Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 36 Din nedeljska lzda[a celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pedl-vrsla mali oolasl po 190 ln 2 D. večji oglaH nodilminvItliM po Din 2-30. vellld po 3 ln 4 Din, r uiednllkem deta vršilca po IO Din g Pn veilam p Izide ob 4 zjutraj razen pondalJKa to dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6lili Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo -r Uredništva telefon St. 20S0. upravnlštva St. 2328 Polffîcen list sa slovenski narod Uprava le vKopltarlevt ul.il. 6 - Čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.630 ln IO.J« xa lnserate, Sarafevoit.7363, Zagreb it. 39.011. Praga In Dana/ it. 24.797 Agonija. Stranka, ki se je od svojega začetka v naši državi do nedavna senčila v vladni milosti, naglo propada, kakor hitro ji je Belgrad odtegnil svojo podporo. SDS izgublja že danes svoje glavne postojanke v slovenskih mestih, ki so dosedaj dajala svoje glasove tej stranki. Tako izgublja SDS teren tudi ob glavnih prometnih žilah, po katerih so se po ponosni izjavi gospoda Dinka Puca rekruti-rali po večini njeni pristaši. Celje, Kamnik, Domžale so vrgli raz sebe gospodstvo Žerja-vove lažidemokracije in se pridružili večini poštenega slovenskega ljudstva. Na tleh leže stebri lažinaprednjaštva in paradenarod-njaštva. Po celi državi je zavel svež veter, ki pometa pred seboj bacile, ki so dosedaj okuže-vali naše javno življenje. Že zdavnaj v sebi segnile politične tvorbe, ki so se držale samo umetno po nasilju, korupciji in varanju, se razkrajajo. Država rabi spričo velikih notranjih in zunanjepolitičnih nalog, katere ji narekuje današnji položaj, poštenega, ustvarja-jočega, ljudske potrebe zadovoljujočega dela. Tega take gnjile tvorbe kakor je SDS niso sposobne, zato je zapisana poginu. Njeno propadanje v Sloveniji, kjer ima svoje najbolj strupene korenine, je le posledica splošnega preobrata k boljšemu v celi državi. Kadaver, ki se je vzdrževal k navidezno krepkemu življenju le s pomočjo največjih korupcionistov, nasilnežev in nazadnjakov v tej državi, katerim je, hvalabogu, vendar enkrat odklenkalo, se zdaj na solncu in v svežem zraku hitro razkraja. Stranka, ki si je nadela ob osvobojenju po krivici ime demokratske, je bila že v stari državi v dekadenci, čeprav se je po svobodomiselnem radikalizmu par oseb navidez pomladila. Bila bi neizogibno popolnoma propadla, da ji ni pomagal na noge velesrbski centralizem onega režima, ki je hvalabogu za nami in se nikdar več ne vrne. Tega centralizma ce je SDS oprijela samo zato, da se obdrži na življenju. Podpirala je njegove načrte, da se Slovenija upropasti in izniči, se v to svrho posluževala denuncijacije, fašistov-skega terorja in korumpiranja na debelo, ter tirala svoje brezmoralne metode tako daleč, da je prišla v nevarnost država. Izpodkopavala je zaupanje v oblast, jemala zakonom avtoriteto s tem, da jih je sama na vladi gazila, de-moralizirala uradništvo ter hujše kot boljševizem izpodjedala stebre ustavnosti in demokracije ter legalitete. Slovenijo posebič pa je p magala izmozgavati po davkih, jo oslablje-vala po gaženju njenih samoupravnih pravic in i jtiskala na stopnjo kolonije brez lastnih pravic in kulture. Šla je v svoji brezmoral-nosti in breznačelnosti tako daleč, da je re-negatsko zatajila celo slovenski narod in slovensko kulturo. Ogromna večina slovenskega naroda se ni udala niti terorju SDS niti se je dala preslepiti od njenih lažnivih gesel; nekateri pa so se le še dali varati dalje. Danes so tudi tem padle luskine z očes. Zadnja bilka, za katero se je oprijemala stranka, ki je zapravila milijarde slovenskega premoženja v svoje koruptne svrhe, je bila »ogrožena narodnost«, s čemer so havzirali posebno v Celju. Danes pa vsak ve, da je SDS, ki se ni sramovala nobene zveze in priložnosti bratiti se z inozemskim velekapitalom in z vsako interna-cionalo, kadar ji je to kazalo, že davnej izgubila vsako legitimacijo braniti slovenski narod, ki ga je bivšemu velesrbskemu centralizmu izdajala in prodajala za vsako ceno. Zmaga združenih poštenih elementov slovenskega naroda po slovenskih mestih je pomenljiv in vesel predznak k bližajočim se volitvam v narodno skupščino. Vse, kar je zdravo in pošteno v našem narodu, se zbira, da izloči iz slovenskega naroda tuje telo SDS, ki jo tako dolgo zastrupljalo slovensko narodno telo. Tega nujnega procesa ne zadrži tudi ne tisk SDS, ki je prav sedaj pokazal, da je njegovo pisanje brez vsakega učinka in vpliva. Grmade papirja, laži in reklame ne morejo rešiti propada n es tvora, ki se imenuje SDS. Ne samo najcenejše - ampak tudi najboljše barve, lake, iirnež, steklarski kle), čopiče ter vse potrebščine га slikarje, pleskarje i. dr. v te stroke spadajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklo- čEr^rr"fraD" Ivan Jančar. Trdniave SDS se rušilo. SDS je včeraj propadla v Celju, Kamniku in v Domžalah. V vseh teh občinah je imela večino v občinskih odborih. Bivši županj dr. Hrašovec, dr. Karba in Skok so bili stebri SDS ne le v teh mestih, ampak v celih okoliših in okrajih. Pri včerajšnjih volitvah so ti ljudje propadli in sicer tako temljito, da je SDS, kj je držala te postojanke desetletja, za dolgo bodočnost na tleh. Tri slovenska mesta so se pridružila ostali Sloveniji jn obsodila dr. Zerjavovo politiko. 7 o je najlepša uvertura v volivni boj za drž" nozborske volitve, to je znamenje, kako mora 11. septembra voliti vsa slovenska dežela. Zmasa Združenih strank v Celfu. ZAHVALA NAŠIM VOLIVCEM. Vsem ccljskim volivcem, ki so v nedeljo 19. junija t. 1. tako odločno in neustrašeno pripomogli listi Združenih strank do sijajne zmage, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Bodite uverjeni, da bomo vaše zaupanje opravičili s poštenim in stvarnim delom za blagor in pro-cvit našega lepega mesta, tako da smemo upati, da se nam bodo prihodnjič priključili tudi oni volivci, ki se to pot še niso mogli odločiti za nas. Hvala vsem! Sedaj pa veselo na delo! Celje, 20. junija 1927. Volivni odbor Združenih strank v Celju. KATASTROFALNI PADEC DEMOKRAT-SKIH GLASOV. MOGOČEN NARAST GLASOV ZDRUŽENIH STRANK. V nedeljo je v Celju izmed 1523 volivnih upravičencev volilo 1314 volivcev, dočim je bila volivna udeležba ob oblastnih volitvah le 1235. Izmed oddanih glasov so prejele: Združene stranke 790 glasov in sicer na I. volišču 380, na 11. volišču pa 410 glasov. Od zadnjih oblastnih volitev so tedaj Združene stranke zrastle za 124 glasov. Samostojni demokrati so pri oblastnih volitvah dobili 478 glasov, to pot pa so sc morali zadovoljiti samo s 406 glasovi so padli tedaj za 72 glasov, čeprav je število volivnih upravičencev znatne narastlo. Socijalisti Komavlijeve struje so narastli za 26 glasov in dobili na obeh voliščih 96 glasov. • Leskovškovi socijalisti so dosegli »ogromno« število 22 glasov. Lista Združenih strank dobi tedaj v občinskem svetu 20 mandatov. Samostojna demokratska stranka 10. Socialistična stranka Jugoslavije 2 in Jugoslovanska socialdcm. stranka 1, Volitve so pokazale, da hoče Celje vestne in solidne občinske politike ter da obsoja vsako eksperimentiranje z občinskim gospodarstvom. V CELJSKI MESTNI OBČINSKI SVET SO BILI V NEDELJO IZVOLJENI: Z liste Združenih strank? !. Dr. Alojz Go-ričan, odvetnik. 2. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik. 3. Franc Rebeuschegg, hotelir in mesarski mojster. 4. Andro Posavec, lekarnar. 5. Makso Janič, veleposestnik. 6. Dr. Jurij Skoberne, odvetnik. 7. Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole. 8. Franc Dobovičnik, trgovec. 9. Dr. Dra-gotin Vrečko, odvetnik. 10. Franc Koschir, kovaški mojster. 11. Ivan Možina, upravitelj jet-nišnice. 12. Anton Lečnik, urar. 13. Franc Gračner, sluga. 14. Josip Žumer, gostilničar. 15. Dr. Kristjan Wolf, zasebni uradnik. 16. Dr. Vekoslav Voršič, odvetniški kandidat. 17. Anton Koren, viš. drž. redar v pok. 18. Miha Hohnjec, kiparski mojster. 19. Tomaž Cvirn, invalid. Anton Zupan, ravnatelj gimnazije. Z liste Jugoslovanske socialnodemokratske stranke: Štefan Lah. Z liste Socialistične stranke Jugoslavije: 1. Karel Felicijan, železničar. 2. Valentin Ko-mavli, uradnik. Z liste Samostojno demokratske stranke: 1. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik. 2. Ivan Rebek, tvorničar. 3. Dr. Ernest Kalan, odvetnik. 4. Ivan Ravnihar, trgovec. 5. Franc Mravljak, profesor. 6. Dr. Anton Božič, odvetnik. 7 Drago Bernardi, hotelir. 8. Dr. Drago Hočevar, zdravnik. 9. Ivan Prekoršek, upravitelj bolnice. 10. Drago Sirec, trgovec. Kot namestniki občinskih odbornikov so izvoljeni: Z liste Združenih strank: 1. Alojzij Koncilja, poštni poduradnik. 2. Bogomir Gradt, ključavničarski mojster, 3. Anton Cestnik, pro- fesor. 4. Josip Borlak, trgovec. 5. Ivan Risch-ner, poslovodja. 6. Josip Ferk, okr. tajnik v p. 7 Rudolf Stermecki, trgovec. 8. Ivan Prevol-šek, čevljarski mojster. 9. Andrej Anžlovar, poštni kontrolor. 10. Avgust Kolïek, major v pok. 11, David Modic, sodni oficijal v pok. 12. Anton Hrastnik, višji mlinar. 13. Rok Me-štrov, posestnik. 14. Josip Pretner, finančni preglednik v p. 15. Milan Thaler, železniški inžener. 16. Franc Kač, hišni posestnik. 17. Matevž Potekal, čevljar. 18. Franc Kmecl, hišni posestnik. 19. Miha Pik, državni redar v p. 20. Franc Erman, poštni uradnik. Z liste Jugoslovanske socialnodemokratske stranke: Alojzij Leskovšek, strok, tajnik. Z liste Socialistične stranke Jugoslavije: 1. Ivan Ribič, delavec. 2. Alojzij Pukmajster, krojaški mojster. Z liste Samostojno demokratske stranke: 1. Aleksander Potrat žel. uradnik. 2. Franjo Voglar, nadučitelj. 3. Jernej Golčer, sodar. 4 Josip Cotič, delavec. 5. Karel Loibner, trgovec. 6. Franjo Dolžan, kleparski mojster. 7 Martin Mastnak, profesor. 8. Otmar Zidarič, invalid. 9. Avgust Drukar, notar. 10. Josip Filipčič, gostilničar. Velikanski poraz SDS v Kamniku. V nedeljo se je zrušila trdnjava SDS v Kamniku. Pričakovali smo, da bo SDS poražena ali tako sramotnega poraza se ni nadejal nihče, Kljub velikanskemu terorju, kljub pritisku in nasilni ter širokopotezni agitaciji, kljub temu, da je imela ves volivni aparat v rokah in se ni ugodilo nobenemu izreklami-ranju ter so esdeesarji pripeljali na volišče vse svoje ljudi, ki mnogi od njih že danes ne bivajo več v mestu, so zgubili samostojni demokrati polovico mandatov in dosegli komaj 8 odborniških mest! Z glasovi so nazadovali od zadnjih občinskih volitev za 45 in ž njimi zvezana lista Blaža Remsa za 12. SLS je svojo preskušnjo sijajno prestala! Kljub temu, da so bili na »Združeni listi tudi njeni pnstaši kandidati in je agitacija te liste radi tega imela tudi med pristaši SLS uspehe, je ostala SLS pri številu glasov, ki ga je dobila pri zadnjih občinskih volitvah. Rezultat volitev je sledeči: »Združena lista«: 190 glasov in 9 mandatov. SDS 171 glasov in 8 mandatov. SLS 134 glasov in 7 mandatov in »lista okoličanov« (BI. Remsova): 14 glasov in 1 mandat. Volivna udeležba je bila velikanska kot še nikdar. Volilo je nad 90 odstotkov upravičencev. Tako je tudi Kamnik stresel raz sebe madež samostojno-demokratske stranke in pokazal, da .se ne da komandirati s pamfleti, ki žalijo tudi verska čustva! Kamničanom čestitamo, da so pomedli s to stranko! V Kamniku je šel ves boj proti dosedanjemu SDSar-skenui županu dr. Karbj. V boju proti SDS sta složno nastopali SLS in Združena lista, na kateri so bili kandidatje pristaši SLS, SKS in NRS. Za to listo je glasovalo nekaj nad 25 pristašev SLS. Za županskega kandidata je v sporazumu med SLS, NRS in SKS določen g. Kratnar od NRS. V DomIa?ah je volivnj izid sledeči: Od 502 upravičenih volivcev se je udeležilo volitev 352 volivcev. Rezultat volitev je sledeči: SLS 14-1 glasov in 7 odbornikov. Združena gospodarska delavska lista 133 glasov in 6 odbornikov. SDS (pod firmo naprednega bloka) 75 glasov jn 4 odbornike. 150 volivcev je ostalo doma. To je znamenje, da je za volitve vladalo premalo zanimanja. Veliko odsotnost od udeležbe so zakrivili tudi osebni spori jn lokalni oziri. Če bi teh teh ne bilo, bi bila v Domžalah odnesla absolutno zmago SLS. To naj bo za domžalske somišljenike nauk, da naj napravijo že enkrat red ju mir med seboj in nastopajo v vsakih volitvah enotno, vsi za eno listo. Disciplina, korist stranke in domžalske občine to zahteva. Kljub vsemu pa je napredek SLS v Domžalah zelo razvesljiv. Dočim je naša stranka pri zadnjih občinskih volitvah dobila samo 112 glasov, smo jih dobili sedaj 144. Veliko naših somišljenikov pa je iz lokalnih razlogov glasovalo za združeno gospodarsko delavsko listo. Strašno je v tej občjni propadla SDS, ki je imela absolutno večino, sedaj pa je iišla г Somišljeniki ! 1. Prepišite volivne imenike I Preglejte jih in pripravite vse za reklamacije. Ne izgubljate časa. Vsak slas je vreden truda. 2. Uredite takoj vse radi predstavnikov. Tajništvo SLS. ubogimi štirimi mandati.Relativno najmočnejša stranka je SLS, ki ji gre župansko mesio. Volitve v Novem mestu. Novo mesto, 19. junija. Pri današnjih ob& volitvah je od 799 vpisanih volivcev volilo 622. Dobili «o: Gospodarska lista (nosilec župan dr. Re-žek) 317 glasov in 13 mandatov. SLS 187 glasov in 7 mandatov. Radikalna lista 67 glasov in 3 mandate Zveza dela in reda 51 glasov in 2 mandat« Glede Novega mesta je treba ugotoviti, da se SDS sploh ni upala nastopiti pod svojo firmo. Za takozvano gospodarsko listo so glasovali predvsem Ogričevi samostojneži in ti so pomagali tej Usti do zmage. SLS je napredovala in dobila en mandat več, kot jih je imela doslej. Primerjati sedanjega števila glasov z glasovi pri zadnjih občinskih volitvah pa ni mogoče, ker je tedaj tudi Kandija bila v novo. meški občini. Uspeh trgovinskih pogajanj z Grčijo. Belgrad, 20. jun. Semkaj je dospel iz Aten načelnik naše trgovinske delegacije v Atenah S. Kukić. G. Kukića je sprejel zunanji minister, kateremu je poročal o uspehih pogajanj z Grčijo in si izposloval naknadne instrukcije. G. Kukič izjavlja, da so pogajanja srečno dospela do konca in da se po njegovi vrnitvi zaključijo. Treba je le še razčistiti podrobnosti glede uvoza grškega tobaka in vina in izvoza naše pšenice v Grčijo. Nova trgovinska pogodba z Grčijo temelji na popolni reciprociteti, tako da jo bo mogla v eni in drugi državi sprejeti vsaka vlada. Albanski konflikt in Grčija. Kôlnische Volkszeitung z dne 19. t. m. priobčuje pod gornjim naslovom na uvodnem mestu članek dr. A. Tsakalakisa, ki prihaj; do sledečega zaključka: Grčiji ne prihaja na misel, da bi povzročala vojne zapletljaje in z orožjem izsiljevala izpremembe na Balkanu. Njena politika je marveč usmerjena v pravcu, da se ohrani status quo in da se vsem balkanskim narodom enako potrebni mir ne žrtvuje zaradi kosa zemlje. V slučaju dvomljivega izida v morebitnem konfliktu bi mogla odločiti samo Grčija. Ali pa bo hotela Grčija nastopiti? Vprašanje je treba zanikati. Grčija bo posegla vmes samo tedaj, ako bodo v nevarnosti njeni lastni interesi. Ako šteje med te svoje lastne so-plemenjake v Južni Albaniji, tu ne preiskujem. Kitajska. Proti Borodinu. v Šanghaj, 20. junija (Izv.) Po poročilih iz Nankava bo ruski zastopnik Borodin v najkrajšem času odpuščen. V kitajskih krogih temu dejstvu ne pripisujejo posebno velikega pomena, ker so mnenja, da bo Borodin tudi nadalje še vodil hankavsko politiko, čeprav pri kantonski vladi ne bo imel nikake javne službe. Čangcolin diktator. v Peking, 20. junija (Izv.) Slovesna vpo-stavitev generala Čangcolina za diktatorja se je izvršila včeraj popoldne v slavnostni dvorani, kjer so poprej slovesno vmeščali držav, nega predsednika. Čangcolin je položil prisego in imel za tem kratek nagovor. ŠKODA PO POPLAVAH V AMERIKI, v New Orléans, 20. junija (Izv.) Guverner provincije Mississipi Hoower objavlja poročilo, po katerem znaša škoda vsled poplav na ozemlju Mississipija do 400 milijonov dolarjev. Poldrug milijon ljudi je trpelo vsled poplave občutno škodo. Od teh je 600.000 oseb popolnoma obubožalo. v Rim, 20. jim. (Izv.) Vezuv Jo začel iz-nova bruhati. Lava se je nekajkrat že razlila preko robov ûguje>iukoYôîjû. žrela. DugosSovarisko-aShansks spor. INTERVENCIJA VELESIL. Belgrad, 20. junija. V zmislu dogovorov v Ženevi so imele velesile ponovno intervenirati tako v Belgradu kakor v Tirani, da bi se rešil naš spor z Albanijo. Stvar naj l>i se poravnala na 1a način, da bi albanske oblasti izpustilo našega dragomana Gjuraškoviča na svobodo, naša vlada pa naj bi albanski poslala novo noto, v kateri bi izpustila izraz :>brulalno<. V tem zmislu so velesile že 17. t. m. kolektivno intervenirale v Tirani. S kakšnim uspehom, ni znano. Na vsak način so je včeraj v diplomatičnih krogih širila vest, da je sodišče v Tirani Gjuraškoviča obsodilo na smrt, katera vest pa se ne potrjuje, V Belgradu kolektivnega koraka velesil ni bilo, ker je g. Mariukovič odločno izjavil, da bi tak korak ne bil na mestu, saj je naša vlada v sporu z Albanijo že dokazala svojo hladnokrvnost in miroljubnost. Posamezno so včeraj obiskali zunanjega ministra češkoslovaški poslanik Šeba, rumun-eki poslanik Emandi in francoski poslanik Darde. Kakor izjavljajo v poučenih krogih, je g. Šeba v imenu g. Beneša ponudil naši vladi, da bi češkoslovaški poslanik v Tirani zastopal interese naše države. Naši diplomatični krogi zagotavljajo, da Le Matin« poroča iz Londona, da je Jugoslavija obvestila vlade Male antante, da se hoče odločno upreti vsem prizadevanjem za prevlast Italije v Albaniji. Češkoslovaška in Rumunija sta baje zagotovili, da bi se " slučaju odkritega spopada v celoti držali prevzetih obvez, to je da bi zavzeli stališče dobrohotne nevtralnosti. PRED LIKVIDACIJO SPORA. r Belgrad, 20. junija. (Izv.) Kakor zatrjujejo diplomatski krogi, izgleda, da se bo naš spor z Albanijo kmalu poravnal. Dosedaj se vrše pogajanja, tako v Tirani, kakor tudi v Belgradu, meti vladami in zastopniki velesil, ki delajo po sporazumu, do katerega je prišlo v Ženevi v smislu likvidacije spora. Oblika, v kateri bi se spor likvidiral, so zdi, da bo la, da albanska vlada spusti Gjuraškoviča na svobodo, obenem pa bo naša vlada umaknila ostro noto, zaradi katere je Albanija protestirala. Razcepljenost med r Belgrad, 20. jun. (Izv.) Po *lo«edanjem stanju lx)do radikali nastopili v več volivnih okrožjih z razcepljenimi listami. V Somboru bo oficijelni kandidat pravosodni minister dr. Dušan Subotič. Proti njemu bo nastopil kot kandidat pašičevec Marko Trifkovič. V Sremu bo nosilec liste predsednik vlade Velja Vukičevič. Nosilec centrumaške liste bo Boža Maksimovič, pašičevske pa menda Trifkovič. V banjaluškem volivnem okrožju bo nosilec vladne liste Velja Vukičevič, centrumaške Boža Maksimovič. V čačanskem okrožju bo oficielni vladni kandidat, pravosodni minister dr. Dušan Subotič. Protikandidat bo pašičevec Ante Radojevič. Takšni so dosedaj izgledi radikalov na razcepitev list, in sicer en teden po razpisu volitev. Vse izgleda, da bodo radikali skoro povsod šli v volivni boj z razcepljenimi listami. r Belgrad, 20. jun. (Izvi) Predsednik vlade Velja Vukičevič se je davi ob treh odpeljal z avtomobilom v Sarajevo. V Sarajevo pridejo veliki župani iz Bosne, Hrvatske, Črne gore in Sandžaka. Predsed. vlade jim bo dal navodila za volivno kampanjo. Predsednikovo potovanje v Sarajevo ima poleg lega tudi ta pomen, da bo skušal doseči sporazum med Srskičevo in AndriČevo skupino, ki sta se radi poslednjih dogodkov razšli. Predsednik vlade bo poskušal obe skupini pridobiti za nastop z eno samo listo v celi Bosni, da ne bi prišlo do cepitve. Ti dve skupini bosla stali pašičevcem nasproti, ki nameravajo nastopiti s posebno listo. Po najnovejših vesteh iz Sarajeva so se Srskičevci in Andričevci že pu-mirili^ r Belgrad, 20. jun. (Izv.) V vseh političnih krogih se jutrišnji sestanek glavnega odbora radikalne stranke pričakuje z največjo nestrpnostjo. Pogajanja, katera je vodil Vukičevič s centrumom in pašičevci, in pri katerih je poskušal z eno ali drugo skupino doseči nekak kompromis, niso uspela. Glavni odbor radikalne stranke, v katerem imajo ogromno večino pašičevci in centrumaši, se sestaja radi tega v razcepljenosti napram vladi V kaki obliki bo to nasprotovanje napram vladi prišlo do izraza, še ni gotovo. Med centrumom in pašičevci so se tekom celega današnjega dne vodila pogajanja, ki so imela, kakor se zdi, za cilj, doseči skupno taktiko na seji glavnega odbora. MED RADIKALI IN MADJARI NI PAKTA. v Subotica, 20. jim. (Izv.) Predsedstvo madjarske Mrankë je izdalo komunike, v katerem denjentira vesli, da je stranka sklenila za volitve pakt z radikalno stranko odnosno z g. Vukičevičem. Madjarska stranka poudarja, da se ni sklenilo Se nikake zveze z nobeno stranko. — Kakor se izve, so se pogajanja z Vukičevičem razbila in prevladuje sedaj mišljenje, da l>o maeljarska stranka šla v volivni boj z Davidovičevimi demokrati. KRALJ IN KRALJICA PRIDETA NA BLED. r Belgrad, 20. junija. (Izv.) Kralj in kraljica >ta zvečer ol> 6 prispela v Belgrad. Kraljevski par bo ostal v Belgradu samo par dni, nato pa se bo odpeljal na Bled. ZA ČASNIKARJE. v Dubrovnik, 20. jun. (Izv.) Dubrovniška paroplovna družba je izdala odlok, da se dovoli vsem časnikarjem za poletno dobo na vseh progah tc družbe v I. in II. razredu polovična vožnja. Demonstracija maketionsivu-Juščih. Sofija, 20. jun. Na predavanju, ki ga je imel o Jugoslaviji predsednik bolgarske časnikarske organizacije Kasazov, so vprizorili makedonstvuju i proti jugoslovansko demonstracijo. Zahlevali so popolnoma svobodno Macedonijo in peli macedonske pesmi. Tajnika policijskega ravnateljstva Petra Alanasova so na ulici pred njegovim stanovanjem napadli trije neznanci, ki se jih je pa z revolverjem ubranil. Atanasov je le lažje ranjen. Konferenca za omejitev oboroževanja na morju. Ženeva, 20. jun. Tu se je danes sestala konferenca treh velesil: Združenih držav, Anglije in Japonske, da obravnava vprašanje gled ' !jnjc omejitve oboroževanja Tla morju. K'!<(>r znano, jc konferenco predlagala bivšim zaveznikom Amerika, a sta na predlog pristali samo Anglija in Japonska, dočim sta ga Francija in Italija odklonili. Ti dve državi sta poslali sedaj v Ženevo samo svoja opazovalca. Istotako je poslala svojega opazovalca Nemčija. Združene države predlagajo, da naj sc washingtonski dogovor, po katerem velja za velike bojne enote razmerje: Velika Britanija 5, Združene države 5, Japonska 3, Francija in Italija vsaka 1.75, razširi tudi na vse ostale vrste vojnih ladij. Japonska ta predlog odklanja in predlaga razmerje: Anglija 5, Amerika 4, Japonska 4, Pri tem opozarja Japonska posebno na svoj ogroženi položaj, povzročen po angleškem pomorskem oporišču v Singapore in ameriški brodovni bazi na Havajskih otokih. Anglija predlaga za enote izpod 10.000 ton razmerje 5:4:5. O kakem enotnem stališču treh velesil doslej ni govora. Tudi ne gre za razoroževanje, marveč le za omejitev tekmovanja med prizadetimi državami. Ženeva, 20. jun. Na konferenci za omejitev oboroževanja na morju zastopa Anglijo načelnik admiralitete lord Bridgeman, Ameriko bruseljski poslanik Gibson, Japonsko admiral Saito; kot opazovalci zastopajo Italijo grof Ruspoli, Francijo grof Clausel in Nemčijo podpolkovnik Boetschel. Madjari ®roti Društvu narodov. Budimpešta, 20. jun. Bivši minister in liberalni poslanec Lukacs je vložil v parlamentu interpelacijo za izstop Ogrske iz Društva narodov. Zalitevo vtemeljuje s tem. da se je svet D. n. izognil imenovanju namestnika odstopivšemu romunskemu sodniku v zadevi agrarnih procesov in kršil čl. 239. trianonske pogodbe. Istotako je svet D. n. zavzel enostransko stališče v vprašanju narodnih manjšin in razorožitvenem vprašanju. — V enakem zmislu piše celokupno madjarsko časopisje. Chamberlin in Levine na Dunaju v Dunaj, 20. jun. (izv.) Avstrijska zrako-plovna zveza je ameriška Ictalca odlikovala z velikim zlatim častnim odznakom z briljanti. Chambcrlinu izročeno odlikovanje nosi napis: Drznemu premagavcu ozračja. v Dunaj, 20. jun. (Izv.) Zvezni kanclcr dr. Seipel jc danes dopoldne sprejel Chamberiina in Levineja, ki mu ju jc predstavil ameriški poslanik. Kancler je čestital obema k izvan-rednemu uspehu in izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da sta obiskala tudi Dunaj, kjer jc bilo žc od nekdaj vedno veliko razumevanja za zrakoplovstvo. Lctalca sta sc zahvalila za povabilo in rekla, da sta zelo vesela nad prisrčnim sprejemom, ki sta ga doživela na Dunaju. Opoldne sta bila sprejeta Chamberlin in Levine pri predsedniku Hainischu, ki jima je izrazil svoje veselje nad uspelim poletom in označil njiju polet kot občudovanja vredno delo in znak velike hrabrosti. Izročil jima je kot priznanje avstrijskega ljudstva zlat zaslužni križec. POLET IZ PRAGE V NEWYORK. v Praga, 20. junija (Izv.) Nekateri praški listi poročajo danes, da se vrše v Pragi priprave za polet preko Atlantskega oceana na direktni črti Praga—Newyork. Stotnik Malkov-ski in poročnik Pavlikovski od I. letalskega polka bosta v avgustu letela jz Prage v Newyork in nazaj. Za ta polel je Morgan razpisal nagrado 100.000 dolarjev. 10. julija bo odletel iz Prage podpolkovnik Skala v osmih etapah preko Moskve v Tokio. Nedoseglllva Eau de Cologne Chypre Hotirjois — Paris Ljudski tabor na Limbarski gori. Shod .-a Limbarski gori v nedeljo, 10 t. m., se je prav dobro obnesel. Poslušalci, k; so se zbrali po cerkvenem opravilu v obilnem številu, so šli domov v zavesti, da naša stranka iu naše kmetsko gibanje vsak dan bolj raste in se razvija. Shodu je predsedoval oblastni poslanec P o z n i č. Govorili so poslanca M a z o -v e c in S t r c i n in pa prof. dr. Rožič. Vsi so želi za svoja izvajanja živahno odobravanje. Shod se je izvršil v najlepšem redu. Shod SLS v Marenbergu. V nedeljo, 26. t. m. po maši ob polenajstih bo shod SLS v Marenbergu v gostilni Bruderman. Govore poslanci Vlad. P u š e n j a k , K u g o v n i k in drugi. Pričakuje se obilno udeležbo. Raćunar. Polom SDS mora »Narod« prikriti. To je za staro fregato težka naloga. »Narod« jo je rešil silno enostavno. Sedanje občinske volitve je primerjal z volitvami v oblastne skupščine in zračunal, da je SLS tedaj dobila več glasov kot pri včerajšnjih volitvah. Če bi to primerjanje bilo resnično, bi seveda »Narod« nazadovanja SLS ne dokazal. Zato pa je kar lepo prištel Kamniku še vso občino Podgorje, Domžalam pa vso občino Depala vas. Ti dve občini sta volili v Kamniku, oz. Domžalah pn oblastnih volitvah, pri občinskih pa ne. Tako jc »Narod« prav lahko dokazal, da je SLS dobila manj glasov. Koliko pa je to dokazovanje vredno, naj vsak bravec izračuni. Volivno sibanie. Najpestrejše so volivne priprave radikalov, ki doslej kažejo, da se ta ogromna stranka še ni znašla v položaju, da ni osebnosti, ki bi vzela vajeti v roko in onemogočila razkrajanje. V krajinskem okrožju so dvignili radikali sami oslro agitacijo proti Velizarju Janko-viču, dosedanjemu nosilcu liste v tem okrožju. Za njegovo nosilsko mesto se potegujeta dr. Milan Stoiljkovič in zet Ljube Jovanoviča Dragiša Stojadinovič. V osješki oblasti bo vlada kandidirala Gjuro Jankoviča, šefa kabineta v prosvetnem ministrstvu. Velja Vukičevič se jè odpeljal v Sarajevo, kjer je imel več konferenc z velikimi župani iz Bosne, Hercegovine, Sandžaka, Črne gore in Dalmacije. Prijatelji finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča trdijo, da on pri teh volitvah ne želi kandidirati, ker ne želi priti v spor s svojimi strankarskimi prijatelji in ker hoče imeti kar najsvo-bodnejše roke pri finančni sanaciji države. Marko Trifkovič bo kandidiral v treh okrajih kot nosilec liste ',n sicer v Sremu Somboru in Spodnjem Banatu. Za nosilca ra iil.al-ske kandidatne liste v tuzlan kem okrožju je postavi en dr. Vlada Andrič, v sarajevs eni volivnem okrožju pa bo nosilec liste dr. Milan Srskič. Med volitvami bo izhajala sarajevska Pravda«, glavni organ JMO, kot dnevnik. V državni odbor, ki je najvišja instanca glede volivnih priprav, je vstopil dr. Vasa Jo-vanovič. Doslej namreč ni imela vlada v tem odboru nobenega svojega zaupnika. Dosegel se je sporazum, da je prvj podpredsednik narodne skupščine dr. Subotič odšel v kopališče, na njegovo mesto pa je predsedstvo skupščine imenovalo dr. Vaso Jovanoviča. Posamezni ministri se pridna brigajo za svojo kandidature. Tozadevno je imel vsak minister že po več sestankov z ministrskim predsednikom. Tako bo dr. Dušan Subotič, minister za pravosodje kandidiral v somborskem okraju, dr. Andjelinovič, minister za izenačenje zakonov v severni Dalmaciji in v požeški županiji, dr. Kumanudj v bltoljskem, dr. Aca Savič pa v topliškem okrožju. Radikalna stranka. Z ozirom med obstoječe tri struje v radikalni stranki ter z ozirom na volivni boj, je zanimivo, kaj piše uradno glasilo radikalov »Samouprava«. V nedeljski številki prinaša uvodni članek pod naslovom >Kaj žele naši protivniki«. V tem članku poudarja, kako razni nevtralni in odkriti nasprotniki radikalne stranko pričakujejo, da bo v tem položaju radikalna stranka storila knj, !car bi bilo v ko- rist nasprotnikom. To pričakovanje nasprotni, kov jo izraz njihove slabosti. Članek končuje: >Mi smo že samj omenili, da obstoje odprta vprašanja o gotovih odnošajih, ki jih je treba urediti. In ta vprašanja se morajo ure-i diti tako, kakor to zahtevajo interesi radikalno stranke in kakor je to najbolje za ljudstvo in domovino. Vsakj drugi obzir mora vstran pred temi važnimi zahtevami, ki za našo stran, ko predstavljajo vprašanje njene resnosti in njene sposobnosti, še dalje vršiti tisto vlogo, kj jo je že doslej imela v javnem življenju našega naroda. Naj našj nasprotniki govore, kar hočejo in izjavljajo, kar hočejo, mi smo prepričani, da radikalne vode ne bodo speljali na svoj mlin. Ze v tem dejstvu, ker se naši nasprotniki zanašajo Па našo neslogo, vidimo jasen znak njihove slabosti. To resnico je tre-ba posebno podčrtati sedaj, ko je treba jtj pred ljudstvo iskat njegovega zaupanja. In to mi tudi delamo, ne zato, ker bi ne vedeli, da so radikali svesti si te resnice, ampak zato, da svojim nasprotnikom in takozvanlm nev-tralcem pokažemo, da so njihove namere preveč prozorne in da jih mi zelo dobro vidimo in razumemo. Ne bomo se dali prevariti. To ni v navadah radikalne stranke.« Demokratska »Pravda« pa poroča, da so centrumaši radikalne stranke v volivnem boju čisto osamljeni. Pašičevci imajo v rokah glavni volivni odbor, Velja Vukičevič pa vlado. Del Pašičevih pristašev da je za to, da se nastopa skupaj s centrumaši, večina pa da je za sodelovanje z Vukičevičem. Je namera teh Pašičevcev, da bi Velja Vukičevič postal drugi podpredsednik glavnega odbora. Predsednik in prvi podpredsednik bi bila Aca Sta-nojevič in Marko Trifkovič. To bj se imelo zgoditi na seji glavnega odbora. Toda Vukičevič je poprej odpotoval v Sarajevo, predno je dal pristanek na to. — Treba pa je poudariti, da so to vesti iz lista, kj je glasilo demokratske stranke, tedaj iz nasprotnega tabora. DR. SRSKIČ 0 VOLITVAH IN SEDANJI VLADI. V soboto se je v Sarajevu vršila konfe-renca radikalne stranke, na kateri sta govorila dr. Srskič in minister dr. Andrič. Dr. Srskič je govoril o položaju radikalne stranke pri teh volitvah ter je podal zgodovino Uzunovičevih vlad ter njihovo delovanje. 0 vladi Velje VuklČeviča je dejal, da ima radikalni centrum, ki mu on priipada, 100 poslancev. Uzunovič, Maksimovič in on so od Velje Vukičeviča zahtevali, da se bo naslonil na radikalno stranko. Ta garancija bi bila, da bi Maksimoviča sprejel v vlado. Demokrati pa so odklonili Maksimoviča kot notranjega in prosvetnega ministra. Pozneje je radikalni,,centrum zahteval, naj se sprejme v. vlado kot notranji minister dr. Ninko Perič. Toda. dr,.,Pc-rič je sprejel drug reso r. Srskič je dalje izjavil, da mu je Velja Vukičevič ponudil notranje ministrstvo, kar pa je on moral odkloniti, češ ker tega odgovornega mesta kot »prečan« ni mogel sprejeti. O demokratski stranki je dejal, da drugače govori v Belgradu, drugače v Zagrebu in v Sarajevu zopet drugače. Poživlja vse radikale na delo; kajti Bosna je radikalna in čisto srbska. Geslo bodi: Boj proti zemljo-radnil-.om in Pribičeviču. Napram Radičevcem in Spahovcem je priporočal dr. Srskič zmernost. — Za dr. SrskiČem je govoril še minister dr. Andrič. Njegova i ■ ■> m so bila precej rezervirana. na r& .ce y Radič je odposlal svoje emisarjo v Macedonijo. So to gg. Avgust Košu lié, dr. Ivan Schwegel in Marko Boškovič. G. Košutič je izjavil, da sc ga Ija poklicali macedonski prijatelji politike Stje-pana Radiča. Dalje je po veclal, da bodo radičevci v celi Makedonij postavili svoje kandidatne liste in da upajo da bodo uspeli, ker je sedaj zajamčena svoboda volitev. Košutič je napovedal, da bo obiskal v volivni agitaciji Macedonijo ludi san Stjepan Radič. Košutič trdi, da so radičevc izvršili v Macedoniji že vse volivne priprave ■ o agitacija jim še preostaja. Košutič je obiskal Uroševac, Prizren, Dja kovico in je holel ili tudi v Skoplje. Toda \ 'ko,'!)-, so se za sprejem radičevcev temeljite pripravili. Komaj "> Košutič in tovariši, stopili iz kolodvor^' пч ulico, že jih je sprejel; nahui.--.kana mn> žica s p: licami, kamenjem h vpitjem: »Doli ' a n :• - .i, doli izdajalci!« Ra-dičevci so sc umaknili i.azaj v kolodvorske poslopje, toda nmozna jih. še ni > i-iih\ đm pak vpila, n; j izginejo iz Skopljn. м v Ha be vdrla v kolodvorsko poslopje. Značilno je da je vlak med !•-•> i < »tracijami ves čas na kolodvoru ..k,!. e!:-; ni bilo prav nobenega razloga, da ne bi moteno vozil dalje. Značilno je bilo dalje lue; to, da policija in orožtoišlvo ni moglo nič onr," vili proti demonstrantom, in da veliki župai radičevcem, ki eo prosili za pomor, sploh n odgovoril. Pač pa so vsi uradniki, ki bi mo rali skrbeti za svobodno gibanje vsakega člei veka, torej tudi radičevcev, samo nujno pj i govarjali Košuliču in tovarišem, naj se vsede jo na čakajoči vlak in končno so radičevc hočeš nočeš to tudi storili in vlak je odpeljal Ves incident je tak, da nihče no more dvomili, da je bil skrbno pripravljen in naj boljši dokaz, da je Macedonija še vedno voliv na gmajna in beseda o svobodnih volitval vsaj v Macedoniji le bridka satira. Ка/ se godi doma Odkritje spomenika padlim Sentpetersklm faranom Ôentpeterska fara v Ljubljani je ena največjih ki najobsežnejših v vsej Sloveniji. Med svetovno vojno je moralo žrtvovati svoje življenje iz te fa-te 826 mož in mladeničev. Na pobudo šentpeter-ekega žMpnika g. Petriča se je pred poldrugim letom seetavil pod predsedstvom g. Rohrmana poseben odbor za postavitev spomenika. Poleg g. Rohrmana sta žrtvovala mnogo truda še odborov tajnik g. Pire in blagajnik g. Zupančič, tabo, da se je postavil pri šentpeterski cerkvi kraten spomenik. V nedeljo dopoldne se je vršilo svečano odkritje ob navzočnosti velike množice ljudstva. Vsa eèavnoet ee je pričela s sveto mašo, ki jo je opra-тШ ob pol 11 v cerkvi šentpeterski župnik gospod Peirič. Po sveti maši ee je formiral pred cerkvijo sprevod, kateremu je korakala na čelu železničar-ska godba »Sloga«, za njo pa so se zvrstili številni jaetopniiki civiinih in vojaških oblasti t.er raznih organizacij, kakor pewekih društev »Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona«, »Slavca« itd., dalje Orlovske zveze, OMD, Kola jug. sester, Prosvetnega draétva itd. V siprevodu je korakala četa krepkih kovce«v pod vodstvom gg. dr. Lovrenčiča in Toneta Kosa, dalje 24 dečkov in deklic — vojnih sirot — v belih oblekah s črnimi trakovi na rokavih. Izredno častno pa so bile zastopane naj-bednejše žrtve svetovne vojne — vojni invalidi. Zastopana je bila njihova centrala v Ljubljani ter masne podružnice iz Kranja, Kamnika, Krškega, Zagorja m od drugod. Stavnosti so prisostvovali tudi gg. veliki župan dr. Vodopivec; zastopnik tukajšnjega divizionarja, mestni komandant general V u k i -ževič, mesrtni komiear dr. Mlenoinger in oNastni poslanec Anton Roji na. Ko se je sprevod zvrstil pred spomenikom, so Slani odbora za postavitev spomenika gg. predsednik Rohrman, podpredsednik, korvetni kapetan v p Kube tka, tajnik Jože Pire m blagajnik Leop. Zupančič odgrniK črno zaveso spomenika, združeni pevski zbori pa so zapeli »Usdiši nas, o Goepod!« feto je g. kura* BonaS m>el globoko zamišljen, pretresljiv govor. Pričel je e žalostno svetopisemsko zgodbo o sedmerih Samuelovih sinovih, katere je moral kralj Dadd ob času lakote izročiti Gabaoncem, ki so se nad njimi aa grehe njihovega očeta kruto maščeva'i. Kri. za kri, zob za zob! To je bilo načelo Gabaon-oev. Hči A jeva, Resua, je večen zgled matere. Sedem žrtev gabaonske maščevalnosti je čuvala dneve in noči in odganjala od njihovih trupel tako dolgo ptice ujede, dokler ji Gabaonci niso dovolili, da je trupla pokopala. Govornik je dalje izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, da so Šentpeterčani oèovati spomin na one mučenike, katerih trupla počivajo v daljni tujini. Naj bi lepa, sladka in mehka gruda tam, kjer snivajo svoj sen! Godba je po teh besedah zaigrala žalostinko, nakar je govornik nadaljeval svoj slavnostni govor. Primerjal je teh 326 junakov, ki so napisani na Štirih stebrih spomenika s 300 Gedeonovimi junaki, ki so se borili proti Moabitom. Govornik se spominja slučajnega dogodka pred 36 leti, ko okoli šentpeterske cerkve še ni bilo lepih viL Tedaj je nekega dne prikorakala mimo cerkve četica mladine, prepevajoč: »Mi smo vojaki, mladi korenjaki!« Tedaj je vzkliknil pokojni šentpeterski župnik Malenšek: »Ubogi otroci, ne veste, kaj vas V} čaka!« Njegova temna slutnja se je mnogo let kasneje uresničila. Usoda je hotela, da se blesti med padlimi tudi ime govornikovega brata Vinka Booača. Govornik je dalje razložil pomen štirih stebrov spomenika, ki pomenjajo štiri leta krvave svetovne vOjne, pa tudi štiri lepe in narodu priljubljene cvetlice: planinko, sleč, nagelj in rožma-rtn. Dalje pomenjajo štiri svetopisemske čednosti: modrost, pravičnost, srčnost in zmernost med slovenskim narodom, pa tudi štiri strašne šibe božje: pokolj, pravdarstvo, požar in potres, ki vedno obiskujeta Ljubljano in okolico; nagrobnik sredi teh stebrov pa ima znamenje alfe in omege, začetka in konca vsega. Govornik je zaključil svoj govor, ki je napravil na vse najgloblji vtis, z besedami: »Mirujte in počivajte med nami, mi smo z vami!« Združeni pevski zbori so zapeli nato pod vod-etvom g. Zdešarja žalostinko »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«. Povzel je nato besedo predsednik Zveze slovenskih vojakov major g. Colarič, ki se je zahvalil vel. županu dr. Vodopivcu za naklonjenost, dalje vojni oblasti, mestni občini in vsem organizacijam, ki so se prireditve udeležili, posebej pa še župniku P e t r i č u. Govornik je poudarjal globok patriotizem, ki ga imajo Slovenci v svojih čustvih do naše države. Spominjal se je dalje zasužnjenih bratov ob sinji Adriji in v Ko-rotanu ter poročnika Malgaja, ki je padel kot žrtev svoje ljubezn' do domovine na Koroškem ter desetih junakov, ki so jih Nemci brutalno usmrtili v Šmarjeti v Rožu na Koroškem. Spominjal se je vseh padlih junakov in apeliral na mladino, naj bo ponosna na spomin junakov, ki so se žrtvovali za domovino. Govornik se je poslovil od padlih junakov s kratkim vzklikom: »Bodi vam zemlja lahka, kjer počivate. Mi vam ohranimo trajen spomin. Slava vam, slava, slava!« Dr. Lovrenčič se je poslovil od padlih junakov v imenu Slov. lov. društva. Med padlimi Šentpeterčani počiva tud osem lovcev. Njim na čast se je oglasil lovski rog, navzoči lovci so oddali dve salvi, ki sta izzvali splošno pohvalo. Godba pa je zasvirala žalostinko. Govoril je še predsednik odbora za postavitev spomenika g. Rohrman, ki se je zahvalil vsem zastopnikom civilnih in vojnih oblasti za naklonjenost in se spominjal tudi treh jugoslovanskih dobrovoljcev-šentpeterčanov, od kat&rih je padel eden na Kajmakčalanu, dva pa v Dobrudži. Polaganje vencev. Sledilo je polaganje vencev. Prvi je položil prekraeen venec mestni kom. dr. Mencinger. Prav lep lovorjev venec sta položila zastopnika invalidov g. Tome in g. Horvat. Dečki in de- klice so položili na spomenik 24 malih trnjevih vencev, dalje so položile vence še šentpeteraka podružnica Kola jug. sester in Ciril-Metodove družbe ter šentpetereki Ored. Vso slavnost je zaključil s primernim govorom tajnik pripravljalnega odbora g. Jože Pire, ki je vzkliknil: »Živel kralj Aleksander Prvi in njegova visoka kraljevska hiša!« Sest zastav ee je poklonilo spomeniku, godba pa je zaigrala državno himno! Po odkritju spomenika se je vršilo v Zupančičevi restavraciji slavnostno kosilo, pri katerem je bilo izrečenih več primernih govorov. Ob 4 popoldne so obdarila društva: Prosvetno društvo, Kolo jug. sester in Elizabetno društvo 40 vojnih sirot, 120 sirot pa je bilo pogoščenih. Spomenik, ki smo ga opisali že v nedeljski številki, stoji na severni strani ob cerkvenem obzidju nasproti Hrvatskega trga in tvori sedaj enega najlepših okraskov šentpeterskega okraja. Da je bilo mogoče pogostiti toliko otrok, gre v prvi vrsti zahvala g. predsedniku mesarske zadruge Fr. Lavtižarju, ki je pri mesarjih nabral 30 kg raznega mesa, pekovskima mojstroma g. Dolinarju s Poljanske ceste in g. Dolina rju iz Bohoričeve ulice, gg. Potniku in Moretu, ki sta darovala pokalice. Ob priliki svečanega odkritja spomenika je bilo mnogo poslopij v mtpeterskem okraju zavitih v črne zastave. Mladina ter dame pa so prodajale po mestu črnoobrobljene odkupne znake. Romanje na Sv. Višarie. To romanje ee bo vršilo 14. in 15. avgusta 1927. Priredila ga bo Slovenska krščanska ženska zveza za svoje članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk (starši, možje, bratje, otroci). Kar se tiče stroškov, je treba ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po italijanskem ozemlju. Po jugoslovanskem ozemlju velja polovična vožnja, in sicer le na progi Ljubljana—Planica, mogoče je, da se bo polovična vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kar bo že pravočasno objavljeno. Polovična vožnja iz Ljubljane do drž. meje stane tja in nazaj 34 Din. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za italijanski potni vizum je treba plačati ob prijavi 40 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Ob prijavi mora vsaka oeeba, ki se hoče romanja udeležiti, navesti svoje ime in pri-impk, stan, rojstno leto in stanovanja Prijave se • - in do 31. julija 1927. ■ na Sv. Višarje je bilo pred vojno ai narodom zelo priljubljeno Vojna je Pogled na odkritje spomenika padlim vojakom šentpeterske fare v Ljubljani. uničila romarsko oerkev in vea poelopja okoli nje. Sedaj je vee zopet obnovljeno. Marsikdo bi bil po vojni rad šel na Sv. Višarje, a so ga plašile težave s potnim vizumom m visoka pristojbina, ki jo ja treba za potni vizum plačati. Sedaj te težave odpadejo, ker preskrbi Slovenska krščanska ženska zveza potni vizum po nizki ceni, kakor tudi voeni listek po italijanskem ozemlju, tako da udeleženke in udeleženci nimajo s tem nič opravka. Zato vabimo vse, ki želijo poroma ti na krasne ležeče Sv. Višarje in si ogledati nekaj sveta za raa> meroma zelo nizko ceno, da se udeleže tega romanja. jubilej Tehnične srednje šole. V soboto ob 4 popol. sta priredila dijaštvo in učiteljski zbor Tehnične srednje tole na vrta restavracije »Zvezde« intimno proslavo itirideset-letnice ustanovitve nekdanje strokovne Sole if desetletnico ustanovitve Tehnične srednje šole « Ljubljani Proslave, ki je potekla prav lepo, so se ude> ležili med drugimi zastopnik ljubljanskega velikega župana dr. R. M a r n , zastopnik oblastnega odbora dr, A d 1 e š i č , minister n. r. g. Ivan Hribar, zastopnik mestne občine dr. R u p -n i k in številni zastopniki drugih korporacij. Zastopan je bil tudi tukajšnji češkoslovaški konzulat. Proslava se je pričela z »Abituricntsko koračnico« (komponist Janko Gregorec) ter z Beethovnovo ouverturo v »Egmonta«, nakaj je imej ravnatelj Tehnične srednje šole dr. Reisner slavnosten govor, v katerem je uvodoma pozdravil vse goste, zastopnike in poinoštevilno zbrano dijaštvo, nato pa očrtal ves historijat ustanovitve Tehnične srednje šole. Povdarjal je, da je zlasti majniška deklaracija 1. 1917. mnogo pripomogla, da je minister Oto Trnka, ki je bil Čeh, podpisal dne 19. jun. 1917 dekret o ustanovitvi Tehnična srednje šole. Dalje je omenjal zasluge mestne občine, ki je zgradila krasno poslopje za šolo in bivšega deželnega odbora, ki je dajal tako nekdanji strokovni, kakor pozneje tudi obrtni šoli vso gmotno in moralno podporo. Govornik je izrazil upanje, da bosta tudi nova oblastna skupščina, oziroma oblastni odbor nadaljevala delo bivšega deželnega zbora in odbora in da bosta posvečala Tehnični srednji šoli isto pozornost, kot jo ta zasluži. V imenu velikega župana dr. Vodopivca in v svojem imenu je izrekel Tehnični srednji šoli čo stitke dv. sv. dr. R. M à r n. Dr. Adlešič je v imenu oblastnega odbora povdarjal, da se nova oblastna skupščina iu oblastni odbor zavedata, kakor nekdanji deželni zbor in deželni odbor, velike važnosti zavoda Naša dežela je pasivna, ker je kmet pasiven. Pred vojno se je naše ljudstvo trumoma izseljevalo v Ameriko, pri nas pa so silili v industriji in v trgovini v ospredje tujci. Sedaj po vojni pa se naše ljudstvo trumoma izseljuje v Kanado, v Francijo in drugam. V zavesti, koliko more doseči tu naša, v realnih poklicih vzgojena mladina pri zgradbi našega gospodarstva, sta že prva naša oblastna skupščina in oblastni odbor posvetila Tehnični srednji šoli vso pozornost in določila zanjo v svojem prvem proračunu primeren znesek. Govornik je zagotovil, da bo oblastna samouprava še nadalje posvečala razvoju zavoda vso svoja skrb in pozornost. Nato je govoril minister n. r. g. Ivan Hribar, čestitke mestne občine pa je izrekel še svetnik dr. R u p n i k , nakar je imel neki abitu-rijent zavoda lep govor, v katerem je proslavljal pomen Tehnične srednje šole. Ostali spored so tvorile koncertne točke. Dijaški orkester pod vodstvom g. J. Gregorca je zaigral več lepih koncertnih točk, mešani dijaški zbor zavoda pa je zapel več lepih, večinoma narodnih pesmi. Pevski zbor je vodil g. M. Preme 1 č. Lepo je uspel tudi po?eben alegoričen prizor. Po Vsem sporedu se je vršila lepa zabava, Iri je zaključila oficielen del proslave. Izvor desetih božjih zapovedi in Jutro'. »Jutro« V št. 144 z dne 19. t m. zadovoljno poroča: »V šoli smo se učili, da je Mojzes sprejel deset božjih zapovedi okoli leta 1100 pred Kristusom na gori Sina j. Toda moderna manoet ee s to hipotezo že davno več ne zadovoljuje. Kakor čitamo v »Deutsche Litera-tarzeitung«, je novi rektor univerze v Bonnu prof. Meinhold v svojem inavguracijskem predavanju dozdaj veljavno tezo Mojzesovega dekaloga izpodbil in dokazal, da je deset zapovedi nastalo v judovskem babilonskem ujetništvu okoli 1. 550 pred Kristusom, v dobi verskega in moralnega propadanja naroda, ko je Slo za to, da se reši, kar se rešiti da verskih ta moralnih vrednot.« Da se je »Jutro« pri letnici Mojzesovi kar za okroglo 300 let vrezalo, — kaj bi mu to zamerili, ko vemo, da je navajeno suvereno mrcvariti znanost! Pa prof. Meinhold je staro tezo o božjem izvoru deset zapovedi »izpodbil in dokazal...« Najprej vprašanje: ali je izpodbil tudi veljavnost in vsebino zapovedi: ne ubijaj! ne prešeštvuj! ne kradi! ne pričaj po krivem itd?? Potem pa »Jutro< seveda nič ne ve, kako je Wellhausenova šola, koje epigon je prof. Meinhold, izpodbijala Mojzesove knjige, izpodbijala jih tako dolgo, da je iapodbila samo sebe in dokazala, da sJone njene tezie o postanku Mojzesovih knjig na čisto trhli podlagi. In slednjič: da je Jezus kot vsebino zakona označil zapovedi ljubezni do Boga m do bližnjega, »torej dvoje zapovedi. ki ji dekalog ne našteva«! »Jutru« se zopet ne sanja, da je zapoved ljubezni do Boga posnetek prvih treh, zapoved ljubezni do bližnjega pa posnetek zadnjih sedem zapovedi dekaloga, in prav tako ne ve, da je Jezus posamezne zapovedi dekaloga naglašal, pojasnil in sankcioniral. »Jutro« se je seveda ob deset zapovedi obregnilo, da po svoje zajezi versko in moralno propadanje naroda in pomaga rešiti, kar se rešiti da verskih in moralnih vrednost... Ali ne? Telovadna prireditev v Lichtenturnovem zavodu. Včeraj se je vršil v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani javen telovadni nastop go-jenk, odnosno učenk kot zaključna prireditev ob zaključku šolskega leta. Program je bil tako izbran, s tako ljubeznijo, sposobnostjo in požrtvovalnostjo pripravljen, da je celo čemerno popoldansko nebo uvidelo, da ga na noben način ne gre preprečiti ter je tik pred 6. uro, ko je bil napovedan začetek, svoje škropilnice dobrotno zaprlo. Neka učenka nam je zaupala, da se je to zgodilo na pri-prošnjo sv. Alojzija, h kateremu se je razred v kritičnem trenutku z vso gorečnostjo zatekel. Pa bodi to kakorkoli — dejstvo jc, da niso bili samo sodelujoči, marveč tudi glodalci iz srca hvaležni za lepo vreme, ki jc omogočilo tako izbrano prireditev. Brez vsake reklame — saj prireditev niti v časopisju ni bila naznanjena — in kljub malo obetajočemu vremenu je občinstvo, večinoma starši in sorodniki očenk ter prijatelji zavoda, gosto zasedlo prostore na zavodovem dvorišču, okrašenem z mlaji. Zakasnitev, ki je bila nastala zaradi naknadnega urejevanja sedežev, se je s točnim, gladkim izvajanjem programa popolnoma izravnala. Kot prvi je nastopil v prostih vajah III. a in b razred meščanske šole pod vodstvom učiteljice gdč. Zlatke Albertove. Učenke — v rdečih in belih bluzah — so izvajale srečno izbrane vaje z resnobo in notranjo zbranostjo, točno, vzorno. Vtis je bil kar najlepši. — Prisrčna je bila druga točka: Ciciban, simbolična igra. Pele in igrale so jo učenke II. razreda osnovne šole {vse enako belo oblečene) z vso ljubkostjo, lastno tej dobi. — Takoj nato so se vsule na igrišče rožnate cvetke: deklice II. razr. osnov, šole, vse v rožnatih oblekcah z venčki na glavi. Izvajale so pod vodstvom svoje razrednice gdč. Ivanke Potokarjeve proste vaje z zastavicami. Šlo jc točno in ljubko, da je prizor vsem le prehitro minul. Pa ni časa za žalovanje: v naslednjem trenutku se napolni igrališče s prisrčnimi drobnimi bitji v rdečih oblačilcih in belih predpasnikih, vsaka škafec in perivnik v rokah. To so učenke I. razr. osnovne šole, ki izvajajo telovadno igro »Peričica«. Pojo in pero in likajo in rajajo, da so očarana in izigrana vsa srca, nasmejana vsa lica. — In zopet se menja prizor: učenke IV. osnov. razr. — vse v zelenih oblekah — izvajajo proste vaje, za njimi na- stopi V. razr. v kolu »Kukavica«. — Posebno se je odlikoval III. razr. osnovne šole (oranžne oblekce) v prostih vajah s palicami. Sport je bil zastopan z žogo: Boj med dvema ognjema (II. b razred meščanske šole). Le žal, da je bil prostor premajhen in so morale igralke brzdati svojo razigranost; še tako je žoga par-krat prišla v stik z glavami gledalčevi Tudi ta točka je občinstvu izredno ugajala. Narodne noše! II. b razred meščanske šole izvaja proste vaje; odlično, elegantno! — —»Konjički« — II. a in b razred mešč. šole — so točka, ki jo občinstvo vedno hvaležno sprejema; tudi to pot je izredno uspela. Naslednje tri točke so podčrtavale naSe jugoslovansko bratstvo. Ob srbskohrvatski pesmi in tamburici je I. b razred meščanske šole izvajal proste vaje z zelenimi venčki; Učenke so nosile bele bluze in rdeča krilca, na nogah kraguljčke; I. a razred je igral narodno kolo, a III. a razred kolo z loki (rdeče bluze, modra krilca). Vse tri točke so se odlično izvajale in so našle med občinstvom kar najtoplejši odmev. Človek bi bil le želel, da bi bila pesem donela krepkeje. Kot zadnjo točko sporeda je П. a razred meščanske šole izvajal telovadno igro »Tn>-julčica«, ki je s svojimi slikovitimi skupinam» palčkov in vil izredno ugajala, a nastop nežne Trnjulčice in njenega kraljička je občinstvo naravnost očaral. Bil je zares preljubezniv prizor, ko je kraljič z neprimerjivim dostojanstvom poljubil Trnjulčici roko in s tankim, drhtečim glaskom zapel: »Trnjulčica, zbudi 1 se ...« Le žal, da je kraliič ob odhodu s prizo- Družabni večer SLS v Mariboru V soboto večer se je vršit v dvorani Zadružne gospodarsko banko družabni večer zaupnikov in pristašev SLS v Mariboru, ki jo zelo lepo uspel. Udeležba je bila odlična, navzoč jo bil med drugimi oblastni predsednik in župan dr. Leskovar s soprogo in poslanec Žebot. Izrečenih je bilo več napitnic in večer je potekel prijateljsko prisrčno. Voditelju SLS dr. Korošcu je bila odposlana sledeča brzojavka: »Na velikem družabnem veferu SIX v Mariboru zbrani somišljeniki Vas iskreno pozdravljamo in Vam pošiljamo izraz neomejenega zaupanja in zvestobe.« Želeti bi bilo, da se take prireditve še ponove, ker se na njih najlažje spoznavajo somišljeniki in voditelji stranke med seboj. Nova carinarnica v Mariboru. Ma r i b o r, 18. t. m. O potrebi nove carinarnice v Mariboru se že govori od prevrata. Prostori za skladišča in urade so nezadostni in radi uporabe med vojno že tudi v skrajno slabem stanju. Skladišča, katera rabi danes carinama, so bila svojčas last Štajerske eskomptne banko iu so bila prodana vojaškemu erarju med vojno. Po prevratu so pripadla ta poslopja in prostori naši vojaški oblasti. Mariborska mestna občina uvideva potrebo zgradbe nove carinarnice in to skladiščnih prostorov in uradov. Finančno ministrstvo je že izreklo pripravljenost za prispevek 2 milijona dinarjev, ostalo bi naj krila občina s kaldrmino. Sklep zgradbe nove in moderne obmejne carinarnice v Mariboru je resna zadeva, katero bo skušala občina rešiti prej ko slej. Zopet nevs žrtev Drave. Minulo sobe!o je Drava zopet zahtevala novo žrtev. Na 1'obrežju, v bližini broda, je utonil 13 let stari učenec 5. razr. ljudske šole Nipič. Dečko j bil šole prost, ker je bil zjutraj pri obhajilu. Mati ga je svarila, naj se ne gre kopat, кет ne zna plavati, toda kljub svarilu je šel v Dravo, odkoder so ni več vrnil. Trupla še niso našli. V nedeljo dopoldne okrog 11. ure so videli z glavnega mostu v Dravi plavajoče truplo, ki se je tu in tam pokazalo iz vode. Ni bilo mogoče ugotoviti, ali je truplo moškega ali ženske. Skušali so ga dobiti s čolnom na suho, toda voda ga je zopet pogoltnila. — V soboto popoldan pa so komaj rešili v bližini mosta nekega plavača, ki si jo upal predaleč v reko, pa ni mogel več splavati na breg. Še ena žrtev Save. V nedeljo smo poročali o tragični smrti mladega devetnajsiletnega učiteljiščnika Vladimirja Tomca v Savi, danes moramo pa poročati zopet o takem slučaju blizu Ljubljane. V nedeljo, ob 10 dopoldne so se podali trije mladeniči v čolnu po Savi iz Jezice navzdol. V nekaj minutah jih je deroča Sava odnesla že kakih 200 in stran od črnuškega mostu. Čoln jo z veliko naglico pasi-ral nevarno mesto na ovinku, kjer je Sava precej deroča, ko zavozijo veslači v opasen in velik vrtinec, ki je čoln prevrnil. Dva mladeniča, dobra plavača, sta se z lahkoto rešila iz vode, medtem ko tretji, Franc Dečman, ni znal plavati. Dečmana je vrtinec potegnil na dno. Ves prizor je gledalo več plavačev, ki so hitro skočili v vodo in po daljšem iskanju črez kakih 10 minut potegnili Dečmana na suho. Ko so reševalci potegnili Dečmana iz vode, je bil ta v globoki nezavesti. Da ga obude k življenju, so ga reševalci postavili navpično na glavo, češ, da se bo voda iztekla iz njega. Ta usodna napaka je povzročila Dečmanovo smrt. Voda je namreč predrla Dečmanovo drobovje, tako, da ga tudi poznejše umetno dihanje ni moglo obuditi. Dečman je imel službo zvaničnika pri državni železnici in je stanoval na Ježici št. 72. Zanimivo je, da so reševalci obujali prav po predpisih, ki pravijo: »Utopljenca postavi najprej na glavo.. .< Trupla prvega utopljenca VI. Tomck še niso našli. Baje so videli pri Hrastniku plavati po vodi neko trupla To je bil najbrže Tome. rišča — bogvedi če iz gole samovolje ali pa iz pomote — zmešal red; zato ga je zadel zelo očitajoč pogled Trnjulčice, ki ga je pa vendar ubogala. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bila cela prireditev na višku in moramo prlredt-teljicam od srca častitati. S. Vasilija (Konjički, Trnjulčica, proste vaje) in gospodične Zlatka Albertova, (Ciciban, Peričice in proste vaje), Ivanka Potokarjcva, Julka Faturjeva in Srb-kinja Anka Toldijeva (nar. kolo, proste vaje), ki so naštudirale in vodile sporedne točke, smejo biti zadovoljne z uspehom, ki so ga žele za svoj veliki, požrtvovalni trud. Istotako zaslužita priznanja obe gospodični učiteljici, ki sta izvajali spremljanje na glasovirju in učenka, ki jima je pomagala. Zelo se je izkazal tamburašk! zbor zavodovih gojenk, ki dela čast učiteljicam. Končno je treba ugotoviti, da so lepe za-vijačke in narodne noše, kakor tudi vezene bluze, ki so jih pri nastopu nosile učenke, izvršile lete same tekom leta kot šolsko roCno delo Zelene, rožnate in oranžne oblekce, ki so tako imenitno učinkovale, so bile iz — papirja. (To povemo, da se ne bi kdo spodtaknil nad razkošnostjo!) Sinočnja predstava v Lichtenthurmu je podala nov dokaz, kako lepo se druži moderni napredek z večnoveljavnimi krščanskimi vzgojnimi načeli. Ni čuda, da vživa Lichten-thurnov zavod v mestu in na deželi tolik ugled 'n zaupanje. Nevihta s točo v ormožkem okraju. V nedeljo, 12. t. m. je zadela ormoški okraj huda nesreča. Prihrumela je silovita nevihta s točo. Najbolj občutno so bile prizadete občine La-honci, Kovočice, llranigorci in Vogričevci. Toča jo uničila nad polovico poljskih nasadov ter napravila občutno škodo v vinogradih. Poslanec Bodjanič je brzojavno interveniral pri linanč-nem ministru, da ustavi iztirjevanje davkov in odpiše zemljiški davek po toči oškodovanim posestnikom. Požar. V soboto, dne 18. junija, okrog 13. ure je izbruhnil pri vdovi Šetinc v Brezini pri Brežicah požar. Nenadoma je začel goreti hlev, ki je bil s kolarnico in parno pod eno streho. Radi izredne solnčne vročine presušena stavba je bila lakoj v ognju. K sreči je bila živina od doma. Hlev je popolnoma zgorel, dočim so obvarovali hišo in sosednja gospodarska poslopja na lice mesta došle požarne brambe iz Brežic in Zakota. Človeških žrtev ni bilo. Škoda znaša približno 12.000, zavarovana pa je lastnica le za malenkostno vsoto. — Vzrok požara se še ni mogel dognali, sumijo se pa neprevidni kadilci cigaret. Poljedelski tečaj za učiteUe osnovnih kmetijskih nadaljevalnih šol. Uprava specijalne kmetijske šole v Št. Jurju pri Celju javlja, da bo letos kakor na 14 kmetijskih šolah tako tudi na tem zavodu 6 tedenski učiteljski tečaj od 10. julija do 20. avgusta t. 1. Ministerielno določeni organizacijski načrt in učni program teh tečajev obsega sledeče: 1. Teoretični pouk, ki se vrši dnevno le pred-poldne, obsega naslednje predmete: vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, živinoreja, poljedelstvo, zadružništvo, mlekarstvo, perutninar-stvo, narodno gospodarstvo, knjigovodstvo, čebelarstvo, živinozdravstvo, vporaba sadja, tedensko 24 ur. Vsaki dan popoldne od 3—6 je pa obligatna praksa, katere ne sme biti nihče oproSčen. Zadnje 4 dni se vrvj mesečni sestanek. Ker so na dnevnem redu važnejše stvari, se ga udeležimo polnoštevilno! □ Akad. kongregacija. V sredo, 22. t. m., se bo vršil običajni kongregacijski sestanek. Udeležijo naj se ga vsi prijavljeni člani! □ Hitro so dobili plačo. Uradništvo odseka generalne direkcije inozemskega prometa' v Mariboru je dobilo plačo junija šele 17. t. m. □ Preložitev sejma. Ker je v torek, dne 28. junija 1927, Vidov dan državni praznik, bo prihodnji živinski sejni en dan poprej, to je v pondeljek dne 27. junija 1927. □ Zrelostni izpiti na drž. ženskem učiteljišču. Pod predsedstvom vseučiliščnega profesorja dr. Karla Ozvalda so se vršili na drž. ženskem učiteljišču zrelostni izpiti v dneh od 14. do 18. t. m. K zrelostnim ispitom je bilo pripuščenih vseh 31 gojenk četrtega letnika. Napravile so zrelostni izpit z odliko: Alekšič Filoména, Čonč Frančiška, Golobic Marta, Gruden Danica, Jančar Kristina, Kavčič Jad-viga, Kcvač Frančiška, Krašovic Mihaela, Kurbus Milena, Regoršek Avrelija, Nerbek Neža. Zrelim so proglašene: Antonac Ada, čonč Eleonora, Gorup Marija, Jerše Danica, Kajč Vera, Kinčič Marija, Klun Karolina, OzvattS I.ea, Prelog Cecilija, Puppis Zora, Rajli Tilčka, Rojnik Marija, Roškar Nežica, Urbajs Alojzija, Urbcs Antonija, Visenjak Marija, Borko Elvira, Locliert Betina, Monari-Neufeld Silvija. Eni kandidatinji je dovoljen v jesenskem roku ponavljalni izpit. □ Konec porotnega zasedanja. V soboto, dne 18. t. m., se je končalo poletno porotno zasedanje v Mariboru. Zadnja razprava se je vršila proti 4 tihotapcem, obdolženim umora finančnega stražnika Janko Resnika, katerega 30 našli dne 8. septembra 1926 mrtvega v Cer-šaškem gozdu. Ra prava, na katero je bilo povabljenih 40 prič, je bila preložena na jesensko zasedanje. □ Pri mariborski borzi dela dobi delo: 20 hlapcev, 14 viničarjev, 2 majerja, 1 klepar, 2 strojna ključavničarja, 7 mizarjev, 2 čevljarja, 7 tesarjev, 2 zidarja, 1 kočijaž, 1 leso-strugar, 1 slaščičar, 16 rudarjev, 7 vajencev (slikarske, kleparske, mizarske obrti in trgovske streke); 29 kmečkih dekel, 2 pednataka-rici, 1 donašalka vina, 2 gostilničarski kuharici, 1 gospodinja, 18 služkinj, 10 kuharic, 3 sobarice, 2 p strežnici, 2 varuški, 1 vzgojiteljica, 1 majarica, 1 dojilja, 3 tovarniške delavke, 1 šiviljska va enka. □ Lcsostrugar se išče. Borza dela v Mariboru potrebuje nujno lesestrugarja. Javiti se je takoj. Celje SOMIŠLJENIKOM SLS V CELJU! Vaš disciplinirani nastop ob priliki zadnjih občinskih volitev je bila le dobro presta-na preskušnja za še mnogo važnejši nastop dne 11. septembra t. 1. Začnimo s pripravami takoj! Do 30. junija samo še imamo čas, da izreklamiramo iz volivnih imenikov vse one nasprotnike, ki nimajo več volivne pravice, ker so ali umrli ali prišli v konkurz ali bili sodno obsojeni li pa so se preselili iz Celja kam drugam. Vse take slučaje nemudoma javite prdpisanemu tajništvu. Pravtako nam sporočite imena in naslove vseh onih, ki niso vpisani v volivni imenik, pa imajo pravico biti vpisani. Takih smo ob zadnjih občinskih volitvah našli mnogo. Javijo naj se čimpreje v tajništvu. — Tajništvo SLS v Celju, Cankarjeva 4. Trbovlfe ravjc in srečo tyjam bo dal x dnevnim negovanjem xch SARGOV^ ALODONT tapetniško obrt v Kukenbergovi hiši na Vodah. G. Rajšterja slaščičarno je pa prevzela tvrdka M. Pintar. ф Likvidacija II. rudarske skupine. Ker rudarsko glavarstvo ne potrdi proračuna likvidacijskega odbora II. rudarske skupine, skličo v kratkem načelstvo izredni občni zbor načelnikov, ki bodo z vsemi glasovi zastopali posamezne skupino v Sloveniji, ter so bo na tem občnem zboru predlagalo, da se prekliče sklep o likvidaciji ter še ostane vse pri starem. Slwd Bernotovcev. V nedeljo popoldne so sklicali Dernotovci svoj shod z namenom, da bi se vse strokovne organizacije združile, seveda pori njihovo firmo. Shod je bil zelo klavern in se niti ne sme imenovati shod, ker se je govorilo tjaven-dan. Kolikor navzočih, toliko voditeljev, govornikov in filozofov. Prerekanja in zabavljanja sem in tja ni bilo konca. Po našem mnenju bi morali Ber-notovci likvidirati, ker sploh niso resna stranka. Hrastnite Načrti za meščansko šolo zavrnjeni. Na večkratno urgenco so se občini načrti za meščansko šolo od gradbenega ravnateljstva vrnili — zavrnjeni. Kakor čujemo, se je pa v soboto odposlala v Ljubljano nasvetovana skica, ki jo skupna komisija, ki so skliče v najkrajšem času, potrdi in nato se odpošljejo izgotovljeni načrti. Če se še letos ne bo začelo z zgradbo šole, je ta v nevarnosti, ker ni prostorov, kjerbi se poučevalo. Nove obrii. G. Miloš Rozin je otvoril delikatesno trgovino v svoii hiši, e. Hribernik pu Nov kino. Veliki župan ljubljanske oblasti je podelil Kat. izobr. društvu kino-koncesijo pod označbo »Kino Union«. Kino predstave bodo v dvorani g. Al. Logerja na Hribu. Kdaj se kino otvori, bomo бе poročali. Vsi pristaši SLS se vabijo na ogled volivnega imenika pri tov. Janku Arnšku. Šlcofja Cotea Slavnostna otvoritev okrajno ekspoziture. Otvoritev težko pričakovane izpostave okr. glavarstva se proslavi po sledečem sporedu. 1. julija ob pol devetih zvečer bo veliko zborovanje na glavnem trgu. Govorili bodo gg- župan J. Hafner, obl. poslanec L. Planina in predsednik odseka za pospeševanje sejmov (ta odsek je vodil akcijo za dosego izpostave) Ivan Potočnik (>Mazovec<) ; godba prostovoljnega gas. društva bo igrala narodno himne, pel bo združen pevski zbor. Nato bakljada z godbo po mestu. 2. julija ob pol devetih dopoldne slovesen sprejem velikega župana, okr. glavarja, vodje izpostave in drugih odličnjakov, otvoritev in mala pogostitev. Novo mesto Nezfioda. Dne 16. 6. t. L sta se peljala s kolesi na izlet po državni cesti proti Gorjancem gosp. profesor Janko Krajec in njegova gospa soproga. Med vožnjo pa je gospa Krajčeva po nesreči padla s kolesa ter se na glavi močno poškodovala. Odpeljali so jo v Leonišče v Ljubljano. Poškodba je sicer težje narave, vendar ne smrtno nevarna. Konj se je splašil. Ko se je peljal dne 18. 6. dopoldne sodavičar gosp. Alojz More proti dçnuj, se mu je na nepojasnjen način na glavnem trgu splašil konj, katerega so pa ustavili mestni delavci pred magistratom. G. More je padel z voza, ki se k sreči ni poškodoval, le konj je dobil nekaj poškodb na zadnji desni nogi. Pasji kontumac. Ker so so pojavili slučaji pasjo stekline, je odredilo novomeško okrajno glavarstvo za občine Žužemberk, Zagradec in Ajdovec navadni pasji kontumac, za občino Šmihel-Stopiče pa strogi pasji kontumac. Pri strogem pasjem kontumacu morajo biti priklenjeni psi tako zavarovani, da ne morejo priti z nobeno tujo živaljo, najmanj pa s tujim psom, v dotiko. Oni psi pa, ki so vodijo na vrvici, morajo imeti nagobčnike. Pse jemali seboj v gostilne, kavarno in druge javne lokale, je pa sploh prepovedano. Omejen promet s prašiči. Da se omeji širjenje svinjske kuge in rdečice, je novomeško okrajno glavarstvo prepovedalo prodajanje prašičev po prekupcih in njih zastopnikih v celem okraju. Isto tako je prepovedano prodajati prašiče v pro-dajalnih hlevih. Dovoljeno pa je trgovcem in pro-kupcem v območju okrajnega glavarstva prašiče kupovati in iz okraja izvažati. Sejmi s prašiči se bodo nadzorovali z vso strogostjo. Vsak uvoz prašičev na sejmišče in izvoz iz sejmišča, ki niso pravilno kriti z živinskimi potnimi listi, je strogo prepovedan. Razen tega mora biti pri uvozu na sejmišče na vsakem živinskem potnem listu potr- jeno zdravstveno stanje živali po živinozdravniku, ki sojm nadzoruje. Ta določila slopijo dne 20. junija t. 1. v veljavo. Prizadetim priporočamo, da upoštevajo ta določila, da so izognejo kazni in potom k uradu. Kočevje Zidava in poprava hiš. Svojo hišo zunaj mesta proti Dolgi vasi je dokončal penzionist g. France Hudé. Hiša je sicer pritlična s postrešnimi sobami, toda drugače čedna in naprnvlja lop vtis. Sredi meslo na Ljubljanski cesti prezidava hišo prokurist g. Josip lic. Hiša bo enonadstropnn :> podstrešnimi sobami in bo žo v začetku drugega leta dokončana. G. Wolf jo zunaj prenovil svojo lijšo, v kateri se nahaja pisarna nove podružnice Kmetijsko družbe. Športno iivljcnje. Tudi v Kočevju se je razvilo športno življenje z velikim razmahom. Svoj klub imajo že dijaki in obrtniki (pomočniki in vajenci), ki pridno tekmujejo med seboj v nedeljskih tekmah. Imeli so že tekme tudi z ljubljanskim dijaškim klubom Disk in s Starocerkvami, ki so istotako pridno gibljejo. Športne prostore imajo pred osnovno šolo in na Igrišču Dijaškega doma. Matura na meščanski šoli se je žo končala. Izdelalo so vse maturanlinje. Po končani maturi so so namenile na skupen izlet na Trsat. Dekliška meščanska šota r Marijinem domu. Na dekliški mesč. šoli v Marijinem domu v Kočevju je bil končni izpit ob sklepu šolskega leta pod predsedstvom g. ravnatelja T. Gasparija kol ministrskega odposlanca od 13. do 18. junija. Vse učenko IV. razreda so naredile izpit, deloma s prav dobrim, deloma 7, dobrini uspehom. Vpisovanje učenk v L meščanski razred bo v poletnem roku dne 29. in 30. junija. Za sprejem gojenk v zavod, kjer se jim nudi poleg pouka in vzgoje tudi vsa oskrba proti zmerui mesečni plači, se vrše prijave tudi tekom počitnic. СегШЈе K.i'l€i Zaključek (jospodfnjskcga tečaja bomo imeli v nedeljo 26. t. m. z razstavo. To jo že tretji tečaj pri nas, česar doslej še v nobeni župniji niso imeli. Tudi In tečaj — kot oba prejšnja — vodi ga. Minkn Odlasek z gdčno Slavo Uoglovo. Da se ua kmetih v poletnem času, ko jo toliko dela, tečaj vzdrži, mora biti res pravo umevanjc za stvar. Prosvetno delo pri nas kolikortoliko tudi uspeva. Skozi 10 dni se je vršil higijenski tečaj, ki so ga ženo in dekleta redno obiskovale v lepfMii številu. Zadnjo nedeljo meseca maja jo dekliška Marijina družba igrala »Lurško ppsliricoc; 11 minulo nedeljo smo iinoli priliko videti 11a odru Krekove: Tri sestre. Trrjovec Knifir bo svojo trgovino odda! g. Bregarju, doslej poslovodji istotam. Na praznik sv. H. T. je bilo blagoslovljeno novo župno baii(|ero. ki slane 10.000 Din. Poleg župnega patrona sv. Marka sta na banderu sv. brata Ciril in Metod. 7,a letošnji jubilej prav primerno. — Isti dan jo bila blagoslovljena zastava žensko Marijine družbe. Kol botri so nastopili: g. župan Račič 7. ženo in ga. Fr. Videničeva. Novo poštn dobi Krška vas, ki jo žo nad dve leti priključena Brežicam. Olvorjena bo t. julija. Dopisi Št. Vid pri Stični. Higijenski zavod v Ljubljani jo 11. in 12. t. 111. priredil v šentviškem prosvetnem domu šest stanovskih predavanj o splošnem zdravstvu in o njegovem največjem sovražniku alkoholu. Vsa predavanja, ki so bila temeljita, jasna, pojasnjena /. zanimivimi skioptičniini slikami, jo imel znani strokovnjak in večletni idealni buditeli treznostnegn gibanja g. Leopold Puliar. Siccr prostorna društvena dvorana je v nedeljo komaj sprejemala vase veliko množice inož in fantov, deklet in žena, ki so sc po vseh štirih službah božjih udeleževale svojih stanovskih predavanj. Vseh poslušalcev jo bilo nad 2000. Led jc torej tudi v št. Vidu prebit. V teh dneh je pri nas g. 1'uliar položil temeli smislu za ljudsko zdravje, splošno treznost in vljudnost. Zato mu zn ves njegov trud izrekamo šc enkxat »riacfati %aJvMlul Berlinski kongres in narodna manjšina v Italiji. Prve dni tega meseca je bil v Berlinu občni zbor Svetovnega združenja društev za Zvezo narodov, katerega so se udeležili odposlanci iz Belgije, Bolgarije, Združenih držav Amerike, Francije, Avstrije, Argentinije, Velike Britanije, Grčije, Ogrske, Italije, Japonske, Letske, Estonske, Litvanije, Palestine, Ilolandije, Jugoslavije, Poljske, Romunijo, Rusije, Švedske, Švice, Češko-Slo-vaške in Ukrajine. Zveza narodov je odposlala na kongres tri opazovalce. Na dnevnem redu je bilo veliko perečih sodobnih problemov. Posamezni odbori so razpravljali o mednarodni gospodarski konferenci, o razorožitvi, o šolstvu, o mednarodnem uradu dela, o razmerah na Balkanu, o narodnih manjšinah itd. Razprava o narodnih manjšinah je bila nad vse zanimiva. Odbor za narodne manjšine je razpravljal med drugim o položaju narodnih manjšin v Italiji, nemuslimanskih manjšin v Carigradu, židovske manjšine v Romuniji, verske manjšine Na-zarencev v Jugoslaviji, o položaju ukrajinske manjšine na Poljskem in bolgarske manjšine v Romuniji. Debate so bile včasih silno burne. Ko je n. pr. bolgarski zastopnik dr. Trifonov razdelil med odposlance »rmeno knjigo« o romunskih na-silstvih v Starem selu, kjer je popisano, kako so Romuni rezali trebuhe in vrtali oči bolgarskim kmetom, je prišlo do burnega spopada med Trifo-novom in romunskim zastopnikom Pancratijem. Nič manj ostra ni bila razprava o narodnih manjšinah v Italiji. Prva točka dnevnega reda odbora za narodne manjšine je bila »Položaj nemške manjšine na Južnem Tirolskem«; vprašanje slovanske narodne manjšine v Italiji ni bilo na dnevnem redu, pač pa so izzvali debato tudi o Slovanih v Italiji italijanski odposlanci sami! Lansko leto se .je predsednik italijanske zveze minister G i a n i n i upiral, da bi se govorilo o nemški manjšini, češ, da je to skrajno neumestno. Pred par meseci pa so Italijani svoje ugovore prostovoljno umaknili in predlagali sami, naj se vrši razprava v Berlinu. Vendar je značilno, da italijanska vlada ni hotela dati potnega lista tirolskima poslancema dr. Tinzlu in baTonu Sternba-chu. Pač pa se je udeležil zborovanja poslanec dr. Besednjak. Uradno Italijo so zastopali vseučiliški profesor Gallavresi, profesor Villari in g. Cavallieri. Položaj Nemcev v južnem Tirolu. Poročilo o položaju tirolskih Nemcev sta sestavila Angleža gg. Dickinson in Walter Na-pier, ki sta sama prepotovala Južno Tirolsko, da na licu mesta proučita resnični položaj. V po-Četku ugotavlja poročilo, da Italija ni obvezana po določilih mirovne pogodbe za zaščito manjšin. >Ko so se sestavljale mirovne pogodbe in ko so nekatere države, katerim so pripadli deli avstrijskega cesarstva, sprejele gotove dolžnosti napram narodnim manjšinam, je bila Italija oproščena vsake take obveznosti. Pravicoljubnoet in spoštovanje za osebno svobodo, udomačeni v italijanskem ljudstvu, sta opravičevali to izjemo. Razen tega so tudi svečane izjave uradnih zastopnikov Italije potrjevale tedaj vero, da bodo svoboda, običaji in jeziki manjšin res popolnoma zaščiteni. Do leta 1922. je italijanska vlada delala tako politiko, da so manjšine res uživale tiste pravice, ki so jih imele po mirovnih pogodbah manjšine v drugih državah. Saj so v septembru leta 1922. glasovali uradni zastopniki Italije pri Zvezi narodov za znano resolucijo, v kateri se priporoča vsem državam brez izjeme, naj dajo svojim manjšinam vsaj toliko pravičnosti, kolikor je predpisujejo mirovne pogodbe. Velik prelom italijanske politike se je izvršil šele po 1. 1922. (Fašisti so prišli na vlado oktobra 1922. Prip. ur.) Na podlagi zakonov in odlokov o šolstvu in verouku, o krajevnih imenih itd. dokazuje poročilo, kako se je pričelo pravo preganjanje Nemcev šele v začetku 1. 1923.; poročevalca navajata tudi, da so dala šolska oblastva odstraniti iz šolskih sob Hoferjevo sliko. K sklepu predlagata Angleža, naj se sklene pravočasno z nemško manjšino pameten sporazum. Obračata se na zastopnike Italije s toplo prošnjo, naj bi posredovali v tem smislu med manjšinami in rimsko vlado. Nato se je oglasil k besedi Italijan prof. Villari, ki se je postavil na stališče, da nima nihče po zakonu pravice vtikati se v notranje razmere Italije; po mirovnih pogodbah ni Italija dolžna vpoštevati pravice manjšin. Toda kljub temu hoče italijanska delegacija prav rada razpravljati o položaju nemške manjšine na južnem Tirolskem, in sicer radi tega, ker se ji zdi to politično potrebno in umestno. Najprej mora ugotoviti da je poročilo Angleža Napiera sestavljeno enostransko, spisano povsem v duhu nemške politike. Nikjer ni opaziti niti besedice o nemških krivicah, niti besede o dobrotah, ki jih je prejelo nemško prebivalstvo od Italije. Prof. Villari ugotavlja, da je Mussolinijeva vlada ustregla želji, da bi živeli v lastni pokrajini s tem, da je ustvarila samostojno nemško pokrajino 7. glavnim mestom Bocenom. (Villarija je dementiral nekaj dni poprej Mussolini sam, ko je v parlamentu pred vsem svetom odločno izjavil, »da se motijo oni, ki mislijo, da predstavlja ustanovitev samostojne bocenske pokrajine koncesijo Nemcem, kajti ta pokrajina je bila ustanovljena zato, da se asimilacija pospeši.« Prip. ur.) Nadalje je Italija zamenjala tirolskim Nemcem avstrijske krone po ključu 60 odetot. Italijanska vlada je pustila na Tirolskem nemške duhovnike in tudi nemški viteški red. Italija skrbi za razmah elektrifikacije in gradi ogromne električne naprave na Tirolskem. Nemcem je to le v korist. Ob sklepu svojega govora je prof. Villari izjavil: »Tudi mi Italijani želimo mir in smo odločno za sporazum med narodi, toda vsako mednarodno vmešavanje v položaj na južnem Tirolskem odklanjamo. Pustite, da rešimo naše notranje težave sami, ker je to edina prava in poštena pot.« Odgovor na italijanske trditve. Anglež N a p i e r je odločno zavrnil trditev prof. Villarija, da je poročilo, ki sta ga sestavila Angleža enostransko. »Prof. Villariju moram odgovoriti,« je nadaljeval g. Napier, »da sem bil sam na licu mesta in prepotoval v družbi barona Sterabacha južno Tirolsko. Kar sem poročal, sem videl na lastne oči, in svoje trditve sem podprl z uradnimi dokumenti, ki jih ni mogoče utajiti. Gospod Villari pravi, da naša organizacija nima pravice vtikati se v razmere nemške manjšine, jaz pa pravim, da to ne drži, kajti za manjšine smo se mi vedno potegovali, tako n. pr. za Dance na Nemškem in Nemce na Danskem ter dosegli v tem slučaju tudi pameten sporazum. Kar se tiče italijanske politike, je jasno, kakšne cilje zasleduje. Meni ni treba drugega, nego da navedem besede bivšega ministra prosvete senatorja Casa-tija, ki je izjavil brez ovinkov, da je cilj njegove šolske politike poitalijančenje manjšin. Bolj jasno ni mogoče govoriti. Jaz mislim, da je taka politika nemogoča, zakaj nihče ne more spremeniti tirolskega kmeta v Italijana. Taka politika povzroča le nezadovoljnost in ustvarja med ljudstvom boljševizem. Izrekam nemškemu prebivalstvu južnega Tirolskega simpatije angleškega naroda in upam, da bo svobodoljubno italijansko ljudstvo s svojo slavno preteklostjo priznalo sčasoma tudi neimški manjšini pravice, ki ji gredo. Resolucija gospe Bakker. Nato je dobila besedo Holandkinja gœpa dr. Bakker van Bosse, ki je razvijala to-le resolucijo : »Občni zbor poudarja ponovno, da je dolžnost oseb, spadajočih k plemenskim, verskim in jezikovnim manjšinam, sodelovati kot lojalni državljani z državo, kateri pripadajo. Z druge strani je želeti, da bi ee države, ki niso napram Zvezi narodov glede manjšine vezane na nobene postavne dolžnosti, držale kljub temu pri ravnanju s svojimi plemenskimi, verskimi in jezikovnimi manjšinami vsaj tiste pravičnosti in strpnosti, ki jo zahtevajo mirovne pogodbe in trajna praksa svéta Zveze narodov. Ker olajšuje država, ki se drži tega načela, zelo svojim manjšinam pošteno sodelovanje; ker je poglavitni namen vsake zaščite manjšin ta, da se zagotovi osebam, pripadajočim k tem manjšinam, svobodni razvoj njihove kulturne avtonomije; ker je materinski jezik duša vsakega ljudstva in vsebuje vsaka kulturna avtonomija najmanj svobodni pouk lastnega jezika in ker je verski pouk brez koristi, ako se ne vrši v jeziku, ki ga otrok razume, ter je treba v tej stvari odstraniti vse politične ozire, izraža občni zbor željo, 1. da bi pustile države, ki niso vezane na mobene manjšinske pogodbe, svpjim manjšinam vsaj polno svobodo, da poučujejo lastne otroke njih materni jezik izven šolskega pouka; 2. da se verski pouk, ki je del šolskega programa, vrši v jeziku, katerega otroci razumejo in 3. da se državne zveze (druStev za Zvezo narodov) potrudijo, da se v lastni deželi uresničijo gornja načela. Gospa dr. Bakker van Bosse je nadalje izrazila željo, da bi prihodnjič vsi zastopniki narodnih manjšin dobili potne liste, da morejo prisostvovati razpravam, ki se tičejo življenjske koristi njihovega ljudstva. Stavila je tudi predlog, naj se do prihodnjega zborovanja prouči tudi položaj slovanske manjšine v Italiji, zakaj položaj tega ljudstva je v bistvu enak onemu na južnem Tirolskem. Opetovani zagovor Italijanov. Nato se je oglasil k besedi prof. Gallavresi. »Italija je imela v začetku dobro voljo,« je izvajal govornik, »in je sprejela nove državljane z ljubeznijo in pravičnostjo v svojo sreda Odprla jim je roke in hotela ravnati z njimi kakor z brati. Zakaj se je to po letu 1922. spremenilo? Biti morajo tehtni vzroki, da je Italija začela novo politiko. Povedati vam hočem vzroke. Nemci na južnem Tirolskem so v tem času stalno in trdovratno odbijali sleherno eodelovanje z Italijo ter odgovarjali na našo prijaznost s sovražnostjo. Prezirali so ob veaki priliki, in sicer kar očitno, vse kar je bilo italijanskega: državna oblastva, italijansko kulturo in celo člane kraljevske hiše. Italijane je polagoma minevala potrpežljivost in so se začenjali spominjati vsega gorja, ki so ga trpeli v preteklosti od Nemcev. Isti Nemci, ki danes protestirajo proli preganjanju tirolskih Nemcev, so v Avstriji mučili in obešali Italijane. Čim večja jc bila sovražnost tirolskih Nemcev, tem večja italijanska reakcija. To je človeško. Nemci naj pripišejo krivdo za novo italijansko politiko le sebi in nikomur drugemu. Le ako bodo Nemci spremenili svoje ravnanje, pridemo lahko do sporazuma, sicer je vse zastonj. To so stvari, ki jih moramo poravnati med nami in Nemci in resolucija gospe Bakker je s tega stališča škodljiva. Resolucija mora vplivati kakor baklja razdora in vsled tega prosimo predlagateljico, naj jo umakne. Tudi sloveči učenjak Kerceheneteiner u. Slovence. V razpravo je posegel sloviti nemški učenjak pedagog prof. Kerecheneteiner, ki je med drugim izvajal: Vse svoje življenje sem branil in zagovarjal pravice šibkih in za časa Viljema II. eem kot Nemec protestiral proti ponem če vanju Dancev in Poljakov na Pruskem. (Poljaki ploskajo.) Kar se tiče Italijanov, poudarjam, da sem se tudi zanje potegoval, dokler nisem z dovoljenjem ministra otvoril z' otroke italijanskih zidarjev na Bavarekem italijansko šolo. Italijanski kralj me je radi tega odlikoval in še danes sem vitez italijanske krone. Priznali mi boste torej, da imam pravico govoriti o manjšinah. To pot se pa ne potegujem za tuje manjšine, ampak za svoje brate in branim pravice lastnega rodu in lastne krvi. Slavni italijanski zgodovinar Villari, katerega vsi spoštujemo in čigar sin zastopa danes v Berlinu italijansko delegacijo, je napisal v svojih spisih stavek, ki se glasi: »Kdor jemlje ljudstvu jezik, mu jemlje življenje.« In profesor Gentile, započetnik nove šolske zakonodaje v Italiji, pravi nekje v svojih knjigah, da »se vsa človeška omika razvija le skozi tradicijo«, to se pravi samo s pomočjo tega, kar so narodi pode-do-ali od svojih očetov .Prvo, kar je ljudstvo podedovalo od svojih dedov, je jezik in zato je materina govorica temelj, iz katere raste in se razvija vsa človeška izobrazba. Povsem pravilno je zato napisan v neki fašistovski čitanki, ki jo čitajo tudi otroci manjšin, naslednji opomin: »Ljudstvo, ki zgubi lastni jezik, postane strahopetna sodrga, s katero delaš, kar se ti zljubi.« Dovolite, gospodje, da se držimo tudi mi teh načel in da se ta načela izvršujejo tudi v korist naše manjšine. Pri vprašanju južnega Tirolskega ne gre za pl mensko sovraštvo med Nemci in Italijani. Najboljši dokaz je položaj slovanske manjšine na Primorskem. Po mojem gre tn za nerodno in nepravilno politiko, ki se vodi vobče z narodnimi manjšinami v Italiji. Pooblaščen sem zato, da izjavim k sklepu nastopnje: Nemško druženje za Zvezo narodov (društva nemške republike, Op. ured.) bi posdravilo c veseljem, ako bi odbor za manjšine proučil tudi položaj Slovanov v Italiji in se tako prepričal, da ne gre v vprašanju južnega Tirolskega le za italijan-sko-nemško plemensko sovraštvo. Jugoslovanski delegat. Jugoslovanski delegat vseučiliščni profesor Ibrovac je stavil formelni predlog, »naj komisija za manjšine prouči položaj slovanske manjšine v Italiji in predloži do prihodnjega zborovanja o stvari izčrpno poročilo«. Svoj predlog je proleeor Ibrovac podprl z daljšim govorom o razmerah, v katerih žive Slovenci in Hrvati v Italiji. Za njim se je brž oglasil profesor Gallavresi in odvrnil, da vprašanje slovanske manjšine ni na dnevnem redu. Ne more in ne mara se spuščati v razpravo, ker bi to dovedlo predaleč. Razpravljati bi bilo treba o položaju italijanske manjšine in o žalostnih šolskih razmerah v Dalmaciji Kar se tiče slovanske manjšine, katere zastopnik poslanec Besednjak sedi poleg njega, poudarja profesor Gallavresi, »da bomo naše razmere sami med eeboj uredili. Tako upam in to je v interesu slovanske manjšine same.« Poslanec Besednjak je prof. Gailavre-siju izjavil, da je vedno pripravljen na razgovore in da ga bo veselilo, ako se doseže z italijansko večino sporazum. Ker je bila nevarnost, da se debata zavleče in je čas razprave dotekal h koncu, je predsednik manjšinskega odbora gosp. Dickinson predlagal, naj se seja ртекше in nadaljuje meseca oktobra v Sofiji na Bolgarskem. Predlog je bil sprejet in tako se je glasovanje o resoluciji profesorja Ibrov-ca preložilo na oktober. Ravnotako se je preložila razprava o resoluciji Holandkinje dr. Bakkerjeve. Profesor Gallavresi je izrazil poslancu Besednjaku ob tej priliki upanje, da ne bo treba debatirati v oktobru o slovanski manjšini, ker mora priti do tedaj do sporazuma. Poslanec Besednjak mu je ponovil, da je to njegova iskrena in živa želja. Ako mora priti do sporazuma, potem so Gal-lavresijeve besede umljive, sicer je Gallavresi velik optimist. Popolna kontradikcija med Mussoli-nijem in Villarijem glede bocenske province nam vsiljuje to domnevo. Dr. C.: Intervju z g. Gajdo. Praga, ïd junija Danes je sprejel vodja Češkoslovaških fašistov general Gajda vašega dopisnika in mu v daljšem razgovoru objasnil svoje cilje takole: Ko sem mu kratko očrtal položaj Slovencev in Hrvatov v Italiji, je na vprašanje, (v glavni pisarni visi namreč na steni italijanski plakat: »Sottoscrivete il prestito del Littorio 1926«), kako razmerje vlada med njimi in italijanskimi fašizmi, vsake zveze in simpatije kategorično zanikal. »Iz imena »češki fašizem« še ne sledi ničesar. Nesrečno ime, ki bo itak v kratkem odpravljeno, se je uporabilo radi tega, ker je značil borbenost, narodno moč in silo proti mednarodnemu socializmu, korupciji in strankarski razrvanosti. Sicer je pa naša organizacija popolnoma svojevrstna. Mi organiziramo po stanovih, imamo svoj, našemu slovanskemu narodu prikladni program, osnova mu je slovenstvo in domovina. Nasprotno! Mi vidimo v Italiji najnevarnejšega nasprotnika Slovenstva, vidimo pa tudi, da Benešova politika ni slovanska. Naš cilj je na ta ali oni način (Gajda se ni hotel konkretneje o tem izraziti) se dokopati do državne oblasti in moči, nato ap . ^ Ш Г <г» Knez Dolgorukov, ki eo ga pred kratkim ustrelile sovjeisbe oblasti. Ргшс Stirbej, predsednik nove romunske vlade, ki bo pa očividno moral napraviti v kratkem prostor Bratjanuju. pa začeti z najradikalnejšo slovansko politiko. Dajte nam na razpolago materijal o italijanskih nasiljih nad Slovenci in Hrvati in mi ga v celoti uporabimo v našem tisku.« »In Vaš pozdravni telegram Mussoli niju?« Gajda je zanikal, da bi kdaj on ali češki fašisti Mussolinija brzojavno ali kako drugače pozdravili. >Ali nastopite pri prihodnjih volitvah kot samostojna politična stranka?« Gajda je dvakrat pritrjevalno prikimal, šef tiska in član vodstva, ki sta razgovoru prisostvovala, pa sta ga popravila, češ, da v tem oziru še ni ničesar sklenjenega. »Kako je Vaše stališče do Češkoslovaške, tedaj lastne države in do Poljske?« General Gajda je kratko potrdil, da je Češkoslovaška nacijonalna država enega naroda, katerega veja so tudi Slovaki. Nemce pa, da ne smatrajo za drugo kot za koloniste. Vsako sodelovanje z njimi v vladi je izključeno. >V Poljski vidimo slovansko državo in mi imamo s poljskimi nacijonalisti mnogo in dobrih zvez.« — Pa ne samo s poljskimi na-cijonalnimi krogi; saj vam je znana vloga Poljakov v bivši Avstriji«, ga je dopolnil njegov šef tiska. >Na kaj bi naslanjali v slučaju, da pridete do oblasti, Vašo politiko?« General Gajda in oba odbornika so v tekmovalnem tonu, brez diplomatičnih fines in zakritosti slikali bodočnost. General Gajda je dal vedeti, da bi se ta politika naslanjala na močno armado in orožje, druga gospoda pa, da imajo pripravljen načrt o reviziji ustave, spremembi parlamenta, reorganizaciji upravnega, gospodarskega življenja. »Pri vsem tem, gospod general, bi me specijelno še zanimalo Vaše stališče do društva narodov.« >To je figurai Tvorba, ki, tudi če bi hotela kaj ukreniti proti gotovi državi, ne bo nikdar imela moči in sredstev na razpolago. Le na sebe nekaj dajte!« >In do naše države?« »Beneš hodi na sever, mi bi šli k vam. Saj sem že dejal: radikalno slovenstvo!« Ko sem mu še omenil, da so politiki, ki pokretu pripisujejo važnost, a drugi, ki se nanj sploh ne ozirajo, se je general Gajda lahno nasmehnil. Drugi pa mi je zatrjeval, da za češkim fašizmom stoji že danes 700.000 članov... BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. t Cfosjpođars/ro Slovesna otvoritev zagrebške borze. Zagreb, 19. junija. Včeraj dopoldne se je izvršila slovesna otvoritev nove palače zagrebške borze. 2e 1. 1907. je društvo »Trg. Donu zasnovalo sekcijo za promet efektov in blaga; 1. 1919. pa se je začela prava borza, ki se je ta dan preselila iz stare zgradbe v Hatzovi ulici v novo stavbo. Leta 1928. je začela borza z deli na novi stavbi, za katero je napravil načrt sedaj že umrli prof. V. Kovačić in nadaljeval dela prof. Ehrlich. Palača ima štiri nadstropja in je stala 2G milijonov Din, notranja ureditev pa še 3 milijone Din. 10 milijonov Din so posodile borzi pod ugodnimi pogoji vele-banke za zgradbo. Otvoritev sama je bita zelo slovesna. Goste, med njimi zastopnike Nj. Vel. kralja ter ministra trgovine in ind. Spaha je pozdravil predsednik gen. dir. Švrljuga. Govorili so tudi zastopnik kralja gen. Marković, min. trg. in ind. Spaho ter borzni predsednik g. Jelačin iz Ljubljane poleg drugih zastopnikov borz in gospodarstva. Iz Ljulbjane so prišli k slovesni otvoritvi predsednik borze Jelačin, tajnik borze dr. Dobrila, tajnik zbornice dr. Wmdischer, predsednik Društva bančnih zavodov Тукаб in tajnik tega društva dr. Rant. Iz poročila uprave zagrebške borze je povzeli, da je znašal promet lani 3.868 milijonov Din napram 4468 milijonom v letu 1925, ki je izkazovalo Tekordne številke. Od celokupnega prometa odpade: na devize 3555 (v 1. 1925 4059), na valute 40 (58), na efekte 253 (333) in na blago 19 (18) milijona Din. Promet je torej vsepovsod nazadoval (razen pri blagu), posebno pa pri valutah ter efektih, kjer se je opazilo prenehavanje spekula-tivne trgovino z državnimi papirji, v prvi vrsti z vojno odškodnino. Obračunski zavod je imel lani prometa skoro 11 milijard Din napram 3 v letu 1925. Borzno razsodišče je bilo zelo dobro zaposleno in je lani rešilo nad 3000 sporov. •Je Л Л Gibanje ren. Belgrajslti >Privredni preglek prinaša po daljšem presledku zopet indeks cen. Indeks cen je bil povprečno v letu 1926 1527, v januarju t. 1. je znašal 1550 v februarju 1553, v marcu 1518, v aprilu 1558 in v maju 1579. Sicer je indeks precej stalen, toda vendarle obstoja tendenca dviganja. Razen v marcu so ceno skozi vse mesece naraščale in narasle od januarja do maja t. 1. skoro za 2 odstot. Posamezne skupine s d izkazovale sledeče nivoje: poljedelski produkti maj 1798 (april 1710), živina in produkti 1624 (1591), sadje in produkti 1188 (1188), stavbeni material 1910 (1910), kolonijalno Mngo 1293 (1298), industrijski produkti 1648 (1652). Novi zlatniki. To dni je dospela na Sušak nova in zadnia partija zlatnikov, ld jih je naročila ftstfodna banka v Franciji. Izvoz tobaka na Poljsko. Na podlagi sklenjeno pogodbe Monopolske uprave s Poljsko tobačno režijo bo v juliju t. 1. izvoženih iz naše države na Poljsko okoli 2 milijona kg tobaka iz J. 4924. Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta 1927 pri borznem razsodišču no bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. Nov davek za državno dobavitelje. Glavno ravnateljstvo davkov v Belgradu je pred kratkim naredbenim potom odredilo, da mora vsak dobavitelj ali podjetnik, ki opravlja posle za državo ali za samoupravna obla»!va prevzeto posle v svrho odmero davkov prijaviti onemu davčnemu oblast-vu, na čigar področju se posli opravljajo in plačati davek po predpisih dotične pokrajine. O tein smo svoječasno objavili članek S to odredbo so se glede dobav, ka'ere izvršujejo na?a podjetja izven Slovenije, izpremenili sedaj veljavni davčni zakoni na način, ki vedoma pospešuje dvojno obda-čenje podjetij, katera se udeležujejo državnih nabav, tako glede občne pridobnine in dohodnine pri fizičnih osebah, kakor glede posebne pridobnine pri družbah. Zbornica za TOI v Ljubljnni je proti tej odredbi ugovarjala, ker vendar ne gre, da bi so veljavni davčni zakoni izpreminjali z narod bo, koja ne vpošteva v zadostni meri z zakoni Sven Elvestad: ustvarjenega položaja. Na svojo spomenico je to dni dobila iz jako zanesljivega vira poročilo, da jo Glavno ravnateljstvo davkov predmetno odredbo razveljavilo, ker Je bila v praks) neizvedljiva. Stanje hmelja v .Savinjski dolini. III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Stanje hmeljskih nasadov ni zadovoljivo. Golding ima sicer 4—8 m dolge poganjke, pa je vsa rastlina vitka in gola, brez zadostnih stranskih poganjkov. Navzlic dejstvu, da smo komaj dva meseca pred obiranjem, je opravičena bojazen, da hmeljska rastlina ne bo več mogla zamujeno dohajati. Pozni limelj se pridno škropi in je njegovo stanje — vkljub peronospori — bujnejše. Živalski sovražniki se prikazujejo le tuirlam v neznatni množini. — Društveno vodstvo. Ozimni sadeži v Sloveniji. Po podatkih iz Mariboru so bile glavne kulture v mariborski oblasti v letu 1927. sledeče (v oklepajih podatki za .1926): pšenica 36.98G (36.634) ha, ječmen 8239 (8357) ha, rž 25.251 (25.471) ha, soržica 1492 (1333), pira 274 (347) ha, repica 243 (185) ha, lan 346 (336), graščica 147 (123) in mak 21 (9) ha, skupno je znašala posejana površina z ozi-minini sadeži 83.092 (72.937). Za celo Slovenijo so podatki sledeči: (v oklepaju podatki za 1926): pšenica 64.033 (63.625) ha, ječmen 16.787 (16.971) lia, rž 22.362 (32.853) ha, soržica 13.759 (13.412) ha, pira 427 (591) ha, repica 266 (185), lan 1172 (1204) ha, grašica 187 (128) ha in mak 21 (9) ha, skupaj 119.108 (119.094 ha). _ Izpremembe v trg. registru. Vpis: Silicium, družba z o. z. (za pridobivanje in razpočevanje kremenjakovega peska ter produktov, 40.000 v Ljubljani; izbris (radi končane likvidacije): »Krka«, lesna obrt in trgovina z lesom, družba z o. z. v likvidaciji. Izprcmembe v zadružnem registru. Vpisi: Mlekarska zadruga na Dovjem, reg. zadr. z o. z.; Živinorejska in pašniška zadruga Uršulska planina s sedežem v Kolljah, r. z. z o. z.; I. delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru, r. z. z o. z.; Občekoristna stavbna in kreditna zadruga javnih nameščenciv in upokojc-cev v Novem mestu, r. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Stogovcih, r. z. z o. z.; Produktivna čevljarska zadruga v Zireh, r. z. z o. z.; izbrisa (radi končane likvidacije): Gospodarska zadruga v Maribor, r. z. z o. z. v li-kvid.; Kmetijska zadruga v Račjem, r. z. z o. z. Solunski sojem. II. mednarodni sejem v Solunu se vrši od 18. septembra do 3. oktobra 1927. Informacijo dobijo interesenti v pisarnt zbornice v Ljubljani med uradnimi urami. Italijanska zunanja trgovina. V maju t. 1. jo znašal uvoz v Italijo 1811.5 milijonov lir, izvoz pa 1299.5 milijona lir, tako da jo bila italijanska zunanja trgovina v tem mesecu pasivna za 512 milijonov lir nanapra 1115 milijonom v aprilu in 664 milijonom v marcu t. 1. Znižanje pasivnosti je pripisovati v prvi vrsti znižanju uvoza (za ca. 200 milijonov lir). fë®rsza Dne 20. junija 1927. DENAR. Znçrob. Berlin 13.485—13.515 (13.50), Italija •315.95—517.95 (316), London 276.10-^276.90 (276X0), Newyork 56.70—56.90 (56.80), Pariz 222.25 do 224.23 (223.50), Praga 108.20—169 (168.60), Dunaj 7.904 —8.024 (8.015), Curili 10.935—10.965 (10.95). Curih. Bolcrad 9.135 (9.135), Pešta 90.00 (90.55), Berlin 123.21 (123.21), Italija 29.07 den. (28.80), London 25.2475 (25.25), Newyork 520 (520), Pariz 20.36 (20.36), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarešt 3.10 (3.09), Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58.05 (58), Madrid 88.75 (88.75). Dunn.ii Devize: Belgrad 12.47—51. /Kodanj 189.60—190.20, London 34.44—54. Milan 39.68—78, Newyork 709.45—711.05 (707.25—711.40), Varšava 79.26— 54, — Valute: dolarji 707.75—71175, dinar 12.44 —50, češkoslovaška krona 20.91—21.1125. Prnsn. Devize: Lira 188.50, Zagreb 59.12, Pariz 131.75, London 163.40, Newyork 33.61 VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana, 7 odstot. invest. jK>soj. 8-4.50 do 85Л0, vojna odškodnina 312.50—343^50, zas'avni list i 20 - 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195 do 197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 472 don., Vevče 135 den.. Stavbna 65—65, šešir 104 don. Zasrob. 7 odstot. invest. posoj. 85 bi., agrari 49— 50.25, ex coujxin, vojna odškodnina 343 do -3-43.50, junij 343—344, julij 345, Hrv. esk. 96, Hipobanka 60, Jugobanka 92—93, Praštediona 850 855, Ljublj. kredilna 150-155, Šeferana 510—520, Slavonija 20, Trbovlje 475, Vevčo 140—142. Dunaj. Don.savska-jadr. 78, Alpine 42.85, Trbovlje 60.10, Hrv. esk. 13.01, Lovkam 11.70, Jugobanka 11.50, Mundus 174, Slavonija 1.90. Blago. Ljubljana. Tend. ?л les neizpr. za deželne pridelke čvrsla. Zaklj. les- 7 vag. Sport NOGOMETNI REZULTATI PRETEKLE NEDEME. Državno prvonstvo : S a r n j e v o : SAfeK : Ilirija 2:1, Zagreb: HAŠK : Hajduk 0 : 4, Belgrad: BSK : SAND 3 : 1. V prvenstveni tabeli vodi stdaj SAŠK. Ljubljana: finale prvenstva II. razreda ljubljanskega okrožja LNP: Šlavija : Javomik (Rakek) 8:1; prijateljska Ilirija : Celje 6 : 0; Disk (Domžale) : Ilirija jun. 2:1. Daljše poročilo sledi, bora v Narodni kavarni. Tnjnik. SD Rapid — GAK 2:9, 2:П. V nedeljo so gostovali v Mariboru oldboys GAKja, ki s0 pred-vedli jako let*) igro. Domačini, ki imajo farne slabe igralce, niso nudili gostom nlkakega od pora. ISSK Maribor comb. - TSK Merkur 3:4. V nedeljo popoldne jo igralo kombinirano nioš'vo Maribora proti prvemu moštvu Merkurja, ki je zasluženo zmagal. Naraščaj Maribora jo jmdlegel Ra-pidoviinu 7. 1:0. Rezerva hazene Maribora pa je v krasni igri premagala prvo družino Rapida v razmerju 10:1. Lftlikoatletski miti tip; v Ptuju. 16. t- m. je priredil Športni klub Ptuj svoj lahkoatletski miting, katerega so so udeležili člani SK Ilirije iz Ljubljane, SD Rapida iz Maribora, SSK Maribora 17, Maribora in končno Športni klub Ptuj s svojimi atleti. Rezultati so sledeči: Tek na 100 metrov: 1. Stepišnik (SK Ilirija) 11.3. II. Rezek (Ilirija) 11-5. Na startu 8 atletov. 2 predtka. — Tek na 200 m: I. Habič (Ilirija) 25 sek., II. Pavčič (Ptuj) 25.1. 111. Mum (Ptuj) 25.4. — Tek nn 400 metrov: I. Habič (Ilirija) 62.2, II. Štlx 62.4. III. Junger (Ptuj) Na startu 6 atletov, 2 predteka — Omeniti moramo, da se je vršila ta disciplina v največji vročini, radi tega teko slab čas. Tek 800 metrov: I. Jeglič (Rapid) 2.11.1, II. Wallner (Ptuj) 2.11.2, III. Hladnik 2.12.2. Gaberšek (Ilirja) kot III. diskvalificiran. — Tek na 3000 m: 1. Bernat (Rapid) 10.50.2, II. Hladnik (Ilirija) 11.31.2, III. Uršič (Ptuj) 2 metra za njim. — Skok v daljavo z zaletom: I. Ste|>išnik (Ilirja) 6.05 m, II. Režek (Ilirija) 5.96, 111. Pavčič 5.82, 8 tekmovalcev. — Skok s palico: I. Pavčič (Ptuj) 2.97 m, II. Baumgartner (Rapid) 2.97, III. Murn (Ptuj). — Štafeta 4 krat 100 m: I. moštvo SK Ilirija 48.8 v postavi Režek, Pavčič, Habič, Stejiiš-nik. II. SK Ptuj 49 v postavi Murn, Junger, Gorjuj>, Pavčič. III. SD Rapid Maribor. — Skok v višino 7. zaletom: I. Baumgartno • (Itapid) 1.50, II. Wallner (Ptuj 1.45, III. Mere (linpid). — Met krogle: 1. Balovič (Rapid) 10.38. 11. Jurkovič. (Ptuj) 10.22, III. Murn (Ptuj) 10.2. — Met diska: 6 tekmovalcev, 1. Mnrn (Ptuj) 31.68, II. Jurkovič (Ptuj) 29.96, III. Balovič (Rapid) 28.18. — Senzacija dnèvn jo bil poraz SK Ilirijo od strani športnega kluba Ptuj v olimpijski štafeti 800m, 400 nt, 200 m, 100 m. I. SK Ptuj, čas 3,49, v postavi Wallner,-Stix, Murn, . Pavčič. II. SK Ilirija, čas 3.49.6 v postavi Gaberšek, S'epišnik, Pavčič, Režek. — Omeniti moramo, da je Ptuj od začetka do konca v hudi borbi vodil prod SK Ilirijo. Stanje točk: Ptuj 48, Ilirija 47, M. Rapid 26. FIFA. Letošnji kongres v Helsinkih jo bil prvi, na Rojem jo dosegel srednjeevropski blok popoln uspeh. To pa zato, ker so bile Češkoslovaška, Avstrija, Ogrska in Italija skupaj s Švico popolnoma edine. Edina koncesija, ki jo je ta skupina dovoiila, je bila izvolitev nemškega kandidata Schrickerja za podpredsednika. Na kongresu so se pokazali tudi že obrisi bodočih skupin. Skandinavska skupina je obslojala že doslej. Srednjeevropsko bodo tvorile gori imenovane štiri državo, na kongresu v Helsinkih v skupnem boju žo strnjene; pridružila se jim bo najbrž Švica. Orientsko skupino ]>a bodo tvorile Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija, Grška in Turčija. Glavna zasluga avstrijskih zas:opnikov na kongresu je bila ta, da so se pristojbine za male države znižale. Niso pa mogli rešili na kongresa vprašanja nogometne olimpiade in se l>o rešilo to kočljivo vprašanje šele v septembru. Za Holandce je to vse prej kot razveseljivo. Stadion so si zgradili, več milijonov so vtaknili vanj in jih bodo so, pa še danes ne vedo, če se bo nogometna olim- piada sploh vršila. In vendar jo nogomet najvažnejši olimpijski vir dohodkov. Veliko presenečenje je zbudila izjava podpredsednika angleško zveze Pickforda, naj so vrši v svrlio okrekitvo centralne zvezno blagajne tekina najboljše angleško enaj-storice proti reprezentativnemu moštvu kontinenta. Predlog so z navdušenjem sprejeli; Angleška zveza in Fifa morata sedaj pred lop uresniâiti. Tekmo bo vprizorila najbrž ali Nemčija aH Francija aH Italije. SPAČEK V KANALU. »Velika raca plava po Kanalu, to pot ne ameriška, temveč evrojtska.c je» |>isal neki list Ko jo prišel Spaček iz Pariza nazaj v Prago, so ga hoteli prav svečano sprejeti. To bi bila nekakšna vaja za sprejem Chamberlaina. Pa ni bilo nič. Češkoslovaško jx>slaništvo v Parizu jo vest o re-kbrdnem plavanju denientji ralo. >Sj>a6ek jo res hotel Kanal preplavati, pa jo bilo slabo vreme ir« je poskus zasedaj opustil !< Nekdo so norčuje ir* pravi, da jo Spaček morda res Kanal preplaval, a v čolnu. Spaček sam pa vzame stvar zelo resno. Beremo: Var.lav Spaček, strojnik v tiskarni Melantrich, je prišel nazaj v Prago. Z njim ravnatelj Urbanek od reklamno družbe Slavia. Šla sta v zdravstveno ministrstvo, napravili eo zapisnik, in tam jo m* pisano: >12. junija 1927 je prišel v ministrstvo V, Spaček s poročilom, da jo preplaval Kanal v re< kordnem času 10 ur in 45 minut. V decembru 1926 jo prišel k njemu gosjiod, ki so je predstavil kot dr. Riha, tajnik v ministrstvu zdravja. Nago-varjnl ca je, naj preplava Kanal; gre za 200.000 čeških kron, razpisanih od zdravsivenega ministrstva in od čslov. sokolske občino. V marcu so jo jiodal dr. Riha s j>lavačem Dvoračekom v Calais ; Spaček jo prišel 5. junija za njima, 10. junija ju plaval 7, običajnimi forme!nostmi. Plavača jo spremljala lad ju, kojc imena Spaček ne ve. ki ji jo pa poveljeval kapitan Dratfičevič. Po šesturnem j) la vanju je začel Dvoraček, ki je tudi plaval, krvaveti, in so' ga vzeli na ladjo. Spaček je plaval do cilja, do Dovera. Ladja je šla nato nazaj v Calais, 7. oboma plavačema in z dr. Rihom. Riha in Dvoraček sta ostala v Parizu, Spaček so je pa peljal v Prago. Vse listine o plavanju čez Kanal ima dr. Iliha. Toga pa dobiti ne morejo in Spaček je brea listin: zato zahteva posredovanje zdravstvenega ministrstva, dn mu lisline preskrbi.< Prage r Tagblatt< pripomnja: Sjiačok Ima zunanjost atleta; napravi vtis dostojnega človeka. Naš solrudnik ga je vprašal, zakaj ni zahteval od dr. Riha legitimacije. Pravi, da mu je Riha že v decembru pouujal 7000 K. za stroško in Spaček jo vzel stvar resno. Nadalje je dejal Spaček, če so mu tekom enega ledna dokaz o plavanju čez Kanal rte posreči, da bo še enkrat plaval, in Io takoj. Ravnatelj Urbanek je dejal, da bo novi poskus financiral. Sedaj ga pa imaš. Spačka. Slov&iKcî v Mali f i Organizacija istrskega kmeta. Vse kaže, da poslanec M radi, pokrajinski tajnik fašistovske stranke za Islro, še ni opusti I svojo ideje plode ustanovitve velikega denarnega zavoda, ki bi uničil delovanje vseh manjših, v prvi vrsti, pa posojilnic in drugih zadrug. Poslancu Mrachu treba priznali, da je vztrajen. Da bi dosegel svoj namen, je napravil že vse mogoče poskuse. Poskus s faâistovskimi komisarji, ki so so postavili nekaterim hrvatskim posojilnicam, so ni obnesel; kmetje, so pričeli dvigati denar. Prišel je mig ir, Kima, prefekt ("avalieri io dekrete glede komisarjev preklical. Udarec istrskemu zadružništvu s leni so ni bil pa iran, a preprečilo se je vsaj najhujše. Mracli ni še miroval. Sklical je celo vrsto sestankov, na katerih so se istrski fašisti in njihovi pristaši po raznih gospodarskih zavodih posvetovali, o drugem Mrachovem načrtu; šlo je za ustanovitev velikega denarnega zavoda, ki naj bi koncentriral ves kredit v Istri. Kapital naj bi dala znana beneška banka Istituto fédérale per il risorgimenlo dello Venez.ie, radi lepšega naj bi bila mod ustanovitelji tudi mestna posojilnica v Puli. Prišlo je do znamentega sestanka zastopnikov gospodarskih in bančnih zavodov iz. Trsta iu Islre na puljskt prefekturi, na katerem se je Mracliov načrt v principu sprejel; navzoč je bil tudi direktor beneško bapke. Medtem je nastal hud odpor v Trstu, ki do danes financira kolikor toliko Istro, in posebno pri istrskih denarnih zavodih v Piranu, 1'azinu, Motovunu, Dinjanu, Rovinju in drugod. Vznemirjanje italijanskih zadružnih krogov v Istri je bilo morda še večjo kakor pri Slovanih. Ker bi novi zavod užival nekatere državne prednosti pri nabavi kreditov, je bila javnost sjdošno prepričana, da bo nova banka v kratkem času zadušila vso zadružništvo. Tako bi se na mali uničilo t ruda pol no delo dolgih let. Vlada pač ni mogla želeti nove 59 »Takoj. Potovanje v Oslo se je pričelo prav za prav že takrat, ko je bil gospod d'Albert zaposlen s proučevanjem skrivnostnega ciganskcga jezika. Kakor vama je, gospoda, brez dvoma znano, je razširjen ta jezik v različnih odlomkih po vsej Evropi. Govorijo ga nestalni rodovi, ki potujejo sem in tja od skrajnega severa do južne Španije. Je različen pri različnih rodovih, ima pa vendar skupne korene. Ko je bil živel gospod d'Albert med cigani, je opazil, rla ima njihov jezik nekaj čudnih besed in besednih podob, katerih izvora in pomena si ni znal razlagati. Sprva vsaj ne. Potem je pa spoznal, da so morali te dodatke zanesti v jezik tekom stoletij rodovi, ki so se bavili z deli, boječimi se svetlobe. Saj se ne da tajiti, da imajo cigani in drugi potujoči rodovi v kazenski zgodovini narodov poseben pomen. V ječah in zaporih in v sožitju z zločinci raznovrstnih narodov so se naučili številnih izrazov in besednih podob, pripadajočih svetu zločincev, in jih prevzeli v svoj 'ezik. Ti izrodki jezika so vzbudili takoj silno zanimanje pri gospodu d'Albertu. In z vnemo, kakršne i î zmožen samo on, je začel proučevati izvor in raz-i jezika zločinccv. Saj je naletel nanj povsod, kamor •o le prišel. Na iste besede in besedne podobe. In če jo bil izraz različen, je bila vsaj besedna podoba ia. Tn kakor si more velik jezikoslovec, ki preiskuje :avno izumrlo in pozabljene jezike, z miselno obnovo teli jezikov ustvariti sliko izumrle zajednice, tako ie naslal sedaj pri mojem varovancu drzen, toda uanstveno gotovo dobro utemeljen načrt, ustvariti s pomočjo teh raziskovanj veliko delo o mednarodnem ' zilm zločincev, z naslovom: Potovanja zločinov. S trrn smo prišli do bistva sednnjp na videz tako udne zadeve. Istočasno, ko se je začel moj varova- nec tako vneto baviti z proučavanjem jezika zločincev, se je podal tudi sam med zločince. Stvar se je pričela s tem, da so mu dovolili dostop v nekatere francoske čete. Ni se pa zadovoljil s tem, da bi samo hodil od ene do druge, ne, dal se je zapreti, kakor bi bil zločinec. Prisluškoval je različnim znakom, zbiral čudne jezikovne posebnosti. Z detektivom kot vodjo je obiskal vse predele zločinskega Pariza in bil je v vseh zloglasnih beznicah. Toda vse to se mu je zdelo prepovršno in ga ni zadovoljevalo. Hotel je živeti sam življenje zločinca in tako je nekega dne nenadoma izginil. V mrkem, temnem svetu si je hitro pridobil prijateljev, sprva s svojim denarjem, kasneje pa s svojo veliko svojevrstno umnostjo. Gotovo je nekaj blodnega, gojiti znanost na tak način; dopustiti pa ne morem mnenja, da bi ga vodili kaki drugi kakor edino le čisti nameni. Vzemimo za primer kak navaden vlom. Ugotoviti je hotel pojem vloma v vseh njegovih različnih razvojnih stopnjah, spoznati, do kakšnih jezikovno pomembnih zvez vodi. Pri snovanju načrta se je hotel seznaniti z vsemi tajnostnimi besedami, ki si jih prišepetavajo v beznicah zločinci preko mize; pri delu samem je slišal vse klice, s katerimi so pomagači naznanjali, da grozi nevarnost ali sporočali, da je ni. Dn je vse to dosegel, se ni ustrašil niti vloma, in vprizoril ga je, če se mu je zdelo to potrebno. Tr«ko je doživljal jezik zločincev od dežele do dežele. Norost njegovega sistema je bila sčasoma seveda bolj in bolj očitna, toda sam si ni bil niti za trenutek v svesti, da dela nekaj krivega, sramotnega. Slepila ga je njegova znanstvena strast. Vendar bi se pn no pomišljal položiti roke v ogenj, dn je ostal kljub temu počenjanju duševno čist in nedotaknjen. Način njegovega dela spominja na učenjaka, ki vprizarja svoje poskuse na živih bitjih, katerim zadaje najhujše bolečine, samo da doseže znanstven uspeh. Poleg tega morata pomisliti, da so ga pravi zločinci, med katerimi je živel, strahovito zlorabljali. Tako je dospel na svojem čudnem potovanju tudi v Oslo, gospoda, in tu je dosegla njegova norost — če hočeta tako reči — svoj višek. Toda v okolnosti, da me je poklical, vidim dokaz, da je svoja raziskovanja dokončal in da so hoče prikazati spet na svetlo. To, gospoda, je zgodovina d'Albertovega življenja in njegovih zločinov, in obenem dokaz, da more biti človek istočasno učenjak, milijonar — in tat.« S tem se konča povest o možu, ki jo oropal Oslo. Po mnogih posvetovanjih in pretresih med redar-stvom, državnim pravdništvom, francoskim poslaništvom in norveško vlado je bilo sklenjeno, naj se zadeva ne zasleduje dalje. Omogočil je tak sklep v prvi vrsti učenjak d'Albert sam. Potem ko je bil odvetnik dovršil svojo povest, je odšel Krag po učenjaka. Našel ga je v globok ou mnem pogovoru z doktorjem Salingom v njegovi hiši v Gledališki ulici. Povedal mu je, za kaj gre in učenjak se je prostovoljno odločil, oditi za eno leto v opazovalnico. Dokazni je dalje, da je odpustil svoje pomagače in jih poslal v Španijo, kjer so se z njegovo pomočjo poprijeli poštenega dela. V inozemstvo sta odšla tudi rdečelasi natakar in Thollon. Končno je bila vsem povrnjena škoda, ki so jo bili utrpeli, in poleg vsega je izplačal d'Albert norveški Narodni banki še vsoto, Ici je znašala tretjino njegovega premoženja. Vse to je povzročilo, da so oblasti opustile nadaljnjo zasledovanje. V opazovalnici se je bavil gospod d'Albert edino le s svojim znanstvenim delom; po preteku leta jo zapustil Norveško, da se ne povrne nikoli več v temni svet zločina. Polagoma so ginili vsi ti dogodki v pozabljenje. To je vzrok, tla je bila zadeva znana iz večine samo onim, ki so bili vanjo zapleteni. Konec. =ЕШ~Ш 2 a > c 3 B 2 ? e Z Z h .g N< P Ш1 CЛ n 5" ° 2 сл > S. «-î e tSJ ^ a s» g G" S - " 5 < • t. to I S M I r C tl o S" S g" л tj O N tt S S- O C NT* S « 2. 3 ^ n »1 n 'i. n e 2. c g оГЏ I 5' ? r rt> g, it; X-O 2 ' 5§ 3 гл - tc -1 л Ф „ N 7? ■ a iS ri$' 53 3 Ф » o -v c- т= -i ti S' б o. pr/ № CÔÏ • Ц, 2: i "I iT. t ~ 10Г ff C a- E. -, л N g t V? > ^ is ? . I S a, & f 111=111= Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo G^iTZNER, ADLER in PHÛNIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v uubuani ob vodi blizu Prešernovega spomenika gospodarske krize v Istri in je копбпо odrekla podporo g. Mrachu; njegov načrt je s tem šel menda definitivno po vodi. Mrach ima sedaj drugi načrt Na Telovo je sklical v Pulo zastopnike vseh istrskih posojilnic in drugih zadrug. Vršilo se je posvetovanje za >pokrajinski zavod, ki bi združil in koordiniral vsa gospiodarska izražanja kmečkega razreda«. »Nastopil je dan,< je rekel poslanec Mrach, »ko se morajo vse gospodarske sile v Istri združiti v en sam snop (fašjo) sloge in volje, da se udejstvijo zahteve fašistovske stranke v deželi.« Mrach je nadalje poudaril, da se mora Istra gospodarsko osvojiU od industrijskih mest (Trsta), ki poljedelske Istre ne razumejo. Po poteku sestanka sodeč gre za ustanovitev nekakega propagandnega zavoda, ki naj bi oskrbel za organizacijo vsega kmetijstva; predvsem naj bi skušala organizirati skupno razprodajo kmečkih pridelkov in nabavo kmečkih potrebščin. To naj bi se zgodilo po navodilih, ki jih je dal podminister Acerbo. O kaki banki torej ni več govora. * * * Hišno preiskavo je izvršila policija na domu dveh slovenskih akademikov iz Trsta, ki sta pravkar absolvirala častniško šolo in čakata na imenovanje. Smrt duhovnika. V Fojani je bil 15. t. m. pokopan vikar Spitzer Ivan, ki je dva dni poprej izdihnil svojo zlato dušo. Tali o so ga nazivali mnogi sobratje radi njegovega milega značaja. Rojen je bil na Koroškem v vasi Damče 1. 1869. Stopil je v frančiškanski red in 1. 1892. bil posvečen v maš-nika. Kot frančiškan je opravljal več let službo župnika pri Sv. Križu na Peravi, pozneje na Vi-šarjih. Kasneje je prišel v goriško škofijo kot svetni duhovnik. Pastiroval je na Pečinah, nato na Ravnici in nazadnje v Fojani. Naj počiva v miru! Kolonijalni dan v Trstu. V soboto je bil v Trstu -kolonijalni dan«. V Rossettijevem gledališču je predaval o potrebi italijanske ekspanzije pisatelj in časnikar Enrico Corradini. Za udeležbo sta fa-šistovsko časopisje in fašistovska stranka organizirala močno propagando. V listih si lahko čital takele reklame: Anglija, Holandska, Portugalska, Francija in Belgija posedujejo širne kolonijalne impresije, a pičlo prebivalstvo. Italija ima prebivalstva ki vsako leto naraste za 400.000 duš, in neodgovarjajoče ozemlje. Koloniialna ekspanzija je za Italijo potreba, ki se ne da odlašati. Proslava zavzetja Krna. Tolminski fašisti so s pomočjo profesorjev na tolminski gimnaziji organizirali patriotično romanje na Krn. V sredo se je vila proti vrhu Krna množica dijakov, profesorjev, učiteljev, milice in alpincev. Na vrhu se je vršilo odkritje spominske plošče majorjev A 1 b a -r e 11 o, ki je zavzel Krn. Slavnostni govor je imel prof. Zorzut. Fašistovski tajnik na Trnovski planoti. V nedeljo je goriški pokrajinski tajnik fašistovske stranke nadzoroval »fašje« na Trnovem, v čepovanu in v Grgarju. Na Trnovem ga je sprejela šolska mladina z naučenim prepevanjem »Giovinezze«, tajnik pa je imel nagovor, katerega otroci niso razumeli. Ustavil se je tudi na Lokvah, kjer ga je istotako čakala šolska mladina. V Čepovanu so mu postavili celo dva slavoloka. Tudi s sprejemom v Grgarju je bil tajnik zadovoljen, na kar mu je vsekakor častitati. Sprejem so, razume se, organizirali vladni podeštati. Ne gre za inšpekcijo organiziranih fašjev, ker takih v teh po jeziku in duhu čisto slovenskih krajih sploh ni, ampak za fašistovsko propagando in otipavanje terena. Tajnika je spremljala pokrajinska delegatinja ženskih fašjev gospa Rina Mas-sig iz Gorice. Knjige in revije Maksim Leonidovii Blumenau: Ruska, začetnica za Slovence. Knjiga šteje 86 strani besedila in ima za nameček primerjalno tabelo jugoslovanske in ruske abecede s transkripcijo in izgovorjavo. Začetnica je sestavljena po preizkušenih načelih modernega jezikovnega poduka, ima kratko čitanko s srečno izbranimi berili, v tretjem delu pa je sestavljalec podal najnujnejšo slovniško gradivo in omogočil preglednost, in priročnost s skrbno sestavljenimi razpredelnicami. Avtor se ozira na staro in na novo rusko transkripcijo. Knjiga bo dobro rabila za poduk ruskega jezika v srednjih šolaji in v tečajih za odrasle, pozdravil in s pridom rabil pa jo bo tudi samouk. Izdaja je čedna, v osmerki, na dobrem papirju in z velikimi, jasnimi črkami. Knjiga stane broširana 20 Din. Ctublfanslco gledišče OPEKA. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 21. junija: FIDELIO. Red C. Sreda, 22. junija MADAME BUTTERFLY. Gostovanje g. Jelačina. Red E. Četrtek, '23. junija: Zaprto. Petek, 24. junija: TAJDA. Red A. Sobota, 25. junija: POLJSKA KRI, opereta. Izven. Nedelja, 26. junija: SEVIUSKI BRIVEC. Gostovanje v Celju. Izven. Ponedeljek, 27. junija: Zaprto. Prva repriwi Beethovnove opere »Fidelio« v ljubljanski operi. Danes v torek dne 21. t. m. ob 20 zvečer se ponovi prvikrat v naši operi Beethovnovo delo »Fidelio«, ki je doseglo pri premdjeri meseca maja tako nenavaden uspeh. Posamezne vloge so sledeče zasedene: Leonoro poej ga. Žalu-dova, Marcelino, hčerko ječarja ga. Ribičeva, Vlogo ječarja Rocca poje g. Betetto, Dom Pizzarra g. Ho-lodkov, Florestana g- Knittl, vratarja Jaquina g. Kovač in Don Fernanda g. Mitrovdč. Oba jetnika pojeta gg. Janko in Mohorič, častnika pa g- Subelj. Prijatelje klasične simfonične glasbe opozarjamo se prav posebno na to, da 6e izvaja med 3. in 4. sliko Beethovnova ouvertura Leonora op. 72. Mirnim srcem lahko trdimo, da tekom zadnjih dveh sezon ni imelo na našem odru še nobeno delo tako velikega uspeha kakor ravno Fidelio in zato opozarjamo občinstvo na to predstavo, saj je to zadnja vprizoritev te opere v tekoči sezoni. Predstava se vrši za red C. Mariborsko gledišče Torek, 21. junija ob 20: SCAMPOLO. Abonma B in C. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Sreda, 22. junija: Zaprto. Četrtek, 23. junija ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Abonma C. Kuponi. Zadnjikrat. Sprememba mariborskega repertoarja. Radi nenadne obolelosti ge. Bukšekove se vprizori v torek 21. t m. »Scampolo« za abonma B in (C) ob znižanih cenah, v četrtek, 23, t. m- pa >Pri belem konjičku« za abonma C. — Za zaključek sezone se pripravlja v režiji g. prof. Šesta Shakespearijeva klasična komedija »Kar hočete«, koje premijera bo že koncem tega tedna, tako da ee letos sezona zaključi prej kot druga leta. Orel Pri prostih vajah na Stadionu nastopimo v čepicah. Zato naj si vsi oni telovadci, ki nimajo krojev, oskrbi jo čepice. Naspnanila Slovensko lovsko društvo opozarja svoje člane in prijatelje strelskega športa, da se vrši letošnje tekmovalno streljanje v nedeljo dne 3. julija. Za trening je na razpolago vojaško strelišče vsak torek in petek od 17. do 19. ure. Prvo streljanje se vTŠi v torek dne 21. Strelci na dan! Ponočna kukavica. Neki meščan se je precej zakaeniL Družba v gostilni je bila nad vse prijetna, vino izvrstno. Kdo bi v takem slučaju mislil na dom! Bilo je torej pozno, oziroma zgodaj. Ko se je primajal do doma ter stopil v vežo, že ga je žena vprašala, koliko je ura in vesel, da res ni vedela, koliko je. je zaklical po stopnjicah gori, da je dvanajst. Toda v tem trenutku se ura s kukavico, ki je visela v veži, sproži ter zakuka, toda samo trikrat. Možu ni preostajalo drugega kot da je nastavil roki na usta ter devetkrat zakukal, kolikor se je V njegovem položaju pač dalo. Nato je legel k počitku ter v trdni veri, da žena v resnici misli, da je ura šele polnoči, trdno zaspal. Ko je odhajal zjutraj na delo, je žena zaklicala za njim: »Tom, pa nikar ne pozabi iz lekarne prinesti praške seboz.« »Čemu pa ti bodo,« je čemerno vprašal Tom. »Za kukavico bodo. Nocoj sem namreč opazila, da se ji je kolcalo. ko je polnoči kukala.« PREGLED VREMENA PRETEKLEGA TEDNA. Sekundarna depresija, ki nam je v nedeljo in ponedeljek 12. in 13. junija povzročila manjše nevihte z grmenjem, se je umaknila prodiranju anticiklona z Grônlandije. Barometer se je pri nas dvignil na 765 mm in se držal tako do petka. Ves ta čas smo imeli izredno lepo vreme, jasno nebo, zmerne zapadne vetrove in visoko temperaturo. V petek je bilo zabeleženo 33.5° C. Med tem časom stvorila se je nad Atlantikom zapadno od Britanije globoka depresija 735 mm, ki je polagoma napredovala proti Evropi severno od naših krajev in potiskala anticiklon proti iztoku. Pri nas je barometer padel in dosegel svoj minimum v nedeljo 756 mm. Posledica tega je bila oblačna sobota, v nedeljo pa že dež, ki ga je padlo do ponedeljka zjutraj 10 mm. Tedaj je bila zabeležena tudi najnižja temperatura 15° C. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 20. junija 1927. Opazovanja Barometer Toplota t C' Kel. vlage Veler ln bralne T m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin ca || ca II kral čas ob opazovanju v mm d* 7a> 7 762-5 15-4 89 S 8 10 dež 10 15-8 14-2 Ljubljana (dvorec) 14 765-9 15-8 77 S 8 10 21 768-6 14-2 83 NE 2 3 Maribor 764-3 14-0 94 NW 2 10 dež 28 26 14 Zagreb 764-1 144) 94 ESE 2 10 dež 20 30 14 Belgrad 8 760-8 220 73 NE 4 4 33 20 Sarajevo 759-1 24-0 54 . W 2 1 — 18 Skoplje 760-1 26-0 45 mirno 0 33 15 Dubrovnik 7Ј9-7 24-0 56 mirno 0 dež 10 29 16 Split 759-1 24-0 74 SE 2 2 30 21 Praga 7 760-4 14-0 W 4 0 23 11 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za21. junija: izboljšanje vremena. Višina barometra 308'8m MALI OGLASI Vsaka drobna -vrstica I-SO Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|(l ofllaa 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor zuamUo I Na vpratanfa brea znamke ne odgovarlamo t PRODAJALKA pridna in poštena, želi premeniti mesto. - Cenj. dopise upravi »Slovenca« pod: Mešana stroka 4754. Odvet. koncipient s 5 letno prakso, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, primoran vsled političnih razmer zapustiti Primorsko, želi vstopiti v odvetniško pisarno ali k večji tvrdki kot pravni konsulent. Reference na zahtevo. - Cenj. ponudbe pod: »Odvetniška nraksa št. 40« upravi »Slo'. Jiica«. UČENEC brivskega obrta išče prostora in potrebuje tudi celo skrbo. Naslov pove uprava lista pod št. 4809, Uaiar oženjen, vajen majCI , vsega dela — pošten, z dobr. spričevali, išče službo. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Majer« 4864. Trgov, nastavljenec 23 let, dobro izvežban, v mešani stroki in manu-fakturi, zmožen sloven., srbskega in nemškega jezika, uslužben kot prva moč v večji trgovini, želi primerno službo, event. prevzame manjšo trgovino na prometn. kraju. Cenj. ponudbe pod šifro: »Polten 4857« na upravo. Učenka se išče za mešano trgovino is boljše hiše, pridna in poštena, s potrebno šolsko naobrazbo, pri tvrdki A. VERBIČ, Sevnica. Prednost ima hčerka železničarja. 4729 PRODAJALKA starejša moč, v trgovini z mešanim blagom popolnoma zmožna, se sprejme za takoj. — HINKO HUMER, Sv. Križ p. Lit. Čevljarskega vajenca iščem. - Ivan Ovsenek, čevljar, mojster, Zvirče, p. Križe, Gorenjsko. Varuhinja za 2 otroka, zanesljiva in temu opravilu že vajena, se sprejme. Krekov trg it. 10, П. nadstr. IŠČE SE MLEKAR ali učenec, ki ima veselje do mlekarstva. Prednost imajo tisti, ki so že nekoliko vajeni. Ponudbe na upravo lista pod: »Mlekar« štev. 4855. Dve sobi s poseb. vhodom od stop-njišča, prazni ali opremljeni, event. sobo in kabinet, Se išče v neposredni bližini glavne poŠte. — Ponudbe na Dr. DRAGAŠA, Lipičeva ul. it. 2, Ljubljana. 4814 Stanovanje 1 odn. 2 sob s kuhinjo in pritiklinami dobi s 1. novembrom pod zelo ugod. pogoji, kdor posodi na popoln, varno mesto Din 25—40.000. Ponudbe na upravo pod: Varno 4862. Najboljša reklamo so oglasi v „Slovencu" ! proda? Vsakovrstno zlato Kupole po najvišjih cenah cerne, Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Kupim 2 voza za težo okoli 2500 kg. Ponudbe je nasloviti na: Jože Oražem mL, opekarna, Srednje Gameljne Vna/em Odda se TRGOVINA z vino- in žganjetočera, v industr. kraju Gorenjske, za več let v najem. Letni promet D 1,200.000. Potreben kapital 100.000 Din za prevzem zaloge. Ponudbe pod »Zlata jama« it. 4774 na upravo UGODNA PRILIKA ! Proda se v prometnem mestu nova, enonadstrop. HIŠA s 3 stanovanji, veliko delavnico, primerno za vsak obrat, г dvema izložbama. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod: »450.000« it. 4764. Ujča na promet, kraju, ШО<1 pripr, га kolarstvo in mizarstvo — se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4863. Prodam: £ £ dilnik brez cevi za peko, solnčno plahto, barvasto, z borduro 8X3K m, železne zavite stopnice, visoke 4 m, vodno ptimpo, medeno, z 2 štebali in bakrenimi cevmi in lesene poljske postelje z gur-tami. F, Cvek, Kamnik. Radi pomanjkanja prostora je naprodaj POHIŠTVO (postelje, omare, garniture, mize itd.). Naslov v upravi lista pod: 4790. O ID emendolski in tra-«lil pist, samo polno-mastni, domač izdelek — išče odjemalcev. Ponudbe na upravo pod: 4784. Krojači in šivilje kroje (inite) po najnovejši modi, poljubne, izdeluje in razpošilja KNAFELJ ALOJZIJ, učitelj kroja-štva, Križevniška ulica 2. Oves ln koruzo kupite najceneje pri tvrdki A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24 Veletrgovina z žitom Vsi na Šmarjetno gorol 23. t. m. ob 20 se zažge največji kres v Jugoslaviji. Ne zamudite in pridite, da se razveselite. — Sc priporoča Vodstvo. Letovišče na morju: Stanovanje 2 sobi in kuhinja s 5 posteljami. N. FRANOLIĆ, KRK. 4832 lïlîlMO Podpisani iz-\L\a\a. javlja, da je bil šolar Alojzij Kraj, nepoštenosti napram Kmt. zadrugi, zmotno osumljen. Radovljica, 17. 6. 1927, Ludvik Resman, zM. uslž. nositi Palma znači nikdar iskrivljene pete imeti. za izdelavo 1K milijonov komadov ZIDNE OPEKE, žgane v poljski peči, IŠČEM ZA TAKOJ. - Ponudbe na A. KAJFEŽ — KOČEVJE. 4845 Dve do tri izvežbane natakarice za veliko delikatesno trgovino v Belgradu takoj sprejmemo. — Pismene prijave z navedbo pogojev in s sliko naj se pošljejo na naslov: B. BOŽIČ, Čika Ljnbina 11. 4847 Avtobus znamke Turino - Fiat, 15-sedežen s 35 KS strojem, ! komplet., poraben za ta- ' kojšnji obrat, vseskozi v najboljšem stanju, se zaradi opustitve vožnje proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4762. Sadjevec razpošilja A Oset, »Štajerska klet«, MARIBOR. KkriHiKc. slamnike in razno modno blago nudi najceneje Jakob Lah, Haribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene. Mlekarna SE ODDA V NAJEM, popolnoma opremljena, blizu postaje, dnevno 1000 litrov mleka. — Ponudbe je poslati na upravo lista »Slovenec« pod »Mlekarna« št. 4806. VENECIN izredno zdravilna voda proti reumatomu In išiasu. želodčnim m Črevesnim boleznim ter za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. 9 VOGEL GA1EVA ULICA — DUNAJSKA CESTA v -4 Vinska klet SE ODDA V NAJEM na prometnem kraju, moderno urejena, z vsem inventarjem. Dober uspeh zajamčen. Samo resni reflektanti, ki imajo osebno točilno pravico in kavcije zmožni, naj pošljejo ponudbe na Poitni predal Stev. 163 — Ljubljana. I t Globoko potrti naznanjamo tužnim srcem bridko vest, da je naš predragi oče, stari oče in ljubljeni soprog Rozman Franc zasebnik na Senožetih 35, p, Javornik v nedeljo dne 19. junija ob 12. uri po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek ob petih popoldne iz Se-nožet na pokopališče na Koroški Beli. Na Senožetih, 19. junija 1927. Rozman Frančiika, soproga. — Malka, Angela, Minka, Jože in Franc, hčere in sinovi. — Martin Bručan, Jože Janša, zeta. — Ivanka Rozman, sinaha — ter ostali vnuki, vnukinje in sorodniki. -i,. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karal C*č Izdajatelj: dr. Fr. Kolovcc Urednik: Franc Teriegla?.