Mništuo in uprasnišfuo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ubaja v pondeljek, gredo io petek popoldne
Rokopisi se oe vračajo,
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto.......12	K
Pol leta.........	6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno......... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 129.
Maribor, dne 6. novembra 1912.
Letnik IV.
Konec Turčije se bliža.
Bitka pri Lüle-Burgasu — popolen poraz Turkov. — Turčija priznava, da je popolnoma poražena in prosi za mir. — Balkanske države hočejo v Carigrad in Solun. — Bolgari prodirajo proti Carigradu. — Odrin mora pasti. — Solun pred padcem. — Turki povsod tepeni. — Srbi prodirajo proti Adriji. — Avstrija grozi. —
Mednarodni položaj napet.
V zàdnji številki smo pisafjg da se ne sme turškim poročilom nič verjeti. Kako He bilo naše svarilo opravičeno in umesitno, so pokazali ravno dogodki v pondeljek. Bolgarsko zmago pri Liile Biwga.su Turki niso hoteli priznati in so vedno iznova pošiljali v svet vesti o sijajnih lastnih vspteli'h pri Liile Burgasu. Sultanu so naročili celo, da je čestital turškemu poveljniku Nazim paši in „zmagujočim“ voja,-kom. Še celo v nedeljo in ponkteljek, ko je odločitev že davno padla, so prihajale v svet ivesti o turškjih zmajgah. )Med ^zadnjimi vestmi“ / smo v pondeljkovi števjilki beležili eno tako vest o „turški, zmagi“;, kateri pa nismo verjeli, čeprav se je ponavlja ji a S) precejšnjo vstrajnostjo. Bila je tudi res neresnična. 'Že nekaj ur pozneje je turška) vladat, prisiljenja po strahovitih udarcih, ki jih je doživela, podala oficijelno izjavo, da se umakne s svojo vojsiko za. utrdbo Ka-taidže in se je ob enem obrnila na velesile s prošnjo za premirje, kateremu naj bi sljedil mir. Pred par urami še sijajni „'zmagovalci“;, nekoliko pozneje pa priznanje, da so tepeni na celi črti in prosijo za mir, tako so Turki ves čas farbali celo javnost in nesramno lagali.
Turčija je torej s sv;ojimi močmi più koncu.— Mlada, nedosegljiva moč balkanskih držav, jv prvi vrsti Bolgarov, je poteptalja v pralh turške vojske in hiti neukrotljivo in nevzdržno dalje, dalje. 'Lep In razveseljujoč je pogled na zmagujoče balkanske narode. 'Še ni mesec dni, ' ko so bili majhnf; i in nepoznani. Velesile so se oblastno izigravale za, njihove varuhe in so hotele ravnati z njimi kakor z neubogljivo deco. Ni bila malo osupnjena Evropa), ko kralj Nikita v sporazumu, z ostalimi zavezniki ni hotek čakati na trajgi-komično demaršo velesil, ampak je poprej napovedal Turčiji vojsko. Kakor sebična mačeha, ki ne vidi rada, 'da bi se njen nepravi otrok povspel v življenju do kaj boljšega, 1 je vznevoljeno godrnjala, a storiti si ni upala njfčesar, ' ker je sama vsa prhla in trpi na več boleznih', I kakor samo na podagri. Tipala pa je Še, da bo njen ljubljehec, njen pravi sin, Turčija, M se je morafJa zafhvaliti za svoje dolgo življenje samo ljubosumni skrbnosti matere Evrope, užugala in spokorila neposlušnega balkanskega junaka — Slovatna. (Toda zmotila ( se je. Balkanski narodi so s svojimi brnzprijmernimi; zmagami Evropo prisilili, da jih vpoštova in ž njimji ra’ cuna,. N sa ošabnost Evrope je spulitela v zrak in osramočeni ter potrti priznavajo dviropskj diplomati, da morajo začeti na Bajlkanu ! novo politiko in da proti voljii balkanskih narodov ne morejo ukreniti ničesar.
Tudi glede turške prošnje za premirje je tako, Da bi se sililo balkstoske države k samemu premirju, o tem seveda ne more biti govora. To grozdje je mnogo prekislo, da bi ga šli trgat evropski diplomar ti, ki se v svoji politični .„doslednosti“ nočejo z anneriti balkanskim državam. jTpda tudi turška prošnja za posredovanje miru in za konec vojske ne prihaja pri veiejvlasteh na odprta ušesa. Nobena velevlast si noče s posredovanjem ožgali prstov | in' / prosujpj bo ostala začasno nerešena. SZakaj ? No, zato, ker balkanske države 1 o kakem miru I v sedojnjjem času nočejo še nič vedeti in nočejo ostati na polovici pota. Iz Balkajna prihajajo namreč jajsni glasovi, da hočejo Bolgari' v Carigrad in da hoče balkanska zveza brez mešietarfev sama obračunati s Turkom. 'S kakim brezvspešnim posredovanjem si pa zato sedaj nobena velevlast noče nakopati nove blajmaze. Pozabljena še ni sramota, (ki so jo doživele velevlasti s svojo „intervencijo“ pred začetkom vojske« 'Razen tega; so balkanski' narodi s tem, da so natepli Turka, vtepli tudi Evropi rešpekt pred sabo.
Krvava vojska, ki je prageajta epopeja) slavnih činov in velika pesem srčnosti in poguma, gre h
koncu, (Vojaški je Turčija povsem poražena, ■ njene opporne sile so zlomljene. Pričenja pa, se zdaj vojska diplomatov. Kjakor je vojska orož|a sčistila ozračje in olajšala, mednarodni položaj, tako vojs^ intrig in zakulisnih zvijale, komaj se je začela, že po-ostruje splošen položaj. 'Avstrija, ki se, kakor vse kaže. še ni spametovala, je začela zopet groziti. Ofi-eijozna glasila prinašajo zadnje dni sem. poUovno a-pele na Srbijo, katera bi se po brnenju naših diplomatov ne smela priboriti pota do Adrije. Včeraj je govoril v delegacijah naš zunanji minister I Berch-told. V svojem govoru, ki je bil skrajno meglen, je povdarjal, da bo Avstrija znala braniti svoje „legitimne interese“ na Balkanu. Kakšni so f.: j,,jlegititmni interesi“ dobri mož pa ni povedal. Rja,kor j,e videti, obstojajo v tem, da hoče Avstrija z balkanskimi 'državami voditi še naprej politiko sovražnosti in ved-nih prepirov. Vsekakor je gotovo, da (avstrijsko rožljanje z i orožjem splošni .položaj zelo otežuje ih prišli smo po spretnosti naših diplomatov 1 tako daleč, da kaže cel svet na nas kot na one, ki spravljamo v nevarnost svetovni mir. Ce je to nam v ko-. rist, dvomimo. Kako je že rekel cesar Fridrik: Av-stria erit in orbe ultima. Bo res !
Biseri iz bojnega polla.
Posnel po službenih bolgarskih glasilih Prof. A. Bežen 'š e k.
; i Zofija, na dan vetrnih duš.
Vsako jutro opravljajo bolgarski vojakg predao se podajo v boj, • skupno jutranjo molitev. In po molitvi obnavljajo obljubo, 'da ne oefetopijo niti koraka nazaj od tam, kamor so enkrat stopili.
* *
*
Star in izkušen vojak — avjajnziral je zdaj za narednika (feüdvjebelja) — katerega so ljubili vojaki kot svojega očeta,' je bil težko nanjen v neki hudi bitki pred Odrinom.
„(Gospod stotnik! Gospod stotnik!“ klical je naglas. boreč se že s smrtjo.
Stotnik se približa in ; ga poprfaša :1 „Česa si želiš od mene?“
,„Dajte ! mi i sabljo, Ida jo poljubim“, odgovori feldvebelj.
Stotnik mu poda golo sabljo.
„Živila Bolgarija!“ Jakliče stari vpjak, poljju-
bi sabljo in izdajhne na bojnem polju.
* *
•
V ljutom boju pade močan vojak, ker mu ' je kroglja prelomila kolena.
N j egri v oddelek hiti naprej, letaj, strelja in pa goni sovražnika, Pride trenutek za, napad na sovražnika z bajoneti. Ranjepi vojak zbere vse moči, se postavi i kolikor more i z zlomljenima | kolenoma po konci in zahruje: „Na zdravje, junaki! Naprej!“
Njegov gi,as je bil prav podoben glasu priveIj-nika-stotniikto
Cel oddelek odgovori pogumno: .„(Zdravje želimo Vam, gospod stotnik!“ ter vsi z zdrhženimi močmi skočijo naprej Tn prevzamejo ! pozicije j sovražnikove.
* *
*
Turška kroglja prebije roko : bolgarskega vojaka. To ga celo ne moti, ampak še bolj ohrabri, da se maščuje hudo za svojo prelito kri. Ko pridejo sanitetski vojapd in ga hočejo potegniti iz reda, v ka^ terem se je boril, se jim noče udati.
..'Jaz, sem zdrav“, obrne se v, stran, „zakaj me zadržujete? Imam še eno roko zdravo,';! a ta je db-volj močna, da drži puško.“
Sanitetski ; vojak!’ ga pa vendar ' izvlečejo iz bojnega reda in ga zaprejo v bolnišnično sobo.
Drugo jutro so vsi njegovi f tovariši 1 začudeni, ko vidijo, da ranjenec stoji spet med njimi v redu
na svojem 'mestu, pripravljen da gre, čim čuje povelje, spet v boj proti sovražniku.
* *
*
Molitev,
katera se čita po bolgarskih cerkvah vsako nedeljo in se moli po hišah (v rodbinah) žjuthaj in zvečer, dokler traja vojni čas. (Sestavljena in priporočena jod metropolita Varmensko-Preslavjskeiga Simeona.)
O Gospod! Vsi paši mili in dragi, oče, mož, sinovi, bratje, žlahta, šli so pa bojno polje, da se vojuj;ejo s krivovercem, katert zasramujejo Tvoje sveto ime Mn trpinči že dolga leta naše ; brate in sestre, kakor, je trpinčil tudi naše matere in očete. Odšli so 1 naši mili in dragi, a mi smo ostali tukaj sami- Hulio in težko nam je brez njih. Misel < nas j vznemirja: 1 misel, kaj in kako je ž njimi, nam greni življenje. (Oni so naše življenje, haše upanje in naša radost.
A Ti, Gospod, k at er j; si sama milost in edina tolažba žalujočim, ohrani naše ljubljence zdrave, obvaruj jih vsega hudega, pomagaj jim, Ida potolčejo sovražnika’ in da rešijo iz nesreč in trpljenja naše brate in sestre ter da se vrnejo zopet k njam živi in zdravi!
O Gospod, podeli nam to milost! O Gospod, usliši to našo molitev in usmili se njih in nas; Amen.
* *
*
Zvonovi v novi cerkvi sv. Aleksandra v
•	Zofiji.
'Omenil sem v svojih ' prejšnjih pismih, kako ubrano se glase ob posebno svečanih prilikah, kot .so zmage nad Turki itd. zvonovi v cerkva sp. Aleksandra, postavljeni v teh letih v spomin osvobojen-ja Bolgarov izpod turškega jarma,. jNaj povem zdaj točno, koliko tehtajo j ti velikanski, !v Moskva | vliti zvonovi, katere so to spomlad vzdignili v Zvonik te cerkve.
Največji zvon tehta 11.750 kilogramov in meri v diamptpu (promeru) 2 metra 65 centimetrov.
Drugi zvon tehta 6.006 kilogramov in meri v premeru 2 metra 27 centimetrov'.
Tretji zvon tehta 3.027 kilogramov'].
Za njimi sledi še pet drugih zvonov sorazmerne velikostt, Ij vsi soglašajo skupaj v nafilepšo harmonijo.	A. B.
Obupen položaj v Solunu.
Solun, koncem oktobra. Cesai’ smo se vedno bali, to se: dogaja. Solun je danes neizmerno taborišče beguncev, ki imprestano prihajajo sem, v nadi, da, najjdejo tukaj zavetja. Od včeraj opoldne prevaža orijentsku železnica neizmerno dolge vlake, ki so prenapolnjeni z mohamedanskimi begunci. Na strehah vagonov, na stopnicah. še celo med vagoni čepe, da zlbeže in se rešijo pred vedno prodirajočimi srbskimi in bolgarskimi četami. (Starčki;, žene, otroci s culami n|a hrbtu, prihajajo v Solun, in prizori, lT se d Uigrajva jo na kolodvorih, so srce pretresujoči. Plakanje žen in vpitje otrok je tako silno, da bi človek lahko oglušil. V dolgih, nepretrganih kolonah i prihajaijo tfi reveži v mesto, kjer se le za najjvečjo silo za nje skrbi. — Starčki, ki se opirajo ob palco, otroci, ki komaj igre-do, stokajo pod težo euiic, ki jih nosijo na hrbtu —• prava velika gorja.
Zaman vprašujemo po turški armaci! Na nek skrivnosten način je zginila. Ne vidi jo nihče in ne sliši se nič o njej in nihče ne v,e, kaj namerava. Dne 24. oktobra je dobilo ravnateljstvo nemškega podjetja ' za zgradbe cest, IDickerhoff in Wedmann, brzojavko od armadnega poveljstva iz Veleso-vega, v kateri se zahteva, da naj podjetje nujno po-
_	— _	—	;	■	'v"
Do žrebanja velike loterije „Slovenske Straže“ samo še nekaj dni! Žrebanje že 18. novembra. Hitite z kn povanjem in n ar opevanjem srečk. Yrednost vseh dobitkov 20.000 K. Srečka samo 1 K.
šije inženirje in delavce za popravo cest na Veleso-vo in Perlepe. Ker pa tvrdka že več mesecev ni prejela od turške vlade nobenega vinarja za njena dosedanja dela in zgradbe in je bila primorana ustaviti vsa dela, ter odsloviti vse inženirje in delavce, ni mogla ustreči zahtevi.
Sflične reči se dogajajo tudi pri drugih armadah v Macedoniji. Dognano je, da je zalaganje z živili, za turško armado skrajno pomanjkljivo in da trpi cela armada vsled teh nedostatkov. (Tak je torej položaj med Skopljem in Solanom.
Iječe so prenapolnjene z bolgarskimi in grškimi ujetniki' in v dolgih vrstah prevažajo te nesrečneže, ki so vklenjeni v težke verige, proti Solunu. Za oskrbovanje ranjencev je 'turška vlada do sedaj storila bore malo. Tukajšnji avstrijski konzul Kral in njegova soproga sta storila! prve korake za le-čenje in oskrbovanje ranjencev. JV očigled; ? teh dejstev se mora človek nehote , vprašajti, kaj (pravzaprav ugaflijajo 'te turške arma.de, 'o katerih se tako bahavo govori? Kje neki tiče tisti slavni paše s svojimi nepremagljivimi četami? Kje se nahajajo tisti tisoči prostovoljcev, ki so s takim navdušenjem stopili v armado? Nikjer jih ni zaslediti in vsa javna poročjife, ki stoje.pod strogo cenzuro, prinašajo vesti, jih že najneumnejši Tlureki! več ne verjame. Glasom teh poročil so turške čete že udrle do Zofije in Belgrade. V mestu Solunu samem se je bati, da pride vsled vedno večjejgd $tjev(*|la prijihajj.ajjoči[Li beguncev in vsled velikanske draginje do lakote in do — revolucije!
Bolgarsko-turška yojska.
Proti Carigradu'
Specijalni poročevalec 1 dunajjjske „Neue Freie Presse“ v Svilenu (Mustali Paši) brzojavlja o zadnjih bolgarsko-turških bojih sjedseče:
Dne 30. oktobra: Včeraj se je začela, bijtkja na celi črti. ilzpočetka sta posegli v boj 'obe artileriji. .Naidaljnih poročil cenzura ne pusti naprej.
Dne 31. oktobra: 'Danes vlajda mir, .Turki so izj:,alili nekaj strelov iz utrdb pred, Odrinom proti, bolgarskim predstražam. Danes so dospeli sem ranjenci iz včerajšnjih bojev. iVečjlMel so lahko ranjeni, posebno veliko je ranjenih v obrazu in na desni roki.
Dne 2, novembra: (Danes zjutraj je poskusila turška di!vizija ' skupaj z artilerijo ! izpad fz Odrina , proti Mustali Paši, V bran se ji je postavi ila, neka bolgarska divizija. Razvila se je linciai bitka. Kmalu nato, ko so poskusili Turki izpad' i;z mes.ta, !so začeli bolgarski I oblegalni topovi bombardirati mesto. Včeraj popoldne je obiskal kralj Ferdinand bolgarske utrdbe okrog Odrina,
Dne 3. novembra, ob 4. uri popoldne: Odrin je popolnoma eerniran, ker so Bolgari zavzeli Dimo-tiko in Koprili. Pri bojih dne 29. m. m. so zasedli Bolgari Ipčeli.
Dne 4. novembra,, ob y2l2. uri opoldne :. Po tridnevni hudi bitki je bila turška glavna armada na črti Baba Eski—lile Burgas f popolnoma 1 poražena. Turška glavna armada j6 štela 150.000 mož ter se umika sedaj proti Corlu. Usoda Odrina je sedaj zapečatena.
Dodatno k temu kalendarijii bolgarskih zmag moramo še omeniti:
Dne 1. novembra:	Bolgarska, armada- je zav-
zela Nevrokop, zahodno od Odrinla, Po hudi bitki je zavzel: neki bolgarski odiMek tudi postajo Buč, s čimer je končno popolnoma, odrezana turška' macedon-ska armada od Odrina.
Dne 2. novembra:	Turki so poskusili napasti
bolgarsko levo krilo ! v smeri: proti Bunar Hisajrju. Bolgari so napad hrabro zavrnili ter prisiOi Turke k paničnem begu. V tem boju so vzeli Bolgari *!Tur-khm bajterijo brzostrelnih topoU in vjelfi 5 častnikov in 1300 /mož.
Glasom avtentičnih poročil iz Carigrada je trajala glavna bitka, pif Liile Burgasu in Corlu 3 dni.
I/.početka so pač izvojeva.li Tiurki nekaj ,delnih vs-pehov In Boljgari ' so že omahovali, todnji dan pa, ko so se Čutili Tiurki, že kot zmajgovalce in se je že zdelo, d j se bodo morali Bolgari umajkniiti, se je pa usoda bitke preobrnila. Prišlo je namreč 40.000 novih bolgarskth Čet na bojišče pocl povtelijrjištvom generala Kusdeviča, Te pomožne čete so bile prispele iz KjUiStendilai ; in so prišle ravno ob pravem času, ■da so izpremenile zmajgovanja turških čet v strahovit poraz. Po dvedndvni bitki utrujene turške čete se niso mogle več ustavljati silnemu navalu novih bolgarskih čet. Turški poraz je bil popofien in odporna sila turške armade je bila, strta.
Bolgari so tudi zasedli' S vasi Radovič in pa Melnlk.
Turški jutranji listi od včeraj priobčujejo komunike o umikanju vzhodne 1 turške armarle proti Cataldži ter priporočajo prebivalstvu mirno kr, in tuffi če pride do skrajnega. T-udi v Carigradu tedaj že računajo s tem, da se tepena turška armada ne bo več ustavljala,
Za položaj, ki je tudi po turških priznanjih obupen. je značilna sledeča
izjava turške vlade.
Carigrad, dne 5. novembra/: Vlada je izdala naslednjo izjavo: Bojna sreča je omahljiva in ni mogoče vedno zmagovlaij'i. Narod, ki je sprejel bal-
kainsko vojno, se mora udati rezultatom. To je dolžnost, ki je ne smemo zdaj pozabiti. Ne smemo ,se ponašati z zmagami, a tudi ne obupavati zjaradi porar zov. Res so turške čete imele vspelie pri Janini in Skladni, a vzhodna arina,da/, pri Vizi in Liile Burgasu, mora preložiti obrambno črto v Cataldžo, ako se hoče vspešno boriti. Samo po sebi je pa; umevno, da smo trdno odločeni, varovati ljudskie interese do skrajnosti.
Odiin mora pasti.
Vojni korespondent „Rejiiphsposte“, ki se je izkaza]' v vseh svojih poročilih zelo zanesljivega, br-zojav/lja iz glavnega bolgarskega* taborišča z dne 3. novembra sledeče:	f
i„!Sijajna bolgarska strate/gjijja in junaštvo bolgarskih čet prinašata Bolgarom vsak dan novih vs-pehov,. Poskus turške armade, zavzeti severno od-Saraja in pri' Corlu i močne pozicije, '- ki bi, zamogle kriti umikanje turških čet, se je popolnoma; izjalovil, lstotako se je ponesrečil1 napad ; turških čet1 iz vs-hodne strani1 od Vize, ' ki so prfebrakane ' od Midije sem preko Sultanhageca. |Bol[g|ari zasledujejo z naj-večjo eneržijo proti Cataldži' umikajoče1! se Tlurke. Bolgari napenjajo vse site, da bi pospešili padec O-drina*, ker bi potem poslali oblegovalno artilerijo, ki sedaj oblega iOdrfn, proti utrdbam pri Cnjtaldži. Odpor trdnjave Odrin i postaja,1 dan za dnevom vidno slabši. Na, silni ogenj iz bolgarskih topov (trdnjava Le prav rahlo in neredno odgovjarja. Utrdbe na se-verno-zahodni ironti so zefJo poškodovane in po zadnjem izpajki posadke proti Marasu, o kojem se je že poročalo, da se je popolnoma ponesrečil,, je r odpor posadke zelo pojenjal. V obleganem mestu je naista-lo veliko pomainjkanje živeža. jPa|3ec Ojdrina, ki se pričakuje vsak čas, se smatra tukaj kot velikega pomena v vojaškem in političnem/ oziru, hier je zajedno tudi dokaz, da tudi utrdbe pri Cataldži ne bodo mogle rešiti Carigrada.“
Bitka pri Liile Burgasu je bila po zanesljivih informacijah grozen udarec za turško armado. Bolgarske čete, ]v katerih so stali tudi sedemnajstletni novinci, so se vrgle z neznajnsklo silo v b;oj. (Tiurki so se branili, (toda končno | so se morali umakniti. Njihova, armada, ki je štela 90.000 mož, je pustila na bojišču 40.000 mrtvih in ratnfejnilp. Umaknila, se 3® za utrdbe pri Cataldži',. hijeno glavjno taborišče so preložili iz Corla v Rajdemkö'j.
Srbsko turška vojska.
Srbi prodirajo iz Skoplja/ naprej v treh oddelkih. Eden oddelek marši ca proti Špijunu, drfugi p/a proti Bitoliju in tretji proti morju. Najpovejša poročila o prodiranju teh treh armad se gjjase:
Prva armajda je prodrla (do Gumeudaeja/, ka_ kih 30 kilometrov o ;• Soluna, ne da bi naletela; na odpor
'Druga armada operira proti Btitoliju, čegar padec je, kaikor se iz Belgrajcla z dne 5. novembra o' ficijelno zatrjuje, že da,nes prijčbkovati,
Tjretja armada pa prodira* preko Ljume tja do morja. Končni cilj srbskih operacij je, priti’ do morja.
V prestolioi srbskih carjev. — Srbskifjjkraij v Skopim
B e ji g r a d, dne 3. novembra. tVčeraj popoldne je bil svečani vhod i srbskega/ kralja Petra, v Skoplje. ISpreijem je bil veličasten. IN a, postaji sta pričakovala t kralja prestolonaslednik! I in kraljevič Gjorgje, potem general Putnik, vrhovno poveljništvo, predstavitelji občine, mestna uprava, !v/si inozemski konzuli v sveč'anostni uniformi, ; po trije najstarejši srbski, in eksarhijski svečeniki, veliki rabirg potem p,a množina prebivalstva vseh veroizipovedanj in narodnosti. Celo mesto je bilo okrašeno s srbskimi zastavami.
Kralj bi bil moral clospet točno ob treli popoldne. Vreme je bilo pred prihodom deževno, toda ko je 'dospel dvorni vlak, je posijalo solnce, obsevajoče Šar-planino, vso v snegu.'
K.o je dospel vlak, je godba* za-virala kraljevsko himno. Kralj je počasi izstopil iz voza, za, ' njim pa kraljičina Jehena, skromno oblečena kot bolniška strežnica, Iza njo kraljevič Pavel, ministrski predsednik Pašič, (ministra Andrò Nikolič, Ljube 'Jovanovič in vse dvorno spremstvo. Kralj je poljubil prestolonaslednika* in kralje rie % Gjorgja in sprejel raport poveljnika ter obšel častno četo.
Mestni upravitelj Gavrilovič je pre' listavi! kralju predstaviitelja občine liaidži Ri stipa, ki je v imenu osvobojenega Skoplja voščil kralju srečen prihod in mu ponudil kruha in soli.
Kralj je izjavil svoje veselje, 'da je vstopil v staro srbsko prestolnico, izrekel šv-ojo nacio, da v mestu zijvlada red in pozival prebivalstvo, da se povrne k rednim opravkom.
V imenu turškega prebivalstva je pozdravil še kralja nato Rešiad beg, predsednik občine, ki je pa končal svoj govor z besedami:	„Turki so s sabljo
dobili Skoplje in so ga izgubili tudi s sabljo.
Kralj se je zahvalil in rekel, da bo turško prebivalstvo živelo svobodno in se razvijalo pod njegovo upravo, kakor srbsko.
Kralju so bili nato predstavljeni konzuli in Še druge odlične osebe.
Ves ta čas se je pozdravljala 'kraljičina z navzočimi. ki so bili *vsi navdušeni vsi dl njene skrom-
nosti in njenega požrtvovalnega delovanja v; blagor ranjencem.
Ob'1 burnih klicih „Živijo, kralj Peter, živel kralj osvoboditelj'1, se je odpeljal] ' kralj s kraljeviči in epremst vorn po ulici, nabito polni občinstva, do cerkve s,v, Spasa, kjer ga je sprejel’] srbski metropolit Vincentij in eksajrhijski, Neoiit, ki je izrekel željo, da bi zavezniške vojske nadaljevale osvobojenje kr/istjanov.
V stari srbski cerkvi se je nato vršila zahvalnica, 'nakar se je kralj, i povsod burno pozdravljen, odpeljal v svoje stanovanje.
Po vsem mestu kje prebivalstvo kar najprijaznejše pozdravljalo srbsko vojaštvo, ki se je nastanilo v vojašnicah.
Po vsprejemu je valovila/ po ulicah skopeljskih velikanska množica občinstva, katerega je bilo prav gotovo do 100.000. (Vzlic temu pa ni bilo nikakega
incidental.
Metropolit; Vicentij je v svojem pozdravnem govoru rekel med drugimi :
„Kristijani slavnega Dušanovega, mesta so željni svbbode, pravice, kulturnega* napredka in pokreta. Kristjani vseh treh zvezanih narodnosti so prepričani, Ca jim ti prinašaš svobodo, pravfio in kulturni napredek. Kulturni napredek Srbije je bifc že vedno jamstvo, da mora iz severa/ posijali svoboda. In posijala je. /Ti vnuk Karadjordjev, vseh pet stoletij te gleda danes s hvaležnostjo, vse potomstvo se bo spominjalo tvojega in tvojih zaveznikov dela. In tvoj ded je prvi začel na Balkanu izvajati veliko delo osvobojenja, a pred tremi tedni si ti posvetil ve-Učastveni božji ]ir.8/m v 'Topoli. Tia mramornati hram vzra.duje duha velikega/j voditelja, (toda, še bolj ga razveseli veliki hram svobode, ki si ga zgradil.
Po Kuma novem in Kosovem "se ne ustavi tvoja vojska v zmagah, dokler se ne zagotovi ' srbskemu narodu slaven mir. -Ko se zagotovi mir, se pokaže tvoj svobodoumni in pravični sistem pra/v/de tako visoko nad nesočasnim, olede.nel/im neprijateljskim sistemom, kakor se je pokazala, tvoja vpifska v Trojni fizično nad sovražnikom.“
Turki so renili pri Kumaacvem sam > 10 topo v
Neki ujet turški častnik ; pripoveduje, da so Turki po bi tki pri Kumatn/ovem rešili Ge 10 gorskih topov z železnico. Srbska artilerija je tako delovala, da je bilo fizišikj vsaj nemogoče- vzdržati. 'Do sedaj še ni bilo niti v eni bill'd tako ogromno število žrtev potom artilerije, kakor pri Kumanovem.
Srbske čete na pom** Bolgarom.
Zofija, dne 4. novembra:	Včeraj, in danes
je šlo skozi mesto 45.000 srbskih čet, ki so nam anione pred Odrin, /dar ojačijo tamošnjo bolgarsko armalo. Sodi se, da* je že tudi izključeno, da bi se še
morali Turki vzdržati pri Cataldži.
'*»*' *
Crnogorsko-turška vojska.
S e v e r n a kolo n a,
pod vodstvom generala- Viukotiča, 'ki je prekoračila mejo pri Mo|kovcu in ki je kar po vrsti zavzela trdnjavo Berane, Gusinje, Plav, Bjelopolje, Rožaj in pa Peč, je izvršilja: s tem prvi del svoje naloge. Po zavzet,(u. Peča se je ra zde Sla na dva, oddelka, Id prodirata proti 1 >,lukovici, (kjer se zopet združita. In najnovejša poročila vedo povedati, da je že tudi ta trdnjav,a padla. Potrjena še sicer ta vest ni;, toda mesto se smatra za Turke kot izgubljeno. !Dj ako vica spi Jela med večja, turšlp mesta. Mesto leži ob Beli Drini v vilajetu Kosovo ! in šteje 25|.000 prebivalcev, Dobra petina teh je katoličalnov. Tludi v okolici Djakoviee j/e mnogo kristjanov.
J u ž n ;a kolo n ,a>
pod poveljem prestolonasfjejdnika Daaiila, ki je v naglem prodiranju zavzela utrdbe Dečič, Sipčanik in Tuzi, je prodrla eto gore Bardanjol, ki nekako dominira naidi mestom Škader ob vzhodni strani. Padel je v zadnjih dneh tudi Bardanjol in armada Danila oblega! skupno z južno kolono! generala Marti-noviča mesto Skader.
Z a p a d n a arm ia d a
pod generalom Martinovi čem ( ima ' izvršiti I najtežjo nalogo: osvojiti si mora trdnjavo Paraboš in skupno z glavno armado zavzeti Skader. T/araboš se pa dan za dnevom pogumno napadi?/. Ker* je pa Thra-boš opremljen z modernimi topovi, se je padec Rara boš a in s tem Skadra nekoliko zavlekel, talila padec obeh je pričakovati v najkrajših dneh,.
Grško-turAka vojska.
Grki pred Solunom.
Zmaga Grkov pri Jenidže.
Grški prestolonaslednik, Konstajntpn, poveljnik ■glavne grške armade, je odposlal grškemu ministrskemu predsedniku v Atene dne 4. novembra naslednjo brzojavko:
„Turška armada, na katero smo 'trčili pri Je-nildže, je bila sestavljena iz ene 'divizije iz Sieresat, in iz več drugih bojnih olMelkov ter/ je štela 25,000 mož s 24 do 30 topov i» je imeia močne pozicije. A bila je poražena in zasledoval jo je naš cenilnim in na,še desno krilo do Gide, kjer je bifìa po velikih izgubah razpršena. Bitka pri Jenlldži je bila zelo vroča. Padlo nam je v roke 14 sovražnikovih topov, 4 mitraljeze in mnogo ujetnikov. Ena cel|a turška/stotnija nami je izročifia orožje. 'Cela okolica okrog Je-nidže .je posej cin a J s turškimi mrtveci ’ 1 in pot iz Je-
uiiiže do Soluna je zaznamovana z raznim jvpjnim materijalom in orožjem, 'katerega, so iTlurki na svojem begu proč pometali. Ni mi paj trenotno še znan vspeli, katerega so imele naše cete pri zasledovanju bežečega sovražnika ( od Gide nappe j ’do 'Harfa Izmaka.“
Bjlka pri Jenidžeju, ki je trajalaj tri dni, in v kateri so ostatala porlažene turške 1 armade ( popolnoma, odrezani od Soluna, jer bila zelo krvava. Grkom je'sedaj pot v Solun popolnoma odprta,! Pričakuje se, da bodo stali Grki v par dneh pred Solunom, kjer si bodo podali roke s srbskimi četami, ki prodirajo od severa proti Solunu.
Druga grška armada poG podeljeni1 generala Sjapuntfakisa, ki je po kapitulaciji trdifijav Nikopofiis in Preveze krenila proti severu, se nahaja že pred turško trdnjavo Janino in obleganje te trdnjave je
vsak čas pričakovati, če se že ini pričelo,.
*
k	*	•
Nevaren položaj v Carigradu.
V	Carigradu vladajo v vrstah! ) vodilnih mož velike diference glede zunanje politike. Med tem, ko so eni za fo, da se vojska nadaljuje do skrajnosti, ker ne verjamejo, 'da bi se mogla Turčija razdeliti, so drugi nasprotnega mnenja,! in 1 žele posredov/anja velesil. Širša javnost je docela desorlgamizirajna. In listi še vedno prinašajo poročila 1 o turških zmaigjah in zaupajo v utrdbe pri Cajfaldžji. Le poslednjemu je pripisovati,, !da še vlada v Carigradu i trenotno mir. Toda, ko bodo poučene jširše ljiudske mja/se o resničnem položaju ITiurčije, utegne z elementarno silo izbruhniti ljudska strast po maščevanju med kristjani in fanatični moslimi bodo planili kot besne zveri na kristjane in uprizorili strahovita grozodejstva.
Iz vzroka, da se zabrani masakre : med kristjani v Carigradu in v drugih turških pomorskih mestih, so zapfe.viali poslaniki velesil, da, odpošljejo v varstvo svojih podanikov bojnih ladij pred Carigrad, Solun in druga; mesta,
Avstrija je že poprej Imela s,talno i eno vojno la,dijo pré0 Carigradom, 'sedaj je še poslala; križarko „lAspern“ pred Carigrad, križajrko „Marija; Tere_ zija pa pred Solun., Eskadra naše mornarice,, obstoječa iz treh vojnüh 1 arh j in dveh torpedovk, bo pa križarila v Egejskem morju.
Slovenski zdravniki na bojišču.
Doslej je odšlo v Srbijo šest slovenskih zdravnikov;.; dr. Šlajmer, dr. Orajžen, dr. Krajec in dr. Premrov delujejo že v Nišu, dr. iTjainjšek in dr. Ku-eera pa v Belgradu. Vse te vzdržuje ljubljanski odbor „Rudečega križa, balkanskih aržafri“', 1 ki i pošlje sedaj na bojišče še štiri zdravnike , in sicer odideta v Srbijo' dr. Franc Sabec' in dr, Konstantin ^Foe-dr:^nsperg, dr. Mavrici1] Rus in dr. Stoje pav Crno-goro. '■
F loiaj katoliške cerkve na Balkanu.
Položaj katoliške cerkve v krščanskih državah na Balkanu ni posebno razveseljiv. Vladajoča grška, pravoslavna cerkev gledaj pisano delovanje katoliške cerkve ter jo skuša z vsemi sredstvi ovfirati In . naplata^’ je položaj >katjo}ii'Ške c^rklve vi jSrtaiji, kjer je postavno še celo prepovedana. Edina; katoliška, duhovnika na srbskih tleh ■ sta oba, kaplana ! v našem poslaništvu v. Belgradu, {Vse eno pa ^e obstoja naslov „prilmas Srbije“, lei je spojen na vladikovino v „Baru v Crnigorij, kjer se- katoliška cerkev še najbolje počuti in kjer vživa popolno; prostost, 'Med Vatikanom in črnogorsko vlado je sklenjen celo konkordat, bržčas vsied tega, da se tesneje združijo k Crii icori katoliški Mjtriditi.
! Glede Bolgarije, Romunske in Grške' se more . Je reči, da se katoliška cerkev v teh državah trpi, ■V Bolgariji sta dva apostolska; vikarijata. En vika-Éjat, ki nosi naslov škofa Niko,poljskega, stoluje v Ijušteuku, drugi vikar pa v Piiovjclivu, _
. V Rumuniji je samo ena, nadškofija, in ena škofija, Prva obsega Valahijo s sedežem v Bukarešta, Sedanji nadškof je dr. Netjzhammer. Romunska škofija, pa obsega celo Moldavo s sedežem v Jasy.
Sedež grške nadškofije , se nahaja' v Atenah. Nadškofija šteje 15 duhovnikov, ki oskrbujejo 25.000 vernikov. Vkljub pičlemu številu kjaitollških duhovni-kov je odposlal nadškof v Atepah dva katoliška] duhovnika v grški vojaški tabor, da izvršujeta- dušno pastirstvo pri katoliških vojakih.
Vojska in trgovina.
V	industrijskih krogih se že bridko pritožujejo, da povzroča, vojska raznotera, motenja trgovine. Trfgc^cina z nekaterimi predmeti s se je takoj prenehal a;,1 ko je počil prvi strel. Najbolj je prizadeta tek--SiiTna industrija. Ta. si je v nov; jšem času od krize, gastale vsied preobilne produkcije, kbmajj 'nekoliko opomogla, toda zapreti je morala nekaj tovaren. Po prestani krizi je obrnila svojo pozornost na Balkan, kjer ji je prišel v dobro Kalija,nsko-turški spor zaradi TiriijpoMtanije, Ko si lje potem v tem kratkem času nekoliko opomogla, mora sedaj zopet počivati. In velike množine blaga so pripravljene, da bi se odposlale. toda ne more se jih1 ekspedirati. Razun tega prihaja sedaj še čas. ko bo treba misliti na izdelovanje noletnega- blaga. A ravno sedaj morajo tovarno zopet misliti na znižanje obrata.
Slične so razmere v drugih industrijah. In v provinci pa slabo vpliva mnogokje Še strah, da se
bo zapletla tudi naša mo nar lija v vojni ples. Veliko trgovcev se boji, da bodo poklica,hi pod orožje, vsied cesar si nočejo nabaviti velikih zailog blajga, dokler se ne razjasni položaj.
Francoska banka je v teku enega tedna dvakrat zvišala svojo obrestno mero, katera znaša zdaj 4 in 4/4%, mera, ki ne stoji z ono iz prejšnjega desetletja v nobenem sorazmerju. jTla visoka obrestna mera se lahko smatra za pomirjajočo, pai tudi zai vznemirjajočo. Kajti v najkrajšem času se bo tudi v sluelaju miru veliko zahtevalo od f denarnih trgov. Ne samo, da namerava Kalija najeti posojilo okrog
600,000.000 frankov, že prihaja tudi Rusijal z eno milijardo, in vse danes se vojskujoče balkanske države bodo gotovo rabile mnogo denarja,, lco nastane mir.
Kakor se čuje iz krogov žilne trgovine, je dobava žita 1’0 Rusije in iz balkanskih držav otežkoče-na, iker je od prevažanja, žita izključen velik del parnikov. Grške ladije prevažajo velik del južnorus-kega žita; ta del se ceni na- 80%. Ce so te ladije pa motene pri prevažanju žita, kar je sedaj slučaj, potem mora nastati v izvozu žita iz južne Ruske presledek. Ker se druge ladije za previa,žanje žita, vsied sedanje situacije le težko dobe, so že poskočili tarif' za prevažanja žita na, tako ivlifsoko stopnjo, kot ni bila do sedaj še v navadi. jZia držjajve, ki so navezane na dovoz , ruskega žita, pomeni to ' res hud udarec.
Politični pregled.
Delegacije.
Včeraj se je pričelo v Budimpešti novo zasedanje delegacij. Avstrijska delegacija je imela najprvo včeraj1 popoldne plendirno sejo, v kateri se je konstituirala. |Z,a predsednika 1 je bil , izvoljen grof Merveldt, za podpredsednika Dobernig. jPo izvolitvi odsekov je bilo seje konec.
Po plenarni seji je zboroval odsek za zunanje zatleve, IV njem je podal grof Berchtold svoj težko pričakovani ekspoze, Poviedal ni nič novega in ni zadovoljil. Delegati in sploh javnost je nevoljna, ker naša vlada noče podati nič konkretnega in se giblje sjamo v izrazih kot .„legitimni intesesi“, katere hoče varovati.
Danes bo imel cesar, ki je tudi ! prišel v Budimpešto, prestolni govor.
Državni zbor.
Včeraj je zboroval proračunski odsek. Govorila sta tudi poslanca, Gostinčar in 'Jarc. Graški listi pišejo, da Slovenci obstruirajo.
Mase prireditve.
Sv. Križ na Murskem polju.
Preteklo nedeljo smo imeli ' velezaislužnega organizatorja; i slovenske mladine, {gospoda dr, Josipa H o hi n j e ,c lai, v svoji sredini, |Ustajnovil1 nam je ženski odsek bralnega društva ! gli Dekliško zvezo. V lepi pridigi | pri poznem 1 sv. opravilu j je pozival navzočo mladino, naj ne stori v svojem življenju ničesar zoper Boga, ničesar brez Boga, yse pai za, Boga., SVafril jih je tudi pred sedmerimi najhujšimi sovražniki deviško-čistega življenja,
V popoldanskem govoru v; Društveni dvorani pa je dokazoval potrebnost ženske organizacije, in razpravljali o treh vezeh, M naj vežejo dekleta v naši Dekliški zvezi, namreč vez medsebojnega prijateljstva, skupnega izobraževanja in poštene zabave. Želeti je, j da bi njegove besede i obrodile J najobilnejši sad-
Za njim je nastopilo po vrsti devet domačih in sedem tujih deklet z govorčki in deklamacijami. In vmes se je trikrat oglasil '■ dekliški pevski zbqr pocl vodstvom zaslužnega, gospoda) uadučtlefija Herzoga s pesmijo: „Slovenskim mladenkam“, ^Slovenka sem“' in eno Marijino.
Obilna udeležba ustanovnega shodai daje upar nje, [Dia. se bodo "križevska; dekleta: j tudi 1 v obiltaem številu oprijela Dekliške zveze, ki ima n apnen, pomagati starišem, vzgajati verne katoličatake ) in zavedne Slovenke.
Pri tej priložnosti ise je dvorani, ' ki, stai , jo v letošnjem Slomšekiovem letu postavila i skupno posojilnica in bralno društvo, dalo ime „{Slomškov dom“ in tako jo hočemo odslej imenovati.
Raznoterosti.
Častiti duhovščini |se ! naznanja, i da se sedaj zopet dobi novi psaltèrij z velikim tiskom v obliki 16. Stane 3 K 86 v. Izšle so Ridi horae diuroae z novim psalterijem v mali, ročni obliki 48. Stanejo v uenie vezane z zlato obrezo 5, K 20 v. fOboje se naroči v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ker je z norim letom obvezen novi psalterij za vse duhovnike, naj si blagovolijo tisti', častiti gospodje, ki še nimajo psaPterija, istega takoj naročiti, da se potrebni izvodi še pravočasno Lahko oskrbijo od založnika.
Odlikovanje. Predsednik kmjetijske druižbe za, Kranjsko, državni in deželni poslanec 'Fran Povše j*e bil odlikovan s kom turnim križem Fran Josipovega! red,al
Zadružne prireditve. IV 'eejtrtek, dne 7. nov., se vrš' okrožni za,Družni shod v Ljubnem ; V ne'đe-
ljo, dne 10. novembra v Žičah; v četrtek, dne 14. novembra v Ormožu ; v četrtek, dne 21. novembra v Mestinju. Razen tega se bo vršilo več gospodarskih predavanj, za katera pa še niso j natanko ! Določeni dnevi.
Za ceste in mostove.1 V proračunu, ministrstva za javna dela za leto 1913 najdemo tudi sledeče postavke: 16.000 K za cesto Ljubno—Luce—Solčava (5. obrok), 12.000 K za razširjenje Tegetthoffove ceste v Mariboru f skupni stroški 90.000 K), 17.500 K za zgradbo mostu čez Dravo pri Zigornjjem Dupleku (skupni stroški so proračunjeni na 234.000 K, 17.500 K je prvi obrok), 32.000 K za zgrajdbo mostu pri Breznem, 481.748 K za zgradbo mostu v Mariboru — skupni stroški 2,028.000 K.
Zaostali ptic. 1 Iz Slov.. Bistrice n/am piše prijatelj: ,il n ti si edini še tuikajj1 ostjaj,/ ta j ptiček, fod trume vesele!“ Na te verze sem se spomtail, ko sem zagledal na dan vseh svetnikov še letati pri nate la-stavico. Vsak, ki jo je videl, se je čudil. Res redka prikazen, da bi še lastavfice tako pozno v jeseni bile pri nas.
60 let doktor. Predsednik državnega sodišča,, tajni svetnik dr, Jože! Ungei\ je prejel povodom svojega, dijamajntnega doktorskega, jubileja z cesarske kalbinetne pisarne laskavo pisano čestitko.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo ,„Zärja“.v, Gradcu priredi v petek, 8. ndvembra, svoj prvi redni občni zbor s sledečim vs-poreotom: L Čitanje zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora. £. Poročilo odborovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Sprejem ,nov((h člamov. 5. Volitev novega odbora,. 6. Slučajnosti.
Slovensko-nemški 'in I nemško-sjovenski slovarček. Ker nam je dozdaij manjka)! pripraven slo-vensko-nemfški in nemško-slorienskii slnviarČekj, se je odločila tiskarna družbe sv. Mohorja,, da- ga ona izda. Letos ! je , izšel „,'Slovenisches Spracht und Ue-bungsbuch“ v novi izdaji; | in slovarček y, telj knjigi, ki je v tej, izdaji popolnoma predelan I i|n razširjen, je bil za ponatis še enkpat pregledata, deloma izpopolnjen. nemško-skS venski del pa bistveno razširjen. Ma novo p ride j an je seznam osebij ih in zemljepisnih imen, tako da ima slovarček 1 dosti , nad 12.000 slovenskih in nemških izrazov;. Da pa vkljub precejš*-nj'emu obsegu (416 strani) knjižica ne bo preveč Debela, je tiskarna oskrbela primeren papir in tanko, a jako trpežno vez. .Služila, bo ;tndi slovenskim Dijakom. zlasti ob meji. Tržna cena slovairčka znaša v prt vezan K 2,40.
Štajersko»
Maribor. Umrl je poštni nadoskrbnik v pokoju Langer, ki se je, kakor smo zadnjič poročali, še le pred dobripi tednom poročil z 221eino gospodično Varga,, Mariborski mestni „trač“ i ima sedaj dobre
čase i
Celje. , Za bodoče porotno ztasedanje 1 so izžrebani sledeči porotniki: Glavni porotniki: Mihael J arco vic, trgovec, Dramlje; |I;van Pleskovič, uradnik, Loka; Jožef Grobelnik, posestnik, Gotovlje; (Franc Pireh, mesar, Vitanje; Konrad Rist, hotelir, Rogaška Slatina; Ivan Laurič, trgovec, Vransko; 'Franc Jelen, gostilničar. Polzela; Karol Kitzer, urafdnik, Loke; Jožef Ježovnik, posestnik, , Starijtrg; Janez Hainschegg, gostilničar, Sodnavas; 'Franc V arie c, gostilničar, Brežice; Pavel Popič, veleposestnik, Ra-duš; Franc Bistrič, gostilničar, Ft., Lenart; Ljudo-vik Vrhovnik, posestnik, Žiče; Franc Petrin, lesni trgovec, 'Spodnji Pobrež; Jožef Ritali, posestnik, Hrušfovec: Franc Zorko, gostilničar, Brežina; Jurij Završnik, posestnik, 'Sv. Peter v Savinjski dolini; Andrej Presker, uradnik;, Dret ; ! 'Martin Kowatsch, slikar. Konjice; dr. Adolf Mravljag, notar, Lašiko; Rudoll Schmidt, poslovodja, Brežice; Tomaž Graji, posestnik, Gaberje; Anton Neger,,] meh.jnik, Celje; Avgust Kollaritseh, kovaški mojsjter, Celje; prane Cajhen, gostilničar, Polzela; 'Franc Kowatsch, župan, Konjice; Jožef Westen, kamnoseški mojster, Vitanje; Ivan Silčič, tovajrnar apna, Zidanmost; H. Baumajin, usnjar, Konjice; Ivan Kuželj, gostilničar, Kozje; Karol lakti n, trgovec, Vitanje; Rudolf Ster-mecki, trgovec, Celje; Ivan Volčanšeki,, i gostilničar, Brezina; Vinko Kveder, vieieposestnikj, Žalec. Nadomestni porotniki: Oton Küster, vinotržec, Celje; Iv. Petrak, posestnik, Sv. Peter v Savinjski dolini; F. Senitza, usnjar, Vojnik: Samuel Braun, hišni pos,, Cehe; Ivan Kostomaj, posestnik, Lipovec; dr. Ant. Božic, odvetnik, Celje; ' Karol Haruswirth, trgovski sotrudnik, Celje: 'Valentin Sameq, \ posestnik, Run-tole.
Brežice. Čitalnica v Brežicah priredi v prihodnjo nedeljo, dne 10. novembra), v veliki dvorani našega N are) hi ega doma gledalsko predstavo fin sicer Finžgarjevo narodno igro „Naša kri“, ki je do-sedaj po vseh slovenskih odrih dosegla najlep.še vs-pehe, Sla)vno občinstvo se opozarjaj, naj ne zamudi te priložnosti. :Z,ačetek predstave je točno ob 7. uri zvečer.
Ptuj. ,Po intervenciji poslanca Brenčičla se je u peljal a vsakdanja pošta, od 12. oktobra 1 v sledečih krajih: Budina, Brstje, Spuhlje,, S,abovci, Podvinci, Kicar, Žabjajlc, Cernei in Novavas. |V teh vaseh se sedaj razun nedelje vsak dan enkrat dostavlja pošta, kar je bilo nujno potrebno aa te velike kra^e zraiven Ptuja;.
Žaga, brusi ifl straži s strajnta sferah». :: Umi za srasirasjt
Srk. :: Maji nagrabi speroenifte isisa ntesafnintslsa in stas-ss ss besa dela iz m- m inuimkigs. matinialfi. = =s Plošči za RSfcižtM i raunfeaniiigi marnja. :: Velika uloga Izgafeslfgai lafnfetli sparato. :: hajniija stai. :: Salutili « ast ptečitei pspp. Ssrotili se Miijfjs točno. s= == UfM io sfusi»! preračani braglataa. iROiaiki: f&mmzmmšim. rimila z Celje«


Strojnik obenem kurjač išče službe.
Razume na vsa popravila, elektriko in motorje. Nastop takoj. Ponudbe Ivan Jenko, pri gosp. Hentschl, Maribor, Duchatscbgassè	224
Ženitna ponudba.
Pošten mladenič, srednje starosti, ima čez 3000 K prihranka, se želi poročiti s pošteno mladenko ali vdovo brez otrok, ki ima posestvo, trgovino ali pa krčmo. — Našlo--„F. F.“ poštno ležeče, Oplotnica, Štajersko.	225
V" mJf V* %.“ 1# V*	*J> V *.# LH
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovca — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta št. 5
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta štev. 5
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo
raznovrstnih
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih conah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80,
90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej.
Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine, rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirje, svetinjice, velike in male in druge nabožne reči. m
■ Franc Plefteršek ■
SSS » Za'ow»
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Kupim Tsako množino
vinskih ciroz, polžev, suhih gob, orehov
kakor tudi žito VSake VTSte po naivišiih cenah
Jožef Perko, Lajteršperg
p. Pesniški dvor.
220
■ ■
H ■
Novost ! ~m5^ Novost!
DEŽNE PLAŠČE
iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve,
s kapuco in rokavi
zelo praktične in priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec
JOSIP MACUH,
Modna trgovina za gospode
MARIBOR, Stolna ulica 5.
Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20-— naprej) in se ravnajo sssssc-gsss-s-	po velikosti in kvaliteti.
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko.
Mestna lekarna pri c. kr. ,OrluM v Mariboru davni trg tik rotovža.	rai
§nnmnmnnuuum Svoji k svojim š
Priporoča se največja m najcenejša svetovna priponam slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dor%
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ji zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
IPHfe Najnigfe cene! postrežba točna! tiSUT (Hali dobiček! Pobro fme!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovene» naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p’sem sem prejel vsled dobre in po étexse postrežbe.
204
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje !
Ali hočete vsaj I0 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Fsba kamnoseška
JUDSK.A Hranilnica i* Posojilnica v Celji
pegistpoiraiia z»eŽK*!»gr& ss xa ® & :sas -ssJ ® tol o
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu®4) v Celju, Graška ©està 9, I. nadstr«
obrestuje
rentnega
Hranilne vloge po 47*% brez odbitka
davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih za» odo z kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Đaie vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepn vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzeeaši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure oop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-niinične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
poBojuJe
na zemljišča po 5% do 572°/oi z amortizacijo ali bres; nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertoje vknjifene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k»’Ieke.
«MBS
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.