Posamezne Številke« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*50.
»TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18, uri ■ datumom naslednjega dn« ter stane mesečno po pošti D 10'—, za inozemstvo D 18-	,	0’ostavljen	na	dom
O 11*50, na izkaznice D 10*--% inserati po dogovoru.
 - ^“-------
Naroča se pri opravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica k Lev. 4.
-.—-iisaamra»wwM?
liiBOR
Posamezne številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO ,c nahaja v M arh boru, Jurčičeva ul. št 4, L nadstropje. Telefon Intcrurb št. 270. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici st- A pritličje, desno- Telefon št 24. — SHS poŠtnocekovni račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja ae M actira. — Rokopis) te o« vračajo.
Milini iniiiiiiiimiii mn p i in n n ii iiiiiii in wiiimhiii—i i um m
Uto: HI.
Maribor, četrtek 30. novembra 1922.
Številka: 272.
Rusi v Lausanni.
loi
Maribor, 28. novembra, Do ti ra e ne boš povabila, pa sam »o
°m povabil, — taiko pravi Župančič ■izbici, in tako lahko rečemo tudi rus-Negaciji, ki je predvčerajšnjim v Lausarmo, da se udeleži ori-^tske mirovne konference. Položaj je listal nekoliko neprijeten. Nihče no ttore Rusiji odreči pravice, da sodelu-Ž , Pri reševanju problema bližnjega zucda. Nasprotno! Če se udeležujejo ^sanske konference Francija, An-■?ba, Italija
— čemu bi se no udeležila Us’3a, ki je mejaš ozemlja, za čigar 0So^o gre v tem trenutku. Rusiia, ta država od Črnega do Severja ledenega morja, ima uprav živ-interese na Carigradu in na orskijj ožinah, ki ji odpirajo pot 1 ^fedozemsko morje in odtod čez Suez * Prekop ali čez Gibraltar v široki j. e Doslej ni bilo ruske vlade, ki bi 9 smatrala carigrajskega vprašanja iu rje vpra®anie- Krimska vojna ,ie s J narod dobro podučila, kaj pomc-z«nj in za njegovo državo svoboda p k	Načelno	.ie	tedaj bilo neclo-
8tno. da so evropske velesile oasu-jjj °4 lausann.skih pogajanj državo,
, Jo na stvari veliko bolj prizadeta v	dalija.	Toda samo načelno;
Praksi je stvar nekoliko težavnejša. rGska vlada še vedno ni med-tL,r° T'’r'1™ana, zato ne uživa niti riiemSi Pra.v‘c’ ki jib ima turška ali Halia',• a c\a< Ruska država se danes ..a v izjemnem položaju; kljub ■v<Jikosti nima niti izdaleč sornz-
50,nega vpliva na evropsko politiko.
vOi 1 ftfttrn olrt t,1 n d J	J:	1!H__________  :	..
bij;
^oljševišlci vladi vidi Evropa m
v, ves ostali svet nekak unikum, :a<lo, ki je vlada in ni vlada. Dokler i ^fuska vlada priznana de Lare po do-°e'lih mednarodnega prava — in med-5r°dno pravo je še vedno edina zanes-Podlaga mednarodnih političnih .J^^uŠajev — tako dolgo je velesile ne oficielno vabiti h konferenci, jj ,1Coa značaj mirovne konference. — g]o'lvai drugega je bilo v Genovi; tu jo B Sa rešitev gospodarskih vprašanj, 0't?® *a ^»rešitev političnega spora. j!a„ nihče ne ve, ali priznava med-Bdlcr' n pravo ab ne. Dokler nimajo 1‘ap države v rokah formalno ga-c'a i® sedanja ruska vlada drp.Jf V£0 tista obveznosti, ld vežejo
' -   —
k0 ? '— velike in male — države, ta-
Drav ° smei° vladi odreči enako-
®d'zj n° TOesto Pri skupni diplomatski
ruski zastopniki so tu. Ru-vsiliti, in vlada, ki pošlje ja_v,. ®®‘Ogate, govori resnico, če iz-ka vf’, :’e.v l6m trenutiku edina rus-K j en a dolžnost ie, da ščiti in-^'rzave- De je bito to prav-. ° s^Dšče že v Genovi zelo ui, -p0’ -10 tem neprijetnejše v Lausan-dejjv^, , a svet bo šel preko tega. Ruski cij0 s© že pogajajo s turško delega-foroj , skoraj gotovo je, da se bo našla Odlog p°čl katero bo ruska vlada so-^.evala pri lausamnskem miru. H^j.j^mo še nobenih popolnoma za-vesti o	zahtevah,	ki jih ima
+	Reslju	lahko pa	sodimo o
, 'ktiki. Med sovjetsko Rusijo in ■Sodih ° Turčijo je bila sklenjena poji^?’ ki baje določa, da bo Rusija tič(4 U'n a turške zahteve, v kolikor se lo^i^Darigr-ada, morskih ožin in ma-3?	°bale. S	tem, če bo	ruska vla-
.	CGlPtirala glavne točke	turške zn-
.P^itike, bo poteptala tradicije ?dločv° Rusijo, ki se ni nikdar mogla cjjo *	4® bi smatrala evropsko Tur-
bajt P0(Polnoma turško zad®7o, am-'kVci0 V€d?° videla v Carigracin in vem balkanskem zaledju medna-
Pred političnimi zapletljaji
Pašidev govor v radikalnem klubu. — Fia«kb Stambulijskega. — Hrvatski blok bo temljito spremenil situacijo. — Radikalci izzivajo vladuo krizo. —
Pooblastila g. Pcššču.
Beogirad, 29. novembra. (Izvir- šič najprej prečital komunike Ervats-no.) Včeraj dopoldne se je vršila seja kega bloka ter nato iz tega izhodišča radikalnega kluba, na kateri je govo- razpravljal o notranjem položaju. Po-ril samo Pašič, ki je poročal o notra- vdarjal je, da se Im situacija s priho-nji in zunanji politiki. V zunanji po- dom brvatskega bloka od temeljev litiki je naglašal Pašič predvsem dva spremenila. Radikalna stranka vsled momenta. Obisk Stambulijskega in tega no bo nič utrpela, temveč bo le še lausannsko konferenco. Glede Staiu- ojačena, tako v parlamentu, kakor bulijskoga obiska jo izjavil, da vlada med narodom. Brez debate ie nato njegovih predlogov ni mogla _ sprejeti klub sklonil povza-očiti vladno krizo v in da je razmerje med Bolgarijo in Ju- svrho razčiščenja politične situacije goslavijo ostalo, kakor je biio prod nje- ter je pooblastil ministrskega predsed-govim prihodom. Glede lausannske niilca Pasica, da v trenutku, ki ga sma-konfereoce še položaj ni razčiščen. V tra za najprimernejšega, izzove vlad-par dneh se povrne zunanji minister no krizo. V ostalem pa naj o tem odlo-dr. Ninčič. G. Pašič ga. bo pozval, da ča Pašič « nekaterimi uglednimi člani bo o svojem delu refetiral v radikal- radikalnega kluba, nem klubu. V notranji politiki je Pa-
Skandalozna razmere pr S zagrebška direkciji državnih žeieznle. — Zagreb pred katastrofo.
Zagreb, 29. novembru. (Izvirno.) Joža j. Zagreb se nahaja radi tega pred »Novosti« poročajo, da je na zagrob- katastrofo, ker bo že v par dneh zmanj-škem državnem kolodvoru popoln pro- kalo kuriva in drugih življenskih po-metni zastoj. To so zakrivili nekateri trebščin. V splošnem pa izgleda, da organi zagrebške direkcije, kakor tu- leži vzrok temu nenormalnemu stanju di uradniki in uslužbenci zagrebških v osebnih nasprotjih, ki vladajo med kolodvorov, s svojo pasivno resish-nco, osohjem zagrebške direkcije, sklicujoč se ua svoj obupen gmotni po-
ItaSiJa „r8šui@“ Trst z ameriškim kapitelom.
Trst, 29. novembra. (Izvirno.) hančni plati srbske (!) železni Šle e pro-»Piccolo« objavlja poročilo »Newycrk ge Split-Dubrovnik-Kotoa-, H, .jp- tvori Times«, glasom katerega je zna.ua ameriški • kapital ter izjavlja, da se je tvrdka za avtomobile Ford sklenila s naknadno ugotovilo, da ima Trst bolj tržaško ^ pristaniško^ zvezo pogodbo o ši trgovski položaj. Izjava ameriških prepustitvi skladišč za montažo anie- delegatov 113 lausannski konfer. gie-riških avtomobilov. Ameriški list pra- de prostega dohoda v Levant se nana-vi, da namerava Amerika osredotočiti ša na ameriške načrte za povzdigo svojo trgovino z Egiptom, balkanski- svojo trgovine v Levantu, potom ba-mi državami in Levantorn v Trstu, tore upa, da si pridobi maloazijski trg Nadalje namerava izrabiti tudi plavže za svoje izdelke. Trst pa naj bi tvoril v Senvoli. List razpravlja tudi o fi- središče te trgovino.
__	'	:	-rnfHSMCv*.
—p—
Ekstremi se strinjajo. Ruski boijševik Ureditev vojaške služb® srednjesol za Mussolinija.	skih	učiteljev.
Rim, 28. novembra. (Izvirno.) Beograd, 29. novembra. Tzvir-»Giomale di Roma« poroča iz Lan- no.) Ker vlada v srednjih šolah vsled saune, da je vodja ruske delegacijo Ra- povednih razmer veliko pomanjkanje kovv&ky izrazil svoje zadovoljstvo nad učnih moči. je prosvetno ministrstvo dosedanjim postopanjem Mussolinija zahtevalo od vojnega ministra, da ureza zbližan je s posebnim ozirom na lau- di vojaško službo srednješolskih učnih sanneko konferenco. V pogovoru je iz- moči tako, da odslužijo svoj rok med javil, da so se rusko-italijanski odtio- počitnicami ter da vsled tega ne bo tr-šaji, odkar je prevzel vlado Mussolini pel pouk. Vojno ministrstvo je upo-zeJo izboljšali in razčistili ter postali števaio to zahtevo ter je sprejelo toza-prijateljski. Izrazil je upanje, da se bo- devno določbo tudi v novi zakon o u-do kmalu tudi vzpostavili med Italijo stroju vojske. Če ta zakon do meseca in Rusijo potrebni gospodarski odno- maja prihodnjega leta še ne bo spre-
šajd potom trgovske pogodbe.
Smrtna obsodba bivših grških ministrov. — Smrt in visoke globe.
Atene, 2S. novembra. (Izvirno.) Gunnaris, Stratos, Protopapadoivis, Theodolds, Baltazzi in general lladjo-neetis, vsi člani bivše Konstantinove vlade, so bili obsojeni na smrt. Admi-
jet, bo vojno ministrstvo uredilo devo s posebnim odlokom.
za-
Nova ureditev delovnega Časa. — Tri kategorije.
Beograd, ‘29. novembra. (Izvirno.) Ministrstvo za socialno politiko je s svojim odlokom razdelilo delovni čas _ .	.	.	v	tri	kategorije. Težki delavci (pri
ral Gudas m general Stratugos sta ob- težki industriji) smejo delati največ sojena v dosmrtno jeco.	osem ur na dan, za lažjia dela traja de-
Atene, 28. novembra, (Izvirno.)	čas največ devet ur, za obrt pa
Vojno sodišče jo izreklo nad ministri ve1i'a deseturni delavnik, prejšnjega kabineta, ki »o bili obsoje-—	1 I_J' 1_‘ J	BORZA,
Oorih, 29. novembra. Okvirno.) Predlbionza. Pariz 37.50, Zagreb 3.85, London 24.11, Berlin 0.0625, Praga 16.95, Italija 25.70, Newyork 537.50, Dunaj 0.0075, žig. krone 0.0076, Budimpešta 0.2225, Varšava 0.0325.
ni na smrt, tudi visoke denarne globe ki jih plačajo njihovi svojci in siRej Gunnaris 200.000, Proto-papadokis 500.000, Baltazzi in Theodokis en milijon drahem, končno Sudas 200.000 di’a-hem. Nova viada objavlja svoj program, v katerem obljublja zlasti sanacijo in obnovitev uprave, utrditev miru ih zaščito delavskih itttare&ckv;
j rodni problem, ki najbolj interesira 1 Rusijo.
Sovjetska Rusija je zopet pokazala, da se njena nedosledna in neiskrena zunanja politika ne da spraviti v sklad z interesi drugih držav. Tri ali štiri leta je ta vlada živela v sanji, da se ji bo posrečilo zanetiti veliko svetovno revolucijo, ki bo z nasiljem in diktaturo porušila tisočletne tradicije raznih narodov in držav ter odpravila edino pravno bazo, na kateri temelji sodobna civilizacija: princip zasebne lastnine. Danes že uvideva, da je vojna psihoza minevala hitreje kot so učinkovali strupi boljševiških idej. Sedaj sanjarijo rdeči vlastodržei o preorijenta* ciji ruske politike na vzhod: tu hočejo organizirati nedozorele in politično šibke narode za odpor proti zapadu Angorsko - sovjetska pogodba .ie bila preračuna sovjetska gesta, s katero so ,?e hotela ta vlada prikupiti mohamedanskim plemenom. Tu pa se boljše-viški Rusiji zonet pridružuje neizogibna Nemčija. Enkrat je že nemška lekcija poskušala so rešiti pred porazom s pomočjo ruskega naroda; poslala ja v plombiranem vagonu komunistična defetiste, da so izvršili v zaledju to, česar niso namške čete dosegle na fronti- Sedaj delajo nemški reakcijo n ar ji—. neoficielno — v angolski Turčiji in. pripravljajo z rusko pomočjo nove a. tentate na zgradbo mirovnih pogodb.
V Rapallu pri Genovi je bila urejena, nemško-ruska zveza. V Lausanni seji o tej zvezi pridružila nova Turčija s širokim mohamedanskim ozadjem.
Politične vesti.
* Nepoštena borba. Ljubljanski za-jediičarji skušajo v boju za obč. volitve izrabiti vsako, četudi nepošteno sred* stvo, da nepoučene Ljubljančane prevari j o. Tako poroča »Jugoslavija« od 28. t. m., da je glavni urednik »Slov. Naroda« g. R . Pustoslemšek na nekem shodu serviral zajedničarskim ovčicam trditev, da je dr. Kukovec obljubil Nemcem delitev Slovenije. Tak način boja se obsoja sam po sebi. Kdor j« slišal kadarkoli govoriti dr. Kukovca na raznih shodih, ve, da je on vedno g vso odločnostjo nastopal baš proti nemški politični ekspanziji v severnem, delu Slovenije in da se je potagovjul za ustanovitev mariborske oblasti baš še tudi iz razloga boljše in energičnejše obrambe proti nemškemu iredentizmu ob noši meji. Nečuveno in skrajno dr-« zno je zato nastopanje političnega a-nalfabeta PustosJemšeka proti našemu v težkih bojih z nemštvom preizkušenemu voditelju dr. Kukovcu. Kdor je doizdaj še količkaj dvomil o politični nepoštenosti ljubljanskih zajedničar-jev, mora iz tega najuovejšega lopovstva jasno videti, da gospodje krog »Slov. Naroda« vsako, še tako ostudno obrekovanje porabijo proti onim, ki se nočejo obešati na frake par ljubljanskih nergačev. Z ozirom na to najnovejšo lopovščino mora končno vsak pošten demokrat priti do prepričanja* da »Slov. Narod«, katerega duševni oče ie_ »možen takšnega drznega obrekovanja, ne spada več v nobeno demokratsko hišo.	j
* Izjave ministra Prihicevida. Na*
prom beopnjslcemu dopisniku zagrebške »Riječi« je minister Prihičevič izjavil; Slej ko prej stoji na stališču, da ne sme biti pogajanja s Hrv. blokom, cx zaJitoja posebno hTvatsko republik »o. Odločno zamika, da jo on proti pri-ro du bloka škili poslancev v Beograd, jer je vsaka politična skupina dolžna, da sodeluje na dedu v skupščini. Zaia je proti vsaki koncesiji Hrv. bloku zaj prihod 7 skupščino. Dvomi o resnično-
gfisr&
(Maribor," 30. novembra 1022.-4
Eta vesti bloEaških' m zaj edničarsk ih listov, da je predsednik demokratske Btranke Davidovič za pogajanja z Radičem, ker je vezam, s sklopi demokratske stranke, ki se glase proti reviziji vidovdanske nstave, kar je pa glavna zahteva bloka-šev. Razcep med Radičem im framkovei samo potrjuje njegovo staro teao, da se z državno-pravnimi koncesijami ne rešuje t. zv. srbsko-hrvaitslci spor. To vprašanje se mora rešiti samo z idejo ediustva. Dveletni obstoj današnjega režima, Ivi dirži glavne linije v vprašanju edinstva, 30 izpodkopalo pozicije Hrv. bloka, ki je v procesu razpadanja.
* Zopet nov načrt o upravni razde litvi Julijske Krajine. Italijansko časopisje v Primorju iu na Beneoanskem se neprestano peča z vprašanjem, kako najbolje razdeliti Julijsko Krajino, da bi bili Jugosloveni popolnoma razkosani in oslabljeni. Doslej je bilo predloženih z raznih strani že vse polno načrtov, ki govore vsi za to, da je treba Jugoslovone v Primorju razkosati. V eni zadnjih številk tržaškega »Piecola« je izpregovoril o tej zadevi tudi bivši istrski deželni glavar Rizzi ter predložil zopet nov načrt. Izrekel se jo za tri pokrajine, Trst, Istro in Goriško Sežanski in postojnski okraj bi so odtrgala od Goriške in priključila Trstu. Ravno tako bi se Goriška okrnila na severu s tem, da bi se tolminski okraj priključil k videmski pokrajini. Tako ■pohabljena Goriška bi potem lahko tvorila posebno pokrajino s prefekturo v Gorici, ker bi bili Slovenci, ki bi po tej operaciji ostali na Goriškem v manjšni, tako da bi bila odpravljena slovanska nevarnost. Kar se tiče Istre je g. Rizzi odločno proti temu, da bi se Koper in Piran priključila Trstu, kajti v Istri so Slovani v večini, kljub temu da otok Krk in Kastav ne spadata več k tej deželi. Vsled tega da bi znala za italijiansko Istro nastati resua nevarnost, ako bi se ta dva okraja priklopila Trstu. Tudi iz tega, kakor iz vseh drugih načrtov pa se vidi italijanski strah pred slovansko večino. Ko so po-preje utemeljevali ti gospodje pravico Italije dlo teh dežel, so brez sramu tr dili, da v njih sploh ni Slovanov; kve čjemu so popustili v tem oziru v toiiko, da so omenili tudi neke »tujerodne« manjšine, ki pa ne prihajajo v poštev. Sedaj pa, ko gre za upravno ureditev, sedaj priznavajo dan za dnem sami, da po v vsem Primorju — Slovani v večini. To potrjuje znova, da imajo Italijani za vsak slučaj drugo pamet, drugo prepričanje im drugo logiko.
* Kdo bo novi predsednik poljske republike? Iz Varšave poročajo: V poljskih političnih krogih se mnogo govori o osebi bodočega predsednika poljske republike, ker maršal Pilsud-bky namerava v najkrajšem času podati ostavko kot šef države in obdrži samo vrhovno komando poljske voj ske, Kot kandidati za novega prodsed ffiika republike se imenujejo genera Sifconski, bivši min. predsednik Ponia-
PIVKO:
ČehosJovaško SokoSsfvo : v dobi 1882—1922,
(Dalje),
-(j, Deta 1888. je poletel češko Sokol stvo prvič na slovanski jug, v Ljubljano.
Prijateljski etiki Sokolstva z unijo francoskih gimnastov imajo svoj začetek tudi leta 18S8.
Po štirih ponesrečenih poizkusih je Sokolstvo doseglo 1889 odobrenje pravil sokolske zveze za Češko in 24. marca se je ^ vršil ustanovni občni zbor »Češke Občine Sokolske« (»Češka Obec Sokolska«) v Pragi, ki je štela 11 iup s 152 društvi in 17.959 člani. Prvi starosta Č. O, S. je bil 15 let dr. Jan Pod-
č. O. S. so je udeležila 1889 slavnosti francoskih gimnastov in dosegla v
1 cono. Tujina je jela odslej spoznati Čehe po uspehih sokolskih t/€u£ mo v-žutcov,
■n	1	Vs.e^Jkolskem	zletu	v
Pragi xoJl 00 priliki jubilejne obrtne razstavo je telovadilo 2473 članov v sprevodu je korakalo 5520 članov v krojili.
_ 3-892 je obiskalo češko Sokolstvo prvi zjet pdjiskega Sokolstva y Lvovu in J
towsky, poljski poslanik v Parizu Jer-mowsky in bivši predsednik republike Padorewsky. Korfanty je izjavil, da ne namerava kandidirati za predsednika republike.
* Nov! nemir Tripoli tani je in Kiro-najke. Arabska vstaja proti Italijanom v Tripolitaniji in Kirenajki, je kakor smo že poročali, potisnila Italijane na skrajni rob dežele, k morju, kjer so dT-že edino še vsled zaščit® vojnih ladij. V notranjosti gospodarijo ustaški Arabci, ki eo si postavili tudi svojo vlado, kateri jo s tanil na čelo šeik Said Muhamed Idris el Senussi. Novo vlado sta sestavili ustaški arabski plemeni Ar ona in Migurala. Italijani čakajo na nova ojačanja, na kar bodo skušali zadušiti ustajo ter pregnati novo u-staško vlado.
* Razkol v italijanski klerikalni stranki. Kakor poročajo italijanski listi, je prišlo med italijanskimi klerikalci, takozvanimi popolari, do razdora. Znano jc, da so bili dosedanji voditelji italijanske klerikalne stranke najprej papeževe! in šele potem pristaši države in naroda. To pa ni ugajalo nacijonalnejšim pristašem, ki so se sedaj odcepili ter ustanovili nnrijonalno ljudsk strank. Razcepitev popoiarov-cev v Italiji je velikega pomena in nov ijspeh — fašistov, kajti to je pravzaprav njihovo delo. Ko eo razbili in 0-riabili socijeiiste, so se spravili nad najmočnejšo italijansko stranko — nad popolarovoe ter na diplomatieem način razbili tudi te.
* Borba za Vzhodno Galicijo čim so jo s tvorila poljska država ter zasedla tudi Vzhodno Galicijo, ki je pretežno nusinska zemlja, so pričeli spori med oloema bratskima narodoma. Rusini ali Ukrajinci, kakor se zadnje čase sami imenujejo, so odločni proti vn j ki ne le Poljakov, ampak tudi Rusov. To sovraštvo, posebno do drugih, so jim vcepili v prejšnjih desetletjih Nemci s sistematičnim hujskanjem, s katerim so hoteli slabiti veliko Rusijo. V dobi svetovne vojne, posebno proti koncu, so Nemci podpirali Ukrajince ter jim snovali tudi posebno ukrajinsko državo, ki naj bi bila nekak zvezen del Avstrije, kakor bivša Ogrska. Po polomu centralnih sil na eni in po zmagi boljševi-kov v Rusiji na drugi strani, so bili nemški in obenem tudi ukrajinski načrti uničeni. Avstrije ni več, Poljska je samostojna, ruska bojševiška Ukrajina pa je ravno v zadnjih dneh izrazila popolno edinost z ostalo sovjetsko Rusijo ter se docela podredila Moskvi. Bivši avstrooigrski Ukrajinci, ki so še vedno nosilci starih od Nemcev jim u-copljenih aspiracij, so razdeljeni med tri države. Oni pod Karpati na bivšem severnem Ogrskem so kot avtonomna Podkarpatska Rusija priključeni češkoslovaški republiki, oni v Bukovini so sestaven del kraljevine Romunije, v Vzhodni Galiciji pa se nahajajo v nekakem še neodrejenom stanju. Vzho-dnn Galicijo upravlja danes sicer Poljska, vendar pa ta zemlja ni sesta
ven del poljske republike. Poljska jo le nekaka mamdatarka. Ker so mesta Vzhodno Galicije skoro docela poljska in je tudi sicer inteligenca pretežno poljska, delajo Poljaki z vsemi silami na to, da bi bila ta zemlja definitivno prideljena Poljski. Ukrajinci so seveda temu odločno protivijo ter se tako doma in tudi v emigraciji bore proti Poljski in intrigirajo proti njej kjer le morejo. Zarote proti Poljski so na dnevnem redu in nedavno je prišlo tudi do lervavih spopadov med ukrajinskimi ustaši v Vzhodni Galiciji ter med poljskimi četami. Ukrajinska vlada za vzhodno Galicijo, ki se nahaja v inozemstvu,, se je kakor poročajo sedaj ameriški listi, obrnila na odvetniško pisarno bivšega predsednika Wil-sona, ki je prevzela nalogo posredovanja mod zavezniki, Zvezo narodov, svetom poslanikov in poljsko republiko glede vprašanja Vzhodne Galicije. Wilsonov zastopnik je že konfariral z zastopniki antante, Zveze narodov in sveta poslanikov tor so sedaj obrnil pismeno tudi na poljsko in češkoslovaško vlado. Poljska vlada je odgovorila, da smatra Vzhod. Galicijo za svoje pravno področje, ker je deželo redno zasedla ter uzpostavila red in mir, katerega bi brez nje ne bilo in ker se je tozadevno in v tem smislu tudi pogodila s sovjetskima vladama Rusije in Ukrajine. Poljska vztraja pri tem, da ostane v Vzhodni Galiciji im da se ne umakne tudi ako bi zavezniki drugače ukrenili. Češkoslovaška vlada pa jo izjavila, da na tem vprašanju ni zainteresirana ter ga smatra za interno poljsko zadevo. Kako se bo vprašanje Vzhodne Galicije rešilo se ne da prerokovati, gotovo pa je, da jo trd oreh, ki bo povzročal ne le Poljaki, ampak tudi ostali Evropi še mnogo preglavic.
* Clemenceaujev neuspeh v Ameriki. Bivši francoski ministrski predsed ni k Clemenceau, ki velja za najstrast nejšega sovražnika Nemcev v Franciji, je odpotoval nedavno, kakor smo že poročali, v Ameriko, da priredi več propagandnih predavanj, s katerimi naj bi pridobil Združene države za sodelovanje v evropski politiki na strani Francije. _ Clemenceau je imel doslej v Ameriki že več govorov, toda kakor poročajo tamkajšnji listi, nd imel uspeha. Večina ameriške javnosti ga je sprejela hladno, deloma celo sovražno. Značilne so v tem oziru izjave, katere so podali nekateri ameriški senatorji listom. Senator Borach je izjavil, da je Clemenceau največ odgovoren za bedno stanje, v katerem se nahaja Evropa. On je vnesel v vorsaillesko mirovno pogodbo najhujšo in najslabše odredbe ter se najodločnejše uprl ameriške mu poizkusu ublažiti jih. Senator Hif-cook je vprašal Clemenceaua, čemu Francija draži Nemce ab Renu z 80 tisoč črnci? Senator Caravay je rekel, da so Clemenceaujeve obtožbe proti Nemčiji neresnične. Sena tor- Capiper je izjavil, da, išče Clemenceau ameriško pomoč za nove francoske vojno pripra-
zlet francoske zveze gimnastov v Nan cy, kjer si je v tekmah zopet priborilo vence.
28. Zleta v Čeških Budčjevicah' 23 julija 1893 se je udeležilo nepričakovano veliko število Sokolstva. S tem zletoma s pričenja dolga vrsta skupnih obiskov ponemčenih mest na Češkem in Moravskem.
^Znameniti so se sledeči večji poleti eoskega Sokolstva:	2. na Moravsko
(1898) ob stoletnici rojstva Palaokega, 3. na^Moravsko (189.9) v Blansko, Brno in Trebič, 4. na Moravsko v Zabreh,
ia 9lomoue’ 5' na Ostravsko (1902), 6. v Češko Budejevice (1903) 7. v Češko Trohovo (1904), 8. v Hodonin na Moravskem ob slovaški me.ii (1905), 9. v Prcstejov in Kromefiž (1908), 10. v demone in Uherske Ilradišto (1911), 31. na Ostravsko (1913), 12. v Brno (1914). — Po vojni je 6. O. S. obnovila svoje delovanje v tej smeri in priredila več krasno uspelih sokolskih zletov, zlasti v kraje, Id so bili pred vojno So rotetvu nepristopni. Lota 1919. jo Sorodstvo obiskalo Žatec, Litomeefice, Jihlavo, Bfeclavo in Znojmo.
Leta 1921. je bilo več velikih zletov na Slovaškem, pokrajinski zleti na lOadnu, v Liberi in v Prerovu, leta 1922. velik pokrajinski zlet na Ostrav-
Sl£0.
Pri vseh teli podjetjih zasleduje Sokolstvo jasen cilj: povzdigniti hoče narodno zavest in okrepiti narodne manj. šine v krajih, kjer jc vladal doslej močan sovražnik.
29. UL vsesokolslcega zleta v Pragi 1895 se je udeležilo 7533 članov v krojih ui 4287 telovadcev. Istega leta je pričelo češko Sokolstvo izvrševati prosvetni program poleg telesno vzgoje. Pri C. O. S. so osnovali »Izobraževalni odsev« im »Sokolsko Matico«, ki je imela nalogo siriti sokolsko slovstvo.
Naslednjega lota (1876) se jo ustvaril »ovaz československeho Sokolstva«, v katerem so eo spojila Češki in Mo-ravsko-Slezska Obec Sokolska in dol-
innoWs^r''^a župa. Ime zveze se je 3./02 spremenilo (»češka Obec Sokolska). Sokolstvo je tretjič obiskalo Polj. ako — Krakov.
-1877 3e bajati »Vest nfk Sokolsky«, glasilo Č. O. S., ki prinaša uvodnike iz sokolskega življenja ui poročila zveze in žup. List ima zdravstveno in vaditeljsko prilogo. Izhajal je dvakrat mesečno, leta 1922. je postal tednik.
31. IV. vsesokolski zlot 1901 .70 zbral v Pragi cez 11.000 planov in 6.705 telovadcev iz 5/1 društev. Nove točke so bile telovadba žen (867) in moškega naraecaja (1988).
________ ^iu,...^i>ijiiw'j!lll*i(,‘lB
ve, dobim so utam jeni Amerikanci in‘š-ljcnja, da jim morajo Francozi najprej poplačati vojne dolgove. Senator Morris je naglasil, da so se vse amwisko volitve od 1. 1919 do danes vršile v. znamenju nepriznavanja versailleske mirovno pogodbe, kar znači brozpt^os* no obsodbo Clemenceaua. Tudi ameriško časopisje samo ni naklonjeno Clemenceauju te.r jo odločno proti temu, da bi se uresničila še od Wilsona Pre' dlagana vojaška zveza med Združenimi državami in Francijo, katero znova •predlaga sedaj Clemenceau, ki pa 3® bila že itak v senatu enkrat odklonjena, Stari »tiger« Clemenceau, kakor izgloda, torej nima posebne srečo onkraj morja, gotovo pa no take, &a3»r jo jie svojeas imel tostran v Evropi rf® jo bil pri sklepanju mirovnih pogodb glavna osebnost, od katere jo bil® visno vse in kateri se imamo zahvaliti tudi mi Jugosl oveni za marsikutei® klofuto.	v
LIoyd George o rezultatu anirJef“ kih volitev. V eni zadnjih številk ly Ohromele« je napisal bivši angl®*^ ministrski predsednik Lloyd čoorff" zanimiva razmiotrivanja o riavn®* ya vrženih državnozborskih volitvah 'J Angliji, o katerih pravi tudi sl®4®ce; »Konzervativna stranka je dobila P1* zadnjih volitvah sicer res večino datov, toda mod narodom predstav kljub temu manjšino. Od 35 glasov so dobili konzervativci le lijonov, to je komaj dve petini, doci ^ so ostale tri petine dobile ostalo ke. V tej činjenici vidi Lloyd Geors potrditev onega, kar je prerok^7? ’ namreč da si no moro nobena stra11 sama zaso osigurati ono podpo1'0 zeJ. lje, ki je neobhodno potrebna za m°cl\ vla do. Tako vilado more tvoriti -e . licija. Polog tega izgublja taka vp® izvoljena od manjšine, na morala1 a ^ toriteti. Lloyd George pravi, da s® „ prihodnje lahko zgodi, da pride ua L način do vlade delavska strank®- ' raz liberalcev je zakrivila okoUš«/1,'|(
rla so V5>1 1 iiKornl ro oTzm r»cin OO
da so vsi liberalci skupaj 4,397.000 glasov. Seda j so oboji
libef0'
ci pripravljeni na skupno delova^U
Dnevna kronika-
— Poročil se je v nedeljo v Andr. Novak, sodni svetnik, z gd5> h1 to Zuževo iz Mozirja. Mnogo sreče. y
— Demokratom v upoštevanj®* . ,u. naši Ljubljani te dni valovijo strasti 'j de volilne borbe, četudi nekateri »naletijo celo preko Save do Mar:ib® treba da jih ne vzamemo tako tra' Živahnost volilne kampanje je v® a. stokrat boljša nego indiferentnost, vednost. Videti je, da se narod ze, i(Itlj vahno briga za svojo usodo, zato tehl ^ za vajeti. Mi tu ob meji smo pr.°f 0};o svojega dela baš zadnje tedne
zasnovali in moramo njemu	y
fižol novi beli 345, pisani 335, m®ka>ta gradu so sicer tudi za nas važni, a n J življenje živimo tu in tu bode tudi n «; bodočnost.	^
-BS*88*!
TO?!
Poljski zlet v Lvovu 1903 je Io češko Sokolstvo v velikem f ieto in zmagalo v tekmah. Naslednj® ^ smo pozdravljali češko Sokolstvo^ Ljubljani na I. slovenskem sokJ^h^ zletu. V francoskem Arrasu si j® ^ Solcolstvo priborilo zopet pi;v° Zlefcnih slavnosti hrvatskega So^01 .. v Zagrebu (1906) se je udeležilo	^
in obiskalo ob tej priliki Dalin;lc^° Črno Goro.	..
32. V. vsesokolski zlet 1997 3*1 1 o znamenit zaradi mednarodne - ja c vremskih telovadnih zvez, v ££& teaki ‘Oierbi zmagala češka Vll v. atllbo se je udeležilo 7800 c ^. 7^ 2190 članic, 500 moškega^ naras® ^ 500 ženskega naraščaja in 3800_n» " „ dece, V sprevodu je korakalo 12-55 nov v krajih. Posebna točka je ^ hova igra, v kateri je v©č_st°ti» ' 0 nov in naraščaja predstavljale Žižkovo nad ogersbim Zigmundom
Nemškem Brodu.
Sokolska organizacija se j® . nila I. julija 1907 na zborovanj'1 s(xjpnikov češkega, bolgarskega^ 2 ^1-skpga, slovenskega iu srbskega stva, ko je nastaja Zveza slova°-' Sokolstva.	,	>
(Dalje prihod«16’*
Maribor, 30 novembra 19'22.'
hmm
^ Mednarodni zdravniški tečaj. Dunajska medicinska fakulteta priredi od a .decembra 1922, 8. mednarodni zdravniški nadaljevalni tečaj o nadalje* Vanju^ kirurgije, ortopedije, urologije, Pomoč pri porodu, ginekologije in s posebnim upoštevanjem terapije. Obiskovalci tečaja imajo plačati le vpisnino. Re-flektanti naj priobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr. A. Kronfetdu, Wien 9, Porzellangasse 22.
. — Sa Aškerčev spomenik v Ljublja-
V. izkaz prispevkov (od 11. do 20. novembra 1922). _ 2000 K; Ivan Jelačin ml. v Ljubljani; 1000 Iv: minister Pucelj v Beogradu; 600 K: pokr. pod-»amestnik dr. V. Baltio v Ljubljani; P° 500 K: Iv. Anderlicli v Šmarju pri Jelšah, Rudolf Pevec v Mozirju; po 400 K; A. Goričar v Mozirju, dr. Ivarba v Kamniku, Herman Tome« na Bledu; p0 100 K: dr. Al. Gradnik v Ljubljani, dr. j. Potokar v Radomljah. — Skupa j K. Doslej nabranega B8.475 K. — Blagajnik: dr. Vekoslav Kisovec.
Smrtna nesreča v Kamniških pla-lllnah. V nedeljo so jo pod Grintovcem |»rtno ponesrečil turist Josip Turk iz bjuhljane. Med potjo se mu jc izpo-drsnilo in jo padel v prepad.
Drugi obrok amerikanskega pomila bo v prihodnjih dneh izplačan sicer 10 milijonov dolarjev. Finančni krogi pričakujjo v nekaj dneh zopet 0 točenja dinarja.
~ — Nov list v Novetn Sadu. V Novem '-adu prične z novim letom izhajati nov socialističen list, pisan v madžarskem Jezik« tor namenjen socialististom mad-: a‘ske narodnosti v naši državi. Ureje5 m. bo i;st socialistični poslanec dr. Se-
Smde&toa,
©
‘Siril
• mr :■.*»
Elevator d. d. Zagreb, Kukovlčeva 39
Mariborske vesti.
Maribor 29. novembra 5 922.
v. ~7 Strašna rodbinska tragedija, j i.ln®ki listi poročajo iz Katovic: V -h va?i blizu Katovic se jo dogodila epavadna nesreča, ki
je v kratkem , celo obitelj. Neka žena je pro-pi +.,na trgir svinjo za 50.000 mark in j ‘»tila, denar na mizi. Triletna hčerka jr segla po denarju in ga vrgla v peč. j-a°. s.e 3® oče vrnil domov in izvedel, s tli*0 s'0,I’ila hčerka, je zgrabil otroka Žen • Sd°’ mu je odtrgal obe roki. VeM36 mcd tem kopala dojenčka in ni Se f f’ ^ 60 3® zgodilo. Ker pa mož (Jo* v^o ni vrnil z otrokom, je pustila ■ 30nčka v vodi in odšla v drugo sobo.
m Proslava ujedinjenja dne 1. decembra t. 1. Kakor že včeraj naznanjeno, priredi okrajni glavar dr. Lajhšič dne 1. decembra ob 9. uri zvečer v Gdtzovi dvorani eliten ples, za katerega so so vabila že razposlala. Vsem, ki pomotoma niso dobili povabila, pa se žele udeležiti proslave, izda predsed-stvena pisarna okrajnega glavarstva vstopnice. Vstopnine k prireditvi ni, tudi prosti darovi se no bodo pobirali. Garderobo bodo dve, seveda brezplačno. Za dame ni predpisana toaleta, za gospode pa jo obleka temna.
m Na praznik ujedinjenja dne 1. decembra se vrši ob 9. uri v stolnici slovesna maša, pri kateri sodeluje Glasbena Matica, ki bo proizvajala Mozartovo mašo v C, znano pod »Kronungsmesse«. m Nesramno cene za stanovanja.
m Pohorski Izleti so postal ob prehodu jeseni v zimo divnokrasni, Kdor ljubi lepoto narave, naj ne zamudi izleta na Pohorje, skozi menjajoče se je-	a.
setnske in zimske pokrajinske slike.
Od izborno oskrbovane in kot take že j~	.	svw clanej^ vabiti'
slovite Ruške koče, kjer se turist lahko , --+. , ^	^	*	bpčejo
oddahne in izjednači duševne užitke s ^	r	----------
telesnimi, vodi po malem snegu udob-1 831111 StaTOste ^ Se®D«5a' na .pot do Mariborske koče. Novi oskrbnik te koče je napravil žnje hotelsko I oskrbljeno restavracijo. Snaga, red, točna postrežba, prijaznost in postrež-
Sokolstvo.
XX Za elitni ph* cbe I. Sečem
Gospodarstvo.
ljivost se izletniku na prvi pogled pri-1	7’„
kupi. Kava z smetano, surovo maslo in r ,	?	Vv bačka odn. voh
vso, kar srce poželi, nudi koča- Obisk vodinska i*»taja: pšenic 1579-1620,
je zadovoljiv, vendar bi bil lahko še lepši, če bi Mariborčani vedeli za lepoto predzimskega Pohorja in za udob-j nost v naših kočah. Prid’ vrh planin, nižave sin! Planinc.
m Važno za vse delodajalce. (Urad-no.) — Delodajalce opozarjamo tem po-
rumena koruza (stara) 1350—1400, nova, umetno sušena 1080—lioo, rž 1400— 1500, ječmen za pivovarne 1500, za krmo 1350—1450, oves 1080—1120, moka št. 0 2375—2400, št. 2 2275—2300, št 4 2175—2200, tendenca nespremenjena.
g Produktna borza v Novem Sadu,
Pod taki mi in podobnimi naslovi dobivamo dopise, kako mnogi v Mariboru izkoriščajo položaj in navijajo cene
* Nečak. Opereta v treh dejanjih!, Uglasbil Viktor Parma. Delo, katero
H, ji jo nudil strašen prizor: trilet-7a hčerka je ležala v luži krvi, mož p s© je zraven obesil. Ko se je vrnila >£ dojenčku, ga jo našla mrtvega, zali-1 Ea jo voda. Da je bila mera nesreče it ,na> jo ženo zadela srčna kap in je .**adla mrtva na tla.
Celjske vesli
p j*°PoČil se je v nedeljo, ine 26. t. m. Var Ta®° Napredni k, upravitelj pivo-i? n^vV ^aIeu z gdč. Pavlino Cilenšek
12 Crriž.
Ji
Pnli
Smrtna kosa. Dne 25. t. m. so poko-
hčevu tiu gdč. Cirilo Zupančič edino
Bi]a P s- Zupančiča, trgovca v Celju, kola ni maTlh'iva članica celjskega Soji- Blag ji spomin!
WSdma Vosk čla lastno prošnjo je fc(b.a 0l?n . S- dr. Iv. Veram,‘ okra jni klavVnT 1U sa,1dietni referent pri okr. ^varstvu v Celju. Mesto je v Urad 20 razpisan 0>
JW,,,eG'enova tovarna za posodo na-ie	®krčiti	svoj. obrat, ker
& Cfp a IPri kupčiji velika stagna-
01^*3 trgovcev za celjski politični
da, aa^napda vsem svojim članom,
^li rU
dan zaprte.
hi0a ^lavžov večor priredi Nar. Čital-Urj'z v^pcUu, v torek, dne 5. dec. ob 8. Večer v veliki dvorani Nar. doma.
^ani(M^ki kuhinji v Colju je poslal .Y*aca 1Ia ®ro'h »vojerau dira-hijj. Prijatelju g. dr. Homanu zdrav-v Radečah, g. Fr. Mastnak, ne-
ba d;^nei° trgovino dne 1. decembra, • rb proslavo našega ujedinjenja
-lev
namestnik v Ljutomeru, 400 K.
Jj	V
V^avo za J>‘a!®*rj®n3e celjsko * — — * - -
mest-
Tiarac* Mestni urad celjski po ka c ,u ;®.Pri vseh interesentih jnestno-^kno'° koliko električnega toka u-Hl0 '•'o.Potrebovati, da se ugotovi šte-
iu kvantom potrebne m Razstavljene so zanimive stati-st-ifvr r>‘	^ iS0	pod-	stične	tabele Državne	borze	dela	v	Ma-
^iVrfT?nih Zlatkov začela po-	riboru.	in	sjeor, v Jaložbi	pohištva	Ki
falsko elektrarno.	1	Wesiak,	Aleksaudi-ova	c.	19.
za stanovanje in sobo na naravnost oderuško višine. Nekdo zahteva baje za stanovanje 3 sob 10.000 K, drugi — podnajemnik — pa sobo s hrano 8000 K itd. Ker vseh takih poročil seveda ne utegnemo kontrolirati na njih resničnost, jih ne moremo objavljati. Sicer je pa samo pisanje po listih o takih stvareh seveda brezpredmetno. Za razsojo so tudi stanovanjska oiblastva oziroma1 sodišča. Tja se treba obrniti ustmeno ali pismeno.
m Trgovski greniti za mariborsko okolico objavlja, da bodo v petek, dne 1. decembra, zaradi državnega prazni ka vso trgovine zaprte.
m Gledališki vhod. Uprava Narod' nega gledališča javlja občinstvu, da se s poudeljkom zatvori običajni vhod v Gledališki ulici in otvori vhod nasproti glavno pošte. Preddvor se bo kuril in s tem bo doseženo, da. ne ho v gledališču toliko prepiha
m Škandal z dragonsko vojašnico.
V nedeljo si je nek član Mariborske gradbene akcije ogledal glasovito dra gonsko vojašnico. Dotično gospod, ka kor nam zatrjuje, dobro pozna vojaš' nico še izza avstrijske dobe. Kar ni mogel verjeti, da je tak javen škauda mogoč in da ga mirno trpe visoki vo; jaški krogi, ki prihajajo v Maribor na inšpekcije. Nekdaj tako lepo, snažno poslopje izgloda danes že skoro kot razvaline starega gradu. Že na objektu v Jezdarski ulici, kjer je nekaj stanovanj, je velik dol poslopja opustošom, brez oken, iz stranišč teče nesnaga po stolpnicah, tla segnita, vso naokrog skrajno zanemarjeno. Toda naravnost škandalozen pogled se opazovalcu nudi na objektu zadej proti Poljski ulici. Tu so vsa okna razbita, to se pan vi jih sploh ni, ker so jiih »dobri ljudje« odnesli. Skozi odprtino lije seveda dež in se siplje sneg. Kako izglodajo tla in zidovje, si lahko vsakdo predstavlja. In o ironija! Ob teh napol razvalinah straži vojak s puško. Opazovalec si nehote misli:	toliko stanovanj bi biio
lahko tu v teh praznih prostorih, tam na drugih krajih pa toliko sto revežev ne more najti niti strehe nad svojo glavo.
m Za nabavo šolskih potrebščin revnim učencem deško osnovno šole II. je daroval g. R. Jaglitsoh znesek 100 Din. Podaril j,o šoli tudi nekaj orodja za rakotvorni po<uk. Za oboje mu izrel;:a vodstvo iskreno zahvalo.
tom vnovič na § 102. zakona o zaščiti 27. novembra. Pšenica bačka 390, srera-delavoev (Uradni list z dne 13. VII, ska 395, ječmen bački 265, sremski 270, 1922, štev. 74), ki določa, da morajo de- koruza bačka 320, zrno za marc 210, lodajaloi nabavljati svojo delovno moč fižol novi beli 345, pisani 335, moika št.0 predvsm po državni borzi dela. To se bačka 555, za kuho 530, krušna št. 6 480, pravi, da mora vsakdo, ki potrebuje otrobi pšenični 157, mast svinjska ab kakršnokoli delovno moč — moške in Bačka 26, orehi bosanski 500, čebula 330, ženske — (dninarji, tovarn, delavci, slu-1 Tendenca neizpremnjena. go, pisarniško osobje, trgovsko osobje
itd.) to prijaviti državni borzi dola, ne| a* ■,	■	___ -	_
pa da oddaja prosta mesta kar sam pod iCilSlUFS 11*1 UUlClflOSt roko. Istotako mora prijaviti vsak delodajalce državni borzi dela, če odpusti več ko 5 delavcev naenkrat. Zakon o
zaščiti delavcev je v veljavi že od 2S. I se je doslej že proizvajalo v Zagrebu in II. 1922, in je bilo torej časa dovolj, da v Ljubljani, smo slišali včeraj prvikrat se je mogel poučiti vsakdo o njegovih v Mariboru. Libreto, katero je spisal določbah. Kdor bo ravnal še odslej' pro- J- Hirscli, prinaša običajne operetno tivno temu zakonu, bo kaznovan glede zapletljaje; vendair pa nima tiste tka« prestopka § 102 pa § 122, točka 7, iste- matiške učinkovitosti, katera se prh ga zakona, z globo 50 do 3000 dinarjev, čakuje od umotvorov te vrste. Glasba ob ponovni kršitvi poleg denarne kazni 5® neprisiljena in naravna, vsebuje še z zaporom do 1 meseca. — Državna mn»£o menjave, ter so giblje v slogu; borza delav Mariboru. Šef: Jože Sta- dunajskih operet. Glavna vsebina ja bej.	sledeča: Grof Plamenov (g. Rasberger)
m Za decembersko porotno zaseda- ™ njegova soproga Sabina (gdč. Pet-nje v Mariboru je vloženih že dozdaj kova) iščeta po advokatu dr. Retiseheir. 14 obtožnic, prilično toliko slučajev pa iu te- Kopač) nečaka Alfreda (g. Arhi-je še v preiskavi. Zasedanje bo torej P°v)» katerega hočeta poročiti s hčerko zopet zelo dolgotrajno. Zoper prevla- Elao tedč. Savinova). Postrežeek Ber« dujejo g-rdi umori. Par slučajev je od Ser (g. Janko) obleče Alfredovo obleko celjske porote, kjer vsled premalega ter nastopa odslej kot nečak. V lepo števila slučajev odpade tudi december- P®viko Mino (gdč. Gajeva) se zaljubijo sko zasedanje. Predsednik porotnega P° vrsti stari Plamenov, Berger, pa! sodišča bo dvorni svetnik g.:dr. Jakobi tudi Alfred. Po raznih zapletljajihi se Toplak, njegovi na.inestniki pa: dvorni končno ptravi nečak zaroči z Elzo. Cela svetnik Jos. Fon, viš. dež. sod. svetniki predlstava je dokazala, da so se vsi po-Aleks. Ravnikar, Josip Sterger in Fran edinci potrudili, rešiti nalogo kar noj« Posega ter dež. sodni svetnik Janko bolj častno. G. Janko je bdi največ za-< Guzelj. Kot glavni porotniki so izžre- poklen. S svojim humorjem je spravil1 bani: Gmainer Jožef, pes. in župan, M™10®0 žaljenja na oder. G. Arhipovj Sp. Duplek; Knuplež Ivan, pos. Vodo- »čividno napreduje in se v igri razvi« le;_ Prelog Fran, pos. Fram; Bračko ia- Ihistolovslcega nečaka je podajal % Friderik, pos. Vodole; Černej -Karl, pos. živahnostjo. G. Rasberger ter gdčo. Ga«. Fram; Brunček Jožef, pos. Rošpoh; ieva> Savinova in Petkova so bili sim« Peklar Alojz, pos. in kovaški mojs. Kr* f alični v petju, kakor v igri. Izmedl če vina 128; Čas Maks, pos in trg. Javr- muzikalnih posebnosti je osobilto ome-nik (Brezno); Zagajšek Franc, pos. niti duet v drugem dejanju (gdč. Ga« Muta 20; Drašak Lenart, pos. Sp. Ga- j°va m "■ Arhipov) ter dueta v tretjean steraj; Jurše Janez, pos. Log (I.obni-1 Jfjauju (gdč. Savinova in g. Arhipov)| ca); Kostanjšek Ivan, pos. in trg. gv, I ter gdč. Gajova in g. Janko). Ansambla Martin pri Vurbergu; Rajh Alojzij, j točko so bile dobro naštudirane; poseb*. Ljutomer; Forstnarič Anton, gostilni- 110 učinkovit je bil finale drugega de« čar Pobrežje 67; Čepe Anton, pos. Jem- ja- Manjše vloge so zastopale gdoe, vec 28; Lipovec Franc, pos. Cezanjevcl | I^hejeva in Cepičeva teir g. Jerman^ 18; Kosajnč Blaž, kovaški mojster Pu- Javornik, Harastovdč, Kosič in Ko« šenci 7; Izlakar Filip, trgovec Ormož; | Pa®- Dekoracije in kostumi so bilj Fras Martin, pos. Fleku.šek 10; Novak okusIli- razsvetljava, osobito v drugeca Simon, pos. Bohova; Krajnc Franc, dolu lepa- E®®3a 3® bila skrbno pri« pos. in trg. Sv. Martin pri Vurbergu; I Pyavljena- Pri dirigentskem pultu jel Grubelnik Alojz, pos in trg. št. Janž bil sam skladatelj g. Parma, ki je voli, št 5; Marčič Anton, pos. in strojar dE predstavo s svojo ^^eečo in mirno Sl. Bistrica 48; Vešnik Anton, pos in ™k°* Njegovo priljubijenost Jo doka« župan Zg. Hoče 28; Škof Gregor, velep. 7jSi{	^sprejem	ob	vstopu	ten
m župan, Krčevina 67; Pečnik Franc,	p?zlvA;n'a	°der	®b	koncu	drnge-
spediter, Ptuj, Aškerčeva ul. 18; Meško ?a de3anja' .Ak®™vno je -bilo gledali« Anton, pos. Trgovič 17; Muzek Ignac, I *!?° f® s^nje obiskano, je bil aplavg pos. Sp. Breg 51; Dreisibner Kasper, ziva .t',n 111 ^ i® javljal tudi po posa-pos. Selnica ob Dravi 36, Belec Franc, I m0^1b,sic®Iui'U-i Gospodu skladatelju 86 župan, Vintarovci 33; Šantl Jožef, pos. ?e l7?OGV} v P^i^anje njegovih zaslug Ziteoka vas 68; Jandil Anton, zida-ski Ilep °yftlic- T® je bila prisrčna moMer,^ Ljutomer; Potočnik Anton, P°a®T™>st- S tem, da častimo kultur« gostilnicair, Fram; Šrbinek Jurij, pes. ne <M'avco’ ®astimo sebe. H. D.
Tv™!??V9L,Brez	Pes. Tibolci 20; | x Utrinki. 1. u. TL leto. hsdaja lite«
Kossar Karl, pos. in mesar, Ptuj, Srb-1 rami kluib »Utrinčarjev«"v Mariboru"
sodbo najmlaj
***>	objavil	jamo.
n UK, V	  i_TT..1_______I___\ Tir
Tw!3' uadomastni porotniki pa: (Prejeli smo sledečo sodbo naimlniŠe«
pridržimo za pozneje. Op. nam obeta ta klub, veseli
?Ji,c’ Vaupotič Fraaic, pekarija, Haber ur.). Mnogo
n . trgovec, Novak Albin, trgovec, nas in ponosni smo non-i	A
L; v Mar him ^ Posest., zannmanje za naše mlade fante. Preža-J	.	iostno i® tudi, da ga niti dijaki na
cav^rim v SlmZ®""^ 3™0 !6™^!3 podpira^ Da bomo o tem bolj na jos-inSlv >^I3v,Na razpolago tu nem, prosimo tov. upravnika naj spre« Dnirh T bsti Eleganten . Bar. - govotrj par besed o bilauoi »Utrinkov«, ° oncerti-	* L številka je pač sad noČU®n. aad pro«
-:wavi:	j	■
MaftfrSf, 30. novembra 1922.
jjSč5ay6si#gaseatS!tt
Nosile sot&cSI nj ihovih* velllult p r e d n o g i i
Dobro hrano dobijo gaspmlir in gope. KoroSka ceUa St. 18 dvorišče.	2 05 2—1
Zamenjava stanovanja. —
Smžno stauovani« v .Sodm ulici 7. eno eabo in kuhinjo se ssemenja s stanovanjem i drema sobama in knhin o, event. tudi v okolici. Naslov pore uprava.	•	5—3
Primeren nakup! Elegantne
damske koslumo primerne r». božična daiila: Črni koitum bogato s sealsk nora obložen, drap ankneni plašč, drap ko--itHKi, vijoličasta plesna obleka in ena cape-obleka. Vprašati pri barvarju Nedog, Gospoika ulica 38.	2372	3-2
v svrho popoldanske konverzacije mlado, lepo >°
slovenščino govorečo gospodično iz boljše ^rl Prijaviti se je pri gospej Hildi D o 1 č e k, M® Gosposka ulica 27,
Na hrano se sprajme s 1. decembrom več gospodov in gospodičen. Naslov v upravi.
2377
Naznanjam, da sem se preselila \z Aloksandrove ceste 33 v Mlinsko ulico št. 34. Eani Glogovšek.	2374
Popolnoma novo pohištvo za sobo in kuhinjo, z mudraesmi in divanom, se po esui proda. Vpraša se v gostilni Neactl, Tržaška cesla 1, v popoldanskih urah.	2383
Popolnoma nova norabljena spalnica iz trdega lesa se
po ceni proda. Vpraša se od 14.—IG. ure Vrazova ulica 3. XII. ndstr.	237S	3	—	1
Tovarna pohištva Koroška cesta 46, Hochnegger in dru-govi, ima v zalogi spalne in jedilne sobo kakor tudi kuhinj ka oprave po tvormških cenah. Sprejme tudi vsako mizarsko delo. 2346 10—4
HlglJeniSna brivnica se vsem priporoča Prvovrstna postrežba Vjekeslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9.	1850
a ni č uUjpoi1 P elnik&ln po f
iz premogovnikov:
Išče se mebllrana soba za
solidnega gospoda. Pismene ponudbe pod »činovnik* na uprave,	236S 3—2
Zastave različnih velikosti po zelo /rižani ceni prodaja razstavni odbor Pokrajinske obit-ne ra. stave, Aleksandrova ce eta 32.	3860 5-4
ladanje ......	Din	33'—. \
Klučarovd...................... 34*50J	%B
Konjščina....................„	36'—\	100
Zlatar-BIstrlca	.	.	.	„	37-50 i	M
Cerje Tužno	.	.	.	„	38*— I
Bukova drva za gorivo,, 700*— za m* franko stanovanje oddaja vsako iaao^n0 tvrdka
•premičnin (pohištvo, obleka, kuhinjsko orodje in dr.) iz zapuščine Albine Mlinarič se vrši s sodnijskim dovoljenjem
dne 2. decembra 1922 ob 14. (2.) url popoldan
'V Gregorčičevi ulici št. 14, pritličje.
Kupljene predmete je treba takoj plačati i« odstraniti.	2373 2-2
Notar dr. Franc Firbas, kot sodni poverjenik.
S©!®®©]
Znižane cene! Bele srajce po D 85-— prodaj* samo B. V e-selinovič i K o m p Ma ribor, Gosposka ulica št 26. Znižane cene pri vsem blagu 2199 10—10
veletrgovina z drvmi In premogom
MarEb©g% Slovenska 8 — TELEFON  -----------------
Ravnatelj odvetniške pisarne
popolnoma verziran, prima moč, želi spremeniti službo« radi družinskih razmer. Dopise je nasloviti pod „S. 6.* na upravo tega lista.	2382	p
Zahtevajte
povsod ,TABOR
eno, slamo, drva, premog, Sito, krompir, sadje in druge deielne prldeSNe kupuje in prodaja ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št 57. Telefon št. 88.	1328
ter razn« modno in galanterijsko blago v veliki 9318	izb	tri	In	najceneje	pri	10—5
%