GEOGRAFSKI OBZORNIK DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE Drago Perko UDK 911.2:551.4 (497.12) DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE Drago Perko, mag., Geografski inštitut Antona Mclika Z R C SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek prikazuje nekatere značilnosti reliefa Slovenije, ki jih je mogoče ugotoviti na osnovi digitalnega modela reliefa. Povprečna nadmorska višina Slovenije je 553 m, povprečni naklon pa dobrih 13"3. Desetina Slovenije ima značaj ravninskega, tretjina gričevnatega, slaba polovica hribovskega in desetina značaj gorskega sveta. UDC 911.2:551.4 (497.12) DIGITAL RELIEF MODEL OF SLOVENIA Drago Perko, mag., Geografski inStitut Antona Melika Z R C SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, Slovenia The article represents some relief characteristics of Slo- venia ascertained on the basis of digital relief model. The average altitude of Slovenia is 553 m and the average incline is 13°. Flats represent 10 %, hills 30 %, high hills 50 % and mountains 10 % of the surface of Slovenia. Za ozemlje Slovenije sta bila izdelana dva digi- talna modela reliefa: 500 metrski (1), ki pa je za večino uporabnikov premalo natančen, saj upošteva le eno nadmorsko višino na vsakih 25 ha, in 100 metrski (2), ki upošteva eno nadmorsko višino na 1 ha in je tako petindvajsetkrat bolj natančen. Za nekatere uporabnike je tudi 1 ha prevelika površina in bi potrebovali še bolj natančen DMR, po drugi strani pa je za nekatere bolj posplošene stvari 25 ha premajhna površina. Za razdeljevanje površja na orografske enote (ravnina, gričevje, hribovje, gorov- je) se najpogosteje uporablja kvadratni kilometer. Najpreprostejša metoda določanja orografskih enot je ugotavljanje razlike med najmanjšo in največjo nadmorsko višino v kilometrskem kvadratu (3), ki predstavlja razgibanost površja. Pomagamo si lahko z D M R 100 m, ki nam da 100 nadmorskih višin v vsakem kvadratnem kilometru. Izmed teh 100 višin lahko za vsak kvadratni kilometer poiščemo najvišjo in najnižjo vrednost, razen tega pa lahko določimo še nekatere povprečne vrednosti in koeficiente. Tako smo na osnovi DMR 100 m pravzaprav obli- kovali D M R 1000 m. Pogostostne porazdelitve nadmorskih višin posameznih D M R pokažejo (slike 1, 2 in 3), da sta si najbolj podobna D M R 100 m in D M R 1000 m in to tako, da lahko za mnoge splošne primere upora- bimo kar D M R 1000 m. Najbolj pogoste nadmorske višine so med 250 in 300 m (slike 1, 2 in 3) oziroma med 2 9 0 in 300 m (slika 4). Najnižja točka Slovenije je na obali Istrske Slovenije (0 m) , najvišja na Triglavu Slika 1: Pogostost na porazdelitev nadmorskih višin po SO metrskih pasovih na osnovi DMR 100 m. 0 • 3000 • Slika 2: Pogostost na porazdelitev nadmorskih višin po 50 metrskih pasovih na osnovi DMR 500 m. 1000 ff nntHH, 0 • 3000 • Slika 3: Pogostost na porazdelitev nadmorskih višin po 50 metrskih pasovih na osnovi DMR 1000 m, izvedenega iz DMR 100 m. lillTtTmTTK— 0 • 3000 • 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK (2863 m), povprečna nadmorska višina pa znaša 553 m, kar je petina najvišje točke Slovenije. Povprečna razlika med največjo in najmanjšo nadmorsko višino je 215 m, kar je značilnost hri- bovskega sveta. Največja gostota razlike je v raz- redu od 60 do 69 m (slika 5), kar pa je značilnost gričevnatega sveta. Slika 4: Pogost os t na porazdelitev nadmorskih višin po 10 metrskih višinskih pasovih na osnovi DMR 1000 m. Slika S: Pogostost na porazdelitev razlik med najviš- jo in najnižp nadmorsko višino po 10 metrskih raz- redih na osnovi DMR 1000 m. Zanimiv je pregled povprečnih nadmorskih višin (slika 6), ki prikazuje višinsko razčlenjenost Slovenije. Največ površin zavzemajo nadmorske višine med 200 in 300 m. Pregled povprečnih naklonov (slika 7 in 8) pove, da je zgostitev naklonov največja pri 0 sto- pinjah in nato pri 10 in 11 stopinjah. Najmanjši naklon znaša 0 (popolna ravnina), največji 90 (nav- pična stena) in povprečni naklon Slovenije 13.3 sto- pinje, kar je okrog 15 % največjega možnega na- klona. Največji delež prebivalstva Slovenije živi v pasu med 200 in 300 m, nato pa v pasu med 300 in 400 m (preglednici 1 in 2). Gostota prebivalstva je največja v pasu pod 100 m, nato pa sledita pasova od 200 do 300 m in od 300 do 400 m. Okrog leta 2000 bo do nadmorske višine 400 m živelo že več kot 80 % (štiri petine) vseh ljudi in nad 600 m samo 3 %. Površine nad 600 m predstavljajo območja depopulacije, pod 400 m pa območja izra- zite koncentracije prebivalstva. Leta 1880 je bila v splošnem razporeditev prebivalstva po naklonskih razredih inverzna: delež prebivalstva je bil največji v tretjem, nato pa so sle- dili četrti, drugi in šele nato prvi razred, gostota pa je bila največja v drugem, šele nato pa je sledil prvi razred. Čez sto let sta tako delež kot gostota padala z večan jem naklona (preglednici 3 in 4). Ob prihodu novega tisočletja bo dobra tretjina prebivalcev Slo- venije živela na ravnem (0 ali 1°). D o naklona 1 2 ° jih bo živelo celo več kot 85 %. Nakloni nad 2 0 ° so območja depopulacije, med 6 in 2 0 ° stagnacije, pod 6 ° pa močne koncentracije prebivalstva. Vse te značilnosti veljajo za Slovenijo kot ce- loto, torej v splošnem, v nekaterih pokrajinah pa so razmere tudi popolnoma drugačne, kar kaže na pes- trost slovenskih pokrajin. Preglednica 1: Delež prebivalstva po višinskih paso- vih. pasovi v m 1880 1931 1961 1981 2001 0- 99 3.5 3.8 3.6 4.7 6.1 100- 199 11.1 11.1 10.1 9.8 9.5 200- 299 27.9 31.2 34.0 35.9 39.0 300- 399 23.2 23.3 25.7 26.5 26.6 400- 499 11.4 9.9 9.5 8.9 7.8 500- 599 10.7 10.3 9.6 8.9 7.7 600- 699 5.7 4.9 3.6 2.7 1.8 700- 799 3.8 3.2 2.2 1.5 0.9 800- 899 1.8 1.6 1.2 0.8 0.5 900- 999 0.6 0.5 0.4 0.2 0.1 1000-1099 0.2 0.2 0.1 0.1 0.0 1100-1199 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 1200-1299 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 skupaj 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 Razporeditev prebivalstva je bila ob popisu leta 1880 na omenjeni način določenih reliefnih enotah taka: na ravnini je živela šestina, v gričevju slaba polovica, v hribovju dobra tretjina in v gorovju skoraj 2 % prebivalcev. Ob prehodu v novo tisočlet- je bo razporeditev precej spremenjena: na ravnini bo živela že skoraj polovica, v gričeju dobra tretjina, v 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Povprečne nadmorske višine v m. hribovju le še šestina in v gorovju komaj odstotek enote (slika 9). Značaj ravninskega sveta (razlika prebivalcev. med največjo in najmanjšo nadmorsko višino med 0 O reliefni razgibanosti največ povedo reliefne in 29 m) ima 2035 km 2 ali 10.0 % Slovenije, gri- 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Pogost os t na porazdelitev povprečnih na- klonov po stopinjah na osnovi DMR 1000 m. 500 -i 0* 90" Preglednica 3: Delež prebivalstva po na k Ionskih razredih. razredi v ° 1880 1931 1961 1981 2001 0- 1 15.1 19.0 23.3 28.1 35.7 2- 5 19.8 21.1 24.2 26.5 26.8 6-11 32.6 30.8 28.1 25.9 23.3 12-19 25.3 22.4 18.5 14.9 11.1 20-30 7.0 6.5 5.8 4.5 3.1 30 in več 0.2 0.2 0.1 0.1 0.0 skupaj 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 Preglednica 2: Gostota prebivalstva po višinskih pasovih. pasovi v m 1880 1931 1961 1981 2001 0- 99 165 208 228 356 668 100- 199 74 87 91 105 147 200- 299 83 110 137 172 272 300- 399 83 97 123 151 221 400- 499 52 53 58 64 82 500- 599 50 56 60 66 83 600- 699 35 35 30 27 26 700- 799 30 29 24 19 16 800- 899 21 21 18 15 13 900- 999 10 10 9 6 5 1000-1099 5 4 4 2 2 1100-1199 2 2 1 1 1 1200-1299 0 0 0 0 0 skupaj 58 69 79 93 136 čevnatega sveta (razlika med 30 in 149 m) 6873 k m 2 ali 33.9 %, hribovskega sveta (razlika med 150 in 449 m) 9411 k m 2 ali 46.5 % in značaj gorskega sveta 1937 k m 2 ali 9.6 % Slovenije. Slika S: Povprečni nakloni v stopinjah. 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 4: Gostota prebivalstva po na k Ionskih Slika 9: Reliefne enote glede na razlike med naj- razredih. razredi v ° 1880 1931 1961 1981 2001 0- 1 94 139 196 280 517 2- 5 102 128 168 219 322 6-11 73 81 85 93 122 12-19 48 50 47 45 49 20-30 23 25 26 24 24 30 in več 3 3 2 1 1 skupaj 58 69 79 93 136 Te spremembe izvirajo iz močne depopulacije hribovskega in gorskega (v manjši meri tudi gričev- natega) sveta in izrazite koncentracije prebivalstva in s tem tudi njegovih gospodarskih in drugih dejav- nosti na ravnini. Posledica taga je cela vrsta večjih in manjših pokrajinskih problemov in to tako na območjih praznenja, kot tudi na območjih koncen- tracije prebivalstva. 1. Digitalni model reliefa SRS S00 m. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, 197S. 2. Digitalni model reliefa 100 m. Republiška geo- detska uprava. 3. Demek, J. 1972: Manual of detailed geomor- phological mapping. Praga. večjo in najmanjšo nadmorsko višino (3). RRVNINR GRIČEVJE HRIBOVJE GOROVJE