PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin, a Plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 41 (6328) TRST, petek, 18. februarja 1966 ZAKLJUČNA FAZA ZA REŠITEV VLADNE KRIZE Saragat je poveril Moru mandat za novo vlado levega centra v Se vedno težave zaradi zapletenega ravnotežja med strankami in strujami v KD - Na seji CK KPI je Amendola poročal o političnem položaju RIM, 17. — Tiskovni urad predsedstva vlade je sporočil, da Predsednik republike sprejel ob 21. uri Alda Mora, ki je na snovi mandata od 11. februarja poročal o rezultatih razgovo-°v s političnimi predstavniki. Predsednik republike je sprejel dn ?nanie sporočilo m pooblastil Mora, da sestavi novo vla-uo- Moro je pooblastilo sprejel z običajnim pridržkom. iz tega uradnega sporočila------------:--------- vsem ministrstvo za zunanje zadeve. Govori se tudi o nekaterih notranjih premikih med socialističnimi ministri, tako da bi zamenjali Arnaudija, mogoče pa tudi Pierac-cinija in Corono, ki naj bi ju zamenjala Tolloy in Brodolini. Bistvena pa je seveda zahteva po šestih ministrskih mestih, ki naj nadomesti premik, ki nastaja z vstopoma dveh šelbovcev v vlado. S tem pa se odpira vprašanje zunanjega ministrstva, za katerega je očitni kandidat Fanfani, ki to pogojuje z vstopom pristašev svo-je struje v vlado. Z vstopom Fan-fanijevih in Scelbovih pristašev pa se seveda zniža število razpoložljivih mest za pripadnike večinske demokristjanske moro - dorotejske ahko sklepamo, da je aolgo-‘rajna vladna kriza stopila v ključno fazo in da je Mora potrpežljivim delom uspelo P^mostiti večino ovir ter da °° končno vlado sestavil. Po ne-'aterih optimističnih vesteh ie 'ehda že premostil glavne ovi-® se bo lahko ponovno pred-tavii predsedniku republike že soboto s prvim seznamom mi-Estrov. , ®fy6da pa so te vesti po vsej dal6tnosti Prezgodnje, saj gre se-Jv za izredno težavno ravnotežje strankami in strujami v vladi. JyeJO se vesti, da socialisti zahte- namesto dosedanjih . “St v vladi šest in petih med njimi nistri. Pred sprejemom pri predsedniku republike, je imel Moro danes še vrsto razgovorov; sestal se je tudi s Tanassijem in La Malfo. Popoldne se je sestalo vodstvo PRI, ki je odobrilo poročilo La Malfe in dosedanje rešitve vladne krize, kot jih predlaga predsednik Moro. Sestalo se je vodstvo socialistične skupine poslancev, jutri ob 17. uri pa se bo sestalo vodstvo socialistične skupine senatorjev. Dopoldne se je sestala socialistična delegacija, ki je vodila pogajanja za rešitev krize, zvečer ob 20. uri pa se je pričelo zasedanje osrednjega vodstva PSI, kateremu predseduje tajnik stranke De Martino, prisoten pa je tudi Nenni. Seja vodstva PSI se je zavlekla pozno v noč in je na njej najprej tajnik De Martino poročal o razvoju krize ter pojasnil pogoje, da je lahko Moro sprejel mandat za sestavo vlade. Pogajanja se bodo logično nadaljevala in poglobila, da se doseže sporazum o vseh vprašanjih, s katerimi je povezano sestavljanje vlade. Nato so posegli v raz- enn , - »»“»** “*■=“ njun' struje in se govori, da se bodo u ključnih ministrstev ter pred-1 morali umakniti najmanj štirje mi- .........................iimiiim.iii.iiiiimiiiim...um.. minimumi...mini.m PO DE GAULLOVI PONUDBI POSREDOVANJA Washington polemizira z U Tantom glede možnosti miru v Vietnamu Oster spopad med generalom Taylorom in senatorjem Morsejem v senatu ■ Bombni atentat v Sajgonu ■ Humphrey ni sporočil Indiji nobenega predloga glede Vietnama NEW YORK, 17. — Med glavnim tajnikom OZN U Tantom . • JlTTl OV1 ?lri m rJnnortmo iflrvi 10 t t folrii n/Min vini i _ , ameriškim državnim departmajem je v teku nova polemi-a glede možnosti miru v Vietnamu. Tiče se de Gaullove po-‘jpfbe za posredovanje, ki jo je sporočil Hošiminhu, in ob-7°ja nekaterih pogojev za pripravo pogajanj, ki jih je baje bočila hanojska vlada. Glavni tajnik OZN U Tant je ‘boči namreč izjavil, da se stri-Ja z mnenjem francoskega ffpdsednika de Gaulla, kar se Jfe sporazumne rešitve viet-cthskega vprašanja. Pripomnil Pl da vidi v treh točkah, ki jih 'denja de Gaullovo pismo (nevarnost, neodvisnost in nevme- i: DANES L vi^do Moro je po dolgotrajni krizi končno lahko sprejel 1 °olastilo za sestavo nove vlade centra. Vse kaže, da mu je j Pelo odstraniti najhujše ovire, če-tiosli nedvomno imel še težaven jJ!1;!, da bo razdelil ministrska in jjFjtkjniška mesta in pri tem za- ' OI 11 1 n-nln,— !hI——n J.^^^j|j ohranil j^Potežje med strankami in stru-vujr v KD. Prav zato, ker sestava o j?e še ni znana, ni mogoče dati GlJlej točnejše ocene, po vsej ver-j, n,Qsti pa bo približno takšna, kot ‘e bila prejšnja. lajjjedtem ko delovna skupina at-Ka Pakta za jedrsko načrto-•Im razPravlja v Washingtonu o v»ih kem orožju, ki je poglavitne (fjPPsti za obrambo zavezniških ^ kot je izjavil italijanski minister Andreotti, Dfjtjjški delegat na ženevski raz-tfonVeni konferenci označil kot fj PaRando sovjetsko noto, v kate-U h reJeno- da nesreča ameriške-°°nibnika v Španiji ni v skla-l0€hs številnimi mednarodnimi do-pr0j?,ri.i in z moskovsko pogodbo ** J* jedrskim poskusom, ker gre I vazan'i*‘ otomske bombe z le-llt0 ln da ]ireletavanje letal z atom-bombo ogroža mednarodno tl j1 “st ter nasprotuje sporazumu šjgeta 1958 o prepovedi okuževa-Sicer pa so v Ženevi *’o»0hnV,'iKa .ttelhija v Avstralijo, nadrli Je.'ndijski zunanji minister iz-Jjobj’ da ZDA niso sporočile Indiji J* y.eRa posebnega predloga gle-fteHi'“nama in da sc podoben V £ niti ne pričakuje. ?tilo: Domingu se je končala protlameri ka stavka, ki je 'Jh ti^a,"llri so končno, po neuspe-••'frill' ansih, izstrelili na tir okrog Ni, francoski satelit. •'''tic-^Jdoskovskem letall'ču se je no potniško letalo, pri če-khtbfi„ po neuradnih vesteh — h,d življenje okrog 50 os-h. ^Ji h ** železni ki nesreči v In-d je bilo 36 smrtnih žrtev. pn teden zaradi streljanji na demonstrante, ahari so šavanje tujih držav v vietnamsko politiko) smoter, po katerem je treba težiti, če se hoče najti sporazumna rešitev. Ameriški državni tajnik Dean Rusk j,e posredno odgovoril U Tantu, ko je sinoči izjavil, da je nerealno upanje, ki se naslanja na možnost učinkovitosti francoskega posredovanja. Danes pa je Rusk izjavil časnikarjem: «Fran-cosko stališče ni nobena novost. Toda Francozi nimajo dejansko aktivne odgovornosti na tem področju Hanoj je pokazal, da noče miru. Ni interesa za pogajanja z ljudmi, ki hočejo držati puško v roki in streljati proti ameriškim vojakom.« Funkcionarji državnega departmaja trdijo, da so pogoji, ki jih je baje sporočila hanojska vlada za začetek pogajanj »medli« in »dvoumni«. Pogoji so baje naslednji: nova prekinitev bombardiranja na severu, prekinitev pošiljanja ameriških ojačenj v Vietnam, udeležba osvobodilne fronte pri pogajanjih. V ameriškem senatu sta se danes ostro spopadla bivši ameriški poslanik v Sajgonu general Tay-lor in demokratski senator Morse. General Taylor je zagovarjal bombardiranje Severnega Vietnama in je dodal, da bi morali po-slati v Južni Vietnam še druge vojake, tako da bi njih število naraslo na 600 tisoč. Glede francoske izgube Indoki-tajske leta 1954 je general Taylor izjavil, da je bila Francija premagana zaradi »šibkosti notranje fronte« in da je bil Dien Bien Fu »sicer resen vojaški poraz, toda prav gotovo ne Waterloo». Francija je tu zgubila 30.000 vojakov, toda imela je še druge vojake v. Indokitaj-ski. Vojna se je zgubila v Parizu. Senator Morse Je odgovoril, da je bil Mendes France izvoljen 1954 za predsednika vlade s pooblastilom, da konča vojno, ter da ga je izbrala večina in da imajo volivci pravico menjati politiko vlade. «Ni daleč čas, je dodal Morse, ko bo ameriško ljudstvo odklonilo vojno v Vietnamu, kakor je storilo francosko ljudstvo.« V Sajgonu sta danes eksplodirali dve bombi blizu glavnega štaba južnovietnmskih oboroženih sil. Ubitih Je bilo 6 vojakov in 6 civilistov, ranjenih pa 60 oseb. Ameriški bombniki so danes nadaljevali bombardiranje osvobojenih področij jugozahodno od Saj-gona blizu kamboške meje. V zadnjih 24 urah so ameriška letala izvedla 27 bombnih napadov na Se-verni Vietnam. Na področju ob ustju reke Mekong so južnovietnamske čete odkrile ogromno podzemeljsko zalogo zdravil, popoln farmacevtski laboratorij in drug material. Našli so tudi zalogo streliva. Vse to v okviru večje ameriške akcije, ki je znana pod imenom »Belo krilo«. Zaloge so odkrili zaradi izdajstva. Ameriški minister za kmetijstvo Freeman se je danes vrnil iz Južnega Vietnama v Washington. Arne. riški podpredsednik Humphrey pa je zapustil danes Novi Delhi in je odpotoval z letalom v Banberro. Pred odhodom je izjavil, da so ZDA pripravljene dovoliti Indiji posojilo 100 milijonov dolarjev. Humphrey se je v Novem Delhiju pogovarjal s predsednico vlade Indiro Gandi v položaju v jugovzhodni Aziji, pozneje pa se je sestal z ministrom za obrambo Ča-vanom. Ta je pozval Humphreya, naj ZDA obnovijo dobavljanje vojaškega materiala Indiji, ki je bi- lo prekinjeno, ko je izbruhnila in-dijsko-pakistanska vojna. Poleg tega je indijska vlada zahtevala takojšnjo obnovitev ameriške gospodarske pomoči Indiji, ki je bila prekinjena ob izbruhu vojne s Pakistanom. Zunanji minister je v parlamentu izjavil, da ZDA niso sporočile Indiji nobenega posebnega predloga, kar se tiče Vietnama, in da se ne pričakuje noben tak predlog. LJUBLJANA, 17. - Generalni konzul Italije v Zagrebu dr. Antonio Restivo je priredil danes skupno s člani konzularnega zbora iz Zagreba in Ljubljane kosilo najvišjim funkcionarjem republike Slovenije Na kosilu sta bila predsednik in podpredsednik skupščine Ivan Maček in dr. Marjan Brecelj, predsednik in podpredsednik izvršnega sveta Janko Smole in Beno Zupančič ter druge o-sebnosti. pravo vsi predstavniki manjšine: Santi, Lombardi, Giolitti, Balzamo in Veronesi ter številni predstavniki večine in med njimi: Vittoreli, Tol-loy, Lezzi, Colombo, Palleschi, Mariani, Venturi in Brodolini Sestal se je centralni komite KPI, na katerem je Amendola poročal o razvoju vladne krize. Omenil je dogodke, na osnovi katerih je do krize prišlo, in predvsem Fanfani-jev govor o zunanji politiki, ki je bil v ostrem nasprotju z vladno politiko. Amendola je ugotovil, da se je PSI uprla vstopu Scelbe v vlado, ker odraža težave PSI, ki ne more iti preko določenih meja, ki jih članstvo ne bi razumelo. To dejstvo je KPI pozitivno ocenila, istočasno pa tudi ugotovila politično mejo in odgovornost PSI za nastalo stanje. Polemike o »globalnosti« in »postopnosti« pogajanj namreč ne morejo zakriti bistva, ki je v sprejemanju programa KD Razvoj krize je dokazal, da ni mogoče iti iz ozkih - okvirov levega centra in torej preko enotnosti celotne KD ter omejevanja vladne večine proti levici. S tem na se olajšajo manevri desnici v KD. Amendola je ugotovil, da KPI sicer ni sodelovala pri pogajanjih za rešitev vladne krize, je pa bila stalno prisotna s silo svoje enotnosti. KPI se obrača na žive sile v državi tudi preko strank levega centra, saj v okviru levega-centra ni rešitve in zato ne bo podprla nobene pobude, ki bi se vrtela v tem okviru. Ugotovil je: «Ne bomo omogočili KD nobenega izbega-vanja, saj bo prav z razbitjem KD prišlo tudi razbite levega-centra.« Nato je govornik omenil predčasne volitve, za katere se KPI sicer ne poteguje, ki pa bi očitno pokazale neuspeh celotne vladne politike in na katerih bi KD plačala drago ceno. V nadaljevanju je Amendola govoril o mednarodnih vprašanjih in predvsem o obnovitvi bombnih napadov na Severni Vietnam ter o mirovnih pobudah. Zadnji del govora pa je bil posvečen socialnim vprašanjem. Razprava se bo nadaljevala in zaključila jutri. Danes se je pričela 48-uma stavka petrolejskih obratov ENI ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije v zvezi z načrti za reorganizacijo, po katerih bodo občutno znižali število delovnih mest. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL rudarjev so sklenile proglasiti 24-umo stavko 24. februarja, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Tajništva so sklenila, da se ponovno sestanejo 28. februarja in da določijo nadaljnje stavke v okviru pokrajin. Nadaljuje se stavkovno gibanje kovinarjev, ki ima sedaj pokrajinski značaj; stavkajo kovinarji zasebnih in državnih podjetij po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Glad v Indiji NOVI DELHI, 17. — Indijski minister za oskrbo je pozval države, ki pridelujejo riž, naj dajo prednost Indiji pri prodajah. Minister je govoril s predstavniki številnih mednarodnih organizacij, ki so se zbrali v Novem Delhiju, da proučijo vprašanje prehrane Indiji. Minister je izjavil, da bo Indija rade volje sprejela pomoč prijateljskih držav v obliki pšenice, u-metnih gnojil in sredstev za uničevanje mrčesa. V Kalkuti je skupina študentov demonstrirala proti pomanjkanju živil. Policija je na demonstrante streljala. En študent je bil ubit, več pa jih je bilo ranjenih. Trgovinski sporazum Poljska-Albanija VARŠAVA, 17. — Danes so se v Varšavi zaključila pogajanja med poljsko in albansko trgovinsko delegacijo, in podpisali so petletni sporazum o trgovinski izmenjavi. Poljska bo izvažala v Albanijo stroje in naprave za rudnike premoga, orodne stroje, motoma kolesa, avtomobile, jeklarske in kemijske izdelke ter industrijske proizvode. Albanija pa bo pošiljala na Poljsko kromovo rudo, naraven a-sfalt, baker in bakrene proizvode, surovo kožo, razno sadje, med, tobak in cigarete. Pred dnevi je poljska vlada imenovala za poslanika sedanjega odpravnika poslov v Tirani Rogulske-ga, ki je v Albaniji od aprila 1961. Z BLAGOJEVICEVE TISKOVNE KONFERENCE Dogovor o besedilu sporazuma o odpravi vizumov med SFRJ in Itaiijo Stambolič o pogojih za nadaljnje vključevanje Jugoslavije v svetovno gospodarstvo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17 — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci na vpra šanje novinarjev, kako je s sporazumom o ukinitvi vizumov z Italijo, opozoril zastopnike tiska na poročilo o razgovorih Stambolič-Moro, v katerem je bila izražena pripravljenost Jugoslavije in Italije, da recipročno ukineta vizume, rekoč, da je ie dosežen dogovor o besedilu sporazuma, ki bo, kot se pričakuje, v kratkem obojestransko sprejet. Blagojevič je dodal, da je Jugoslavija predlagala ukinitev vizumov tudi nekaterim drugim državam s pripombo, da bo javnost o tem pravočasno obveščena. Smoter napovedanega obiska predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča v Indiji je po besedah Blagojeviča potrditev tradicionalnega prijateljstva med Indijo m Jugoslavijo, krepitev dvostranskih odnosov in razgovor o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. V načrtu Stambo-ličevega potovanja bo tudi obisk v nekaterih drugih azijskih državah. Datum obiska bo dodatno sporočen. V zvezi s pisanjem glasila KP Kube o Jugoslaviji je Blagojevič ugotovil, da gre za grob, neutemeljen in nevaren napad na Jugoslavijo in njeno zunanjo politiko, kar ni v interesu miru na svetu, napredka in enakopravnega mednarodnega sodelovanja, tako da se upravičeno postavlja vprašanje, komu in čemu ti napadi služijo. Na zanimanje novinarjev je zastopnik državnega tajništva povedal, da se zadnja poslanica predsednika Gane Nkru-maha nanaša na aktualna mednarodna vprašanja. V zvezi' z zasedanjem osemnajsterice v Ženevi je izrazil upanje, da se bodo člani odbora, še posebno pa jedrske sile, zavzeli za napredovanje v vprašanju razorožitve. V nadaljevanju oddaje beograjske televizije na temo «Aktualni razgovori« je nocoj predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič odgovoril na številna vprašanja gledalcev v zvezi z nadaljnjim razvojem jugoslovanskega gospodarstva. Stambolič je dejal, da je Jugoslavija dosegla tak gospodarski razvoj, da je neobhodno potrebno, da se vedno bolj usmer- ........................... SOVJETSKA NOTA ZDA ZARADI PREVAŽANJA ATOMSKIH BOMB V Ženevi razpravljajo o načrtu proti širjenju jedrskega orožja V Washingtonu so ministri za obrambo začeli razpravljati o jedrski sili NATO in tudi v nasprotju z moskovsko pogodbo proti jedrskim poskusom. Poleg tega pomeni preletavanje letal z atomsko bombo tudi ogrožanje mednarodne varnosti ter je v nasprotju s sporazumom iz leta 1958 o prepovedi okuževanja morja. Nota pravi dalje, da podobni incidenti lahko ustvarijo nevarnost vojne po pomoti. Nota, ki jo je prebral na današnji seji sovjetski delegat, poziva razorožitve-ni odbor, naj pozove na takojšnje prenehanje takih poletov in na ukinitev tujih oporišč. Ameriški delegat Foster Je zanikal, da je prišlo do okuženja, in je trdil, da je sovjetska diplomatska nota samo propaganda. V ostalem pa so podrobno govo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽENEVA, 17. — Na današnji seji razorožitvene konference so govorili o sovjetski noti ameriški vladi v zvezi s ponesrečenim ameriškim bombnikom «B-52» v Španiji. Sovjetski zunanji minister Gromiko je namreč izročil v Moskvi ameriškemu poslaniku noto, v kateri pravi, da je prevažanje atomske bombe z letali v nasprotju s številnimi mednarodnimi določbami NA MOSKOVSKEM LETALIŠČU Ponesrečilo se je letalo «Tu 114» Okoli 50 potnikov zgubilo življenje Letalo ni moglo vzleteti in je zadelo v kupe snega ter eksplodiralo MOSKVA, 17. — Agencija «T ass» je nocoj javila, da se je na moskovskem letališču Šeremetjevo ponesrečilo letalo «Tu 114», ko se je pripravljalo na odlet. Uradno sporočilo pravi, da so bile tudi človeške žrtve in da so uvedli preiskavo. O številu žrtev ni zanesljivih poročil. Zatrjuje pa se, da je bilo v letalu 48 potnikov in 14 članov posadke ter da je izgubilo življenje okoli 50 oseb. Letalo se je pripravljalo na odhod v Afriko. Bilo je prvo letalo, ki bi letelo na novi progi Moskva-Brazzaville. V letalu je bila tudi delegacija «Aeroflo-ta», ki jo je vodil general Ba-škirov, ki je bil ranjen pri nesreči. Letalo j,e skušalo odleteti med snežnim viharjem Ker se ni moglo dvigniti, je zadelo ob kupe snega na koncu steze ter je eksplodiralo. Letališče so zaprli in ga zastražili. ponovno so ga odprli zvečer. To je prvikrat, da Se je ponesrečilo neko sovjetsko letalo »Tu 114». V letalih te vrste je prostora za 220 potnikov in 15 članov posadke, čeprav je normalno o-premljeno za 170 potnikov. Letalo lahko doseže največjo hitrost 900 km na uro. Preleteti je imelo 12.000 km v 18 urah; ustavilo bi se v Conakryju in Akri. »Tu 114» ima štiri motorje; dolgo je 54 metrov, širožo z odprtino kril pa 51 metrov Uporabljajo ga že na progah s Kubo in z Indijo. NOVI DELHI, 17. — Danes se je zvedelo, da je bila eksplozija, ki je nastala včeraj na nekem vlaku v Asamu, posledica sabotaže. Pri eksploziji je izgubilo življenje 36 potnikov, 53 pa je bilo ranjenih. Zdi se, da so sabotažo izvršili uporniki Naga, ki delujejo na severu države Asam. predstavnik vlade je izjavil, da so hoteli uporniki morda preprečiti začetek pogajanj za pomirjenje, ki se bodo začela jutri s predstavniki osrednje vlade. 2e deset let se pleme Naga, ki 5‘vi v gorovju blizu burmanske meje, upira proti osrednji vladi. Jutri se bo delegacija upornikov sestala s predsednico vlade Indiro Gandi. Sukamo razpustil komunistično stranko DŽAKARTA, 17. — Indonezijska tiskovna agencija poroča, da je predsednik Sukamo potrdil sporočilo zunanjega ministra Subandria, da je bila indonezijska komunistična stranka razpuščena. Stranka ima 3 milijone članov In je najmočnejša komunistična stranka na Zahodu. Subandrijo je tudi sporočil, da je bil indonezijski poslanik v Pekingu poklican v Džakarto na posvetovanje. Zanikal je, da se pripravlja prekinitev diplomatskih odnosov med Indonezijo in Kitajsko. Uspešna izstrelitev francoskega satelita PARIZ, 17. — Danes so uspešno izstrelili v Sahari francoski satelit «D-1 A«, ki je stopil na tir okoli Zemlje. Za izstrelitev so uporabili francosko raketo «Diamant». Satelit je začel takoj oddajati radijske znake. Satelit je okrogel in tehta 20 kg. Njegov premer znaša 50 cm ter je opremljen s sončnimi celicami in štirimi antenami. Ko je začel krožiti okoli Zemlje, je satelit »Diapa-son» odprl krila sončnih celic in antene. Njegov perigej znaša 503,6 km, apogej pa 2.753,46 km. Zemljo obkroži v 118 minutah. Vsi aparati redno delujejo. Zvedelo se je, da bodo prihodnji francoski satelit «D-1 C« izstrelili konec tega leta. Von Braun priznava sovjetsko prednost WASHINGTON, 17. - Ameriški znanstvenik von Braun je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo morale ZDA »teči kakor nore«, če bodo hotele prehiteti Ruse v tekmovanju za pribod na Luno. Pripomnil je: «je konkretna možnost našega poraza.« Dejal je, da je mogoče, da bodo Rusi prišli na Luno še pred 31. januarjem 1969, to je pred datumom, ki so si ga zastavile ZDA v svojem programu. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza pridobila dokaj prednosti, s tem da je dosegla rahel pristanek »Lune 9» na Luni in na splošno z napredovanjem . _ _____ dejavnosti v raziskovanju vesolja. | pomnil je, da je jedrsko orožje v rili o načrtu sporazuma proti širjenju jedrskega orožja. Prvi je govoril kanadsici delegat, general Burns, ki je predlagal, naj se jasno označi pomen bistvenih elementov, o kateriiL.se je treba pogajati, in zlasti pomen širjenja jedrsitega orožja, dostopa do jedrskega orožja itd. Sovjetski delegat Carapkin pa je začel podrobno analizirati prva dva člena sovjetskega načrta. Sovjetski delegat je mnenja, da je sovjetski načrt zelo jasen in je v celoti v skladu s pričakovanem držav, ki nimajo jedrskega orožja. Pripomnil je, aa je nevarnost širjenja jedrskega orožja sedaj ugotovljena: vsaj 13 držav lahko izdeluje jedrsko orožje. Nujnost sporazuma je torej očitna. Da se doseže ta sporazum, pa bi bilo potrebno, da se zahodne države odpovedo atlantskim jedrskim načrtom in še posebno načrtu, da se Zahodni Nemčiji omogoči vsako nadzorstvo nad tem orožjem. Carapkin je poudaril, da se morajo jedrske države obvezati, da ne bodo izročile drugim državam jedrskega orožja, in prav tako da ne bodo prepustile drugim državam 'nadzorstva nad tem orožjem. Obvezati se morajo tudi, da ne bodo neposredno ali posredno pomagale tem državam pri izdelovanju jedrskega orožja. Ameriški delegat Foster je izjavil, da se ZDA zavedajo, da mora načrt proti širjenju jedrskega o-rožja predvsem preprečiti nastanek drugih neodvisnih središč za uporabljanje in nadzorstvo jedrskega orožja. Dodal je, da je ameriška vlada pripravljena storiti vse mogoče, da se izognejo vsakemu izmiku. Trdil je, da se ameriški načrt drži te zamisli, ter da je popolnoma v skladu s sklepi Združenih narodov, t. j. preprečiti širjenje orožja za množično uničevanje. Dalje je Foster trdil, da atlantski načrti niso in ne bodo nikoli v nasprotju z obveznostjo, da se ne pomaga državam, ki nimajo jedrskega orožja, pri njenem izdelovanju. Zatem je dejal, da so evropske države zaskrbljene zaradi sovjetske raketne oborožitve. Pri- Evropi pod strogim in izključnim ameriškim nadzorstvom. Prihodnja seja bo v torek 22. t. m. V Washingtonu pa se je sestala delovna skupina NATO za jedrsko načrtovanje, ki jo sestavljajo ministri za obrambo petih držav, med katerimi Italije. Skupina je bila ustanovljena 27. novembra lani kot podkomisija posebnega odbora NATO. Z vrsto posvetovanj, ki bodo trajala dva dni, je atlantsko zavezništvo začelo tehnično proučevanje o širšem sodelovanju na jedrskem področju, «da se poveča varnost neatomskih držav in da se prepreči nadaljnje širjenje jedrske, ga orožja«. V bistvu pa gre za proučevanje o ustanovitvi jedrske sile NATO. Italijanski minister za obrambo Andreotti je na tiskovi konferenci izjavil, da je jedrsko orožje »poglavitne važnosti za obrambo zavezniških držav«. Zato je potrebno, da pri političnem nadzorstvu atlantske jedrske obrambe dejansko sodelujejo vse države zavezni-ce, t. j. jedrske in nejedrske. Dejal je dalje, da je najboljši način za borbo proti širjenju jedrskega orožja, «poskrbeti za zaščito nejedrskih držav proti jedrski grožnji drugih«. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala in zvečer bo objavljeno končno poročilo. Rozman obsojen na 20 let zapora LJUBLJANA, 17. — Okrožno sodišče v Ljubljani je danes obsodilo vojnega zločinca Franca Rozmana na 20 let strogega zapora. V obrazložitvi obsodbe se ugotavlja, da je Rozman kriv za vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu, da je skupno z vojaškimi okupacijskimi osebnostmi ubil Vinka Kristana, da je nečloveško ravnal z zaporniki in da je aretiral in ovadil 28 ljudi. Kot olajševalno okoliščino za zločine, ki se kaznujejo z največjo kaznijo, je sodišče u-poštevalo, da Rozman med 20-letnim bivanjem v inozemstvu ni sovražno deloval proti Jugoslaviji. ja na inozemski trg, kajti ozki domači trg je pričel zavirati hitrejši družbeno-gospodarski razvoj. Za širše vključevanje v svetovno gospodarstvo pa ne zadostuje samo materialna osnova, ki jo je Jugoslavija že dosegla, niti povečana proizvodnja, temveč predvsem boljša kvaliteta in ustreznejše cene. Z večjim izvozom se ustvarjajo pogo-goji za večji in svobodnejši uvoz in s tem za obogatitev domačega trga z širšim asortmanom. Petar Stambolič sodi, da večja liberalizacija zunanje trgovine pri današnji stopnji produktivnosti ni tvegana, kajti Jugoslavija se je že uvrstila med industrijsko srednje razvite države, njeno gospodarstvo pa ustvarja tako akumulacijo, ki mu omogoča, da se neovirano razvija na lastnih osnovah. Strokovni kadri, s katerimi že Jugoslavija razpolaga danes (samo v zadnjih dveh letih je diplomiralo na jugoslovanskih fakultetah nad 50.000 študentov, v zadnjih dveh letih, pa 8.000 inženirjev in 5.000 ekonomistov) lahko uspešno rešujejo zapletena vprašanja nadaljnjega napredka v gospodarstvu. Po besedah predsednika zveznega izvršnega sveta bi bilo najbolj tvegano, če bi se jugoslovansko gospodarstvo zaprlo v meje lastnega trga in če bi se zanemarila možnost, da prav s povezavo s svetovnim trgom pospeši svoj razvoj. Petar Stambolič je pripomnil, da na svetu ni gospodarstva, ki bi si lahko privoščilo riziko, da vse proizvaja, in da je najboljše uvažati vse, kar je bolj kvalitetno in cenejše Na ta način se vpliva na stabilnost domačega trga, zadovoljujejo se tiste potrebe, ki se ne morejo zagotoviti z domačo proizvodnjo, ker je ta predraga. Stambolič je navedel primer avtomobilske industrije, za katero je danes še vedno potrebna zaščita, tako carinska kot s prepovedjo uvoza avtomobilov. Dodal pa ie, da ta zaščita ne bo trajna. Del svoje razlage je posvetil vprašanju integracije, od katere rešitve je precej odvisen uspeh reforme. Izrazil je prepričanje, da bo nadaljnji proces integracije in razvoj bančnega sistema pripeljal do tega. da se bodo sredstva usmerjala tja, kjer bodo najbolj učinkovito izkoriščena. Na koncu svojega razlaganja je Stambolič dejal, da se trenutno proučujejo možnosti sklepanja neposrednih kreditnih sporazumov med jugoslovanskimi in inozemskimi podjetji. Predvideva se, da bi jugoslovanska podjetja in njihova združenja sama ali skupno s poslovnimi bankami naiemala inozemska posojila z obveznostjo, da jih sama vračajo. »Ni dvoma, da bosta proces nadaljnje stabilizacije trpa in konvertibilnost dinarja podpirala take sporazume.» je zaključil Petar Stambolič B. B. Dvanajsturno žalovanje v Splitu SPLIT, 17. — Število smrtno ponesrečenih pri včerajšnji železniški nesreči pri Splitu se ni povečalo. Z velikim zavzemanjem n nego zdravnikov splitske bolnišnice se je ponoči izboljšalo stanje najhuje ranjenih. Med 27 najhuje ranjenimi so v resni nevarnosti samo trije. Ob nesreči je skupščina splitske občine proglasila dvanajsturno žalovanje in odpovedane so vse kulturne, športne in druge prireditve. Danes popoldne se je prebivalstvo Splita poslovilo od posmrtnih ostankov ponesrečenih, ki bodo pokopani v svojih rojstnih krajih Železniško ravnateljstvo v Zagrebu bo kot prvo pomoč ponesrečenim dodelilo vsaki družini 1000 novih dinarjev, občinski sindikalni svet Splita pa 500 novih dinarjev. Ustanovili so tudi poseben sklad za pomoč in okrajni sindikalni svet je ie plačal 15.000 novih dinarjev. Sprejeli so ukrepe, da zavarovalni zavod čimprej izplača družinam smrtno ponesrečenih po 8000 novih dinarjev, osebam ki so ostale trajno nesposobne za delo, po 16.000 novih dinarjev. Promet na progi Split-Knin 1» bil obnovljen šele danes zjutraj ob 5. uri. Danes bo pogreb rudarjev, ki so sc zadušili v rudniku v švicarskem kantonu Tessinu. Slika kaže edinega rudarja, ki je ostal živ 'X' ž' , ___ Železniška nesreča pri Splitu. Zaradi silovitega trčenja sta g« dva vagona vzpela pokonci nad razbitine drugih vagonov Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,3, najnižja 7.3, ob 19. uri 10.2; vlaga 95 odst., zračni tla'« 1010.6 narašča, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.6 stopinje, dežja je padlo 5.7 mm. z as dnevnik Danes, PETEK, 1«. lebruarja Dragoslava Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.45. Dolžina dneva 10 32. Luna vzide ob 6.34 in zatone ob 15.25 jutri, SOBOTA, 19. februarja Miro SEJA DEŽELNEGA SVETA Izvoljen novi odbor leve sredine Dr. Berzanti potrjen za predsednika V odbor na novo izvoljena socialista Giacometti in Dal Mas, izpadla pa sta Dulci (PSDI) in Cocianni (KD) žito leve sredine v deželnem odboru in svetu je dolgo zorelo in sedaj končno dozorelo. Od včeraj so tudi socialisti zastopani v deželnem odboru, kmalu pa jim bodo sledili tudi republikanci. Stvar seveda ni šla brez porodnih bolečin, saj je povzročila nezadovoljstvo tržaških socialdemokratov in s tem tudi tržaškega javnega mnenja, čeprav nekoliko iz drugačnih razlogov. Po tej preosnovi se je namreč tržaško zastopstvo v deželnem odboru skrčilo za enega odbornika, tako da zastopa v njem našo pokrajino samo demokristjan Masut-to, medtem ko je odbornik Dulci (PSDI) odstopil, da je pripravil prostor furlanskemu socialistu zdravniku Giacomettiju. S tem se je torej odbor še bolj «pofurlanil». V Trstu pravijo, da je res furlansko prebivalstvo v deželi v večini in da mora imeti zato po demokratičnih načelih sorazmerno, t. j. večje zastopstvo. Toda hkrati pripominjajo, da prispeva Trst polovico deželnih dohodkov ter da nima pri tem dovolj sorazmernega vpliva. Temu bodo sicer opomogli kasneje s posebnim zakonom, s katerim bodo ustvarili še eno odborništvo in eno mesto namestnika odbornika, tako da bodo omogočili, da stopita v odbor še dva Tržačana, in sicer demokristjan Stopper, ki bo odbornik, in republikanec Cumbat, ki mu bodo prisodili mesto namestnika odbornika. Kot vidimo, ni rast nove dežele vedno lahka, saj se ni moč izogniti starim zaplotniškim predsodkom in trenjem med Furlani in Tržačani. K temu je treba dodati še nezadovoljstvo Goričanov, ki se čutijo tudi nekam zapostavljene, vsaj tako bi lahko sklepali iz besed goriškega socialdemokratskega svetovalca Devetaga. No, s časom se bo vse izgladilo. Včeraj je deželni svet izvolil novi odbor, pri čemer je potrdil dosedanjega predsednika dr. Berzan-tija, ki je prejel že pri prvem glasovanju 42 glasov od skupnih 57 glasovalcev. Navzočih je bilo 58 svetovalcev, a predsednik sveta de Ri-naldini seveda ni glasoval. Oddanih je bilo 14 belih glasovnic, a nekdo je, pač za šalo, oddal glas karnijskemu socialistu Moru. Takoj za tem glasovanjem je predsednik Berzanti dejal, da je ganjen, ker so mu ponovno izpričali zaupanje in izrekli spoštovanje njegovi skromni osebi. Rekel je, da se obvezuje, da bo posvetil vse svoje sile vestni službi pri opravljanju naloge predsednika odbora, v interesu dejavnosti odbora in prebivalstva. Dr. Berzanti je dejal, da se bo odbor sestal ter da se bo z njim sporazu- mel o programski izjavi, ki jo bo podal danes na seji deželnega sveta. Za tem je sledilo glasovanje za nove odbornike. Comelli (KD) je prejel 42 glasov, Masutto (KD) 42 glasov, Giacometti (novi odbornik PSI) 41 glasov, Marpillero (PSDI) 41 glasov, Dalmas (drugi novi socialistični odbornik) 40 glasov, Nardini (PSDI) 40 glasov, Vicario (KD) 40 glasov, Tripani (KD) 39 glasov. Poleg tega so prejeli dva glasova Cocianni, po en glas pa Dulci, Giust in Moro. Sledilo je še glasovanje za namestnika odbornikov, pri čemer je prejel Giust 40 glasov, Leschiutta pa 36. Po en glas je prejelo pet drugih svetovalcev. Iz odbora sta potemtakem izločena odbornik za turizem in prevoze podpredsednik Dulci, ki ga je nadomestil socialist Giacometti, in namestnik odbornika demokristjan Cocianni iz Gorice. Ker je socialist Dalmas zasedel mesto odbornika za delo, je moral odbornik Giust «nazadovati» in je bil izvoljen za namestnika odbornika namesto Co-ciannija. Novi odbornik in podpredsednik Giacometti je vpisan v PSI od leta 1952 in se je rodil v kraju Andreis v videmski pokrajini 2.7.1925 ter je doktoriral leta 1950 v Padovi v medicini in kirurgiji. Specializiral se je v bolezni dihalnih organov in v otroških boleznih ter je bil doslej pokrajinski zdravstveni ravnatelj bolniške blagajne obrtnikov. Bil je tajnik videmske federacije PSI in je član vodstvenega odbora stranke. Prav tako je bil dvakrat občinski svetovalec v Vidmu. Novi socialistični odbornik Dalmas se je rodil 22. junija 1922 v Sacileju, je železniški funkcionar v Pordenonu in od leta 1960 občinski svetovalec ter sedaj tudi podžupan v Pordenonu. V PSI je od leta 1945 ter je član vodstva federacije PSI v Pordenonu in deželnega vodstva stranke. Bil je bojevnik v vojni 1940-45 ter je bil od leta 1943 dalje pripadnik italijanskega osvobodilnega korpusa (CIL), ki se je boril na strani zaveznikov onstran «gotske črte«, pri čemer je prejel tudi vojno odlikovanje. Izjava A. Tripani ja predsedniku Berzantiju Deželni odbornik za finance Tripani (ki je bil včeraj ponovno izvoljen za odbornika), je poslal predsedniku deželnega odbora dr. liiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiHimmiHiimiimiiiiiHiiiiiimiiimiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniii VČERAJ POPOLDNE PRVA SEJA Porazdelitev odborniških mest v novoizvoljenem deželnem odboru Odobrili so tudi osnutek zakona, ki predvideva ustanovitev še enega odborništva Berzantiju pismo, v katerem pravi med drugim: Čutim se dolžnega, da te obvestim, da sprejemam le s pridržkom nalogo odbornika po današnji izvolitvi v deželnem svetu. Zaradi politične obveznosti, ki mi izhaja iz sklepa, ki ga je pokrajinski odbor Krščanske demokracije v Gorici sprejel v preteklih dneh v zvezi s potrebo in zahtevo, da se ohrani kvalificirano zastopstvo Goriške v deželnem odboru, bo moja dolžnost, da se ravnam po odločitvi, ki jo bo sprejel isti organ v luči današnjih dogodkov. Tudi to pismo potrjuje nezadovoljstvo Goričanov zaradi skrčenja njihovega zastopstva v deželnem odboru, kakor smo že ugotovili v gornjem poročilu v zvezi s predvčerajšnjimi izjavami goriškega socialdemokrata Devetaga. Torej se Stavka kovinarjev v malih podjetjih Tajništvi sindikata kovinarjev DZ in pokrajinskega sindikata FIOM-CGIL sta sklenili v zvezi z nadaljevanjem sindikalne akcije za obnovitev delovne pogodbe, katero so sprožile vsedržavne sindikalne organizacije FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM-UIL, da proglasita za soboto 19. t. m. popolno stavko, ki se bo pričela ob 6. uri zjutraj in bo trajala do 6. ure v ponedeljek. Stavkali bodo delavci v vseh podjetjih z manj kot 50 delavci in uradniki. Vodstvo DZ-CGIL obsoja ameriški napad v Vietnamu Vodstveni odbor Nove DZ-CGIL v Trstu tolmači čustva ogorčenja tržaškega delavskega razreda zaradi obnovitve nasilnega bombardiranja Severnega Vietnama in odločno obsoja ta ponovni dokaz zlonamernosti ameriških militarističnih krogov, ki so hoteli z enostranskim poskusom vsiljenega miru resnič; no samo zaostriti in razširiti spo‘-pad v jugovzhodni Aziji. Odbor izraža živo solidarnost prebivalstvu v Severnem Vietnamu, ki SESTANEK STRUJE PSI V CGIL Socialisti se zavzemajo za enotnost v okviru CGIL Odločna zavrnitev razbijaških poskusov Za sindikat, neodvisen od vlade in strank V preteklih dneh se je sestal sin- podmenah diskriminacijske klice dikalni aktiv socialistične stmje v nasproti velikemu delu krajevnega tudi tu opaža opredeljevanje sve- J trpi pod bombardiranjem, ter v tovalcev ne le po strankarski pri-1| Južnem Vietnamu, ki se bori za padnosti in ideološki usmeritvi, !i najbolj pravično stvar, to je za marveč tudi po njihovem krajev- J osvoboditev lastne domovine izpod ,--- ------- ’—T-:—ja j tuje zasedbe ter za —“------- ! ženevskih sporazumov. in izvolitve. Novi delavski zbornici CGIL in proučil številne plati tržaškega sindikalnega položaja v zvezi s pobudami struje za vedno bolj krepko enotno politiko v sindikalni organizaciji in izven nje. Uvodno poročilo je podal vodja socialistične skupine Albino Gerli, ki je tudi tajnik Nove DZ. Sestanka se je udeležil tudi vodja sindikalnega urada tržaške federacije PSI Saverio Giacchetti. V razpravi, ki je sledila, so navzoči pozitivno ocenili organizacijski položaj in zavzetost tržaških socialistov v Novi DZ, pri tem pa so tudi izrazili željo, da bi se struja še bolj okrepila, zlasti v zvezi s perspektivami zdrušitve socialističnih sil. Vsi navzoči so soglasno odobrili stališče, ki ga je takoj zavzelo vodstvo struje sporazumno s tajništvom federacije nasproti pozivu z zadnjega sestanka splošnega sveta sindikatov Delavske zbornice za razcepitev. Poudarili so, da tržaški socialisti ne bodo prispevali k ustvaritvi sindikata, ki ima že v svojih niiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiniHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiimimiiiiiiiiuHifiimiiiiuimiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitmiiii NEKAJ ZGOVORNIH PODATKOV 0 KORISTI ODPRTE MEJE Kaj vse kupujejo Jugoslovani na italijanskem področju V lanskem letu približno 14.000 pralnih strojev in raznega blaga za več milijard lir Novo izvoljeni deželni odbor je imel včeraj popoldne prvo sejo, na kateri so dodelili odborniška mesta in proučili programsko izjavo. Predsednik Berzanti je najprej voščil svojim kolegom v odboru uspešno delo ter izrekel upanje, da bodo vedno tesno sodelovali za reševanje številnih vprašanj. Se posebno je pozdravil socialistična odbornika Giacomettija in Dal Masa, ki sta prvič prišla v odbor. Zatem je predsednik Berzanti javil odbornikom, da bo še v teku dneva podpisal odloke o dodelitvi posameznih odborništev kakor tudi odloke o raznih pooblastilih in nalogah. Na podlagi teh odlokov, ki bodo po registraciji pri računskem dvoru takoj objavljeni v deželnem Uradnem listu, je odbor sestavljen takole: Predsednik odbora Berzanti, podpredsednik in odbornik za prevoze in turizem ter poverjeni odbornik za urbanistiko za zadeve, ki se tičejo deželnega urbanističnega načrta dr. S. Giacometti (PSI), odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo odv. A. Comelli (KD), odbornik za finance dr. A. Tripani (KD), odbornik za higieno in zdravstvo dr. E. Nardini (PSDI), odbornik za industrijo in trgovino odv. V. Marpillero (PS Dl), odbornik za šolstvo in kulturo ter poverjeni odbornik za krajevne uprave prof. G. Vicario (KD), odbornik za javna dela dr. L. Masutto (KD), odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrt B. Dal Mas (PSI), poverjeni odbornik za načrtovanje vitez Bruno Giust (KD), poverjeni odbornik za urbanistiko razen za deželni urbanistični načrt inž. G. Leschiutta (KD). Na predlog predsednika je odbor odobril zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev odborništva za javne uprave ter zviša število namestnikov odbornikov na tri. Zatem je odbor odobril programsko izjavo, ki jo bo dr. Berzanti na podlagi odborovega pooblastila ter sporazuma štirih strank podal danes na seji deželnega sveta. ve posledice, potem je treba tem kategorijam priskočiti na pomoč s primernimi ukrepi, nikakor pa ni mogoče odvzeti vsem obmejnim državljanom pravice, ki jim gredo po zakonu, samo za to, da bi se branile koristi posameznikov, ali skupin poslovnih ljudi. ZBOROVANJE KOMUNISTOV SEKCIJA MITNICA Danes ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Capitolina 3 zborovanje sekcije KP rajona Mitnice (Barriera). Govoril bo deželni podsekretar Mario Colli, ki bo obravnaval XI. kon- Carinska kontrola na meji je v zadnjih dneh nekoliko popustila, ali vsaj tak vtis dobiš, ko se zdaj pelješ skozi obmejne prehode na našem področju. Na glavni carinarnici še vedno pričakujejo odgovor iz Rima, kako naj se tolmači člen št. 14 dekreta predsednika republike št. 723 z dne 26. junija 1956, to je ali veljajo tudi za državljane, ki imajo stalno bivališče v obmejnem pasu, olajšave glede brezcarinskega uvoza manjših količin mesa, masla, mleka in sira, in sicer tudi če jim videmski sporazum po drugi strani jamči določene prednosti v maloobmejnem osebnem prometu. Da te olajšave resnično veljajo za vse je mnenje ne le vseh prizadetih zasebnikov na^ob, ipejnem področju, temveč tudi nekaterih vidnih' pravnikov in samega državnega odvetnika dr. Cecco-vinija ter nekaterih voditeljev tržaške carinarnice. Trditev, da ima italijansko gospodarstvo od osebnega prometa čez mejo več škode kakor koristi, ker hodijo Tržačani, Goričani in Videmčani v sosedni pas nakupovat bencin in drugo blago za široko potrošnjo, nima trdne podlage. Jugoslovanski državljani, tako iz obmejne cone, kakor tudi iz notranjosti, kupujejo mnogo blaga v ita. lijanskih obmejnih trgovinah, in sicer poleg drobnega blaga, kakršnega kupujejo tudi italijanski državljani na sosednem področju, kupu. jejo Jugoslovani predvsem razne stroje za gospodinjstvo, kosilnice, kolesa, peči na kerozen, nadomestne dele za avtomobile in druga vozila, transistorske sprejemnike, dežne plašče, svilene rute, itd. V prvih devetih mesecih lanskega leta so jugoslovanski cariniki našteli vzdolž državne meje uvoz: 7744 avtomobilov (prejšnje leto v enakem obdobju 1312), nadalje 4319 kamionov (573), 7255 kosilnih strojev (6314), 10.427 pralnih strojev (2.179), 8964 šivalnih strojev (7976), 9238 transistorskih sprejemnikov (6323), 2457 magnetofonov (2257), 3091 fotografskih aparatov (1995) in 2000 hladilnikov (1523), medtem ko se je zmanjšal uvoz televizorjev na 3344 (4139). Razen tega so občani uvozili 838 pisalnih strojev, 354 traktorjev, 377 pletilnih strojev, 430 greš KPI ter vprašanja borbe komunistov v sedanjem razdobju. .............................................. IZ SODNIH DVORAN Presneta ti ljubezen... Izdajal se je za policijskega agenta, dokler ga niso odkrili majhnih kinoprojektorjev ter 614 pogonskih motorjev za vozila. Vzemimo za primer zasebni uvoz pralnih strojev v preteklem letu: jugoslovanski državljani so do kon. ca 1965 prinesli s seboj, odnosno prejeli iz tujine izven običajnega mednarodnega uvozno-izvoznega poslovanja, 14.123 pralnih strojev, med katerimi jih je bilo nekaj čez 95 odst. izdelkov italijanske industrije (Candy, Zoppas, Rex, Ignis, itd.), medtem ko so ostali izdelki odpadli predvsem na zahodnonem-ško firmo Bosch. (Teh strojev u-važajo Jugoslovani razmeroma malo predvsem zaradi tega, ker so zelo dragi). Vsak mesec je torej šlo čez mejo povprečno po 1.200 pralnih strojev, in od tega 95 odst. skozi tri jugoslovanske carinarnice, ki mejijo na Tržaško in Goriško, to je skozi Sežano, Koper in Novo Gorico. če pomislimo, da stane vsak stroj povprečno po 100.000 lir, potem znaša vrednost samo te postavke okoli 120 milijonov lir na mesec, ali 1,4 milijarde na leto. Kje je potem še vrednost vsega drugega blaga, ki ga jugoslovanski državljani ob povratku v domovino carinijo na raznih mejnih prehodih na železnici in cesti, da ne govorimo o drobnem blagu, ki ga potniki uvažajo skrivaj ali o katerem cariniki ne vodijo posebne evidence. Z druge strani je treba upoštevati promet, ki ga ustvarjajo jugoslovanski potniki na italijanski strani. Lansko leto je na primer stopilo na italijansko državno o-zemlje v mednarodnem prometu 1,074.621 jugoslovanskih državljanov (v obmejnem prometu so jih našteli kar 3,862.713). Vsak izmed njih pa je prav gotovo prinesel s seboj vsaj tisto količino domače valute (5.000 dinarjev) in deviz (20 ameriških dolarjev, ali 12.500 lir), katere izvoz je dovoljen po zakonu. To pomeni, da so Jugoslovani tekom lanskega leta samo v tem okviru prinesli v Italijo 12,5 milijarde lir in 5 milijard dinarjev, ki so po takratnem kurzu (120 dinarjev za 100 lir) pomenili nadaljnjih 4,2 milijarde lir. To so številke, ob katerih bi se morali nekoliko zamisliti tisti, ki trdijo, da ima italijansko gospodarstvo v obmejnih krajih škodo od tega, če je meja tako odprta, kakor je zdaj, ln bi radi zavrl! promet preko njenih prehodov. Navsezadnje tudi lire, ki jih italijanski državljani potrošijo v sosedni republiki, se prej ali slej vrnejo v Italijo ter pomagajo trgovinskemu kolesu, da se hitreje vrti v korist vseh prizadetih strank, predvsem pa v korist italijanske trgovine in italijanske industrije. Turistična ustanova proti carinskim omejitvam Na včerajšnji seji upravnega sveta Pokrajinske turistične ustanove, ki jo je vodil predsednik odv. Aldo Terpin, so med drugim vzeli v pretres predvsem vprašanje carinske kontrole na italijansko-jugoslovan-ski meji. V zvezi s tem problemom so zbrani strokovnjaki poudarili načelo, da je treba prebivalcem obmejnih pokrajin priznati ugodnosti, ki jih predvideva člen št. 14 znane- - ga dekreta št. 723. kakor jih čari- poročen ze od leta 1958 in da se narnice priznavajo brez ugovarja- je pozneje zaljubil v Enrichetto. nia vsem italijanskim državljanom.1 Ker pa mu zakonska vez ni do- , - l _ M.inšnlfi 4 m Ki i* nt> cimi nr Lepo kašo si je skuhal 38-letm Claudio C. iz Ul. Androna Cesa-rotti, ko se je zaljubil v lepo Enrichetto, ki je bila uslužbena v nekem baru v Drevoredu 20. septembra. Da bi opravičil večkratno pomanjkljivo dvorjenje lepotici (Claudio je bil namreč že poročen), se je izdajal za tajnega a-genta pod lažnim imenom Sergio Bozemberger, kar ga je leta 1963 spravilo navzkriž z zakonom ter ga sedaj pripeljalo pred tržaškega okrajnega sodnika. Jeseni leta 1963 je nekdo obvestil osrednji komisariat javne varnosti, da kroži po Trstu moški, star približno 35 let, ki se izdaja za tajnega agenta, ki ima nalogo,-da preiskuje zadeve, ki so povezane z atentati v Zgornjem Poa-dižju in v Avianu. Policisti so se seveda lotili preiskave z veliko vnemo. Pregledali so vse mestne hotele, da bi izsledili Bozember-gerja, toda brez uspeha. Nazadnje so zvedeli, da se moški druži z r.eko nameščenko nekega tržaškega bara 8. oktobra 1963 je Clau dio padel v nastavljeno mrežo. O-menjenega dne zvečer so ga policisti ustavili blizu železniškega nadvoza v Miramarskem drevoredu, ko je bil v družbi z ljubljeno Enrichetto. Policisti so seveda takoj ugotovili njegovo pravo istovetnost. Tako je prišla na dan komična štorija. Claudio je povedal, da je Ce je res, da ta zakonska določba utegne imeti za določene kategorije trgovcev ih poslovnih ljudi škodlji- puščala, da bi ves svoj prosti čas posvetil ljubljenki, si je izmislil najneverjetnejše stvari. Najprej I zapora. je dejal Enrichetti, da je trgovski potnik, potem pa ji je zaupno povedal, da je tajen agent, da nosi pri sebi vedno pištolo, da se mora varovati pred sovražnimi a-genti in da ga njegovi predstojniki večkrat kličejo, naj se nemudoma javi tu ali tam (včasih celo v Pariz), da bi poročal o svojem delovanju. Ko sta hodila po mestnih ulicah, je bil Claudio vedno zelo oprezen. Zelo verjetno pa je uganjal vse te neumnosti samo zato, ker se je bal svoje žene Oa bi dokazal svojo dejavnost mednarodnega vohunskega agenta, je Claudio poslal Enrichetti celo dve razglednici iz Afrike, in sicer iz Kenije, iz Johannesburga. Eno pa je poslal iz Benetk. V resnici jih ni poslal on, temveč neki njegov prijatelj, ki je pomorščak po poklicu. Da bi prikril svoje resnične družinske odnose, je Claudio večkrat telefoniral Enrichetti pod imenom kakega znanca ali prijatelja. Pri tem je spačil svoj glas, v upanju, da se dekle ne bo zavedlo prevare ter bo verjelo, da ni mogel priti na ljubezenski sestanek, ker je moral nujno odpotovati. Zdi se, da je bil Claudio že v umobolnici. Na obravnavi pred okrajnim sodiščem sta obtoženec in Enrichet-ta potrdila svoje prejšnje izjave. Javni tožilec je zahteval, naj sodnik obsodi Claudia na 2 meseca zapora. Obramba pa je zahtevala najnižjo pogojno kazen brez vpisa v kazenski list Sodnik je snoznal obtoženca za krivega ter ga obsodil na 15 dni Za pomoč lačnim v Indiji Tržaška prefektura sporoča, da je predsedstvo ministrskega sveta objavilo okvirna navodila za pospešitev ln koordinacijo akcij v krajevnem merilu v prid prebivalcem Indije, ki jim grozi lakota. V tej zvezi se pozivajo javni uradi in ustanove, bančne ustanove, družbe, gospodarske ustanove ter druga združenja, da se zavzamejo za zbiranje prostovoljnih prispevkov med svojimi uslužbenci ter, v kolikor Je možno, nakažejo svoje direktne prispevke. Nabrane vsote je treba položiti na tekoči poštni račun št. 90.000 (devetdesettisoč) ter jih nasloviti na «Presidenza del Con-siglio dei Ministri — Aiuti allTn-dia« (predsedstvo ministrskega sveta — pomoč za Indijo). Ponudbe nekvarljivih prehrambenih izdelkov Je treba javiti tržaški prefekturi, ki bo izdala v kratkem potrebna navodila. Pokrajinska turistična ustanova sporoča medtem, da je njen upravni odbor sklenil na svoji včerajšnji seji, da prispeva iz svojega sklada 100.000 lir za pomoč Indijcem. Poleg tega je odbor pozval vse svoje uslužbence, da po svojih močeh sodelujejo pri tej človekoljubni akciji. Pri tej akciji, ki je zajela vse mesto, so se posebno izkazali delavci in uslužbenci Acegata. Predsednik ustanove dr. Stasi Je včeraj v spremstvu sindikalnih predstavnikov izročil ravnatelju tržaškega sedeža RAI ček za 1.107.450 lir. Ta vsota ter vse, ki želijo prispevati za lajšanje lakote indijskega ljudstva, prosimo, da izročajo odslej svoje prispevke naravnost na tržaški sedež RAI-TV v Ul. Fabio Severo 7. Darovalci iz okolice naj se posluži-jo poštnih nakaznic, naslovljenih na Radio-Trst. Sedež v Ul. F. Severo je odprt za sprejemanje prispevkov od 8.’ do 22. ure. Eventualne prispevke v materialu in zdravilih je treba izročiti ah nasloviti na sedež Rdečega križa. Za lačne v Indiji so izročili prispevke v našem uredništvu: L.C. 1000 lir. Prispevajte iti DIJAŠKO JVlATilCO! 3 delavskega gibanja. Socialistični delavci globoko občutijo enotnega duha ter bodo uresničevali svoje smotre v svoji organizaciji, ki je in ostane CGIL. V tej organizaciji se bodo borili za to, da bi se vsi italijanski delavci združili v novem in velikem sindikatu, ki bo neodvisen od delodajalcev, od strank in od vlade ter prost vsakega nacionalističnega ali korporativističnega vpliva. Nadalje so poudarili, da vretje v sindikalni organizaciji v Ul. Duca d’Aosta zanima vse tržaške delavce, zlasti pa socialiste, saj gre za organizacijo delavcev, ki je imela važno vlogo v nedavni zgodovini krajevnega sindikalnega gibanja. Ker pa gre za sindikat, ki je teritorialno omejen, je pač očitno, da ne more več mnogo in pozitivno prispevati k enotnemu dialogu med delavci treh osrednjih italijanskih sindikalnih organizacij. Aktiv socialistične sindikalne struje je tudi zavrnil žaljive ugotovitve v uvodnem članku zadnje številke organa DZ «Lavoro», zlasti kar se tiče navzočnosti socialistov v vodstvenih organih v tisti organizaciji. Kar se tiče vpliva, ki ga bo imela socialistična združitev na sindikalno vprašanje, je socialistični aktiv zavrnil predlog o ustanovitvi strankarskega sindikata, kar je v nasprotju z ideologijo socialistov. Prav tako je plenum zavrnil predlog s katoliške strani v zvezi s sindikalno enotnostjo struj, ki bi šle od socialistične do liberalne, saj bi pomenila takšna enotnost le šibkost in bi tak sindikat postal lahek plen italijanskih delodajalcev in torišče za integralistične pustolovščine. Sindikalni aktiv pa je poudaril, da morajo socialistični sindikalisti poglobiti vprašanje združitve, kar se tiče sindikalnih odmevov in delovanja socialistične struje v vsedržavnem obsegu. Izšla je nova revija «Zaliv» Izšla je prva številka nove revije eZaliv». Ožji uredniški odbor sestavljajo: Marko Kravos, Igor Tuta in Danijela Nedoh. V tej prvi številki, ki obsega 48 strani, so med drugim prispevki, ki so jih napisali Marko Kravos, Igor Tuta, Gojko Budal, Pavle Zidar, Boris Pahor, Milan Lipovec, Katja Šalamun, Danijela Nedoh. pesmi Miroslava Košute, Savine Remec in Marka Kravosa; kratke črtice, gledalir ške kritike, polemike ter grafike L. Spacala. lT.... Revija stane 300 lir. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU DANES, 18. t. m. ob 21. uri v soboto, 26. t. m. ob 21. uri, v nedeljo, 27. t. m. ob 16. uri Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V četrtek, 24. t. m. ob 21. uri (premierski abonma) v petek, 25. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev) v soboto, 26. t. m. ob 17. uri (študentski abonma) Samuel Beckett ČAKAJOČ NA GODOTA (priredba) POSLEDNJI TRAK Režija Branko Gombač Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. V četrtek, 24. t. m. ob 20.30 v Boljuncu, v petek, 25. t. m. ob 20.30 v Trebčah Vt illiam Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE Recital SKUPNI ODBOR ZA UPRAVO PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH vabi na veselo pustovanje ki bo v soboto 19. februarja od 21. ure dalje v Prosvetnem domu. Vstop z vabilom 1 PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi v torek, 22. februarja, v dvorani PUSTNI PLES od 21. do 4. ure zjutraj DELOVAL BO DOBRO ZALO- niiiiiiiiiiiiiiiiiilUJiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiliiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiHiiiiiii DRZEN IN HITER PODVIG TATOV V SREDIŠČU MESTA V draguljarni Canarutto so ukradli za nekaj milijonov lir zlatnine Vse so opravili v 15 minutah in izginili - Zaman vsi varnostni ukrepi lastnika - Policija takoj na lovu gar* ttrijrssr! Drznost tatov presega vse meje. Z bliskovito naglico so se neznanci včeraj navsezgodaj vštuli-li v urarno in draguljarno Canarutto v Ul. delle Torri 2 in v presledku četrt ure oonesli razstavljene dragocenosti v skupni vrednosti nekaj milijonov lir. Lahko rečemo, da so tatovi dr-zen tatinski podvig pripravili v vseh potankostih. Lastnica draguljarne Margherita Canarutto je že davno tega sprejela vse mogoče opreznosti, da bi se obvarovala tatov. Ko je zvečer odhajala iz draguljarne, je prihajal 55-letni Mario Pecenca, ki je v svojstvu čuvaja prebijal noč v trgovini. Pecenca je v trgovini prespal noči in pazil na razstavljene drage predmete. To je trajalo dolgih devet let in praktično je bil noč in dan vedno kdo prisoten v trgovini. Toda Pecenca je imel navado, da je zjutraj navsezgodaj za nekaj minut odhajal v bližnji bar «Russia,n» na vogalu Ul. San Laz-zaro in Paganini, kjer je popil kavo in se osvežil po neprespani noči. To j« Pecenca delal vsak dan. Puščal je draguljarno, zapiral rebračo s ključem in se vračal najkasneje v 15 minutah. In prav to okolnost so izkoristili tatovi. Ni izključeno, da so neznanci dolgo časa opazovali Pe-ceneo in njegove navade. Opazili so, da je čuvaj vsako jutro odhajal na kavo in so morda njegovo odsotnost celo minutirali, da so si bili na jasnem v kolikem času je treba tatvino opraviti. Včeraj zjutraj se je ponudila prilika. Neznanci so čakali, da je Pecenca zapustil draguljarno, zaprl rebračo za seboj in se napotil v bar, ki je oddaljen ne več kot 40 metrov. Hitro so prihiteli k rebrači, jo odprli — Pecenca trdi, da jo je zaprl s ključi — in prišli v notranjost. Tam so v naglici razbili žabico na notranjem steklu izložbe, pobrali vse razstavljene predmete: zlate zapestnice, verižice, prstane, obeske in druge dragocenosti, jih spravili v vrečo, nato urno zapustili prizorišče drzne tatvine in se zgubili v jutranji somrak. Nekaj minut potem je prišel Pecenca in veliko je bilo njegovo presenečenje, ko je opazil, da je izložba prazna. Hitro je dvignil slušalko telefona in obvestil agente letečega oddelka, ki so v najkrajšem času prihiteli v Ul. delle Torri. Takoj so organizirali lov za tatovi, vendar so se zaman trudili, ker za neznanci je izginila vsaka sled. Pecenca ie medtem obvestil tudi lastnico draguljarne, ki je kaj kmalu prihitela v trgo- so Hotel je zbežati Na glavnem kolodvoru se je včeraj zjutraj ob prihodu vlaka iz Rima ob 8.25 odigral razburljiv prizor. Policaji so s piščalkami brlizgali in kričali »Primite ga!» Prevsenečeni potniki, ki so tedaj izstopali iz vagonov, so zagledali mladeniča, ki je urno bežal proti izhodu. Neki upokojenec je, nastavil svojo palico in tako preprečil beg mladeniču. Policisti so ga nekaj trenutkov nato že i-meli v pesteh. Zgodilo se je, da so z vlakom pod policijskim nadzorstvom prispeli v Trst trije begunci, ki so se pred nekaj dnevi javili v begunskem taborišču v Imperii in Vse naše naročnike in čitatelje [ Agenti so Fecenco zaslišali. Ta zaprosili za politično zavetišče. je povedal, da je vsako jutro odhajal na kavo in kot običajno zapiral vrata rebrače, kar da je storil tudi včeraj zjutraj Ce je tako, so torej tatovi imeli s seboj ponarejene ključe, s pomočjo katerih so odprli ključavnice rebrače. Preiskava je v teku in vodja letečega oddelka policije dr. Cap-pa je odredil že vse potrebno, da je več njegovih sodelavcev na lovu za drznimi tatovi. Pustne priprave v Boljuncu Otvoritev doma «Boljunik» Sinoči so «Na jami« v Boljuncu slovesno otvorili ((Pustni dom Bo-ljunlk«. Na otvoritvi so bili priložnostni nagovori, nato pa jedače in pijače ni manjkalo za vse prisotne. Na otvoritev so prišli številni domačini in sosedje iz okoliških vasi ter nekaj prijateljev iz mesta. Otvoritev spada v okvir priprav pustnih prireditev, ki bodo dosegle svoj višek v sredo, ko bodo pusta Izstrelili v vesolje. Nalezljive bolezni V tržaški občini so od 7, februarja do 13. februarja letos ugotovili naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka (14), ošpice (58, 1 primer izven tržaške občine), norice (75), oslovski kašelj (1), vnetje pri-ušesne slinavke (5, 1 primer Izven občine), rdečke (6), vnetje jeter (7) ln gripa (1). Tudi v zadnjem tednu je treba zabeležiti občuten porast nekaterih sezonskih obolenj, medtem ko se gripa praktično ne pojavlja, kljub razmeroma neugodnim vremenskim pogojem. Od tam so begunce pospremili v Trst, kjer naj bi ugotovili, če i-majo vse pogoje za dosego poli tičnega zavetišča. Kot je običaj, pospremijo begunce v novo taborišče Pri Padričah in se oblasti potem o njihovi preteklosti pozanimajo pri zadevnih jugoslovanskih oblasteh. Na podlagi informacij potem priznajo zavetišče, ali pa begunca vrnejo čez mejo. Begunec, ki je včeraj zjutraj pripotoval v Trst je morda mislil, da bo moral tja od koder je prišel in se je spustil v beg. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadiU*’ je prodaja vstopnic za vse predsi> ve ((London’s Festival BaHetas, i11 se bodo začele v soboto ob 20.30 -n se zaključile v torek 22. tm. Sobotna predstava je za red A v vs«» prostorih. Ansambe-l «London’s Festival Sil let« je našemu občinstvu že znan « prejšnjih let. Tokrat bo predstav« balet «Peer Gynt» iz Ibsenove drame z glasbo Edwarda Griega. Korefr grafska obdelava Griegove skladb je najnovejšega izvora. V številnem ansamblu izstopajo j" mena Karla Musila in Johna GilP1; na, ki se izmenjujeta v vlogi ?eer Gynta, ter plesalki Grlina Samtsova in Iri-na Borovvska. Scene Edwaf“ Deleny, kostumi Yvonne Lloyd. Orkester gledališča Verdi vodi W liam Reid, Nazionale 14.30 Disneyev film S & Škarjev «Mary Poppins« Technk lor. Julie Andrevvs, Dick Van Dr ke. Arcobaleno 16.00 »La trappola mort* le« Glenn Ford, Rita Hayworth, J°-seph Cotten. Prepovedano mladini pod 14. letom-Excelslor 15.00 »Signore e Signori* Virna Lisi, Gastone Moscbin, ®, ba Lončar. Prepovedano mladllu pod 18. letom. Fenice 15.00 «GU erol dl Telemark* Technicolor. Kirk Douglas, Ulla J* cobsson, Richard Harris. Eden 15.30 «Adios Gringo« EastfliaF color. Gculiano Gemma, Evelyn St vva-rt, Jesus Puente. Graitacielo 16.00 »Viva Maria« EaSt-mancolor, Brigit,e Bardot, Jean« Moreau, Cjeorge Hamilton. Alabarda 16.00 »FBI operazione viP*' ra gialla« Sam Garter, Moi-ra On*-Filodrammatico 16.00 «Due marin e un generale« Colorscope. Fran Franchi, Ciccio Ingrassia. Aurora 16.30 »I due para«. __ Cristallo 16.00 «La grande corsa« Technico-lor. Tony Curt-is, Natal Wood. , Garibaldi 16.30 «La valle del hrum Rod Cameron. Zadnji dan. - Capitol 16.30 «Made in Italy» Te_c!j nicolor. Virna Lisi, Alberto Sornj Prepovedano mladini pod 14. let® Impero 16.30 »Una ragazza da sedu' re». Vittorio Veneto 16.00 «Ciao PusS) ca-t» Technicolor. Uršula Andr«s' Capueine, Peter 0’Toole. Prep<>v dano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 principe guerrierP Technicolor. Charl-ton Heston, k°" semarie Forsyth. Astra 16.00 «La notte delle jr"e’ Prepovedano mladini pod 16-tom. v Astoria 16.30 «Tempo d’estate» T*4" nicolor. Ideale 16.00 «Shenandoah, la vaj1' de)l’onore» Technicolor. James wart, Doroty Mac Gul-re Abbazia 16.00 »Attil-a« TechnlcO‘0b Sbtihfa Loren, Anthony Quinn. Skedenj Pustni plesi. S D UNION priredi v soboto, 19. t. m. od 21. do 4. ure na stadionu «Prvi maj« PUSTNI PLES Igrajo »The Rangers« Rezervacija miz vsak večer n» sedežu na Lonjerski cesti l1^ Prometna nesreča v Ul. Flavia Tudi včeraj se je na nevarni LH. Flavia pripetila prometna nesreča. 34-letni delavec Angelo Tar-taglia iz Ul. San Scrvolo 11 je o-krog 7. ure prečkal Trg Cagni. Prav tedaj je z avtom «Opel» TS 5E419 privozil uradnik Rodolfo Baltoo iz Milj in pešca podrl. Pri nesreči se je Tartaglia pobil in ranil po desnem sencu in zatilju, po glavi, desni ličnici in obrazu ter začasno izgubil spomin. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico ter ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral 20 dni. Ob priliki mednarodnih skokov >n proslave 30-letnice skakalnice v Planici priredi SPDT 20. marca izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 vključno do 10. marca t.!.' OJ B ra I ca Da, da otroci, le verjetnih [stririj Jemaču: to vam bo ples!-1 Tam na otroškem plesu metuljčki lahnokrili se z vetrčkom loveI A palčki nagajivi, za zajčki se pode. Po drevju in vejevju, slaščic nebroj dobiš... in pijače in jedače, karkoli pač želiš! v nedeljo, 20. februarji v Kulturnem domu ZAČETEK OB 15.30 Rezervacija miz vsak dan °d 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma ali na tel. 734265- >(/) O Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 17, februarja 1966 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI ŠO: 71-letni Umberto Dl-nl, 62-letni Luigl Sohnas, 58-letn-i Giovannl Toson, 57-letns Margherita Vidotto por. Si-rsa. 89-letna Aristea Brovedani, 64-letna Ginseppina Ma-eonlg por. Paccorlnl. 84-iotna Margherita Topeczer vd. F.scher. 88-letna Argh-l-rO Haldoussl vd. Schnell, 58-letna Sara Ceranl por. Tomasi, 76-letnl Antonio Gamboso, 85-letna E-mllia Calotti por. Derossi. 86-letnl Giovannl Bianchi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19 c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravasl-nl. Trg Libertš 6, Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al-la Salute, tJ>. Glulla 1, Benus-si, Ul. Cavana 11, Picclola, Ul, O-riani 2, Vernarl, Trg Valmaura 11. S Z Bor PRIREJA V TOREK, 22. T. M-NA STADIONU «PRVI MAJ» pustni ples OD 21. URE DO ZOB® IGRA ORKESTER »MODS” Rezervacije miz v petek, soboto in v ponedeljek od 18-19. ure v Tržaški knjigarni: ' torek popoldne na sedežu društva. Razna obvestila V torek, 22. t. m. bo v novi d rani v Ul. Madonnina 19 otT° {e. pustni ples od 15.30 do 19- u stop prost. * * * nRtI- SLOVENSKO PLANINSKO STVO V TRSTU priredi 21. ’• v Gregorčičevi dvorani od **• dalje svoj tradicionalni tPUSTNI PONEDELJEK* -.•p* z družabnimi igricami in Izžrebane bodo tudi iepe n**1 Vljudno vabljeni člani U* ^ telji društva! O d b 0 r Tržaški IllatelUtičol klub «*- od Sira bo Imel v nedeljo 19. UJJ-pi*' 10, do 12. ure, redni sestanek v , štorih kluba. Ul. del Monteccnl ’ Vzroki strahotne lakote v Indiji Eno velikih vprašanj\ ki jih človeštvo mora rešiti Pojav lakote v Indiji ni nov - Sedanja tragedija je izbruhnila spričo slabih žetev - Čedalje večja nevarnost demografske eksplozije Zaostalost indijskega poljedelstva - Verski predsodki in živinoreja spremi-agramo-industrij- Okrog 120 milijonov Indijcev trto za lakoto. Od tega je približno '5 do 20 milijonov otrok v nevarnosti, da izgube življenje zaradi Podhranjenosti. Ce pa žetev v leto 1966 ne bo ugodna, bo lakota ogrozila nad 450 milijonov oseb. ^manjkanje je prizadelo pet jeznih indijskih držav, Indiji pa Je v najkrajšem času potrebnih 11 do 14 milijonov ton žitaric tor 130 milijonov ton mleka v pra-In to je najmanj, da bi se ®ogIe zadovoljiti osnovne potrebo ogroženega prebivalstva. Dejstva so porazna. Sicer pa Pojav lakote v Indiji ni nov. Vendar postaja položaj v tem pogle-|to od dne do dne strahotnejši, toprav mu tudi mednarodna javnost posveča vse večjo pozornost. Sedanja kriza v prehrani prebivalstva Indije ni prišla iznenada. Ve samo še povečana zaradi sla-“to žetev, kar pa ni edini razlog, 'to se ta velika dežela ne more otresti ene od najtežih stvarnosti sodobnega sveta. Tako bi Indijo p to je treba poudariti — niti jtonutna zelo izdatna pomoč ne mogla dokončno ali pa vsaj za Oaljše obdobje rešiti pred lakoto. 1,1 morda bi se ta pomoč celo toegnila spremeniti v nekakšno °viro povečanja nacionalne proizvodnje. Skupna pomoč, ki jo Indija pre-Kma od sveta, znaša okrog dve toUijardi dolarjev letno. Ne gre Samo za hrano, ampak tudi za toravila, strojne naprave, tehnič-®e usluge itd. Vse to pa še nika-*0r ne omogoča deželi, da bi prežgala težkoče, ki se z njimi žra spoprijemati na začetku ^ujega razvoja, oziroma, da vsaj toemaga osnovne težkoče s preorano. Drugi petletni plan Indije ni po-uspel, vtem ko se je tretji toašel pred nenavadno težkimi Žogami, predvsem, ker prebivalko narašča nad sleherno pritoževanje. Zavod za statistiko v ftovem Delhiju je predvidel, da se /° Prebivalstvo v teku drugega Petletnega plana povečalo za 12,5 Ptomila, v resnici pa se je dvigni-® za 20, a danes se vrti okrog J4 Promil. To je nedvomno naj-TjJftSjjLa zapreka na poti Žnja dežele v agramo-i *° državo. To vprašanje tudi otežkoča akumulacijo kapitala za investicije. 6 napravimo vzporedno analizo demografskim dvigom, ki je bil Obeležen v času industrializacija danes najbolj razvitih dežel, ?°tom bomo ugotovili, da je ta jto daleč manjši od indijskega. V žanciji je znašal 5 odstotkov, v smčiji, na Japonskem in Sved-kem lo, v Britaniji 14 odstotkov, Jtom ko so v ZDA in SZ dvig pre-Jjtolstva kompenzirali z razširijo obdelovalnih površin. Indiji pride že danes 136 lju-. na kvadratni kilometer. Torej .tokrat več kot v Franciji. Z 'manjkanjem smrtnosti kot posle-.ce odprave epidemičnih in ostaja bolezni, nadalje s podaljšanjem JŽprečne življenjske dobe (od 23 3 45 let) ter z zmanjšanjem u-snr‘jivosti dojenčkov, se težkoče v Prehrano še bolj zapletajo. Cio-^“ke rezerve v Indiji so dejansko izčrpne. Niso pa v polni meri žoriščene za ustvarjanje ekonom-j, to dobrin ter krepitev gospo-torskf, moči dežele. Brezposel-J8* je kronična. Uradni podatki . avljo, da dela okrog 20 milijo-d, v oseb samo eno uro dnevno, 27 milijonov dve uri, a 45 tojonov manj kot štiri ure. (J-touga ovira za hitrejši razvoj tojskega poljedelstva in ekono-nasploh je verskega značaja, ho ^ na Primer 250 milijo-► v 8lav živine, verski predpisi pa v^Povedujejo, da bi ljudje to ti-u10 smeli uporabiti za hrano. In pQr to §e hujše, ta živina uničuje v tovke in ves rastlinski svet brez ^kršnega nadzorstva. To Je tudi da Indija, ki ima okrog 19 jastotkov svetovnega števila gove-Proizvaja komaj 4 odstotke 2 ®*a, vtem ko ga na primer ZDA (v, odstotki proizvajajo celih 30 Hj^totkov. Indiji je danes potrebuj 130 milijonov ton mleka v k|U, vtem ko se krave sprehaja Po poljih ter Jih uničujejo. Ul 0lJedelska proizvodnja ni v sta-Prehraniti prebivalstva, pa tu-Ijjj le, da bi akumulirala kapitale, h tobne za industrijski razvoj, tj. to Inda m Gangesa, ki so Ju te^tojetja obdelovali, ne da bi pri g. kdajkoli uporabili hlevski m 1' Postajata čedalje manj plod-■ zemlja pa se spreminja v prah. ^ “Ja pomoč Je nujno potrebna. c. Priti mora te dni. Vendar se postavlja naslednje li- tij tn° vprašanje: ali se bodo Žj.toatične težkoče s tem rešile? 'ton ' poleg hrane je Indiji v tem ,utku potrebna tuja pomoč tu-Df! tor zadeva prevozna sredstva, C^ko opremo, skladiščne pro-®. *n Se marsikaj drugega, brez r'h Je ogroženemu prebivalstvu Vlij fi“n° brano nemogoče dosta- časopisje poudarja, da st0. ZaPrav na svetu niti ne ob-ki j". tako velike količine hrane, tovnu, se morala poslati. Na sve-v°do poljedelskih proiz- v so bile pokupljene domala dl ,Se razpoložljive količine. Glav-•tokat*1301 so bili Kitajci, SZ in še totere druge dežele. ZDA pa so svoje rezerve skrčile že do tiste meje, pri kateri, ob upoštevanju nacionalnega interesa, že ne morejo več mnogo dati. O tem je spregovoril tudi generalni sekretar FAO, rekoč, da na svetu v resnici ni več niti zadostnih količin mleka v prahu, a tudi ne žitaric, da bi se širjenje lakote lahko preprečilo. Industrijsko visoko razvite dežele so zadnja leta glavni dobavitelji poljedelskih proizvodov na svetovnem tržišču. To nekako o-pozarja, da se tudi poljedelstvo lahko razvija šele v okviru celotne nacionalne ekonomike, obenem pa se v tem skriva nevarnost za poljedelski razvoj manj razvitih dežel. Na svetovnem tržišču se namreč ustvarjajo cene, ki nikakor ne morejo spodbujati poljedelskega razvoja v deželah, ki ne razpolagajo s popolno agrotehnično opremo. S pomočjo politike cen se vsiljuje tudi način ekonomskih o-predelitev na svetu. Vse to je te dni ob indijskem primeru znova postalo jasno. Potrjena so stara pravila ekonomske igre, toda Indija v tem trenutku potrebuje mednarodno pomoč, ki mora neogibno priti, če se želi obvarovati načelo mednarodne solidarnosti in humanizma. Pomoč pa ne bo rešila vsega in se zaradi tega vprašanje lakote postavlja kot eno najbolj tragičnih in zaostrenih vprašanj našega stoletja. SLOVENSKA USTVARJALNOST V ZAMEJSTVU Razstava tiska in slikarstva v Kulturnem domu Dopolnilo letošnje osrednje Prešernove proslave Obiskovalci Kulturnega doma si z zanimanjem ogledujejo pano z zamejskim slovenskim tiskom iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim>ii>>iiii>ii>iiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii KRAPINSKI PRAČLOVEK JE IMEL TUDI SOSEDA V Veliki pečini na Ravni gori odkrili bivališče neandertalca Jama je zelo velika in dvojna - Več plasti - Odkopavanja niso lahka - Do sedaj so odkopali zelo veliko predmetov - Najpomembnejši je del lobanje neandertalca Vhod v pečino, v kateri so našli sledove neandertalca Filatelistične napovedi pri nas za letošnje leto Menda je prvič letos, da se je minister za pošte odločil sporočiti točne ali vsaj približne datume letošnjih emisij. V januarju smo že videli emisijo za svetovno prvenstvo v bobu, kakor tudi v začetku tega meseca tri lepe znamke ob priliki zimske univer-ziade. Ob 100-letnici rojstva (25. t. m.) politika Benedetta Croceja bo izšla ena znamka. Aprila bo izšla serija štirih znamk italijanske flore, ki bo odprla vrzel v tematiki te vrste. Dvajsetletnica republike bo na filatelističnem področju počaščena s serijo dveh znamk, ki bosta izšli 2. junija. V istem mesecu bo izšla ena znamka, ki bo posvečena turistični propagandi, kar naj bi bila tudi novost, kakor že napovedana flora. Serija treh znamk bo posvečena 100-letnici vojne za neodvisnost (1866). Ta bo izšla 9. avgusta. Septembra bo izšla običajna serija dveh znamk Evropske skupnosti. Od slavnih mož bosta letos počaščena dva, vsak z eno znamko. Izšli bosta v oktobru: za 700-letnico rojstva Giotta in 500-letnico smrti Donatella. V decembru bo izšla običajna znamka za dan znamke, ki se je posebno pri filatelističnih klubih in filatelistih nasploh povsem udomačila. Prav je, da želi poštni minister počastiti spomin velikega Giotta in Donatella, vendar bi ga radi spomnili, ali bi ne bilo prav, da bi se letos spomnil tudi Nobelove nagrajenke Grazie Deledda ob 30-letnici njene smrti in 40-letnicl njene počastitve v Oslu. Do danes se Je je spomnila z eno znamko le Turčija leta 1935. Poštno ministrstvo bi radi spomnili še na to, da poteka letos trideseto leto od smrti Luigija Pirandella, ki je tudi prejel Nobelovo nagrado, bilo je to leta 1934. Letos je tudi 40-letnica smrti Camilla Gol-gija, ki je pred 60 leti prejel Nobelovo nagrado in 60 let je, ko je prejel Nobelovo nagrado Gio-sue Carducci! Torej lepa priložnost, da se spomnimo štirih Nobelovih nagrajencev hkrati. V letu 1965 smo dobili vsega 22 novih znamk, katerih skupna nominala Je bila 2190 lir. Prebivalci San Marina in Vatikana so imeli po 21 odnosno 19 znamk v skupni nominall 2170 odnosno 1820 lir. S. M. KOZMONAVTOV ŽIVLJENJEPIS MOSKVA, 17. — Sovjetski kozmonavt Adrijan Nikolajev piše knjigo «SrečanJe na krožni poti». V njej bo povedal kaj več o svojem življenju in o prvem skupinskem vesoljskem poletu, ki ga je napravil s Pavlom Popovičem. Nikolajev namerava tudi opisati svoje tovariše-kozmonavte, da Jih bodo bralci spoznali tudi takšne, kakršni so v vsakdanjem življenju. Ko je ob koncu prejšnjega stoletja svetovnoznani znanstvenik Dragutin Gorjanovič-Kramberger v polpečini na Hušnjakovem brdu pri Krapini odkril ostanke pračloveka — je to odkritje imelo v znanstvenih krogih senzacionalen odmev. Ni je kolikor toliko resne študije, enciklopedije ali znanstvene razprave o poreklu človeka, ki bi se ne opirala na Krambergerjevo odkritje pri Krapini. In vendar znanstvene ugotovitve še danes niso dovolj popolne, ker ni krapinsko odkritje, podobno kot druga podobna odkritja, dalo dovolj elementov za popolnejši vpogled v življenje neandertalskega človeka. Zastor nad tem je bil s tem odkritjem le nekoliko dvignjen. Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da je bil način raziskovanja pomembnejših nahajališč v letih pred koncem preteklega stoletja precej drugačen od sodobnega načina tovrstnih raziskovanj. Tedaj so se s paleontologijo, torej z raziskovanjem preteklosti človeškega rodu na zemlji, ukvarjali mnogi amaterji. Muzeji imajo zanimive izkopanine, vendar, žal, mnoge niso temeljito preiskane in proučene. Za mnoge se ne ve, od kod izhajajo, iz katerih slojev so jih vzeli, katerim predzgodovinskim obdobjem jih je treba pripisati. V Zagrebu živi in deluje prof. dr. Mirko Malez, ki že petnajst let vztrajno išče ostanke človekove preteklosti. Prof. dr. Mirko Malez je pred nedavnim odkril novo nahajališče in sledove neandertalskega človeka v Ravni gori v Zagorju. To nahajališče je bolj bogato in bolj obsežno od nahajališča v Krapini. Obiskali smo dr. Mirka Maleza, ki nam je o tem takole povedal: «Veliko pečino na Ravni gori sem raziskoval s skupino desetih delavcev. Sistematična raziskovanja sem vršil v okviru dejavnosti geološko-paleontološke zbirke Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter Inštituta za geološka raziskovanja socialistične republike Hrvatske. Denarno pomoč kel prof. dr. Mirko Malez. «Kako pa je bilo odkritje v Ravni gori sprejeto v znanosti? — smo ga vprašali. ((Znanstvena javnost je z veliko pozornostjo sprejela to odkritje, ker se z njim izpopolnjuje praznina o tem, kar vemo o premikanju in selitvenih območjih pračloveka. Sovjetski kolegi so pozorno proučili moje poročilo o Veliki pečini. Njim je to odkritje prišlo prav, ker jim omogoča, da komparativno proučujejo nahajališča pri njih do-ma.» Na Ravni gori se je delalo v težkih razmerah. Mraz, vlaga, polmrak, zvesti spremljevalci pračloveka, so zavlačevali in ovirali delo ekipe, ki je morala presejati vsako lopato izkopane zemlje. Najdeni predmeti pa so se kopičili. Odkrili so kosti mladih jamskih medvedov, kot tudi kosti in zobe z mehaničnimi okvarami ter deformacijami, ki so bile posledice bolezni. Razen ostankov jamskega medveda, za katerega se predpostavlja, da je izumrl pred 30.000 leti, so v Veliki pečini našli tudi ostanke jamskega leva, leoparda, volka in lisic, raznih vrst jelenov in bizonov, glodalcev in ptic. ((Povejte nam kaj o najpomembnejšem odkritju?« ((Najpomembnejši predmet, ki smo ga odkrili, je izkopanina, ki priča o pračloveku neandertalskega tipa. Usedlino, v kateri smo našli ostanke pračloveka neandertalskega tipa, znanstveniki imenujejo Virm I/II. «To je obdobje, v katerem je živel tudi krapinski človek. Našel sem del pračlovekove kalote, t.j. gornjega dela lobanje, ki ima zelo dobro nakazane dele robov nad očesnimi jamami. Prav ti očesni loki, ki so pod nizkim čelom močno poudarjeni, so glavna značilnost neandertalca.« «Ali je to vse, kar je bilo v Veliki pečini najdenega od neandertalca?« «Za sedaj vse. Plast, v kateri je bil najden del lobanje, ni bila dalje proučevana. Iz tega sledi, da ta sloj še ni bil v celoti raziskan. Sedaj se proučujejo in urejajo uspehi prvih raziskovanj. Nato bo prišlo na vrsto temeljito raziskovanje plasti, v kateri je bila najdena kalota.« «Ali ste našli še kaj, kar nakazuje na neandertalca?« «Našli smo ognjišče pračloveka.« «To pomeni, da je sled več ali manj zanesljiva?« ((Popolnoma gotova. S proučevanjem izoglenelih ostankov kosti in lesa, kot tudi iz sloja pepela z ognjišča, bomo dobili točno starost tega nahajališča in te izkopanine ter bomo mogli celo določiti dobo, pred koliko tisoči let je bila ta gostija pripravljena.« ((Kakšen je potemtakem pomen Velike pečine v znanosti?« «Velika pečina je popolno, pa čeprav ne najbolj popolno nahajališče in lokalizacija, ki je po- ...................................................Milinimi............................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sku- za ta dela je dal zvezni svet za znanstveno delo.« «Iz Velike pečine je bilo izkopanih nad 3600 kub.metrov zemlje, zbranih in registriranih pa je bilo nekaj tisoč najrazličnejših predmetov.« «To pomeni, da ste naleteli na izredno bogato nahajališče?«, smo ga vprašali. «Ne le bogato, pač pa na edinstveno nahajališče, ki se šteje med najbolj bogata iz dobe kvar-tara južno od Alp« — je odgovoril prof. dr. Mirko Malez. Na vprašanje, ali je Velika pečina daleč od. Krapine, je znanstvenik odgovoril: «Ni, v zračni črti okoli 15 km. Menimo, da je tu bilo bivališče večje skupine neandertalcev.« «Kako so se razvijala raziskovanja v Veliki pečini?« «Veliko pečino še danes obdaja gost gozd. Nekoč pa je bila, po mojem mnenju, v srcu pragozda. Ta kraj me je dolgo privlačeval, ker so mnogi znaki kazali, da je nekoč služil kot bivališče pračloveku, jamskemu človeku. Toda denarja za takšno delo ni bilo nikoli dovolj. Proračun od 200.000 dinarjev za enoletno raziskovanje je prav gotovo neznatna vsota, tako da sem moral svojo akcijo stalno odlašati. In tedaj sem dobil potrebna sredstva...« Končno so na samem vhodu v jamo «Velika pečina« postavili šotor in delavci so začeli kopati plast za plastjo v njej. Velika pečina ima impozanten vhod, ki je širok okoli 12 metrov. Skozenj pridemo v prvo dvorano. Ta je dolga 18, široka pa 14 metrov. Višina svoda pa je od 1,30 do 3,5 metra. Skozi manjši prehod pa moremo iz prve dvorane priti v drugo, ki so jo odkrili med najnovejšimi odkopavanji. V gornjih plasteh zemlje v Veliki pečini so našli mnogo predmetov, ki pripadajo človeku iz neolitske, bronaste in tudi rimske dobe. S pozornim odkopavanjem je bilo ugotovljenih 16 slojev. V vsakem od teh slojev so našli predmete, ki so pomembni za raziskovanje in izpopolnjevanje dosedanjega poznavanja prazgodovine človeka. «Našli smo — pravi prof. dr, Mirko Malez — dele žgane gline, koščene konice, brušene kamnite sekire, razne okraske iz kamna in kosti, pa tudi človeške in živalske kosti.« V globljem sloju, pod plastjo ostrorobega kamenja je delovna ekipa dr. Maleza našla tudi osem vrst predmetov iz dobe paleolitskega lovca, ostanke diluvialne favne ter tudi sledove jamskega medveda. «S pomočjo najmodernejših diagnostičnih metod bomo končno mogli točno določiti čas, kdaj je v naših krajih izumrl jamski medved, ta pogostni sostanovalec jamskega človeka« — nam je re- šajte vnesti v svoje delo nove organizacijske prijeme. Najbolje se boste počutili v družinskem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan bo poln napetosti in skrbi, vendar vas bo končno izpolnil z velikim zadoščenjem. Bodite bolj kritični do samega sebe. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pomoč, ki jo pričakujete, bo prišla ravno v pravem času. V pogledu nekega čustvenega vprašanja se spomnite na naslednje pravilo: klin se izbija s klinom. RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte ustrezneje varovati svoj poslovni ugled. V čustvenih zadevah se oprite nekoliko tudi na svojo intuicijo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite vso potrebno pozornost nekaterim HOROSKOP manjšim vprašanjem. Bodite potrpežljivi z ljubljeno osebo, kljub njeni delni robatosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uporabite svojo inteligenco tako, da si boste z njo zagotovili kako stvar-nejšo korist Presenetljivo in zelo prijetno srečanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes se v nobenem primeru ne spuščajte v tvegane finančne podvige. Premalo časa posvečate dobremu in koristnemu čtivu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Bodite bolj previdni v odnosih do svojih predstojnikov. V družini ne bo nobenih posebnih novosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Kdor se ukvarja s trgovino, bo danes v obilni meri prišel na svoj račun. Prišlo bo do spora med dvema članoma družine. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neka vaša osebna pobuda bo sprožila proces, iz katerega boste po tegnili dokajšnje koristi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo razgiban dan za vse, ki so zaposleni na tehničnem področju. Prišlo bo do zaostritve odnosov z nekim sosedom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vsekakor poprimite bolj trdo za delo, sicer vam ne bo dobra predla. Brez pridržkov sprejmite neko prijateljsko ponudbo. membna za znanost v tem, ker sta se življenje in kultura tu nadaljevali nepretrgano. To je torej tipično jamsko bivališče, novo, veliko in pomembno paleolitsko nahajališče ne samo za Jugoslavijo, pač pa tudi za vse področje jugovzhodne Evrope. Analiza zbranega materiala prinaša več luči v dosedanje poznavanje paleolitske dobe južno od Alp. Do sedaj se je namreč, zaradi pomanjkanja dokaznega materiala, smatralo, da so nekatere posebnosti paleolitske kulture vezane le na zelo ozko alpsko področje. Velika pečina ha Ravni gori je to netočnost popravila.« DRAGICA VESTICA (« Revija«) Kot dopolnilo k letošnji osrednji Prešernovi proslavi sta v Kulturnem domu dve razstavi: v veži je razstava slovenskega tiska v zamejstvu, v foyerju pa prikaz ustvarjalnosti slovenskih zamejskih likovnikov. Ustavimo se najprej pri razstavi o slovenskem zamejskem tisku. Tu je na velikem panoju po en izvod vsega, kar se je v zamejstvu tiskalo v letu 1965—66. Pregled se začenja s Primorskim dnevnikom in tedniki ali periodičnimi izdajami političnega značaja in nadaljuje z nekaterimi glasili. Tako imamo tu ((Gospodarstvo«, «Delo», «Novi list«, ((Matajur.), ((Katoliški glas«, glasilo slovenskih dušnih pastirjev v Trstu «Naš vestnik« itd. Od tod se nadaljuje literarna publicistika z revijami «Most», ((Mladika« in ((Literarne vaje«; nato imamo tu še ((Pastirčka«, «Galeb» in ((Mladinsko tribuno«. Med nadaljnjimi večjimi publikacijami imamo tu zgodovinske spomine Vekoslava Špangher-ja ((Bazoviški spomenik«, nato Stanka Janežiča «Radost življenja«, Metoda Turnška roman ((Stoji na rebri grad«, Rafka Dolharja «Pot v planine«, Zore Sakside delo «Mami«. Sledita še koledarja m sicer ((Jadranski koledar« in koledar Mohorjeve družbe. V nadaljnjem naštevanju bi morali omeniti nekaj učbenikov in skript za slovenske šole ter priložnostne publikacije kot so ((Dvajset let trgovskega tehničnega zavoda v Trstu«, poročilo p. d. Prosek-Kontovel, brošura «STEDO» ob spominskem mladinskem teku ob dvajsetletnici osvoboditve in še kakih deset drobnih publikacij nabožno nravstvenega značaja, kot so «Mladi materi«, «Ti in tvoj fant«, ((Narava pripoveduje« itd. To poročilo, ki ni popolno, ker smo prav gotovo kaj izpustili, bo mo zaključili s tem, da je na panoju tudi nekaj- partitur in listov, kot so ((Koncertni listi Glasbene matice«, poročila, partitura Vrab-čeve Maše za mešani zbor in orgle, itd. Iz gornjega se vidi, da se pri nas vendarle nekaj tiska, toda to je vse premalo, da bi mogli biti z našim tiskom povsem zadovoljni. Ne mislimo tu na kakovostno, pač pa količinsko plat tega vprašanja. V foyerju Kulturnega doma pa je, kot smo že rekli, prikaz u-stvarjalnosti slovenskih zamejskih likovnikov. Velika dvorana je po vseh treh razpoložljivih stenah zasedena z nekaterimi novejšimi deli slovenskih slikarjev. Pregled bomo začeli po vrstnem redu, kot si posamezna imena sledijo na stenah: Robert Faganel se predstavlja z dvema oljema in sicer s slikama «Trst v polmraku« ter ((Kraško polje«. Koleričeva, ki jo bolj poznamo kot grafičarko, je za to razstavo pripravila dve olji, in sicer cvetje in ženski portret. Milko Bambič se je po dolgem času spet pojavil s svojo ustvarjalno dejavnostjo. Na tej razstavi je zastopan s tremi deli: s starejšima slikama «Kopač» in «Mladica»; med tema pa je nekakšen triptih informalnega značaja z naslovom ((Spočetje in smrt«. Cej je zastopan le z eno sliko, medtem ko je Lukežič razstavil dve pokrajini v tipično svojem mehkem, liričnem tonu. Tudi Tone Mihelič je razstavil dve olji in sicer v prvem pogled nekje iznad Ricmanj proti miljskemu zalivu (Zanimiv motiv s strehami vasi v ospredju in z zameglenim ozadjem), druga slika pa nam kaže sprehajalno pot ob morju. Slika ima zelo žive, ponekod celo ostre barve. Do sedaj navedeni slikarji so svoje slike razobesili na levi steni dvorane, na skrajni steni pa se ta pregled začenja s tremi akvareli Roberta Hlavatyja in sicer s tovarno, vasjo in pokrajino. Hla-vatyjevim akvarelom sledijo tri Spacalova dela: «Crnski spiritual«, ((Nokturno v Istri« ter ((Plakati v noči«. E. F. Zajec se je predstavil z litografijo ((Tihožitje« v zelo temnih odtenkih ter še z enim oljem nekoliko medlih barv. Ista, skrajna stena dvorane se končuje z dvema visokima panojema Avgusta Černigoja, ki sta napravljena v stilu pop-arta in zelo razgibana. Na tretji steni sta s svojimi deli zastopana Saksida in Palčič vsak z dvemi deli. V umetniško oceno te razstave se ne bomo spuščali, pač pa smo razstavo le registrirali, pri tem pa hkrati ugotavljamo, da je organizatorjem te razstave verjetno ušlo ime slovenskih likovnih ustvarjalcev v zamejstvu. Na razstavi smo namreč pogrešali vsaj dva tržaška slovenska slikarja, ki bi ju tu bili radi videli, da bi razstava bila čira bolj popolna, kar bi pripomoglo tudi k celotnejši sliki ustvarjalne sposobnosti slovenskih likovnikov v zamejstvu. Občinstvo si ogleduje slike slovenskih slikarjev v Kulturnem domu mmmmmmmj mn* v|xl= fc Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slovenski narodni motivi; 11.35 Radio za šole; 11.55 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Klavirsko duo Russo-Safred; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Opera v očeh libretistov; 19.00 Zbor «Ermes Grion«; 19.15 Ana Šturm: ((Kmečka hiša v gornji Soški dolini«; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Pogovori o fiziki; 22.00 Jazz; 23.00 Pesmi za dva. PETEK, 18. FEBRUARJA 1966 ni iz albuma; 9.35 Zdravnikovo ski nasveti; 12.40 Slovenske na-mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 Ros- rodne; 13.30 Priporočajo vam...; sini, Giordano, Wagner; 10.30 šo- 14.05 Radijska šola; 14.35 Ame-la; 11.30 Melodije; 11.45 Godala; riške narodne; 15.20 Napotki za 13.30 Dva glasova en mikrofon; turiste; 15.30 Od vasi do vasi; 15.15 Filmske in gledališke novo- 15145 Novo v znanosti; 16.00 Vsak sti; 15.45 Gospodarska rubrika; dan; 17.05 Simf. koncert; 18.00 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Aktualnosti; 18.20 Jug. zabavne Simf. glasba; 17.45 R. Mainardi: melodije; 18.45 Kulturni globus; «11 miracolo della noia«; 18.30 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Ital. skladatelji; 19.10 Oddaja za F. Lehar: Vesela vdova; 20.20 Zu-delavce; 20.25 Režiserjev poklic; nanjepolitični pregled; 20.30 Slov. 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna zborovske; 21.15 O morju in po- glasba. //. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Nasveti za week-end; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Iz albuma za mladino; 16.35 Glasbeni spored; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni ...................... razred; 18.55 Vaši izbranci; 20.00 13.15 Orkester Russo; 13.55 Sklad- Večerne fantazije; 21.00 Aktualnosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; ^J.15 Orkester Russo; 13..r be tržaških skladateljev. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.30 Saksofonist F. Motta; 11.40 Iz turistične beležnice; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Zbor poljskega radia; 15.45 Veseli trio iz Doline; 16.20 Operni koncert; 17.00 Današnje teme; 17.10 Prijetna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester G. Gray; 22.35 Večerni koncert. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- lil. program 18.30 Glasbeni pregled; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Danzijeve in Beethovnove skladbe; 21.50 Anketa o Poljski; 22.30 Pet Webmo-vih skladb; 22.45 Bontempelli: «Florestano e le chiavi«. Slovenija 8.05 Operna matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže; morščakih; 22.10 Jazz; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Roussel: Simfonija št. 3. Ital. televizija 8.30 šola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.35 Od premoga do nafte; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 N. Manzari: «11 trionfo del diritto«; 22.45 Četrt ure z Brunom Martinom; 23.00 Dnevnik. //. kanat 21.00 Dnevnik; 21.15 Tri vprašanja o Vietnamu; 22.15 TV zgodba. Jug. televizija 17.25 Poročila; 17.30 Pogovori o slovenščini; 18.00 Mali svet — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Visoka produktivnost — iz cikla človek in proizvodnja; 19.15 No- •u* sivi tcuuiiv, llU* 9.35 J. Kuhar: Maškare; 10.15 Naši coj pa, oh nocoj; 19.40 Cma -ta-pianisti; 10.35 Novost na knjižni bla; 20.00 Dnevnik; 20.30 Huckle-polici; 11.00 Turistični napotki; berr.v Firm — ameriški film; 22.00 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz Ekran na ekranu — studio Za-oper G. Puccinija; 12.30 Kmetij- greb; 23.00 Zadnja poročila. A Goriško-beneški dnevnik S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Proučili bodo gradbeno krizo in poiskali ukrepe za omiljenje Za odpravo komisarske uprave pri konzorcijih • Vojaška vozila kvarijo ceste SINDIKALNE VESTI Jutri ponovna pogajanje o proizvodni nagradi tekstilcev IMCA vztraja pri odpustu 12 delavcev Upravni odbor trgovinske zbornice za Goriško je imel v torek 16. t. m. svojo običajno sejo, na kateri so prišli do važnih zaključkov. Najprej so odobrili več ukrepov v zvezi s predlogi, ki jih je stavila posvetovalna komisija za gori-ško prosto cono. Nato so obravnavali zaskrbljujoč zastoj v gradbeništvu, kjer že tako dolga kriza še vedno ne kaže znakov omiljenja. Zato so sklenili, da bodo zadevo predložili v proučevanje pristojnim odborom trgovinske zbornice, ki naj bi jo proučili in stavili primerne predloge za omiljenje krize v gradbeništvu. Odbor je nato proučil rezultate dveh sej odbora za kmetijstvo in gorsko gospodarstvo, ki jih je ta imel v zadnjem času. Zlasti so proučili predloge, ki jih je stavil ta odbor in jih sprejel: pri tem gre med drugim za elektrifikacijo kmečkih naselij, krizo v perutninarstvu, živinskem tržišču in za določitev zakonskih norm pri kontroli telet za pitanje. Na seji so tudi vzeli na znanje priporočilo odbora za kmetijstvo za postavitev izvoljenih predstavnikov na čelo izboljševalnih konzorcijev, ki so še vedno pod komisarsko upravo. To je potrebno tudi zaradi ustanovitve medpokra-jinskega agrarnega konzorcija med Gorico in Vidmom. Pravtako so se sporazumeli, da bodo stopili v stike s prizadetimi ustanovami zaradi vojaških služnosti, zaradi novega položaja, ki je nastal po znani razsodbi ustavnega sodišča, po kateri imajo oškodovanci pravico do odškodnine tudi kadar ostanejo lastniki zemljišč z omejeno lastninsko pravico. Poleg tega so ugotovili, da so ceste na izboljševalnih področjih V slabem stanju zaradi pogoste vožnje težkih vojaških vozil po njih. Proučili so tudi problem finansiranja kmetijskih del in podjetij, ki so bila prej pod državno Kino Gorica VERDI. 17.00: «Sette pištole per i McGregor«, R. Ud ln A. Plory. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15: «Signore e signori«, Virna Usi in Gastone Moschini; Italijanski črnobeli film režiserja Germija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00 in 22.30: «Missione Caracas«, Rod Carter in Mirella Manni; italijanski barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17.15: «ZX — 1’impren-dibile 880», B. Lancaster, D. Mc Guire. Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 15.15, 18.30 in 21.30: «Tutti insieme appassionatamen-te», Julie Andrewss in C. Plum-mer; ameriški barvni kinemaskopski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,8 stopinje ob 16.30, najnižjo 5,6 stopinje ob 2. ponoči; povprečne dnevne vlage je bilo 96 odstotkov, dežja je padlo 19,6 mm. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: odvetniška zbornica 5000, bratje Devetag-Novelli 5000 in N.N. 1000 lir. upravo, sedaj pa so prišla pod deželno upravo. Na tem področju je prišlo sedaj do zastoja, ker deželna uprava še nima ustreznih pooblastil. Na seji so sklenili tudi, da bodo dali prispevke za nekatere pobude. Med temi so najvažnejše konzorcij za industrijsko področje v Tržiču, sejemski odbor v Gorici, stalna razstava pohištva v Krminu in šol. ska menza, ki jo pripravljajo pri tehniški srednji šoli «Galilei» v Gorici. Pregledali in odobrili so tudi poročilo pokrajinskega živinorejskega odbora za 1965 ter sprejeli ustrezne ukrepe za normalno upravo. Goriški okrajni sodnik dr. Ba3si je včeraj obravnaval vrsto drobnih zadev, ki so se zaključile z manjšimi obsodbami. Med prvimi se je moral zagovarjati 40-letni Armando Candussi iz Romansa, ki je bil obtožen, da se je dne 12. septembra lani peljal z motociklom pijan po Ul. III Arma. ta v Gorici v smeri proti Ul. Vit-torio Veneto. Pri tem je padel in si zlomil desno nogo, zaradi česar so ga zdravili v bolnišnici 10 dni. Čeprav je državni tožilec odv. Ma-molo zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, ga je sodnik obsodil na mesec dni pripora in plačilo 25 tisoč lir globe, kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Zaradi pijanosti na javnem prostoru Je bil obsojen ‘ tudi 50-letni Giovannl Stangher iz Ul. Montesan. to 133, in sicer na 2 meseca pripora ter plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Cossa. Stangher-ja je presenetila nočna izvidnica goriške policije ob 20 min. po polnoči dne 18.10. lani, ko je ležal sredi ceste in oviral promet. Mož se ga je namreč tako nasekal, da so mu odpovedale noge. Odpeljali so ga na kvesturo, da se je streznil ter ga nato prijavili sodišču. Bolj žalosten je primer 37-letne Edde Speccogne iz Kazermet v Ul. Montesanto 133, ki se je morala zagovarjati, ker je ponaredila možev podpis na nekem dokumentu za INPS. žena je izjavila, da je šlo za podporo, ki Je pripadala družini ter ni povzročila nikomur krivice. Sodnik jo je obsodil na 4 mesece zapora in stroške, vendar pa je kazen pogojna in Je ne bodo vpisali v kazenski list. Pri vsem je namreč šlo komaj za 7.500 lir bolniške podpore, ki jo plačuje INPS. Pred sodnikom se je morala zagovarjati tudi 54-letna Giuseppina Bartos, por. Weigl iz Tržiča, Ul. Duca d’Aosta 15, ki je imela trgovino s sadjem in zelenjavo, pa je napravila stečaj. S tem v zvezi se Je morala zagovarjati, ker ni imela predpisanih poslovnih knjig v redu. Sodnik Jo je obsodil na 4 mesece zapora in stroške, pogojno V Novi Gorici razstava del slikarja Kavčiča Uprava Goriškega muzeja v Novi Gorici je uredila razstavo risb in kartonov klasicističnega slikarja Franca Kavčiča (1762-1826), ki jo bodo otvorili danes, 18. februarja ob 18. uri. Razstava je urejena s sodelovanjem Narodne galerije iz Ljubljane v prostorih kluba kulturnih delavcev v novi sodni palači v Novi Gorici. Ob otvoritvi bo predaval prof. Emil Smole o temi »Klasicizem in Kavčič«. in brez vpisa v kazenski list. Branil jo je odv. Oblascia. Prijava je bila vložena 2. septembra lani. Na okrajnem sodišču Okrajni sodnik v Tržiču je med včerajšnjo razpravo obravnaval tudi zadevo Francesca Ferligoja, 34 let, iz Ul. Giulia 66 v Tržiču, ki je pod policijskim nadzorstvom pa je prekršil zadevne predpise. Ker se je to zgodilo že v drugič ga je sodnik obsodil na 3 mesece in 5 dni pripora in plačilo sodnih stroškov. Ker se je vozil s svojim motociklom v pijanosti se je moral zagovarjati 56-letni Jožef Pahor iz Ul. Mercato 6. Sodnik pa ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Globo 10.000 lir pa bo moral plačati 41-letni Sergio Bratkovich iz Ul. Venezia 2 v Tržiču, ki so ga 6. septembra lani presenetili, ko je vozil skuter po levi strani ter se ni ustavil ko so ga pozvali karabinjerji. Trčenje avta in kolesarja v Ul. Morelli Prejšnji večer okrog 18.40 se je peljal po Ul. Morelli od Ul. Ober-dan proti Ul. Crispi 56-letni Marino Guliatti iz Ul. Don Bosco 119. V bližini hiše št. 27 pa ga je podrl avto volkswagen, ki ga je vozil 33-letni Maks Nanut iz Standre-ža, Mihaelova ulica 112. Ponesrečenca so najprej odpeljali na bližnji sedež Zelenega križa, od tu pa z rešilnim vozom v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi praske na glavi ter bo okreval v treh dneh. Zapisnik so napravili mestni stražniki iz Gorice. Zdi se, da je bil kolesar tudi nekoliko vinjen kar Je bil morda vzrok za nesrečo. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 16.45 so pripeljali z avtom Zelenega križa v goriško civilno bolnišnico 21-letno Adriano Juretich por. Gril z Vrha 29. Pri- VčeraJ popoldne je bil na sedežu zveze industrijcev v Gorici sestanek med sindikalnimi predstavniki in vodstvom tekstilne tovarne v Podgori. Razpravljali so o proizvodni nagradi v tem podjetju. Vodstvo je ponovno predlagalo za oddelek fiocco 4 odst. povišek od 1. novembra lani ter nadaljnje 4 odst. poviška od 1.9. letos. Kar se tiče proizvodne nagrade v podjetju je vodstvo predlagalo po 30.000 lir letno, razdeljeno z delovnimi urami med letom. Vodstvo se tudi ne strinja s sedanjim mehanizmom za določanje proizvodne nagrade. Sindikati so vztrajali pri minimalni nagradi po 45.000 lir in pri že uveljavljenem mehanizmu. Ker je imel predvčerajšnji sestanek samo posvetovalni značaj, bodo sklicali ponoven sestanek za jutri, soboto držali so jo na zdravljenju za 10 dni zaradi rane na čelu in udarca na glavi. Mož, ki jo je spremljal, je povedal, da je padla doma. Za 10 dni so pridržali ob 14.30 na zdravljenju tudi 18-letnega Claudia Orzana iz Slovrenca zaradi rane na desni roki. Orzan se je ponesrečil, ko se je malo prej z mopedom vračal iz Fare domov, pa mu je počila prednja guma pri kolesu. Ko je padel se mu je razbil še vetrobran in ga ranil. Prvo pomoč so nudili ob 11.30 s prognozo okrevanja v sedmih dneh 54-letnemu mehaniku Brunu Cocea-niju iz Gorice Ul. Giustiniani 1, ki se je zjutraj ranil na desni roki ob kosu železa v svoji delavnici. VESTI IZ TRŽIČA Danes seja občinskega sveta Danes zvečer z začetkom ob 20.30 bo seja občinskega sveta v Tržiču. Na dnevnem redu je kakih 30 točk med drugim tudi številne interpelacije. Med temi je tudi interpelacija o industrijskem konzorciju, katera bo deležna po vsej verjetnosti precejšnje debate. Zato na tej seji še ne bodo obravnavali občinskega proračuna za tekoče leto, ki je tudi na dnevnem redu. Valentin prvi pomladin V Sentmavru se pripravljajo na praznovanje svojega patrona sv. Valentina. Zanj pravijo, da je •prvi pomladin» in tradicija Goričanov je, da se odpravijo v nedeljo po njegovem godu na prvi pomladni sprehod v Sentmaver, kjer jim postrežejo z domačimi štruklji in pristno briško kapljico. Včeraj je bilo vreme v resnici v znamenju prve pomladi, saj je toplomer v Gorici dosegel 13 stopinj nad ničlo in tudi sonce je po dveh tednih za kratek čas prodrlo skozi megle in oblake. Ali se bo v resnici vreme izboljšalo? • Bil bi že čas,» je odgovorila na naše vprašanje neka ženica na ze-lenjadnem trgu. ob 10. uri na istem mestu, da bi tako dali možnost vodstvu tovarne za posvet s svojo centralo v Milanu. Na zvezi industrijcev je bil včeraj tudi sestanek sindikalnih predstavnikov CGIL in CISL z vodstvom podjetja IMCA. Glede nameravanega odpusta uslužbencev sindikalni predstavniki odločno nasprotujejo tej nameri ker so razlogi za odpust sezonskega značaja in se jim lahko podjetje izogne s tem, da pošlje del uslužbencev v dopolnilno blagajno. Predstavniki IMCA so vztrajali na svojem stališču ter so le znižali število delavcev, ki jih nameravajo odpustiti od 18 na 12. Odpustili naj bi predvsem vajence in zadnje, ki so jih sprejeli na delo. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinsku upravni odbor pri go-riški prefekturi je na svoji zadnji seji sprejel med drugim tudi naslednje ukrepe: GORICA: Nakup zemljišča od podjetja Goldstein severno od letališča za cestno povezavo na industrijskem področju. DOBERDOB: Spremembe v bilančnem računu za 1965; mesečna plača občinskemu stražniku Ivanu Ge-rinu. KRMIN: Spremembe v bilanci za leto 1965; obračun vodovodnega konzorcija za 1965; nove vodovodne gradnje na področju konzorcija ter najem 30 milijonov lir posojila pri državni blagajni v ta namen. Zanimivo predavanje v klubu «S. Gregorčič» V okviru večerov ob sredah je preteklo sredo zvečer predaval v krožku «S. Gregorčiču v Gorici znani fotoreporter Primorskega dnevnika iz Trsta Mario Magajna. S svojega nedavnega potovanja po Tuniziji in Alžiriji je prikazal celo vrsto lepih barvnih diapozitivov in povedal marsikaj zanimivega o svojih vtisih s tega potovanja po islamskem svetu severne Afrike. Številno občinstvo, ki je za to priliko napolnilo dvorano, mu je sledilo z živim zanimanjem. Predavatelja je predstavil Marko Waltritsch, ki se mu je tudi zahvalil za njegov odziv. Obenem je napovedal, da bosta prihodnjo sredo predavala v klubu prof. Kases-nik in Rudi Hoen. sO treh slovenskih dolinah-Bohinjski. Savinjski in Krški». Tudi to predavanje bo poživljeno s številnimi barvnimi diapozitivi z zanimivostmi in lepotami teh dolin. Nezgoda mopedista Prejšnjo noč se je ponesrečil 56-letni Evgen Lavrenčič s Fojan, ko se je vračal z mopedom proti domu. Zavozil je s ceste, se udaril na glavi in si pretresel možgane. V bolnišnici v Tržiču so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Ljudska prosveta PUSTNA MAŠKARADA ZA O-TROKE V KLUBU. Slovenska prosvetna zveza iz Gorice bo tudi letos organizirala na pustni torek, 22. februarja, pustno maškarado za otroke. Prireditev bo popoldne ob 16. uri v dvorani kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13, v Gorici. ...........................................................iiiiiiiiiiiiiuirniimiMiiiiiiiiiiiiiiiini.. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Pri padcu si je zlomil nogo in bil obsojen zaradi pijanosti Vinski brat je obležal na cesti - Ponaredila je možev podpis * Pomanjkljivo knjigovodstvo branjevke SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKIH DISCIPLINAH Finec Eero Maentyranta svetovni prvak na 30 km Italijan Nones na odličnem šestem mestu HOLMENKOLLEN, 17. — En a izmed najlepših in najtežjih tekem v nordijskih disciplinah, tek na 30 km, se je zaključila z zmago smučarja, čigar ime je že vrsto let na čelu lestvice najboljših smučarjev na svetu. To je Finec Maentyranta, star “ 29 let in po poklicu carinik^ ~ KOŠARKA Že leta 1932 si je osvojil naslov svetovnega prvaka na 30 km (Zakopane), na olimpijskih i-grah v Innsbrucku (1984) pa je zmagal kar na 15 in 30 km. Danes je pridružil svojim trofejam še en naslov svetovnega prvaka ter tako ponovno potrdil, da spada med velike smučarje vseh časov. Maentyranta, ki se je ves čas tekmovanja držal kar najbolj v o-spredju, je začel v drugi polovici napadati in se prebil na prvo mesto, ki ga potem ni več izgubil. Svojo prednost pred drugim je tudi dovolj jasno izrazil z rezultatom. V mnogo težjem položaju je bil Finec Kalevi Laurila, ki je sicer svoji deželi priboril še drugo mesto v tem tekmovanju, vendar se je s komaj 3 desetinkami sekunde rešil pred mladim Nemcem Walterjem Demelom, ki je nepričakovano močno presenetil. Prvi od italijanskih tekmovalcev Franco Nones se je usidral na dovolj dobro mesto. (Medtem ko loči Laurilo od Maentyrante dobrih 45 sekund, loči Nonesa od Laurile le 42 sekund, toda med oba so se vrinili še trije tekmovalci.) Po kratki otvoritveni slovesnosti, ki ji je prisostvoval tudi norveški kralj Olav V, so tekmovalci ob 10,30 startali. Te prve tekme v nordijskih disciplinah se je udeležilo 65 tekmovalcev. Temperatura se je gibala med 14 m 13 stopinjami pod ničlo. Temperatura snega na startu je bila —13,5. Sijalo je sonce, ki pa je bilo preprečeno s tanko megleno kopreno. Nones je odlično startal in na stadionu v Holmenkollnu je zavladalo precejšnje presenečenje, ko je napovedovalec sporočil, da je prvih 5 km prevozil prvi prav Nones v času 16’46”, torej s precejšnjo pred-nostnjo — 11 sekund — pred drugim, ki je bil že Maentyranta, medtem ko je bil tretji Akentjev (SZ) s časom 17’07”, nato Norvežan Gjermund Eggene in Šved Bjame Andersson, oba s 17”08”, Finec Laurila s 17’09”, Šved Sand-stroem 1713”, Rus Utrobin s 17'20”, Nemec Demel s 17’21” itd. Že v naslednjih 5 km je moral Nones svoje prvo mesto prepustiti Anderssonu, ki je 10 km prevozil v 32’55”. Drugi je zopet Maenty-ranta z 32”59”, nato Akentjev s 33’05”, Sandstroem in Laurila s 33’06”, Demel s 3313” in Nones s 3314”. Sedaj začne Maentyranta svoj napad m pri 20 km je že prvi s časom 1.0317”. Andersson je zaostal 13” in vidi se mu, da ne koliko peša. Tretji je Laurila (1.03'37”), nato Akentjev (1.03’45”), Sandstroem (1.03’48”) in Nones (1.04’00”). Norvežan Harald Groen-ningen, ki je bil pri 10 km le sekundo za Nonesom, je sedaj zaostal za njim za 16”. Walter Demel, ki je pri 10 km pred Nonesom, je sedaj spet nekoliko zaostal in je na devetem mestu. Od ostalih Italijanov je Gianfranco Stella. ki je 10 km prevozil v 3416”, v naslednjih kilometrih izgubil nekaj mest in je 20 km prevozil v 1.06’40”, medtem ko sta že pred njim Giu-lio De Florian, ki se je po počasnem startu popravil, in solidni Manfroi z 1.0613” (3419” na 10 km). V zadnjih 10 km Maentyranta še poveča svojo prednost, medtem ko Andersson zaostaja. Laurila se dobro drži, toda Nemec Demel nevarno napada. Na cilju je Maenty-ranta skoraj tričetrt minute pred svojim rojakom, medtem ko ta ko. maj uide Nemcu, ki se je pognal v navdušujoč finiš. Razmeroma tesno drug za drugim privozijo v cilj ostali tekmovalci. Rezultat teka na 30 km: 1. Eero Maentyranta (Fin.) 1.37’26” 2. Kalevi Laurila (Fin.) 1.38”3 3. Walter Demel (Zahodna Nemč.) 1.38’11”6 4. Ingvar Sandstroem (švedska) 1'38*24”9 5. Anatolij Akentjev (SZ) 1.38’32”3 6. Franco Nones (It.) 1.38’53”5 7. Harald Gronningen (Norveška) 1.38’53”8 8. Lorns Skjemstad (Norv.) 1 uro 38 ’54”5 9. Anatolij Nasedldn (SZ) 1.38’59”2 10. Bjame Andersson (švedska) 1.39’04” 11. Kalevi Oikarainen (Fin.) 1.39’50,,7 12. Arto Tiainen (Fin.) 1.40’08”1 13. Melcher Risberg (Šved.) 1.40’25”5 14. Ivan Utrobin (SZ) 1.40’34”6 15. Jan Halvarsson (Šved.) 1.41’12”9 17. Giulio De Florian (It.) 1.4r25”8 20. Franco Manfroi (It.) lA2r23"2 21. Gianfranco Stella (It.) 1.42’44”9 Praška Slavija je odpravila Simmenthal PRAGA, 17. — V današnji telnri za pokal evropskih prvakov je Pf" ška Slavija premagala italijan« moštvo Simmenthal z 82:59 (43:«' Slavija je torej zmagala s 23 t kami razlike, medtem ko je menthal v Milanu premagal Slavij z 19 točkami prednosti (96:77). Danes so v Pragi nastopili: SLAVIJA: Krivy (6), Kova? Stastny (1), Baroch (20), (31), Zedniček (16), Ammer <«'• SIMMENTHAL: Vianello (5), Ie. lini (6), Pieri (2), Mašini, Th^ (18), Ongaro (2), Binda, Braole> (26). Sodnika: Kossatinov (SZ) ih ” thoud (Švica). j Zaradi tistih 19 točk prednji ki si jih je Simmenthal prib°n‘ Milanu, se je italijanski prvak c til preveč varen in iz tega se J izcimila igra, ki jo je sam tren Rubini označil za eno najsi®®*: svojega moštva. Istočasno je pohvalil tako sodnike kot ^ igralce ter poudaril, da je zrtia™ Slavije zaslužena. Pri Italijanih sta bila dobra « mo Iellini in Američan Thor®j medtem ko je deloma razoč® drugi Američan Bradley. (V češke moštvu ni Američanov ampak samo Cehi...) Slavija je poka®' zelo dobro igro celotnega mo®1™ v katerem se je izkazal zlasti di Zidek, ki je gotovo eden m8 najbolj dovršenih igralcev v Ev*" pi. Baroch pa je odličen strelec vsake pozicije. Že v četrti minuti ima Savij® točk prednosti (11:2), medtem je v 17’ odpravljenih 19 «neg®1' nih« točk iz Milana: (39:20). S ko prednostjo se tudi zaključi ph polčas. Pozneje se Milančanom Jr sreči razliko zmanjšati na 16, Cehi si spet opomorejo in z®*F čijo tekmo s 23 točkami predno® ■ ............................■tiiiiiiiti«iiiiiiiiii>MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii*iiilall,ll,ll>l>l AUSTINA Cen Čja-Čuafl kitajska nevarnost* I NTavnieni smn ria vidimo naihnli. tate. Kliub Dorazu na lerah GAl^ « Navajeni smo, da vidimo najbolj, še sprinterje v masivnih črncih iz Amerike (Norton, Hayes, Drayton, Carr itd.) in droben Kitajec Cen Cja-Cuan se nam skoraj ne zdi zmožen časa 10" na 100 m. Da Kitajec res velja ta čas, dvomimo; na 100 m pa se lahko zgodi, da se v 10 sekundah združijo mnogi u-godni faktorji (odlično tekališče, stoodstotno uspel start, veter na meji zakona, življenjska forma), ki tekaču, zmožnemu na primer 10”2, omogočijo «exploit» 10 sekund. Neverjetno je skoraj, da sprinter doseže rekordni dosežek take vrednosti pri 27 letih, kot ga je dosegel Cen Cja-Cuan. Pot tega atleta se je začela 1. 1957 s skromnim 11”3 na 100 m, že isto leto pa je znašal najboljši čas sprinterja 11,1. Naslednje leto je osebni rekord že 10”7 in 1. 1959 je startal atlet na tekmovanju v Rigi (Sovj. zveza) in dosegel 10”6 Isto leto je v domovini Cen pretekel progo tudi v 10”5. V letu 1960 je začel z 10”6 v marcu, nadaljeval pa z 10”5 v septembru, 10”4 v novembru in leto zaključil na jugu z 10”3. Sledila so leta, ko je bil sprinter podvržen pogostim poškodbam; dober trening in izredna volja do uspeha, značilna v vsem kitajskem športu, pa sta vse premagali in Cen je po. novno začel dosegati dobre rezul- tate. Kljub porazu na igrah -FO v Džakarti leta 1962 je P°sl“( jal Cen vse bolj stabilen. Vrh K dosegel lani. V juniju je dose? na istem tekmovanju 10”3 v P0 * nalu in 10”2 v finalu, v avg8**; in septembru ponovno 10”2, 17-tobra 10”1 in prav na koncu ne 10” (izenačen svetovni ret«8 ki pa ne bo priznan, ker LR tajska ni članica IAAF). Zanimivo Je, da je Cen z^v atletsko kariero kot specialist troskoku, dalj časa pa je bil ^ tem, da pusti kraljico športov se vda nogometu! Še Dukla in Juventus v finalu v Viarcggiu VIAREGGIO, 17 - Na rodnem mladinskem turnirju se za polfinale plasirala še (Praga) z zmago nad Interjeh1 j, (3:0) in Juventus, ki je prernaelL. CSKA (Sofia) z 2:1. V soboto FJ. sta polfinalni tekmi Milan ■ F'°r tina in Juventus - Dukla. PORTO ALEGRE, 17. - Bra^jJ je premagala sovjetsko repr®® tanco z 2:0. |JHM>«KM)00000000^ I cecilij ZGODBA | \ URBflN: O VIKU i &OOOOOOOCM 22. KHKKK)«HXH/ Pisarna, kjer je Viko nastopil službo, je bila majhna, tesna soba, kjer je bil poleg stola, na katerem je zasedal Viko, še en sam lesen naslanjači «šefa» in dve mizi. V kotu je za grobo prebarvano okrasto mizo sedel Viko; druga, manjša in tipična pisarniška miza, na kateri je bil pisalni stroj, pa je služila šefu. Na veliki mizi sta vedno ležali dve knjigi; v debelo knjigo je moral Viko po številkah vlagati prejeta naročila; v tenko knjigo pa so vpisovali datume prihoda naročil in nalepljali kopije odgovorov nanje. Na šefovi mizi se je navadno kopičila korespondenca, ki je prihajala z vseh koncev sveta — pisma in brzojavke z vprašanji o tem ali onem blagu, naročilih itd. Ves kup tega papirja je šef preložil na veliko mizo zavoljo registracije in izdelar ve kopij. , . . Od Vika je zahteval čitljiv rokopis, obvladal ga Je v celoti in pozornost, to pa je bilo za mladega, živega fanta najtežje in za pomote je bil strogo pokaran. Sef se je pisal gospod Hacken Ves dolg m auh ni bil zgrbljen samo takrat, kadar je tipka! na pisalni stroj, temveč tudi takrat, kadar je hodil in je v celoti ustrezal svojemu priim ku.*) Kurir in snažilka sta pravila, da je Haoken, čeprav ni bil niti Ayder, pa tudi ne Mordo, temveč samo Co, vendar vse posle vodil sam, Ayder in Mordo pa se ga samo držita. Pa tudi zaslužil je več od njiju. V pisarni se je pogovarjal izključno nemško, čeprav ni znal samo dobro slovensko in italijansko, kar ni bilo v Trstu nič čudnega, temveč tudi angleško in francosko. Pravili so, da razume vse Jezike sveta. V vsakem primeru pa je pisal pisma v nekaj jezikih, kar je zelo oteževalo delo njegovemu mlade mu pisarju. Na vse uslužbence v pisarni, celo na snažilko se je gospod Hacken obračal z besedo «Kerl»**) in nikdar ni dodal besedice «bitte»***). Tudi nasmeha ni nihče izmed njegovih uslužbencev nikdar videl na njegovem, skrbno obritem obrazu. Sicer pa se tudi nikoli ni prepiral; preprosto kaznoval je ali pa odpustil iz službe. Viko Je čutil do gospoda Hackena nekaj, kar Je bilo med strahom in sovraštvom in zato si je vedno prizadeval, da bi mu čim manj prišel pred oči, toda šef svojega prepisovalca skoraj ni opažal. V času odmora za kosilo Je Viko odhajal iz pisarne, da bi pojedel svojo malico na obali. Pisarna je bila daleč od tistega kraja, kjer so običajno zajtrkovali težaki in zato Viko ni šel k njim, ker se Je bal zamuditi, temveč je odhajal k bližnjemu pristanu za potniške ladje. Seveda bi bilo zanimivo obiskati prijatelje očeta, poslušati šale strička Sedmaka ali pripovedovanje Giovannija, strička, ki se je bojeval pod vodstvom samega Garibaldija, toda nič manj ni bilo zanimivo opazovati prihode in odhode velikih parnikov. Res je, da se m mogel vedno nad njimi veseliti: saj vendar parniki niso prihajali v pristanišče prav v tistem času, pa tudi odmor v pisarni «Ayder, Mordo in Co» se je kmalu končal, toda zajtrkovati poleg morja je bilo le mnogo prijetneje kot pa v družbi svojega šefa. Zvečer, po odhodu šefa, se Je Viko skoraj redno pod raz-ličnimi pretvezami zadrževal v pisarni. Medtem ko je snažil- ka pospravljala sobo, je brskal po kuvertah, odvrženih na tla ali pa v koš in trgal z njih znamke, ki jih je bil začel zbirati. V začetku je bilo čisto preprosto zanimivo zbirati te pisane, barvaste koščke papirja, ki so prihajali iz tistih daljnih dežel, o katerih obstoju je seveda vedel le iz učbenika zemljepisa, ki pa so obstajale zanj le lahko pozabljiva imena, a znamke so jim pridajale otipljivo resničnost. Toda nekoč je bil mežnar, ki Je poredkoma prihajal k Mariji z župnikovimi naročili — zdaj naj bi zakrpala preluknjani zastor na oltarju, zdaj naj bi sešila novo platneno štolo — rekel Viku, ko je opazil znamke, da je z njimi moč odkupiti sužnja črnca. Zato naj bi moral zbrane znamke izročiti njemu, mežnarju, on pa jih bo izročil Družbi sv. Petra Klaverja, ki se prav ukvarja s tem svetim delom — odkupom naših nesrečnih črnih bratov v Kristusu. Nekaj sto znamk, morda pa tudi tisoč, tega on. ubogi mežnar ne ve, toda zato to dobro vedo sveti očetje in črnec bi bil odkupljen. Zdaj je Viko gledal na znamke s posebnim občutjem: glej, tam pod palmami ga pričakuje njegov črni brat, ki ga bo od kupil... Doma pa Je na majhnem kuhalniku na špirit Marija Oblak običajno sinu pogrela navadno Juho iz kaše, zabeljeno z mlekom. Viko je v trenutku pospravil svoj obrok z velikim kosom kruha in si že začel postiljati v kotu mansarde. V Ali si utrujen, sin?» ga Je zaskrbljeno vprašala Marija. «Nič nisem utrujen, mati, samo preprosto bi rad spal.# Zaspal je takoj ob brnenju materinega šivalnega stroja in sanjal Je o ladji z razvitimi jadri in na njenem krovu Je «črni brat v Kristusu#, ki ga je bil sam odkupil, stegoval k njemu svoje roke. ročilo, vendar pa ji je ostalo še toliko dela. Kosila ne bo kuh la, ne bo Viko bo jedel na obali, daleč ima do doma sama P bo spila kavo. Pogosto je namesto kosila popila kavo, tako J vendar ceneje in tudi manj časa bo izgubila Teka ni nobenega, kava pa jo je zelo poživila Treba pa je tudi re^ od kod pa naj bi prišel apetit, ko vendar vedno sediš upognjen- z eno roko vrtiš kolo, z drugo pa šivaš na stro) In tako ves dan. Nič čudnega ni, če jo bolijo hrbet in prsi-šivilje boli tukaj, v tem ni nič posebnega -g, Sin bo zrasel, končal gimnazijo in takrat sl bo oddahb Saj je že zdaj začel služiti, danes bo spet prinesel svoj {j žek. Zjutraj sta se skoraj skregala Marija je hotela P°tr0l9. denar za sina, on pa je zahteval, naj vse porabi za mleko, b* slo in jajca zanjo da bi tako ne kašljala Ljubi fant... Vse šivilje kašljajo, takšen je pač njihov -klic. Sam pa je čevlje tako pošvedral, da Je zadnjič m o* dolgo pregovarjati čevljarja, da jih je sploh vzel v popra P* ravilb 'V,-air Vseeno lih je vzel, vendar pa je dejal, «da so ušivi pošveo* bili clSV Velika upanja •) Hacken — kljukica ••) K eri — fant •••) bltte — prosim (op. prev.) šivalni stroj Je brnel in brnel. Bilo in udarjalo Je srce. Utripala je žilica v levih senceh. Čedalje hitreje in hitreje se je vrtelo kolo. Marija je zelo hitela; danes je treba končati na- ci»... Koliko le stanejo novi čevlji? Ali pa. da bi ne novi, samo malo ponošeni, da bi bil podplat še dober vendar tako veliko hodi, na noge pa težko stopa, čisto ( kot njegov pokojni oče. Le kako mu Je podoben! In že sK zanjo!... r Marija je šivala in se smehljala Da, opora ji bo in na “ . je ne bo šel, ne. Tudi težak ne bo postal, kakor njegov neS .j ni oče, nikoli! Tako dobro se uči, končal bo gimnazijo, P8 f0, stane, kolikor hoče, pripravljena Je umreti za šivalnim s ^ jem. Kavo pa je mogoče dvakrat prevretl, saj okus zadJ° važen, samo da bi sd potešila žejo in se malce okrepčala--, j, Samo ta kašelj... Prej Je ni oviral pri šivanju; brni * Jj brni srce in v njun takt kašelj: «Khe, khe!» Zdaj pa je P°^. hujši, zdaj več ne mrmra, temveč laja in trga prsi ter j° 5 se hotno moti pri delu. In sirup Ji več ne pomaga. Pribil*™ -p- in sin bo šel v jesen, tu je vzrok! Da, kmalu bo jesen __________ __ _ nazijo... Usmiljeni bog, kaj pa hlače! Saj so še slabše od ljev, njegove zimske hlače! (Nadaljevanje sledi) - POUKIIŽNl( A: (MIKICA: Ulica Silvio PelUco 1 II.. Telefon 33*2 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37 33» - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vn«