PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO osvobodilne FRONTE Z A SLOVENSK F R I M O R J E UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93 806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi cd 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Keka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. Leto IH . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 22. oktobra 1947 Postuma plačana y gotovim .Štev. 726 Sprdizione in abbon. postale DE GAULLU SE HI POSREČILO OSLABITI KOmUNISTIGNE STRANKE —i^———— m ri tiescsiicjmjsrrtpcmrttuvajmuKm’v;i'i ■ i.iw^rrr«u.‘sr-gTrr.TJrmarur ^ Gaulle bo predstavila! razcepljeno desnico - Edino KP je vzdržala naval ostankov monakovskih simpatizerjev, bivših privržencev Petaina in sedanjih agentov Wall Streeta J** 21- — Notranje ministrstvo 3ii t 0 :z;du odčmskih valitev iz k, P z ve^ kakor 9 tisoč pre-toL’C; ln siKr 6lcde 5 milnonov v." v na 7 milijonov vpisanih. a**3* teh podatkov jc prejela w a RPF (De Gaulle) 38.6%, ( ®un’-stična stranka 29.3%. SFIO 15%- 10115 (Bidaint) -* »h radikal; 4.2% glasov. voUtev s nariški občinski svet W da 50 PreJeli RPF 52 sedežev, arounisti 25, socialist; 8 in MRP ' Vs«h sedežev je 90. ^ Kakor smo že poročali, se bo dru-6'i>UrnUS °^inskJr volitev ‘zvršil • odnjo nedeljo. 2e danes se opa-Jav^!‘:ka a"-tac'Ja vseh strank, t 5 mnenje in tisk se vprašuje- ■ ®U bo sedanja vladna večina Potisk obeh blokov, tj. ko-Un;st°v in degolištob. <0n!pe» Poudarja, da je bil ?la.t Ull0v n-men zrušiti levico, n- * Gabiti komuniste. To se mu • Posrečilo, ker je svoje glasove Z5a: Pri stranki MRP .n ortakh Janičarskih skupinah ter deloma j, ‘ 50c;al:stih. Na vsa.k način so Pridobs^viu 11^ta kornun-s!l še nekai pT^°mba*i» piše, da se prav za D). struktura parlamenta ne bo So sPremen;la. Razlika bo ed>-I:ai a 130 De Gaulle predstaven i sedai razcepljeno desnico, f.mi' bno pričakovati, ker sestava so n« n'. bila enotna. Okolnost, da •n zbrali okoli sebe desnico ^ centruma. nalaga republi-“ee.m previdnost. vELPranc T-reur» ugotavlja, da so Ki so vztrajali na delitvi ločit« kanoev' Ki s0 zahteval; iz- Ganu Komunistov, podpirali De ^ “Ov cezarizem. List se vprašuje, ‘tdk dali socialisti, levičarski flit ’n demokrati še vc-dno vo-‘ • za nos od De Gaulla? va ,_Umanitč» piše, da ne prefra- ko Pravi, da je kempartija ne 7« i °^ran-ta svoj položaj, mar-“* pridobila nekaj odstotkov vj, ■ Edino ona Je vzdržala na-Lj, broti ostankom bivših mona-simpatizerjev, bivših pri-Pčtaina, sedaj agentov iauiLStre*ta- List zaključuje, da jijtj. komunisti in socialisti abso druž' VeS*nft, da se jim bodo pri-ohj.‘j . še republikanci in pristaši cb-ainu'škcea gibanja, da ustvarijo Kpp ’ Ki bo onemcgoč.la, da bi °b^inah izvajala diletanti-® osebne diktature. Londonski «Times» se ne čudi izidom francoskih yoLtev in smatra, da je bilo pri vsej zmedenosti francoskega strankarskega sistema pričakovati neko spremembo. Vsekakor se bo delitev strank bolj zaostrila in spremenila nj_hov sedanji sestav. «Da.ly Wcrker» najprej poudarja ohranitev položajev komunistov, nato pa očita socialistični vladi, da se je pokazala pspolnoma nesposobno in da n. obvladala poiožaja. Zaradi tega ni čudne, da se Jc francosko ljudstvo dalo vplivati od De Gaullove demagogije o mečn; vladi, kakor so se dale vplivati milijonske množice od ogromnih obljub Hitlerja. Tudi «New York Times® vidi v De Gaullovem uspehu težkoče. Po mnenju lista se je bati avtoritarnega režima De Gaulla, ki n; oslabil komunistov in ki je samo povzročil pol.tično delitev Francozov v dva bloka. Kempartija je izdala peoglas, v katerem med drugam lzjavija, da je komunistična partija v Franciji glavna Zaščitniea pred politiko katastrofalnih pustolovščin, da pa je tre ha rešiti Francijo pred cezarizmom. Proglas poziva vse, naj se združijo proti ljudem udarov. Tudi MRP se je javila svojim volivcem z izjavo, da so imele sedanje volitve sicer samo namen izvoliti občinske zastope, toda kljub temu bodo imele velike politične posledice. Bolgarska delegacija v Budimpešti Budimpešta, 21. — V. Budimpešto je prispela bolgarska vladna delegacija pod vo^tvom informacijskega ministra Dime Kazasova in ministra za presveto Minca Nej. čeva. Madžarski zunanji minister je izjavil, da bo podpis dogovora za kulturno sodelovanje med Mari žarcko in Bolgarijo pripomogel k utrditvi prijateljstva med obema državama. Zunanji minister Molnar je ob povratku. iz Jugoslavije poudaril važnost dogovora za kulturno sodelovanji med Madžarsko m Jugoslavijo in dejal, da je Madžarska s tem dokazala svojo željo, da se pridruži fronti narodov, ki hcčsjo mir in ki se. borijo proti imperia- listom. Molnar je tudi dejal da že5; Madlžarska skleniti podobne dogovore s Sovjetsko zvezo in z drugimi demokratičnimi državami. Borila španskega liadstva vedno ostrejša Pariz, 21. — List «Mundo Obrero® poroča o ostri berbi španskega odporniškega gibanja proti Francovemu režimu. Zadnje dni septembra je oddelek partizanov v Vzhodni Spanlj; prekinil vse zveze med Te-ruelom in Cucnco. Iz raznih krajev poročajo o velikih izgubah, ki jih ima falangistična »civilna garda®. Ker nikakor ne morejo zatreti osvobodilnega, g.banja španskega ljudstva, nadaljujejo Francove oblasti po vsej državi £ terorjem proti ljudstvu. V pokrajini Malaga nadaljujejo posebni oddelk; «c;vilne garde® tako imenovane «očiščevalne akcije® in streljajo brez vsakega opozorila na mirno prebivalstvo. Novi izvršni odbor ES Včeraj je glavni odbor Enotnih sindikatov izvolil izvršni odbor, ki je tako-le sestavljen: 1. DESTRADI ALEKSANDER, kovinarski delavec, predsednik; 2. BUKOVEC IVAN - VOJMIR, kovinarski delavec, tajnik; 3. RIZZOTTI RENATO, uradnik, namestnik tajnika; 4. HREŠČAK IVAN, delavec, namestnik tajnika; 5. TURKOVIČ IVAN, kmet, namestnik tajnika; 6. SEMILLI EMELIO, kovinarski delavec; 7. FURLAN DRAGO, mizar; 8. FRANKOVIč SERGIJ, kovinarski delavec; 9. DESANTI MARIO, kovinarski delavec; 10. JURAGA ANTON, uradnik; • 11. LUXA JORDAN, kovinarski delavec; 12. MUSLIN JOSIP, geometer; 13. PETRONIO BORTOLO, uradnik, člani odbora. Prvi sneg v Italiji Boionja, 21. — v Moden; in v Reggio Emilia je preteklo, neč temperatura padla na 1 stopinjo pod ničlo. Na vrhovih Apeninov'je zapadel prvi gneg. Kolera žanje nove žrtve Ka.ro, 21. — Egiptska vlada javlja, da so v zadnjih 24. urah zabeležili 1022 novih primerov kolere. Umrlo je 161 oseb. 175 km tračirc na mladinski progi Zenica, 21. — Do sedaj so na mladinski progi Samae-Sarajevo položili 175 km tračnic. Položiti jih morajo še za 62 km. Gradnja velikega mestu na reki Bosni, gre h koncu. To je 11. velik; most r>a reki Bosni. KRIVIČNA OBSODBA SE MORA RAZVELJAVITI Vsak dan pošiljajo od vsepovsod protestne resolucije proti krivični obsodbi petih delavcev ladjedelnice Sv. Marko, ki pričajo, kako jo ti obsodba globoko ogorčila vse tržaško delovno ljudstvo. V vsrh teh resolucijah ljudstvo zlasti poudarja pristransko sojenje vojaškega sodišča, ki je obsodilo terorista Cchcr.a, kateremu so našli bombo tik po napadu na povorko • na predvečer 1. maja, na borih sedem dni zapora, antifašistične borce pa kar na leto dni ječe. Delavci pivovarne Dreher pišejo: «Mnogokrat smo bili priča pristranosti in krivičnosti okupacijske VU nasproti ljudskim in sindikalnim organizacijam, toda sedanji primer prekaša vse ostale. Proti devetim delavcem, ki so krivi, da so pošteni antifašisti, so uprizorili proces. Po neskončnih razpravah so jih končno pet obsodili. Pri tem opozarjamo, da o-kupicijska VU prav nič ne upošteva glasu delovnega ljudstva, kar ss pač ne more imenovati demokracija. . Zato zahtevamo revizijo procesa». Delavci ladjedelnice Sv. Roka iz Milj pravijo med drugim: «Kri-vična obsodba delavoev Sv. Mar- Elektrifikacija v ZSSR Moskva, 21. — Za časa Oktobrske revolucije je bila Rusija na zadnjem mestu v Evropi glede proizvodnje in uporabe električnega toka. Na podlagi Leninovega načrta za elektrifikacijo in Stalinovih petletk je Sovjetska zveza zavzela drugo mesto v Evrop; v proizvodnji električnega toka. • V drugi svetovni yojni je Sovjetska zveza proizvajala 48 milijard kw električnega toka, to je 24 krat Več kakor leta 1913. Leta 1937 je zmogljivost poljedelskih električnih central na-rastla v primeri z le-tom 1916 za U5 krat. Ob začetku letošnjega leta je bilo elektrificiranih približno 15 tisoč kolhozov in Okoli 69% poljedelsk.h motoriziranih postaj. Leta 1950 bo zmogljivost električnih central v poljedelskih okrajih vse Sovjetske zveze dosegla 2 milijona kw in .presegla proizvajanje električnega toka v letu 1913 za več kakor 100%. Stavka škotskih rudarjev London, 21. — Stavka škotskih rudarjev v bazenu Larnak se je še bolj razširila. V 50 rudnikih stavka okoli 14 tisoč rudarjev. Italijanska akcijska stranka Žl je združila i Nennijevimi socialisti *.Avanti“ poudarja, da brez komunistične stranke ni mogoče voditi levičarske Politike - Državni nameščenci v pokrajini Florence proglasili 24'Urno stavko *t ■hi, 21. _ ~ Akcijska stranka iitev ^d Azlone) je sklenila zdru-ko. Nennijevo socialistično strsai-Sih d Zociri- svet stranke Je oo dol-tr«ha osvojil stališče, da. Je st;*r italijansko sociali- VbL str nko kot predstavnico Do ^ demokracije. Istočasno Je , -ava.h poslanca Lombardija Je .^Kolonistov, da izrazijo svo- j^bpanje ;a solidarnost z de lav. v«JHe razredom , na-jbo*J prizadet, in s ki je bil tekom -»ier'rr, na)bolJ prizadet, in s lltii«' hočejo nosit; skupno po-odgovornost. •Daj ra^ardi. k; se Je prvotno zavze-6:i j} razpust akcijske stranke, bi bl:o odvisno od Us-'*-**, da se pridruži 60c.a-JjlA končno* pristal na stali-Da no)pancev Clanca -n Lussuja. toidruj'1 ' Katerega se akciomati ttrahko in 5top,K> v socialistično dC?«1 5vet akcijske stranke Je SIascv; proti 2? sklenil *trariknv. 2 halijamko socialistično m- ^ Pooblastil izvršni od-2n 3 ta 5klep izvrši. S'rahks n3 ^e’ da ^ prišla akcijska t6 odločitve ne glede na 'D jv, ,0®'- socialistov s kpmun.sti, Sfšstoj , f “A varšavsko izjavo ter ^"art, ‘^Kega urada v «a *e Hi h®11 znai:lno Pa °v predstavnik; akdoni- nihče, k; bi bil predlagal . 4 Saragatovo odpadniško ^1’skji no sKyP-ho. dasi vsebuje sč«rt- f^AnKa mnogo pristašev ♦AVr sloJev- u4 S »v««* pPudarja, da se jestran-•co in polltlKo povezanosti z C1 olit!ko je še ojačil . tc>D ‘eP akcijske stranke m t ahi:,' °.ebnosti jz republikanske v i’-, ®m91aburistov ;n neodvls-•‘fne J sKi blok. Brez komuni-b Ktn, 'ranKe ni možna levičarska 'V Jta^KlJučuJc ljst, in to vsaj - in tl>di ne v Franclji, i«* sproiii Elnaudi je da- Pr dsMvnike državffh Ji:®šne v .ubro s predstavniki bWbr^ožu eder1JO d'la' k> so Čl' *»iso rt *ahteve za zvišanje ^Di.i dosegji nobenega spora- ‘Piha . it« ^ci i« ^nf°deraclja dela v ^.flržAvniK r0glas:la 24-urno sfav-(. {ih* «- p nameščencev vse po-HuS hre 22. t. m. Stavke tL^htu, 1 vsl državni na- lit tei *eKzn:čarJe, po- 1 Wle8rafske nameščence in šole. Izvzet; so železničarji, ki skrbijo za redni promet vlakov. V pokrajini Moden; so poljedeljski delavci preglasili stavko, da pjdprejo svoje tovar.še v njihovih zahtevah po novi delovni pogodbi. Tudi vse druge delavske kategorije so iz solidarnost; s poljedeljskimi dejavo; prekinile delo za eno uro- Zadruge na Hrvaškem Zagreb, 18. — Na ozemlju LR Hrvatske deluje sedaj 1200 nabavnih in prodajnih zadrug, ki imajo skupno 4000 sklad.šč za prodajanje pro.zvodov. Te zadruge dobavljajo razne proizvode za 2,900.000 kmetov ln 700.000 meščanov. 81% kon-sumentov dobiva industrijske proizvode v zadrugah. Premet v mestnih zadrugah je v prvem polletju 1947 dosegel 636 milijonov dinarjev, promet kmečkih zadrug pa Je presegel 2 milijardi dinarjev. Spcmsnica 10 milijonov Židov New York, 21. — V New Torku so položili temeljni kamin za spomenik 10 milijonom evropskih Zidov, ki so bili žrtev nacifašizma. Svečanosti so prisostvovali posla« Biki in ministri številnih držav. Jugoslovanski poslanik Sava Ko-sanovič je izročil predsedniku za postavitev spomenika odlikovanje reda hrabrosti, ki ga je prezidij ljudsko skupščine Jugoslavije podelili židovskemu neznanemu vojaku. Kcsanovič je poudaril, da ie na-rodno-osvcbodilna borba pod vodstvom maršala Tita postala prava hraniteljica vseh žrtev nacizma m fašizma brez razlike vere, plemena ah jezjka. Ta enakopravnost ;s osnovno načelo jugoslovanske republike. Truman hoče izrabiti Mugoden“ trenutek Wash;ngton, 21. — Predsednik Truman hoče na vsak način re-š ti francosko in italijansko vlado iz sedanjih političnih težkoč s tem, da bi Jih še pravočasno gospodarsko podprl. Zato hoče od obeh zbornic doseči začasne podpore, da emogoči Franciji in Italiji prčmagati težkoče čez zimo in to še preden se začne izvajati Marshallov načrt. . V glavni skupseini Združenih narodov Sana Kosanofrič razkrinkale imperialistične spletke ZDA in Anglije "* f BUBI BB Ml mJ Flushlng Mčadcvvs, 21. — Glavna skupščina je preučila poročilo politične komisije, ki predlaga ustanovitev stalno ‘ komisije z imenom »Komisija za nadzorstvo severne meje Grčije*. Jugoslovanski delegat Sava Kcsanovič se je uprl temu predlogu rekoč, da predstavila izzivanje. Pripomnil je, da bi vladal riac.es v Jugoslaviji enak polo-ža. kakor v Grčiji, če bi se bilo posrečilo Angležem postaviti na prestol v Beogradu monarhijo. Glavni vzrok, da je prišlo do sedanjega položaja v Grčiji, je ravno ta, ker so Angleži tnnego doprinesli za vzpostavitev tamkajšnje' monarhije. Kesanovič je nadaljeval rekoč, da je nrizogibno, da se ljudstvo prot; vladi, ki se ne more drugače vzdx-žati na oblasti nego a pomočjo tujih čet, zateče k uporu. ZDA se hočejo zasidrati na Balkanu zato, da si zagotovijo vojaška oporišča za svojo vojsko, mornarico in letalstvo. Kosanovič je končno poudaril, da sedanji položaji, ki jih imajo ZDA trenutno zasedeue, niso naperjeni proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, marveč proti Sovjetski zvezi. Iz tega razloga je Kosanovič predlagal, naj OZN obsodi ta vojaški manever ZDA, ki hočejo napraviti iz OZN samo orodje za egoistične interese velesil. Češkoslovaški zunanji ministir Majsaryk je izjavil, da ni v Grčiji s le, ki bi mogla odpraviti veliko nezadovoljstvo grškega ljudstva. Za njim so govorili še nekateri druži delegati, ki so poudarjali, da nc ogrožajo neodvisnosti Grčije njtbe severne sosede, temveč ZDA. Ameriški delegat Johnson je dejal, da s a bo v primeru potrebe sestala glavna skupščina k iaredaemu zasedanju in razpravljala o »grožnjah proti neodvisnosti Grčije*. Po kratkem govoru Višinskega je povzel besedo poljski delegat Lange tn predlagal, naj glavna skupščina po preudarku, kaj ogroža politično neodvisnost in neokrnjenost Grčije, priporoča umik vseh tujih čet in vojaških misij Iz te dežele z zahtevo, da morajo ;n-teresirano vlade (ZDA in Anglija) tajništvu OZN najkasneje do konca tega leta poročati, kaj so v stvari ukrenile. Za Ewattom, ki je v imenu Avstralije isto tako podpiral ustanovitev te komisije, je govoril Kise-lev, zunanji minister Bele Rusije, ki je ponovno poudaril, da je vzrok nemirov na Balkanu edino-le an- gleško-ameriška intervencija v Grčiji. Nato se je vršilo glasovanje, pri katerem je. bil ameriški predlog s popravki, predlaganimi od strani Franclje in Belgije sprijet s 40 glasovi proti 6, pri čemer se je vzdržalo glasovanja II delegatov. Na ta način so ZDA s svojim pritiskom in z zlorabo celotnega vollv-nega aparata OZN, ki deluje kakor na povilje, kadar gre za interese zapadnjaške reakcije, izpeljale tudi to glasovanje. Preganjanja Kurdov v Turčiji Mehmed Hilmibej, predstavnik demokratična stranke Kurdov, je naslovil na OZN poročilo, v katerem opozarja gla\v,o skupščino na žalosten položaj 9 milijonov Kurdov, kj živijo v Turčiji, Iranu in Iraku. V poročilu navaja, da so Kurdi kljub temu da j;tn ja bila narodna neodvisnost priznana že po prvi svetovni vojni, podvrženi nasilstvom in celo iztrebljenju. Kurdske vasi so izpostavljene zračnim napadom, kurdske pobor-nike za narodno nedvisnost pa ubijajo in izganjajo. Mehmed Hilmibej poziva OZN, naj brani kurdske pravice in jih zaščiti pred nasilnim potujčevanjem ed strani Turkov, Perzijcev in Iraka, ki jim nočejo priznati niti najosnovnejših narodnih pravic. Anglesko-bolgarski diplomatični odnosi Sofija, 21. — Začasni predsednik bolgarske republike Kelarov je sprejel angleškega opolnomočenega ministra Johna Bennetta, ki nr..u je predložil poverilnice. Uspešna obnova Rebe Reka, 21. — Letos je bil načrt za obnovo mtsta izpolnjen do 1 oktobra za 72% kljub pomanjkanju materiala za notranje konstrukcije in cementa za cevi in kanale. Popravili so mnogo ul'C v sredini mesta in predmestjih. Načrt za obnovo cest je bil izvršen za 90%. Uspešno so napredovala dela na cesti Kantri-da-Beograjski trg, ki so ‘o prostovoljno gradili člani Osvobodilne fronte Reke in okolice. Nad železnico bodo ^gradili 70 m dolg most iz železobJtona. Temelje za most so že položili. Letos so začeli tudi z delom za obnovo re-škega starega mesta. Do sedaj so porušili 7 poelopij, pred koncem leja bodo porušili še 9 dru- gih. Za vsa ta dela je določen znesek 5 milijonov dinarjev. Na kraju teh starih stavb bodo prihodnje leto zgradili nove. stanovanjske hiše-. Letos so popolnoma obnovili 390 poškodovanih hiš. Preurejajo tudi nekatere stavbe za dijaški dom, kjer bo prostora za 570 dijakov. V bližini pristanišča bo3o zgradili dom pristaniških delavciv, ki ga bodo moderno opremili. Preurejajo tudi livarno svinca ki jo bodo spremenili v tovarno strojev »Vulkan*. Dalje obnavljajo čistilnico ptineraktega olja, ki je eno naj-- večjih podjetij na Reki. C'rx 10 dni bodo začeli graditi novo tovarno za cementno izdelke, ki bo moderno opremljena. Vsa ta dela vodita mestno in ekrožno gradbeno podjetje. ki globoko prizadeva vse delovno ljudstvo. V obsodbi vidimo dejansko vzpodbudo fašističnim zločin cem, ki so 15. in 16. septembra izvršili najbolj zločinska dejanja». Delivci Arzenala pišejo: «Profesuram o proti krivični obsodbi petih delavcev, ki so krivi samo tega, da so se berili za interese delavskega vizredat. ZAM: «Zahtevamo, da se proces revidira in da se priznajo vzroki, ki so povzročili naraven t«. upravičen odpor delavcev v dneh 15., 16. in 17. septembra». Delavci tržaške tovarne testenin: tZahtcvam.o razveljavljenje obsodbe, ki žali vse demokratično ljudstvo». Ljudstvo iz Milj piše, da je ta obsodba jasen poizkus, udariti po delavcih in njihovi sindikalni organizaciji. Delavci tovirne strojev: «Proces predstavlja nadaljevanje ofenzive, ki so jo sprostili proti delavcem in njihovim organizacijam ob priliki umora male Vrabčeve. VU s svojim ravnanjem neposredno podpira vse One, ki se pod krir.ko demokracije ali pa kot Ljubljanska kn|f£niea nafvstia v Sloveniji Ljubljana, 21. — Univerzitetna knjižnica v Ljubljani, k; je bila ustanovljena leta 1774, je največja knjižnica v Sloveniji. Leta 1919 je imela knjižnica 41 tisoč knjig, leta 1947 pa 73.110 del razdeljenih na 400.009 zvezkov. Knjižnico, k; je bila prvo‘n»"Ustahavljena zn intelektualce, lahko dants obiskujejo vsi, ki se zanimajo za knjige. Leta 1944 jc na biblioteko padlo letalo, zaradi česar je zgorelo okoli 60 t;soč knjig in katalog. Po osvobod tvi je-knjižnica zel® obogatela, ker je dobila cd 300 knjižnic ysfga sveta veliko knjig. Trgovine in menze za delavce in uradnike Ljubljana. 21. — V zadnjem času 'so sind .kalne sekcije y Sloveniji organizirale številne trgovine z industrijskimi izdelki m številne menze, namenjene delavcem in uradnikom. Do sedaj so v Sloveniji odprli 65 nov.h trgovin 2 industrijskim; proizvodi, k; omogočajo eskrbo s ro-vbič aami JS0 tisoč petrOjnikom. Razen tega so odprli 95 menz za delavce in uradnike, k; so nameščen, pr; podjetjih, ki imajo nad 200 delavcev. Ob tretji obletnici osvoboditve Beograda Beograd, 21. — Včeraj je Beograd praznoval 3. obletnico, od kar je Narodno-osvobodilna vojska Jugoslavije skupno z Rdečo armado un.čiia nacističnega sovražnika in osvobodile prestoln co države. Tretjo obletnico osvoboditve proslavlja Beograd v znamenju mirne načrtne obnove. Njegovi prebivale; sodelujejo pri veliki obnovi Beograda, k; bo do konca petletke precej spremenil svoje lice. Postal bo simbol napredka in meči, bratstva in cnothsst; jugoslovanskih narodov. To važna obletnico pa so praznoval: tudi po vsej držav; s prostovoljnim delom. Tudi v Sofiji in Tirani so s predavanji proslavili tretjo obletnico osvoboditve Beograda Na moskovskem radiu je predsednik slovanskega odbora. Mo-čalov poudaril, da predstavlja ta obletnica za vse narode sveta važen zgodovinski dogodek. Narodi vsega sveta, je dejal Močalov, so odločen: borit; se za demokratičen in trajen mir in za splošno varnost. Zmo'no pa b: bilo misliti, da agenti angloamer.ških monopolov želijo isto. Vojna je njim potrebna. Milijoni delavcev so za njih samo vir neizmernega bogastva. Ti krog; gledajo s pr*zirem na Sovjetsko zvezo in na države hove demokracije, v prvi vrst: la slovanske države. Z vsem-j demokratičnim; narodi sveta se borimo za utrd tev splošnega miru in varnosti, za u-trditev demokracije in za dobrobit narodov. BRATISLAVA. — Vrhovno sodišče je obsodilo bivšega Tisovega predstavnika v Vatikanu Karla Si-dorja na 20 let ječe. odkriti fašisti bore proti delavcem in njihovim organizacijam*. Delavci tovarne barv Venezia/ni pišejo: «Obsojate delavce, ki go krivi samo tega, da so šli v borbo .preti dobro določenim elementom, ki so ob uveljavitvi mirovne pogodbe hoteli povzročati v našem mestu nemire in teror*. Podobne resolucije so poslali tudi delavci tržaške tovarne Žaklje-vine, delavci ladjedelnice Sv. Marka, delivci OMMSA-e, nameščenci združenih bolnic, prebivalci Si . Marije Magdalene, delavci gradbenega podjetja Ciocchi, mestni B1AV itd. Se o izgonu g. KureUča Vojaška uprava je pozvala g Kureliča, na) zapusti Trst. V svojim obrazložitvi pa enostavno trdi, da so bile njegove izjave brez vsake dejanske podlage in ne pove, kolere so te izjave. Dalje trdi VU, da je g. Kurelič Uporabil tiskovno konferenco za politično agitacijo, ne pove pa- katere besede in kateri stavek njegove izjave v konferenci smatra za politično agitacijo. Zato je potrebno, da VU točno odgovori na sledeča vprašanja: Ali ni morda točno, da jc govorilna reklama v slovenščini preko zvočnikov na razstavi prepovedana? Ali ni mogoče res, da VU ni doslej izdala potrebnih uvoznih dovoljenj, na pr- za krompir iz Jugoslavije, med tem ko po drugi strani g. Sommer obljubijo uvoz konzervirane zelenjave celo iz Amerike? ’ Ali ni mogoče točno, da se je od jugoslovanskih razstavljalcet zahtevalo, da odstranijo turistično karto svoje domovine? Ali je res, sli ni res, da so risbo na steni v drugem oddelku prekrili proti volji in brez dovoljenja razstavi)alcev in na dan otvoritve razstave pustili oddelek v temi? In končno: Kdo je odgovoren, za vsa ta šikaniranja — samo vodstvo razstave, ali tudi VU? Mi smo v svojem včerajšnjem komentarju o tSlučaju Kurcličn svdje mnenje povedali. Prav bi bilo tudi, da sedaj . J razjasni do kraja zadevo. Ce jo ne bo, se bomo morali pač spomniti k i znani izrek, ki pravi, da je tudi molčanje Vendarle nekak odgovor. A željo za vzpostavil ev gospodarskih odnosov z Jugoslavijo, ki jo izraža VU ob koncu s ver, ’ obrazložitve, bomo prisiljeni smatrati za golo licemerstvo in za puhlo frazo. BRAZILIJA IN CILI morata ubogati tuje gospodarje Pod pritiskom tujih imperialistov je Brazilija prenlkila diplomatske odnose z ZSSR, Čile pa z ZSSR in CSR Množična streljanja v Grčiji Včeraj in danes so ustrelili 39 demokratov, ki so jih monarhofai-stSčna sodišča obsodila na smrt • Govor generala Markosa po radiu - Protest EAM-a Beograd, 21, — Radio grške demokratične vojske Je oddajal govor generala Markosa novim častnikom demokratične vojske, ki so dovršili tsčaje v vojaški šol'. V svojem govoru. Je general poudaril. dn je morala monarhofaši-stov pc-politoma padla in da ti mobilizirajo a silo grško mladino, ki se noče boriti proti demokratični armadi. Monarhofaš:sti, ki jih hrabrijo Anglo-arrtcričani, je poudaril Markes. se borijo z zagrizenostjo in a vsfmi sredstvi, k:r se zavedajo, da bodo zgubili svoj« privilegije, ki slonijo na izkoriščanju in zatiranju grškega ljudstva. Zato so mora demokratična vojska boriti še z večjo vztrajnostjo za svobodo grškega ljudstva in za neodvisnost Grčije. Sedaj gre za odločitev. Odpor grškega ljudstva je narastcl in demokratična vojska ae Je povečala in utrdila. Z našo borbo smo prekrižali vse načrte monarhofašistič-nih vlad. Tudi z mednarodnega stališča je položaj ugodin, ker uživa demokratična vojska simpatije miroljubnega človeštva. Pa tudi sklep o sestav; začasne demokratične vlada v osvobojeni Grčiji kaže da je dokaj dozorel. Borbenost ki sila demokratične vojske sta omogočila rešitev, ki si Ja grško ljudstvo želi in do katere bo v kratkem prišlo. Verujemo v zmago, ker gre ra zmago našega ljudstva, za svo-hodo m za neodvisnost Grčije. Iz Aten poročajo o še hujšem preganjanju demokratov. Načrtno ukinjajo demokratične liste in zapirajo člane -uredništev. Značilne so izjave Griavrolda, k; Je dejal, da jo nemogoče uničiti partizansko gibanje, dokler se he uniči dimokra-t čen tisk. Radio demokratične vojske poroča tudi, da so amerišk predstavniki predlagali množične usmrtitve vseh do sedaj na smrt obsojenih demokratov, da bi s tem ustrahovali prebivalstvo. Včeraj so usmrtili 26 demokratov, danes pa so usmrtili v Solunu 13 demokratov. Delegacija EAM-a Je včeraj, protestirala pri ministru za javno varnost in pri pravosodnem ministru proti usmrtitvam d?miCkratov in proti ukinitvi levičarskih listov. M KRATKE VESTI mm SOFIJA. — Proces proti vojaški zvtzi*, kjer je bilo 30 častnikov obtoženih protidržavne zarote, se je zaključil. Glavni obtoženec’ Ciril Stančev je bil obsojen na dosmrtno ječo, polk. Stambolljev pa na 15 let ječ«. 31 drugih obsojencev je prejelo kazen od 3 do 12 let zapera, ostali, ki so prejeli manjšo kazen kot eno lito, pa so bili izpuščeni na svobodo, ker so kazen odsedeli v preiskovalnem zaporu. LONDON. -»• Zunanje ministrstvo sporoča, da je bil G. W. Har-rieon imsncvan za opolnomioč c.e-ga ministra v Moskvi namesto Franka Roberiaa, ki ga jo Bevln imenovkl za svojega tajnika; llsnehi lludsKe voisHe v Mandžuriji Koumintangove oblasti odrejajo aretacije in ustrelitve kitajskih demokratov Nanking, 21. — Iz severnega 8en-slja poročajo o preganjanju, ki bo ga kuomintangave oblasti začele proti demokratičnim elementom. Usmrtili so vsč članov demokratične zveze. Agencija Sinhua poroča, da so aretirali tudi pet vlsoko-Šolcev in deset častnikov demokratične vojske. V Sangaju so oi 23. septembra do 6. oktobra ar;tiral rad 250 delavcev, nameščenih v raznih industrijskih podjetjih. Pr; spopadu s policijo je bilo več delavcev ranjenih. Zdt se, da so aretacije in usmrtitve v zvizi z obiskom We-dunejrerja na Kitajskem, ki je zahteval, kakor poroča dopisnik »Associated Pressa*, naj se pod-vzam jo ukrepi, da se prcprsči g -banje proti ameriškemu imperializmu, in je pripomnil, da bo Ame- rika samo pod tem pogojem poslala pomoč Cangkajšku. Ista agencija poroča, da so v juliju aretirali v pokrajini Kwang-si v«č dijakov in profesorjev in okoli sto članov demokratične zveze. V polovici avgusta so v Mandžuriji aretirali 200 nedolžnih oseb pod pretvezo, da so komunisti. Poslali so jih v koncentracijska taborišča. Razna agencije poročajo o hudih bojih, med ljudsko in Cang-kojškovo vojsko v Mandžuriji. Ljudska vojska razpolaga z zaledjem, k: je desetkrat obsežnejše od onega, ki ga nadzorujejo nacionalisti. V Mandžuriji je ljudska vojska prodrla v neposredno bližino Kirina in zavzela več postaj na pro& Yangčung-Kirin. Rio de Janeiro, 21. — Brazilsko zunanje ministrstvo je dan rg objavilo noto, s katero sporoča prekinitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Noto je na prošnjo brazilske vlade izročil ameriški poslanik v Moskvi. Kot vzrok navaja nota, da je neki moskovski list priobčil členek, v katirem žali brazilskega državnega poglavarja in brazilsko vojsko. Začasno zastopajo ZDA brazilske interese v Sovjetski zvezi. »Pravda* poudarja, da je brazilski tisk v zadnjem času v»dr.o bolj obrekoval in izzival Sovjetsko zvezo. List »Journal d:s Debates* piše, da je v-zrek za to pisanje enostaven. Brazilijo so dolgo vladal kapitalisti in je tudi danes še vedno navadna kolonija Nov; so samo voditelji in vlade, ki so odvisne od svojih gospodarjev in k: morajo ubogati na njihova povslja. V zadnjem času sta postala brazilski petrolej in mangan predmet posebne pozornosti ZDA. Vladanje tujega kapitala je povzročilo ve» llko nejevoljo med ljudstvom, ki uvidsva, da je v nevarnosti neodvisnost -n bodočnost Brazilije. »Pravda* nadaljuje, da je nedavno neka revija v Moskvi objavila članek o bivšem delovanju brazilskega predsednika in osvetlila politiko nekaterih brazilskih voditeljev. Ktr n; mogla ovreči resnice, je vzela ta članek kot povod za dozdevno žalitev e podtikanjem, da je navedena revija glasilo sovjet ske vlade. Tako morajo brazilski reakcionarji ubegati tuje gospodarje, ki zahtevajo prekin.tev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Da gre za načrtno ofenzivo proti vsem demokratičnim silam, ki sc jo pod vodstvom severnoameriških imperialističnih vojnih hujskačev ;n reakcionarjev sprožil! po vsčj Latinski Ameriki, potrjuje tudi zadnja vest, da je čilska vlada prekinila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Poleti ameriških letal nad madžarskim oremlfem Budimpešta, 21. — Ameriška letala še vedno preletavajo madžarsko ozemlje in tam pristajajo, čeprav je mirovna pogodba stopila v veljavo. Ameriški poslanik v Budimpešti zatrjuje, da letala izvažajo is Madžarske osebje in material Poslanec Reva; izjavlja v pismu, ta ga je poslal y odgovor poslaniku, da -mirovna pogodba n kako. ne daje pravice pošiljat; novih edi-nic na Madžarska ;n pripominja, da ameriški častniki brez dovoljenja madžarskih oblasti postavljajo radijske postaje. Pa tudi iz smer. po!etoy amer-ških letal se jasno v di, da ne gTe za evakuacijo, pač pa da je ta la pretveza za protizako nito preletavanje madžarskega c-zemija. «Radnik» pelje nove povratnik v Jugoslavijo New York, 21. — Jugoslovansk parnik «Radniki> je zapustil ncw-yorško pristanišče s tovorom 10 ti soč vreč moke in 5 tisoč zavojev, ki so jih jugoslovanski izseljenci poslali v domovino ket dar. Parnii bo pripeljal v Jugoslavijo tud opremo ta otroška zavetišča, i -ambulante in veliko količino zdravil, strojev in. podobno, ki jih pošiljajo razna jugoslovanska udruže-nja iz ZDA. Tretja skupina jugo-slotanskih izseljencev v Kanadi se bo vkrcala na parnik v Montrealu Deset družin jugoslovanskih ie-seljencev v Franciji je prispelo v Trbovlje. Na postaji so jih sprejel.-predstavniki sindikatov, množičnih organizacij in velika množica. Mod povratniki so rudarji, ki so odpotovali v Francijo še pred vojno. Laburistična deiegacHa o obisku v slovanskih državah London, 21. *— Osem laburističnih pcejancev, ki so se z letalom vrnili iz Bratislave s potovanja po Sovjetski zvezi, CSR, Jugoslaviji in Poljski, je predstavnikom tiske izjavilo, da je neumno govoriti o »železnem zastoru*. Izjavili ao, da ja obisk ameriških turistov v CSR od 2% pred vojno narastel na 14%. V Moskvi so se poslanci svobodno razgovarjal: z del^vc; v tovarnah. Nekateri člani delegacije so govorili tud; s Stalinom in z Molctc vorn. Pripomnili ao, da je naprav 1 nanje globok vtis izredni napr6-dik v državah, ki so jih obiskali. Končno so Izjavili, da bi bilo potrebno utrditi sedanjo angleško -sovjetsko pogodbo. BEOGRAD, -r- Pred vojaškim sodiščem v Beogradu se bo Jutri [začel proces.proti skupini ncmšlun ln In italijanska G. Adami-ja «F«čioUu Colom bo*, sta dokaj skromni v svojih pretenzijah In služita predvsem povečemermu oddihu. Gledališka družina Dine Galli in Giulija Btivala je predvsem v svojih protagonistih pokazala bravurozno odrsko tehniko ter lahkotnost tiranja in konverzacije. Podrobno oceno bomo prinesli v nedeljski številki. FIZKUL TURA Kratek pregled jugoslovanskega nogometnega prvenstva pred nlegovlm Jesenskim zaključkom Po osmih nedeljah jugoslovanskega nogometnega prvenstva, v katerem je imela tržaška enajstorica LJ. P©n-ziane najtežjo nalogo, nam bo prihodnja nedelja dala jesenskega nogometnega prvaka. Kvalificijska lestvica nam pove, da sta najresnejša tekmeca zn osvojitev prvenstva Partizan in Dinamo, ki imata oba po 11 točk. Teoretično možnost pa imata tud: splitski Hajduk in beograjska Rdeča zvezda oba z 10 točkami in to v primeru poraza prvih dveh enajstoric. Seveda je ta možnost po6«bno v primeru D'na-ma zelo majhna, kajt; Zagrebčani bodo odločilno tekmo odigrali na svojem Igrišču s precej siab.m nasprotnikom Sarajevom (prej Torpedo). Njegov najnevarnejši tekmec Partizan pa bo moral na vroče splitsko Igrišče, kjer bo moral odpreti ventile vsega svojega znanja in zaigrati, kakor v svojih najboljših časih, če bo hotel uspeti. Zaradi tega so naše prognoze na stran! Zagrebčanov, k; bi prvo mesto tudi zaslužili, ker so v tem delu prvenstva pokazali najlepši pr najzrelej-ši nogomet. Omenil smo že, da J« imela tržaška enajstorica LJ. Ponzlane najtežjo nalogo m to zaradi tega, ker je vse tekme razfen zadnje odigrala na tujih igriščih. Prav zaradi tega J« sedmo mesto, ki ga zavzema na kvalifikacijski iestvici (v primeru zmage Dinama nad Sarajevom) lep uspeh, ki nam Jamči, da bodo tržaški nogometaš; v drugem delu prvenstva, k. ga bodo raaen ene tekme odigrali v Trstu, dosegi! š« boljše mesto in tako častno zastopali barve tržaškega nogometa. KVALIFIKACIJ SKA LESTVICA Partizan Dinamo Rdeča zvezda Hajduk Lokomotiva Metalac LJ. Ponzlane Spartak Sarajevo Vardar 8 4 3 1 20 10 11 8 5 1 2 21 11 11 8 3 4 1 12 6 10 8 5 0 3 14 7 10 9 4 2 3 11 12 10 8 2 4 2 8 6 8 V nedeljo Je bila odigrana tudi tekma med Spar takom m Vardarjem, ki se je končala z zmago Spar-taka v razmerju 1:0. V zadnjem kolu Jesenskega dela prvenstva pa igrajo: Hajduk-Parti-zan, Dinamc-Sarajevo jn Rdeča zvezda-Metalac. Objave ZDTV Športno društvo sPristaniŠčnikovt JaVlJa, da bo v nedeljo 26. t. m. izlet v Umag ob priliki nogometne tekme Pristaniščniki-Umag. Informacije se dobijo na sedežu društva Razprava prot: podjetnikom, ki ji predseduje major Reates, se je včeraj zjutraj nadaljevala s pričami, ki niso povedale ničesar bistvenega. Funkcionar z Genio Civile arhitekt Ferdinand Armeri je kot razbremenilna priča za obtoženega pod je tn Jr a Comellija na široko pojasnjeval, kako je Genio Civile nakazoval**. gradbeni material temu podjetjuAZaradi počasnega dodelie-vanja materiala je podjetnik ce'lo protestiral pri Genio Civile, ker je bil prisiljen kupovat; material v prost; prodaji. Takoj za njim je pričal g. Alcide Pezzolato, mehanik y avtomobilski delavnic; v ul. Pa-ladio. Ta je namreč prodal avtomobil Riociju. 300.000 lir pa mu je izročil gradbenik Svagelj. Na popoldanski razprav; je govoril inž. Carlin; Nikolaj, nameščenec z Genia Civile. Pojasnjeval je, zakaj je podjetnik Coiomb; izplačal preko 4 milijone v denarju Genio Civile. Gradbeno podjetje Co-lombo je imela v ul Fabio Severo na račun Genia Civile glavno skladišče gradbenega materiala za podjetja, katerim Je Genio Civile, oziroma urad za javna dela dodeljeval dela. Kadar je katero koli podjetje potrebovalo gradbeni material, mu je Genio Civile izdal nakazilo za določeno količino materiala, nakar je podjetje Colombo oddalo potrebni material. Pri neki kontroli pa so ugotovili, da je bilo manj materiala, kot pa ga je podjetje Colombo dobilo v shrambo. Zaradi tega je za primanjkljaj materiala podjetje plačalo preko 4 milijone lir Geniu Civile. Priča je še povedal, da je bil prisoten, k0 Je inž. Lupiš, bivš; načelnik Genia Civile, oddal neposredno podjetju popravila oziroma tlakovanje predora Bandrinelli. Za njim je pričal uradnik podjetja Colombo Stefani Armando. Tudi ta je več ali manj kolikor je vedel, pojasnjeval nekatere izdatke geometra Colomba. Sodišče Je razpravo odgodilo do Jutri. Medtem pa se je v drugi dvorani vršila razprava proti drugi skupini obtožencev. Obtožen! inž. Sonnbli-cher, ki Je bil dodeljen kapitanu Cockerharau na uradu za Javna dela je začel že v ponedeljek zjutraj pričati In Je nadaljeval s svojim pripovedovanjem oziroma obrambo še včefaj zjutraj. Mož se Je zagovarjal v nemščini, zaradi tega Je imel ž njim ogromno dela sodni tolmač, ki je moral prevajati iz nemščine v angleščino in italijanščino. Obratno pa j« imel obtoženec tem lažje delo. ker je medfem svoje odgovore lahko dobro pretehtal. V glavnem Je obtoženec govoril o stvari podjetja Cap! tam o in Navarra. Obtoženec se Je vseskozi branil in odbijal vsakršno sodelovanje oziroma krivdo zaradi nered-nosti pri oddaj' tega dela. Da Je podjetje Navarra dobilo elektnfi-kacijska dela, Je po obtoženčevih besedah izposloval predvsem arhitekt Sforzina, ki je predlagal tvrdko Navarra za prevzem teh del. Prav tako je obtoženec zanikal, da bi za to uslugo dobil nagrado od tvrdke Navarra. Ko pa Je tožilec Marcucc; izpraševal o njegovih stikih z gradbeniki, se Je pa večkrat inž. Sonnblicher otepal z izgovori, da ne razume postavljenih ypra- Razglas šanj. Pripomnil je, da Je do sedaj razumel samo 30% vse razprave. Čeprav je podjetnik Mazzetci na zaslišanju izjavil, da Je dal Cocker-hamevemu uradu 40.000 lir kot nagrado za podelitev del v podjetju Aqu;la in je tožilec to očital v obtožnici, je ta to zanikal. Prav za prav, ako bi hoteli verjeti Sonnblicherjevim izjavam, ni on imel v Cockcrhamovem uradu nobenega opravka, dasi je bil Cocker-hamov svetovalec. Seveda mu tožilec tega ni verjel. Na nadaljnja tožilčeva vprašanja pa je obtoženec vseskoz, oseal na svoji liniji zanikanja. Podjetnik Kr:smani je prav tako kot ostali obtoženci zanikal, da b; dajal denar kapitanu Cockerha-mu in njegovim podrejenim. Vsa dela pa, ki mu jih je dodelil urad za javna dela, so bila v redu oddana. Prav tako je inž. Rustja zanikal, da bi podkupoval Cockerhama in njegove podrejene. Odvetnik Annoscia pa je s svojim klientom Zuminom nekako poživil vso monotono razpravo, ki jo je skušal že preje nekako poživiti Sonblicher. Vse svoje dogodivščine je 32-čel pripovedati od onega trenutka, ko ga je policijski agent povabil na policijo, kjer naj bi podal neke izjave. Na policiji pa je šele izvedel, zakaj so ga povabili. Takoj so mu povedali v obraz, da sta Cockernam in Sonnblicher izpričala, da jima je Zumin dal 200.000 lir kot nagrado za dodeljeno delo v Devinu. Obenem so mu baje predlagal;, naj to stvar prizna, kajti nič hudega se mu ne bo zaradi tega zgodilo. V nasprotnem pr.meru bo moral sedeti v zaporu. Ker se je pa zapora zbal, je očitano mu stvar potrdil. Toda vseeno ga je policija pridržala In ga poslala v zapore Tigor. To naj bi bilo po obtoženčevih izjavah z obljubami izsiljena izjava Ker pa je obtoženec na dolgo in široko začel razlagati vso zadevo tudi o tem, kako so mu šli na roko agenti glede prehrane, je sodišče odgodilo razpravo na danes zjutraj. L Po odloku Istrskega okrožnega LO št. 16 z dne 14.9.1947 morajo vsi imetniki obrtnih, dovolil-pooblastil predložiti iste v zamenjavo. Obrtna dovoli la-pooblasti la je predložiti pristojnemu m.stue-mu oziroma krajevnemu ljudskemu odboru do 15.11.1947. 2. Mesif.i oziroma krajevni LO morajo izdati za vsako tako sprejeto dovolilo-pooblastilo potrdilo, e katerim se bo imetnik obrtnega dol dila-pocblastila lahko Izkazal ob dvigu nove listine. 3. Nova stalna pooblastila-dovolila prejmejo stranke pri pristojnem mestnem oziroma krajevnem ljudskem odboru. 4. Obrtna pravica ugasne sama po sebi, ako imetnik iste ne predloži v določenem roku v zamenjavo. 5. Zamenjana obr‘na dovoVla-DO-obiastila niso podvržena taksi. 6. V ostalem veljajo vsi predpis: odredbe o reviziji obrtnih pravic št. 28. Uradni list Pov. FNOO za Slov. Primorje št 3 od 5.12.19*5, v kol kor se ta n; spremenila In spo-polnila z odredbo Istrskiea okrožnega odbora št 16 od 14.9.1947. Volitve delegatov za kongres SIAfi Višje šolsko nadzornlštvo, kjer p« so odgovorili, da bodo vprašanje prostorov rešili šele koncem t m. Vendar bomo tudi to vprašanje rešili. Posebno šoli odrasla mladina se mora zavedati važnosti teh tečajev in jih pridno obiskovati. Nekateri se bojijo učenja, češ, pretežko je zame. Poznamo ljudi, Italijane Iz Italije, ki so se v krat kem času prav dobro naučili našega jezika. In ti, ki si Slovenec se bojiš? Sedaj v mladinskem tednu bi morala vsa mladina tekmovati, kje se jih bo več vpisalo v slovenski večerni tečaj, in pozneje, kateri se bodo bolj marljivo učili. Treba samo nekaj volje in vztrajnosti in uspeh ne bo izostal. 5. FerrettI In naše učiteljstvo Danes 22. t. m. bodo volitve delegatov za kongres SIAU v Sv. Vidu za 7., 8. in 9. teren ob 20. uri v krožku «Pcrossa». Prejel, smo ® Proseka in objavljamo: Italijanski didaktični ravn-.celj FerrettI na Opčinah Je tudi na Proseku odkril tri italijanske otroke, za katere je treba odpret! tam italijansko osnovno šolo. Nismo proti otvoritvi te šole, ker se držimo načela, da imajo vsi otroci pravico do l judskošolskega pouka v svojem materinskem jez.ku. Pač pa imamo po-mislzke a načinu, k; ga pri tem uporablja g. Ferretti. On namreč zahteva, da naj se izprazni za italijanski razred sobo. v kateri stanuje učiteljstva ki poučuje na osnovni šoli na Proseku. Vsem je znano, kakšna stanovanjska kriza vlada v Trstu in okolici, in zato smo mnenja, da bi učiteljstvo, ki stanuje v šolskem poslopju še padalje ostalo tam ter da bi italijanski otroci imel; pouk popoldne v 'Stih razredih, kjer ga imajo dopoldne slovenski otroci. V ta namen si lahko izberejo katero koli učilnico, ker so popoldne vse proste. Ce pa vztraja didaktični ravnatelj pri svoji zahtevi, da dobijo oni trije italijanski otroci sobo zase, potem pa naj se izseli iz šolskega poslopja slovensk; didaktični ravnatelj Su-hgd), ki ima svoj uradni sedež na Opčinah in nima na Preseku nobenega posla. Učiteljstvo pa, ki poučuje na osnovni šoli na Proseku, je vsekakor bolj upravičeno kot g. Šuligoj, da stanuje v šoli, na kateri poučuje, ker to ne moti pouka KOLEDAR Sreda 22. oktobra Kordula, Negomir Sonce vzhaja ob 6.30, zahaja ob 17.05. Dolžina dneva 10.35. Jutri 23. oktobra Domicij, Pribislav Spominski dnevi 1811 se je rodil Franc Liszt, skladatelj in pianist. 19jS je imela brigada F. Levstika ogorčene borbe s sovražnikom pri Škofljici in Lavrioi. Kakršno vreme sv. Uršule prinese, tako se rado vso jesen obnese. Preskrba Po jOO gramov masti delijo od danes do 31. t~ m. vsem potrošnikom v mestu in podeželju na odrezek VII in VIII za maščobe. C-.na 80 lir kg. Zavoji AVISS. Od jutri 23. t, m. pa do 8. novembra bodo razdeljevali živilske zavoje AVISS v podeželskih obč.nah onim, ki imajo za to določeno nakaznico. Vsak zavoj vsebuje 1 kg testenin, pol kg sladkorja in pol kg masti. Dob: se prot; odrezku 24 c in 31 c ter prot; plačilu 380 Ur. Nakaznice za petrolej morajo i-metnik; obnovit; pri Sepralu uL Genova 7. Prineso naj staro nakaznico, da jo bodo zamenjali za novo. Uradne ure od 9. do 12. Dvig nakazil za fižol. V teku današnjega dne bodo na razpolago pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za fižol za tovarniške in podporne menze. Živilske nakaznice ea bolnike. U-pravičenci živilskih nakaznic za bolnike, ki istih niso prejeli nadont raj jih dvignejo v uradih v ulici Malcanton 3 ali v ulici dede G;ne-str« 9. Žigosanje osebnih izkaznic Od danes naprej žigosajo izkaznice onim, čigar priimki * pričnejo s črkačna L in M. Dvig bombažnega blaga Vse javne, zdravstvene, dobrodil’ ne in drug« ustanove, ki so Pr®Jel. od ZVU nakazila za dvig bomb1*' nega blaga, naj istega dvigne)0 tvornici »Cotonificio Triestino S.A» v Gorici do 5. novembra. Mestna občina opozarja prebivalstvo pri nakupu mesa, ga prodajajo posamezniki brezoj"j nega dovoljenja. Meso teh pr® čevalcev ni pregledano in obrt P nevernost, da kupijo p°kvarj®““ meso, ki j« zelo škodljivo. 0*6* zdravstvene službe so zaplenili ki ženski jagnjetino in se 1« r pregledu izkazalo, da je pasjega w vora.-------------------- bi!« Srečolov v škednju Pri prireditvi v Skednju s o pri srečolovu izžrebane sledeče * vilke: I. darilo št. 182 (reza lis“*f n. darilo št. 114 (zeleni listek), rudarilo št. 177 (zeleni listek). Odg. urednik DUŠAN HRESCA* Tisk Stabilimento Tip. Triest50 Francoske franke je prodajal Razprava o bsneinu odgodsna Razprava proti 6 osebam, katerim obtožnica očita, da so kup.l: 3500 galonov ukradenega zavezniškega bencina, se je včeraj nadaljevala. Najprej je govoril odvetnik Franco Presti, k; tudi tokrat brani obtoženca De Plero, ki Je bil zapleten v afero Unrinega sladkorja. V svojem zagovoru Je odvetnik trdil, da obtoženec ni točil bencina iz zavezniškega kamiona s posode. To trditev sta tudi podkrepila dva obtožena ameriška vojaka, ki sta prodajala bencin civilistom. Zaradi tega Je odvetnik kot na razpravi glede Unr.nega sladkorja predlagal za kl'enta De Piero oprostitev. Za njim Je odvetnik še govoril za obtožence Zlobca, Tamburllnija, Bo-rdja ;n Bevitorija. Tudi zanje je odvetn.k predlagal oprostitev, kajti po njegovem mnenju je kriv vsega tega le nek! bebec, tako zvani Nello, za katerega pa vemo samo to, da Je bil zapleten v ta nečeden posel, nihče ga pa ne postna. Razprava je bila odgodena na petek zjutraj. Pretekli petek zvečer je prišel v galanterijsko trgovino »Angelo Tus-set in sin* tik preden so hoteli zapreti trgovino elegantno obtočen gospod z zlato okovanimi naočniki, ki j« želel kupiti kovčeg. Ker je bil gost «boljše vrste*, ga je postregel sam gospod Tusset. Neznani gospod si je izbral lep kovčeg iz telečjega usnja, ki stane 58 tisoč lir. Ko je hotel plačati, je začudeno »opazil*, da nima italijanskega denarja, pač pa samo francoske franke. Končno so se domenili, da bo plačal v franooskih frankih in sicer 29 tisoč frankov. Ko Je šel gospodar trgovine naslednji dan v ita-l.jansko kreditno banko, da bi ta denar izmenjal, so mu tam pove-aali žalostno vest, da je ta denar neveljaven, ker j« bil izdan za časa nemške okupacije 1942-43 in da ga g. Tusset lahko obdrži kvečjemu za spomin. Podobno se j« zgodilo naslednji dan v trgovini s čevlji Pallotta v ul. Carducci.29, kamor je prišel ob 17.30 nek gospod, verjetno iAti kot prej« za kevčeg, in si izbral dva pa ra čevljev za 21.800 lir. Tudi tukaj .1« plačal v frankih. Ko je v pene deljek lastnica trgovine hotela Banco di Napoli menjati teh 13 ti soč frankov, so ji povedali isto kot g. Tussetu. Policija skuša izslediti »visokega* francoskega gosta, ki hoče naprtiti STO-ju še eno valuto več. Slučajno, ker so se vnele saje v dimniku. Vendar policija vodi preiskavo, da b. dognala pravi vzrok. Človeški žrtev ni bilo, pač pa je velika materialna škoda, ki jo trpi zlasti vratar hiše, ki ima pod streho svoje stanovanje. Voz povozil otroka Petletnik Olentk Jožef iz Bos«meu-rina je šel z očetom, ki je gnal kravo na pašo,. Na križišču cest Koper-Trst-Marezige So se srečali kamion, voz, mali Jožek z očetom in kravo. Mali Jožek je po nesreč; prišel pod voz. Kolo voza mu je šlo čez prsni koš in zlomilo ključnico. Prepeljan je bil takoj y tržaško bolnico. Lastnica voza Felicijan Antonija se bo morala zagovarjat; zaradi neprevidne vožnje. Poiar v središču mesta Včeraj popoldne okrog 14.30 Je izbruhnil požar v podstrešju palače v ulic; XXX. Ottdbre št. 13, ki Je last zavarovalnice INPS. Takoj so telefonsko poklicali ga-fcice, ki so imeli precej težavno dela ker se je požar med tem precej razširil m so plameni že silili skozi podstrešna okna na streho. Ven' dar se jim je posrečilo do 18. ure požar pogasiti. Verjetno je požar nastal čisto BORIS GORBATOV HARRY TRUMAN v. Toda pohod proti svetu se vedno načne s pohodom prod lastnemu narodu. Agresija je netdružljita s demokracijo. Ratbojništvo je nezdružljivo s pravicami človeka. 9 3 15 9 8 15 8 14 3 9 12 6 7 22 8 15 7 12 9 14 Vzpodbujen po svojih gospodarjih začenja Truman tudi ta pohod. Pohod proti ameriškemu narodu. Proti ameriški demokraciji. Proti stndikato,n. Proti najbolj elementarnim svoboščinam Američana. Si nikoli v ZDA ni bilo tako besnega ilova na rdeče*. Se nikoli črni teror v ZDA m bil tako odkrito predrzen. Vse ndpredno je postavljeno izven zakona, vse pošteno in pogumno je izgnano ali vrženo v ječe. Galantfrist Iz Jacksona se kosa c lovorikami pritlikavega miinchenskega frajterja. Ta križarski pohod je nazval Harry Trumam spohod proti svetovnemu komunizmu». Ta razstava ni nova! Tako so začenjali tueli Krvppi-Bchri>d‘rji, ko so izpustili z verige Steklega Hitlerja. Tako so začenjali tudi Mitsuji-Mitsubisi, ko so vzpodbujali bebastega Hi-rohita. Tako začenjajo zdaj tudi M or gani-Rockefeller ji, ko so izpustili naprej ikurirčka*. Človeštvo ve, kako se navadno končajo taki pohodil Harrp Truman pa zaenkrat še kar naprej vneto služi svojemu bo *su. Nekaj malega se je naučil. Ne govori več, kakor prej, da n« dzlg političnih sklepov, ne da bi sz posvetoval z ženo. Truman ve, s kom se mora posvetovati! Wallaoe je rekel o Trumanovi okolici, o tistih, ki stoje za njegovim hrbtom: «V določanju zunanje politike sodelujejo skupaj z našim državnim tajnikom — vojaškim profesionalcem — sledeče osebe: namestnik državnega tajnika Loivett — bivši družabnik bančne tvrdk-. iBroum brothers and Harrlman*. pomočnik državnega tajnika Balte man —- bivši podpredsednik nmmjorške borzer ameriški poslanik o Angliji Douglas — jrredsednik uprave velike zavarovdlne družbo sliutuel Ufe insurance*. Med temi ljudmi vidimo nadalje Jamesa Forrestala — vodit«!;« bančne tvrdke — sDillon Riad* z WaJl Btreeta, ministra za trgovino Harrimana — predsednika družbe