PODLISTEK. Skrbi za domovino. (A. M. Slomšek, 1850). V božjo ftast in za poviganje kreposti in pobožnosti morajo biti oerkve ali hiše božje, šole ali učilnice; k temu ]e treba dubovskih in deželnih uftenikov in prednikov, treba je cerkve in učilnice zidati in popravljati. Da so obrani red in pokoj, varnost žlvlienja in premoženja, in se postave in povelja deželnega oblastnika izpolnjujejo, so uradi, sodniki in drugi pred1stojniki potrebni, k.atere mora domo\ina živeti. — Da se kupftija olaj&a in povi&a, da se obilni dora,ači pridelki poSiljajo drugam in druge potrpbne refti vozijo od drugod, se morajo ceste in mostovi narejati in ohranitl v dobrem stariu, — Z,a oskrbovanje iibogih, vdov in sirot, bolnikov iji hromcev, so posebne oskrbne hiše ali naredbe potrebne. — Da 96 ynanji sovražniki odvražajo domovini, so potrebni vojaki in vojskiue trume. Ti morajo preživljeni, osičrbljeni in biti s potrebnim orodjem prevideni, in Se druge branilne na>redbe se morajo narediti. Da se vse to, kar je k srefei domovine potrebnega, začlobi, da. se potrebni učeniki, uradniki in vojaki plaSujejo in oskrbe, da se vse potreb'ne državne naredbe oliranijo, potrebuje domovina denarjev in marsikaterih drugih re6i. Denarja in drugih re6i, katere so domovini potrebne, se imenujejo nje potrebe, Ker so vse te naredbe vsej deželi v prid in vsakateremu podložnemu potrebne ip koristne, riajtedaj vsak, kateri ljubi svojo domovino, rad in z dobro voljo njenim potrebam pomaga. Sveto pismo nas k temu opominja: Rira. 12. 5—11. jMi, ki smo kristjani, kolikor nas ]e, smo eno telo, in tako je eden drugemu ud. Vsak skrbi, vsem drugim k pridu biti," I. Petr. 4, 8 —10. ,,Pred vsemi drugimi rečmi imejte bratovsko ljubezen med seboj. Služite eden drugemu z darovi, ki jih je vsakateri prejel." Naredbe v korist in blagostan domovine zavživa vsak državljan; dolžan je tedaj tudi k obfenim potrebam svoje domovine pomagati. Ko so pa stan, premoženje in vnapje okoliSčine podložnih mnogotore. tedaj gosposka napove, koliko ima vsak podltžnik po meri svojega stanu in premoženja k potrebam "domovine pomagati. To, Ičar ima vsak podložnik k potrebam domovine pomagati, se imenuje daBa ali davpk,. Kd»or ljubi svojo domovino, bo tudi davek radovoljno in po svoji vesti patapko opravljal. Ljubezen do domovine pa izkazujemo tudi s tem, da dolžne davke vestno poplačamo. Sveto pismo to razloCno zapoveduje: Mat. 22. 21. ,,Dajte cesarju, kiar je oesarjevega", to je, oprfavljajte zvesto njemu dolžne davke. Rim. 13, 6, 7. ,,Dajte tedaj vsakemu, kar ste dolžni; davek, komur ste daveJCt col, komur col; strali, komur strah; čast komur 6ast," V ysaki deželi morajo nekateri taka dela in službe opravljati, ki so k pridu vse domovine in za vsakega državljana potrebne. Taka dela se imenujejo vzajemna ali javna opravila in službe, in ker jih mora, komur so izročeiia, sam v svoji osebi oskrbovati, in storiti, se jim pravi osebne službe; kakor postavim opravila učenika, sodnika, uradnika, vojaka. Ko bi nikče takih jaypih opravil in osebnih slszeb ne hotel prevzeti, bi domovina ne mogla obstati. Kdor svojo domovino ljubi, bo tudi rad, 6e je poklican, ali iz svoje d'obre volje, osebne službe opravljal, tudi cclo takraU kadar mora postaviti svoje življenje v nevarnost, kakor postavim vojak, zdravnik. Tudi s tem tediaj svojo dtomovinsko ljubezen izkazujemo, da radi k njenemu pridlu ja\me službe opravljamo, To nam ukazuje sveto pismo: Rim. 12, 4—11. ,,Vsi smo eno telo, in tako eden drugega udje," Slepemu bodimo oko, glufremu ubo, mutastemu usta, hromemu noga. To je, eden drugemu Ijubeznjivo pristopimo in' v potrebah svojemu bližnjemu radi pomagajmo. ,,Po milosti nam dodeljeni imamo mnogotere dari, Ce ima kdo službo, naj zvesto oskrbuje njena opravila. Ce je kdo uCenik postavljen, naj se peča z ufeenjem. Ce je kdo predstojjiik, bodi z vso vnetostjo in vestjo. V tem, kar iinate delati, ne bodite leni; gospodu služite." I. Joan. 3, 16. ,,Kakb velika je bila Jezusova ljubezen do nas, smo spoznali v tem, da jo dal svoje življenje za nas; tedaj moramo tudi mi biti pripravljeni, dati življenje za brate," Ce pa tudi prigodbe svoje domovine Cutimo v sbcu, ji dobro želimo in smo pripravljeni, li pridu domovipe pomagati z vsemi svojimi močmi, je vendar le sam ljubi Bog, kateri zamore domovini vse, kar je k casti in sreči služi, dati, vse li\id'o in nesrefte od nje odvrniti, jo oblagodariti in osrečiti, Kdor svojo domovino resnifino ljubi, bo tedaj tudi svoje želje za srečo domovine k Bogu pošiljal, vefikrat bi prisrčno za njo molil... Molimo tudi mi večkrat za svojo Ijubo domovino in prosimo Boga, od katerega pride vse dobro, naj blagoslovi njo in njene prebivalce, Brani svojo domovino. (A M. Slomsek, 1850). Vsaka dežela potrebuje svoje brambe, in vsaka djržava mora imeti svoje vojS6ake, kateri branijo domovl.no zunanjih sovražnikov in varujejo domafiib Kudodelnikov. Kdor ljubi svojo domovino, se tudi vojaš^ine ne boji, temveč pokorno stopi v voiaStvo, pogumno tudi v vojsko gre, kadar pride vrsta na njega, iri je božja volja tako. Saj je tudi vojaSki stan Bogj postavil, ter se Gospod vojnih trum iinenuje. Tudi veliko svetnikov v nebesih imamo, koji so bili srfini vojaki, zvesti Bogu, pa tudi svojemu cesarjn. Imepiten vojak je bil Jozve, David in Makabejski bratje; sv. Jurij, sv. Bo&tjan, sv. Florjan, sv. Ahacij in veliko jezer mučenikov je bilo hvalevrednega vojažkega stanu. Kdo bi se torej vojske bjal, kdo bi se vojaške suknje sramoval? Vojak je varuli pravic^ in resnice, varuje sveto vero in ljubo materino zemljo, služi Bogu, akjo zvesto služi, in je dobrotnik svojega kraja, vreden, da se ga spoStuje. Ne umikaj se, mladepifi, kadar te na izbiro pokličejo. Ne i&či si z velikimi dblgovi zemljigfta; bolj lahko in mirno živi vojak., kakor pa ves zadolžen kmet. Nikar se ne sili v zakon, kadar ti ni za krščenico, ampak lo za to, da bi odletel vojaškerau stanu; boljše je vse svoje žive dni nositi pušiko, kakor pa s hudobno ženo živeti v nesreSnem zakonu. Ne uhajaj k drvarjem v planine in se ne skrivaj po goSali; Bogu se ne moreŠ skritu Tudi prerok Jona jo mislil uiti in pobegniti po morju; na božje povelje ga je burja došla in morska riba požrla; tudi tebe bo zadela šiba božja. MladeniS, ki se odmika vojaSki službi, ima na ve&ala le pet stopinj: prva je k drvarjem, druga k tobakarjem, tretja k tatovoin, 6etrta k razbojnikom, peta pa rabeljnu v roke.