Th?a p,aCana v gotovini ^ • Postale i gruppo Cena 35 lir TRST, nedelja 18. septembra 1960 Leto XVI - St. 224 (4687) Petnajsto zasedanje ?en. skupščine OZN Ptjejstk°uJ!dno za^da- f se ozN, ki v ul? Začel° 20. t. m. ^žno, 2ar y°rku, bo zelo nQ i sPlošnih oko-nie tudi to« to zaseda-n° ozriL ^,110- Poslabša-resnih A ne v°jne> ^ vel iv v odnosih %ih K« silami, ne-S«UaWanJ- ki so se * Sled Se morala VO-^dnarodmh naJvažnejših s° negativ vPrašanj -Ja Prav f_initelji- To-se aklb okolišči-fatliu povt-o f-n^emu zase' naln„l3a nu3na in ^koviteiti ’ da s &m IWiva na »v?1 delovanjem ?tat°1tiih^ raP jŠanJe med’ ^jevanje Ser in na od' ? ter nevl ementov kri* Posti. evarne neustalje- n ^radUp11^ 3e važno tu-Nto S1 ®?a’ ker bo letos 1 skorat °ZN zna-^ien^ sto S tem bo ?lCePju korak k ure-^1Verzalnosti te °staja !er'izacije’ če-'n° vnJL nadalje od-stavnih?nje kitajskega N Rl l\lri brez spre-^stranu „ aj?ke v ozN Aacije n-^a,ngkajško-i?°sti np 1 el° univerze;vA° rešeno 8v !ih je Hn i ^ Prošenj, ton Varnostni l]ihfiwU skPPš«ni, iz feno Potrdi, je sh ’isrih H iz novih L° ho ;steav' To dej-& JjPih vpra? ravnavaniu Revnega anJ letošnje- v v«ebuio j da — Sez- ei^eslo n ,°sle-1 85 točk J^ote v nekatere nove Ulit, 0 SovnnPrvi vrsti- k0 vli * ki o vpraša- ti30 ^ državBSlfdno zade‘ 3, da Pa tudi dej-gktitug 3 ® spremembo C1! Povedal- a Afrike Vi,’ ki želi in število dr- ,*«no ‘vni° to»ilotrani^’Jpreminja tu- "e- , Predlogu Jio*i?° zarZ Je pod toč- «£ov 0:vsprejem LJe brinJ' , Varnostni I C Uke Kon0 1 sprejem kolom.]/0; blvSe bel- "Hh, aPcoskn’ ozemelj 5>a in t. upravo Ka‘ Wvnbila P0dTnVSOmali3e’ 'laza; 6aiie V allJansko u- iJnžK fpH Publike Ma-»lo>ri 1pederacije Mali \?°cSPora m6?3,6111 pri' S) udanot^ njenimi CV repub^ m Senega-Oahomej, te Dahomej, 'PVoiu8er’ rePublike C^a ohafPublike sl°-afta* rePublike pbbift ’ renuhri, francoski Oabon Oad, re- Sce lepublkenvredn3e‘ *kun^e Rrarkl so vse l^Osti. °sko - afriške s- Etičnimi vpraša- nji je brez dvoma najobsežnejše vprašanje razorožitve in prepovedi jedrskih poizkusov. Prav okrog teh vprašanj je delovanje negativnih činiteljev na svetu ustvarilo zapleten položaj. Velike sile niso bile sposobne doseči napredka niti pri pogajanjih za razorožitev sploh, ki so se vodila in bila prekinjena v odboru desetih držav, niti pri pogajanjih okrog prepovedi jedrskih poizkusov v Ženevi, ki so zašla v slepo ulico zaradi težav politične narave ne pa zaradi nebistvenih sporov glede manj važnih vprašanj. Vrsta pobud Sovjetske zveze, ki bi lahko koristno služile za podlago sporazuma, je ostala brez odgovora zahodnih sil, ki so preveč vztrajale na nadzorstvu razorožitve, kar je odrivalo iz pogajanj o-snovno vprašanje: da je namreč skrajni čas, da se človeštvo osvobodi hude more naraščajočega in vedno bolj nevarnega oboroževanja. Razorožitev je univerzalni svetovni problem, in OZN je v prvi vrsti pristojna, da ga rešuje. Sedež OZN je hkrati mesto, kjer lahko konstruktivno sodelujejo tudi države, ki ne sodelujejo v oboroževalni tekmi velikih držav in ki lahko prispevajo tiste elemente, ki so nujno potrebni za sporazum. Pred skupščino bo torej velika naloga da razen vseh negativnih činiteljev razpravlja v duhu resolucije razorožitvenega odbora o vzrokih dosedanje krize v pogajanjih ter o načinu za uspešno rešitev tega vprašanja na pametni in objektivno sprejemljivi podlagi. Alžirsko vprašanje se bo letos verjetno pojavilo v resnejši obliki kot lani, ko se je predpostavljalo, da bo francoska politika bolj konstruktivna. Toda nadaljevanje operacij «pacifika-cije», obnašanje francoskih zastopnikov na pogajanjih v Melunu, forsiranje upravnih ukrepov v Alžiriji med nenehnimi konstruktivnimi pobudami alžirske osvobodilne fronte, po drugi strani pa večje število afriških držav med članicami OZN, vse to bo verjetno razpravo zaostrilo in okrepilo hkrati mesto Alžirije v procesu osamosvojitve a-friške celine. Večje sodelovanje Afrike bo povečalo važnost razpravljanja tudi o tistih točkah, ki zadevajo rasno diskriminacijo v Južnoafriški zvezi. Pri vprašanjih skrbništva se postavlja zelo nujno vprašanje pospešitve prenosa oblasti na domače prebivalstvo in določitve konč- nih rokov za razglasitev neodvisnosti. V seznamu političnih vprašanj so tudi točke o palestinskih beguncih, o avstrijski manjšini v Italiji, o propagandi ideje miru med miadino ,o miroljubni koeksistenci, o Koreji itd. V seznamu so še točke o Madžarski in o Tibetu, kar pa bo služilo samo negativnim namenom forsiranja spopadov v hladni vojni in oviralo reševanje velikih mednarodnih vprašanj. V skupini gospodarskih vprašanj bo prevladovalo vprašanje odnosov med razvitimi in nerazvitimi državami. Z novimi elementi, ki jih prinašajo po eni strani spremembe v Afriki, ustvarjajo na drugi kompleks političnih odnosov med velikimi silami in njihov odraz na gospodar- skem področju: povečano vztrajanje na dvostran- skem finansiranju nerazvitih držav in na raznih oblikah izključene gospodarske integracije. Pred skupščino bo tudi naloga, da določi način povečanja vloge OZN v naslednjih vprašanjih: mednarodna pomoč za razvoj nerazvitih držav, zlasti za njihovo industrializacijo; položaj proizvajalcev surovin ; okrepitev pozitivnih gospodarskih odnosov in sodelovanja med državami z različnimi družbenimi in gospodarskimi ureditvami itd. Dobro bi bilo, še bi skupščina sprejela sklepe ne samo glede načina reševanja teh vprašanj, temveč tudi o konkretnih dejanjih, ki predpostavljajo poleg tega še ustvarjanje novih sredstev s skladi svetovne organizacije, kakršna sta tehnična pomoč in posebni sklad. Doslej najavljeni prispevki držav članic znašajo za leto 1960 samo 69 milijonov dolarjev. Tudi glede skupine socialnih vprašanj je potrebno, da skupščina usmeri svoje delo na koncentrirano dejavnost OZN in njenih specializiranih agencij za hiter gospodarsko - socialni napredek nerazvitih držav. Med upravno — proračunskimi vprašanji pa ima posebno mesto predlog doslej največjega proračuna OZN (67,4 milijonov dolarjev za leto 1961), delo informacijske službe in tajništva OZN ter finansiranje oboroženih sil OZN na srednjem vzhodu in v Kongu. Končno bo morala skupščina izvoliti nove člane Varnostnega sveta, gospodarskega in socialnega sveta, nove sodnike mednarodnega sodišča in novega visokega komisarja za begunce. B. L. Hm« v n’> kolega, nc zdi, da smo preveč zamudili?)) ZDRUŽENI N 1 POSVETOVALNI ODBOR ZA MIROLJUBNO UPORABLJANJE JEDRSKE ENERGIJE ZNANSTVENI ODBOR ZA PROUČEVANJE POSLEDIC JEDRSKEGA ŽARČENJA ODBOR ZA MIRNODOBSKO UPORABLJANJE VESOLJSKEGA PROSTORA mmmmmmmmmrn m mm—mmammm ODBOR ZA INFORMACIJE ZA NESAMOUPRAVNA OZEMLJA m mmmmmmmmmrn ODBOR ZA MEDNARODNO PRAVO POSVETOVALNI ODBOR ZA UPRAVNA IN PRORAČUNSKA VPRAŠANJA ODBOR ZA PRISPEVK-E OSTALA POMOŽNA TELESA GLAVNE SKUPŠČINE ODBOR VOJNEGA ŠTABA RAZOROŽIT VINI ODBOR t i J m K MEDNARODNO Q0DIŠČE SVET 2A SKRBNIŠTVO GLAVNA SKUPŠČINA UPRAVNO SODISČE ZDRUŽENIH NARODOV tajništvo IZREDNE OBOROŽENE S/LE ZDRUŽENIH NARODOV AGENCIJA OZN ZA POMOČ PALESTINSKIM BEGUNCEM POSEBNI SKLAD OZN SKLAD OZN ZA POMOČ OTROKOM (UNICEF) PRAD VISOKEGA KOMISARJA OZN ZA BEGUNCE REGIONALNE GOSPODARSKE KOMISIJE FUVKCIONAL NE KOMISIJE ODBOR ZA TEHNIČNO POMOČ I MEDNARODNA AGENCIJA ZA JEDERSKO ENERGIJO "T" • I I I I ■ I I I I • I • I I ( • I l I J UPRAVNI ODBOR ZA KOORDINACIJO SPECIALNE MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA DELO ORGANIZACIJA OZN ZA PREHRANO IN KMETI JGTVO(TAO) ORGANIZACIJA OZN ZA PROSVETO, ZNA NOST IN KULTURO SVETOVNA ZNANSTVENA ORGANIZACIJA MEDNARODNI DENARNI SKLAD MEDNARODNA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ MEDNARODNO FINANČNO SODELOVANJE MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA CIVILNO LETALSTVO MEDNARODNA POŠTNA ZVEZA MEDNA RODNA LINIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE S VETO V NA METEOROLOŠKA ORGANIZACIJA MEDNARODNA POMOŽNA POSVETO VALNAORG. MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA TRGOVINO j««it {ti«ti»««itiifi»«9«i»ciiiti«««*»M«ii«ii«i«iit»atii«iit«t««>ifi>ii>aia»*««*iiifiiitii>ii«iaaiiaiiiaiiiia»«*iiiiaiiiatiiia«iiiaiiiaiai«iiiiiiiii«iiaiiatiaiiiiiiiiiiiif«iiiiAA«tiiiaiiiiaiiaaiiiiiiiiiii«iaiiiiiiiiiaaaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii#a«uiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiitaiii«iiafi»aa»M Sovjetski veto proti kompromisni resoluciji v Varnostnem svetu Izredno zasedanje skupščine OZN zaradi Konga SZ zahteva sprejem zadeve na dnevni red rednega zasedanja Lumumba se je zatekel v gvinejsko poslaništvo? - Kasavubujevi vojaki so skušali vdreti v poslaništvi CSR in SZ - Oba poslanika sta včeraj odpotovala iz Leopoldvilla skupno z vsem osebjem - Kasavubujeva vlada je sklicala za danes sejo parlamenta - Boji v Katangi Lumumbov protest Združenim narodom - Belgijski «prostovoljci» za Katango NEW YORK, 17. — Na no je sovjetski delegat postavil soluciji Tunizije in Cejlona va spravi pred redno zase bo začelo v torek. Ameriški val, naj se skliče izredno njegov predlog je bil sprej lc določeno za danes ob 20. je ob 1. uri po polnoči od so Zaradi tega je sovjetski delegat Zorin pozneje poslal Hammarskjoeldu pismo, s katerim zahteva, naj se kongoška zadeva vpiše na dnevni red rednega zasedanja skupščine kot dodatna točka kot nujno in važno vprašanje. Pismu je priložena spomenica, ki poudarja, da kljub raznim resolucijam Varnostnega sveta, katerih namen je bil zagotoviti normaliziranje položaja in ohranitev ozemeljske nedotakljivosti ter politične neodvisnosti Konga, postaja položaj vedno bolj nevaren. Spomenica poudarja, da so Sovjetska zveza in druge države članice OZN vztrajno zahtevale strogo izvajanje resolucij sveta, in dodaja: »Ker resolucije od 14. in 22. julija in 9. avgusta niso bile izvedene, nastaja prava grožnja proti politični neodvisnosti in ozemeljski nedotakljivosti republike Konga. Ta dejstva narekujejo nujno proučitev stanja v Kongu po vseh državah članicah OZN na petnajstem zasedanju glavne skupščine.« Spomenica omenja, da bo to zasedanje primerno za izčrpno proučitev zadeve, ker bodo številne države — posebno afriške — ki so zainteresirane za rešitev kongo-škega vprašanja, navzoče v skupščini, in pripominja, da napad v Kongu ter ustvaritev področja napetosti nista navaden krajevni spopad, ustavitev napada in ustavljenost položaja v Kongu sta življenjske važnosti čni seji Varnostnega sveta | veto proti kompromisni re-in je zahteval, naj se zade-danje skupščine OZN, ki se delegat pa je takoj zahte-zasedanje skupščine in ta et. Izredno zasedanje je bi-uri po krajevnem času, to bote na nedeljo. ne samo za vso Afriko, temveč za ves svet. Zorin je zahteval vpis zadeve pod naslovom »Ogrožanje politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti republike Konga«. Ker se izredno zasedanje skupščine začenja pozno ponoči, ni mogoče pričakovati pravočasno izčrpnejših poročil. Sicer pa se predvideva, da se bo skupščina verjetno sestala nekajkrat v nedeljo in morda tudi v ponedeljek. Med nočno diskusijo v Varnostnem svetu je jugoslovanski delegat veleposlanik Vidič ugotovil, da je razvoj dogodkov v Kongu dokazal, da so neobhodno potrebni hitri ukrepi Varnostnega sveta, da se prepreči, da bi nadaljnji razvoj dogodkov imel še hujše posledice. Vidič je ugotovil, da je od sklepa Varnostnega sveta odvisno, ali se bo dosedanji razvoj v Kongu zaustavil v interesu republike Konga, miru, Varnostnega sveta in ugleda Združenih narodov. Zahteval je spoštovanje do sedaj sprejetih resolucij o Kongu, ki so popolnoma jasne, in je ugotovil, da je načelo nevmešavanja v notranje zadeve Konga poveljstvo Združenih narodov v Kongu izvajalo na način, da je to onemogočilo strogo izvajanje sprejetih resolucij. To je bilo izkoriščeno za nadaljevanje tujega vmešavanja, za nadaljevanje poskusov razbijanja enotnosti Konga, za zlorabljanje načela pra- vice do samoopredelitve. Vidič je ugotovil, da se samo ob upoštevanju popoldne neodvisnosti Konga kot celole lahko doseže normalen proces demokratičnega notranjega razvoja, v katerem bodo vprašanja državne organizacije Konga našle rešitev na svobodni osnovi. Vidič je poudaril, da so čete Združenih narodov dolžne pomagati zakoniti vladi republike Konga, in je priporočil, naj bi poveljstvo Združenih narodov razorožilo vse oborožene skupine, ki ne temelje na ustavi in zakonih republike. Da bi se uresničila prava vloga Združenih narodov v Kongu, je po mnenju jugoslovanskega delegata potrebno, da se popravijo dosedanje pomanjkljivosti in napake, ki so lahko nedoglednega pomena za prihodnost republike Konga, za odnose v tem delu sveta in za mir na svetu sploh. V zvezi s tem je Vidič opozoril na delovanje belgijske vlade in drugih, ki jo podpirajo, kot na glavni vzrok ustvarjanja resne nevarnosti, da se hladna vojna prenese na področje Afrike. Vidič je poudaril potrebo, da se preneha vsako tuje vmešavanje v notranje zadeve Konga in da se med poveljstvom Združenih narodov in zakonito vlado vzpostavijo odnosi na načelih resolucij, ki jih je doslej sprejel Varnostni svet, «Združeni narodi, je poudaril Vidič, so dolžni, da obvarujejo Kongo in Afriko pred nevarnimi posledicami hladne vojne. Njihova naloga je, da se hladna vojna na svetu zamenja z dobo miroljubnega, aktivnega sodelovanja med narodi.« Vidič je nadalje izjavil, da jugoslovanska vlada podpira idejo o ustanovitvi sklada Združenih narodov za pomoč Kongu in meni, da bi se ta pomoč morala dajati s pomočjo in sodelovanjem vlade Konga. Po govoru etiopskega in liberijskega delegata je sovjetski delegat Zorin poudaril, da je Varnostni svet pod ameriškim, francoskim in angleškim vplivom odklonil predstavnikom kongoške vlade pravico, da bi govorili v Varnostnem svetu, medtem ko so to pravico dovolili Belgiji, ki je napadalna država. Tunizijski delegat Mongi Slim je obtožil Belgijo in je izrekel obžalovanje zaradi svojih izjav od 7. julija, ker je čestital Belgiji, ki je privolila v neodvisnost Konga. Dodal je, da se boji, da bodo zgledu Belgije sledile druge države, kar bi utegnilo imeti zelo hude posledice. Zatem je sovjetski delegat Zorin predlagal razne spremembe K tunizijski in cejlonski resoluciji, od katerih je Mongi Slim nekatere sprejel, ameriški delegat pa jih je zavrnil. Za resolucijo je glasovalo osem članov, SZ in Poljska sta glasovali proti, Francija pa se je vzdržala. Zatem je Zorin sporočil, da je zahteval, naj se zadeva sprejme na dnevni red rednega zasedanja skupščine, ki se začne v torek, in naj ima prednost. Ameriški delegat pa je zahteval, naj se v roku štiriindvajsetih ur skliče izredno zasedanje skupščine. Zorin je izrekel presenečenje zaradi tega, ker se bo v torek začelo redno zasedanje ob udeležbi številnih predsednikov državnih poglavarjev in predsednikov vlad. Obtožil je ZDA, da hočejo doseči preobrnitev položaja v Kongu, in je dodal, da bo samo resna in temeljita razprava pred glavno skupščino lahko dala dobre rezultate. Ko je večina sprejela ameriško zahtevo, je Zorin izjavil, da, dokler ne bodo stalni člani Varnostnega sveta glasovali za sklicanje izrednega zasedanja, bo ta sklep nezakonit. Vendar pa ni vztrajal, naj se njegov ugovor postavi na zapisnik. Voditelj Kasavubujeve delegacije v New Yorku Justin Bomboko je na tiskovni konferenci izjavil, da je dobil od Kasavubuja brzojavko, ki pravi, da je «vlada Ilea dejansko prevzela oblast«. Obveščen je bil, da bodo v najkrajšem času zasedli sedež predsedstva vlade in drugih ministrstev. Dalje je dejal, da je bil obveščen po telefonu, da se je Lumumba zatekel v prostore nekega tujega poslaništva. Dodal je, da bo zahteval, naj ga priznajo kot edinega zakonitega predstavnika Konga pred izredno skupščino OZN. Dal pa je razumeti, da je možnost, da se obe delegaciji v New Vorku združita. Pripomnil /e še posebej, da je voditelj delegacije Kanza vladni funkcionar, ki bo služil kateri koli kongoški vladi. LEOflPOLDVILLE, 17. — Radio v Leopoldvillu je nocoj sporočil, aa se bo kongoška skupščina sestala na plenarni seji jutri zjutraj ob 9.40 in razpravljala o «zelo važnih zadevah«. Radio je dodal, da so povabljeni tudi člani vlade. Vsekakor gre za člane Kasavubujeve vlade in zasedanje je bilo sklicano potem, ko je Kasavubuju s pomočjo Mobutuja uspelo ustrahovati člane zakonite vlade in številne člane parlamenta. Kar se tiče predsednika vlade Lumumbe, ni še znano, kje je. Vztrajno se govori, da se je zatekel v prostore gvinejskega poslaništva. Polkovnik Mobutu je danes popoldne zanikal tr- ditve, ki so se razširile, da so nekateri njegovi vojaki Lumumbo ubili. Neki član poslaništva Gane, kjer je bil Lumumba do sinoči, je izjavil, da se je dal danes zjutraj odpeljati v tajno rezidenco v Leopoldvillu pod zaščito čet Gane, Gvineje in Maroka. Agencija UPI poroča, da je minister za informacije Kašamura skušal danes odpotovati z letalom iz Leopoldvilla skupno z ženo in otroki. Na letališču ga je spoznal neki uradnik belgijske družbe «Sabena» in je obvestil Kasavubujeve vojake. Tedaj je Kašamura takoj vstopil spet v avtomobil in se naglo odpeljal v mesto, žena in otroci pa so ostali na letališču. Kasavubujeve čete so skušale danes zjutraj vdreti v poslaništvo SZ in CSR v Leopoldvillu, toda poveljnik ganskih čet, ki so stražile poslopje, je to preprečil. Poslanika CSR in Sovjetske zveze sta skupno s svojim osebjem odpotovala v prvih popoldanskih urah z letali (dljušin# iz Leopoldvilla. Kasavubujevi vojaki so pred odhodom letala sovjetskega poslanika začeli pregledovati letalo, češ da morajo ugotoviti, ali so v njem »bombe ali diamanti«. Cez nekaj časa je neki častnik odredil prekinitev kontrole V Elisabethvillu je predstavnik OZN na tiskovni konferenci izjavil, da je v severni Katangi, in sicer v Lueni prišlo do spopadov in da je bilo ubitih 68 demonstrantov. Se prej je izjavil, da je kongoška motorizirana kolona 800 mož prekoračila mejo med Kivujem in Katango in da je močno oborožena. Predstavnik Combeje-ve vlade je popoldne izja- (Nadaljevanje na S. strani) Pnmorstci dnevnik — 2 — 18. septembraJ^J Aktualni portreti Polkovnik MOBUTU Je nova osebnost v kon-goški državni krizi. Pred dnevj je izvedel vojaški udar z vojsko, ki Je bil v glavnem naperjen proti Lumumbi, katerega je celo aretiral za 3 ure. Pozneje naj bi dal Lumum-ba Mobutuja zapreti, po zadnjih vesteh pa se zdi, da je Mobutu le uspel s svojim udarom. LEONIDA SEDOV svetovno znani sovjetski astronavtski znanstvenik, je na tiskovni konferenci v začetku tedna z-javil, da lahko SZ pošlje v vsemirje umetne satelite kakršnekoli teže in da za sovjetsko znanost to ne predstavlja več nobenega problema. Sedov je tudi dejal, da je povratek človeka iz vesolja matematično za- nesljiv. BALDOVIN belgijski kralj, o katerem se je pred dnevi razširila vest, da bo oblekel trapistovsko kuto in se odpovedal prestolu. Komaj nekaj dni nato pa se je zaročil z bogato špansko plemenitašinjo 32-Ietno Fabiolo de Mora y Aragon. Njuno zaroko je odobrila belgijska vlada. Ni še znano kdaj bo poroka. '"j JOHN HARGRAVES poročnik ameriške vojske, ki je skupno s kapetanom Williamom Ha-bieutzelom prestal svojevrsten astronavtski poskus. 30 dni, 8 ur in 21 minut sta bila oba zaprta v vesoljski kabini v pogojih povsem enakim, onim, ki jih bodo morali prestajati piloti pri poletu na Luno in pri po- vratku. JAYLA RIGAZZI 18-letno dekle iz Morta-re je postala tcMiss Ita-lia» za leto 1960. Kandidirala je kot «Miss Ligu-1 r'a». Mnogo let je z dru- | lino preživela v Egiptu, kjer je tudi študirala. NI izključeno, da bo zastopala Italijo v Londonu 1 kot kandidatka za Miss sveta. Hotela bi postati televizijska napovedovalka in igralka. Sedem dni v svetu Nevarna igra imperialistov v Kongu Tudi danes moramo na žalost ugotoviti, da se stvari v Kongu niso obrnile nič na bolje, temveč so se poslabšale. Združeni narodi so na poziv kongoške vlade posredovali, zato aa bi Kongu pomagali upreti se proti tujemu napadu in ohraniti neodvisnost države. Razen te splošne odgovornosti za ohranitev miru na svetu pa so Združeni narodi prevzeli tudi neposredno odgovornost za ureditev razmer v tej deželi. Lahko rečemo, da je Kongo postal bojišče, kjer se borijo kolonialistične in proti-kolonialističm sile in pomen tega bojišča presega daleč kongoške meje. Vedno bolj se položaj zaostruje in vedno jasneje postaja, da se tuje kolonialne sile krčevito trudijo, da bi ohranile svoje položaje. S tem sc veča tudi nevarnost, da bi kolonialistična intervencija v Kongu postala nekak model za podobne akcije drugod. Nastaja pa tudi nevarnost, da se vsa Afrika spremeni v žarišče hladne vojne in spopadov med velikimi silami. Na podlagi dosedanje dejavnosti Združenih narodov v Kongu je prišel čas, ko morajo ti napraviti nekakšno izpraševanje vesti. To pa zaradi tega, ker nastajajo vedno večje razlike med sklepi V arnostnega sveta in ravnanjem .izvršilnih organov Združenih narodov. To bi lahko zelo škodovalo ugledu te mednarodne skupnosti in razen 'tega bi napadalne in kolonialistične sile Iciihko te »izkušnje« uporabile ob prvi priložnosti drugje, tako da bi tisti narodi in tiste države, ki bi eventualno potrebovale pomoč te organizacije resno pomišljali, ali bo ta’ pomoč lahko učinkovita spričo izkušenj v Kongu. V preteklem tednu so se dogodki zaradi neodločne in pristranske akcije poveljstva OZN razvijali v negativnem smislu. S pomočjo najbolj reakcionarnih elementov v Kongu in ob podpori predstavnikov OZN je predsednik Kasavubu v začetku tedna prisilil državnega pravd-nika, ki je Belgijec, da izda povelje za aretacijo Lumum-be. Podkupil je skupino vojakov ki so Lumumbo odpeljati v taborišče Leopold. Toda vojaki so v taborišču navdušeno sprejeli Lumumbo in njegova aretacija se je spremenila v zmagoslaven pohod po mestu, med .jcaterim Je prebivalstvo predsedniki vlade navdušeno pozdravljalo. Afriške države so' odločno protestirale proti nezakonitemu vmešavanju poveljstva OZN v kongoške zadeve. Vlada Z AR je sporočila, da umika svoj bataljon padalcev. Prav tako je Gana posvarila OZN pred nezakonitimi koraki v Kongu. Medtem je Kasavubu sestavil svojo «vla-do» in poslal v Ne ut Y ork svojo delegacijo, ki jo vodi bivši zunanji minister Bom-boko, medtem ko vodi delegacijo zakonite vlade veleposlanik Kanza. V Kongu samem pa Kasavubu nadaljuje svoje spletke ter je »odstavil« poveljnika oboroženih, sil gen. Lun-dulo in je na njegovo mesto imenoval svojega zvestega hlapca polkovnika Mobutuja. Ta je takoj napravil vojaški udar in je razgla sil, »nevtralizirat* predsednika republike, obe vladi in parlament, zato da se medtem razmere uredijo. To pa še ni dovolj. Mobutu je zahteval, naj osebje veleposlaništev SZ in CSR v 43 urah zapusti kongoško ozemlje. Lumumba je odredil aretacijo Mobutuja zaradi nezakonitega udara. Ker pa je Mobutuju uspelo s pomočjo nekaterih predstavnikov OZN okrepiti svoj položaj, je Lumumba zaprosil za zaščito varnostnih sil OZN. Odšel je v taborišče Leopold, kjer je skušal na miren način urediti spor. toda zaman. Mobutu je poklical iz pokrajine Bakvange svoje vojake, tako da je moralo tudi poveljstvo OZN okrepiti svoje sile, da lahko zaščitijo LŠumumbo, ki so ga pod močnim spremstvom odpeljali v njegovo rezidenco, Vojaški poveljnik general Lundula pa se je zatekel pod zaščito maroškega generala Ketanija. Parlament je že v začetku tedna izglasoval Lumumbi novo zaupnico in mu poveril tudi izredna pooblastila. In prav tedaj je poveljstvo OZN »deblokiralo« radio v Leopoldvillu in je takoj dovolilo po radiu govoriti Kasavubujevemu predstavniku, medtem ko je Lumumba naletel na ovire, ko je hotel govoriti po radiu. Mobutu, ki je hotel prikriti svojo akcijo s trditvijo, da hoče »nevtralizirati)) tudi predsednika republike, je sam izjavil, da se vsak dan po telefonu razgovor ja s Kasavu-bujem. Ves razvoj dogodkov je pokazal tesno povezavo Mobutuja in Kasavubuja z nekaterimi krogi iz poveljstva OZN ter s številnimi ameriškimi, belgijskimi in francoskimi agenti, ki so z vsemi silami delovali za zrušitev zakonite vlade.. Tudi v Varnostnem svetu se je pokazalo, da so predstavniki zahodnih sil zavlačevali debato in onemogočali sprejemanje jasnejših sklepov, da so s tem omogočili izvedbo že prej pripravljenih načrtov proti zakoniti vladi Konga, in pri tem so jim pomagali nekateri predstavniki varnostnih sil OZN v Kongu. Tajnik OZN Ham-marskjoeld je večkrat prekršil resolucije Varnostnega sveta in se je odkrito vmešaval v notranje zadeve Konga v korist uporniških in reakcionarnih elementov okoli Kasavubuja. Ze samo dejstvo, da je Mobutu takoj, ko se je nekoliko okrepil, izgnal osebje poslaništva SZ in CSR, razsvetljuje ozadje vse zadeve. Tudi resolucija, ki so jo ZDA predložile v Varnostnem svetu, je odražala voljo, naj „ bi se taka akcija proti Kongu nadaljevala. Prav zaradi tega je sovjetski delegat postavil veto proti tej resoluciji in je glasoval tudi proti kompromisni resoluciji Tunizije in Cejlona, ki niti ne bi mogla učinkovito prispevati k učinkovitejši akciji OZN v Kongu. Sovjetski delegat Zorin je med debato ostro nastopil proti ravnanju Hammarskjoel-da. Poveljstvo OZN v Kongu je obtožil, da se vmešava v notranje zadeve Konga, da ne spoštuje resolucije Varnostnega sveta in škoduje suverenosti zakonite kongoške vlade. Hkrati pa ščiti pobudo za odcepitev, ki so jo začeli Belgijci v Katangi. Hammarskjoelda in poveljstvo OZN je obtožil, da sta kršila resolucije Varnostnega sveta, ko sta odklonila sodelovanje z zakonito vlado.. Do- podpira belgijske imperialiste in da je Hammarskjoel-dova politika vzporedna s politiko kolonialistov. Zorin je obtožil tudi ZDA, ki s svojo akcijo hočejo ob podpori OZN zrušiti zakonito vlado in jo nadomestiti z vlado, ki bi bila bolj pokorna ameriškim ukazom. Razen dogodkov v Kongu je sedaj v ospredju mednarodnega zanimanja tudi zasedanje skupščine OZN, ki se bo začelo v torek. Kajti na tem zasedanju bodo dogodki v Kongu vsekakor močno vplivali na potek splošne debate in vsega dela te mednarodne organizacije. važnosti zasedanja skupščine OZN pišemo že na u-vodnem mestu. Vedno večje število najvišjih predstavnikov posameznih držav javlja svojo udeležbo na tem zasedanju. Prejšnji teden so svojo udeležbo napovedali tudi maršal Tito, Naser, Castro, Sukamo, in zelo verjetno bo prišel tudi Nehru. Spričo tega je bil tudi Eisenhotver prisiljen revidirati svoje stališče in je sporočil, da se bo zasedanja udeležil in bo pred skupščino govoril 22. septembra. Naslednjega dne bo govoril Hruščev. Eisenhotver je si- Zasedanje OZN cer sporočil, da se bo takoj po svojem govoru vrnil v Washington. Toda lahko bi se vsak trenutek vrnil v Neto York. Govori se, da bo prišlo do novih poizkusov, da bi navezali stik med Ei-senhovoerjem in Hruščevom. Tudi Mac Millan je po dolgih posvetovanjih sporočil, da bo prišel v Nevo York, ko bo videl, kako poteka tamkajšnje zasedanje, in če bo Hruščev «p ostavil konstruktivne predloge». Ker bo Ei-senhovoer govoril pred Hruščevom, ni izključeno, da bo Mac Millan odgovoril v imenu Zahoda na govor Hrušče-va. Edino de Gaulle trmasto vztraja pri svojem in bo poslal v New York zunanjega ministra De Murvilla. Ker de Gaulle še vedno vztraja na svoji negativni politiki glede Alžirije, je jasno, da s svojo navzočnostjo ne bi mogel prav nič prispevati. Po zadnji seji vlade so namreč sporočili, da bo Francija zavzela enako stališče glede Alžirije kakor na zadnjem zasedanju in da se ne bo udeležila debate, ko bodo razpravljali o Alžiriji. Alžirska vlada pa bo poslala na zasedanje tri ministre, ki bodo zahtevali naj skupščina OZN organizira v Alžiriji referendum pod svojim nadzorstvom. Iz Kardeljeve razprave «Socializem in vojna» 0 nujnosti oborožene revolucije in o pravični in nepravični vojpj Kaj pravijo Marx, Engels in Lenin? ■ Ali smejo narodi socialističnih dežel prevzeti nase odgovornost za strašne žrtve in uničevanje samo zato, da bi s totalno vojno «osreči!i» s svojim sistemom druge narode? O teoriji o neizogibnosti oborožene revolucije, ki jo forsi-rajo kitajski teoretiki, razpravlja Kardelj v šestem poglavju svoje razprave »Socializem in vojno*. Kajti prav ta teza je poleg teze o neizogibnosti vojne — drugi temeljni kamen teorije o nevzdržnosti politike koeksistence. Kardelj navaja najprej citate kitajskih teoretikov ter poudarja, da o-čitno pačijo marksistični nauk in v naprej opravičujejo vsako vojno, ki bi jo socialistična dežela začela proti nesocialistični ali taki deželi, ki bi jo razglasila za nesocialistično, pri čemer kitajski avtorji potvarjajo stališče Zveze komunistov Jugoslavije, ki dejansko trdi naslednje: prvič, revolucije so nujen izraz razreševanja družbenih nasprotij in potreb družbenega progresa na prehodu iz enega družbenega sistema v drugega, vendar to ne pome- ni, da morata revolucionarna i preobrazba in diktatura proletariata v vseh deželah imeti enake oblike, enaka sredstva, enako ostrino spopada in enake poti razvoja; drugič, obstoji tudi možnost, da socialistične sile relativno po mirm poti tako ali drugače, postopoma ali s preobratom osvoje politično vodstvo in omogočijo proces graditve socialističnih odnosov, pri čemer se takšne možnosti mirne preobrazbe večajo s krepitvijo politične in ekonomske sile in mednarodne vloge socialističnih dežel, to je prav kot rezultat že realiziranih zmagovitih revolucij; tretjič, naraščajoča moč socializma in prepričljivost njegovega zgleda, čedalje močnejši materialni vpliv socialističnih odnosov na svetovno ekonomiko kakor tudi naraščajoča zavest, da po starem ni več mogoče živeiti, vse to močno pospešuje proces raz- (Nadaljevanje na 8. strani) iiifnuiiiiiiiiimiiiiimiimiiifiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiifiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiii.......................................................... Polemika, ki je razgalila olimpijske posle Cerkev na račun otimpiade zaslužila težke milijarde Z valorizacijo zemljišč so cerkvene ustanove ter družba «Immobiliare» zaslužile okoli petinpetdeset milijard lir da bo do 3L decembra dal je, da Hammarskjoeld V intervjuju, ki ga je predsednik Mednarodnega o-limpijskega odbora Avery Brundage dal novinarjem ženevskega časopisa »La Suisse«, je pripravo rimskih olimpijskih iger močno pohvalil, ker da je bila organizacija odlična, vendar je Brundage dodal, da so priprave zaradi svoje «veličine in sijaja* šle preko olimpijskih idealov. Nikakega dvoma ni, da so bile tokratne olimpijske igre v Rimu, ki so se zaključile pred tednom dni, »velike in sijajne« in to tako z njihove športne plati, kot tudi s plati organizacije in priprav. Toda s tolikšnimi sredstvi, kolikor so stale, ni težko doseči «veličine in sijaja«. Nemogoče je navesti točne podatke, koliko so priprave stale, toda po podatkih, ki so jih objavili italijanski listi, je Italija za te olimpijske igre porabila 80 milijard lir. 64 milijard lir je dalo ministrstvo za javna dela, torej država, 12 milijard je dal CONI, 4 milijarde je dala rimska občina, 8 milijard je stalo olimpijsko naselje, poldrugo milijardo je stala športna palača, dve milijardi je stalo nogometno igrišče v Neaplju itd., itd. Res je, da bodo skoraj vsi Nedelja, 18. septembra 1960 Radio Trst A Nacionalni program 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30. Iz slovenske pesmarice; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.00: Orkester »Pariš musette«; 13.30: Glasba po željah; 14.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00: Godalni orkester George Me-lachrino; 15.20: Jam - session, razmotrivanja o jazzu; 15.40: Vokalni kvintet «Zarja»; 16.00: Pianist Charlie McKen-zie' 16.20. Pojeta Flo SandoiVs in Nalahno Otto; 16.40: Ciganski motivi; 17.00; Plesna čajanka; 17.40: Operne arije in dueti; 18.00: Turistični razgledi; 19.15: Glasbeni album; 20.00: Šport; 20.30: Operetna fantazija; 21.00: Pesmi raznih narodov; 21.20: Jazz koncert; 22.10: Brahms: Godalni kvartet v a-molu St. 2; 22.45: Noč v pariškem kabareju; 23.00: Ansambel Conte Candoli; 23.30: Do polnoči v ritmu »n melodiji. Trst 7.15: Kmetijsko življenje v pokrajini; 9.30: Danes na sta-, dionih (intervjuji, izjave, prognoze). Koper 7.15: Jutr.rn.ia glasba: 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro vam l>odo zaigrali in za-pe'i; 9.00. Nedeljska repo.taža; »V nt.ii. 5oM nas je letos še več«; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45: Poje Caterina Valente; 10.00: Prenos RL; 10.30: Odlomki iz oper; 11.00: Z zagrebškega velesejma; 11.15: Nedeljski koncert; 12.10: Glasba za Vas; 12.40: Tedenski politični pre- gled- 12.55: Glasba za vas; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.10: Narodne in ponarodele pesmi; 15 30: Trideset minut z velikimi revijskimi orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00: Orkestra Stefanovič in Sepe; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 22.40: Plesna glasba. 6.30: Vreme na italijanskih morjih; 7.15: Jutranja glasba; 12.10; Pesmi dneva; 14.15: Pojejo Four Freshmen; 14.30: O-perna glasba; 15.15: Plesna glasba: 16.00: Melodije iz fiilmov; 16.30: Kronika drugega polčasa nogometne tekme za italijanski pokal; 17.30: simfonični koncert; 19 00 Orkestra Ray Anthony in Edmund Ros; 19.40: Športna nedelja; 21.00: Kon- cert lahke glasbe: 22.15; Številka 1864 na splav išču; 22.45: Koncert pianista VVilhelma Backhausa; 23.15: Orkester Carla Esposita. II. program 9 05: Teden za ženo; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.30: Dva orkestra dva sloga; 15.30: Fantazija motivov; 16.00: Varjete; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Radio stop-Variete; 21.45: Glauco Mo-setti in njegov orkester; 22.10: Večerna glasba. III. program 17.00: Kolonija ali «Zvez.a že-na)) — komedija; 17.50: Skladbi Oliviera Messiaina in Benjamina Brittena; 19.00: Henrik Purrzel; 20.00; Vsakovečerni koncert (J- S. Bach, F. J. Haydn, G. B. Dabaux); 21.30: Operna Richarda VVagnerja: «Rensko zlato«. Slovenija 8.00: Mladinska radijska igra — Povest o kalifu Štrku; 8 37: Iz albuma otroških pesmi; 8.52: Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45: Violinske skladbe Antonih a Dvoraka tn Josefa Suka igra Uroš Prevoršek; 10.00: Se pomnite, tovariši...; 10.30: Zbori in samospevi jugoslovanskih skladateljev; 11.00: Igramo za vas; 11.30: Mitja Kreft: Srebrni trak; 12.00: Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 1345: Koncert pni vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo 'in pozdravljajo — II. 15.30: Pri «Veselih hribovcih«; 15.40; Dvajset minut s priljubljenimi jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 16.00: Melodije za vas; 17.00: Radijska igra — Mark Tvvain: Poštarjeva žena; 18.00: Šport in glasba; 20.05: Glasbeni varietč; 21.00: Športna poročila; 21.10: Njihovih imen nismo pozabili — III. oddaja — Fjodor Saljapin *— 11 del; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10: Koktajl pred polnočjo; 23.50: Prijeten po- čitek! Ital. televizija 10.15: Oddaja za kmetovalce; 15.00: Športni popoldan; 18.15: TV za otroke; 19.15. Fll-mana kronika športnega dogodka; 20.05: Kinoselekcija; 20.30: TV dnevnik; 21.05; Enodejanki Peppina De Filippa »Veliki igralec« In »Oljčna vejica« v izvedbi Peppina De Fi-lippa. Na koncu športna nedelje in TV dnevnik. PONEDELJEK 1*. 17.00: TV za otroke; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Udobje hiše- 19.05: Cari-llon modernih ritmov; 19.35: Prosti čas; 20.05: Telesport; 20.30: TV dnevnik; 2105: Varietejski večer; 22.05: Pregled XXI. filmskega festivala v Benetkah; 22.35: Sodobna vprašanja; 22,55; TV dnevnik. Jug. televizija Ljubljana 9.30: Ogled farme baconov v Ihanu — Kmetijska oddaja — prenos Iz Ihana; 10.15: TV film za mladino »Las-sie«. Beograd 20.00: Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po svetu. Ljubljana 20.30; Koncert s festivala Jazza — prenos z Bleda. PONEDELJEK 1*. Zagreb 19.00: TV pregled. Beograd 19.15: Poljudna znanost; 20.15: Tedenski športni pregled; 20.30: »Upor na ladji Caine« — prenos drame iz narodnega gledališča v Beogradu. objekti, ki so bili zgrajeni za olimpiado, ostali za v bodoče, toda sam bivši predsednik republike, znani ekonomist Luigi Einaudi, je v nekem svojem intervjuju še pred olimpijskimi igrami rekel, da so bili stroški pretirani in da je, ne glede na pomembnost olimpijskih i-ger, del teh sredstev za italijansko gospodarstvo povsem izgubljen. Bivši predsednik republike je omenil minimalno številko 11 milijard lir. Ce je po mnenju samega Luigija Einaudija italijanska država žrtvovala tudi več kot bi se bilo od nje moglo zahtevati, so določeni krogi z zadnjo rimsko olimpiado kar krepko zaslužili. Urbanistični načrti Rima so bili že zdavnaj pripravljeni, nato spet popravljeni, vendar je bil po petih letih dela izdelan dokončni plan po katerem bi se širjenje Rima ne smelo vršiti v vseh smereh o-koli zgodovinskega središča, ker je to proti urbanističnim in ekonomskim zakonom. Kljub temu pa je določenim rimskjm krogom uspelo, da so se urbanistični načrti spet «popravili», tako da so. se javne gradnje v zvezi s pripravami na olimpiado vršile v krajih, kjer te družbe ali ustanove imajo svoja zemljišča. Da ne bi zavlačevali, .bomo povedali, da sta ustanovi, ki sta bili glede tfega najbolj zainteresirani, Vatikan in znana družba Immobiliare. Gradnja ali točneje podaljšek Olimpijske tilice ali točneje ceste, ki povezuje več olimpijskih objektov se je usmerila tja, kjer imata Immobiliare in Vatikan največ svojih zemljišč. Logično je, da se je z gradnjo te ceste in objektov vrednost teh zemljišč povečala za 10, za 20, ponekod celo za 100-krat. Ce bi šlo za majhne gradbene parcele, bi bilo vsako polemiziranje z odgovornimi krogi odveč, toda italijanski časopisi govore o 55 milijardah, do katerih so lastniki teh zemljišč prišli na račun nove valorizacije gradbenih zemljišč na račun gradnje objektov v zvezi z olimpiado, predvsem na račun gradnje olimpijske ulice oziroma ce- ste in ustreznih komunalnih naprav, ki k tolikšni gradnji spadajo. Družba Immobiliare n. pr. ima v Casal Palocco «posestvo» 135 ha. Kar se pa tiče posesti raznih cerkvenih redov in u-stanov globalna številka ne bo mnogo manjša. Tu gre za posestvi Salezijancev s površino 332.000 in 53.370 kv. metrov, drugo tovrstno zemljišče je zemljišče nunskega samostana, ki meri 23.000 k v. metrov, in spet zemljišče nun sv. Karla iz Nancyja, ki meri' 12.000 kv. m, sosedno zemljišče, ki spet pripada neki cerkveni ustanovi, meri 211.000 kv. m, zemljišče Sinov Brezmadežnega srca Marijinega meri 136.000 kv. metrov, latinsko-ameriški zavod družbe Srca Jezusovega ima tu zemljišče, ki meri 70.000 kv. m, laične sestre sv. Frančiška imajo tu svoje zemljišče s površino 38 tisoč 670 kv. m, itd., itd. Seveda obstaja zakon, po katerem mora lastnik zemljišča ob gradnjah javnih objektov — cest, kanalizacije in podobnega — plačati državi oziroma občini 50 odstotkov povišane cene, ki jo zemljišče z novimi gradnjami nridohi Po približnih računih bi ' n. pr. družba immobiliare morala plačati državi samo na račun že omenienih 135.000 ha na novo valoriziranih gradbenih zemljišč okoli 6 milijard in 750 milijonov lir. Toda doslej ni o teh milijardah niti govora. Morda se bo rimska občina za to vsoto potegovala, posebno ker so priprave na olimpijske igre njeno blagajno povsem izpraznile. Kar se_ pa tiče posestev in zemljišč cerkvenih ustanov, ki so s pripravami na olimpiado pridobile na svoji vrednosti, in tu gre za težke, težke milijarde, pa obstaja člen 39, ostavek A konkordata, ki oprošča Vatikan in cerkvene ustanove vsakih takih dajatev državi oz. občini, ker da se 50 odstotkov pridobljene vrednosti dodeli v »dobrodelne ali cerkvene namene« Kdo pa bo mogel, ali celo hotel — posebno v sedanjih razmerah — izvajanje tega člena konkordata kontrolirati? Potemtakem sta družba Immobiliare in Vatikan o-gromno pridobila. Vprašanje je, če bo Immobiliare svoj delež državi oziroma občini odplačala, za Vatikan pa je jasno, da nad njim oziroma njegovimi ustanovami nima nihče kontrole. ((Ekstrateritorialnost« se tu dosledno izvaja. Toda Vatikan oziroma cerkvene u-stanove so z olimpiado pridobile še na drug način. Že pred začetkom olimpijskih iger se je zelo veliko govorilo o pripravah, katerih namen je bil, množici domačih in tujih turistov dati streho. Obisk je bil nekoliko manjši, kot se je pričakovalo in mnogi hotelirji so računali z večjim dobičkom, kot so ga dejansko imeli. Toda cerkvene ustanove se glede tega nimajo kaj pritoževati. V raznih samostanih, cerkvenih šolah in zavodih so pri pravili mest za 30.000 gostov in večina teh priložnostih hotelov je v času o-limpijskih iger delala s polno paro. Morda bi morali to dejavnost v času olimpijskih iger celo pohvaliti, kajti bolje je dobiti skromnejšo streho, kot spati pod vedrim nebom. Toda normalni rimski hoteli niso bili povsem zasedeni, hkrati pa je precejšen del gostot dobil prenočišče v ustanovah, ki so v cerkveni režiji. In v njih blagajne so šli milijoni... Morali bi spregovoriti še o nekaterih drugih zadevah v zvezi z olimpijskimi igrami in sicer v zvezi z gradnjami objektov: cest, olimpijskih stadionov, naprav itd. Rimski gospodarski krogi, ki so bili pri tem zainteresirani, se tedaj razburjajo, ker da večina del ni bila oddana na običajnih kon-kurzih, pač pa kar tako »med prijatelji«. Ker je šlo za dela, ki so stala na kupe milijard in ker so večino teh velikih del opravila podjetja, ki da imajo zveze z demokrščanskimi krogi, se drugi podjetniki upravičeno jezijo, da so bili od tega izločeni, Kot vidimo, «veličina in sijaj« sta Italijo stala preveč in kritike ni malo. Povrh tega so tudi utemeljene. padanja kapitalizma ter sili in spodbuja vladajoče sile kapitalistične družbe v kompromise z delavskim razredom, v koncesije delavskemu razredu. Nato citira Kardelj Marxa, ki je dopuščal možnost, da bo. do delavci v nekaterih deželah (Amerika, Anglija, Nizozemska) dosegli svoje smotre mirnimi sredstv, in Leni-ki je poudarjal, da nauk Marxa in Engelsa ni dogma, ampak navodilo za akcijo ter da se praktične naloge lahko spremenijo pri slehernem novem zaokretu zgodovine. Kardelj nato poudarja: ((Sredstva borbe se ne določajo po utrjenih dogmah, pač pa po konkretnih objektivnih in subjektivnih pogojih borbe v danem momentu.« Nato citira iz Engelsa, ki je deial: .. Zame kot revolucionarja je primerno vsako sredstvo, ki pelje k cilju, tako najbolj nasilno kakor tudi tako, ki je videti najmirnejše.« Nato preide Kardelj na vprašanje pravične in nepravične borbe, ki ga kitajski kritiki jugoslovanske zunanje politike takole razlagajo; ker je vojna med svetom kapitalizma in svetom socializma neizogibna in poleg tega s stališča socializma pravična, revolucionarna, se ni treba bori-zoper njo, še več, to bi bilo napačno, kakor bi bila napačna borba proti revoluciji v vsaki posamezni deželi. Predvsem je očitno - po vsem, kar smo navedli poprej — da se marksistična teorija o pravičnih in nepravičnih vojnah nanaša samo na oceno karakterja vojne in odnosa delavskega razreda do take vojne, ki je izbruhnila neodvisno od njega ali mu je bila vsiljena, nikakor pa ne pomeni, da bi delavski razred moral biti za vsako vojno, oziroma da bi se moral celo zavzemati za vsako vojno, ki bi lahko bila pravična. Prav klasiki marksizma so vselej poudarjali, da za določitev odnosa revolucionarnega proletariata do vojne nasploh ni dovolj samo njena pravičnost, temveč tudi njena vloga v sklopu celotnega mednarodnega dogajanja. Tudi zelo pravične vojne utegnejo imeti reakcionaren efekt. Zato je Lenin menil, da bi bilo napačno podpirati vojno, naj je sama po sebi še tako pravična, če bi povzročila reakcionarne posledice v svetovnem obsegu. Za primer ,e navajal prav vojno med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Prav tako je Lenin načelno obsojal vojno za meje, čeprav bi lahko ’ bila videti pravična, xer je menil, da je treba to vprašanje reševati z notranjo borbo, ne pa z vojno, ki bi prinesla več škode kakor koristi. Na splošno rečeno, klasiki marksizma so bili trdno prepričani o notranjih družbenih procesih v vsaki posamezni deželi in so menili, da se je treba naslonili predvsem na te procese tudi pri razreševanju spornih vpra. šanj med narodi. Se posebej pa so kot nekaj absurdnega odklanjali misel na medna- rodno vojno zaradi nja socializma. „ Zlasti postane to pogledamo na to v» — širi*’ V .rašanj* pu^icuaiitu z*« -- v -.go skozi prizmo danasnj s merja med družbeni . (9, na svetu. Vojna, o * cljin» vorimo in ki je da lmh i* mogoča — ra?eIV, vojn nacionalnoosvobodiln . bi). je svetovna vojna kjpj(a. koma socialističnih m )0. lističnih dežel. Se Pr L L*-ž-m s° je od MartO^h* , ninovih časov tem1ijStični“ menil. Poleg kaPt „“ ^ obstoje danes tudi .•ojsk0' ne dežele, z las‘" om*'’ vojno tehniko, eK $0 fcoit potencialom. Naspr0^ veliltf' centrirana med dvema^ ma taboroma. Tu .,na »ir nje, ali bi bila nn°r talini1’’ na med tema dvera pač P* ma pravična ali n* v,0jiU< gre za to, ali bi orjen- socialistične sile m (e|, »a tirati na razreševanj sprotij z vojno ali rientad' sredstvi, se PraV.‘žbene jo na notranje dr [e))l jo- cese. Konkretni P i0 soC mi za mir in Koe*. p # ziroma ker se formul*.^ vojni. In tako Ie :jnj y*L pravični in nePr faCiji v kitajski interpr rega (F vit hokus-pokus, $ b» men je, da se n« »V za mir, če bi VOJ yjčn«-pretrgala, b.''a,.p bi bi) (j. kor smo videli, sklep pravilen n 2 na bila edini.n Basp reševanje določen oVJ p • ja. Tu je ravno Apnr0tiju popravlja i zvezi z našim ctankom od 4. t.m. pod naslovom «Laž> nam je za izvršilni odbor eAdrije» poslal Saša Rudolf popravek, iz katerega objavljamo tiste tri točke, ki so v skladu z obstoječimi predpisi, in sicer: «1. Ni res, da bi se na seji Univerzitetnega sveta dne 20. julija razpravljalo o spomenici Intese in A.G.I. proti poviškom pristojbin; res pa je, da se je na tej seji razpravljalo o sestavi posebnega odbora, ki naj bi in-terpeliral rektorja. 2. m res, da je na seji 20. julija prišlo do razpravljanja in glasovanja o omenjeni spomenici, pač pa je res, da je do tega prišlo na seji dne 27. julija. 3. ni res, da predstavnika Adrije ni bilo na seji, kjer se je glasovalo o spomenici, pač pa je res, da na tej seji ni bilo nobenega zastopnika titovskih naprednjakov z liste U.G.I.* N a vse to pojasnjujemo, da na seji Akademskega sveta dne 20. julija ni bila na glasovanju spomenica, temveč resolucija vladajočih strank o tem, kako naj svet odgovori rektorju. Poleg te ga je slehernemu čitatelju jasno, da je naš člankar mislil na izredno sejo, ki je bila dne 20. julija in na kateri res ni bilo Saše Rudolfa; S. R. pa je v svojem članku v cDemokraciji> od 1. avgusta mislil na nadaljevanje te seje, kar iz nje govega članka nikakor ni razvidno. Od tod neljuba pomota. Vsekakor opozarjamo naše akademike na veliko preudarnost tega izvoljenega predstavnika slovenskih tde mokratičnih» študentov, ki je preudarjal kar četrt leta (od 27. 4. do 27. 7.) preden se je odločil, da pride na se jo Akademskega sveta. To pač ne more Mfi najboljše spričevalo o izpolnjevanju njegovih predvolilnih obljub. retikov reducir3 ka v^jc da je pravična ki jo vodi soc.’ llzem la, ker j* soci pa R siven, kapitalize .g teth pravična jo jaz vodim lehern* gg dO . Ce povežemo jrI,o ftjj' teorije, o kate j^tef•J-U# rili in v im?"“ n5ko zirajo jugoslov ne | miroljubne m »*' )ed« f stence, dobiro0koek8>s‘^» gicno zvezo: 150 nevzdržna, ^er J oblika revolucionar ^ Sevanja naspro borbi» v<# 2f?! gibna; a koi „j pravična — t‘^iru jati iluzij o m* od« * stenci, temveč rj . vojno, v i»teri *. se ", javljajo za tudi sami na vojno, « ten -■ je , močnejši, v k j0 «žrtve izPU‘a'e; ’ *°C , končala z se K na vsem svet^u. ^ « S tem n.e . trn0lii’i!t5kf|t|’ ajski kritiki P ■„ j tence zavestno^ t v)j‘& P/, * proti vojni, z8“bj'fiost' ^ puščajo tudi -jiiijo Km p ((imperialisti P dnje 1 ,udl ^ kar bi navsfLretilte za kitajske te f n?„o «',) kak umik. Ven^ \oP besede, ampsk ki Ojfl* i skih ‘>ncU’ - 11 nje vojno revolucijo. stvari identi' ^>$ ^ orientacija ^lep vojne nujen *k f no politiko. 3 p0 s« jt) j/ zdaj spet sam Bpšc pc< m ne vir novih neKsi»tere*) pov: politika c(\ el j stane iluzorna b* * nama. Z d ,n,atra brž ko kdo v f »1 bežno tako v°igvi'in‘seš W sam eden po«U, nistov, te<*a^-nj» ^tfl - hkrati **S[ to v.°' t>' £ in pospeševa u č „ j Kaj bi šele r njevali v, tej d tovno vojno d*,f:J — vsak koncepcij- *'fl>e,,, gojih. vojna bila na, temveč J^kšn« uničevalna. ne tendence di pogojih, lahko J> fv' bila vVud>v; te bi bil« de 5 zadala voju social-fdfior ^ ali krajši čas samezne (Nadaljevani11 ^*ice ijeult ] ODLOMEK dom^Žar Se '2 ni vrnil Qomov Kii tiil • ’ 11 Je nekam izgi- ceDJ e pred dobrim mese-Vasi Si zope« prikazal na je e redko katero noč je nT ?oma- vrag ve, kje kot .e.n“ČeVdl' a vse dn' je kifjuj101 pop'val v potoški bjH a napajal sebe in pri- kada 2 denarjem se ni tratil ~ ga neusmiljeno , u' naf ' Jih j® nagnal, Va*anebH S'abe.volje-1, 2Jn "e’ kl se niso zmeni- Po\mJi kaSor niso mnogo -vali p°njem- k° * Vanja ’ 7 °rtil zaradi priče- iz°gibal ?‘;aka se je rajši lagati H biKSe ne mogel nad ’ da bi ne stresel *a srdamR-,!VOjega onemogle-Vedab a mu ^ žena po' l*nart'a J bo Zalka vzela *r°mkr>’ zaziial> nat0 se je kljunil 2aSmejal- zaničljivo jja >n odšel Jo ^uZalka pri Zemljaku? tfadkc Je_zdai prišlo kot (a to ,maščevanje. Čutil je, VoW da je le s ti po Zeniliaku ne more bi- «isn 'lenimi A nai z°bmi privolil, bo j . enart ne misli, da tudi j)n.Jeg0V0 hčerjo dobil nihče ^t0' Ka;’ši «° zapije. Poletje ne bo imel- Vse v sosf-a6 i_P°pival v trgu ln l° ga , n vaseh. Dvakrat arabinjerji zgrabili in mislili so, da raz-kak ukradeni denar. " zaPrli-■netavg ' ■C** Je Bevkova *°l prva letos ‘“,a »ovil.,, a ■anjiga novousia- Ta Bo Velenjske založbe. še Pod 7?..^ bila napisana kniiin moin> vendar je sedaj * 1 obl'ki izšla šele sedi '..L °r v spremni be besa nj -Pravi> da mar&i* bati "•ogel tako pove- "a kt J* bl rad. Nato za 'talija,,^,0 razloži, kako »o 'odeiovju anke s posojili ,loyenskih > P°tujčevanju »S*"® ®*janj, 'E* za Program .z-toda založba, ki si *» °kvtra ,tudl ven jz te- v lačetk,," tako Je prav 'Zdala nm sv°Je dejavnosti ?°n*stitev 2jeno povest v 2aiožtI?’le,nice P‘sate-^vttovega a ** z izdalo >0 j- . de,a napravila Tako bvalevredno pote-E še e®° ršobili v knji-vvkovih 'zmed tipičnih ,'yn. v ni p°vesti, sončno, ° "Jezov zopet nastopate! hribovci: neka- >ljo Priklenjeni na f* b°l’) it>’’ vmes pa tu-Vabijo ' komiselni, ki se m* Pravi alkoholu- Res .te ol,m°*ei p,sa,e|J sam, da >rit0 P°d fašizmom bolj ‘ *o za vzroke, S človek a‘erega kmet’ 'oda Spravi,i v pro- JL'udj .. * drugimi vred vni deto imelo kot •>> & Prinesti slo-,>• Toda^,° med ijud-h m Ueai iUdi danes bo L^,ere oh. *D°maeija», Pdiomek iam° priču raznovrstnih knjig, Predvse. m takih, ki za- Qb4L »ti.* rat »o S?*83 ga zopet izpu- dne "»n, ktfm7 Je sedel v po- s; 10*ce i„"1’ se opiral na tl vi"1!?*1. • PiJ hiim o7. t,sti d°P°ldan is ec- suv, a' Jo"1. velik Je - sul» kot Prekla, ki lan^hiedrvai - -------■ — fC°- Pa so ';.7erkoU je U|'<0taa u"’11 je Kajžar nebel k°zarec J3611, mu P°me->e -Niti 1? a tla in ga za- «eš JoSt pa Va 0 Kr^ma je prav » 'J^el jfiVa kot Kajžarje- Cd *° mu S0Sednjl mizi’ («sa f°šatlh "tu sta Jezno blislkale . obrvi. Nekaj *«k v i! ie v >t,7 ta v ZemIiak, za Sa^ bi. W* kakor da "ato kHiSt0pil k •S; ■ Pijane oči so mu ostrmele, usta so se mu spačila v zloben smeh Zemljak je naročil merico vina. Sin se mu je ženil, drugi dan je imelo biti ženi-tovanje. Imel je zaradi tega od ranega jutra mnogo poti, trud ga je užejal, da je stopil v krčmo. Ob pogledu na Kajžarja se je hotel na pragu obrniti, a je ostal, sicer bi si oni morda domišljal, da se ga boji. Kajžar ga je meril s porogljivim pogledom, usta so se mu režala. Ni mu dalo, da bi molčal. «Tone, kaj pa ti iščeš v dolini?* je vprašal. «Nekaj op.-avkov sem imel zaradi ženitve,* mu je Tone odgovoril s trdnim glasom in mu ostro gledal v oči. «Naš Lenart in vaša Zalka se bosta iutri vzela.* tfTo je zate muha v močniku, kaj?* se je Kajžar hripavo zasmejal. «A ne misli, da bo Lenart z njo pograbil tudi mojo hišo...* «Vem, vem, da ti je do malega že vsa zdrtcnila po grlu. Saj je tudi ne potrebuje. V naši hiši bo dovolj prostora za vse. Zdaj me pa pusti, da v miru izpijem ta kanec vina!* «Le pij! Plačaš zato lahko tudi piješ. Ta bi pa rad pil,* je Kajžar pokazal na Jošta, «a nič plačal. Suh je kot goba.* Jošt je dvignil obraz. Z mežikajočim pogledom je premeril Zemljaka, nato je glavo zopet položi! na roke in zaprl oči. Zemljak je bil v dušku iz-pil kozarec vina in si nalil novega. Grlo mu je bilo izsušeno. 'Hkrati pa je zaradi Kajžarjeve prisotnosti začutil pečilo v prsih !ki ga je moral pogasiti. In vendar mu je bilo skoraj ljubo, da sta se našla s sosedom. Drzno ga jc prebadal z očmi, kakor da ga izziva. V tem pogledu je bil ves gnev in pekel tistega poletja ko je z muko prenašal sum, ki so mu ga ljudje naložili na pleča. Morda Kajžarja, ki se mu zdaj še roga, nihče več ni sumil, niti v mislih... Kajžar je po zadnjih besedah gledal v mizo, a je čutil Zemljakov pogled. Izpraznil je kozarec in se ozrl v okno, nato v steno, a Tonetove predirne, izzivajoče oči so mu še vedno visele na obrazu. Tega ni mogel dlje prenašati. «Kaj tako zijaš vame?* je zarenčat. «Ali me boš mar kupil?* Tedaj je Zemljak dvignil desnico in kazalec naperil na soseda. »Priznaj, da si ti zažgal,* je rekel. Kajžar se je zdrznil in začuden pogledal. Kako si le upa! Qzrl se je po Joštu, nato se je z rokami oprl na mizo in se na pol dvignil. «To si že enkrat dejal,* je siknil. «Ponovi še enkrat!* «Ti si mi zažga' hišo!* je Zemljak rekel z zvišanim glasom. «Ali hočeš še enkrat?* Pijani Kajžar se je ves dvignil, glava mu je silila nekam naprej, z rokami se je še vedno opiral na mizo. Zemljak je zgrabil za kozarec. Bil je pripravljen, da se bo branil, če ga oni napade. Kajžar se je s težavo prestopil, obstal sredi izbe in lovil ravnotežje. «Le tam bodi, kjer si!» mu je zakhcal Tone. Kajžar pa se je znova zagnal in se z vso težo spustil na klop nasproti Zemljaku. Bolščat je vanj; v pijanih očeh se mu je izražalo več drznosti in gneva kot strahu. «Tone,» je zagolčal in se kratkr zasmejal. «Tcne . Da sem ti zažgal, praviš? Nisem tak bedak, da bi te vlačil iz vode... Do tu ti je bila... do tu...» je pokazal na grlo. «Cenčaj, le čenčaj! Ponavljaš, kar je rekel tvoj odvetnik. Vraga si vedel, da bi me s tem izvlekel ;z vode. Zdaj ti je žal... samo zaradi tega... Le priznaj!* Kajžar je bil zadet v najobčutljivejši živec, navrhan od onemogle jeze »Vrtaj, le vrtaj, hudič!* je izhropel. «Ce je po tvojem, mi moraš niti se hvaležen...* «Rogač iz peklo ti bo hvaležen,* je Zemljak vzrojil in s pestjo udaril po mizi. ((Požvižgam se na vse, ko pa vsi mislijo, da sem jaz...* Tudi njega je zanesla strast, da je razgalil svojo rano. Kajžar je zaprl eno oko, satanski smeh mu je legel na ustnice. Vse dni ga je pekla misel, da mu je spodletelo maščevanje. Zdaj je spoznal, kako globoko je ranil soseda. Zadovoljstvo mu je zalilo dušo. «In ti bi zdaj hotel, da bi te jaz opral,* se je spačil. «Kar je bilo, je bilo; z menoj pojde v grob.* ((Priznal si!» je vzkliknil Zemljak in z dlanjo udaril po mizi. «Vraga sem priznal,* je revsnil Kajžar. «In če bi tudi priznal — na, tu imaš pričo,* mu je pokazal figo. Moža sta bila pozabila na Jošta, ki je bil, ko sta se razvnela, na pol dvignil glavo in prisluhnil. Zdaj se je dvignil in opotekavih nog stopil do njune mize. «Tone, pusti tega človeka!* je rekel Zemljaku «Ogni se mu kot modrasu ali ga ubij kot modrasa. Ubiti ga ne smeš, torej se mu ogni!* »Pojdi k vragu!* je zakričal Kajžar. «Ti pojdi k vragu, ki te že čaka!* je Joštu zacvililo skozi grlo. «Obesi se, to ti svetujem! Obesi se še danes, jutri bo morda prepozno. Potem te bodo drugi obesili.* Kajžar je hote! s pestmi na Jošta, a ta se je zakroho-tal in se umaknil Vstopila je krčmarica. ((Tako vpitje!* Kaj pa imate?* «Plačam,* je rekel Zemljak in vrgel denar na mizo. Kajžar ga je zabodeno gledal, kako je pospravil drobiž in izpil ostanek vina. Krčmarica je odšla, za njo je tudi Zemljak stopil čez prag. «Tone!» je Kajžar vpil za njim. »Pojdi pa me ovadi! Kokoši so nekaj kokodakale, reci!* Zemljak se je za hip ozrl, nato je naglo stopil skozi vežo in na cesto. Za njim so skozi odprto okno letele psovke. Pisatelju Francetu Bevku za sedemdesetletnico Osem let mi je bilo, ko so ob Soči grmeli topovi. Visoko nad njo so se v temnih nočeh raztreskavali šrapneli. Takrat sem z grozo v duši — z nerešenim vprašanjem zakaj? — doživljal prvo svetovno vojno. Ko je oče u časnikih bral, da teče ob Soči in v Sočo kri slovenskih fantov, je vzkliknil: «Preroške besede pesnika Gregorčiča se uresničujejo ...» In v tistih dneh otroškega doživljanja sem prvič slišal ime Baška grapa. Kojco, Krn, Peči, Crno prst in Porezen sem lahko vsak dan opazoval z Doline — nizke in široke police nad vasjo. In tam na severni strani Kojce nad Baško grapo je v Zakojci ob kamnatem klancu samevala nizka, revna bajta — dom pisatelja Franceta Bevka. Takrat je bil pisatelj zelo daleč — nekje v Bukovini na ruski fronti kot vojak bivše avstro-ogrske monarhije ... * * * Po končani svetovni vojni se pisatelj vrne na Primorsko. V Gorici začenja na novo živeti. Piše, sodeluje pri tržaški ‘Edinosti*, ureja knjige «Goriške matice*, «Mladiko* in osnuje humoristični list «Cuk na paVci*. Začenja bogato in plodno pisateljsko življenje. Pred seboj na mizi imam zbirko člankov, ki jih je Bevk napisal v letih 1926-1927 v tržaški • Edinosti*. Ti članki so me tako zanimali, da sem jih sproti izrezoval in lepil na kartone formata nekdanjih koledarjev Mohorjeve družbe. V grenki slutnji, da nam bo okupator vzel še edini dnevnik in knjižno založbo ♦Goriško matico*, sem hotel ohraniti vsaj nekaj izpod peresa našega pisatelja. Vsa leta okupacije sem to «knjigo* skrbno hranil. Pogosto sem jo jemal v roke in črpal iz nje moči in poguma, da sem lahko vzdržal potujčevalni pritisk. Ostala je nepoškodovana celo ob požigu vasi in domačije med narodno osvobodilno borbo. Ne brez namena sem na prvo stran omenjene zbirke nalepil članek •Naša pesem*. Kako je Bevk takrat — pred 34 leti! — občutil pomen in moč naše pesmi, in to občutje želel prenesti na ljudi, dokazujejo te-le vrstice, vzete iz omenjenega članka: • Ce pomislimo, da je nastala večina naših narodnih pesmi ob času srednjega veka, tedaj v dobi največjega narodnega trpljenja, ko človeški znoj in kri nista imela nobene cene, nam mora biti dragocena dediščina, ki je ne smemo izgubiti...* In članek zaključuje: «Naša narodna pesem, izraz našega trpljenja in hrepenenja, ki se je ohranila iz stoletja v stoletje, je naša najlepša himna. Ko bomo to pesem izgubili, se bomo imeli še pravico imenovati narod? Čuvajmo pesem, da bomo ohranili to svojo pravico!* V zbirki so med drugimi tudi naslednji članki: V naravo!, Stare šege, Knjiga, Duševna žitnica, Stare in nove navade, Samoizobrazba, Založba •Slavia*, Obleka dela človeka. Cvetlice na oknu, Naša zemlja, zemljica..., Ob dvajsetletnici itd.. V zadnjem se je z globokimi in pomembnimi besedami oddolžil spominu pesnika Gregorčiča ob dvajsetletnici smrti. Med drugim je zapisal: • Strahote svetovne vojne, težo begunstva smo preživeli; vse je šlo, narod in pesmi so ostale. Življenjska sila v ognju brušenih pokolenj in lepota čiste besede, ki je našla pot iz ljubečega srca, so večni ...*. V črtici Naša zemlja, zemljica pa pravi o Baški grapi: • Kadarkoli se vračam, ko so se moje oči napile tujih lepot, Se ob vstopu v to dolino odpre srce, duša nazdravlja z nasmehom in solzami. Ce sem odsoten le en dan, že se mi zdi zemlja nova in 'lepša, kakor da jo vrsto let nisem pozdravil .. .* * * * Ko je •Goriška matica* začela izdajati knjige: Smrt pred hišo, Mrtvi se vračajo, trilogijo i’namenja na nebu — Krvavi jezdeci Škorpijon. zemlje, Crni bratje in sestre, Človek proti človeku, Vedomec, Železna kača, Veliki Tomaž in druge, sem jih bral s tako zavzetostjo, da so osebe iz njih zaživele okrog mene. Začutil sem, da je življenje teh ljudi iz naših krajev, da je to življenje, ki nas je pestilo pod tujim jarmom. Po vsem tem me je nekaj stalno vzpodbujalo, naj pisatelja obiščem. Januarja 1940 sem se res odpeljal v Gorico in ga poiskal na njegovem stanovanju na Svetogorski cesti. Spre- jel me je zelo domače in vljudno, da sem bil kar presenečen. Želel je vedeti, kaj me je prineslo k njemu. Povedal sem, da njegove knjige, ki jih rad berem. Čeprav je bil obisk zelo kratek, mi je ostal živ in pomemben v spominu. Ko sem odhajal, mi je za spomin dal v italijanščino prevedeno •Kresno noč* s posvetilom. Kasneje sva se jeseni leta 1944 srečala kot borca v Cepovanu. Takrat je bil predsednik Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje. Vzpodbujal me je, naj vztrajam v sodelovanju za •Partizanski dnevnik*. Moram priznati, da je njegova zasluga, če sem potem med borbo in po osvoboditvi spravil skupaj kakšno reportažo ... Lani sva se ponovno srečala v Ankaranu. Nič čudnega, če sva tudi to pot govorila o književnosti. Omenil sem mu med drugim tudi • Tovariša*, kjer je eden naših mlajših literatov vprašal pesnico Žnidaršičevo, če bo Beok napisal tudi svojo stoto knjigo. Bevk je na to odgovoril: • Da jim bom dokazal, da sem še mlad, bom raje napisal še kakšno knjigo več . . .*. • • * Rad bi našemu pisatelju za njegovo sedemdesetletnico napisal kaj lepšega, pa se mi ni posrečilo. Spomini se tako radi vračajo v tiste dni, ko smo se bali zanj, ko so ga okupatorji zapirali in spravljali v internacije. Vendar mislim, da bom izrazil mnenje ljudi, če zapišem: Ce je katera knjiga pomagala vzgajati in v ljudeh buditi narodno zavest in ponos — je bila to Bevkova knjiga Ce je katera knjiga bila iskana in brana na Primorskem — je bila ir. je še Bevkova knjiga. Ce je ljubitelj knjige želel najti utehe in olajšanja — je to dobil v Bevkovi knjigi. Ce je katera knjiga našla pot v skoro sleherno primorsko hišo — je bila tc Bevkova knjiga .. . Ta ugotovitev pa naj bo pisatelju ob njegovi sedemdesetletnici najlepše voščilo in zahvala. Med narodno osvobodilno borbo je o svoji Tolminski zapisal: • Kdor je zrasel iz tvojih tal in te je doživljal na zunaj m na znotraj kot jaz, se mu kot srobot za zmeraj o viješ srca.* Zato... Vsi Primorci in vsi Slovenci želimo pisatelju ob njegovi sedemdesetletnici polno zdravja in ustvarjalnosti tudi za osemdeset. devetdeset in stoletnico ... In kot v obet tega voščila, naj si za zaključek izposodim besede pesnika Zupančiča: • Kako jasna je misel, kako ravna je pot preprostega naroda.* In ker je ta pisateljeva pot ravna in misel še mladostno jasna, mu želimo, da bi še in še bogatil naše knjižne police in knjižnice z novimi in novimi deli! P. A. OGAREV «Milan, Koreja» osnova za Da Viscontijev film Rok in njegovi bratje ni dobil na beneškem filmskem festivalu prve nagrade, je zbudilo zanj mogoče prav toliko zanimanja, kakor če bi bil nagrajen. Mogoče bo o-krog filma nastalo tudi kaj polemike, seveda ne v takem stilu kot za Fellinijevo Sladko življenje. Zgodbo filma so scenaristi Suso Cec-chi d’Amico, Vasco Pratoli-ni in Visconti sam svobodno prevzeli po treh zgodbah v knjigi Giovannija Testorija Most na Ghtsolft, ki jo je izdal Feltrinelli Za osnovo so filmu prav tiste «Koreje», ki sta jih Alasia in Montal-di preučevala ir, opisala v delu Milan, Koreja, ki je tudi izšla pri Feltrinelliju. # # # Kronika iz mondensko-li-terarnih krogov v Rimu poroča, da je,ena izmed sedaj najbolj priljubljenih zabav v salonih intelektualcev v prestolnici ugibanje, kdo se skriva za osebo Janeka, poljskega režiserja, ki se je preselil v Rim in ki je eden izmed glavnih oseo v romanu varšavskega pisatelia Stanislava Dvgata Potovanje; knjigo je izdal Feltrinelli. Dosedaj prevladuje prepričanje, da je hotel pisatelj v Janeku upodobiti moža igralke Marte Thoren. Medtem je Inštitut za mednarodno vzgojo v New Yor-ku poslal Dygatu vrbilo za šestmesečno bivanje v ZDA. Namen ima napraviti daljše potovanje po Ameriki: mogoče se bo iz tega rodilo še eno Potovanje. Boccaccioi/ Dekamernn še enkrat \i sloi/enščiiii Izdala ga je Mladinska knjiga v Knjižnici Kondor; gre za izbor 26 novel Prof. dr Andrej Budal je že kmalu po prvi svetovni vojni oskrbel prevod Boc-cacciovega Dekamerona. Lani pa je to delo zopet izšlo v slovenščini v bibliofilski izdaji, tako da po ceni ni bilo prav lahko pristopno komurkoli. Vedeli smo, da pripravlja prof. Budal še poseben izbor iz Dekamerona za izdajo v Knjižnici Kondor. Pred nedavnim je ta knjiga res izšla. Tako imamo v slovenščini že tretjo iz- dajo Dekamerona; najbrž bi težko naleteli na enak primer pri narodu, ki se ne more ponašati z večjo številčnostjo kot slovenski. Sicer gre pri tej tretji izdaji le za izbor. Dobršen del Dekamerona, pravi prevajalec v spremni besedi, je spadal zmeraj med najboljše mladinsko slovstvo. Kdor »zljubi te lepe novele v mladosti, ga njihov čar umetniško podane življenjske modrosti tako pritegne, da v zrelejših letih z užitkom in zadovoljstvom seže po celotni izdaji in uvrsti Dekameron v svoji knjižnici med najboljša dela svetovnega slovstva. Jelisava Copičeva je za knjigo prispevala še sestavek Boccaccio in slikarstvo. Z izdajo v Knjižnici Kondor bo Dekameron dosegel tisto razširjenost, ki jo zaradi svojo vrednosti zasluži. (Ce bi založba uspela poskrbeti — kljub nižji ceni — za nekoliko boljši papir, bi bili knjig Knjižnice Kondor še bolj veseli.) V Trstu skoraj ne bi smelo biti dijaka višješolca, ki si ne bi omislil te nove knjižice. Dokončano zbrano delo JANEZA TRDINE Vseh dvanajst knjig je uredil prof. Janez Logar Zanimivost zadnje knjige so Trdinova pisma Čeprav te bilo med letošnjimi izdajami Državne založbe Slovenije napovedanih nič manj kot deset knjig zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, smo vendar do sedaj dobili iz letošnje serije le skromno število dve celi knjigi. Nedavno pa je vendarle izšla še tretja knjiga te zbirke, ki prinaša Trdinovo zbrano delo. To je dvanajsta in tudi zadnja knjiga Trdi-ki jih izdaja Državna založba, še ni dosegla tako visokega števila. Vsekakor gre novega zb.-anega dela, ki Dario Fo, ki je že lansko sezono žel mnogo uspeha s svojo komedijo ((Nadangeli ne igrajo na fliper«, (igrali so jo z velikim uspehom tudi v Zagrebu), je napisal novo delo «Imel je dve pištoli g belimi in črnimi očmi«,«, ki so ga že igrali 2. septembra v gledališču Odeon v Milanu. Na sliki prizor jz te komedije (Dario Fo in Franca Rame) .......................................................................................................................................................................................................................................................................111IIII lllltlllllllllllll I Ml mili II inilllllllllll 11 lllll IIIIII Ul lllll IIII l||||tl||||||| IIUIIIII ItllllllllUIln M1GUEL ASTUR1AS za hip * težkimi tretji mizi le dv'gnii glavo. Medtem ko pred nekaj leti južnoameriške književnosti pri nas skoraj nismo poznali, pa je v prav zadnjem času izšlo v slovenskem prevodu večje število knjig južnoameriških pisateljev. Pravkar izišla knjiga »Gospod predsednik*, ki jo je napisal gvatemalski pisatelj Mi-guel Angel Asturias, nam bo južnoameriško književnost še bolj približala. V še večji meri pa nam bo približala življenje te celine, ki se sicer prebija na poti k napredku, kl pa je vendar ie marsikje pod vplivom temnih, nazadnjaških sil, ki odločajo o življenju in smrti. Knjiga »Gospod predsedniK* je strahoten, obenem pa izreden dokument življenja v deželi, kjer vlada najstrahotnejši režim »gospoda predsednika*. Za razumevanje romana je treba vsaj na kratko poznati pisatelja, ki je doma iz Gvatemale, živi pa kot emigrant v Argentini. Po prvi svetovni vojni je študiral v Evropi, kjer se je seznanil s kulturno problematiko, predvsem pa z evropsko književnostjo, kateri se je sicer povsem posvetil. Po vojni je bil nekaj časa v diplomatski službi svoje domovine, nato pa je emigri-ral v Argentino, kjer se u- kvarja s pisateljevanjem. Vendar je v svojih delih o-stal docela zvest, tako tematsko kot mišljenjsko, svoji domovini Gvatemali. Iz nje življenja črpa tudi snov za svoja dela, med katerimi predstavlja roman »Gospod predsednik* pomemben vrh njegovega literarnega ustvarjanja. Dokončan je bil sicer že leta 1932 v Parizu, vendar je v Južni Ameriki izšel šele leta 1946. Ta roman predstavlja namreč eno najostrejših obsodb diktature ne le v Ameriki, temveč v svetu sploh, čeprav slika nevzdržne razmere pod gvatemalskim pred- sednikom, absolutistom Ca-brerom, ki je z demonično okrutnostjo uničeval svoje nasprotnike, pri tem pa držal deželo v zaostalosti in pomanjkanju. Roman je zdaj v petnajstih letih obšel ves svet in izšel v številnih izdajah v Argentini in pri drugih narodih v prevodih, tako da se je avtor prav zaradi njega uvrstil med najbolj znane in največje sodobne južnoameriške pisatelje. Roman »Gospod predsednik je torej roman o strahotah, ki jih v deželi Južne Amerike počenja absolutistični diktator, ki vse živ- ljenje v deželi podreja svojim osebnim ciljem. V zaporih in ječah mučijo številne ljudi, dežela pa trpi v pomanjkanju in zaostalosti! Tako je to knjiga grozljive mračnosti, pretresljivih podob in tudi zapletov. Odlikuje pa to knjigo predvsem dejstvo, da je napisana z izredno sugestivno močjo pisatelja, ki ni samo romanopisec velikega formata temveč hkrati tudi pesnik. Vsekakor pa pisatelj, katerega delo se odlikuje po izredni plastičnosti, me-lodioznem jeziku in neizčrpni fantaziji, ki priteka iz izročil tisočletne indijan- ske kulture. Izredna plastičnost pripovedi ter njegov izvirni, sugestivni slog ter subtilen jezik, ki je lahak kot dih, kot je zapisala južnoameriška književnica, Nobelova nagrajenka Gabriela Mistral, to so odlike tega dela, ki prav zaradi izredne sugestivnosti učinkuje na bralca z vso svojo demonično baladiko. To svojevrstno knjigo, ki bo slovenskim bralcem približala življenje v Južni A-meriki, ki jo včasih poznamo le iz operetnih revolucij, je izdala Cankarjeva založba v svoji zbirki Sodobni roman. Prevedel jo je i* španščine Janko Moder. ga je srečno in požrtvovalno privedel do kraja urednik Janez Logar. S tem smo dobili prvikrat celotno delo Janeza Trdine, ki predstavlja zanimivo in svojevrstno osebnost v vrsti slovenskih književnikov klasikov. Razen tega pa predstavlja dvanajst knjig zbranega dela Trdine majhen rekord, saj doslej nobena zbirka slovenskega klasika, za to priznanje predvsem uredniku, tako imamo spet zbrano delo še enega pisatelja (poleg Tavčarja, Gregorčiča, Ketteja, Murna,) zaključeno. Dvanajsta in zadnja knjiga zbranega dela Janeza Trdine prinaša zanimivo gradivo. Res je, da je urednik objavil v tej knjigi še eno ((izgubljeno bajko* iz cikla #Bajke in povesti o Gorjancih.* Res je na koncu dodal tudi nekaj tekstov, glede katerih je menil, da bistveno dopolnjujejo podobo Trdinovih literarnih prizadevanj. Priobčenih je tudi nekaj pesmi. Toda vse to gradivo je le drugotnega pomena. Bistveni sestavni del dvanajste knjige zbranega dela predstavljajo Trdinova pisma, ki jih je ohranjenih kar precej, čeprav je Trdina sicer vedno zatrjeval, da imi je pisanje pisem zoprno. Ta pisma so pomembna predvsem zaradi tega, ker predstavljajo zanimivo gradivo za spoznavanje naše gulturne in po- litične zgodovine Prikazujejo pa tudi piščevo stališče do raznih vprašanj, njegove misli o raznih političnih in literarnih pojavih in tudi njegovo ideologijo. Manj pa so ta pisma o-sebna in v njih Trdina o sebi in svoji notranjosti piše le malo. Zato pa dopolnjuje to podobe pisatelja Trdinov »Dnevnik*, ki je prav tako objavljen v tej knjigi. Trdina je na pobudo svojega gimnazijskega u-čitelja že zgodaj začel pisati dnevnik, kateremu je zaupal svoja čustvovanja in doživetja m tako dal današnjemu času dragoceno gradivo za proučevanje njegove osebnosti. Ohranjeni pa sta le dve knjižici dnevnika, ki ju je urednik objavil v celoti. Prav to gradivo je namreč še posebno pomembno za Trdinov spor z njegovim predstojnikom, gimnazijskim direktorjem, ki je Trdino spravil ob službo profesorja; ta spor še danes ni dokončno razčiščen. Tako prinaša torej zadnja knjiga Trdinovega zbranega dela gradivo, ki je pomembno za spoznavanje Trdinove osebnost: in gradivo, pomembno, za proučevanje naše kulturne m politične zgodovine. Prav zato pa je knjiga tudi res zani-miva. Seveda za tistega, ki rad prebira gradivo iz življenja v preteklem stoletju oziroma gradivo o naši kulturni preteklosti, S. R. «Ta dekleta so pripravljena na vse, samo da dosežejo svoj name«.« Tako je bi'lo napisano na spremnem pismu poleg fotografije. Pismo so prejeli vsi novinarji na beneškem festivalu; podpisan je bil »neki prijatelj«, brez imena. Izkazalo pa se je, da gre le za reklamo za film ((Ambiciozne«, ki ga snema Tony Amendola 1' deželi svobode Odlomek iz knjige «Moja žena Kitajka«, ki jo je spisal Karl Eskelund TISTO JUTRO, KO bi morali pripluti v San Pedro. sem vstal navsezgodaj, že od nekdaj sem si želel videti Ameriko, pravljično deželo donebnikov, kavbojev in žvečilnega gumija, in čudna vznemirjenost me je prevzela, ko se je na obnebju prikazala tanka rjava črta: Kalifornija. sDežela svobode, domovina poguma,» sem po tihem prepeval. Temna črta, ki se je vlekla tam, kjer se stikata nebc in morje, je kmalu dobila obliko in skozi jutranjo meglo smo zagledali rjave griče in hiše, ki so bile videti majhne, kot za palčke. Srce mi je divje razbijalo, ker sem vedel, da se bližam toliko zaželenemu Novemu svetu. čez dve uri sem bil že pod ključem. Kmalu po tistem, ko smo se zasidrali v pristanišču San Pedru, je prišel na ladjo uradnik za priseljence, s cigaro v ustih, z rokami nekako prilepljenimi v žepih in z mehkim, okroglim trebuščkom pod širokim pasom. «Vsi tujci, ki bi želeli v Združene države, naj gredo * menoj,* je rekel žalostno, ne da bi vzel cigaro iz ust. V zaprtem policijskem avtomobilu nas je odpeljal v priseljevalni urad, da bi nam žigosali papirje, in to se mi ni zdelo nič sumljivo, dokler ni bilo vsem drugim lažen meni kar hitro dovoljeno, da so smeli oditi. «Kaj bo pa z menoj?* sem vprašal čez nekaj časa. *Rad bi dobil svoj potni list.* «Kar mirno sedite in si kar po domače uredite,* je odvrnil priseljevalni uradnik. Sedel sem mirno in se naredil domačega za eno uro, potem pa ponovil vprašanje. tProsim, bodite tako dobri in malo pohitite,* sem rekel. «Rad bi šel čimprej v mesto in si našel sobo v hotelu.* *Nič ne skrbite za to,* mi je odgovoril uradnik. eBomo že mi poskrbeli za nekaj časa za vas.* «Kaj pravite?* tMoramo to in ono poizvedeti o vas.* zMoji papirji so vendar v redu.* «To že, a zakaj na ladji delate? Če si lahko privoščite študij v naši državi, zakaj si niste mogli plačati vožnje? To se nam dozdeva nekam čudno, zato vas bomo za nekaj časa zadržali tukaj, medtem pa se pozanimali glede vas.* Odločno sem ugovarjal, a brez uspeha čez nekaj časa mi je uradnik rekel, naj odidem z njim. «Govorite kitajski?* me je vprašal. Prikimal sem. «Potem boste imeli lepo priložnost za konverzacijo,* je rekel in trebušček mu je začel poskakovati gor in dol, medtem pa so mu skozi ustje prebavnega kanala prihajali hripavi glasovi. Tako se je namreč smejal. uPojdite z menoj,* mi je kazal in me odpeljal v majhno celico, samo z železnimi drogovi ločeno od večje, v kateri je bilo zaprtih kakšnih sto kitajskih kuli-jev, ki so skušali ilegalno priti v Združene države. *Tukaj se lahko malo kratkočasite s konverzacijo z nrimi,* je rekel in spet nekaj zamukal. Potem mi je pobral dokumente in denar, zaklenil vrata in izginil. Taka je bila torej dobrodošlica, ki so mi jo priredili v deželi svobode! Niti s Kitajci se nisem mogel pogovarjati, ker so znali samo kantonsko narečje, in tako sem sedel v kot celice in zasovražil Ameriko. V tem početju me je zmo-t;l stražar, ki je odprl celico in mi velel, naj grem ven, da je čas za dopoldanski sprehod. Skupaj s Kitajci so me odpeljali dol na jetniško dvorišče. Visoka železna ograja nas je ločila od svobodnega sveta in onkraj ograje se je zgrnila gruča radovednih ljudi, ki so bili videti na vso moč dobre volje ob pogledu na dolgo-petega plavolasega tujca med vsemi temi pritlikavimi Kitajci. Bil sem v neprijetni zadregi in naprosil sem paznika, da bi se smel umakniti v samotno celico, a paznik mi je velel, naj ostanem, in celo uro sem se moral motati pod radovednimi pogledi pouličnih zijal. Malo pred šesto uro popoldne so se začeli Kitajci zbirati okrog vrat v celici. Natančno ob šestih je pozvonilo. Ko so Kitajci zaslišali zvonec, so zagnali silen hrup od pričakovanja. Prišel je paznik, odklenil vrata in nora gonja se je začela. sčov-čov!* so se drli Kitajci in pritiskali proti obed-ntci, ki je bila na drugem koncu poslopja Sam sem ostal miren. Mislil sem, da ni v skladu z mojo častjo, da bi tako noro tekel, a sem kar hitro obžaloval svojo prevzetnost, zakaj ko sem nekaj minut za drugimi prikorakal v obednico, sem komaj dobil še nekaj drobtin. Ko je drugič pozvonilo, sem bil takoj na čelu vseh in se podil pred vsemi Kitajci. V priporu sem preživel dva dni in sem bil čedalje bolj divji, tretji dan so me pa poklicali pred prise-Ijevalnega uslužbenca. tDobro, sinko, prosti ste,* mi je dejal. *Uparno, da boste čimbolje izkoristili priložnosti, da morete študirati v naši deželi. Mimogrede, moramo vas obremeniti zo nekaj odposlanih brzojavk, s katerimi smo iskali podatkov o vas — gre za štiri dolarje petinosemdeset centov. Saj se ne boste branili plačati, kajne da ne?» «Bom se,* sem odgovoril. *No, to je pa lepo,* je rekel in me sploh ni poslušal Izročil mi je moj potni list in denar. Preštel sem denar. Manjkalo je štiri dolarje petinosemdeset centov! tTega mi ne morete narediti!* sem jezno zavpil. *K odvetniku pojdem! Moji dokumenti so popolnoma v redu in če vas mika brzojavljanje in poizvedovanje o meni, prekleto, potem si ga kar sami plačujte.* Eden izmed paznikov mi je položil tetko roko na ramo . , , «Le počasi, sinko,* je rekel: «Nič ne pomaga, če še tuko vpijete. A če boste tako počeli, boste te slabo odrezali: zavedajte se, da se upirate vladi. In mi smo vam vendar zastonj dajali streho in hrano al* ne?* Bil sem tako divji, da mu niti odgovoriti nisem mo-gel Potem ko so me izmistili, sem najprej napisal članek za danski list «Politiken* o žalitvah, ki sem jih bil deležen. Urednik mi je pozneje sporočil, da je članek dobro napisan, a da si ga ne upa priobčiti iz strahu, da ne bi povzročil preloma diplomatskih zvez med Združenimi državami in Dansko. A zagrenjenost me je polagoma minila, ker ji je zmanjkalo netiva. V tej deželi prijaznih, prisrčnih ljudi sem dobil vse polno prijateljev, ko sem z avtobusom potoval proti Kolumbiji v Missouri, kjer naj bi se vpisal na univerzo. Spričo svoje evropske vzgoje sem bil majčkeno osupel, ko me je vsakdo ogovarjal kar po imenu, me tapljal po ramenu in po psi sili hotel, naj tudi jas njega ravno tako tikam. Na Danskem mora človek te leta in leta poznati koga, preden sl more dovoliti tako svoboščino, in ob prehodu na tikanje mora biti slovesen za oba sprejemljiv obred s pitjem bratovščine in stiskanjem rok. V Ameriki pa je bilo videti, kakor da pri njih priimkov sploh ni, saj so še celo spoštovanja vredni stari gospodje zahtevali, naj jih te dvajset se-leund potem, ko sem se seznanil z njimi, kličem kat Al ali Joe. Tako pomanjkanje formalizma je največji mik Amerike, ko ni važno, ali je kdo cestni pometač ali bančni direktor, samo da je dober tovariš. Najprijetnejši Američan, kar sem jih srečal na tvoji vožnji je bil sivolas, žilav farmar, ki me je peljal iz Kansas Cityja proti vzhodu. V trenutku, ko sem splezal na njegov razmajani ford, mi je te ponudil steklenico žganja iz rži. Ocenjujoče me je gledal, ko sem napravil požirek^ ^ ^ ^ teboj, fant? Kdo pa tako pije,* je rekel. *Saj bo več v steklenici, ko jo bom dobil nazaj. Nagni kot moški.* ........ Naredil sem pošten kravji požirek, ki me je potem vso pot žgal po grlu in še celo v želodcu. Zadovoljen mi je pokimal. »Od kod pa prihajaš?* ga je zanimalo. »S Kitajskega.* Nezaupljivo me je premeril. *Pa menda nisi Kitajec, kaj?* je vprašal. Ko je zvedel, da sem Danec, se mu je to na vso moč prikupilo: eden njegovih davnih prednikov je bil prišel s Švedskega in ljudje, ki so živeli na posestvu deset milj od njegovega, so bili Norvežani. Dobri ljudje, ti Skandinavci. Kadar koli ga je zažejalo, sem mu fnnr/iL delati druščino, a žejen je bil kar naprej. Posrka- Mamila in alkohol - najhujši sovražnik htilicN salan na kenec svejega plemena Deklica in sfinga n Kar zaslužijo, zapijejo - Žive na visokih planotah med Argentino in Bolivijo - Nikdar se jim ne mudi - Kako lovijo kondorje Niti tri sto let ni tega, ko je bilo Indiosov v Južni Ameriki še na milijone in milijone. Danes jih je komaj še nekaj deset tisoč; čez nekaj let pa jih sploh ne bo več. Stalne borbe z drugimi plemeni, glad in revščina in pa uživanje raznih mamil in alkohola so opravili svoje Danes je Indiosov le še toliko, da lahko pričajo današnjim rodovom o svojem obstoju, o svoji nekdanji kulturi in civilaziciji ter nudijo raziskovalcem in etnologom dober material za študijo o tem plemenu, ki preživlja svoje zadnje dneve v apatiji in v vdanosti v usodo, ne da bi niti pomislilo, da bi se svoji zli usodi kakorkoli uprlo ali zoperstavilo. Ce hočete spoznati In-diose m njihovo življenje, di po nekaj dni ni bilo, jih to prav nič ni vznemirilo, ali razburilo. Ce ga danes ni, bo privozil jutri. Danes, ali jutri je za In-diosa prav isti pojem. In če ne bi imel za žvečiti posušenih listov «coce» ter si ne bi mogel privoščiti niti kozarec «cane», potem bi mu bilo še bolj vseeno Coca in cana (to je pijača napravljena iz sladkornega trsa) sta za Indijanca najvažnejši stvari — ti mu omogočata, da pozablja na svojo revščino in bedo da ne premišlja o svoji žalostni usbdi ter da lahko z vdanostjo čaka na svojo smrt in konec. Pravijo, da so Indios najbolj vzdržljivo pleme, saj prenesejo z isto lahkoto tropsko vročino in hladne noči ter vse vremenske ne-prilike, ki jih je v tistih vino. Za njim se spustijo še stotine drugih kondorjev. Začne se pojedina, ki se konča šele tedaj, ko so od konja ostale le še kosti. Toda sol, ki so jo In-diosi posuli na meso, je medtem tudi opravila svoje. žejni kondorji se napijejo še vode in s tem po-stajejo tako težki in utrujeni, da niso sposobni za hiter vzlet. Ta trenutek je za lovce odločilen. Z vrvmi in palicami se jih lotijo in ne prenehajo prej, dokler zadnji kondor ne obleži. To je edini način, da se Indiosi zavarujejo za nekaj časa pred to nevarnostjo. Glavno »bogastvo* za In-diose predstavljajo ogromna ležišča rudninske soli. Tam kjer danes ležijo o-gromna polja rudninske soli, so bila nekoč velika 30 milijonov lir. To so gospodarji sladkornih nasadov. In če se imajo komu zahvaliti za vse to ogromno bogastvo, potem se morajo to brez dvoma v prvi vrsti Indiosom, ki jim delajo s svojimi družinami za tako nizko plačo, da bi jo razen njih nihče drug ne sprejel. To so najslabše plačani delaven na vsem svetu. Ko se začne obiranje sladkornih trsov, najamejo lastniki nasadov tisoče in tisoče ubogih Indiosov, ki imajo najmanjše zahteve in potrebe. Pri izbiri delavcev nič ne gledajo, če so mladi ali stari, zdravi ali bolni, moški ali ženske. Vse je za delo dobro. Ce ne zdržijo, — slabše zanje. Nič čudnega torej, če je ob takem času v naseljih delavcev veliko primerov smrti, pa tudi rojstev, življenje in smrt si sledita ter se križata in mešata s to revščino. Cas nabiranja sladkornih trsov traja tri mesece. Indijanci niso veliki jedci in bi si lahko pri-štedili kljub vsemu še del zaslužka. Toda namesto hrane potrebujejo posušene liste coce, brez katere ne morejo živeti. In spretni trgovci jim znajo te liste tako drago zaračuna- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCOOOOeOOOOOOOOOOG1 potem jih morate poiskati na planotah, ki leže med najvišjimi vrhovi And na meji med Argentino in Bolivijo. In ker vodi ta pot tudi 3 do 4.000 visoko ter je vse prej kot lepa in prijetna, je bolje, da počakate na čas, ko imajo indijanska plemena svoje praznike. Za to priložnost zapustijo Indios visoke Ande ter preživijo dva, pa tudi tri tedne v majhnih mestih Bolivije, kjer pojejo, plešejo in se predvsem do onemoglosti napijejo. Takšen indijanski praznik je privabil to poletje tisoče in tisoče Indiosov v majhno bolivijsko mestece Tilcaro. Prišli so iz najbolj oddaljenih krajev Bolivije, Argentine in tudi Cila. Dneve in dneve so hodili, nato so ves teden jedli in peli. naslednji teden pa so samo pili in pili Potem so mimo in brezbrižno pospravili vse svoje stvari ter se odpravili zopet na pot proti domu. Ce so imeli še denar, so počakali na vlak, drugače so se odpravili kar k nogam. Zanje čas sploh ne obstaja, saj se jim nikamor ne mudi. Svoje »bogastvo* so tako prinesli s seboj, drugega pa doma tudi nimajo. In če vlaka tu- Prizor z lova na kondorje krajih nič koliko. Tako so skromni, da se zadovoljijo z vsem, kar jim skopa narava daje. V glavnem se ukvarjajo z živinorejo. Toda takoj moramo pristaviti, da ne gre za živinorejo, kot si jo pri nas predstavljamo. Indios imejo posebne vrste živine, to je lame, ki najbolj vzdržijo tamkajšnje klimatske razmere. In še pri tem poklicu nimajo ubogi Indios preveč sreče. Številne jate velikih kondorjev (to je nekakšna vrsta naših orlov, oziroma jastrebov, le da so ti še mnogo večji in še bolj nevarni), jim namreč iz dneva v dan poropajo več glav živine. In nič ne pomaga lov na posamezne kondorje. Tu so potrebne pravcate »kazenske ekspedicije.* če hočejo te ogromne ptiče prestrašiti vsaj za nekaj časa. Lov na Kondorje pa ni lahka zadeva. Indiosi najprej zakoljejo konja, njegovo meso dobro posolijo in ga nato pustijo ležati na samotnem kraju. Več dni, včasih tudi več tednov traja, da si previdni kondor upa na tako pripravljen plen, šele ko ga lakota in grabežljivost premagata, se spusti na mrho- IIIMUlllllllllllHIHIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllMlllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllM slana jezera, ki so se počasi posušila in na dnu je ostala sol, ki predstavlja za Indiose eden glavnih proizvodov za prekupčevanje. Toda pot do .teh solnih ležišč ie dolga in mučna, kot je mučno in težavno tudi nabiranje soli, ki jo je treba z lopatami in krampi sekati. Na povratku se prične trgovina. Domačini radi kupujejo to sol, češ da je boljša od morske sol: in ji pripisujejo še razne čudežne moči. Takšne odprave k slanim jezerom trajajo približno dva meseca ter se skoraj vedno končajo s smrtjo številnih članov, ki niso prenes.i vseh težav in naporov. Možem sledijo tudi žene v otroki in prav slednji so zaradi pomanjkanja hrane in zaradi grozne vročine glavne žrtve. Pod skalami divjega gorovja Cordillere ležijo široke doline v katerih gojijo sladkorni trs. Glavni lastniki sladkornih nasadov so Argentinci in Bolivijci, ki co si v kratkem času nabrali ogromno bogastvo To so najbogatejši ljudje, ki razpolagajo s prekrasnimi vilami in velikimi, luksuznimi avtomobili, za katere plačujejo z GRAFOLOG Mnogi naši čitatelji nas sprašujejo, kaj naj napravijo, du bi jim naš grafolog analiziral pisavo in odgovoril. Kdor si želi odgovor pod to rubriko, zadostuje, da pošlje na uredništvo našega lista vsaj deset vrstic svojega rokopisa z navedbo rojstnega leta in gesla, pod katerim želi odgovor. Čakati pa bo moral nekaj'mesecev, da pride na vrsto. Kdor pa želi odgovor na dom, naj razen tega navede točen naslov in naj nakaže na upravo našega lista 600 lir, oziroma 600 din na naslov: ADIT, Ljubljana, tek. račun pri Komunalni banki 600-70/3-375. Ti odgovori pridejo prej na vrsto in jih ne objavljamo v časopisu. «58335»: — Pri vas se opaža, da pogostokrat niste na čistem sami s seboj. Tudi nase morate gledati kri- tiino in se ne predajati zanesenjaštvu. Bodite čustve-nejši, vendar samo ob trenutkih, ki so vredni vaše pozornosti. Vaše ambicije so bolj šablonske oLlike, kajti nimate nekega posebnega cilja. HULA — HOOP: — Ste zelo menjajočega se razpoloženja. Bodite odločnejši pri delu za svoj intelek- tualni napredek, z njim v zvezi si boste avtomat'čno izboljšali svoj materialni položaj. Verujte v svoje osebne sposobnosti. Navadno se držite sredine, zato ne boste na cilju niti prvi, niti zadnji. Odpravite nervozne motnje. OOO00°i ODGOVARJA CALYPSO: — Misli so vam zbrane, ne vedno pravega načina za njihovo realizacijo, uv - /a **” morate posledice lahkomiselnosti. Imate težnjo * ra£-popolnjevanje. Svoje življenje radi doživljate v ^ igrani družbi. Ste pogumni, a preveč častihlepni. y ločene dogodke ne razkrivate drugim, kar P8 I bistvu napačno. SANJE: — Ste živahnih reakcij na zunanje ke; v vašem primeru omenjeni temperament ne osebne odločnosti, ker je slednja podprta z ?o^d° voljo. Imejte v vsakem primeru veliko distan alkoholnih pijač. Točni v privatnem življenju, zl)e tudi na delovnem mestu. Navdušujete se za stvari, vendar ne za dolgo. • visok0 MARIJA V.: — Imate smisel za estetiko m * je stoječe moralne poglede na življenje. Oboje va preč nas*8' njih letih življenja, tako, da vam posledice nj-jejte situacij niso prizadejale nepopravljive škode. vanjs z zaupanjem v bodočnost, pazite pa se pretira v vsakem pogledu. m lahkim srcem tudi 28 do 1 kdaj jih bo konec. oooocoooeooccoooocooccooceooooooooooooooooeooooooooooooooooooocooooooooooo* ti, da se Indiosi vračajo po opravljenem delu zopet brez denaria na svoje domove. Potreba po žvečenju coce in pitju cane je te.ko velika, da bi prodali tudi zaklad starodavnih Inkov, če bi vedeli, kje je zakopan. Cana in coca — revščina in glad, to so glavni sovražniki ubogih Indiosov, ki se jim n? znajo upirati, temveč samo čakajo, Hltronožei v Portorožu V Piranu niso še končali s snemanjem filma »Karolina reška*, ko so v Portorožu te dni začeli snemati nov film. Precej statistov, ki je sodelovalo s Karolino, nastopa zdaj z mladimi igralci, ki so glavni junaki novega filma. Podjetje Triglav film je nareč začelo s snemanjem mladinskega filma »Rod hitronožcev,* za katerega je napisala scenarij naša rojakinja Mija Kalanova, novinarka mladinskih oddaj radia Koper. Film režira France Kosmač. To bo torej po »Kekcu* in »Dobrem morju* tretji slovenski mladinski film. Zgodba se dogaja v I-stri. Dečki in deklice, ki so prišli s svojimi starši na počitnice v Istro, ustanovijo rod hitronožcev, kakor so brali v napetih Karl Mayevlh romanih. Nekega dne se med vsak- iiiiiiimiiitmiHiHmHHiiiiMiHtimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiHiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiitiiiM la sva nekaj pint. Mahoma je pa zavil z velike ceste. eKam pa greva?* sem vprašal. eDomov. Konec tedna boš preživel na moji domačiji. Rad te imam.* Tudi jaz sem ga imel rad, a šola se je začela v ponedeljek dopoldne in želel sem si oditi v Kolumbijo. Na srečo je ustavil pred neko trgovino ob cesti, da bi kupil piva, in preden se je vrnil, sem jo popihal. V glavi mi je še zmeraj brnelo, ko sem čez precej ur prišel v Kolumbijo. danjo igro zgodi nekaj novega. Hitronožci zapazijo, kako mož v rdečih progastih minimalkah u-krade švedski turistki kopalno torbo, v kateri je bila dragocena zlata zapestnica. Takoj stopijo v akcijo, da bi izsledili tatu in našli ukradeno torbo ter jo izročili svoji švedski prijateljici. Začne se zasledovanje. Osumljenih Je deset turistov. Obroč se vedno bolj oži, dokler s pomočjo milice ne odkrijejo tatu. čeprav ni več toliko kopalcev, Je te dni spet živahno na plaž: v Portorožu, kjer snemajo zunanje prizore Snemanje bo trajalo 40 dni. Glavne junake, šest dečkov in eno deklico so izbrali izmed tri sto dečkov in deklic, ki so se prijavili. OP VELJAVEN OD 19. DO 25. SEPTEMBRA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Prijet- ne novice vas bo-I do razveselile in razpršile dvome ter skrbi v vašem srcu. Lepe priložnosti v poklicnem delu, toda prej morate utrditi svoj položaj. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) V srčnih zadevah so vam zvezde še naklonjene. Skregali boste osebo, ki vam je zelo pri srcu. V poklicnem delti boste premagali neke ovire. Obiski. Dvojčka (od 21. 5 do 22. 6.) V ljubezenskih zadevah zastoj. Ne čudite se, če bo neka oseba odklonila vaše ponudbe. Tudi v poklicnem delu ne bo šlo vse gladko. Pazite na živce. Rak (od 23. S. do 22. 7.) Ne nasedajte lepim, a praznim obljubam. V poklicnem delu se ne smete prestrašiti zaradi malenkostnih ovir, ki jih boste premagali. Dobri prijatelj vam bo pomagal. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Pazite, da se ne boste sprli z drago osebo zaradi malenkosti. Delo vam ne bo šlo gladko od rok. Nekaj boste morali odločiti. Obisk in poslovni razgovori. Devica (cd 23. 8. do 22. 9.) Nepredvideni dogodki in slučajna srečanja. Lepe perspektive. Napredek v poklicnem delu in možnost postranskega zaslužka. Pazite, da se ne prehladite. Tehtnica (od 23. 9. do 23. 10.) Neki vaš podvig ne bo uspel. Več boste lahko dosegli, če boste vljudni in ne zahtevni. Jezili se boste zaradi poklicnega dela, vendar boste dosegli uspeh. Škorpijon (od 24. 10. do 22. U.) Čudno srečanje. Ugodne priložnosti za uresničitev nekega načrta in prijetno zabavo. V poklicnem delu boste premagali nasprotnike. Ne razburjajte se zaradi malenkosti. Strelec V do 20. *,d* C di gie' zflaS nega dela se na razpotju. Y®inoSti! vesti i** samos.oj K°zor°s (,°j 12, do 20siInp»S vršne , ne bodoM vašega JJ lenkostne ,icn«Sv zaradi P radoveite dela. Ne gradite *ra£un8) oblakih, ampak le na svoje sile • škodoval^ A' te Drovidni v p° d„ t« ^. tu, ker vam z ®aicl6« den ne bodo 11 ^ 20. 2■ (D ne °v ‘*nih * «10 ve v vah. V Pf‘pri# delu leP^el nootl ‘hjste vice. Uredili £bjSfc-važne zadeve. URE NA DEBELO ZLA 1* MAGNAGHI Ul. S. Lazzaro 8 - TRST - Tel. 35733/36308 OMIHROM po* KRIŽANKA Kakšna bo letošnja vinska letina MEDJA VAS Okrog tri četrt glavne poti so popravili z drobnim gramozom in asfaltom in jo dobro utrdili. Kot pa smo že večkrat omenili, pogrešamo obsenčenje poti, ki je kot nobena druga pot v naši občini tako močno izpostavljena pripeki več mesecev v letu. Ob-saditev poti z drevjem s košato krono bi to ublažila in pot tudi olepšala. Kako je z našim šolskim poslopjem, smo pisali že lani in povedali, da je potrebno popravil (okna, vrata, podi, streha, belež, i. e.) Čimbolj se s tem odlaša, tembolj rastejo ustrezni stroški. Letos je komisija pregledala stanje poslopja, a do poprave bo mogoče prišlo šele prihodnje šolske počitnice. Vemo, da ni pri tem dovolj dobra volja občine, ker je treba tudi sredstev. Pri tej zadevi odloča država, oziroma prefektura. Imamo, kot znano, razmeroma dosti živine, v sredini vasi pa napajališče. Kjer je živina, so tudi odpadki, in sicer za gospodarstvo dragoceni. Kdor jih zna ceniti, jih spravi na gnojišče. Tudi zaradi vaške čistoče bi bilo prav, da bi se to živalsko blato redno odstranjevalo. Vsako leto menjamo semenski krompir; pripeljejo nam ga v Karnije, torej z višjih leg. S pridelkom smo bili, če je bilo količkaj ugodno vreme, vsako leto zadovoljni. Letos pa je bilo v času razvoja gomoljev (po cvetju) mokro vreme s soparico in temu pripisujemo vzrok gnilobe, ki nam ta pridelek naglo krči. Kot je prevelika vlaga škodovala krompirju, tako je dobro dela traviščem in de- teljiščem. Nakosili smo precej dobre mešanice (seno, o-tavo, deteljo). Je pa spet križ z grozdjem, ki je bilo že prizadeto po toči v mesecu juliju, ko nam je toča odnesla okrog 15 odstotkov pridelka, v nekaterih primerih pa še več. Mokri in hladni dnevi trti ne prijajo. Ce pa bo o-stal del septembra topel, bo iz zdravega grozdja takšna dobra kapljica kot pivcem zelo prija. Naša tla in nadmorska višina dasta vinu izredno prijeten okus. Smo oddaljeni 2 km od Sti-vana, a vendar prihajajo k nam izletniki. Seveda bi jim zelo ustregli s kraškimi specialitetami; s pršutom, bloba-sami, piščanci, domačim kruhom, ker jim izdelki prehrambene industrije vedno manj prijajo. sTrenutno imamo razen gostilniške še o-smiško točilnico posestnika Radetiča. BORŠT REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE STEV1KE VODORAVNO; L govor, 6. cinober, 13. pomol, IS. obara, 13. Izabela, 20. oseka, 21. selec, 22. napisan, 23. letos, 24. Had, 26. Koren, 27. pol, 28. mar, 31. kos ,33. Jan, 34. tog, 35. VOS, 38. otok, 40. kop, 42. lot, 43. seme, 44. napor, 46. lo-titev, 43. kalen, 50. okopavina, 51. upokojiti 52. tatek, 53. Dolinar, 55. sekal, 56. Omar, 57. bes, 58. kis, 60. Vane, 61. nam, 62. bon. 63. Vid, 65. mur, 67. K en, 68. reč, 69. narek 71. mož, 73. Bazel, 76. kolikor, 78. Jakac. 82. okapi, 83. ovajati, 84. alibi, 85. bolan, 86. Titanih, 87. kaso.i. NAVPIČNO; 1 gos. 2. obe, 3. val, 4. oreh, 5, racak, 6. cin, 7. Izgk, 8. napoj, 9. obi-rači, 10. besen, 11. elan, 12. ran, 13. polog, 14. osel, 15. met, 16. oko, 17. las, 25. dok, 27. pot, 28. monoton, 29. Ata- kama. 30. ropotam, 32. soliden, 31. tovorim, 35. velikan, 36. ometane, 37. senilen. 39. Koper, 41. ponos, 42. lepak, 43. suiav, 45. rak, 47. tal, 48. tun, 49. koš, 54. Ilirija, 57. Boč, J9. sum, 62. belin, 63. valut, 64. dekan, 66. rojak, 68. repa, 69. novi, 70. kot’, 72. ža> la, 73. bob, 74. ako, 75. zal, 76. kot, 77. rik, 79. kis, 80. Abo, 81. cin. BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. podpisati menično poroštvo, 8. nasad smokev, 17. duševna bolezen pri Mala.icih, 18. rebrača, na-vojnica, 20. udori, 21. naziv za očeta, 22. ponovitev, povzetek (množ.), 25. skupina brazd, 26. osebni zaimek, 27. ki se tiče ojesa, 28. stikališče ploskev (mnnž.), 30. kakor mo. ka. 31. snoven, 34. velika posoda, 35. na, glej, 36. jezero na Finskem, 33. člani Ilirije, 41. kazalni zaimek, 42. preživljati zimo v nekem kraju, 44. doba, 45. starim Rimljanom varuh domačega ognjišča, 47. nekdanji ruski vladar, 48. pritrdilnica, 49. seznami imen, 52. tiho govorjenje, 54. maščobni dodatek k jedi, 57. ploščinska merska enota, 58. glej 47. vod., 59. red, presoja, 60. složna, soglasna, enotna, 61, žensko ime, 63. italijanski spolnik, 64. fotografirati, risati, 65. nekatere, 63. števnik, 67. očrtam, orišem, 70. obre-jiti se, 67. pešanje, izgubljanje moči, 76. pripadnica evropskega naroda, 78. človek z velikimi očmi (dvoj.), 79. fizikalna enota za delo, 81. popularni naziv za predsednika ZDA, 82. kadar, 83. kravji organ, 84. skrb, 85. švicarski kanton, 86, kuhano pšeno. NAVPIČNO; 1. močan vir svetlobe, osvetljevalec, 2. del ulomka, 3. vrsta sloga v arhitekturi, 4. letoviški kraj pri Opatiji, 5. pristaš Arijev, 6. narečni kazalni zaitnek, 7. o-premljeni s slikami, 9. ljubkovalni klic za mačko. 10. postarana, s sivimi lasmi, 11. vprašalnica, 12. del gledališča, 13. osebni zaimek, 14, nabiral-ka gozdnih jagod, 15. očetov (po otroško), 16. nameravati, 19. zamenjam vrhnjo kožo, (kar seveda lahko napravi samo kača!), 23. loček, slaba krma, 24. žensko ime, 25. oko-ven, opažen, 29. deli koles, 32. tekmovalnost, spodrivanje, 33. nikalnica, 37. povest pisatelja Ivana Preglja, 39. značilnost pesmi, 40. namere, naklepi, 42. pretovarjene, nošene, 43. pokrivati, pogrihjati, 46. pozivam, vabim, 50. starogrške boginje maščevanja, 51. prebivalka Irana, 52. sovjetski pisatelj, 53. znak za tantal, 55. vrsta športa, 56. hunski vojskovodja. 62. telovadni naziv za neko vajo, 64. oblika pomožnega glagola, 65. nravoslovci, učitelji etike, 68. zbodljaji, 69. žensko ime, 71. nekdanji prebivalec na naših tleh, 72. številka ena, 74. siv, 75. število, 77. pletena posoda, 80. kratica za gospodje. STIVAN Ce nas kdo slučajno kaj vpraša o zgodovini Stivana. nas spravi v zadrego, ker mu Ae znamo odgovoriti. Stari ljudje so še znali nekaj o tem. mi pa ne vemo, kako je bil tod v daljni preteklosti, ne vemo o nekdanjih ljudstvih, o njihovi veri, življenju in vojnah, o trgovanju in romanju. o takratni na lesu bogati naravi, o njegovih živalih, o božanskem gaju ob vrelcih. Res ni to za naš vsakdanji kruh potrebno, ven. dar bi nihče ničesar ne zgubil, če bi se z našo zgodovino vsaj malo seznanil. Je pa res, da bi tudi mi radi to čitali v obliki krošure s primernimi slikami. Tega pa ni. Stivan je še ob nevsahlji-vih vrelcih, a življenje okrog njih utripa vse drugače od nekdanjega. Čemur so se ljud. stva nekoč le v strahu uklanjala, to danes stavimo v našo službo: vodo izkorišča vodovod, les (čeprav v tuji zemlji) papirnica, ob izlivu Timava pa si iščejo življenjske pogoje istrski izseljenci. Stari Stivan pa je slovensko delavsko naselje z eno gostilno in trgovino. Dokler delamo ' (največ v Tržiču j se s težavo prebijamo iz meseca v mesec, vsaka kriza za zaposlitev pa nas vrže s tira. Sedem krav v vasi pomaga kriti potrebo po mleku. Tudi nas so zverižile ceste Trst-Tržič, Trst-Gorica in avto cesta. Promet nam ni v zabavo, marveč nas je že oglušil. S tujskim prometom pa ni kruha, turisti pridejo, si ogledajo zanimivosti in odidejo. Sicer pa ni pri nas dovolj razpoložljivih stanovanjskih prostorov. Ce bi jih imeli, bi jih z lahkoto oddali tudi devinskim letoviščarjem. S popolnoma urejenim obra. tom papirnice, ki jo še širijo, si bodo nekateri njeni stalni nameščenci čim bliže zgradili svoje domove. Zna biti. da bo tudi samo podjetje vložilo v gradnjo stanovanj svoj kapital. uiugoa tako smo ,./asem zadnjem ob-avijali vinogradni-giavnem vprašanja, \neZLz let°šnjo vin-. ,; Kakšna bo leti-• ina več ali manj vprašanja. ^ Pt> OSMICE Lojze Grilanc Tudi Lojzeta Grilanca s Proseka po domače jim pravijo pri Banovih, smo našli pri popoldanskem počitku. Lojze je prav tedaj čital «Primorski dnevnik» in brž smo se spustili v razgovor o raznih dogodkih in potem seveda o letošnji vinski letini. Na splošno so prošeški vinogradniki lahko zadovoljni, saj je grozdje letos zelo lepo. Celo stare trte so obložene z velikimi grozdi, tako da jih je prav užitek gledati. Jagode so zdrave in debele, kar da slutiti, da bo vina letos vsaj toliko kot lani. Zaradi deževnega vremena v spomladanskih mesecih je delo v vinogradih zelo zaostalo, tako da še do danes ni nadoknadeno vse zamujeno. To velja v prvi vrsti za plevel, ki ga je treba še danes čistiti iz nekaterih vinogradov. Na srečo se je vreme zboljšalo in tako bo letošnja letina — kot že rečeno — dobra, seveda če v zadnjem trenutku ne pride kak thudič*. DOBRO. VPRAŠANJE JE LE,ČE. SO ULOVILI INDIJANCA, KI GA JE —i poslal račkam ?/ i-------—^ SEVEDA JE VSE V REDU ! ALI NE VlDtŠ,, DA NAM ž.E GREDO NASPROTI ...DA NAS. KAR BOLJ ČASTNO r---------------- "i SPREJMEJO ? r—w C Prihodnje upravne volitve bodo tudi na Tržaškem 6. novembra letos. Volitve bodo dvojne: občinske in pokrajinske. Občinske bodo v vseh občinah razen v tržaški. Nove občinske svete bodo torej izvolili volivci občin Devin - Nabrežina, Zgonik, Repen tabor, Dolina in Milje. Vsi volivci in volivke pa bodo izvolili novih 24 pokrajinskih svetovalcev. Vsa pokrajina bodo tudi letos razdeljena na 16 volilnin okrožij, in sicer Milje, Devin-Nabrežina in 14 mestnih okrožij. Razdeli, tev je razvidna iz zemljevida. Z razliko od pokrajinskih volitev leta 1956 bo letos uveljavljen novi zakon s proporcionalnim sistemom, tako da bo za vsakega pokrajinskega svetovalca potrebnih okrog 8.000 glasov. Citatelje pozivamo, da pazljivo sledijo vsem našim člankom o pripravah za volitve. Kontovel DVA MOŽA IN DEČEK J TOREJ SO ONI —T^NAM^r^ i a—v»-p'ne 1 bluffa i vr Ji Pozdravljeni, prijatelj/ i ) tristotisoč PRIHAJAMO/-------—-—s MEDVEDOV /, 12 Pl n e-c"-;-'?'! s* KM...VI...VI..'. SLUFFA jV ( TEX VVILLER /, * NABREŽINA Ker vemo, da vse, kar se nanaša na našo šolsko mladino zanima prizadete starše in tudi druge, je umestno, da na. vedemo nekaj pojavov iz letošnje počitniške kolonije šolske mladine in naše občine. Obe skupini (deška in dekliška) nista imeli posebno u-godnega vremena in nista mo. gli prostih dni izkoristiti tako, kot je bila njihova želja. Ob dobri hrani, negi in nadzorstvu pa so bili otroci zdravi in dobro razpoloženi ter ni bilo nobenega primera resnega obolenja. Otroci se pri prihodu v kolonijo in pred odhodom iz nje stehtajo. Mladina z menjanjem kraja, zlasti če menja nadmorsko višino za nekaj 100 m (kolonija je bila v višini okrog 700 m nad morjem), navadno na teži ne pridobi, marveč celo zgubi. Letos pa je bilo takole: dočim so pri deklicah u-gotovili, da so pridobile na višini (rašči), so dečki pridobili na teži. Vsekakor zanimiv pojav! Mogoče je to zaradi premajhnega gibanja, na katerega so dečki bolj nagnjeni kot deklice? Kot znano, so bili v koloniji skupno slovenski in italijanski otroci. Ni bilo opaziti nobene razlike o kakšni nacionalni pregraji, tenkočutnosti i. d. Mladina se je takoj sama pomešala med seboj, se seznanila, sprijaznila in igrala, kot da bi bila iz ene družine. To potrjuje, da ni pri mladini, če je v svojem domu prosta in ni pod določenim negativnim vplivom predsodkov, nacionalne nestrpnosti in drugih družbeno škodljivih pojavov. ezma IN 2RAVEN ŠE STA CA LISICA KIT CA G SOKI / O HUDIČA ,TO M JE (LES PRESENEČENJE .r,—-------------------- NAJ ME VDA& VZAME , j SEVEDA NE, KAJTI 1 TODA NE SPOMNIM SE VkO fcEM VAS JAZ vas, Serif /rtr~^—t^foznal, sem bil se " -r^ /NAVADED VOJAK V, , - v Tort clevela nou- 1 ^ IMmi »Sil Andrej Danev Na Kontovelu smo se zglasili pri Andreju Dane-vu, po domače pri čempar-ju. Gospodar je prav takrat malo počival in medtem ko smo nanj počakali, je gospodinja postavila na mizo steklenico domačega vina. V tem je prišel v kuhinjo tudi Andrej in iz razgovora posredujemo naslednje misli : Grozdje je — vsaj na mojem — in mislim, da tudi drugod, zelo lepo, zdravo in debelo. Spočetka smo bili v skrbeh, kajti slabo vreme s preveliko mokroto oi lahko povzročilo gnitje jagod, kar bi imelo seveda zelo hude posledice. Tudi sladkorja ima še precej, a se bo le ob količkaj dobrem vremenu odstotek še povečal. Zato računamo, da bo vinski pridelek vsaj enak lanskemu, in da bo vino zdravo in dobro. Pridelamo največ belega vina, kajti v naših vinogradih je največ malvazije, io je domače in ronške, potem imamo grganjo, sauvi-gnon in gliero Med črnimi trtami pa prevladuje refošk, , je pa tudi nekaj kavšce, Radovič 1 Radoviča — ravUo pri Mo-smo zmotili smo povedali, Prišli, nam je strfgel g po. VSE SEMI ZDI, DO JE ZDRAVSTVENA KOMISIJA SAMO PRETVEZA RES JE SERIF, K VAM cMO PRlSLl ZATfO,DA ZAČNEMO NOVO POGLAVJE PROTI SkUP/M BANDITOV. TODA NAJPREJ SE BOMO OPPOČII i. PPteM , DOVOLJ ČASA ZA /73-.-) S (ČAJ VAS JE PRINESLO SEM ? VAS PRIHOD NAZNANJA UUDF.RSČI, KOLIKOR VAS POZNAM/ vinogradniki letos od 15 ,°v manj pri-. bilo lani. morjem je ; Po in zdravo ' \a ima pre-1'labše kaže v X' vasi, kjer yuJtu napravil °e kot koristi. Uf tnadaljevanjs sledi), Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.5, najnižja 18.5 stopinje, zračni tlak 1015.1 se dviga, veter 7 km jugovzhodnik, vlage 87 odstotkov, nebo 10 desetin poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.8 stopinje, padavine 16.9 mm. ržaški dnevni Danes, NEDELJA, 1»- seP***K Irena ^ Sonce vzide ob 5.46 'n,2z?5 Li#‘ 18.11. Dolžina dneviL„f' ob l1'® vzide ob 3.00 in zato« “ jutri PONEDELJEK, «• Vitograd . Plenum NSZ odobril okvirno kandidatno listo za pokrajinske volitve V podeželskih občinah gre NSZ kot doslej na volitve s skupnimi listami Sinoči se je v Ulici sv. Frančiška sestal plenum Neodvisne socialistične zveze ter razpravljal o bližnjih občinskih in pokrajinskih volitvah. Tajnik tov. Lau-renti je številnim udeležencem orisal položaj v zvezi s temi volitvami in stike odbora z drugimi skupinami zlasti v zvezi z volitvami v okoliških občinah. Na plenumu je odbor po presoji položaja predlagal, da gre NSZ v podeželskih občinah kot doslej na volitve s skupnimi listami, upoštevajoč položaj v posameznih občinah. Za pokrajinske volitve je plenum sprejel okvirno kandidatno listo Neodvisne socialistične zveze in poveril odboru, naj jo določi v podrobnostih, to je, da razdeli predlagane kandidate po posameznih volilnih o-krožjih. Plenum je odobril delo odbora o pripravah na volitve ter sklenil, da se vsi člani zadolžijo, da bo udeležba NSZ na volitvah dosegla čim večji uspeh. Prav tako se je popolnoma strinjal s koalicijskim nastopom na volitvah v podeželskih občinah, da se ohranijo občinske uprave v rokah demokratičnih sil. Michele Miani, dr. Dante Petrini, inž. Bruno Inwinkl, Giorgio Cesare, Severino Zuc. ca, dr. Lorenzo Fogher, odv. Nino Fazzini in Giuseppe De Gioia. Odv. Michele Miani in di Lorenzo Fogher kandidirata vsak v dveh volilnih okrožjih. Faliero Pinguentini bo zastopal stranko v odboru za volilno premirje. Vodstvo PS Dl je poverilo komisiji strokovnjakov, ki jo sestavljajo prof. Schiffer, inž. Zmajevich, piof. Bonifacio in inž. Eulam-bio, nalogo, da sestavijo program s posebnim poudarkom nu funkcije pokrajine v deželnem okviru. Dr. Ceccato v Funkcionar brazilskega lesnega zavoda dr. Ceccato se je včeraj sestal še s predsednikom tržaškega združenja lesnih 'r-govcev dr. Gunalachijem, s katerim sta potegnila zaključke iz dosedanjih razgovorov v zvezi z morebitno ustanovitvijo skladišča brazilskega lesa v Trstu. Oba sta se popolnoma strinjala, da je treba ustanoviti v našem pristanišču poskusno skladišče smrekovega lesa »(Parana# in raznih vrst eksotičnega lesa. Dr. Ceccato je včeraj popoldne odpotoval v Rim, kjer bo nadaljeval razgovore za uresničenje te zamisli. o resoluciji, katero bodo predložili ,,utri občinskemu svetu v zvezi z razpravljanjem o podjetjih z državno udeležbo (IRI in ENI) v Trstu in v deželi. Na koncu so se sporazumeli o skupnem besedilu resolucije. Dnevnemu redu občinske seje so dodali dve točki, in sicer sk.ep upravne komisije Acegatu o plinski napeljavi v industrijskem pristanišču 'n sklep občinskega odbora o razpisu dražbe za dobavo novih sedežev za gledališče «Verdi». Tudi pokrajinski odbor je dodal dnevnemu redu jutrišnje seje 'Ukrajinskega sveta še dve točki neravnega značaja. Jutri stavka delavcev elektromehanične industrije Stavka delavcev v podjetju ORION—-Petrochimica se je strnjeno nadaljevala tudi včeraj. Delavcem so včeraj ob 11. uri na uradu za delo izplačali predujem na mezde za dni dela pred stavko. V torek se sestaneta vodstvi obeh sindikatov kovinarjev, ki bosta sklepali o nadaljnji akciji. Jutri bo 24-urna stavka delavcev elektromehanične industrije. Najbolj močna industrija te vrste je v Tržiču, toda nekaj manjših podjetij je tudi v Trstu, tako da bo stavka tudi pri nas. Spominski steber civilnih žrtev Danes bodo v parku pri Sv. Justu na pobudo tržaške občine odkrili spominski steber civilnih žrtev vojne. Ceremonije se bodo udeležili najvišji predstavniki oblasti. Pripombe k zakonskemu osnutku o slovenskem šolstvu Vpisovanje v slovenske šole ne sme biti vezano na državljansko pripadnost Oba odstavka člena 2 vladnega zakonskega načrta, ki obravnavata vpis v slovenske šole, sta si med seboj v očitnem nasprotju. Ce pravi drugi odstavek tega člena, da sta vpis in obiskovanje v slovenskih šolah podrejena veljavnim določbam za ustrezne italijanske šole, potem ne moremo razumeti, čemu je potreben prvi odstavek, ki trdi, da so šole s slovenskim učnim jezikom namenjene (riservate) le italijanskim državljanom, ki pripadajo slovenski jezikovni skupini. Vemo dobro, da lahko obiskujejo šole z italijanskim učnim jezikom poleg Italijanov ne samo Slovenci, temveč tudi pripadniki drugih narodnosti, ne glede na to, katero državljanstvo Na občini sestanek KD, PSDI in PRI Snoči so se na županstvu pod predsedstvom župana dr. Fran-zila sestali predstavniki KD, PSDI in PRI skupno s tremi tajniki strank Belcijem, Pieran-drejem in Pennestrejem. Odbornik Gasparo jim je poročal Kandidati PSDI za pokrajino Včeraj se je sestalo tudi vodstvo federacije PSDI, ki je skupno s predstavniki vseh sekcij odobrilo naslednjo kandidatno listo za pokrajinske velitve: odv. Tullio Puecher, Amos Carlini, dr. Oberdan Pterandrei, dr. Vittorio Pisa, odv. Salvatore Moscolin, odv. aiiiiimmiMiiiiiimnmiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif V zvezi z vladnim osnutkom šolskega zakona Poslanca Beltrame in Marangone sta sprejela predstavnike SKGZ Obljubila sta, da bosta v parlamentu zagovarjala upravičene predloge SKGZ za spremembo diskriminacijskega zakonskega osnutka Včeraj sta poslanca KPI, Beltrame, in PSI Marangone, ločeno sprejela v Vidmu pred. stavnike Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki so obema naprednima parlamentarcema obrazložili svoje pripombe in predloge za spremembo vladnega osnutka zakona za slovenske šole. Oba poslanca sta predstavnike SK Gz pazljivo poslušala in poudarila, da smatrata omenjene pripombe in predloge za upravičene ter obljubila, da jih bosta v parlamentu obrazložila, ker so ti predlogi za spremembe vladnega osnutka hkrati v skladu z zakonskima osnutkoma, ki so ju predložili pred meseci poslanci KPI in PSI. Povedala sta tudi, da bo poslanska zbornica o zakonskem osnutku za slovenske šole razpravljala predvidoma sredi novembra letos. Otvoritev krožka «Salvemini» Jutri ob 19. uri bo v prostorih športnega krožka «In-toinazionale. v Ul. Zonta 2, otvoritev krožka socialnih štu- 'N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHT 6-T1. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna «80 lir, — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna «900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega trka Trsit 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ut 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban-k| v Ljubi Janj 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trat dijev «G. Salvemini*. Poslanec PSI Lelio Basso bo govoril o Salveminijevem mladostnem delu. VČERAJ NA PRETURI Hotel si je ustvariti novo življenje Zadnje dni lanskega oktobra sta prišla v naše mesto iz Turina 32-letni Ernesto Strazzabosco in 17-letna Gio-vnrina Farina. Tu sta se ustavila nekaj dni, kupila zemljevid in napravila načrt, kako bi prekoračila mejo ter odšla v Jugoslavijo. Načrt se jima je posrečil in sta prekoračila mejo pri Lipici. Tedaj sta odšla v Sežano in se prijavila policiji, da bi uredila svoj položaj. Toda po kratkem zasliševanju so ju jugoslovanski obmejni organi izročili italijanskim oblastem. Tu so ju spet zaslišali in prijavili sodišču, ker sta ilegalno prekoračila mejo. Strazzabosco, ki je poročen, je dejal, da je hotel preko Jugoslavije priti v Nemčijo, kjer ima sorodnike, da bi si tam skupno z Gio-vanno uredil novo življenje. Včeraj ju je sodišče v odsot. nosti obsodilo, in sicer Straz-zabosca pogojno na 6 mesecev zapora in 30.000 lir globe, dekle pa pogojno na 2 meseca zapora in 12.000 lir globe. iiiiiimiiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiintliiitiiMiiiiiiiiiiiiittHiiiiiiiiiiitiHiMiiiiiiittiillilliliiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ogorčenje repentaborskih svetovalcev na sinočnji seji Repentaborska občina bo vložila tožbo zaradi napisa „Foiba di Monrupino“ Občinski svet je razpravljal tudi o vprašanju enojezičnih obcestnih tabel ter poitalijančenih imenih naših vasi EHISEKVAJTL ZA DIJAŠKO MATICO! Na srnočnji seji repentabur-skega občinskega sveta so svetovalci soglasno pooblastili občinski odbor, da vloži tožbo proti «neznani» ustanovi, ki je na področju tržaške občine (na cesti Opčine—Repentabor) postavila veliko napisno tablo in spomenik z napisom «Foiba dj Monrupino«. Razprava o teh napisih je bi-' Ukmar, la od vsega začetka zelo ostra. Svetovalci so poudarjali, da pomeni postavitev omenjene napisne table in spomenika tipičen primer izzivanja, zlasti še, ker Repentabor z jamo v Bršljanovcu nima prav nobene zveze. Izmišljeno ime «Foi-ba di Monrupino« ne neti samo narodnostne mržoje in vzbuja odpor domačega prebivalstva proti onim, ki so tablo postavili ter oblastem, ki so to dovolile, temveč pači in ponareja dejansko stanje. O razburjenju prebivalstva zaradi postavitve table in spomenika so bile obveščene tudi pristojne oblasti. V svojem poročilu je župan poudaril, da je Že dne 1. avgusta letos podžupan interveniral pri podprefektu Pasinu ter v razgovoru prikazal posledice postavitve table in spomenika. Dan kasneje je repentaborska občina tudi z uradnim pismom zahtevala odstranitev imena «Monrupino», a doslej še ni prejela odgovora. Od trkrat je pretekel že mesec in pol in nič ne kaže, da bi oblasti — če izvzamemo karabinjersko stražo pri tablah — kaj storile, da se napis «Mon-rupino« Odstrani. Zato je občinski svet pooblastil upravni odbor, da vloži tožbo zaradi prisvajanja imena občine in kraja, k: z jamo v Bršljanovcu nima r.obene zveze. Občinski svet je tudi razpravljal o starem fašističnem zakonu, s katerim so bila poitalijančena imena slovenskih krajev. Tudi v tem primeru :e prišlo du ostrih kritik na račun obiasti. zlasti še v zvezi s postavitvijo enojezičnih napisnih tabel ob državni in pokrajinskih cestah. Zdi se, da bo glede tega prišlo da enotne akcije vseh slovenskih županov, ki bodo zahtevali, da e slovenske vasi imenujejo v svoji stari obliki. Ostali del seje se je nanašal na upravna vprašanja. Tako so svetovalci po odobritvi zapisnika predzadnje seje potrdili občinski obračun za leto 1959, potem so odobrili spremembo nekaterih členov v pravilniku za kraški vodovod in potrdili gradbeni pravilnik. Imenovana je bila tudi nova gradbena komisija, ki jo sestavljajo Karlo Lazar, Roman Škabar in Lado Guštin. Občinski svet je tudi potrdil odkup nekaterih zemljišč, ki - o bila razlaščena za razširitev ceste Veliki Repen—Briščiki :n Col—Fernetiči. Po daljši razpravi se svetovalci še zavrnili prošnjo dr. Polacca iz Trsta, ki je pros-i za nakup kosa občinskega zemljišča. Pred zaključkom seje se ie župan Jože Bizjak zahvalil občinskim svetovalcem in odbornikom ter občinskemu osebju za plodno sodelovanje v vseh letih zadnje občinske uprave, v imenu občinskega osebja pa se je zahvalil tajnik Josip Razstava Silvane V skromni galeriji umetniškega krožka «S. Giusto* v Ul. Foschiatti 3 se je včeraj pričela razstava akvarelov Silvane Almerighi. Razstavlje. nih je nekaj nad 20 del. Ker je galerija na zelo centralni točki (bivša Ul. Solitario), si bo lahko razstavo marsikdo ogledal. Trajala bo do 28. septembra, odprta pa je dnevno od 17 do 20. ure, ob nedeljah od 11. do 12.30. 1. oktobra začetek šolskega leta Minister za prosveto sen. Bo-sco je sporočil, da se prične pouk v vseh šolah 1. oktobra, konča pa 15. junija. Pouk bodo razdelili v tri trimesečja, in sicer od 1. oktobra do 23. decembra, od 3. januarja do 21. marca in od 21. marca do 15. junija. Minister je določil še 4 dni izrednih počitnic, Ki jih lahko izberejo posamezna šolska nadzorništva po svoji preudarnosti. imajo. S tem se že ne postavlja popolna enakopravnost ju. goslovanske etnične skupine nasproti Italijanom, kakor jo deloča isti vladni zakonski načrt v prvem odstavku člena 1: «V otroških vrtcih m v osnovnih in srednjih šolah ...s.i pouk daje v materinem jeziku učencev*. Če se pouk daje v materinem jeziku u-čencev, potem je samo po sebi razumljivo, da je pogoj za obiskovanje ene ali druge šo-l-_' pripadnost k narodu ne pa državljanstvu. Če je temu tako, potem se ne more nobenemu pripadniku jugoslovanske etnične skupine jemati svobodnega odločanja pri vpisu otrok v slovenske šole. Kakor hitro ne bi bilo tako, takrat bi lahko kratenje svobode ne bilo samo proti načelom v deklaraciji o človeških pravicah, temveč tudi proti določbam v ustavi in proti duhu in črki londonskega memoranduma in posebnega statuta. Ce »imajo starši v prvi vrsti pravico izbirati vrsto vzgoje za svoje otroke* (člen 26, točka 3 deklaracije o človeških pravicah), če *je pouk svoboden*, (člen 33 ustave), iu če «je šola odprta vsem* (člen 34 ustave), potem mora republika zajamčiti v resnici, da bo ta pravica zagotovljena slovenski narodni manjšini na enak način, kakor velja za italijansko narodno večino. Če naj veljajo besede čle-ra 8 londonskega memoranduma: *V roku enega leta od podpisa tega memoranduma o dogovoru, se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na pod; ročju, ki pride pod civilno u-pravo Italije, svobodno tja vrniti. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, bodo uživale iste pravice, kakor ostali prebivalci področja* in člena 2 poseb. nega statuta: »Pripadniki ju-gcslovenske etnične skupine bodo uživali na področju, ki ga upravlja Italija, iste pravice. kakor ostali prebivalci področja in z njimi se bo ravnalo kakor z ostalimi prebivalci področja*; po tem piavica do svobodnega odločanja pri izbiri za šolanje o-trok že po zdravem umskem sklepanju ne bi mogla biti vezana na neko določeno državljanstvo, temveč samo na pripadnost k etnični skupini. So primeri v Italiji, da ne- kateri še sedaj niso spremenili svojega državljanstva iz časov Avstroogrske. če bi bili med temi Slovenci s šoloobveznimi otroki, ali bi se Jim kratila svoboda, da sami odločajo o šolanju svojih otrok? In če je kdo moral za časa fašizma iskati zaposlitev zunaj meja Italije, si tam pridobil drugo državljanstvo in so po letu 1945 zopet vrnil v svojo domovinsko občino, mar r.aj zaradi tega njegovi otroci nimajo več pravice sprejemati pouk v jeziku staršev? Če so zopet drugi morali opti-rati za Italijo, če so si hoteli obdržati državljanstvo, ki so ga imeli (in ne spremeniti!) so li s tem nehali biti po narodnosti Slovenci in so li s tem izgubili pravico, da pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, v katere sami niso mogli hoditi ker jim jih je nasilno zatrl fašizem? Prvi odstavek člena 2 vladnega zakonskega načrta, ki hoče za vsako ceno uzakoniti tako omejitev pri vpisu v slovenske šole, postavlja že obstoječo javno slovensko šolo ne samo pod katero koli drugo javno šolo v Italiji, temveč celo pod zasebno šolo, ki takih omejitev nima. S. F. (± JURSKA pkosvuta Obveščamo vse Barkovljane, da si bedo lahko od nedelje 25. t. m. dalje izposojali knjige v društveni knjižnici v Ul. Cerreto 12. Knjižnica, ki jo upravlja El-da Veljak, bo na razpolago obiskovalcem — upamo, da bodo to vsi Barkovljani — vsako nedeljo od 14. do 16.30. ( ŠOLSKE VESTI Vpisovanje otrok v slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu in na Greti bo od 20. do 30. septembra t.l. od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporeča, da se vrši vpisovanje na osnovnih šolah: Sv. Jakob, Donadoni, E . Frančišek. Skedenj in Sv. Ana vsak dan od 9 do 12. ure. Didaktično ravnateljstvo v Dolini sporoča, da se vrši vpisovanje v osnovne šole vsak dan od 16. t.m. dalje. Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini javlja, da se nadaljuje vpisovanje v šolo od 9. do 12. ure na vseh osnovnih šolah. Didaktično ravnateljstvo na Opčinah sporoča, da se nadaljuje od 9. do 12. ure vpisovanje v prvi razred osnovnih šol na Opčinah, v Bazovici, v Gropadi. na Proseku, na Repentabru, v Sv, Križu in v Trebčah. Popravni izpiti bodo 21., 22. in 23. t.m. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča; Vpisovanje za šolsko leto 1960-61 na osnovnih šolah pri Sv. Ivanu, v Rojanu, v Barkovljah in na Kati-r.ari se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure do 26. septembra t-1- Starši šoloobveznih otrok rojenih leta 1954 morajo pri vpisu predložiti: 1. rojstni list; 2. izkaz o cepljenju proti kozam in davi-ci; 3. izkaz o cepljenju proti o-tioški paralizi. Popravni izpiti na omenjenih šolah se bodo začeli dne 21. septembra ob 8.30 I - * I TRŽAŠKA KNJIGARNA I rsl - III. »v. Frunčišku a« Telelon 61-792 Novo: Hemingway: ZBOGOM OROŽJE 1800 lir Radko Polič: ŽITA ZORIJO 710 lir iiiiiiiiimmmiiiitHiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitinitimtiiiiiiiiimiiiiiiiiiHtiiitiiiiiiiiimmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiHHiiii Začetek razprav na kazenskem sodišču Kradla sta v trgovini kjer sta bila zaposlena Trgovca sta oškodovala za 4.800.000 lir Začelo se je jesensko zasedanje kazenskega sodišča, ki bo že v dveh tednih do konca tega meseca obravnavalo 42 procesov s 93 obtoženci. Včeraj so bili na zatožni klopi med drugimi tudi 21-letni Vito Montuori iz Ul, Universiia 10, 25-letni Sergio Sighel iz Ul. Combi 17 ter 47-letna Ef- globe), toda kazni ne bodo presedeli, pač pa bodo morali plačati prizadeti stranki odškodnino za ukradeno blago, prisvojen denar in stroške za tožbo. Montuori je bil v službi v trgovini Federici, pa je izrabil priložnost in od leta 1955 do 3. oktobra 1958 polagoma ka Sini in 30-letna Luciana kradel razno blago, ki ga je nato prodajal po nizki ceni. Skupno je ukradel približno 1700 spodnjih majic. Nekatere je prodal Sinijevi in Balbije-vi. Razen tega si je pridržal približno 160.000 lir, ki jih je na račun omenjenega trgovca kasiral pri raznih kljentih. V oktobru 1958. leta, ko je bil že odpuščen, pa je na nepošten način Jtasiral zase še 167.300 lir. Sighel je bil zaposlen v trgovini približno 10 mesecev in je medtem ukradel približno 100 majic, ki jih je nato Montuori prodal. Ko ,e predsednik sodišča vprašal Montuorija, zakaj je kradel in kaj si je takrat mislil, je odgovoril, da je imel šele 19 let, da se ni zavedal in da je imel dekle, katero je hotel zadovoljiti z raznimi da. rili,, izleti itd. Vsak dan je odnesel nekaj komadov blaga, denar pa je zapravil za neumnosti. Sighel se je upravičeval, češ da je kradel zaradi slabih družinskih razmer. Na zadevno predsednikovo vprašanje je dejal, da sta bila z Mon-tuorijem dogovorjena. Prizadeti trgovec Federici ...................... (umnumuiMimiiilimiiiiiiiiiiiiimililiiiMiniii.... ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Balbi iz Ul. Antenorei 5. Montuori je bil obtožen nedovoljenega prisvojevanja tujega denarja, sleparije in tatvine; Sighel tatvine, Sinijeva in Balbijeva pa prikrivanja, oziroma nakupa ukradenega blaga. Vsi obtoženci, zlasti pa Mon-turi in Sighel, so imeli precej sreče, ker so bili deležni amnestije, oziroma pomilostitve. Bili so sicer obsojeni (Montuori na eno leto in 7 mesecev zapora ter 19.000 lir globe, Sighel na 5 mesecev zapora in 15.0CO lir globe, Sinijeva na 3 mesece zapora in 3.000 lir globe, Balbijeva pa na 1 mesec zapora in 2500 lir Sorodniki, prijatelji in znanci čestitajo novopo-ročencema DORICI KOSMINA iz šempolaja in DUŠANU ŠKRKU iz Križa Sempolaj-Križ, 17.9.60. Ob tej priliki daruje jo za Dijaško Matico 5.330 lir. je povedal, da je bil zaradi bolezni skoraj dve leti odsoten iz trgovine in da je zapazil velik primanjkljaj ko je napravil inventar. Tedaj je opozoril vse uslužbence in je pazil, da bi odkril krivce. Tako je zasačil Montuorija, ki je skril nekaj majic, da bi jih odnesel iz trgovine. Javni tožilec je bil v svojem nagovoru zelo oster in je zahteval primerno kazen za obtožence, zlasti za Montuorija in Sighela, ker sta izrabila svoj položaj in zaupanje, Montuori pa je nadaljeval svoje podlo delovanje tudi potem, ko je bil zaradi tatvine odpuščen z dela. Javni tožilec je pri tem pripomnil, da sta Montuori in Sighel povzročila FedericijU za 4.800.C00 lir škode. Zato je zahteval, naj sodišče upošteva obtežilne okolnosti, da obtoženci ne bodo deležni amnestije, oziroma pomilostitve. Dne 17. septembra t.l. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 14. POROČILI SO SE: mehanik Bruno Bistan in delavka Silvana Grisonl, mizar Augusto Gerdol in frizerka Adriana Drozina šofer Alberto Balbi in uradnica Licia Caiuio, prodajalec Nazano Bembi in uradroica Laura Bac-chia šofer Francesco Male in u-radnica Maria Pia Furlan, mehanik Alvise Dagri in gospodinja Marisa Delise, uradnik Adriano Cacovich in uradnica Bruna Ba-soni, uradnik V.ttorio Verdoglia ir. uradnica Vincenza Timoieo, uradnik Paolo Toseili in gospodinja Ondiina Bartole, pleskar Lut-gi Varesano in frize, ka Giorgi-na Moderc, uradnik Fabio Boni-faeto in uradnica Mar.aluisa De Vittor litograf Bruno Vidali in gospodinja Eleonora Furlan, u-radnik Fulvlo Cattunar in gospodinja Licia Biloslavo, pleskar Bruno Mauro in šivil.a Lucia Ciacclvi. UMRLI .SO: 21-letna Rita Sam bo, 79-letna Giovanna Bosutti vd. Tonini 89-letna Cedila Petarin, 62-letna Giovanna Radossich por. Legovich, 30-letna Maria Esposi-to por. Dambrosi, 53-letni Ernesto Marassi, 99-letna Vincenza Maraghino vd. Monteduro. OKLICI: delavec Carlo Cusa-ni in gospodinja Virginia Serban, zastopnik Fablo Fortl in študentka Pia Ferrettl, delavec Giuseppe Pianeta in šivilja Nerina Škerl, banst Giovanni Michelirvi f 0D VČERAJ DO DANES in gospodinja Maria Grazia Pa-scalis, električar Mario Zugna in delavka Emilia Nabergoi, natakar Augusto Francom in lika-rica Sandra Sgobino, uradnik Silvio Locci in frizerka Maria Urbanz, trgovec Giovanni Mizzi in gospodinja Elvira Forriasieri, električar Pietro Cociar.cich in uradnica Alberta Percali, mesar Eg.dto Zabb,a in prodajalka Paola Cigar, trgovec Mano Zanon in gospodinja Marialuisa Avieni, uradnik Liv.o Latini in gospodinja Caroluna Do, uradnik Flavio Frausin in gospodinja Adriana Fontana, uradnik Claudio Zorze-non in uradnica Agnese Pergolis, delavec Silvestro lurlncich in gospodinja Carmela Iurincich, mehanik Mario Lissi in delavka Ludmilla Stefani, uradnik Mario elementi in gospod,nja Antonia Vtrsaci elektromehanik Sergio Kačar in prodajalka Ofelia Pri-bac, oficir G.useppe De Cristofa-ro In učiteljica Adele Capozzi, uradnik Felice Bonetta in šivilja Giullana Colarich Arturo Barto-lucei in Franca Borselll, pomorščak Sergio Pricl in uradnica Diana Tonini, slaščičar Amedeo Papagno in gospodinja Emilia Demark, uradnik Enri.o Terrile ir, uradnica AuKINI>EVkl Namesto cvetja na prerani grob pok. Danila Nedoha daruje družina Resinovič 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojnega Vladica Husu daruje družina Briščik s Proseka št. 199 za Dijaško Matico 2000 lir. V počastitev spomina pok. Da Inla Nedoha darujejo njegovi prijateTji in znanci 30.500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Danila Nedoha darujeta za Dijaško Matico Štefanija Miilkovič iz Gropade (gostima) 100U, družina Santon 2000 lir. KINO PROSESC-KONTOVEl predvaja danes 18. t. m. ob 17. uri Universal barvni film: Saharska legija (La legione del Sahara) Igrajo: ALAN LADD in ARLENE DAHL KINO SKEDENJ predvaja danes 18. t. m. ob 16. uri in zadnja predstava ob 22. uri film: «VALENCIA» V filmu igra najlepša ženska na svetu ŠARITA MONTIEL, ki je igrala tudi v filmu «LA VIO-LETERA« V ponedeljek 19. t. m. ob 18. uri in zadnja predstava ob 22. uri ponovitev istega filma. Vstopnina: odrasli 150 in otroci 130 lir. Fenice 14.30 1 lippo, Nadta no mladini. , Grattacielo 14.00 «B zdami«, Morvtgome y Remick. barve DeVjtfir Supercinema 14'^ lcolor,» maščevanje«, tec «Pod ^i Forest. „. Arcobaleno 13.30 « jel«'; zastavami«. Utvoh« 1960-61. Van £> Rossi Drago. Aurora 15.00 «Moana technicolor. . p P1. Alabarda 14.15 &&L P*1' je«, technicolor. Prepovedano m*a men*- ' Capitoi 14.30 ‘Spatf film western o v a) F Garibaldi 14.00 technicolor Aya r0 pt« •Cristallo 15.00 «S cinemascope. , trdi11 Impero 14.30 «C'r , jerr) renami«, technicolor. wis. Italia 14.30 «Lepi ",'*'prep«' cello Mastroianni- dn no mladini. veliko 1,1 tednu še vedno vel* Moderno 14.00 Taylor, Tina stern. *,rrovO ,4 Marsimo 14.00 8 p w{f, l" nje«, Tyrone r , DarneH. M,rco) A.storia (bivši oa j^ansel. : «Stalingrad», J Preis. 2i preiL- Vittorio Veneto Dr f5,o0 metniških filr2^'eLkah. Nagrajen v Bene ^ Mrrcouj 15.00 «MeC Hud»"’ technicolor, R° per Laurie. ttato«'' Ideale 14.30 «R , torio Gasmann. pofWjp Savona 14.00 «Ve>* technicolor, Rot,en * risa Pavan. .,a n«2'' Astra 14.30 «Cu ' *» travnL varovaIi kuitu‘ =»«. iJ ke, si lahko misli- krnetj- ^eda-'0 doberdob-1». na te vojaške po- k(tte vesti lSOv*nje Kmetovalci tudi po več dni ne morejo na svoja zemljišča, mnogokrat se zgodi, da so že zgodaj na delu pa pridejo vojaki in domačini morajo proč; najhujše pa je, da dobijo po takih vajah pašnike in travnike prekopane in tako škodo ,ie težko poplačati. Ko bi se vsa; poplačala! Večkrat se zgodi, da se poveljniki vojaških oddelkov sploh ne zglasijo na županstvu in pridejo in odidejo, ne da bi koga kaj vprašali in prizadeti lastniki morajo potem tekati na desna in levo, da najdejo tiste oddelke, ki so povzročili škodo. Večkrat se zgodi, da ostanejo kmetovalci brez lire, ker nihče noče priznati, da je vaje delal na tistem mestu. In še ko pridejo oficiriji, da bi izplačali škodo, je odškodnina tako majhna, da še oddaleč ne krije prizadete škode. Doberdobski kmetovalci torej upravičeno pričakujejo, da bedo vojaške oblasti napravile red v tej zadevi. Da pa niso prizadeti le kmetovalci ampak tudi občina, nam doka. zuje dejstvo, da je ta poslala prefekturi pismo, v katerem jo prosi, naj bi prispevala za škedo, ki jo vojaška vozila delajo na občinskih cestah. Iz Brd Trgatev je pred vrati Nekateri kmetovalci v Brdih so že v preteklem tednu obrali zgodnje vrste grozdja, ki pa se je dosedaj v glavnem prodajalo v mesto kot namizno grozdje. V kleteh v Števerjanu, v Jazbinah, na Oslavju, v St. Mavru, v Pev-mi, v Podgori, na Krasu in povsod drugod pa kmetovalci pridno pripravljajo lesene posode, v katere bodo spravili dragoceni pridelek po tolikem pričakovanju in upanju. Briški vinogradniki pravijo, da bo letošnji pridelek precej dober in upajo, da bodo v prihodnjih tednih vremenske prilike ugodne, da bodo tako lahko spravili obilo grozdja. Tudi ljubitelji dobre vinske kapljice v Gorici in na podeželju upajo v to, saj bodo kmalu v goriških gostilnah to. čili pristnega brica, ki mu ni para tod okoli. Prireditve danes v Gorici Ako ne bo vreme nagajalo, bodo danes na balinarskih igriščih v Gorici, Gradiški, Krminu in Tržiču igrali vsedržavno prvenstvo v balinar-stvu. Zaključna prireditev bo ob 17. uri na igriščih na Malih Rojcah. VCI: »J* tol'"!1' v.slov*nske sred-’lr*4nih n Vr*' vsak 9,311 v ■iHiiimiiiimiiiiimiHiiiimiiiiiiitiiiiiiiittiiitiiiiiiiitmitiMMniiiiiimiiitiiitiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiti Živahna sindikalna dejavnost na t3Jn«Stvu. V Vpis«jej0 1,1 v n*n!?3iSn° 8'mnazijo-licej Pa v Ul. Croce. azilo in v strokovno v Ulici Randac- ,. ^‘MJiSče' ■U|lWci v; %t j, *° op«vili sprejem-y tujj ',io *in)nazijo, mo- ■*> liTLr*"1” " '*» ',pisa 1 Sam ne nado-'tosovjnjj Ht, j,* Se nepreklicno Vani *• m- Vde** Se vrži tudi na “ >» na °SDovnih šol v melj' v te C*Z'lju' vP>SOV3-s*PteQJbra se bo zaključilo % v pjran j^‘eM?«nbr. * Pit,:1 . ‘zlet dru- Priredi v nede-a enodnevni 2 avtobusom Avoi^odo Udeležen- po lv0Vali «ueiezen-O^eev p 0rskemu kr-5k>' v iz Podgore 5. uri :°d bo Gorice, S “^»a . avarne, ob SC 850 j-"83 800 lir za 5 Za ____ H i' »rt*""'1 k"*" za nečlane. SLna račun PlaČati 'tudi < b°do kjVerPs0inbOrožu. Iz°lt arbo - morda , l0r'slno ,0*»ske S u."a,ve številke Gorici 26-48. «na kve v R„e,sturi 21-51 °nkah 7-26-89. Sij V SteTveŽ;fu' 7'2^!l Nhn1 v p„JVer3anu 4675. NS2 V ^.0Ti 20.22. v nsovodn u 3W’9 berdnK 8IMI7. erd°bu 7-3671 V zadnjih dnes so imeli i/onijeui vladi prišlo le iz tre-sindikalni predstavniki celo nutnih razlogov in le da bi vrsto pogajanj. Ker niso ho- se onemogočila fašistična po- teli lastniki kinematografov sprejeti pokrajinske pogodbe in nekaterih drugih zahtev uslužbencev, so zadevo predali v razsojo Pokrajinskemu uradu za delo. Prav tako so temu uradu predali zadevo o vajencih letalskih delavnic Meteor v Ronkah, kjer noče delodajalec izvajati državne pogodbe. Prihodnji teden pa bo bogat na stavkah. V papirnici v Rupi bodo izvedli s pričetkom v sredo 21. t. m. 48-urno stavko, ki ima vsedržavni značaj. Verjetno bo pri. šlo do stavke tudi v tovarni SAFOG, če ne bo jutrišnji sestanek med ravnateljstvom in notranjo komisijo prinesel zaželenih rezultatov zaradi norm, ki jih zahteva delavstvo. Prav tako je možna stkv-ka v umobolnici, ker pokra, jinska uprava noče sprejeti cele vrste delavskih zahtev. Ta teden pa se bodo tudi pričela pogajanja zaradi raznih delavskih zahtev v tovarnah Krentner v Tržiču, rajonskem oddelku podgorske predilnice in podjetju ATA v Gorici. Pobožne želje Slovenski klerikalci v Gorici morajo pripadati tisti posebni sorti demokrist janske desnice, ki upa v obnovo štiri. stranske koalicije, po vzgledu State sredinske koalicije, ki je toliko let vladala državi in ki je lepega dne počila, ker se je pokazalo, da so bile vezi, ki so jo držale skupaj, le umetnega značaja. To je razvidno iz članka, ki je bil objavljen v zadnjem »Katoliškem glasus, kjer lahko beremo, da eče se bo ta sredina pri novembrskih volitvah o-krepila, bo to dobro znamenje za ital. demokracijo». Ali mislijo goriški klerikalci na demokracijo Tambronijevega tipa? Se vrabci na strehah vedo, da je do razbitja štiristranske koalicije prišlo zaradi trenj, ki so v tej koaliciji obstajala, da je do sedanje podpore Fan. litika Tambronijeve vlade, da se je iz istih razlogov vzdržala tudi socialistična stranka, in da so tudi pred dnevi sami socialdemokrati in republikanci izjavili, da nočejo imeti opravka z liberalci, Kaj pa levičarsko usmerjeni demokristjani, ki jih je v stranki kar precej, in, take imamo tudi v Gorici, ki nočejo nič več slišati o štiri-stranski koaliciji? Ali so pri «Katoliškem glasu» ostali za italijanskim političnim razvojem in si želijo povratek starih lepih Sasov, ko je bilo za vse edobromisleče* vse lepo in prav? Odgovor je tak: ali so slovenski klerikalci zastareli ali pa želijo sredinsko politik o, po navodilih in vzg le. du desničarskih demokristjanov in katoliških organizacij, kot so meščanski odbori, katoliška akcija, bonomijevci in podobno, ki so bili pred nekaj meseci za povezavo z desnicami, so pa danes, ko to ni več popularno, za sredinsko vlado. Desničarji se danes v Italiji skrivajo pod plaščem obuditve centri zrna, napredni ljudje in tudi del demokristjanov samih pa se zavzemajo za odprtje na levo. In da se vrste teh ljudi vsak dan bolj množijo, slovenskim klerikalcem seveda ni pogodu, ker vidijo v tem majanje njihovih konservativnih položajev. Ulica zaprta za promet Županstvo poroča, da bo jutri od 10. ure do 11.30 zaprta za promet Ulica Brass, od križišč z Ulicama Diaz in Seminario, ker bodo na njej priprave za avtomobilsko dirko. IZ SOVODENJ V petek 9. t.m. je Ida Cijan iz Sovodenj povila lepo in krepko hčerko Lilijano. Njej in očetu Francu čestitajo domačini ob tem veselem dogodku. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Od 9.30 do 12, ure bo na letališču velika padalska prireditev, pri kateri bo sodelovalo 80 padalcev iz raznih beneških pokrajin. Popoldne ob 18. uri bo na Travniku tombola Zelenega križa z nagradami 70.000 lir za tombolo in 30.000 lir za činkvino. — Kartele stanejo 100 lir. »—- Vpisovanje v Dijaški dom Odbor Dijaške Matice v Gorici javlja, da se vrši vpisovanje v Dijaški dom na Sveto-gorski cesti št. 42 vsak dan od 10. do 12. ure. Peričevo stanje vedno resno 561etni Ivan Peric (Nute) iz Palkišč, ki se je v četrtek popoldne ponesrečil na Tržaški cesti, ko se je zaletel svojim težkim motociklom v nemški avto, se bori v civilni bolnišnici še vedno s smrtjo Njegovo stanje je še vedno zelo resno in se je v petek zvečer še poslabšalo, ker je nastopila še močna mrzlica. Zdravniki se zaradi tega nočejo izraziti o možnosti, da bi se vse uspešno končalo. Izlet v Dobrovo Prosvetno društvo «Oton Zupančič« v Standrežu priredi v prvi polovici oktobra avtobusni izlet v jugoslovanska Brda, kjer si bodo izletniki ogledali novo zadružno klet v Dobrovem. Vpisovanje se vrši pri predsedniku Alojziju Tabaju, kjer se dobijo tudi podrobnejša pojasnila. Nogometna tekma v Sovodnjah Danes popoldne ob 15. uri bosta na sovodenjskem igrišču nastopili, da odigrata prijateljsko tekmo, nogometni e-r.njstorici domačega društva • Sovodnje« in mladinska ekipa Pro Gorizie. Vsi ljubitelji nogometa so vabljeni na to tekmo. Kino v Gorici CORSO. 15.00: «V popolnem soneua, Alan Delon in Marie La Forette, cinemascope v barvah. VERDI. 15.00: «Postelja za tri osebe«, Toto in Peppino De Filippo. VITTOHIA. 15.00: «Bitka na Ko-ralskem morju«, Clift Robertson. CENTRALE. 15.00: «Uporniki v Kansasu«, Jeff Chandler n Fier Parker, barvni film. MODERNO. 15.00: «Kralj prerije«, L'. Murray, cinemascope v barvah. Kino v Tržiču NAZIONALE. 15.00: »Dvoboj mod skalami«, A. Murphy. EXCELSIOR. 15.00: »Ulica Mar-gutta«, A. Li»ldi. AZZURRO. 15.00: «Ruthova zgodba«, T. Trion. PRINCIPE. 15.00: »Dolar strahu«, L. Tognazzi. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 22 stopinj ob 8. uri, najhižja 16 stopinj ob 2. uri; povprečna dnevna vlaga 92 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni-Bassi, Rasi el št. 26, tel. št. 33-49. >/? Danes v Vidmu Udinese - za italijanski poka! Tekma velja za drugo kolo turnirja za pokal 1960-61 Mecrtem ko se bo v Turinu in v Rimu zaključil turnir za italijanski pokal 1969/60, bo v raznih krajih polotoka drugo kolo za pokal 1960/61. Med udeleženci tega turnirja je tudi Triestina, ki je prvo oviro, beneško moštvo, odpravila in si s tem pridobila pravico do nadaljnjega tekmovanja. Drugi nasprotnik Triestine Pa je brez dvoma močnejši kot prvi in je nam tudi bolj znan. Gre za moštvo Udinese, ki je že večkrat zadalo Triestini poraz za porazom. Zal tudi tokrat r- mogoče pričakovati nič boljšega. se posebno, ker bo morala Triestina nepopolna pa pot. V Vidmu bi moštvo v rdečih majicah potrebovalo svoje najboljše branilce, toda Frigerija nc- bo zaradi bolezni. Jasno je, oa bo obramba oslabljena, ker Brach ne bo mogel biti povsod kjer zo nevarnost, medtem ko Bernard verjetno ne bo na višini, Škoda je tudi, da ne bo Reine na igrišču. Fant je v Milanu in dokler ne bo opravil izpitov, mu bo nogomet deveta briga. O fantu krožijo dobre vesti: predvsem ga zaradi gibčnosti in hitrostjo imenui?-jo veverica, toda tokrat ne bo mogei pokazati, če glasovi... od govarjajo resnici, Trevisan torej ne bo mogel preizkusiti celotnega moštva Triestine. Vseeno pa bo imel tiener edinstveno priliko, de ugotovi hibe in napake z ene strani in vrline z druge nekaterih novih sil Triestine. Predvsem ga bo zanimala Maran-gonova igra. Memo namreč še nima jasne ideje koga bi postavil na sredo krilske vrste Na razpolago ima Frigerija :n Marangona. Ce bi bil Frigeri boljši, ki se moral Marangon zadovoljit; z mestom rezerve, v nasprotnem primeru pa bi t-padel iz moštva titularcev Bernard. To je hotel preizkusiti danes, toda zaradi odsotnosti Frigerija, bo moral poskus od ložiti na kasneje. Kot se vidi, nima Triestin* robene možnosti za zmago. .Sicer prezgodaj obupati tudi t.r bi bilo prav, ker je pač žoga.. ckrogla. O današnjem nasprotniku Triestine skoraj nima smisla govoriti. Udinese, že samo zaradi dejstva, da igra v A ligi je brez -dvoma močnejše od de r.ešnjih gostov. Predvsem ;*> močnejše na sredi igrišča, kje*-je Triestina najbolj šibka. I” ker s= prav tu rodijo akcije si lahko mislimo, da bodo imeli videmski napadalci dovolj žog r.? razpolago in tudi dovolj prostora za nemoteno igro. Upamo samo da bodo znali Tržačani vztrajati in nuditi domačinom resen odpor. Ce že ne zaradi drugega pa zato, da se ne ponovi rezultat iz prejšnjih let. ko je Udinese nasula Triestini kar deset žog v gol. SODNIKI ZA DANAŠNJE TEKME Udinese—Triestina: Butti, Padova—Marzotto: Sbardella Alessandria—Milan: Leita Como—Atalanta: Roversi Brescia—Lanerossi Vicenza: Gamrarotta Parma—Internazionale: De Marchi Spal—sambenedettese: D’Agostini Sampdoria—Prato: Angonese Bari—Foggia Incedit: Parisi Catania—Messina: Di Tonno Bologna-Lecco: Anmoscia Napoli—Roma: Angelini stvo žensk v košarki je domači Radnički premagal ljubljansko 01ympio 56:44 (14:17), Cr. vena zvezda pa Jugomontažo 72:31 (32:9). DANAŠNJE TEKME II. KOLA Udinese-Triestina Padova-Marzotto Alessandria-Milan Como-Atalanta Brescia-L. R. Vicenza Parma-Internazionale Ferrara-Sambenedettese -Sampdoria-Prato Bari-Foggia Incedit Latania-Messina Bologna-Lecco Napoli-Roma Campbellov „Blue bircT po nezgodi -*•- 'V ■Si ’* č ' V*? .. l’ m m '.-•••c -A?- HK mšm niiimiiiiiiiiiiiimiiuiiimmiimiimiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMnniiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiimiiiii Zadnje tekme turnirja za pokai 1959-60 Danes odločilno srečanje Juventus-Fiorentina V Rimu pa se bosta Lazio in Torino spoprijela za 3. in 4. mesto NOGOMET BEOGRAD, 17. — Današnja pivenstvena tekma med Rad-ničkim iz Zemuna in Sarajevom se je končal z zmago domačinov s 4:1 (2:0). KOŠARKA BEOGRAD, 17. — V drugem dnevu tekmovanju za prven- Danes bo padla zavesa nad turnirjem za italijanski pekal 1959-60. Na stadionu S. Siro bo namreč zadnje dejanje, po katerem bomo izvedeli, kdo si je priboril pokal. Dva tekmeca se borita zanj jn sicer Juventus in Fioren-tina. Kdo bo torej v zadnjem dnevu boljši? Za Juventus vemo samo, da se je, še posebno seveda zaradi začetka nogometnega prvenstva, dobro pri. pravljal, toda že v prvi prijateljski tekmi z Bologno, so prišle nekatere hibe na dan. Nogometaši Juventusa so pokazali lepo igro, Bolonjčani pa so jim zabijali gole. Trener turinskega moštva si poraz ni vzel resno k srcu. Zanj, tako namreč sam trdi, je šlo za navaden trening in rezultat prav zaradi tega nima nobene veljave. To je tudi res, toda ..ostane dejstvo, 'da napadaiei Juverrtusžr-niso zna. li izrabiti ugodnih prilik in niso streljali. To je pa glavna hiba. Sicer pa trdijo, da bo Juventus že danes dokazal kaj velja. Brez dvoma bo današnja tekma za pokal zelo zanimiva in bi morala biti na precej visoki ravni. Turinsko moštvo se lahko zanaša na svoje že preizkušene igralce in odlic-ro igro. Toda kot kaže se ne bo moglo poslužiti nekaterih dobrih igralcev, kar bo precej škodilo vigranosti. Vedeti moramo, da Sivori in Boniperti še nista našla prave forme in da Vavassori in Burelli ne besta morala igrati zaradi po. škodb. Bo to škodilo celotni oiganizaciji igre? To se bo šele videlo med srečanjem. O Fiorentini so vesti bolj pičle. Toskanci so v glavnem obdržali staro deblo, na katerem so vcepili nekaj novih in mladih igralcev. Bo to zadostovalo za poživitev igre? Nekateri, ki gledajo na obnovo Fiorentine, bolj pesimistično, trde, da ni mogoče v dveh tednih spraviti na noge nevarno moštvo. To je tudi res, toda Fiorentina se je v zadnjem trenutku poslužila tudi Castellettija in Da Coste, ki brez dvoma nekaj le veljata. Toda tudi tu nastaja vprašanje, če sta igralca že dosegla zadovoljivo telesno kondicijo in Dredvsem formo. Res je, aa je ritem igre Fiorentine hitrejši in da nosi pečat mladih sil. Florentinska enajstorica je zato bolj napadalna in živahna, kar bo danes tudi izrabila proti Juven- v napadu pa bodo morali razni igralci kot so Montuori, Milani in Petris pokazati, če so vredni pokala, za katerega bodo šli v borbo. Medtem ko se bosta Juventus in Fiorentina spoprijela za prvo in drugo mesto, bo v Rimu srečanje med Laziom in Torinom za tretje in četrto. Domačini so po vojni že zmagali na tem turnirju (1958. leta ko so odpravili v finalu Fiorentino), medtem ko so Turinčani prišli letos kopnaj iz B lige. Naravno je, da imata obe enajsterici svoje skrbi in da nista še popolnoma pri. pravljeni za prvenstvene tek-ke Toda koledar je koledar in danes bosta morala pač na igrišče v upanju, da bo zmaga pripadla tej ali oni ekipi. Naj bo kakorkoli, ni nobenega dvoma, da bo zmagal močnejši. To je pač zakon športa. V vseh nogometnih ligah Danes začetek jugoslovanskega prvenstva Jugoslovanski nogometaši letos res nimajo odmora. Borba za točke in za naslov prvaka, bo prav tako naporna ir. dramatična, kakor so bili zadnji veliki mednarodni nogometni turnirji, (tekmovanje za pokal evropskih narodov :n olimpijski turnir). 2e prve tekme bodo pokazale, v kakšni formi so igralci. Napovedi o izidih prvih srečanj v jesenskem prvenstvu so prav gotovo najtežji in nehvaležen posel. Treba bo pač počakati na uvodne takte, da bi dobili vsaj približno podobo o moči posameznih tekmecev. Poznavalci nogometne igre v Jugoslaviji že po ustaljeni praksi in tradiciji navadno iščejo pred startom v novo prvenstveno sezono bodočega prvaka v veliki petorki, v kateri so Crvena zvezda, Dinamo Partizan, Hajduk in Vojvodina. Po izkušnjah iz minulih prvenstev se bo prav ta petor. borila za najvišji plasma saj ima vsaka izmed njih najbolj, še moči in glede na to tudi realne možnosti za osvojitev najvišjega naslova. Nič manj zanimive, pa tudi razburljive borbe bodo v obeh skupinah II. zvezne lige. Za Slovenijo je nedvomno važnejša zahodna skupina, kjer ima edinega zastopnika: O- died iz Ljubljane. V minulem prvenstvu je Ljubljančanom dolgo kazalo zelo slabo, saj so se nenehno vrtili v nevarnih vodah, naposled pa jim je z boljšo igro uspelo premagati nekatere močne nasprotnike in si tako zagotoviti nadaljnje sodelovanje. V bolnišnici, kjer se od včeraj zdravi znani angleški dirkač Donadl Campbell, so pojasnili, ida je njegovo stanje dobro in da je ranjenec pri najboljši volji. Vse kaže, da bo lahko Campbell še v teku dneva zapustil bolnišnico. Kot je znano se je Campbell ponesrečil predvčerajšnjim, ko je skušal doseči po slani in izredno trdi površini Salt Laka v Ameriki nov svetovni rekord, Campbellu še niso pojasnili kakšno škodo je utrpelo njegovo vozilo. V Londonu je eden od konstruktorjev avta Lewi* Noriš izjavil, da je treba iskati vzroke za nezgodo prav na progi, po kateri je Campbell tekel. Vse kaže, da proga ni bila perfektna kot se zahteva za tako hitrost. «Finacial Times« piše, da Campbellov «Blue bird«, za katerega so porabili milijon šterlingov, ni bil zavarovan, ker je bila zavarovalnina naravnost ogromna. Na sliki vidimo Campbellovo razbito vozilo. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiimimiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiHiM Lahka atletika Nov evropski rekord Brumela v skoku v višino Sovjetski atlet je skočil 2,18 m - Izenačen evropski rekord v teku na 200 m na ravni progi ********** -K,«*****«* MATEVŽ HACE ODESA, 17. — Med lahkoatletskim mitingom, ki je bil danes v Odesi je sedanji evropski rekorder v skoku v vv š.no 161etni Valerji Brumel dosegel novega z 2,18. Prejšnb rekord je bil za 1 cm slabši in je pripada! sovjetskemu tea-rr.ovalcu od 14. avgusta letos. Kot je znano je bil Brumei na letošnji oiimpiadi drugi za sonarodnjakom Sav Lakadžejem. # # # KOELN. 17. — Francoz Ab-dou Seye je med današnjim lahkoatletskim tekmovanjem izenačil v teku na 200 m na ravni progi evropski rekord s časom 20”4. Prejšnji rekord je na istem stadionu dosegel 21. julija letos Nemec Manfred Germar. * * # VARŠAVA, 17. — Med lahkoatletskim dvobojem Varšava -London je angleška tekmovalka Mary Bignal dosegla s skokom v daljavo 6.39 m nov svetovni rekord. Uradni rekord e-****.«* i tušu. Obramba Je tudi močna, i ka slej ko prej tudi to pot pripada sovjetski atletinji Krepkini s 6,37 m. Pripomniti pa je treba, da je Nemka Hil-brun Claus dosegla že letos 6.40 m, vendar tega svetovnega rekorda ji še niso priznali. # # # DUNAJ, 17. — Tudi v avstrijski prestolnici je bil lahkoatletski miting z mednarodno udeležbo. Zmagovalci v posameznih panogah --o sledeči: 100 m (moški); l. Winder (ZDA) 10"6, 100 m (ženske); 1. lrisch (Nem.) 12”3, 800 m: 1. Klaban (Av.) 1’54”5, višina: 1. Nilssom (Šved.) 1,95 m, kopje (ženske): 1. Zatopkcva (CSR) 5i 38 m, 80 m zapr. (ženske): i. Frisch (Nem.) IU'3, skok s palico: 1. Clark (ZDA) 4 40 m. kladivo: 1. Thun (Av.) 65.52 m. 400 m: 1. Weber tšv.) 47”7, dzljina: 1. Richteg (Nem.) V .23 m, krogla: 1. Lingnau ■Nem.) 17 m, disk (ženske); 1. Mojek (Polj.) 48.77 m. 38. RJFVI ZAPISKI J g Hru^u knjiga ■■ammmmmmmmS 171 i je bilo zapustiti •“0o*a>t>t7WK divizij s ^ Opri; ^^OOOCOUOC^OOOOOOOOOOOOOOOS let0*h6lil sem jmel sestanek z divizijskim partijskim biro-‘V.s bo111 hovii Jlm Partijsko in politično literaturo. Pove-o^risei i» A da Jlh bom zapustil in da bo novi komi-jjba ^očnii? °?lenjske in ki ga še ne poznam, imenoval 4jSeil c) 66 nima za to P°°blastil četrta operativ- r*?1 h0,'oV i k&ksrw,S ue*a komiteja sem tudi Izrazil željo, da bi v’n^er m, briSado štirinajste divizije kakor pa v če-p.4,W>;Lalt seZen Mi,eta Kilibarde nikogar ne poznam. Si-ieJa- T?„ In komunist in nalogo bo treba opraviti, so uWa i .a^° Kunc, Bosanec Gašo iz Trinajste briga- ‘hoičon . Sercerjeve brigade, Pogačev iz Tomšičeve r!%! Sti>(vecera Jn zeljno brskali po sveži literaturi. P, ioiiu ^ajstn iVsern zatisnil očesa. Tako žal mi je bilo za-w ieuib Vlzii°' na katero me Je cd septembra 1943, k.^ai, od • Pa težkih dni in trenutkov. Pozno čez pol-f RH,S6th .jv, 'uč in se zatopil v branje Reymontovih Sl pet !,_našel na podstrešju neke gostilne v Zavod- S^bi^l t Vedei .P°čivali. Knjiga me je tako pritegnila, da iV, se Je skozi okno prikradel dan. Zjutraj h ,.T slišan 86 šel sprehajat po sadnem vrtu. Od paške /»0% i-, zategli streli. Tudi Luka Je kmalu prihitel \Kaiilža s« ^ L "h'Vtio da o dr, z Nemci,« je vzklikni! in klical kurirje, Sl’tl bo*0' naše poročilo v glavni štab in v četrto 1114 z&hhiplu ®e1, mt bomo pa še in še ostali,« Je dejal “sijeno gledal. Danes sem dolgo govoril z obveščevalcema Bojanom in Slamičem. Po vaseh pripravljajo obveščevalno službo. Ljudje vedno bolj verjamejo v našo zmago, še celo tisti stari avstrijski vojaki, ki so še do februarja verjeli v moč nemškega orožja, so nam začeli verjeti. Po štajerskih vaseh so blokfirerji in župani nekdanji avstrijski vojaki iz prve svetovne vojne. Naše brigade pa jih uporabljajo za vodiče, kar je tudi dobro. Tem naivnežem smo se precej smejali. Iz poročil sem razbral, da se je Tomšičeva brigada okrepila z novinci, štirinajst dni preden smo dobili pisma iz glavnega štaba Slovenije, so začele naše brigade na spodbudo štaba štirinajste divizije zbirati novince. Nekateri Štajerci, ki so služili v nemški vojski, so prihajali v naše brigade teden dni preden se jim je iztekel dopust. To je bilo dobro znamenje za nas. Kamor smo prišli, povsod so govorili o junaštvu, hrabrosti in slavi naših treh brigad in štirinajste divizije. Tudi to je bilo dobro, ker v znane brigade gredo novinci raje. Ugibali smo, kdo bo komisar štirinajste divizije. Dolenjska jih ima še precej na zalogi. Pogosto smo se pogovarjali tudi o tem, če se bo Benčič Drago-Brkin še vrnil k nam. šel je poročat o štirinajsti diviziji v glavni štab. Pravzaprav so poslali mene na Dolenjsko, pa sem odklonil. Potem je poslal Avbelj Viktor Brkina in Ceneta Logarja. V četrto cono 14. aprila. Zgodaj zjutraj smo prišli žiga, kurir in jaz v štab četrte operativne cone, ki je bila nastanjena v veliki kmečki hiši v eozdu nad Novo Štifto. Danes sem drugič videl Borštnarja Jožeta. Prvič sem ga videl na neki konferenci na Dvoru na Dolenjskem julija 1943, kjer nam je Edvard Kardelj-Krištof predaval o zunanjepolitičnem položaju v Evropi in nam napovedal zlom Italije. Takrat smo se zbrali člani štabov vseh štirih slovenskih brigad, žiga se je pogovarjal z zdravniki Jaz sem obširno poročal Borštnarju o veliki februarski ofenzivi in o tem, koliko je divizija izgubila borcev, koliko jih je bilo ranjenih in ozeblih, kje so zdaj, kako smo v marcu na novo organizirali vse tri brigade, imena komandantov in komisarjev in da smo sklenili poslati celo četo borcev na kurirske postaje če bi imeli svoje kurirske postaje, bi bilo poročanje bolj hitro, zanesljivo in bi se več ne dogajalo, da bi nam kurirji bežali in nosili poročila Nemcem. Borštnar je potrdil naše sklepe. Nato sem mu razložil partijsko in politično delo v štirinajsti diviziji. Omenil sem mu tudi, da smo dobili prvo poštno pošiljko iz Dolenjske šele 10. aprila. Borštnar mi je nato povedal, kaj bom delal v političnem oddelku Četrte operativne cone Izrazil sem mu tudi željo, da bi rad za zdaj še delal po brigadah štirinajste divizije, nato pa bi šel po odredih in tudi po drugih brigadah četrte cone. Borštnar je pristal. V štabu sem dobil Mileta Kilibardo in se z njim dalj časa pogovarjal. Spominjala sva se borb v šercerjevi brigadi. Kili-barda se je spomnil vseh podrobnosti. Zelo se je zanimal, kako je z Luko in Vasjem in kje sta. Tisti dan sem spoznal tudi Maroka in Poglajena. Marok se mi je predstavil: »Jaz sem tisti znani štajerski Marok, ki je bil v tujski legiji.« Bil je nizek, temnega obraza, odkritih oči, gibčen in častniškega vedenja. Bil je tudi zelo radoveden. Marok je bil namestnik komandanta Četrte operativne cone. Poglajena sem videl zdaj že drugič. To je bil nekdanji podoficir, mlad in gibčen. Kaj več pa tiste čase o njem nisem slišal. V štabu je bilo nekaj neznanih tipkaric. Glavni administrator in Borštnarjev osebni tajnik ing. Lučovnik, rdečega obraza in zelo inteligenten, je bil zabaven človek. Marok mi je pravil o svojem partizanovanju. «Mene poznajo vse ženske po savinjskih gorah. Mnogim sem dal blaga za obleke, robce m predpasnike. Vse, kar smo zaplenili, smo dali ljudem. Naj še ti gorski kmetje nekaj dobijo od nas. Videl boš, kaj smo naredili na štajerskem Tomaž, Skala in jaz. Veš, mi smo stari borci,« je poudarjal. Borštnarjevi kurirji so bili zelo samozavestni: pripovedovali so o borbah na Dolenjskem. Moji kurirji so jih pomilovalno gledali, češ, kaj vraga ste pa v tej zimi doživeli, saj vemo, kako Je bilo. Kurir Zbačnik jim je dopovedoval, kaj vse je pretrpela naša divizija. Svetoval sem mu, naj molči. Aprila 1944 je bilo v sestavu četrte operativne cone na štajerskem in Koroškem 2070 borcev. V brigadah in odredih štirinajste divizije je bilo 680 borcev z lahkimi ranjenci, 320 težkih ranjencev pa se je zdravilo v bunkerjih. V Tomšičevi brigadi je bilo 300 borcev, v šercerjevi 245, v Trinajsti 135, v Zidanškovi 420, v Kamniško-zasavskem odredu je bilo 230 bor- -"f? -»»-as- -3*47» v8v,L««Z^nSl{Mrn 78JoV Lackove!n 82> v Zahodno-koroškem 115, v Vzhodno-koroskem 128, v šlandrovi brigadi pa 320 borcev. v -P j%... kopalnico, z bazenom in vodometi — n*Jv« domačo in tujo hrano in pijačo ter z . ravnijo postrežbe nudi izreden uz r BIL. kernu našemu gosui - Apern|V' ■ Dvorane za počitek - 1 nit ca Ul dvorana /a liankeie^BB Hbe Sla cen,enim gn.suun vsak trenutek -'<^««1 WrlB»—ii, ii a 1 lla razpo r' " . 'agn | .. AVTO- TURISTIC- 4 NO PODJETJE «S LAVNI K Moderno urejene sobe, cene ugodne KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - Vz-^d držuje domače in mednarodne avto- ^483 bušne proge Obiski v»a Poštnina plačana v gotovim f Q fT 1:»« Abb postale 1 gruppo “ vaCIlcl OD UT Lela XVI. - St. 224 (4687) 1960 TRST, nedelja 18. sepK-mbraJ^ wiii,iiiniMn«ii.-: 'jj. Stopnjuje se polemika proti socialistični stranki Povečani ^apetost med ZAR in Jordanijo Tudi Fanfani odpotuje v Ne na zasedanje generalne skupščine York OZN? Jordanski vdori čez mejo s Sirijo in sabotažna dejanja na sirskem ozemlju V flmanu obtožujejo ZAR, da je pripravljala ateis' t na Huseina Z avstrijsko delegacijo odpotujejo danes v Netv York tudi trije predstavniki juznotirolske SVP, med njimi senator Sand - Nenni odgovarja kritikom PSI RIM, 17. — Po stališču, ki so ga socialisti zavzeli do prihodnjih upravnih volitev, se še z večjo ostrino nadaljuje politična polemika med strankami, zlasti med PSDI in PSI. Znano je namreč, aa so — razen liberalcev in demokristjanov — tudi socialdemokrati o-cenili negativno sklep centralnega odbora PSI, da nima niti najmanjšega namena prekiniti sodelovanja s komunisti v vseh tistih občinskih in pokrajinskih svetih, ki jih že dolga leta upravljajo skupno. Na vse te tike odgovarja Nenni v kriti! jutrišnji številki socialističnega glasila «Avantb, da te kritike izhajajo iz dejstva, ker je merilo kritikov PSI drugačno od merila, ki ga zst ocenjevanje političnega iu družbenega dogajanja u-porabljajo socialisti. Merilo PSI je stališče koristi delovnega ljudstva. »Domišljati si, na pr., da bi socialistična stranka mogla uničiti ali kakor koli oškodovati pozicije obiasti, ki jih imajo delavci v sto in sto občinah, samo zato, ker se glede mnogih stvari ne strinja s komunisti, pomeni ne razumeti nič o socialistični mentaliteti in o koristih delavcev*, piše Nenni. V nadaljevanju Nenni pravi, da sicer ne obstaja le en način za o-brambo teh pozicij, ki pomenijo v glavnem socialistično pridobitev zadnjega desetletja preteklega stoletja in prvih desetletij našega stoletja; toda v teh poslednjih petih ali šestih letih ni nihče niti s prstom mignil, da bi nastopile možnosti drugačnih rešitev, pri katerih bi bilo moč zajamčiti trdnost in nadaljnji razvoj teh oblastnih pozicij delovnega ljudstva. Nenni napoveduje, da bo po razdobju »špekulacije* prišlo tudi za kritike PSI razdobje «premis!eka», in tedaj bodo morda priznali, da je bil centralni odbor PSI dosleden s splošnimi socialističnimi perspektivami, ki zasledujejo splošen premik dežele v levo, ki je objektivno možen spričo »postopnega, dasi počasnega in protislovnega dviga življenjske ravni ir. demokratičnega življenja v bolj razvitih deželah, kjer ne izginja razredna borba, niti izginja borba delavcev za oblast, toda prva in druga dobivata različne oblike*. HtlltltlllllllllillllllHIIIHIIIIIIIIIimilllliHIMIII Iz Kardeljeve razprave (liadaljevanje z 2. strani) in mednarodnih odnosov, in kaj šele, če bi bila rezultat tak* politike, kakršno svetujejo kitajski pisci člankov. Morda kitajski avtorji — pod vplivom lokalnih pogojev — menijo, da v njihovih pogojih svetovna vojna ne bi imela tako uničevalnih posledic, kakor se govori, in da bi celo pomagala deželi, da se znebi ekonomske zaostalosti? Toda ah lahko prav isto logiko sprejmejo tudi druge socialistične dežele, predvsem pa tiste, ki naj bi prevzele poglavitno breme vojne :n glavne udarce sodobne vojne tehnike? Ali narodi socialističnih dežel smejo prevzeti nase odgovornost za strašne žrtve in uničevanje samo zato, da bi s totalno vojno «o-srečili* s svojim sistemom druge narode? Očitno je, da tega ne le ne smejo, temveč da tudi delovno ljudstvo socialističnih dežel nikoli ne bi podprlo avanturistične politike ki bi vodila k takemu Po obisku predsednika vlade Fanfanija pri Gronchiju se vedno bolj potrjujejo glasovi, da se bo tudi Fanfani udeležil zasedanja generalne skupščine OZN, .ki se bo začelo prihodnji torek v New Yorku. To zasedanje ima letos toliko večji pomen, ker bodo na njem načeli izredno važna vprašanja mednarodne politike, zlasti vprašanje odnosov med Vzhodom in Zapadom, ki so se v tem poslednjem času precej poslabšali. To dokazuje tudi okoliščina, da se rodo tega zasedanja udeležili tudi največji mednarodni politični voditelji, od Eisenho-werja do Hruščeva, od maršala Tita do Naserja, Nehruja in verjetno tudi Mac Millana. Za Italijo in njenega predsednika vlade pa je tu še neko drugo važno vprašanje :na zasedanju bodo, na zahtevo avstrijske vlade, razpravljali tudi o vprašanju Južne Tirolske. S tem v zvezi je zlasti avstrijski tisk zelo aktiven, pri tem pa ga podpira nemški tisk, ki je zelo blizu bonske vlade. Avstrijsko delegacijo na tem zasedanju ZN bodo spremljali tudi predstavniki SVP Voelgger, Bene-dikter in celo Sand, ki sedi v italijanskem senatu. Avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve Gschnitzer je nedavno celo zagrozil, da bodo južni Tirolci zahtevali odcepitev od Italije, če jim italijanska vlada ne bi priznala ločene avtonomije. Italijanska vlada je proti temu protestirala pri avstrijski vladi, hkrati pa se že slišijo glasovi, na podlagi katerih bi morali omenjene tri predstavnike SVP poklicati na odgovornost, če bodo dejansko odšli v New York. Da je tak njihov trden namen, ne more biti dvoma: Voelgger in Sand sta že odpotovala danes z vlakom v Muenchen, od koder bodo skupno z avstrijsko delegacijo odpotovali z letalom v New York; Eenedikter pa se jim bo pridružil jutri zjutraj, ker je bil danes zadržan na pokrajinskem odboru v Bocnu. Iz vseh teh razlogov se smatra, da je prisotnost predsednika 'vlade Fanfanija v New Yor-ku povsem nujna. A. P. Kuba podržavila ameriške banke HAVANA, 17. — Vlada Kube je uradno sporočila, da so ameriške banke na Kubi nacionalizirane. Vlada je tudi sporočila, da bo gibanje ameriškega predstavnika v Hava ni omejeno ves čas bivanja predsednika Fidela Castra v New Yorku, kateremu je vlada ZDA prav tako omejila svobodo gibanja, in se ne bo mogel oddaljiti z otoka Man-hattana. Zunanji minister kubanske vlade Raul Roa je sporočil ameriškemu predstavniku Bonsalu, da se ne sme oddaljiti s predpisanega področja, razen takrat, ko gre v svoje stanovanje v Cubanača nu, oddaljeno osem kilometrov. Nadalje je vlada Kube iz gnala dva nameščenca veleposlaništva ZDA, Marjoie Lenox in Roberta Neeta ter še dva Američana: Maria Nordia, ki je italijanskega porekla,_ in njegovo ženo Mary. Marjoie Lennox, tajnica veleposlaniš tva ZDA je bila v sredo aretirana, toda policija jo je da- nes izpustila. Za vse omenjene ameriške državljane je vlada zahtevala takojšnji odhod. V poročilu vlade so vsi ozna čeni kot tolpa ameriških vohunov na Kubi. Zunanji minister Raul Roa je nadalje sporočil, da so bili aretirani še trije ameriški državljani ter en italijanski državljan, ki jih bodo postavili v kratkem pred sodišče. Ze o-menjeni Mario Nordio je po poklicu baje plesni učitelj. Policija je v njegovem stanovanju zaplenila naprave za registracijo in za oddajanje. Zunanji minister je poudaril, da aretacije ne predstavljajo kršitve katerekoli mednarodne določbe, kajti tajnica Lennox ni bila akreditirana kot članica diplomatskega zbora. KAIRO, 17. — Kairski radio je nocoj javil, da so bile v dneh 16. in 17. »eptembra izvršene sabotaže na ozemlju sirske pokrajine. 16. septembra zjutraj je nastala eksplozija na neki cesti na sirskem ozemlju. Pozneje so tam našli zaboj eksploziva. 17. septembra pa sta nastali dve eksploziji v neki vasi blizu sir-sko-jordanske meje. Videli so nekatere osebe, ki so prišle iz Jordanije, ko so se pripravljale, da sabotirajo železniško progo. Patrulja carinikov se ja spopadla s saboterji. Istega dne so nekateri jordanski vojaki napadli neko vas blizu Deree. Izmenjani so bili streli. Iz Amana poročajo, da je poslanik OZN pri arabskih državah Spinelli poslal nujno poročilo glavnemu tajniku A-rabske lige, v katerem govori o »naglem povečanju* napetosti med ZAR in Jordanijo. Spinelli je danes posredoval pri jordanskem ministrskem predsedniku. Jordanski zunanji minister pa je sprejel britanskega in ameriškega poslanika na razgovor. Kar se tiče zbiranja jordanskih čet na meji s Sirijo, je jordanski uradni predstavnik izjavil, da gre za navadne manevre jordanske vojske. Jordanski tisk pa omenja, da je vrhovni poveljnik jordanskih sil odložil obisk, ki ga je imel napraviti ta mesec v Grčiji. V Amanu pa hočejo opravičili svojo izzivalno politiko in zatrjujejo, da je neki častnik ZAR, dodeljen poslaništvu _v Amanu, zaprosil za zatočišče in, da je razkril »zaroto za umor Huseina in za razstrelitev radijske postaje v Amanu«. Neki natakar kralja Huseina trdi, da ga je poslaništvo ZAR podplačalo, da bi postavil bombo v privatno sta. nevanje Huseina v kraljevi palači. Pravijo, da sta tudi dva palestinska uradnika pri radiu priznala, da sta dobila denar za razstrelitev radijske postaje. Dodala sta, da je bil njun namen izvršiti atentat v ponedeljek opoldne. Za isti dar je bil do njunih izjavah določen tudi atentat na Huseina. «» ------- iimtiitiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiifiMiiiiiiiiiniiiiiitiiniMiiiiriiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiumiHiiiiiimililimtiiiiiiHMiiminniiiiiiiiiiitiiii Turčija ponuja dobre usluge med Francijo in alžirsko vlado Priče na pariškem procesu obtožujejo francosko politiko v Alžiriji ■ Delouvrier posvaril generala Salana PARIZ, 17. — Generalni delegat vlade v Alžiriji Delouvrier, ki se je vrnil v Alzir iz Pariza, kjer se je udeležil sestanka odbora za alžirske zadeve pod predsedstvom de Gaulla, je danes poklical k sebi generala Salana. Njun razgovor je trajal četrt ure in je bil v uradu generalnega delegata. Salan je namreč zavrnil vabilo Delouvriera, naj bi prišel na razgovor v njegovo rezidenco v poletni palači. Čeprav je očitno, da je de Gaulle dal nalogo Delouvrie-ru, naj generala Salana resno posvari zaradi manifesta proti de Gaullu, pripominjajo v uradnih krogih, da na podlagi pravilnika Salan, ki še vedno pripada vojski kot rezervni častnik, ne more omenjati svojega čina v spisih ali na konferencah brez dovoljenja ministrstva za oborožene sile. Opazovalci so torej mnenja, da hočejo s tem razgovorom zaključiti incident, ki je povzročil toliko hrupa, čeprav, kakor piše «La Croix», «se lahko vprašamo čemu, saj je mnenje bivšega vrhovnega poveljnika znano, kakor je znano, komu gredo njegove simpatije in njegove antipatije*. Prav pred začetkom konferenc «pri okroglih mizah* v zvezi z Alžirijo, ki se bodo začele v Vorek v Parizu pod predsedstvom Debreja, je v Alžiriji napravilo velik vtis dezertiranje generalnega svetnika za severno Constantino Nuredina Ben M’Hidija, ki bi se bil moral udeležiti pariških sestankov. Ben M’Hidi je namreč prestopil k alžirski osvobodilni fronti in je skupno svojo družino skozi Francijo, Švico in Italijo prišel v Tunizijo. Se večje razburjenje pa so povzročile njegove izjave, ki jih je podal v Tunisu v alžirskem ministrstvu za infor- smotru. Hmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiniiiiinnnoiiininiiit”"iiii volji in proti volji prebivalstva določile, da bo član komisije izvoljenih. M’Hidi je dalje izjavil, da je »samoodločba, kakršno si zamišlja de Gaulle, navadna prevara*. Na koncu je dejal, da bi samo referendum pod nadzorstvom OZN lahko omogočil lojalno izvajanje samoodločbe. Na procesu proti intelektualcem, ki so podpirali alžirsko osvobodilno fronto, pa so danes nadaljevali zasliševanje prič. Številne priče so hvalile poštenost, požrtvovalnost in velikodušnost mlade profesorice, ki je pomagala alžirskim borcem. Mnogo komentarjev je Izzvalo pričanje Paula Teitge-na, ki ga je kot pričo poklicala obramba. Zagovornik ga je vprašal, ali to, kar se dogaja v Alžiriji, opravičuje ravnanje obtožencev. »Bil sem generalni tajnik policije v Alžiru od leta 1956 o 1958, ie odgovoril Teitgen. Lahko rečem, da je bil položaj tak, da ni bilo mogoče drugače nego si zastavljati vprašanja. Imel sem to funkcijo do dneva, dokler mi ni moja vest narekovala, naj jo zapustim. Pustil sem mesto po lastni volji.* O obtožencih je izjavil: »Izbrali sr- to ,kar so mislili, da je manjše zlo. Dajmo jim gotovost domovine, ki spoštuje pravičnost in individualno zavest. Ne strinjam se z vsemi njihovimi idejami, toda ob upoštevanju vsega, kar vem, jih opravičujem.* Globok vtis je napravil tudi njegov odgovor na vprašanje advokata Vergesa, ali je vedel za mučenja. Odgovoril je: «To je bil vzrok, zaradi katerega sem se odpovedal svojim funkcijam.* Danes so v Parizu odstavili tri profesorje, ki so med 121 podpisniki manifesta proti vojni v Alžiriji. Eden od njih je pisatelj Jean-Louis Bory, ki je dobil literarno nagrado Gon-court. Iz Ankare poročajo, da je general Gursel izjavil na tiskovni konferenci, da Turčija ponuja svoje posredovanje ali pa dobre usluge, da bi dosegli rešitev alžirskega spora. General je izjavil: »Turčija, ki se je borila z vsemi svojimi silami, da si pribori svojo neodvisnost, goji samo simpatijo do narodov, ki se borijo za svojo svobodo. Ta simpatija gre brez izjeme vsem na rodom, ki se borijo za neodvisnost. Ne želimo se aktiv-no vmešavati v to borbo, vendar pa smo pripravljeni izpolniti vlogo posredovanja ali pa ponuditi naše dobre usluge. Tt dni sem imel razgovor s francoskim poslanikom. Smo prijatelji Francije in z obžalovanjem ugotavljamo, da alžirski spor traja več let. V takih pogojih sem predlagal fiancoskemu poslaniku posredovanje ali dobre usluge. Preden povem, kako misli Turčija izvrševati to vlogo, je po-trbeno, da Francija zahteva naše dobre usluge ali pa sprejme naše ponudbe za posredovanje. Kongo (Nadaljevanje s 1. strani) vil, da se v Lueni spopadi na. daljujejo. Lumumbov tajnik Olongo je prinesel danes v hotel Mem-ling v Leopoldvillu pismo za Združene narode v Kongu. S pismom ponovijo zahteva po- oblastilo, da lahko pridejo letala iz Štanleyvilla, ki bi pripeljala čete, ki so ostale zveste vladi. V pismu je tudi protest, ker je poveljstvo OZN zabranilo vladnim četam, da bi zapustile Stanley-ville. S tem je poveljstvo ponovno odločno podprlo upornike proti zakoniti vladi, posebno še, ko je dovolilo, da je Mobutu pripeljal uporniške čete iz pokrajine Kasai. ' TRST, UL. ClCEBONE • Tel. 38-136,37-725; We‘r. IMPEXPOHT • TB1E6 UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material 1 Z V A Z A: tekstil, kolonialno in ravnovrstne * T SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE kompenzadJE V okviru svoje propagandne kampanje proti zakoniti kon-goški vladi in proti Lumum-hi pa so agencije danes razširile besedilo nekega pisma, o katerem trdijo, da ga je napisal Lumumba. V tem pismu pravijo, da bodo v osmih dneh prišle sovjetske čete v Kongo, da izženejo čete OZN. V pismu se poziva tajnika OZN, naj umakne svoje ljudi in svoje tehnike iz Konga v desetih dneh. Ce bo kljub temu poveljstvo OZN nadaljevalo svojo uničevalno dejavnost v Kongu, bo v Kongu te. kla kri. It Bruslja pa poročajo, nekatere agencije, da je Com-btjev notranji minister rekrutiral v Belgiji 75 «prostovilj-cev* za Katango, o katerih je rečeno, da bodo v ponedeljek odpotovali iz Bruslja. V belgijskih uradnih krogih izjavljajo, da bo vlada »sprejela vse ukrepe, ki so v njeni moči*, da prepteči odhod »prostovoljcev* iz Belgije v Katango. NASCIMBEN IMPORT EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. Coroneo št. 39. t. 24-955 KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne m ele»u>--stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne in tf, jka-pogon ter razno vinsko posodo: kakor brentace, fe. ter vse potrebno za trgatev Ekskluzivni zastopnik za tržaško pol kraji"01 svetovno znanih strojev za obdelovanje zi tovarne AGR1A VVEHKE euilje. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE E A GORIZIAj GORICA - Ul. Duca d’Aosta 68 - Tel. 28-45 • PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA 01 MADAL0SS0 rrebi>' v Trstu, Ul- Tor' vogal XXX Ott0vb^lCK& dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške žimnice — originalne PERMAFI.EX — Cen® HLADILNIKI BOJLERJl IGNIS plinski stedilKI$ 125 ccm 150 ccm 150 G.vJ. Originalni nadomestni Ekskluzivna prodajna agencija TRST Ul. sv. Frančiška 46 Telefon štev. 2894» „PIAGGlO Prodaja na obroke Velika izbira VESP po ugodnih ceil Največja svetovna proizvodnja motoskat^y macije. Izjavil je, da so ga vojaške oblasti proti njegovi ................................................ di toliko bolj negativna, zla- V tednu, ki je za nami, so glavne politične stranke pojasnile javnemu mnenju, kako gledajo na bližnje upravne volitve, kakšni so njihovi 7 dni v svetu cilji, kaj si 0 te 1 Vvsaku za- 1 oblasti, hoče ga obdržati in Spovedala kaj bi rad" * - ‘ možnosti še utrditi, in zato bi storile druge stranke. Prvi so se oglasili socialdemokrati in postavili predlog, na podlagi katerega naj bi se tako imenovane demokratične stranke obvezale, da bodo po volitvuh sestavile občinske in pokrajinske upravne odbore levega centra. Upravni odbori levega centra pomenijo politično zavezništvo na ravni krajevnih uprav med krščansko demokracijo, socialdemokrati in republikanci s posredno ali neposredno podporo socialistov in z izključitvijo liberalcev, monarhistov (ali PDl, kakor se sedaj imenujejo) ter fašistov (ali MSI, kakor se imenujejo po porazu fašizma). Ta predlog so odklonili tako demokristjani kot socialisti. Zakaj so ga odklonili demokristjani, je jasno: K D je komaj prebolela začas-hudo notranjo krizo, no- tranje razprtije pa so nekoliko utihnile po likvidaciji Tam-bronijeve vlade: sedanjo vlado KD podpirajo tudi liberalci in monarhisti, socialisti pa ji ne nasprotujejo, in je zato očitno, da KD ne more sprejeti predloga socialdemokratov, ki bi ji v predvolilni kampanji nakopal sovražnike na desnem krilu (liberalce in monarhiste), hkrati pa zaostril polemike in razprtije znotraj njenih vrst, po volitvah pa bi ji onemogočil s klepanje zavezništev v konkretnih primerih, če bi se izkazalo, da se s koalicijo levega centra ne more obdržati na oblasti krajevne uprave. KD je. danes na oblasti, ima celo monopol ne more privoliti v predloge ki bi utegnili skrčiti ali omejiti njeno dosedanjo oblast. Socialisti pa ne morejo privoliti v predlog PSDI, ker bi to v praksi pomenilo zamenjati v dva do tri tisoč občinskih in v 24 pokrajinskih u-pravah komuniste z demokristjani, kar bi zatrdno ne pomenilo korak naprej, ampak nazadovanje, ker je KD pod pretežnim vplivom konservativnih, v nekaterih krajih pa izrazito reakcionarnih družbenih sil. Tako bodo vse stranke šle i volitve samostojno, brez Nemčija ogroža svetovni mir predhodnih sporazumov glede sestave bodočih upravnih odborov povsod tam, kjer se bo solilo po proporcionalnem sistemu: v krajih pa, kjer se bo volilo po večinskem sistemu, to je v občinah z manj kot 10.000 prebivalci (na Siciliji z manj kot 5000 prebivalci ), pa bo zadržanje strank odvisno od položaja na terenu. Pri tem je značilno zadržanje PSDI, PSI in KPI do krščanske demokracije. Medtem ko je PSDI naklonjen KD in jo ima skoraj za svojega zaveznika, je PSI do nje skrajno kritična in skušas svojo dejavnostjo in zadržanjem podpirati napredne sile v njenih vrstah v njihovi borbi proti desničarskim krogom; KPI pa zagovarja stališče, da je treba predvolilno kampanjo usmeriti v frontalni napad na KD, ki naj združi vse napredne in demokratične si-i le proti njej. Vrsta negativnih pojavov, ki so se v zadnjem času močno uveljavili v politiki Zahodne Nemčije, samo potrjuje obče znano dejstvo, da bonn-ska vlada sistematično in vztrajno nasprotuje vsaki u-b lažitvi mednarodnega položaja in ponovnemu vzpostavljanju bolj normalnih odnosov med Vzhodom in Zahodom. To so že znane izjave o atomski oborožitvi Bundesutehra, zatem vrsta revanšističnih in militarističnih zborovanj v številnih zahodnonemškili mestih, celo tudi v zahodnem Berlinu itd. Tem negativnim manifestacijam zahodnonem-ške politike se je v teh dneh pridružil tudi poziv ministra za gospodarstvo Erhardta poslovnim krogom k trgovinske mu bojkotu Nemške demokratične republike. Nedvomno so se s tem odnosi med dvema nemškima državama še bolj zapletli in nekako v negativ nem pomenu prejudicirajo možnosti za razpravo o reševanju nemškega problema. Vse to po drugi plati priča tudi o premišljeni zahodno-nemški politiki, ki skuša ovirati tudi nekatere potencialne možnosti za pomirjenje mednarodnega položaja, ki so se pokazale v zvezi z bližnjim zasedanjem skupščine Združenih narodov. Gledano v tej luči — ima akcija zahodno-nemške vlade tudi svoj širši HOTEL «TUR1ST» ANKARAN Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klteiv teh, da bo tudi v letošnji posezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe. lepa plaža z mivko. sti glede na posledice, ki jih ima lahko za splošen razvoj položaja na svetu. To pa je samo ena stran medalje. S stališča koristi miru ni druga stran nič lepša. Gre za nadaljnje utrjevanje položajev Zvezne republike Nemčije v zahodnem bloku, pa celo tudi za določeno spremembo njenega položaja v sklopu zahodnih dežel. Zahodna Nemčija se že dalj časa krepi kot činitelj, ki vpliva rta globalno politiko Zahoda predvsem nasproti Vzhodu. In ne samo to. Glede na prihodnjo vlogo in moč nemških oboroženih sil v atlantskem paktu se pojavlja tudi kot temeljna opora vojaško-strate-Skih načrtov paktov v tem delu sveta. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da ta politika naleteva na sorazmerno slab odpor na Zahodu pa tudi na čedalje manjši odpor med silami v Zahodni Nemčiji sami, ki so do nedavna opozarjale na škodljivost le-te za razvoj tako splošnih razmer na svetu kakor tudi položaja v Nemčiji sami. Se več, nekateri predstavniki opozicije se trudijo, da bi se prav s podporo takšni politiki pred nemškim javnim mnenjem pokazali kot zagovorniki nacionalnih koristi, katerim naj bi zaupali vodstvo dežele v prihodnosti. Vsekakor je takšna zahod-nonemška politika — ki je za. snovana na načelu sile ■— pogojena in mogoča predvsem spričo skrajno resnega in zapletenega mednarodnega polo žaja in da jo ta s svoje strani še poslabšuje. Prav zato so za to politiko in položaj, ki bi lahko iz nje nastal, odgovorni ne samo njeni protagonisti, ampak vsi tisti, ki pomagajo bodisi neposredno ali pa s tem, da H ne HOTEL aTRIGLAVe KOPER Tel. štev. 1« nudi domače ln tuje specialitete in domača vina. naravni nit s svojimi lepotami vas vabi. Priporoča se »GRAND HOTEL TOPLICE* z dependan-sami, «JADRAN» in »KOROTAN*, »PARK HOTEL*, »HOTEL JELOVICA*, «HOTEL KRIM* BOHINJ Hotel Hotel Hotel a ZLATO R OG» z depandansami *POD VOGLOM* z depandanso »BELLEV UK JEZERO* z depandanso 1 mednarodni vidik. Zato je tu-1 tujejo dovolj odločno. Znižane cene v predsezoni in po sezoni. V vseh hotelih prvorazredna postrežba. Vsak dan ples. Nastopi folklor, nih skupin. Lepi sprehodi. Obiščite svetovno znano POSTOJNSKO dan ob 8.30, 10.30. Izredni obiski po dogovoru s HOTEL »GALE KOPER Tel. 243 UDOBNE SOBE. LEP VRT Hotel CENTRAT"rl>’ tel 6138, t svojo edinstveno lego “'htnja' prijetno letovanje. Prvorazredna k" specialitete. Dnevno godba in ples- Obiščite MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC in ostale turistične pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURISTIČNA Z ‘EZA, Maribor Trg svobode št. 1, tel. 26-68 ■HOTEL POSIAi nudi udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241374 SAP TURIST BIRO Središka 4 vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo bled-LJubljana-Trst m nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah J žičnico Nudi'turistične usluge v svojih poslovalnicah: LJuo-r-ana Miklošičeva 17. tel. 30645 In 30647, Koper, nasproti J » »oi >QH Di ran " avtobusne postaje, tel. 298, Piran. Trg Tartini, tel 51t'2, Portorož nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turist Ankaran «H0TEL BELLEVUE» LJUBLJANA — tel. 2128« se gostom toplo priporoča HOTEL PALAČE PORTOROŽ s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples PALAČE HOTEL,