Stev. io3 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) tr Trstu, v Mrtak 18. aprila 1918 m Latnlk X&lll. l/haja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah fn praznikih. — yrcdmitYo: iJlica sv. Frančiška Asiškega It 20. L nadstr. — Dopisi naj se pcšfljnjo reduiStvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemijo, rokopisi se ne vraojo. —* Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina- — Lastnik kcnsorcfj Usta -Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge 2 omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asifkega št 20. — Telefon uredništva in uprav« It. 11-57. — Naročnina znaša: Za zelo lato K 3130, pol leta K 15*60. tri etesece K 7-80, za nedeljsko Izdajo ca celo leto K 6-20, pol leta K 3*60. Posamezne Številke po 8 vi«., zastarele 10 vin. Ortid ae rafiuaafo na •glasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 00 vin. Oglase sprtjm Inseratnj od« Naročnina in reklamacije aa poSiliajo naravi ttata. Pteču; Jedinosti*. Naročnina ln reklamacije m pošiljajo upravi fe ključno le upravi .Edinosti". Plača in toži it v Trsta Uprava ln •e nahajata v ul.sv. Frančiška As. št 20. Poštnohranllnlčni ra insaratni račun 841. Politično društvo „Edinost" sklicuje 1 izreden občni zbo ki se bo vršil v nedeljo ob 9. uri in poi v dvorani „Narodnega doma". DNEVNf RED; Nagovor predsednika. Protest proti podtikanjem dr. Šusteršiča-Slučajnosti. ODBOR. ZGEZfiA ARMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno s« razglaša: Na številnih točkah italijanske fronte so bili sovražni poizvedovalni oddelki odbiti. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na s krvjo prepojenem bojišču lanskoletne Handrske b itke |e armada generala Siksta pl. Arroina zasedla Paaschen-daele ln pomaknila tudi pri Becelaere in Ghelu-veitn svoje črte naprej. Severno reke Lys so čete generala Sicgerja v r godu Ji h Jutranjih urah zavzele vas Wytscbflete. vrgle sovražnika kljub srditi protlobrambl z višin severozapacino in zapadno tega kraja ln odbile močne protinapade. Jugozapadno Wulverghema napadajočega nasprotnika smo potisnili čez potok Douve. Bailieul in žilavo branjeno oporišče Cap-pelynde severno Dailleula ln Meterena sta bila zavzeta. Z močnimi silami so poizkušali Angleži, podpirani od Francozov, zopet osvojiti Meteren ln izgubljeno ozemlje na obeh straneh Merrisa; napadi so se krvavo Izjalovili. Na bojišču na obeh straneh Somme so se razvili srditi topovski boji, ki so se nadaljevali tudi ponoči, posebno južno Somme. Macedonska fronta. — V bojih v sprednjem ozemlju strumske nižine so ujele bolgarske napadalne čete 155 Angležev ln nekaj Grkov. BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: 17. aprila zvečer. Na bojišču lanskoletne flandrske bitke smo zavzeli Poelcapellel n Langemarck. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 16. (Kor.) Na fronti od Skumbija do l>i!tkovskega jezera obojestransko topovsko streljanje, ki je bilo severno Bltolja živahneje, V dolini Strume živahno topovsko delovanje in poizvedovalne akcije. Ob jutranjem svitu je več angleških stotnij s strojnicami ln eno baterijo prodrlo iz Koprive do vasi Kumti, Barakii. Kupri ln Prosenik. Pravočasno opažene stoinje je sprejel ogenj naših baterij; vrh tega so bile napadene od močnih naših poizvedovalnih oddelkov. Po srditem boju so bile angleške stotnije popolnoma odbite in pognane nazaj s težkimi izgubami. Naši so u je!) 150 Angležev in uplenili 3 strojnice in mnogo tc.inega materijala. Istočasno so napadle naše patrulje pri Adačitiiku in Samlahle Številno močnejšega sovražnika z bajoneti in ujele 13 Grkov ln uplenile 13 konj. Pri obeh teh akcijah je imel sovražnik občutne izgube na padlih. V Dobrttdži premirje. TURSKO. CARIGRAD. 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Živahno patruljno delovanje na palestinski fronti. Naše preko Batuma ob železniški prosi prodirajoče čete so prispele 20 km severovzhodno Batuma. Sicer nič novega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 16. aprila. — Topovsko streljanje v dolini La garine in krajevno bojno delovanje naših patrulj v okolišu Adamella in v dolini Brente. Na ostali fronti mir. Francosko poročilo. 15. aprila zvečer. — Tekom dneva je postal boj v okolišu Hangard cti Santerra silno srdit. Naše baterije so razpršile sovražne oddelke pri Demui-nu. Posrečila sta se nam dva sunka, eden pri Four de Parisu, drugi ob prelazu Bonliomme. Ujeli smo več m:>ž. Na ostali fronti streljanje, ki je bilo v odseku Avocourta živahneje. — Letalstvo: Dne 13. in 14. t. m. so bila sestreljena 4 nemška le tala. Naši letalci so zmetali 3000 kg bomb na sovražne naprave in kolone v okolišu Montdidierj.i. — Macedonska fronta: Živahno topovsko delovanje v kolenu Cerne in v bitoljskem odseku. Naša artiljerija je z opaženo dobrim uspehom obstrelje- PODLISTEK. Pt*stolov£evi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. vala sovražne baterije. Angleška letala so obme-tala letališče Rudovo z bombami. Potrjuje se, da ste bili pri tej priliki sestreljeni dve sovražni lovski letali. Angleški letalci so bombardirali dalje skladišče v Kakari pri Seresu in vrgli neki vlak s tira. 16. aprila pop. — Pri Montdidierju precej 21-vahno topovsko delovanje. V odseku Noyona so Francozi nekoliko napredovali. Naši poizvedovalni oddelki so bili posebno delavni ob prekopu Oise. Neki oddelek je prekoračil prekop pri Pierre-mandu, ujel 10 mož in uplenil eno strojnico. Nemški sunek pri Mrtvi gori se je izjalovil. Noč je bila sicer mirna. Angleško poročilo. 16. aprila zjutraj. — Včeraj zvečer je izvršil sovražnik po močni topovski pripravi srdit napad na naše postojanke med Bailleuloin in Neuve Eglisom. Napad so Izvršile tri divizije nemških gardnih čet Naše Čete na tel fronti so se umaknile iz bližnjih postojank severno Bailleula in Wulverghema. Bailieul je v rokah sovražnika. Danes zjutraj so se razvili novi napadi v bližini Wytschaete. Zgodaj zjutraj ie napadel sovražnik tudi jugozapadno Vieux Berquina, a je bil odbit. Naše čete so privedle z uspešnih manjših akcij jugovzhodno R> beca več ujetnikov. Na ostali angleški fronti nič posebnega. 16. aprila zvečer. — Težki boji so se vršili danes na fronti od Meterema do Wytschaete. Ob jutranjem svitu ie sovražnik z veliko silo ponovil napade na Wytschaete in Sparbroekmolen. Podpirane od težkega topovskega ognja so se njegove čete pod zaščito megle približale našim postojankam in po hud? borbi zasedle oba kraja. V Meter emu se je ustalil sovražnik Istotako že dopoldne. Boi se nadaljuje. Na ostalih delih fronte so bili sovražni napadi odbitL — Člta! sem nekatere vaše stvari in zagotavljam vam, da so mi celo iigaiaie. ter resno mislim, da se povzpnete še visoko. — Preljubezniv ste. — Ne, povedal sern vam ravno svoje mnenje, in će se vam morda sedanja moja obleka zdi morda nekoliko---- nedostojna, mi vendarle lahko verjamete, da mi ne nedostaja izobrazbe in okusa. _ — Kaj je torej vaš namen? — Ponujam se vam za sotrudnika. Nisem mogel skriti svojega začudenja in vprašal sern: — Za sotrudnika? — Da, za sotrudnika, —Je ponovil, poudarjajoč vchk besedo posebc-j. Obstreljevanje Pariza. PARIZ. 17. (Kor.) Dalekonosni nemški top Je dne 16. t. m. ves dan obstreljeval Pariz. 13 oseb je bilo ubitih', 45 ranjenih. Lansing za boj do zmage. WASHlNQTON, 16. (Kor.) Državni tajnik Lansing je včeraj tekom nekega svojega govora Izvaja!: Zavezniške armade stoje sedaj ramo ob rami in tvoriio jekleno jez, ki je pruska blaznost ni mogla prebiti. Radi Ameriko in vsega Človeštva moramo zmagati v tem titanskem boju. Pruski militarizem izziva vse svobodne ljudi, naj branijo svojo pravico do svobode. Sovražnik Je apeliral na silo in zato je treba nastopiti proti njemu s silo. Amerika, zibelka svobode, prevzame svoj delež. Gledamo v bodočnost v zavesti, da stojimo ramo ob rami z velikimi demokracijami sveta, ki so držale častilakomno Nemčijo tako dolgo in tako hrabro v šahu. Bojevati se moramo dalje, dokler ne bodo doseženi od predsednika proglašeni cilji. Zmagati moramo in bomo tudi zmagali. Ta vojna se ne sme končati cruccače. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 17. (Kor.) V vodovju krog Anglije je bilo potopljenih zopet 16.000 ton. ANGLEŠKA SPODNJA ZBORNICA. LONDON, 15. (Kor.) Odgovarjaje Dillonu, Je Izjavil ministrski predsednik L!oyd George na trditev, da bi se vodila vojna lahko uspešneje, da naj Dillon pomisli, da je tekom zadnjih 13 mesecev izstopil iz vojne eden naših največjih zaveznikov, ki ie razpolagal s 5—6 milijoni vojakov. Težko je trditi, da je angleška vlada odgovorna za boljševizem v Rusiji. Lloyd Gsorge je izjavil nato, da je ureditev irskega vprašanja važna ne samo za Irsko, ampak za deželo sploh. In zato je želeti, da uredimo irsko vprašanje v zadovoljstvo Ircev in naklonjenost Amerike. Pri uvedbi novega vojaške ■za zakona ie trislila vlada samo na najboljša sredstva za nadaljevanje vojne. Bila je prisiljena, da nabere novo moštvo, ker so Nemci vpoklicali zopet 350.000 pod orožje. Lloyd George je opozarjal na poročila pri vložitvi zakona, da bodo nastopali upi in obupi in pripomnil, da bo čutiti še večkrat oboje. Vendar pa imam polno zaupanje. Ravnokar sem govoril z nekim generalom, ki je prispel s fronte. Pripovedoval mi je, da je videl generale, ki so bili osebno v boju in da ima polno zaupanje. (Glasno odobravanje.) Izgubili smo sicer ozemlje, toda nič, od česar je odvisno naše življenje. To ni samo umenje naših generalov, ampak tudi prepričanje generala Focha, ki je Tstotako miren, istotako poln zaupanja. Sovražnik računa z uničenjem angleške armade. Ve dobro, da bi bila tako pot k zmagi odprta. Prizadejal Je sicer, kar žalibog moram priznati, angleški armadi izgub, toda teh nikakor ni mogoče primerjati z onimi, ki jih ima sam. Francoska armada je nedotaknjena, ameriška prihaja v velikih masah. Razpoloženje naj bo bodisi upapolno bodisi obupno! Samo da vztrajamo krepko in odločno, da ne pokažemo strahu in panike, samo da odredimo vse potrebne odredbe in da se združimo Angleži in Irci: ako storimo to, potem je končna zmaga naša. (Zivah-uo odobravanje.) LONDON, 16. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Vprašanje homerule bo rešeno na podlagi, da na Irskem ne bo uvedena brambna dolžnost poprej, predao ne postane homerula zakon in da bo vlada odstopila, ako bi zgornja ' zbornica odkToniln homerulo. _ Baron Burian — Czerninov naslednik. DUNAJ, 16. (Kor.) Cesar ]e Imenoval skupnega finančnega ministra barona Buriana za ministra c. in Icr. hišo In zunanjih stvari. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Uradno se poroča: Vladar je s sklepom današnjega dne imenoval barona Buriana za zunanjega ministra. Izbran je bil Burian radi tega, ker poleg zaupanja vladarja tudi temeljito pozna \se antecendencije, katerih poznanje Je v zvezi z mednarodnimi dogovori, ki pridejo na pogajanja, izredno važno. Baron Burian bo, kakor je izvedel ogrski kor. urad, vodil dalje tudi skupno finančno ministrstvo. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Cesar Je danes ob 10 dopoldne odpotoval z zunanjim ministrom baronom Burianom in spremstvom na Dunaj. DUNAJ, 17. (Kor.) Kakor poroča večerna izdaja >Fremdenblatta«, je prišel baron Burian dopoldne v zunanje ministrstvo, da prevzame urad in da konferira z grofom Czerninom glede prev-zetja njegovega urada in o najvažnejših zunanjepolitičnih vprašanjih. DUNAJ, IT. (Kor.) Jutršnja »VViener Zeitung« objavi cesarjevo lastnoročno pismo glede odpustitve grofa Czernina in imenovanja barona Buriana za njegovega naslednika. Oro! Czernin je bil odlikovan pri tej priliki z briljanti k velikemu križu reda sv. Štefana. Baron Burian glasom cesarjevega lastnoročnega pisma obdrži tudi vodstvo skupnega finančnega ministrstva. NemSkl glasovi o Buriana. BEROLIN, 17. (Kor.) Listi r opravljaj o imenovanje barona Buriana za zunanjega ministra in ga označujejo'soglasno za prepričanega pristaša in globokega prijatelja zveze z Nemčijo. Izvolitev Buriana smatrajo za dokaz, da namerava krona neomajno vztrajati na dosedanjem načelu zunanje politike, tako da Je smatrati imenovanje Buriana za novo priznanje cesarja Karla k temeljem one politike, ki je bila zapečatena seda) od obeh narodov s potoki dragocene krvi. Demisija kabineta Wekerle. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) V palači ministrskega predsedstva se je vršila danes ob 7 zvečer pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. We-kerleja konferenca, ki so se je udeležili vsi člani vlade, razven odsotnih ministrov Szterenya in Unkelhauserja. Ministrska konferenca je z ozirom na to, da vlada v trenotku nima na ra2poIago dovolj sredstev, da spravi volilno reformo pod streho, sklenila, da naj se vrši tozadevno jutri mi nistrski svet BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Ob H11 dopoldne se je vršil v palači ministrskega predsednika ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri razven odsotnega trgovinskega ministra Szterenya in ministra a latere, grofa Aladarja Zichya. Po kratki seji je sklenil ministrski svet demisijo vlade. Navzoči člani kabineta so podpisali demisijsko listino. Dr. Seidler o nepoboljšljivosti avstrijske vlade. DUNAJ, 17. (Kor.) Kakor poroča korespondenca Austria, sta se zglasila poslanca prelat Hauser in profesor Waldner danes opoldne pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju, da opozorita imenom svojih strank na veliko razburjenje, ki so je povzročili dogodki zadnjih dni v nemških krogih. Ministrski predsednik ie odgovoril, da mu je to rzburjenje znano in Je močno ob^aljuje, opozarja pa na to, da ostano politični kurs na zunaj In znotraj od izpremembe v zunanjem ministrstvu popolnoma nedotaknjen. Ministrski predsednik dr. Seidler je porabil pri tej prilild tudi priložnost, da je ostro nagiašal, da bodo po znanem, nelzpremenljivem naziranjn krone onf, k! pričakujejo rešitve od en-tente, vedno smatrani za sovražnike Ip se bo enako tudi postopalo 2 njimi. Grof Czernin o falzlilkatn cesarjevega pisma. DUNAJ, 17. (Kor.) Državni poslanec prof. Wald-ner se je zglasil dopoldne pri bivšem zunanjem ministru grofu Czerninu, da se porazgovori ž njim glede vesti, ki so v zvezi s cesarjevim pismom. Kakor je izvedela korespondenca Austria iz zanesljivega vira, Je grof Czernin s častno besedo zagotavljal posL Wa!dnerjn, da Je s francoske strani objavljeno pismo potvoritev ln sicer mojstrsko delo potvorjevalne tehnike na tem polju v zadnjem času tako bogate politične zgodovine Francije. Pismo so Francozi potvorili z vidnim namenom, da bi zabili klin med Nemčijo In Avstro-Ogrsko, namera, ki se je k sreči popolnoma izjalovila. Veleposlanik princ Hoiienlohe ostano na svojem mesta. DUNAJ, 17. (Kor.) Glasom »Neue Freie Presse« je vest, da bo veleposlanik na berolinskem dvoru, princ Hohenlohe odstopil, neresnična. Ločitev Petrograda in Moskve? BEROLIN, 17. (Kor.) Glasom »Vossische Zel-tung« poroča petrograjski korespondent nekega pariškega lista z rezervo, da se pogaja Sinovjev kot zastopnik petrograjsfcega sovjeta v Moskvi glede ločitve Petrograda od Moskve in glede ustanovitve nove severo-ruske republike, obstoječe iz gubernij severno Volge in Kame s Petrogradom kot glavno mesto. Bolo paša ustreljen. PARIZ, 17. (Kor.) Bolo paša je bil danes ob 6 zjutraj v Vincennesu ustreljen. Dogodil se nI noben pripetljal. — Ponudba je zelo laskava, toda žal ml Je^ da lo moram odkloniti. — Mojo ponudbo? In zakai? — Iz več vzrokov. — Katerih? . — Zavezal sem se Že napram svojim založnikom. — Nič ne de; se že sporazumeva. Nisem nikakor domišljav ali častihlepen in mi nI prav nič na tem, da bi čital svoje ime na naslovni strani kake knjige. Podal bi vam samo knjigo, s katero lahko storite, kar hočete. _ Tudi te ponudbe ne morem sprejeti Napovedanih je že več mojih del in mi Je popolnoma nemogoče, da bi mislil sedaj še na kako novo. Pa tudi bogat nisem. Tujec ni več silil vame. Vstal je, se poklonil ln dejal: — Zal mi je, da se ne inorem pogoditi z vami. Na mojo čast, všeč ste mi bil, in brez zavisti bi bil rad videl, da bi si bil vi z najinim velikansko pozornost vzbujajočim delom povečal svoj slo- ves Te besede so mi dale povod za nadaljevanje razgovora. Velikanska domišljavost, k! je tičala v njih, se ml le zdela tako pretirana, da sem odgovoril nehote: _ Govorita o velikanski pozornosti v Času, ko se občinstvo sploh ne zanima za knjige. Potemtakem torej mislite, da ste ustvaril mojstrsko delo" _O, nikakor ne; ker sem pa opisal samo stvari, ki so se v resnici dogajale, resnične, neobične dogodke" ln odpri nekaj novih vidikov v svet, za katerega mislite, da ga poznate, je nastala neobična knjiga, ki bo v našem času veliko preje vzbujala pozornost, kot kako mojstrsko delo. To Je bOo, fal, nepobitno resničijot to odgovoril sem: _ Brez dvema in torej romani — Ne. * - " — Znamenitosti? — Da. — Zgodovinske? — Vsaj pristno. * — Vašo?. . — MoJe.'. IfeKollKo rekapitulacije o dogodkih zadnjih časov. Kjer in kadar gre za kak afront proti slovanskim narodom v monarhiji, so vedno poleg med najkričavejimi, najsrditejimi in najvojevitejimi — nemški krščanski socijalcl. Nekaj naravnost tragičnega je, kako se je ta stranka — odkar je nje ustanovitelj zatisnil oči — pre>evljala, kako pada niže in niže; kako sc oddaljuje od podlag, na katerih je bila ustanovljena in na katerih je izvoje-vala v začetkih velike triumfe; kako prostituira načela, ki so opravičevala nje ustanovitev in ki naj bi — kakor je nagiašal nje ustanovitelj — združila politične istomišljenike vseh narodov v državi. Nadela si je ime krščansko-socijalne. V imenu že naj bi bil izražen nje program: ljubezni, pravičnosti — socijalne in nacijonalne.* Kakor ie človeku v dolžnost, da ie dober ln pravičen napram sočloveku, razred napram razredu, da pri-vošča drugemu, kar sam sebi želi, in da ne provzroča bližnjemu, kar bi sam občutil kot krivico: istotaka dolžnost veže vsak narod napram drugemu narodu! Kako šele stranko, ki le v svojem imenu razglasila svoj krščanski program! — Program, ki lej nalaga sociialuo in naciionalno vstrpljivost in pravičnost! Sedaj pa si oglejmo stranko nemških »krščanskih« socijalcev: nje praktično politiko izlasti v nacljonalnih stvareh! Mesto da bi bila, kar bi morala biti po svojem programu in po načelih, na katerih je bila ustanovljena: element, ki blaži in uglaja nasprotstva, ki skuša z blagim posredovanjem in, kjer treba, tudi z energijo, pridobivati razgrete duhove za misel pomirjenja, poštenega sporazuma, da bi izginilo nekrščansko sovraštvo med narodi in da bi na njega mesto stopilo medsebojno spoštovanje v smislu Kristovega nauka o enakosti in enakovrednosti vseh Ijudij, torej tudi skupin Ijudij, narodov — vidimo v resnici to stranko danes kot hujskajoč element, podžigajoč strasti in sovraštva, razpaljajoč nacijonalno ne vstrpljivost, vidimo jo kot propagatorico načela narodnega gospodstva na eni in narodnega su ženjstva na drugi strani. Ta stranka nasprotuje z nekrščanskim fanatizmom nauku Kristovemu, ua smo vsi po božji podobi ustvarjeni, da nam torej gredo tudi enake pravice v vsakem pogledu. V tej žalostni, sramotni vlogi smo jo videli zopet te dni. Danes jc namreč uverjen vsak razsoden človek, da so nemški krščanski socijalci po dogovora dali grofu Czerninu okvir in avditorij, da je mogel tako nezaslišano, tako krvavo in taka nezasluženo razžaliti in 'Tzzivati slovanske narode v tej dr/avi, da je mogel le dva gospodovalna naroda vvrstiti med pravičnike, vse druge pa med krivičnike! Da je mogef parOdom. ki v muki In trpljenju in z največiini Žrivami vrše svojo dolžnost napram drŽavi, pred vsem svetom pritisniti na čelo žig izdajstva. Dogovorjeno je bilo, prera-čunjeno vprizorjeno. Z vso pravico moremo označiti nemške krščanske socljalce kot sokrivce na krvavi krivici, ki se ie zgodila narodom pri grofi: Czerninu ob azistencl odposlanstva te stranke! To bodi zabeleženo v spomin in svarilo za bodo-Ce čase! In da je izključen vsak izgovor, češ, da so prišli k ministru z drugimi nameni, da ne morejo nič za to, kar se je zgodilo, da so proti svoji volji morali poslušati tisti odijozni izbruh Czerninov: da se ne morejo opravičevati s tem, zato je promptno poskrbel njihov prvak, prelat Hauser, ki ie potem hitel izrekati demonstrativno formalno zahvalo grofu Czerninu na njegovih izjavah! Režija uprizoritve je očividua! S stranko nemških krščanskih socijalcev so računi sklenjeni: mesto da bi bila vabila narode k sebi, jih je definitivno odbila. Narodi gledajo nanio z jezo v srcu! * • • Sokrivda nemških nekričanskih socijalcev pa ne razbremenja seveda prav nič grofa Cz.ernina. ne ublažuje sodbe o zistemu, ki mu je groi Czernin tako izrazit tip. Nič obztrov do narodov, nič obzirov do stisk in nadlog, ki spravljajo prebivalstvo v obup v teh hudih časih: glavno in edino ie — nemška uniiorma, skrb, da nemštvo ne izgubi niti betvice od svojega privilegovanega položaja naroda — gospoda I Začetek in konec vse državniške modrosti je, da državna oblast nasprotuje vsaki želji in vsakemu stremljenju narodov, da ostanejo ti očrnjeni, stigmatizirani in proskribirani kot izdajice, kot sovražniki države! Ker to naj dokazuje, kako da — interes države zahteva, da so narodi podrejeni ir da nad njimi vihti bič — narod-gospodar! Odposlanstvo nemško-krščansko socijalne stranke ie prišlo k grofu Cžerninu s pritožbami radi stisk in nadlog, ki jih trpi dunajsko prebivalstvo vsled vojnega stanja. In prosilj Je odpomoči. Naj Je tudi tako, da je bilo dogovorjeno kot glavno, da da tisto odposlanstvo grofu Czerninu priliko in stafa/o za njegove obtožbe na račun avstrijskih narodov, vendar bi bil moral minister že — kakor se pravi — zavoljo lepšega vsaj nekoliko izpregovoriti o gospodarskem stanju v državi, o vprašanju, ki provzroča prebivalstvu najstrašneje skrbi; o vprašanju aprovizacije. ne le na Dunaju, ampak v državi sploh. In povedati bi bil moral — vsaj v tolažbo prebivalstvu, — kaj ie državna uprava in kaj misli ukreniti, da se grozno stanje ublaži. Ali, državnikom Czerni- novega kova so to bagatele; oni imajo druge skrbi, druge — vi?e cilje pred očmi! Povedati je moral svetu, da v avstrijski monarhiji so nenemškiin nemadjarski narodi veleizdajaici in da !e zato — logičen zaključek, — potrebno, da država ostane v nemški uniiormi! Opozoriti le hotel Evropo, da preko mej v to monarhijo ne sme najti pot«, tisto načelo, ki jc sedaj na zmagoslavnem pohodu po vsej Evropi, in ki je tudi grof Czernin rad dopušča naLitvanskem, na Estonskem, na Kuronskem in gotovo tudi med Culukafri: načelo svobode narodov na podlagi samodoločbet Ali, Avstrija da ne prenaša tega, ker ima več narodov, a mora ven^tt ostati nemška z nemškim gospodstvom! • • • V službi tega zistema in tega cilja so vse sile ln vsi organi, k: morajo izvrševati ukaze »Dunaja«. TaV * n. pr. tudi naš korespondenčnl bird. ln ta nam jc rokazal te dni, da je med temi organi tudi na-5 dični glavar dežele Kranjske dr. Šusteršič. Najvažnejše politične dogodke in pojave v življenju ncnem'kih narodov zamolčuje korespondenčni fclrd in prezira. In če kai sporoča, daja le teliko, da je vidna tendenca bagateliziranja. Je žaljivo, kra'ko in še to seveda apretlrano, da dobiva javnost povsem napačno sliko o pomenu in namenu dogodka O veliki maniiestaclji in protestu v Pragi. ki ga le gotovo šteti med velevažne dogodke v sfdt njem vrvežu političnega žlvljeuja v državi, kot dogodek zgodovinske znamenitosti, nam Je privoščal n. pr. korespondenčnl birft le par vrstic, iz katerih nisi doznal nič druzega, nego, kar si le vedel ropred: da se je namreč shod vršili O Suste: šičtvem shodu -zaupnikov« — zakotnem, ker se je vršil na privatnem stanovanju na mali južini — pa je hitel korespondenčnl b!ro s poročilom, ker je to dobro služilo onim tam gori. O da: oni tam gori in dr. SusterSič se dobro raru-meio. Tako dobro, da mu dovoljujejo celo, da se izreka za deklaracijo, za katero bo stal kot... en mož vse dotlej, dokler ne pride trcuotek, ki ho zahteva!, naj — sedel Nu, naša sreča je, da poročilo korespondenčiie-ga biroa ni moglo manifestaciji v Pragi škodovati, ali jej vzeti veljave. Za slovansko stvar v monarhiji ostaja ta manifestacija dogodek zgodovinskega pomena, ker je dal narodom podlago, da morejo vedrim čelom in trdno vero sledati v bodočnost Od severnih do južnih meja so si podali narodi roko in položili prisego zvestega pobratimstva in sobojevništva. Narodi imajo pomirjevalno zavest, da je ustvarjena materijalna ln etična sila, ki jim izvojuje — bodočnost v Avstriji, ki pa ne bo v nemški uniformi, marveč zveza svobodnih ln samostojnih narodovi! _ Razne politične vesti. Kdo bo Czerninov naslednik? Kdo je bil grof Czernin, smo vedeli, preden je prevzel posle našega ministra za zunanje stvari, kaj ie bil, pa smo začeli natančneje spoznavati šele v zadnjih časih, a popolnoma spoznali pa smo šele sedaj, ko je tako hipoma izginil s površja. Nemškonacijcnalno časopisje, ki doslej še za nobenim ministrom "1 pretakalo bogve koliko solz, je sedaj kakor brez glave in polni stolpce za stolpcem s »pristnimi izrazi simpatij in zaupanja« na naslov grofa Czernina. V nemškonacljonalnih krogih je po poročilu nemških listov zavladalo »velikansko razburjenje«, zaradi »najnovejših dogodkov« in kakor pravi »Tagespost« v svojem torkovem poročilu z Dunaja, je »edini državovzdižujočl živeli«, to se pravi, Nemci, posebno hudo razburjen zaradi »vplivov, ki se z neodgovorne!!!) strani izvajajo na državne posle« in zahteva se, da se morajo v bodoče »brezpogojno preprečiti taki vplivi«, ln to tembolj, ker jc baje *pri odstopu grofa Czernina •sodelovalo njegovo stališče nasproti državi nevarnim elementom«. Kaj se pravi to? Nemški na-cijonalci, ki so zborovali pod predsedstvom posl. dr. Sylvestra, oni, ki se od časa do časa utapljajo v naiklečeplaznejšem bizantinstvu, isti nemški na-cijonalci protestirajo sedaj proti »vplivu z neodgovorne strani«, reci proti vladarjevemu vplivu na državne posle in obžalujejo Czerninov odstop, češ, ker mu je bil povod njegov nastop proti slovanskim — »veleizdajalcem«. Tu je pač priznano, kaj ie bil grof Czernin, namreč: Izvrševalec nem-škonaclionaine volje v zunanji politiki. Zato pa tudi zahtevajo sedaj nemški nacljonalci, da se nc samo ne sme izpremeniti smer dosedanje zunanje politike, temveč da se mora tudi pazno zasledovati vzvratno učinkovanje notranje politike na zunanjo. V tem smislu se torej razpravlja v nem-', škonaciionalnem časopisju o Czeminovetn nasled-ništvu, s čimer se spravlja v zvezo dejstvo, da jc naš berolinski veleposlanik princ Gottfried Hohenlohe dospel v torek na Dunaj za več dni in da je njegov brat, bivši tržaški namestnik, najvišji dvorni mojster princ Konrad Hohenlohe zaprosil za do-pu-t. V Nemčiji bi bili s princem Hohenlohejem zelo zadovoljni, češ ker je bil odločen pristaš Czerninove politike in ohranitve nemško - avstrijske zveze. Iz Budimpešte prihaja vest, da bi Madžari ravno ne nasprotovali Hohenlohejevemu imenovanju, vendar pa se čuti, da bi imeli najrajši svojega moža na Czerninovem mestu V poštev bi prihaiala dva: grof Tisza in pa grof lullj An-drassy. Tisza da nc čuti oosebnega vesella za to, več pa -Andrassr. ki ga je. baje ministrski predsednik dr. Wekerle priporočil cesarju Da, prav Tisza bi bil pravi mož! Človek, ki ima na svoji vesti vse sturgkliovstvo v Avstriji, ta naj bi nam krojil našo zunanjo politiko! In nič mani slovano-Žrski grof Andrassy! V ostalem pa v stvari še ni nobene odločitve. V torek ie cesar v Budimpešti sprejel v avdljenci ministrskega predsednika dr. NVckerla, skupnega iinančnega ministra barona Buriana in grofa Tiszo. Cesar se odloči bale šelo potem, ko bo zaslišal mnenje avstrijskih državnikov in merodajnih diplomatskih ličnosti. Celjski Nemci proti »Jugoslovanski gonji«. Kakor poročajo nemškonacijonalni listi. Je v nedeljo Friredilo »Nemško društvo« v Celju >obrambno zborovanje proti jugoslovanski gonji«. Zborovanje je otvoril zdravstveni svetnik dr. Jesenko (pristen Ncmec!). Državni poslanec Marckbl ie obširno govoril o rdržavi in Nemcem sovražni gonji Slovanov vobče in Jugoslovanov posebej«. Dr. Mrav-lag (zopet Ncmec!) je »biča! z ostrimi besedami Stran II. •EDINOST* Kit. 1« V Titu V hrvatskih panslavističnih In jugoslovanskih krogih se vrše velike priprave za proslavo Ciril-Metodo\ ega dne. Dosedanji ukrepi dokazujejo, da bo slovanska slavnost — ako se ne upo-trebijo primerne protiodredbe — bržkone pomen-Jala znamenito ojačenje političnih ciljev in stremljenj panslavistov in Jugoslovanov!« — Ko smo to prečitali smo se sladko zasmejali. 2e to, da vidi v Zagrebu panslaviste in Jugoslovane, kakor da zagrebški panslavist ni . . . Jugoslovan, vabi na smeli, ker kar vidiš pred seboj duševnega — bebca. Vsa nizkotnost madjarskih megalomanov pa se kaže v tem, da govori pogojno: če se ne ukrenejo »primerne protiodredbe«. Podle duše ne morejo živeti brez ovaduštva, policije, državnih pravdni-kov in ječ, v katere naj vtikajo vse tiste, ki Jim zbesneleži ne morejo blizu . . . oprti na pravico in resnico. Kdor je dokazal, da Je pravo na njegovi in ne naši strani, s tem v okove! To Je metoda M?djarov____ In sedaj se zopet smejemo: tudi apostola Ciril in Metod sta v komplotu s panslavisti in Jugoslovani! Sumljiva, nevarna elementa. Kaj delata Potlorek ln Llborius Frank? To se imeni, poznani iz nevspehih vojnih podjetij v Srbiji na začetku vojne. Skoro popolnoma Je svet pozabil nanju. Ko sta bila odstavljena od zapo-vedništva vojske. Je odšel Potiorek v dolinškl sanatorij, kjer si zdrav! živce. LiboriJ Frank pa se je nastanil na Dunaju. Po razsodbi vojnega sodišča sta odšla oba v pokoj. O njiju sedanjem bivanju in početju so doznale »Primorske Novine«, da Potiorek stanuje v Gradcu ter sf krati čas v družbi umirovljenih generalov. Frank pa Je ostal na Dunaju, kjer piše strokovne članke za----»Neue Freie Presse« pod psevdonimom »Fablus«. To je sicer njegova privatna stvar, vendar pa ni tudi brez interesa za Javnost kot simptom, kam vleče srce te visoke gospode. To je tudi pripomoček za ocenjevanje strokovnjašklh -voJaSkih člankov v re-čeuem listu s znanim njegovim »prokletim rokodelstvom«. Kal pomenfa to? Begunški oddelek e. kr. aa- raestništveaega svetovalca v ullći Saniti št. 10 odgovarja na slovenske vloge skoraj dosledno z nemškimi odloki. Izjemo dela samo nekaj italijanskih odlokov, dočim slovenskega odloka v begunskih zadevah v zadnjem času sploh Se nismo videli. Kaj pomenja. to dosledno preziranje slovenskega Jezika? Ali* mM! morda ravno c. kr. na-mestništvenl svetovalec v Trstu kar via facti uvesti nemški državni Jezik? Na vsak način prav odločno protestiramo proti takemu omalovaževanju našega Jezika t«r opozarjamo aa to Čudno prakso c. kr. namestniStvene*« svetovalca v Trstu, zlasti naSe poslance. Krekov spomeelk. »Slovenec« Je poaatJsnil našo notice, kjer smo rekli, da najlepSU najprimernejši ln najkoristnejši spomenik bi poatavili pok. dro. Kreku s tem, da bi vse njegove spise in članke o Jugoslovanskem vpraSanJu In naši taktiki, rastresene po raznih Matih iu knjiga£ zbrali la objavili v posebni knjigi. »Slovenec« pripominja, da je nalogo, zbrati vso literarno sapuščino rajnega Kreka, prevzelo društvo »Dr. Janež Ev. Krek. ki je z delom že začelo. To delo da je izredno težko, ker je materijal zelo obsežen in raztresen po najrazličnejših publikacijah ln ker. Je večina Krekovih člankov Izšla anonimno. Slovensko gledališče. V nedeljo repriza 4de}an-ske burke »Ugrabljene Sablnke«, ki Je izvala med občinstvom cele salve smeha. Upoštevalo se je pri vajah nasvete našega gledališkega kritika in s tem gotovo dosežemo podvojen zaželjeni uspeh. Prepričani smo. da ponovno priteče naše občinstvo v onem obilnem številu k predstavi, posebno pa. ker se bo najbrže ta uprizoritev vršila v blag namer. Več o tem v jutrišnji številki. Predavanje Ivana Cankarja, najboljšega našega pisatelja, se bo vršilo, kakor že objavljeno, v soboto. 20. t. m., zvečer ob 8 v veliki dvorani »Delavskega doma« v ul. Madonnina št. 15. »Pesnik je prerok svojega naroda!« — če le kdaj, smo se ravno v tej dobi prepričali o resničnosti tega izreka. naf le namignemo na našega S. Gregorčiča (»Soči!«) in Fr. Prešerna. V soboto pride med nas eden najboljših zastopnikov slovenskih muz, da nam govori o temi. ki H Je dal sugestljonalen naslov: »Očiščenje in pomlajeaje«. Ivan Cankar je znan najširšemu občinstvu po svojih povestih, novelah In romanih, v katerih le raztrosenih toli proročkih biserov. Naravno Je torej, da vlada za sobotao predavanje že danes veliko aanimanie. Nadejati se Je. da bo v soboto velika dvorana »Del doma« nabito polna. 2e če ee aavemo obče znane naše tržaške gostoljubnosti. Vstopnina Je nizka: 60 vin. «a osebo, za člane »L)ud. odra« 40 vin Diiakl imajo prost vstop. K oblini udeležbi vabi »1-iud. oder«. Zlatko Dalokovlć prlradjuje u nedjelju dne 21. travnja t. g u dvoranic »Narodnog Doma« u Pazinu koncerat Na glasovir« pretit će ga g.Jica Estella Kuzmanić. Početak točno n 9 sati. Podružatca Trat H. Z. J. 2. sklicuje sa nedeljo, 21. t. m., izreden občni zbor, ki »e bo vrifl v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu. Dnevni red: 1 Naši predlog! hi Izvolitev delegatov za izredni občni zbor »Zveze*. 2 Razno. — Ob kateri uri se bo vršil občni zbor. se pravočasno naznani. Podružnica »Zveze JmosIovanskBi železničarjev« v Sežani bo imela v nedeljo ». t. m, ob 10 uri predp v prostorih restavracije Oulifi v Sežani svoj ustanovni občni zbor. Tržaška podr. Slov. plan. druitva vaM na občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 20 aprila t. L zvečer ob 8H v prostorih »Glasbene Matice« «L Oalotti L nd. Red zborovanja: 1. Pozdrav predsednika. 2 Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročila Jamskih oskrbnikov. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev odbora. 7. Nasveti in predlogi. Po zborovanju se bo vršila v istemu prostoru domača planinska zabava. Izborna kapljica, okusen prigrizek in gorski pevci vse to Izpolni U deL Po članih uvedeni gosti dobrodošli, K obilni addežbi vabi odbor S. P. D. Mestna zastavljalnica. V petek, 19. t m., se bodo prodajali na Javni dražbi razni že zapadli ne-dragoceni predmeti (perilo bres izkaznice in druga oblačila). zastavLieni meseca luliia 1917 na za- stavae listke .serije 142 m sicer eu št. «>00.001 dj St. 2&1.400 Premet zasebnife vojnopoštnlli zavitkov Je v bodoče ustavljen na vojnopoMne urade 168. 240, 256, 258. 332 iti 443. DAROVL Zbirka S0.0M kamenčkov v prid ljudske knjižnice v Trstu. 2e izkazanih 43r4t>. Dalje nabrali: Stanič Milka 400, Rybar Vladimir 400, Rybaf Miloš 200, Perhavc Vladimir 200, Perhavt Milan 100, Dr. Josip Kernev 100 K. Skupno torej 431'46 + 1400 == 445*46 =. S90*92 K. Priporočljiva tvrdka. Domska krojačniea A. RIEGER, Trat ulica Oomraerciaie 3 Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledjdiSče itd. t^ene ziaern«. 337 Češko Budjevička Restavracija (Bosž-fcova uzorna oeška gostiina v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba Ln slovenski jedilni listi. :: HALI OGLASI:: se računajo po 6 stot besedo. — Mastna tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša pristojbina znaša 60 stotink. :—: VBAtrikMf r^rmšai M Izpetem 0UMMUV1 trgu It 7 (iofc^o ve,J »O topu jedila j.«o zmernih ecaah Voditelj ti. Novak. WJ ©