Avstrija in nje Ijudstva. (Govor diž. poalanca dr. Grogoržca v državnem zboru.) (Dalje.) Narodna avtonomija, ki je utemeljena v hesedilu XIX. člena, je prav za prav izvršitev njegova v pravem zmislu; razdelite narode v narodnih in jezikovnib vprašanjib, odkažite vsakemu samemu varstvo narodnih pravic avojih, prepovejte alednjemu narodn poaegati v pravice druzega naroda! S tem bode narodnemu boju odbita oat, mir bode ustanovljen in to bode tem večje vrednosti, ker ae bode tudi olajsalo sporazumljenje s cerkvijo v šolskih zadevah. Prepričaaje moje je, da se drugače ne da doaeči narodni mir v Avatriji, kakor če se člen XIX. izvede z državuim zakonom. Z uvedenjem narodne avtonomije napravili bi se narodni upravni okoliši. Začetek za to se je že atoril na Češkem s spravo; kajti nemška manjšina dobi ondu v deželnem šolskem sovetu, in deželuem kulturnem svetu nemške oddelke, pri deželnem nadsodišči petnajat svetniškib in svoj diaciplinarni senat, potem narodno omejene sodne in upravne okraje, splob z jedno besedo svoj laatni upravni okoliš. Kar se na Čeakem začenja, to doseči smo se mi Slovenci prizadevali že pred 40 leti, namreS slovenski upravni okoliš, ki bi obaegal slovenske dele Štajarske in Koroške. potem pa Kranjsko in Primorako. Naprava tacega upravnega okoliša bi pa delala manj težav, nego narodna razdelitev sodnib in upravnib okrajev na Oeškem. Tako se razteza slovenski okrožnoaodniški okoliš Celje na Štajarskem z okrajnimi glavaratvi, ki ao v njem prav do slovanakonemške meje, le na Koroškem bi bilo treba nekaj popravljanja. V slovenskem upravnem okoliši stanujoče drugojezične narodnoati pa bi našle v državnem zakonu, kateri ima izvesti člen XIX., primerno varstvo za narodnost svojo in jezik. Mi Slovenci si sedaj moramo prizadevati, da doaežemo tak upravni okoliš, kajti vlada neče, ne inore in ne sme natn pomagati. Mi saini ai ne moremo pomagati, kajti razdeljeni amo v osem upravnih okolišev, le na Kranjakem smo nekaj let v nekaj znatnejšem položaji. V Trstu, Celovci in Gradci nas nečejo razumeti in uemajo ustniljenja za nas, temveč le preziranje, zatiranje in pritiakanje. (Prav res je! na desniei.) Naaprotniki nam narekujejo deželne nakladc, goapodarijo z našo šolo in jo zlorabijo, preganjajo naše učitelje, profeaorje in dubovnike, če oatanejo dovolj znaeajui, da ae ne sramujejo matere svoje. Pri sedanjej deželnej avtonomiji plačujmo deželne doklade in s tem Ia8tno raznarodenje, Toraj zapoveduje že nam apoštovanje do aamega aebe, nagon za obranjenje svojega obatanka, da delamo na to, naj se izvede Slen XIX. in napravi slovenski, oziroma slovanaki upravni okoliš. Kako bi bil tak upravni okoliš tudi v interesu države, za to imam nepristranakega svedoka, vojaški 8trokovni liat, na Dunaji izbajajoči ,,Reich8webr". Ta list je priporočal v uvodnem članku ob upokojenji baroua Depretisa, da bi generala poslali v Trst za namestnika, da bi naredil konec tamošnjim žalostaim razmeram in bi ukrotil iredento, katere prevzetnost se je poaebno zadnja leta povekšala. Ob svojem 5asu so Italijane imeli za kulturonoace nasproti Slovanom in so jim zatoraj dajali prednost. Takoj so ae pojavile žalostne prikazni: odkrita iredentska agitacija, iz katere so potem italijanaki poslauec Imbriani in tovariši v italijanskem parlamentu izvajali pravico Italije do Trsta in Primorakega. List pravi, da se temu mora odpomoči, kakor se je to zgodilo o svojem čaau v Dalmaciji. Tudi ondu je gospodoval italijanaki element, poaledica temu je bila, da so v vojnib letih 1859. in 1866. bili na Dunaji jako v skrbi zaatran bodočnoati Dalmacije. In sedaj ao poalali generala Rodiča v Zader. Ta se je opiral na brezdvomno lojalno hrvatskf) vecino in stvari ao se kmalu drugače zaaukale. Danea nikaka italijanaka iredenta ne misli. da bi ondu oživila aspiracije Garibaldijeve 1859. leta. Priporoča ae zatorej dalmatinski recept porabiti za Trst in Primorsko in postaviti večino slovansko v njene pravice in jej dati položaj, kakoršen jej gre. nKdo sestavlja v Tratu in Primorji zanesljivi element, ko bi prišlo do kakih komplikacij ?" List odgovarja: ,,Mi vemo, da bodo Slovenci vedno ostali lojalni, kajti nemajo nikamor težiti in morajo ostati v Av8triji kjer jim razmeroma še najbolje gre". List sklepa opazke svoje s tem, da pravi: ,,Mi odločno izrazimo mnenje 8voje, ker puščaje na atrani vaa politična in narodna vprašanja, imamo le državni interes pred očmi", Tako piše vojaški strokovni list. Temu listu ae zdi pritiskanje jugoslovanakega naroda politično nemodro in zahteva premembo aisteme, zahteva, da bi se merodajni krogi opirali na alovansko večino in vse to v državnem interesu. To ae hoče reči: Avatrija dobi s tem živ jez proti navalom iredente. Jasno pa je, da bi ta jez se okrepil v živo trdnjavo, 5e bi primorske Hrvate in Slovence zjedinili s kranjskimi, koroškimi in štajarskimi Slovenci v jeden upravni okoliš. Potem bi aspiracije italijanske iredente zgubile vaak pomen in Avatrija bi imela mir v teh krajih. (Konec prih.)