Utrinek z zimovanja
Bil je sončen in topel dan. Kot vsak dan, smo taborniki tudi daneS šli na Kanin smučat. In prav ta dan se je zgodilo nekaj, česar ne bom nikoli pozabila.
Do dvanajste ure smo smučali pod vodstvom smučarskega uči-telja, nato nas je »prevzel v svoje roke« Vojko. A ker smo bili med »prevzemanjem« pred restavra-cijo in bi morali v hrib pešačiti, se je Vojko odločil, da nas popelje najprej na prvo dvosedežnicd, od tam pa naj bi se spustili k drugi.
S Primožem sva se odločila, da sedeva skupaj. Ko sva prišla do
Lunin mrk
Med počitnicami sem doživel veliko zanimivega. Posebno pa mi je ostal v spominu prvi večer mojih počitnic.
S starši smo bili sprva v koči pod Storžičem. Nato smo se na-menili v planinski dom. Tam smo se nekaj časa pogovarjali z znanci. Nekdo nam je povedal, da bo zvečer popoln lunin mrk. Ker ga še nikoli nisem videl, sem komaj čakal, da se prične. Vsi smo stali pred 'oitiom in čakali. In tedaj! Luna se je počasi manj-šala, dokler ni čisto izginila. Ne-pozabno! Kar nisem in nisem hotel iti spat. In celo vse počit-nice so mi mimogrede minile. Kaj vem, ali je na to vpliva! lunin mrk?
ANDRAŽ ZMAJŽEK, 3. d OŠ Edvarda Kardelja