432
po isti poti. Tačas so že zopet drdrali vozovi po spodnjem mostu, ki je dolg pol angleške milje.
Vzel sem vozni listek in se peljal v Sy-denham, kjer stoji svetovnoznana „Kristalna palača".
Bil je lep popoldan. Vlak je bobnel po dolgem mostu čez Temzo, in visoke hiše so švigale mimo nas, kakor bi se podile v burnem teku. Zavozili smo na južno stran mesta, kjer so nas sprejele — nepregledne vrste majhnih, delavskih hiš, pritisnjenih tesno druga ob drugo, z majhnimi dvorišči in miniaturnimi vrtički. Tu je vse zidano samo za golo potrebo brez vsakega nakitja. — Celo zidovi so ne-ometani, da gleda povsod žalostno na na dan rjava opeka. Čimdalje se vozimo vun, večkrat zagledamo zeleneče travnike, ki jih pa tudi vedno bolj krčijo neprestano se množeča delavska stanovanja. Slednjič smo v Sydenhamu, predmestju londonskem, in napis „To the Palače only" nam pokaže pot k našemu cilju.
„Kristalna palača" je ogromna zgradba, ki služi podobnemu namenu, kakor dunajska „Rotunda" ali pariški „Grand Palais". Zgradili so jo iz materiala svetovne razstave leta 1851. iz samega železa in stekla. Centralna dvorana, ki se raztega podolgem, meri 1608 črevljev v dolžino. Steklena streha je tako visoka, da se človeku skoro ne zdi, da je v zaprtem  prostoru,  ker  sije  dnevna  luč
Tomaž Hren,
ljubljanski škof 1598—1630.
skozi steklo. Ob vsaki strani je visok steklen stolp. Na obširnem vrtu okoli palače je napeljana voda po slapovih in umetnih jezerih, vse je krasno zasajeno, vmes pa so zabavišča za staro in mlado. Tu, kjer se igrajo stari in mladi otroci, gotovo ni mojega Tri-fana Fjodoroviča.
Vstopil sem skozi velikanski portal v palačo. Prvi pogled je čaroben. Zelenje rastlin se prijetno odbija  od belih   kipov in svetlega   stekla,   skozi katero se smeje av-
gustovo solnce. Okoli vodijo hodniki in galerije, in po njih se izpreha-jajo pisane množice veselega ljudstva.
Kje najdem v tej ogromni palači med neštevilno množico svojega Trifana Fjodoroviča? Tu so kipi angleških  kraljev,   ki   gledajo   s kamenitimi, mrzlimi obrazi na ljudstvo. Zablesti   se   šumeč vodomet, okoli njega   se   napajajo   s svežimi kapljicami vodne rastline, iz vseh krajev sveta presajene sem. Stopim   dalje,  kjer  se
odpre velikanski oder za pevce in za orkester z ogromnimi orgijami. To je slavna „Handel Orchestra",koncertni prostor, ki more obseči 4000 pevcev in godcev. Nad njim se razpenja streha v mogočnem oboku, v ozadju so pa koncertne orgije, ki imajo 4384 piščalk. Ob strani je še ena koncertna dvorana. Oder, ki se dviguje amfiteatralno, je danes prazen, le pri orgijah sedi človek, ki se v daljavi komaj vidi. Orgije buče v mogočnih akordih, — Ravnokar je orgeljski