• ■•umni ■ iiAViTmnni*«* ■ Posamezne Številke« Ra» S * Tadne Din —‘50, eb ne« ' deljnh Din 1*—• S ^TABOii* izhaja Ta*k ' 11 nedelje in praznikov, * *4 * P da. umora naslednjega di j Poštnina otačana v gotovini. Kunei. mesečno do pošti D 10*« <* *'• zerostvo D 18--, dostavi; . - itn D U*—% na Ukaznie* . 10*—* Inserati po dogOYO.il, Naroča se pri opravi -5 ^BORA*, MAIiUiOlš, Jurčičeva ulica »tor, i. *5rfinrv 11 fc k s S s* t varfne Din >—•«{), olj ue* ; ižoijaii »in I«-—. * UttttDNl^T i O se nahaja v Al ari* ■ boru. Jurčičeva ul. it. 4, A. nad- * airopje. Teleion mtoroib. Št. L'7&, JJ UPRAVA se »ab.ija v Jurčičevi u ul i ni št.. 4, pritličje, desno. ToJo* £ ou št. 24. SHS poštnočekgvui ra« *• čun štev. * •* J Nra oaivčila brez Oeuarja se n« « jrira. — Rokopisi «e ne vračajo« • »»■•■m Leto: 11!. Maribor, nedelja 30. julija 1922. Številka: 170. Veliki optimist Lloyd George. Nismo še mogil pozabiti neuspehov, in t do^'veK konferenci v Genovi j. v Haagu, in že prihaja poročilo o smi ^eor&eovi izjavi v angleški Pottnji zbornici, da smatra za pofcreb- 0 ru>vo konferenco. Marsikdo drug bi 1 ze po prvem neuspehu v Genovi igel puško v koruzo in obupal nad oznostjo obnove Evropo in rešit i ngih velikih problemov, ki so s tem zvezi. Lloyd George, veliki optimist, o obupa, ne vrže puške v koruzo. Še ,. ,ni Posušilo tiskarsko črnilo, ki jo jj^lo o neuspehih konference v Pred ureditvijo reškega vprašanja. Pred sestankom reške komisije. Naši Beograd, 29. julija. (Izv.) Ker je Italija sprejela naše predloge glede konvencij, se v kratkem sestane tudi komisija za ureditev reškega vprašanja. Komisijo bodo tvorili delegati in eksperti Jugoslavije, Italije in pozneje tudi samostojne reške države. Beograd, 29. julija. (Izv.) V zu-rešitve ? nanjem ministrstvu se sestavlja poseb- delegati ib eksperti pri komisiji. na komisija delegatov in ekspertov, ki bo sodelovala pri rešitvi reškega vprašanja. Kot delegati so določeni: Angje-lovič, Kubič, Petrovič, Trifunovič, Smo-dlakadlaka. Laginja, (bivši hrvatski ban), profesor Silovič, dr. Nedeljkovič in admiral Priča. Kot eksperti bodo so delovali: Sigattner, dr. Polegen, ter ravnatelj primorske banke Stiponovič. Razprave v finančnem odboru. Kredit za poljedeljsko šolo v Banjaluki — Seja odbora za vojno odškodnino. Beograd, 29. julija. Na včeraj- če Odavič ne prekliče svoje izjave. Ko tJ*». — a Lloyd George gre preko) šnji seji finančnega odbora je protesti- jo Odavič nato zadostil tej zahtevi, se !)a dnevni red in snuje načrte za j ral poslanec Odavič proti temu, da so je seja finančnega odbora nadaljevala, j«V° k^f®-enco. Občudovanja vredna velikega angleškega držav- . Konferenca v Haagu je bila poevo-^i^.Pjedvscm rešitvi ruskega proble-z d' trebalo biti prerok, če je je kdo en T0?.?1®-' dvomil o tem, da se bo to svofGC °’ Med ruskim in zapadnim tom obstoja še tako velika diferen-g V Poi,ItlovanjiIi. da jo za danes še a(^j'.azura.nemogoč. Bodočnost zna prihodu Za'1^m^ve spremembe v tem po- ljatE^a P°i ki bi danes mogla perm' ■ . sPovazuma mod Husi jo in za-državami, bi bilo odkrito priba JtS0vjetov. da Rusija ne stoji več stal’ J - !selc ven tnom komunističnem lagrdv 'U da J® pripravljena, se pri-- 1 ■' ostalemu nekomunističnemu 3e finančnemu zakonu glede kredita za poljedeljskošolo v Banjaluki pristavil stavek: »Tudi za drugo šole«. Povdar-jal je, da je ta kredit predlagal samo za banjaiuško šolo. Tajnik Sečerov je izrazil, da je sestavil zapisnik po debatah na zadnji seji. Ker je poslanec Odavič označil ta zapisnik za falzifi-kat, je tajnik Sečerov v znak protesta zapustil dvorano. Poslanec Milan Pri-bičevič je na to izjavil da bodo vsi demokratski poslanci zapustili dvorano. nakar se jo odobril za poljedelsko šolo v Banjaluki kredit v znesku 1,100.000 Bin. Po dolgotrajni debati so je končno sklenilo, nadaljevati razpravo o raznih dragih vprašanjih. Finančni minister je nato izjavil, da je za to, da se pusti družinske doklade na deželi vsem onim, ki plačajo 5 dinarjev davka, in v mestih onim, ki plačajo 10 dinarjev davka. Po daljši diskuziji se je debata preložila do prihodnje seje. Resolucije mirovnega kongresa. s f' J-° so ni zgodilo in Rusija si je želel j Kjmprla pot do tega. kar je ^redho na kna^Ki konferenci: do bdru^ sv,e^' vidi, da jo edina pot do ob?. v Evropj, do njene gospodarske ]0 v vf po vojni katastrofi skupno de-Dovd • n'arodov in tudi Rusije. To je fere, ar'* predsednik' haaške kon-de rl1CC’ .^° ''e izjavil: »Evropa ne pri - ° mira in blagostanja, dokler Ru T oittpiOSbunja, auikiei l\u- iProcUiV sodelovala v svetovni bUje ^Rl3i in trgovini. Evropa potre-sija rf'Usi3o, še bolj pa potrebuje Ru-Vcs T^?Po, V tem je kratko izrečen Problem. Na takšno formuii- vaT)0 nrAKU.™. .k. Žav ve. Problema so se zedinile vse dr-Haavi t° sodo^ovai° na konferenci v arranj, ’ . vkljub temu složnemu na-HaagiU Postopanju vseh držav v Eram.-'- ,udi, složnemu postopanju eilano1^ Anglije, ki sta si — kakor London, 2S. jul. (Izv.) 28. mednarodni mirovni kongi’es se bavi z *rara-šanjem kontrole zunanjih zadev potom parlamentov. Sprejetih je bilo več sklepov, ki naglašajo, da mora vsak narod imeti svoje zunanje zadeve rav-notako pod kontrolo, kakor notranje. Zunanja politika vseh držav naj bo demokratična, to se pravi, da ne sme biti tajna, temveč javna. Tvori naj te- melj, na katerem lahko sodelujejo vsi strokovnjaki javnega mnenja. London, 28. julija. (Izv.) Mirovni kongres je sprejel celo vrelo sklepov,, ki zahtevajo popolno razoroženje. vT zadnji resoluciji se zahteva, naj Zveza narodov razpravlja vprašanje odprave vojaško službene dolžnosti. Nadalje zahteva kongres, naj se omogoči narodnim manjšinam, da sami odločujejo o svoji nadaljini usodi(f). —o— VAŽNI SKLEPI POLJSKEGA PARLAMENTA. Varšava, 28. julija. (Izv.) Sejni je danes odobril nemško-poljsko pogodbo glede obmejnega prometa, nadalje trgovsko pogodbe z Rumunijo in Italijo ter Švico. V tretjem čitanju jo bil nato sprejet volilni zakon. Volitve so razpišejo za dne 5. nov. za sejm in dne 12. nov. za senat. POCETKI GENERALNE STAVKE V RIMU. f J* -SSvvLtiSnASvSd”X: i" doi Naeli konlerMeei -™° « 0Ml“ ia SogSaZal’ da je z Eusijo danes še ne- j,f'lkai'ne SnA"°' je, da je NERESNIČNE VESTI O NAMERA- bovodnrr^r?razilTn- Značilno ki d.Ti-. i^ke konference ;je , .—avtAiiuLOiiuo Amerika, desinter Benove jzrokla svoj popolni vtrainr>Ip>™ent' otopila iz svoje ne-z zapad • ^zrekla svojo solidarnost toreVrnX.1Qli velesilami. Danes imamo , . . , , , bih lli ,nati z enotno politiko zapad-1 monarhisti izvršiti atentat na francos-To Z' in 'Amerike napram Rusiji,! ministrskega predsednika. Nem- ---- —l-J- t-------------- 1--->1— V Z V A NEM ATENTATU NEMŠKIH MONARHISTOV NA POINCAREA. Berlin, 28. julija (Izv.) Pariški listi poročajo, da nameravajo nemški nje parlamenta, ki je bilo prvotno določeno za koncem tega meseca, odgoditi še za dva tedna. Izmed iz zaporov Dun-dalku pobeglih ujetnikov jih je 50 zopet po ključem. VELIKANSKA POVODENJ NA KITAJSKEM. Pariz, 28. julija. (Izv.) »Da.ily Mail« poroča iz Pekinga: Velikanska povodenj je uničila na severnem Kitajskem vso letošnjo žetev. V Pekingu so je porušilo 1800 hiš. RUSKA NOTA RUMUNIJI. B e r i i n, 28. julja. (Izv.) Iz Moskve ‘ poročajo, da je sovjetski zunanji komi-sarjjat poslal romunski vladi noto, v kateri zahteva, da mora ustaviti vsako nada.ljno podporo ruskim vojaškim organizacijam na ra-mun&kem ozemlju. morala s tem računati. Računati bo morala s tem, da zapadne sile niso pri volji dajati Rusom kake koncesije gledei njih postopanja napram zasebni lastnini in v vprašanju spoštovanja sklenjenih pogodb ,in danih obvez. Evolucija v Rusiji bo brezpogojno morala iti na pot »povratka na stare osnove«* Ruski komunizem je doživel dozdaj! tri faze v evoluciji nehanja in dejanja, Prva faza: »Komunizem in uničenje zasebne lastnine« — je kmalu prešla. Že čez nekoliko mesecev po revoluciji je prišla druga: država je vzela vse ekonomsko življenje v svoje roke in upeljala težek ekonomski etatizem. Al že pred letom dni je prešel boljševizem v tretjo fazo: vso gospodarstvo je stalo pred razpadom, in poklical je na sodelovanje privatni kapital. V tej' tretji, diržavno-kpitalistični, fazi je boljševizem še danes in se hoče v njej tudi držati. Toda čim je v komunistični evangelij začel branit zasebno lastnine, je tudi to nemogoče, boljše viški! režim gre svojemu zlomu nasproti. Ker so v Haagu Rusi še vztrajali na stališču tretje etape, ni moglo pritS do sporazuma in pozitivnih rezultatov* Čas bo tudi tu storil svoj čudež kot dober zdravnik. Angleški premier Lloyd George to dobro sluti in ve in zato kot praktičen in trezen politik gleda v bodočnost ten pripravlja novo konferenco. Prepričan je, da bodo čas in razmere Rusei prisilile k izjavam, ki jih še v Haa.gn niso hoteli podati, morda čez nekaj mesecev na novi konferenci. Pravica obrambe. Pred par dnevi smo prinesli na u-vodnem mestu našega lista poslanica Italijanom, katero je priobčila zagrebška »Tribuna«, ker se nam je zdelai najboljši in najlepši odgovor na preganjanje in poniževanje naših bratov; v Primorju s strani Italijanov. To nam je narekovala ljubezen do našihi bratov na jugu, krvi naše krvi. Glasilu peščice še preostalih socialistov pril-ljubljanskem »Napreju« pa ta poslanica ni bila po godu. Postavilo se je na visoki pacifistični piedestal ter pokazalo s prstom doli na nas kot na) vojne hujskače, kot na ljudi, ki ogrožajo svetovni mir. Na to zaletovanje' »Napreja« v nas bi no reagirali, ako na bi šlo tu za temeljno vprašanje enako« pravnosti v obrambi in v boju za dosego pravic. Socialisti naglašajo vedno in povsod svojo pravico do obrambe delavskega razreda ter že leta neprestano propagirajo sveto vojno proti vsem, ki ne trobijo v njihov rog, ki so slučajno drugega naziranja in prepri- iitiZ* Vafmoment v svetovnem po-! ška vlada -ie francokega poslanika ^nem življenju Berlinu opozorila na to nevarnost. y 1 - cUa, ctia p •' T>olitiki je merodajna Fran-vitu' ar’, /Temps« popolnoma pra-reuea A’dn;r-i-a, da je haaška koufe-^oveo-n a Peincareja iz nje-Era-n r^, ,mc'mo™da od 31. januarja, oi!la_ p' ° Politiko so dejstva upravi-'Pieii J zastopniki v Haagu so v«ri§j • '^čonje, da so tudi njihovi toče, ]!: ^ dn,Fih držav kazali na resni-g° F<>sta,lo spložna svojina. Dru- Pa jG j° dejstvo haaške konference •on boljševiki niso dobili Rumunlja’ ®a'ula kakor oni. V svojem programu samem imajo kot temeljno točko delavsko revolucijo, ki naj s krvjo zatre pravice vseh drugih razredov ter postavi na prestol socialistično veličan« V stvo. Kaj pa pomeni revolucija, ako ne vojno? In ako pomeni revolucija voj-/T \ tt* i" no' Potem imajo socialisti v svojem - . . *•?* CTzv.) Kakor po-. pj-oErramu vojno proti svojim nasprot- rocajo k Varšave. 30 pmlo tam včeraj j nibom iu kjer so priaii do VEUKE DEMONSTRACIJE VARŠAVI. 711 1,11 kcr noce potrditi od glavnega odbo- J voj.no> Mepži pr5.mer za to nam tov, fjj oollševiki niso dobili kredi-g”-JTna o1 ^.vorili del njihovega pro-kenferen °V')ek‘ika diplomacija jo izza VeliŠAviki an on vnrli Rv«tnvTlil BORZA, Zagreb, 29. julija. (Izv.) Izven borze: Pariz 6.75 .Curih 15.62, I*ondon 3.66, Berlin 1.89, Dunaj 0.22, Italija 3.77, Dolarji 80.—, Budimpešta 5.25. Ourlh, 29. julija. (Izv.) Predb. Pariz sti ali boljševiki, so se vprli svetovni! vojni ped lepim geslov: »Doli z vojno, živel mir!« ko pa so res razbili fronta carističnih aumad, obrnjenih proti za« padu, so pričeli sami v notranjosti ini na vseh mejah še hujšo, še bolj krvavo vojno nego jo bila ona, katero so vodili »buiržuji«, vojno, ki v posameznih sektorjih Rusije traja še vedno. , To je dokaz, da se socialisti v dosego I svojih ciljev poslužujejo popolnoma I istih sredstev kakor »buržuji« — voj-[ne. Toda ni nam treba hoditi v Rusijo; (Sam paš proti nam. tako pacifistični »Naprej« je v zadnjih’ letih’ za razne malenkosti grozil »tlačiteljem« z burjo, ki bo zavreščala in pometla vse, ki so njegovi nasprotniki, grozil je z uporom z materialno silo, torej z bojem, z vojno, i Socialisti torej smejo rožljati z c-rožjem, smejo se posluževati v obrambo svojih načrtov in dosego svojih ciljev orožja, ne bi smeli pa tega delati drugi, ki niso socialisti. Ako sami socialisti hujskajo na krvavo klanje, je to »sveta pravica delavstva«, ako pa to store drugi, je »ogrožanje miru«, po katerem hrepeni vas svet.« Socialisti so postavili na indeks vero in narodnost, ker povzročata vojne, njihov jnauk sam pa hoče do zmage na isti način — preko vpjne. Zakaj? Ker druge poti ni! Socialisti sami prav dobro vedo, da so vse pacifistične težnje danes Se prazne sanje, na katere se življenje ne ozira. Vzemite lačnemu psu kost, pa če je še tako miren, bo planil po vas; ogrozite človeku eksistenco, storil bo isto, ako ni slabič, ki se raje, nego bi se boril, obesi. Enako je z narodi in plemeni. Narod je družina, velika družina ljudi iste krvi in istih interesov in ako je ogrožen, mora prijeti za orožje, »ko noče postati suženj drugega naroda. Dolga stoletja smo bili mi Jugoslovani sužnji tujih narodov, ki so potom naših žuljev lx>gateli in preko naših ramen plezali v nebesa, končno pa je suženj zmignil z rameni, pograbil za meč in nagnal svoje izkoriščevalce. (Ako jo imajo delavci med razredi, potem jo ima tudi narod med narodi. Toda ni še svobodna vsa jugoslo-venska družina; tam preko Snežnika, iTavornika in Triglava zdihuje se vedno pol milijona bratov v robstvu. Ali nimamo potem mi tu, ki smo svobodni, pravice osvoboditi in združiti tudi te z nami? Za to nimamo le popol-šne pravice, ampak je to tudi naša teveta dolžnost, kakor je sveta dolžnost socialistov skrbeti za svoje zatirane Bodruge. In ako se bratom ne da pomagati drugače nego potom boja, potom vojne, ni izbire in ni pomislekov zateči se jej treba k skrajnemu sredstvu, k kateremu bi se zatekli tudi socialisti. Toda ne le, da imamo mi kot nacio-' nalisti isto pravico posluževati se v dosego osvobojenja naroda istih sredstev kot socialisti, mi nimamo nad temi celo velikansko predpravico, ker se ne borimo le iz grobih materijalnib. ko-jrfeti in ne le za eno samo stranko, ampak za cilje narodne ljubezn iiz ljubezni do vseh in za vse, ki so naŠ9 krvi, brez razlike njihove razredne in strankarske pripadnosti. Naša pravica je višja, čistejša, idealnejša nego vaša, Kadi pa postanemo takoj pacifisti, radi vržemo iz rok orožje, ako nam vi pri svojih »sodragih« v Italiji in v drugih državah izposlujete osvoboje-inje naših zatiranih in poniževanih bratov mirnim potom. Toda ali la-bjjo jto dosežete? Ali boste sploh kdaj lahko (dosegli? Ugovarjali boste, da za to še nimate potrebne moči in vpliva, da te jmoči in tega vpliva tudi še vaši »so- Tih. S. Gjordjevič (Nova Evropa): Židje Balkanskega poluotoka. drugi« v drugih državah’ nima jo; toda tudi ako bi jo imeli, bi se na stvari popolnoma nič ne izpremenilo. Na Koroškem imajo vaši »sodrugi« skoro vso moč v svojih rokah, toda zatiranje naših tamkajšnjih bratov je enako kakor v Italiji pod fašistovsko nadoblastjo, Dogovorite se mirnim potom z vašimi koroškimi sodrugi, da bodo zaščitili naše ljudi; dogovorite se z njimi, da nam vrnejo naše narodno ozemlje! Razorožite, ako ste pacifisti, vaše so-druge komuniste, kajti te smatramo upravičeno za vaše sodruge, saj stoje na istih teorijah pravic delavskega razreda kakor vi, saj pripadajo istemu delvskemu razredu kakor vi! Poskusite to dvoje vsaj! Toda poskusili ne boste, ker veste, da ne bi opravili ničesar ne v Celovcu, ne v Moskvi, Praksa je pač drugačna nego teorija. Vaš pacifizem je prazna demagoška fraza, katere se poslužujete tedaj, kadar hočete z njo loviti na svoj li-m nevedne kaline. kadar pa vam konvenira klanje, tedaj se ga ne strašite, tedaj pozabite na pacifizem. In končno, zakaj niste preprečili svetovne vojne? Z milijoni in milijoni svojih oboroženih sodrugov po vseh državah Evropo bi bili to lahko storili; toda storili niste, zato ker je vsa vaša internacionala le iluzorna, le plašč, jpod katerim se skriva tudi v vas človeški egoizem, kakor v vseli drugih ljudeh. Vaše vrste so razbite in razkosane, so brez moči in bodo brez moči ostale. Ali naj čakamo na vaše svetovno ujedinjenje? Čakali bi lahko celo večnost, v kateri bi naši bratje na jugu in drugod davno poginili do zadnjega. Tega pa nočemo dopustiti in zato imamo popolno pravico osvoboditi jih, ako no gre drugače tudi z orožjem. — Pred razsulom Mem- V >« G9§e? : __ (Konec.) Dočim se Žide na splošno v tujih literaturah jako veliko omenja, so o ■Židih1 Balkanskega polotoka govori silno malo ali pa sploh ničesar. Raziskovanje njihovih bokmij, ugotavljanje njihovega poroki, njihovo mode in vloge, katero so igrali na Balkanskem polotoku, se mora komaj izvršiti potom detajlnega proučevanja. To prou-|čevanje pa olajšuje gotovo dejstvo, da ee nahaja na Balkanskem polotoku mnogo židovskih grobov, pokopališč in molilnic. Mnogo doprinesejo do končnih rezultatov pa tudi lakolna imena ^posebno poleg večjih trgovskih cen-itrov) v literaturi ter v arhivih, osobito v arhivih židovskih občin. Prvi poizkus proučevanja Židov Balkanskega polotoka je p odvzel Moric Levu v svoji iknjigi »Die Sephardine in Bosnien« ((Sarajevo 1911). Zla podlago svojih proučevanj j© Moric Lewi uporabil tako-gvane »Silidžije«, to je službene knjige šerijatskega sodišča v Sarajevu ter hPinaikes«, to je protokole priseljevanja sarajevske židovske občine, v kareji toie n.ašlp tudi mppgp dru-vih vaš-, V boju, ki se z vso trmoglavostjo bije med Berlinom in Monakovem, so vedno bolj slišijo besde o razsulu velike nemške države. Delo Bismarcka, ki se po pravici lahko smatra za kovača nemškega u jedrn jen j a in združenja, je ogroženo, da se razbije na kosce. Zagrizen boj, ki ga je povzročil zakon, ki naj ščiti republikanski ustroj današnje Nemčije, boj, katerega izid se danes še ne da določiti z gotovostjo, oživlja pred našimi duševnimi očmi one velikanske boje za nemško državno ujedinjenje, ki izpolnujejo skoraj celo stoletje nemške zgodovine. Ta boj za »državno uje-dinjenje», ki se je pričel kmalu po napoleonskih’ vojnah, boj, čegar prvo-boritelji so bili večinoma nemški bur-šaki, je dosegel svoj vrhunec v nemirnem četrtem desetletju preteklega devetnajstega stoletja, ko se je v cerkvi sv. Pavla v Frankfurtu v brezkončnih debatah razpravljalo o edinstvu nemških p'amen. O mogočnih, najele-mentarnejše pravice naroda oživljajočih osvobodilnih bojih francoske revolucije pri zasedanju prvo nemške narodne skupščine ni bilo mnogo ču- nih beležk in opomb o Zidih v Sarajevu, oziroma sploh v Bosni. Drugi'korak na poti proučevanja balkanskih Zidov je napravil nedavno g. G. Novak s knjigo, ki govori o Zidih v Splitu in ki nam je dala tudi povod, da to pišemo. * Pred skono štiridesetimi leti je izrekel pokojni pisatelj Franjo Rački mnenje, da so se Židje naselili v Dalmaciji morda »že za časa rimske vlade.« Kljub temu, da danes nimamo zanesljivih dokazov, je vendar čisto mogoče. da je ta domneva pravilna ter da so Židje živeli v Dalmaciji tudi še ona prva stoletja po zlomu latinskih cesarstev, kajti 1. 950 se Žide že omenja v starih dalmatinskih kronikah kot trgovce posredovalce, posebno posredovalce v trgovini s sužnji, čeprav se ne omenja, ali so -bili ti Židje domačini ali tujci, ki so prihajali v Dalmacijo le po kupčijskih potili (»Rad Jugo,slovenske akademije« 70, stran 177—178). Po tem letu (9(50) pa so beležke o Židih v Dalmaciji zelo pogoste. G. Novak je v svoji knjigi opisal pred vsem usodo Zidov v Splitu, kar pove že naslov knjige sam. O stari židovski koloniji v tem mestu autor ne 'pove nič pozitiv- titi. Nekaka narodna mistika in romantika je osenčala po-glede mož v cerkvi sv. Pavla, ki so v dnu svojega srca ostali večinoma zvesti služabniki svojih knezov. Takrat se je vsled postopanja Prusov porodila mržnja in od takrat skoraj neugasno sovraštvo med severom in jugom in v bojih leta 184S so si stali severni in južno-zapadni Nemci z orožjem v roki nasproti. Razlika je bila le ta. da so se takrat pridružili Bavarcem, ki so se uprli nadvladi Prusov, tudi Hosi, Badenci, Švabi in Pfalcerji. , Težko je danes spoznati, ali bo vzgled Bavarske vplival tudi na ostale južno-zapadne Nemce. Posebne težnje, ki so pojavljajo vzpričo slabosti Ler-chenfeldove vlade in početja fanatičnih tajnih zvezarjsv in politično razgretih glav, na Wirtemberškem, Ba-denskem in Hesenskcm niso znane; tam skušajo svoj »kolar«, kateremu se Nemci, kakor znano, ne morejo odreči in odvaditi, vsaj kolikor toliko zbližati državnim barvam Nemčije. — Tudi ne igra tam mržnja do Berlina take, skoraj komične vloge, kakor v Monakovem. Vendar pa tudi tam ni situacija tako nedvomno trdna, da bi večje ali manjše zmešnjave ne mogle povzročiti oklevanja. Na Hessenskem je povzročila ljudska stranka v zadnjem času take odpore, ki so skoraj popolnoma onemogočili mirni potek in razvoj pokrajin siko politike. Najprej pa se je bati nemi«-.v na Pfalci, kjer so demokrat,je in socialni demokiratje zavzeli stališče k postopanju monakov-ske vlade. Z največ j im kalibrom je nastopila socialdemokratska stranka, ki je zahtevala takojšnje načet j e »pf niškega vprašanja z ozirom na položaj na Bavarskem«. Bavarski ministrski predsednik Lerohenfeld je nato tudi v svojem govoru v bavarskem deželnem zboru opomnil bavarske Pfalcer-je, naj se ne spuščajo v nobeno »posebno« politiko. Dokler velja geslo: »Ba varska v državi za državo,« bi bila v-saka taka politika nevarna igra. Ministrski predsednik Lerchenfeld so je v svojem govoru trudil dokazati, da postopanje Bavarske ne znači nezvestobo nap ram državi. S to frazo pa nedvomno ni pridobil mnogo vernikov. Za poznavalca ustavopravnih -razmer je več kakor jasno, da se odlok bavarske vlade ne da spraviti v sklad z dr-žvno ustavo in da se je bavarska vlada s tem svojim činom sama postavila izven zakona. Če bi se naj krila kršitev ustave s sklicevanjem na člen 48 državne ustave, in če ministrski predsednik sam svari pred »posebno« politiko, mora treznomisleč človek vso to smatrati za šalo in komedijo. Res je, da lahko deželna vlada v slučaju nevarnosti izda posebne odloke in izjemne navedbe, da vzpostavi v deželi mir in red. Tu pa je država sama izjemno navedbo uzakonila in če je bavarska vlada ta zakon s svojim odlokom iz premenila, ie s tem nedvomno kršila ustavo. Konflikt med Bavarsko in Berlinčan pa pomeni tudi veliko nevarnost v gospodarskem oziru, posebno v reparacijskem oziru. V Berlinu sanic® pa sitacije ne smatrajo za tako resno. Nihče ne misli na odločen nastop in na uporabo državne eksekutive. Nasprotno pa so vesti iz Monakova zc-lo resno ter govore celo o vojaških akcijah. V prihodnjih dneh mora pasti odločitev, ki lahko postane za Nemčijo — delo Bismarcka — usodepolna: biti ali n« biti! — se vesti 12 * Kriza poljske vlado. Poraz desnic« v sejmu. Dne 27. t. m. se jo vršilo gla* sevanje o sklepu glavnega odbora, s 'katerim se Korfanty predlaga za nuj11' sirskega predsednika. Predlog j® kil 1 205 proti 187 glasovom odklonjen. Narodni demokrati in drugi člani desnice, ki jo s tem glasovanjem doživet« poraz, so nato zapustili zbornico. * Bolgarska mora plačati. Ker BO' garska ni hotela sprejeti svojeČasno oa medzavezniške komisije predlagan® konvencij mora začeti odplačevati vojno odškodnino v znesku 112 milijonov z tih frankov. Ta sklep medzaveznis* komisije je -bolgarske vladne k®» konsternirala. * Madžarska propagandna ceni na Dunaju. Pri madžarskem koi tr»l* * Dr. Grga Novak: »Zidovi u #-<§pljt p^erka, strani 65.) nega, ampak samo konstatira njeno eksistenco koncem štirinajstega sto let ja. Leta. 1493 je bila ta splitska ži dovska kolonija ojačena z doselitvijo španskih Židov. Kljub temu pa, da so se novi priseljeni španski Židje priznavali za enotno celoto s starimi domačimi splitskimi Židi, so vendar obstojale med njimi še celih dvesto let. vidne razliko ten- so se tudi delili v dve skupini, ki sta nosili ena imoEbrei Levantvni, a druga Ebrei Ponentini. Splitski Židje so se bavili s trgovino na debelo in na drobno in raznimi obrti, osobito pa s krojašt.vom j,n lekarništvom. Hiš in nepremičnin pa po benečanskih postavah niso smeli imeti. Kot ^ nasledniki tisočletne kulturo izšolani v borbi za obstoj, žilavi in prevajani, so splitski Židje kmalu znali obvladati konkurenco neretvanskega in dubrovniškega pristanišča ter so tako polagoma uravnali celokupno trgovino dalmatinskega zaledja na Split. Njihovo delo v organizaciji trgovinskega prometa preko Splita je šlo tako daleč,^ da so v početku sedemnajstega stoletja dosegli, da je prihajalo prclco Sarajeva v Split blago iz Perzije, Armenije. Sirije, Soluna, Aleksandrije, Angore, Carigrada. Sofije in drugih ozemelj in mest v Orijentu ter na Bal-fcaosfc Enako ifefero so organizirali tu na D-uinaju se je ustanovil P<$6 tiskovni urad. ki je razdeljen v slovansko, češkoslovaško in immu^rT sekcijo ter ima nalog, razširjati P® državah razne tendenciozne vesti. _ ^ d ja tega urada je legacijski _ ta^_ Marcevicz, kateremu sta pridom® urednika Szemere in Kelemen. Od ca do časa se vrše sestanki izdajA,' vseh v poštev prihajajočih listov. , zadnjem sestanku je bilo navzočih s zastopnikov iz Jugoslavije. Zadeva-bo ostala brez diplomat ionih pos’ei' ' * Sklep! nemškega državnega L Berlin. 27. julija. Državni svet • odobril zvišan jo dnevnic posla®1® ' kakor je predlagal državni zbor ifl . cer od 5 na 10 tisoč mark mesečno-predsednika parlamenta pa od 60 ^ 140 tisoč mark mesečno. Sprejet 3® tudi predlog glede kovanja drobiž« mešanice aluminija in bakra. Izda-0 bo za 400 milijonov po 1 marko. 600 milijonov po 3 marke in za 500 lijonov po 5 mark iz te mešanice k°v ■nega drobiža. - * Od Amerike priznane države. & dinjeno države so priznale Lltav®1 ' Let iško, Estonsko in Albanijo kot s mostojne države. n * Boji na Irskem. Vladne čete zasedle West-port in Newport, kjer oslobodile 150 ujetnikov, ki s° jjh V pidi uporniki. Patrulja vladnih čet -bila pri Gulvayu zahrbtno napah® in uničena. __ Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od VolO.—Vs^* “Ji in ob četrtkih od Val9*—Vs® Mladinski oddelek ob sobotah od 18- ^ 19. ure. Židje tudi denarništvo; otvori-li Splitu ba*ike, katerim so sledile V° ^ nekake podružnice ali afilijacij1®^ vseh glavnih mestih na Balkah^ poluoteku ki so zanje posredoval®' ^ povale in prodajale. Tako so sph židjo silno obogateli, dvignili so s mo 7_____ l___• vro(r!l rči pa tudi blagostanje Splita sameg^,-jj ga uredili v vrsto važnih trgov® y centrov in -pristanišč na Jadranu-tem tiči v glavnem tudi vzrok, je Split dvignil nad druga dal®8 ska. mesta, tako da je še dandanes^ večje mesto v Dalmaciji. Splitski č pa so -tudi drugače služili svojcu® . situ. Icot tolTn ty7iqdi*i i stu, kot tolmači, pisarji, tal ki so so često krepko ^ ran za splitsko Amin®3 ^ svobodo. Njihovo napredovanje l0 u, prestani uspehi pa so jim r-eveda nesli tudi številne sovražnike, nad 1 «rr! terirni pa so s svojo zvitostjo vejanoetjo vedno zmagali. O vse®, tl je autor omenjeno knjigo »Židovi Splitu«, zbral zanimive podatke ® drobnosti, ki so včasih vrlo interes ^ ne ter odkrivajo marsikaj, kar Je bilo nejasno. Poleg tega pa ® ^ r svoji knjigi podal več poroči vicah splitskih Židov, o kv-artu, četrti., o sinagogi ter y ki so jo nosili. Radi tega je ta -dobe?: ftjfaorooodk za nadalind V®*- Pokrajinska obrtna 'tazstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra.) k. ®8&stava vrtnarskega društva v Mariboru. Kakor smo že večkrat ome-na tem mestu, tvori razstava vrtnarskega društva del pokrajinske o-. “ne razstave. Radi tega naj vpošljejo • ctua-raka podjetja svoje oglase za raz-tavni katalog — v kolikor se še to ni agoclilo — odboru: pok. obrtne razstavo ?ZlJ0I?>a P°°^a®čenemu oglasnemu za-Ifi rt Sušnik, Maribor, Slovenska ul. • Opozarjamo pa vse interesente, da ® sprejemajo oglasi za katalog samo avf?nsta. Zato naj nikdo no a-iiiuui tega roka, ker se pozneje oglasi ^orejo več sprejeti in uvrstiti v ka- ^•pada ?a najlepšo okrašeno okno U balkon. Razstavni odbor naznanja, 'a 0 za časa razstave (od S.—17. sept.) po mestu posebna komisija ogle- K„„-Vl 8 cvetlicami okrašena okna in »alk Sodtla kovati j _v0ne- Strankam, -ki bodo imela naj-M i °.^ra*eaa okna, se bodo doposlale v to svrbo izdelane diplome, g llaJlopše okno pa so bo priznala kra-Vrf 1J,ag’r^ai Pričakujemo, da bodo 0 Mariboreankc med seboj priduo le«m0vale. » . ’•*» vrtnarjem in razstavljalcem 'PoroŽam°, na-j pridno negujejo za l’UiT> a’V°- c^0'0^en0 vrtne pridelke in naj v mirajo v tem smislu tudi druge ^ ^arje, ki se morda še niso prijavili iJ^tavo. Prijave se še vodno spre-{jI> Vsi tozadevni dopisi naj se po-fij ,na naslov: L. Kegel, vrtnar na ^»lti in, sadjarski šoli v Mariboru. 5hiM* n^!^ ^conffre3 priliki pokra-obrtne razstavo se vrši dno 9. Obi °b 10. uri dopoldne. Lokal . ]avim° g8 pravočasno. Vse predpri-!Ve!.v.° za ta kongres jo prevzelo Slo-‘ obrtno društvo v Mariboru. — tal mo vse ® vsakega poeamezne-i obrtnika iz cele naše države, da so Hj”, vso važnega in velepo-Wr- obrtnikoga zborovanja za-bKj. P udeleži. Vsa obrtna društva ^v^airjatmo jn prosimo, da že danes tonf63.? pripravljati iu zbirati * prijal, tako, da bomo lahko stvarjo. točno obravnavali vso obrtniške 'v6- Čim večja bo udeležba, tem N- uspeh. Obrtniki, pridite polno- ^vilno! t ■Razstava vajeniških deL Opozarjava Ponovno vse mojstre na razstavo jjjo^ških del. Dajte svojim vajencem ^vrše Primerno delo za to ^sstavo. To ne bo le v korist vašim juncem, ampak v čast vam samim, ^ s tem sami pokažete svojo zmož-da sto dobri mojstri in vešči vz-kvn- ^rav obrtniški naraščaj. Pri-bi 0 Kr°bovih, pojasnilo od kod so ^uVali učitelje in rabine, v kakem jeli^ ,SP tovorili, na kaj so pisali, s kak-^a^e Podatki o njihovih tj^v "iajih z dimgimi Židi v drugih zem-ln o njihovih običajih. Želeti bi , .^i v novih’ proučavanjih o Zi-t>Hj j . \ detajli no izostali, ker ravno a3ejo pravi relief in življenje celi Oba 1 1 .l^a Prevajalca: Škoda jo, da si *** ir ai nadel naloge orisati tudi Žide ^sj_rvatskem, pred vsem pa na sloviti61!’1 0KcmWu' Joar hi nas osohito a)°- Dasiravno je bilo Zidov na v©-,-, j OTn ozemlju vedno zelo malo, Vi .gotovo, da ni bilo tudi naše '10 nikoli brez njih. Ni jih' bilo Sr j? 0 vaseh in trgih, kakor na pri-jMblj« . 'rv^tekem, bili pa so vedno v ’ )/^or spominja nanje celo k?1^ VA ^a- ^'ili so nadalje v Marico v 0,°vou, Gorici in v Trstu, oso-Poslednjem. Trst kot veliko ^ Jn. aKonaisko središfe .&■» itr stavljalci z dopošiljanjem razstavnega blaga točni, bodo vse predpriprave do otvoritve izvršene. Zato prosimo vso razstavljalce točnosti! Popust na železnic! uživajo vsi obiskovalci razstave, ki so izkažejo z legitimacijo in znakom, ki se te dni razpošljejo. 50% popust velja tudi za razstavno blago, če je naslovljeno na: razstavni odbor poka', obrtne razstave v Mariboru. Dovoz razstavnega blaga. Ponovno opozarjamo vse razstavljalce, da mora biti razstavno blago najkasneje do 3. septembra na razstavnem prostoru v svrho razvrstitve na dodeljenih prostorih. Pozneje došlo razstavno bla.go je izključeno od ocenitve. Ocenitev razstavnega blaga in po-delitev diplom oz. nagrad. Ocenitev bo izvršila posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov obrtne zbornice v Ljubljani in Zagrebu ter potrebnih strokovnjakov. Vsi razstavni predmeti se ocene tik pred otvoritvijo razstave, tako, da ne bo nobenemu članu znan producent, vsled česar jo izključen vsak očitek pristranosti. Oceni pa se samo ono blago, ki dospe pravočasno na razstavni prostor, to je najkasneje do 3. septembra. Zato naj zunanji razstavljale! pravočasno odpošljejo svoje predmete. Dnevna kronika. — Na namigavania »Volksstimme«, kakor da dr. Žerjav in drugi od Kame-n aro vica oblateni politiki ne bi bili vložili tožbe proti obrekovalcem ali pa bi se bili z njimi pobotali, kratko konšta-tiramo: tožbe so bile takoj vloženo, preiskava s strani sodnije se vrši. Preiskava je obsežna in zahteva mnogo časa. Gospodom obrekovalcem in onim, ki so jim nasedli, bo šo prehitro prišel dan sodbe. »Volksstimme« se naj torej nič ne boji, da bo prišla — »prekratko«! — Kamenarovičeva »Bankeslavlja« so jo v svoji duševni plitvosti in pri-tlilcavosti obregnila ob zadnji dr. Ku-kovčev članek »Beseda«. Po svoji stari nepošteni navadi sumniči in udarja z loparjem na vse strani, ker je dr. Kukovec povedal bridke resnice na razno naslove tudi na Deržičev. Končno imenuje dr. Kukovca zasmehi j ivo »največjega socija,lista«. Tu ima nehote prav. Več kakor vsi socijalistični fra-zerji od Kristana pa do Deržiča je dr. Kukovec storil za delavstvo s svojimi zakoni o zaščiti delavstva in v organizaciji delavskega zavarovanja. Tega niti socljalni demokrati ne taje. Razlika med dir. Kukovcem in demokratsko stranko na eni ter med demagogi v socialnodemokratski in —- bog se u-smili! — narodno socijalni strasti je torej ta, da prvi nimajo socijalnih’ gesel samo na jeziku, ampak jih prevajajo v praiksi, drugi pa samo na široko odpirajo gobce, ne store pa praktično ničesar za delavstvo! — Veliko porcijo nesramnost! Ima dir. Korošec, ki pusti v svojem glasilu »Straži« mesečno vsaj enkrat lagati o dr. Žerjavu, da je potvarjal menico in da je bil »furtinaškim potom s pomočjo nudil vedno vse ugodnosti za razvoj, zato ni čudno, da so Židje v Trstu zelo obogateli ter je njihova cerkvena občina danes jako močna in Ima tudi sinagogo. ki je gotovo ena na jvečjih in najlepših na jugu srednje in vzhodne Evrope. Najbolj zanimivo pri vsem tem Pa je, da se Židje v slovenskih deželah in mestih nikoli niso asimilirali, bili so vedno pripadniki nam nasprotnih narodnih' skupin, na severu in v sredini Nemcev, na jugu pa Italijanov. Dočim so pri skorp vseh drugih narodih Židje stopali več ali manj tudi v javnost ter igrali tu fiesto veliko in celo odločilno u.logo, bili pisatelji, učenjaki, denarniki, • politiki, ne pozna vsa naša slovonska narodna zgodovina niti enega Zida. To pa jo tembolj čudno še radi toga, ker so bili Zid jo v naših' deželah vedno osamljeni in niso nikjer, razen v poitalijančenem Trstu, tvorili svoje lastne občine, ali vsaj večjo občine in bi bile toroj razmere boljše za asimilacijo. To je vsekakor zanimivo vprašanje, vredno obravnave. V večjem številu in bolj kompaktno so se nasolili Židjo na nnžem ozemlju le v Prekmurju, sprejeli pa so madžarski ali pa nemški občevalni jezili, ■i ft. R, svojega najožjega prijatelja dr. Kramerja amnestiran«. Dr. Korošec, ki se ima dr. Žerjavu zahvaliti za svojo slavo deklaracijskega junaka, dobro ve, da jo vse to skupaj nesramna in drzna laž, on dobro ve, da jo amnestija, o kateri »Straža« piše, bila sklenjena v vladi, ko je bil dr. Korošec njen član in z njegovim soglašanjem. £3to je to večno sumničenje temvečja lopovščina, kor do danes še ni bilo nikjer demontirano, da bi »Straža« ne bila osebno Koroščevo glasilo. — Blazna politika. V zagrebški »Slobodni Tribuni« piše dt\ J. P. (Poli-teo) o blazni poli tiki hrvatskih bloka-šev. V zagrebškem obč. zastopa so sklenili blokaški zastopniki, da se v svrho nujno potrebnih investicij (nova klavnica, elektr. hidrocentrala, nova tramvajska proga, obnova ulic itd.) najmo inozemsko posojilo in da so akceptira ponudba neke londonske bančne skupine. Toda — kakor pri vsakem posojilu — zahteva londonski posojilodajalec tudi tu — garancijo država. In tu pričenja tragikomilca ali blaznost blokaške politiko. Državna oblast je voljna garancijo dati, — odklanjajo jo pa -— blokaški zastopniki. Ra;jše nego da dobi Zagreb posojilo pod garancijo države, raj še naj ga sploh ue dobi, naj ostane brez moderne klavnice, brez hidrocentrale, brez obnovljenih cest, brez dobre cestne železnice, raje naj Zagreb vzame hudič, samo naj ga za božjo voljo no zadene največje zlo, da bi država, y kateri in od katere živi (najboljši dokaz za to je bil zagrebački zbor!!) dala garancijo za mestno posojilo! Utemeljujejo to svoje stališče s tem, češ mi smo danes v opoziciji proti vladi in nočemo od nje nobeno milosti. To je enostavno mešanje pojmov vlade in države. Kar vlada daje, ne daje kot oseba in ne kot stranka, ampak v imenu onega, kar je vedno isto in eno, v imenu naroda. Tako blokašj. tudi v komunalni politiki padajo v isti greh pasivnosti kakor v državni politiki. — Greh je pa v tem slučaju šo večji, ker jo od njih, ki tvorijo večino zagrebškega obč. odbora, odvisen napredek in i-azvoj Zagreba, in na njihove rame pada odgovornost za težko finančno in gospodarsko oškodovanje mesta. Če vztrajajo v svoji otročji pasivnosti.- — Tobačna mizerija v Maribor«. Iz krogov trafikantov smo sprejeii: Mali trafikanti iz Maribora in okolice se pritožujejo, da že dalje časa ne dobo vseh zahtevanih tobačnih izdelkov. — Glavna zaloga v Mariboru so izgovarja, da iz tobačne tova.rne v Ljubljani no dobi vsega naročenega materijala. Mnenja smo, da nam v Jugoslaviji pač nikakor ni potrebno stradati, najmanj pa tobaka. Poživljamo merodajne čini-telje, da napravijo v tem oziru red. — Zapostavljanja v nobenem oziru ne trpimo, ker škoduje nam in državil — Prizadeti! — Študij naših oficirjev v inozemstvu. Glasom sklepa vojnega ministrstva so odpošlje devet naših oficirjev v svrho študij v Italijo. Od teh se dodeli eden artilerijski šoli v Bragiani, štirje konjeniški šoli v Pinopolu in štirje šoli za. pilote v Milanu. — Oficir! v pokoju in v ostavki, ka-teni živijo na teritoriji Mariborskega Vojnega okruga, so naprošajo, da čim prej predložijo Mariborskemu Vojnem okrugu sledeče podatke: čin, ime in priimek, dan, mesec, leto in mesto rojstva, mesto stalnega stanovanja, ulica in št. sedanji poklic in fizična sposobnost. Tudi v bodoče naj se vsaka spn-e-memba sporoči omenjeni komandi. — Kongres pomorcev. Te dni se vrši v Bakru kongres naših pomorcev; to je prvi kongres po svetovni vojni. Na kongresu se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo stanovskih interesov pomorcev, posebno pa vprašanje zavarovanja. 0 poteku bomo še poročali. —Kongres Jugoslovanskega šumar-skega udruženja se prične dno 8. avg. v Beogradu. Udeleženci iz Slovenije naj so prijavijo pri g. inž, Ružiču v Ljubljani, da se jim moi‘e pravočasno priskrbeti stanovanje. — Naš promet... Se bolj hitro, kakor na progi Ljubljana—Maribor vozijo vlaki na progi Sarajevo—Metko-vič. V Metkovič je dospel te dni vagon drv v zaprtem vozu. Ko so voz odprli, so sfrčali iz njega trije mladiči in oba starca ter pustili med..dr vrni uradno 'mezd/*- s* • — Opozarjamo vse obrtnike, lada-strijce in delodajalce sploh na razglas Oki-ožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani v današnji številkj našega liste. — Dramska sekcija društva jugosl akad. v Mariboru je priredila v nedeljo 23. t .m. v Št. Lenartu v Slov. gor. veseloigro »Gospod senator«, ki je u-spela v obče zadovoljstvo. Dvorana’ »Sokolskega doma« je bila nabito polna narodnega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo igri. Po predstavi se je vršil ples in razvila se je neprisiljena zabava. Da jo prireditev tako dobro uspela, gre zahvala požrtvovalnosti narodnih dam in gospodov, predvsem gospodom Jagodic, Horvat in Polič te* gospodom dr. Gorišek-u, Jagodicu in Prelesniku, katerim izrekamo tem pi tom najiskrenejšo zahvalo. Odbor. — Planinska slavnost v Šmartm na Poh. se jo obnesla vrlo lepo. Proti' 9. uri je dospelo glasbeno društvo »Drava« in nekaj drugih gostov. Sprejem pri slavoloku je bil prisrčen. Vsa šolska mladina, v kojo prid so jo slavnost vršila, je pričakovala pevce z zastavicami v rokah. Učenka Jožica Ku-dela, je prva pozdravila »Dravo« s kaj lepim nagovorom. Nato so govorili gg. Zagožen Ivan za šolsko vodstvo, Koren Ivan v imenu Šolskega sveta in: Preser Leopold v imenu županov. Zdaj jo nastopila lepa povorka skozi vas z godbo na čelu. Po maši so zapeli pevci na grobu rajnega g. nadučitelja Živita., kojega 6 sinov jo bilo poleg, 2 krasni žalostinki; nato se je pa spominjal g. nadučitelj njegovih velikih' zaslug za Šmartno. Predstave na šolskem odru so bilo ptred in popoldne po zaslugi gg. Tomažiča in Prelca dovršene. Prosta zabava na vrtu g. Korena se je lepo razvila. Čeprav se nekateri bojijo Pohorcev, če<š, da se radi tepo, vendar bodi njim na čast povedano, da so so ta dan vsi dostojno obnašali. —-Gmotni uspeh je bil zadovoljiv vkljub nekaterim nerodnostim. Sirčna hvala vsem, ki so so trudili, posebno gospem Pavli žagaženovi, Mariji Prelcevi, Cvabtejevi, Voršejevi in ga« podom Tomažiču, Voršeju. Korenu, Preserju, Motalnu in drugim, posebno pa glasbenemu društvu »Drava« in njenemu dirigentu g. Premrou. — Velik požar v Šmartnu na Pohorju. V torek na večer je izbruhnil' nenadoma nožar na skednju g. Dvoraka in uničil vsa njegova roslopja. Nesrečnik jo bil zavarovan lo za malenkostno svoto. Pri gašenju so se -posebno odlikovali gg. učitelj Tomažič. Leopold Vorsa in Zigert. Požair je zakrivila najbrž maščevalna roka. Kmetje, zavarujte so za višje svoto, da ne boste imel? v slučaju nesreče tako občutno škode! •— Logar med dijaštvom. Med visokošolskim dijaštvom v Pragi se je mo--čno razširil legar. — Državna meja ob severu je kouj čnoveljavno določena. Naša naloga je, da kot prebivalci v obližju granice, isto dobro poznamo! Planinci prav vztrajno obiskujejo Pohorje, kjer ob' nedeljah mrgoli turistov. Mnogim pa' jo še neznano obmejno ozemlje na Kozjaku s turistovsko točko Sv. Duh (907 m). Tam ima vsak — razun krasnega razgleda — priliko, spoznati našo severno državno mejo od Koroške do Presmurja. Pravi »kuriozum« pa jrometa. Pariški »Journal« poroča iz Berlina: Nemška vlada je nekaterim Eosednfcn. državam poslala verbalno noto, v 'kateri naznanja, da veljajo določila za zračni promet, ki jih je sprejela nemška vlada od konference veleposlanikov, tudi ®a inozemska (ne-nemška) letala. Radi tega prepoveduje Nemčija vsem inozemskim letalom, brez irazlilke na.rodnosti in pripadnosti, ki imajo močnejši motor, kakor ga predpisujejo omenjene določbe, polet čez nemško ozemlje. — Nesreča francoskega vojaškega letala. Pri Le Bourhetu v Franciji je zadelo francosko vojaško letalo v brzojavni drog ter se razbilo. Pilot je obležal na mestu mrtev, mehanik' pa je idobil težke rane. — Polet okrog sveta. Ivakor porogajo iz Londona je major Blanke na svojem poletu okrog sveta dospel v Sibi v Kvetti (Beludžistan). — Obsedno stanje v Denisonn v Ameriki. V Denisonu (Teksas) je vsled nemirov ob priliki železničarske stavke proglašeno obsedno stanje. — 1,000.300 K nagrade. Južna železnica je prvotno razpisano nagrado v znesku 500.000 K za izsleditev zločincev, ki so na Semenu ::! poškodovali tir, vsled česar je ekspresu i vlak skočil S tira. povišala na 1 milijon kron. — Medved v mošej?. Ta nenavadni dogodek se je pripetil v Andori. Nek udomačen medved je zdrobil vrata svoje kletke ter pobegnil v mošejo. Ko je drugo jutro hotel mujezin poklicati rvernrke k molitvi, je s strahom opazil, da ga, zasleduje medved. Mesto pobožnega klica k. molitvi se je razlegŠf nj&-sgov krik in vik. Verniki so vznemirjeni prihiteli od vseh strani, da vidijo, kaj se jo častitljivemu pastirju pripetilo. Nemalo začudeni so opazili medveda,, katerega so potem ubili, in izrodili lastniku. Muslimani vidijo v tem 'dogodku znak bratstva med sovjetsko dn amgorsko vlado. — Nikolaj Nikolajevič na Bavarskem? Sovjetski listi poročajo iz Rige, da se nahaja bivši ruski v.rbovni poveljnik knez Nikolaj Nikolajevič na Bavarskem. Po polomu na ruski fronti je pobegnil v Italijo, od koder se je Čudeži stare plastike. Mnogo naših današnjih’ »umetni-Jšov« gire s prezirljivo gesto mimo umotvorov starejših mojstrov, ker je v sedanji povojni dobi pač postalo moderira© prezirati prošlost ter poveličevati 'do neba sedanjost, čeprav je često tako «Jaba, da prošlosti ne sega niti do ikolen. Človeštvo napreduje in se izpopolnjuje in naravno je, da napreduje faidi njegova umetnost, ali marsikaj, kar so ustvarile v umetniškem oziru davne prošle generacije nekaterih celo fže izumrlih narodov, posebno ako pomislimo na primitivna sredstva in o-®odja. katera so imeli tedanji ljudje na razpolago, je tako veličastno in čudežno, da z začudenjem in s pridržano sa-ipo obstanemo in nemo občudujemo in .večkrat kljub vsemu kulturnemu današnjemu napredku ne razumemo. Divni jn veličasitni so spomeniki stare indijske plastike in arhitektonike, spomeniki stare ameriške kulture v Teolihiiačanu, a pred vsem piramide starih Egipčanov in njih sfinge. Z začudenjem gledamo danes na piramide ob Nilu. Kako so jih gradili? Kako so s tedanjimi primitivnimi sredstvi, saj Se niso poznali ne železnice ne motornih dvigal, spravili drugega vrhu dru-, Jgega tako ogromne, velikanske kamne? ;Kako po jih oklesali? S čim? Toda ena-lio se mwa.rao čuditi tudi sfingam, ne toliko radi njihove velikosti, saj jih piramide v tem oziru dileko prekašajo, ampak radi načina, kako so izdelane V Lucern u ie znameniti ldpar pred kratkim preselil na Bavarsko, kjer biva v bližini gradu vojvode Leuch-tenburga. Koliko je na vesti resnice, se ne da dognati. — Tobačne cene v Avstriji. V Avstriji imajo še vedno toli preklinjane tobačne karte. Da malo odpomorejo strastnim kadilcem, je monopolna u-prava uvedla prodajo inozemskih tobačnih izdelkov brez kart; toda cene teh izdelkov so tako visoke, da so za navadne smrtnike nedosegljive. Tako n. pr. stane viržinika 220 K. cigarete po 100 K komad. Strasten kadilec »zažge« na mesec z lahkoto za 100.000 K cigaret. — Pobijanje lakote v Rusiji. Predsednik angleške pomožne akcije za gladu jooo Kusi jo sir Benjamin Robertson je izjavil, da je naj večja katastrofa na .področju angleške pomožne akcije do prihodnjo žetve odstranjena. Treba je samo še do prihodnje žetve preskrbeti prebivalstvo, za kar so pripravljene dovoljne zaloge živeža. V južni Ukrajini pa še vedno razsaja grozna lakota. V nekatere kraje pomoč še sploh ni dospela. Prihodnja žetev, če tudi je mnogo manj posejanega, kakor prejšnja leta, bo zadostovala, da se prebivalstvo na deželi preskrbi. Seveda pa ne sme sovjetska vlada uvesti rekvi-zicij. Rogaška Slatina. (Drobne vesti.) Koncert »Ljubljanskega Zvona« je v vsakem oziru prav dobro uspel. Velika dvorana zdraviliškega doma je bila polna, vse točke programa, posebno one v živahnejšem tempu so pestri publiki jako ugajale. — Zdravilišče je polno. Med gosti prevladujejo daleč Jugoslovani, ponajveč Srbi, vendar pa je tudi mnogo goetfov iz inozemstva. — Zadnjo dni je padlo precej dežja. Daši količina daleč ni zadostna, vendar je osvežila zrak in poživila ovenele kub ture. — Višji šolski nadzornik Fran Gabršček inspicira ta teden šolstvo v rogaškem okraju. Upamo, da bo poset visokega šolskega funkcijonarja ugodno uplival na delovanje krajnih šolskih svetov pri Sv. Križu in v Kostrivnici. feenjice. (Katoliški shod.) Ker vera. peša, posebno veva v SLS. so priredili tffikia.jŠDjji klerikalci pretečeno nedeljo katoliški shod. Maše, prepovedi. cerkveno petje in orgle ne učinkujejo več, zato so uprizorili ta shod z docela modernim »klim, - bi m« in pom-pom. — Salezijanska godba, mirozov, budnica, promenadni koncert, rakete, kennerzi. Orli, javna telovadba. Dr. Leskovar. Smodej, Žebot itd. vse je moralo nastopiti, da se dvigne navdušenje za to »katoliško« prireditev. Že v soboto so se vršila predavan ja v dvorani okrajne hranilnice. Med drugim se je tudi predavalo o protialkoholnem gibanju. Obiskovalci katoliškega shoda dobrih nasvetov predavateljice gdč. Stupce najbrže niso razumeli, kajti že v zgodnjih popoldanskih urah smo videli na dan shoda ležati marsikatero žrtev premočnega konjiškega vina za plotovi trških vrtov. — Sprevod, ki se je pomikal v nedeljo predpoldan po tr gu, je otvorilo 8 konjev, na katerih je doloma zelo nesigurno sedelo isto število Orlov v kroju. Sledila je županska zveza, zelo pičlo zastopana tako, da so jo morali združiti z zastopstvom SLS ker bi drugače bila ta kolona vendar nekoliko prekratka. Za temi so se vrstile mladeniške zveze, katoliške že-iie, Marijine družbe, godba in Orli. Sprevod je sklenil voz z novim orlovskim praporom ter kumico go. županjo Gologra.nčevo. Maše na cerkvenem trgu se je udeležilo še dokaj občinstva. Ko se pa je pričel shod in so nastopili govorniki, je odišla dobra polovica domov. Med govorniki sta se poleg dr. Leskovarja posebno razburjala gg. 2e-bot in Smodej. Smešno je bilo, kako sta v enomer zagotavljala, da ne govorita o politiki, ker je vendar katoliški shod, pri čem pa sta neslano u-drihala po vsem, kar n.i klerikalno, posebno po demokratih in Sokolih. Žebot je poznal le dva tabora v naši državi in sicer je eden Kristusov, drugi pa Luciferjev, h kateremu spada vse, kar ne trobi v klerikalni rog. Njegovi »šlagerji«, kakor klevetanje o »različnih Pribičevičih in drugih Hudičevi-čih« (o jej. torej ista pesem kakor v Središču! Op. ur.) itd. niso učinkovali. Ljudstvo je gledalo in poslušalo, vse-kako pa ni razumelo govornika. Zato tudi ni bilo posebno hrupnih ovacij. Klakerji, ki so bili postavljeni ob raz-ličnih oglih cerkvenega trga, so bili ali premalo dresirani, ali pa govornika tudi niso prav razumeli, kajti njih klici »Živio« so se pojavljali večjidel takrat, ko jih govornik sam n,i pričakoval. — Ga. Smodeja je »Sokolstvo« osebno razžalilo. Baje ga neki član sokolskega naraščaja v Ljubljani ni pozdravil, pač pa ga je imenoval »Župo var-a«. Radi tega ima, po njegovem naziranju Sokolska, misel izginiti iz šole. Šola mora biti verska, to je. kateheti morajo imeti glavno besedo in u-čitelji morajo podnčevati tako, kakor zapoveduje gospod župnik ali pa kap lan. So pač pobožne želje! — Ker ljudstvo ni dovolj hrupno odobravalo hujskačih govorov, so govorniki sami tembolj kričali ter mahali s pestmi in rokami, kakor da se bi nahajali v dejanskem boju se samim — belcebnbom, Neki poslušatelj iz tujega okraja je dejal. da se naziva ta shod radi tega ka toliški, ker govorniki ravnotako kričijo in se kregajo, kakor nekateri duhovniki iz prižnice. Naš najvišji duševni pastir g. arhidijakon Hrastelj pa, jo zadovoljno se smehljaje prikimaval Th’or\valdsen iz ene rame skale izklesal svojega »Umirajočega leva«, a neozi-rajoč se na umetniško vrednost tega dela, ampak pazeč samo na razmere velikosti, moramo reči, da ta lev ni nič proti sfingi, ki leži n-red piramidami pri Gizeh. Tudi ta sfinga je izklesana iz enega samega kamna, a visoka je 23 m ter 57 m dolga! Kolik je moral biti ta kameni kolos, ko še ni bil obdelan?!! Poleg te sfinge pa jih ješe obilo drugih, a vse so izklesane iz enega samega kosa kamna.; nikdar niso sestavljena. Ako pomislimo, da materijal iz katerega so izdelane iz peščenjaka, druire iz porfirja, ali večina iz granita, ki je tako trd. da na njem stope br-zo tudi dandanes dleta iz najtršega jekla. Nekatere sfinge pa so kakor vsi znaki kažejo bile gladke kakor brušeno steklo. Kako so to napravili, s kakšnimi sredstvi, koliko’ časa so potrebovali za to delo: vse to so skrivnosti, katerih morda nikoli nihče ne bo odkril. Sfinge leže skoro vedno pred templji in to pred manjšimi po 30 do 40. dočim jih je pred. velikimi bilo na stotine. — Večino teh umetnin stare egiptovske plastike so vmičili ali poškodovali časi, nekatere vremena, pesek, a druge so razbili in uničili ljudje, ki niso imeli ne smisla ne spoštovanja do umetnosti. Danes vemo, da predstavljajo sfinge egiptovske kralje, čeprav imajo živalsko obliko. Na j večja sf inga se nahaja pred Piramidami pri Giartfc. Do leta 1817., torej do pred dobrih' sto let, je bila ta sfinga docela zakopana v •pesku puščave, koangj tedaj sol i©. gg, vzpodbudo evropskih konzulov odkopali. Že tedaj so odkrili, da je ta kolos izklesan iz ene same skale. Pred njenimi nogami so našli še ogromno stopnišče. a med prvimi nogami pazljivo po-tlakovana tla, preko katerih se je prišlo v svetišče. To svetišče je segalo do grudi kolosa, a vhod vanj se je nahajal poleg desne šape. Obraz sfinge je obrnjen točno proti vzh orlu. Izkopavanje je stalo silno veliko denarja. Toda trajalo ni niti dvajset let in pesek, katerega so dvignili silni saharski orkani, je zopet vse zasul. Leta 1843. so sfingo zopet odkopali in to pod vodstvom egiptoga Lepšima, a 1853. tretjič pod vodstvom Ma-rittea. Ko jo je 1. 1886. zopet odkopal Maspero, je na podlagi proučavanja prišel do zaključka, da jo je pesek za -sni že pred 3400 leti ter da jo je že le',a 3533. pred Kristam dal odkopati kralj Tntmes IV. Nekoč so pa morali sfingo najbrže nalašč zasuti, ker so pod peskom našli 30 cm. debelo plast drobnega kamenja, naloženega umetno okrog in okrog njenega telesa, ki je bila vsled dolge lege in zgorajnega pritiska tako zlepljena skupaj, da so vanjo lahko vsekali stopnice. Nedavno so to sfingo ponovno odkopali ter kljub razorani zunanjosti na podlagi vsestranskega proučavanja vendarle ustvarili pravo sliko o prvotni obliki tega kolosa. Ta sfinga je bila izdelana pred kakimi GfiOO 1MU a Kotovo je d» je srtala, tani kjer stoji danes že pred 5600 leti. Njen obraz predstavlja, nekega kralja, ftajfecžg Aj£$Qg>HLbetii H, iz _dy.auaiste. klevetam govornikov in s tem °e|* ten način pokazal’ svojim vernim °,v‘ čicam, kako je treba gojiti krščan^ ljubezen do bližnjega. Kot beja vrana med govorniki nastopil je prof. dr. «-«* rovšek iz Maribora, ki je brez hujskanja v kratkem, toda stvarnem jn z£U° učinkovitem govoru obrazložil ljucis-vo bedni položaj našega dijaštva. .Shod vodil konjiški župan Golograiic. zahvaljeval se je vsakemu govorniku 2-njegova »izborna« izvajanja, le Pr Žebotu ni našel dovolj besedi zaliva e. in je pozval občinstvo, da se temu go* vorniku zahvali s trikratnimi živio-klicL Ovacija pa je bila precej kjav’" na, S svojim nastopom pri tem shod« je g. Gologranc vsekako' potrdil lastno trditev, da nikdar ni bil klerika.ee. temveč, da je in ostane le napredn.13^. kajti, le kot tak je mogel predsedova kler ikaln o-str ankarskemu shodu! _ Ui-lom. je bilo prepovedano posečati S ' stilno v Narodnem domu in isto P* Su-tterju, prvo .radi tega. ker je naroo' na, drago pa iz razloga, ker Sutter P^1' rediteljem shoda, ni dal na razp°l.a» svojih gostilniških prostorov. Radi ga je prišlo tudi med županom Gfflo- grancem in Sutter jem. pri katere® 3 bil prvi do sedaj stalni gost. do ga razkola. Sploh se solidarnost šnje nemškutarsko - klerikalne k® cije v zadnjem času nekako ^ ^ Nemci smatrajo župana GolograH°a ‘gefallene Grosse«. Pred sli odo® prireditelji pozvali vse katoliško če prebivalstvo našega trga, da na da« shoda okrasi hiše z zastavami^ u1 ^ lenjem. Razun na občinski hiši, poslopju tržke komune, na hiši zUK novi. na župnišču, kaplaniji in cer ^ pa ni bilo videti ne zastave ne dru0®” okrasa. Grenka, je kapljica, ako za.v _ nik ob priliki, ko je treba pokazati^ lidarnost na zunaj, odpove pokoi'sc^| in zvestobo! — Za. to se je pa posta, protektor tukajšnjih klerikalcev, varnar Laurich'. pristni Nemec 12 ' Vida pri Zatičin.i. Kakor slišimo, 3®,.-poravnal ves ogromni deficit . Ig kega shoda iz lastnega ter tudi na3 prispeval k nabavi orlovske zastav®" G. Laurich se pač čuti zavezan^? ^ da se količkaj revanžira za uslugo. *• tero mu. je izkazal g. arhidij-fl^ofQ š tem, da mu je prodal v svrho širjainja tovarne cerkveno zemlji0®,®, smešno malenkostni denar. — G. dijakon smatra baje za glavni shoda dejstvo, da so se med posl®8®^ nahajali tudi »najhujši nnsprot-B1. katoličanstva« — liberalci. Hudo®1® . ni Konjičani pravijo, da bodo lihera za to dobili splošen odpust za- vso P f liovo pregrešno ■počenjanje, če se 1 -tem dopisom niso nakopali no^ smrtnega greha? , Stari trg pri Slov. Gradcu, »Ti go slov. ljudstvo, korupcija, davčni ^ jak, današnji režim, t. j. ta vlada vse to te bo strmoglavilo.« Taiko dinastije. Vendar pa je mogo1’'0,”; predstavlja tudi toga solu ca. Neka*'^ trdijo, da gre pri tem zato za 01 L, kralja, ker je ruta na glavi zložen0;, ko, kakor so jo zlagali samo kralji, kar je bilo olienem tudi nekak si® . kraljevskega dostojanstva. Istotak^ ,,j si sfinga na čelu kačo, kraljuj, znak.^ S podbradka se spušča kakršne so nosili stari Eginčaui. ® v Egipčani so bili sicer obriti, tod® svečanih trenutkih fo si s pomočj0 . vice privezali, pod podbradek brado. Na grudih med prvima nof^vn-se nahaja velika plošča, ki v for*°* ^'ji loga, javlja, da je že zgoraj <>rn€lDire» kralj Tntmes IV. takoj t>o zasedbi P; , stola 1. 1533. pr. Kr. dal odkopati s ^ go iz r>eska. Kot noseben knri-l^^ lahko še omenimo, da izdelovalci f očhridno niso imeli modela, ker bi vS g. velikanske diference med malii® delom in veličino dela ne bila fj« primerjava podrobnosti neizklesan« gure. _ Da se vidi velikost, je treba_ d‘a ^ vedemo vsaj nekaj mer: prednje 11 ^ so dolge 17 m., glava od temena . brado 10 m., širina grudi It' na.. ^ jjta obraza, 4.7 m., širina ust 2.3 W.. Jj - jo nosa 1.7 m., širina ušesa 1^ jn. y.jg je izdelal, po čegavem naročilu ij1 j so dobivali ogromno ekalo ^ , ,-^0' so jo izklesali in kako so to skn-O _ važali in prenašali, kakor mno** l# gih Podroibno^ti, nam danes še nIi>o, 1 uo in ram najbrže tudi nikoli ne da mogo^®. *W' Hinavca Han za dnevom- Morda Preti Jugoslaviji res polom! Kaj ml vera«, Im nikamor no gremo. Gospodje v rarovžu že vedo, ki »berejo cajtomge«. rivala bogu, da smo mi Starotržani iz fa Poloma izvzeti. Vse bo vrag vzel, rai ostanemo. To smo videli v nedeljo, ...80 nam gospodje raz prižnico ozna-’’ da bo treba prispevati za nove Jonove. Takoj po pridigi so je oglasilo več bahačev: Jaz dam stotisoč, jaz • ? ‘': Drav majhno posestvo ima, pa k p1- obl-iubil stotisoč kron prispev-£3- Pripomniti moram, da ravno ti ™i«tje rentačijo čez Jugoslavijo pri j8™1 Priliki, pod Avstrijo so bili za-ojzeni čez glavo. Objavil sem že, da °ora polovica občanov ni klerikalna, Pa tudi med temi, fie dosti takih, ki so pralj pri vojakih za pokojno Avstrijo ki ^ Pozabili obogateti. Tudi ti rptkalci niso slepi. Oni vidijo, da 7T zuPnik prostrane gozde, lep les, ki PJe leto milijone dohodkov. In ?r je izročil zvonove Avstriji, ta ni t u^i nove Pripravi, nas Občinarjev takrat nihče vprašal za svet. Sicer > Ips| bahatost nekaterih prav veseli, >■ ti bodo zložili za nove zvonove, nas pa pustili na miru, čeprav bo etohlinstvo celo med otroci cvetelo: i niste nič dali za zvonove, mi pa j..0,vPpi so«. Da, prepir, sovraštvo in ^Uivost že med mladino. Da pa B^vpduje v naši občini čmo-rdeča no a,’ 36 krivo to, ker nimamo nobe-p ki ^ nas podučil. Šola je v metom rnpov' Gradcu), učiteljstvo tudi k®* Tu pa nas davijo trije duhovniki, sumi ne zmorejo, pokličejo na jj/jp0 tovariše iz sosednih far, naj-Jjjra.1 enkrat v letu pa mora biti še jPpiun. Koncem avgusta bomo imeli Vel |i v Dravogradu, k| bo (.1 •pt za mežiško, mislinjsko in drav-i^jpllno. S tem oznanilom so nas po-da pozabimo na zvonove. Dramlje. V naši šoli je res zelo oKus-**ažn°, tla bela kakor mizni pirt, UgvfPPga sledu o kakšnem prahu itd. ^teljstvo pa tudi zdržuje in varuje učence, da ne pridejo razdrapani Na svoje oči sem opazoval, kako ^l^itelj svaril učence, naj varujejo sjp0 in se ne ruvajo brez potrebe in ftv?jto.Pavajo. Dober, vzoren hi štedljiv lahko veliko pripomore v daaa-31 draginji. Jurij ob juž. 1 Tukaj so že za-. 1 nekateri gostilničarji znižavatice-že m pr. prav dobro vino se uohi v treh gostilnah v našem trgu jg, "4 K liter. Če bi le še pri drugih b šla cena tako znatno nazaj. }e ^^ika. Pri nas je precej »Napre-P® to bolj vsled tega, da tu-socijalističnim agentom u-in se jih odkrižajo zaradi nji-hadležnostL Trgovec St. je pa po-neznosen e svojim navijanjem cen roj?8; Posebno s hujskanjem proti naši ja** državi. V tem se posebno odliku-v 2‘^f?0va žena. Zibičani, ali nimamo ^ enega trgovca, ki je v tem in piri trgovini soliden in pošten ter znan kot narodno zaveden ,a^eče. Sv. 'Ana (n jen god) je prav-, v danes — 26- julija, mi smo ga Sold ^^nuj začeli praznovati. Pred-smo posvetili sv. Ani: imeli smo ve^ maš, pa tudi spovedal in ^ alal se -jei kdor je hotel. Popoldne Drižg».li eno svečo tudi hudiču. — sj a vina ni manjkalo, žganja smo vj^ri s sabo prinesli. Pili smo na Protege: ne le moški, tudi ženske večkrat »fejst potegnile«. Nava-w,G’ da morajo biti tudi otroci zra-hik* ^Sčaj Za češoenje raznih svetlet ln.— kot postransko opravilo — fiaJ^uje. Auf biks - permojduš! pa t»fj j®10 na orožnika, ker je bil ravno ^,^ah. Ranimo ga smrtnonevarno. ~ Apaški sin ta Trbooj — holj lahko rano. ker mu ramjeni “UK161! do živega. Pa ni še ja sv. Ane. Marsikdo mi-»v 0(111 ^dna priložnosti izkazati *love~V’ Ant, zato bomo imeli zaključno v nedeljo, ko bomo zopet ^bvedn+-eno 8ve®° hogu in eno hudiču, fco moram, zakaj imamo, tako pitanj0 na orožnike jn da nam sploh Prei kar 3® jugoslovanskega. — šel jj J810® bili taki; odkar pa je pri-fctel^A^^uovi »dušni pastir«, smo se brijjj? . Gn nam daje zgled. Kaj o® & kmk®®5® se on jzfaža prjvhtno, »a h001 govoril; dovolj mu bo, Csa njega bodo pač izkopali! Mac je sedel zraven svoje brlivke na tleh in je za-zal l^ak,ovati- Učakoval je nekoliko ur, potem ga je aiezla ledena, zimna groza, pa je uplašen poskočil, zel je brlivko_ in se je odpravil v rove na levi in desni, nnhVi'rSiP.in Presleda, je li kje prosta pot. — Je ni p £ne- T°rej ne preostaja nič drugega, nego da čaka. reorskal je jasli, sedel na tla, in dopustil, naj mu misli ta 'f Pj^en^aj0 karkoli. Mislil je na Boneya, na oče-' j ,™ kreda, ki sta se v jamo spustila z njim vred, na 1 *lns°nov bar- Na popevko v fonografu. Na aparat v DreifS°n°Vem karu’ na katerega se kvarta poker. Pa je aDarfai<:al - m'skh brezkončno serijo iger: spustil je v runi sv°iih pet centov, zavrtel ročico, sprožil — in Qno, vsekdar je dobil: full hand, royal flush... . §Mxi. , e.£a igranja ga je vzdramil šum posebne vrste. P Pokljalo je kakor v telefonu. Mac je zbrano tlšpc Je skšal, da ni slišal ničesar. Bila je le tihota. Zn a so nm zaspala. A ta strahotna tihota je bila ne-ie tri *akn'l je kazalca v ušesi in ju potresel Hrknil sedel •110 kkim'T Potem pa je z glavo sloneč ob steno ,eVn gledal predse na slamo, namenjeno Boneyu. ?;i„a nj,e 1° legel na slamo; navdan z jadnim čuvstvom s‘mega breznadja je zaspal- od mx se 3e ^kakor je menil, črez nekoliko ur) Hop- .ei,brlivka je bila dogorela in ko je stopil, je z sarm pljusnil v vodo. Ker je bil lačen, je zajel prgišče jo I, p? [e začel žvečiti. Sedel je na Boneyjevo pregra-zrn nen mežikal v temoto in požvekoval zrno za rovpm‘ te!tl Je zbrano slušal; pa ni slišal, da kdo he ali se glasi, slišal je le, kako mezi in kaplja voda. škrf .m°ta l'e bila strašna in črez čas je skočil na tla. aI°^.z zobmi in puleč si lase je noroglav plani! v Vo i • ^ °k z'd, se dva-, trikrat vanj zagnal z gla-L ‘n 3?1 brezupno po hribini udrihati s pestmi. Obupno . snenje ni trajalo dolgo. Pritipal se je nazaj k Boney-ijJ Pregraji in je začel nadalje požvekovati oves. Po so mu polzele solze. ako ie presedel uro za uro. Nič se ni ganilo. Po- Lso nani! Zač 1 ac seclel, žvečil oves in mislil. Glavica mu je Uri snovati, kmalu je bil ves hladen- V tej strahotni Ukazal6 ,moraI° P°kazati, ali je Mac za kaj. In se je Mahoma je skočil zopet na tla. V zraku je vihtel žal . ikose blasted fools ne pridejo pome,« je kri-’ v6 'jRrebem sam!« Pet endar Mac ni takoj začel razgrebati. Sedel je zo-j.. na Pregrajo ter dolgo in skrbno premišljeval. Zrisal rov v.^av' črtež dna pri konjskem hletu. V južnem p. u ni mogoče! Če sploh pride vun, pride samo skozi „ Aunt, Pattersonov sloj. Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča. 3 Proda se moderni aw£©m©M s 4 sedeži. A. T n r e k Graz Hotel bei drei Raben. 1261 BSSenu sobo s celo preskrbo. Ponudbe pod N. K. na upravo. 1279 Nn BFoeiajj več posestev. Vprašati: Studenci, Obrežna 9 1281 Ha prodaj dve postelji z novimi vložki. Koroška cesta 34 pritličje. 1282 Radi pomanjkanja p?©« štorov se proda omara za led. Naslov pove uprava. 1271 2-1 BSupErm takoj žravmSk ali njivo, tu ali v okolici. Dopise na upravo lista pod .Travnik1 1270 2-1 Dne 28. julija se je našel v Krčevini, Praprotnikova ulica št. l33(Sprohac) mEad fccaB psESak. Igubitelj ga dobi istotam. 1272 Soliden se sprejme ria stan in hrano v Vrbatiovi ulici 19. 1283 P©gaas£i dobijo gotovo učinkujoče sredstvo. Naslov pove upravništvo. 1287 10.000 kron plačam onemu, kateri bi mi odstopil primemo stanovanje v zamenjavo z mojim (v bližini parka) ali tako priskrbel. Naslov v upravi „Tabora“. 1277 Gonilni jermeni iz prvovrst-ruga usnja v vsaki Si: ini ka kor tudi Siv. in vezalni jer meni v zalogi pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1185 10-7 Stavbeni prostor ali majhno hišico se kupi v Mariboru. Ponudbe na Matija Koler. zid. mojster, Crešnjevci, Gornja Radgona. 1138 10—6 Dobro mlako in drugi mlečni izdelki se dabijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica št. 16. 1266 10—2 A A MERIKANSK En angieEki šivalni srassssffisssEsass! Leseno pohištvo Železno pohištvo j Tapatn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese «» Blago zapoMštvo Posteljno perje iOTMredno aizfea tm v zalogi pohlto HPreis Singer Igle In nadomestni deli. Lastna mehanična delavnica. Singer olje, niti, svila itd. Prodsja m obroke. SSmger 55wainB sSsroJl Bourne £ C®,, Mevuyork. I Podružnice: MARIBOR, Šolsica ulica štev. 2, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac. Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 341 - Zastopstva so v vseh večjih mestih. marlbnr Gosposka ulica tX S*» Fircbinovu bila ®8r SvobotikM oftteO i Con Itd brespla 1278 7-1 It« Sft Vam? , «*«!avka za izdelo-luknjic pri perilu. 1275 3-1 ra*na5alko peciva Glav ^arr>a pekarna na trju, '•’o.;a*nila isto-X248 4—4 Dijak z lepo pisavo sprej-ms proii dobremu plačilu za dobo 14 dni — Poizvedbe v upravi lista. 1264 3—2 Mlad, soliden gospod, eks-porler mesa, išče stanovanje dveh sob, meblirano ali ne-mablirano, za sebe in sestro. Plača dobro in naprej. Cenj. ponudbe pod „Eksporter“ na upravo lista. 1255 Na prodaj i lepa kuhinjska omara Din 160'—, postelje a Din 90'—, miza Din 75'—, postelja iz trdega lesa z žimnico Din 380'—, zastori in drugo. Vpraša se: Rotovški trg 8, 1. nadstr. levo. 1273 SVARILO! Svarim vsakogar, razširjati o meni žaljive govorice in me z lažmi obrekovati. Primorana bom drugače proti obrekovalcem sodnim potom nastopati. Irana Steinfcleibar, gospodinja svetnika, gosp. Rohrer-ja, 1262 Maistrova ul. 17 JADRANSKA BANKA - BEOGRAD Jetika! Strokovni zdravnik ta pljučne bolezni dr. Pečnik ordlnira s izjemo torka in petka v St. Jurju ob j. i. Kupujte tudi njegova tri knjige. Navodila, kako do zdravja priti, o-zdraviti. 483 Kumare iz cvetljičnakov kg 16 do 20 K, Melaneenl komad 4 do 6 K ia vsa druga zele- njava najcenejSe pri „VRT“ Džamonja in drugovi, Maribor. Telefon 160. ^1136 10-101 Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hercegnovi, Jelša, Delniška glavnica: Din. 60,000.000* — Rezerva; Din. 30,000.000'— Podružnice: Jesenice, Prevalje, Korčula, Sarajevo, Kotor, Split, Kranj, .Šibenik, Ljubljana, Tržič, Maribor, Zagreb, Metkovic Amerikanski oddelek Naslov za brzojave: JADRANSKA Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. Banco Yugoslavo de Chiie, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir, * T 2C it sj Ti < Mfifioor, 20. julija' 1^22. OKROŽJE URAD ZA ZAVAROVAMJ E 0ELS¥OE¥ ¥ UURUARI. Qpr. St. 1—178/22 Razglas vsem delodajalcem v Sloveniji Dne 1. julija 1922 se Je začel Izvajat! Zakon o zavarovanju delavcev (okrajšava: ZZD) od 14. maja 1922. Zakon je bi objvljen v Službenih novinah od 30. maja 1922, št, 117, in v Uradnem listu od 13. junija 1922, št. 62. Potem zakonu je postala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani z dnem J- julija 1922 Okrožni urad za zavarovanja delavcav v Ljubljani kot krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, PreradovSčeva ulica št. 44-11 (hrvatsko: Sre-dišni ured za osiguranje radnika u Zagrebu, Prerado-[vičeva ulica br. 44-11.), ki je edini nositelj obveznega zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode na vsem področju kraljevine Srbov, Hrvatov in_ Slovencev. Organizacija poslovalnic in ekspozitur bivše 0-krajne bolniške blagajne v Ljubljani ostane do nadaljne-ga tako v stvarnem kakor v krajevnem oziru neizpre-menjena in se vsaka istih poslej imenuje: Poslovalnica ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v (na) itd. Seznam poslovalnic z označbo njih okolišev se nahaja na koncu tega razglasa- V naslednjem se opozarjajo delodajalci v njih lastnem interesu in v Interesu njih delavcev (uslužbencev, nameščencev) na najvažnejše določbe tega zakona, po katerih se je ravnati. A. Dolžnost prijave de!avcev (uslužbencev, nameščencev). Na podstavi naredbe ministra za socialno politiko r>d 3. junija 1922, št. 1077, o izvedbi citiranega zakona, priobčene v Službenih novinah od 24. junija 1922, št. 137 in v Uradnem listu od 30. junija 1922, št. 70, morajo vsi 'delodajalci prijaviti najpozneje v zakonitem roku 8 dni po prejemu tega razglasa pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delvcev v Ljubljani na prijavnih tiskovinah vse svoje delojemalce, ki so jih imeli dne I. julija 1922 zaposlene, ne glede na to, če so Jih že imeli prijavljene ali ne. Prijaviti je tudi^ vse one delojemalce, k! so bili do sedaj oproščeni dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni, ker novi zakon takih izjem ne dopušča. One delojemalce, ki so bil zavarovani že po prejšnjem bolniško-zavarovalnem zakonu, je obenem z novo prijavo z dnem 30. junija 1922 odjaviti na tiskovinah (odglasnicah), ki jih imajo delodajalci že od prej v rokah. Duplikati za morebiti izgubljene odglasne tiskovine se dobe pri vseh poslovalnicah, . Ono delavce (uslužbenec, nameščence), ki so po 1. taliju 1922 izstopili iz dela, je prav tako na prijavni tiskovin) prijaviti, obenem jih pa na odjavi odjaviti. Na *ta način bo vsaki poslovalnici okrožnega urada mogoče ugotoviti število dne 1. julija 1922 pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, število na dan odziva temu razglasu in število od 1. julija 1922 do dneva odziva temu razglasu iz dela izstopivših delavcev (uslužbencev, nameščencev). Te prijave in odjave so,potrebne radi uvrstitve delojemalcev vi nove mezdne razrede, katerih je 17 (do sedaj jih je bilo 13) in po katerih se ravnajo zavarovalni prispevki, ki jih imajo plačevati delodajalci in njih delojemalci, ter bolniške podporne dajatve (podpore) Članom in njih svojcem. Na odredbo osrednjega urada se vse one člane, ki do 31. julija 1922 ne bi bili nanovo prijavljeni, uradno uvrsti iz sedanje 13. mezdne stopnje v novi najvišji, to je 17. mezdni razred, ker bo okrožni urad (poslovalnica) smatrala, da ta mezdni razred odgovarja mezdam (plačam oz. službenim prejemkom) do-itičnih delavcev, uslužbencev, nameščencev* Razen tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična oblast radi kršitve § 194., odst. 1., oz. s 195., odst* 1, ZZD e občutnimi globami. V pojasnilo za pravilno izpolntev tiskovin so na njih hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se je ravnati, da se omeji morebitno nepotrebno 'dopisovanje in odvrnejo nepotrebni stroški. Posebno važno je. da je pravilno navedena plača (v gotovini, v naravi ali v blagu, dajatve tretjih oseb itd.) ter opravilo, značaj ali način zaposlenosti delojemalca. Označba »delavec« ne zadostuje, temveč je navesti na pr. »nakladalec lesa«, »kopač«, »žagar«, »voznik«, »kovinski strugar«, »železolivar«. »strojni ključavničr«, »stavbeni ključavničar«, »kurjač«, »tiskarski strojnik«, »starec«, »strojni stavec«, »faktor«, »tiskarniški hlapec«, »krojač«, »krojaški prlkrojevalec«, »trgovski pisarniški uradnik« itd. Če obsega podjetje več panog obratovanja ali več opratov, je navesti poleg vrste zaposlenosti delojemalca (značaja, opravila) tudi oddelek obrata ali obrat, v. katerem je prijavljenec zaposlen, ker je to važno za uvrstitev v nevarnostni razred in odstotek ter za predpis prispevkov za nezgodno zavarovanje. Delodajalci, ki imajo svoje obrate že priglašene pri Izpostavi I* osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivši začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode tv Ljubljani), naj navedejo poleg obrata tudi obratno soštevilko, ki je razvidna iz svoječasno jim vročenega odloka imenovne zavarovalnce- Poslej se bo vodil jzvid članov tudi v bolniško-zavarovalnem oddelku ločeno nQ posameznih obratih. ■ Ako bi obstojal o zavarovalni obveznosti posameznih delojemalcev dvom, jih je kljub temu prijaviti, dvom pa naj se na prijavnicah primerno označi. Ako bo urad ugotovil, da kak delojemalec ni zavezan zavarovanju, ga kljub prijavi ne bo uvrstil med svoje člane in bo o tem delodajalca obvestil. Način prijav Ijenja. Zavarovanju zavezane osebe mora vsak delodajalec prijavljat! na predpisanih tiskovinah. Podjetjem, ki redno zaposlujejo več nego 20 delavcev (uslužbencev, nameščencev), sme okrožni urad dovoliti, da prijavljajo svoje uslužbence z mezdnimi zapiski. Izpremembe v stanju ali razmerju družine delojemalca (če se oženi ali omoži, loči, če ovdovi itd.) ter izpremembe v zaslužku, opravilu, značaju ali načinu njegove zaposlenosti (na pr. če vajenec postane _ pomočnik, delavec preddelavec ali delovodja, kovinski strugar livar, črkostavec faktor itd.) je prijavljati na posebni tiskovini »Prijavnica o izpremembi pri članu.« Pripominja se, da je po zakonu izključno in edino la delodajalec odgovoren za pravilno izvedbo prijav, odjav ter prijav izprememb. V slučaju neprijave, zakasnele prijave ali nepravdne prijave, ga zadenejo občutni stroški v zmislu 8 11. ZZD in znatna globa, ki jo naloži pristojna politična oblast. V pojasnilo, kdo Je zavezan zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode? naj služijo naslednja navodila: Zavarovanju zavezana so vsa osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli službenega razmerja svojo telesno ali duševno moč v najem* Posebe se opozarja, da so od 1* julija 1922 dalja zavarovanju zavezani tudi vsi hišni posli (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapci itd.), vajenci, praktikanti, vo- lonterji ter učenci v delavnicah' JaVniH učnih zavodo' itd. Zavarovanju zavezani so tudi tkzv. hišni delavci, je osebe, ki se bavijo z najemnim delom v svoji las delavnici ali na svojem lastnem stanovanju po naroc lu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z °. J trgovino aJi industrijo, tudi če nabavljajo sirovi^e pomoSal raaterijal sami in čeprav, postransko deiai tudi na svoj lastni račun. . Zavarovanju za slučaj bolezni so dalje zavoz-i državni in javni nameščenci, ki so bili po zakonu sedaj zavarovani (provizorični in pomožni sluge./, 1 oni, ki na podstavi službenih predpisov v, slučaju lezni ne dobivajo plače celih 26 tednov (pol leta), r\!(7 najoč od dneva njih obolenja, četudi dobivajo s* mesečno plačo, za slučaj nezgode pa se zavaruj®!0 j. žavni in javni nameščenci, čc nimajo sami in nP, y bina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodn11 smislu XI. poglavja ZZD. , Zavarovanju so zavezani tudi delavci (uslflžD® v nameščenci), naši državljani, ki so stalno zaposl^ s0 inozemstvu na račun tuzemskih podjetij, razen, & že zavarovani na podlagi zakona dotične države. _ Izvzeti od zavarovanja so začasno le poljsk* .jj, lavci in poljedelski posli, ki niso zaposleni pri s.. „a. dalje delavci v kaznilnicah ter nestalni hišni P0^ ’anj« jeti za nestalna trenotna dela, kakor je pranje, drv itd' ~ Wiav<> Rok za prijavo in odjavo delojemalcev ter P™ izprememb v njih zaslužku in drugih razmer je ° jfl( računajoč od dneva, ko je delojemalec stopil y “j|, oz. izstopil iz dela, oz. se je izvršila v višini njesJLjj prejemkov, v značaju ali načinu njegove zaposli itd. izprememba. « Osebe„ki so najete za manj nego 8^ dni, se ^ prijaviti takoj po njih vstopu v delo. S prijavo oseb se lahko obenem izvrši tudi njih odjava- B. Dolžnost prijave obratov. nezgode; zato mora vsakdo, ki zavaruje deloi®1110^! za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za slučal zgode. V roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsako membo v obratu (namestitev novih strojev in sjic v na predpisani tiskovini »Prijavnica o izprememu' obratu.« _ V roku 14 dni je prijaviti vsako prenehanje an Po ZZD vrši okrožni urad za zavarovanje delavcev vse krajevne posle nezgodnega zavarovanja. Vsak delodajalec, ki zaposluje 'v svojem obratu več kakor 5 delavcev, zavezanih zavarovanju, ali ki obratuje s stroji, ki jih goni elementarna sila (para, elektrika, plin, voda, živina, veter itd), mora v svrho uvrstitve obratov v nove nevarnostne razrede najkes-neje tekom 14 dni po dostavitvi tega razglasa prijaviti potom pristojne poslovalnico Okrožnemu ur^oii za za- g(gyjtev obrata, varovanje delavcev v Ljubljani svoj obrat (ali vec obratov, istega podjetja) na predpisani tiskovini »Prl-iavnica obrata« in sicer v dveh izvodih. Prijave obrata (obrta, podjetja) ni treba izvršiti onim, ki so imeli vse svoje obrate (obrte, podjetja) zavarovane pri Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani. Po novem zakonu so vsi, ki so zavezani zavarovanju za slučaj bolezni, podvrženi tudi zavarovanju za slučaj O uvrstitvi obrata v nevarnostni razred in o ločitvi nevarnostnega odstotka bo Okrožni urad vestil vsakega delodajalca s posebnim odlokom. . Pri onih delodajalcih, ki bi ne izpolnili sv0jef;f " javne dolžnosti, bo okrožni urad sam na licu mes1 V) na stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrai nevarnostni razred in odstototek potrebne podatKe* i« 1. Prispevki za bolniško zavarovanje. Na podstavi § 21 ZZD se vsi zavarovanci uvrste C. Prispevki za zavarovanje. po višini njih zaslužka v. 17 mezdnih razredov. P° s!c deči razpredelnici: Skupni dnevni Pr spevek delodaj*1^ in delojero»lc’ 1 bolniško »v»r0‘ vanj« Višina mezde (zasluzka) na Zavarovana mezda mesec teden Mezdni razred 26.40 110.— 165.— 135.— 32 «0 165 — 69.60 11.(50 84..— 100.80 120.— 100.80 MA- ŽO.— noo.- 172.80 144.- 850.— 204,— 172.80 1000.— 40.— 40,— 1000.— 240.— Skupni prispevek za bolniško zavarovanje (prispevek delodajalca in delojemalca skupaj) znaša 5 odstotkov zavarovane mezde (plače, zaslužka). Ako ni zaslužek določen na dan, nego za drug čas, se višina dnevnega zaslužka računa s šestinko tedenskega, s petindvajsetinko mesečnega ali s tristotinko letnega zaslužka. Ako zaslužek ni določen po času (akordna plača, od kosa, dajatve tretjih oseb« napitnina itd.), se določi zaslužek po znesku, ki povprečno pripada ah pripada na dan, teden ali mesec. . :s Kot zaslužek veljajo tudi vse vrste drag v. ‘družinskih in drugih doklad, dnevnice, nabavni I ki, naturalni prejemki itd. na Osebe, ki ne dobivajo za svoje delo nP~?®-red* grade ali plače, se uvrščajo v najnižji tnezdnw‘ " Zavarovalne prispevke obračunava °‘cr*?0iplSM uradu delodajalec k celoti. Od prispevka za * £ A B O fl ft rsrncoripvii asttnt xiw aa*ir zavarovanje, navedenega v gorenji razpredelnici, sme telodajalec polovico odtegniti od delojemalčevega zaslužka (mezde, plače). . v Ako delodajalec prispevka ni odtegnil takoj pri izplačuj zaslužka (mezde, plače), ga sme odtegniti naknadno le tekom enega meseca po izplačili zaslužka, od katerega bi moral prispevek odtegniti, odnosno tekom dveh mesecev, če prejema delojemalec mesečno plačo* 4-a osebe brez zaslužka, oz- če znaša zaslužek manj nego 2 dinarja na dan, mora plačati cel prispevek delodajalec sam- Delodajalca, ik odteguje svojim delavcem (usluž-oencem, nameščencem) višje prispevke, nego so predpisani za dotični mezdni razred, ali ki sklene s svojimi delojemalci delovno pogodbo, poslabšujočo določbe ~nna °.zavarovanja delavcev, zadene globa od 100 o -000 dinarjev, v ponovnem slučaju do 5090 dinarjev* ^r*sp®vke Plačuje delodajalec na podlagi pismena plačilnega naloga Okrožnemu uradu za zavaro- vanje delavcev v Ljubljani po poštni položnici mesečno za nazaj y, roku dospelosti. 2. Prispevki za nezgodno zavarovanje. Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) je določen za čas od 1. julija 1922 do 31. dec. 1923 prispevek po 8 din. za 100 Din. zavarovanega zaslužka (mezde, plače) in za nevarnostni odstotek 100. Torej .se za vsakih 100 din. zavarovanega zaslužka pobira tolikrat po 8 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, ,v, katerega je obrat uvrščen- Prispevna tarifa se dobi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Vsak delodajalec bo obveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred in odstotek je bil njegov obrat (če ima več obratov, za vsak obrat posebej) uvrščen- Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje Izključno le delodajalec sam* D. Predpisovanje prispevkov, je ^rk'pcvki za bolniško in nezgodno zavarovanje Predpisujejo hkrati s posebnim plačilnim nalogom, ima značaj javne izvršilne listine. 8 dn^°Per nalog je dopustna pritožba tekom vami P°, prciemu naloga na Okrožni urad za zavaro-s nnt 0Piav9ev v Ljubljani. Pritožba mora biti podprta ‘ orrebmmi dokazili (kuponom prijave ali odjave itd.). ir>o, ZZD vloženi ugovor nima odložilne delodajalec mora torej plačati predpisane mu pri-'rKe Prez ozira na to, da je vložil ugovor. Ako je vloženi ugovor upravičen, vrne urad delodajalcu takoj preveč plačane prispevke, oziroma mu razliko všteje v dobro pri predpisu prispevkov, za prihodnji mesec. Za neplačane prispevke se zaračunavajo 6 odstotne zamudne obresti od dneva dospelosti do dneva plačila s stroški za izterjanje vred. Neplačani prispevki se izterjajo administrativnim ali sodno-izvršilnim potem. Predpisani prispevki zastarajo v 5. letih (§§ 42 do 44 ZZD). E. Dajatve (podpore zavarovancem). 1. Dajatve v slučaju bolezni, zavarovanci imajo v danem slučaju pravico do dajatev (podpor) po naslednji razpredelnici: [ Mezdni razred KrnnaUna (§ 45., 1 flJolcTnJno) 3, ZZD) Porodnina (§ 45., t. 4, ZZD) Podpora ja loja upremo (§ 15., t 4-c, no) Dojnina (§ 45., t. 4-C, ZZD) Rodbinski člani (45., t. 5, ZZD) KerpNJ s3,*1* Ni =£3 podpora a dečjo opremo podpova za porodicc na dan na teden | na dan na teden na dan na teden na dan na tedon d n a r j e v 1—L_ 1.38 9.33 1 50 10.50 28— 1— 7— 28— 60— .^ji. i (i6 11.66 1.87 13.12 35.— 1.15 8.75 35— 75— in. 2, 14— 2,25 15.75 42— 1.50 10.50 42— '' 90— 2 40 16 80 2 70 18.90 50.40 1.80 12.60 50.40 108— 2.93 20.53 3.30 23.10 61.60 2.20 15.40 61.60 132— S.fi0 25.20 4.05 28.35 75.60 2.70 18.90 75.60 162— 4.40 S0.80 4.95 34.65 92.40 | 92.40 198.— U^vni^ 5.33 37.33 6— 42. 112— 112.— 240.— 6.40 44.80 7,20 50.40 134.40 134.40 1*50 10.50 288.— 7.73 54.13 8.70 60.90 162.40 162.40 348— 9.33 65.33 10,50 73.50 186— 196— 420— 11.20 78.40 12 60 88.20 235.20 j 3— 21— 235.20 504— Ljhn. 13.33 93 33 15.— 105— 2*0.— 280— | 600— 16— 112.— 18— 126— 336— 336— ? 1 ^ i ; | 720— Ljkv. 19.20 134.40 21.60 151.20 403.20 403.20 i i 864— 22.66 158.66 25.50 178.50 476— 476— i 1020— Uss^Vll. 26.66 186.66 30.— 210— 560 — L 560— 1200— zSoraj navedenim dajatvam (podporam) se pri- mnja: č) Dojuiua znaša polovico zavarovane mezde, največ pa 3 din na dan; pri družinskih članih 1.50 din. ^Oboleli zavarovanci imajo pravico do brezplač- brez ozira na mezdni razred. _ ** V Ul U V UI1V| i biške ravJ3en]a (zdravnika, zdravil, bolnišnice, ba- Porodniška podpora pripada članicam le, če so Poc|nr.Pomo2i in podpore, pomožnih priprav itd-) ter do bile tekom leta pred porodom vsaj 3 mesece v zavalile o v' denariu a) hranarine ali boleznine, b) porod- rovanju zavezanem poslu ali če se je porod pripetil po shiČ?;.- p°dpore za opremo rojenca, č) dojnine itd.) V neprekinjenem trimesečnem članstvu. - *'“* ~ * O-------> —r-------------------- ?rebiiinaITlrt* zavarovanca gre njihovi111 svojcem po- Pogrebnina znaša 30kratno zavarovano mezdo hi Dranarina (boleznina) znaša na dan dve tretji- _ ' 2avarovane mezde (zaslužka, plače). , Tudi družinski člani zai arovanca imajo pravico tie„ zPlačuje se ako je bolezen združena s pridobitno do brezplačnega zdiavljenja, porodniške in dojilne tirjil^bnostjo in ako traja dalje nego 3 dni, za čas p dp°!e- bitn tne nesposobnosti za delo, ako pa ne bi prido- Pravico do zvišanih dajatev po novem zakonu i- ltla nesposobnost prestala prej, 26 tednov. majo le člani, ki so oboleli po 1. juliju 1922 in so bili za- W,.T Porodnlna znaša na dan tri četrtine zavarovane nje predpisani ali plačani prispevki po določbah tega zde. zakona. varo P°dp°ra za opremo rojenca znaša Hkratno za- Ako biva član ob obolenju izven območja kralje- vaino mezdo, v katerem je član (ca) včlanjen (a), vine Srbov, Hrvatov in Slovencev, mu mora izplače- vati podpore po zakonu njegov delodajalec ter ima pravico do povračila dejansko izplačanih zakonito dokazanih podpor, ki jih pristojni okrožni urad povrne, ako ga je delodajalec takoj obvestil (§ 61. ZZD). članstvo in s tem pravica do podpore v slučaju o-bolenja preneha takoj po izstopu člana iz dela. Član, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan in ki zato ker nima zaslužka, ne more plačevati zavarovalnih prispevkov, uživa pravico do najmanjših zakonitih dajatev (podpor) po § 45 ZZD še 3 tedne po izstopu iz dela; če pa je bil zavarovan v dveh letih najmanj 12 mesecev, uživa pravico do teh najmanjših dajatev še 6 tednov, po izstopu iz dela. 2. Dajatve v slučaju obratne nezgode. Vsak član, ki je utrpel obratno nezgodo, to je nezgodo, ki je v neposredni ali posredni zvezi z zavarovanju zvezanim delom, in ima za posledico telesno poškodbo in s to spojeno popolno ali delno izgubo sposobnosti za delo (opravljanja službe), ima pravico: a) do brezplačnega zdravljenja; b) do hranarine (boleznine) do največ 10 tednov po nezgodi; c) do rente, katera višina se ravna po mezdnem razredu in po višini invaliditete (nesposobnosti za delo). Pri popolni nesposobnosti za delo znaša renta polno zavarovano mezdo. Simulacije in drugačna izkoriščanja urada se tako radi izkoriščanja bolniško- kakor nezgodnozavaroval-nih podpor po zakonu kaznujejo poleg drugega še t globo od 50 do 1000 dinarjev. F. Razno. Vsa nadaljna pojasnila se*dobe pri Okrožnem u* radu za zavarovanje delavcev, v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Poslovalnice ljubljanskega O-krožnega urada za zavarovanje delavčevi se nahajajo ,v sledečih krajih: 1. v Brežicah (za sodni okraj Brežice); 2- v Celju (za politična okraja Celje-mesto in Celje-okolica, izvzemši sodni okraj Laško), 3. v Gornji Radgoni (za politični okraj Ljutomer); 4. na Jesenicah ( za politični okraj Radovljica) ; 5. v Kamniku (za političen okraj Kamnik); 6. v Kočevju (za političen okraj Kočevje); 7. v Konjicah (za političen okraj Konjice); 8. v Kranju (za političen okraj Kranj, iz . n:J sodni okraj Tržič); 9. v Krškem (za političen okraj Krško); 10. v Laškem (za sodni okraj Laško); 11. v Ljubljani (za političen okraj Ljubljana-mesto in sodni okraj Ljubljana-okolica); 12. v tobačni tovarni v. Ljubljani (za tobačno to varno v Ljubljani); 13. v Logatcu (za političen okraj Logatec); \ 14. v Marenberku (za sodni okraj Marenberk); 15. v Mariboru (za politična okraja Maribor-mestfl in okolica, izvzemši sodni okraj Slov. Bistrica); 16- v Murski Soboti (za politični okraj Prekmurje); 17. v Novem mestu (za politična okraja Novff mesto in Črnomelj); 18. v Orgiožu (^a sodni okraj Ormož); 19- v Ptuju (za politični okraj Ptuj-mesto in oko« lico, izvzemši sodna okraja Ormož in Rogatec); 20. v Rogaški Slatini (za sodni okraj Rogatec); 21. v Sevnici (za sodna okraja Sevnica in Kozjek 22. v Slovenjgradcu (za sodni okraj Slovenjgra dec in politični okraj Prevalje); 23. v Slovenski Bistrici (za sodni okraj Slovenski Bistrica); 24. v Šoštanju (za sodni okraj Šoštanj); 25. v Tržiču (za sodni okraj Tržič); 26. na Vrhniki (za sodni okraj Vrhnika); 27. v Zagorju za (politični okraj Litija). Morebitne pritožbe je nasloviti neposredno ni Okrožni urad za zavarovanje delavcev .v Ljubljani Turjaški trg št. 4-1 (medkrajevnega telefona št. 279), Vloge so kolka proste. Tiskovine. Vse v tem razglasu omenjene tiskovine se dobe po nabavni ceni pri vseh poslovalnicah okrožnega urada, pozneje se bodo dobivale pa tudi v občinskih uradih ter prodajalnah tobaka, papirja itd- Na vsaki tiskovini je označena cena. V Ljubljani, dne 12. julija 1922. Ravnatelj: 1247 ivan Kocmur s. r. Voianičeva Lužina bel )e Parila, pere perilo v 10 minutah snažno len°’ kJ301110 sredstvo za pranje volnenega, svi-n v9pa in barvanega blaga v mrzli vodi; popolna bah d^V0s* zaianičena. Dobi se v vseh trgovi-iev" B.r'P°r°čeno °d mnogih bolnic in sanatori-p ' ^©ffopm-šolska kreda zajamčeno brez —- Glavno zastopstvo za Slovenijo: Lju-^Mr Jemrič, Maribor, Popovičeva 7. 1175 Vel tam lokal Sep® w©Je«i na pr©me&ro@m kraju v Mariboru se ug&dmo proda. Resni reflektantl naj pošljejo ponudbe pod šifro ! »JESENSKA SEZONA" na upravo Tabora. Zahtevajte povsod ,TABOR*! *. ■ ’ vvA .■ ■ ■ . .. ■ mmm. Maribor Jostnega izdelka , Koroška cesta komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14. Brafurro » i- aru u^ra « rranoor,rsu, juiija u«* PODRUŽNICA MARIBOR = GOSPOSKA ULICA 20 = Telefon številka: 127 — Račun pri čekovnem zavodu Ljubljana Številka 12268 Centrala: LJUBLJANA PODRUŽNICE: D©8wla a.@3idawa» Ljutomer, fdovi Sad, Vrhnika $awi^gs ■ Vpihana delniška glavnica: K 30,000.000"— Rezervni fond: K 6,000.000'— $Wi@ner Bn£emati©naS@ !H@sse$ 1©- — 18. septembra 1S22 Ugodja nakupna priložnost za vse stroke 4000 razstavljalcev Iz tu in inozemstva Oddelek m sirom® in polfabrikate STfifBiHl VELESEJEM Vsa pojasnila daje: Wiener Messe A. G. Wien Vil. Messepalast, kakor tudi častno zastopstvo v Mariboru „Celeritas“, jugoslovensko transportno društvo z omejeno zavezo. Priporoča se za izvršitev vseh v bančno stroko spadajočih posiov. i« os. Martinc Maribor ut GalsnterUsk« vtiatraevhti 8 1 Pristopajte k Jugoslovenski Matici, okrajnega zastopstva v Ormožu se vrši dne 14. ® gusta 1922 ob 11. uri predpoldan na dvorišču g° ^• A. Kreutza, ključavničarja v Ormožu. Avto je t°v°' 2-tonski, tvrdke »Fiat* z železnimi obroči ter v stanju.'Vzklicna cena 60.000 kron. Kraljeva dvorna specSecifa ORIENT Mednarodni sg»@dici|ski koncem 19 medaaroiM, traovsko-spedidlska in skiadiifna deln. družba v Mariboru Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, __________Bakar, Split, Osijek, Subotica, Novisad Razpisuje se 1241 3—1 EMISIJA DELNIC Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico od KI. 4,000.000’— na KI. 10,000.000*— nominaia z izdajo 15.000 novih delnic i KI.400*— nom. v skupnem znesku Ki.6,000.000*- s pravico na dividendo za leto 1922 pod sledečimi pogoji: -y- 1. Dosedanji delničarji imajo pravico optirati na vsake dve stare delnice po eno novo delnico II. emisije po tečaju K 460.— plus 5% obresti od nominale K 400.— od 1. januarja 1922 do dne vplačila. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet. 3. Novim delničarjem se nudijo delnice II. emisije po kurzu K 500.— plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji, s 5% obresti od nominale K 400.— od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila. 4. Potrdila o vplačilu se imajo skrbno hraniti. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja II. emislie je osnovan poseben sindikat. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na tajništvo Uprave sindikata pri centrali družbe v Mariboru, v svrho pojasnil. 7. Reparacijo delnic, določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku. 8. Subskripcija novih delnic se vrši od dne 31. julija do 19. avgusta 1922, in sicer: a) pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah; b) pri Trgovski banki d. d. v Ljubljani in njenih podružnicah; c) pri Jugoslov. Industrijski banki Split; č) Bankhaus M. R. Aleksander Wien; d) pri Praški kreditni banki Beograd; f) pri Orient d. d. v Mariboru in njenih podružnicah. 9. Ažijski kureni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroškov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe. 10. Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve. V Mariboru, dne 30. julija 1922. Upravni svet. Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Tabor*. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d