Št. 266 (15.367) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _ TRST - Ul. Montecchl6-Tel, 040/7796600____ GOBICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190___ POSINMA PLAČANA V GOTOVN SPB. »J ABB.POST.GR. 1/50% 1500 UR \ lili CISALPINA GKSTIONl □ rll/D BANCA Dl CREDtTO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA L___________________________________.J PONEDELJEK, 2. OKTOBRA 1995 Zahteva, a obenem tudi protest Vojmir Tavčar Vrnite Kmečko banko Uorici. To je geslo manifestacije, ki jo drevi v Dorici prireja skupno Predstavništvo Sloven-eev v Italiji. Geslo mafe-stacije zelo nazorno ka-že; da prireditelji zahte-Vai°> naj po letu dni ko-niisarske uprave Banka Italije vrne goriški denarni zavod zakonitim lastnikom. Pozivi gospodarskih in Političnih pa tudi kulturnih in športnih organiza-oij za množično udeležbo na današnjem protestnem shodu kažejo, kako je vprašanje Kmečke banke občuteno med manjšino. Goriški denarni zavod, ki se je v zadnjih letih krepko razvil, je bil namreč eno od gonilnih koles slovenskega gospodarstva na Goriškem. Odredba o komisarski upravi je pred enim letom udarila kot strela z jasnega in nihče rn dvomil, da se za tehničnimi utemeljitvami te odločitve skrivajo predvsem politični cilji. Enoletna komisarska uprava ta sum potrjuje, saj je krepko okrnila promet Kmečke banke, slovensko gospodarstvo je doživelo udarec, ki bi bil Se hujši, bi Banka Italije (ki zakonitim lastnikom goričkega denarnega zavoda skuša vsiliti partnerje, ki jm je sama izbrala, in ne tistih - kot je na primer bocenska hranilnica - ki m znali spoštovati naro-dm značaj goriške banke) Podaljšala komisarsko upravo Se za Sest mesecev. Tudi na to vprašanje -in seveda na vse ostale nerešene probleme slovenske manjšine - je skupno predstavništvo želelo opozoriti predsednika italijanske republike Scalfara, ki bo jutri in Pojutrišnjem v Gorici. Toda državni poglavar ni našel pol ure Časa (kljub temu, da program obiska ni zelo nabit) za pogovor z manjšino. To ni spodbuden znak, kot ni bilo zelo spodbudno dejstvo, da je slovenska vlada zavrnila predlog, da bi podprla vstop slovenskega kapitala v Tržaško kreditno banko. DreviSnja manifestacija bo zahteva po vrnitvi Kmečke banke Gorici. A bo obenem tudi protest manjšine, ki se spoprijema z vse večjimi težavami v svojih prizadevanjih, da bi kot osebek s svojim delom prispevala k lastni rasti in k sodelovanju in sožitju v Širšem prostoru. I Bettino Craxi I spet v ospredju MILAN - Craxi spet buri italijanske politične in sodne duhove. Potem ko je javni tožilec Paolo le-lo razkril vsebino telefonskih pogovorov ezula iz Hammameta, se politiki z desne in z leve opredeljujejo za ali proti njegovemu rovarjenju. O zadevi je spregovorilo tudi javno tožilstvo iz Benetk, ki vodi preiskavo proti delavskim zadrugam, v katero je vpleten tudi Craxi. Sodnik Nordio bo najbrž zahteval zaslišanje ubežnika. Na 2 strani ■ Juhi pogreb treh I ubitih misijonaijev RIM - Tri italijanske misijonarje, ki so jih v soboto zvečer mnorili v Burundiju, bodo jutri pokopali v Buyengeru. Po poročanju tiskovne agencije Alfe Zeta naj bi patra Ottorina Mauleja (Vicenza) in Alda Marchiola (Videm) in prostovoljko Katino Gubert (Trento) ubili skrajneži plemena hutu. Po oceni škofa Ntamvvane naj bi zločin zakrivile osebe, ki se protivijo pomiritvi med plemenoma hutu in tutsi. Na 2 strani DANES OB T 7.30 SKUPNA DEMONSTRACIJA V GORICI Vrnite Kmečko banko Gorici! GORICA - Danes bo z začetkom ob 17.30 pred Kmečko banko na Verdijevem korzu v Gorici množična demonstracija proti poskusom, da bi ta denarni zavod odvzeli iz slovenskih rok. Minilo je namreč leto dni od prihoda komisarjev in bančne oblasti nameravajo brez pravega vzroka komisarsko upravo se podaljšati, po drugi strani pa vsiljujejo poslovnega partnerja, ki si ga sami lastniki ne želijo. Demonstracijo prireja skupno predstavništvo Slovencev v Italiji, pozive k udeležbi na njej pa so v teh dneh objavile številne politične, družbene in gospodarske organizacije naše narodnostne skupnosti. Demonstracija bo potekala pod geslom »Vrnite Kmečko banko Gorici«, saj ta denarni zavod predstavlja zelo pomemben dejavnik ne le za gospodarsko življenje slovenske narodnostne skupnosti, ampak tudi za širši goriški prostor. BIH / KLJUB AMERIŠKEMU PRIZADEVANJU Mirovna pogajanja ne napredujejo Slovenija tudi sama zavira svoj pristop k EU? BRUSELJ - Avstrijska tiskovna agencija (APA) poroCa iz Bruslja, da je v tamkajšnjih diplomatskih krogih vse pogosteje slišati govorice, ceš da Slovenija zaradi notranjepolitičnih nesoglasij sama odlaša z odločitvijo o podpisu sporazuma o pridruženem članstvu v EU in da se bo slovensko vodstvo za ta korak odločilo Sele po parlamentarnih volitvah, torej šele v drugi polovici prihodnjega leta. Avstrijska tiskovna agencija ob tem navaja, da naj bi se slovenski in italijanski diplomati po posredovanju španskih kolegov pred kratkim že dogovorili tudi o spornih vprašanjih imovine optantov, vendar naj bi se pogajanja kmalu po tem spet zapletla. Na 7. strani Obrambni minister na srečanju neonacistov CELOVEC - Na gori Vrh blizu Celovca je včeraj potekalo sporno srečanje avstrijskih in nemških veteranov druge svetovne vojne. Kljub protestom vseh parlamentarnih strank razen Haiderjevih svobodnjakov in ljudske stranke se je proslave kot glavni govornik udeležil avstrijski obrambni minister VVerner Fassla-bend. Na srečanju se je zbralo približno štiri tisoC ljudi, precej manj, kot so pričakovali organizatorji. Sestava udeležencev in vsebina večine govorov sta potrdili, da so imeli prav kritiki, ki so že doslej ugotavljali, da gre pravzaprav za zborovanje poveliče-valcev vojne in desničarjev, ki se iz zgodovine niso kaj prida naučili. Ivan Lukan Na 6. strani SARAJEVO, BEOGRAD, ZAGREB - Srbske sile v Bosni so začele protiofenzivo v severozahodni Bosni. Bosanski Srbi naj bi včeraj obstreljevali Zenico in zavzeli nekaj ozemlja okoli Bosanskega Novega. Ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke je po sestanku s srbskim predsednikom Miloševičem v Beogradu obiskal Se Zagreb, kjer je s hrvaškim predsednikom Tuđmanom razpravljal predvsem o vprašanju vzhodne Slavonije. Hrvaška vztraja pri stališču, da se vprašanje Slavonije ne bo reševalo na referendumu. Holbrooke je ponovil, da ni novih premikov v mirovnem procesu. Hrvaške oblasti so znova odprle narodni park Pli-tviška jezera. Dnevno bodo na območje parka spuščali do petsto turistov. Hrvaška upa, da bo z odprtjem ene od najbolj priljubljenih predvojnih turističnih točk zaCela kmalu polniti turistično blagajno. Na 5. strani VRNITE KMEČKO BANKO Goriško SGZ poziva k množični udeležbi Slovensko gospodarsko združenje poziva vse svoje elane, ostale gospodarstvenike in kmetovalce, naj se polnoštevilno udeležijo manifestacije za vrnitev Kmečke banke Goričanom, ki bo v danes, 2. oktobra ob 17.30 na Korzu Verdi pred glavnim sedežem Kmečke banke. - Slovensko gospodarsko združenje je pred enim letom z začudenjem sprejelo vest, da je Banka Italije uvedla komisarsko upravo pri Kmečki banki; - Eno leto je zelo dolga doba in komisarja nista uspela preveriti dejanskega stanja banke, Se veC, z ogorčenostjo smo izvedeli, da sta dosegla pri Banki Italije, da jima podaljša mandat, kljub temu, da vsi predpisi predvidevajo podaljšanje komisarske uprave samo v zelo kritičnih primerih, kar Kmečka banka gotovo ni; - Protestiramo, ker hočejo Kmečki banki vsiliti partnerja, ki odgovarja komisarjema, ne glede na to, kaj o tem mislijo njeni lastniki; - Partner, ki ga vsiljujejo, je že posredno prisoten v Gorici, zato po predpisih ne sme biti soudeležen Se pri Kmečki banki; - Partnerja si morajo zbrati sami lastniki Kmečke banke na podlagi skupnega razvojnega programa, ki ustreza Kmečki banki in krajevnemu gospodarstvu. VRNITE KMEČKO BANKO GORICI Danes, 2. oktobra ob 17.30 manifestacija pred glavnim sedežem Kmečke banke v Gorici. ZAHTEVAMO PREKLIC KOMISARSKE UPRAVE Predstavništvo Slovencev v Italiji TOTOCALCIO 111 1X2 X2X XI X1 Dobitki; 13 - 49.139.000 lir 12- 1.776.000 lir Danes na športnih straneh Milan zgubil v Bariju V 5. kolu italijanske nogometna A lige je Milan izgubil v Bariju, Inter pa je visoko slavil nad Torinom. Na lestvici vodi Milan kljub včerajšnjem porazu. Stran 9 Triestina na vrhu lestvice Z dvema goloma Marži j a si je Triestina priigrala zmago v Forliju in prvo mesto na lestvici. Stran 9 Derbi v Bazovici dobila Vesna Derbi v 1. amaterski nogometni ligi med Zarjo in Vesno v Bazovici je po precej ostri igri zasluženo pripadel enajsterici iz Križa. V promocijski ligi pa so bile Sovodnje ponovno uspeSne. Tokrat so v gosteh premagale San Luigi. Stran 10 in 11 Poraz lllycaffeja V 4. kolu košarkarske Al lige je tržaški Illycaffe po slabi igri v Vareseju prepričljivo izgubil s Cagivo. Stran 12 Michael Schumacher že prvak Z zmago na včerajšnji dirki za Veliko nagrado Evrope v formuli 1 si je Michael Schumacher praktično že zagotovil naslov svetovnega prvaka. Stran 13 BURUNDI / UMOR NAJ BI ZAGREŠILI SKRAJNEŽI HUTU Ubite italijanske misijonarje bodo pokopali v Buyengeru Aldo Marchiol, Offorino Maule in Katina Gubert so bili ustreljeni RIM - Krvavi dogodek Buyengem je odraz napetega ozračja v Burundiju, ki je posledica vojaškega udara izpred dveh let in sovražnih odnosov med plemenoma hutu in tutsi. Takega mnenja je tudi škof glavnega mesta Bujmnbura Simon Ntamvrana, ki je umor italijanskih misijonarjev, patrov Ottorina Mau-leja in Alda Marchiola in prostovoljke Katine (Caterine) Gubert pripisal silam, ki nasprotujejo mednarodni konferenci OZN. Generalni pater saverjancev, katerim sta pripadala ubita duhovnika, je prejel izjave sožalja predsednika italijanske vlade Dinija in zunanje ministrice Agnellijeve. Na njeno pobudo so na kraj dogodka odpotovali italijanski diplomatski predstavniki v Burundiju in Keniji. Ubite misijonarje bodo pokopali jutri v Burundiju, takšna je bila že predhodno izražena želja Katine Gubert, s to gesto pa red misijonarjev želi podcrtati navezanost na afriško državo. Dogodka še niso povsem razsvetlili, čeprav po poročanju tiskovne agencije Alfa Zeta vse kaže, da je misijonarje napadla skupina ekstremistov plemena NOVICE hutu (pokrajino Bururi, v kateri je tudi Buyengero, nadzorujejo pripadniki plemena tutsi). Pod prisilo orožja sta morala duhovnika poklekniti, nakar so ju ustrelili v glavo, prostovoljko pa so ustrelib v prsa. Vse se je v soboto zvečer odigralo v poslopju, v katerem so misijonarji živeli, trupla pa je vCeraj zjutraj odkrila argentinska nuna, ki je v cerkvi Čakala na misijonarje, kjer bi morala biti maša. Ce se je krvavi dogodek res tako odigral - o poteku naj bi tiskovno agencijo obvestil eden izmed patrov, ki so nemudoma odšli v Buyengero - ostaja odprto vprašanje, zakaj so ubili italijanske misijonarje, ki so že dolgo časa prisotni v tej afriški državi. Med navedenimi je tudi hipoteza o hudi zameri zaradi javnega obsojanja dogajanja v državi, misijonarji naj bi spodbijali uradne razlage o posamičnih dogodkih. Področje je veljalo za eno izmed najbolj varnih v Burundiju. Vest o umoru, ki je pretresla vso javnost, je še zlasti odjeknila v pokrajinah Vicenza, Videm in Trento, od koder so bili doma ubiti. Videm žaluje z bratoma ubitega Alda Marchiola VIDEM - Mesto je hudo pretresla vest o umoru patra Alda Marchiola, brata Silvio in duhovnik Bra-mante sta prejela veliko izrazov sožalja. Tudi duhovnik Bramante je bil dolga leta misijonar, in sicer v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, tudi zato so bratje Marchiol poznani med krajevnimi verniki, ki so gmotno podpirali razne misijone. Aldo Marchiol, kot sta povedala brata, je bil v stalnem stiku z videmsko župnijo, ki je vsestransko podpirala njegova prizadevanja. Zadnjic je bil Aldo Marchiol, ki je bil star 65 let, na daljšem obisku v Vidmu lansko jesen. V Burundi je spet odpotoval 26. decembra ’94 po trimesečnem oddihu pri domačih, v tej afriški državi pa je deloval vse od leta od leta 1978, v Burundiju je trenutno okrog 15 pripadnikov saverjanskega reda. Vest o umoru so bratoma posredovali predstavniki Aldovega reda, najprej sta izrazila željo, da bi ubitega misijonarja pokopala doma, vendar pa sta z razumevanjem sprejela odločitev, da bo njun brat Aldo počival tam, kjer se je sklenila njegova zemeljska pot. RIM / DINI V SENATU Pannella že nastopil v televizijski oddaji RIM - Malo pred 13. uro je zapustil bolnišnico San Giacomo rekoč, da se počuti veliko bolje, popoldne pa je že bil v televizijskem studiu RAI gost prikupne Mare Venier, voditeljice priljubljene oddaje Domenica in. Marco Pannella, katerega zdravstveno stanje se je po omilitvi protestne stavke - začel je namreC piti - občutno zboljšalo, nikakor ne namerava mirovati. Svojo zavzetost pa je trenutno osredotočil okrog vprašanja referendumov, zaradi katerega je tudi začel protest. Priebke bo tožil RAI BUENOS AIRES - Pedro Bianchi, zagovornik bivšega SS-oficirja Ericha Priebkeja, je včeraj izjavil, da bo v imenu svojega varovanca tožil italijansko državno radiotelevizijsko ustanovo zaradi ekskluzivne reportaže, ki jo je posnela in oddajala tretja televizijska mreža RAI. Na osnovi dogovora bi morala omenjena mreža oz. televizijska poročila TG3 izplačati Priebkeju honorar v višini 30 tisoč dolarjev (približno 50 milijonov lir). Do izplačila ni prišlo, zato se bo odvetnik obrnil do pristojnega argentinskega sodišča z zahtevo, da prisili RAI k izplačilu dogovorjenega in poseže tudi po zakonsko predvidenih kaznih. Jutri začetek preverjanja Kartel svoboščin usklajuje stališča o finančnem zakonu RIM - Teden, ki se začenja, bo zelo pomemben za vlado Lamberta Dinija. Premier bo jutri poročal senatu o opravljenem delu in programa, ki ga mora še uresničiti. S tem se bo dejansko začelo preverjanje, ki bd odločilno za usodo sedanje vlade. Skoraj istočasno se bo v zgornjem domu italijanskega parlamenta začela tudi parlamentarna pot finančnega zakona, o katerem bodo zaCele razpravljati pristojne komisije. Bolj kot na tehnične aspekte finančnega zakona pa je pozornost komentatorjev namenjena političnim problemom. Glavne komponente leve sredine sicer podpirajo Dinijev predlog, so pa tudi pozorne za zahteve županov, ki so načrt državnega proračuna ocenih zelo kritično. Tudi Kartel svoboščin nima skupnega stališča. Finančnemu zakonu, kakršnega je izoblikovala vlada, nasprotuje nacio- nalno zavezništvo in ob Fini j e vem pristi-šku je zaostril odklonilni odnos tudi predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi. Bolj odprta do finančnega zakona sta voditelj CDU Rocco Buttighone in lider Krščanskega demokratskega centra Pier-ferdinando Casini. Slednji je zaskrbljeno posvaril pobticne sopotnike, da je treba »finančni zakon izboljšati, ne pa sabotirati«. Toda na Casinijev poziv je Fini odgovoril s trditvijo, da Nacionalno zavezništvo tako zastavljenega finančnega zakona ne bo podprlo. Bolj naklonjeno bi lahko bilo samo, Ce bi parlament korenito spremenil zakon. O vladnem predlogu finančnega zakona bodo voditelji Kartela razpravljali danes na srečanju, ki ga je sklical Silvio Berlusconi. Za dokončno odločitev Kartela pa bo seveda treba počakati na konec parlamentarne razprave. p KRONIKA / V SOBOTO n Informalski gusarji vpadli v Banko Italije »Obiskali« so tudi druge naslove, toda brez posledic RIM - Sobodni vpadi informatskih gusarjev v terminale Banke Italije, vsedržavnega inštituta za jedrsko fiziko (INFN) ter dveh zasebnih podjetij je dvignilo precej prahu v italijanskih sredstvih javnega obveščanja, a kaže, da so bili pravzaprav dokaj nedolžna stvar. Vpadi so moCno odjeknili v javnosti tudi zato, ker so se gusarji podpisali kot »Falange armata« (»Oborožena falanga«) in so torej uporabili isti podpis, s katerim so se pojavili zlikovci, ki so v noči s 30. novembra na 1. december 1994 ohromili računalniški sistem tiskovne agencije ADN-Kronos. Toda izvedenci so po včerajšnjih preiskavah precej redimen-zionirali celotno zadevo. »Slo je za dokaj nedolžen podvig, ki ni povzročil nobene resnejše škode,« je dejal Fulvio Berghella, podra-vnatelj inštituta za info-matsko varnost v bankah Istinform. Kaj se je torej pravzaprav zgodilo? Ze omenjeni gusarji so se vključili v računalnike Banki talie, INFN in dveh mlečnih industrij prek Interneta, se pravi prek svetovne informatske mreže. Kaže, da je šlo za povsem obrobne računalnike, ki nimajo ničesar opraviti z osrednjimi računalniškimi sistemi omenjenih ustanov in podjetij. Gre za računalnike, ki so povezani z Internetom tudi zato, da bi bili sorazmerno dostopni od zunaj. KljnC za vstop ni težko dobiti. Vsakdo, ki kolikor toliko obvlada sistem Internet, ve, da obstajajo pravi imeniki, ki so podobni telefonskim. Pravzaprav gre za imenike dvoje vrst. Eni so abecedni in v njih so vpisani posamezni naročniki s svojim imenom, katerim je pristavljena sigla za države, katerim pripadajo (v primeru Italije je to IT), drugi pa so numerični. Slednje je same po sebi težje razvozlati, toda v samem Internetu obstajajo seznami DNS (Database Network System), ki vzporejajo abecedne z numeričnimi imeniki, tako da tudi v tem oziru ni nikake posebne težave. Gusarji Oborožene falange so torej vpadli v računalnike omenjenih dveh ustanov in dveh podjetij sorazmerno lah-ko.V njih pa niso mogli najti nobene posebno važne informacije, saj gre za »prazne škatle«, kot se je izrazil Berghella. Zlasti osrednji infor-matski sistemi Bankita-lie, INFN so moCno zavarovani in vanje se je izredno težko vključiti, Ce je sploh mogoče. Zadevo vsekakor preiskuje rimski javni tožilec Piero Saviotti, ki se s problemom informatskih gusarjev spopada že tri leta, z njim pa sodeluje tudi politična policija Digos. Pristaviti velja, da se je samozvani pripadnik Oborožene falange vCeraj javil bolonjski redakciji agencije ANSA ter napovedal nove akcije. FILM / RIMINICINEMA PREISKAVA / PO POROČILU SODNIKA IELA Potres v južni Italiji BARI - Potres, ki je v soboto prizadel Garganski polotok v južni Italiji, ni povzročil hujšega. Lažje sta bili ranjeni dve osebi, gmotna škoda pa tudi ni posebno velika. V kraju San Giovanni Rotondo so evakuirali kakih 40 hiš, in še to bolj iz previdnosti. Sobotni sunek je dosegel 7. stopnjo po Mercallijevi lestvici, za njim pa si je tudi ves včerajšnji dan zvrstila serija manjših sunkov. Po mnenju izvedencev je hujše mimo. Predsednik Dežele Apulije Salvatore Distaso je vCeraj obiskal potresno območje in zagotovil pomoč prizadetim. Minister Mancuso v Kalabriji REGGIO CALABRIA -Pravosodni minister Filippo Mancuso, ki je s svojim spornim nastopanjem proti milanskim sodnikom »čistih rok« izzval predlog nezaupnice v parlamentu, se je vCeraj mudil na obisku v Kalabriji. V Reggiu Calabrii se je loCeno sestal s sodniki, z odvetniki ter z županom Italom Falcoma-tom. V svojih nastopih je vse pozival, naj vestno opravljajo svojo dolžnost. Kljub drugačnim pričakovanjem ni spustil nobene polemične puščice, na vprašanja časnikarjev pa se sploh ni odzival. Obiskal je tudi Locri in Pahni. I ■ Emir Kusturica protagonist filmskega festivala v Riminiju Podelili so mu prestižno nagrado Fellini V tekmovalnem delu zmaga Islandije RIMINI - Prestolnica jadranske letovišCarske in zabaviščne industrije, sicer pa rojstno mesto velikega Fe-derica Fellinija, je šest dni gostila mednarodni festival Riminicinema, ki je sinoči v teatru Novelli podelil svoje nagrade. V konkurenci za najboljši novi film je prejel »zlati R« islandski film Fridrika Thora Fridrik-sna A koldum klaka (Hladna vročica), srebrno odličje pa si je priboril Al com-parss (Epizodne vloge) Sirca Nabila Maleba. Pravi protagonist dogajanja pa je bil vsekakor jugoslovanski režiser Emir Kusturica, ki mu je Riminicinema podelil prestižno nagrado Fellini. Zmagovalec zlate palme v Cannesu 1995 (njegov film Under-ground bomo kmalu gledali v kinodvoranah) je dva dni pritegnil pozornost publike in kritike. V soboto so namreC na predpremieri prikazali njegov predzadnji film Arizona Dream, posnet leta 1992 za hollywoodsko major VVamer Bros, ki pa je imel potem zamolčano usodo, tako da ga v Italiji še nismo videli na filmskih platnih. Emir Kusturica je prvič po Cannesu javno spregovoril o svoji estetiti in politiki. Režiser, ki se je rodil v Sarajevu in živi v Parizu, se še ni sprijaznil z dezintegracijo bivše Jugoslavije; prepričan je o multikultu-ralnem bistvu filma, zato dela še naprej s svojimi starimi sodelavci iz vse Jugoslavije. American Dream: vpad v »ameriški sen« skozi balkansko zrklo, v Času, ko njemu ni dovoljeno sanjati. Aleš Doktoric Cimi še vedno buri desnico in levico Brescianska sodnika ga nameravata zaslišati MILAN - Javni tožilec Paolo lelo, ki je pred dnevi razkril javnosti vsebino telefonskih razgovorov med Bettinom Craxijem in številnimi italijanskimi osebnostmi, je bil tudi vCeraj na delovnem mestu. Za dobro uro je v svojem uradu v milanski sodni palači urejeval dokumente. Kasneje je novinarjem, ki ga od petka dalje zalezujejo s tako vnemo, kot so nekdaj Antonia Di Pietra, izjavil, da je povsem miren in veder. Dejal je, da se ne kesa svoje izbire, napovedal pa je, da je dal zapleniti veC zabojev s Craxijevimi dokumenti, o katerih pa ni Črhnil besedice. V italijanskem političnem svetu je njegova preiskava sprožila val odmevov. Fini (NZ) je izjavil, da spoštuje sodstvo, ki pa ne sme preganjati obtožencev. Buttigli-one je menil, da je treba zmanjšati pomen posnetih telefonskih pogovorov, češ da ne gre za konspiracijo proti državi. Casini se je nasmejal tezi, po kateri naj bi bil Berlusconi Craxijeva roka v Italiji. Gasparri (NZ) je dal sledeCo izjavo: »Edino, kar je lelo povedal pravilnega, je definicija kriminalca, ki jo je naprtil Gruziju.« Folena (DSL) je menil, da obstaja v Italiji struktura pobticne, finančne in gospodarske oblasti, ki izkorišča Crazijev obup za napade na sodstvo, na DSL in na Severno ligo. Njegov strankarski tovariš Bassanini je ošvrknil Berlusconija, Ceš da »ne govori resnice«. Lider Forza Italia je za rimsko Repubblico izjavil, da je Bassanini že dan pred izjavami milanskega sodnika razkril v Monte-citoriu, kaj se Jarha v milanskem sodnem kotlu. Predstavnik DSL sedaj zahteva od Berlusconija, naj se mu javno opraviči, sicer se bo moral zagovarjati pred sodnikom. O zadevi je spregovorilo tudi beneško javno tožilstvo. Javni tožilec Vita-liano Fortunati in njegov namestnik Claudio Nor-dio sta izrazila začudenje nad izjavami Bettina Crazija o aferi delavskih zadrug, v svojem tiskovnem sporočilu pa poudarjata, da nameravata zaslišati ezula iz Hamma-meta. »To je njegova pravica in naša dolžnost,« sta pristavila. OBISK / TA TEDEN Gostje iz Evrope bodo obiskali naše šole Obisk prirejo Urod zo monj rozširjene jezike pri ES Danes zaCenja svoj obisk pri slovenski manjšini v Italiji skupina enajstih izvedencev za Šolstvo iz vse Evrope. Gostovanje prireja Urad za manj razširjene jezike pri Evropski skupnosti v sodelovanju s komisijo Evropske unije. Gostje (Katalonci in Aragonci iz Španije, Irci, Valižani, Valonci iz Belgije, Finci iz Švedske) si bodo ogledali naSe Sole in vrtce, srečali se bodo s predstavniki šolskih institucij v tržaški, goriski in videmski pokrajini, ob koncu pa bodo pripravili poročilo za Evropsko unijo o položaju slovenskega Šolstva v Italiji. Na sliki (foto Kri-žmanCiC /KROMA): del udeležencev je že sinoči prispel v Trst. -{TRADICIJA / VČERAJ ZJUTRAJh Občutena roženvenčna procesija v Barkovljah TRST - Kot ze dolga leta je bila včeraj, na prvo nedeljo v oktobru, ro-ženvečna procesija v Barkovljah. Verniki so se ob 8. uri zbrali v župni cerkvi na slovesni masi. ki jo je daroval kaplan Jože Špeh. Ob koncu bogoslu-2)a pa se je razvila Procesija do vodometa pri barko-vljanskem porticu. V skladu s tradicijo so na Čelu procesije stopali godci. Tokrat je to bila go- dba iz Nabrežine. Sledili so belooble-Ceni fantje in dekleta, ki so nosili kip Matere božje, duhovnik ter druge narodne nose. Letos jih je bilo res veliko, kar je razveseljivo, saj so Barkovlje edini slovenski obmorski kraj, v katerem so se ohranile. Nato so stopali pevci in verniki. Omenimo naj, da je bila prva taksna procesija leta 1885 za priprošnjo proti koleri. VČERAJ / PONOVNO ODPRTJE Nova uprava in drui ne novosti znamenite kavarne! San Marco _ DEVIN / OB STOLETNICI SMRTI_______ Hrabroslavu Volariču v spomin Devinski zbori pripravljajo svečanost z izborom skladateljevih del Ob stoletnici smrti skladatelja Hrabroslava Volariča, ki je v 32 letu starosti umrl v Devinu 30- septembra 1895, se devinski zbori pripra-vljajo na večer, ki bo posvečen temu skladatelju. Volarič je bil ime-Uovan za stalnega učitelja in voditelja enora-zredne šole v Devinu s Šolskim letom 1892/93 in kot je sam napisal v Pismu svojemu prijate-ju, prEiv tako učitelju in Pesniku ter glasbeniku Janku Lebanu, je tudi v tej vasi kmalu začel z zborovskim delovanjem. Piše mu, da je zbral dvanajst pevcev in da upa, da jih bo Se veC. Prav tako piSe, da se je spoprijateljil s kaplanom in da ga devinski dekan, to je bil g. Skočir, »podpira v vsem. Sam dober pevec, ljubi glasbo in njene gojitelje...« Volarič je v Devinu tudi nadaljeval s svojo skladateljsko dejavnostjo. Na konservatoriju v Trstu je izpopolnjeval znanje, ki si ga je pridobil najprej v svojem rojstnem kraju Kobaridu, kjer je obiskoval pripravnico za učiteljišče in kjer ga je glasbe uCil Srečko Carli. Tudi na učiteljišču v Kopru je z zelo dobrimi uspehi igral obvezno violino in prosto izbrani klavir, znano pa je tudi, da je vodil zbor uciteljiscni-kov. Veliko glasbenih napotkov mu je dal kolega in skladatelj Danilo Fajgelj, ko je služboval v Tolminu. Svojo pevo-vodsko in skladateljsko dejavnost je začel Se kot mlad študent, razvil pa v obdobju, ko je služboval v Kozani, kjer je bil od 1886 do premestitve v Devin. Devinski zbori se torej nameravajo spomniti tega skladatelja, tako da bodo predstavili izbor Volaričevih sladb za razne zborovske postave, ob tem pa Se nekaj samospevov in klavirskih skladb, ki jih je napisal ta danes bolj malo izvajani skladatelj. Volaričev veCer nameravajo prirediti enkrat konec meseca oktobra ali v prvih novembrskih dneh. Ob 100-letnici smrti Hrabroslava Volariča pa se je devinsko-nabrežin-ska občinska uprava obvezala, da bo uredila njegov grob na devinskem pokopališču, kamor so ga prekopali pred 50 leti s pokopališča, ki je bilo okrog stare štivanske cerkve. Na nagrobniku, ki so mu ga postavili prijatelji, so ob datumih rojstva in smrti napisane Se naslednje misli: »Vrl učitelj. Plodovit skladatelj. Vzoren rodoljub. Dokler slovenska pesem bo donela, ti narod ohrani hvaležen spomin.« M.T. Po krajši zapori, ki pa bi se lahko grozeče podaljšala, je znamenita mestna kavama San Marco včeraj spet odprla vrata, tokrat bolje opremljena za spopad z zahtevami današnjega časa (foto KROMA). Zgodovina te, zdaj že edine stare kavarne, je zelo bogata, manj donosno je njeno upra-vljenje. S tem je prejšnji odgovorni imel težave, obrat je - ob zunanji finančni podpori - prešel v nove roke. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 2. oktobra 1995 ANŽE Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 11.40- Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 0.05. Jutri, TOREK, 3. oktobra 1995 EVALD DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ŽZveza Slovenskih IKulturnih IDruštev prireja SEMINAR O ZBOROVSKEM DIRIGIRANJU IN VOKALNOSTI od 2. do 14. oktobra '95 v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco, 20 - //. nad.) Danes ob 17.uri ZBOROVSKO PETJE OD PROSTOČASNE DO POKLICNE RAVNI predavanje prof. LAURE ANTONAZ namenjeno zborovodjem in pevcem 6., 7., 13. in 14. oktobra '95 od 17. do 20. ure ZBOROVODSKA DELAVNICA s sodelovanjem moškega zbora Max Reger vodi prof. ADRIANO MARTINOLLI 5. in lO. oktobra '95 ob 17. uri GLASBENA ANALIZA KOT PREDPOGOJ ZA PRAVILNO POUČEVANJE SKLADBE IN ZA USPEŠNEJŠE IZVAJANJE pod mentorstvom prof. HILARUA LAVRENČIČA Za dodatna pojasnila in vpisovanje smo Vam na razpolago V uradu ZSKD (tel. 040/635626) VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,4 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo pooblaCeno, morje mirno, temperatura morja 19,8 stopinje. LEKARNE Od PONEDELJKA, 2. do NEDELJE, 8. oktobra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »I ponti dl Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Dredd, la legge sono io«, i. Silvester Stallone. EKCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »L’uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore. AMBASCIATORI 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »Waterworld«, i. Kevin Costner, Dennis Hopper. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II pri-mo cavaliere«, i. Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15. 22.15, »Con-go«. NAZIONALE 3 - 16.30 »Power Rangers«, 18.10, 20.10, 22.15, »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 00.15 »L’isola dell’ingiustizia«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’hotel dei piaceri conti-nui«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carrington«, r. Christopher Hampton, i. Emma Thompson, Jo-nathan Pryce. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Picco-li omicidi tra amici«. li PRIREDlfvE KD ROVTE-KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, v sodelovanju s Kmečko zvezo vabi vrtnarje in vrtičkarje na predavanje o trti, mostu in drugih pridelkih v soboto, 7. oktobra, ob 20. uri. Večer bosta vodila agronoma dr. Mario Gregorič in dr. Magda Sturman. 113 OBVESTILA KRUT sporoča, da je odhod avtobusov za plavanje v Strunjanu in Gra-dežu sledeči: Strunjan -torek, sreda in Četrtek ob 14.30 iz Trsta - trg Ober-dan (deželna palaca); Gradež - torek, ob 8. uri in ob 18.30 ter petek ob 8. uri iz Trsta, trg Ober-dan (deželna palaca). KRUT obvešča udeležence zdravljenja v zdravilišču na Ischii, da je zborno mesto v petek, 6. oktobra, ob 21. uri na železniški postaji v Trstu (pred kavarno pri peronih). Vljudno prosimo za točnost. SKD LIPA - prvo srečanje nadaljevalnega teCaja za pripravo narodne noSe bo v sredo, 4. oktobra, ob 20.30 v Bazov-skem domu. SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Danes vpis in začetek tečajev rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta sporoča, da bodo od oktobra dalje uradne ure ob četrtkih od 16. do 18. ure, v Ul. Mazzini 46/1.nad., tel. St. 631203. SKD VIGRED prireja TEČAJ VEZENJA (stikanja). Vpisovanje, sestanek v društvenih prostorih v Sempolaju jutri, 3. oktobra, ob 20. uri. SKD VIGRED obvešča, da bo jutri, 3. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju vpisovanje, sestanek za ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj z Adriano Regent. PLESNA SKUPINA VIGRED, obveSCa, da je prva vaja v sredo, 4. oktobra, v društvenih prostorih v Sempolaju ob 19. uri za 1. skupino in ob 20. uri za 2. skupino. OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 SD ADRIA - odsek za telovadbo obvešča, da začne telovadba danes, ob 20.30 v telovadnici Pertini na Melari. ODBOR za vzpostavitev Agrarne skupnosti Bazovica, v zvezi s pobudo za vračanje premoženja , ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije agrarnim skupnostim, nujno potrebuje dvolastniske, ki jih je izdala zavezniška vojaška uprava po postavitvi meja. Zato POZIVAMO vse, ki Se hranijo te dvolastniske, da jih prinesejo v originalu ali fotokopiji v sredo, 4. oktobra, od 20.30 do 21.30 v Bazoviški dom. KROŽEK YOGA SIDDHARTA OSHO ME-DITATION CENTER sporoča nove urnike tečajev yoge in meditacije: yoga ob ponedeljkih in Četrtkih od 18. do 19.30 in od 20. do 21.30; meditacija ob torkih in petkih od 20. do 21.30. V prvem tednu meseca oktobra bodo tečaji potekali na dosedanjem sedežu na Opčinah, Bazoviška 29/13. Od ponedeljka, 9. oktobra dalje pa se bodo razne dejavnosti vršile na sedežu kulturno-rekreacijskega društva »Dom BrišCiki« v BrišCikih. Informacije na tel. (040) 327488. 3 ŠOLSKE VESTI solsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo podeljevanje suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem v šolskem letu 1995/96 danes, ob 12. uri, v njegovih prostorih, ul. Cumano 2 (III. nadstropje). Na oglasni deski skrbništva so že objavljene suplence. B_____________IZLETI SPD - Trst prireja v nedeljo, 8. oktobra avtomobilski izlet na Pršivec. Zbirališče ob 6. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Izlet vodi Zvonko Vidan. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 8. oktobra, na izlet v Rezijo. Spoznali bomo kraj, ljudi, plese in glasbo te zanimive doline med gorami. Okusili bomo tudi rezijansko kuhino. Prijave sprejema Vesna Tul tel. 271862 v opoldanskem Času. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib Ku-rešcek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-to, Ul. Paganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi! SE DO 6. OKTOBRA sprejemamo prijave za izlet v Mathausen. Osebno v občinski knjižnici v Sa-ležu ali tel. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pohitite. MALI OGLASI tel. 040-361888 SZ BOR prodaja odlično ohranjen mlin za mletje vtij, pod ugodnimi pogoji. Ogled in informacije na društvenem sedežu v Trstu, Vardelska cesta 7, v uradnih urah (tel.51377). V NABREŽINI prodam stanovanje v pritličju: 2 sobi, jedilnica, kopalnica, klet in prostor za avto, avtonomno ogrevanje na metan. Tel 200802 ob večernih urah. NUJNO išCem stanovanje v najem ali nakup: 2 spalnici, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico po zmerni ceni. Klicati ob uri obedov tel. 417596. GOSTILNA v Dolini nujno išCe sposobnega kuharja. Tel. 227076. NAMESTITEV TV antene za vidljivost RAI 3 slovenski program. A. Colja-Kontovel 134, tel.225471. SAMOJEDO mladice z rodovnikom prodam. Tel. na St. (040) 229213. NOVICE POZIV OBČINA / ZA RAZPRAVO O VOJAŠNICI Urnik urada za davke Občinski urad za davke v ulici Gadoma št. 1, bo do 16. oktobra posloval po naslednjem urniku: do sobote 7. t.m. od 9. do 12. ure, vključno v soboto; od 9. do 14. oktobra od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18.30; v ponedeljek, 16. oktobra od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18.30. V omenjenem uradu je mogoče do 16. t.m. je mogoCe urediti obveznosti v zvei z plačevanjem davka za odvoz in uničevanje smeti. Tu je treba predložiti obrazec, ki se nanaša na prijavo posebnih odpadkov, v tem uradu pa sprejemajo prošnje za znižanje davka za odvoz smeti v gospodinjstvih, ki jih sestavlja samo ena sama oseba, oziroma v gospodinjstvih v težkih gmotnih razmerah. Ta teden vpisujejo abonamje za novo gledališko sezono SSG Nova abonmajska gledališka sezona v Gorici se bo začela že Cez dva tedna in sicer z Ajshilovim delom "Sedmerica proti Tebam”, zato bo treba kar pohiteti z vpisov, oziroma potrditvijo abonmaja. Do Četrtka, 5. t.m. imajo dosedanji abonenti Cas da potrdijo sedež; po tem roku bodo prostore oddali novim interesentom. Predstave - v okviru abonmajske sezone jih bo skupno sedem - pet v produkciji SSG in dve gostovanji -bodo ob ponedeljkih in torkih. Za podrobnosti je na razpolago urad Kulturnega doma, v ulici Brass, 20 - tel. 33288, vsaj delavnik od 10. do 13. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 15.30 do 18. ure. Niz zgodovinskih predavanj V Tržiču se danes, na pobudo in v organizaciji Javnega večnamenskega centra, pričenja niz šestih predavanj o dogajanjih v naši deželi v obdobju po prvi svetovni vojni. Nocoj bo prof. Paolo Ziller govoril propadu Avstroogrske in prihodu Italije v naše kraje. Predavanje bo ob 20.30 v domu za ostarele v ulici Crocera. 9. oktobra bo Annamaria Vinci govorila o fašizmu in načrtu potujčevanja manjšin. ANPI: Sgarbi naj se opraviči Ob nedavnem (nedeljskem) obisku Vittoria Sgarbija v Gorici, kamor naj bi prišel predvsem kot umetnostni kritik in šele nato kot politik, je možakar zakuhal kar nekaj nerodnosti. Goriški javnosti ostaja nerazumljivo in najmanj Čudno, zakaj toliko hrupa in siren ob prihodu nekega parlamentarca, goriška sekcija VZPI/ANPI pa opozarja na grob besedni napad zgoraj omenjenega predstavnika desničarske koalicije, na Predsednika Republike. Sgarbi bi se moral opravičiti ali vsaj pojasniti svojo "oceno”. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 95-96 Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do Četrtka, 5. 10., od 10. do 13. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Tel. 33288). Vpisovanje novih abonentov od petka, 6. 10. dalje. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Za vrnitev naše banke Danes ob J7.30 manifestacija Opozicija zahteva sklic izredne seje Potek zadnjih dveh sej in nemoč uprav sili opozicijo v bolj odločne pobude Prizadevanje za rešitev Kmečke banke ni stvar samo gospodarstvenikov in politikov, ampak celotne naše skupnosti, vsakega posameznika, so zapisali dijaki višjih srednjih šol v pozivu za udeležbo na današnji manifestaciji. KmeCka banka predstavlja osnovo naše prisotnosti in razvoja na gospodarskem področju, ustanovo, kjer so manjšinjska društva, kulturna in športna, pa tudi šolske ustanove, zmeraj našle najveCje razumevanje. Prav nagel razvoj kreditnega zavoda in uspešno poslovanje ter vloga, ki jo spričo tega ima v goriški in še posebej manjšinj-ski stvarnosti, so še zmeraj trn v peti določenim krogom, ki so lani z revizijo in nato z uvedbo komisarske uprave, sprožili izvajanje zelo jasno zastavljenega naCrta ridimenzioni-ranja banke. Prav zato ne smemo in ne moremo dovoliti, da se nadaljuje postopek uničevanja naše gospodarske osnove. Z današnjo manifestacijo želimo jasno in odločno postaviti zahtevo, da se po enem letu preneha komisarska uprava, ki je zavodu že povzročila veliko materialno škodo, zahtevo, da se zavod vrne lastnikom in zahtevo, da se preneha vsiljevanje partnerjev, ki lastnikom niso všeč. Zavedamo se, da s samo manifestacijo ne bomo rešili vseh vozlov, da sama manifestacija ne bo dovolj, vendar pa bo to moCan znak, za ti- ste, ki ga seveda hočejo razumeti. Zato današnja manifestacija ni samo problem gospodarstvenikov, politikov, predstavnikov naših krovnih ustanov in organizacij ali morda stotih uslužbencev. Je bistveno vprašanje za celotno našo narodnostno skupnost. Zato je potrebno in še kako pomembno, da danes množično z udeležbo na manifestaciji izrazimo našo zaskrbljenost nad vsemi oblikami pritiska na manjšino in poskusi uničevanja gospodarskih osnov manjšine, podkrepimo zahtevo da se banka vrne lastnikom in goriški skupnosti ter dokažemo voljo in odločenost, "da se ne bomo upognili”. Predstavniki opozicijskih strank v goriškem občinskem svetu - Crocet-ti, Furlan, Ban, Nicolo Fornasir, Maniacco in Zamparo so na srečanju z novinarji ocenili dogajanja v občinskem svetu, potem ko je večina zavrnila predlog svetovalca Bruna Cro-cettija, da naj se po hitrem postopku razpravlja o vprašanju gradnje šole -vojašnice za finančno stražo in naj se, na podlagi izida razprave, seznani Predsednika Republike ob skorajšnjem obisku. Kakor smo poročali, je večina na seji prejšnjo sredo, predlog na zelo "demokratičen” naCin zavrnila. Na srečanju z novinarji so predstavniki opozicije opozorili na nemoč in nesposobnost občinske uprave glede razreševanja šte- vilnih pomembnih vprašanj, kar je prišlo še posebej do izraza prav v prejšnjem tednu, na dveh sejah. Tako se je občinski odbor predstavil skupščini brez stališča glede pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov. Odprto ostaja vprašanje naCrta parkirišč in prometne ureditve, popolno mrtvilo vlada glede prenove območja v ulici sv. Klare itd. Opozicija kritizira tudi način vodenja dela v skupščini s strani predsednika Busolinija in zahteva razciščenje. Do na-dalnjega opozicija ne bo sodelovala na sestankih načelnikov skupin. Po napovedih sodec pa se opozicija pripravlja odločneje nastopiti proti takemu načinu vodenja občine in predvsem proti Med protokolarnim obiskom tudi delovno srečanje Obisk Predsednika Republike Scalfara bo znantno krajši od pričakovanj in napovedi, kar je, oziroma bo, marsikoga razočaralo. Predsednik bo prispel v torek dopoldne v Ronke, in bo že naslednjega dne, sredi popoldneva odpotoval, kajti zvečer ga čakajo pomembne obveznosti v Berlinu. Prvo srečanje v Gorici bo na Prefekturi, kjer bo sprejem županov in predstavnikov oblasti, zatem bo srečanje na županstvu. Po krajšem počitku bo Scalfaro imel razgovor s predsednico deželne vlade Guerrovo, zatem pa na gradu srečanje s predsednico Pokrajine, pokrajinskim odborom in svetovalci. Ob 18. uri se bo udeležil koncerta v stolnici, kjer bosta nastopila goriški simfonični orkester in polifonski zbor iz Rude. Sreda bo v celoti namenjena srečanju z avstrijskim predsednikom Klestilom. Scalfaro ga bo pričakal na letališču v Ronkah, zatem bo obisk avtrijskega pokopališča v Foljanu in kostnice v Re-dipugli. "Isonzotreffen” bo dosegel višek na mostu 8. avgusta (locniški most), kjer bosta predsednika, ob 10.30, v valove SoCe, vrgla venec. Niso predvidene ne zastave, ne trakovi. Ob 11. uri bo v cerkvi na Travniku maša ki se je bosta udeležila oba predsednika. Pel bo zbor sv. Ignacija.Pred cerkvijo naj bi prišlo tudi do "srečanja” predsednikov z občani. Taka priložnost bo v istega dne tudi na loCniškem mostu. Pogovor predsednikov bo na gradu, kjer bosta delegaciji pripravili izjavo za javnost. Srečanja z novinarji pa ne bo. Avstrijski predsednik Klestil bo z letališča v Ronkah odletel že okrog 15.30, kmalu zatem pa se bo sklenil tudi obisk Oscarja Luigija Scalfara. VRH / ENA SAMA ŽELJA PO MIRU Recital “Otrok kot mnogi” Besedilo je napisala študentka slavistike Viljena Devetak V KD Danica na Vrhu so v petek, z recitalom Otrok kot mnogi, v izvedbi mladinske sekcije zaceli novo sezono. Besedilo je sestavila študentka slavistike Viljena Devetak, nastopilo pa je deset izvajalcev različnih starosti in sicer od 4. razreda osnovne šole, do prvega raz- reda višje pod vodstvom avtorice same. Predstava se začenja z Brechtovo -pesmijo Otroški križevski pohod. Besedilo je bilo prilagojeno vojni v Bosni. V igri se prepletajo zgodbe, poezije in misli; njihova vezna nit pa je želja po miru. Recital se odvija v treh prizo- rih. Omeniti velja še, da so na prireditvi z likovnimi deli sodelovali tudi osnovnošolci iz Vrha. Na temo miru so namreč naslikali dva letaka, ki sta bila razo-bešena v dvorani ob priliki predstave.. (Na sliki - foto Studio Re-portage - s petkove predstave). KRONIKA Policist umri v nesreči Pripadnike policijskega zbora v Gorici je včeraj presenetila vest o tragični smrti njihovega delovnega tovariša Patrizia Liuta. Liut je umrl v prometni nesreči, blizu kraja Ronchis. Nesreča se je pripetila včeraj okrog polnoči. Podrobnosti niso povsem znane, vendar se zdi, da gre za splet tragičnih okoliščin. Po razpoložljivih vesteh, naj bi Liut, ki je bil doma v Varmu, v službi pa pri letečem oddelku kvesture v Gorici, in ki se je v avtomobilu peljal z dekletom, ustavil vozilo, da bi pomagal avtomobilistu, ki se je znašel v težavah. Na cesti je namreč opazil drug avtomobil, ki je bil menda v okvari. Medtem ko je' izstopil iz avtomobila in se peš namenil do drugega vozila, ga je zadel golf beneške registracije. Zgleda, da je avtomobil najbrž zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na drugo stran ceste, kjer je bil Liut, ki je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreCe. podcenjevanju vloge občinskega sveta kot osnovne institucije demokratične ureditve. Tako bodo od predsednika skupščine in tudi od Prefekta zahtevali sklic izredne seje občinskega sveta in razpravo o sklopu vprašanj v zvezi z načrtovano gradnjo financarske šole na letališču, Predsednika Republike bodo seznanili s celotno problematiko, da bi, v mejah pristojnosti, pripomogel k spoštovanju legalnosti in pristojnosti krajevnih uprav, ki jih jamci ustava, napovedujejo pa tudi aktivnejšo vlogo v občinskem svetu, spričo izrazite nedejavnosti uprave in večine, s predstavitvijo raznih pobud, načrtov, predlogov za razrešitev posameznih vprašanj. □ OBVESTILA KD SOVODNJE obvešča, da bo prvo srečanje CICIKLUBA danes ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni otroci od 6. do 11. leta starosti. SKUPINA 75 začenja novo sezono s sestankom, ki bo jutri, v torek, 3. oktobra ob 20. mi v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni vsi dosedanji elani in nasploh ljubitelji fotografije. REKREACIJSKI ODSEK ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira telovadbo vsak torek in petek ob 21. uri. Prvo srečanje bo 3. oktobra ob 20.45 v telovadnici v Sovodnjah. Telovadbo bo vodila vzgojiteljica Tanja Sokol. ODBOR SEKCIJE VZPI/ANPI na Vrhu sklicuje redno sejo, v Četrtek, 5. oktobra ob 19.30, v kul-turno-športnem središču Danica. KINO GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00»I1 primo ca-valiere«. Igrajo Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Congo«. [J LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, Ul. Prvega Maja, 76, tel. 882578. POGREBI Danes, ob 12. mi Carlo Alessi, iz splošne bolnišnice v Gorici na glavno goriško pokopališče. MIROVNI NAČRT ZA BIH IN HRVAŠKO Danes o premiiju Slavonijo bo najtrši oreh SARAJEVO, ZAGREB (Reuter) - Ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke ta konec tedna potuje med balkanski-nu prestolnicami. Po srečanju s sarajevskim vodstvom in sestanku s Slobodanom Miloševičem v Beogradu se je vCeraj v Zagrebu seSel Se s Franjem Tuđmanom. Danes bo obiskal Sarajevo in Sofijo ter sklenil delovni dan z odhodom v Beograd. Med vnovičnim obiskom bosanske prestolnice bo s sarajevsko Mado znova pretehtal možnosti za vzpostavitev premirja. Holbrooke je ponovil, da ga Caka ogromno dela in težav. »Na vsakem sestanku sprte strani ponavljajo, da si želijo miru, a se ne morejo zediniti glede poti do miru,« je dejal, ko je zapuščal Beograd. »Najbolj sporna vprašanja ostajajo nerešena.« Holbrooke se po sestanku z Miloševičem ni želel izjasniti, ali je optimist ali pesimist glede mirovnega procesa. Opozoril je, da je za ocene o možnostih premirja Se pre- zgodaj. Bosanski vladni predstavniki pa so pozvali tuje novinarje, naj ne zapuščajo Sarajeva pred Holbroo-kovo vrnitvijo, ker obstaja možnost, da do premirja le pride. Opazovalci ocenjujejo, da bo vprašanje vzhodne Slavonije, ki ga bodo reševali v paketu z bosanskim mirovnim nacrtom, kljucni problem mirovnega procesa. Holbrooke se je v Beogradu pogovarja) tudi o možnostih za mirolju- Otroška igra je preveč pomembna reč, da bi z njo čakali do uradnega premirja (Telefoto: AP) bno vnovično vzpostavitev hrvaške oblasti v Slavoniji. Dejal je, da se stališče Hrvaške do možnosti za rešitev slavonskega vprašanja na referendumu ni spremenilo. »Hrvaško stališče ostaja takšno, kot ga je predstavil zunanji minister GraniC na sedežu ZN. Zavračajo možnost referenduma.« Bližajoče se parlamentarne volitve na Hrva- škem, na katerih se želi hrvaško vodstvo še utrditi, ohranjajo možnost vojaškega napada na Slavonijo v primeru neuspeha mirovnega nacrta. Vodstvo hrvaške rimskokatoliške cerkve je obsodilo umore, plenjenje in požiganje hrvaških vojakov in civilistov v Kninski krajini. Kardinal Franjo Kuharic je na slavnostni maši v Mariji Bi- strici pred 3500 vojaki in Častniki hrvaške vojske obsodil plenjenje in požige na »osvobojenem ozemlju«. »Storilci teh dejanj so osramotili Hrvaško in hrvaško vojsko,« je dejal. »NiC ne more opravičiti ubijanja, ne rasa in ne poreklo.« Večernji List poroča, da so Srbi v Krajini uničili vec kot tri Četrtine katoliških cerkev. OBLETNICA kitajske revolucije Peking opozarja Tajvan, da naj pozabi na neodvisnost PEKING, NEW YORK - Predsednik kitajske vlade Li Peng na slovesnostih ob 46. obletnici zmage komunistične revolucije ni pozabil opomniti mednarodne jakosti, da je Tajvan del Kitajske, združitev otoka s ce-luio pa je samo še vprašanje Časa in bo izvedena, Četudi bo treba uporabiti silo. Predstavniki Kitajske 80 Združenim narodom v sredo zagotovili, da Pe-Mng ostaja zavezan miru irt politiki nenapadanja. S tem so skušali pomiriti strahove, da se Kitajska zavzema za agresivnejšo zunanjo politiko do drugih azijskih držav. Zunanji minister Qian Qichen pa je na zasedanju Generalne skupščine Predstavnike narodov sveta opozoril, da vmeša-vanje mednarodne skupnosti v notranje zadeve Kitajske za Peking ni sprejemljivo, to pa velja zlasti za politiko, kot je Poudaril Qian Qichen, ki j° Kitajska izvaja do Tajvana. Nedavni zapleti okrog ptocja Spratly in naraščajoča politična napetost tned Kitajsko in Tajvanom so povečali skrb za prihodnost kitajske zunanje politike do drugih azijskih držav. Kitajska je vendarle sila, ki ima jedrsko orožje in je stalna članica Varnostnega sveta ZN. Na pekinški konferenci ZN se je pokazalo, da je vprašanje človekovih pravic ter obnašanje Kitajske do Tibeta za ZDA in druge države Zahoda Se vedno izredno pereče. »Za kitajsko ljudstvo sta neodvisnost in svoboda izredno pomembni vrednoti. Zato sta agresija ali napad na druge narode vedno deležna obsodbe,« je Qian poročal Generalni skupščini. »Kitajska nasprotuje hegemonizmu in politiki moči, ki jo izvajajo nekatere države. Zato je ne bo nikoli izvajala sama, tudi ko bo močnejša. Stabilna in uspešna Kitajska si bo prizadevala za mir in razvoj v Aziji ter drugih predelih sveta,« je Se dodal. Ameriški politični svetovalec za vzhodno Azijo VVinston Lord je pred nekaj meseci izjavil, da utegne Kitajska v naslednem stoletju ubrati zunanjepolitično strategijo v sovjetskem slogu, ki bi dajala prednost »zadrževanju sovražnika«. »Nekateri se se vedno javno zavzemajo za‘zadrževanje’ drugih držav, kar dokazuje, da se miselnost hladne Vojne še ni umaknila s svetovnega odra. Vendar bo takšno miselnost zgodovina nedvomno zavrgla,« je Qian povedal predstavnikom držav. Poudaril je še, da nima nobena država pravice vsiljevati svojega družbenega sistema ali vrednot drugim. »Notranje zadeve države naj ureja ljudstvo, ki v tej državi živi,« je dejal. Tajvan je del Kitajske, trdi Peking. Ko je tajvanski predsednik Li Teng Hui v juniju zasebno obiskal Združene države, se je Peking ostro odzval, od takrat pa se odnosi med Tajvanom in Pekingom nenehno slabšajo. Oba si želita vnovično združitev, vendar pod izredno različnimi pogoji. Kitajska je po Lijevem obisku Združenih držav v juliju in avgustu izvedla dva poskusa z jedrskim orožjem prav v bližini Tajvana, čemur je sledil vsesplošen preplah na otoku. »Tajvan je neodtuljiv del Kitajske. Vsakršen poskus, da bi oddvojili Tajvan od kitajskega ozemlja, bo obsojen na propad. Ce bi- kdo to poskušal storiti, naj se zaveda, da bo dvignil kamen, ki bo priletel na njegova stopala,« je dejal Qian. Nicholas Doughty, Reuter DOLGA ZGODOVINA VELIKE DRŽAVE Pred 46. leti, 1. oktobra 1949, je vodja kitajske revolucije Mao Zedong na Trgu nebeškega miru v Pekingu razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske. Država z največ prebivalci na svetu pa ima za seboj dolgo in burno zgodovino KITAJSKO CESARSTVO od 202 p.n.š. do 1911 n.š,: več kot dvajset cesarskih dinastij - od dinastije Han do dinastije Qing 1839-42: opijska vojna z Veliko Britanijo . ... kitai„kpna 1894-95: kitajsko-japonska vojna V zma! simbol kitajsKega 1898-1901: boksarska vstaja cesarstva REPUBLIKA KITAJSKA 1911: Sun Vatsenova revolucija 1921: ustanovitev kitajske komunistične partije 1927: pokol v Šanghaju - Chiang Kaishek zatre komunistično vstajo. 1932: Mao Zedong postane vodja KP Kitajske 1933: Japonci zasedejo Mandžurijo 1934-35: »Veliki pohod« komunistov 1937: začetek kitajsko-japonske vojne -1945: Japonska kapitulira 1946-49: komunistična revolucija zastava Republike Kitajske NOVICE Neznanci zažigali avtomobile v Lyonu LYON (Reuter) - Potem ko je policija v petek ubila Alžirca Kaleda Kelkala, ki naj bi bil povezan z valom bombnih napadov, so neznanci včeraj ponoči v Lyonu zažgali 23 vozil. Policija je zato že poostrila varnostne ukrepe po vsej državi, mobilizirali pa so tudi 2800 vojakov. Po besedah preiskovalcev je šel notranji minister Debre predaleč, ko je za nekatere bombne napade, vključno s pariškim, v katerem je julija umrlo sedem ljudi, obdolžil Kelkala, saj je tovrstna tehnika izdelave razstreliva razširjena, v Franciji pa delujejo še številne druge teroristične skupine. Francoske bojne ladje plujejo proti Komorom PARIZ (Reuter) - Francija je že poslala bojne ladje proti otočju Komori, kjer je najemniški vojak Bob Denard izvedel državni udar. Po trditvah zunanjega ministrstva je Francija začela izvajati ukrepe za zaščito svojih državljanov, čeprav naj bi 1500 francoskih državljanov, kolikor jih živi na Komorih, ne bilo ogroženih. Čeprav je Alain Juppe v petek izjavil, da je vojaški poseg izključen, so vladni viri zdaj sporočili, da predsednik Chirac ne zavrača te možnosti. Napad na Ševardnadzeja pripravili ruski reakcionarji TBILISI (Reuter) - Gruzinske oblasti so nekdanjega šefa varnostne službe Igorja Georgadzeja in ruske skrajneže obtožile za poskus atentata na predsednika Edvarda Ševardnadzeja. Gruzinski notranji minister Kviraja je dejal, da je bil poskus atentata delo ruskih reakcionarnih sil, po njegovih besedah pa je Georgadze, ki je po napadu pobegnil v Rusijo, zelo blizu nasprotnikom ruskega predsednika Jelcina. Sedanji vodja varnostne službe Av-tondil je dejal, da pričakuje izročitev Georgadzeja, saj bo tako postalo jasno, kdo je stal za njim. Včeraj je moški, oborožen z ročno bombo, v Kutaisiju napadel avtobus s 30 potniki in voznika prisilil, da je odpeljal proti Tbilisiju. Ko je avtobusu v predmestju Tbilisija zmanjkalo bencina, je ugrabitelj odvrgel ročno bombo in izskočil iz vozila. Ob eksploziji je bila ubita ena oseba, šest pa je bilo ranjenih. Policija, ki je storilca prijela, izključuje možnost, da bi imel dogodek politično ozadje. Protesti židovskih priseljencev proti palestinski samoupravi JERIHO (Reuter) - Več kot sto pripadnikov židovske narodnosti je včeraj protestiralo proti razširitvi palestinske samouprave na Zahodnem bregu. Protestniki so zaprli most Allenby prek reke Jordan, izraelskega ministrskega predsednika Rabina pa so označili kot izdajalca. Most je bil zaprt skoraj celo dopoldne, odprli pa so ga šele po posredovanju izraelske policije. Izraelski zunanji minister Peres je včeraj povedal, da bo Izrael v kratkem začel umikati svojo vojsko iz dvanajstih vasi na Zahodnem bregu. NAPOVED SPREMEMB V NIGERIJI General Abača obljublja: Demokracija v treh letih Hunta se bo postopoma umaknila z oblasti LAGOS (Reuter, dpa) - Vodja nigerijske vojaške hunte general Sani Abača je včeraj ob 35. obletnici neodvisnosti države v govoru ljudstvu predstavil načrt postopnega prehoda Nigerije v demokracijo. Predaja oblasti demokratično izvoljeni civilni vladi naj bi bila dokončno opravljena do 1. oktobra 1998. Spremembe ustave predvidevajo tudi sistem rotacije, po katerem bi najbo-membnejše državne funkcije (predsednik in podpredsednik države, premier, namestnik premiera ter predsednik spodnjega doma parlamenta) izmenoma zasedali predstavniki iz šestih državnih območij, kar naj bi onemogočilo podrejenost kateregakoli dela države. Hunta je tudi omilila kazni štiridesetim obsojencem, ki so jim tajno sodili zaradi domnevnega poskusa državnega udara marca letos. Smrtne kazni, ki naj bi jih po nekaterih podatkih izrekli štirinajstim obsojencem, so razveljavljene, vendar ni znano, v kakšne zaporne kazni so spremenjene. Prav tako ni razjasneno, kaj nameravajo oblasti storiti z Mošudom Abiolo, ki je pred dvema letoma zmagal na predsedniških volitvah. Obtožen je veleizdaje, vendar je postopek ustavljen, Abiola pa je še vedno v priporu. Tuji opazovalci ugotavljajo, da se nigerijski režim za najnovejše ukrepe odločil zaradi pritiska Zahoda ter strahu, da bi Nigerijo zaradi kršenja človekovih pravic izključili iz britanske skupnosti narodov. FINANČNI MINISTRI EU NAŠLI SKUPNI JEZIK SPORNA PROSLAVA VOJNIH VETERANOV NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Monetarne unije ne bodo preložili Na denarnih trgih zavladalo olajšanje Na Vrtiu so znova poveličevali vojno Kljub ogorčenju javnosti nastopil tudi minister Fasslabend VALENCIA - Predstavniki držav članic Evropske unije so odstranili nekaj večjih ovir na poti k enotni evropski valuti. Finančni ministri in predstavniki centralnih bank držav članic so na sestanku v Valencii ta konec tedna odpravili razhajanja glede implementacije maastrichtskega sporazuma. Na neformalnem srečanju so dokončno razblinili strahove pred odložitvijo monetarne unije, tako da je leto 1999 potrjeno kot zadnji rok za izpolnitev pogojev, ki jih sporazum predvideva za pristop k enotni valuti. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo stroge pogoje v določenem roku izpolnjevale le redke države, ki bodo tako tvorile prvo skupino monetarne unije. Države, kot je Italija, ki pogojev ne bodo izpolnjevale, bodo tako ostale zunaj. Razburjenje, ki ga je sprožila izjava nemškega finančnega ministra Thea VVaigela, da marsikatera država ne bo izpolnjevala pogojev za priključitev k uniji v predpisanem roku, je vzbudilo dvom o dejanskih možnostih za izpeljavo projekta, ki so si ga zastavili voditelji držav EU. Zaradi nezaupanja javnosti v nekaterih državah in visoke stopnje nezaposlenosti v drugih bi evropski voditelji za izpeljavo projekta monetarne unije potrebovali večjo trdnost vodstva, kot jo dejansko imajo. Pri odpravi razhajanj je bil verjetno ključni strah pred posledicami neuresničitve monetarne unije. Voditelji držav Evropske unije si namreč ne morejo privoščiti, da bi jih vnovič označili za skupino prepirajočih se, ki so nesposobni izpolniti svoje obljube. Morali so znova vzpostaviti izgled trdnosti in odpraviti dvome, predvsem zaradi zmede in strahu, ki sta te dni vladala na finančnih trgih. Zdaj ko je dokončno določen rok za izvedbo monetarne unije, je pred evropskimi finančnimi strokovnjaki naloga, da izdelajo konkreten načrt za enotno evropsko valuto. Dosegli so že soglasje glede določenih pomembnih zadev, na primer predstavitve enotne valute javnosti. Ostaja pa vrsta pravnih zadev, ki jih morajo rešiti v naslednjih letih. Pomembno vprašanje bo tudi odnos med članicami, ki bodo pristopile k monetarni uniji v prvi skupini, in tistimi, ki bodo ostale zunaj. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da bi lahko enotno valuto destabilizirala neustrezna monetarna politika članic, ki ne bodo pristopile k uniji leta 1999. Nekatere voditelje skrbi, ali bo Francija, brez katere si ne zamišljajo monetarne unije, uspela zadovoljiti pogojem v predvidenem roku. Francoski predsednik Jacques Chirac je sicer potrdil politično voljo francoskega vodstva, da je monetarna unija prednostna naloga evropske finančne politike, toda opazovalci opozarjajo na možnost, da bi Francija dala prednost bolj otipljivim in za domačo javnost pomembnejšim zadevam, kot so na primer nova delovna mesta. Glede na to, da bodo pogoji ostali izredno ostri, bo imela Francija še precej težav, če bo hotela pristopiti k monetarni uniji med prvimi. Henry Engler / Reuter CELOVEC - Na gori Vrh (Ulrichsherg) v neposredni bližini Celovca je včeraj potekalo sporno srečanje vojnih veteranov. Kljub protestom skoraj vseh parlamentarnih strank z izjemo Haiderjevih svobodnjakov in ljudske stranke se je proslave udeležil tudi avstrijski obrambni minister VVerner Fasslabend, na vrhu gore pa se je zbralo približno štiri tisoč ljudi, torej veliko manj, kot so pričakovah organizatorji. Policija je sporočila, da je skupini mladih neonacistov preprečila udeležbo na prireditvi. Sestava udeležencev in tudi večina govorov je potrdila upravičenost kritik, ki so že pred srečanjem ugotavljale, da gre pravzaprav za zborovanje »večno včerajšnjih« vojnih veteranov in desničarjev, ki se iz zgodovine niso veliko naučili in ki še danes poveličujejo vojaško junaštvo, ne da hi se pri tem primemo spomnili tudi vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Proti proslavi se je izrekla avstrijska ter tudi mednarodna javnost in tudi glavnemu govorniku ministru Fas-slabendu te slike ni uspelo popraviti: član avstrijske zvezne vlade iz vrst ljudske morali žrtvovati svoja naj-stranke je v svojem spornem boljša leta in se bili pripra-nastopu izpostavil veliko vljeni boriti za svoje tovariše, vlogo vojnih veteranov, tudi tudi za ceno lastnega življe-v nemški vojski. Dejal je, da nja, poleg tega pa so si pri »globoko spoštuje vse, ki so tem naložili osebno krivdo«. VVerner Fasslabend seje spomnil tudi koroškega plebiscita Minister, ki je vojno na Balkanu označil kot očitno opozorilo, kakšni zločini so v Evropi mogoči ob koncu 20. stoletja, je spregovoril tudi o 75. obletnici koroškega plebiscita. Pri tem je povzel zgodovinsko nadvse sporno tezo uradnih koroških zgodovinopiscev, da je šele koroški obrambni boj pripomogel k razpisu plebiscita, koroški Slovenci pa naj bi po njegovem mnenju s svojimi glasovi na plebiscitu zagotovili obstoj južnega dela Koroške v Republiki Avstriji. Tudi drugi govornik na prireditvi, tretji svobodnjaški predsednik državnega zbora Haupt, je zavrnil vse kritike na račun letošnjega 36. srečanja vojnih veteranov. Pri tem pa ni odgovoril na očitke, češ da so se v zadnjih letih na gori srečevali tudi nekdanji esesovci in vodilni neonacisti. Posebej je poudaril, »da narodi, ki se ne spomnijo svojih mrtvih, nimajo več življenjske volje«. Na proslavi je bilo veliko število udeležencev iz drugih avstrijskih zveznih dežel in Nemčije, policija pa je skupini mladih neonacistov preprečila udeležbo. Ivan Lukan NOVICE Belgija lovi zadnji vlak za pristop k monetarni uniji BRUSELJ (Reuter) - Belgijska vlada je imela včeraj še zadnje pogovore o proračunu za prihodnje leto, s katerim lovijo zadnji vlak za pristop k evropski monetarni uniji, ki bo nepreklicno uvedena leta 1999. Ministrski predsednik Jean-Luc Dehaene bo v torek predstavil parlamentu predlog proračuna. Obvezal se je, da bo bruseljska vlada že v letu 1996 znižala javni primanjkljaj na znesek, ki ne bo presegal treh odstotkov bruto družbenega prihodka. »Ali bomo dosegli ta cilj in s tem položih evropski izpit ah pa bomo na preizkušnji padli, kar bi pomenilo naš konec,« je bil dramatičen guverner belgijske centralne banke Alfons Verplaetse. Vse štiri vladne stranke se sicer strinjajo, da gre za izjemno pomembno nalogo, vendar imajo različne poglede na to, kako doseči zastavljeni cilj. Na portugalskih volitvah zmagali socialisti LIZBONA (Reuter) - Glede na raziskave, ki so jih izvedle tri televizijske postaje, je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Portugalskem zmagala socialistična stranka, ki se tako po desetletju v opoziciji vrača na oblast. Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedel državni program RTF, je pokazala, da je za socialiste, ki jih vodi Antonio Guterres, glasovalo od 40 do 45 odstotkov volilnih upravičencev, medtem ko je za vladajoče socialne demokrate, na čelu katerih je Fernando Nogueira, glasovalo od 35 do 39 odstotkov portugalskih volilcev. Po raziskavah zasebne televizijske postaje TVI so socialisti »pobrali« od 39 do 43 odstotov glasov, socialni demokrati pa od 33, 5 do 37, 5 odstotka. Zasebna televizijska postaja SIC pa je socialiste že razglasila za zmagovalce z 42, 2 odstotka glasov. Avstrijski naravovarstveniki protestirajo DUNAJ - Avstrijske okoljevarstvene organizacije so napovedale oster protest proti najnovejšim sklepom Evropske unije, po katerih bo na evropskih - in s tem tudi avstrijskih - tranzitnih cestah dovoljen promet daljših in tudi Širših tovornjakov. Okoljevarstvene organizacije so pozvale avstrijskega ministra za promet Klimo, naj ne upošteva sklepov EU. Klima je napovedal, da si bo prizadeval za pospeševanje železniškega zaboj-niškega prometa. (I. L.) VZHODNA EVROPA (4) Madžari vse glasneje trkajo na vrata Evropske unije Po vstopu Avstrije v Evropsko unijo na začetku letošnjega leta se je Madžarska znašla na napačni strani črte, ki Evropo deli na vzhod in zahod, zato so se močno okrepila njena prizadevanja za čimprejšnji vstop v EU. Madžari so bili po padcu železne zavese leta 1989 vajeni prečkati avstrijsko-ma-džarsko mejo v nekaj minutah, toda po vstopu Avstrije v EU se je postopek pri prestopu meje podaljšal. To pa obuja madžarske spomine na nekdanje komunistično obdobje. Z avstrijskim članstvom so se meje EU pomaknile proti vzhodu, kar pa za Drmaj pomeni dodatno obveznost - poostritev nadzora pri prestopu avstrijskih meja. Avstrijsko-madžarsko mejo prestopi vsak dan na tisoče madžarskih tovornih vozil, ki čez Avstrijo nadaljujejo pot proti zahodu. Avstrija je druga najpomembnejša trgovinska partnerica Madžarske, takoj za Nemčijo. Evropska unija je v državah vzhodne in srednje Evrope hitro nadomestila nekdanjo trgovinsko organizacijo vzhodnega bloka, bolj znano pod imenom Svet za vzajemno pomoč. Delež madžarskega izvoza na trg držav EU se je od leta 1988 povečal s 23 na 51 odstotkov. Madžari na svojo sosedo Avstrijo, ki je nedavno postala članica EU, ne gledajo z zavistjo, pač pa upajo, da bo tudi Madžarska kmalu v družbi najrazvitejših evropskih držav. »Tamponsko območje ne obstaja več. Madžarska je na pragu EU,« pravi Viktor Orban, vodja opozicijske stranke Fidesz in predsednik parlamentarnega odbora za evropske integracije. Za večino Madžarov je članstvo v EU način, da se država izogne praznini moči, ki jo je povzročil propad sovjetskega imperija. Po mnenju madžarskih poročevalcev obstajajo majhne možnosti za razpravo o vstopu v EU pred medvladno konferenco naslednje leto, kjer bo na dnevnem redu tudi vprašanje širitve EU proti vzhodu. Dokler EU ne bo jasno začrtala svojih notranjih reform, predpogojev za nove članice in urnika sprejemanja novih članic, bodo politične razprave na Madžarskem ostale na zgodovinski, Virginia Marsh, Financial Times ideološki in kulturni ravni. »V gospodarstvu oziroma na njegovih specifičnih področjih, kot je na primer vpliv članstva v EU na našo jeklarsko industrijo, lahko posledice vstopa zgolj predvidevamo,« pravi Orban. V Budimpešti z zadržkom spremljajo napovedi, katera izmed desetih nekdanjih komunističnih držav si bo prva priborila pravico do vstopa v EU. Čeprav imajo prednost pri vstopu v EU Madžarska, Češka in Poljska, se te bojijo, da bo Evropska komisija skušala zavreti njihove težnje po čimprejšnjem vstopu tako, da se bo vzporedno pogajala z ostalimi državami, ki izpolnjujejo manj pogojev za vstop v EU. »Poenoten pristop, kakršnega doslej uporablja Evropska komisija, je preprost način zavračanja teženj prvakov po čimprejšnjem vstopu,« meni Laszlo Casba, vodilni ekonomist pri budimpeštanskem inštitutu Kopint-Datorg, in dodaja: »V Bruslju zgodovinskih, gospodarskih in drugih razlik med med posameznimi državami ne razumejo povsem.« Madžarska, Id je prva začela uvajati tržne reforme konec šestdesetih let, izpolnjuje veliko pogojev za vstop v EU. V prvih letih članstva bi bila Madžarska »prejemnik«, saj bi z vstopom v EU pridobila različne oblike pomoči, kljub temu pa bi njen delež prejemkov znašal manj kot poljski delež. Poljska je namreč v večji meri odvisna od kmetijstva in ima tudi trikrat toliko prebivalcev kot Madžarska. Velike strukturne spremembe so izvedli na področju kmetijstva. Celo v osemdesetih letih so družbena posestva 70 do 80 odstotkov svojega dohodka dobila iz nekmetijskih sektorjev. Kmetijstvo, ki predstavlja eno najbolj perečih vprašanj pri pogajanjih o vstopu v EU, predstavlja manj kot Sest odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP) Madžarske. V kmetijstvu je zaposlenih dvajset odstotkov prebivalcev, polovico teh pa lahko označimo kot pol-kmete, saj se poleg kmetovanja preživljajo tudi z drugimi deli. Na Poljskem pa se 30 odstotkov prebivalstva ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, kmetijstvo pa predstavlja 14 odstotkov BDP. Analitiki opozarjajo na šibki točki Madžarske - to sta kljub prizadevanjem vlade, ki je bankam odobrila jamstvo v višini treh milijard dolarjev za obdobje preteklih štirih let, področji bančništva in financ. Primankljaj bančnega kapitala in restriktivna monetarna politika, ki ima nalogo znižanja skoraj 30-od-stotne letne inflacije, v veliki meri zavirata gospodarsko rast in razvoj zasebnega gospodarskega sektorja. Hitrejša gospodarska rast je nujno potrebna, če želi Madžarska v razvoju dohiteti države EU. Povprečni bruto družbeni priozvod na prebivalca znaša le 35, 7 odstotka povprečnega BDP na prebivalca v EU. Tudi povprečna letna rast v višini Stirh odstotkov po letu 1996 napoveduje, da bi se do leta 1999 BDP na prebivalca povečal le za 38 odstotkov, meni The Economist Intelligence Unit. »Slabosti se pojavljajo tudi na področjih, kjer se pojavljajo visoki stroški -. to so varovanje okolja, zdravstvo in varnost pri delu,« meni zahodna diplomatka v Budimpešti. Pravi, da ima Madžarska prednost pred drugimi vzhodnoevropskimi državami, ker je dopustila dotok tujega kapitala v svoje gospodarstvo. Tujci so v madžarska podjetja vložili približno osem milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj polovico naložb v nekdanje države vzhodnega bloka po letu 1989. Multinacionalke, kot so General Electric, General Motors, Audi in Philips, uporabljajo Madžarsko kot industrijsko bazo, kjer proizvajajo izdelke po standardih EU in jih nato izvažajo na Zahod. Zato je madžarska vlada začela usklajevati svojo zakonodajo z zahtevami EU, kar naj bi bilo končano najpozneje do leta 2000, ki si ga je Budimpešta zastavila kot leto vstopa v EU. Po letu 1992 se je vlada obvezala, da bo preučevala usklajenost zakonskih osnutkov z zahtevami EU in jih predložila parlamentu v obravnavo. Madžarska vlada se je začela konec osemdesetih let zgledovati po merilih EU, ko je snovala osnutek zakonodaje pri uvajanju tržnega gospodarstva. Diplomati trdijo, da madžarska zakonodaja načeloma ustreza merilom EU, vendar pa so potrebni Se manjši popravki. ■ ■ Or ui OimN ®< 2 “■ Oktober bo v znamenju Japoncev »Japonci so tam, kjer so njihovi gospodarski interesi« , . Prihodnji teden bodo v Ljubljani Številne prireditve, 1 bi jih lahko poimenovali kar japonski kulturni te-en. Gostovanje priznanega simfoničnega orkestra japonske državne televizije NHK, razstava likovnih del japonskih umetnikov, otvoritev oddelka za vzhodnoa-Z1)ske Studije na Filozofski fakulteti, poleg tega pa se Predstavitev možnosti za gospodarsko sodelovanje med rzavama kažejo, da je Japonska čedalje bolj navzoča v s,ovenski zavesti, dogaja pa se tudi obratni proces -uveljavljanje Slovenije v gospodarsko najbolj prodorni ržavi na svetu, seveda v skladu z objektivnimi razmeji- Vse to je primerna iztočnica za pogovor z diplomat-p lrn predstavnikom Slovenije na Japonskem Janezom remozetom, ki bo najverjetneje Se letos postal tudi prvi veleposlanik Slovenije v Tokiu. Pred dnevi je na-Ujrec parlamentarni odbor za mednarodne odnose soglasno podprl njegovo kandidaturo. Gospod Premože, poglej-ya lajprej konkretne Stevil-e' hi ilustrirajo odnose med Japonsko in Slovenijo. Slovenija trenutno z Japonske uvozi približno za 126 milijonov dolarjev blaga, °d tega gre skoraj 100 milijn-nov posredno preko Avstrije. as izvoz na Japonsko se gi-bJje med 25 in 35 milijoni dolarjev, za letos pa se napoveduje občuten porast. Menjava je torej precej neuravnotežena, kar je sploh svetovna značilnost za gospodarsko menjavo z Japonsko. Se tu sploh da kaj spremeniti? Nas problem pri blagovni menjavi z Japonsko je, da 60 °dstotkov celotne menjave Pomenijo le Štiri skupine 'zdelkov. NajveCji izvoz ima tovarna Elan, ki je tudi kot Pjva ustanovila mešano podjetje na Japonskem. Imenuje Elan Japan, sedež ima v °hiu, delati pa so zaceli aPrila letos, z zelo ambicio-^mm nacrti. Na drugem me-stu je Alpina s Športno obu-tvjjo, predvsem tekaškimi Čevlji. ki ima kar velik tržni de-ež. Tretji so farmacevtski jzdelki, predvsem tovarne ®k in delno Krke, na Cetr-em mestu pa je Zlatama Ce-je. Omenimo se hmelj žal-skega Hmezada, pa vrsto rzdelkov - od kristala do po- hištva in sploh lesnih izdelkov. Japonska ne diskriminira slovenskih izdelkov, rad pa bi povedal, da se dolgoletna obdelava tega trga splača, kar dokazuje dejstvo, da se izvoz na japonski trg povečuje ravno pri prvih Štirih skupinah izdelkov, ki so tam že dolgo navzoči. Naša gospodarska promocija bi morala temeljiti na tistih izdelkih, za katere smo zainteresirani, da jih izvozimo na Japonsko. Za omenjene štiri skupine izdelkov so Japonci zainteresirani, da jih kupijo, mi pa bi morali spodbujati tisto, kar mi želimo, da bi oni kupovali. To pa so izdelki potrošne industrije, kot je kristal, lesni izdelki, papir, tekstil, zato se z japonsko vlado pogovarjamo, da bi prihodnje leto imeli razstavo slovenskega gospodarstva v Tokiu in še v katerem japonskem mestu. Razstavo bi lahko izkoristili tudi za spremljajoče kulturne in druge prireditve, hkrati pa je to odlična priložnost za srečanje najvišjih predstavnikov Slovenije in Japonske. Doslej srečanj na najvišji ravni med državama še ni bilo, glede na Cadalje tesnejše stike pa bo tudi do tega moralo kmalu priti. Japonci so stike s Slovenijo iskali tam, kjer so imeli interes. To je seveda avtomo- bilska industrija, ki pomeni 60 odstotkov japonskega izvoza v Slovenijo. Slovenija je sicer majhen, a zelo diver-zificiran trg, ki lahko sprejme visoko stopnjo dragih izdelkov. Zaradi tega kažejo določen interes tudi druge japonske firme, tako da lahko v prihodnje pričakujemo vec mešanih podjetij ali pa predstavništev v Sloveniji. Mi bi morali to izkoristiti, da bi skozi uvoz oplemenitili tudi slovenski izvoz. Velike japonske korporacije so zaradi pritiska ZDA po odpiranju trgov prisiljene seliti prizvo-dne zmogljivosti v dežele, kjer je cena dela nižja. Doslej je bila to jugovzhodna Azija, zdaj pa pridejo v poštev tudi države srednje in vzhodne Evrope, kjer išCejo določene niše. Mi imamo geostrateške pomembno lego ob obali Jadranskega morja, mislim predvsem na koprsko pristanišče, zato bi morali japonski uvoz oplemenititi z dodatno vrednostjo. To bi pomenilo tudi prenos tehnologije, proizvodne korporacije in tako naprej. Dejstvo je, da od skupine najbogatejših držav, tako imenovane G 7, edino Kanada in Japonska nimata veleposlaništev v Sloveniji. Japonci odpirajo svoja predstavništva tam, kjer imajo gospodarske interese, Slovenija pa se za zdaj še ne uvršča med te države. Lahko pa jih zainteresiramo kako drugače, denimo s kulturnim sodelovanjem, ki sem ga že omenjal. Japonska stran bo najverjetneje odprla svoj informacijski center v Ljubljani, kar bo prva oblika njihove stalne navzočnosti v Sloveniji, to pa že lahko razumemo kot zametek veleposlaništva. Pred dnevi je bila v državnem zboru ustanovljena tudi skupina za prijateljstvo z Japonsko. Koliko lahko tak- Predsfovnik Slovenije no Japonskem J. Premože (Foto: B.R.) Sni parlamentarni stiki pospešijo sodelovanje med državama? Vsekakor od skupine, ki jo vodi dr. Peter Tancig, veliko pričakujemo, saj poslanci s svojo podporo lahko pomagajo pri uresničitvi marsikaterega projekta. Vesel sem tudi nedavnega obiska japonskih parlamentarcev v Ljubljani, ki je bil zelo uspešen. Kot posledica tega pa bodo Japonci v kratkem ustanovili interesno skupino za stike s Slovenijo. To nam bo v Tokiu precej olajšalo delo, saj bomo imeli skupino poslancev, na katere se bomo lahko neposredno obračali z različnimi predlogi, jih obveščali o dogajanjih v Sloveniji in podobno. Zanimivo je, da je delegacija japonskega parlamenta prvotno načrtovala obisk Beograda in Zagreba, japonsko zunanje ministrstvo pa jim je to odsvetovalo in priporočilo pot v Skopje in Makedonijo. Uvodoma smo že našteli kulturne dogodke, ki bodo prihodnji teden. Lahko poveste nekaj podrobnosti? 3. oktobra bo v Cankarjevem domu koncert simfoničnega orkestra japonske državne televizije NIJK. To je njihovo prvo gostovanje v Sloveniji. Orkester, ki šteje 110 elanov, sodi med najboljše na svetu, zato je njihovo gostovanje v Sloveniji zelo prestižnega pomena. 4. oktobra bo imel japonski veleposlanik za Slovenijo, ki ima sedež na Dunaju, predavanje o možnostih za gospodarsko sodelovanje, kar bo pomembna vzpodbuda za delo sloven- skega dela poslovnega sveta za sodelovanje z Japonsko, ki ga vodi dr. Metod Dragonja, direktor podjetja Lek. Japonski veleposlanik se bo srečal tudi s elani skupine za prijateljstvo z Japonsko v slovenskem državnem zboru. 5. oktobra bo otvoritev razstave japonskih študentov z otoka Sikoku, ki so v zadnjih desetih letih končali specializacijo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. To bo poseben dogodek v okviru proslav ob petdesetletnici ustanovitve akademije. Z mestom Sakaide ha otoku Sikoku ima Slovenija ravno prek študentov likovne akademije, pa tudi sicer, izredno prisrčne stike. Tam bomo prihodnje leto ustanovili društvo prijateljstva. Nekajkrat sem že predaval v Sakaideju in vedno je bilo vec sto poslušalcev. Predvidevamo, da bo predsednik društva župan Sakaideja, kar je glede na tamkajšnje' razmere veliko priznanje. 6. oktobra pa bo otvoritev oddelka za vzhodnoazijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V okviru tega oddelka bo mogoče študirati tudi japonščino. Gre za prvo institucionalno obliko poučevanja japonskega jezika, saj je doslej to potekalo na prostovoljni osnovi. Omenil bi rad tudi gostovanje znane japonske plesne skupine, ki se ukvarja z ekstravagantnim izraznim plesom ter teden modernega japonskega filma, ki bo v Ljubljani. Skratka, lahko rečemo, da bo ves oktober v znamenju predstavitve japonske kulture v Sloveniji. Boštjan Lajovic POROČILO AVSTRIJSKE TISKOVNE AGENCIJE / LJUBLJANA PREKLICALA DOGOVOR? Slovenska diplomacija nima več nadzora nad pogajanji? BRUSELJ (APAJ - Podpis sporazuma o prdruže-nem Članstvu Slovenije v Evropski uniji je še vedno v 2raku, in to ne le zaradi italijanske trmoglavosti v zvezi z vračanjem nepremičnin optantom. Avstrijska tiskovna agen-Qja APA namreč poroča, da je v Bruslju Čedalje pogoste-je sfisati govorice, da Slovenija sama iz notranjepolitičnih razlogov ovira napredek. V Bruslju pričakujejo, da bo do podpisa' sporazuma prišlo šele po slovenskih Parlamentarnih volitvah v drugi polovici prihodnjega ieta. APA piše, da naj bi nedavno na ravni državnih uradnikov dosegli kompromis o vprašanju nepremičnin optantov. Kompromis, do katerega naj bi prišlo s Posredovanjem predsedujoče Španije, naj bi bil že tako daleč, da je italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli o njem že nameravala seznaniti parlament. Toda v zadnjem trenutku naj bi Ljubljana dogovor preklicala, piše APA, sklicujoč se na nekega visokega diplomata Evropske unije. Neki drugi bruseljski diplomat pa naj bi izjavil, da je jasno, da je Sloveniji nekaj ušlo izpod nadzora. Nekateri slovenski politiki, ki zdaj bojkotirajo dogovor, so bili sprva za liitro sklenitev dogovora in so vlado kritizirah zaradi njene omahljivosti. V Bruslju je tako mo- Kdo oviro podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU (Foto: B. Plavevski) goCe slišati, da je žogica zdaj na slovenski strani, in celo bolj neposredno, da so Slovenci togi. Bruseljski di- plomati vidijo vzrok v pomanjkanju podpore javnosti taksni politiki ter v predvolilni živčnosti, zato je resničen napredek pričakovati šele po volitvah leta 1996, končuje avstrijska tiskovna agencija APA. Lev Kreft Ko sem hodil v osnovno šolo, se je neprestano nekaj spreminjalo, čeprav takrat nismo natančno vedeli kaj. Pravzaprav mi je ostala zares v spominu samo ena sprememba, vsekakor sistemsko nebistvena. Ko so zgradili Osnovno šolo Toneta Čufarja (Cufarija smo ji rekli), so nas vse, ki smo stanovali na drugi strani Ajdovščine, nagnah s Prežihovega Voranca na novo šolo. Te ločitve nisem bil preveč vesel in stara Sola mi je bila kljub lepoti nove bolj všeč. Zaresne spremembe pa so bile tedaj Cisto drugje, saj se je namesto štiriletne pojavila osemletna osnovna šola, od gimnazije pa je ostala samo še višja. Ko sem se vrnil s Cufarije na Prežiha, da bi lahko imel tudi latinščino, je bila to že osemletka in nic več nižja gimnazija, latinščina pa je imela status prostovoljno izbirnega predmeta. Z zakoni, ki jih sprejemamo letos, pa bomo osemletko spremenili v devetletko in ta premena bo za učenke in uCence gotovo opaznejša, saj bodo morah v šolo s šestimi leti ali celo nekaj manj. Da bi osnovne šole usposobiti za tako novost, leto mlajšim otrokom pa ponudili primerne pogoje, sta predlagatelj in zakonodajalec predvidela skupno navzočnost učiteljice in vzgojiteljice v razredu, brezplačen prevoz za vse uCence in učenke prvega razreda, zagotovoljene obroke prehrane, primemo varstvo in podobno. O vsem tem je tekla razprava že prej, v stroki in v vladi, v javnosti in v državnozborskem odbora. Tako se na seji državnega zbora o teh zadevah praktično sploh ni vec razpravljalo, Čeprav so bile v ospredju ob prvi obravnavi. Zato pa se je razbohotila razprava o brezplačnem obroku za vse učenke in uCence v devetletni osnovni soh. Končala se je z zavrnitvijo predloga za brezplačni obrok, ki je bila znatna (22 za, 31 proti), vendar mnogo tesnejša od številnih drugih glasovanj o predlogih poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije, ki sta jih zagovarjala Ivo Hva-hca in dr. Jože Pučnik. Glasoval sem proti temu predlogu. Preden pa sem se odločil, da predlog zavrnem, se mi je marsikaj motalo po glavi. Kaj govori za tak predlog? V njem je nekaj tradicionalno socialdemokratskega, celo komunističnega, torej nekaj, kar je bilo obema vejama levice kljub ločenosti ves Cas skupno - tako pojmovanje solidarnosti in vloge države, ki je narekovalo vsaj v okviru državnega in javnega prostora CimveC dejanske enakosti, v nasprotju z razlikami, ki jih prinaša boj za obstanek v kapitalistični vojni vseh proti vsem. Tudi poudarek, da se s tem večja sredstva prevagajo na šolsko stran proračuna, ni od muh v času, ko se vladna koalicija še lomi o razporeditvi denarja. Celo misel, da je treba otrokom dati vsak dan kozarec mleka, da bodo zdravi in da bo nekaj zdravega zaslužka prišlo med proizvajalce mlečnih presežkov, ni ravno iz trte zvita. Spomnila me je na moje otroške malice, ki so bile sestavljene iz mednarodne pomoči (mleko v prahu, ameriški slani rdečkasti sir ...) in prvih dobrin razvijajoče se prehrambene industrije, kamor sodi na primer pojav jogurta. Praznični dnevi so biti obeleženi s hrenovkami in žemljami kot vrhuncem slovesnega razpoloženja. Ne vem, koliko je takrat stala malica, vsekakor pa je bila dostopna vsem, Čeprav je niso vsi jemali. Današnje šolske kuhinje, ki so se razvile iz takratnih bolj ali manj razdeljevalnih začetkov, ponujajo malice in kosila v bistvu Se vedno pod enako zamislijo: vsakemu naj bi bili obroki dostopni, ker vsak otrok malico in kosilo potrebuje zato, ker v šoli dolgo in naporno dela in ker so starši številnih družin zaposleni, tako da je topli obrok v soh nepogrešljiv. Kot smo slišali, približno dvajset odstotkov otrok že prejema brezplačno malico, kosila pa so subvencionirana. V naslednjem letu pride do uveljavitve univerzalnega otroškega dodatka, ki so ga nekateri že vnaprej razglasih za nepomembnega, vendar v primerjavi z običajnimi računi, ki jih plačujejo starši za šolsko prehrano, ta dodatek kar zadostuje. In s tem se začenjajo razlogi proti predlogu, ki je bil sicer označen kot predvolilna politična demagogija. Sodobna slovenska družba gotovo ni na tisti ravni, na kakršni je bila pred Štiridesetimi leti, ko je šolska malica za veliko večino pomenila nekaj, Cesar si brez državne pomoči ne bi mogli privoščiti, in obenem korak k zdravi prehrani v Času povojnega pomanjkanja. Se vedno potrebujemo šolsko preluano in bolj kot pred desetimi leti potrebujemo brezplačno malico za otroke, ki je sicer ne bi mogli dobiti. Toda tista socialdemokratska politika, ki je gojila ideal cim popolnejše enakosti v vsem in ki se je naslavljala na revno družbo, da bi ji obljubljala družbo kolektivnega blagostanja, je preč. Danes so potrebne boljše metode uveljavljanja solidarnosti, kot so za vse enake brezplačnosti in kolektivne jasli. Posebej pri nas pa je pomembno, da poleg socialno ogroženih država vedno upošteva tudi tako imenovani srednji sloj, ki je bil v prejšnji politiki in ki je najpogosteje tudi pri današnji pravzaprav najbolj prizadet. Ni socialno ogrožen, zato mu ne priticejo nikakršne ugodnosti, ni pa tako premožen, da socialne politike ne bi potreboval. Pa ne tiste za revne, ki bo delila brezplačne učbenike in brezplačne matice, paC pa tisto, ki bo ponudila šolsko gradivo za primemo obrabnino, malice in kosila pa na primerni kakovostni ravni po ceni, ki bo konkurenčna različitim drugim možnostim povedni nezdrave priložnostne prehrane. Nekaterim, stvarem se v zamejstvu ne znamo odpovedatx. Nekaterim drugim smemo Primorski dnevnik Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI A LIGA / KOPICA PRESENEČENJ V 5. KOLU Milan ni našel poti do gola Napoli namučil Juventus Po taktičnih spremembah pluje Parma s polnim vetrom v jadrih Veliki bolnik Inter si je opomogel - Rimski derbi brez igre in zmagovalca TURIN - Presenečenja, Presenečenja, prese-riečenja! Naj živi peto koto A lige, ki je postreglo z nekaj res nepričakovanimi izidi in tako poživilo Prvenstvo, za katero je že kazalo, da se bo usmerilo na dokaj enolične tirnice. Toda Milan je izgubil v Bariju, Napoli je v Turinu Prisilil Juventus na remi, Parma je kot kaže pritisni-la na plin in nenazadnje, npomogel si je veliki bolnik Inter. Da ne pozabimo: prvo zmago je po podatku iz Nemčije dosegel irapattoni. Ni mar vsega Se veC kot dovolj? Očitno s° nogometaši hoteli po-atreci z večjo količino ar-Smuentov za debato, kajti naslednji teden je zaradi tokme reprezentance proti Hrvaški na sporedu poči-tek. Prav v pravem trenutku, saj se recimo tudi valika zmagovalca včerajšnjega kola, Parma in inter, morata soočati s spremembo sistema igre nziroma mučnim tkanjem trenerja. »Big-match« kola v Turinu kot vedno ni razočaral. Nadebudna četa udarniškega vodje Vujadina Bogkova je na stadionu Belle Alpi zaigrala brez strahu in povsem enakovredno parirala mnogo Polj kotiranim nasprto-nikom. Ne samo: v začetku drugega polčasa )e tudi povedla s krasnim golom Pecchie, ki se je znašel sam pred Peruz-zijem, ga s posrečeno po-tezo spravil na zadnjo plat in nato brez težav na-Pihrul mrežo. Toda Vialli ne bodi len je takoj postavil stvari na mesto in z ne ravno močnim, a zato tem Polj natančnim strelom Premagal Taglialatelo. Do Ravanelli (Juventus) v boju z neapeljskimi branilci (Telefoto AP) konca sta obe ekipi imeti še nekaj priložnosti za gol, najlepše celo Napoti, ki je med drugim zadel prečko s prostim strelom Andreja Cruza. Milan je glede na delitev točk bližnjih zasledovalcev ohranil prvo mesto, toda pomislite kakšno bi bilo veselje VVeaha in tovarišev, če ne bi Darijeva vrata bila začarana. »Crno-rdeči« so v malodane nizozemskem slogu oblegati vrata domačinov, a Fontana je bil nepreko-sljiv. V prvi minuti drugega dela je Bari celo povedel. Za spremembo gola ni dal golgeter Protti, pač pa Gautieri, ki je vsekakor eden izmed takih igralcem, katerim velja slediti tudi v bodoče. Po prejetem golu je Milan vključil še turbo, toda ko ne gre pač ne gre. Obrambni zid Barija je spravil ob živce Milančane, skupil pa jo je Albertini, kateremu je sodnik pred nosom zavihtel rdeč karton, ker je Milanov režiser preveč zavzeto vihtel svoj komolec -žal prav nasprotniku v obraz. Parma je po Fiorentini nasula tri gole tudi Padovi. Taktičnih sprememb se je še posebno okoristil Stojčkov, ki je včeraj dosegel dva gola, enega pa je Zola. Na tribuni je v Padovi sedel tudi Arrigo Sacchi, ki menda išče morebitne okrepitve za dokaj nevarno srečanje proti Hrvaški. Res škoda, da Stojčkov ni Italijan. Ati bodo po italijanizaciji Balba in Sensinija tudi Bolgaru iztakniti kakega italijanskega prednika? Drugo zvenečo zmago je zabeležil Inter. Verjetno 35 tisoč »desperadosov«, ki so kljub vsemu prihiteti na San Siro, še zdaj ni dobro razumelo, če je na igrišču bil sedanji Inter ali pa Suarez, Mazzola, Facchetti in ostala druščina. Tako ati drugače, In-terjevci so s Torinom zmagali z nepojmljivim 4:0, toda ni vse zlato kar se sveti: en gol je padel iz običajnega prostega strela Roberta Carlosa, dva pa je Ganz dal iz 11-metrovke. Čeprav iz prostih strelov in 11-metrov, so v Milanu gole vsaj videti. V večnem mestu na derbiju med Romo in Lazio ne le ni bilo golov, tudi lepe igre ni bilo. To je za ta spopad že značilno, toda po mnenju protagonistov je včerajšnji derbi res bil eden najslabših v zadnjih letih. Trapattoni je po spodbudnem remiju z Juven-tusu zmagal kar v Genovi. Za Sampdorio je sicer dobro kazalo, saj je povedla z golom Maniera, toda nato sta v ospredje vendarle stopila doslej še »neznani predmet« urugvajskega izvora Dario Silva in Oli-veira. Fiorentina je ne brez težav ugnala Cremo-nese, za katerega se zdaj res pišejo hudi časi. Kar je najbolj razveselilo tabor vijoličastih je prvi sezon- ski zadetek Batistute. Ata-lanta je s Piacenzo dosegla zlata vredno zmago v boju za obstanek, da je bil boj zelo hud pa pričata tudi po ena izključitev na vsaki strani fronte in kopica opominov. »Dulcis in frmdo« derbi Treh Benečij med Udi-nesejem in Vicenzo. Furlani so križem kražem po igrišču gospodarili, vendar na koncu dosegli le remi. Po zadetku Bierhof-fa je tarča »zeber« postal okvir Vicenzinih vrat, zapravljene priložnosti pa je kaznoval Urugvajec Otero z golom slabih deset minut pred koncem. rCTlTAUJANSKA NOGOMETNA C2 liga rB LIGA / PO PORAZU BRESCIEh Trieslina brez težav v gosteh ugnala Fort! Forli - Triestina 0:2 (0:0) FORLP: Roccati, Babini, Macerata, Prati, Paggio, Calderoni, Turchetta, Cazzaro, Orlandi, Miscio, Conficconi (Modesti). TRIESTINA: Nioi, Pivetta, Birtig, Natale, Zocchi, Ubaldi, Polmonari (v 89.min.Jacono), Pavanel, Mosca (v 56.min. Marži), Colombotti (v 65.min. Tiberio), Marsich. STRELEC: v 62. in v 69. minuti Marži. Tekla je 56.minuta, ko se je trener Triestine Roselli odločil za menjavo: namesto abuličnega Mosce je na igrišče poslal Marzija. Poteza se je kajpak obrestovala, saj je kmalu zatem omenjeni igralec povedel Tržačane v vodstvo, akcija pa je potekala takole: vratar domačih je s težavo odbil močan strel Nataleja v kot, ki ga je izvedel Polmonari. Žoga je poletela v kazenski prostor, pred vrati je nastala gneča, v kateri se je najbolje znašel Marži ter iz neposredne bližine zatresel mrežo. V teh skopih obrisih je strnjena malodane vsa kronika včerajšnje, sicer nezanimive tekme, ki pa jo je Triestina zasluženo dobila ter se tako povzpela na prvo mesto lestvice. V tržaškem taboru so s precejšnjo zaskrbljenostjo pričakovali srečanje s Forlijem, saj je ekipa iz Romagne v italijanskem pokalu izločila Foggio in prvoligaša Piacenzo. Po tem, kar smo videli na včerajšnji tekmi, pa lahko mirne duše trdimo, da je bila ta bojazen odveč, saj so se domačini v resnici izkazati za povprečno ekipo in samo v uvodnem delu izvajati rahlo terensko premoč. Gostje so kaj kmalu urediti svoje vrste ter polagoma prevzeti pobudo, nevarnejših akcij pa ni bilo. Tudi v začetku drugega polčasa se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo, igra je bila raztrgana, akcije predvidljive, pri Tržačanih pa se je še kako poznala odsotnost Zanotta in Gubelli-nija. Preobrat včerajšnjega srečanja je vsekakor predstavljal že omenjeni zadetek Marzija, ki se je v 69. minuti že drugič vpisal med strelce, ko je z lepim volejem preusmeril v mrežo izvrsten predložek Polmonarija po že običajnem “slalomu" le-tega na desnem krilu. VValter Bet Verona spet prva, za njo Bologna in vse gostejša gneča Perugia zmagala, Reggiana še ne Sobotni poraz dotlej prvouvrščene Brescie je spodbudil visokou-vrščene ekipe, ki so včeraj v glavnem zaigrale dobro in svoj napor zaključile z zmago. Verona se je po enotedenskem premoru vrnila na najvišjo stopničko s tem, da je kar v gosteh premagal Ancono. Po začetnem golu Artistica so Verončani spreobrnili izid s Cammarato in stopperjem-bomberjem Baronijem. Prav tako z 2:1 je zmagala Bologna, ki se je doma morala kar precej namučiti z vedno neugodno Pescaro, pri kateri redno trese mreže Camevale. Bivši igralec Udineseja je bil uspešen tudi včeraj. Genoa vnovič ni igrala na višini pričakovanj, toda kar je najvažneje, iz Verone je proti Chievu odnesla minimalno zmago. Po spremeljivem začetku (in predvsem po nato preklicani kazni štirih točk) je svoj pohod začela Salernitana. V srečanju proti Foggii, ki je bil »big-match« kola, je bila igra res paša za oči, dodatni motiv pa je predstavljalo dejstvo, da na klopi Foggie sedi De-lio Rossi, ki je lani svoje nauke delil prav v Salernu. Končni izid ne dopušča dvomov. Salemi-tana je zmagal s 3:0 -očitno njeni igralci niso pozabiti lekcij. Od ostalih izidov velja izpostaviti prvo zmago Perugie (koliko časa bodo še vidni blagodejni učinki zamenjave trenerja), medtem ko je Reggiana kljub zvenečim nakupom spet razočarala in doma igrala le neodločeno z Lucdiesejem. A LIGA IZIDI 5. KOLA Atalanta - Piacenza 2:0 Bari - Milan 1:0 Fiorentina - Cremonese 3:2 Inter - Torino 4:0 Juventus - Napoli 1:1 Padova - Parma 1:3 Roma - Lazio 0:0 Sampdoria - Cagliari 1:2 Udinese - Vicenza 1:1 LESTVICA Milan Juventus Napoli Parma Lazio Fiorentina Udinese Inter Vicenza Atalanta Sampdoria Roma Bari Torino Cagliari Piacenza Cremonese Padova 12 11 11 10 9 9 8 7 7 7 6 5 5 5 4 4 1 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 3 3 3 2 3 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 2 2 2 3 0 2 1 1 1 3 2 2 2 1 1 1 1 1 0 0 0 0 2 1 2 2 2 1 2 2 2 3 3 4 4 9 10 9 10 10 8 8 7 4 5 6 3 8 5 3 4 5 4 4 2 4 6 6 7 7 4 4 7 4 4 10 9 6 12 11 10 PRIHODNJE KOLO Atalanta - Inter, Cagliari - Cremonese, Lazio Padova, Milan - Juventus, Parma - Udinese, Piacenza - Sampdoria, Torino - Roma, Vicenza - Bari, Napoli - Fiorentina IB LI IZIDI 6. KOLA Ancona-Verona 2:1, Avellino-Brescia 2:1, Bolo-gna-Pescara 2:1, Chievo V.-Genoa 0:1, Paler-mo-Cosenza 1:1, Perugia-Pistoiese 1:0, Reg-giana-Lucchese 1:1, Reggina-Cesena 0:0, Sa-lernitana-Foggia 3:0, Venezia-Fid.Andria 0:0 LESTVICA Verona 13, Bologna 12, Genoa, Salernitana in Brescia 11, Foggia 9, Cesena, Palermo in Avel-lino 8, Chievo, Pistoiese, Lucchese in Ancona 7, Perugia in Pescara 6, F.Andria, Cosenza in Reggina 5, Reggiana in Venezia 4 PRIHODNJE KOLO Avellino - Salernitana, Brescia - Venezia, Cesena - Chievo, Cosenza - Ancona, F. Andria - Foggia, Genoa - Lucchese, Perugia - Palermo, Pescara - reggiana, Pistoiese - Bologna, Verona -Reggina. C2 LIGA/skupina B IZIDI 5. KOLA Baracca Lugo-Tolentino 2:3, Cecina-Centese 1:1, Forli-Triestina 0:2, Giorgione-Fano 0:0, Imo-la-Fermana 1:0, Pontedera-Ponsacco 1:1, Rimi-ni-San Dona 0:0, Ternana-Livorno 1:0, Vis Pe-saro-Treviso 0:1 LESTVICA Triestina in Ternana 11, Livorno in Ponsacco 10, San Dona 9, Cecina 8, Pontedera in Forli 7, Vis Pesaro, Treviso in Baracca Lugo 6, Tolentino in Giorgione 5, Fano 4, Fermana in Imola 3, Rimini in Centese 2. PRIHODNJE KOLO Centese - Giorgione, Fano - Imola, Fermana Cecina, Livorno - Vis Pesaro, Ponsacco - Forli San Dona - Pontedera, Tolentino - Ternana, Treviso - Baracca Lugo, Triestina - Rimini. TOTOCALCIO PRAVILNA NAPOVED: 1 -1 - 1 - 1 - X - 2 - X -2 - X - X - 1 - X - 1 DOBITKI 13 točk: 49.139.000 lir; 12 točk: 1.776.000 lir TOTOGOL PRAVILNA KOMBINACIJA: 3-4-6-7-9-10-19-26 DOBITKI 8 točk: 450.416.000 lir, 7 točk: 1.951.500 lir, 6 točk: 49.400 lir. ŠPORT, NOGOMET Ponedeljek, 2. oktobra 1995 izidi in lestvice PROMOCIJSKA LIGA / SAN LUIGI NEMOČEN MEDDEŽELNA LIGA Elitna liga IZIDI 2. KOLA: Aquileia - Cormonese 0:2, Cen-tro del Mobile - San Sergio 0:1, Gemonese - Sa-cilese 0:2, Itala - Manzanese 0:0, Pozzuolo - Pordenone 1:1, Pro Fagagna - Gradese 1:1, San Daniele - Ronchi 2:2, Sangiorgina - Trivignano 0:1 VRSTNI RED: Cormonese 6, Gradese, Manzanese, San Sergio, Sacilese in Trivignano 4, Aqui-leia 3, Pordenone, Itala in Ronchi 2, Sangiorgina, Pro Fagagna, San Daniele in Centro del Mobile 1, Gemonese 0 PRIHODNJE KOLO (8.10. ob 15.00): Pordenone - Pro Fagagna, Cormonese - Gemonese, Gradese - Aquileia, Manzanese - Centro del Mobile, Ronchi - Itala, San Sergio - Sangiorgina, Sacilese -San Daniele, Trivignano - Pozzuolo Promocijska liga SKUPINA B IZIDI 2. KOLA: Staranzano - Maranese 1:0, Flu-mignano - San Canzian 0:1, Manzano - Cusi-gnacco 0:0, Mossa - Pro Fiumicello 2:0, Ponzia-na - Aiello 6:0, Rivignano - Juventina 0:1, San Luigi - Sovodnje 0:2, Torviscosa - Ruda 1:1 VRSTNI RED: Mossa, Sovodnje in Staranzano 6, Cussignacco in Juventina 4, Aiello, Ponziana, Maranese, San Canzian in Rivignano 3, Manzano, Flumignano, Ruda in Torviscosa 1, San Luigi in Pro Fiumicello 0. PRIHODNJE KOLO (8.10. ob 15.00): Aiello - Staranzano, Cussignacco - Ponziana, Juventina -Mossa, Maranese - Flumignano, Pro Fiumicello - Torviscosa, Ruda - San Luigi, San Canzian -Rivignano, Sovodnje - Manzano 1. Amaterska liga SKUPINA C IZIDI 2. KOLA: Aurora - Medeuzza 0:2, Buiese -Primorje 1:1, Cividalese - Basaldella 0:1, Forga-ria - Torreanese 0:2, Tavagnacco - Union 91 0:3, Opicina - Reanese 2:1, Pagnacco - Serenissima 1:2, Zarja - Vesna 1:3 VRSTNI RED: Basaldella in Medeuzza 6, Primorje, Serenissima, Union 91, Torreanese in Opicina 4, Vesna, Reanese in Zarja 3, Buiese 2, Forgaria 1, Pagnacco, Tavagnacco, Aurora in Cividalese 0 PRIHODNJE KOLO (8.10. ob 15.00): Basaldella -Zarja, Medeuzza - Buiese, Primorje - Pagnacco, Reanese - Forgaria, serenissima - Cividalese, Torreanese - Tavagnacco, Union 91 - Aurora, Vesna - Opicina 2. Amaterska liga SKUPINA C IZIDI 1. KOLA: Premariacco- Portuale 0:0, Cam-panelle - Pro Romans 1:1, Domio - Villesse 2:1, Mariano - Roianese 10:0, Morario - Corno 1:3, Primorec - Medea 0:4, Cgs - San Lorenzo 0:1 VRSTNI RED: Domio, Mariano, Como, Medea in San Lorenzo 3, Premariacco, Portuale, Cam-panelle in Pro Romans 1, Villesse, Roianese, Moraro, Primorec in Cgs 0 PRIHODNJE KOLO (8.10. ob 15.00): Como - Domio, Medea - Mariano, Portuale - Primorec, Roianese - Campanelle, San Lorenzo - Pro romans, Cgs - Moraro, Villesse - Premariacco 3. Amaterska liga SKUPINA F IZIDI 1. KOLA: Azzurra - Villa 1:1, Fogliano -Torre 3:0, Mladost - Terzo 1:0, Ontagnanese -Strassoldo 2:0, Pieris - San Vito al Torre 1:0, Be-gliano - Sagrado 0:2, Grado - Castions 2:2 VRSTNI RED: Fogliano, Mladost, Ontagnanese, Pieris in Sagrado 3, Azzurra, Villa, Grado in Castions 1, Torre, Terzo, Strassoldo, San Vito al Torre in Begliano 0 PRIHODNJE KOLO (8.10. OB 15.00): Sagrado -Castions, San Vito al Torre - Begliano, Strassoldo - Pieris, Terzo - Ontagnanese, Torre - Mladost, Villa - Fogliano, Azzurra - Grado SKUPINA G IZIDI 1. KOLA: Dolina - Kras 1:2, Servola -Mont. Don Bosco 0:0, Romana - Cus 4:0, Gaja -Junior Aurisina 0:0, San Vito - Venus 1:3, Ver-megliano - Breg 0:0 Prost Union VRSTNI RED: Kras, Romana in Venus 3, Servola, Mont. Don Bosco, Gaja, Junior Aurisina, Breg in Vermegliano 1, Dolina, Cus, San Vito in Union* 0 * tekma manj PRIHODNJE KOLO (8.10. ob 15.00): Breg -Union, Venus - Vermegliano, Junior Aurisina -San Vito, Cus - Gaja, Mont. Don Bosco - Romana, Kras - Servola. Prosta Dolina. Izvrstna predstava Sovodenj, Gorjup neizprosni »rabelj« »Rabelj« Massimo Gorjup je bil neizprosen (Foto Kroma) Štirje goli Pro Gorizie proti skromni Ciabatti Štirikrat Pro Gorizia! Po velikih težavah v tresenju mrež, ki so lani bolj kot vse drugo označevale predstave Pro Gorizie, se kot kaže letos na Rojcah obetajo zanimivejši popoldnevi, saj je go-riska ekipa precej solidnejša in predvsem učinkovitejša. Resnici na ljubo velja pripomniti, da je včerajšnji nasprotnik nosil nič kaj priporočljivo ime Ciabatta... morda so njeni igralci tako imenovani »škarponi«. Ostalim trem ekipam iz naše dežele tokrat ni šlo. Sanvitese, Sevegliano in Palmanova so namreč izgubile, zlasti zaskrbljujoč pa je položaj Palmanove, ki je sicer že specializirana v nazadovanjih oziroma prestopih iz in spet v meddeželno ligo. Prvo mesto so z dragocenim remijem v Cae-ranu ohranile Mestre. IZIDI 5. KOLA: Caerano - Mestre 0:0, Lendina-rese - Sevegliano 3:1, Palmanova - Pievigina 0:1, Luparense - Argentana 0:1, Miranese - Arzignano 0:1, Porto Viro - Sanvitese 1:0, Pro Gorizia - Ciabatta Adriese 4:1, Russi - Bassano 2:0, S. Lucia -Legnago 0:2. VRSTNI RED: Mestre 11, Porto Viro in Pievigina 10, Caerano, Sanvitese in Pro Gorizia 9, Legnago in Russi 8, Argentana in Luparense 7, Miranese in Arzignano 6, Ciabatta Adriese, Bassano, Lendinarese in Sevegliano 4, Santa Lucia in Palmanova 2. San Luigi - Sovodnje ZKB 0:2 (0:1) STRELEC: Gorjup v 14’ in 84’ SAN LUIGI Vivai Busa: Craglietto, Paoli, Bisani, De-grassi, Amarante, Femetti (v 60’ Vascotto), Giorgi, Miloš, Longo, Cadamur, Milinco. SOVODNJE Zadružna Kreditna Banka: Gergolet, Černič, Tomšič, Tomizza, Hmeljak, Devetak, Caporale, Interbartolo, Gorjup, Fajt (v 89’ Gomišček), Businelli (v 64’ Casagrande). Sovodnje... iiber alles. Po dveh zaporednih napredovanjih dve zaporedni zmagi v promocijski ligi: Manzano, Flumignano in ostali so torej »obveščeni«. Sovodenjci bodo tudi letos trd oreh za vsakogar, tudi za tista moštva, ki računajo na napredovanje. »Ne, naš cilj je obstanek, za kar moramo čimprej nabrati potrebno število točk. Imamo pa dobro, uigrano ekipo in okrepili smo se na pravem mestu, v napadu. Začetek prvenstva je vsekakor spodbuden.« Taka je ocena sovodenjskega tre-neq'a Angela Cupinija in vtis je, da ima tukajšnji »Trapat-toni« nekaj (lepega) za bregom. Primerjava s »Trapom« je resda preveč visokodoneča, a vendarle umestna. Sovodnje so namreč ekipa, ki je po poni stavitvi izredno slična Tra-pattonijevim. Učinkovit libe-ro (Devetak), hitri zunanji le-- vi branilec (Tomšič), desno krilo (Caporale), ki pokriva svoj pas v vsej dolžini igrišča. Igra sloni na srednji osi Tomizza - Interbartolo -Fajt, vsak ve, kaj mora v določenem trenutku narediti in Ce k temu dodamo izvrstni napadalni par ter borbeno dvojico branilcev, je slika popolna. Sad vsega je privlačna kombinatoma igra, ki je v prvem polčasu popolnoma zmedla San Luigi. Ples se je začel v deveti minuti, ko je Gorjupu, ki se je sam predstavil pred vrati po podaji Businellija, pot do gola zaprl prostora preusmeril v mrežo podajo s kota. Po petih minutah je v kratkem presledku najprej Gorjup zadel vratnico, Tomšiču pa je vratar zadetek preprečil z izrednim posegom. Proti koncu polčasa je Businelli preigral vratarja, a zanesljiv gol je pre- čuvaj mreže. V14. minuti pa je prišel gol izvrstnega Gorjupa, ki je iz kota kazenskega prečil branilec. Kaj pa San Luigi? Kontrolorji letalskih poletov so zabeležili nekaj motečih žog visoko med oblaki. Številni sovodenjski navijači so se z glasnim Joškom na čelu že bali, da kazen za toliko zapravljenih priložnosti ne more izostati. A čeprav je San Luigi stisnil zobe in je pressing Sovodenj nekoliko opustil, bi Gergolet lahko Se naprej nemoteno izpolnjeval križanke. V 81. minuti pa hladen tuš: odlični kapetan San Luigija Giorgi je prodrl v kazenski prostor in si izboril enjastmetrovko. Ko pa se vse suče v pravo smer, se rado zgodi, da nasprotnik (tokrat v osebi netočnega Miloša) najstrožjo kazen za-strelja. Natančnejši je bil v naslednji akciji Gorjup, ki je v mrežo preusmeril podajo s krila »inter-cityja« Tomšiča. Kanček sreče, a glede na priložnosti in igro povsem zaslužena zmaga, (dk) V 2. KOLU PROMOCIJSKE LIGE Juventm pametno Rivignano - Juventina 0:1 (0:1) STRELECE: Devetak v 5’ JUVENTINA: Zanier, Candutti, To-masone, Trevisan, Villani, Kavs, Romano (v 55’ BastianiJ, Montina (v 75’ Černigoj, v 80’ Padovani), Devetak. Tabaj, Kovic V četrtek so si Standrežci ogledali svojega nasprotnika na tekmi v Gradežu, kjer je igral za italijanski pokal in ugoto-vili, da gre za močno .ekipo, ki jo odlikujejo spretni in hitri igralci, M naj bi sodili med favorite za napredovanje. Temu primemo so tudi prilagodili svojo strategijo in se odločili za strogo obrambno taktiko (5-4-2 ali tudi 5-4-1). Odločitev je bila posrečena, vsekakor jim je tudi zadetek, ki ga je že po nekaj minutah dosegel Marko Devetak, olajšal delo (gol je padel po strelu s kota, ki ga je izvedel Montina, nakar je Devetak bil spretnejši od svojega čuvaja in je žogo z nogo uda- ril v mrežo). Po golu so se domači razumljivo budili v napadu, vendar se je Juventina branila umirjeno, nič ni tvegala z nepotrebnim odpiranjem in se je v glavnem zanašala na protinapad. Kljub velikemu naporu pa si Rivignano ni ustvaril izrazitih poriložnosti za zadetek (z izjemo zadnjih dveh minut, ko pa je Zanier prisebno posegel). Proti koncu se mu je poznala tudi utrujenost, a pri gostih je prišla na dan zelo dobra telesna priprava, tako da so začeli nevarneje ogrožati domačega vratarja (priložnost se je ponudila Devetaku, ki pa je streljal mimo vrat). Eden najboljših v štandreških vrstah je bil gotovo Villani, ki igra vse bolje iz tekme v tekmo, medtem ko si je Černigoj poškodoval gleženj in je moral predčasno v slačilnico. Velja Se povedati, da sodnik Juventini ni bil prav nič naklonjen. ______V 1. SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI_ Spet zamenjave trenerjev Izola povsem sama na dnu Minuli teden je v 1. SNL minil v znamenju menjav trenerjev, saj sta s svojega položaja ostopila trenerja Beltincev Pero Nadoveza in SCT Olimpije dr. Zdenko Verdenik, Mariborčani so Branka Horjaka zamenjati z Janijem Zavrlom, v Izoli pa še zmeraj ni nobenih sprememb. SCT Olimpijo je včeraj v Izoli vodil Brane Oblak, ki so ga neslavno odstavili s položaja trenerja v istoimenskem klubu, čeprav je takrat osvojil naslov državnega prvaka. Vprašanje pa je, ati bo Oblak ostal na tem položaju ali pa se obeta tretji trener SCT Olimpije že po četrtini prvenstva. Na drugi strani Izola-nom kaže zelo slabo, njihov novi podpredsednik Matjaž Gerlanc pa jih je, kot kaže, potegnil za nos. Tako je bil včeraj v Izoli nov trener Marin Bloudek, z Izolo trenirata tudi nekdanji reprezentančni vratar Boškovič in Ivica Pešič, v Izolo pa so prišli tudi igralci, ki so jo zaradi razmer v klubu zapustiti. Vzrok je bil prav Matjaž Gerlanc, saj bi moral z Izolo podpisati pokroviteljsko pogodbo in prinesti težko pričako- van denar. Pa ni bilo ne duha ne sluha o denarju in Gerlancu. Vzrok zanimanja velenjskega nacionalista za obalni nogomet naj bi tičal v njegovem domnevnem rojstnem kraju, zamejskem Kontovelu. Izoli je sedaj bližji projekt Izola 96, ko naj bi nov urejeni klub štartal v četrti ligi, sedanji pa bi bankrotiral in izstopil iz prvenstva. Tako so Izolani spet dobiti kopico golov v svojo mrežo, z dvema zaporednima zmagama nad Izolo pa se je SCT Olimpija povzpela na tretje mesto na lestvici, njeni napadalci pa so najboljši strelci prvenstva. S štirimi zaporednimi zmagami so pod sam vrh prišli tudi Celjani, ki so dvakrat zapored premagali Beltince - ti pa se približujejo usodi Izole. Po odstopu trenerja Pere Na-doveze jih je v Celju vodil Zoran Cirkvenčič. Brez trenerja pa bi kmalu ostali v Celju, saj je bil Borut Jarc najresnejši kandidat za novega tre-neqa Maribora. Tako se je Biostart Publikum v nekaj krogih skupaj z SCT Olimpijo prebil iz ozadja na sam vrh. Mura se je maščevala HITU Gorici za poraz v prejšnjem krogu in se znova vrnila na vodilno mesto v prvenstvu. Tokrat so morali igrati v Maribora, saj so zaradi vandalskega obnašanja svojih navijačev dobili prepoved igranja ene tekme na domačem igrišču. Brez zadetkov sta se razšla Mag Korotan in Maribor Branik, medvedjo uslugo pa je svojemu moštvu napravil Ante Simundža, ki je namesto zadetka, ki ga je dosegel z roko, dobil rdeči karton, medtem ko sta Primorje in Rudar Velenje dosegla vsak po en zadetek. Izidi 10. kroga 1. SNL: MAG Korotan - Maribor Branik 0:0 (0:0), Izola - SCT Olimpija 0:6 (0:3), Primorje - Rudar Velenje 1:1 (0:1), Mura -HIT Gorica 1:0 (0:0), Biostart Publikum - Beltinci 2:0 (1:0). Vrstni red: Mura 19, Biostart Publikum 18, SCT Olimpija, HIT Gorica 17, Rudar Velenje 16, Primorje, MAG Korotan 15, Maribor Branik 10, Beltinci 7, Izola 1. V 2. KOLU 1. AMATERSKE LIGE / NA DERBIJU Vesna zasluženo zmagala v Bazovici Srečanje je bilo živahno in polno prekrškov Sodnik pokazal 6 rumenih in en rdeč karton Zarja - Vesna 1:3 (1:3) STRELCI: Lakoseljac v 10’. Osmanhodžić v 17’, Zocco v 18’ in Soavi v 10’ (11-metrovka) ZARJA: R. Cocevari, ^rgič (od 64’ Jurincich), Fe ringa (od 46’ Dussoni), Štrukelj, Kalc, Dahdri, Sabini, Sclaunich, Rava-^co> Altarac, Osmanhodžić VESNA: Carli, Kri-acjak, N. Sedmak, Ricci lod 55’ Mantovani), Soa-A Leonardi, Lakoseljac, Zerial (od 27’ Grassi), Zocco, Scala, P. Sedmak lod 65’ Cossutta) IZKLJUČEN: Altarac v 86’ Tudi tokrat so Križani Prekrižali račune Bazov-oem in zasluženo zmaga- Srečanje je bilo zani-mjvo in živahno. Igralci oiso štedili z modni. Večkrat je prišlo tudi do grobih prekrškov, zaradi Cesar je sodnik pokazal Lar šest rumenih karto-no.v in enega rdečega. Domačini so se v obram-oi večkrat znašli v težavah in so zato zagrešili vec grobih napak, kar so Križani izkoristili in tako poleg treh zadetkov zapravili tudi vrsto drugih Priložnosti. V napadu pa je bil za zarjane najbolj aktiven Osmanhodžic, *rad katerim so branilci Vesne zakrivili vec Prekrškov, drugače bi napadalec Zarje prav gotovo dosegel Se kak zade-lak. Sedaj pa preidimo h kroniki srečanja. V uvodnih minutah sta obe ekipi zgrešili po eno priložnost, v deseti minuti pa je padel prvi zadetek: Vesna je izvedla Prosti strel na levem kri-m, žoga je prišla v kazen- ski prostor do Lakoselja-ca, ki jo je sam pred vrati z glavo preusmeril v mrežo. Zadetek je nekoliko potrl domačine, vendar je pet minut kasneje Ravalico po podaji Grgiča poskusil srečo z glavo, a žoga je končala mimo vrat. Sledila je lepa priložnost za Vesno, vendar je Osmanhodžic takoj zatem v protinapadu izkoristil napako Vesninih branilcev in z diagonalnim strelom izenačil. Neodločen izid pa je trajal le minuto: Zocco je namreč s kakih 25 metrov natančno streljal in Cocevari je moral že drugič po žogo v lastno mrežo. Zarjani so skušali ponovno izenačiti, vendar sta bila Ravalico in Osmanhodžic netočna. Minuto pred odmorom pa so gostje izvedli protinapad: Peter Sedmak se je znašel sam pred vratarjem Cocevarijem, prišlo je do kontakta med igralcema in napadalec Vesne se je znašel na tleh. Sodnik je takoj pokazal na belo točko in Soavi je brez težav realiziral. V drugem polčasu so se domačini podali v napad, vendar brez pravih idej in tako so Križani lahko izkoristili napake in izvedli hitre protinapade, predvsem s Scalo, ki je zapravil kar tri ugodne priložnosti. Štiri minute pred koncem je zaradi dvojnega opomina moral v slačilnico Altarac, ki je bil sicer skozi vse srečanje preveč ner- Edvin Bevk Štrukelj in Zocco na včerajšnjem derbiju (Foto Kroma) H 1 ■ AMATERSKA LIGA / 2 KOLO Premoč v prvem polčasu prinesla Prosečanom delitev točk Buiese - Primorje 1:1 (0:1) STRELEC za Primorje: Pescatori v 14’ PRIMORJE: Babich, Emili (v 63’ Savarin), Guštin, Leghissa, Škabar, Auber, Stoka (v 75’ Fratepietro), Sardoč, Zucchi, Crevatin, Pescatori V prvem polčasu je Primorje bilo v premoti in si je tudi ustvarilo dve lepi priložnosti. V eni od teh, in sicer v 14. minuti, je tudi povedlo: približno 20 metrov od vrat so naredili prekršek nad Auberjem, prosti strel je izvedel Pescatori, ki je z zelo močnim udarcem premagal domačega vratarja. V 20. minuti je Sardoč izpeljal učinkovito osebno akcijo, preigral nekaj branilcev in se sam predstavil pred vratarjem, vendar je pred zaključnim strelom prišlo do nesporazuma s Pescatorijem (dejansko sta se ovirala) in žoga je končala mimo vrat. Prosecani so sicer do konca polčasa obdržali pobudo, vendar se izid ni spremenil. V obrambi pa Primorje ni imelo veliko dela V drugem polčasu je pobuda prešla v roke domače postave, ki je že na začetku nekajkrat ogrozila Babicha. Trud Bui eseja je bil poplačan v 66. minuti, ko se je po podaji z desnega krila v kazenskem prostoru ustvarila gneča, v kateri se je najbolje znašel domači napadalec, ki je z natančnim strelom spravil Babicha na kolena. Primorje je zatem sicer prišlo do gola, ki pa ga je sodnik zaradi off-sidea razveljavil, a v 86. minuti je Pescatori po podaji Auberja za las zamudil priložnost (S.M.) PO DERBIJU V BAZOVICI Za oba kapetana je končni izid pravilen Po srečanju smo za kratek komentar vprašali kapetana obeh ekip: Paolo Soavi (Vesna) : »Mislim, da smo si zmago zaslužili predvsem zaradi odlične igre v prvem polčasu. V drugem delu smo bili agresivni in zapravili tudi nekaj priložnosti v protinapadu. Vsi smo igrali zares s srcem, tudi zato, ker smo hoteli popraviti slab vtis iz prejšnjega kola, ko smo doma izgubili. Pohvalil bi vso ekipo. Pri Zarji pa me je presenetil Osmanhodžic, ki je po mojem mnenju eden izmed najmočnejših nasprotnikov, ki se jih do sedaj srečal.« , Robert Kalc (Zarja) : »Kot vedno smo proti Vesni igrali slabo in si zaslužili poraz. Mislim, da gre glavni vzrok iskati na sredini terena, kjer je vezna vrsta prepustila preveč žog nasprotnikom, ki so tako brez težav izvajali napade. Pohvalil bi celotno ekipo Vesne, ki se je izkazala kot homogen kolektiv. Pri nas pa so vsi igrali pod lastnimi sposobnostmi.« (E.B.) 2. AMATERSKA LIGA / 1 KOLO Primorec začel s polomom Proti solidni Medei so štirje prejeti zadetki povsem zasluženi Primorec - Medea 0:4 (0:0) PRIMOREC: Negrini, Bolci, Gargiuolo, Polli-cardi, Savino (v 60’ Pre-donzan), Srebrnich, Granieri (v 63’ Corona), Peres, Benet, Naperotti (v 73’ Frasson), Apuzzo. Slabšega začetka si pri Primorcu res niso mogli zamisliti. Po lanski sezoni, ko so Tre-benci za obstanek trepetali vse do zadnjega dodatnega srečanja, je letos ekipa (okrepljena?) startala na mirnejšo plovbo. Toda že sam izid jasno kaže, da bo tudi letos trpljenje na dnevnem redu. Velja vsekakor poudariti, da se je Medea izkazala za izredno solidno ekipo in sodec po tem, kar je včeraj pokazala v Trebčah, bo med protagonisti prvenstva. Furlani so v prvem polčasu stalno imeli pobudo in nekaj priložnosti, vendar se je Primorec tekmecem še uspel kolikor toliko upirati. V drugem polčasu pa polom: Medea se je z domačini poigravala kot mačka z mišjo in štirje zadetki so povsem zasluženi. Goli so sad učinkovitih akcij Medee in nekaterih nedopustnih napak PrimorCeve obrambe. Ce k temu dodamo, da sta bila kmalu izključena Pollicardi in Benet (oba zaradi dvojnega opomina), je slika popolna. Novi trener Primorca Giorgio Stulle je po srečanju dejal: »Ob tako visokem porazu je jasno, da je vse delovalo zelo slabo, oziroma sploh ni delovalo. Tako slabega "krsta” res Se nisem doživel. Ker pa slabse ne more iti, upam, da si bomo kmalu opomogli.« Ce bi bilo tako preprosto... V UVODNEM KOLU 3. AMATERSKE LIGE Brez lepe igre na derbiju v Dolini Krašovci niso izpolnili pričakovanj Breg ni izkoristil priložnosti - Gajevcem se srečanje ni izteklo po načrtu Posnetek iz včerajšnjega derbija Breg-Kras (Foto Kroma) Dolina - Kras 1:2 (0:1) STRELCI: Rebetz v 32’, Magania v 54’ in Chies v 88’ DOLINA: D’Agnolo, Bot-Ieri (od 64’ Marussi), Zobec, Pecar, Babudri, Kozina, Magania, Scibilia, Vale, Udovicich (od 67’ Strajn), Tamaro KRAS: Rebez, Berljavac, Al. Majcen, Fadda, Norbe-do (od 77’ Vodopivec), Suc, Lacalamita (od 20’ Rebetz), An. Majcen, Macor (od 67’ Martino), Chies IZKLJUČENI: Kozina, Rebetz in An. Majcen Ze v prvem kolu tretje amaterske lige je bil na vrsti derbi in kmalu bi prišlo tudi do presenečenja, saj so krasovci dosegli zmagoviti zadetek le 2 minuti pred koncem. Oboji niso prikazali lepe igre. Nekaj vec je bilo pričakovati on Krasa, ki Starta na napredovanje, vendars so igralci trenerja Macorja pri zaključevanju akcij imeli velike težave. Na drugi strani pa so Do-linCani kot običajno preveC greših, bodisi v obrambi kot v napadu, kjer manjka soliden strelec. Prvi so povedli gostje s Čudovitim strelom Rebetza s kakih 25 metrov. Domačini so izenačili na začetku drugega polčasa z Maganio (po podaji Tamara). Odločilni zadetek je padel 2 minuti pred koncem, ko je Chies uspešno izve-delk prosti strel. Zal je nato prišlo do skoraj fizičnega obračunavanja med igralci, ki so se s težavo pomirili. Sodnik je kar trem (dvema krasovcema in enemu do-linCanemu) pokazal rdeči karton. (E.B.) Vermegliano - Breg 0:0 BREG: Cecchini, Maiora-no, Paoletti, Laurica, Vuk, Olenik (od 46’ Sancin), Sir-celli, Buzzi, Martincich (od 65’ Giraldi), Naldi, Paoli IZKLJUČEN: Giraldi v 84’ Izenačeno srečanje med ekipama, ki bosta nedvomno med glavnimi protagonisti v letošnjem prvenstvu, se je zaključilo s pravično delitvijo točk. Vsaki ekipi je pripadel po en polčas, Brežani so bili boljši v prvem, domačini pa v drugem. Domačini so zgrešili dve lepi priložnosti (obakrat je žoga šla mimo vrat), a Brežani so ustvarili kar 4 odlične priložnosti: najprej je Martincich poslal žogo mimo vrat, nakar je Vuk sam pred vratarjem streljal prav na nasprotnikovo Številko ena, Naldi pa se je kar dvakrat znašel v ugodnem položaju, vendar izida ni spremenil. Gaja - Junior Aurisina Ofl GAJA: Vitrani, Leban, Parovel, Veglia, Kalc Mi-chele, Kosir, RenCelj (v 60’ Kirchmeyer), Musolino, Vrše (v 46’ Smilovich), Crajevich (v 46’ Gombač), Subelli. Krstni nastop Gaje (tekma je bila v Repnu, ker SZ Gaja obnavlja svoje igrišče) ni prinesel zaželjenib treh točk, na katere so naSi startali, saj merijo na visoko uvrstitev in celo napredovanje. Trener Privileggi je na razpolago imel kar dvajset igralcev. V prvem delu se je igra odvijala izmenično na obeh poljih. Nekaj več je pokazala Gaja, ki pa ni znala izkoristiti ugodne priložnosti za gol (najprej s Subellijem v 10. minuti, zatem z Vršetom v 35. minuti, ko je sam pred vrati streljal visoko). Gostje bi lahko v protinapadu celo povedli, vendar je bil strel Vengusta (po osmih sezonah je lani zapustil Gaj o) netočen. V drugem polčasu je imela Gaja Se vec priložnosti. Trener Privileggi je opravil tri zamenjave, kar se je predvsem na sredini zelo poznalo. Razpoloženi a osamljeni Smilovich je dvakrat lepo streljal, vendar je bil vratar obakrat na mestu. Vezna vrsta je v drugem delu postala še nevarnejša, najprodornejši je bil RenCelj, ki je s kakih tridesetih metrov najprej zadel vratnico in zatem še prečko. V zadnji minuti bi lahko gajevci slavili zmago, toda strel kapetana Subellija je gostujoči vratar dobro ubranil. (Kalc) Mladost izvrstno pričela: zmaga in igra Mladost - Terzo 1:0 (0:0) STRELEC: P. Gergolet v 80’ MLADOST: Tre-visan, Zin, Zimolo, Monticolo, Bres-san, Fontana, M. Argentin, Pellica-ni, Sitta, D. Gergolet (od 70’ Kobal), P. Gergolet Doberdobci so na najboljši način pričeli novo prvenstvo, ob zmagi so tudi predvajali zadovoljiv nogomet. Igralci Mladosti so v prvem polčasu imeli dve ugodni priložnosti (Sitta in Argentin), vendar je bil v obeh primerih nasprotnikov vratar na mestu. V drugem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini terena. V 60. minuti je sodnik izključil gostujočega branilca, in sicer zaradi namernega prekrška nad Petrom Gergo-letom, ki je kmalu zatem zadel prečko. Zmagoviti zadetek je padel 10 minut pred koncem: gostujoči vratar je slabo ubranil udarec Pellicanija, kar je Peter Gergolet izkoristil in usnje preusmeril v mrežo. Pet minut kasneje je sodnik razveljavil zadetek gostov: žoga je namreč končala v mrežo neposredno iz prostega strela, toda sodnik je dosodil indirektni strel. KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA V Kolumbiji končana polovica prvenstva Konec preizkušenj na velodromu, tekmovalci se bodo zdaj potegovali za odličja v cestni vožnji - Martinello zlat V Vareseju je bil tržaški lllycaffe v povsem podrejenem položaju Petruška 26, Shorter 6 - Čast rešil Guerra BOGOTA - Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Kolumbiji se je s petim dnevom tekmovanj končal spored na velodromu, tekmovalci, med katerimi bodo tudi Slovenci, pa se bodo za odličja merili v cestni vožnji. Podelili so Se zadnje tri komplete medalj. Italijan Silvio Martinello je zmagal na 40 kilometrov v točkovni vožnji, v Sprintu na 200 metrov je slavil Avstralec Darryn Hill, na 3000 metrov v posamični zasledovalni vožnji pa je Američanka Rebecca Twigg (na sliki AP) s Časom 3:36, 081 postavila nov svetovni rekord. Američanka je v finalu popravila rekord Francozinje Marion Clignet, ki ga je le dan prej dosegla v kvalifikacijah. Tvvinggova, ki je v finalu premagala Italijanko Antonello Bellutti (3:46, 611), si je s tem vnovič priborila rekordno znamko, ki jo je prej držala v rokah od leta 1993. Bron je osvojila Norvežanka May Britt Vaaland, na nehvaležnem četrtem mestu pa je bila Chgnetova. Na SP so bili doseženi Štirje svetovni rekordi. Poleg obeh že omenjenih je na kilometer zmagal Avstralec Shane Kel-ly, na 500 metrov pa Francozinja Felicia Ballagner.Pri moških je v točkovni vožnji na 40 kilometrov slavil Italijan Silvio Martinello (38 točk), drugi je bil Litvanec Remigius Lupeikis (16), tretji pa Kazahstanec Sergej Laure-nenko (16). V Sprintu je zmagal Avstralec Darryn Hill (Avs), kijev finalu ugnal Kanadčana Curtissa Hametta z 2:1 v dvobojih, v nastopu za 3. mesto pa je bil Francoz Frederic Magne boljši od drugega Avstralca Garyja Nehvanda z 2:0. Izidi:- moški, točkovna vožnja na 40 kilometrov:!. Silvio Martinello (Ita) 38 točk, 2. Remigius Lupeikis(Lit) 16, 3. Sergej Laurenenko (Kaz) 16, 4. Bruno Risi(Svi) 16, 5. Glen McLeay (NZ1) 11, 6. Vasilij JakovlevfUkr) 6...- Sprint, 200 m: finale za 1. mesto: Darryn Hill (Avs) - Curtiss Harnett(Kan) 2:1 (10, 523 sek/10, 523 - 10, 540) - za 3. mesto: Frederic Magne (Fra) -Gary Neiwand(Avs) 2:0 (10, 930/11, 437) 5. Jens Fiedler (Nem), 6. MartyNothstein (ZDA), 7. Michael Hiibner (Nem), 8. Jose Manuel Moreno (Spa)....- ženske, 3 000 m zasledovalna vožnja: - finale za 1. mesto: Rebecca Twigg (ZDA) 3:36, 081 (svetovni rekord) - Antonella Bellutti (Ita) 3:46, 611 3. May-Britt Vaaland (Nor) 3:37, 437, 4. Marion Clignet(Fra) 3:38, 420, 5. Vvonne McGregor (VBr) 3:45, 164, 6. Catherine Maršal (Fra) 3:45, 649. Cagiva - Dlvcaffi 103:81 (57:43) CAGIVA: Pozzecco 20, Biganzoli 3, Morena 8, Ve-scovi 12, Panichi, Petruška 26, Meneghin 13, Edvvards 21, Cazzaniga, Ravaglia. ILLVCAFFE’: Calbini 16, Gironi, Tonut 16, Guerra 23, Zambon, Zam-berlan 13, Pol Bodetto 7, Shorter 6, Piazza. Sodnika: Teofili iz Rima in Tola iz Viterba. Prosti meti: Cagiva 15:20; Illy 11:13. PON: Meneghin (32), Guerra (35). Tri točke: Cagiva 6:22 (Pozzecco 1:3, Biganzoli 0:2, Vescovi 0:3, Meneghin 0:3, Panichi 0:1, Morena 2:3, Edvvards 3:7); Hly 4:17 (Calbini 1:4, Tonut 0:3, Guerra 3:6, Zamberlan 0:1, Piazza 0:2, Shorter 0:1). VARESE - Cagiva je KOŠARKA / SLOVENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Smelt Olimpija že drugič izgubila Branilce državnega naslova so tokrat premagali ambiciozni Idrijčani LJUBLJANA - Poraz Smelta Olimpije v Idriji, novica, ki že dolgo ne preseneča, je samo Se ena potrditev dejstva, da so pri državnem prvaku zapravi-h priložnost za uspešno sezono že z izborom igralcev pred začetkom tekmovanj. Očitna slepota in strahopetnost tivolskega »strokovnega« štaba najbolj bode v oCi ob izvrstnih predstavah Vladimirja Stepanie, ki so ga pred sezono kot odvečnega odstopili mestnemu tekmecu Litostroju in ga nadomestili z dragimi in kakovostno zelo sumljivimi okrepitvami. Stepania je v tem krogu odločilno prispeval k visoki zmagi svojega moštva nad mariborsko Bava-rio WoUtexom, ki je po uspeSnem nastopu v evropskem pokalu Radivoja Korača na Kodeljevem doživela Uaden tuš. Drugi mariborski hgaS Satex je za zmago prod Iskri Litusu potreboval celo podaljšek Dobre predstave Litije po odhodu obeh Američanov dodatno svarijo pred nakupi manj kakovostnih igralcev iz domovine košarke. S tesno zmago nad domžalskim Heliosom ostaja Kovinotehna Savinjska Polzela še vedno na vrhu lestvice,, v njihovi igri pa se močno pozna odsotnost poškodovanega Klemna Zaletela. Postojnska Republika se vrača praznih rok iz Krškega, velik delež k zmagi domačih je po dolgem času prispeval Mario Kraljevič, ki se je tako uspešno vrnil pod koše. Edino zmago na tujem je v tem krogu zabeležila Rogaška Donat Mg, in sicer v Kranju proti Triglavu, kateremu ni uspelo potrditi domžalskega uspeha. Poročevalci z omenjene tekme pa kot prvega moža v odločilnih trenutkih omenjajo sodnika Miloša Sabljiča. Zaradi kvalifikacijskih tekem reprezentance za evropsko prvenstvo v Špa- niji bo nastopil dvotedenski premor v prvenstvu. Rezultati 5. kroga: Idrija - Smelt Olimpija 84:75 (35:28), Satex - Iskra U-tus 80:76 (68:68, 36:36), Litostroj - BW Maribor 106:83 (46:39), Kovinotehna Savinjska Polzela - Helios Domžale 79:75 (44:35), Interier - Republika 77:74 (38:34), Triglav - Rogaška Donat Mg 93:96 (48:54). Vrstni red: Kovinotehna Savinjska Polzela in Idrija po 9, Smelt Olimpija, Litostroj, Interier, BW Maribor in Rogaška Donat Mg po 8, Satex in Helios Domžale po 7, Iskra Litus in Triglav po 6, Republika 5 točk. Pari prihodnjega kroga (sobota 14. 10.): Iskra Litus - BW Maribor, Helios Domžale - Litostroj, Rogaška Donat Mg - Kovinotehna Savinjska Polzela, Republika - Triglav, Smelt Olimpija - Interier, Satex - Idrija. V. MilunoviC proti Tržačanom brez težav vknjižila Četrti par točk in trdno olirairila prvo mesto na skupnem vrstnem redu. Illycaffe, ki je nastopil brez poškodovanega Američana Cmdupa, je bil že od vsega začetka v podrejenem položaju (17:11 v 5. minuti), kmalu pa je Cagiva povsem poteptala Tržačane, posebej še po zaslugi odlične igre Američana Petruške. V 8. minuti je bil rezultat 28:14, v 14. pa že 48:25. TržaCan Vareseja Pozzecco je odlično metal na koš (9:11, pet podaj), Edvvards pa je gospodoval pod košema (9 skokov). V drugem polčasu je Cagiva v 4. minuti dosegla najvišje vodstvo 76:51, nadaljevanje srečanja pa je bilo Cista formalnost. Petruška je srečanje končal z odličnimi statistikami (10:13 v metih, 6:7 v prostih metih in 14 skokov). Pri Illyju so Čast rešili Guerra (8:14 v metih), Calbini (6:12 in pet podaj) in Tonut (7:14). Povsem je odpovedal American Shorter, ki je v 32. minutah igre metal iz igre 3:12. Športni vodja Baiguera mora resno razmišljati o zamenjavi obeh tujcev. Bo telefonska zveza z ZDA spet vroča? Kapetan Tonut ni bil med najslabšimi (Foto KROMA) NOVICE V odbojkarski AT ligi po napovedih RAVENNA - Na italijanskem odbojkarskem prizorišču ni nic novega, bi lahko rekli po prvih dveh kolih letošnjega prvenstva, na vrhu je s polnim izkupičkom Četverica Daytona, Sisley, Edilcuoghi in Alpitour, ki so jo že pred začetkom uvrščali v najožji krog favoritov. Tokrat je le Sisley nepričakovano izgubil niz s Com Cavijem, ostala trojica pa je brez velikih težav slavila. Pri tem je zlasti Edilcughi v prvem letošnjem domačem nastopu proti Gabeci pokazal res izvrstno igro. IZIDI 2. KOLA: Cariparma - Alpitour Cuneo 0:3 (9:15,11:15, 7:15), Sisley Treviso - Com Cavi Neapelj 3:1 (15:7, 15:7,12:15, 15:6), Daytona Modena - Hatu Bologna 3:0 (15:1, 15:5, 15:11), Edilcuoghi Ravenna - Gabeca Montichiari 3:0 (15:13, 15:12, 15:13), Gallo Gioia del Colle - Wuber Schio 2:3 (12:15,15:11, 15:12, 10:15, 9:15), Lube Macerata -Mta Padova 2:3 (5:15,15:10,12:15,16:14,15:17) VRSTNI RED: Daytona, Alpitour, Sisley in Edilcuoghi 4, Wuber, Mta, Gabeca in Cariparma 2, Gallo, Lube, Com Cavi in Hatu 0 PRIHODNJE KOLO (8. 10): Sisley - Gallo, Alpitour - Mta, Gabeca - Daytona, Com Cavi - Edilcuoghi, Wuber - Lube, Hatu - Cariparma. Gallis končal kariero ATENE - Grški košarkar Nikos Gallis je končal uspešno košarkarsko kariero. Svojo odločitev o prenehanju igranja košarke je pojasnil takole: »Vse v življenju ima svoj začetek, pa tudi konec. Ta je včasih odvisen od nas, včasih pa tudi ne.« Gallis, ki je v zadnjih petnajstih letih prevladoval v grški košarki, je dejal, da je njegova odločitev dokončna. KOŠARKA / PO 4. KOLU V A LIGI Buckler in Cagiva edina še nepremagana Prvenstvo prekinjeno zaradi nastopov reprezentance TRST - Pred dvotedenskim prvenstvenim premorom zaradi obveznosti italijanske državne reprezentance je 4. kolo v košarkarski Al ligi potrdilo, da je bolonjski Buckler tudi letos glavni kandidat za naslov, ob boku pa mu Se vedno stoji Cagiva iz Vareseja, ki je še vedno nepremagana. Cagiva je tokrat brez večjih težav strla odpor skromne tržaške ekipe, Bolonjčani pa so v Sieni po razmeroma trdem boju le uveljavili svojo premoč s koši VVoolridgea (18 točk), medtem ko je Komazec igral precej nervozno in imel že ob koncu prvega dela štiri osebne napake. Včerajšnjim tekmam na rob velja spet spregovoriti o Gregorju Fucki (na sliki), ki zaradi znanih težav s srcem spet ne sme igrati. Danes bodo vodstvu milanskega Stefanela izročili zdravstveno dokumentacijo z izvidi, ki se zdravnike s športnega znanstvenega inštituta v Rimu prisilili, da so Fučld začasno prepovedali igranje. Zato je tudi povsem razumljivo, da selektor Ettore Messina Fučke ne bo poklical v italijansko reprezentanco, ki se bo v nedeljo v Sassariju pomerila s Slovenijo in nato v Fabrianu Se z Madžarsko. IZIDI 4. KOLA: Teamsystem Bologna - Be-netton Treviso 83:75 (44:36), Cagiva Varese -Illy Trst 103:81 (57:43), Scavolini Pesaro -Stefanel Milano 76:77 (39:44), Nuova Tirrena Rim - Mash Verona 73:66 (34:30), Mens Sana Siena - Buckler Bologna 70:75 (35:41), Am- brosiana Milano - Madigan Pistoia 86:89 (46:44), Olitalia Rimini - Viola Reggio Cala-bria 85:77 (52:33) VRSTNI RED: Cagiva in Buckler 8, Team-system in Nuova Tirrena 6, Stefanel, Viola, Benetton, Olitalia in Madigan 4, Scavoljfii, Mens Sana, Mash in Dly 2, Ambrosiana 0. PRIHODNJE KOLO (15.10): Benetton -Buckler, Teamsystem - Cagiva (14/10), Stefanel - Mens Sana, Mash - Viola, Nuova Tirrena - Ambrosiana, Madigan - Olitalia, Illy -Scavolini. A2 liga IZIDI 4. KOLA: Montecatini - Reggiana 74:67 (42:38), Polti Cantii - B.Rimini 71:80 (35:41), Jcoplastic Napoli - A. Costa Imola 65:90 (37:40), II Menestrello Modena - Bre-scialat Gorizia 84:83 (36:37), Turboair Fabria-no - Juve Caserta 71:78 (30:47), Floor Padova - Auriga Trapani 108:71 (51:43), Reyer Vene-zia - Banco di Sardegna Sassari 93:82 (49:38) VRSTNI RED: Reyer 8, Floor, Rimini in Brescialat 6, A.Costa, Montecatini, Polti, Reggiana, Juve in II Menestrello 4, B.Sardegna, Turboair in Jcoplastic 2, Auriga 0 PRIHODNJE KOLO (15/10): Rimini -Montecatini, Polti - Turboair, Juve -Floor, Banco di Sardegna - Jcoplastic, Brescialat - Reyer, Auriga - II Menestrello, A.Costa - Reggiana. AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA EVROPE Schumacher z zmago že svetovni prvak Alesija je prehitel štiri kroge pred ciljem, Hill odstopil NURBURG - Michael Schumacher je z zmago na dirki formule 1 za VN Evrope praktično že postal svetovni prvak za letošnje leto, saj ima tri dirke pred koncem prvenstva že 27 točk prednosti pred Damonom Hillom, ki je na včerajšnji dirki odstopil. Dirko na Niirburgrin-gu lahko mirno proglasimo za najbolj napeto v letošnji sezoni. Zanimivo je bilo, še preden so se prižgale zelene luci. Najhitrejši na treningu David Coulthard je že med vožnjo na Start zletel s proge in moral zato sesti v rezervni avto. Ker je bila proga zaradi dopoldanskega dežja še precej vlažna, so se vsi, razen obeh ferrarijev in mclarnov, odločili za deževne gume. Damonu Hillu, podobno kot na prejšnji dirki v Estorilu, Start ni uspel najbolje, tako da je bil po prvem zavoju poleg Coultharda pred njim še Schumacher in prve pol kroga tudi Eddie Irvine. Trojka Coulthard, Schumacher in Hill je skoraj pol dirke vozila tesno skupaj, vrstni red med njimi pa se ni spremenil niti po prvih postankih v boksih. Prišlo pa je do spremembe v vodstvu, saj je Jean Aleši že po desetih krogih z gladkimi gumami vozil hitreje od vodilnih in si po njihovih postankih privozil 16 sekund prednosti. Z izvrstno vožnjo je nadaljeval tudi potem, ko so že vsi imeli gladke gume. Tako je pred svojim prvim in hkrati edinim postankom imel že 43 Coulthard pred Schumacherjem v prvih krogih včerajšnje dirke (Telefoto AP) sekund prednosti, ki se je po prihodu iz boksov zmanjšala na pet. Drugi je bil v tem trenutku Da-mon Hill, saj sta Coulthard in Schumacher medtem že opravila drugi postanek. Ko je Hill Alesija ujel, se je z njim spustil v nepotreben dvoboj, saj bi namesto tega takrat lahko drugič zapeljal v boks po gorivo in nova kolesa. Namesto tega je Alesija skušal prehiteti, ob tem pa mu je Francoz zapeljal čez prednji stabilizator. Popravilo v boksu je trajalo kar 32 sekund in Hill je bil dokončno izločen iz boja s Schumacherjem, ki je bil dotlej zelo razburljiv, a v mejah dovoljenega. Hill je padel na četrto mesto, ko se je že bližal Coulthardu, ki je pred tem izgubil dvoboj s Schumacherjem, pa je osem krogov pred koncem zapeljal čez rob ceste in obtičal v zaščitnih gumah. Aleši je po svojem postanku začel v primerjavi s Schumacherjem izgubljati več kot dve sekundi na krog in čeprav je Schumacher 15 krogov pred koncem še tretjič zapeljal v boks, je bil Nemec pet krogov pred ciljem spet tik za Francozom in ga v predzadnjem krogu po atraktivnem manevru na sicer nemogočem mestu prehitel. »Ko je Hill odstopil, sem premišljeval, če ne bi bilo bolje varno ostati na drugem mestu, a sem se za napad odločil zaradi številnih navijačev, ki so želeli videti zmago,« je po dirki dejal Schumacher. Izidi - (67 krogov, 305.252 kilometrov): 1. Michael Schumacher (Nem, Benetton) 1.39:59.044 (povprečna hitrost 183.180 km/h), 2. Jean Aleši (Fra, Ferrari) +2.684, 3. David Coulthard (VB, Wil-liams) +35.382, 4. Rubens Barrichello (Bra, Jordan), 5. Johnny Herbert (VB, Benetton), 6. Eddie Irvine (VB, Jordan), 7. Martin Brundle (VB, Ligier), vsi +1 krog, 8. Mika Hakkinen (Fin, McLaren) +2, 9. Pedro Lamy (Por, Minardi), 10. Mika Salo (Fin, Tyr-rell), 11. Luca Badoer (Ita, Minardi), 12. Max Papis (Ita, Footwork) vsi +3, 13. Pedro Diniz (Bra, Forti) +5, 14. Gabriele Tarquini (Ita, Tyr-rell) +6, 15. Jean-Denis Deletraz (Svi, Pacific) +7. Skupno: 1. Schumacher 82, 2. Hill 55, 3. Coulthard 43, 4. Herbert in Aleši 40, 6. Berger 28, 7. Frentzen 15, 8. Hakkinen in Barrichello 11, 10. Blundell 10. Konstruktorji: 1. Benetton 112, 2. VVilliams 92, 3. Ferrari 68, 4. McLaren 21, 5. Sauber in Jordan 18, 7. Ligier 16, 8. Tyrrell 2, 9. Footvrork 1. Naslednja dirka bo 22. oktobra v Aidi na Japonskem za VN Pacifika. (S. D.) ODBOJKA / KONČANO EVROPSKO PRVENSTVO ZA ZENSKE Nizozemska v finalu za 1. mesto povsem nadigrala hrvaško vrsto Bronasto kolajno osvojila Rusija - Italijanke na 6, mestu ARNHEM - Nizozemske odbojkarice so po štirih letih spet stopile na zmagovalni oder evropskega prvenstva. Tokrat na naj višjo stopničko! Pred štirimi leti so v Bariju v finalu klonile pred tedaj še nepremagljivimi Rusinjami, včeraj pa so v domačem Arnhemu v velikem dvoboju za zlato kolajno povsem nadigrale Hrvaško. Odbojkarice selektorja Jeliča so vse do finala naravnost blestele, v najpomembnejšem srečanju prvenstva pa je bil psihični napor zanje očitno prevelik. Potem ko so v kvalifikacijski skupini »tu-lipanke« premagale po petih setih, jim v finalu, razen kot v drugem setu, niso praktično nudile nobenega odpora. Seveda pa za Hrvaško predstavlja velik uspeh tudi srebro. Rusija je z zmago proti Nemčiji v malem finalu delno rešila svojo Čast, v tekmi za 5. mesto so Bolgarke premagale Italijanke, konCno 7. mesto pa je pripadlo Ukrajinkam. V primerjavi z zadnjim prvenstvom leta 1993 v Brnu so iz najboljše Četverice izpadle Čehinje, Italijanke in Ukrajinke. ZA 1. MESTO Nizozemska - Hrvaška 3:0 (15:7,15:13,15:2) NIZOZEMSKA: Fleurke 9+2, Brinkman 7+6, Boersma 1+5, Machovak, Fledderus 3+1, De Jong 3+3, VVeersing, Leferink 10+13, Visserr. HRVAŠKA: OsmokroviC 2+7, Mijić 10+, Kuzmanič 2+8, Jelič 7+13, Cebukina 3+5, Kiri-lova 0+1. ZA 3. MESTO Rusija - Nemčija 3:0 (15:6, 15:2,15:10) RUSIJA: Ogjenko, Morozo-va, Batukina 2+6, Menčova 10+7, Artamonova 17+8, Tkačenko 4+8, Gračeva 1+0, Emelianova. NEMČIJA: Lahme 2+3, Hart, Radfan 2+3, Roli 5+12, Riedel 1+5, Steppin 0+4, Pianka 2+3, VVilke 1+1, Reinink 0+1, Grafe 1+1. ZA 5. MESTO Bolgarija - Italija 3:2 (10:15, 15:9,15:5, 4:15,15:8) BOLGARIJA: Natova 8+9, Zetova 11+16, Todorova 3+2, Marinova 4+2, BetCeva 2+4, Pašova 9+8, Kjoseva 7+6, Nikodimova 4+5, Veličkova, Kostourkova. ITALIJA: Beccaria 9+12, Turrini 3+12, Croato 15+13, Mifkova 3+4, Benelli 2+1, Bra-gaglia 5+11, De Luca 3+4, Zambelli. ZA 7. MESTO Ukrajina - Belorusija 3:0 (16:14,15:10,15:8) KONČNI VRSTNI RED: 1. Nizozemska, 2. Hrvaška, 3. Rusija, 4. Nemčija, 5. Bolgarija, 6. Italija, 7. Ukrajina, 8. Belorusija. T E N N IS / TURNIR V PALERMU Španec Clavet v sicilskem finalu premagal Bunilla Zmagovalec iz Domžal je imel smolo PALERMO - Zmagovalec teniškega turnirja v Palermu (nagradni sklad 300.000 dolarjev) je peti nosilec 27-letni Spanec Francisco Clavet, ki je v finalu premagal letošnjega zmagovalca odprtega prvenstva Slovenije v Domžalah rojaka Jor-dija Burilla s 6:7 (2:7), 6:3 in 7:6 (7:1). Tekma v Palermu je trajala dve uri in 20 minut.Burrillo je imel veliko priložnost v zadnjem setu, ko je vodil 3:0 in 40:0, vendar je potem zapravil vso prednost in s tremi po-nesrečeneimi začetnimi žogami pri tie breaku dokončno zapravil vsako možnost. Clavet, ki je po končani tekmi dejal, da je zelo zadovoljen s svojo igro, sledi v zlati knjigi sicilskega turnirja rojaku Albertu Berasareguiju,' ki je osvojil prejšnjo izvedbo. Letošnji zmagovalec je 37. na svetovni lestvici. Izid - finale: Francisco Clavet (Spa/5) - Jordi Burillo (Spa) 6:7 (2:7), 6:3, 7:6 (7:1). Huberjeva zmagala v Leipzigu brez boja LEIPZIG (dpa) -Nemka Anke Huber je brez boja zmagala na 430.000 ameriških dolarjev vrednem teniškem turnirju WTA v Leipzigu. Nasprotnica Huberjeve v finalu Bolgarka Magdalena Malejeva je zaradi bolezni dvoboj predala. rZVEZNI POKAL / PO 1. KOLU Imsa in Koimpex že jutri spet na igrišču Tržaški Pallavolo presenetljivo premagal videmski VBU Štiri od petih naših odbojkarskih moštev, ki bodo letos igrale v državnih ligah, so že opravila prvi nastop v zveznem pokalu. V ospredju pozornosti je bil derbi na Opčinah med Koimpexom in Imso, ki se je v bistvu končal v obojestransko zadovoljstvo. Goričani so z zmago pač ubranili svojo »drugoligaSko čast«, slogasi pa so potrdili, da bodo lahko tudi letos odigrali v Cl ligi vidno vlogo. Za Imso je bil Se posebej razveseljiv nastop Luče Po-pulinija, za katerega je poškodba, ki ga je od igrišč odtegnila celo sezono, le še bled spomin, zelo dobro pa so se v moštvo vključili tudi nekateri mladinci. Za veliko presenečenje je poskrbel tržaški Pallavolo, ki je po petih setih (tie break 18:16) premagal nič manj kot videmskega BI ligaša VBU, ki pa na igrišče ni uvrstil svojega najboljšega moža -tolkača Di Lenarda. V sredo bo v pokalu debitirala tudi Soča So-bema, ki se bo v Pordenonu pomerila z letos okrepljenim Volley Pordenonom, sicer novincem v B2 ligi. Por-denončani so najeli dva dobra igralca, Stefana Beltrameja (v BI ligi z Bassanom) in Sergia Casarina (prej Sedico in Livorno v A2 ligi). V prvem kolu je Volley Pordenone gladko premagal Cessalto. Med ženskami je dobro štartal Koimpex, ki si je v tekmi 18. skupi- ne privoščil zmago nad ekipo iz višje lige, tržiškim Alloysom. Slo-gasice imajo torej možnost, da se uvrstijo v nadaljnjo fazo. V skupini z njimi je Se tržaški Volley ’93, s katerim se bodo pomerile v sredo. Borovke pa so v prvem nastopu 17. skupine v Cavaliccu doživele tesen poraz proti Ken-nedyju. V tej skupini je izrazit favorit za uvrstitev v naslednjo fazo videmski BI ligaš Camst, ki je v uvodnem srečanju gladko premagal Cordenons, pri katerem bodo v sredo gostovale borovke. IZIDI Moški, 15. skupina: Volley Pordenone -Cessalto 3:0 (15:9, 15:8, 15:13). Prihodnje kolo: Pordenone - Soča Sobe-ma (sreda, 4. 10. ob 20.30 v pordenosnki športni palači). 16. skupina: Pallavolo Trieste - VBU Videm 3:2 (15:3, 5:15, 15:10, 10:15, 18:16), Koimpex - Imsa 1:3. Prihodnje kolo: VBU Videm -Koimpex (jutri ob 20.30 v Vidmu), Imsa - Pallavolo Trieste (jutri ob 20.00 v Standrežu). Zenske, 17. skupina: Camst Videm -Cordenons 3:0 (15:4, 15:11, 15:11), Ken-nedy - Bor Mercantile 3:2. Prihodnje kolo: Cordenons - Bor Mercantile (v sredo ob 20.30 v Cordneonsu), Kennedy - Camst. 18. skupina: Koimpex -Alloys 3:1. Prihodnje kolo: Volley 93 -Koimpex (v sredo ob 20.30 v Trstu, Suvich) DEŽELNI POKAL / KONČAL PRVI DEL KVALIFIKACIJSKE FAZE 0lympia CDR po zmagi proti Natisonii na vrini C skupine Prva zmaga Bora Fortrade - Med ženskami Olympia Čerimpex še v boju za prvo mesto - Izredna izenačenost v skupini sokolovk in valovk MOŠKI Nuova Pallavolo Trieste - Bor For-trade 1:3 (11:15,10:15,15:7,7:15) BOR FORTRADE: Tabemi, Pavlica, Del Turco, Coloni, Bresich, Furlanič, Cella, Gombač, Marega, Ruttar.. Borovci so proti Nuovi Pallavolo po dveh porazih dočakali prvo zmago v deželnem pokalu, vendar tsrečanje je bila predvsem priložnost za trening tekmovalnega značaja pred prvenstvenimi boji. Prva dva seta sta bila izenačena do desetice, ko pa je žoga postala bolj vroča pa so »plavi« uveljavili svojo kakovost, saj nastopa nasprotnik ligo nižje. V tretjem setu so borovci zaigrati manj angažirano, morda pa so svoje storile tudi številne menjave: dejstvo je, da sprejem ni deloval kot švicarska ura, nasprotno. Nuova Pallavolo je z začetnim udarcem zmedla borovce, ki tako niso mogli uspešno graditi igre. V četrtem setu je izenačenje vladalo do izida 7:7, nakar je Bor pritisnil na plin (med drugim trije asi Tabemija) in tekmo zaključil v svojo korist. Zal so kljub zmagi borovci soboto nadaljevali na oddelku prve pomoči na Katinari, kjer je Ruttar po zvinu gležnja dobU prvo pomoč. (Dejan) Ostali izid 3. kola: Club Altura -Prevenire 0:3 (2:15, 7:15, 7:15) Vrstni red: Prevenire 6, Club Altura 4, Bor Fortrade 2, Nuova Pallavolo 0. Prihodnje kolo: Nuova Pallavolo -Prevenire, Bor Fortrade - Club Altura (5.10. ob 21.00). Skupina B Espego - Acli Roncbi 3:1 (15:3,6:15, 15:11,16:14) ESPEGO: Devetak 5+0, Mania 4+2, Soban 3+7, Lutman, Lukež, Mucci 0+0, Petejan 4+3, Gravnar 10+5, A. Brisco 1+0, Cemic 0+0, Braione 3+0, G. Brisco 0+0. Proti okrnjenemu Ronchiju, ki v pokalu nastopa brez več standardnih igralcev, je Espego (brez poškodovanega Plesničarja) dosegel zmago, ki pa ni bila lahka. Prvi set je obetal lahko zmago Espega, ki je povsem nadigral nasprotnika. Trener Marchesini je v drugem setu poslal na igrišče drugačno postavo, ki pa se ni obnesla. Gostje so se opogumili in odtlej je bilo srečanje v bistvu izenačeno, Roncbi pa je bil v končnici nekajkrat tudi v vodstvu, vendar so naposled Goričani le uveljaviti svojo boljšo igro Korting - Torriana 0:3 (12:15,1:15, 6:15) KORTING: Miot 1+2, Pertot 1+3, Veljak 4+8, Sušetršič 1+2, Furlanič 4+10, Cuk 2+2, Furlani, Glavina, Mica-lessi 0+0, Drasič 0+1, Rotossa 1+2. Združena ekipa najboljših mladih igralcev Sloge in Bora je po pričakovanjih klonila pred izkušenejšim moštvom iz višje lige. Zlasti v prvem setu pa jim je nudila močan odpor. Gostje so mogoče na začetku podcenjevali naše fante, ki pa so igrati zares dobro in povedli z 10:4. Tedaj je Torriana reagirala, Kortingu pa je zmanjkalo hladnokrvnosti (trije zgrešeni servisi zapored in nekaj napak) in je set (kljub menjavam) izpustil iz svojih rok. Poraz je očitno prizadel naše fante, ki so biti v drugem setu povsem v podrejeni vlogi, spet pa so se opogumiti v tretjem setu, v katerem pa je po začetni izenačenosti prišla na dan večja izkušenost gostov. Korting je vsekakor tudi na tem nastopu pokazal precejšen napredek v primerjavi z lansko sezono. To pa ne velja za odbojkarsko zvezo, ki na srečanje ni posal glavnega sodnika, druga sodnica Bua pa ni bila kos svoji nalogi. (M.S.) Vrstni red po 3. kolu: Torriana 6, Espego 4, Korting 2, Roncbi 0. Prihodnje kolo: Acli Roncbi - Torriana; Korting - Espego (4.10. ob 20.30 v Repnu) Skupina C 01ympia CDR - Pav Natisoma 3:1 (11:15,15:11,17:16,15:12) OLAMPIA CDR: S. Terpin 6+12, Domi 6+13, J. Terpin 10+9, Gravnar 2+11, Maraž 7+8, A. Terpin 2+2, Pintar 0+0, Seni, Ferfolja. V doslej najtežji tekmi je 01ympia dosegla lepo zmago proti letos okrepljeni šesterki iz San Giovannija al Na-tisone, za katero igrata tudi nekdanja valovca Visintin in Berzacola. Zaradi nenapadalnega servisa in preveč boječe igre je 01ympia izgubila uvodni niz. V drugem nizu je trener Rinaldo Domi zahteval od svojih igralcev, da igrajo hitreje, kar jim je povsem uspelo, pri čemer je bil še posebej razpoložen po-dajač Andrej Terpin. Z dobrimi napadi na centru (zlasti zelo učinkovitega Damjana Domija) so zmedli nasprotnikov blok in ga nato lažje prebijati tudi s krilnih pozicij. Srečanje je bilo vsekakor zelo izenačeno in tudi dopadljivo, saj so odlični gostje izkoristiti vsako pavzo v igri 01ympie, ki pa je na koncu vseeno prevladala. Trener Domi je bil še posebej zadovoljen zaradi požrtvovalnosti in nesebičnosti igralcev, ki so zaigrati zelo homogeno. Ostali izidi 3. kola: VBU Videm -Pradamano 3:0 (15:2,15:10,16:14) Vrstni red: 01ympia CDR 6, Pav Natisoma 4, VBU Videm 2, Pradamano 0. ZENSKE Skupina A Sloga - Virtus 1:3 (7:15, 7:15,15:13, 4:15) SLOGA: Babudri, Ban, Blažina, Furlan, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Mauro, Mijot, Molassi, Sosič. Slogašice so v soboto drugič zapored izgubtie, tokrat proti Virtusu, ki razpolaga s starejšo in izkušenejšo še-sterko, ki je benutno resnično boljša od naše. Sloga sicer ni pokazala vsega kar zna, saj ji v tej fazi priprav še marsikaj ne gre od rok. To pa nikogar ne zaskr-blja, saj je start prvenstva D lige še precej daleč, prav tekmovanja za deželni pokal pa so idealna priložnost za uigravanje ekipe. Na igrišče so stopile vse igralke, prvič pa je za ekipo zaigrala Jana Mijot, ki se tako po enoletnem odmora vrača v odbojkarsko areno. (Inka) Ostali izid 3. kola: Sgt - Altura 3:0. Vrstni red: Virtus 6, Sgt 4, Sloga 2, Altura 0. Prihodnje kolo: 01ympia - Pradamano (5.10. ob 20.30), Pav Natisonia -VBU Videm. Skupina B Sokol - Volley dub 3:2 (15:6,16:17, 8:15,15:7,15:11) SOKOL: L. in T. Masten, Vidah, Visintin, Marucelli, Lupine, Kosmina, Semec, Skerk, Ban, Švara. Izenačeno srečanje bi se lahko končalo s 3:0 za Sokol, a tudi z zmago Tržičank. Sokolovke so v drugem setu že vodile s 14:11, vendar niso znale izkoristiti zaključnih žog in gostje so stanje izenačile ter bile potem dolgo v premoči. V četrtem setu so že vodile s 6:2, vendar so sokolovke ohranile mirno kri in s serijo uspešnih servisov obrnile rezultat sebi v korist. Volley club je solidna ekipa, ki pa v napadu ni kdove kako prodoma. Sokolovke so v ključnih trenutkih naredile manj napak, v napadu pa je bila Skerkova za nasprotnice nerešljiva uganka. Vrstni red po 3. kolu: Sokol, Val in Volley club 2. Prihodnje kolo: Val - Sokol (5.10. ob 20.30). Skupina C Farra - 01ympia Cerimpex 1:3 (9:15, 15:8,15:17,9:15) OLVMPIA CERMPEK: M. Cemic 8+7, Bulfoni 1+1, Braini 0+0, H. Corsi 6+5, Zotti 7+10, V. Cemic 2+3, Brisco 2+2, Nardin 0+0, K. Corsi 0+0, Princi 8+7. Tekma je bila na povprečni ravni, saj sta ekipi samo na trenutke predvajati dobro odbojko. Treba je vsekakor reči, da je 01ympia v vsakem sebi igrala z drugačno postavo. Precej kritično je bilo za 01ympio v 3. setu, v katerem je Farra že vodila s 14:12, vedar so se naše igralke vendarle zbrale in set osvojile, v četrtem pa jim je šlo lažje od rok. V četrtek čaka Goričanke odločilen nastop za prvo mesto s Torriano, žal pa se bo 01ympia v Gradišče odpravila v okrnjeni postavi. Ostali izid 3. kola: Torriana - Mora-rese 3:0 (15:5,15:10,15:11) Vrstni red: Torriana 6, 01ympia Ce-rimpex 4, Farra 2, Morarese 0. Prihodnje kolo: Torriana - OIympia (10.5. ob 20.30 v Gradišču), Morarese -Farra. Koimpexu pokal Primavera Rezultati moškega pokala Primavera, ki je bil včeraj v tržaški telovadnici Monte Cengio, v priredbi društva Prevenire. Polfinale: Imsa -Prevenire 3:2 (5:15, 15:12, 7:15, 15:7, 17:15), Koimpex - Rovinj 3:2 (16:14,12:15,13:15,15:7,18:16), za 3. mesto: Prevenire - Rovinj 3:1, za 1. mesto: Koimpex - Imsa 3:1 (15:11,15:13, 8:15,15:4) LJUBLJANA / TRETJI MEDNARODNI TURNIR JULCI '95 V PRIREDBI OD KRIM Borovke v finalu ugnale koprski Cimos Ukrajinke Gorbačove LJUBLJANA - V soboto je bil že tretji turnir Julči 95 v odbojki za ženske z udeležbo šestih ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Prvič je imel turnir mednarodni značaj, saj so na turnirju sodelovale tudi mlade odbojkarice iz dveh zamejskih klubov - Bor iz Trsta in Val iz Gorice. Presenetljivo, vendar povsem zasluženo je zmaga odšla v Italijo, saj so mlade odbojkarice Odbojkarskega društva Bor z veliko borbenostjo v treh nizih ugnale starejše in bolj izkušene tekmice iz Kopra. Prvi niz je pripadel Koprčankam, predvsem zaradi večjih izkušenj ter dobre igre Ukrajinke Gorbačove. V drugem nizu so mlade Tržačanke z veliko borbenostjo presenetile Koprčanke in predvsem po zaslugi podajalke Grudnove dobile niz s 15:7. V tretjem odločilnem nizu so poskušale Koprčanke znova prek Gorbačove narediti odločilno prednost, vendar Ukrajinki ni šlo tako dobro kot v prvem nizu. Zmagovalca smo tako po ogorčenem boju dobili šele v podaljšku, čeprav so imele igralke Ci- mosa že zaključno žogo, vendar so znova dovolile igralkam Bora, da se vrnejo v igro in tudi zmagajo s 16:14. Tretje mesto je v »domačem« obračunu pripadlo odbojkaricam SVS Reebok Krima, ki so prav tako v treh nizih premagale SOU Fitness Panter, čeprav ne bi bilo nezasluženo, če bi se zgodilo obratno, saj so igralke SOU Fitness Panter tudi že imele zaključno žogo. Srečanje je bilo zelo podobno finalni tekmi, saj se je odločilni niz prav tako končal v podaljšku (16:14). Za manjši škandal so poskrbele odbojkarice LIK TILIE, saj se niso pokazale na igrišču v boju za peto mesto in so namesto v dvorano odšle kar domov. To bo sigurno v prihodnje vplivalo na organizatorje, da ne pokličejo več na turnir odbojkaric iz Kočevja, čeprav so do sedaj prav le-te sodelovale na vseh dosedanjih turnirjih. V dopoldanskih predtekmovalnih bojih so bile v skupini A: LIK TILIA (Kočevje), Bor (Trst) in Studentski odbojkarski klub SOU Fitness Pan- ter (Ljubljana), v skupini B pa SVS Reebok Krim (Ljubljana), Cimos Koper in Val (Gorica). 2e v predtekmovanju so igralke Bora presenetile vse in brez izgubljenega niza gladko osvojile prvo mesto v skupini A. V skupini B pa je imel Cimos predvsem v srečanju s SVS Reebok Krimom velike težave, saj je Krim osvojil prvi niz, za kaj več pa jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo moči. V tej skupini je igrala tudi še-sterka Vala, ki se je kljub okrnjeni postavi dobro upirala precej bolj izkušenima nasprotnikoma, popoldne pa so, ko so igralke Kočevja nepričakovano odšle domov in je tako odpadlo srečanje za 5. mesto, v prijateljskem srečanju Jerončičeve varovanke celo premagale ekipo SOU z 2:1 (14:16, 15:13, 15:11) Rezultati - skupina A: SOU Fitness Panter - LIK TILIA 2:0 (16:14, 15:13); LIK TILIA - Bor 0:2 (1:15, 8:15); Bor - SOU Fitness Panter 2:0 (15:9, 15:5) Skupina B: Cimos Koper - SVS Reebok Krim 2:1 (9:15, 15:10, 15:13); SVS Reebok Krim - Val 2:0 (15:2, 15:8), Val - Cimos Koper 0:2 (7:15, 8:15). Tekme za razvrstitev - za peto mesto: Val - LIK TILIA 2:0 b. b. Za tretje mesto: SVS Reebok Krim - SOU Fitness Panter 2:1 (15:13, 7:15, 16:14). Za prvo mesto: Cimos Koper - Bor 1:2 (15:12, 7:15, 14:16). Postave BOR: Gruden, Benevol, Gregori, Flego, Faimann, Cok, Zadnik, Pitacco. VAL: Braini, Blasizza, Zavadlav, Černič, Miklus, Mo. in Mi. Toma-sin, Uršič. CIMOS KOPER: Dobrinja, Krmac, Obid, Legac, Novarlič, Gorbačova, Marin, Petavs. Vladimir Milunovič ŠPORT v#.. . • Ponedeljek, 2. oktobra 1995 KOŠARKA / PO 2. KOLU V B LIGI Robur Varese spet zmagal, Jadran TKB v zlati sredini Vremčevl nasveti so tokrat zalegli (Foto Kroma) 2e drugo kolo je pokazalo, da Jadranovega poraza v Vareseju proti Roburju ne gre preveč dramatizirati. Ekipa iz Vareseja je namreč po dveh odigranih tek-mali na vrhu lestvice z dvema prepričljivima zmagama, s cimer samo potrjuje napovedi, da res sodi v najozji krog favoritov za napredovanje. Sinoči je Robur v Bergamu brez velikih težav z 22 točkami razlike premagčd domačo Orobico. S polnim izkupičkom sta tudi Biella in Oderzo, v sredini pa je skupina Šestih ekip, ki so doslej osvojile po eno zmago. Jadranovcem se že v naslednjem kolu ponuja priložnost za novo zmago, saj bo v Trst prišla druga ekipa iz Bergama Scame, ki je v prvem kolu izgubila prav s sobotnim Jadranovim nasprotnikom Collegnom. IZIDI 2. KOLA SS Giovanni - Biella 66:79 Oderzo - Cassano 8(1:60 Cividale - Riva del Garda 80:93 Orobica Bg - Robur Varese 60:82 Jadran TKB - Collegno 83:74 Scame Bg - Monza 79:58 VRSTNI RED: Robur Varese, Biella in Oderzo 4, Jadran Tkb, Orobica Bg, Scame Bg, Riva del Garda, Collegno in Monza 2. Cividale, Cassano, SS Giovanni 0. PRIHODNJE KOLO (7., 8. 10.95): Robur Varese -Monza, Cassano - Cividale, Oderzo - SS Giovanni, Riva del Garda - Biella, Collegno - Orobica Bg, Jadran Tkb - Scame Bg (v sob. ob 20.30) KOŠARKA / MEMORIAL MILANA STARCA h Prvi turnir osvojila peterka Poma Spomin na mladega Kontovelovega igralca počastil tudi zbor Vasilij Mirk S kratkim, a toplim in občutenim nastopom moškega pevskega zbora Vasilij Mirk se je zaključil članski turnir v priredbi Kontovela v spomin na mladega košarkarja Milana Starca, ki je nenadoma umrl pred enim letom. V prvi polfinalni tekmi je Cicibona spet premagala Kontovel. Kontovelci so tudi tokrat nastopili "težko" okrnjeni (brez Civardija in Iva Emilija), tako da so celotno breme nosili Danjel Gulič, Borut Pertot in Stefan Turk, kar pa je bilo proti ekipni igri Cicibone premalo, predvsem v drugem polčasu, ko je v igro stopil Persi, Tomšič pa je bil natančen v napadu in Cicibona si je tako zagotovila vstop v finale. V drugem polfinalu je Pom povozil do-movce (spet v nepopolni postavi), ki nasprotniku niso bdi enakovredni in so že v 24. minuti zaostajali za celih 33 točk (64:31). Le s kosi Di Cecca je belordecim uspelo obdržati to razliko do konca tekme, a nic veC. V finalu za tretje mesto so domove! zaigrali v se bolj okrnjeni postavi, saj ni bilo Corsija, Di Cecca, Jarca, Podbersiga in Orzana, tako da je dalj Časa igral celo trener Bordin. Kontovelci so brez velikega napora stalno vodili in ob koncu zmagali z razliko 19 točk. Najlepsa tekma turnirja je bil veliki finale. CicibonaSi so se očitno boljšemu in postavnejšemu nasprotniku, ki nastopa v višji kategoriji, povsem enakovredno upirali in po zaslugi odlične obrambe tudi sklenili polčas z vodstvom osmih točk. TržiCanom je Sele v 36. minuti uspelo nadoknaditi zamujeno (60:60), o zmagovalcu pa je odločila trojka odličnega Giacuz-za 25 sekund pred iztekom srečanja pri izidu 67:66 za Pom. Prav Giacuzzo je bil, ob Brainiju, najzaslužnejši za uspeh Vatovčeve ekipe (brez Pauline), trener Luka Furlan pa je bil z igro svojih fantov vsekakor zelo zadovoljen, predvsem zaradi borbenosti in skupinske igre v napadu. POLFINALNI TEKMI Cicibona - Kontovel 76:69 (37:35) CICIBONA: D.Kovacic 3 (3:4), Persi 8 (4:5), Filipčič 8 (4:5), Jogan 8 (2:2), Pieri 4, A.Zuppin 6, Battilana 8, Possega 7 (3:4), S.Zuppin 2, Tomšič 13 (1:1), P.Furlan 6 (2:3), Križmancic 5 (1:2); trener L.Furlan. PM 20:26. SON: 25. KONTOVEL: B.Pertot 11 (2:2), Kralj 3 (0:2), Culic 31 (9:20), Turk 13 (1:2), Starec 7 (3:4), M.Emili 2, Stoka, D.Daneu nv. Černe 2, A.Daneu, Godnič; trener C. Starc. PM 15:30. SON: 22. 3T: Kralj 1, B.Pertot 1. Sodnika: Giust in Sannino (Ts). Dom Agorest - Pom Tržič 64:94 (25:46) DOM: Podbersig 7 (1:2), Corsi 9, Bodi-roza, Di Cecco 30 (3:6), Kocjancig 4, Primožič, Dornik (0:2), Jarc 14 (4:4); trener Bordin. PM: 8:14. SON: 24. 3T: Corsi 3, Di Cecco 3. POM: Leghissa 12 (4:5), Biasi, lurisse-vich 2 (2:2), Giacuzzo 14 (2:2), Miniussi 19 (3:6), Gon 10 (6:6), M.Pertot 11 (1:5), Braini 21, Palombi 7 (1:3); trener Vatovec. PM 19:29. SON: 17. 3T: Braini 3, Giacuzzo 2. Sodnika: Bemobich in Boucher (Ts) FINALE ZA 3.MESTO Kontovel - Dom Agorest 68:49 (33:25) KONTOVEL: Kralj 4 (1:2), Culic 10 (2:4), I.Emili 11 (1:1), Starec 6 (1:2), M.Emili 2 (0:2), Stoka 2, D.Daneu, Civardi 18 (4:7), A.Daneu 11 (1:5), Godnič 2 (0:2); trener C.Starc. PM 10:25. SON: 20. 3T: Kralj 1, Starec 1. DOM: Franco 15 (6:10), Bodiroža 5, Kocjancig 10, Primožič 9 (1:1), Bordin, Dornik, Ambrosi 10 (2:3), Covi (0:2); trener Bordin. PM 9:16. SON: 19. 3T: Franco 1, Bodi-roža 1. Sodnika: Bemobich in Boucher (Ts) FINALE ZA l.MESTO Pom Tržič - Cicibona 71:68 (26:34) POM: Leghissa 6 (2:6), Biasi nv, luris-sevich, Giacuzzo 28 (4:7), Miniussi 6 (2:4), Gon, M.Pertot 10 (0:2), Braini 19 (6:10), Palombi 2 (0:1); trener Vatovec. PM 14:30. SON: 24. 3T: Giacuzzo 4, Braini 3. CICIBONA: D.Kovacic, Persi 16 (2:4), Filipčič 5 (3:4), Jogan 5 (3:4), Pieri 6, A.Zuppin 6 (2:2), Battilana 4, Possega 11 (1:2), S.Zuppin 2, TomSic 11 (5:7), P.Furlan 2, Križmancic; trener L.Furlan. PM 16:23. SON: 25. Sodnika: Giust in Sannino (Ts). KONČNI VRSTNI RED: 1. Pom Tržič, 2. Cicibona, 3. Kontovel, 4. Dom Agorest. Najboljši igralec turnirja: Stefan Persi (Cicibona) Najboljša strelca: Andrea Giacuzzo (Pom) in Danjel Culic (Kontovel) (VJ) (JADRANJE / REGATA ZA TROFEJO BERNETTI Soliden nastop 7 Čupinih posadk V nedeljo je sesljanska Societa nautica Pietas Julia organizirali 24. trofejo Bernetti za kajutne jadrnice z rekordnim številom 155 vpisanih posadk. Jadralci so bili porazdeljeni v štiri kategoriji in sicer starinske jadrnice, prosti razred regata, »crociera« ter razred IMS. V oblačnem vremenu so posadke z rahlim južnim vetrom okrog devetih zjutraj zaplule izpred tržaškega pristanišča v regatno polje ter usmerile svoje pramce proti rtu Sdobba. Tržaški zaliv se je tako Ze zgodaj dopoldne prikazal v pisanih barvah raznovrstnih spinakerejev, ki so se počasi oddaljevali proti izlivu Soče. Po rtu Sdobba so se jadralci usmerili proti Sesljanskemu zalivu, medtem ko je zapihal nekoliko močnejši jugovzhodnik. Izpred Sesljanskega zaliva so tekmovalci ponovno obrnili proti Sdobbi ter se nato vrnili proti Sesljanu, kjer je okrog 10.30 prva jadrnica že prejadrala ciljno ravnino 18 milj dolgega regatnega polja, medtem ko se je prvi izmed »oldtimerjev« sodnikom na cilju prikazal kako uro kasneje. Vsekakor je manifestacija v celoti dobro uspela, če izvzamemo predčasen Start 23. jadrnic, ki so izpred Trsta nekoliko prezgodaj zaplule v regatno polje ter bile tako diskvalificirane. Regato je uspešno zaključilo tudi sedem Cu-pnih posadk. V razredu »crociera«, porazdeljenem v 5 kategorij, je Cest la vie (Bezin) osvojil 7. mesto v drugi kategoriji, Penelope (Fran-dolič) pa 24. mesto v isti kategoriji. Ksenija Slokar je zasedla 16. mesto v Četrti kategoriji, medtem ko sta Roba da matti (Valaben) ter Tro brejs (Iskra) dosegla 6. oziroma 8. mesto v peti kategoriji. V razredu regata je Five to six (Križnic) dosegel 5. mesto v drugi kategoriji, Pink Storm (Sedmak) pa 3. mesto v tretji kategoriji. V razredu IMS pa je Alibaba (Kanalac) zasedel 20. mesto. Naslednji teden pa seveda Caka vse regatne ter manj regatne jadralce »regata leta« in sicer že klasična Barcolana (organizator SVBG). (Domeniš) V elitni košarkarski B ligi še trije nepremagani, Latte Po porazu v prvem kolu je tudi deželni ligaS Latte Carso v elitni B ligi prišel do prve zmage. V tržaški športni palači so namreč Videmcani, ki pa igrajo v Trstu visoko premagali Sangiorgese. Na vrhu pa je trojica Vigevano, Vicenza in Pannen-se, ki je bila dobila obe srečanji. ELITNA B LIGA - SKUPINA A IZIDI 2. KOLA Faenza - Bergamo 100:85 Imola - Parmense 74:78 Torino - Cento 130:52 Treviglio - Vigevano 69:72 Vicenza - Brescia 95:75 Latte Carso - Sangiorgese 90:67 Cremona prosta VRSTNI RED: Vigevano, Vicenza in Pamense 4, Bergamo, Brescia, Treviglio, Torino, Faenza in Latte Carso 2, Cremona, Sangiorgese, Imola in Cento. C1 liga IZIDI 1. KOLA Birex - San Daniele 90:92 Caorle - Bravi Market Gemona 85:86 Fagagna - Libertas Rovigo 73:56 Italmonfalcone - Pordenone 88:86 Latte Carso - Cittadella 70:62 Castelfranco - Don Bosco 78:90 F antuzzi - Dne vlile 76:73 Mestre - Plove di Sacco 86:93 VRSTNI RED: Fagagna, Don Bosco, Plove di Sacco, Latte Carso, Fantuzzi, Italmonfalcone, San Daniele in Bravi Market 2, Birex, Caorle, Libertas Rovigo, Pordenone, Citadella, Castefranco, Dueville in Mestre 0. Obvestila SD MLADINA - baletni odsek obvešča, da se začenjajo treningi ob ponedeljkih (2.10.) in sredah (4.10.) za šolsko leto 95/96 v prostorih OS A. Sirk v Križu. Vaje bodo potekale skupinsko po dve uri tedensko od 16.00 dalje. Vpisovanje na licu mesta. NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI obvešča, da bo seja v četrtek, 5. oktobra, ob 20.30 na Stadionu 1. maj s sledečim dnevnim redom: sodelovanje v sezoni 95/96, pripadnost igralcev-seznami, razno. SK DEVIN sklicuje v četrtek, 5. oktobra, ob 20. uri sejo elanov na klubskem sedežu v Cerovljah s sledečim dnevnim redom: zimski program smučarskega odseka, telovadba, tečaj na plastični stezi, nakup klubskih vetrovk in razno. Vabljeni! GIMNASTIČNA SEKCIJA SZ DOM GORICA obesca, da vpisuje za Športno ritmično gimnastiko (deklice letnika 1989 in starejše) in Športni gimnastiko (dečki in deklice letnik 1989 in Starejši) za sezono 1995/1996 ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Treningi so se Ze pričeli. OKVAL obvešča, da otroška telovadba za otroke poteka v Stan-dreZu ob sredah in petkih pod vodstvom prof. Brajnika; za otroke vrtcev od 15.00 do 15.45, za dečke in deklice prvih dveh razredov osnovne šole pa od 15.45 do 17.00. Orodna telovadba/akrobatika za osnovnošolce in osnovnošolke pa bo ob torkih od 15.30 do 17.30. OK VAL, SZ SOČA, SZ OLTMPIA IN SD NAS PRAPOR sporočajo da so se začeb treningi novoustanovljenih skupin under 13 (pokal CORAG) in under 14 (naraščajniki). Treningi so ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Stan-dreSki telovadnici. SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA prireja tečaj miniodbojke za dekbce letnikov ’85, ’86, ’87. Umik vadbe: ob ponedeljkih ob 17.30 in ob sredah ob 17.30 v občinski telovadnici v Dolini. SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na ko-talkabSCu na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na St. 213420. KK BOR MINIBASKET obvešča, da se bodo treningi propagande in minibasketa pričeli takoj, ko bosta telovadnici na Stadionu l.maj uporabni. NajstarejSi, (letniki 85 - 86 ) bodo trenirali ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16.00, srednja skupina (87- 88) pa bo vadila ob torkih in petkih ob 16.30. Najm-lajsi, (89 - 90) bodo vadih začasno ob torkih na Stadionu ob 14.30 in ob petkih ob 15.00. Ekipa propagande (letnik 84) pa bo že ta teden ah v začetku naslednjega začela s treningi.Umiki bodo objavljeni naknadno. Tel. Walter 361476. NOGOMETNI KLUB BOR prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem Športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na st. 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18.30 do 19.30. SK BRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure. SHINKAI KARATE KLUB prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi so ob ponedeljkih in četrtkih s sledečim umikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrasb od 20. do 21.30. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR vpisuje za športno in baletno gimnastiko ter akrobatiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ali po tel. St. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure. SK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. ure dalje. Starejša skupina bo vadila ob torkih in četrtkih od 8.30 do 9.30. Prvo srečanje bo v torek, 3.10.1995. Vpišete se lahko v tajništvu društva ah na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo tudi letos potekala popoldanska telovadba za otroke, Id obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne sole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva ah na prvi vadbeni uri. Telefon tajništva v SKC v Zgoniku: 229477. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričeb treningi za dekbce letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ali na tel.št. 814212 (Katja). SZ GAJA - teniski odsek sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ati po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeti 9. oktobra. SD MLADINA - smučarski odsek nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96: začetni tečaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja FISI, zimovanje, tekmovalna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30. Prvi del 07.10.1995 1. KOLO Povratni del 03. 02.1996 STARANZANO - GRADIŠČA PAGNACCO - BOR RADENSKA INTERMUGGIA - POM TR2IC SGT - UDINESE ARDITA - MANZANO VIRTUS UD - MARTIGNACCO ARTE GO - SPILIMBERGO BARCOLANA - PORCIA Prvi del 14.10.1995 a. KOLO Povratni del 10. 02.1996 SPILIMBERGO - PAGNACCO MANZANO - BARCOLANA MARTIGNACCO - STARANZANO GRADIŠČA - ARTE GO BOR RADENSKA - INTERMUGGIA POM TR2IC - SGT UDINESE-ARDITA GO PORCIA-VIRTUS UD Prvi del 28.10.1995 3. KOLO Povratni del 17. 02.1996 GRADIŠČA - PORCIA MARTIGNACCO - POM TR2IC VIRTUS UD - BOR RADENSKA INTERMUGGIA-UDINESE PAGNACCO - ARTE GO SGT - MANZANO ARDITA GO-SPILIMBERGO BARCOLANA-STARANZANO Prvi del 29.10.1995 4. KOLO Povratni del 24. 02.1996 STARANZANO - SGT PAGNACCO - VIRTUS UD SPILIMBERGO - INTERMUGGIA MANZANO - GRADIŠČA UDINESE - BARCOLANA POM TR2IC - BOR RADENSKA ARTE GO - MARTIGNACCO PORCIA - ARDITA GO Prvi del g— M m fl Povratni del 04.11.1995 rMJLU Q2.03.1996 INTERMUGGIA - STARANZANO GRADIŠČA - VIRTUS UD MANZANO - UDINESE BOR RADENSKA - MARTIGNACCO SGT-PAGNACCO SPILIMBERGO - PORCIA ARTE GO-ARDITA GO BARCOLANA - POM TR2IC Prvi del —» ms n Povratni del 18.11.1995 “m 16.03.1996 BOR RADENSKA - BARCOLANA MARTIGNACCO - PAGNACCO ARDITA GO-INTERMUGGIA SGT-PORCIA UDINESE - STARANZANO POM TR2IC - VIRTUS UD GRADIŠČA-SPILIMBERGO ARTE GO - MANZANO Prvi del ee K m n Povratni del 25.11.1995 23.03.1996 PAGNACCO - INTERMUGGIA STARANZANO - PORCIA MANZANO - POM TR2IC VIRTUS UD-ARDITA GO SPILIMBERGO - BOR RADENSKA SGT - GRADIŠČA ARTE GO-UDINESE BARCOLANA - MARTIGNACCO Prvi del [ 02.12.1995 3. KOLO Povratni del 30. 03.1996 INTERMUGGIA - SGT VIRTUS UD-SPILIMBERGO PAGNACCO - STARANZANO MARTIGNACCO - UDINESE ARDITA GO - BARCOLANA POM TR2IC - BARCOLANA GRADIŠČA BOR RADENSKA PORCIA - MANZANO Prvi del as ni e-e Povratni del 09.12.1995 1IJ- 13.04.1996 GRADIŠČA - POM TR2IC SPILIMBERGO - MARTIGNACCO MANZANO - VIRTUS UD UDINESE - PORCIA ARDITA GO-STARANZANO BOR RADENSKA-SGT ARTE GO - INTERMUGGIA BARCOLANA - PAGNACCO Prvi del 16.12.1995 11. KOLO Povratni del 20. 04.1996 POM TR2IC - PAGNACCO SPILIMBERGO - MANZANO MARTIGNACCO - INTER MUGGIA SGT - ARDITA GO VIRTUS UD - UDINESE STARANZANO - ARTE GO BARCOLANA-GRADIŠČA PORCIA BOR RADENSKA Prvi del 131 Iffll fl Povratni del 06.01.1996 IC- ■*-ULU 27.04.1996 PAGNACCO - ARDITA GO VIRTUS UD - STARANZANO BOR RADENSKA-UDINESE SGT-SPILIMBERGO INTER MUGGIA - GRADIŠČA MARTIGNACCO - MANZANO POM TR2IC - PORCIA ARTE GO - BARCOLANA Prvi del 13.01.1996 13. KOLO Povratni del 04. 05.1996 GRADIŠČA - PAGNACCO STARANZANO - SPILIMBERGO MANZANO - BOR RADENSKA UDINESE - POM TR2IC ARDITA GO - MARTIGNACCO ARTE GO - SGT BARCOLANA-VIRTUS UD PORCIA - INTER MUGGIA Prvi del 20. 01.1996 14. KOLO Povratni del 11.05.1996 SPILIMBERGO - BARCOLANA PAGNACCO - PORCIA INTER MUGGIA - MANZANO ARDITA GO-POM TR2IC SGT - MARTIGNACCO UDINESE-GRADIŠČA BOR RADENSKA - STARANZANO VIRTUS UD - ARTE GO Prvi del fg— |£ni fl Povratni del 27.01.1996 l3- 18.05.1996 MANZANO - PAGNACCO GRADIŠČA - ARDITA GO SPILIMBERGO-UDINESE VIRTUS UD - INTER MUGGIA POM TR2IC - STARANZANO MARTIGNACCO - PORCIA BARCOLANA - SGT BOR RADENSKA - ARTE GO Prvi del 11.11.1995 6. KOLO Povratni del 09.03.1996 STARANZANO - MANZANO PAGNACCO - UDINESE MARTIGNACCO - GRADIŠČA VIRTUS UD - SGT POM TR2IC - SPILIMBERGO ARDITA GO - BOR RADENSKA INTERMUGGIA - BARCOLANA PORCIA-ARTE GO LESTVIOA - LESTVICA ARDITA GO 2 4 6 8 10 12 14 18 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 ARTE GO 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 BARCOLANA 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 BOR RADENSKA 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 GRADIŠČA 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 INTER MUGGIA 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 MANZANO 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58. 60 MARTIGNACCO 2 4 S 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 PAGNACCO 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 POM TRZIC 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 PORCIA 2 4 e 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 SGT 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 SPILIMBERGO 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 STARANZANO 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 UDINESE 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 VIRTUS UD 2 4 e 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 RADIOMETRIJA Merjenje in spremljanje odjemalskega avditorija Ura, ki kaže čas in sočasno meri poslušanje radia Merjenje, spremljanje in analiziranje odjemal-skega avditorija je seveda pogoj za programske in gospodarske učinke elektronskih medijev. Toda, medtem ko so za televizijo že pred leti uveljavili stalne oblike nierjenja gledanosti posameznih kanalov in uddaj, je bil doslej radio urez taksnega orodja. , Ker televizija potrebuje določeno statičnost, značilnost radia pa je, da ga je mogoCe poslušati tudi v gibanju, so se Pri analizah radijskih Poslušalcev doslej praviloma zanašali na ankete in izjave. V Evropi se )e uveljavil model občasnih anket, ki so jih izvajali anketarji za določene, praviloma posamične dneve. Švicarsko podjetje Te-lecontrol AG pa je, v sodelovanju s švicarsko javno RTV SRG, iždelalo novo, zanesljivejšo metodo merjenja poslušanja radia, tako imenovano radiometrijo. Postopek temelji na elektroniki, ker Švicarji Pac ne morejo brez ur, Pa tudi na mah. V sodelovanju z izdelovalci ur so izdelali Prototip ure, ki naj bi kazala Cas in obenem merila poslušanje radia. V takšno radiometricno uro (izvedenko veliko Vecje naprave, ki meri spremljanje TV programov) so vgradili miniaturni cip, ki naj bi bil sposoben sedem ali celo dni registrirati sleherni radijski zvok, ki §a zaznava njegov imetnik. Po tem obdobju pa naj bi testna oseba uro yrnila, iz nje bi vzeli Cip 1U ga računalniško obdelali. . Hkrati z merjenjem jmetnikov - sociološko lzbranega vzorca poslušalcev - bi na določenem območju (kraj, dežela, država) digitalno posneti tudi vse razpoložljive radijske signale. Digitalizacija omogoča hkratno registracijo zvoka in časa. Vse zvokovne posnetke in zabeležke elektronskega Cipa je mogoCe računalniško primerjati, kar zagotavlja povsem nepristranski izračun rezulatov. Poskusi so pokazali, da je občutljivost Cipa na uri tako moCna, da je zanesljivost identifikacije in primerjave zvokovnih signalov 95-odsto-tna. Torej ne more biti dvoma, kateri radijski signal je predstavljal po-slušalcevo zvoCno kuliso. Senzor na uri je seveda potreben, ker se Človek z radijskimi signali sreča v različnih okoliščinah: doma, v avtomobilu, v gostilni, pa tudi prek različnih virov (satelit, kabelska in zemeljska distribucija), namestitev (po zgledu teleme-tra) radiometra v posamezne sprejemnike ne bi nikoli zagotovila podatka o individualnem odjemu. Seveda merjenje izpostavlja posameznega poslušalca različnim radijskim virom, ne odraža tudi njegove zavestne odločitve za ta ali oni program (naključni obiskovalec v gostilni ali v javnem prevoznem sredstvu ne more vplivati na izbiro postaje), dokazuje pa izpostavljenost različnim ponudnikom radijskih programov, s čemer je zagotovljen pomemben empirični podatek. Nova metoda radio-metrije je šele na poskusni stopnji, njeni pobudniki se še dogovarjajo s švicarsko industrijo ur o serijski izdelavi radio-metrov. Njihova cena -torej cena radiometriCne ure - naj ne bi presegala tisoC švicarskih frankov, kar je izhodišče za ceno celotnega radiometri-Cnega servisa. Običaji v Evropi so različni. Z dosedanjimi anketami so analitiki pokrivali od enega do pet odstotkov avditorija. Tako bo bržkone tudi z uporabo ra-diometricnih sredstev. Uvedba radiometrije bo ustvarjalcem, pa tudi oglaševalcem in analitikom radijskih programov omogočala natančnejše, nezastarele in celovitejše podatke. Name- sto dosedanjega enega samega anketarskega dne bo mogoCe empirično spremljati vedenje poslušalcev v daljšem obdobju (7 - 14 dni), pa tudi v posameznih obdobjih določenega dne (tehnologija pravzaprav omogoča podatek za sleherno sekundo v posameznem etru). Zaradi stroškov pa bodo sprva tudi takšna ra-diometricna merjenja objavljali z določenim zamikom (a posteriore), saj bodo opravili analizo šele po fizični vrnitvi čipov (ur). Teoretično bi bilo mogoCe, da bi opazovalci sami jemali Cipe iz ure in jih vstavljali v telemetre, ki omogočajo sprotno oddajanje podatkov v centralni računalnik, vendar to pogojuje izbiro istih testnih oseb za analize radijskih in TV avditorijev, kar bi bilo marsikje težavno. Teoretično bi bilo mogoCe zagotoviti tudi samodejno oddajanje podatkov iz urnega Cipa v terminal, vendar bi to podražilo vrednost merilnih naprav in postopkov. Olimpijski TV poker Opazovalci še zmeraj ugibajo, kaj tici za presenetljivim in rekordno dragim odkupom pravic za prenose olimpijskih iger v Sydneyju in Salt Lake Cityju, ki jih je sredi poletja kljub rekordnemu znesku 1, 27 milijarde ameriških dolarjev z neverjetno hitrostjo odkupila ameriška televizijska mreža NBC. Izborili so si ekskluzivne ameriške pravice za letne olimpijske igre leta 2000 in zimske olimpijske igre 2002. NBC je s pomočjo General Electronic-sa, ki je njen lastnik, igral kar trojni poker: izriniti je hotel News Corporation Ruperta Murdocha, ki je lastnik Fox Netvrorka in ki si je zelo prizadeval dobiti vsaj pravice za Sydney, saj je Mur-doch pd rodu Avstralec. PrepreCih pa so hoteli tudi primat imperija Walt Disney Co., ki je medtem kupil konkurenčno omrežje Capital Cities/ABC Inc., ki je s svojim športnim programom pogosto prednjačil pred ameriškimi tekmeci in bi jih s ponovnim odkupom pravic spet za korak prehitel. KonCno so hoteli preprečiti, da bi tretji tekmec CBS še tretjič zaporedoma ekskluzivno ponujal zimske olimpijske igre. S presenetljivo višino in hitrostjo so zlasti presenetili News Corp., ki je hotel pridobitev licenc izkoristiti ti za svojo svetovno distribucijo in utrditev. Cena olimpijskih pravic je že od nekdaj predmet tekmovanja in dražbe med televizijskimi omrežji. Hitra odločitev NBC pa je močno skrajšala običajno natezanje. NBC bo za olimpijske igre v Syd-neyju plačala 715 milijonov dolarjev, 56 odstotkov več kot za Atlanto 1996 (456 milijonov dolarjev). Za ZOI v Salt Lake Cityju bodo odšteli 555 milijonov dola- rjev, kar je 47 odstotkov veC kot plaCa CBS za prenose ZOI 1998 v Naganu na Japonskem. Vsota sporazuma z Mednarodnim olimpijskim komitejem je presenetljivo visoka, tudi če upoštevamo inflacijo na področju športnih licenc. Ves ta denar -za vsega 14 dni športnih prenosov. Fox je za prenose celoletne lige ameriškega nogometa odštel 1, 58 milijarde dolarjev, CBS pa za sedemletno podaljšanje pogodbe za prenos vrhunskih tekem ameriških univerzitetnih košarkarskih moštev 1, 72 milijarde dolarjev. Po drugi plah pa lahko prenosi olimpijskih iger v najbolj gledanem programskem Času dosežejo tudi visoko stopnjo tržnega deleža, s Čemer pritegnejo oglaševalce. Igre v Syd-neyju bodo povrhu vsega nekoliko pozneje kot navadno, v septembru, s Cimer bo NBC moCno zagodel jesenski programski shemi svojih tekmecev. Seveda so si Američani ob takšni vsoti izgovorih posebno rešitev: za Syd-ney bodo plačah 705 milijonov dolarjev v gotovini in deset milijonov v naravi, kar pomeni, da bodo za to vsoto na svojem programu oglaševali reklame za obisk Avstralije. Ponudba NBC je bila toliko ugodnejša od drugega najboljšega ponudnika Foxa (701 milijonov dolarjev), da je MOK nemudoma podpisal pogodbo. Odločilnega pomena je bila tudi odločitev NBC, da hkrati kupi pravice za dvojne olimpijske igre. V resnici pa je NBC MOK tudi malce izisilil: prepovedal je, da obvestijo tekmece o končnem znesku, ki ga je pripravljen plačati, pogodbo pa je bilo treba podpisah do nedelje zvečer. Ce MOK ne bi privolil, bi se NBC povsem umaknil. »Števci za dokazovanje gledanja domačih programov« Dve švicarski veji oblasti sta te dni razsojah o vprašanjih, ki v zvezi z ureditvijo radiotelevizije pogosto dvigajo prah tudi drugod. Zvezno sodišče v Bernu je na nekem vzorčnem primeru razsodilo, da morajo RTV naročnino plačati tudi tisti, ki sprejemajo programe z motnjami. S tem so zavmih tožbo nekega gledalca, ki je zavrnil plačilo RTV naročnine, Ceš da s satelitsko anteno, ki si jo je seveda nabavil na lastne stroške, spremlja izključno tuje programe. Kdor priključi radijski ah TV sprejenmik, je v skladu s predpisi dolžan plačati radijsko in TV naročnino, s katero financirajo javni RTV zavod SRG/SSR/RTSI (v znesku 19, 30 za televizijo in 9,90 švicarskih frankov za radio) ne glede na to, kako ah sploh sprejema njihov program, je razsodilo zvezno sodiSCe. S to razsodbo so švicarski zvezni sodniki le potrdih podobno razsodbo iz leta 1983. Gledalec se je pritožil, da bi smeli RTV naročnino pobirah samo tam, kjer je sprejem švicarskih programov neokrnjen, predlagal pa je celo nekakšne števce za dokazovanje gledanja domačih programov. Sodišče je po- jasnilo, da RTV naročnina ni odvisna od sprejemanja posameznih programov, marveč je odškodnina za določeno dejavnost (vključitev RTV sprejemnikov), ki jo država »odstopa« porabnikom. Švicarsko zvezno sodišče se je izreklo tudi glede tožbe, da je švicarska RTV naročnina previsoka. Meni, da je ustrezna, saj država z njo nic ne zasluži, marveč komajda pokrije stroške (seveda prek koncesionarja: javnega RTV servisa). Švicarska vlada pa se je v luci parlamentarnih vohtev konec oktobra vnovič izrekla o oglasih za politične stranke in o politični propagandi prek RTV. Odločila je, da bo še naprej v veljavi prepoved kakršnihkoli oglasov za politične stranke na radiu in TV. Prevelika je nevarnost, da bi z ukinitvijo prepovedi političnega oglašanja lahko prišlo do mešanja gospodarske in politične moči, meni švicarska vlada. S prepovedjo objavljanja političnih oglasov skušajo v Švici zaščititi tudi neodvisnost medijev. Ni namreč mogoče izključiti, da bi lahko naročniki pohtiCnih oglasov izvajali pritisk na oblikovanje vsebine določenih oddaj. ________________REKLAMA NA TV_________________ Zlikana srajca iz pralnega stroja? Za potrebe reklame so si izmislili več trikov, ki pričarajo obilje in popolnost Po zakonodaji in me-dnarodnih konvencijah re-klamni oglasi ne bi smeh spodbujati nelojalne konkurence. Pa tudi neresničnih sporočil naj ne bi širili. Prepovedano je tudi reklamirati nikotin, alkohol, zdravila (vse to seveda le načeloma) in komercialno zlorabljati otroke. Tako je napisano na papirju. V resnici pa pravzaprav fti reklame, ki se ne bi naslanjala na trike in opirala na pripomočke,' ki nimajo s predmetom reklame prav nic skupnega. Izza kulis goljufajo kot za stavo. Potrebujete hru-stavega, zlatorumenega pečenega piščanca? Nic lažjega. Ubogo žival prekuhajo in prebarvajo z mešanico paprike in olja, da je videti svež kot iz pečice. Lepo tekoča Čokolada je morda za oko privlačna, ne pa tudi za okus. Največkrat je to nekoliko ozaljšano motorno olje. Brezhibno svetleči kozarci? Tega zanesljivo ne zmore pralni prašek, ampak dosežejo lesk z voskom in temeljitim roCnim loščenjem. Avtor zanimive knjige in reklamni profesionalec Malte Buss (svoja opažanja je popisal v knjigi Manipulacija z milijoni), ki je tudi sam 16 let snemal reklamne oglase, vsekakor meni, da cilj opravičuje sredstva. Ce je potrebno dokazati vrhunske dosežke, je največkrat prisotna goljufija. Na primer pivo: brez primerne krone v peni seveda ne gre, vendar v reklamah zanjo poskrbijo kar s strupenimi stabilizatorji pene - zadoščata že dve kapljici iz pipete. Ce takšen kozarec piva pred snemanjem kljub temu omaga, si pomagajo s sladkorjem, ki oživi ogljikov dvokis - pivo znova vzkipi in spet se oblikuje tudi krona. Ce tudi to ne zaleže, si skrivoma pomagajo s konkurenčnim pivom, ki je morda tudi zares boljše. Primer Čistila: pobrišeš in umazanije ni več, kot da bi šlo za čudež. Nič čudnega - namesto domnevno trdovratne mastne umazanije najpogosteje uporabijo lažjo podlago - rženo moko, gra- nulate ali pa kar cigaretni pepel. Pod krpo za Čiščenje pogosto skrijejo v alkohol namočeno blazino, ki veže umazanijo in zagotavlja brezhibno Čistilno sled. Primer pralnih praškov: pri primerjavah perila pred pranjem in po njem seveda ne gre za eno in isto srajco. Praviloma uporabljajo dvojnike, ki seveda »potrjujejo« moc pralnega praška. Ce bi natančneje pogledali, bi pogosto celo opazili, da vlečejo iz pralnega stroja vestno zlikano srajco. Nic manj trikov ni pri električnih strojih. Kadar skušajo pri majhnem sesalcu dokazati njegovo veliko moc, si pogosto pomagajo z nevidnim industrijskim sesalcem v ozadju. Kaj hočemo, vsaj v reklami naj bo svet lep, v njej je vse - mogoCe. V resnici je seveda vse, vsaj večino- ma - drugače. CistoCa kot za stavo: v reklamnem oglasu je vse mogoCe. Pivo se bogato peni -le poskusiti ga ni priporočljivo. Poživili so ga -s strupom. NOVICE Rock na deželi Ex Pbdes in Breeders, basistka Kim Deal snema s pevcem in igralcem Krissom Kristoffersonom. Skladbo Angel Flying Too Glose To The Ground bo nenavadni duet, ki je primerljiv le s sodelovanjem Nicka Cavea in Kylie Minogue, prispeval za album v Čast country pevcu Willyu Nelsonu. Album se bo imenoval Tvvisted Willie, poleg Kim Deal in Kristoffersona pa so posamezne duete posneli še Johnny Cash in Soundgarden, Waylon Jennings in L7 ter Krist NovoseliC in Reverend Horton Heat. Album bo izšel januarja. Noga pevcu Stone Temple Pilots že iščejo zamenjavo za pevca Scotta VVeilanda, ki jim dela preglavice zaradi problemov z mamili. Znebiti se ga mislijo, še preden se napotijo v studio na snemanje materiala za novi album, Čeprav bo temperamentni VVeiland verjetno prej sam zapustil skupino. Poleg angažmaja pri Stone Temple Pilots se namreč ukvarja še s samostojnim projektom, The Magnificient Bastards. Premajhni vlakci Preproste makete že dolgo ne zadoščajo veC dolgoletnemu navdušencu nad mehaničnimi vlakci Neilu Youngu. Pripravlja se na nakup najveCjega svetovnega proizvajalca tovrstnih igraC, podjetja Lionel Trains. Voungova sinova sta se rodila z možgansko okvaro, zato naj bi mož dal pomemben prispevek pri projektiranju takih igraC, ki jih lahko uporabljajo tudi prizadeti otroci. Keanu prezaposlen Ameriški igralec Keanu Reeves postaja tudi rock zvezda, vendar zaradi prezaposlenosti ne more uživati vseh sadov rokerskega blagostanja. Njegova rock-grunge skupina Dogstar se je bila prisiljena odpovedati turneji z zvezdami “mehkega metala” Bon Jovi, ker je Reeves zaposlen s snemanjem filma Dead Drop. Dogstar so v petek vseeno prebih led na edinem koncertu z Bon Jovijem letos v Hollywoodu. Konec apartheida Očitno res, kajti še pred ljubljanskim koncertom, ki bo 18. oktobra, so se Simple Minds, nekoC goreči kritiki politike apartheida, ustavili v Johannesburgu. Tam bodo prvič v karieri nastopih pred južnoafriškim občinstvom. Od lanskega maja, ko je bil za predsednika Južnoafriške republike izvoljen Nelson Mandela, so tam nastopili že Phil Collins, Whitney Houston, Wet Wet Wet in Rolling Stones in s tem prekinih veCdesetletni kulturni embargo, ki so se ga rokerji držah zelo trdno. Shaun Ryder spet jezdi Shaun se je po kolapsu Happy Mondays znašel na zeleni veji, saj so koncerti njegove nove skupine Black Grape v Angliji zelo zaželena zabava. Album “It’s Great When You’re Straight...Yeah”, na katerem z Ryderjem sodeluje tudi dolgoletni glasbeni partner in plesalec Bez ter bivši rapper skupine Ruthless Rap Assassins Kermit, se odh-Cno prodaja, mala plošča s skladbo “In The Name Of The Father” pa kotira visoko na evropskih lestvicah. Ryder, ki je injekcijo končno zamenjal za mikrofon, je na najboljši poti, da s svojim lenobnim plesnim popom ponovno osvoji srca angleškega delavskega razreda. Zamera Pevca Red Hot Cirili Peppers in Guns’n’Roses se ne razumeta veC dobro. Anthony Kiedis obtožuje Axl Rosea iz Guns’N’Roses, da navaja kitarista R.H.C.P. Davea Navarra k prestopu k njegovi skupini. Kiedis jemlje tako podkupovanje kot osebno Zahtev, vendar smatra Navarra, ki je po skupni definiciji skupine “njen seksualni del” za tako dobrega kitarista, da mu je “na nek naCin vsaka taka ponudba v Čast”. Portishead pobrali Mercuryevo glasbeno nagrado Mercury Musič Prize obstaja že štiri leta in do sedaj ni bila odmeven glasbeni dogodek. Podeljujejo jo v Londonu v prvi polovici septembra. Lani in predlani sta nagrado pobrali skupini M-People in Suede, letos pa so se elani žirije težko sporazumeli, katera skupina iz trojice Tricky -Portishead - PJ Harvey bo dobila nagrado. Ostaja vtis, da se se elani žirije odločali med tremi zelo umirjenimi in na trenutke celo mračnimi izdelki, ki pa dobro portretirajo stanje kreativnega vrha britanskega popa. Prvi dobrodelni album založbe Blue Note Pri eni najstarejših jazzovskih založb je izšel album, namenjen zbiranju denarja za pripravo olimpijskih iger za hendikepirane osebe. Na alumu so nanizani glasbeniki, ki pripadajo tradicionalnemu jazz izročilu, prisotnih ja je tudi nekaj novih, svežih imen. “Jazz To The World“ je album duetov: nastopajo herb Albert z jefibm Lorberjem, Diane Reeves z Loujem Rawlsom, Herbie Hancock z Eli-ane Ehas, Brecker Brothers s Steveom Kahnom in ostale zvezde te legendarne založbe. SLOVENIJA / GLASBA IN MEDIJI Napovedan koncert Laibach v Ljubljani LJUBLJANA - Promocijska turneja, ki se je kot jara kaCa vila po Evropi, bo ljubljansko skupino končno pripeljala tudi na oder domačega mesta. O kraju dogodka organizatorji Se molčijo, izdali so le datum: 26. oktober. Laibach že leto dni star album NATO promovira po vsej Evropi in si s tem utrjuje sloves ene najveejih slovenskih glasbenih atrakcij. Skupina je v tem letu nastopila v Angliji, Nemčiji, Norveški, Švedski, Dan-slci, Poljski, Ceski, Slovaški, Rusiji, Belorusiji, Italiji, Hrvaški, Makedoniji, Švici, Nizozemski in Belgiji, odlični videospoti za skladbe “The Final Count-down”, “In The Army Now” in “War" pa so bili predstavljeni po celem svetu. Letos Laibach obhaja petnajsto obletnico delovanja. Ljubljanski koncert bo izstopal iz serije evropskih koncertov predvsem po dejstvu, da bo to prvi koncert, ki ga bo Slovenija prenašala po Internetu. V odr- ski repertoar bo vključen material z albuma NATO, vendar poznavalci ne bodo pogreSih klasik iz zgodnjega opusa skupine. V programu bo tudi nekaj skladb s ploSC “Laibach” in “Nova Akropola”, ki sta ta mesec izšli v CD formatu. Letošnje leto za skupino mineva v znamenju nenehnega koncertiranja, saj se takoj po ljubljanskem nastopu začnejo priprave na turnejo po Ameriki, Kanadi in Mehiki. AMERIŠKI RAP / PRED PREMIERO Tretja cipresa na griču LOS ANGELES - Kontroverzni raperski trio Cypress Hill je spet v akciji. Oktobra bo izšel njihov tretji album, preprosto naslovljen kar “Cypress Hill Ih”, ki bo nasledil predlanskega, izjemno uspešnega “Black Sunday”. Black Sunday je pred veC kot dvema letoma vstopil na Billboardovo lestvico albumov na prvem mestu, zato se tokrat skupina nadeja še večjega uspeha. Z novim albumom se bo skupina predstavila kot kvartet. Letos se jim je pridružh tolkalec in občasni elan Beashe Boys Erič Bobo, ki je po besedah rapperja B-Reala veliko prispeval k njihovemu novemu zvoku. Vzorčenje ali samplanje, ki je osnova hip-hop glasbe, je dandanes postalo zelo drago - cena za en sam uporabljen nekajsekundni izsek iz skladbe drugega izvajalca se vzpenja v tisoče dolarjev - zato so rapperji na Čelu s producentom DJ Muggsom tokrat gradili na zvoku živih instrumentov. Poleg Bobovih tolkahrih vložkov so na albumu “Cypress Hill Ul” v živo zaigrani tudi bas in bobni. Prva mala plošča se imenuje “Throw Your Set In The Air", nanaša pa se na izkušnje, ki so jih člani skupine pridobih kot člani gangsterskih tolp. Čeprav imaj za seboj dva odlična albuma, so Cypress Hill zasloveli predvsem zaradi odprtega promoviranja uživanja marihuane, s Cimer so si nakopali obilo težav z zakonom. Hkrati so postali začetniki “zadetega” rapperskega trenda, ki ga kot blisk usvajajo nekoC “gangsta” rapperji. “Vsekakor je za gibanje dobro, Ce več ljudi javno govori o tem, ” pravi B-Real, “vendar vidim veliko ljudi, ki to delajo samo zato, ker je moderno in ker prinaša denar. Vi veste, kako se reče takim ljudem.” Odprti ventili LJUBLJANA - V petek so se ponovno odprla vrata kluba K4. Po tromese-čnem premoru stopa K4 v tretje obdobje delovanja, zaznamovano z računalniško revolucijo. Klubski prostori po novem nudijo tudi računalniško kavarno, pravi Cybercafe po vzoru londonske Cyberie in podobnih klubov v Berlinu in San Franciscu. Iz diskoteke, kjer- se ljudje srečujejo na lokalni ravni, hoče klub prerasti v družabno točko za ljudi s celega sveta. Računalniki v njem so namreč povezani v Internet, kar pomeni, da lahko obiskovalci kluba komunicirajo z vsemi “ožičenimi” ljudmi po svetu, ki so pripravljeni poslušati. Prostori K4 so temu primemo preurejeni, tako da se izgubljenim v elekronskih labirintih ni treba bati za njihova telesa -pragmatizem je, kakor zatrjuje uprava kluba, njihovo prvotno načelo. V programski dvorani bodo obiskovalcem še vedno dvigali tlak ventifi, zato pa bo programska ponudba pestrejša. Prvi mesec po otvoritvi bo tako minil v znamenju številnih klubskih nastopov raznolikih domačih in tujih skupin. Napovedujejo nastope folk ro-ckerjev Bedlam Rovers iz San Francisca, improvizatorke Baie Mori, in starih znancev kluba, rečanov Let 3. Konec novembra naj bi koncertno ponudbo priljubljenega “kefirja” obogatil še Adi Smolar. Jimijeva zapuščina nazaj družini LOS ANGELES - “Boril sem se za zapuščino, ne za denar, in to je zdaj družini povrnjeno v upravljanje. Tako bi si želel tudi Jimi, ” so bile besede oCeta Junija Hendrixa, ko je v izvensodni poravnavi v družinsko last pridobil sinove avtorske pravice. Te pravice je že pred enaindvajsetimi leti proti volji družine prodal njihov odvetnik Leo Branton. Dve leti sta minili, odkar je kitaristov oCe Al Hen-drix proti njemu vložil tožbo, zadeva pa se je razpletla brez posredovanja sodišča. Hendrhc starejši je privolil v izvensodno poravnavo, v kateri je za pravice do prodajanja sinove glasbe odrinil “od pet do deset milijonov dolarjev”. Avtorske pravice so mu nemudoma začele prinašati kar lepo rento, saj so vredne okoli osemdeset milijonov dolarjev. Izštekani Guatebriga LJUBLJANA - V Četrtek, 5. oktobra pripravlja Radio Student radijski nastop skupine Quatebriga. 2e več kot desetletje delujoči ljubljanski jazz kvartet bo v svoji oddaji gostil “vaš omiljeni DJ Jure”, dogodek pa bo prenašal tudi Radio Glas Ljubljane. Quatebriga so pred kratkim izdali album starih, še neobjavljenih posnetkov, ki so jih skozi leta delovanja “spesnili” basist Nino de Gleria, bobnar Aleš Rendla in multiinstrumentalist Milko Lazar. Med pripravami na snemanje nove plošče se jim je pridružil Se pihalec Matjaž Albreht. V tej zasedbi bodo v Izštekanem terminu tudi nastopili, predstavili pa bodo presek svojega desetletnega glasbenega dela vključno z novimi skladbami in nekaterimi ekskluzivnimi posnetki. Red Hot Chili Peppers - One Hot Minute CD, 1995, rock, 60 minut, založnik Wamer Bros, distributer: Digitalia. Cena: 2800 sit. Z drugim zaporednim albumom, ki mu je zven dodal rokerski producent Rick Rubin, stopajo Red Hot Chili Peppers v najbolj temačno obdobje svoje več kot desetletne kariere. Predanost nebrzdanemu veseljačenju so namreč vedno znali zaviti v dovolj privlačno funk muziciranje, da so ostali v stilu Časa - v osemdesetih jim je zvočno podobo krojil George Clinton, v devetdesetih pa to manj uspešno počne Rick Rubin. Tudi Rubinov superiorni posluh namreč ne more prikriti pomanjkanja idej, kar poznavalec skupine občuti takoj. Pretanjene funk ritme je kvartet iz Los Angelesa, pri katerem tokrat igra bivši kitarist Jane’s Addiction Dave Navarro, zamenjal z zidom iz kitarskih efektov in trdo rokerskimi frazami. Slednje bodo morda zadovoljile od pankeriranja Offepring in Green Day razvajeno mladino, višje glasbene izkušnje želeči si poslušalec pa bo po poslušanju One Hot Minute ostal z dolgim nosom, (mp) Charles & Eddie - Chocholate Milk CD, 1995, soul/pop, založnik: Capital records, distributer: Digitalia. Cena: 2800 sit. Ce bi radi rokerski družbi zagrenili zabavo, bo tale plošča kar pravšnje krmilo za CD gramofon. Gre za tiste vrste črnske glasbe, pri kateri spričo silne dov-šenosti in dolžine prepletajočih se vokalnih harmonij človek pozabi melodijo pesmi, vendar je newyorski duo Charles & Eddie vseeno eden boljših v ameriški pop-soul produkciji. Šestnajst skladb prinaša precej glasbene raznolikosti, odigrane pa so dovolj dobro, da si ob njih lahko odpočije tudi uho zahtevnejšega poslušalca. Chocolate Milk je mešanica belega in Cmega: belske preračunljivosti v glasbeni produkciji ter črnske sproščenosti in občutka za ritem. V instrumentalnem delu so prisotni vplivi Neville Brothers in Sly Stonea, zal pa tega ne bi mogli trditi za tekstovni del, ki z nadpovprečno banalnostjo prekaša že tako hudo klišejske izdelke iz te glasbene zvrsti, (mp) ^SLOVENIJA UttKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder V sredo in četrtek, 4. in 5. oktobra, ob 17. ln 20. uri bo Augsburško lutkovno gledali-Sče gostovalo z marionetnim programom kabaretnih in glasbenih točk. Predstava je namenjena otrokom in odraslim. Ansambel LGL gostuje v Splitu, kjer se udeležuje srečanja Listine prijateljstva in gledališkega.sodelovanja. Gledališka blagajna je odprta od 10. do 12. ure, informacije ob istem času na-telefonski številki 061/314-962. SMSJJUBUANA Mala drama Jutri, 3. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za izven. Veliki oder Danes, 2., in jutri, 3. oktobra, ob 19.30: lyan Cankar: HLAPCI, za abonma ponedeljek/torek in izven. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Hrame, danes od 10. do 13. ter od 18. do ^0- ure, telefon: 061/221-511. Cankarjev dom Jutri 3, oktobra (premiera), in četrtek, 5. oktobra, ob 22. uri: BETONTANC - KNOW YOUR ENEMY! Režija: Matjaž Pograjc, avtor glasbe Mitj Vrhovnik Smrekar, produkcija Gledališče Hlej, koprodukcija CD. Prvič v CD: Gledališki abonma. Vrhunsk svetovne in slovenske predstave. Sest preč stav - štiri vrhunska tuja gostovanja tre gledališč in ene plesne skupine, dve preč stavi po lastni izbiri iz bogatega slovenske 8? ln tujega repertoarja. Vpis gledališkeg abonmaja do 14. oktobra; ne zamudite! MISTNO gledališče ljubljansko Jutri, 3. oktobra, ob.19.30: &H- Gudmundsdottir: JAZ SEM MAE-151 KO, za abonma RED U in izven, f/udente obveščamo, da bomo vpisovali studentske abonmaje za sezono 1995/96 od 2. do 6. oktobra od 10. do 12. ure pri blagajni MGL. Vabljeni! Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Teh: 061/210 852. SNG MARIBOR Drama Vnovič si lahko ogledate predstavo LA DIVINA COMMEDIA v režiji Tomaža Pandurja. Z Dantejem (Brane Šturbej), Vergilom (Matjaž TribuSon), Beatrice (Ksenija Mišič), Scipionom Mlajšim (Livio Banduri-na), Radkom Poličem in ansamblom Dra- me SNG Maribor boste v treh zaporednih večerih lahko stopili v Inferno, prepotovali Purgatorio in izstopili onkraj Paradisa. Predstave bodo: Inferno - petek, 6. oktobra, ob 19.30 Purgatorio - sobota, 7. oktober, ob 20. uri Paradiso - nedelja, 8. oktobra, ob 20. uri. Gledališka blagajna je odprta: v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. V soboto od 10. do 13. ure in-dve uri pred predstavo. Ob nedeljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206. KUD FRANCE PREŠEREN Danes ob 21. uri: DIVA DIVANOVA, večer kabaretne umetnice in pevke z družino Gledališča Ane Monro. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, je nova komedija znanega avtorja komedije uspešnice Zbeži od žene. Predpremiera: jutri, 3. oktobra, ob 19.30, za izven. Premiera: sreda, 4. oktobra, ob 19.30. Prodaja vstopnic od danes naprej od 10. do 12 ure v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga); informacije po teh: 064/222-681. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. LJUBLJANA Podaljšujemo vpis abonmaja za jubilejno 75. sezono od ponedeljka, 2., do petka, 6. oktobra, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter v soboto, 7. oktobra, od 10. do 12. ure. Informacije in rezervacije po teh: 312 860. [fURLANiJA-JULIJSKA KRAJINA IBS? Kulturni dom - Slovensko stalno gledališč Nova sezona se bo začela v petek, 6.10. s stno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Si ®erica proti Tebam«. Režija Mario Uršič. tedalisce Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 jptri, 3.10, ob 20.30 (red A) Solistes Mosci ontpellier. Na programu Mozart ochoemberg. Do 12.10. so pri blagajni gledališča Verdi azpolago novi abonmaji in eventuelne rez acije preostalih prostih mest. Abonmaje de! P,' P0.šolah, na univerzi in raznih podjetjih edalisce Cristallo - La Contrada soboto, 7.10., ob 20.30 premierska preds a narečne komedije »UnTsotta nel giar> P8 Nini Perno in Francesca Macedonia. f °Pajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Gii franco Saletta in Mimmo Lo Vecchio. Režija Francesco Macedonid. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UTAT v Galeriji Protti, pri podjetjih, šolah in na univerzi. Gledališče Rossetti Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Sv. Ivan - Bivša umobolnica V sredo, 4.10, bo v svetoivanskem gledališču (Ul. S. Cilino 101) simpozij o dejavnosti skupin Accademie delta follia; v soboto, 7. oktobra pa bodo uprizorili igro »Storia di Augusta«. Priredit\'e prirejajo v okviru projekta Meje, ki sta ga zastavila Deželni center za mentalno zdravje in združenje »Franco Basaglia«. [KOROŠKA GiLgvic V Mestnem gledališču bo v sredo, 4. oktobra, ob 9.30 opera »Cavalleria rusticana«. a Univerzi - Unikum: danes, 2.10., ob 17. uri Predavanje »Plebiscit 1920«. SitiAK Studijski oder: v ponedeljek, 9.10., ob 20. uri W. legmund »Eine Liebe im Krieg«. VELIKOVEC V mali dvorani na gradu prirejata SPD Lipa in univerza Celovec v soboto, 7.10. ob 19.30 predstavitev filma »Barbara, Lucija, pomoj - Barbara, Lucija, hilf«. SELE V gostilni Terki bo v soboto, 7.10., ob 20. uri koncert »Rož-Podjuna-Zila«. Nastopajo MePZ Gorjanci, MZ Podjuna, družina Zvritter, kvartet z Vinske gore in MoPZ Trta. RAZNE prireditve SLOVENIJA ZKO IZOLA Vpis v solo kreativnosti , KO Izola vabi otroke k vpisu v baletno solo (za otroke, starejše od 4 let), gledališko šolo (za otroke, starejše od 7 let, mladino in odrasle), glasbeno delavnico (za otroke, stare od 3 do 8 let), likovni klub (za otroke, stare od 5 do 14 let), plesno delavnico L Al (za otroke, starejše od 5 let), solo kitare (za otroke, ki so dopolnili 12 let), novinarsko šolo in jezikovno delavnico. Vpis v Cicibanov klub ZKO Izola vabi otroke do četrtega leta, naj se vpišejo v Cicibanov klub, kjer bodo poslušali pravljice, risali, oblikovali, izdelovali lutke, peli, plesali in se zabavali v prijetni družbi vsako soboto od 10.30 do 11.30. Klub bo začel delovati 7. oktobra ob 16. uri. Vpis poteka vsak dan od 8. do 15. ure. V prostorih Cankarjevega doma poteka V GiJUUlJilill, na katerem bodo predstavili tudi sest sodobnih bavarskih filmov. BAVARSKI TEDEN VERONA Galerija Moderne umetnosti Palezzo Forti od 29. 7. do 22.10.1995 gosti razstavo z naslovom Miro, Dali, Picasso in Španski nadrealizem, ki predstavlja veC kot 150 del nejvecjih Španskih mojstrov tega stoletja. Poleg njih so predstavljeni tudi drugi predstavniki Španskega nadrealizma, kot so Carbonell, Glave, Domin-guez, Lamolla, Gonzalez, Granell, Planells, Ponče de Leon, Rodriguez Luna in drugi, ki jih svet umetnosti odkriva Sele danes. Za vse, ki bi si razstavo Želeli ogledati, agencija MDV International organizira izlet v Verono, in sicer v soboto, 7. 10.1995. Dodatne informacije: MDV International, Savlje 87, Ljubljana, tel./fex.: 061/161-23-29. Vabljeni! FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA tr§t Avditorij Muzeja Revoltella v sIed°, 4.10., ob 18, uri prvo srečanje ciklusa »Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«. Na njem bo govora o pesniku Cirilu Zlobcu. Večer bo uvedel odbornik za kulturo tržaške občine Roberto Damiani, sodelovali pa bodo Claudio Magris, Miran Košuta, Grytzko Mascioni in Lidija Kozlovič. Muzej Revoltella- Umetnost Video TV Do 15. oktobra bo na ogled mednarodni pregled video filmov. Nocoj ob 19. 30 na Velikem odru SNG Drame: drama Ivana Cankarja: HLAPCI [tj IIm fCj * SLOVENIJA CANKARJEV DOM. UUBUANA Jutri, 3. oktobra, ob 19.30: Zlati abonma - SIMFONIČNI ORKESTER NHK, TOKIO, dirigent Hiroši Vakasugi. Program: H. Konoe, L. van Beethoven, H. Berlioz. Glavni pokrovitelj zlatega abonmaja: Poslovni sistem Mercator. V sredo in soboto, 4. in 7. oktobra, ob 19. uri: SLAVNOSTNI KONCERT ob petnajstletnici Cankarjevega doma, 50-letnici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, slovesni predaji novega klavirja-Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, in petnajstletnici delovanja Jezerček Catering, d.o.o. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin. V četrtek in petek, 5. in 6. oktobra, ob 19.30: Oranžni abonma I. in II. - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent MARKO LETONJA, solistka ANGELINA REAUX, mezzosopran. Program: Mihelič, Bernstein,- VVeill. V petek, 6. oktobra, ob 21. uri v dvorani Slovenske filharmonije: ZVOKI SESTIH STRUN - Roberto Aussel, kitara. Program: F. Kleynjans, R. Dyens, L. Brouvver, M. Ponče, A. Barrios, A. Piazzola. KAMNIK Jutri, 3. oktobra, bo ob 20. uri v Fran-čiščanski cerkvi v Kamniku koncert krščanske duhovne glasbe iz Amerike. Nastopa vokalno-glasbena skupina NEW LIFE - NOVO ŽIVLJENJE iz ZDA (na sliki). AJDOVŠČINA Danes, 2. oktobra, bo ob 20.30 v klubu Life hotela Planika koncert punk gla-be. Nastopa punkovski trio iz Arizone HORACE PINKER. Kot predskupina bodo nastopili novogoriški Scurfy-dogs. NOVA GORICA V sredo, 4. oktobra, bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma koncert klasične 'glasbe. Nastopata violinist Vladimir Spivakov in pianist Sergej Besrodnij. Program: Franz Schubert - Sonata za violino in klavir v a-molu D 385; Alfred Schnitke - Sonata za violino in klavir St. 1; Arvo Part - Spiegel im Spiegel; Manu-el de Falla - Španska suita; Igor Stravinski - Suite italiene za violino in klavir. NOVO MESTO V sredo, 4. oktobra, bo v dvorani Doma kulture koncert klasične glasbe. Nastopata Michael Grube, violina, in Igor Dekleva, klavir. SLOVENIJA FJK CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Siske in Boruta Sraja. GALERIJA KAPELICA V galeriji je do 10. oktobra na ogled instalacija Voyager Davida Bizovičarja. MALA GALERIJA. Slovenska 35 V galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65 V galeriji je do 3. oktobra na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka. GALERIJA KRKA. Dunajska 65 V galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck. GALERIJA SKUC V galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografa Tomaža Gregoriča. GALERIJA M-ART, MARIBOR V galeriji je na ogled razstava slik umetnikov Adela Seyouna in Galeba Baieeja. MUZEJ JESENICE Na ogled je razstava slik, plastik in reliefov umetnice Eve Gašparšič. Razstava bo na ogled do 29. oktobra. LAŠKI DVOREC, LAŠKO V dvorcu je na ogled razstava risb, stripov in slikanic Mikija Mustra. POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC. KOSTANJEVICA NA KRKI V grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma. GALERIJA BELVEDERE. BLED V galeriji je na ogled razstava Zvezda in Ode-on pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič (na sliki). RAZSTAVIŠČE UNION. MARIBOR V razstavišču je na ogled razstava ZMAGA, SVOBODA IN MIR, ki je posvečena petdesetletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacizmom in fašizmom. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR V salonu je na ogled pregledna razstava del nemškega velikana konceptualne umetnosti Hermanna Glocknerja. Na razstavi je zbrano prek 80 slikarskih, grafičnih in kiparskih del. TRST Gledališče Miela V petek, 6. oktobra, ob 20.30 -koncert madžarske glasbene skupine Ando drom, ki bo izvajala cigansko glasbo. Koncert organizira Romski odbor Rom Sinti dežele F-Jk in Zadruga Bonawentura. Vstop prost. V nedeljo, 8. oktobra, ob 11. uri koncert Riccarda Zadre. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavrentura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. Danes, 2. oktobra, ob 21. uri priredita Zadruga Bonavventu-ra in Tibetanski Studijski center iz Milana večer z naslovom »Plesi in petje za mir in svobodo izpod strehe sveta« s skupino petnajstih tibetanskih menihov. Vstopnice dobite pri UTAT STIVAN Danes, 2. oktobra, ob 21.00 bo v Stivanski cerkvi na sporedu zaključni koncert iz cikla »Ti-mavske note«, ki jih je organiziralo Združenje Punto musicale. Nastopila bo vokalna skupina »Ensemble Oktoechos«, ki bo izvajala srednjeveško glasbo. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist. PalaCa Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: Do 6.10. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Pritfuli. GORICA Kulturni dom: do 8.10. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. ŠTANJEL Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. PASSARIANO V Vib Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA _ CELOVEC Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14.10 razstavlja Ah-met Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec. Hiša umetnikov: do 7.10. je na ogled razstava T. Woschitza. Galerija Ars temporis: razstavljata Vlastimila Teske in Angele Hiibel. PLIBERK Do 14.10 razstavlja VVerner Berg. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga. ŠPITAL OB DRAVI Grad Porcia: do 15.10. bo na ogled razstava »50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani« Randevu pred Zvezdo Hinko Polak: »Stalin nima prav, ko zahteva, da ljubim SZ bolj kot Slovenijo!« Ko je Hinko Polak hotel oditi v partizane, so mu rekli, naj v Ljubljani, Korytkova 26 vzdržuje zvezo s karabinjerjem, Id bodo njegove oči in uho v štabu itabjanskega oro-žništva, Takrat ni mogel verjeti, da takšno delo lahko odtehta vlogo partizanskega borca.Hinko Polak je letos praznoval svoj 85. rojstni dan.Nikob si ni mislil, da bo dočakal takšno starost, najmanj je o tem razmišljal med drugo svetovno vojno, ko je skoro vsak dan nosil glavo v torbi. Njegova hiša na Korytkovi ulici 26 je bila namreč nadvse pomembna obveščevalna točka in njegovo življenje je pogosto viselo na nitki. Po vojni so pisati o vsaki podrobnosti, če je šlo za »imenitnike«, takšna dejanja, kakor so bila Polakova, pa so ostajala v anonimnosti. Od leta 1937 je imel svojo mesnico na Bohoričevi 13. Se prej je vodil sindikat mesarskih pomočnikov, in sicer v Času stavke leta 1933/1934, ko so se na VVolfovi ulici spopadli z žandarji. Med vojno je bila mesnica dobra kamuflaža za človeka, ki je pod videzom mirnega meščana, ki se ne zanima za politiko, moral spretno prikrivati svoje nevarno obveščevalno delo. Ljudje iz njegove okobce so vedeb, da je obveščevalec OF. Bil je tako rekoč že na pob v partizane, ko mu je Jože PavhčiC (po vojni znan po številnih pomembnih funkcijah, predvsem pa kot predsednik ustavnega sodišča) naročil, da se mora vmih v Ljubljano in tam delovab kot obveščevalec. takoj zaCel iskab stike z OF. »Kako si mi le mogel zaupah?« je Stane Mahne po vojni večkrat vprašal Polaka. »Pa b meni?« je namesto odgovora vprašal Fflnko. Polak je s svojo novo zvezo obvestil sekretarja Tončka Nusdorfe-rja, morda tudi Dušanu Rajakovica. Dobil je nalogo, da z njim vzdržuje zvezo in vse podatke sporoča Dori Krmelj - Gizeb in Janezu Cimpermanu - Igorju, ki je kasneje končal v Dachau. O novem sodelavcu so informirah tudi tedanjega sekretarja kvartnega odbora OF Stari Vo-dmat in Jožeta Pavbcica. Sodelovanje med Polakom in Mahnetom je potekalo brez večje nevamosb do usodnega dne leta 1943, ko je po aretaciji aktivista OF Franca Tujca, Mestni trg 8, na poveljstvo karabinjerjev prispelo pismo, češ pri aretirancu niste našb nic obremenilnega, ker je na komandi človek, ki posreduje podatke obveščevalni službi OF. Sum je takoj padel na Mahneta, ki pa mu je zvećer uspelo pobegniti skozi straniščno okno. Po stranskih ulicah se je napotil k Polaku, vendar si ni upal takoj potrkah na njegova vrata, ker se je bal, da je morda tudi on na seznamu osumljencev. Naslednji dan je dobil civilno obleko, potem pa je bil deset dni skrit pri Skrlevaju na Vrtači. Tam mu je neki aktivist odvzel orožje, Ceš saj boš kmalu v partizanih, tam pa je dovolj orožja. Ob tem se je pištola sprožila in povzročila precej preplaha. S pomočjo Hinka Polaka in Dore Krmelj - Gizele so ga končno spravili na osvobojeno ozemlje. VkljuCibi so ga v zapadni dolenjski odred in kmalu je postal pomočnik komandanta Kosovelove brigade. Prišli so po psa, ne po Polaka Mahne je bil v partizanih ranjen, zato so ga odpeljali na zdravljenje v Italijo. V Gravini se je med zdravljenjem seznanil z našimi ljudmi, ki so prišti tja z raznih koncev sveta. Gez morje so jih prepeljali v Split, kjer so ustanovili 5. prekomorsko brigado, Staneta Mahneta pa so imenovah za komandanta. V Bilaju, kjer se je zadrževalo več kot 500 ustašev, je brigada doživela pravi bojni krst. Stane je kot komandant brigade jurišal na most. Po bitki je telefoniral v štab divizije in sporočil, da so zavzeli most. »Dah si ti lud, bre,« se je začudil komandant divizije, Mahne pa mu je odvrnil: »Nisam lud, res smo na mostu.« Sedemnajstega aprila je brigada prispela v Vinico in se nato udeležila veličastnega sprejema v Črnomlju, kjer je borce pozdravil Dušan Kveder. Preden je bil konec vojne, je brigada premagala še belogardiste pri Starih žagah in ustaše pri SentiCu. Po vojni je bil nekdanji karabinjer in prevajalec v itabjanski službi, v resnici pa partizanski obveščevalec Stane Mahne najprej komandant milice v Kopru, nato dbektor Lesnine in nazadnje še direktor Tobaka. »To delo je bilo bolj nevarno, kot Ce bi bil odšel v partizane, saj me je marsikdo grdo gle- Pes Taras je Polaku rešil življenje dal zaradi druženja z izdajalcem'«, pripoveduje Polak, ko se spominja sodelovanja z zdaj že pokojnim Stanetom Mahnetom. »Zato pa je bilo najino sodelovanje toliko bolj koristno za osvobodilno gibanje,« zani,« se spominja Polak. Potem je z veterinarjem dr. Janezom Pesto-tnikom in nekdanjim Maistrovim pribočnikom Evgenom Silo zaCel hoditi v Tuhinjsko dolino, kjer so skupaj z domačimi ustanoviti prvo zvezo ljubim bolj kot SLovenijo! Podobno vprašanje sem si zastavil tudi leta 1941. Tudi tedaj je bila pripadnost slovenstvu odločilna, ko sem izbiral med hlapčevanjem okupatorjem in OF...« Okupator je Ljubljano ogradil z žico, mesto pa razdelil na 13 sektorjev. Španski jezdeci na Tromostovju Njegova najpomembnejša zveza je bil Stane Mahne, karabinjer in prevajalec v štabu karabinjerjev v Zvezdi. Najpogosteje je prevajal majorju Aqquecciju Giuseppeju, po potrebi tudi generalu armade Ro-bottiju in drugim. To mu je omogočalo, da je prišel do nadvse dragocenih podatkov o tem, kaj načrtujejo Itabjani, predvsem koga nameravajo aretirati, kam vozijo talce, kdaj in kje se ponuja najboljša možnost za reševanje internirancev itn. Mahne je prinašal iz pisarne zaupne dokumente, podatke o premikih itatijan-ske vojske, za nameček pa še orožje in municijo. Polak se spominja, da mu je Mahne nekoč izročil seznam 30 aktivistov in simpatizerjev OF, ki so biti predvideni za aretacijo. Pobeg skozi straniščno okno Kako je prišlo do tega sodelovanja? V gostilnici blizu Slamica se je Mahne seznanil s sestro Cveta Šuligoja, aktivista OF, ta pa je Mahnetovo pripravljenost za sodelovanje z OF sporočil Hinku Polaku. Pokazalo se je, da je Mahne zaprosil za premestitev v Ljubljano ali na fronto v Sovjetsko zvezo prav z namenom, da bi se povezal z antifašisti. Ko so ga iz Torina premestili na Vrhniko, je Stane Mahne (stoji), nasproti njemu je Šteti Polak še doda. Marsikateri simpatizer OF ga je gledal po strani, ko je videl, kako ob veCerih prihaja k njemu Mahne v karabinjerski uniformi. Pogosto sta se sestajala kar na prostem, najraje v bližini Zvezde, kjer sta bila še najmanj sumljiva. »Za nohte mu je šlo, ko se se leta 1942 pred hišo nenadoma pojavili Italijani,« pripoveduje Polak. »Mislil sem že, da so prišti pome in da bodo preiskati vso hišo. Na srečo se je domači pes Taras tako vztrajno zaganjal vanje, da je žena Stefi medtem lahko poskrila vse, kar bi me lahko kompromitiralo. Tenente je na koncu zamahnil z roko, Ceš pustimo ga, mlad je in ves divji...« Prišti so namreč po psa, ne po Polaka. Aktivist brez mesečne plače Leta 1944 ga je GvarjanCič, policijski detektiv, ki je delal za partizane, obvestil, da ga je nekdo ovadil. Mislil je že, da bo moral na vrat na nos zbežati, ko so mu sporočiti, da je policijski funkcionar Vladimir Kante prijavo uničil. O tem ga je obvestila Jesenkova, ki je kot tajnica na policiji prav tako delala za partizane. »Ob koncu vojne sem razorožil policiste v Mostah, še preden so v Ljubljano vkorakati parti- lovsko družino. »Moje motorno kolo s prikolico je bilo prvo javno prometno sredstvo, ki je Tuhinj povezovalo z Ljubljano,« se Polak večkrat pošali. »Pestotnik je vzel včasih s seboj na Menino planino tudi svojega vnuka, sedanjega politika Janeza Kocijančiča.« Polak je bil po vojni aktivist brez mesečne place. Na nekem sestanku, ki ga je vodil partijski sekretar Sergej Kraigher, se je na lepem dvignil in potožil, da je brez sredstev za življenje. »Ati mi boste priskrbeti službo ati pa pri prici pustim aktivizem,« je rekel. Navzoč je bil tudi Leopold Krese, v šali so mu rekli Krojaček, ki je Polaka potolažil z besedami; »Jutri pridi k meni, da se pogovoriva o tvojem bodočem delu!« Polak je bil najprej ekonom na upravi za notranje zadeve, nato pa je vodil Minot, kot se je imenoval magazin za preskrbo uslužbencev notranjih zadev. Posebne trgovine za svoje ljudi so imele tudi ozna in druge podobne službe. Na temeljih tega magazina se je kasneje razvilo podjetje Mercator. »Najtežje je bilo po resoluciji in-formbiroja leta 1948,»pripoveduje Polak. »Opredeljeval sem se po merilu narodnostne zavednosti. Sam pri sebi sem rekel: ‘Stalin nima prav, ko zahteva, da Sovjetsko Dilema vseeno ni bila preprosta Ko so aretirati njegovega svaka dr. Dušana Kermavnerja, je zamajalo tudi Polaka. Nenehno se je spraševal: »Kako morejo poštenjaka, kakršen je bil Kermavner, obtožiti sodelovanja z gestapom v taborišču?« Kermavnerja je menda najbolj prizadelo, ko ga je visok policijski funkcionar udaril in mu zbil oCala.Bil je majhne postave in orjaškemu Kermavnerju ni segel niti do vratu. »Takšnega oneta bi lahko zdrobil v pesteh, Ce mu oblast ne bi dajala neomejene moči,« je kasneje pripovedoval Kermavner. Na srečo so ga že leta 1949 izpustiti iz preiskovalnega zapora in tudi Polak mu je pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči. Podobni dvomi so se pojavljali tudi med vojno, ko so likvidirali Polakovo sodelavko Gizelo, Ceš da je sodelovala z gestapom. Poslati so jo na osvobojeno ozemlje, tam pa je izginila kot duh. Polak je bil prepričan v njeno nedolžnost, toda žal je I zvedel za njeno smrt prepozno in ji ni mogel vec pomagati. To je bil Cas, ko je po odkritju, da je gestapo vrinil med partizane veliko svojih ljudi, marsikatero partizansko enoto ati odbor OF zajela preganjavica in so se posamezniki včasih bali lastne sence. France Trebč an is ■■■}' ® RAI 1 RETE 4 y Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik Verdemattina - Nasveti Film: Notte e dl (biog., ZDA ’46, i. C. Grant) Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik 14.00 15.45 16.15 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 22.40 22.45 23.25 24.00 0.30 Film: Un nuovo anno, un trnovo amore (kom., ZDA ’73, i. Sissy Spaček) Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Film: Made in America (kom., ZDA ’93, i. W. Goldberg, T. Danson) Dnevnik Variete: Le stelle della moda (vodi M. Carlucci) Dok.: Himalaya - Svete reke Brahamaputra in Ganges (5. nad.) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Dok.: Pasteur RAI 2 6.35 7.00 8.40 9.10 10.45 11.30 12.00 13.00 14.00 14.25 15.45 15.50 17.20 117.25 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 21.45 23.30 0.30 Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajse Protestantizem Film: Fontana di Trevi (kom., It. ’60, i. C. Villa) Nan.: Saranno famosi TG2 - 33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme Variete: 1 fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Film: Bersaglio in fuga (dram., ZDA ’89, i. T. Curtis, D. Eavenet) Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in Šport Risanke: Go-Cart Nan.: Ispettore Derrick Variete: Se rinasco... (vodita S. Blady, P. Roversi) Dnevnik in vreme, Iz Parlamenta Sport: Proces Formulil RAI 3 6.00 8.30 8.50 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.20 17.00 17.30 17.55 18.05 19.00 20.05 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Drobci Film: Londra chiama Polo Nord (dram.. It. ’56) Dok.: Obrtništvo, 10.50 Zgodbe izseljencev, 11.30 Dok Dnevnik Proza: Pred premiero Dok.: San Patrignano Deželne vesti, dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Rasistične diskriminacije, predsodki Sport: nogomet C in B lige, kolesarstvo, atletika Nan. : Davvero Rubrika: Glas gospodarja Dok.: Babbuini Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualno: Chi Pha visto? Dnevnik, deželne vesti Dok.: Planet Vzhod Aktualno: The End Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme 7.45 12.30 14.00 15.30 17.10 18.00 20.30 22.30 0.40 0.55 3.20 Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.30 Testa o croce, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicitš, 11.15 11 prezzo di una vita, vmes (11.30,) dnevnik Kviz: Adam proti Evi Nad.: Sentieri Film: Pane, amore e An-dalusia (kom., It.-Sp. ’58, i. V. De Sica, C. Sevilla) Aktualno: Perdonami (vodi Davide Mengacci) Informativna odd.: Gior-no p er giorno Nad.: Perla nera (i. A. Del Boca, 60. del) Film: Chi protegge il te-stimone (krim., ZDA ’87, i. Tom Berenger, M. Ko-gers, L. Bracco), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: II colonnello Redi Nan.: Serpico IH CANALE 5 ■ Na prvi strani, vreme I:E'!d Maurizio Costanzo Show B Televizijsko sodisce: Forum Dnevnik TG 5 IflRr Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Rje Variete: Gasa Castagna Nan.: La tata Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme. 20.25 Striscia la notizia Film: Mamm, ho riperso T aereo (kom., ZDA ’92. i. M. Culkin. J. Pešci) Dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia ITALIA 1 6.30 11.30 12.25 13.00 15.00 16.15 17.30 17.45 19.30 20.00 20.40 22.40 23.40 0.45 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Nan.: Magnum P.I. Dok.: Nati liberi Nan.: Primi baci, 18.20 Beverly Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Varieteja: Appuntamento al buio (vodita Amadeus, L. Laurenti) Film: L' altro delitto (krim., ZDA ’91, i. K. Branagh, E. Thompson) Film: Seduttore a domi-cilio (kom., ZDA ’89, i. P. Dempsey,K, Jackson) Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Avtomobilizem Fl # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nan.: Man from Atlantis, 21.25 Evening Shade ($) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.40 18.45, 20.25, 22.30, Dnevnik, 13.30. 18.30 Sport Film: La spia dal cappel-lo verde (krim., ZDA ’66) Film: Revolution (’85) Variete: Tappeto volante A RAI 3 slovenski 20.25 20.30 20.50 program Risanka: Filip TV dnevnik Športna tribuna rBORIS 5.1 popravila TV - VCH antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871. Ul Koper Euronevvs Nedeljski športni dnevnik Globus French Kiss, TV serija Slovenski program: Studio 2 - Sport Primorska kronika TV dnevnik French Kiss, TV serija »Aliča« - evropski kulturni magazin Vatikan, 1. del Vsedanes - TV dnevnik Donova zabava, komedija SLOVENIJA 1 tnsilF Avstrija 1 Videostrani Malo angleščine, prosim Tedensi izbor Kapitan Povver, ameriška nanizanka, 15. del Izziv, poslovna oddaja Gross Creek, ameriški film Poročila Športni pregled, pon. Povečava: Beneški filmski festival Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Muzej Frida s srcem na dlani, 4. del norveške nadaljevanke TV 101, 16, del amer. nadaljevanke ABC - itd., tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2. vreme, šport Stranski učinki, 13., zadnji del kanadske nanizanke Gospodarska oddaja: Made In Slovenia TV dnevnik 3, vreme, Sport Žarišče Sova Seinfeld, 14. del serije Severna obzorja, 22.del amer. nanizanke {T SLOVENIJA 2 Euronevvs Umetniki za svet ob 50. letnici OZN, ponovitev • Utrip Zrcalo tedna, ponovitev Nedeljskih 60, ponovitev V avtobusu, 44. del Severna obzorja, 21. del Regionalni studio Maribor Že veste Sedma steza TV dnevnik 2, vreme 1 Lovci na gene, angleška dok. oddaja B Primer Paragon, švedska drama, 1. del Studio City RjRj B. Rončel izza odra Umetniki za svet, pon. A KANALA j® u Spot tedna Bej 3 A-shop, Spot tedna [j® | Spot tedna, A shop U Brlog, 9. del Španske na- Vreme Luč svetlobe, 524. del ameriške nadaljevanke Vreme Zlata dekleta, 5. del ameriške humoristične nanizanke Bregovi, ameriški film Rodeo, glasbena oddaja Košarkarsko prvenstvo prve lige, pon. reportaže Spot tedna, A - shop 19.00 19.10 20.00 20.30 20.35 22.40 23.15 00.00 Umor, je napisala, ponovitev Baywatch, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Go, Trabi, Go, ponovitev nemške komedije Tjulenjček Albert Konfeti Mila Superstar Am dam des Knjiga o džungli Kremenčkovi Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija: Teror na Ruti 4 Baywatch: Nevarna pustolovščina v deželi zlatokopov, 2. del Strašno prijazna družina Al gre na ribolov Zlata dekleta: Pablo Iz dobrega gnezda: Tekmovanje Pri Huxtablovih: Zamenjava ne pride v poštev Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od strani Resnični moški, ameriška komedija", 1987 Ugrabitev vlaka 123, ameriški triler, 1974 Cas v sliki Jeremy Rodack - moja volja je zakon, ameriški vestern, 1965 Strasno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji Ugrabitev vlaka 123, film EMSF Avstrija 2 13.00 13.55 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 18.55 19.00 19.30 19.53-20.15 21.10 22.00 22.30 23.05 23.35 01.05 02.10 Cas v sliki Orientacija Doktor Trepper John: Z dusom in telesom Umor, je napisala: Primer Edvvarda Stona Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme Gozdarska hiša Falkenau, 5. del nemške serije Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih, kultura Domovina, materinski jezik, 1. del oddaje Veliki režiserji: Buster Keaton General, ameriški nemi film, 1928 Snemalec, ameriški nemi film, 1928 Poroka iz trme, ameriška nema komedija, 1929 Igrajo: Buster Keaton, Do-rothy Sebastian in drugi. 1 m Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, II.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išče, ta najde; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00, 6,30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 13.05 Igra za otroke, 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncerti Evroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na »rešeto«; 10.45 Zanimivosti; 11.00 V podaljšku; 12.15 20 Modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... razvedrilni pr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.30 Iz diskoteke; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14,50 e tedna; 15,00 D'al- tro canto, 18.00 Bootleg, 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Glasbeni kviz; 21.00 Modni bla bla; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Crna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 20.00 Glasb. odd. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 inf o servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 0,00 RoboKak udarja!; 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF (24 ur-info); 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 19.00 TB: Taraf De Hai-douks; 20.00 Alter, Gar-bage, Fonkura, Ropotarnica; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.40 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 24. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ca-cilijanka: MPZ M. Filej; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: komorni orkester Pro Arte; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18,40 Glasbeni predah; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Borovlje: 75 let po odločitvi ali vsakdanji obrambni boj. ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 2. oktobra 1995 SLOVENSKA DEDIŠČINA Graščina Sevnica Prvič je omenjena leta 1309 Vrh položnega hriba nad Sevnico stoji grad Sevnica (-Lichtenwald), mogočna štiritraktna stavba z okroglimi stolpi na vogalih in arkadnim notranjim dvoriščem. Grad je bil prvič omenjen Sele leta 1309 kot castellum Liehtenwalde, a je bil sezidan že prej, saj je v vzhodnem traktu ohranjen v baročni dobi znižani poznoromanski obrambni stolp (berg-fried). Stolp so na visino traktov znižali verjetno konec 18. stoletja, Inocenc Moscon pa je leta 1597 sezidal poznorenesančne dvonadstropne trakte in vogalne stolpe ter arkadno dvorišče. Nad renesančnim portalom je grbovna plošča Mo-sconov in Aichelburgov. V gradu je dislocirana enota Posavskega muzeja z zbirko o zgodovini Sevnice. Portal z grbovno ploščo Grad, sezidan na zahodnem robu salzburške posavske posesti, je nadzoroval promet po Savi, cesto ob njej in odcep proti Mokronogu. Sevnico so upravljali salzburški gradisčani, v njem pa je bila tudi močnejša vojaška posadka. Gradiščansko službo so opravljali vitezi Polhograjski (leta 1360 gospoda Urh in Herman), leta 1441 je bil upravitelj gospoščine Nikolaj Gallenberg. Med letoma 1479 in 1491 je bil v ogrskih rokah, nato pa so bili grajski oskrbniki vitez Hans Rajhenburski, Ivan Ungnad in drugi. Po letu 1563 sta imela grad v najemu barona Boltežar Lamberg in Ivan Khisl, leta 1595 pa je Sevnico kupil baron Inocenc Moscon. V 18. stoletju so bili graščaki Auerspergi, v naslednjem stoletju pl. Rebenburgi in številne druge, predvsem plemiške rodbine, zadnji lastnik do konca druge svetovne vojne pa je bil Lucca VVallmoden. V bližini gradu stoji Lutrovska klet, enonadstropna stavba s portalom in stolpičem, v kateri je delno ohranjena notranja poslikava iz Časa okoli leta 1600. V sevniski graščini (-Lichtemvald), enonadstropnem dvotraktnem poslopju z arkadnim hodnikom sredi trga pod grajskim gričem, je danes sedež občin- ske skupščine. Sezidali so jo grofje Lambergi leta 1664 iz prvotnega upravnega dvora (omenjen leta 1437 kot haus in markt), nato pa so bili njeni lastniki baroni VVintersholhi in grofje Auerspergi, po letu 1813 pa je prešla v meščanske roke. Zadnja lastnica je bila Julijana Verbič, leta 1938 pa je bila stavba last Posojilnice in hranilnice. V stavbi je bil tudi sedež deželskega sodišča. Ivan Jakič Pogled z vzhodne strani (Foto: Ivan Jakič) Tradicijo na Japonskem je zamenjal napredek Na južno ležečem japonskem otoku Tanega-shima se življenje tamkaj-Snih otočanov skozi stoletja ni bistveno spremenilo. Sonce, veter, dež in morje krojijo vsakdanjik tamkajšnih prebivalcev, katerih poglavitna dejavnost je kmetijstvo. Vzdolž razgibane obale se vijejo številna polja, posejana z žitaricami in rižem, poleg tega pa se ukvarjajo tudi z ribolovom. Sumiyoshi je majhno ribiško naselje na severu otoka Tanega-shima s subtropskim podnebjem, kjer se ra-zpotezajo številne pešCene plaže, koralni grebeni, skalnati zalivi. Pravcati paradiž, ki ga občasno skali kakšen nadležen komar. Tamkajšni prebivalci ne vedo natančno, kdaj je človeška noga prvikrat stopila na ta del ozemlja. Arheologi pa so na bližnjem otoku Vakushima našli sledi, ki pričajo, da so tam že pred tremi tisočletji živeli ljudje. Prvo ribiško in poljedelsko naselje je leta 1654 ustanovila posadka in potniki neke portugalske ladje, ki je doživela brodolom v enem izmed tajfunov, ki vsako jesen zajamejo ta japonski otoček. Portugalci so bili prvi Evropejci, ki so stopili na japonsko zemljo in s seboj prinesli tudi pištolo, ki je tamkajšni prebivalci niso poznali, saj so bili takrat oboroženi le s sabljami. »Zadovoljen sem z načinom življenja na tem otoku,« zgovorno pripoveduje petdesetleten. »Obiskal sem Osako in Tokio, vendar nikdar ne bi želel zapustiti otoka in živeti v tako velikem mestu,« pripoveduje, medtem ko opazuje velik ognjemet na zvezdnem nebu, ki so ga pripravili njegovi vnuki. Starejši otočani niso pretirano navdušeni nad bleščečimi japonskimi velemesti, za njihove otroke pa predstavljajo okno v svet. Po končani osnovni šoli večina šolarjev zapusti svoje rodne ribiške vasice in oddide v večja bližnja mesta, kjer nadaljujejo šolanje. Tako se Čedalje manj mladih vrača v vasice, tam-kajšne prebivalstvo pa se vse bolj stara, saj večina mladih po končanem študiju v bližnijh mestih najde tudi primerno zaposlitev. »Vsi moji sošolci so odšli v Kagoshimo ali Fukuoko, kjer so našli tudi zaposlitev,« pravi 21-letni Tamani Uragami in dodaja, da je v njihovem kraju težko najti primerno zaposlitev. Z veseljem pove, da je zaposlitev našel na bližnjem igrišču golfa. S poljedelstvom in ribolovom se tako ukvarjajo le še njihovi starši in nekaj mladih, ki so ostali zvesti tisočletni tradiciji poljedelstva in ribolova. Slednji sta zelo garaški opravili, za nameček pa prinašata še nizek dohodek. Ribic iz vasice Sumiyoshi pravi, da se je položaj ribičev še dodatno poslabšal potem, ko so v njihovih vodah začele loviti velike ribiške ladje s sodobno opremo za ribolov. Tako so mreže lokalnih ribičev vse manj polne, med drugim pa se tudi njihov zaslužek vztrajno zmanjšuje. Šestintridesetletni Yutan Vamanoishi je sicer lastnik majhnega lokala, občasno pa se udeleži ribolova in si prisluži kakšen dodaten jen. Ribolov je od nekdaj naporno in slabo plačano delo, pravi. Takole smehljajoče opisuje svoje prve izkušnje z ribolovom : »Ko se morski valovi zaganjajo v ribiško ladjo, te prav pošteno premetava, postane ti slabo in nenadoma se ti zazdi, da se boš prekucnil na morsko dno in se utopil« Nič kaj bolje pa se ne godi otočanom, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, predvsem z gojenjem riža. Na otoku goje najbolj cenjeno in obenem tudi naj dražjo sorto riža, imenovano »ko-shihikari«. Domačini ugotavljajo, da je japonsko gospodarstvo v nekaj desetletjih doseglo velik napredek, vendar pa vse bogatejši prebivalci Japonske pojedo vse manj riža. Nekdaj so japonski kmetje dvakrat letno želi riž, danes pa je vlada prepovedala drugo žetev, ker je povpraševanje po rižu močno upadlo. Včasih se zdi, da so lokalne oblasti ravnodušne do tradicionalnih dejavnosti, ribolova in poljedelstva. Toda po drugi strani si krčevito prizadevajo, da bi preprečili nadaljni odtok mlade delovne sile v bližnja večja mesta. Oblikovati skušajo nove oblike zaposlitev, kjer bi delo našli mladi iskalci zaposlitve. Na dvesto kilometrov oddaljenem otoku Okinavva si prizadevajo, da bi na na otoku Tanega-shima zgradili več turističnih letovišč. Tako so na južnem delu otoka, kjer so pred približno štiristo leti na japonska tla prvikrat stopili Portugalci (kot prvi Evropejci), zaceli z gradnjo turističnih objektov. Tamkajšne oblasti nameravajo v bližnji prihodnosti zgraditi novo letališče ter tako pritegnili množice turistov. Turizem bo vsekakor omogočil odpiranje novih delovnih mest in tako preprečil odhajanje mladih v velika mesta, vendar pa zaradi tega ne bi smeli puščati vnemar nekdanje tradicionalne dejavnosti. Na sedanjem letališču pristane in vzleti vsak dan majhno letalo s štiridesetimi potniki, vendar slednje povzroča mnogo sivih las tamkajšnim ribičem. »Tako nizko letijo nad morsko gladino pred pristankom ali vzletom, da preplašijo ribe,« je dejal neki razjarjeni ribič. Zato ribiči v prihodnje ne nameravajo podpreti gradnje novega letališča. Morda bodo tamkaj šne oblasti vendarle spoznale, da ne gre zanemariti tradicije, paC pa je treba uskladiti staro z novim. Velisarios Kattoulas, Reuter NA MEJAH RAZUMA Obrtnik, ki izginja Na posestvu grofa Za-nettija v majhem mestu na Siciliji je živel marljiv obrtnik Alberto Gordoni. Znal je izdelovati vse, od čevljev do hiše, bil pa je tudi vešč izdelovalec mečev. Ker se je pisalo osemnajsto stoletje, je razumljivo, da je bil tak mojster grofu zelo koristen. Morda ga je prav zato grof Zanetti oženil z eno od svojih sorodnic. Vendar njun zakon ni bil ravno uspešen in imela sta samo enega drobnega otroka, suho, veCno nezadovoljno hčerko. Alberto je vseskozi pomalem eksperimentiral, v pomožnem hlevu si je ustvaril pravo malo alkemijsko delavnico. V njej se je znal zadržati tudi po več dni skupaj. Tretjega maja 1753 pa je Alberto vpričo žene, grofa in številne služinčadi kra- komalo izginil - zakorakal je po grajskem dvorišču in se enostavno razblinil v nic. Očividci so preverili tla, vendar v zemlji ni bilo nikakršne jame, v katero bi se lahko spustil. Po tem dogodku se je Albertova vdova kmalu poročila, hčerka Rozeta pa je ostala na posestvu Za-nettijevih in vzgajala njihove otroke. Dvaindvajset let pozneje istega dne se je Alberto Cordoni znava pojavil na mestu, kjer je bil izginil: na dvorišču dvorca Zanetti. Ko je pred seboj zagledal zapuščeno hišo in delavnico, se je začudil. Vstopil je v dvorec. Kuharica ga je zlahka prepoznala, Čeprav se v 22 letih ni prav nič spremenil. Povedala mu je, da sta grof Za-netto in njegova ljubljena Loretta že mrtva ter da je za mrtvega proglašen tudi on. Alberto z najboljšo voljo ni mogel dojeti, kaj se je zgodilo in kako je lahko preteklo toliko časa. Njegovo srečanje s hčerko je bilo neprijetno, kajti Rozeta je zatrjevala, da ni njen oCe, povrhu pa je zahtevala, da ga vržejo v temnico. Ko je prišel vaški stražnik, so se kuharica in sluge prestrašili ter izjavili, da prišleka ne poznajo. Ker je Alberto vztrajal pri svojem, so ga odvedli v norišnico, ki so jo vodih katoliški duhovniki. Doktor oCe Mario se je šele po sedmih letih Albertovega ždenja v samici odločil, da spregovori z jetnikom. Čeprav je bil izčrpan, je bil Alberto še zmeraj neomajno prepričan o svoji identiteti. Navedel je toliko po- datkov, da je oCe Mario prek cerkvenih knjig in s pomočjo izjav številnih prič, ki so se medtem nekoliko opogumile, zlahka ugotovil, da je posredi zelo nenavadna zadeva in da gre morda za zablodo. Kljub temu pa ujetnika ni spustil na svobodo, premestil ga je le v boljši prostor. Pritisnil je na Alberta, naj mu vendar iskreno razkrije, kje je bil teh 22 let, naposled pa mu je postavil ultimat: ni svobode brez popolne resnice. Alberto še je branil, da mu nihče ne bo verjel, oče Mario pa je bil prepričan, da je resnično nor. Naposled je Alberto vendarle sprejel ultimat. Alberto se skoraj tri leta ni mogel skoraj ničesar spomniti. Potem je, čeprav megleno, sestavil svojo avanturo. Čas med njegovim izginotjem in vrnitvijo ni trajal niti dan. Pogreznil se je skozi nekakšen predor in se znašel v veliki dvorani, osvetljeni z motno belo svetlobo. V prostoru ni bilo nobenega pohištva, napolnjevale so ga le čudne naprave, za katere sploh ni vedel, čemu naj bi služile. Zatrjeval je, da je videl jeklene ljudi z izbuljenimi steklenimi očmi. Tedaj je slišal glas, kot da mu nekdo šepeta v uho, vendar odznotraj. Glas ga je prosil, naj se predstavi. Ozrl se je, vendar ni bilo nikogar. Glas ga je priganjal, skorajda prosil. Ko je Alberto izustil nekaj besed o sebi vključno z mestom in časom dogajanja, je zagledal sliko: veliko platno, polno pikic in zvezd, in vse je nekako trepetalo. Tu je bilo tudi nekakšno bitje, komajda vidnih obrisov, zaradi dolgih las se mu je zdelo, da je ženska. Povedala mu je, da je padel v Casovno-prostorsko luknjo in da ga bo zelo težko vrni- la nazaj. Če jim ga v nekaj urah ne bo uspelo vrniti, bo za vselej ostal z njimi. Med Čakanjem mu je pripovedovala o vesolju: o luknjah, ki požirajo vse živo in neživo, o nemih belih palčkih, o misUh, ki potujejo s hitrostjo svetlobe, o dušah brez telesa in o mentalnih telesih brez duše. Zenska je začutila njegove obrtniške sposobnosti in mu zaCela pripovedovati o letečih mestih, o bolnišnici za rezervne roke in noge, o medicini, ki zagotavlja večno mladost. Na žalost je Alberto veliko stvari pozabil. V spominu je ohranil samo majhen del skupaj z jezo nad megleno prikaznijo. Ali so ga prevarali ah pa so mu pozabili povedati, da je med tem časom na Zemlji minilo celih 22 let. Čeprav je bil oCe Mario prepričan, da gre resnično gre Alberta Gordonija, se mu je vse, kar mu je ta pripovedoval, moCno uprlo. Njegova zgodba je bila zanj tako zelo bogokletna, da se je preprosto odrekel razmišljanju o nesrečniku ter ga označil kot nenormalnega. Samo radovednost ga je držala, ko je Alberta prosil, da mu pokaže mesto, kjer se je to zgodilo. Po treh dneh so prišli v Takono. Alberto in oCe Mario sta se brž znašla v središču pozornosti. Alberto, ki ga je spremljala množica meščanov, je bil živčen. Očetu Mariu je pokazal mesto svojega izginotja, nakar je z nasmehom sreče zakorakal v prazno. Devetindvajset let po prvem izginotju je torej Alberto Gordoni znova stopil v onstransvo, tokrat pred očmi številnih prič. Oče Mario je preklel satana ter ukazal, naj bogokletni prostor zazidajo. Čeprav so pozneje krožile govorice, da je to naredil zato, da še koga ne bi vzel hudič, je veliko bolj verjetno, da je zid služil temu, da se Alberto ne bi znova pojavil -Ce je kaj takega seveda sploh nameraval... B.K. "\ Horoskop zapisal B. R. K. FT H OVEN 21. 3. - 20,4.: Čeprav boste prezrli partnerjevo željo po osvežitvi vajinega odnosa, partner ne bo odnehal. Njegov namig boste dojeli šele takrat, ko vas bo nagajivo povabil v posteljo, BIK 21.4-20.5.: O smislu svojega življenja boste zameditirali tako globoko, da boste pozabili celo na hrano. Krasno; vaše telo trenutno ne potrebuje nic drugega kot temeljit post DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Preživeli boste sijajen dan, saj vas bo izrazit smisel za humor razbremenil večine odvečnega balasta. Kako lahkotni boste šele zvečer, ko se boste še slekli! RAK 22.6. - 22.7.: V pričakovanju prijetnega večera boste drzno prehitevab obveznosti dneva. Zbezljajte do konca, kajti šele v jarku boste dojeti resnične vrednote ceste, imenovane življenje. LEV 23.7. - 23.8.: Privoščiti si boste pošteno mero samokritike. V enem samem dnemi boste napredovati bolj kot v vsem dosedanjem življenju. Se si jo privoščite - ampak nikar v imenu drugih. DEVICA 24 8. - 22.9.: Marsikdo bo pomislil, da ste zadeli vsaj milijon, tako prevzetno se boste obnašati. V bistvu še sami ne boste vedeli, kaj vas je prevzeto: najbrž slutnja bližajoče se sreče. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Končno se bodo vaši interesi ujeti z interni bližnjih. Izkoristite priložnost in se dogovorite tudi o skupnih ciljih, sicer se boste dokončno odpraviti vsaksebi. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Naveličali se boste vsakodnevnih obveznosti in začeti tehtati možnosti za uresničitev svojih starih sanj. Kujte železo, dokler je vroče, ne more vam spodleteti. STRELEC 23.11. - 21. 12.: Hvaležni boste družbi, da se bo izogibala občutljivih kotičkov vaše duševnosti. Ampak z medvedjimi uslugami ne boste našli poti iz gozda, polnega volkov. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Če že hočete na vsak nadn preusmeriti ljudi, M so zaviti v napačno smer, se poslužite mehkejšega prijema. Udarci nikdar ne zaležejo, pa če so še tako dobronamerni. VODNAR 21.1. -19.2.: Čeprav vas bo tok družabnosti povlekel s seboj, boste vselej ohranjati razgledno točko, s katere boste opažati marsikaj, kar vam bo pomagalo usmerjati korak. RIBI 20. 2, - 20.3.: V vaše življenje bo nenadoma stopila oseba, ki jo boste zaradi nekaterih lastnosti občudovati, zaradi drugih pa grdo prezirati - pač odvisno od tega, kakšni ste sami. ___________MALE ŽIVALI________ Fifi in Margareta na sprehodu z lastnikom Skupaj z štirinožnim prijateljem je prijetneje Spomladi, ko se začne narava prebujati in postajajo dnevi daljši, sončni Žarki toplejši si želimo spet boljšega počutja, radi bi bili aktivnejši, bolj zdravi in seveda spričo bližajočih se dopustov tudi bolje izgledali. Tako sklenemo, toda... Tudi jesen ni od muh. Kostanj in čudovite barve nas vabijo in kljub deZju in hladu bi se radi razgibali. Toda tisoč izgovorov je, da tega ne storimo. Srečni so tisti, ki imajo pse: gibanje skupaj s štirinožnim prijateljem je veliko zabavnejše. Sicer pa, če pes mora »nekam«, se sprehodu tako ali drugače ne boste mogli izogniti. Enkratna priložnost torej, da domnevno zoprne sprehode s psom spremenite v vsakodneven rekreacijski trening. Hoja - zdrav način športne aktivnosti Pa brez strahu: saj ni treba drveti z vrvico v roki po parku in slediti tempu svojega psa. »Jog-ging«, modni šport osemdesetih, tudi v Ameriki ni več priljubljen. Trenutni trend je hitra hoja (»-vvalking«). Hoja je nova »rekreacijska filozofija« in pomeni za razliko od drugih modnih športnih smernic v prostem času zdrav razvoj v pravem pomenu besede. Končno je hoja človekov najbolj naraven način gibanja. Poleg tega se pri tem za razliko od drugih vrst športa skoraj ne morete poškodovati. Sprehod s psom - dvakrat na dan po 20 minut, poleg tega še dvakrat po eno uro ob koncu tedna -je recept za dobro telesno pripravljenost, zdravje in sprostitev. Pri tem s sprehajanjem ni mišljeno pohajkovanje. Pravi tempo uberete tedaj, ko ste ob koncu sprehoda nekoliko zadihani. Ali pa preprosto opazujte svojega psa. Ce mora - vsaj od časa do časa - zamenjati hojo s tekom, potem greste dovolj hitro in tako trenirate srce in pljuča. Seveda za sprehod po možnosti izberite okoliš, kjer je malo prometa. Vsaj ob koncu tedna se podajte na potep po nepozidanih površinah, denimo po travnikih in gozdovih, in se tako nadihajte svežega zraka. Redni sprehodi koristijo tudi zdravju vašega štirinožnega prijatelja. En krog po soseski namreč še zdaleč ne zadošča potrebam po gibanju. Ko se sprehajate s psom v naravi, mu lahko mimogrede mečete palico. S tem ne boste osrečili le svojega ljubljenca, ki se tako lahko dodobra nateče in nai-gra. S sklanjanjem in metanjem palice boste namreč koristili tudi svojemu telesu. Tudi v »pasjem« vremenu Skrivnost zdravilnega učinka sprehoda je v njegovi doslednosti. Psu na ljubo boste opravili nujni sprehod tudi v nekoliko manj vabljivem vremenu in tako mimogrede koristili še lastnemu zdravju. »Slabega vremena ni, so le slaba oblačila« - to velja tudi za sprehod s psom. S primemo obleko in čevlji boste kos vsakovrstnemu vremenu. Kljub morebitnemu začetnemu neugodnju bo tudi vašemu psu sprehod v dežju v veselje. Poleg tega taki sprehodi psu krepijo telo in odpornost. Doma nato psa otrite s staro brisačo in mimogrede ogrejte lastne ohlajene ude. Kako načeti pogovor Kljub odločnemu tempu pa je treba pri sprehodu dati psu priložnost, da ob srečanju spodobno pozdravi svoje sovrstnike. Psi morajo namreč preveriti, ali se lahko »zavohajo«. Pa izrabite še sami priložnost in izmenjajte par besed z lastnikom drugega psa. Mogoče boste šli se kos poti skupaj ali pa se z novim znancem dogovorili za sprehod v četvero. Tako so nastale že pravcate popotniške skupine. Pri tem štirinožni udeleženci uživajo v skupni igri in podenju naokoli, njihovi lastniki pa kramljajo in izmenjujejo izkušnje. Iz skupnega zanimanja za Flokija in Fifija je kaj hitro mogoče priti do drugih skupnih točk. Pogosto se tako nepričakovano skujejo nova prijateljstva. Pes nas torej ne vamje le pred boleznimi civilizacije, kot sta premalo gibanja in stres, temveč pomaga preprečevati nevarnost osamljenosti in »bre-zbesednosti«, ki sta za čas, v katerem živimo, tako značilni. 4. oktober je svetovni dan živali Mednarodna konferenca za zaščito živali, ki se je leta 1932 sestala v Firencah, je 4. oktober proglasila za svetovni dan živali. Ta datum je namreč obletnica smrti Frančiška Asiškega (1181-1226), zavetnika živali. Sv. Frančišek Asiški je bil sin bogatega trgovca iz Assisija. Odrekel se je očetovemu premoženju, postal potujoči pridigar in pozneje ustanovitelj redu frančiškanov. 2e pred 800 leti, ko je pridigal na prostem in prekrižaril skoraj vso svojo deželo, se je zavzemal za vsa živa bitja. Podpiral je harmonično sožitje z živalmi, o čemer pričajo številne legende, povezane z njim. Te pripovedujejo, da je sv. Frančišek »govoril z živalmi«; v vsakem primeru pa je imel veliko spoštovanje do narave in vseh njenih stvaritev. Povezava čoveka in živali je posebej pomembna za otroke. Ob živalih se »sami od sebe« nauči- jo pomembnih družbenih funkcij - kot sta odgovornost in strpnost do drugačnega načina življenja. Ko odrastejo in se vključijo v družbo odraslih, jim navedene lastnosti izjemno koristijo. Tu je še čustvena stran: otrok lahko ure in ure razlaga svoje »nerešljive« probleme štirinožnemu prijatelju -saj sta kodrasti Floki ali priliznjena Margareta izjemna poslušalca malih težavic naših cepetljav-čkov. Jasno je, da pri izbiri živali sodelujejo tudi starši, saj ji bodo prav oni omogočili ustrezno življenjsko okolje. Kot je tudi razumljivo, da večji otroci aktivno prevzemajo pri tem svoje naloge -pripravljanje hrane, nego-živali in podobno. Vendar tisto, kar živa-lica najbolje potrebuje, dobi od svojega malega gospodarja ali gospodarice brez opominjanja - veliko ljubezni in pozornosti. In to bo vedno nesebično vračala. Povzeto po publikaciji Društva za odgovoren odnos do živali SKANDINAVSKA KRIŽANKA 381 prosveta NEKD.it. SMUČAR (IVANO) GE0M.LIK, KI IMA 12 DIAGONAL ZADNJI DELAVCEV ZASLUŽEK MESTO V TESALUI NEKD.SL. VOJAŠKI POVELJNIK (JANEZ) NEKDANJI JUG. VODITEU VLADIMIR NAZOR TRTNA PLESEN AVTOR: MARKO BOKALIČ OZEK MOSTIČEK IME NEKO. NEMŠKE DRŽAVE IZRAEL. PREDS. WIZMAN ZORAN PREDIN LIRSKA PESNIŠKA OBUKA OCENJEVALEC UMETN. DEL STVAR BOŽIDAR DEBENJAK STRUP V TOBAKU OTRESANJE PLODOV S PALICO NEKD.SL. HOKEJIST (STEFAN) GROBA VOLNENA TKANINA BREZ- BRIŽNOST RAZMES- TITEV ARISTOF. KOMEDIJA majhna, stsnjena JjOR. RIBA GLAVNO MESTO UBIJE KRAJ PRI MOJSTRANI NIŠTRC SEVERNO- FIN.LUKA MESTO OB GANGESU KOŽNE ZLEZE VIZIR NA PUŠKI ZADNJI DEL TRUPA LAHEK MOTOCIKEL VRTNA ZAČIMBA blagajna (ROGOV.) JAJČNIK DROG PRI KLMEC. VOZU DLAKAV KONJSKEM REPU MARJANA . LIPOVŠEK NALEPKA BODOROGA ANTILOPA X JUDOVSKI RABIN (BEN) MUSLI- MANSTVO POLITIČNO ZATOČIŠČE KRAJNA DUG. OTOKU SNOV ZA KURJENJE FIZIK. KOLIČINA V PASCALIH POTREBA POPUACI tunizua EGIPC. BOG, OBOŽEVAN KOT SOKOL ČISTILKA NEM. PISATEU (W0LGANG) SL. PESNIK (JANEZI VRSTA VRBE UPR. ENOTA V ST. EGIPTU ODKLANJALE SPLOSNIE ZIVU.NORM POSMEHUIV PISEC AFRIŠKI VELETOK ALUMINU tehnična 'ZBOLJŠAVA BONBON IZŽGANEGA sladkorja ZMES PESKA, VODE IN CEMENTA MESTO NA SEVERU MADŽARSKE / NADUHA SIJAJ, BLIŠČ :ssht ‘vmsv ‘vianivtrv^ ‘VMlV ‘Noiaa ‘VlDVAONI ‘1IN ‘iilNCrai 'razniHiN ‘iHVNanj ‘VN1IZVNS ‘NI ‘OAIHTD1 ‘Nvm ‘IravAo ‘viama ‘alo ‘VSVOi ‘aadotM daettH ‘snoaraj, ‘Man ‘DIN ‘alAoa ‘ivads ‘Aax -laaaodzvti ‘iNnvaa ‘1SON0 -tMSzaaa ‘OAISIOS :ouABiopoyv :A3XIS3« 24 Ponedeljek, 2. oktobra 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ~X. , SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL čl ZMEREN MOČAN 66 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE č6č # SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A fDOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.25 in zašlo ob 19.39. Dan bo dolg 13 ur in 14 minut. Luna bo vzSla ob 15.07. S- TEMPERATURE MORJA IN REK °C °C Mura 18,6 Crikvenica 24,0 Sava (Radovljica) 13,4 Malinska 24,0 Sora 15,9 Šibenik 24,0 Ljubljanica 17,6 Poreč 23,0 Paka 20,6 Split 25,0 Vipava 12,2 M. Lošinj 25,0 Jadransko morje (Koper) 19 Dubrovnik 25,0 J NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 6 do 10 vozlov popoldne: SW 5 do 10 vozlov PLIMOVANJE Danes ob 5.00 najvišje 16 cm, ob 1037 najiižje 0, ob 15.44 najvišje 13 on, ob22.59napiižje-30 on. jutri: ob 6.13 najvišje 26 cm, ob 12.17 -10 cm, ob 17.39 najvišje 17 cm. -V TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 15 11 8 6 4 3 BI0PR0GN02 A Vreme v ecini ljudi ne bo povzročalo opaznejših, vremensko pogojenih težav. V0X POPULI V oktobru burja, mraz -januarja sončen čas. < ® e Vreme vinotoka je aprilu za poroka. DANES GRADEC 3/16 S TRBIŽ M. SOBOTA O 5/16 O KRANJSKA GORA ^ 2/16 O 3/17 TRŽIČ O S. GRADEC 2/16 MARIBOR O 5/18 O PTUJ O VIDEM 7/20 mrn^N. GORICA GORICA o 7/19 8/15 0 ° O KRANJ 66 LJUBU. 4/17 POSTOJNA ° 2,16 KO< >. o CRNOMEU PORTOROŽ iS UMAG CEUE o 4/18 65. N. MESTO n 3/20 ZAGREB 5/18 O 65 Slovenija: Danes se bo delno zjasnilo, najdlje se bo oblačnost zadržala v severovzhodnih krajih. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20° C. Sosednje pokrajine: Na vzhodu in severu bo precej oblačno, drugod vednoma sončno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE ■ Obrniti tok časa ni nemogoče LONDON - Možnost potovanj v preteklost je spet v srediSCu pozornosti znanstvenih krogov. Kaže, da se zanjo zdaj ogreva Stephen Havvking, profesor v Cambridgeu in eden izmed najuglednejših astrofizikov na svetu. Tako vsaj piše včerajšnji Sunday Times. Zanimivo je, da je Havvkins do nedavnega odločno zavračal idejo o vračanju v preteklost in se celo norčeval iz nje. »Nepojmljivo je verjeti v nekaj, kar bi dopuščalo, da bi umorili lastne prednike ali da bi spremenili lastno preteklost,« je nekoč jedko izjavil. »Najboljši dokaz, da potovanja v času ne bodo nikoli mogoča, je ta, da nas Se ne nadlegujejo turisti iz prihodnosti,« je dejal Se pred dvema letoma. Zdaj pa si je Havvkings premislil. »Ce kombiniramo Einteinovo s kvantno teorijo, lahko vsaj načelno dopuščamo, da je vračanje v preteklost mogoče,« je zdaj dejal časnikarjem. Havvkings se pri tem nanaša na točke vesolja z izredno močno gravitacijsko silo, ki so znane tudi kot »črne luknje«.V takšnih mejnih fizikalnih pogojih naj bi bilo mogoče na nek način obrniti tok časa. Sicer pa Havvkings poudarja, da gre za zgolj teoretsko možnost. Ce in kdaj bo mogoče uresničiti vozilo za potovanja v preteklost, ostaja odprto vprašanje. HONG KONG - Šestletni Harrren Leung je vidno zagrizen navijač hongkonške ekipe kriketa, ki pa je na mednarodnem turnirju v domačem mestu izgubila s Šrilanko v šobiti kleti BUENOS AIRES - Skupina mladoletnih iz dežele Parana na severu Argentine je v šolski kleti našla človeško lobanjo. Fantje so si takoj opomogli od šoka in celo odigrati nogometno tekmo z lobanjo v vlogi žoge. Zatem so jo razbili na koščke in porazdelili. Policija sedaj preiskuje, odkod lobanja. »Zasebni policaji« BONN - Notranji minister nemške dežele Brandenburg, 54-letni Alwin Ziel se je znašel v vrtincu polemik, ker je policiji naročil, naj dve leti nadzoruje gradbišče, na katerem so zidati njegovo hišo. Tako piše časopis Bild am Sonntag. Časopis je tudi izračunal, koliko javnega denarja je stala tista zasebna služba: 12 tisoč mark mesečno, to je skoraj 300 milijonov tir v dveh letih. Sef policijskega sindikata Frank Domaski je izjavil, da je to neodgovorno dejanje, Ziel pa še ni odgovoril. Le svojemu gla- • sniku je naročil, naj pojasni, da gre pač za »zasebno zadevo«. Perfekten par se je ločil LONDON - Veljala sta za perfekten par angleškega filma in gledališča, šest let po poroki pa se sedaj ločujeta. Vest o ločitvi Kennetha Branach in Emine Thompson je objavil tednik Mail on Sunday. Po mnenju nekaterih njunih prijateljev je preživljal par že nekaj mesecev krizo. Grozljivo neurje zajelo Filipine MANILA - Tokrat so jo poimenovali Sybil, gre pa za tropsko neurje, ki je včeraj zajelo Filipine in je po prvih uradnih vesteh terjalo 29 človeških žrtev in povzročilo velikogmotno škodo. Nad glavnim mestom Manilo se je neurje zneslo malo po polnoči z vetrom, ki je pihal nad 120 kilometrov na uro, prišlo je do hudih usadov in poplav, pretrgane pa so bile tudi telefonske zveze in električna napeljava. Kot fant na sliki, je marsikdo skušal rešiti, kar se je dalo.