Čndežna rešitev. SpUal Jurij Plevn:k. (Konec) Kaj jima je scdaj pofieti? Razne misli so jima rojile po glavi, ena Je \zvo<b-ivala drugo, vrteč se okrog enega srediSfta, in to sredi&Se je bilo - smrt. Da, smrt ste v svoji domi&tjtji videli tako razločno in tako živo, da se jima je ad*lo, da ju bode zdaj pa zdaj zapustila zavest, ter da boste padli v oinodlevico. Toda njuno dušno stanje se je kmalu spremenilo. Vidcft, da ni veC rešitve, ste padli no kolona lcr se v dolgi molitvi pripravljali na smH, a obenom prosili Boga, naj ju re&i iz tega grozoega kraja, sicer pa naj m zgodi njegova voljn. In tisti Bog, ki skrbi 7H ftrvifta v prahu, tudi ti dekleti m zivpustil, ampak poslal jima je reSitelja, kakor nek«>6 sv. Petru, ki ju je rešil iz ječo. Ko tako udano in goreče raolito in močite okr« vavljena, kamenita tla z vročimi solzami, sc nenadoroa vrata odpro, in v ječo stopi zal mladenift, nebeftVe lepolo, ter ju prijazno ogovori: ^Bor ,io vajino molitev uslišal ter poalal mene, Hvoj«ga angelja, da vaju reSim in spravim na varen kraj; <orej ne mndite 96 dolgo, kajti ftas mineva in Jotrn se bliža, ampak urno se odpravite na begl" Kdo bi popisal veselje, ki je zdaj preSinilo U ubogi, skoraj na pragu smrti že stoječi ženaki, moje pero takoga popisovnnjft ni zmožno, kajti tako veselje m da le obflutitl, nikar pa popisati. Urno, kakor dve «n»i, skočite na noge, ter, ko bi trenil, blll ste ie m- naj pod milim neboin, globoko dihajoč sveži, evobodni zrak vase. V iskrenih besedah, polnih srcne hvaležnosti, ste se zafieli dekleti sedaj zahvaljjevati za nenadno refiitev. ReSitelj, katpremu je krožil lahen smehlJBJ okoii ustnic, ju ljuboznjivo posluSa, potem pa, ko dekleti utihnete, jima začne razlagati; po kateri poti naj scda.j potujete, da se ognete nadaljni nevarnosti. Razloži jirna, tudi, da ju bodo začeli roparji na vse strani iskati koj, ko bodo zapazili, da ste uSli, in sicer s psi, in v takem slučaju je res težko uiti, kajti psi ovohajo že od daleč $oveka. Pouči Ju, da kadar bodo žo psi blizu, naj se samo za drevesa umaknete, in psi bodo brez sledu kar mimo leteli; a ko no bode paov veft v bližini, tedaj pa zopet smeta brezskrbno poiovati. Ko ju tako poufii, je izginil, da ae mu romarici za dober nauk še zahvaliti niste mogli. Sedaj se urno odpravite zopet na pot. Kmalu se je zaftela na vzhodu prikazovati zarja, vesela oznanilka prihajajočega solnoa. In ta zarja na vzhodnom nebu se ]ima Je zdela sedaj tako lepa, kakor &e nikoli ne. Ptičioe po logu so se začele budili ter žgoleti vedno staro, vedno isto, a vendar vodno dovo, vedno tako lepo pesem, mlademu jutru v pozdrav. Drevje Je lahno Sumelo 8 svojimi listi, kot bi si pripovedovalo skrivnostne bajke. Vse se je zopot oživelo ter se veselilo novega jutra, in tudi naglmp. romaric^ma Je bilo tako lahko, tako milo pri srcu, kakor fie uikoll prej. Ko tako korakate naprej, draga poleg drugQ, same v se zamiftljoni, kar se zasliSi od zadej divje pasje lftjanje. Roparji namre«, ko so zjutraj pogr^Ball begunki, so ao razsrdili, posebno poglavar Je kar divjal od gnjeva, t«r razposlal Izuftene vellke pse, da bi ju dohiteli ter pritirali s silo naza}. Toda romarici, od angelja poduCeni, ste stopili sedaj za drevo, in psi so izgubili na roah vsako sled ter se vrnili od vseh strani prazni nazaj v grad, in romarici ste bili rešeni. Potovali ste hrtro dalje, kolikor so ju noge nesle, ter ste srečno Cez vefi dni dospeli do svojega oilja. Ko ste opravill na božjem potu običajno pobožnost, ste se \rnili po drugem, varnejšem potu v svojo domovino. PrifiedSi domov, ste se globoko zahvalili Bogu in Mariji za srefino vrnitev, posebno ste se Se zahvaljevali Bogu za rešitev iz roparskih rok, Sli ste koi drugi dan po povratku h gospodu župniku ter mu razložili vse podrobnosti iz avojega potovanja, ob»nem ga pa prosili, naj daruje zahvalno sveto maso za srečno vrnitev ter za rešitev iz smrtne nevarnosti. Gospodu župniku, ki je bil kaj blag mož, se je dopadlo zaupanje toh dveh deklet do Boga, ter je rad usligal proSnjo. Prihodnjo nedeljo je pa župnik v cerkvi svojim posluSalcem pridigoval o božji dobrotljivosti; razlagal je, ves razgret od navduSenosti, z vznesenimi, krepkimi besedami, slrmo^im poslušalcem: kako Bog rad VHakomur v siji pomaga, če se resnifino do njega obrne, ter ga zaupljivo prosi pomoSi, pa 5e treba, pri tem tudi Cudež storjti. In kot dokaz resniftnostl svojega govora, pripoveduje sedaj gospod župnik povest teh dveh romaric, ki jo je ljudstvo z odprUml U8tmi z velikim strroenjetn posluflalo, ter konCa svoj govor nekako s temi-le besedaml: «Kadar naa v zivljenju obiSCejo nadloge br<» katerih si skoro ne moremo misliti «oveškega 2ivijen]a, ter kadar nam preti velika nevarnost: nikar treUti fiasa s praznira jadlkovaniem, ampaOc pogumno so postaviti v boj proti trpki, nemili usodi; 6e pa spoznamo, da v obupnih zadevah, v katerih se nahajamo, nobena floveška pomoč nič ne izda, tedai se z zaupanjem obrniiuo do Tistega, kateri je po čadežu rešil dotični romarici iz roparskih rok, ter ju končno zdravi pripeljal na dom svojih starišev, in trdno sem prepričan, da bodo Bog rajši storil čudež, kakor pa nas ne uslišal ter nas prepustil okrutni nesreči!" In tako se je ta povest prvikrat javno pripovedovala v cerkvi iz prižnice ter se kmalu raznesla, ka^ kor se razlije povodenj, po vseh bližnjih in daljnih krajih, in kamor je prišla, povsod je vzbiidila veliko zanimanje med ljudstvom, katero je ohranilo povest o tej romarioi, rešeni na čudežni način — do danaSnjega dne. Tako je pri§la ta povest tudi do nas, kjer sem jo skušal s svojim nezmožnim peresom popisati, ter jo podati cenienim bralcem. Podam tedaj prijaznim bralcem to povest s prošnjo, da ne kritikuje prestrogo mojega malenkostnega dela glede na logiko in be^ sedoslovje; kajti jaz sem priprost filovek, a pisatelj nisem.