Upedhdone to abbAtnmento
Leto XXm.9 št. 187
^riM T 8-otorlrt
Ljubljana, petek 20. avgusta 1943
Cena cent. 80
Upravoijcvo - nubljan*, ^uccmjjeva alica 5.
Telefoo it 51-22 H-23 51-24 ln>erjtni oddelek: Ljubliana, Puccimieva alica J - leiežoo fc. il-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Liobljanska cesta 42 Računi: ta Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu h. 17.749, za ostale kraje
Italije Servizio Conti Cort Post. No 11-3118
12.MJLCNO ZASTOPS1VO za oglase iz Ki
Itaiije in inozemstva ima Unione PubhlicftS Italiana S A. ^^ILAl^C
Ishaj« mk dio razen ponedeljka Naročnina mali mesečno Lii 18.—k a inozemstvo vključno > »Pooedeliskim Vor cromc lil J6.50.
UcedaiiifO i Ljubliana. Poccinijeva alica it. S. — Telefoo Štev. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi «« ne vračajo.
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet la pob-
bliciti di provenienza italiana -d estera: Unione PubblicitJ Italiana S. A. MILANO.
Elusclta incursione
sul porto dl Biserta
1 pšrossafo 300® to«n. aJlondato, navi per 100,00 3 tsžits. das?f*€ggiate — 1 mercantile silurato press o Cap® Passero — 8 velivoli nemlci abbattuti
Ccmando Supreino. - Bollettino di guerra No. 1181:
Per la battaglia della Sicilia cosi tena-cenient ' sostenuta dalle divisioni italiane f germaniche merita una particolare men-710no l*opera della marina e delLaviazione pro<ligatesi sia durante i combattimentii sia nella difficile fase dello sgonibero daJ-1'isola.
II perto di Biserta e stato bombardato da velivoli germanSci. Un piroscafo da 3000 tonnellate risulla affondato e 25 navi per oltre 100 000 tonnellate di stazza dan-neggisito. Nostri aereo siluranti hanno at-
taccato un convoglio preso Biserta e silurato un mercantile nella zona di Capo Passero. In combattamenta aerei la nostra caccia abhatteva cinque »Spitfire«; altri due velivoli precipitavano sotto il fciro di caeciatori tedesehi. Dalle operazioni di guerra tre nostri aerei non facevano ri-toriio. II neinico effettuava ineursioni sul-le loealita delle provincie di Reggio Calabria, Napoli e Cagliari; le batterie della difesa distruggevano un apparecchio che sinabissava in mare press o S. Antioc«.
Generale A m b r o s i o.
Uspel letalski napad sta Itiko v Bizerti
1 parnik 3003 £©21 potopljen, 25 ladij za 100,000 ton poškodovanih — Torpediranfe sovražne trgovske ladje pri Passetu — 8 sovražnikovih Setal sestreljenih
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1181:
V bitki za Sicilijo, ki so jo tako žilavo bojevale italijanske in nemške divizije, zasluži posebno omembo napor mornarice in letalstva, ki sta se odlikovali bodisi v teku bojev, bodisi v težavni fazi izpraznitve otoka.
Lnko v Bizerti so bombardirala nemška letala. Potopljen je bil parnik 3000 ton. 25 ladij s skupno 100.000 tonami je bilo poškodovanih.
Naša torpedna letala so pri Bizerti napadla konvoj in torpedirala neko trgovsko ladjo v bližini rta Passero.
V letalskih bojih so naši lovci sestrelili 5 »Spitfirov«, 2 nadaljnji letali pa sta strmoglavili. zadeti od strelov nemških lovcev. S teh poletov se 3 naša letala niso vrnila.
Sovražnik je izvršil polete nad kraje v pokrajinah Reggio Calabria. Neapelj in CasrUari. Obrambne baterije so uničile 1 letalo, ki se je zrušilo v morje v bližini S. Antioca.	General Ambrosio.
Potek borbe za Sicilijo
Pripomba k vojnemu poročilu št. 1180:
Bitka v Siciliji je dosegla svoj neizbežen konec Ursdna poročila so s svojimi treznimi podatki že objavila glavne dogodke hude borbe, ki so jo na Siciliji bile italijanske in nemške čete, treba pa •e o teh operacijah podati obširnejši pregled
V neči na 10. julij se je pričel napad r« Sicilijo. K obali med Licato in Sira-cuso se je približala množica nad 1500 pem<-»rskih edinic z velikimi in majhnimi pa.-niki in posebnimi izkrcevalnimi sredstvi s skupno 700.000- tonami, katere je premijslo 6 oklopnic. 3 nosilke letal, kakih 20 križark, nekaj monitorjev in kakih 100 rušilcev, mnogo torpednih čolnov in drugih lahkih edinic.
Vse to ogromno ladjevje, katerega sta združili proti nam dve najbogatejši državi na svetu, so podpirale številne letalske angloameriške sile s sredozemskega bojišča.
S Dredhodno izredno silovito letalsko in pomorsko topovsko pripravo, ki je planila na naše obrambne in obalne posadke s silovitostjo, kakršne nikoli ni bilo prej, je velikim sovražnim edinicam uspelo izkrcanje na otoku in ustvaritev izkrce-valnega predmostja med Licato in Pozzal-lo, kjer so se izkrcale ameriške, ter med rtom Passero in Siracuso. kjer so se izkrcale angleške edinice. Takojšnji reakciji prvih italijansko-nemških čet. ki so prihitele v ogrožena področja, so sledili pričetni uspehi v Geli, Augustj in Siracusi. Izkori-ščenje teh pozitivnih uspehov pa ni uspelo zaradi pomorske in letalske premoči nasprotnika, ki je italijanskim in nemškim četam preprečil vztrajanje na obalnem področju.
Med tem. ko je nasprotnik z morja mno-žinsko bombardiral nasprotne vrhove Sicilije na področju Trapanija in Maršale, vzdržujoč grožnjo novih pobud, se je oja-čevalo izkrcevanje oklopnih sredstev in čet na obalnem psu od Licate do Siracuse in se je pričel nov kombiniran napad s kopnega in z morja proti Augusti. ki je b::la zavzeta dne 13. julija. Mobilne čete v srednji in južni Siciliji, ki so bile nujno slabejše po količini in napadane od sovražnega letalstva, kj je neprekinjeno delovalo nad vsemi prometnimi potmi, so o-oravljal čudeže hrabrosti. Italijanske in nemške divizije, ki so iih vojna poročila deloma navajala, so se združene v enotni borbeni volji, borile brez odmora, da bi zadržale močni pritisk sovražnika, ki je bil posebno silen proti boku področja Acrigenta in Catanije.
Tako jim je uspelo zadržati nasprotnika, ne pa tudi preprečiti čeprav počasno napredovanje z žilavim naporom 12 izkrca-nih divizij Po 11 dneh srditih borb so padi; v roke sovražnika Agrigento. Caltanis-seta. Enna in vsa južnovzhodna konica otoka. doč'"m ?e ie v ravnini Catanije bila besna borba za posest mesta. Od Agrigenta ie nasprotnik vrgel močne okiopne množice proti severu na važno cestno središče Lercara-Friddi. kjer so morale obrambne čete. izčrpane v srditih borbah popustiti spričo Dremoči sovražnih oklopnih sredstev. Ko je bilo obvladano področje Ler-care—Friddi, ?o skupine nasprotnik tankov prodrle naravnost proti severni obali otoka in proti Palermu. ki ]e bi! izpraznjen.
Desno krilo italijansko-nemške postro-jitve se je moralo nato postopoma umikati proti vzhodu, da je lahko oblikovalo neprekinjeno fronto, ki je od severne obale Sicilije preko Caronije. Nicosije, Regalbuta m Centuripa ter katanijske ravinine do obale zapirala severnovzhodno področje otoka. Medtem ko so se borbe krajevnega značka vršile na fronti do 31. julija, so an-gloameriške sile lahko spcpolnile 15 iz-krcanjh divizij, navzlic hudim izgubam, ki ao bile zadane njih prevoznim ladjam z le-
talstvom in z našimi ter nemškimi pod. mornicami (v mesecu juliju je bilo na Sredozemskem morju potopljenih 46 trgovskih ledij, 2 križarki, 8 rušilcev, 3 podmornice, poškodovanih pa je bilo 115 trgovskih ladij, ena nosilka letal, 18 križark in 5 torpedoyk).
Po izvedbi nove postrojitve topništva, ki se je strnilo pred oklepnimi množicami, so Angloameričani 1. avgusta sprožili pričetni napad v bitki, katero lahko imenujemo bitko za. Messino. Od San Štefana di Ca-mastra do Catanije, zlasti pa na srednjem področju, so divjale izredno silovite borbe in njih silovitost je trajala do konca bitke. Catanija je popustila šele 5. avgusta po treh tednih junaškega odpora. K imenom Troina, Regalbuto in Centuripe se pridružujejo imena S. Fratello, Bronte, Acireale, Randazzo.
Bili so vzvišeni dogodki borbenega duha, ki je moral popustiti ne pred številčno premočjo moštva, temveč samo pred neza-jezljivo močjo oklopnih sredstev in letal. 17 dni je trajal epični odpor preostalih italijanskih in nemških sil, ki jim je uspelo zadrževati sovražnika tako dolgo, da so bile lahko vse čete prepeljane na kalabrijsko obrežje, preden je nasprotnik dosegel sicilsko obrežje ožine. Na poveljnike ter italijanske in nemške vojake, ki so se v zelo hudj bitki bojevali, zavedajoč se pomena naloge in odločeni boriti se do kraja za obrambo poverjenih jim postojank, gledata naroda Italije in Nemčije, ki morata tudi prestajati hude preizkušnje v največji vojni v zgodovini, z upravičenim ponosom in s hvaležnostjo.
Zgledna hrabrost v borbi proti ogromni premoči
Berlin, 18. avg. s. V dopolnilo poročila nemškega glavnega stana o zaključitvi operacij na Siciliji poroča mednarodna obveščevalna agencija:
Odpor italijansko-nemških čet proti vdornikom potrjuje, da sovražne Sile niso bile samo zaposlene v hudih borbah, temveč da je odpor čet Osi močno pretresel nasprotnika. To velja, piše agencija, tako za sovražne skupine, kj so operirale na kopnem, kakor za pomorske in letalske anglo-ameriške sile. K uspehu branilcev na pragu Evrope je prispevalo vse italijansko-nemško orožje in zlasti italijansko topništvo. Nemške divizije na Siciliji, ln sicer oklopna divizija »Herman Goring«, 15. oklopna divizija in 25. nemška mešana divizija so se enako kakor italijanske skupine borile s hrabrostjo, ki je nad vsako pohvalo. Borile so se proti nič manj kakor 14 ali 15 angleškim, kanadskim in ameriškim divizijam, kakor tudi proti črnim četam in francoskim najemnikom. Zju-dale so jim krvave izgube, ki znašajo okrog pet divizij.
Berlin, 18. avg. s. Za sredstvo o pomenu doseženih uspehov italijansko-nemških čet v operacijah, ki so se zaključile na Siciliji, naj služijo, kakcr podčrtava DNB, naslednji podatki: Nasproti skromnim italijanskim in nemškim silam je stalo šest oklopnih divizij, štiri okiopne brigade, 18 pehotnih divizij, dve izkrcevalni mornariški diviziji in dve z letali pripeljani diviziji. Anglo-američani so uporabljali nadalje 1600 lovskih letal, 650 dvomotornih letal, 350 štirimotornih bombnikov in nadaljnjih 800 posebnih letal. Od pomorskih sil so uporabljali 16 oklopnic, dve nosilki letal, 18 do 20 križark, 85 rušilcev in prevozno ladjevje za izkrcanje 10 divizij.
Rttmunsld odmevi
Bukarešta, 18. avg. s. Ob koncu operacij na Siciliji objavljajo vojaški kritiki bukareštdcih listov obširna razmišljanja o pomenu odpora italijansko-nemških čet, ki so se 39 dni pro-tivili veliki sovražni premoči. Kritiki pišejo tudi o odlično uspelih evakuacijskih operacijah z meseinskega predmostja.
POSLANICA MARŠALA BADOGLIA
SICILSKEMU PREBIVALSTVU
..Noben dogodek ne more odtrgati Sicilijancev od matere Italije!"
Rim. 18. avg. s. Besedilo poslanice, ki jo je naslovil na sicilsko prebivalstvo šef vlade maršal Badoglio:
Italijani, prvič povzemam besedo, da se obračam na naše ljubljene brate z mučeni ške Sicilije. Po siloviti obrambi, kj prinaša visoko čast itaIij?nsko-nemškim četam. ki so vzdržale ta boj nasproti ogromni nremoči sovražnika, tako po številu kakor še bol: po sredstvih, so morala biti sveta tla Sicilije izpraznjena.
Italija že pozna slične bolečine, ki pa ni •oad njimi nikoli omagala. Sicilijanci, noben dogodek vas ne bo mogel nikoli odtrgati od velike matere Italije, kajti vezi, ki vas vežejo nan.io. izhajajo iz mogočnosti krvi!
Vi. k; ste s tako čudovitim ognjeni In
zagonom oplodili začetke naše neodvisnosti. ste za vse nas ljubljeni bratje.
Vsako italijansko srce bije z vami in za vas.
Kot predsednik vlade bom ukrenil vse, kar je treba, da se olajša vsako trpljenje sicilskim beguncem na celini. Vi pa ne obupajte. Narod, ki je dal vsemu svetu tisočletja omike, ne more propasti, ako ohrani svojo vero. In jaz. ki dobro poznam vase sinove, saj so se pod mojim poveljstvom junaško borili na mnogih bojiščih, sem prepričan, Ja boste vi vsi ljubosumno čavali to vero.
Bodite krepki. Sicilijanci. vam gre vsa ljubezen italijanskega naroda!
Italijani, pozdravimo z vso dušo. z vsem srcem svoje sicilske brate!
Govor Eksc. Orlanda sicilskim rojakom
Rim, 18. avg. s Besedilo govora, naslovljenega na Sicilijance, ki ga je imel po radiu Eksc. Vittorio Emanuele Orlando:
Bratje s Sicilije! Ko je v prejšnji vojni kot poslednji borbi za neodvisnost v uri, ko se je zdel neizbežen polom domovine po vojaškem porazu in po zasedbi ozemlja, vaš brat. ki vam sedaj govori, imel odgovornost za najvišje odločitve, je izjavil odločno, da se bo po potrebi umikal vse do Sicilije. Ko sem javno izrekel ta stavek, sem dobro vedel, da je sicilska duša tako velika, da vzame vase lahko usodo in ime Italije. Sicilija, ki je vekove brez bojazni ter desetletja vzdrževala
morilno vojno proti Evropi za obrambo svoje svobode, bi znala dobro čuvati čast Italije vse do zmage. In sedaj. 25 let po onih dogodkih, je hotela usoda, da čutim vso težo druge zasedbe ozemlja domovine, ki se je začela in končala na moji muče-niški Siciliji ter na njenih slavnih porušenih mestih.
Med nami Sicilijanci zadostuje en pogled. da se razumemo.
Vem. da čutite sedanjo žaloigro moje duše. Jaz, ki sem vedno trpel na hudem domotožju po moji deželi, po mili sladko-bi njenega neba, ki razširja okoli sebe slavno luč zbranosti in miru. opažam sedaj
domotožje. ki je posebno grenko, da se v tem trenutku ne nahajam med vašimi razvalinami in da nisem telesno pri svojem ljudstvu, ki trpd. To domotožje bi bilo obupno, ako bi vkljub stvarnim oviram ne čutil živo in jako, celo bolj živo in jačje kakor kdaj koli, neko nezlomljivo duhovno skupnost, saj imam med vami Sicilijanci na oni strani morske ožine svoje sinove in svoie brate, preko katerih smatram vas vse za sinove in brate.
Jaz imam pri vas svoje mrtve, ki me pričakujejo kot sveto jamstvo zveze, ki je pred mojim življenjem in kj ga nadaljuje. To mojo zvezo z vašo žalostjo, z vašimi bolečinami, z vašim trpljenjem vam poklanjam v tej uri, moji bratje. Moj dar je majhen, toda vi ste rod, kj se ne da pridobiti s koristjo, marveč s čistostjo in globino iskrenega občutka. V tej vaši žalo-igri ni mesta za obtožbe in politične opazke. Vse to bi bilo neprimerno.
Eksc. Orlando je svoj govor zaključil z naslednjimi besedami:
Ker je Bog v nedoumljivi strogosti svoje sodbe hotel, da jaz tipim sedaj kruto muko, upam, da mi bo dal v svojem usmiljenju tolažbo, da bom videl Sicilijo, ki bo srečno vstala. Ta želja je sama po sebi želja vseh Italijanov, kajti v teh dneh se očituje in čuti bolj ko kdaj koli. da je rešitev in usoda Sicilije neločljivo vezana z rešitvijo in usodo Italije.
Naj tedaj dvignem znani spev: In zdaj, Gospod, dovoli svojemu hlapcu, naj odide v miru. kajti njegove oči so videle rešitev in preporod Domovine!
Brezuspešni ruski napadi na kubanskem bojišču
Vsi sovjetski poizkusi za prodor nemške fronte izjalovljeni
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	peti obrambni bitki na kubanskem mostišču, pričeti lt.. juli ja, so nemške in rumunske čete pod poveljstvom generalnega maršala v. Kleista in generala pionirjev Jenickeja do 12. avgusta v trdovratnih bojih odbile trajne prodorne poskuse 17 sovjetskih strelskih divizij. 2 oklopnih brigad in 3 oklopnih polkov ter prizadele sovražniku zelo velike krvave izgube. Pri tem obrambnem uspehu je bilo udeleženo nemško letalstvo pod poveljstvom generala Allersteina in rumunsko letalstvo pod poveljstvom generala Georgiua.
Na fronti ob Miusu Je sovražnik pri Kujbiševu po močni topniški pripravi iz-nova prešel k napadu. Pri Izjumu je sovražnik z močnimi silami še nadalje poskušal doseči prodor. V obeh odsekih so naše čete v sodelovanju z letalstvom in romunskimi bojnimi letali krvavo odbile v trdovratnih bojih sovražne napadalne valove.
Na bojišču pri Bjelgorodn se nadaljujejo trdovratni in za sovjetske čete nadvse žrpev polni boji. Nad 100 oklopnih vozil in napadalnih topov je bilo tukaj sestreljenih.
V	srednjem odseku fronte boljševiki nadalje napadajo s spremenljivo močjo. Vsi poskusi sovražnika, da bj prodrl naše postojanke, so se izjalovili.
Tudi pri Stari Rusi in prt Ladoškem jezeru so se ponesrečili vsj sovjetski napadi z najtežjimi izgubami.
Nemški gorski lovci so v odseku prt Lu-giju vrgli tudi včeraj napadajočega sovražnika z velikimi izgubami nazaj.
V	letalskih bitkah je bilo brez lastne Izgube sestreljenih 21 sovražnih letal. Dne 18. avgusta je izgubila sovjetska vojska 284 oklopnih voz. V zadnjih dveh dneh je izgubila 168 letal.
Zaščitne edinice vojne mornarice so potopile v noči na 18. avgusta na Azovskem morju dva sovjetska motorna topničarska čolna.
Na morja pri Ribiškem pokrttoku so nemška brza bojna letala potopila 4 sovjetske obalne tovorne ladje, nagovorjene z oskrbovalnim materijalom.
V	času od 10. julija do konca bojev 17. avgusta so prizadeli na področju Sicilije oddelki vseh vrst vojske in oborožene sile ameriško-brrtanski vojski težke izgube. Poleg visokega Števila ujetnikov so izgubili Britanci in Američani tretjino uporabljenih čet nB mrtvih bi ranjenih. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 383 oklopnih voz in tankov, 63 topov vseh vrst, 652 letal in 11 tovornih jadrnic. Potopljenih je bilo 61 pretežno z moStvom in vojnim materijalom natovorjenih transportnih ladij s skupno 290.100 br. reg. tonami, 1 kri žar ka, 7 rušilcev, 3 korvete in številni motorni topni-čarski čolni ter manjše bojne ladje. Nadalj-njih 59 tovornih ladij s skupno 278.750 br. reg. tonami je bilo v istem času tako težko poškodovanih, da je mogoče računati z njihovo izgubo.
V	prvih dveh tednih avgusta je bilo s Sicilije na kopno z nsajhnimi ladjami prepeljanih okoli 17.000 ton municije in prtljage. skoro 10.000 avtomobilov, kakor tudi vse nemške in italijanske čete z vsem orožjem in vojnimi potrebščinami. Nazaj pripeljanih je bilo končno nad 4000 ranjencev. Majhne transportne ladje so pri prevozu setrelile skupno 48 sovražnih letal.
Oddelki nemških bojnih letal so včeraj ponoči dosegli pri napadu v vodah pri Bizerti bombne zadetke na eno vojno ladjo, 25 transportnih ladij z nad 100.000 br. reg. tonami in več izkrcevalnih ladjah.
V	Mesinski ožini je protiletalsko topništvo sestrelilo 7 sovražnih letal.
V	zori današnjega dne je prišlo pred nizozemsko obalo do bitke med zaščitnimi edinicajnj nekega našega konvoja in britanskimi brzimi čolni. Sovražnik je izgubil pri brezuspešnem napadu en brzi čoln, trije nadaljnji pa so bili s topovskimi zadetki poškodovani.
Med oboroženimi izvidniškimi in lovskimi poleti nad Atlantikom so zanetila nemška bojna letala požar na sovražni trgovski ladji s 5000 br. reg. tonami in sestrelila štiri britansko-ameriške bombnike, med njimi dva velika hidroplana.
Včeraj ponoči je bilo pri motil ni h poletih maloštevilnih sovražnih letal nad obmejnim zapadnim ozemljem Nemčije sestreljeno eno sovražno letalo.
lija ck> 12. avgusta izgubili 169 zajetih ali uničenih tankov, kakor tudi štir, do 5 divizij izbranih strelcev. Nemške izgube znašajo za vso to dobo manj kot 800 mož.
bop v vseh odsekih
Berlin, 18. avg. s. Tudi včeraj, piše mednarodna obveščevalna agencija, je bilo žarišče hudih borb na vzhodni fronti v odseku Bjelgoroda. Z dvema uspelima protinapadoma je skupinam nemških sil, pehoti in tankom, uspelo iztrgati sovražniku dragoceno ozemlje in tako znatno zboljšati lastne črte. V vseh ostalih delih odseka, so bili ponovni sovjetski naskoki strti pred glavnimi nemškimi postojankami s krvavimi izgubami za sovražnika. Neki vdor krajevnega značaja je bil takoj odstranjen, preden je mogel sovražnik razviti glavnino svojih sil.
Južno od Bjelgoroda in v odseku Dooca nadaljujejo Sovjeti z obnovljeno srditostjo napade, zlasti na področju Izjuma. Na akcijskem področju nekega nemškega oklepnega armadnega zbora je sovražnik izgubil v 48 urah nič manj kakor 146 tankov, večinoma tipa »T-34«. Sovražni poizkusi za proboj nemških črt v odseku zapadno od Orla so se izjalovili na vseh točkah odseka Boljševiki so morali plačati visok krvni delež. Neki del odseka, ki ga brani neka nemška divizija, je bil 11-krat zaporedoma napaden v enem dnevu s pehotnimi silami ob podpori tankov. Vsd zadeti sovjetski tanki, so bili zažgani med tem,
ko so skupine sovražne pehote izkrvavele bodisi pred prvimi črtami branilcev, bodisi v silovitih protinapadih nemških čet
Nadaljnje pehotne sile in sile boijševi-ških tankov so se vrgle na nemške postojanke ob črti Vjazma—Jerčevo. V silovitih borbah z menjajočo se srečo so se vsi napadi sovražnika izjalovili. Na vseh črtah tega odseka so boljševiki izgubili efektive in orožje cele okiopne brigade.
Pomembna je bila tudi včerajšnja faza v četrti obrambni bitki južno od Ladoškega " jezera. Navzlic podpori ogromnih topniških sil in bojnih letal ni sovražniku uspelo na nobeni točki odseka, ogražati glavnih črt nemške obrambe. Nasprotno pa je dobro merjeni ogenj nemškega topništva unjčil eno sovražno divizijo. Težke baterije nemške vojske so z odličnim uspehom razbijale oskrbovalne naprave v Petro gradu in ucičile med drugim tri električne centrale
Mednarodna obveščevalna agencija poroča v dopolnilo vojnega poročila da je sovražnik na podlagi dosedanjih podatkov izgubil v včerajšnjih borbah 345 tankov. Glede rezultatov četrte obrambne bitke, ki je bila v odseku kubanskega mostišča, se Je doroato sooči, da so Sovjeti od ld. ju-
Sovjetske pritožbe proti anglosaškim zaveznikom
Bern, 19. avg. s. švicarski tisk se bavi z uvodnikom moskovskega lista »Krasraja zvezda«, ki objavlja prvi sovjetsk; komentar o konferenci v Quebecu. Glasilo rdeče vojske se skrbno cgiblje vseh političnih predmetov, ki so jili razpravljali v Quebe-cu, ter zatrjuje, da bi bil edini uspeh konference, ki bd zanimal Sovjetsko zvezo cd. ločitev o ustvaritvi drage fronte v zap:.dni Evropi. Sovjetski Ust zatrjuje, da se iz nemških čet, ki so poklicane iz rezerve na rusko fronto, da sklepati, da se Nemci ne nadejajo odločilnih operacij v najbližjem času. sKrasnaja zvezda« dodaja, da Nemčija še vedno zbira vse svoje sile proti rdeči vojski, ki že dve leti nosi sama vso težo vojnih operacij.
Eden bo odpotoval v Moskvo, da pomiri Stalina
St®kh«lm, 19. avg. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagebladet« poroča, da je potovanje Eder.a v Moskvo- o katerem so zadnje čase mnogo govorili, dokončno sklenjero in pričakujejo v Moskvi Edena % veliko nestrpnostjo. V političnih krogih so prepričani, da izmed vseh britanskih državnikov nobeden ni primernejši za slično poslanstvo kakor zunanji minister Eden, ki uživa v Moskvi vsesplošne simpatije. To bo njegovo tretje potovanje v sovjetsko prestolnico in mnogi trdijo, da ga bo na potovanju kot predstavnik Amerike spremljal Sumner Welles.
Nasprotstva med Cordellom Hullom in Sumnerjem Wellescm
Lizbona, 19. avg. s. Iz Washingtona poročajo. da kroži vest o naraščajočem tr©-nju med Cordellom Hullom in Sumnerjem Wellesom. Po poročilih lista »Saint Louise Diaspech«, naj bi Hull nujno zahteval od Roosevelta Wellesovo odstranitev kot državnega pod tajnika zaradi njegovega pre-oblastnega vmešavanja v pravice svojega šefa.
Rumunsko mnenje o odnosih med Anglosasi in Ram
Bukarešta, 18. avg. s. V svojih obširnih komentarjih izraža rumunski tisk svoje mnenja o angleškc*ameriških in sovjetskih odnosih. Konferenca v Quebecu ne bo mogla, pa naj se sklene na njej karkoli, spremeniti položaja in-fcrinrnosti, v katere se Amerika in Anglija usodno nahajata nasproti Sovjetski Rusiji. Že javljajo, da bodo po konferenci v Quebecu, piše »Cuventul«. angleške in ameriške osebnosti odpotovale .v Moskvo. V kak namen? Morda za dosego kakih koncesij? Stalin ima s stališča boljševiške revolucije logiko, ki mu ne dopušča banalnosti. Ali pa sta prav tako logična z demokratičnega stališča Churchill in Roose-velit? Po Quebecu bodo vsekakor zahtevali od Stalina, naj popusti, toda Moskva dobro ve, da bi vsaka koncesija oslabila njen položaj, in še bolje ve. da ji njena neizprosnost zagotavlja obvladujoči položaj v jutrišnji borbi Stalin vo nadalje, da v tem trenutku ničesar ne tvega 6 takim zadržanjem, ker morata obe veliki demokratični sili pristati na njegovo stališčem V tem je paradoks današnjega položaja. Demokracije. ki bi se morale boriti proti diktaturam za svobodo in dati osebnosti človeka bolj ustrezajočo človeško in sociaino obliko življenja, niti ne vedo, da popolnoma potvam jajo svojo idejo s tem, da vztrajajo v zaveta* ništvu z najbolj nečloveškim socialnim redom in da so prisiljene v podrejenost napram zavezniku. »Timpul« piše, da ima Moskva danes dve fronti. Prva je fronta tankov in topov proti obrambnim vojskam Evrope, na d*ugi strani pa se bori z odločnostjo v idejah in namerah proti zapadnim oMegovaicem evropske cetiaH
K g*®nika
Svetil roji na nebu
Zemlja je drvela v dneh od 9. do 13. avgusta skozi najgcstejši del onega koz-mičnega obroča, ki obstoji iz drobcev razbitega kometa. Ta obroč obletava Sonce v obliki elipse. Njegova pot sega dD skrajnih mej našega planetnega sistema. Drobci razbitega kometa, ki se imenujejo meteo-riti, zadenejo našo Zemljo z brzino 60 km na sekundo in se pojavljajo k:t utrinki ali meteorji, katere imenujemo po njihovi prvotni pedobi na nebu Perzeide. Letos je bil roj Perzeidov normalen. To se pravi: ne preštevilen, ne premajhen. Dne 13. avgusta so na primer na dunajski opazovalnici našteli od polnoči clo 4. zjutraj poletnega časa v cbmcčju Perzeja 92 meteorjev, cd teh je bilo 78 Perzeidov. Pred nekaj leti so na isti opazovalnici v treh zaporednih nočeh našteli nič manj kakor 423 Perzeidov. Kdor zarana vstane, še vedno lahko opazuje čudovito lepe utrinke na nebu.
O luninem mrku por:čajo, da so ga lahko skoraj povsod v Srednji Evropi zelo dobro opazovali. To je bil četrti in poslednji mrk v letošnjem letu. Leta 1944. b:sta samo dva sončna mrka, ki pa pri nas ne bosta vidna.
*
*	Smrt Antena Streklja. Iz Banja Luke smo včertj prejeli: Dne 5. avgusta je preminul na svojem posestvu v Banja Luki Slovencem, zlasti pa Goričanom dobro znani bivši ravnatelj kmetijske šole v Gorizii, upokojeni kmetijski inšpektor gosp. Anton štrekelj. Izrekamo njegovim preostalim naše sožalje!
*	Kdeči križ poroča: Do nadaljnjega je ukinjen-) vsako pošiljanje paketov izven Ljubljanske pokrajine.
*	Vročinski val v Španiji in na Portugalskem še narašča. Iz Madrida poročajo, da je zadnje dni dosegla izredno huda vročna 42 stopinj v senči.
*	Park Vile Torlonaje bo odprt za javnost. Rimski »Messaggero« poroča, da bo park znane rin ske Viie Torlonija. kjer je bival Mussolini, v kratkem spet dostopen javnosti.
Preti vrtnim, poljskim in gozdnim tatovom
Seno v splošno dobro. Taki so si nabavili
u— xov g?«b. Umrl je ugledni ljubljanski ključavničarski mojster g. Pavel S t r gu 1 e c. Zapustil je vdovo gospo Elo ter sina Pavleta in hčerko Martinco. Izrekamo jim odkritosrčno sožalje. Blagega pokojnika bodo danes, v petek, ob 15. uri spremili iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
u— Pasji dnevi se nadaljujejo. Vročina ne odjenja in avgust skuša celo tekmovati z julijem v vročinskih rekordih. V sredo smo namreč spet imeli zelo vroč dan in smo zabeležili 30.4" C. Zemlja je žejna in že skiajno hlepi po novem napoju, sicer nam bo suša ugonobila velik del letine. Edino vinogradom je sedanja vročina v korist, ker se grozdje ravno mehča in dobro zori. Včeraj zjutraj emo zabeležili 13.4° C. Jutro je bilo spet jasno in sončno, barometer pa se je celo še malce dvignil.
u— O žrtvovanji za ljubezen govori pretresljiva novelica iz časa ameriške vojne. Objavljena je v »Dommdni« tega tedna. Roman - Obsedenec« gre h kraju. Opozarjamo ljubitelje lepega čtiva, da bo v kratkem začel izhajati v »Domovini« nov velik roman, ki bo gotovo pritegnil širok krog čitateljev. Tudi tokrat prinaša »Do-
Ko letina najlepše kaže — pravijo na magistratu — ter se kmetovalec in obdelovalec vojnih vrtov zahvaljujeta Bogu, da je njuce žulje in znoj tako bogato poplačal s svojim blagoslovom moramo dan na dan peslufati in prebrati tudi njune obupne pritežbe zaradi tatinskega pustosenja vi tov, polja in gozd: v.
»Več so nam uničili tatovi, kot nam je pobila toča!« Tako ugotavljajo kar po vrsti
naši pridni in zaradi maiopridnežev skrajno razočarani obdelovalci vrtov in kmeto,
___, . - __* ______.___ _: _	TV17J1
i6 I1E1JCHUZ, 1II11 mircuudli-'.	J- --—
preš lo nadrejene, predvsem pi policijske in vc-saške oblasti. Seveda je pa županstvo narečilo tudi svojim poljskim m gozdnim čuvajem, da morajo vsak d-*n z \«o pazljivostjo pregledati svoje okoliše ter naznanit} slehernega, ki deta kakršnokoli škodo po vrtovih, na polju ali v gozdu. Poleg te-g? morajo naznaniti vsako predrznost in odgovarjanje pri zasičen ju. Razori tega pa mera^o poizvedetj imena vseh onih rejcev malih živali, ki sami ne obdelujejo zemlje.
Mestno županstvo se popolnoma zaveda ter s pohvalo ugotavlja, da je prebivalstvo mesta Ljubljane pokazalo vso uvidevnost za družino ih tudi za splošr.ost s tem, ko se je v polni meri odzvalo vabilu oblasti, naj cbdela vsako ped zemlje. Toda nekaj posameznikov ni razumelo ali tega vabila rGzumeti ni hotelo, čeprav je bilo razgla-
prašiče, keze m zajce, ne da bi s: prej p: -skrbeli zemljo za obdelovanje. Sedaj pa žanjejo, ktse in sploh kradejo po vrtovih n po polju ter delajo — po izjavi obdelev !-cev vojnih vrtov in kmetovalcev — v celoti hujšo škodo kakcr jo jc naredila zadnja toča. Mccgo vo'nih vrtov, njiv m travnikov pa tudi gozdov so popclncma upo-stošili, prav posebno pa ob bregovih voda delajo škodo tudi kopalci. K -pat se namreč hodijo samo zaradi izgovora, da pridejo na polje, ki ga pri kopanju potepi i jO. požanjejo ter popolnoma oropajo pridelkov. Nasproti javnim stražam se vedejo do skra nosti predrzno ter se tako prav neprevidno izpostavljajo največji strogest; zakonov.
Toda malopridneži ne pustošijo vrtov, polja in gozdov samo zato. da bi pomagal' sebi in svojim družinam s prehrano, z «io malih živali in z ogsevom, temveč je celo ugotovljeno, da. nakradene stvari tudi pro. dajajo. Znano je, da so nekateri med temi tatovi tudi premožni.
Mestno županstvo vabi obdeloralce vojnih vrtov, najemnike in gospodarje njiv in travnikov ter gozdov, naj brez oklevanja takoj naznanijo vsakega takega malopridneža. Obenem pa opozarjamo prebivalstvo, da bo vsak kaznovan ne glede na levo ali desno, kdor je kriv tatvine na vrtov'h. polju ali gozdovih.
movina« veliko križanko in mnogo zanimivosti. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, ki je v Ljubljani prav tako
razširjen kakor na deželi.
u— Oddaja drv. Ker Je zaloga drv na športnem prostoru SK .Ljubljane* na Ciril-Metodovi cesti pošla, odslej mestni preskrbovalni urad oddaja upravičencem drva samo še na mestni pristavi (žagana drva), na nekdanjem telovadišču »Sokola« v Trnovem (žagana drva), cela polena pa na športnem prostoru »Hermesa«, kar naj upravičenci upoštevajo, da ne bi zastonj hodili po drva na športni prostor SK »Ljubljane«.
u— šmartinska cesta zaprta. Mestni tehnični oddelek je v sredo 18. t. m. zaradi ureditve cestišča zaprl šmartlnsko cesto od Kolinske tovarne do Središke ulice ter se zato razvija vozni promet ob Zeleni jami po Ljubljanski cesti, Sreaiški ali Pokopališki ulici.
u— Za krmo malim živalim bodo sedaj pri Malem gospodarju na Gallusovem nabrežju 33 vsak petek ves dan na razpolago sveže kuhane sadne tropine in kurja piča. Naročila na zimsko krmo kakor: seno, droben krompir, korenje, peso, topinambur, kakor tudi apno za jesensko gnojenje vrtov, sprejema društvo samo še ta mesec. Člani prešičerejci naj dvignejo v pisarni potrdila o plačani kavciji za prešiče.
u— Darilo. Zlatko in Tilči Pire darujeta v počastitev spomina g. Daneta Zalesjaka 200 lir za Društvo slepih.
u— V vročih dneh Vam pravi »Alpa« čaj krepi živce in sveži telo!
u— Mamina mleko, doza 14.60 Fr. Kham. Kongresni trg 8.
Novovrsten strej za pridelovanje ovja si je napravil trgovec Franc Kopčave:- v Sel-cah. Stroj je že nekaj časa v obratu. Je prvi te vrste na Gorenjskem.
Vsakdo m°ra v zaklonišče. Listi objavljajo: čeprav po zakonu ni v vsakem primeru zagroženo s kaznijo, se vendar razume po seb\ da mora ob letalskem popla-hu vsakdo v zaklonišče. Ker so lahko "-'si prebivalci pritegnjeni k protiletalski za. ščiti, merajo biti vsi poveljujočemu na razpolago. Tudi bolehne im stare ljudi je treb&, v kolikor .ie to mogoče, spravit; v zaklon'šče, ker samo tam se lahko rešijo oni in otroci.
S Spodnjega štajerskega
Novi kino v Hrastniku je bil v četrtek, 12. t. m, izrečen svojemu namenu. Govoril je deželni svetnik dr. Frohner.
V Laškem je imela krajevna skupina v soboto in nedeljo svoje slovesnosti. V D> mu tekstilne tovarne je govoril krajevni vodja Herman. Prirejena je bila razstava dosedanjega dela. Na Glavnem trgu so odprli ljudsko knjižnico. V pivovarni je bila zborovalna dverana izrečena svojemu namenu. Okrožni vodja Dnrfmeister iz Celja je izročil ki a evni skupini zastavo v priznanje dolgoletr ega boja za nemštvo.
Iz mariborskega poslovnega življenja. Velika kavarna in restavracija (Theresien-hof) je zaradi obnove zaprta od 19. t. m. clo 4. septembra. Kavama in restavracija Marije Emerschitz pa je zaprta od 16. t. m. do 1. septembra, enako gcstilna VVTuss. Otroški zdravnik dr. Viktor Stacul, ki je prebival v Ljubljani, spet ordinira v Mariboru.
Iz Hrvatske
Tretja razstava hrvatskih likovnih umetnikov je v pripravi. Na razstavah v Berlinu, na Dunaju in Bratislavi so želi hrvatski umetniki priznanje. Jesenska razstava, ki bo prirejena v umet.n'škem pavil':nu na trgu Kralja Tomiclava v teku septembra-bo gotovo zbudila zasluženo pozornett. Obenem se pripravljajo^ kolektivne razstave Meštrovičevih del v Švici, Španiji m na Švedskem. Meštrovič je te dni praznoval 60 letnfco.
Vseučiliški bataljon, ki pripada k Po-glavnikovi telesni straži, je bil v ncdJjo zaprisežen. Poglavrik je visokošolc° pozval naj zvesto izpolnju cjo svojo doi*n~.-?t, ker so poklicani, da postanejo voditelji hr. vatskega naroda. Z akademiki bo izpopolnjeno število rezervnih častnikov.
Za pospeševanje morskega in sladkovodnega ribarstva je dal gospodarski minister na razpolago 14 milijonov kun. Nabav' se nova oprema, uredijo se novi ribniki in ribogojnice ter sc bo pospeševala strokovna vzgoja ribičev.
Razdeljevanje krompirja in mehkega sira
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da lahko na odiczek »713« navadne živilske nakaznice dvignejo od 19. do 23. t. m. 1 (en) kg krompirja pri sledečih tvrd-kah: Jelačin, Bah°vec, Nikisbacher, Sara-bon.
Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani poziva vse trgovce in Zadruge mesta Ljubljane, da
dvignejo nakazila za mehki sir na Novem trgu št. 4, II. in to po naslednjem abecednem redu: v petek, dne 20. avg., od A do M; v soboto, 21. avg., od N do 2. — Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh od 23. do 25. avgusta na odrezek št. 708 po 70 gr mehkega sira. — Opozarjajo se tako trgovci kakor potrošniki, da dvignejo v določenem času sir. ker ga po preteku danega časa nima nihče več pravice zahtevati.
GOSPODARSTVO
= Izredno povečanje hranilnih vlog v Nemčiji.
Nemška zveza hranilnic je te dni objavila podatke o razvoju varčevanja v Nemčiji v letu 1942. V tem letu so se hranilne vloge pri vseh denarnih zavodih v Nemčiji povečale za 20 milijard mark. Samo pri javnih hranilnicah v Nemčiji so vloge narasle za 15.20 milijarde mark, medtem ko je leta 1941 znašal prirastek le 11.4 milijarde mark. Vse hranilne vloge pri nemških hranilnicah so ob koncu leta 1942 prekoračile 60 milijard mark. Od teh 60 milijard odpade 51.2 milijarde mark na hranilne vloge in 9 milijard mark na kontokorentns vloge. Skupno število vlagateljev pri hranilnicah znaša 55 milijonov.
= Iz hrvatskega gospodarstva. V zadnjem času
se je pričel na podlagi kompenzacije razvijati blagovni promet med Hrvatsko in švedsko. StockhoJmska tvrdka Wallenborg je t« dni sklenila veliko kupčijo z-a izvoz švedskih industrijskih izdelkov v Hrvatsko in bo v kompenzacijo uvozila iz Hrvatske 500 konj.
= Delno podaljšanje meničnih rokov v Nemčiji. Nemški pravosodni minister je odredil na poa!agi vojno gospodarske uredbe, da se za menice, plačljivo na področju višjih deželnih sodišč v Dussedldorfu. Hamburgu, Kam mu in Kol-nu podaljšajo roki. v katerih je treba po meničnem zakonu uveljaviti regresne pravice, za 30 dni do 31. avgusta z naknadno veljavnostjo od 1. julija t. 1.
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 20. AVGUSTA 1943
7.30: Operna glasba. — 8.00: Napoved časa Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13 10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 33.12: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šljanec. — Simfonična glasba:
1.	Beethoven: Simfonija v C-duru; 2. Glazunov: Serenada; 3. Carabella: Suita v D-molu. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Orkester vodi dirigent Segurini. — 14.45: Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. sodeluje tenorist Janez Lipušček: 1. Verdi: Tra-viata — arija Alfreda »Ah usoda, kako me iz-preminja«; 2. Massenet: Manon Lescaut — sanje: 3. VVenninger: Fantazija Verdijevih oper; 4. Foerster: Gorenjski slavček — arija »Veselje in radost«. — 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Simfonični koncert vodi dirigent Ottavio Ziino. sodeluje pianistka Pina Pitini (prvi del). — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Simfonični koncert vodi dirigent Ottavio Ziino, sodeluje pianistka Pina Pitini (drugi del). — 21.15: Orkester vodi dirigent Barzizza. — 21.50: Koncert šranila »Ljubljana*: 1. Fučlk: Otroci polka;
2.	Dolinar: Mlada pota; 3. Langer: Babica; 4. Drahrer: Koračnica. — 22.15: znani dueti. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent Petralia. V odmoru (23.001: Poročila v italijanščini.
Mali oglasi
Službo dobi
PRIDNO. POŠTENO dekle katero ima veselje do otrok ter z znanjem kuhanji, dobi mesto pn boljši družini. Hrana dobri plača po dogovotu. Naslov v ogl. od^Jutr«.
POSTRE2NICO
od pol 2. dalje. sprejmem
takoj. M J te k & Mikei — Frančiškanska.	1399>I
Službe išče
BOL1ŠA KUHARICA, išče službe k boljši solidna družini, po možnosti k -osebama Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Dober postopek«.	13989-2
postrežnica. izurjena, išče službo za dopoldanske ure. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«.
Zaslužek
ANGLEŠČINO
poučuje učiteljica. I-ahka. uspešna metoda. Izgovoriva dovršena. Naslov v ogl odd. Jutra.	14017-'
NOČNEGA ČUVAJA sprejmemo. Naslov v ogl odd. Jutra.	14016-J
C
a jencimi
VAJENCA,
no možnosti že s prakso, za pekovsko obrt, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pekovsk'^
VA1ENKO
sprejme salon »glavica« Miklošičeva 6. 1^992-44
kolesa,
danifke in možke — kupnje -»•rak« »hromet« ;nMjroti tvri-aiiuke uerkv-j. iti. 4S-90.
l;i8sOT
STARO LITINO (Gusseisen) kupim po n»f-višji ceni kakor tudi en« pogonsko kolo k brusu (Schwungrad I. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lit-.-na«.	14005-7
klavir zelo dobre kakovosti, po možnosti z angleško mehaniko, kupim. Mogoča ie tudi zamenjava proti doplačilu. Ponudbe na ogl-čad. Jutra pod: »Dober klavir«.	13997-7
Emili o Salgari:
43
Odkod veš vse to?« je vprašal Morgan.
-Poznali smo komandantov načrt!«
»Ladjo poznaš?«
»Da! .Alhamhra' je .. . prav tista, ki sem pe z njo pripeljal v Mehiko!«
»Vojna ladja?«
»Da, in dobra jadrnica!«
»Koliko topov?«
- Deset jih utegne imeti!«
Dohitim jo!« je rekel Morgan in spet zdirjal na vrh. Spotoma je srečal nekaj fli-bustirjev, ki jim je naročil, naj se zavzamejo za ranjenca.
Glas, da črnega gusarja ni več v trdnjavi, se je bil med tem razširil in navdal flibustirje s tolikšno besnostjo, da so hoteli vse španske ujetnike poklati. Vodje so morali zastaviti ves svoj vpliv, da so ukrotili njihovo jezo in preprečili pokol.
Izkazalo se je. da so bile navedbe mladega Španca resnične. Ko so posamezno zaslišali več častnikov, so vsi potrdili, da je bil črni gusar po srditi borbi ujet in s spremljevalcema vred spravljen v čoln, ki jih je prepeljal na »Alhambro«.
»Torej nam ne ostane nič drugega, kakor da ujamemo špansko ladjo!« je rekel Grammont nadporočniku s »Folgora«.
»Tudi jaz tako mislim!« je ta odvrnil. »Našega kapitana moram rešiti, pa da mi je napasti vse mehiško brodovje!«
»Moštva in topov vam dam, kolikor hočete!«
»Ne potrebujem jih, gospod de Grammont! »Folgore« je močno oborožena in ima 120 borcev, ki se ne plašijo smrti!«
»Kdaj odrinete?«
"'Pri tej priči! Ladja nam ne sme uiti predaleč naprej! Gorje se Črnemu gusarju, če bi prišel pred menoj v Cardenas. Vojvoda. mu ne bi prizanese!!«
»Tudi mi odplovemo jutri proti Tortugi. Zvedeli smo, da se velika španska vojska
v naglih pohodih bliža Veracruzu, z namenom, da nas preseneti. Pa nismo tako neumni, da bi jo čakali! Povejte črnemu gusarju. da nam je vrgla plenitev v mestu 6 milijonov piaatrov in da dobimo od ujetnikov nadaljnja 2 milijona odkupnine. Njegov delež mu shranim!«
»Saj veste, da gospod Ventimiljski ne visi na denarju in zmerom prepusti svoj delež moštvu!«
»Torej do svidenja, Morgan! Upam. da se vam kasneje pripeljem naproti! Kuba ni daleč od Tortuge!«
Segla sta si v roke. Potem je nadporoč-nik zapustil trdnjavo, po kateri so gusarji še vedno ropali, ter se s Stillerjem in 50 možmi s »Folgora« vrnil v mesto.
Štirje čolni so jih čakali ob pomolu. Vkrcali so se in prišli na »Folgore«, ki je stala ob koncu pristaniškega nasipa, tik pri svetilniku.
Na ladji je Morgan zbral vso posadko okrog sebe ter ji naznanil žalostno novico, da je kapitan ujet.
Besen vzkrik mu je odgovoril.
»Rešiti ga moramo!« so zaklicali vsi kakor eden.
Nekaj minut nato je »Folgore« razpela jadra. Flibustirji na trdnjavskih stolpih so ji vriskali v slovo in streljali s topovi.
Zavila je proti vzhodu, da bi najprej dosegla rt Catoche, ki loči Yucatan od skrajnega konca Kube. Veter je bil ugoden, morje malone mirno. Zato so tipali, da kmalu priplovejo do antiljskega otoka in napadejo Cardenas še pred prihodom »Al-hambre«, ki so ji hoteli pripraviti past.
»španska ladja utegne biti največ za 24 ur pred nami.« je rekel Morgan Stiller ju; »to je za našo .Folgore' malenkost! In to
pot nam vojvoda ne bo ušel, pa da mi je z ognjem in mečem zavzeti severno obalo
Kube!«
»že tretjič se je izmuznil kapitanovemu meču izpod konice! Takisto je, kakor da bi ga sam satan varoval!«
»Folgore«, lahka kakor galeb in hitra kakor morska lasta.vica. je med tem letela proti Campeškem zalivu.
Mornarji so se vneto razgledovali s kri-žev in iz jam bornih košev.
Oči in daljnogledi so pazljivo oprezali po obzorju, kje bi se pokazala kaka ladja. Toda zaman.
Noč se je že spuščala.
Morgan iz previdnosti ni dal prižgali ladijskih svetilk. Bal se je, da ne bi *Alham-bra« izpremenila smeri, če bi sumila, da jo zasledujejo.
Tudi naslednje dni niso opazili nobene ladje. Ali so bili sovražniki krenili bel j na sever, da bi ukanili zasledovalce, ali morda povsem na jug vzdolž obal ? . .. Vsekako je »Folgore« priplula do rta Catoche, nc da bi jih bila opazila.
Vožnja skozi Yucatansko morsko ožino je potekla brez pripetljajev. Gusarska ladja, gnana od krepkega večernika, je čez 20 ur
cbnlula rt San Antonio, ki je najznamenitejši na otoku Kubi.
šele zdaj so se začele nevarnosti, čuječ-nest na »Folgori« je bilo treba podvojiti.
2e tiste čase so španske ladje pogosto obiskovale južno obalo otoka. Havanski guvernerji so celo stalno imeli v bližini glavnega mesta brodovje, da bi jih varovalo flibustirskega napada.
.... DB^*^
PEGE IN LISAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane. Židovska ulica 1.
13919 6
MRČES
(uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite S Tox'n praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1. l>918-6
JABOLKA, večjo količino, prodam. Javite Vaš naslov na ogl-odd Jutra pod »Tedensko«	13939-6 VEč' ŠIVALNIH STROJEV Singer, pogrczljivih, prodam. Seme. Salcndrova 0, III. nadstr. 14023-6
OMARA ZA OBLEKO, kovinska postelja z zimna-tim modrocem. miza, stoli, kuhinjska posoda naprodaj. Ogled petek in sobota od 15 do 18 Hrenova 2-L
14022-6
JABOLKA
proda Milievc, Glmce. Ko-gejeva 6.	14011-6
SINGER ŠIVALNI STROJ
Z okroglim čolničknm ueo-dno prodam. Ogled med 8 in 12. Rebec Vinko. Vodovodna 67-1.	1399-1-6
VEČ KOLES (irvanredna prilika) najboljših znamk in dve motorni kolesi znamke DKW zelo ugodno naprodaj. Ga-sogeno" Merkur, Puharieva ul, 6. Tel. 29-27. 14002-6
DVA TRICIKLJA, rabljen in nov, in dve motorni kolesi zelo pocroi naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 14001 6 OTROŠKO KOMPLETNO posteljico, iako dobro ehr*. njeno, prodam po u£odr,i. nizki ceni. Kukman. Bežigrad, Baragova 11. 13999-s
PARCELO
za vilo, 823 kv. /n, ideala« lega, popolnoma bre,z prahu, v mestu, prodam. Ponudb* na ogl. odd. Jutra	:
»Res dobra naložba«.
14020-29 KOMFORTNO VILO ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Možna takojšnja vselitev«.
14014 20;
REALITETNA PISARNA
Habijan Miro, Ciga letov«, ul. 1-p, ugodno proda več lepih stavbnih parcel v vseh delih mesta. 14013-20
mmgmr.rrtmm-gs-
STANOVANJE
dveh sob in kuhinje sc cd-da. Ogled od 16 do 18. Hrenova 2-1.	14021-21
ODDAM SOBO
s souporabo kopalnice. —■ Naslov V vseh posl. Jutra 1399 i-:» OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom iščem. Plačam nekaj mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najrajši novo«.
14005-2J SAMSKI BOLJŠI gospod išče lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo k-MJi'-r.ice pri mali '-»bite' i ali samski oseb'. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bnii-5 i gospod«.
DVE SANSKI KOŽICI
od matere, ki je prav dobra mlekarica, prodam. — Oražmova ulica 11- 159S5-37
DENARNICA jc h;la najdena na K.U-lovški cesti. Faganelv Pr»-voz 6-IH.	1 1007 37
IZGUBILA sem na cesti Viktoria Tma-nuela obesek z vgraviranirn »Zdravo, Ciro«. Najditelji prosim, da ga odda v ogl. odd. Jutra.	14018-3'
RJAV PAS z zaponko, 6 cm širok. «era izgubila. Najditelja prosim, da ga odda v ogl. odd. Jutra.	14024-37
PRIMEREN LOKAL za ključavničarsko obrt iščem okoli Viča. Ponudb« na ogl. odd Jutra pod »Vič«.	'	14015 37
LEPO. MLADO KOŽICO
ugodno prodam. Naslov r ogl. odd lutra. 1^998-6 REVEN FANT
jc izgubil 500 lir od vo-gala Opekarske do Ce-re na Loko. Denar n njegov. Najditelj se lepo prosi, da odda denar proti nag.-adi v ogl. odd. Jutra. 1399v37


L H
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni, dobri oče, gospod
KOCMUH JA
BIVŠI RAVNATELJ OUZD V POK. IN BIVŠI OBČINSKI SVETNIK
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 21. avgusta 19-13 ob uri popoldne z žal — kapelice sv. Janeza — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. avgusta 1943.
Globoko žalujoči: ALOJZIJA, soproga
IVAN, ALOJZIJ, EMIL in MIHA, sino\i in ostalo sorodstvo
Po daljšem hudem trpljenju nam je umrla naša ljubljena žena. sestra, teta in svakinja, gospa
PALJEVEC KAROLINA
ŽENA ZVANIČNIKA DRŽ. ŽELEZNIC
previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 21. avgusta 1943 ob 5. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Gorizia, dne 19. avgusta 1943.
žalujoči: FRANC, soprog; ALOJZ, brat;
družine: PALJEVEC, DORNIK, KETTE in GRAVNAR
-rvffcfr-- b
.."i-
-V - mf*•■	h 'V>		
	V'"'-^ •		


'V. >

("TJ^i
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, stric in svak, gospod
PAVEL STRGULEC
ključavničarski mojster
Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v petek, 20. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1943.
Žalujoča žena ELA, PAVLE in MARTINCA, otroka ter ostalo sorodstvo
Nameščenstvo tvrdke Jos. Kunstel na Vrhniki javlja tužno vest, da je umrl njihov dobri stanovski tovariš in vodja, gospod
NK0 LEBAN
prokurist in posestnik
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne na domače pokopališče.
Zaslužnega blagopokojnika ohranimo v častnem spo-
&& C.-. ' vv vi'-',.- -	. . ' Vtj	yiSM '■
minu.
Vrhnika, dne 17. avgusta 1943.