SPOMNITE SE SLOVENSKIH fj BEGUNCEV t S KAKIM PAROM! ftMERISKH AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING-NEWSPAPER NO. 157 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 12, 1946 LETO XLVIII —VOL. XL /UJ Byrnes je nastopil proti Albaniji Razne drobne novice iz j Clevelanda in te okolice DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) NOV LIST NA KOROŠKEM. — Zavezniška uprava na Koroškem izdaja, kot sem že pisal, list za koroške Slovence z naslovom "Koroška kronika." Izdaja ta list angleška uprava. Ta časopis seveda ne piše za komuniste. Sedaj je začela za konkurenco izdajati Osvobodilna fronta tednik "Slovenski vestnik." Izhaja novi list na Dunaju in sicer v tistem delu Dunaja, ki je pod rusko upravo. Tako je zavarovan proti angleškim oblastem in piše zelo ostro. Zelo napada emigrante. Begunce imenuje zajedalce in seveda po znani komunistični metodi tudi izdajalce. Urejuje list neki dr. Matevž Scharnitsch. LAUSCHE JE RAZGLASIL 14. AVGUSTA ZA DAN ZMAGEi Columbus, O. — Ohijski gu-j verner Frank J. Luusche je raz-1 25 let obstoja slovenske modne trgovine v (levelandu zveza na Koroškem je morala prenehati s svojim delom. Angleži hočejo sedaj tudi to popra, j glasil dan 14. avgusta kot "dan j viti. Imenovani so trije komi-j zmage." To naj bo v spomin sarji, ki naj bi upostavili delo konca 2. svetovne vojne z brez-j Zveze in po njej delo posojilnic, j pogojno vdajo Japonske. Za komisarje so imenovani zna-j Guverner je ukazal, da naj bo. ni koroški voditelj msgr. Pod-J na vseh državnih poslopjih raz-' zore, bivši predsednik Zveze ko-: obešena ameriška zastava. Da-J roških zadrug Lapuš in še Oster-j ]je je pozval ves narod, naj se naj man. Lapuš je sedaj žalibog, ta dan spomni vseh onih, ki so pod vplivom OF in delo obnove' dali svoje življenje za dosego] zavira. Komunistom svobodo zadružništvo ni všeč. POSLEDICE VOJSKE. — Mladinski urad v Celovcu mora skrbeti za 2,584 nezakonskih otrok in 746 zakonskih sirot. Leta 1938 je bilo le 1,900 nezakonskih otrok. V štirih mesecih le. svoje zmage, da naj bo to dan molitve1 in zaobljube za pravičnost, svo-j bodo, mir in zastopnost med na-j rodi, v priznanje junakov naše oborožene sile. -o- c . . j. Pozdrav iz Minnesota— Konferenca je tudi zavr- Arkotovi iz Hubbard Rd., Ma. gla za 2/3 glasovanje KOROŠKE ZADRUGE. Slovenske koroške posojilnice so, skih otrok porastlo za 276. Naj med zadnjo vojsko Nemci popolnoma zatrli oziroma priključili nemškim. Slovenska zadružna tošnjega leta je Stevilo. nezakon ^ JJ. več skrbi — piše "Koroška kronika.' — delajo mlada dekleta, (Dalle da 2. strani'__ Mirovna konferenca je molče poslušala apel Italije za milejše pogoje Pariz. — V soboto je govoril italijanski ministrski predsednik pred mirovno konferenco ter apeliral za milejše mirovne pogoje. Rekel je tudi, naj se tržaško vprašanje odloži vsaj za eno leto, kot se je odložilo vprašanje italijanskih kolonij. "Kaj bo prišlo dobrega, ako rešite tržaško vprašanje, kot predlaga Francija?" je govoril de Gasperi. "Zakaj bi si zatisni. li ušesa klicu na pomoč Italijanov v Istri, ki bodo rajši zapustili svoje ognjišče, kot bi prišli i Kan^ kjer je doma. V Žed. r (jugoslovansko reznn?]d ž . ... hinskpl..a ok_ ploskal. Govoril je 41 minut. Ko je korakal nazaj na svoj sedež, je vstal ameriški državni tajiiik Byrnes in mu stisnil roko. To je bil ves dokaz, da je zbornica slišala govor italijanskega mini stra..... -o- Žena zamorskega 'boga' je predolgo tukaj Filadelfija. — 21 let stara bela žena-zamorskega "boga," "Father Divine," kot se sam imenuje, bo morala nazaj v ANN JAKŠIČ ANTOINETTE KALISH vržena pred mciimana 3 varde, John Princa Danes v zgodnjih jutranjih urah je bila vržena majhna bomba pred hišo John J. Princa, councilmana 32. varde, ki stanuje na 17805 East Park Drive, blizu Lake Shore Blvd. Bomba je bila vržena najbrže iz mimo vozečega avta in se je razpočila .ik lia-fei-Hanj-tm 'ril "bi i' nihče, samo trava je ožgana, kjer se je razpočila bomba. Policija sodi, daje bila bomba vržena radi akcije Mr. Princa, da se odvzame licenca nekemu restavrantu na Lake Shore Blvd., kjer je odprto vso noč in kjer je vedno tak hrup, da ljudje tam okoli ne morejo spati. Baje je nekdo izrekel grožnjo, da bo radi tega nekdo dobil "jabolko" (kar pomeni bombo). "Bombe me ne bodo oplašile, da bi pustil v nemar svojo dolžnost," je izjavil Mr. Prince. "Jaz moram gledati, da bo red. in mir v vardi, ne glede na to, če je to komu všeč ali ne." -o- ponovno zahtevo f011' 0hio' P°zdrTfe H | vsem svojim prijateljem iz Du- luth, Minn, šii so tje na obisk za nekaj tednov k svojim sorod. Pariz. — Mirovna konfe- nikom in prijateljem, želimo renca je zavrgla ponovno za- jim prav veselo bivanje v lepi htevo ruskega komisarja Mo- Minnesoti. lotova, da naj bi veljala pri Pismo ima pri nas— glasovanju na konferenci samo Ursnik Jožef, doma iz Rudni-dvetretjinska večina. Konfe- ka pri Ljubljani, ima pri nas pi-renca se je izjavila proti po- smo od Mlakarja Ivana, doma tem, ko je ameriški državni istotam, ki se nahaja zdaj y Ita. tajnik Byrnes ogorčeno izjavil, 'i)1, da si Zed. države ne bodo pu- Mohorjeva knjiga— stile diktirati od nikogar, niti v naši upravi imamo še nekaj od svojih zaveznikov ne. I knjig "Pod vernim krovom," ki jo je izdala goriška Mohorjeva Te dni je minilo 25 let. odkar Clevelandu. Poleg modernega sta dve vrli Slovenki odprli prvo lepotilnega salona, dobi ženstvo tovrstno trgovino, na 6111 St.1 tukaj vse, kar potrebuje, zlasti! Clair Ave., znano pod imenom "Grdina Shoppe." Gornji sliki kažeta ti naši rojakinji, sestri Ann Jakšič in Antoinette Kalish, hčerki poznane John Grdinove pionirske družine, i V teku 25 let stk podjetni sestri iz skromnega! začetka tako dvignili podjetje, '< da je danes znano med ženstvom po vsem Kmalu zatem je prišlo na konferenci do hude debate, ko je jugoslovanska delegacija predlagala, naj se sprejme Albanijo kot članico mirovne konference, in sicer kot svetovalno članico." družba. Knjiga je $1. Pošljemo jo tudi po pošti ni zahtevo. Knjiga je zelo zanimiva in opisuje stare in sedanje slovenske običaje na kmetih ob košnji, P°~ mlatvi. oranju, ob raznih praznikih itd. SEDEM NARODOV pod nov tjugosiovansKi; j države je prišla lanskega ok Kakšen red bo v novi tržask. dr-'tobra z& ^ dni progila jg za žavi, ki je ne mara ne ena ne podaljganje potnega lista, kar druga stran/ |g0 ^ amerj§ke naselniške obla- De Gasperi je rekel, da bi no- gti zavrnne. Njen zamorski va meja, kot jo priporoča Fran- «bog» oziroma mož je star čez cija, pustila v Jugoslaviji 180,- ^ ^ 000 Italijanov in le 59,000 Slo- ' . vencev pod Italijo. Rekel je, da Eisenhower je na obiskuj PROSI, NAJ SE če zavezniki prisilijo Italijo pod-j v Braziliji UNRRA NADALJUJE pisati mirovno pogodbo, kot je; Rio cie .Janeiro. — &em je zdaj v načrtu, da bo Italija pod-j dospel general Esenhower, ki bo pisala nekaj, česar ne bo mogla I ostal tukaj en teden kot gost nikdar izpolniti. ! vlade. Ogledal si bo vojaške na-Ko je de G&speri nehal govo-; prave tukaj-okrog ter razprav-riti, je bilo v zbornici vse tiho.jljal o možnosti ameriško-brazil-Niti eden od delegatov mu ni'ske vojaške komisije._ 2 BOMBNIKA V NEZGODI 6 OSEB JE BILO UBITIH V nastalem požaru je zgorelo najmanj 19 dragocenih dirkalnih konj; 20,000 gledalcev je gledalo strahovite prizore. pa slavi firma daleč naokrog po, sijajnih opravah za neveste in I Opozicijo je vodila grška de- Velika razprodaja— družice. jlegacija, katero je podpiral Anžlovarjeva modna trgovina, Mi čestitamo sestrama nad si-;ameriški državni tajnik James 6214 St. Clair Ave. ima ta teden jajnim uspehom, ki sta ga dose-'Byrnes. Ukrajinska delegaci- veliko čistilno razprodajo na gli samo z neupogljivo voljo, iz.ja je pa napadla Grke, češ, da ženskih oblekah, suknjah, klobu, redno pridnostjo ter pravim [neupravičeno vodijo gonjo pro- kih in drugih potrebščinah. Oko. mojstrskim razumevanjem o po.Iti Albaniji. ristite se s to lepo priliko. Mr. Byrnes je napadel ru. Avto je dobila— skega komisarja Molotova, ki Nov Ford avto- £a je vče. je dan prej izjavil, da hoče an- ra-' °ddala župnija Mariie Vne. gio - saksonski blok 'tltktirati na Holmes Ave. je dobi- ° 1.1 Mv sredovalni predlog, da velja na odsotna— Great Falls, Mont. — V petek so se vršile tukaj letalske ' konferenci tako navadna veči- Mrs Dorothy. gtrnisa nazna. na kot tudi dvetretjinska večina nja članicam dr Jutranja zve_ glasov. j zda št. 137 ABC, da bo odsotna Grški premier Tsaldaris je [z Clevelanda 0d 15. do 26. av-označil Albanijo kot popolno- j gusta. V tem času nai se člani. tekme ob priliki North Montana State Fair-a. Nad 20,000 gledalcev je zrlo vratolomne vaje armadnih letalcev. Tekom vaj nad gledalci sta zadela dva armadna bombnika A-26 skupaj, začela goreti in treščila na zemljo. Pri tem je bilo ubitih naj- manj 6 oseb, štirje letalci in dva civilista, toda za žrtvami še ma nedopustljivo na mirovno Ce v vsem društvenih zadevah konferenco, ker se Albanija v i obrnejo na predsednico. Mrs. STRGANA ELEKTRIČNA ŽICA JE ZADELA AVTO IN UBILA VOZNIKA V petek popoldne je močna v avtu, bi se mu ne bilo nič sapa pretrgala električno žico na križišču cest South Woodland in Morley Rd. v Shaker zgodilo. Voznika sta naglo vrgla vrv okrog Clarka in njegove vnuki- 'ščejo med razvalinami. Eden bombnikov je namreč treščil na hleve, kjer so bili spravljeni dragoceni dirkalni konji. Leseni hlevi so se takoj vneli. Nastala je strahovita panika med ljudmi. Ljudje so vpili, vmes je bilo pa slišati Geneva, Švica. — Ko je ameri- presunljivo rezgetanje konj, ki ški državni podtajnik Clayton j s0 5,1 j zajeti v ognju. Drugi izjavil na konferenci koncila bombnik je k sreči treščil na miljo od kraja UNRRA, da Zed. države od 1. januarja 1947 naprej ne bodo več prispevale za UNRRA, so se oglasili zastopniki 7 narodov, ki . ... v , _ , , •, -r • i ; bili tri ožgana trupla. Dva sta so koncil svarili o ekonomski |, . , __ krizi, ki bo nastala v Evropi, če je zemljo eno predstave. Iz hlevskih razvalin so do- UNRRA preneha s svojim reli-fom. Zastopniki sledečih držav so zahtevali nadaljevanje UNRRA: češke, Poljske, Grške, Jugosla- med Trstom in Gorico, morajo imeti močno stražo. Ta odredba formaciji kakih 500 m pri Clevelandu. Wca^e ter ju potegnila od žice. v^ Kitajske, Norveške in Av. se je dotaknila kljuke pri des-, Clark je bil med tem ze mrtev, • J •__^__ nih vratih avta. Takrat je sto-,toda mali Judith sta s tem re- pil iz avta voznik, 73 let stari šila življenje. Električna žica Vsako ameriško vozilo Colin Clark. Zadel ga je elek- bi ne bila škodila Clsrku mc, mora imeti stražo trični tok in ga vrgel nazaj v,če bi bil ostal v avtu, ker so Trst. _ Vsa vozila amer.ske avto, kjer je zadel njegovo (kavčukasta kolesa preprečila ?8- ^ry>zi.ieI ki vozijo^ pojesti vnukinjo, 9 let staro Judith' elektriki stik z zemljo. Tako Clark. Clark je bil na mestu je pa Clarkovo telo napravilo ubit, vnukinja pa močno ob- stik med elektriko in zemljo in žgana. kakih 4,600 voltov elektrike je Trenutek prej sta Clarka šlo skozi njegovo telo. posvarila dva voznika truka,| Clark je stanoval na 3363 ki sta videla strgano električno,Warrensville Center Rd. Pri žico. Clark je zavozil na le- njem je bila za 3 dni na počit-vo in stopil iz avta prav tedaj, ,nicah vnukinja Judith, ki jo je ko sta ga voznika svarila, naj j prav takrat peljal domov k ostane v avtu. Komaj se je 'staršem na 3254 W. 123 St. De-Clark dotaknil ceste, ko je švi-'kletov oče je direktor v Reli-gnil skozi njegovo telo ves ance Electrical and Engineer-električni tok. če bi bil ostal ing Co. na Ivanhoe Ave. bila vojaka, eden pa civilist Sodijo, da mora biti med hlevskimi razvalinami še več trupel, ker je bilo takrat v hlevih več oseb. Blizu hlevov je bilo takrat parkiranih mnogo av tov, od katerih jih je 8 zgorelo. Od dirkalnih konj, med katere je treščil goreči bombnik, jih je uničenih 19. Nekaj jih je zgorelo, nekaj jih je bilo pa tako poškodovanih, da so jih morali ustreliti. Bombniki so leteli OTROK ROJEN PO SMRTI MATERE zadnji vojni ni bojevala na! Genovefo Zupan, 14110 Hale strani zaveznikov, ampak je Ave. Tajnica bo pobirala ases-ibila vseskozi sovražna Grčiji. , ment v navadnih prostorih 26. Denver, Colo. — Mrs. Fran-1 Ameriški državni tajnik je ; avgusta, ces Carvell je bila zadnji če- nato rekel, da glasom dogovo- Za dobro čiščenje trtek pripeljana v Colorado' ra v Moskvi Albanija ne more 1 General bolnišnico; bila je v blagoslovljenem stanu in zbolela je bila za prehladom. Stanje se ji je vidno slabšalo in ko so zdravniki videli, da ne bo ostala pri življenju, so sklenili, da potom operacije vzamejo otroka iz telesa matere. 30 sekund potem, ko je mati umrla, so zdravniki izvršili operacjjo. V materinem telesu sta bila dvojčka, oba dečka. Eden je bil mrtev, toda drugega so pa živega prinesli na svet. -o- v tesni čevljev STOLETNICA MESTA LOS ANGELES BO JUTRI • Los Angeles, Kal. — Na 13. avgusta 1846 je zavihrala nad mestom Los Angelesom v Ka-'g^o armado. 1 if orni j i ameriška zvezdnata 194o vpadla Konchan Dry Cleaning se priporoča za točno in dobro čiščenje obleke. Za čiščenje obleke, ki .jo pošljete v staro domovino, so znižane cene. Naslov je 4808 Superior Ave. tel. EX 2646. -o-- biti povabljena na mirovno konferenco, ker se je že takrat določilo samo 21 držav za to. Ruski komisar Molotov, ki je odšel iz zbOrovalne dvorane tekom govora grškega premier-j > ja, je prišel nazaj v dvorano "od nagrobnim ravno še ob času, da je slišal spomenikom je našla izjavo Mr. Byrnesa. Byrnes je svojo smrt nadalje izjavil, da če se dovoli Youngstown, O. — Mrs. Ruth pristop na mirovno konferenco Barber, stara 60 let iz bližnjega Albaniji, potem se mora še mesteca Salem, je storila samo-drugim, ki zdaj niso tam, kot mor s tem, da je zvrnila nase ve. Egiptu, Kubi, Mehiki in dru- lik nagrobni spomenik v bližini gim ' groba svojega pokojnega moža. ' Ukrajinska delegacija je tu- Kamen se je zvrnil hanjo ta. di napadla Grke, češ, da hoče- ko- da J' J* strl ^avo. Kot so jo ustvariti cepljenje na mirovni konferenci. Grški premier je pa rekel, da je poslala Albanija 14 bataljonov vojakov proti Grčiji obenem z italijan-ki je 3. julija v Grčijo preko je bila potrebna, ker so včeraj (nad zemljo in z brzino kakih i zastava. To mesto in okolica Albanije. In ko so osiške ar-zopet streljali neznanci na ame- 300 milj na uro. Eden izmed'je bila do tedaj mehiški teri- made kopala po Atenah v riško vojaško vozilo. Za 100-letnico si je spe kla torto Filadelfija. — Mrs. Frances Snyder je te dni obhajala svoj 100. rojstni dan. Za to priliko je sama spekla slavnostno torto, katero je pokusilo 45 članov njene družine, ki zastopajo štiri generacije. i bombnikov je zadel rep druge-iga, nakar sta se oba užgala. I Eden je takoj treščil na zemljo med hleve, drugi se je pa vzdržal toliko, da ni padel med 20,000 gledalcev, ampak je treščil šele eno miljo proč na tla. AMERIŠKA DOMOVINA ZBIKA PRISPEVKE ZA BEGUNCE torij. V mestu je še danes ena tretjina prebivalstva Mehikancev. Samo v Mexico City je več Mehikancev kot v Los Angelesu. Zato bo pa Los Angeles svojo 100-letnico, odkar je v ameriški Uniji, praznoval previdno, da ne razžali svojih meščanov mehiškega pokoljenja. zmagoslavnem pohodu, so bile pronašli, je Mrs. Barber prej zvrnila nase dva druga kamna na pokopališču, ki ji pa nista napravila dosti druge škode, kot nekaj prask po obrazu. Policija je vse preveč počasna Seattle, Wash. — M. C. Thomas je naznanil policiji, da mu je nekdo ukradel avto. Ker ni med osiškimi četami tudi bol- bilo od strani policije nobene garske čete. Debata glede Al- akcije, je šel sam po mestu is-banije še ni zaključena. kat avto. Res ga zagleda na ___0___j prometni ulici. Naglo skoči na Kansas City, Mo. — Tukaj je stopnico avta, pograbi voznika umrl Matija Primožič, ki je bo- za vrat in ga prisili, da je usta-lehal šest mesecev. , Zapušča vil. Potem je šele priskočila ženo, sestro Mary Usnik in več policija, ki je aretirala tri fan-' sorodnikov. tiče v avtu, ki so avto ukradli. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio . _Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Z& Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po požti četrt leta $2.75. Za Cleveland ta okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. Cstrt leta $2.50. Fottmezna itevllka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 p«r yew; Cleveland and Canada by mall »8.00 per year. O. 8. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 tor 6 months tJ. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 tor 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4 00 tor 6 months. $2J50 for 3 months. Single copies 6 cents each. ___ Entered as second-da* matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _______ No. 157 Mon., Aug. 12, 1946 O napetosti med Ameriko in Jugoslavijo Pod naslovom. "GI iščejo varstva pred Titovo policijo" prinaša "N. Y. Times" 5. avg. poročilo v kako težkih razmerah se vrača v Belgrad ameriški ambasador Richard C. Patterson. Poslanik je prišel v Ameriko poročat svoji vladi o razmerah-v Jugoslaviji. V tem času se je napetost med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami povečala radi težav, ki so jih imeli Amerikanci pri zračnem prometu z Jugoslavijo in radi Mihajlovičevega procesa, pri katerem je hotela belgrajska vlada "umazati" Ameriko. Poslanik se vrača v Belgrad, ker Amerika vendar upa, da prinese konferenca v Parizu kak pozitiven rezultat. Ob tej pi'iliki obnavlja dopisnik John Mac Cormac obtožbe proti UNiRRA. Poudarja, kaka pomoč je bila za Jugoslavijo, da je ameriška podpora po UNRRA reševala 3 milijone ljudi zlasti v vzhodnem delu jugoslovanske države pred stradanjem. Potem pa nadaljuje, da je ta podpora IJNRRA bila velika podpora tudi Titovega režima samega. In sicer režima, ki ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi pokazal svojega neprijateljstva do Zedinjenih držav in do Velike Britanije. Dopisnik pravi, da je Fiorello H. La Guar-dia, glavni direktor UNRRA sicer vehementno zanikal, da bi UNRRA omogočala Titu, da vzdržuje veliko armado, ki se sedaj zbira proti Amerikancem na meji Juiijske krajine, toda iz vsega tona dopisa se vidi, da dopisnik tega La Guar-dijevega zanikanja ne verjame. Ambasador Patterson odide pred odhodom v Belgrad še v Rim, da tam nakupi potrebščine za ambasado. Verjetno bo sprejet od papeža, kar bo vzbudilo opazke z ozirom na preganjanje petih milijonov katoličanov v Jugoslaviji. Ti so preganjani, ker so v opoziciji proti komunizmu. Tako poroča dopisnik. Ko pride Patterson v Belgrad bo ena njegovih težav ta, da se skrivajo na ameriškem poslaništvu štirje ameriški vojaki, ki jih hoče dobiti v roke jugoslovanska policija. Eden od njih je obdolžen, da je streljat na nekega ruskega oficirja. Drugi trije so obdolženi, da so sokrivi. Dopisnik pravi, da so po vseh pripovedovanjih osebne razmere med ameriškim poslanikom in Titom zelo dobre. Zlobno pristavlja, da so.najbrž te razmere bolj prijateljske kot pa razmere med Titom in gotovim delom prebivalstva. Javna tajnost v Belgradu je, pravi dopisnik, da dobi vsaka hiša, katero blagovoli obiskati maršal Tito tisti dan, že takoj zjutraj policijski obisk, pa če je tudi tista hiša tuje poslaništvo. Jugoslovanska policija preišče vse od podstrešja do kletnih prostorov, preišče vse uslužbence in ostane v hiši,' dokler maršal ne zapusti hiše živ in zdrav. Tako opisuje "Timesov" dopisnik razmere, ki vladajo med Ameriko in Titovim režimom. Prinašamo izvleček iz tega poročila, da vidijo čitatelji, da gledajo poročevalci velikih ameriških listov na razmere v Jugoslaviji podobno kot mi. Govore o tem, kako mednarodni komunizem izrablja IJNRRA za pomoč komunižmu v Jugoslaviji, govore, o sovraštvu Titovega režima proti Ameriki in Amerikancem, pišejo o preganjanju katoličanov, ker ti naravno nasprotujejo komunizmu, in pripovedujejo o skrbi policije za življenje božanskega Tita, ki se med svojim ljudstvom ne čuti varnega. S tem je dovolj povedano, kolika in kakšna je njegova resnična priljubljenost. Razloček med našimi opisi razmer v nesrečni Jugoslaviji in opisi ameriških žurnalistov je le v tem, da se oni norčujejo iz teh balkanskih razmer, nas pa boli, ker naš narod v starem kraju trpi pod to komunistično diktaturo. država dobiti denar za državne posle, toda zdi se nam, da država ne potrebuje tolikih davkov, če že zdaj ne more potrošiti vsega, kar dobi. Zato bi prav brez skrbi odpravili nekaj prodajnega davka. Zakaj bi moral dati davkoplačevalec ali narod sploh vse do zadnjega mestu, okraju, državi in vladi, če se pa izkaže, da to ni potrebno. Kaj ne sme imeti človek nobenega centa v svojem žepu zase? Odpri srce, odpri roke.. "Katoliška Cerkev je vidna čitali ste torej nekaj "točk" družba vseh pravovernih krist- 'iz knjige cerkvenih postav, janov . . ." Tako pravi kate-! Kdor je katoličan v resnici in kizem in še več pove. Pa drugo sami veste, če niste pozabili. Za to, kar mislim tu pisati, je važno, da je katoliška Cerkev "vidna družba." Prav tako vidna družba kakor država. Je pa tudi popolna družba in v kolikor je "vidna družba," se mora reči o njej, da je prav tako popolna družba, kakor država. Ker ima pa Cerkev pred očmi duhovni blagor državljanov, država pa v prvi vrsti telesni blagor, zato je Cerkev mnogo bolj popolna družba nego država. Ker je Cerkev popolna družba in še bolj popolna kot država, je jasno, da ima Cerkev pravico delati svoje lastne postave, ki v vesti vežejo vse njene člane. Kdorkoli Cerkvi brani delati lastne postave — jo preganja! * * * Cerkev je izdelala v prvi vrsti nekaj svojih postav, ki jih iz katekizma in iz pridig poznamo pod imenov &est cerkvenih zapovedi. Te gotovo vsi poznate, ni mi jih treba naštevati. Niso pa v šestih cerkvenih zapovedih zapopadene vse cerkvene postave, * Kakor ima vsaka država in tudi vsaka druga družba celo vrsto postav, ki se imenujejo "konšti- ne morda samo po imenu in s trkanjem na svoje junaške prsi, bo dejal Amen! Tako je in tako bodi! Kdor je zares katoličan, ne bo iskal v gornjih točkah cerkvenih postav — politike. . . Ako človek, ki je RES katoličan, ve za kakšno državo, v kateri se gornjim točkam cerkvenih postav ne daje pravo-močna veljava, bo žalosten in bo dejal, da tista država Cerkev preganja. V vesti je dolžan tako misliti in tako izjavljati. Ako natanko premislite zgoraj navedene točke cerkvenih postav, boste z zadovoljstvom priznali, da naša AMERIKA kot taka nikomur ne brani, da bi se NE ravnal po zgornjih cerkvenih postavah. Že samo v tem je dosti razloga, da katoličani lahko iz srca vzklikamo: GOD BLESS AMERICA,! * * * Zdaj pojdite še enkrat k onim točkam in jih razmislite v luči tega, kar natanko vemo, da se godi v današnji TITOVI Jugoslaviji, ki ji "po pravici mnogi pravijo kar naravnost: TITOVINA. Dovolj je bilo že povedanega o tem, kako se danes v TITOVINI vzgaja mladina. Mnogo veste sami celo iz pisem, ki tucija" ali "pravila" ali kaj po-j jih dobivate naravnost od tam. dobnega, tako jih ima tudi t če k temu ^rištejete , še vse Cerkev. Vse te njene postave I ono, kar se izve postrani in o so skupaj spravl jene in spisane v takozvanern "cerkvenem zakoniku," ki mu pravimo tudi "kanonično pravo." Morebiti malokdo med neduhovniki ve, čemer pišejo tudi veliki ameriški listi in Še drugi veliki listi vsega sveta, ne boste našli niti ene točke v prej napisanih cerkvenih postavah, ki bi se mo- kako velika je tista knjiga in glo o njej reči, da jo katoličani koliko "paragrafov" obsega., v SLOVENIJI lahko izpolnju-Seveda nimam namena, da bi'.1ejo, če le hočejo. Prodajni davek Prodajni davek ni priljubljen pri ljudeh. Prav za prav ni noben davek tako priljubljen, da bi se ljudje ravno tepli zanj, toda prodajni davek je še posebno osovražen, zlasti pri delavskih slojih, ki so najbolj prizadeti z njim. Tudi mesta ne vidijo rade prodajnega davka, ker ga pobira država in ne mesta. V državi Ohio so nas s tem davkom osrečili leta 1934. Takrat so rekli, da je ta davek samo začasen, da pomaga vzdrževati državne stroške za časa velike krize. Toda kot je vedno navada, so tudi na ta davek pozabili, ko so prišli dobri časi in nam je kar lepo ostal na plečih. Kandidatje sicer radi obljubljajo tekom kampanje, da bodo nekaj storili v tem oziru, ko so pa enkrat izvoljeni, pa radi pozabijo na to in se kar ne morejo odločiti za to, da bi ustavili tako lahek vir dohodkov za državno blagajno. Kadar so slabi časi pravijo, da je to najlažji način dobiti denar za državno blagajno. Kadar so pa časi dobri pravijo, da je treba zdaj dobiti nekaj denarja za deževne dni ali slabe čase. Tako se je v naši državni blagajni nakupiči-lo s tem davkom veliko denarja. Pravijo, da ga je več kot $150,000,000. Država vedno gleda na to, da si mesta ne napravijo preostanka, toda sama pa dela ravno drugače, kot uči svoja mesta. Mi stavimo že zdaj, da bodo kandidatje v letošnji voli-vni kampanji obdelovali prodajni davek in nam obljubova-li,.da bodo "nekaj storili" v tem oziru. Kot navadfio bo tudi zdaj najbrže ostalo samo pri obljubah. Res je, da mora o tem podrobneje razlagal. Hočem samo prepisati iz "cerkvenega zakonika" nekaj točk, ki se tičejo vzgoje mladine. Tisti, ki boste te točke čitali, pa ne pozabite pogledati, kakšne številke stoje pred vsako teh točk. Iz tega boste lahko razvideli, da je v "cerkvenem zakoniku" precej "okroglo" število točk, katerih vsaka pomeni eno nadaljnjih cerkvenih postav. * * * Točka 1113: — "Starši so dolžni pod smrtnim grehom poskrbeti po svojih najboljših •nočeh za versko in moralno vzgojo svojih otrok, kakor tudi za njihov časni blagor." Točka 1372: — "Od svojih otroških let se morajo vsi verniki vzgajati tako, da se ne uče nič takega, kar bi bilo zoper vero in moralo; poleg tega mora verski in moralni pouk zavzemati prvo mesto med učnimi predmeti." Točka 1373: — "V vseh os- Nasprotno! Prav nobene od tistih točk ne morejo izpolnjevati, ako se nočejo izpostaviti preganjanju od strani države. In to se godi v deželi, o kateri pravi sam zastopnik jugoslovanskega informacijskega urada, da je pretežno katoliška. Ta njegova izjava je nedavno bila objavljena v velikem listu New York Times. In zraven je rečeno, da v Sloveniji NI preganjanja vere in Cerkve!! "Dokaz" za to trditev je tudi naveden. Glasi se tako: "Sam predsednik slovenske vlade je izjavil, da v Sloveniji ni bilo, ni in ne bo preganjanja vere >9 To vam je res sijajen dokaz! Tako je možakar rekel! Kaj pa pomaga tako reči, če je pa vsaka njegova beseda laž! H= * * Vsak preganjalec Cerkve se v prvi \rsti potrudi, da Cerkvi odtrga mladino. So seveda še druge mere preganjanja, toda poglavitno je: Mladino si osvo- uovnih šolah se mora poupeva- j'mo, mladino pokvarimo* Ka- ti verouk kakor je primerno razumevanju otrok." Točka 1374: — "Katoliški otroci ne smejo pohajati neu-tralnih ali mešanih šol, to je takih, ki jih obiskujejo tudi ne-katoliški otroci. Samo škof kakega kraja lahko določi, po navodilih od Svete Stolice, v katerih okoliščinah in pod kakšnimi varnostnimi odredbami smejo katoliški otroci pohajati take šole, ne da bi se izpostavili nevarnosti za svojo vero." Točka 1375: — "Cerkev ima pravico, da ustanavlja svoje šole vseh vrst, ne samo osnovne šole, ampak tudi višje šole ter kolegije." # * # ko se to izvršuje v Titovini, slišimo od vseh strani. Ne bo pa odveč, če se objavi tudi to, kar ve povedati o tem sam škof Rožman, ki zavoljo tega mnogo več trpi kot zaradi svoje osebne negotovosti. Njegove besede so: * * * "Mladini, otrokom, grozi najhujše. Moralna pokvarjenost in sovraštvo do vsega božjega. Verouka dejanski ni več, morda pač na deželi še tu in tam. Ob nedeljah gre mladina na udarniško delo od pol-sedmih do dvanajstih. Torej za mašo ni časa. Popoldne pa je za nagrado ples, da tudi k večerni maši ob šestih popoldne ne more. Priča, ki se je iz radovednosti takega otroškega plesa udeležil v unionski dvorani v Mariboru, mi je pravil: Deklice in dečki od 13 let dalje so plesali, pili vino (vermouth) in se prostaško pogovarjali o 'svobodni ljubezni.' Zdravniki, med njimi Specialist za'spol-ne bolezni dr. D., so opozorili javnost, zlasti starše, da je že 60'a takih deklic v nežni dobi okuženih — da ne bodo mogle več postati matere. Starši so brez moči, otroci so pozvani na udarniško delo, ki je kajpak 'svobodno.' Otroci staršev več ne ubogajo. Otroci vernih družin, ki ne trobijo v komunistični rog, so izključeni iz vseh šol, tako dijaki sedmega in osmega razreda, kakor tudi akademiki. Da se preživljajo, opravljajo najnižja težaška dela. Druge zaposlitve zanje ni. "Moj Bog, kako je to hudo in težko gledati nedolžne otroške duše tako strašno ogrožene. To je hujše kot vse drugo trpljenje. Kaj trpijo pobožne matere in verni očetje, se ne da popisati. Silno moramo po Mariji Pomagaj prositi Boga, da naj ne pusti, da bi se ta mladina pogubila. Prosim, tudi v Ameriki pomagajte moliti v ta namen, da podpremo obupane slovenske verne starše." * * * V teh škofovih besedah je prav na kratko povedano vse, kar nam je itak znano od drugod, deloma naravnost iz pisem, ki prihajajo od tam. Pojdite zdaj spet malo nazaj pogledat one "točke" iz cerkvenih postav. Povejte, če je početje današnjih oblasti v Titovini v skladu s temi postavami?! Povejte, na kakšni podlagi se sme ta reč spregledati v deželi, ki je po izjavah samega DANAŠNJEGA predstavnika jugoslovanskega informacijskega urada PRETEŽNO katoliška! Povejte, zakaj se take reči godijo, če ne zgolj zato, da se vera trga iz mladi'h src in na ta način kruto preganja. * * * Kako je po vsem tem s tistimi tukajšnjimi katoliškimi organizacijami in društvi, ki sicer na vsa usta poudarjajo, da so katoliška, v isti sapi pa hočejo biti napram razmeram v stari domovini "neutralne," kakor baje na primer Slovenska ženska Zveza, in "nepolitične" kakor na primer nekatera dru-štva KSKJ, ki "razmotrivajo," da "roke proč od starokrajske politike." • Kako je s temi in takimi "katoličani"? Tako je z njimi in nič drugače, da v resnici niso ne "neu-tralna" in tudi ne "nepolitič- (Dalje na 3 strani) Progresivna demokracija in fašizem Fašizem En poglavar (Mussolini), ki nikoli ne pogreši (Mussolini ha sempre ragione), ki zastopa ves narod, (Du-ce, tu sei tutti noi) ! Mali bog. Ena stranka (II partito-fa-scista) brez opozicije (Partito unico). Enoten tisk, ki piše, kar mu vlada naroča. Vsak opozoci?jski č as o p i s ukinjen, da ne moti enoglasnega petja. Tajna policija (OVRA) s popolno oblastjo nad vsemi državljani, ustanovljena za državno varnost ali za varnost vladajoče stranke. 5. Masa ljudi, ki vpijejo po taktu: DU,- CE!!,! 6. Uradni pozdrav: EIA, EIA — ALALA! 4. Progresivna demokracija 1. En poglavar (Tito-Stalin), ki nikoli ne pogreši, ki zastopa ves narod (Tito naš, mi smo Titovi). Mali bog. 2. Ena stranka (Partija in njene pritikline) brez opozicije. Enotnost naroda. i 3. Enoten tisk, ki piše, kar komunistična partija želi. Vsak opozicijski list prepovedan kot reakcionaren, ker moti edinost naroda. 4. Tajna policija (OZNA) ustanovljena za zaščito naroda ali za zaščito vladajoče stranke s popolno oblastjo nad vsemi državljani. 5. Masa ljudi, ki Spijejo po taktu: TI - TO!!! 6. Uradni pozdrav: SF - SN!! DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) 'Nadaljevanje s D/Te strani) ki preživljajo svoje noči po cestah in zabaviščih. To je pač sad organizacij, kakor so bile "Hitler jugend" in "Zveza nemških deklet." NACISTI NA KOROŠKEM ŠE NISOl UKROČENI. — Vojaška uprava na Koroškem se zelo trudi, da bi zatrla ostanke nacizma. Zlasti hočejo ozdraviti nacizma mladino. Pa gre to zelo počasi. Nacisti ,se potuhnejo, toda tu in tam se pokaže, da še delajo in hujskajo. Nedavno so v Celovcu predvajali film "Mlini smrti," ki prikazuje grozote nacističnih taborišč. Prišli so gle_ (Jat študentje strokovne šole 380 po številu. Ko se je na platnu prikazala tudi slika nacističnega shoda v Nuernbergu so nacistični učenci zaploskali in tako pokazali, kje so njih misli in srce. Izključili so iz šole 18 nacističnih študentov in odstranili pet učiteljev. Tako gledajo Angleži sedaj na lastne oči, kako zagri-znjeni so avstrijski Nemci. SLOVENSKA CERKEV JE V CELOVCU. "GLAS ZAVEZNIKOV PIŠE: V Celovcu je bila slovenska cerkev že od reformacije; torej več stoletij. Bila je to cerkev pri Sv. Duhu. Do 3890 je bila last deželnih stanov, nakar je prešla v last uršulink. Ker pa so uršulinkam zaradi slovenski pridig delali težave, je škof Adam odkazal Slovencem staro kapelo bogoslovja. Slovenci imajo zdaj vsak praznik in vsako nedeljo tu slovensko pridi- go in mašo s slovenskim petjem. KOROŠKIM SLOVENCEM POGUMA.—"Koroška kronika" »skuša dvigniti koroškim Slovencem pogum. Ti so bili toliko časa strahovani od nemških naci-jonalistov, da si komaj upajo biti Slovenci. Zlasti med zadnjo vojsko je bil pritisk strašen. Vse zavednejše Slovence so izselili, druge pa s tem do konca ustrahovali. Sedaj jim piše "Koroška kronika" takole: "Gotovo se še spominjate, kako so se trudili iztrebiti slovensko govorico na Koroškem. Ukazali «o nam: Sprich deutsch mit deinen Kin-dern — govori po nemško s svojimi otroki! Pod nepopisnim pri. t'skom in sankcijami je na tisoče slovenskih staršev pričelo to izvajati. Nacizma je danes konec. Nihče več nam ne brani materine govorice. Toda marsikje je iz sile in grožnje nastala navada in tako si ponekod še danes ne upajo govoriti slovensko. Odstranimo ta kužni ostanek nacizma ! Bog nam je kot kulturnemu narodu dal svoj jezik, katerega smo dolžni hraniti, razvijati ter predajati potomcem, že nad tisoč let doni naša pesem na Koroškem, pa jo bomo sedaj sami iztrebljali? To bi bilo sramotno. Očetje in matere: govorite po slovensko v svojih družinah! Sramovati se siovenske govorice ni treba nobenemu, saj je to jezik, ki so nam ga zapustili naši očetje in katerega smo dolžni ohranjati in izpopolnjevati !" Tudi bolničarka se je ustrašila moje grožnje, pa me je začela pogovarjati, naj ne storim ničesar napačnega, dokler ne bo govorila z zdravnikom in mu povedala, da bi šel rad domov. Tako je bolj prav, sem ji zadovoljno prikimal, sam pri sebi sem se pa smejal, ker sem jo tako užugal. Kaj bi bil pa napravil, če me ne bi pustila domov? Nič! Tam bi ostal še eno noč, kaj pa naj drugega napravim. Ampak os-trašil sem jo pa le in gotov sem bil, da bo sama nagovarjala zdravnika, naj mi da dovoljenje, da bom šel domov, ker tako nevarnega in odločnega človeka ni dobro imeti pod streho. Res je prišla kmalu nazaj in mi zaupala med štirimi očmi, da je zdravnik rekel, da smem domov, da se naj pa doma takoj vležem in lepo počivam. Saj bom, sem obljubil in pod odejo napravil z levo roko figo, da ne bi po krivem prisegel. Mislil pa sem isi, da preden bo urca sedem odbila, bom jaz že nagovarjal prijatelja Jima, naj bi kam šla, ker je ravno sobota večer, ko "men zaspat ni moč . . ." Malo je manjkalo, da nisem počakal še večerje, ko sem že ukordan za vso soboto, pa sem se bal, da bi se kaj ne pokrot-vičilo in bi se kdo premislil ter mi dozvolo za domov odpovedal. Veste, tam so vseh muh polni. Kar nas je naše žlahte smo menda vsi tako trmasti. Ko je bil Tone Eisenhardt \z Loraina, ki ima mojo ta pravo sestrično Pepco za svojo, še mlad, je moral tudi na operacijo v Ljubljano. Pa je tako naneslo, da bi moral biti čez božične praznike še v postelji. On pa, da ne in da bo na sveti večer doma na Rakeku, pa če vsa Ljubljana reče drugače. Z doktorjem šlajmarjem sta imela hudo debato glede tega, pa je rakovska "kust" zmagala in Tone je šel domov, pa ki se je komaj držal pokonci. Ko je hotel v vagon na ljubljanskem kolodvoru, ni mogel niti noge dvigniti na prvo stopnico. Usmilila se ga je neka dobra žena, ki ga je napol nesla v voz. Tone se je pa le peljal domov in kazal fige nazaj proti Ljubljani. Vidite, taki so naši Notranj-ci. Pa to ni še nič. V starem kraju sem slišal, da je pred davnimi leti nekomu od sv. Trojice v gozdu Odtrgalo ^lavo, pa je šel eno uro daleč do doma brez nje in se še od doma vrnil v gozd, ko je videl, da .fe •po poti nekje izgubil svojo ti-kvo. Se reče, saj tega jaz ne verjamem, ampak tako so pravili in ko sem bil še majhen, sem pa verjel in si tudi mislil, kako je moral biti tisti potem pripraven za dile prenašat, ko mu ni bila glava napoti. Well, domov sem šel pa le, kakor sem 'hotel iti. Doma so me bili veseli, ali pa ne. Rekli pa so, da so veseli in jaz sem vzel njih besedo za pravo mero. Morda bi imeli brez mene domačo veselico, po znanem reku: če mačke ni doma . . . ampak povedali mi tega niso, jaz jih pa tudi fergeral nisem. Zdelo se mi je pa, da sta se z očmi vjela prestolonaslednik in njegova vzgojiteljica. Kaj sta imela na programu, ne vem, najbrže pa kak kino, ali pa slavnostni pohod k Racetu na ajskrim. Kadar sem jaz pri hiši, take domače zabave navadno odpadejo. Samo na svete čase me pretentajo, da odneham. Ko sem ravno spregovoril ime naše oziroma Jimove vzgojiteljice, ne bo napek, če prihodnjič eno povem o nji. CLEARANCE Tee Shirts Sporf Shirts 6214 SI. Clair Avenue Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA "Mh," se je odkašljal. "Porot- - "Ne, Matijec! Jaz sem uda* nikjij so potrdili, da je obtoženec1 ril Kosmača!" kriv umora sorodnika z osmimi\ Vse to se je zgodilo z blis-glasovi proti štirim." j kovitio jadrnostjo. Stopil je Franca se je v prvem trenut-: naglo pred Matijca ter padel ku sključila, kakor da jo je za- kakor blazen na kolena: del neviden udarec preko glave. ''Matijec, odpusti — jaz sem "Lažniki! Rablji! Krivičniki!" ga!" je ponovila polglasno ter vsa irj In je uprl svoj pogled v smiljena in drhteča od bolečine 'Franco ter nadaljeval s strast-poiskala Matijčevo roko, ki je. no divjo samoobtožbo: ležala čudno mrtva na klopi. j "Ne samo Kosmača, France-Matijec je sedel, kakor da ne , ta tudi! Oba! Gospodje porotniki. lOba! (Mene sodite, ta je nedolžen!" Vzpel se je pred občinstvom tf neizmernem duševnem naporu in kot brez pameti mu je šel pogled po dvorani. '"Sodite me! Sodite me!" Kot da so se mu razvezah vsi udje ter je padlo z njega brezmejno breme. Čutil je do bolečin sladko olajšanje v duši. Nič več ni vedel, da stoji. Tudi dvorana ni bila več dvorana. Vse se je razmeknilo ter nekam hitelo z bliskovito naglico za lučjo, za lestencem navzgor. Ves lahek je čutil, da plava, da ga neznana sila, ki mu je objela srce, žene kvišku v omotično visočino. Videl je samo zamegleno morje svetlobe in senc za seboj. Prestopil se je za rahel korak ter padel zviška na obraz pred Matijca in Franco. Sodniki so vstopili vsi razburjeni. Predsednik senata je razume in da se ne tiče njega. Le ko se je Franca doteknila njegove roke, se je stresel, pogledal s toplo hvaležnostjo Franco ob sebi, nato pa se je sklonil, pograbil Franco za obe roki ter jih vroče poljubil. Dvorana je bila zavalovila, kakor da je nekdo vrgel vročega olja med občinstvo. Stari-kava ženska v prvi klopi je začela od krčevitega živčnega napada na glas kričati nerazumljive besecfe. Predsednik senata je zahteval mir ter jo izvlekle iz klopi, babnica je mahala okoli sebe ter prhala sline od besnosti in kričanja: "Obesita, obesiti, obesiti!" Franca pa je stala vštric Matijca, Bled on, bleda ona, trepetajoča po vsem telesu. Stala sta nema, vdana v čudno Usodo, stala ona na levici, on na desnici. Kakor pri poroki. Tineta je ta prizor vsega pretresel. Z vso silo je tiščal sence, da mu jih ne raznese za hip osupnil, nato kratko strašni pritisk krvi, in zdelo se mu je, da mu zastaja kri v žilah: "Človeka moriš! Dva človeka moriš! In pred očmi mu je oživelo tisti gališki kmet, ki je še obešen napravil tri korake v zraku, in njegov spačeni obraz je zadobil izraz in poteze Matij čeve. "Po nedolžnem bo visel!" mu je kljuvalo v s.encih kakor ostro kladivce ter mu krčilo srce v čudnem bla)znem strahu. "Zaradi mene bo visel!" Hotel je vstati, stopiti | naprej, nekaj reči, toda v njem j strašni dušni boli in kakor v ukazal, videč Tineta na tleh: "Nesite ga ven! Pokličite zdravnika!" Odnesli so ga. Ko se je Tine za hip zavedel, je stal pri njem zdravnik.. "Gospod župnik, mudi se!" j a slišal Tine. In je začutil v roki toplo župnikovo desnico: "Kes obudi, kes, moj sin!" j d trepetal župnik ob njem in solze so mu drle po licu. Tine je stisnil njegovo roko v odgovor, zgibal ustnice v ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (NadalJevanle z 2 strani) na," ampak drže s preganjalci ve»"e v stari domovini in podpirajo protiversko POLITIKO komunistov. Kar vas je pa zares katoliških ljudi in organizacij, delajte z LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV, ki ne misli na to, kako bi služila dvema gospodoma, ampak se drži Tistega, ki je dejal: Kdor ni z menoj, je zoper mene! — Za-plot. -o- Najtežja žrtev naroda Ob obletnici, izročitve naših fantov Titu ni bilo nobene moči. Obesedel je. kakor brezčuten ter strmel predse. Videl je, da se je senat podal V posvetovalnico. Preteklo je par hipov. V dvorani je nastalo žubo-renje. Nenavadno, ki je vedno bolj naraščalo. Pazniki Vratih so postali pozorni, iz sobe za priče so se začuli vznemirjeni glasovi, ki jih je prevpil glas sodnega sluge: "Ne morete! Zdaj ne morete!" Ljudje so zapazili, da tišči nazaj starega, župnika, ki sili v dvorano. "Tak, pustite nas, pustite lias! Važno! Važno!" Občinstvo se je vzpelo na prste. Zdelo se je, da sega razburjenost v dvorani do svetlih lestencev na stropu. Slišali so se pridušeni kriki: "Pustite ga! Pustite ga!" Nato je nastala smrtna tišina. Sluga, sam zmeden od nenavadnega prizora, se je bil umeknil z vrat. Z naglimi koraki, brisoč si pot s čela, je pristopical stari župnik v dvorano med priče. Ves se je tre'' sel od razburjenja. Ogledal se fe v zadregi in ,za kratek hipec postal pred Tinetom. Tine se je zdrnil. Kakor neznana veselost ga je obšla, še nedoživljeni občutek olajšanja ob spoznanju, ki mu je švignilo skozi misli. Vendar je za hip preletela njegov obraz divja groza, kakor da se je nekaj utrgalo v njem. Toda samo za hip. Nato - se je stresel, zamahnil z rokami, kakor bi hotel vreči s sebe strašno moro in strah, ki sta ga davila v grlu. Kot bi se odprla nevidna vrata in da gled'a v neizmerno globočino. Vzpel se je sukoma v vsej visokosti in kakor iz groba zavpil svinčeno in trpko: daljini dalji slišal župnikove besede: "Ego te absolvo . . " "Kriste, odpusti!" je zagrča-io Tinetu v grlu v zadnjem naporu in je — ugasnil. Župnik mu je čez hip pokri-žal neme, na pol odprte ustni-na ce ter s sladko ginjenostjo gorel sam vase: "Kriste usmiljeni, da sem jo le rešil, ovčico izgubljeno, večne smrti! Bodi ji usmiljen sodnik!".. Obrnil se je proti vratom in videl tisti hip na hodniku paznike, ki so peljali Matijca in Franco iz dvorane. "Domov, domov! Ali ju ne pustijo domov?" "Ne," 'mu je obrazložil sluga vsevedno. "On je obspjen v smrt na vešalih radi umora, ona na štirinajst dni zapora zarai žalitve državnega pravdnika." "Ce je pa nedolžen, če je pa nedolžen! Saj je dokazano, da je nedolžen! Zakaj pa je dokazano, da je nedolžen!" se je hudoval starec ter se zagnal po hodniku za njima. Toda v nakrižju so mu izginili pred očmi. Hitel je po hodniku dalje, zgrešil stopnice ter obstal v temi na koncu. Vrnil se je ter ponavljal; "Saj je nedolžen! Saj" je vendar nedolžen!" (Dalje prihodnjič) (Piše begunec iz Koroške) Težko je obnavljati spomine žalostnih dogodkov. Boli, kakor če bi dregal v rano, ki se celi, da se krvavenje in bolečina znova začneta. Mi pa imamo v teh dneh obletnico najbolj žalostnega dogodka v zgodovini Slovencev — izročitve 10600 mož in fantov Titu. Ker umik na Italijo zaveznikom nasproti ni bil več mogoč, je bil sklenjen odhod čez Ljubelj, kajti javljali so, da so zavezniki že v Beljaku. Toda na Dravi pri Borovljah so partizani napravili močno pregrado, da onemogočijo prehod čez Dravo k zaveznikom. Nalovili; so že 700-800 slovenskih civil-j nih beguncev, jih vsega oropali' delno pobili in vlekli ostal ej preko Bistrice v Podrožco. V; noči od 10. na 11. maja so fantje udarili na to partizansko pregrado in jo razbili. Tako se je mogel v soboto 12. in v nede-!jo 13. maja izvršiti prehod civilnih beguncev, ki jih je bih. ogromna reka, in slovenske vojske čez Dravo k britanski vojski. Slovensko vojsko so tam razorožili in skupno z bčgunci je došla v Vetrinjei juano od Celovca. Tam so se civilni begunci in vojska razmestili pod milim nebom na velikih travnikih : vsega 25,000 oseb vseh starostnih dob z Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Štajer-ccv ni bilo. Slovenska vojska se je posebej razmestila in je že tudi prve dni, na novo formirana v polke, začela vežbati, da se ohrani disciplina. Dolgo se je že šušljalo, da bodo fantje šli naprej: zato da je bila izvršena nova formacija. Govorilo se je celo, da je bila taka premaknitev zaproše na, da bi se mogli pripravljati v nove kraje, na jug v Palma-nuova. Tako je namreč odposlanstvu izjavil dežurni oficir na angleškem brigadnem poveljstvu v Celovcu. Šele 30. maja ob 1. uri popoldne je pribežal iz Pliberka v Celovec zdravnik s transporta, ki je odšel na Pliberk, z nedvoumnim poročilom: "Transporte izročajo partizanom, Titu : "Kot da je treščilo v nas z jasnega neba. Kljub temu je pa še tudi 31. maja odšel transport. Ni bilo mogoče fantov prepričati, da bi se razbeža-li. Zmagovala je misel: "Če so šli drugi, gremo še mi Skupno usodo bomo delili," — Celo nevarno je bilo prepričevati fante, naj bi se razkropili. Ni še čas, da bi diplomat in historik preiskovala ozadje teh dogodkov. Ne moremo pa vrje-ti, da bi sklepi Jaltske konfe--rence mogli oprati krvave roke, ki so hladnokrvno izročale 10,-600 mož in fantov na trpinčenje in pokol j, dasi je bilo tem možem in fantom cfb raznih prilikah in po raznih predstavnikih zagotovljeno zatočišče, varnost, azil. (Dalje prihodnjič.) -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. "za nove naloge" v mirnem okolju, v večji oddaljenosti od neprijatelja. Izgledalo je kot izpolnitev vseh obljub in napovedovanj, ko je v nedeljo 27'. maja po petnajstdnevnem bivanju v Vetrinju odšel prvi transporti iz Vetrinja in so mu sledili novi ' in novi v naslednjih dneh. "Le kam, le kam?" je plavalo vprašanje od osebe do osebe Odgovor je bil zavit v tajnost, seveda vojaška tajnost. Tudi to je bila uganka, zakaj spremljajo transporte angleški tanki, ko vendar fantje z veseljem gredo MALI OGLASI BONCHA 6005 St. Clair Ave Refrigeration Service Commercial and Domestic Call HE 4149 (166) BELO DOBIJO VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJQ SE SPREJME Tudi izkušeno žensko za pecivo Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Pohištvo naprodaj Proda se oprema za sprejem.1 no sobo (2 kosa) v zelo dobrem stanju. Vprašajte na 1256 E. 58. St. (159 Stanovanje dobi Lepo stanovanje damo vdovi Clair Ave. ali zakonskemu paru, ki bili pri-' pravljeni nekoliko pomagati pri! družini štirih oseb. Zglasite se1 pri Mrs. Bohar, 9206 Kemptonj Ave. Liberty 6817. (157) Sprejme se prvovrsten mehanik Najboljši delovni pogoji $1.28na uro Apply White Motor Co. 1421 E. 49. St. ___(161) Prodajalka se sprejme Sprejme se izkušeno dekle za department trgovino, ugodne delovne ure, dobra plača. Kalish Dept. Store, 7010 St. (157) Pohištvo naprodaj Naprodaj je 2 kosa pohištva za sprejemno sobo; v jako dobrem stanju. Vprašajte na 8106 Sowinski Ave. ali pokličite EN 8332. (157) Za cementna dela kot pločnike in driveways ' pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 9314c na uro Čas ln pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (161) V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE JERCE SIVIC ki je za vedno zaspala dne 10. avgustd 1942. Žalujoči ostali: ANTON, soprog; PFC. ANTHONY, sin; MARY in OLGA, hčeri. Cleveland, O. 12. avg. 1946. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Frances Debelak ki so izdihnili svojo blago dušo in nas za vedno zapustiti dne 10. avgusta 1941. Pet let je že poteklo, kar ste zapustili nas, mi pa ostali žalujoči, na Vas mislimo vsak čas. Spavajte mirno v hladnem grobu, kjer ni žalosti, ne skrbi, oh, kak žalostno je življenje, . kar Vas več med nami ni. Žalujoči ostali: SINOVA in HČERE, SINAHA, ZETJE in VNUKI. Cleveland, O. 12. avg. 1940. MALI OGLASI Vas muči naduha? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Oblo Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 4 družine, zidana, parna gorkota, vse udobnosti. Za informacije vprašajte n al315 E. 55. St. (158) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA Frank Prudiča ki ga je Bog poklical k sebi dne 12. avgusta 1941. Pet let je že minulo, kar Ti spiš zdaj pod gomilo, truplo mirno naj počiva, duša pa naj raj uživa. Žalujoča soproga MARY. Cleveland, O. 12. avg. 1946. Prijatelj Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, Borko vodo ali oar o. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE Mary Koci ki se jc ločila od nas dne 11. avgusta 1945. Draga soproga in ljubljena m,ati, na Tvoj grob danes spomini hite. Počivaj mimo v hladnem grobu in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI Cleveland. O. 12. avg. 1946. Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko Luč za zdravljenje revmatizma gre- na vsak regularni saket. $1.65 MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: Nad 25 let v tem uradu DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. (Aug. 9, 12, 16) i Poslednji dnevi Pompejev ROMAN »s- Kristjan je govoril te besede tako svečano in zapovedujoče, da se zbrana množica ni upala dati duška čustvom jeze in studa, ki so polnila njena srca. Še nikdar morda ni bilo veličastnej šega prizora za genij slikarja, nego je bil ta: Temna drevesa, bela kapelica, truplo umorjenega svečenika v polnem svitu meseca, divje švigajoče baklje v tej gneči, raznovrsten izraz na obrazih gledalcev, — vsled besnosti onemoglo truplo Glavka, ki so ga bili odnesli že nekoliko v stran,-pred vsem pa v ospredju postavi Arbaca in kristjana!— Prvi je bil večji od vseh drugih, s prekrižanima rokama na prsih, grozeč, švigajočih oči, zaničljivo in uporno smehljajočih se usten, drugi pa zgir banega in velega obraza, vendar poln odločnosti in čistega značaja, strogega in vendar dobrodušnega izraza, pogumnega — aH iskrenega pogleda, družeč z mirno dostojanstve>-nustjo nekako svečano resnobnost, odgovarjajočo zapovedu-jočemu vtisu, ki ga je povzročil sam. Z levico je kazal na truplo, desnico pa je dvigal proti nebu. Zdaj je zopet pristopil stotnik in vprašal: "Ali imaš, Olint, ali kakorkoli se že imenuješ, razun svoje prazne sumnje tudi kak dokaz za svojo obdolžit,ev proti Arbacu?" Olint je molčal,Egipčan pa • se je zančljivo smehljal. "Ali zahtevaš truplo svečenika Izide za nazarensko ali kristjansko sekto?" "Vsekakor!" "Prisezi torej pri oni kapeli, pri kipu Cibele; pri naši najstarejši svetinji v Pompejih, da je pripadal ta mož vaši veri." "Kako morem jaz prisegati pri Cibeli? Preziram vaše templje in zaničujem vaše ma-like!" "Proč, proč z bogotajc