniki. Ožuljen konec cigaro, katerega sem stiskal med prsti, je s primernim sožaljem sfrcal skozi okno in jaz sem skušal moje ranjeno kadilsko srca potolažiti s čitanjem. Naenkrat pa se pokadi pred menoj kot iz ogljenice. Pogledam: obilna dama kakšnih štirideset spomladi v sedežu pred menoj si (Dalje na 2. strani).
THOMAS A. EDISON PREMINIL
1 V svojem domu v West Or-, ange, N. J., je v nedeljo 18. ok-1 tobra preminil, star 84 let,
- Thomas Alva Edison, genij po-
- sebne vrste, kakoršni se ne ro-1 de vsako stoletje. Mnogi kra-> lji, cesarji, vojskovodje, predsedniki, diplomati in razni drugi dostojanstveniki bodo davno pozabljeni, ko bo Edisonovo
; ime še jasno, svetlo in spoštovano.
Predniki Edisonovi so bili Holandci, ki so se priselili v Ameriko leta 1730 in so se naselili v bližini sedanjega mesta Elizabethtown v državi New Jersey. Del te rodovine se je potem preselil v Canado. Sam-ueh Edison je zaradi ponesrečenega upora proti Canadi moral pobegniti preko Erie jezera in se je naselil v mestu Milan, v državi Ohio. Samuelu in njegovi soprogi se je tu dne 11. februarja 1847 rodil sinček Thomas Alva, poznejši “čarovnik Menlo Parka,” ki je s svo-i.jimi lastnimi iznajdbami in z izboljšavami drugih iznajdb tekom desetletij izpremenil način modernega življenja, kot nihče | pred njim.	:
Naj večje Edisonovo delo je vsekakor izboljšava električ- , ne žarnice in izboljšana nape- ! Ijava električnega toka v to . iiixho.. * Električne žarnice so bile že prej iznajdene, -toda bi- , le so prevelike, presvetle in tu- , di presmrdljive za porabo v hiši; rabiti so se mogle kveč-jem za razsvetljavo cest in trgov. Da je danes mogoče napeljati električno razsvetljavo v vsak del stanovanjske hiše, trgovin, uradov in tovarn, je 1 zasluga Edisonovega večletne-ga eksperimentiranja.
Popolnoma Edisonova iznajdba je fonograf. Važne izboljšave je napravil pri sistemu telegrafije, pri pisalnem stroju, pri prvih početkih premičnih : slik itd. Patentirati je dal nad tisoč raznih iznajdb in izboljšav.
A ko bi Edison ne bil živel in če bi nihče drugi ne bil prišel na ideje, na katere je prišel on, bi bil današnji način življenja precej drugačen kot je.
Brez n j e g o v i h posrečenih eksperimentov, bi še danes rabili plinovo luč mesto električne; telegrafisti ne bi mogli odpošiljati istočasno več brzojavk po isti žici; radio in brezžična telegrafija bi nam bila neznana; ne imeli bi fonografov niti premičnih slik; ne imeli bi vlakov in pocestnih železnic na električni pogon; ne imeli bi električnih refrigerator jev, telefonov in sto drugih priprav, ki prihranijo čas in delo. Celo typewriter ne bi bil tako pripraven stroj kot je.
Edison je vse življenje delal in eksperimentiral. Njegovi po-| srečeni eksperimenti so mu prinesli mnogo denarja, toda denar mu je bil samo sredstvo za nadaljne eksperimente. Njegovo delo je obogatilo človeštvo po vsem civiliziranem svetu, j Da ni bilo Edisona, morda ne j bi nikdar imeli številnih udobnosti, ki nam lepšajo in lajšajo ( življenje, ali pa bi jih bile deležne šele bodoče generacije. Milijoni električnih žarnic okoli zemeljske oble žarijo trajni spomin velikemu Edisonu, ki se 1 je utrujen povrnil v naročje . materi zemlji v svojem rojstnem kraju, Milanu, Ohio,
NEPOTREBNA DARILA
V Belo hišo v Washingtonu na naslov predsednika in njego ve soproge prihajajo darila vsak dan in ne samo za Božič. Ljudje pošiljajo| najrazličnejše reči, vse od “pajev” in druzega peciva, do sadja,{poljskih sadežev, čipk, rezbarij, psov, mačk, medvedov itd.
laka darila dobijo sicer v ča- 1 j sopisih navadno |n^ka j publicitete, toda predsednik in njego- 1 va soproga se jih faktično redkokdaj poslužita.l Ce je sadje 1 ali kakšna delikatesa, dobi jo ; pač katera mnogoštevilnih taj- 1 nic v Beli hiši. j Ce jih te ne 1 marajo, dobe jihi nižje stopnje 1 uslužbenke ali uslužbenci. Ci- 1 gare, namenjene: predsedniku, 1 popušijo moškilluradniki ali ‘ uslužbenci. ' i	1
Mačke in pse, ki predstavljajo mnogo darov iu predsednika < in njegovo soprp|0, dobi lahko -skoro vsak, ki jefjv kakšni zve- 1 zi z Belo hišo. Qe bi vse te ži- 1 vali tam ostale, jbila bi zanje ' Bela hiša že premajhna.	<
Različna divjačina, pernata ' in kosmata, nevarna in nene- | varna, pa odroma v zoologični park mesta Washington. Ta ' park je torej vedno dobro zalo- ! žen z različno, zanimivo in ne- J zanimivo divjačino.
V Beli hiši sicer nobenega 1 poslanega darila ne odklonijo, toda predsednik Sin njegova so-
. .. 1 ■	j
proga jih le nialojalaj vidita in se„‘ - 'še' * 1">oTJ' mmokda.f poslu-žita. Darila so tam vsakdanji . problem, ki povzroča več sitno- | sti kot veselja.	|
ISKANJE ZLATA
Geologični urad v Washing- 1 tonu dobiva dnevno vprašanja I od brezposelnih rudarjev, kje ' da bi se izplačalo iskati zlato. 1 Vsled tega je 'nedavno izdal ' javno svarilo, naj se taki pro- 1 spektorji ne vdajajo prevelikim 1 nadam. Res je sicer, da se nahajajo gotove količine zlata 1 skrite v gorovju zapada, toda 1 najti to zlato v takih količinah, 1 da bi se delo izplačalo, je težko 1 in se le malokomu posreči. Le v izredno redkih slučajih nale- 1 ti kdo na bogato žilo ali zlato v ■ kosih. Kraji in plasti, kjer se nahaja zlato v zemlji, so v 1 splošnem znani, toda večinoma 1 se tam nahaja zlato v tako ma- 1 lih količinah, da morejo le družbe, ki razpolagajo z veli- * kim kapitalom, talce rudnike ' uspešno izkoriščati.	*
-------o-------
Sladka ženica
Neki možak v Californiji se I je hotel ločiti od svoje boljše polovice in je v tozadevni tožbi navedel kot vzrok dolgo , vrsto samih slabih ženinih last nosti. Glasom tožbe je bila ta sladka ženica čemerna, jedka, zdražljiva, nevljudna, po lastni krivdi bolna, odvratna, kvan-tava, grenka, mrzla, ostudna, ljubosumna, opravljiva, klepetava, žaljiva, skopa, trmasta, nesramna, požrešna, nezadržna, sebična, nepozorna, pokvarjena in brezobzirna. Sodnik se je seveda reveža usmilil in mu dovolil ločitev od take pošasti.
 0_— -----------
ZDRAVI TROJČKI
V Londonu je nedavno obhajal 90-letnico čevlja r James Mayhew, ki je eden izmed trojčkov.	Eden	njegovih	bratov ži-
1	vi v Canadi,	drugi pa	v Avstra-
*	liji.	Nobeden izmed	teh troj-
•	čkov	ni bil	tekom devedesetih
let nikoli resno bolan.
PRIMERNA NAVODILA AVTOMOBILISTOM
Avtomobil je v tej deželi že pred več leti prenehal biti raz- : košje in je postal udobnost, ko- < moditeta. Marsikje se je iz ko- 1 moditete prelevil naravnost v ] potrebo. Avtomobil je danes mo- s-goče dobiti skoro za vsako ceno. t Novi avtomobili se seveda pro- > dajajo po gotovih stalnih cenah, * ki so prilično visoke, toda kdor se zadovolji z že rabljenim avtomobilom par let starega mo- ( dela, ga dobi lahko že za skoro 1 smešno ceno. Seveda, kakor pri c drugih predmetih, velja navadno š tudi pri avtomobilih prislovica. s da najcenejše ni vselej najce- 1 nejše. Nakup avtomobila je S mnogokrat kakor ženitev: ne 1 stane mnogo v začetku, ampak n potem se začnejo stroški.	|
Avtomobil ni samo precej s draga kcmoditeta, ampak tudi 1 velika nevarnost, posebno v ro- s kah brezbrižnih in prismojenih v ljudi. Amerika je v svetovni 1 vojni izgubila okrog 50,000 mla- š dih življenj in ameriška zgodovina tega ne bo nikdar pozabila. Približno enako število življenj s je uničenih v avtomobilskih ne- I srečah te dežele tekom dveh let, r pa se nič kaj posebno ne razburjamo glede tega; menda zato, ker j se ta moritev vrši na drobno in s raztreseno preko širnega ozem- J lja Zedinjenih držav.	h
Gotovo število avtomobilskih 1 nesreč je sicer neprepričljivih, V toda zbrana lozadevna statistika dokazuje, da. bi se lahko preprečilo več kot 90% vseh avtomo- r bilskih nesreč, če bi bili avtomo- c bilisti malo bolj pazljivi in pa- ti metni.	r
Predsednik Studebaker avtomobilske korporacije, Paul G. Hoffman, je pred kratkim obja- j vil 12 zapovedi ali prepovedi, ki c bi po njegovem mnenju odpravi- 1 le večino avtomobilskih nesreč, če bi se avtomobilisti po njih ravnali. Te zapovedi se glase:	>
1. Ne skušaj prehiteti avtomo- c bilista v klancu ali na ovinkih, j kjer se ne vidi naprej ! To je to* i liko kot voziti z zavezanimi oj- s mi.	2
2. Ne skušaj izsiliti prostosti s prevoza (right of way) ; kadar s si v dvomu, rajši počakaj!	. c
3. Ne pozabi dati znamenja z t roko, kadarkoli nameravaš zavn c ti na stran; voznik za teboj nc z more čitati tvojih misli!	t
4. Ne “presekuj” vogalov; do- t tični prostor spada drugemu t vozniku in se ga utegne posluii-
ti!
5. Kadar prehitiš voznika, ne zavij v vrsto tik pred njim; c njemu je to prav tako zoprno, j kot bi bilo tebi!	t
6. Ne zavozi hipoma izza stoječega avtomobila v prometno \ črto; tak začetek vožnje zamore j postati zate tudi konec!	t
7. Ne vozi po vsej cesti; bela | črta sredi ceste ti kaže kje je ( tvoj prostor!	1
8. Ne skušaj prehiteti signal- , ne luči; zgoditi se zna, da one , tebe prehiti.
9. Ne ustavi avtomobila naglo- ] ma, ne da bi prej dal signal; ko- ( lizije v zadnji del avtomobila so , drage!	1
10. Ne trpi slabih zavor in slabih pnevmatik; tako varčeva- 1 nje se izkaže včasi zelo drago.
11. Ne vleci se po cesti kot jesenska megla, kadar je promet živahen; ni pravilno brez potrebe zadrževati onih, ki so zadi.
12. Nikoli ne bodi brezbrižen in predrzen; s tem ne spravljaš v nevarnost samo svojega življenja, ampak tudi življenje in zdravje drugih ljudi!
(Dal)s na 2. strani)
[ ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Črnorrteljski in metliški srez sta v svrho volitev združena v , enega. V banovinah, ki imajo 1 več srezov kot pa pripadajočih ; poslanskih mandatov, se po dva , sreza združita v enega. Združitev velja le za poslanske volitve, v drugih ozirih ostanejo taki ] srezi samoupravni.	,
  1
Približno leto dni je tega. ,
odkar je gorelo pri treh gos- , podarjih na Dolenjskem. Pri | dveh gospodarjih je pogorela hi- | ša z gospodarskimi poslopji, in sicer pri J. Železniku v Zaborštu j pri Bučki in pri A. Mlakarju v Stari Bučki pri škocijanu. Pri posestnici Ruparjevi v Jerman- J vrhu so pa ogenj še pravočasno L pogasili. Orožniki so kmalu iz- 2 sledili požigalca v osebi posest- ( nika Franca Kočevarja, ki je svoje zločine po kratkem zasliše- A vanju priznal. Obsojen je bil na ' 18 mesecev ječe in na plačilo '
i
škode obema Pogorelcema.
Slana, ki je padla že v noči 2'. septembra je napravila po vsem s Dolenjskem zelo veliko škodo, 1 posebno na ajdi.
Iz Črnomlja poročajo, da jih r je že 19. septembra pozdravil 1 sneg, ki je pokril z belo kapo 1 Mirno goro in sosedne kočevske t hribe. Sneg je zapadel precej 1 nizko do Rodin in Stražnega vr- '< ha.	\
— r.	1
Ljubljanski grad bodo izpre- } menili v lep muzej ljubljanske občine. Na grad bo zgrajena tu- t di vzpenjača in ob njej dvovrst \ ae stopnjice.	c
 	t
Pisateljica Manica Komanov« v je okrevala po srečno prestani operaciji zaradi slepiča in je zapustila bolnico.	r
  [
Po nedolžnem pred sodiščem. I V Gorici se je te dni vršila sodna t obravnava proti kmetom Andre- 1 ju, Stanislavu in Ivanu Bizjaku s in Silvestru Kokiču iz Bovca, ki r so bili obtoženi, da so v noči od I 29. marca letos zažgali italijan- r sko šolo v Bovcu. Vsi obtoženci 1 so odločno zanikali krivdo in tu- 1 di zaslišane priče niso mogle da- r ti nikakih konkretnih podatkov 1 o tem, da bi obtoženci bili v kaki ■/ zvezi s požigom. Državni prav- j dnik je naposled moral umakni- ( ti tožbo. Sodni senat je nato ob- 1 tožence oprostil od obtožbe.	,
  '
Dne 10. septembra popoldne 1 se je vnela v Kostrevnici pri i Šmartnem Kokolčkova hrša, ki 1 je postala prav na neobičajen 1 način žrtev požara.	<
Kokoličkovi so zanetili ogenj * v peči za krušno peko. Peč pa I je bila od starosti že močno razpokana. Domači, ki so bili zaposleni v kuhinji, niso opazili. I da uhajajo zublji skozi razpoke : v sobo. Plameni so vneli klop ob peči, ki je nato užgala še ] ostalo pohištvo. Hipoma je bila ] v plamenu vsa soba, zaman je 1 bilo kasneje tudi prizadevanje, da rešijo del hiše. Ogenj je uni- 1 čil poslopje do tal, ostal je le 1 del obžganega obzidja.	]
Kokolčkovi, ki so ubožna kme- 1 tiška rodbina, so bili do lani za- ] varovani za 10.000 dinarjev; ■ ker pa je gospodar sodil, da je zavarovalnina prevelika, jo je v splošnem pomanjkanju denarja znižal za polovico. S težko prizadeto družino, ki ji je zla Usoda vzela domači krov tik pred zimo, sočustvuje vsa okolica, zlasti še, ker imajo Kokolčkovi 1 nedorasle otroke.
(DsUe na a. strani).
*VV©t>a Doba
9 9
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO
Novi glavni tajnik J. S. K. Jednote
NA 25-LETNICI DRUŠTVA ZVON
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN ol the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
you vil
NO. A2
Vpoštevanje razmer
Vsak dan, vsak letni čas, vsaka življenjska doba in vsaka doba v človeški zgodovini prinaša nove razmere. Posamezniki in večje ali manjše ljudske skupine napredujejo tem boljše, čim hitrejše in primernejše se znajo prilagoditi izpremenjenim razmeram. Te umetnosti nas uči velika življenjska šola, ki zahteva mnogo misli, opazovanja, primerjanja in računanja z ozirom na bodočnost. V tej šoli, kakor v vseh drugih, so nekateri učenci pazljivi, pridni in inteligentni, drugi pa leni, brezbrižni ali pa topi in zaostali. Odlični uspehi v tej šoli navadno pomenijo enake uspehe v življenju.
Ako bi se, na primer, danes prebudil človek, ki je pred sto leti živel v tej deželi, kako bi bil začuden in zbegan! Ldino jezik dežele bi še razumel, vse drugo pa bi mu bilo tuje in neumljivo. Pomagati bi si znal približno toliko kot enoletno dete. Še ako bi bil nekdo zaspal pred petindvajsetimi leti in se zdaj prebudil, bi ga stalo precej truda in časa, predno bi uravnal svoj korak z drugimi.
Taka namišljena primera nam pokaže koliko se imamo za učiti dan za dnem, leto za letom, kolikokrat moramo v različnih ozirih izpremeniti način življenja, če hočemo izhajati. To velja posebno za današnjo dobo, ki je doba hitrejših in številnejših izprememb kot katerokoli enako časovno razdobje v znani zgodovini. Iz tega pa zopet sleeji. da,moramo v današnjih časih hitreje misliti in se hitreje učiti kot so mislili in se učili naši predniki. Ako bi tega ne storili, obležali bi takorekoč v jarku ob poti življenja, medtem ko bi čas s svojimi izpremembami drvel mimo nas in preko nas.
Dnevi, meseci in leta prinašajo nove razmere, katerim se skušajo prilagoditi posamezniki in razne ljudske skupine. To pa ne gre brez žrtev. Treba je neprestano opazovati, misliti, popravljati načrte in delati. Današnja doba ni doba zaspancev in lenuhov.
Kar velja za posameznike in razne ljudske skupine, velja tudi za naše slovenske podporne organizacije v tej deželi. Te organizacije niso niti 40 let stare, vendar koliko izprememb so že doživele in preživele v tem času! Vse pa so se morale izpreminjajočim se razmeram po najboljših možnostih prilagoditi. Razume se, da se razmere še vedno izpreminjajo, in zadnje čase celo prav hitro, zato morajo tudi te organizacije neprestano paziti, da jih nove razmere z novimi problemi ne zalotijo spečih.
Pred dvajsetimi ali celo pred desetimi leti se voditeljem naših podpornih organizacij niti sanjalo ni o resnih problemih, ki so danes med nami. Kdo je takrat mislil, da bo naseljevanje ustavljeno, kdo je mislil na staranje članstva, kdo je mislil na pridobivanje mladine in kdo je misli) na tako silno i.zpremembo ekonomskih razmer! Z vsem tem morajo danes resno računati vse naše podporne organizacije.
Danes vemo vsi, da je za vse naše podporne organizacije, torej tudi za J. S. K. Jednoto, življenjskega pomena, da pridobimo in v organizaciji obdržimo kar največ naše mladine in da vslcd slabih delavskih razmer ne izgubljamo dobrih starih članov. V splošnem se društva J. S. K. Jednote tega živo zavedajo in store, kar je-v njih močeh, da ob-drže dobre stare člane v organizaciji. To vidimo iz mnogoštevilnih dopisov društvenih tajnikov, ki poživljajo člane, kateri vsled brezposelnosti ne morejo plačati asesmen-tov, naj se zglasijo na sejah, da bodo društva založila zanje. Taki pozivi so najboljši dokaz, da bratstvo v naši organizaciji še ni izumrlo in da se društva po najboljših možnostih skušajo prilagoditi izpremenjenim razmeram.
Čast takim društvom! Eden današnjih najvažnejših problemov je obdržanje dobrih starih članov v društvih in Jednoti. Gospodarska depresija ne bo vedno trajala, toda 'dandanes vlada marsikje resnična potreba. Bratska pomoč v teh časih in razmerah je v resnici zlata vredna za prizadete člane in za Jednoto kot celoto.
-------------o------------
Na izredni seji glavnega odbora J. S. K. Jednote, ki se je vršila v Chicagu 19. oktobra, je bil izvoljen za glavnega tajnika sobrat Anton Zbašnik iz Pittsburgha.
Sobrat Anton Zbašnik je že vrsto let aktiven pri J. S. K. Jednoti. Bil je že predsednik gl. nadzornega odbora, na kom 'enciji v Lorainu pa je bil izvoljen za' glavnega predsednika. Kot konvenčni predsednik XIII. redne konvencije, ki se je vršila v Ely, Minn., leta 1928, je s svojo zmožnostjo in taktom tako ugajal delegaciji, da ga je ponovno z veliko večino izvolila za glavnega predsednika. Ta urad je obdržal do lanskega leta, ko je odstopil vsled svojih privatnih razmer. Njegovo mesto je zavzel sobrat Paul Bartel, dotakratni podpredsednik.
Ko je s smrtjo sobrata Jos. Pishlerja postalo izpraznjeno mesto glavnega tajnika J. S. K. Jednote, je med drugimi prijavil svojo kandidaturo tudi sobrat Zbašnik in je bil v ta urad izvoljen z veliko večino glasov na izredni seji glavnega odbora v Chicagu.
Novega glavnega tajnika bo čakalo ogromno delo, ko pride na Ely. Dolgo bolehanje in sledeča smrt bivšega glavnega tajnika sta povzročila, da je nedvomno marsikako delo v uradu zaostalo, kar bo treba dohiteti in urediti.
Sobrat Anton Zbašnik ima neoporečno vse potrebne zmožnosti za glavnega tajnika in gotovo tudi voljo za delo. Radi tega se lahko zanesemo, da je J. S. K. Jednota dobila v njemu vrednega naslednika pokojnemu Jos. Pishlerju in da bo njegovo uradovanje v zadovoljstvo članstv.u in v čast J. S. K. Jednoti. f
—,------o-------
Srečno naključje, bolj kot kaj drugega, me je privedlo na slavnost 25-letnice društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote, v Chicago. Izletniška vožnja iz Clevelanda v Chicago je bila izzivajoče poceni, in kdo bi se je ne poslužil, če ve, da se blišči na konci iste taka prijetna zabava, kot jo je obetala 25-letnica društva Zvon. Chicago je dolga in velika vas, zato je bila Zvonova 25-letnica nekoliko odmaknjena od LaSalle Street postaje, kjer se je ekskurzija končala; v Barberto-nu je v takih ozirih bolj idealno: tam se začne piknik, kakor hitro se cesta konča. Da ne bo kakšnih nepotrebnih besed v teh slabih časih, naj bo še zabeleženo, da majčica Jednota ni bila radi mojega izleta čisto nič oškodovana, društvo Zvon menda tudi ne, moja privatna, blagajna
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
stopnik Zedinjenih držav Prentiss Gilbert, ameriški generalni konzul v Genevi. Liga se bo bavila s sporom med Kitajsko in Japonsko, ki tudi Zedinjene države zelo interesira.
M E HIŠ KI PREDSEDNIK Pascual Ortiz Rubio je dne 15. oktobra sprejel resignacijo svojega kabineta. Med člani novega kabineta se zdaj nahaja bivši mehiški predsednik Plutarco Elias Calles, in sicer je prevzel mesto vojnega tajnika.
' ŠPANSKA ustavo tvor na skupščina se je z 287 glasovi proti 41 izrekla za. popolno ločitev cerkve od države. Po tej določbi ni v državi nobene oficijelne religije.
-------o------
PRIMERNA NAVODILA AVTOMOBILISTOM
(Nadaljevanle Iz 1. struni)
Cvetko Golar:
ROŽA SATANELA
Ali je zacvetel plamen bel, ali roža snežna zagorela? Plameneči cvet ni zakipel, to je roža, roža Satanela.
Jasna je kot cvet srebrn, kot sen, in kot zvezda severna ledena — iz oči le šviga žar ognjen, demon bliska se, ljubezen njena.
Kot da plamen bel je zakipel, kot ledena roža zagorela, kot bi divji jo vihar objel — to je roža, roža Satanela.
— Ameriški Slovenci lastil jejo mnogo avtomobilov in tudi svojemu številu primerno prispevajo k avtomobilskim nesrečam. Zato ne bo odveč, ako eden ali drugi slovenski avtomobilist prečita gori navedene zapovedi, oziroma prepovedi, in jih skuša vpoštevati.
-------o-------
Mesto zračnih ladij
Mesto San Francisco in druga californijska mesta so dala zvezni vladi na razpolago tisoč akrov sveta blizu Sunnyvale,. Cal. Tam bo vlada zgradila velikanski hangar za novo zračno ladjo, ki je dozdaj znana samo še pod imenom ZR3-5, shrambo za plin (helij), napravo za čiščenje tega plina, vodni sistem in vsa potrebna upravna in stanovanjska poslopja za 500 častnikov in mož. Skupno bo zvezna vlada izdala za zgraditev te ogromne baze zračnega brodov-ja na pacifični obali okoli pet milijonov dolarjev.
pa zelo malo. - Tako je zadovolj stvo na vse strani.
Vsak urednik bi moral vsaj na vsake tri mesfece enkrat iti na kakšno daljšo pot, da bi si nabral gradiva, inspiracij in novih idej. Križ pri tem je, da se z bratskimi pozdravi ne da nadomestiti zamujenega časa, niti kupiti voznega listka. Preostaja mu kvečjemu kakšen “excursion,” ki sc-začne in konča v 24 urah.
Zdaj je pa že čas, da vam povem nekoliko o proslavi sami. Poset prireditve je bil prav po-voljen, če vpoštevamo splošne razmere in chicaške razmere posebej. Celo v Clevelandu, ki ga smatramo za čimeriško-slovensko metropolo, bi priznali tak poset prireditve podpornega društva za dober. Posetniki so bili mirni, pozorni in dobro razpoloženi. Program, ki ga je vzorno vodil agilni predsednik društva Zvon, sobrat John Zvezich, je bil pester in je v splošnem zadovoljil občinstvo, kot je bilo videti. Govorniki, katerih je bilo precejšno število, so se vsi zavedali, da predolge govorance izmučijo in mnogokrat dolgočasijo občinstvo, zato so se držali zlate srede, ali pa so se nagibali na krajšo plat. Za moj okus je bilo tako ravno prav. Govorili so nekateri ustanovni člani, več zastopnikov chicaških in okoliških društev JSKJ, pa glavni predsednik in četrti nadzornik J. S. K.Jednote. Imen govornikov ne merem naveisti, ker nisem vseh slišal ali pa si jih nisem zapomnil.
Med posameznimi govorancami so nastopali pevci, posamezno in v zborih. Vsi so se potrudili podati nam našo pesem v vsej njeni lepoti in so bili zato živahno aplavdirani. “Jezero,’’ mešani pevski zbor prekmurskih Slovencev, je zelo ugajal, in prav tako, ali pa še bolj, moško pevsko društvo “Prešeren.” Slednji je bil vsled burnega aplavza prisiljen dvakrat nastopiti. Ne domišljam si, da sem kakšna avtoriteta glede pevske umetnosti, toda posluh imam prilično dober in slišal sepi: že mnogo dobrin pevskih zborov, pa sem bil prav prijetno presenečen najti v Chi-•agu tako na glasovih bogat i n treniran pevski zbor kot je “Prešeren.”
O umgtncn) plesu raje ne bom govoril in pisal, ker sem sedel tako blizu, da sem moral gledati samo čeveljčke, pa — hud veter je bil. “Profesorja” Joe Fajfar in Steve Foys sta s svojim šaljivim, ob enem pa deloma tudi slavnosti primernim kupletom, izborno zabavala, občinstvo, ki ju je hvaležno nagradilo z gromovitim aplavzom-
Ves obširni program je bil izveden dostojno, neprisiljeno in primeroma v kratkem času, kar je ohranilo občinstvo v dobrem razpoloženju za takozvano prosto zabavo, ki je sledila oficijel-remu delu prireditve. Na ofici-jelni in neoficijelni del prireditve, kolikor sem jo videl in se je udeležil, je društvo Zvon lahko ponosno. Društvo samo bo pa najboljše vedelo, kateri posamezniki ali skupine zaslužijo naj-č priznanja za ^ko dobro pri-
Agilna in v naselbini ugledna društva kot je Zvon so neoporečno v kredit in ponos J. S. K. Jednoti.
Takozvane proste zabave ne bom opisoval, ker te vrste zabave so si zelo podobne tri tisoč milj daleč od vzhoda na zapad in približno toliko od severa na jug. Baš na “prosti zabavi” društva Zvon v Chicagu pa sem se prepričal, kako majhna je končno ta dežela, kljub svoji ogromr.i razsežnosti. Stoteri stari znanci in prijatelji, katere sem našel tam, mi niso bili znanci samo iz Chicaga, ampak posamezni celo iz koruznih pregozdov Indiane, iz pelinovega Wyonringa, izmed bombažnih plantaž Arkansasa, iz srebrnega Colorada, iz zelenega Washingtona in izmed duhte-čih vrtnic Oregona. “Gosh!” sem si mislil, “če bi človek imel kakšno marogasto preteklost in nemirno vest, koliko prstov bi kazalo nanj!” Tako pa me je kot dih božanske Vesne obkrožala sladka zavest, da ni nič lepšega na svetu, kot sniti se z množico dobrih starih in novih prijateljev!
Nekdaj zelo popularna, zdaj pa že precej postarana in pozabljena popevka (Tipperary) ima tudi sledeče verze: “If I make mistakes in spelling, Molly dear, said he, remember it’s the pen that’s bad, don’t lay the blame on me!” Jaz se, žal, ne bom mogel izgovarjati na slabo pero, če ta opis proslave 25-letnice društva Zvon ni tak, kot bi mora) biti. Pisal sem ga namreč \ “uredništvu št. 2” s krasnim zlatim peresom, katerega darila sem bil ob enem z nekaterimi drugimi srečneži tudi jaz deležen v spomin omenjene proslave. Najrajši bi čitatelje prepričal, da se s finim zlatim peresom sploh ne nrere kaj slabega napisati, niti ob eni zjutraj, ko je bila temu članku postavljena zadnja pika. Zlate črke na peresu pa mi vzbujajo željo, da bi s tem zlatim peresom mogel opisati tudi zlati jubilej društva Zvon in da bi tisti opis čitali vsi, ki so prisostvovali Zvonovemu srebrnemu jubileju, in da bi bili prav tako optimističnega razpoloženja in razigrane volje, kot so bili na proslavi 25-letnice 11. oktobra 1931.	A.	J.	T
--------o--------
Jugoslovanska
Ustanovljen* 1. 1818
Kat Jednota
Iakorporirana 1- 1*®*
GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glaval •dbormlkli
111.
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan,
Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395,	Ely, Minn.
Tajnik:
Blagajnik:	LOUIS	CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 818 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadziral odbori
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0-
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Ml»*
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh,
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., ChlcaB"'
Piritii Ukiri
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th it., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	c
a. porotnik:	ANTON OKOLISH, 107S Liberty Ave., Barbertoa
YO;
■t W;l; der, Wa
tond.
Hiller *t Wh
Jcdnotino uradno giaallei
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Clevaland, O-Urtdnik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarn* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se joiilja sednika porotnega odbora. Prošnje za aprejem novih članov in spričevala nai so posili a na vrhovnega zdravnika!
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov iB. ‘J* membe naslovov naj ne pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St Cl*‘> Cleveland, Ohio.	.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoil®’'m za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj **„)[ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev , ‘ obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko uatanovi a S članicami.
Hoti,
Vh
sem nedavno čital, da je preminil dragi rojak, ki je bil star 38 let in je bival v Ameriki 38 let. Kje je bival prej, poročilo ne pove!
petim1
de
da1
Vremenski preroki in pra-tikarji pravijo, da bo bližajoča se zima dolga in huda. Marsikje bo manjkalo tudi denarja za nakup premoga, tako da bo zima dvakrat huda. Nekaterim bo nekoliko pomagano s tem, da bodo mesto premoga lahko rabili za kurivo ničvredne bonde in delnice!
A. J. T.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz I. strani)
% ni
JOj’j
P
ftii.
rO-
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Jože Branisel s
Vodne zadruge, ki je
razpolago čoln, luč, P0
orodje in dinamit ter ta^0
gočila in olajšala pro<
jamo. Ekspedicija v ^f'1 de
je po 8 in pol urnem, ze%
ljivem prodiranju prešla .
dolgo pot poleg številni*1.^ ^
skih rokavov in votlin, p ^ iv^
je prebrodila 13 jezerc T|1(|
nov in odkrila poleg 11 ^ 8C]0
stranskih rovov še doslej j ^
no jamo v dolžini 400 ^
sote te jame ni mogoče ^ d ^
V njej so kapniki v n8| , lceSs
tejših oblikah. Nadalje' b ,
v jamo je zaustavil oze Ji E 1
v trinajstem tolmunu, ^ . p
tei ega je pihljala prijaZ il
Pica.	1	p
Skozi ta tolmun je sKu ^ ^
špedicija priti trikrat, ^ t
mogoče pri vseh naporio|
ti čolna naprej. Tudi P°. n>i’
je bil zelo naporen, ^er.t| ^ ,e'
treba precej časa n°s p * 1
preko tolmunov, sklado'^
kov in kamenja. Člani ^ f
cije so se morali večki*1 , > a
na dno čolna ter proetu ^ ^ .
naprej, opirajoč se ob %
strop. Večkrat so motf ^
n ja razstreljevati z di'1^
in razbijati s kladivi. 0
hodnja raziskovanja	^
kor potreben poleg dru^
šili tehničnih sredstev tl , n i tie ^
iz gumija, da ga bo la^J s It j, in pa telefonska zveza, a^' mar jem ne bo treba ( Sj nastopa vode. Ob na*’'(](;j io|j’ reč kaj lahko nastopi ' j zapre raziskovalcem iz pedicije v jame, ki jih i J kaj nepoznanih, bi se. >l(|j, organizirati tako, da ^ ! marji vedno v telefonsk1.^
svojimi zunajnimi P0lll< M«
l
Začetkom septem^1’j pavski karabinerji v j ^ tirali Slavkota Ponižo druge Vipavce. Ko so ^ c° njim na dom, jim niso P ^r< zakaj jih nameravajo 0 j,< ^ ■ Tudi ni znano, kam s°. L1 gnali.	I	[j
. d
Jagnje z dvema 21	(! |
šestimi nogami je 1-aZS^ at v Zagrebu. Pač čuden • y naravi.	'8|
---------- je’	^
Slikar Božidar Jak«c ^ deljo 27. septembra °^v°^ % kopičevem paviljonu v jjf 0] ni razstavo slik, ki jih ■ J! M vil večinoma za časa pv ^1 k< vanja v Zedinjenih 1 ^ Cf Otvoritev je občinstvo v \ likem številu posetilo- lti(
— y ^
Nov parnik “JU^J;» Prihodnje leto bo Jadraj j vitba spustila v morje a] r nik “Jugoslavija,” j?j| ^ de na Angleškem. ® k, ste kakor je “Ivaradjo^^^fc
her
aver.
ckb0,
"’hi
(ksj
Vhic
Uo il Ofcfjt
Ut of %
e j er. c in lepo uspelo prireditev.
je nažgala cigareto in puha kot lokomotiva! Par minut zatem jo je že posnemalo pol ducata nežnih dam, nakar smo se še mi moški navdušeno pridružili kadilskemu koncertu.
Zunaj je nevihta vila in dež na okno je škropil, prav kot pravi tista pesem, tuintam je mignila mimo okna jetično bleda luč, med nami pa je zavladala topla sreča jesenskega večera. V naših srcih je bilo toplo, vedro in jasno, dasi je pod stropom železniškega voza bilo črno in zakajeno, kot da se napravlja za točo!
*
Pretekli teden sem bil šel obiskat prijatelja, o katerem sem izvedel, da se nahaja v bolnici. Povedal mi je, da se novi mošt v domači kleti imenitno čisti in da se je že dobil sveži kostanj v trgovini, njegov sosed pa da mu je obljubil prvi pridelek svežih klobasic, krvavic in riževih; preden pa so se njegovi sladkosnedi upi vresničili, je moral v bolnico, kjer so mu nemudoma odstranili neko nepotrebno stvar iz notranjščine. Po vsem tem pa je moral pet dni biti kar ob svojem.
Razume se, da je bilo moje sočutje zanj in moje obžalovanje njegovega položaja stopro-centno. Toda, ko je prišla v sobo njegova brhka, živooka bolniška strežnica, je to moje obžalovanje takoj padlo na 50 procentov!
*
V nekem slovenskem listu
Zahvala angleških učiteljev. Nedavno tega je posetila Ljubljano in najlepše predele dravske banovine skupina angleških univerzitetnih profesorjev, uči tel jev in dijakov. Skupino sta vodila prof. Edvards (Nottingham) in ravnateljica učiteljišča Miss Edith Butcher (Lincoln). že tedaj so bili angleški gosti polni hvale o lepotah naše zemlje in o ljubeznivosti Slovencev. Po povratku v Anglijo je Miss Edith Butcher v imenu cele skupine poslala zastopnikom oblasti in slovenskih planinskih društev zahvalna pisma, v katerih ponovno izreka zahvalo za ljubeznivi sprejem, ki so ga bili povsod deležni. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič je prejel tole zahvalno pismo: “Blagorodni gospod! Pravkar sem se vrnila v Anglijo. V imenu vse naše skupine se Vam in vsem ostalim, ki so nam s svojimi številnimi uslugami in olajšavami za bivanja v vaši prekrasni deželi šli na roko, še enkrat iskreno zahvalim. Ta obisk nam ostane nepozaben in trdno verujemo, da nam bo v prihod-njosti še opetovano dana prilika, da se vnovič pomudimo v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije. Z našo iskreno zahvalo vdana Edith L. Butcher.
Na popolnoma suhem Cerkniškem jezeru so osuševalna dela v polnem teku. Vodna zadruga v Cerknici je osredotočila vsa dela na glavno požiralno jamo Veliko Karlovico. Na jezeru raz-iskujeta že precej časa z električnimi aparati dno prof. dr. Stern in dijak Lohnberg z univerze v Gottingenu. Jezersko dno sta preiskala že v globini do 300 m. Na njuno pobudo je bila tudi ekspedicija v Veliko Karlovico, ki je glavni odtok jezera. Preiskali so tudi potok Cerknišče ter so se ekspedicije udeležili prof. dr. Stern, visoko-šolec Lohnberg, iz Dolenje vasi pa Ivan Milavec in preddelavec
ENGLISH SECTION OF ■
o.
int.
. P*'.
i]er JUst three weeks ago that death overtook Bro. Joseph elv',SU'?reme secretary. Fate expressed itself, as usual, with e h lln^’ '1US^ merel.v pounced upon its victim. yonc] ‘ p see any of our members pass into the great ‘ H>t according to the law of probabilities a certain 0„rljOt I)e°ple die every year.
Who'f011 ^*as a (luo^a members that pass away annually. -lfiw° l.Iese members are no one knows, but it is certain that lion ° averaSes holds good in our South Slavonic Catholic,
Wen tv
"'erf s from now the quota of members passing away aver, l0rn our midst will be filled, as prescribed by the law ickbo^08' ^'00(^ dyed-in-the-wool members, with a strong Mi e:Who w°rked hard to make our Union what it is today, dtSj (lc* n°t permit any obstacles stand in their way to reach ec* goal. A certain number will be gone 20 years from
hich KL*	'
S to r ngs us to the problem of youth. Our youth who befit a’Sp lea^ significance of the value of a fraternal Dstoj' (>1^an‘zati°n like our South Slavonic Catholic Union, only fU* ^ounger members realize how beneficial our Union
wh they
have married and settled down. And, espe-f„lu ^en ^Heir offsprings are born do they look seriously into J hn H‘ an(l ponder what might happen to them should an
I	'	death reach the family.
^ber insured in our South Slavonic Catholic	Union
Vantages over any other form of insurance, for the ,Cilte,miuni Paid in the form of monthly lodge dues. Sick benefit, and even funeral expenses are provided foi
he
Ml	our	supreme secretary, Bro. Fishier, brings to
-th	^actor directly dependent upon our youthful mem
ne v fe, ^ne^sh-c°nducted lodges in particular. e,0sei/ nature of our fraternal benefit organization requires j c°-operation among members united for a common branch lodges carry out the detail work. The Co	’ Hecretary, vice president, treasurer and other officers
n8C	CTiltees of lodges are of extreme importance	in the
II 11 Continuation of our Union.
t i,,	LEADERS	ARE NEEDED
b are ! *n al1 Ather undertakings there must be a few leaders Nonto'10 t;ike the initiative and who assume the bulk ie<j (of the local lodge. Officers of a lodge are Cft th, ^eir position by the majority of members. But too l*of „tSe Very members forget that other side of the story ill- y,;K a w°rk.
Merger members should train themselves in establishing Hio earlesa leaders—with ideas to carry on the work of ‘ Now is the time to smooth the rough spots of inex-an’l ^et acquainted with the many intricacies of lodge Understand the principles of fraternal lodge benefit %!> i„;'wi" enable you to convince associates more becoming members.
any other organization, needs leaders; lead-8ener- i 6 U ^eeP interest in the principles, detail work, anti H Un(^erstanding of lodge insurance benefit.
6(j j., ^ias been prone to take things for granted and 6en °^der members to take the lead. Very little effort , l,cteclTUde exPress individualism among our English-It is hard to understand such a predicament, is there.
3ativ! he 0,y ^opecl that our EnSlish-speaking units will have alivD! ■ ^he 8 steps in the right direction by the end of July, ii	next	general convention will be held at Indian
kod' j	so	that	an	impressive showing will be made,
h je? !C	a	deeper interest in our South Slavonic Cath-
tiibil! h(li;»n I ,	 ‘
iski? Stage An~
f  -------
* Oct. 24 at National «br <i L	»all
ViP% %	-------
0	111—All the SSCU
S° / »N to tUfriends are Llr^ed ’° J eVf Indian’s Lodge
"ISS" .01 lh« year, and S° ih '^y , Uance to be held on
5" Hail0,?' H at the Na-
j j ’ S. Racine Ave.
2vv0en®ni°yed yourseif
j ei'e ^ s dance, and be-3ii s j, ^0U hav have noticed
is ^I'Self6’-^011 a^ao en' v^tie, -lust as much at
urge members
v ^ Ohtoc°me\Stars and LodRe
h iej at ;-yes, I J° this dance. sV° 'i ig, 0c ft ‘'got to mention dr‘>	&er	“<*	»is Club
]u' chestra will be
ve]] j
r ‘W; ^on’t^e you at the r \ Qpi. the date
rV CS- 24‘
e ^^oore, Sec’y,
tei<(No. 220, SSCU.
 ------
^er-' °n 1 you weed y°ur
J*tiffin Jt 1 did ,here  
Itllie
ioIHI'J
s:5
ft
fev,
m
e
ptf taH° 5di^ K»]
'A°d
sla nih S-^ - in ^
slej ) ID'
iče
IjnJi' s^in
ija
$
Official Orgnn o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
'"I1 "'
Current Thought.
V°UTH MUST SHOULDER RESPONSIBILITY
was
COMMENTATOR
Lv.
10ys
Hie
Dr
3kus|
ri^g
ii p°'’; kef]i
do'’
ni
is
čkMI^an dir*1-,b ^
)r^l> din1' i.
bo
rug*1
v t«1
ažje ju
i,
'Hr
0\v
Hi
Indians Attend Zvon’s Anniversary Dance
Chicago, 111.—More than half the members of the Indian Lodge attended the 25th anniversary dance given by Lodge Zvon on Sunday, Oct. 11, at the National Hall. All had a good time.
Lodge Zvon should be commended for its splendid showing, and they sure can show the younger generation how to work and get things done in a big way.
Among those present at the Zvon dance, and whom I have had the pleasure of meeting again, were Bro. Paul Bartel, president of our SSCU, and Bro. A. J. Terbovec, editor and manager of Nova Doba.
Leo W. Moore, Sec’y.
No. 220, SSCU. ---------o--------
Falks: Going to the lecture tonight?
Talks: Yep.
Falks: Better not; it’s going to be an awful bore.
Talks: Guess 1 can’t get out of it— I’m the lecturer.
--------O--------
Dentist: Ah, I see a very large cavity.
Patient: That reminds me—I haven’t had lunch yet.
RADIO PROGRAMS
Perhaps this column likes to delve into radio. At any rate, the radio is understood by almost the entire populace. It requires but little explanation about its working principles. A home without a radio is desolate.
I was wondering just how many people really enjoy listening to an evening program. L for one, get rather tired of hearing the same kind of sausage, baked goods, dental cream or some favorite cigars impressed upon me daily.
Drama, comedies, mystery stories add to the variety of the radio program. But how I hate to hear the advertised portion inserted during the program by its sponsors. It has a tendency to break the serene thought, that turns entertainment to a terrible bore.
In some ways the old phonograph has a distinct advantage. No advertising product had to be listened to. You could select what record pleased youi fancy and listen to it with complete delight. It is true that the record had to be changed, but that was before we had so many automatic devices, when we were not inclined to be so lazy.
On the other hand, you always knew just what you could listen to, depending upon the stock of records.- Perhaps this is what appealed to the popular fancy, that of repeating the tunes.
The radio should be classed as a public utility, and as such should be entirely in the hands of the federal government. A fair charge could be made to the radrt) listeners, eliminating excess profit, as the people of this country would benefit directly. No individual corporation should ever be given control.
Then you and I wouldn’t have to listen to the daily repetition of the much advertised product, whatever that may be. You and I could listen to an evening of real entertainment. The program would not be intruded upon by an untimely reminder of what to eat for breakfast.
Some young, ambitious politician would earn the glory of the public’s undying gratitude by taking the lead in legislature, and after working out a plan, compel Congress to pass a radio law that insures entertainment, and not a lot of advertising disguised as entertainment.	L. M. K.
-------o-------
Hallowe’en Gala
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57lh St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: ,1. L. Zortz, 1657 E.
31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, Ii. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jcvitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 319 w. Birch ,St. Chisholm, Minn.
• • *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, G117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
'B'RIEFS
M iss Vida A. Kumse, senior at Kent State (Ohio) College, was recently chosen president of the Mathematics, Club and secretary of the Velvet Curtain Players of the college theater. She has the leading part in the play, “Cock Robin,” which will be given Nov. 19. Sister Kumse is a member of St. Aloysius’ Lodge, No. G, SSCU, of Lorain. O., and is the daughter of Mr. John Kumse, second member oi SSCU Supreme Board of Trustees.
CONVENTION CITY
mil-
SPORTING BITS
Anton Vessel of SSCU Athletic Board, doing jjost-grad-uate work at the University of Nebraska, is assisting the chemistry department with its freshman class. Bro. Vessel was given a fellowship at the University of Nebraska for his exceptional work in chemistry while attending University of Minnesota. His home town is Chisholm, Minn., where Ju-bil-eers, No. 215, SSCU, are situated, of which he is president.
Best Dressed and the Funniest Costumes to Be Awarded Prizes
Gowanda, N. Y.—Hallowe’en Gala. This is the name members of Pathfinder Lodge, No. 222, SSCU, have given their first dance of the season that will be held next Saturday, Oct. 24, at the Slovenian Hall, Palmer St.
Cliff Dawson and his well-known orchestra will furnish the music for both young and old. Prizes are to be awarded for the best dressed and for the funniest costumes. Are you going to be the lucky one?
Come one, come all to our Gowanda ball. Don’t forget the date. The place is just around the corner.
Philip Palcic, Sec’y.
--------o-------
Passenger: I say, porter, did you find $50 on the floor this morning? Porter: Yes, suh. Thank you, suh.
Credit of writing the first Slovene book in South America goes to Mr. J. M. Jug, whose literary achievements were recently published under the title “Izseljenec.”
October issue of Harper’s Magazine contains an article titled “Land of Promise,” written by Mr. Louis Adamic. A few months back Mr. Adamic had one of his works published in book form that dealt with the economic problems of today. This literary contribution caused many comments from the nation’s leading writers.
Indian Lodge, No. 220, SSCU,
of Chicago, 111., will hold its first anniversary dance Saturday, Oct. 24, at National Hall, 18th St. and Racine Ave.
Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, of Cleveland, O., will hold a masquerade dance Saturday, Oct. 24, at Slovene Workingmen’s Home.
Conventions are worth lions to Cleveland.
Recent tabulations by A. J. Kennedy, manager of the Convention Board of the Cleveland Chamber of Commerce, reveal that during the past ten years conventions meeting here have expended $51,641,245 of outside money in this city.
This estimate was made after a careful survey of the expenditures of the 1,300,922 visitors who came to Cleveland during the years from 1921 to 1930 solely to attend conventions and expositions. During that period 1,828 conventions were held in this city.
The value to Cleveland of the Public Auditorium is evident in the tabulations; 1922, the year the auditorium was opened, shows a definite increase in the number of conventions held here. The year 1927, when the West Annex was made available for convention expositions, shows a revenue from conventions almost double that of any previous year. From 1927 the community’s annual income from conventions has averaged more than $7,000,000.
The record for 1931 indicates that the Cleveland convention business has not been materially affected by the general depression. The city has entertained 226 conventions to dare and approximately fifteen more will convene here before the end of the year.
This year’s convention business attendance is estimated by Mr. Kennedy at 135,302 and the expenditures of 1931’s convention visitors at $6,765,100.
The Convention Board of the Chamber of Commerce is organized to assist Clevelanders in securing conventions and to aid local committees in perfecting convention arrangements. Through the Convention Board’s activities, many local groups have been able to entertain the national and state conventions of their organizations, and Cleveland has enjoyed a steady and profitable business as a result.
Mr. Kennedy has expressed the hope that any local group whose convention has not met in Cleveland in recent years will give consideration to inviting their fellow-members to meet here. Such a group will find the Convention Board ready to extend complete cooperation.
-------o-------
EXPRESSES THANKS
INTER-LODGE LEAGUE OPENS WITH G. W.’S, CHAMPIONS, DEFENDING CROWN
Girls’ Bowling League Contemplated; G. W.’s Lead in Three-Game Series With 2852
Cleveland, O.—Before a large crowd the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, drubbed the Collin wood Boosters, No. 186, SSCU, in all three games played in one of the Inter-Lodge League tilts Sunday, Oct. 18.
Thus the 1930-31 Inter-Lodge League champions successfully defended their title, led by their new captain, Joe “Ox” Kramer, with series of 605 on games of 195, 205 and 205. The one and only Lindy shared second honors with Pugs Opalek, collecting 559 apiece.
With a three-game total of 2852 pins, the Cherry Tree Choppers led the circuit in high three-game series and taking second place in high game with 996, while Comrades are in front with a high game of 1015.
The two new regulars to join the team are Krainz and Peck, both good bowlers. F. Oberstar led the Boosters’ quintet with his 544 on games of 192, 149 and 203.
COLLIN WOOD BOOSTERS GEORGE WASHINGTONS
J. Laurich  163	169	157	Opalek .......... 223	184	192
T. Kozlevčar....	159	181	168	Kfainz .......... 185	180	158
J. Koren ...... 151	180	170	Peck ............ 189	........
T. Laurich  175 177 190 Walters....................... 146	...
F. Oberstar  192 149 203 Drobnič........................... 191
--------------Kotnik ............. 204	203	192
Totals ...... 840	856	888	Kramer  195	205	205
Totals ....... 996	918	938
Betsy Ross, No. 186, SSCU, took one game from the S. Y. M. C., who took second place in the league last season. Baraga and Krall, both formerly with the Boosters, rolled for the Flag-makers, the former getting 205, 200 and 203 for a total of 608.
S. Y. M. C.	BETSY	ROSS
Prosek  ,i..„ 169 223 223 Krall ................. 143	181	160
Kushlan ....... 180	169	158	Marzlikar ...... 166	202	160
Slapnik ....... 194	203	136	Oberstar ....... 148	153	176
Lausche ....... 211	200	178	Scufca.......... 170	185	194
Yerse.......... 188	194	168	Baraga ......... 205	200	203
Totals  ..... 952 989 863 Totals .............. 832	921	893
Bendy Alich, anchor man for the Comrades, thrilled the Inter-Lodge League fans by ending his 670 series with a sensational 297, while his two other scores were 170 and 203. Fate decreed that he should lack a perfect game by three pins, his last ball refusing to break, leaving the 2-4-8 pins standing. Congratulations, Bendy!
GIRLS’ BOWLING LEAGUE
Bro. Heinie Martin, president of the league and member of the G. W.’s, is planning on a girls’ bowling league. Games are to be only five frames instead of the customary ten, and two games instead of three are to be bowled. The league is to start some time during November.
So, lassies of SSC’U lodges, get together and organize a team. Come to the next meeting and learn further of the plans made especially for you, as they will be explained by the team captains. Let’s see the Collinwood Boosters, Betsy Ross and George Washington girls toe the foul line when the bell rings.
Frank “Samson” Drobnič, Vice President,
George Washington, No. 180, SSCU.
SAYING IT WITH COMRADES
Johnny Bartel’s .464 Tops Comrade Sluggers
Waukegan, 111.—Johnny “Bing” Bartel, Comrades’ (No. 193, SSCU) star first sacker, took first place in individual batting averages with a splendid .464 mark at 166 trips to the plate. Bartel also leads in runs scored with 46 and topped his teammates in extra base hits, connecting for 3 home runs, 13 triples and 13 doubles during the 1931 campaign.
Lary “Al” Petrovič leads in walks, with 28 free passes to the initial sack. Petrovič also holds the Comrades’ most consecutive game record with 76 (1929-30-31), having participated in each and every contest since Sept. 1, 1929.
Individual and team batting averages of the Comrades, Illinois SSCU state champions of 1931, follow:
Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, of Gowanda, N. Y., will hold a Hallowe’en Gala Saturday, Oct. 24, at Slovenian Hall, Palmer St.
Collinwood Boosters and George Washington lodges’ playground teams, Cleveland, O., meet Sunday afternoon, Oct. 24, at 2:30 o’clock, at Wrhite City for the deciding game to crown the Ohio SSCU champion.
 —o  —
Mary had been mildly punished by her mother for an infraction of household rules. That night when she was saying her prayers, she said:.
“God bless papa, and cousin Ellen, and Aunt Jane, and sister Anna, and— that’s all.” Turning to her mother she said: “There, 1 suppose you noticed that you were left out.”
 0----------------
Lady: I don’t want any peddlers or agents annoying me by ringing my front door bell.
Peddler: That’s exactly why, Madam, you should buy one of these “No Peddlers—No Agents” signs.
Pittsburgh, Pa.—I wish to extend my thanks to all members of Pittsburgher lodge, No. IDG, SSCU, who have displayed such wonderful spirit of comradeship and loyalty during the interment of my son William.
It is at such a time that we. appreciate acts of kindness, for it helps to lighten the burden of our sorrows.
And, in turn, I wish to extend m y thanks to all members of the lodges in our SSCU, who have sent their sympathies through the colums of the Nova Doba.
Mrs. Seda Shalamunec.
“1 never thought I’d pull through. First 1 got angina pectoris, followed by arteriorsclerosis. Just as I was recovering from these I got tuberculosis and aphasia.”
“Great guns, man, you don’t look much the worse for it.”
“I wasn't ill, you nut! I was in a spelling contest.”
---------o—--------
Speaking of Trees In our early days we learned that all Gaul was divided into three parts. Today the world seems to be divided into three classes—drivers, pedestrians tind traffic cops, and each has his share of gall.
Player	G.	AB.	R.	H.	Ave.
J. Bartel 			166	46	77	.464
Bill Kaires			 7	29	5	13	.448
A. Edwards 			 8	36	12	16	.444
M. Lloyd 				 12	30	9	13	.433
L. Rode 			 29	108	39	37	.344
C. Burks 			 34	106	17	36	.340
B. Kaires 			 33	119	40	40	.336
T. Walker 			 21	80	9	25	.313
B. Christie 			 23	89	17	25	.281
L. Petrovič				 40	151	31	39	.252
C. Pabst			 39	135	38	33	.244
F. Petrovič			 39	112	22	26	.232
M. Urbansic 			 6	18	1	3	.167
Team totals................... 40	1179	286	383	.325
John Petrovič, Business and Publicity Manager.
---------------o---------------
A passerby stopped to watch an old Angler: Well, dear, what do you man in his garden weeding. “Which think of these nice, big fish? weeds do you consider the easiest to Wife: You needn’t try to fool me kill?” he asked.	Mrs.	Alden	saw you in the fish market.
“Widow’s weeds,” answered the old Angler:	Y-y-yes, I know. Er-ah,
man. “You have only to say 'Wilt thou1 you see 1 caught so thany I thought I’d and they wilt.”—Bystander.	(sell some of them.
HELP THE NEEDY SLOVENES
Organize Relief Committees in Various Settlements; Select a Central Point for Distribution, Where Needy People Can Gain Access; Co-operation of All Should Be Solicited and Not Burden a Chosen Few
Help out our needy Slovenes in this unemployment crisis.
Associated charities throughout the country are sending out appeals to feed and clothe the needy. Money is solicited, so that the hungry will not starve. Organized charity realizes the plight of the many unfortunate people, some of whom are on the point of sheer exhaustion.
But what about our Slovenes?
It is a characteristic trait of our people to shun charity. A number have overcome their pride because they have been forced to the wall, literally speaking. Still a large number remain in want, and it is this class that we should direct our immediate attention.	*—	'
In your neighborhood there
is a large family whose plight has been kept from the public’s eye because the provider is sacrificing himself in all that is humanly possible. He hates to accept charity and be known as dependent upon other people. Perhaps he would assume a different attitude should his own people lend a helping hand.
He has tried hard to scrape together a few dollars to keep his dependents from starvation. But the strong desire to keep his family going has its limits. When he trudges daily in search of work without success, even the closest skimping will not make ends meet. He is at the end of his resources.
Look around in your neighborhood and get acquainted with the real facts of life. Your actions can hardly be branded as minding other people’s business. You should help them ir spite of themselves, and earn a life-long gratitude, for a person remembers such helping hands the rest of his lifetime.
Recently a group of Slovene farmers in the outlying districts of Cleveland delivered truckloads of vegetables and fruits to the needy by unloading their gifts in the heart of three Slovene colonies. Another fraternal benefit organization has set aside a fund of $7,000 for charitable purposes. These are just examples of what our people are doing to help the needy ones.
“Can the surplus” campaign was launched in Cleveland recently on a city-wide scale. The excess fruits and vegetables were canned in the Public Auditorium, in which a number of people volunteered to help out in the canning.
It has been the practice for a number of years to help out the needy families during Christmas time. Various relief committees made extensive plans tc gather enough food to fill a certain number of baskets. These were distributed at Christmas time.
These relief committees should concentrate their efforts the year round in the face of the present unemployment crisis. This does not necessarily mean that the food has to be collected and distributed to fill so many baskets. Rather, the committee should make a survey of the needy families and bring the issue to the attention of the entire colony.
In this way the assistance to be given will be worked out on a systematic basis. A little help from each person in a position to give relief means much when a large number make equal contributions.
The practice in the past hae been to collect food irom the small retailers at Christmas time. The bulk of philanthropy ( rested in the hands of the few. It would hardly be fair to ask repeated assistance from these benefactors the year round.
But charity work distributed among the entire colony would mean assisting the unfortunates the year round, and not cause too much inconvenience to all. It would mean a lot to the needy ones.
Each Slovene community should take it upon itr.elf to organize a special relief commit*
Big Masquerade Dance
Prizes Will Be Awarded
Cleveland, O. — Bety Ross Lodge, No. 186, SSCU, will hold its first dance of the season next Saturday, Oct. 24, in the upper hall of the Slovenian Workingmen’s Home on Waterloo Rd.
Masquerade Dance is the name given this affair. Excellent music will be furnished by Jack’s Melody Blue Boys. Bids are priced at only 50 cents.
To make the dance more interesting thvj members decided to award prizes for the best costumes. Here is double value offered to all those who attend. The readers would do well to reserve next Saturday night for this occasion, for they will have no cause to regret. Our lodge has spared no effort to make this affair one of the outstanding of the season.
Rumor has it that a large crowd will attend; evidently, this could be based by the number of tickets sold in advance. For a good evening of entertainment come to our masquerade dance next Saturday night.
Victor Jazbec.
-------o-------
Everybody Invited to Attend Indians’ Annual Dance
Saturday Evening, Oct. 24, at National Hall
Chicago, 111.—Words cannot tell one of the wonderful time that is to be had by everyone that will attend the Indian Lodge annual dance. If you wish to spend Saturday evening, Oct. 24, as economically as possible, and receive the most enjoyment for your money, then come to our dance. What more could one ask for in the way of entertainment?
If better entertainment could be had, the Indian Lodge would have it. So rest assured that you are getting the best for your money. We will have with us that evening as chief entertainers Doc Rutter’s Club Bagdad Orchestra, which, by the way, has for the past year been playing over Radio Station WIBO and at the Club Bagdad.
See you at the dance!
Leo W. Moore, Sec’y,
No. 220, SSCU.
--------o--------
LADY OF THE LAKE
The Lady of the Lake, in the legends of King Arthur, was Vivien, the mistress of Merlin. She lived in the midst of an imaginary lake which apparently prevented tucccess and was surrounded by knights anc damsels. In Sir Walter Scott's poem entitled “The Lady of the Lake” the title is applied tc Ellen Douglas, who lived wit! her father near Loch Katrine (	 o-------
Magistrate (not in the city court)
| Have you ever been up before me? j Accused: I don’t know—what tinv j do you get up ?
  0 ------------
j Experience may be a school To which we all must go;
But no one likes its college yell Of plain “I told you so!”
tee that would solicit the hel] of all, and make survey of th needy ones. Then & central distribution point could be picket out where food and clothin: would be stored.
INDIAN SHORTS
Fall and Winter Activities Resumed
Chicago, 111.—Social and gymnasium activities are functioning once more at the Indian Lodge and this time with more pep than ever. At our last social the majority of the members were there, and guests equalling the number of members were there also.
Rudolph Vink, who joined our lodge last March and then withdrew a little later, came back with plenty of vim, vigor and vitality and says that he is going to help the lodge to achieve greatness. He started off by donating to the Indian Lodge, for its socials, a five-pound box of chocolate creams. We surely did appreciate the candy, Rudy, and I’m sure the guests did likewise. The lodge furnished sandwiches, drinks and cakes. A grand time was had by all.
The officers of the Indian Lodge would like to hear comments of any events that they run; that is, if you have enjoyed yourself at any party or whatever the Indians sponsor, let us know; or if you haven’t enjoyed yourself, let us know anyway.
Albert and Otto Spolar came home one evening with a few prizes that they won in a card party at a friend’s home. I wonder if it’s skillful playing or luck that brought them these prizes?
See you at the dance!
Leo W. Moore, Sec’y,
No. 220, SSCU.
--------o-------
Boosters to Hold Fourth Anniversary Dance
Cleveland, O. — Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, will hold their fourth anniversary dance Saturday, Nov. 7, at the Slovenian Home" on Holmes Ave.
A good time is in store to all those that will attend our fourth anniversary dance, for the committee in charge has worked hard to make the Boosters’ affair a huge success. For an evening of wholesome enjoyment come to the dance.
Moreover, the Inter-Lodge League B champions of playground baseball will be on hand, for the Boosters took the much coveted cup as their contribution in SSCU sports. Here is a splendid opportunity to meet the boys.
Special invitations go to the neighboring SSCU lodges, namely, George Washington and Betsy Ross, and others, with the sincere hope that al! will be strongly represented.
John Laurich, Pres.
Goes 865 Miles an Hour
Don’t Use Grasshopper Methods
A grasshopper has lots of action, but little brains. When it moves, it hops. When it hops, it knows not whence it hoppeth —it just hops. The strength of the insect, the direction and velocity of the wind determines its landing place.
Will there be a morsel of food for it in that unknown spot where it landeth? Probably not. It may flop on top of a barren rock or land in the dust of a beaten road. Ho—it hops again.
In contrast to its hit and miss methods, let us consider the honey bee. When one bloom has been drained, it goes at once to the next bloom—not over the fence, not in the next block, or in the next township.
FYom blossom to blossom it hums with a directness and definiteness that is uncanny.
The honey bee has intelligence and uses it. It gathers what is at hand right there and now. It buildeth both home and store of wealth.
The grasshopper spendeth his time hopping aimlessly about. He storeth up no food for the winter and turneth up his toes at the first frost.
Moral: Systematically work your plan and systematically plan your work.—The Yeoman Propeller.
--------o-------
Gulic vs. Opalek
Cleveland, O.—Sunday, Oct. 18, the ‘ Collinwood Boosters showed their superiority by defeating the George Washingtons, 4 to 2, in the series to determine the state of Ohio SSCU playground ball champion.
Pugs Opalek allowed but 3 hits, while Gulic permitted 4, which is evidence in itself how closely the teams battled every inch of the way- Opalek breezed 12 Boosters and walked 5.
In the fourth inning Valko-var walked and Krall doubled, scoring Val. In the seventh Val-kovar and Krall walked, Lokai doubled, scoring Val, while Krall came home on a grounder to third base. Valkovar was the hitting star, slamming a home run in the ninth inning.
Opalek got the first hit in the sixth inning, but was left stranded on bases. Birchy Kromar hit a home run in the eighth inning. Vessel singled in the ninth and scored on Hoce var’s sacrifice fly.
R. H.	S.
Wash	0 0 0 0 0 0 0 1 1—2	4	0
Boost..... 0 0 0 1 0 0 2 0 1—4	3	'?■
Joseph Jaklich, Pres., No. 180, SSCU
  —o-------------
A Blow-Pipe Gun
Next to a bullet what is the fastest moving thing made by man? Mr. Hoskins, writing in Forbes, thinks he has found it. It goes 865 miles an hour. This speedy “it” is the tip of the blades of a new high-speed electrical turbine which makes 3,600 revolutions a minute. In 1920, turbine generators were made to develop 10,000 kilowatts of electricity at the same speed of 3,600 revolutions a minute. In 1930, they were made to develop 15,000 kilowatts. Now, their makers say 25,000 kilowatts is possible at the same speed, and the electrical turbine is the second fastest thing man has yet made.
---------o----------
White Collar Job “Look here, Raštus, I am paying you to cut that wood. What’s Mose doing it for? Did you hire him?”
“Yassuh. Ah is gwine to pay him $1.25 for the job.”
“But I was to pay you only a dollar.” “Yassuh, but it’s wuth a quatah jes to be boss foh once.”
---------O---------
Her Mother’s Daughter He (after long argument): I wondei what would happen if you and I ever agreed on anything.
She: I’d be wrong.
Geo.
Coll.
NEVER SATISFIED
East Palestine, O.—Our given ability measures our success We are successful only to the extent of possessing ability. But most of us fail to use our ability to its limit. We go so far, and then we quit. We all can’t be successful lawyers and doctors, but we can make our own chosen or perhaps allotted field as good as our ability will allow it to be.
We are too easily contented. It is one thing to be contented, when we have satisfied our conscience that we have done our best, and another, when we are contented and know that we have not exercised the farthest extremes of our capabilities.
It can be noticed that the lodge, which is never contented and is ever striving, is always the most popular. It reaches one goal and then quickly establishes another, just a little farther down the road. And that makes it interesting, and adds to its personality. Every lodge has a personality. The lodge whose personality is characterized by ambition and enthusiasm is the choice of the majority.
Joe Golicic, No. 41, SSCU.
--------o---------
Uncle Sant’s Stock of Silver Money Is Large
PICTURESQUE PIROS DYING Off
Although silver was “demonetized” more than a generation ago, we still coin silver. There now are 540 million silver dollars in the stock of money of the United States, to which may be added 311 millions of subsidiary silver, half dollars, quarters and dimes.
So despite silver’s “demonetization,” the U. S. today has in its money stock more silver than ever before, though not in the form of silver dollars.
Whether silver can “come back” may be a question. Yet less than 10 years ago silver actually was worth more than 16 to 1 in ratio to gold, and it was not profitable to coin it as money at that ratio.
The resurrection of the silver question is due to extraordinary conditions throughout the world. These conditions are not normal and the question is whether gold is overburdened in becoming the metallic base of all money of the globe.
The United States and France have a surplus of gold of about one billion dollars. And the rest of the world is short a comparable amount of credit, that is, 20 to 30 billion dollars.
Old age and the spirit of modern youth are doing to the once-powerful Piro Indians of Texas what rival tribes failed to do. On the one hand, they are being wiped out by the slow, inexorable pressure of death. On the other hand, they are being deserted by their youths, who seek life in a paleface world.
With the pasing a few weeks ago of 96-year-old Manuel Ortega at Ysleta, Tex., near El Paso, another chief tottered toward the happy hunting grounds. He left his tribal powers to Damacio Colmenero, himself 76 years old.
But when Colmenero beat on the ancient tom-tom, used to summon the tribe to council, there was no great rush of mighty warriors. Instead, there were less than a dozen weary-worn Indians left of a tribe which maintained pueblos in the upper Rio Grande valley so long ago that nobody knows much about their beginning.
With the fading away of these most ancient of Indians, many colorful tribal customs likewise are passing into the discard. No longer does the tribe assemble for the dramatic burial ceremonies, when the high chief pierced the departed one’s heart with a knife, while fellow tribesmen worked themselves into a frenzy to keep the evil spirits away.
No longer is the heart removed from the body of the deceased and exposed to the sun to insure absolute purification and a safe trip to the happy hunting grounds. But on June 15 the tom-tom still beats, to summon what remains of the tribe to celebrate the patron’s day.
Rapidly the colorful costumes of the tribe are giving way to drab everyday American dungarees and blue work shirts. First buckskin was replaced with bright combinations of calico, but even these flimsy garments are being discarded.
“Our race is dying out,’’ Chief Colmenero said sadly,
The Indians of the interior of British Guiana employ ^ blowpipe, or, as it is commonly called, a blow-gun, for killing game. This weapon, although of a very primitive type, is ingeniously constructed. It consists of two tubes, one within the other, separated by wrappings of fiber or cotton cemented in place by bees-wax or gum. At one end one or two teeth of animals are attached to act as a sight, while at the other a mouthpiece is fixed. Through the tube the natives blow darts about the size of steel knitting needles, made from pieces of the mid-rib of a palm leaf.
This primitive weapon does not sound very formidable, but the blow-gun can be used with terrible effect. A native skilled in the use of the blow-gun can ! kill birds 011 the topmost branches of tall trees with a certainty that surprises the Europeans. To make sure ot killing large animals the darts are first of all dipped in some strong vegetable poison.
“I’ve swallpwed my eollar-button,” asp?d the grocer.
“Well ” resp°nded nis wife, “you now where it is> anyway!”
Where the Earth Is Thickest
If the earth were of uniform surface it would naturally be of the greatest diameter at the Equator. Of course, the earth is not uniform, for here and there arise mountain peaks and plateaux which are much above the average level. The earth will be thickest where there is a mountain peak at either end of the diameter.
To find this spot has involved a good deal of search. As a rule mountain ranges have ocean depths oposite to them. Thus the Antipodes of the Himalayas is a basin in the floor of the South Pacific Očean which is four miles deep. On the account the diameter here is little more that the equatorial average. Chimborazo, in Equador, is now taken as being one end of the longest diameter. The top of this monutain is four miles above the sea at one and a half degrees south of the Equator. A line dra W n from here through the center of the earth would come out on the north coast of Sumatra, which, if not definitely mountainous, is fairly high ground.
‘because our young not care about the trad1 our fathers. They c8re live in peace and ^ They join the rest of ^ in the mad scramble-longer want to be Indi®^ day, not far away, 've no more.”
So the few remain^, bers of the Ysleta tribe live plainly and cornfo1, ancient adobe houses houses that are no C10 four walls and a dirt nU. smooth by the shuffle., feet, houses wonderfu in summer and warm despite thatched r01 adobe walls. These #! seek only subsistence more. A little corn, afe" some chile peppers, °n two or three items ';heir menus.	^
So far as health isc0*	1
the Piros flourish. Rare' .ei'' white medicine ma” ^ upon to minister to t * pjo cause illness in the ol f Ve eration comes far ^ Their swarthy, wrin tell the story of longe years of toil.
The tom-tom now	.
sion of Chief Colme^ > beaten by El Capitan S{1f (f Duran at the chief’s is hundreds of years o1 ' About a hollowed wood stump have bee11 the hides of many c8j|gm goats. Each skin is about five years of use'
In the ancient bui’*aJ at Ysleta, marked 'vl dreds of crosses (as the early visit, more years ago, of the PaC*rfj from ruthless Apac
•U C $
other warring tribes now is New Mexico) are thousands of gra'e Ysleta today is a vill®^ a few hundred souls.
There one will f>n^. granite tombstones 0 . grandeur alongside tl’e wooden crosses of ^ Hundreds of grave5^ barely visible and unK scattered over the pi0*"
P0( IKa ERj >bra kga J. uri tiih foelo K.
TU ruga
rKan
°k0ji
fihaj
infests
00^ #dne:
e zb
°gu
za,
ni°!
>vij tofg a Si lolSa
g^ter
je
Of>loi
“Pet
,tt> fste
Kia, I! kpo vitf '°ž
i* N;
Bigger Than the Roman Empire in Its Prime
Underground Fii'eS , Burn For I
'0 5
e«ei
%
1 Hi
teir
ih
»ko;
Vs
1 b
Mi
eli,
K\
V
1)1
2
b
Hi
Fi >
The 48 states have a total population of 122,698,190, reports the Census Bureau on completing the preliminary count, an increase of 16.1 per cent in 10 years. The numerical gain in population is slightly larger than for any previous decade.
Uncle Sam’s land continues the fourth most populous country in the world. China comes first, India and Russia next in order named.
Uncle Sam’s children total 137,501,561 when we include Alaska, the Philippines, Hawaii, Porto Rico, Samoa and the Virgin Islands.
More than a fourth of the 10 years’ growth was concentrated in California. Large gains were made by Michigan, Texas, Illinois, Pennsylvania, New York, Ohio and New Jersey. California’s percentage of increase was 65.5. Montana was the only state to show a decrease—2.8 per cent.
With a greatly lessened immigration, the country has gained 17,000,000 inhabitants in 10 years. While babies are not arriving as frequently a? formerly, they stay longer. The infant death-rate is a third less than 30 years ago, but still is too high. We are bigger than the great Roman Empire in its prime, which had 120,000,000 inhabitants.
Pillowing an
expl°siTtt!v
coal mine it will, no''' happen that a seam 0 ignited. Naturally are made to extii1* burning, but this is 11 Jn possible. Sometimes ,()p 1 derground fifes are I.
. „ sir1**!)
seated that nothin# Jje the wholesale floodi1^
mine will ever P11* glowing coal. Such 1 ^ sive letting in of	.
naturally render the workable for a Ion# *1^ perhaps altogether-. ^
Now and again tfte vll^, fire is enclosed in ^iWtij ly thick wall of ma^ then quite often wo1 safely carried on in i|je tions of the working! casion the exclusion the wall will cause * ^ die out, but this d°e’]/|v ways happen. S°rtie i|V| burning seam gets ^/IV to keep the fire and this may go on K v
 o—k
STARS ON jo
The 48 stars on the United States reP; I ^ states collectively, ually, notwithstandi’1 lar notion to the Many writers fall i|ltl’.-yw[ of saying that a ce ^11,; represents a certa'11^'® v complete exposition |j ject will be found °nr]f^M “Nuggets of Kn°'V,1sl®ti book which can be c° ft ^ almost any library-
al
Nv
ptij >i j
The little girls went to the corner store to purchase some powder for her sisters.
“Do you want the kind that goes off with a bang?” asked the clerk.
“No, the kind that goes on with a puff,” she replied.
OFF
mg Pet;
3 tra(f Pnpr>	Ely’ Minn-
y care. iiRi tEB GLAVNEGA TAJ-
“dftS W.L.V V,"J0S- PISH-
' ft °bra ■' • lledeljo dne 4. ok-k*e' . tea t6 Je Vr®^ pogreb pokoj-l\ Pishlerja, gl. tajni-y> w . ur;	v Ely, Minn., ob
i]ni. P°P°ldan, in sicer po ci-iainiB! nel kredih. Sprevod je tribe ^ ^ v oskrbi društvo št. 2 J.
fUffš , ko°Perirala pa so tudi lseS’! avno ?rUŠtva J- S. K. J. in ‘°	ffatr	ostala	društva	ter
irt 1 oko; ije’ katerih član je bil
ffliS >£•0b eni uri 80 *ačele
derf5 m '■ trUme č'h»ov raznih irm 1 [; a. ?t,'n Prijateljev pokojne-*"% odnerv,1 fUgoslovanskemu Na-;Se tr	e ?U,	D°mu,	v	katerem	so
Tl,	"ruw™. *>»“ poi-
's oni® !.dni,,‘alf zalostno
tS latu, SJovo ustanovnemu
^ Ob °r^anizacije J. N. Doma.
• /.or! ati ri, ’ v1111 So se začela pomije ^a od J' * °T P°
man1 h je estl protl poslopju, to tl>{! %val P°kojni PreJ živel in >e	lfWaškpJ ,j	pa	počival	na
ar bf! tl)štev ^ ° Ko s0 Člani [•ink'cJ	5 se v	Speli	na	lice mesta,
nneevi* We k • Vrsti Pomikali v pro-a še 161 P°kojni ležal, da .rinlHia enki’at, zadnjič, vidijo.
)W 111	, M vr«t.i i i
[mener 'Utio ,r Judl se pomika . n Jer j i"5 ° r 6 na-j lepših cvetlic, v<uiž^ ater;<!.V sredini bila rakev, v s3 >iL*. Poai™‘ Pokojni. Ko \uPA t »slovi].!5'1 °eromna vrsta ljudi beei1'N °d Pokojnega in se
jr ^ N drS?knila P° CeSti’ 86 ' • - tfO*	tvemkov	na določe-
■o\t ^Dnla ■ v Pmlja m se igra' s f “ Jočimi zastavami, šest
.'i ll1ih ''C'n'^(iv 'n zastopnikov
US *tli* s n ?' ^anizacij prinese kr
”dreS1 et*i i°n °jnikom v mrliški voz
,ht;	druge različne forme,
pac*1 cie s0 i
kps >" i,	narejene	iz naj-
• n). 1 bfttJii- Vse^ različnih cvetlic,
v,	društev	nr
\W[ 'h (ll i; ei’e so poslala k ^ojfjiv a • 111 organizacije
U' v";. ’ **■« •**«•
■s of; i bii0 'USe cvetlice, katerih 3 the 10 Mih t lUko ogromno število, f tl'e eli, 8 "° 'ko tukaj še nismo vi-aveS> ‘fUstev .ll0s^^ članice ter člani in^]' 14 VrSf.In. orSanizacij. Ogrom-plot. e p a '.)udi, cvetlic in zastav | t 'i j* a naPrej. Zastava dr. ■'ireS « bi) i i’	katerega	član
r°du_ 70k°jni, je prva v spre-> vSe>.a n^° korakajo uradni-ploS*0' lev j g Kedmih elyških dru-oVv #	J->	zatem	uradniki
m of1 lte\' J g6 m'nnesotskih dru-
* a1'	^er	uradniki or-
' d ^ so ule N- Doma. Za nji-
tl !Seh s;;rakali članice in člani s 110 f	K	e^ških društev J
es ^	‘ Zatem je plapolala
re	!f, p ruštva “Prvi Majnik”
ntr & ^stvn' Zan-)° uradniki in j-nt!1	^ila . t'Gga društva. Za tem
1 \ of ttVa “MStaVa anglcškega dru->U at	tVo ter- °?Se’” njega uradni
;h t	Z,	Clanstvo.
ll; jh a VS0 i h p r	W 0 maso ljudi, cvetlic
nt ,j jjj '-čiv t,
o■ 1' 1	Pfpfh-i ,le veličastno poča-
S£lmrMki s"»
'the ^	da	^a obrazih	ljudi se
iiH ^	% .	>	(:uti'i°	veliko	izgubo,
-0^ Stilo v n° bo lahko nadome-o »* N l«Mih or£anizacijah, po
Z »> f *Cv J-s-K-J"ka,om
nrfS- Je8oviu, rdstla 1,1 cvetela pod )H	^ m V°^stvom tajništva.
; tl’el % avt *^k^ni vozom so se vr-do«sj v0>iko, ^m°bili, katerih je bilo
# *!	»,	Vfst0	t niso	m°S1i	drugače
, el1^	Sh’	ot da	so se	priklopo-
sl#(i	, ^elo	ev°du pri	vsaki ulici.
n fof'	G -®e čakati	avtomobile,
nJlarnen je bil priti v jrJ^A .0|ica ‘av na vseh ulicah do (| (]0iiPel	Ko je sprevod
t^ej ° 1^5 ,° Pokopališča, je bilo ■ep^j) i ^li j. ^v^°mobilov, vsi napol-^ i ^ ^ilo 'Uldstvom. Zelo dobro
da se 'ie vsa ^a
‘e #’	K	len maSa *''udi in avtomo-
nt° J	j^0° r&zvrstila okoli gro-
c®fi	in s° vrste društvenih
lil1 J f,A se • c an°v dospele do gro-n° J (.>,	'5 ^l’°b hitro spremenil
'n fj s^tvo VeL^c' Ko je bilo vse pr ano okrog groba, c0 JHč ,mnogis° moiali sta-6 ^ ■ gr°ba, radi ogrom-
.......
DOPISI
sli rakev s pokojnikom k grobu.
Predsednik društva št. 2 J.
S. K. J. pove imena uradnikov in zastopnikov organizacij, kateri bodo govorili v zadnje slovo pokojnika. Ogromne cvetlice so razširjale naj lepši vonj med ljudi okrog groba, tako nekaj velikega in nerazumljivega, da se je človek počutil, kakor da se vsi poslavljamo od sveta in odhajamo v nekak cvetlični raj. Glavna podpredsednica J. S. K. J., Rose Sve-tich prva prečita poslovilni govor. Drugi je čital društveni obrednik predsednik društva ‘Prvi Majnik” S. N. P. J., za njim je govoril gl. uradnik S. N. P. J., Frank Klun. Glavni poslovilni govor je pa govoril predsednik nadzornega odbora J. S. K. J., Rudolf Perdan; govoril je nekako takole:
“Cenjeni bratje in sestre J.
S. K. J., kakor vsi navzoči pri-ji pokojnika! Danes polagamo v grob komaj 41 let starega človeka. V najlepši moški dobi je moral zapustiti ta svet. Joe, so te klicali vsi oni, ki so Te ljubili! Tvoja ljubeča soproga Te je vedno klicala tako in odgovoril si ji. Sinko Tvoj, kakor tudi hčerka Tvoja sta Te klicala daddy, in vedno si jima odgovoril. Kaj pa danes? Ta glas Te ne bo zbudil nikdar več in nikdar več jim ne odgovoriš. Tvoja usta so aprta za večno, toda ostal bo pa spomin med njimi, to je med Tvojimi dragimi, ki jih sedaj zapuščaš, dotlej dokler ne pridejo za Teboj.
“Imel si vero, to lahko jaz tu na Tvojemu grobu potrdim, da je resnica. Samo razumeti Te niso hoteli. Ti si imel dobro vero, toda od nekaterih ljudi nepripoznano. Imel si vero, da si ljubil svojo družino in pa vero, da si vsakemu priskočil na pomoč, kdor Te je zaprosil za pomoč. Ali niso te dve veri najlepši veri, ki jih zamore človek imeti na tem svetu? Toda razumeli Te niso, radi tega so Te vedno napadali in sovražili in Ti pomagali v prezgodnji grob. Oh kako lepo bi bilo na tem svetu, da bi se vsi zamegli razumeti in da bi tudi hoteli svoje napake pripoznati. Imeli bi tu na tem svetu nebesa, če bi se vsi ljudje razumeli in hoteli spoznati tudi svoje napake in ne samo drugega.
“Joe, J. S. K. J. je s Teboj izgubila nenadomestljivega glavnega tajnika! Zato Ti je glavni odbor J. S. K. J. položil na gomilo v zadnje slovo venec ‘Broken Wheel,” to je strto kolo. Jed nota je strta s Tvojo izgubo in treba bo resnega koraka, da Ti bo dobila vsaj deloma toliko zmožnega namestnika, kakor si bil Ti. In ker si pustil vse svoje mlado življenje v uradu J. S. K. J., se je poskrbelo, da si smel vsaj zadnjih 24 ur, predno Te objame hladna zemlja, mirno počivati tam, kjer si pustil zn Jed noto vse svoje moči.
“Torej, dragi mi prijatelj Joe, samo da bi zamogel vsaj za dve minuti sedaj vstati, da bi videl, koliko prijateljev si zapustil, prepričan sem, da bi izginila bol, katera Ti je krčila srce v zadnjih urah Tvojega življenja. Naj Ti	lahka
ameriška gruda!”
Tako je končal sobrat Perdan njegov govor. Nato je še čital obrednik zastopnik društva “Moose,” tukajšni advokat Mr. Oscar Bodin, v angleškem jeziku. Vsi omenjeni go vorniki so naredili na navzoče globok vtis. Mučno je bilo videti ženo, sina in hčerko pokojnika; bili so tako potrti od žalosti, da dvomim da so mogli tisti čas zapopasti, kaj se je godilo okrog njih. Velika potrtost se je tudi videla na gl. blagajniku J. S. K. J., ni čuda, saj sta bila vedno skupaj, pri uradovanju in v družbi. Veliko tugo sem videl tudi na ob-
nenadni smrti našega dolgoletnega glavnega tajnika J. Pish-lerja. Članstvo zunaj jev splošnem malo vedelo, da je bil dalje časa bolehen. Uredniški članek v Novi Dobi z dne 7. oktobra je resničen. Jednota je izgubila pridnega in vsestransko zmožnega uradnika, katerega bo težko nadomestiti. Naj mu bo sladak počitek po trudu in trpljenju, njegovi družini pa naj bo izrečeno iskreno sožalje.
Za društvo sv. Feliksa, št. 101 JSKJ:
Andy Spendou, tajnik.
Lorain, O.
Člane društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ poživljam, da plačajo svoje asesmente do 25. v mesecu. Društvena pravila glede plačan j a asesmenta določajo:	“Društvo	založi asesment
za člana za en mesec, ako potem drugi mesec ne plača, se ga suspendira.”
Na seji 18. oktobra je bilo sklenjeno, da se mora tajnik v tem oziru natančno ravnati po pravilih. Vsi tisti, ki so dolžni za asesment več kot za en mesec, so tem potom opozorjeni, da poravnajo dolg do 25. oktobra, sicer bodo suspendirani. Iz svojega žepa ne morem za-kladati. Toliko vsem prizadetim v obvestilo.
Z bratskim pozdravom,
John Černe Jr., tajnik dr. št. 6 JSKJ.
razu predsednika nadzornega odbora J. S. K. J., Rudolfa Perdana. Tudi njemu se ni čuditi. On kot mnogoletni in najstarejši gl. uradnik, kateri je pošteno in neumorno gradil J. S. K. J. mnoga leta, more zapopasti veliko izgubo, katera je zadela J. S. K. J., s smrtjo pokojnega Jos. Pishlerja.
Žalost se je opazila na vseh navzočih, posebno pa na iskrenih prijateljih pokojnika. Videlo se j$ tudi solze na obrazih ljudi, na katerih jih prej nismo nikdar še opazili. Predno se je ta ogromna masa ljudi poslovila od groba, sem opazil, kako so trgali peresca cvetlic in jih polagali na krsto v naj-zadnji pozdrav. N ato so se trume ljudi začele trgati od groba in se pomikati nazaj proti mestu. Med temi vračajočimi trumami sem slišal precej trdih opazk na račun onih, ki so metali blato 11a pokojnika pred smrtjo in ob smrti, in to ne da bi mu bili dali priliko se zagovarjati, ali je kriv ali nedolžen. Mi, ki smo poznali pokojnega, njegovo veliko sposobnost in poštenost, njegovo energično ter neumorno delovanje za J. S. K. J. in druge organizacije, vemo, da je bi) nedolžen. Mi zelo obžalujemo, da je moral pokojni Jos. Pish-ler radi takih neumestnih pred-bacivanj z bolestjo v srcu zatisniti svoje mlade oči za vedno.	—Poročevalec.
(Poročilo poročevalca odobreno po odboru društva št. 2 JSKJ:	Joseph L. Champa,
predsednik; Louis Perushek, tajnik; Joseph Pečavar, blagajnik. — Društveni pečat).
Chicago, 111.
*
Zopet se oglasim s par vrsticami, v katerih pa ne bom navajal vsakdanjih novic, ker me v tem itak časopisi prehitijo, pač pa naj kratko omenim, da je društvo Zvon, št. 70: JSKJ obhajalo svojo 25-letnico v nedeljo 11. oktobra. Prireditev se je vršila v Narodni dvorani na 1802 Racine A ve.; udeležba je bila velika in zabava izborna.
V nedeljo 24. oktobra pa bo v gori omenjeni dvorani priredilo svojo prvo jesensko veselico mlado angleško poslujoče društvo Indian, št. 220 JSKJ. Prireditev obeta biti prvovrstna. Na razpolago bodo raznovrstna okrepčila in zabave bo dovolj za vse. Tukajšno občinstvo, ki ljudi dobro zabavo med veselimi mladimi ljudmi, je vabljeno, da to prireditev v obilem številu poseti.—Z bratskim pozdravom, Andrew Spolar.
VARLJIVI OGLASI
Waukegan, 111.
Na redni mesečni seji društva sv. Roka, št. 94 JSKJ, ki se je vršila 11. oktobra, smo razmo-Lrivali o članih, ki vsled brezposelnosti ne morejo plačevati svojih asesmentov. Po daljšem razmotrivan j u smo sklenili apelirati na glavni odbor, (ki je bil sklican k izredni seji v Chicago 19. oktobra), da nekaj ukrene v tem oziru. Mogoče bi se dalo urediti, da bi se takim članom asesment plačeval iz njihovih posmrtnin, katerim bi se dotična svota odtegnila. Pri našem društvu imamo precejšno število takih članov, ki so večinoma tudi že precej v letih, in ako se 113 najde kakšna pot njim v pomoč, bo edini izhod suspendacija. Društvena blagajna se hitro suši in če bo šlo še nekaj časa tako naprej, bo kmalu prazna.
Naj še omenim, da je pri zadnji reviziji društvenih knjig naš član in glavni predsednik JSKJ, sobrat Paul Bartel, daroval svo-to deset dolarjev v svrho, da sc z isto delno pokrije asesment za najbolj potrebne člane pri našem društvu. To svoto je daroval mesto venca na krsto pokojnega glavnega tajnika J. Pishlerja. — Bratski pozdrav!
Joseph Petrovčič, tajnik dr. št. 94 JSKJ.
Walsenburg, Colo.
Zelo me je pretresla vest o
Eveleth, Minn.
Na zadnji seji društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče naše seje vršile popoldne in ne več dopoldne kot dosedaj. Naša prihodnja seja se bo torej vršila v nedeljo 25. oktobra o polu dveh (1:30) popoldne.
Tem potom poživljam člane našega društva, da se bolj številno udeležujejo sej in da so bolj točni s plačevanjem asesmenta. Eden ali drugi se gotovo še spominja, kako smo se udeleževali sej pred 20 ali 25 leti. Takrat nismo videli, da bi bili otroci prihajali plačevati asesment za stariše. Zdaj pa, ko otroci hodijo na sejo, je pa vse narobe: eden pride nazaj, da je premalo dobil, drugi zopet, preveč plačuje itd.
Nadalje prosim, da se vse bolniške nakaznice izročijo društvenemu odboru na seji, da se pregledajo, če so pravilno izpolnjene in to vpričo osebe, ki jih prinese. Vsak bo menda razumel, da ni pravilno, da se take nakaznice puste ali pozabijo v čitalnici ali pa v biljardnici, potem se pa tajnika povprašuje za čeke. Clan zahteva podporo, njegova nakaznica pa leži bogve kje. To kaže, kaj otroci vse storijo. Navadno je pa potem tajnik obdolžen, da ni točen. Zdi se, da se člani vse premalo zavedajo kaj pomeni društvo.
Glede prijave bolezni naj pripomnim, da naj se vsakdo, ki zboli in pokliče zdravnika, istočasno javi tudi pri društvenem tajniku, ne pa šele čez 5 ali 10 dni. Tajnik ne more zapisati, da se mu je član prijavil bolnim 2., če se je v resnici javil šele 10. v mesecu. Pri sprejemu svojega urada priseže, da bo posloval pošteno in pravično, po pravilih in v korist društva.
Nadalje opozarjam, da bo vsak član suspendiran, kdor ne bo do 25. ali en dan pozneje plačal asesmenta in se tudi ne zglasil pri društvenem odboru. Vsak naj vzame to resno, ne pa za šalo. Morda bo ta ali oni mislil, češ, toliko zaupanja menda vendar imam pri tajniku, da bo založil zame! To bi bilo morda vse prav, če bi 20, ali 30 ali še več članov, prav tako ne mislilo. Z eno besedo, vsak naj se zanaša na tajnika, potem mu pa naj pove, kje naj vzame $500 do $600, da pošlje asesment na glavni urad! Torej ne preostane druge poti za tiste, ki pravočasno ne plačajo in se tudi ne zglasijo pri odboru, kot suspendacija. Članstvo našega društva naj iz-
Neka družba je oglašala domače delo za šivilje kot “izborno priložnost za nezaposlene ženske.” Preiskava je dognala, da ta družba je sicer prodajala vzorce in šivilo, ali ni dajala nikake prilike za zaslužek.
Neka tvrdka je trdila v svojih oglasih, da neki poseben lek je v stanu zmanjšati golšo (krof) v sedmih dneh, in zagotavljala čitatelje, da na tisoče ljudi more pričati, da so bili ozdravljeni s tem lekom. Vsled preiskave so morali priznati, da to ni res, in morali so ustaviti nadaljno oglaševanje.
Prodajalci “z d r a v i 1 nih pasov” so bili izgnani iz meddržavne trgovine, ker jim je poštna uprava prepovedala nadaljno trgovanje. Bilo je raznih teh “pasov:” pas, ki zniža debelost, ta ki baje daje mladost nosilcu—češ da največji atleti in zdravniki ga priporočajo.
Neka ženska je oglašala sigurni lek proti žolčnim kamnom in drugim trebušnim boleznim. Na preiskavi je priznala, da so bile njene trditve “pretirane” in, da ne bo kaznovana, je obljubila, da preneha nadaljno oglaševanje.
Neka tvrdka, ki je prodajala lek proti naduhi, vnetju sapnika itd., je priznala, da ne pomaga prav nič.
Vse te švindlarije tvorijo izid federalnih preiskav v enem samem tednu. Federal Trade Commission ima namreč nalogo, da pazi na goljufive oglase v meddržavni trgovini. Poštna uprava pa tudi vodi stalno vojsko proti hijenam v človeški podobi, ki rabijo pošto za prevaran j e ljudi.	Poštna uprava
izključuje njihove oglase in pisma iz poštnega prometa.
Med takimi švindlerji najdemo one, ki obetajo malemu kapitalistu ,hit.^p(,bogastvo z malo investicijo, ki prodajajo blago ob izredno nizkih cenah, katero blago pa nikoli ne pride, prodajalci obstoječih in neobstoječih inozemskih loterij itd.
V nekem slučaju se je ljudem obetalo razne visokodone-če naslove v neki vrsti Prosto-zidarstva, seveda proti “malemu” plačilu. Neka takozvana univerza” ponuja doktorske diplome proti gotovi šolnini. Vse to švindlarstvo ni brez humorja. Neki podjetni človek iz Canade, ki je pisal “zaupna” pisma tisočim ljudem, katerih naslov je pobral iz telefonske knjige, je nudil, da bo poslal po pošti “12 kvartov kanadskega Rye” vsakemu, ki mu pošlje $15. Kaj. pa so ljudje dobivali? Dobivali so “Rye” zares, ampak ne viške, marveč rži v zrnih.
Organizacija, ki vodi borbo proti goljufivi trgovini je Better Business Bureau, ki ima podružnice v raznih mestih. Ta urad preiskuje razne dvomljive tvrdke in oglase.
Ali vse javne in privatne organizacije ne zadostujejo, ako občinstvo samo ne rabi nekaj previdnosti, predno vloži svoj denar. Vse take ponudbe, kot dobivanje kake lastnine za človeka, ki reši kako uganko, predavanje draguljev za izredno nizke cene, medicine, ki zdravijo bolezni, ki jih noben zdravnik ne more lečiti—vse to je dvomljivo in človek bi ne smel zlahka pasti v zan j ko.
“Lot” zastonj. — Ponujanje zemljiške parcele zastonj, je stara igra, ki je pa še vedno v rabi. Navadno lot je premajhen za zidanje, ali pa za na haja v najslabši legi. Treba je kupiti še lot zraven ali ga zamenjati z drugim in pri tem človek plača toliko, da brezplačni lot je le prevara.
“Delo doma.” “Help wanted —Work at Home.” “Polno zaslužka v prostem času.” “Ni treba nikake izkušnje.” “Pišite po podrobne informacije.” Takih in enakih oglasov je vse-povsodi in moški ali ženska brez posla zlahka verjame, da je vredno poskusiti. Ali oglas je navadno le golo izrabljanje ljudi v potrebi. Podrobnosti pridejo po pošti in navadno pravijo, kako more človek denar zaslužiti s pisanjem naslovov, vezanjem, krošnjarenjem hišnih potrebščin, nabiranjem časopisnih odrezkov itd. Ali najprej je treba, da si človek nakupi potrebni materijal, ki stane toliko in toliko. In ako človek potroši par dolarjev za mateffijal, najde kmalu, da oglašujoča tvrdka je zgubila vsak interes, čim je dobila ta denar.
Prodajanje farm po pošti.— Po navadi nikaka zanesljiva tvrdka ne skuša prodajati farm po pošti. Dejstvo, da priseljeniški zakon daje neke prednosti poljedelcem, je precej razvilo to trgovino z “malimi farmami,” češ da ta nakup za bodočega priseljenca bo omogočil njegov prihod v Ameriko. Najprej to ni res, in drugič nihče v svoji pameti ne bi smel kupiti nikakega zemljišča, predno si ga ogledaf Poleg tega vsaka država ali poljedelska šola rada daje informacije o kakovosti farm, ako človek navede, kje se nahajajo. Ni treba, da ljudje kupujejo močvirja in puščave, ko je zlahka izvedeti od zanesljivih strani, koliko je resnice na oglašenih zemljiščih.
Patentne medicine.—V zadnjih letih je sicer mnogo manj oglaševanja goljufivih lekov, ker se več 11a to pazi s strani zdravstvenih organov in ko boljši časopisi ne pripuščajo takih oglasov. In vendarle se ceni, da prebivalci Združenih držav trosijo približno 100 milijonov dolarjev na leto za ničvredne medicine. Navadno, kar imponira kupcu, je dolg seznam priporočil s strani ljudi, ki so bili baje ozdravljeni. Preiskave navadno dokazujejo, da ti ljudje, ki so priporočali, so ali mrtvi ali pa sploh niso imeli nikdar dotične bolezni.
Trgovina ničvrednih lekov je morda naj hujša prevara izmed vseh, ker ne gre tukaj samo za izvabljanje denarja, marveč tudi za to, ker dotični “lek” utegne škoditi direktno in indirekt-s tem, da odvrača bolnika od pravilnega zdravljenja. Ko je človek bolan, naj se obrne k dobremu zdravniku in naj se po njem ravna, in naj ne zaupa v prodajalce “sigurnih le
kov,” ki jim je le do denarja.
FLIS.
ob Kolpi. Zemlja obrodi tako malo, da niti velikega kmeta ne more preživljati, kaj šele manjše. Letos je položaj Kostelcev še posebno hud zaradi splošne krize, zlasti pa zaradi suše in drugih nezgod. Krševita tla, ki jih je bilo treba v potu svojega obraza obdelati, zaradi pomanjkanja moče niso obrodila kakor ponavadi. Edino sadja je precej, toda njegova cena je nizka, ker ga je po vsem Kočevskem obilo. Posebno letošnjo zimo bodo kmetje cb Kolpi le s težavo pretolkli. S košem bodo šli po svetu in s kostanji, toda tudi po svetu je slaba in zaslužka ne bo mnogo. Dela pa v tujini sploh ni, še manj kakor doma. Hudo življenje Kostelcev nam zlasti ilustrirajo dekleta in fantje, pa tudi starejši ljudje, ki prihajajo v Kočevje predajat sadje in druge pridelke. Posebno ob nedeljah je v Kočevju mnogo deklet s sadjem. Čez dvajset kilometrov prehodijo peš s koši na glavah, da prodajo za nekaj desetakov sadja. Njihovo kosilo je suh beli kruh, ki si ga kupijo v mestu kot nekak priboljšek, če se jim posreči pro,dati sadje. Na vse načine preizkuša naš kmet ob Kolpi, da bi se preživel. Letos je pridelal komaj zase, če pa ima česa odveč, itak ne dobi nič za svoje blago.
Posestniki iz vasi Spodnje Dajne, občina Sorica pri Železnikih — 17 po številu — so 18. aprila 1923 vložili pri deželnem sodišču v Ljubljani obširno tožbo proti 33 posestnikom iz 'Zgornje in Spodnje Sorice. Tožbeni zahtevek se je nanašal na to, da morajo! toženci v 14 dneh po pra-vomočnosti sodbe izdati zemlje-knjižno listino, ki priznava omenjenim posestnikom lastninsko pravico do gozda vlož. štev. 65 pare. št. 1-1 k. občina Dajne. Ta . gozd meri 398 oralov in 969 sež-fljftv; ter ga tožitelji cenijo na 25,000 Din. Del gozda nosi prav čudna imena, tako “Brotbruh” in “Cilrestl.”
Tožitelji so v tožbi navajali, da so njih posestni predniki gozd uživali od pamtiveka, najmanj pa 40 let. Navajali so za priče stare pastirje. Gozd je bil skupna last posestnikov, ki so bili liastniki domačij št. 1 do 7 v Spodnjih Dajnah. Stari pastirji so potrdili, da so pasli Daj licem krave po gozdu. Tako je Janez Kobler povedal, da je pasel dve leti in to okrog leta 1870. Omenjali so) da so iz gozda sekali les, tako leta 1881. in leta 1891., ko so Dajne popolnoma pogorele. Vsi posestniki so leta 1883. ustanovili srenjo Spodnje Dajne in imajo posebna pravila. Stare listine pa navajajo, da so se že leta 1797. predniki Dajn-cev organizirali in dogovorili glede mej tega gozda.
Po vložitvi tožbe se je najprej pričel ogorčen spor zaradi pristojnosti sotiišča. Deželno sodišče je izdalo sklep, da je za to pristojno. Temu sklepu so nato toženci ugovarjali in je stvar prišla pred stol sedmorice v Zagrebu, ki je potrdil sklep deželnega sodišča in nato se je še le začelo pravo pravdanje. Deželno ( sodišče je zaslišalo nebroj prič. Naposled je izdalo sodbo, ki priznava Dajncem lastninsko pra-^ vico do gozda, zatorej morajo toženci izdati primerno zemlje-knjižno listino. Proti tej» sodbi so se toženci zopet pritožili na
• višje deželno sodišče, ki je letos l poleti poslalo na lice mesta sod-1 no komisijo in jo je vodil s. o. s.
dr. Štuhec. Po njenih ugotovi-; tvah je višje dež. sodišče izdalo ' sodbo, ki je potrdila sodbo prve ^ instance. Nato so se v začetku septembra toženci pritožili na 1 zadnjo instanco, stol sedmorice
• v Zagrebu. Stroški pravde so se-J veda veliki, samo oni II. instan-
• ce so bili odmerjeni na okoli 10,-000 Din, ki jih morajo toženci plačati teži tel jem. Velika pravda se vleče tako že nad1 8 let. še-le s končno sodbo stola sedmori-ce bo stvar definitivno rešena.
i Pa letos menda še ne. , .
voli vzeti to na znanje. — Bratski pozdrav!
John Nemgar, tajnik dr. št. 25 JSKJ.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Vinski hram je zgorel. Pred kratkim je nastal požar v vinski kleti posestnika Antona Tomažina v Dobju, občina Boštanj. Ogenj je hram z vso opravo upepelil do tal. Klet je bila lesena, s slamo krita in je stala precej visoko na hribu. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode nemogoče. Kako je požar nastal, dosedaj še ni ugotovljeno, škoda je krita z zavarovalnino.
Dva požara pod Kumom. V št. Jurju pod Kumom je te dni do tal pogorela šele pred par leti postavljena žaga g. Franca Kavčiča. Požar je povzročila zločinska roka. Ogenj je nastal tudi na Malem Kumu, kjer se je vnel skedenj posestnika g. Frana Zupana. Zažgali so otroci, katerim se je po nesreči ubila petrolejka. Skedenj je pogorel do tal in so domači le s težavo rešili živino. Zupan, ki ni bil zavarovan, je zaradi požara silno prizadet
Iz Kočevja pišejo: Znano je. kako težko je življenje slovenskega kmeta na kraševiti zemlji
Rado Murnik:
JARI JUNAKI
ČUDNA LJUBICA
(Nadaljevanje)
Zadnje besede so bile posvečene meni, ki sem se bil skril za lesenim zabojem. Juri pa se je bil varal z napačno domnevo, da je sam z Živkom v štacuni, in se ni malo razjaril nad mano.
“Nič ne de,” je posegel vmes Živko. “Kar smete vedeti vi, gospod Juri, naj ve tudi moj tovariš! Midva ne skrivava nič drug drugemu. Vrhutega pa je naš Marko molčljiv kakor sardele v škatlicah.”
Po kosilu smo imeli še več opraviti nego dopoldne. Delali smo vsi štirje v potu svojega obraza in si bili vedno drug drugemu na potu. Težko je pri tolikem poslu vztrajati in delati prijazen obraz za vsako malenkost.
Proti večeru si je izmislil Živko, da ga boli zob. Držal se je klavrno in si ovil glavo s črnim robcem.
Ta večer smo zaprli štacuno že ob sedmih. Živko je šel h gospodu Kolariču in mu potožil, da se mu vsled prehudih bolečin ne ljubi igrati vloge hudičeve in da je prisiljen odložiti peklenski mandat. In po večerji je izginil kakor kafra.
Jaz pa sem se šel gori v najino sobico napravljat za parklja. Oblekel sem preobrnjen kožuh, ovil okolo pasu dolgo verigo in pokril obraz s črno krinko, ki je imela na vrhu čela dva kratka rogova; iz ust mi je molel dolg jezik iz rdečega sukna. Že sem hotel zadeti koš na ramo, ko je nekdo rahlo potrkal na vrata. “Le naprej!”
“Dobeh večeh!” je zapel'znan glas skozi nos.
“A—gospodična Fani.” sem se začudil in dobro sem čutil, kako sem zardel pod krinko. Popadla me je huda zadrega. Še nikdar nisem bil sam v sobi z nobenim mladim dekletom. Ali so bili to čudni občutki! Stal sem kakor okamenel in strmel vanjo.
Fani se je bila preoblekla v divnega angelčka. Vitko telo ji je odevala dolga bela obleka. Obraz ji je zakrivala dolga fina maska, ki se je poznala tem manj, ker so jo ob straneh zagrinjali svetli valovi zlatorumenih dolgih las. Okolo čela si je bila zavezala pozlačen načelnik.
“Ophostite,” je dejala, ko je zapazila mojo zadrego, “ali je gospod Juhi ...”
“Gospod Juri se napravlja v svoji sobi za peklenskega doktorja,” sem jo prehitel.
Tedaj pa je poskočil angelček precej visoko v zrak.
“Ne bodi no neumen, ljubljanska srajca!” se je izdal Živko in se začel grohotati. “Ali me res nisi spoznal?” '
. “Kako neki, ko si tako zapeljivo napravljen in znaš’tako natanko oponašati sladko Jurčkovo ljubico.
“Tedaj sem ji zadosti podoben?”
“Kar prisegel bi bil, da si tj Fani.”
“Izvrstno!” se je razveselil Živko. ‘Potem me tudi Jurček ne spozna!”
“Nikdar ne, če boš igral svojo ulogo tako dobro! Postava, hoja, govor, posebno tisti h, vse to znaš posnemati zares izborno. Kje si pa zalotil to imenitno preobleko?”
“Pri brivčevem Tončku. Poglej, in zadaj imam gosje perutnice. Komaj_sem jih dobil. Priveži mi jih bolje!—Ali strašno mi je vroče pod krinko in lasuljo. Uboge ženske, ki nosijo toliko las! Pojdiva doli v kuhinjo!”
Zdolaj sva našla Miho in Luco.
“Dobeh večeh!” je nosljal Živko, v
“Bog daj!” je odgovorila Luca in plosknila z rokama. “Je-deta, jedeta, kako lep angelček! Gospodična Fani, to se vam pa mora reči, danes bi se šli lahko kazat kar v nebesa!”
“Primaruha, pa je res brhka!” je potrdil Miha Muha, enako preoblečen kakor jaz.
Zdaj je prišel še doktor Faust, Juri, v salonski opravi, že precej ogoljeni, s cilindrom na glavi, z belo ovratnico in z belimi rokavicami.
“Dobeh večeh, gospod doktoh!” ga je pozdravil angelček in mu podal roko.
“Klanjam se, gospodična,” je slovesno dejal Juri, bled od veselja. “Vi ste najlepši vseh angelov, kolikortudi jih bo nocoj hodilo z različnimi Miklavži razveseljevat otroška srca.”
“Ta je bila pa res dohtarska!” ga je pohvalila Luca.
“Vi pa, učeni gospod Faust,” je odvrnil Živko-Fani, “vi ste naj-elegantnejši in najnev^ihnejši izmed vseh doktohjev, ki nastavljajo mheže nam nedolžnim angelčkom.”
“Tudi angelček se je odrezal dobro,” se je oglasila Luca nanovo. “Nič ne rečem. To so pogovori, vidiš, Miha!”
Galantni Juri je ponudil angelčku roko in odšli smo k sodnikovim. Tam sta nas čakala še dva parklja in Miklavž, mladi živinozdravnik Grivan. Sadni pristav Schaba pa je bil reditelj. Enemu peklenščku se je majal rog, ki mu ga je popravljal tovariš.
Komaj je izrekel angelček svoj “dobeh večeh,” že je bil dolgi sivolasi Miklavž pri njem in ga izkušal pritisniti na svoj papirnati ornat.
“Pustite me no, lepo phosim,” je stokal preplašeni angelček in ušel Miklavžu v kot tik mene. Juri se je penil od strupene ljubosumnosti.
“Fani,” je silil Miklavž v angela, “obljubila si mi že zdavnaj sestanek. Kdaj prideš ?”
“Še nocoj, samo zdaj mihujte!”
“Imenitno! Obkorej?” je vprašal Miklavž tiho.
“Phecej po polnoči.”
“Kam pa? Kje naj čakam?”
“Phed Kolahičevo hišo. Zdaj pa pojdite, no pojdite!” Pretkani Miklavž še ni dobro odšel, ko je prijel majhni ad-junkt Schaba angelčka za roko.
“Samo en poljubček!” je prosil in zacmakal.
“A—kaj še! Pustite me, če ne bom tako zavhisnila, da bo vsa hiša vkup letela! Cernu vam bo poljub? Saj vendah vidite, da imam khinko!”
“Ali Fani, zakaj se tako razburjaš,” je šepetal adjunkt Schaba. “Razburjati bi se moral po pravici le jaz! Zakaj že zdavnaj si mi obljubila rendezvouz! Pa le odlašaš in odlašaš! Kdaj bo zatorej kaj?”
STRAHOTNA PRIKAZEN
Fr. Troha
■	Jesen prihaja, vse se jo veseli, pa kako se je tudi ne bi, ker je nastal zlati čas, v katerem idozorevajo sladki sadeži ter nas zapeljivo vabijo, da se ne mo-! remo zadržati, da si ne bi odtrgali sladkega sadu.
Pomlad je najkrasnejši letni čas in zato najbolj priljubljen, ker nastane po dolgi, mrzli, mračni zimi. Zato se pomladi najbolj otroci vesele. Toda ko nastopi “jesen rumena, dobra žena,” takrat se šele otroci vesele in takrat nastanejo pravi medeni dnevi za nagajivo mladež.
Hruške, jabolka, slive in drugi sadeži obtežujejo sadno drevje, da se vejevje skoro do tal upogiblje, mladina pa sega po sadu in si ga privošči po mili želji, včasih pa tudi preveč, za kar nastanejo morske bolezni in ! druge sitnosti.
Po dolgih letih sem se spomnil na svoja mlada leta. Ko opazujem razne sadeže, ki jih je v tej deželi na izobilico, se zamislim v svoj rojstni kraj in se mi kar obraz nakremži, ko se domislim na svoja otroška leta, v katerih nisem niti približno toliko imel na razpolago vsakovrstnih dobrot, kot jih ima mladina v tukajšni deželi.
V naši vasi je bilo za mladino pa še to pomanjkanje, da so !e pri nekaterih hišah imeli po ne-
i koliko sadnih dreves. Sadje ti-| stih dreves je bilo pa neprestano v nevarnosti, da ga ne bi otroci j poprej obrali, kot je bilo zrelo. Pri hišah, kjer je bilo drevje v jbližini, se jim je posrečilo ubraniti sadje, dokler ni dozorelo. Kjer je bilo pa drevje nekoliko delj od stanovanja, pa to ni bilo mogoče, zato se je čestokrat pripetilo, da je sadje izginilo ’še po-pred ko je dozorelo, če se ni to zgodilo podnevu, se je pa ponoči.
Pri neki hiši so imeli veliko hruškovo drevo, na kateri so zorele debele, sladke hruške. Kadar sem šel mimo tiste hiše, me je zapeljivo vabilo k polni hruški, toda do sladkega sadu se ni moglo priti. Hruška je stala tik poleg hiše, ponoči je pa go [spodar hodil spat pod njo in na ta način je hruška imela mir in I gospodar je vesel obral zrelo sa Ulje, ko je nastopil čas za to.
Drugo hruškevo drevo je sta-
lo	pa tam v žlebu za Tuškovo hišo in samo nekaj korakov vstran od zida. Tuškova hiša je bila bolj na samem in tudi Tuškov oče ni hodil pod hruško spat. Pa sva šla nekega dne s sosedovim Jožetom mima Tuškove hiše in sva postrani ogledavala polno hruško, na kateri se je lesketal sladki sadež. Po nekaj minutah je bil načrt gotov, sklenila sva, da se v noči približava previdno do hruške in jo obereva, kolikor bodo žepi držali in kolikor bo šlo v nedrija . . .
V naših krajih večinoma mladina spi v poletnih nočeh v skednjih na duhtečem senu; tako sva tudi midva s sosedovim Jožetom spala v sklednju, jaz v našem, Jože pa v njihovem. Dogovorila sva se, da bo Jože prišel k meni ob deseti uri, nakar bova odšla na določeno mesto. Ura v zvoniku je odbila deset in Jožeta še ni bilo k meni. Jaz čakam in
| čakam, da sem ponovno zaspal, toda spanje pa ni bilo trdno, v eni uri sem se zopet prebudil. V zvoniku zopet ura bije in to pot enajst. Tedaj sem sprevidel, da je Jože najbrž zaspal, meni se je pa škoda zdelo, da bi bil najin načrt tako po nemarnosti zavržen, zato sem se odločil, da grem pa jaz k Jožetu.
Ko sem dospel v sosedov skedenj, sem začul' smrčanje Jožetovo. Priplazil sem se k njemu in ga pošteno stresel, on se je tako ustrašil, da sem mislil, da bo zblaznel. Ko sem mu nahi-tro povedal kdo da sem in ako je že pozabil kam sva namenjena, se je do dobrega zavedel in oporekal mi ni nič več.
Nebo je bilo oblačno, le včasih
j se je prikazala luna izza temnega oblaka in nama posvetila, ko sva se previdno plazila k Tuško-j vi hruški. Noč je bila kot nalašč za tako opravilo kot sva ga j imela midva z Jožetom. Ko do-| speva tik hruške, začneva prislu-hovati in v temi sva napenjala
■	oči, ako ne bi morda kaj sumlji-| vega opazila.
Ko sva uvidela, da je vse varno, sva začela previdno plezati j na hruško. Nisva bila še na pol i poti najunega plezanja, ki je nenadoma kašelj prijel Jožeta. Bolj ko je hotel kašelj zadržati, bolj ga je v grlu ščegetalo. Ne verjamem, da bi bil Tuškov oče tako trdno spal, da ne bi bil čul Jožetovega kašlja. Jožetu se je končno vendar posrečilo zadržati nadaljno kašljanje. Zopet sva prisluškovala, da se nisva j kar dihati upala, ko ni bilo pa nobenega znamenja o kaki nevarnosti, sya začela zopet plezati in srečno sva dospela do vejevja, kjer so visele sladke hruške.
Previdno sva obirala, polnila si žepe in nedrija. čimdalje bolj sva postajala obložena. Vprašam Jožeta, ako ima že zadosti. Jaz sem mu pomignil, da jaz imam zadosti in sem mu šepnil, da je najbolje, da se spustiva navzdol. On mi pa odvrne, da naj še malo počakam, da si bo vse do dobrega napolnil.
Ko je Jože še naprej obiral hruške in si polnil nedrija, sem se jaz ozrl navzgor po rebri. Ravno se je bila pokazala luna izza oblakov in posvetila reber da se je natančno vse videlo. In na enkrat, strah in groza! Dol po rebri se je pomikala visoka bela postava, naravnost proti Tuškovi hiši. Lasje so mi trenutno šinili pokonci od velike groze. V smrtnem strahu dregnem Jožeta in mu pokažem strahotno prikazen. Odgovora mi ni dal nobenega in tudi čakal ni kaj bom jaz napravil. Kot bi ga blisk vrgel doli, tako hitro je bil na tleh. Jaz pa misleč, če se niso njemu noge polomile, se tudi meni ne bodo, in tudi ja:; sem bil bliskoma na tleh!
Spustila sva se v peklenski ] dir, poslužila sva se vseh bližnjic in v nekaj minutah sva bila vsa zasopljena zopet v skednju na duhtečem ležišču, toda brez ene j hruške, kajti med begom sva bi-i la vse raztresla.
Ko sva se nekoliko oddahnila, sva se začela spraševati drug I drugega, kaj za ena stvar bi mogla biti tista bela prikazen. Jože je trdil, da je moral biti najbrž kakšen mrtvec, ki je šel opolnoči na svoj obisk. Jaz se pa nisem mogel odločiti ne za to ne za ono, vse mi je bilo zagonetka, katere mi ni bilo mogoče razrešiti. Jožetu sem rekel, ako je bil mrtvec, potem gotovo ne bi bil prišel k nama, midva sva i zastonj bežala in tiste hruške rsva drago plačala z najinim be-1 gom, pa niti ene ne bova pojedla. (Jože mi je pritrdil in dodal, da i za noben denar ne bi maral priti v bližino mrtveca, kajti gotovo bi od strahu umrl. In jaz najbrž tudi! Nato sva pa sklenila, da ponoči ne greva nikoli več obirati nobenih hrušek, pa če so tudi zlate. Tisto noč je pa Jože tudi pri meni spal, kajti se ni upal domov, boječ se da se ne bi zopet pojavila bela prikazen; meni je bilo pa tudi ljubše tako. Z Jožetom sva se pa celo noč pošteno tiščala, kajti poleg strahu, ki sva ga videla, so naju pa še težke sanje motile, tako da je bila vsa noč skažena.
Na srečo je bila drugi dan nedelja ter sva lahko malo dalje časa poležala. Prav dolgo pa tudi nisva mogla, ker je mene prišla buditi mama ter me je opomnila, da moram k maši. Malo težko je bilo zapustiti sladko ležišče, ali pomagati si nisem mogel. Mami se je bilo treba pokoriti. Ko sem se umil in praznično opravil, pa zapazim ! Tuškovega očeta, ki jo maha naravnost proti naši hiši. Silen strah se me jti polotil, kar mislil sem si, da morda ve, da sva bila z Jožetom v pretekli noči na nji-
hovi hruški. Vsa moja bojazen je bila pa brezpotrebna, kajti Tuškov oče ni niti malo vedel, kdo je obiral ponoči njegovo hruško.
Ker je bila naša hiša blizu cerkve, se je Tuškov oče mimogrede oglasil pri našem očetu teista malo pokramljala o gospodarskih zadevah. Kar naenkrat se je začel Tuškov oče smejati ter pravi mojemu očetu: “Ti moram povedati, kako sem sinoči dvema stopala nabrusil. Veš, tista moja hruška ima neko posebno privlačno silo, po vsej sili mi jo hočejo otroci obrati; ker je pa prav blizu hiše, se da nekako obvarovati. Tega bi si ne bil nikoli mislil, da bi se ta mladina kaj takega zmislila. Kar ponoči so se tatiči spravili nanjo. Sinoči že po enajsti uri zaslišim neko kašljanje. Kar ustrašil sem se malo ter sem premišljeval, kaj bi to bilo! Pa mi je takoj misel šinila v glavo, da bi utegnil biti kdo na hruški. Previdno sem se približal k oknu in pokukal vun ter prisluhnil in glej ga spaka, moje misli me niso varale. Brž se zavijem v rjuho, previdno odprem vrata in se urnih korakov podani na vrh rebri, potem se pa počasi, približujem hiši. Mislil sem, da me ne bosta tako hitro opazila, kakor sta me. Naenkrat zapazim kako eden za drugim zdrsneta s hruške ter zbežita kot bi ju sam peklenšček podil. Pravo čudo je, da si nista nog polomila!”
Moj oče je potrdil Tuškovemu očetu, da je čisto prav naredil, ko je ostrašil škododelne nepridiprave in da ne bi bilo prav nič škoda, če bi si bili tudi noge polomili.
Jaz, ko sem prisluškoval Tuškovemu očetu, sem s.i pa sam pri sebi mislil: “Tako, torej to je bil tisti strah!” Takrat sem bil prepričan, da je bil na jun beg upravičen in da nisva zastonj bežala z Jožetom, že sem mislil veselo vzklikniti, da si nisva nog polomila in da je tudi prav tako. Pa sem takoj besedo zadržal, da se nisem izdal, kajti prav zagotovo bi bila sledila kazen od očeta, katera pa tudi ne bi bila premila. Zato sem molčal kot zid, sosedovemu Jožetu sem pa še tisti dan razodel, kaj je-bila tista bela prikazen. Od tistega dne je imela pa tudi Tuškova hruška mii-, kajti novica o strahotni be-
li	prikazni se je raznesla kmalu po vsej vasi in otroci se nismo več upali ven v temni noči. Vsa sladkosnednost nas je minila do zrelih hrušek, toda vseeno smo bili včasih deležni sladkega sadu, to je bilo takrat, ko sta nam ga oče ali pa mati kupila. Tistega ni bilo dosti, je bilo pa toliko boljše in v strahu ga ni bilo treba jesti.
nojo tretjino z mojo ženo, sedmimi otroci, s šestimi kokošmi, dvema racama in posojilnico. Jakec, povem ti, bolje ti je kot meni.
To ni pravično, mule, ti sin oslice, da ropaš človeka — krono vsega stvarstva — njegovega pridelka. In pride mi tudi na misel, da mi ti pomagaš samo obdelovati zemljo. Potem ko sva gotova z obdelovanjem, moram jaz posekati, obskubsti in oruži-ti koruzo, med tem ko ti postavaš na pašniku in se mi nesramno rigaš v obraz: “hi-ha, hi-ha!”
Vso jesen in del zime mora vsa moja družina od stare-mate-re do najmanjšega otroka pomagati pri obiranju bombaža, da s prodajo istega zberemo skupaj nekaj denarja in smo tako ti vstanu kupiti nov komat in v stanu plačati obresti od zadolžbe na tebe. In kaj tebe briga ta za-dclžba? Prav nič te ne skrbi, mrha! Vso skrb ti pustiš meni.
V	edino enem slučaju in to samo en dan v letu imam jaz prednost pred teboj, in to je na volilni dan, ker med tem ko jaz lahko volim, ti ne moreš voliti. Vendar ako meni kaj bolj koristi politika kot tebi, nisem bil v stanu do sedaj še pronajti!”
o.
DR!
S
o\
Kako je Žita rešila Italijo v svetovni vojni
Pred kratkim je umrl stari avstrijski feldmaršal Goiginger.
| Njegova smrt je zbudila pozornost zlasti zategadelj, ker je av-istrijski minister Vaugoin prvotne odrekel častno vojaško sprem-jstvo pri njegovem pogrebu — baje zato, ker je Goiginger pred j svojo smrtjo določil, da ga morajo sežgati in ne pokopati. Pozornost pa vzbuja sedaj tudi male, znan dogodek, ki ga je Goigin-j ger doživel med svetovno vojno. O tem dogodku poročajo “Inns-brucker Nachrichten” to-le:
“Feldmaršal Goiginger je ob koncu oktobra 1917 z več divizijami zasedel nekatere zelo važne mostove’ čez Tiljment, ko je bila italijanska armada preko 200,-
000 mož z italijanskim kraljem in vrhovnim armadnim poveljstvom še na vzhodni strani reke. (Bilo v času po strahovitem porazu pri Kobaridu, ko je italijanska armada bežala pred Avstrijci in Nemci. Op. ur.) Iz dinastičnih ozirov, baje zaradi bodočega “sporazuma” z Italijo, pa je menil cesar Karel na nasvet svoje žene, da bi bilo dobro Italijane pardonirati in Goiginger je moral na višje povelje od mostov proč! Italijanski kralj, njegov
1 štab in večji del italijanske j frontne armade so na ta način
srečno ušli ujetništvu.”
Komentar je menda nepotre-; ben.
ORIGINALNA 1$
Farmer 11. Johnson, v okolici Portlanda v fj Oregon, se je bavil s Pr' njem različnih jagod. ^ kazala ugodno, toda čele jagode zoreti, so 5® bi:e v goste različne Ptlf! obetale uničiti večino P1 '’armer Johnson je torej' vil na polje strašilo v ob' tečega slamnatega dni je to pomagalo, kij >o sladkosnede ptice prevaro in so postale s tim možem take prijat®' so mu brez strahu seda* me in glavo, odkoder tavale v gostije na J gredo.
To je dalo Johnson1' in iz misli se je porodi nalna ideja.1 Ponoči j1’11* sotj “loud speaker” v str* njivi in ga zvezal z ra Oi ratom v hiši. Ko so drw zopet priletele ptice v P o farmer zasukal kaz^fi--aparata v hiši in slan1”8 na polji je začel glasl,# gati o ekonomiji. Pttf. takoj preplašene vzd>P odletele. Pozneje je P0 u godbo in uspeh je bil e® ber. Od takrat im«j° sonove jagode mir, kaJ ne marajo na jagodni^ tih niti govornikov nit1'
------°-----'	j
KOLIKO POŽRE RJ
IN, S. 'ašn el s a.
il i.
'dli
etiei
i
'e
't d
HVj
i:
‘Vtu
is
N
S;
Ni
21
Neka statistika Pra'', Zedinjenih državah I,0i vsako leto za 2,500 ^ dolarjev različnih ko'r1”'
ta
't , lik
dni
>ot
ISKOV*
od naj roj") do največje
DRUŠT1
Je
‘ni
Ji\
in posantf izdeluje lično moderna venska unijska tiskal ^
Mr
Ameriška Donio'J
6117 ST. CLAIR A. CLEVELAND^
'S ?ic
Kateri je srečnejši?
(Prevel iz angleščine A. Okolish)
Najemnik male farme na jugu je trudno stopal za plugom, katerega je vlekel mule. Ko sta prišla na konec njive, sta se ustavila in človek je začel govoriti mulcu: “Jakec, ti si mule, sin oslice, jaz pa sem človek ustvarjen po božji podobi. Vendar oba morava delati in oba sva vprežena skupaj leto za letom. Mnogokrat premišljam in ugibam ali ti delaš za mene ali iaz za tebe. Večkrat se mi do zdeva, da sva sodruga, da je to tovarišija mulca in bedaka, ker gotovo je, da jaz ravno tako trlo ali še tršje delam kot ti. Ko tukaj orjeva, moram jaz prehoditi isto daljavo kot ti, ali ti imaš štiri noge, med tem ko imam jaz le dve nogi. Ako torej zračunava moram jaz, ker imam j le dve nogi, še enkrat tako trdo iste rabiti kot ti. Kmalu bode-mo začeli pospravljati koruzo.
| Ko bo pridelek obran, bodem moral dati eno tretjino istega gospodarju te zemlje, kateri je tako dober, da mi pusti obdelovati ta košček zemlje. Druga tretjina gre tebi mule in kar ostane, je moje. Ali med tem ko ti požreš vso tretjino, z mogočo izjemo par storžev, moram jaz deliti
NAJBOLJŠI PREVODNIK
Najboljši prevodnik elektrike je srebro. Drugi najboljši prevodnik je baker, tretji pa zlato.
GLAS NAROD
NA.ISTAREJŠI NEO0^< , 1 SLOVENSKI DNEV” k\ V AMERIKI ^
Je najbolj razširjen s'°s(i st list v Ameriki; donaša \ nje svetovne novosti, 111$ izvirna poročila lz stare ( vine; mnogo šale ln ”, romanov najboljših pls®'
trj
isQ
Pošljite $1.0®
in pričeli .ga bomo P°‘
Vsa pisma naslovit®
GLAS NAROP;!
21« \V. 18th St.. New Yofk’'
anerua
PRIHODNJI NAŠ SKUPNI IZLET P FRANCOSKI PROGI
se bo vršil s parnikom “ILE DE FRANCE” n#
14. NOVEMBRA 1931
t-1 <►
Dodeljene so nam zračne, prostorne in najboljše kabin®-^ j cla bomo lahko vsakega posameznika tudi najbolj razvaJ^1 lahko zadovoljili; na parnikih francoske proge se servira III. lasrtdu na pogrnjenih mizah, hrana je izborna in vi" vsakemu na razpolago.	j
Tudi opozarjamo rojake že sedaj na naš BOŽIČNI skupi’1 ,U ki se bo vršil z ravno istim parnikom na 11. decembra in ted% potnike spremljal g. JOS. MAJDIČ, glavni zastopnik francoske v iz Buchs-a (Švica), ki pride nalašč v ta namen semkaj. „ Prihodnji naš izlet po COSULICH progi pa se bo vršil * "VULCANIA” dne 14. novembra in BOŽIČNI izlet pa na 3‘ cembra z ladjo “SATURNIA.”
Mi zastopamo tudi vse druge večje prog e, kot WHITE STAR, NORTH GERMAN LINE itd. Za pojasnila K voznih listov, potnih listov, permitov itd. pišite nam na «aS
»I
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	NEW YORK,
»mtmmmumimumttmaanmnmmimiiiiKammai
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburgh
Itdeluje pooblastila, kupne poiedbe, pobotnic« »»ako mC«, vae druge v notaraki posel spadajoče dokumente, bodi«! ta Am*f stari kraj. Pijite ali pridite osebno.