ftjilpJc SL.iVKo L?libt)ane\ AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 173 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 27, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. (10 je ila na novo polje, da organizira slavbinsko unijo, kjer je imela dozdaj oblast samo American Federation of Labor Washington, D. C. — John L. Lewis, predsednik CIO, je šel na polje stavbinske industrije, kjer je dozdaj vladala nad unijami samo American Federation of Labor. Lewis je naznanil, da bo organiziral novo unijo med 3,-000,000 stavbinskimi delavci. To bo brez dvoma dovedlo do novih ostrih bojev med ClO in A. F. of L. Lewis j« dal nalogo svojemu bratu A. D. Lewis, da organizira tozadevni komitej, ki bo šel potem na delo za organiziranje nove delavske unije v stavbinski industriji. Nova edinica se bo imenovala United Construction Workers Organization Committee. Namen te nove unije bo, kot pravi Lewis, da se organizira vse gradbene delavce v močno industrijsko unijo, ki bo odpravila mnogo zapostavljanj, ki jih je ta industrija trpela v preteklosti. Izboljšala i bo mezdo in delavske pogoje vseh, ki so zaposleni v tej industriji. Lewis trdi, da je izmed 3,000,-000 delavcev pri stavbinski in-dutriji, komanj ena tretjina v uniji A. F. of L. Gotovo bo ta Lewisov korak velik udarec za A. F. of L., ker so glavni unij ski voditelji v stavbinski industriji najmočnejši in najbolj zagrizeni Lewisovi nasprotniki. S tem se bo tudi še bolj razširil prepad med CIO in A. F. of L. Načrti za vzajemno vojaško pomoč med Rusijo, Anglijo in Francijo na programu London, Anglija. — Anglija in Francija sta obvestili sovjetsko Rusijo, da v kratkem odpotuje v Moskvo vojaška komisija, ki bo izdelala načrte za vzajemno °brambo mej teh treh velesil. To prvo znamenje, da se bo pri-do pogodbe med temi tremi kavami, za katero se pogajajo brez uspeha že od 13. aprila. Rusija je zahtevala, da se snide vojaška komisija, čeprav ni prišlo še do faktične pogodbe. An- glija in Francija hočeta storiti vse, da si pridobita vojaško pomoč Rusije, ki šteje 2,500,000 stalne armade. Rusija je previdna in hoče biti sigurna, da zavezniki ne bodo dovolili Nemčiji kakih privilegijev na Baltiku, kar bi postavilo Nemčijo za direktno sosedo Rusije. Vojaška trozveza med Anglijo, Rusijo in Francijo bi se posebno nanašala na zračno flo-tilo, si katero bo Rusija pomagala Poljski in Romunski. Gongwer ne more dobiti kandidata Cleveland, O. — Vodilne sile v Gongwer j evi stranki demokratov so imele predvčerajšnjim sejo, Ha kateri se je razmotrivalo: kje dobiti županskega kandidata? Po seji se je Gongwer izjavil, da ni Prišlo do nobenega zaključka, da Se bo pa odbor ponovno sestal v Petek popoldne in zadevo rešetal tiaprej. Vse vplivnejše demokrate se Je ze vprašalo, naj gredo v dirko proti republikanskemu kandidatu Burtonu, toda vsak je odklonil. Posebno se pritiska na okrajnega sodnika Frank Lau-Scheta, naj bi sprejel kandidaturo. Dozdaj je Mr. Lausche od klonil ponudbo. Največ se govori o sledečih demokratih, ki bi bili pripravljeni kandidirati: kongresnik Martin L. Sweeney, okrajni komisar Gorman in bivši kongresnik Stephen M. Young. Vse z napetostjo pričakuje, kaj bo napravil kongresnik Sweeney jutri večer, ko se bo vozil na zabavnem izletu po jezeru s svojimi številnimi Pristaši in prijatelji. Zadušnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antonom Turk. Sorodniki 111 prijatelji so vabljeni. ----o To bo jajec! Taki, ki imajo čas in dobre svinčnike, sa izračunali, da bodo kokoši, ki so na razstavi te dni v Clevelandu, znesle vsak dan nič manj kot 2,000 jajec. Največ teh jajec se bo porabilo pri konte-stu za jajčne jedi. V petek večer se bo vršila velika parada v mestu, ko bo otvoritveni dan perutninarskega kongresa. Glavni govornik v petek bo poljedeljski tajnik Zed. držav, Henry A. Wallace. Kot del programa bo tudi to, da bo Mr. Wallace privjezal postnemu golobu uradno poročilo o otvoritvi kongresa. Poročilo bo naslovljeno na predsednika Roosevelta, kateremu bo poštni golob ponesel to vest. -o-- Program iz Akrona Na radio postaji WJW v Akronu, 1210 kilociklov, se oddaja vsako nedeljo slovenski program in sicer ob 8:45 dopoldne. Slovenci v Akronu, Barbertonti in okoliških mestih zelo hvalijo ta program. Dar čitalnici Mesto venca na grob sobratu Louis J. Pircu je društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ darovalo $5.00 Slovenski narodni či-taj niči. Odbor se društvu prav lepo zahvaljuje. SKRIVNOST 350 LET STARIH GROBOV Gainesville, Ga. — Dva raz- časa, ko so izginili iz tega kraja. iskovalca starih izkopnin nazna ^tata, da sta odkrila skrivnost 350 let starih grobov na Roanoke ot°ku. Na nekem hrbičku v g°zdu blizu Greenville, S. C. sta našla napise, vklesane v kamen, kje: r naj bi bila zadnja počivali- ® 64 belih naseljencev, o kate- rih usodi se ni ničesar slišalo od Leta 1587 se je naselilo na otoku Roanoke, kar je zdaj North Carolina, 3(21 kolonistov. Tri leta zatem je pa vsaka sled za njimi izginila. Edino kar so na šli, je bil napis "Croatan," vrezan na drevesu, kar naj bi pomenilo ime nekega indijanskega rodu. Zato so sodili, da so bili vsi naseljenci žrtve Indijancev. Prodajni davek Simla, India. — Neki rod ciganov v osrednji Indiji še vedno prodaja svoje hčere, kadar so godne za možitev. Cena je en dolar funt v ameriški veljavi. Če je nevesta težka, že precej vrže. Država si je umislila lepe dohodke pri tej kupčiji in je vpeljala prodajni davek. Kot poročajo, dobi država jako lep denar. Dekleta so pa ponosna, da so v ceni poskočila. -O- Zed. drž. nameravajo prekiniti trgovsko pogodbo z Japonci Washington, D. C. — Republikanski senator Vandenberg je vložil pri senatnem odseku za tu-jezemske zadeve resolucijo, da se v šestih mesecih prekine trgovinsko pogodbo z Japonsko, ki obstoja, že od leta 1911. Demokratski člani tega močnega odseka so tej resoluciji naklonjeni. Načelnik tega odseka, demokrat Pittman iz Nevade, se je izjavil, da bo priporočal odseku, da to resolucijo odobri. Namen te resolucije je, da se stara prijateljska pogodba z Japonsko prekine in naredi novo, po kateri bodo Zed. države bolj utrdile ameriške interese, kakor to zahtevajo sedanji časi. Yse to*je naperjeno proti japonski invaziji v Kitajsko, kjer so Japop^i ponovno gazili pogodbo z Zed. državami s tem, da so ogrožali ameriške interese na Kitajskem. --o-— Naskok na žepe davkoplačevalcev Cleveland, O. — Ako kongres ne bo dovolil več denarja za WPA projekte in ako se bo hotelo iste izgotavljati po sedanji meri, bodo morali clevelandski davkoplačevalci prihodnje leto seči globoko v žep in pripraviti kakih 10 do 12 milijonov dolarjev. Tako je izračunal mestni komisar Frank E. Bubna, ki skrbi za mestni delež pri WPA. Mesto je letos prispevalo samo štiri milijone dolarjev, drugo je pa dala vlada v Washingtonu. Zdaj je pa kongres zadrgnil mošnjo in ne bo več prispeval toliko. Ako Cleveland in ostala mesta, ki so v enakem položaju, ne bodo prispevala potrebne vsote, se bo moralo opustiti nadaljne projekte, ki so zdaj v načrtu. Premoženje "kralja valčka zaplenjeno Dunaj, Nemčija. —. Dunajska mestna občina je odločila, da je vse premoženje Johanna Straus-sa mestna lastnina. Johann Strauss, kralj valčka, je bil sin slavnega glasbenika istega imena. Umrl je leta 1899 ter je zapustil vse svoje premoženje svoji pastorki, dohodke od njegovih glasbenih del pa svoji vdovi. Po smrti vdove, je zahtevala vse premoženje pastorka. Oblasti pravijo, da je bila ta pastorka židovske krvi in zato je sedaj zaplenila vse premoženje slovitega glasbenika. --o--- Silna porast Izdatkov Clevelanda NESTRPNI NAZIJCI Salzburg, Nemčija. — Nadškof Sigismund Waitz, katerega so nazijci nedavno pregnali iz njegove palače, da*je moral najeti neko privatno hišo, se mora zdaj zopet seliti. Pravijo, da potrebujejo hišo za svoje uradni-štvo. V prejšnji škofovi palači je zdaj nastanjena straža. Tudi kapucinski samostan so ukazali izprazniti češ, da je to vladno poslopje. Kapucinci Jastujejo samostan od leta 1602. —-o-- Gdansk bo vpregel Žide za delo Gdansk. — Senat v Gdan-sku je sklenil, da se pokliče na delo vse Žide v mestu, da nadomeste 4,000 nemških prebivalcev, ki so bili vpoklicani v obrambno in policijsko službo. Gdansk potrebuje vse zmožne stanovalce za vojaško in policijsko službo, zato pa primanjkuje delavcev. Židje so bili dozdaj izvzeti od vsakega javnega dela od lanskega novembra. V Gdansku je še kakih 1,700 Židov ostalo od 11,000, ki so bili tam še leta 1933. Skoro vsi židovski otroci so bili že poslani iz Gdan-ska. Zadnji odidejo v kratkem na Angleško. Noben Žid ni dobil dela v mestu, najsi ga je še tako potreboval, če so bile na razpolago druge delovne moči. Pobiranje odpadkov Včeraj je župan Burton podpisal novo ordinanco, ki zapoveduje, da mora mesto pobirati odpadke redno po enkrat na teden smeti pa vsaj enkrat na mesec Bomo videli, če se bodo tega dr žali samo do volitev, ali tudi po tem. Japonska mornarica je poklicala vso rezervo k manevrom Tokio, Japonska. — Japonska admiraliteta je poklicala v službo vso rezervo, s katero se bo ustvaril nov škadron. Ta bo imel posebne manevre z redno bojno mornarico. Japonska ima 175,-000 rezervistov in 100,000 redne mornarice. čeprav ima japonska mornarica v tem času vsako leto svoje vaje, vendar pa je vzbudil ta poklic rezerve v službo veliko zanimanje po svetu. Diplomati sumijo, da se Japonska pripravlja na konečni spor z Rusijo radi oljnih vrelcev na otoku Sahali-nu. To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da se bodo vršile vaje japonske mornarice gori proti severu in v bližini spornega otoka Sahalina. -o--— Ne dela za relif Hackensack, N. J. — Mestna zbornica v tem mestu je odločila, da morajo vsi oni, ki dobivajo od mesta relif, opravljati kako mestno delo in sicer bo plača 50c na uro. Temu se je E. Gross uprl, ki dobiva že več let relif. Pravi, da je proti postavi, da bi se relif ar j a prisililo na delo ter trdi, da ustava Zed. držav prepoveduje vsako suženjsko delo. < --o--— Pozdravi s hribov Angela Mlakar in Helen Lah pošiljata lepe pozdrave iz goro vja Adirondacks, N. Y., kjer uživata svež planinski zrak. Zadušnica V soboto ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnim Louis J. Pircem. Prijatelji so prijazno vabljeni. V Nemčiji primanjkuje delavcev in sirovin za javna dela Berlin, Nemčija. — Dolgo se je že šušljalo med ljudmi, da se bliža Nemčija veliki krizi radi pomanjkanja delavcev, odnosno sirovin, ki so neobhodno potrebne v industriji. Vendar javno tega ni smel nihče razmotrivati do zadnjega časa, ko je začelo časopisje javno pisati o tem. Zlasti primanjkuje strokovno izuče-nih delavcev. Tako akutno je to pomanjkanje, da grozi ustaviti vsa javna dela, ki so zdaj v konstrukciji. Maršal Goering, ki načeljuje tem javnim delom, ki spadajo v takozvano četrtletko, to je, da morajo biti izgotovljena v štirih letih, je začel preiskovati, katera izmed teh del da so bolj važna, da se jih vodi naprej, manj važna pa začasno opusti. Situacija je postala tako nevarna, da Lahko ustavi vso industrijo. Predvsem je zastoj v stavbinski, jeklarski in premogarski industriji. Primanjkuje pa zlasti sirovin, katere mora Nemčija uvažati. Železna ruda, ki se jo pridobi doma in ki se jo uvaža, ne zadostuje za vsaka javna dela. Vsega skupaj je danes v Nemčiji zaposlenih 21,840,000 delavcev, največ v zgodovini Nemčije. V tem je vključenih več kot 100,000 delavcev, ki so prišli na delo iz drugih dežel, ki so zaposleni pri stavbinski industriji in pri gradnji cest. Uradno je do-gnano, da manjka najmanj 50,-000 premogarjev. Vsega skupaj bi Nemčija potrebovala takoj najmanj 150,000 delavcev, strokovno izučenih. V veliki meri je odgovorno za primanjkljaj delavcev dejstvo, da je bilo tako malo rojstev takoj po svetovni vojni in med vojno. -o-— Dva vodilna politikarja na isti ladji New York. — Danes se na isti ladji se odpeljeta proti Evropi dva vodilna politikarja Zed. držav, James .Farley, vodja demokratov in John D. Hamilton, vodja republikancev. Oba sta se vkrcala na isti parnik, Manhat tan in obema je bilo odkazano mesto pri kapitanovi mizi. -o- - Zlato v Mehiki Nogales, Mehika. — Vasica Mesquite je čez noč postala slavna in iz vse Mehike hiti tje mlado in staro, da obogati. Pri tej vasici so namreč odkrili bogate zaloge zlata. Neki Javez Gomez izkoplje vsak dan za $500 zlata V petih dneh je naraslo število prebivalstva iz 20 na 4,000 in še vedno prihajajo novi. VELIK ZOB Florissant, Col. — Na ranču P. J. Singerja so izkopali ogro men zob, ki je osem palcev širok deset palcev dolg in tehta dva najst funtov. Gotovo je od kake predpotopne živali. -o-— V zadnjih 25 letih so se zvišali izdatki za vzdrževanje mesta za 300 odstotkov. Stroški za vzdrževanje cleve-andske mestne administracije so silno narasli v zadnjih 25 letih. Računa se, da so za 300 odstotkov večji kot so bili pa pred 25 eti. V tem času je pa naraslo število mestnega prebivalstva samo za 40 odstotkov in mezda de-avcem se je zvišala samo za 125 odstotkov. Ko je županoval v Clevelandu Newton D. Baker pred 25 leti, so znašali mestni stroški $18 na vsakega prebivalca. Danes znašajo ogromno vsoto $53.00 na osebo. Pred pet in dvajsetimi leti so bile nizke mezde, pa so bili tudi davki majhni. Mesto ni poznalo skoro nič relifa, ne direktnega ne z WPA deli. Za leto 1939 bo Smrtna kosa V Huron Rd. bolnišnici umrla Mrs. Mary Milatovič, 1278 E. 170th St. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu August Svetek, 478 E. 152nd St. Pogreb bo v soboto. Podrobnosti noroča mo jutri. pa mesto plačalo relifa $6,000,-000, ali za $1,000,000 več kot je znašal proračun v stroškovnem skladu leta 1914. Pred 25 leti je imela' mestna administracija manj dohodkov, pa tudi manj stroškov. Letos bo dobilo mestd $3,700,000 od države kot delež od prodajnega av-tnega in gasolinskega davka ter dednega in drugih davkov. To bi zadostovalo v letu 1914 za vse mestne izdatke in še ostalo bi precej. Leta 1914 ni dobilo mesto nobenega teh davkov. V letu 1914 so bili proračuni mestni izdatki za zbornico, župana in sploh za vso mestno aktivnost, na $4,000,000. Letos znašajo'ti stroški $14,000,000. )anes bodo začeli »dslavljati WPA delavce, d delajo 18 mesecev Cleveland, O. — Od danes pa do pondeljka bo v Clevelandu odslovljenih 3,000 delavcev, ki so delali nepretrgoma 18 mesecev na WPA projektih. Te prisiljene počitnice bodo trajale za te de-avce 30 dni. Do 31. avgusta bo pa odslovljenih nadaljnih 6,000 delavcev. Te delavce se bo potem postavilo na čakalno listo za zopetno zaposlitev, toda ne bodo imeli nobene prednosti pred onimi, ki že zdaj čakajo na zaposlitev in katerih število znaša nad 21,00(Ji -o- Bombe v Londonu London, Anglija. — Včeraj je nastala v prometnem londonskem kolodvoru in, sicer v oddelku za prtljago, razstrelba, ki je ranila 14 oseb, nekatere precej občutno. Kosi šip in raznih drugih stvari so leteli 40 jardov naokrog. Vsa prtljaga, kovčegi, za-Doji in drugo je bilo razmetano. Policija dolži irske nezadovolj-neže, da so povzročili razstrelbo. -o-- Zadušnica V cerkvi sv. Vida se bo v petek ob 6:30 brala sv. maša za pokojnim JosepH Zaje ob priliki 11. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljfeni. Seja demokratov Danes zvečer ob 7:30 se vrši v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Prosi se vse člane, da se udeleže. Poljska je za trenutek pozabila na Žide Varšava, Poljska. — Na Poljskem, kjer je bilo še ne dolgo tega precej veliko sovraštvo proti Židom, je to vprašanje zdaj potisnjeno v ozadje, ker se je skupna fronta vsega naroda obrnila proti Nemčiji. Deset odstotkov prebivalstva na Poljskem je židovskega. Poljski vladni krogi pravijo, da jim silno sovraštvo Židov proti Nemčiji čisto prav hodi, ker imajo v tem iste misli in želje z ostalim poljskim narodom. Vendar so pa Poljaki v tem oziru precej previdni in pravijo: kdo ve, koliko časa se bodo židje in Nemci sovražili? Ako so zdaj židje z nami v istem taboru, pravijo Poljaki, jih smatramo za zaveznike, toda nobenega vzroka ni, da bi mi dajali Židom za to kake posebne privilegije. Te "privilegije" se misli na ta način, da bi Poljska odprla naseljevanje nemških Židov V polnem obsegu. Pa so Poljaki v tem zelo previdni. -o- ŠTEVILKA 13 New York, N. Y. — Tukaj je mnogo finih hotelov, ki nimajo niti 13. nadstropja, niti sobe s številko 13. Če pa imenujejo eno izmed nadstropij po zaporedni številki 13, ne oddajo tukaj sobe tujcem, ampak jih ima hotel za svoje urade. Namočilo je Včerajšnji dež v severni Ohio je dal nekoliko življenja razsu-šeni naravi. Vendar pa še ni dovolj moče. Za danes obetajo Še več dežja in popoldne bo nekoliko bolj hladno. ATA ŽUPAN NE DAJO DENARJA Cleveland, O. — Naš eleve- de je zahteval, da se odpravi ti- je landski župan, Mr. Burton, se je strašno razsrdil, ko je slišal, da je direktor Wallene obljubil znižanje vodnih računov cleveland-skim davkoplačevalcem. Kakor znano, morajo clevelandski davkoplačevalci plačevati 40% nad računi za vodo, kar se porabi za vzdrževanje odvodnih kanalov. V istem času pa ne plačajo za isto postrežbo predmestja nič. Demokratje v mestni zbornici so zahtevali, da administracija dobi denarno sodelovanje od predmestij. VeS kot eno leto je od tega, pa se ni napravilo nič. Councilman Novak iz 23. var- stih 40% plačevanja za vodo. Councilman Pucel iz 10. varde je rekel, da je dovolj denarja v tem skladu, da se zniža plačevanje od 12 do 15%, To je obljubil tudi direktor Wallene, kar je zdaj razjarilo župana Burtona. Poklical je direktorja na karpet in mu rekel, da ni imel pravice govoriti o kakem znižanju vodnih računov. Kadar bo, kdo to napovedal, če sploh bo, bo to župan in nidče drugi. Očividno se ata župan boje, da ne bi clevelandski hišni posestniki godrnjali, če bi se jim znižali vodni računi, ki so tako visoki z dodatnimi 40%, da kričijo do neba. I i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 Bt. CUlr Avenue Cleveland, Oblo Published dally except Bundaya and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta >3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c. Važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. UJ3. and Canada, »3.00 for 8 months Cleveland, by mall, »3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. European subscription, »7.00 per year. _Single copies, 3c ———————__——_———--------5-— Entered as second class matter January 5th> 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March »d. 1878.__ _No. 173, Thurs., July 27, 1939 Pozor na mehiško mejo! Mehiška vlada namerava naseliti v okraju Mexicalli, ki leži ob kalifornijski meji, španske pribežnike, to je španske socialiste in komuniste. To so možje in žene, ki so zbežali iz Španije, ker je tam razpisana nagrada na njih glave. Španija bi jih rada dobila v roke zaradi težkih zločinov, ki so jih doprinesli v zadnji bratomorni vojni. Borili so se v takozvanih lojalističnih vrstah. Tako piše nekatero časopisje, ki trdi, da je samo to vzrok njih bega ali zasledovanja od strani sedanje španske vlade. Toda to je silno potvarjanje resnice. Na tisoče je takih, ki so se borili v lojalistični armadi, pa zdaj lepo mirno žive v Španiji. Nihče jih radi tega ne preganja, nihče jim tega ne očita. Ampak ti prostovoljni begunci so zakrivili brutalne umore tisočerih nedolžnih žrtev. Španija bi ne mogla obstojati kot civilizirana država, če ne bi kaznovala one, ki so zakrivili težke zločine. Tisti, ki jih pomilujejo, naj enako ukažejo, da se odpro vse naše ječe, da bomo živeli med morilci in da ne bomo niti za trenutek varni svojega življenja. Vlada Zed. držav ne pazi dosti na mehiško mejo. Na sto in sto Mehikancev ubeži preko mejo v našo deželo vsako leto. Porazgube se med svojimi rojaki tukaj in jedo nepo-stavno naš kruh, ki bi ga sicer dobili naši državljani. Kaj bo zabranilo tem španskih revolucionarjem storiti isto in priti neopaženo v Zed. države, razen če ne bo Stric Sam bolj pazil na mejo. Ti ubežniki so bili v Španiji komunisti. Ostali so komunisti v Mehiki in ostali bodo komunist, če se splazijo čez mejo v našo svobodno Ameriko. To so priznani agentje Moskve in rdeče Španije. Njih cilj, da bi v Španiji ustvarili rdečo vlado, se jim je izjalovil. Zato so pa morali bežati, da so si rešili življenje. Mi si jih ne želimo v našo deželo in ne maramo njih rdeče propagande tukaj. Kdo ve, zakaj jih namerava mehiški diktator Cardenas naseliti tako blizu naše meje? Lahko pa sumimo njegov namen. Morda je to storil z namenom, da jih naščuje na nas, da bodo tukaj razvijali svojo prekucu-harsko propagando. Vlada Zed. držav bo pametno storila, če pazi nanje in jih ročno požene nazaj, če bi se komu zahotelo naše svobode, da nam jo vzamejo pri prvi priliki. Naj bodo kjer so, med svojimi brati po krvi in prepričanju. Nekaj takega smo že slišali Ko beremo o Hitlerjevi mobilizaciji, ki jo bo začel s pol no paro po 10. avgustu, se spomnimo, da se je nekaj; po-* dobnega godilo tudi lansko leto. Nekako ob tem času je Evropa strme gledala na manevre nemške armade. Hitler je napovedal, da bo imel do septembra poldrug milijon mož pod orožjem. Čete so se zbirale na južni nemški meji. V Čehoslovaški je vodja sudetskih Nemcev, Konrad Henlein, zahteval, da se Sudeti odstopijo Nemčiji. Chamberlain je tipal, s čim bi se Hitler zadovoljil. Sudete je hotel imeti! Če mu jih ne bodo dali izlepa, jih bo vzel s silo. Anglija in Francija sta mu jih dali. Francoski in angleški narod je vpil živijo, ker stq njih državnika preprečila vojno. Vse to se je zgodilo lanskega avgusta in septembra. In zdaj pa zopet prihaja iz Nemčije vest, da bo Hitler mobiliziral. Samo za "manevre," kakopak. En milijon mož ima stalne armade in poklical'bo še en milijon rezervistov. Na 10. avgusta poteče dopust napadalnim četam. In Hitler bo poklical na "manevre" pol milijona mož več kot lansko leto. Nemške čete se živahno gibljejo. Tri divizije jih je na Češkem, Moravskem in Slovaškem. Na poljski meji so zrasli novi okopi. Vlada je poklicala v službo vse privatne truke in avte. Kakor lansko leto, samo zdaj še več. Hitler zahteva na vsak način Gdansk. Chamberlain je i ekel, da se absolutno ne bo podal nobenim grožnjam. Hitler mu je odgovoril: "Koliko angleških in francoskih življenj je vredna neodvisnost Gdanska?" Mussolini je zopet zajavkal na vse štiri strani sveta in zakli-cal svojim 10,000,000 Italijanom: "Pridite domov, ljubčki moji! Nikjer niso makaroni tako dobri kot doma! Ta mala nebesa boste imeli! Samo v senci boste sedeli in v sonce gledali!" Tako je za-klical Mussolini, ki hoče spraviti zopet domov laške sinove in hčere, ki so raztreseni po vsem svetu. Deset milijonov jih je. Pa če se bosta dva odzvala, bo Mussolini lahko rekel, da ni govoril gluhim ušesom. m * * Na vsem svetu ni bolj pridne mestne administracije, kot je sedanja v Clevelandu. Vsako zadevo tako hitro rešijo v mestni hiši, da vse v kraj leti. Kar pomislite, da j« komaj tri dobra leta, kar je potekla pogodba med mestom in ulično železnico, pa še danes ni obnovljena. In komaj dobra tri leta je, kar je potekla pogodba za cene plinu med mestom in plinsko družbo. Še danes niso postavljene nove cene. In vrhu tega ti pride pa še ta nadloga radi električnih cen z privatno elektrarno. NJ čuda potem, če ata župan iščejo razvedrila po piknikih in partyjih. Zadnji mesec se je vabilo članstvo demokratskih klubov na sejo, na kateri naj bi izvolili odbor in to samo en odbor, z drugimi besedami rečeno, namen te seje je bil, da se vsi ti klubi združijo v eno in močno organizacijo. To združenje se je tudi uspešno izvršilo, ni se pa izvolilo odbora, ker večini, ki so bili navzoči niso ugajala dosedanja pravila. Mesto odbora je bil izvoljen posebni odbor, kateremu je bila dana naloga, da dosedanja pravila preuredi, oziroma sestavi nova pravila, da bodo odgovarjala našim potrebam in razmeram. Ta odbor se je sestal in pripravil nova pravila, ki bodo danes zvečer predložena na seji. Članstvo vseh prejšnjih klubov se prav resno vabi, da se pol-noštevilno udeležite seje, ki se bo vršila 27. julija, to je'danes zvečer (četrtek) v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. ob pol osmih zvečer. Na tej seji se bo razpravljalo samo o dveh točkah in pa bistveni pomen za obstanek tega kluba. Prva točka: razprava in odobritev pravil, ki bodo predložena po tozadevnem odboru. Gotovo mi nikdo ne bo ugovarjal, da to ni važno, saj so pravila podlaga vsake organizacije. Druga točka: Volitev novega odbora. Na dnevnem redu bosta samo ti dve točki, tako, da seja ne bo predolga. Od današnje seje je odvisno, kako bo naš klub deloval in procvital v bodoče. Po mojem mnenju bi moral biti to dovolj velik razlog, da se te seje udeleži sleherni član in Članica dosedanjih klubov. Prav prijazno so vabljeni vsi državljani slovenske narodnosti, moški in ženske, ki volijo demokratsko, da se udeleže te seje ter postanejo člani tega kluba, ki bo v bodoče odločilna moč v 32. vardi. Laurence Leskovec, tajnik akc. odbora. --o-- Seja in zabava stavkarjev Vsem članicam in ženam članov Fisher Body Local 45, se naznanja, da se vrši seja in zabava v petek 28. julija, ob pol osmih zvečer v S. D. Domu na Waterloo Rd. Da se bolje spoznamo in bolje razumemo položaj stavke pri General Motors Co., bosta dva govornika, mednarodna zastopnika iz Detroita, ki bosta poročala o zadnjih pogajanjih pri G. M. Co. Govornika sta Robert Travis in Clark Hutchinson. Prej ali slej bo morala delavska žena igrati glavno vlogo, če si bo hotela izboljšati današnji resni položaj, žena je tista sila, ki lahko pomaga možu tudi na piketni straži. Možev boj, je tudi njen boj. Da se pa ne zamerimo našim možičkom, povabimo tudi vas, da bo več korajže. Za veliko udeležbo vas vabi odbor. Johanna Mismash. -o- Odprto pismo pešcem! Dragi pešec! Nekateri mislijo, da je molj čurna stvar, ker leti v plamen sveče, kjer zgori. Toda naša poročila o nesrečah so polna o pešcih, ki so korakali na pot prometa z ravno isto brezbrižnostjo. Ta posebni opomin vam pošiljam prav zdaj, ker je v tem letnem času posebno nevarno za pešce. Morda hitite preko c,este, zanašajoč se na svojo srečo? Morda skrijete svojo glavo pod dežnik misleč, da vas bo varoval avtomobilov, kot vas varje pred dežjem? če to delate, potem bo vaše ime na listi z onimi, ki so bili poškodovani. Za nas je posebno naporno učiti otroke, kako naj varno hodijo preko ceste, ker vedno vidijo odrasle, celo njih lastne starše, kako hitijo preko ceste skozi rdečo luč, ali sploh gredo čez cesto, ter ne pogledajo ne na desno ne na levo. Če bi mogli videti, kakor vidim jaz, posledice tega, bi videli, da vzame varna hoja preko ceste samo trenutek in prihrani celo življenje. James Nation, patrolman clev. policijske dept. -o- ko, da se je vse završilo v splošno zadovoljstvo nas vseh. Opozarjam vas sedaj fantje, da se vrši naša prihodnja seja v nedeljo dopoldne v navadnih prostorih in ne sme nikogar manjkati, tako pravi naš sedanji predsednik J. Fortuna. Lovski pozdrav, Tajnik. IZ DOMOViNE SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Wiener roast št. 49 SŽZ Gotovo je že vsakemu znano iz zadnjega dopisa in vabila J. I. na prijetno zabavo ali takozvani "Wiener roast," katerega prire-de članice št. 49 SžZ, v prijaznem gozdičku poleg potočka na 216. cesti in Miller Ave. Pričetek zabave v soboto pdpoldne in se nadaljuje tudi zvečer. Vse to se vrši v soboto 29. julija. Na razpolago bo tudi godba in vsakovrstne zabave in bo vsega dovolj za smeh in za kratek čas. Nekatere žene in dekleta so že delj časa na takozvanem gladovnem štrajku (diet), da bodo bolj komodno skakale skozi obroč ali pa s hitrostjo skušale pridobiti prvenstvo. Tudi za otroke bodo vsakovrstne igre in dirke. Cenjenim posetnikom se bo nudila prijazna postrežba v vsakem oziru. Naše geslo je: "žejne napojiti in lačne nasititi iz domače kuhinje in kleti." Naredile smo skoro tako, kot pripoveduje tista zgodbica o ježu in lisici. Res, razrinile in raztegnile smo prostor, da bo za vse dovolj prostora. J. Intihar daje, nam Ribničankam ves kredit. "Jaz pa rečem: Kjer je ena polovica naj bo pa še ta druga, da bo celota. To bo doseženo, ako bomo prišli na to zabavo v velikem številu. Vabimo vse članice, tudi od drugih podružnic ter vse prijatelje lepe in domače zabave. , Zelo rado pa se dogodi, da se več enakih prireditev vrši na en dan in ne vemo iz kakšnega vzroka, saj naša prireditev je bila objavljena v javnosti že pred dvema mesecema ter tudi v julijski Zarji. Saj je vendar naše časopisje kažipot, posebno za prireditve. V imenu odbora vas vabim, da posetite to našo prireditev v soboto 29. julija popoldne in zvečer pri J. Intiharju na 851 E. 216th St. Pozdrav, Frances Kosten. —Nenadoma je umrla na poti v cerkev. Marija Logar roj. Rožnik p. d. Kmetova mama, posestnica iz Vrzdenca pri Horjulu." Na poti k jutranji maši jo je zadela srčna kap ter je izdihnila v naročju svojega sina in hčere. Daleč od doma je šel v smrt. V Strmolah med Litijo in Kresnicami so štirje delavci našli ob Savi truplo neznanega utopljenca. Orožniki so dognali, da je bil mrtvec trgovec in posestnik Ivan škrlj z Viča. Doma so ga pogrešali že več dni. Nepojasnjeno je, kaj je pognalo uglednega moža v smrt. —Nevaren požar sredi štepa-nje vasi.. V soboto popoldne je nastal ogenj v šupi posestnika Antona čerina v Štepanji vasi pri Ljubljani. Ogenj se je razširil na vse gospodarske zgradbe in jih upepelil. živino so komaj rešili. Gasilci so ogenj udušili in rešili hišo. —V Črni vasi pri Ljubljani je gorelo. Nedavno ponoči je nastal požar v črni vasi pri posestniku Jakobu Remžgarju in uničil hlev, skedenj in kozolec. Ogenj je bil nedvomno podtaknjen. Dokaz, da je bila na delu zločinska požigalska roka, je to, da je požar hkratu nastal na dveh krajih. Vse kaže, da bo ogenj zanetili iz sovraštva cigani, ki so se potikali po okolici. —Kolesar jeva smrt pod avtomobilom. Na nevarnem ovinku Bil je res krasen dan v nedeljo IG. julija, ko je S. L. Zveza zopet praznovala svoj dan in sicer pri Rainbow Hunting and Fishing klubu v svrho svojega športa, ki ga Zveza obdržuje v obliki vsakoletnih tekem pri svojih klubih. Fantje vseh klubov so bili točno na mestu, še pred tekmo. Videlo se jim je, da so bili mla-denisko navdušeni in So precej težko pričakovali trenutka, da se udarimo. Tekma se je pričela točno ob dveh popoldne, v navzočnosti vseh klubov, ki spadajo v Zvezo. Vodil jo je naš solovec J. Lek-šan, ki mu posel voditelja kaj lepo pristoja, ker ima za vsakega prijazno in pravo besedo na mestu in o pravem času. Fantje so se držali kot vojaki v trenutkih odločilnega boja. Poglejmo kaj pravi končni re zultat posameznih klubov in kdo je zmagovalec. Prvi je nastopil Barberton: A. Gerbec.......... 18 F. Gerbec.......... 18 F. Heim............ 21 J. Opeka..........13 J. Klančar........20 A. Gradišar........ 21 A. Blažič.......... 17 rainbow hunting and fishing club Zadnjo nedeljo se je vršila tekma Slovenske lovske zveze pri nas. Dasi šmo mi temeljito pogoreli, so se naši fantje do zadnjega trenutka kaj hrabro držali. Nikdar in nikoli jim ne bi pripisoval toliko poguma. Saj so vedno živeli v upanju na našo zmago, potem ni čuda, da so vstrajali do zadnjega. Ne moremo drugače, kot vklo-niti se zmagovalcem, tako smo tudi mi prepustili zastavo še za naprej, v varstvo barbertonske-ga kluba. Kar se pa tiče udeležbe klubov, se jim moramo iskreno zahvaliti za toliko požrtovalnosti napram našemu klubu. Pokazali ste, da smo si pravi solovci v vseh ozi- Bodite oprezni ko se stori rih. Hvala vam! mrak, ker v temi vas motorist težko opazi. Ne pozabite, da vas ne more tako dobro videti, kakor lahko vidite vi njega. Zahvala gre tudi Gospodinjskemu klubu iz Maple Hgts., F. Sirku in soprogi in končno vsem, ki so nam pomagali ali šli na ro- A. Marn............ 21 J. Lukežič st....... 12 J. Biščak .......... 14 Skupaj 175 točk in so tudi odnesli prvenstvo. Euclid Rife Club: Mandel .. ..........15 Shober ............ 14 Plešec.............. 9 Lampe............ 19 Filipič............ 8 šepec............13 Janževič..........18 Jazbec.............. 12 Hofard............ 17 Zabukovec.......... 17 Skupaj 142 točki. Rainbow Hunting and Fishing Club: J. Glavič............ 16 A. Zabukovec...... 14 G. Schultz ........16 J. Rtiss............ 16 F. Sirk............ 5 J. Fortuna.......... 9 F. Legan .. .. ,.< .. .. 15 J. Rangus.......... 16 A. Zrimšek........ 8 L. Hočevar.......... 13 Skupaj 128 točk. Prihodnja tekma se vrši pri Slovenskem lovskem klubu v Barberton, O. Z lovskim pozdravom, F. Krečič, tajnik. jim nasilnim zetom v stalnem nesoglasju. Gospodaril je na posestvu še kljub svojim 72. letom Stajnko, kar pa zetu ni bilo po godu in je že večkrat zahteval izročitev posestva. Ker se mu želja ni izpolnila, je tasta večkrat dejansko napadel. To se je primerilo tudi pred nekaj tedni, da je moral nevarno poškodovani starček iskati pod klancem poleg Ovnove go- pravniško pomoč in ob tej prisilne v Radohovi vasi se je zgo- hkl tudl vlozi1 tozbo Protl sv0" dila huda nesreča. 39 letni fant Grabljevec Alojzij iz Velikih Dol se je peljal s kolesom po klancu in po nesreči zadel v neki avto. Udaril je z glavo v levo luč s tako silo, da jo je odlomil. Prebil si je lobanjo na sencih in vise na glavi. Zlomil si je tudi obe nogi. Avto ga je vlekel sloneče-ga na levem blatniku, ki je tudi ves stlačen, še dva metra s seboj, potem pa je ubožec padel na tla na mestu mrtev. —Požar v^Kranjski gori. V Kranjski gori sta zgorela v nedavni noči restavraterju černe-tu Andreju hlev in svinjak. Gasilci iz Podkorena so požar omejili. živino so rešili. —Iz obupa v smrt. Na Zg. Ročici, občina Sv. Benedikta v Slovenskih goricah si je posestnik Ludvik Stajnko, star 71 let, končal življenje zaradi neznosnih družinskih razmer. Prestrelil si je z lovsko puško glavo. —Umrla je gdč. Vida Vrtovec, profesorica na mestni ženski realni gimnaziji. Pokojnica je bila zaradi svojega plemenitega in prijaznega značaja zelo priljubljena med vsemi, ki so jo poznali. Zavod pa je ž njo izgubil odlično vzgojiteljico in vestno učno moč. —Na Jesenicah je umrl Kočar Rudolf, delovodja pri K. I. D., v starosti 66 let. Pokojni je bil veren in značaj en mož, skrben oče svoje družine, katero je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Bil je 33 let v službi K. I. D. —V sredo 5. julija so ob veliki udeležbi odkrili pri Sv. Križu v Ljubljani spomenik pokojnemu pisatelju prof. dr. Ivanu Lahu. Spomenik, delo kiparja Nikolaja Pirnata, je najlepši, kar so jih poslednje čase pri nas postavili. —V Zgornji Rečici pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah se je odigral 1. julija žalosten dogodek. Posestnik Stajnko Ludvik je izvršil samomor tako, da si je z lovsko puško prestrelil glavo. Pri Stajnkovih so že dalj časa vladale težke razmere. Stari Stajnko je bil s svo- pr< jemu zetu Vajngerlu. V soboto 1. julija dopoldne, ko je bil sam doma, pa je Stajnko odšel v svojo spalnico, se umil, obril, naposled prižgal še blagoslovljeno svečo, nato pa se s puško ustrelil v glavo, ki mu jo je popolnoma razmesarilo, da je obležal mrtev. Z nesrečnim starčkom sočustvujejo vsi va-ščani. !Z PRIMORJA —Zločin iz košane delno pojasnjen. Dne 17. junija so našli v potoku pri Suhorju blizu Koša ne truplo moškega. Pozneje so ugotovili, da je to Pregarc Jo-sip iz Doline. Njegovo smrt so sedaj popolnoma razjasnili in gre pri tem samo za nesrečo. Pre garc se je usodne noči vračal domov precej pijan in je v temi padel v potok in se tako utopil. Is tega dne so odkrili delavci na polju v Košani, ki so kopali že skoro razpadlo truplo žene. Po zneje so ugotovili, da je truplo 50-letne Ivane Horvatove, vdove po železničarju. O njej niso ničesar vedeli od 23. februarja, ko je odšla iz Košane v Vreme po penzijo. L. 1936, so jo okradli in ji odnesli 3,000 lir. Niso ji pa mogli odnesti še 10,000 lir, ki jih je imela prišite pod kiklo. Z ozirom na to, je bila največja možnost predvidevanj, da se je moral zgoditi zločin z namenom, da jo okradejo. Šele sedaj soka-rabinerji in tajni agenti iz Postojne ugotovili, da je bila Hor-vatova res ubita ali ne zaradi denarja temveč iz maščevanja in to vsled sovraštva, ki si ga je nakopala zaradi nekega dejanja. Oblasti o tem molčijo in držijo !bimo zastonj, pa ga še ne ma- molitvah je imel pridige prejšnji tržaško-koprski škof Alozij Fogar, kateremu so verniki izkazovali svoje ^simpatije. škof Fogar je vernikom tako priljubljen, da so mu, kar se običajnb sploh ne dogaja, v sami cerkvi ploskali. V cerkvi pa so bili stalno tudi policijski agnetje, ki so vestno beležili njegove besede. — Velika električna centrala v Doblarju v obratu. Tolmin, julija 1939. — Konec junija je pričela delovati ena izmed treh turbin velike" podzerrnuT eTelrtnrtK centrale v Doblarju. Centrala v Plaveh bo tudi kmalu zgrajena. Za to prvo centralo so morali napraviti velik jez, ki sega do železniške proge, katero so morali zaščiti z obrambnim zidom, če bi voda izredno narastla. Jezjero se sedaj razteza proti sv. Luciji in naprej po širši strugi Soče. Iz vode gledajo sedaj drevesa, ki pričajo, da je bila struga nižje. V predzgodovinski dobi je bilo na sedanjem mestu jezero, ki se je raztezalo do Kobarida in naprej. Voda si je potem napravila prehod pri Sv. Luciji in jezero je takoj izginilo. Jez je napravljen na mestu prehoda in je predzgodovinsko jezero na ta način delno restavrirano. Avtar-hična bitka je gospodovala tudi pri tej graditvi, ker se povsod vidi, da so inženirji nadomestili beton in kamen, kjer so le mogli da bi prihranili čimveč železa. Celo pri turbinah so deli z železobetona. Povsod v notranjosti elektrarne so številni Mus-solinijevi napisi. Ostali dve turbini bodo postavili v pogon v začetku julija. (emlSeaf'pa tie t«mm«:»nam«:m:««j«:jmamttj«tt Učitelj je razlagal otrokom v šoli elektriko in blisk. Rekel je, da je to nazadnje eno in isto, vendar je pa le nekaj razlike. "Kaj, veš Tonček, kakšna razlika je med bliskom in elektrika?" "Kaj ne bom vedel. Elektrika je zelo draga, blisk pa do- vso stvar tajno. Horvatova je bila znana po beraškem izgledu, čeprav je veljala za bogato. Ubiti so jo baje nameravali že mnogo preje. —Cerkvene slavnosti v Gorici. V času od 11. do 18. juunija so se vršile v stolni cerkvi v Gorici molitve. Te dni je bila namreč tam izpostavljena slika sveto-gorske Matere Božje. Pri teh ramo. . avgusta imajo državni uslužbenci države Ohio svoji izlet tukaj. Ruski morndriški komisar Kuznetsov ogleduje bojno mornarico v, Odesi. Še zmeraj je najstarejša, še dandanes obstoječa orjaška stavba človeštvu, Keopsova piramida, moderni znanosti vir raziskovanja. Stavbeniki iz vsega sveta so v vseh podrobnostih raziskovali to mogočno zgradbo, ki je bila prvotno visoka 14?, „W ,RpJL metra. Pri tem so dognali zanimive stvari, ki nam vsaj malo pojasnijo tehnike stavbarstva pred 4,500 leti in pa neznanske težkoče, ki so jih morali obvladati pri gradnji piramid. Temelj Keopsove piramide je enak temelju štirih velikih blokov hiš kakega sedanjega velemesta, višina pa je enaka nebotičnikovi višini, ki ima 40 nadstropij. Iz 2 milijonov kamnov, iz katerih je narejena ta grobnica kralja Keopsa, bi lahko postavili mogočno obzidje 150 km v daljavo. Kako so_ staroegiptovski faraoni ravnali, da so mogli dobiti zadosti delavnih moči za takšno orjaško zgradbo? Moderno raziskovanje je dognalo, da se je zgodovinar Herodot motil, ko piše, da je bilo stalno zaposlenih po 100,000 delavcev v trimesečnih skupinah. Gradnja piramid je bila takorekoč "sezijsko delo." Sicer je bilo res zaposlenih po 100,000 mož, a to samo od julija do novembra. Teh šest mesecev je Nil prestopil bregove in je vse poljsko delo počivalo. Tako je bilo v teh mesecih zadosti brezposelnih, ki so jih mogli pozvati na zidanje piramid, s čimer so imeli cenene delav-rka meči in hkrati je bila re šena brezposelnost v teh mesecih. Če so nato odšli delavc: spet na svoje njive, je ostal le oddelek strokovnjakov, ki so pripravljali gradivo in obdelo vali kamnitne sklade, dokler se ni spet začela velika grad nja. Saj le tako moremo ra zumeti, da so delali piramide pa čeprav je biloi 100,000 de lavcev, po 20 let! Težavno po glavje za staroegiptovske stavbenike je bilo to, kako spraviti material na mesto Treba je bilo graditi ceste za prevažanje kamenja, ki so ga dobivali več kilometrov daleč od vzhodnega Nila. Tako so samo za gradnjo cest in pre voz materiala potrebovali 10 let. — Dolgo so si moderni stavbeniki belili glavo tudi tem, kako so mogli tedaj take orjaške kamne spraviti v taco višino. Pri tem je imelo poglavitno vlogo orodje v ob-iki črke A, ki je delovalo kot navor. Več teh navorov so imeli v delu, da so z njimi dvigali kamenje. Zanimivo je šele od nedavnega izvirajoče dognanje na iieopsovi piramidi. Glede na način izdelave je videti, da je spodnji del piramide čudovito natančno izdelan, a vrhnja po-ovica je jako površno sezidana. Ali so to polovico izdelovali, ko je bil faraon že mr-ev, ali pa so morali pohiteti delom? Res je, da piramida jlizu vrha niti malo ni tako skrbno zgrajena kakor v spodnji polovici. --o- IZ PRIMORJA — Smrtna nesreča istrskega kmeta pod Vremščico. Nedavno sta dva vaščana iz Suhorja pri £ošani v bližnjem potoku našla truplo neznaca. Pri preiskavi so dognali, da je mrtvec 65 Ijetni Josip Prepare iz Doline pri Trstu. Najbrž je padel po nesreči v vodo in utonil. —Dekani. S češnje je padel 8-letni Teodor Valentič in si zlomil roko. Ker so starši mislili, da si je roko samo zvil, ga niso takoj oddali v bolnišnico, ampak šele naslednjega dne, ko so bolečine postale neznosne. —Pula. V bolnišnici je umrl 31-letni Viktor Škof iz Lindarja, ci je bil v prepiru s svojo zaročenko nevarno ranjen v trebuh na pazinski postaji. -o- ^uska podmornica poškodovana Avto naprodaj Proda se 1933 Plymouth Sedan. Lastnik ga mora prodati, ker gre iz države. Vprašajte na 1146 Norwood Rd. (175) Za Beauty parlor se išče slovensko, izkušeno pomočnico. Pustite naslov v uradu tega lista. (174) Stanovanje se da v najem, 5 sob zgorej, vse moderno, tudi garaža se odda. Odda se pošteni družini. Stanovanje se nahaja na 18213 East Parkdrive, blizu 185. ceste. Po-izve se na 1133 Norwood Rd. (173) Stanovanje 6 sob se da v najem, nanovo de-korirano. Vprašajte na 6304 St. Clair Ave. (173) Delo na farmi Moški dobi delo na farmi. Kdor je vajen takega dela in ga veseli, naj se zglasi po peti uri zvečer na 5204 St. Clair Ave., zgorej.__(173) Lepa prilika Proda se gostilna in poslopje. Ima D 5 licenco. Vprašajte S-S Cafe, 5363 St. Clair Ave. (173) Berlin, Nemčija. — Iz Mur-manska se poroča, da je pri mornariških manevrih trčila neka ruska podmornica ob neko ladjo in se takoj potopila. Na podmornici je bilo 34 mornarjev. Pred manevri je ruski admiral Kuz-netzoff rekel, da ima Rusija več podmornic kot Nemčija in Japonska skupaj. Poceni! Rabljene električne ledenice za dom ali velike za restavracijo, dobite po znižanih cenah pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., 819 E. 185th St. (July 20, 25, 27.) ■■■■■HMMMHHai Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vaSega avtomobila. Delo točno In dobro. MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Postelja, omara za obleko, namizna posoda, vse za pečlarja. Vprašajte na 1001 E. 63rd St. ali vprašajte v Hrvatskem narodnem domu. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NXOA NAGROBNIH SPOMENIKOV ZA NEDOLOČEN«, CAS vzamemo North American Bank knjižice za nakup obleke, povrnikov in sukenj. Oglasite se pri BRAZIS BROS. 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. Kjerkoli in kadarkoli ste žejni . . . ta znani rdeči hladilec vam nudi peneče okrepčilo Coca-Cola, ledeno-mrzlo. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 ^IIIIIIIUIHIIIIIIIIIIlHIIIIIIIIIIIIIIIII'lllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilllHIHIIIII^ S *■"* 1 Jos. Zele in Sinovi 1 i POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno m ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 0533 COLLIMWOOD8KI 452 E. 152D STREET L RAD: Tel.: KEnmore 3118 T)iiniiiiiiiiniHiiiiHiuiiHiiHiii»iiiiin»Miiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»- Ohranite ta kupon, je vreden 2 5 C' Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, je vreden 25^ j^pHSBIHSB^ Skrivnosti ruskega carskega dvora —Recite Njegovemu Veličanstvu— zaječi j a prvi sodnik države — da sem prišel radi ni-hilista Bojanovskega. Komornik odide in se takoj vrne. • —Izvolite vstopiti, ekscelenca — reče on. — Njegovo Veličanstvo vas pričakuje. Sodnik vstane ter se poda v sosedno sobo, kjer je sedel pri pisalni mizi vladar. Na pragu se globoko prikloni. —Torej? —- vzklikne car. — Ali je izdal lopov svoje pomaga-če? — Va-vaše Ve-ličanstvo! — zajeclja revež — ujetnik si je sam sodil, našel sem ga mrtvega v njegovi celici! —Kaj ? — zagrmi car. — Ubil se je? —Da, Vaše Veličanstvo — od vrne sodnik. — Bojanovski se je obesil v svoji celici! —Kako je bilo to mogoče? — Kakšna ječa je to — kako sodi šče je to? — Oprostite, Veličanstvo — zajeclja sodnik — odvzeli so mu seveda vse, s čimer bi se mogel umoriti, toda splel si je vrv iz slame. —Postaviti bi morali dva stražarja v njegovo celico, — to je ono! — nadaljuje sodnik. — Toda tega nisem jaz kriv! Aleksander IIL je besnel. Bil je ves iz sebe od jeze. —Vsi so moji nasprotniki! ■ je kričal in hodil razburjeno po svojem kabinetu. Vsi, ki me obdajajo so nihilist i in zločinci! Ubili so ga, ali pa mu pomaga- f li, da seTubije, samo zato, da ne bi izdal imen sokrivcev! Toda razjasnil bom to stvar. Moja vlada bo stroga in železna! S krvjo in najtežjimi kaz-nirni bom utrdil gvoj prestol. Car zamahne z roko in sodnik odide hitro iz carjevega kabine ta. Ko je ostal car sam, je ukaza svojemu komorniku, da takoj skliče vse ministre. Istega dne je ukinil vse na redbe, ki jih je postavil car Alek sander II. Tako je padala Rusija vedno globočje. Kmetstvo je ostalo sicer ukinjeno, toda Aleksainder III. je oslabil to dobroto svojimi zakoni. Cela vojska špijonov je preplavila deželo. Aleksander III. je hotel, da gospodari nad državo policija in nihče drugi. 'Zato je poslal isvoje najzve-.stejše ljudi v to službo. Skoro v vsaki rodbini je bil vohun. Oče ni smel več zaupati svojemu sinu, sin je gledal lastnega očeta z največjim nezaupanjem. Dnevno je dobivala policija na stotine tožb. Posebna sodišča so se bavila s temi prijavami, takoj so prijavljene aretirali in gorje nesrečnežem, ako niso mogli dokazati svoje nedolžnosti. Vsakega so najstrožje kaznovali. Pošiljali so jih v Sibirijo in jih zapirali tam v ječe in rudnike. Mnogi so živeli nedolžni tam kot ujetniki, ker jih je sosed krivo obdolžil. Vsakdo se je lahko na ta način maščeval nad svojim sovražnikom. Za Rusijo so napočili težki časi. Toda Aleksander III. ni bil okruten samo s svojim narodom, temveč strogo je postopal tudi s svojo lastno rodbino. Bal se je celo svoje okolice. Svoje sestrične Vere ni nikdar maral. Sovražil jo je, ker je bila odkritosrčna in prijazna mlada dediča. Nekega dne je našel med papirji svojega očeta načrt, ki govori o njeni poroki z nekim nemškim princem. Ob strani je bila napisana pripomba : Načrt opuščen, ker se princesa Vera z vso silo upira in brani pred to poroko. Nikakor je ne morem siliti.. Ne, nočem, da bi živela v peklu — nočem, da bi se poročila brez ljubezni. Naj se poroči z onim, ki si ga sama izbere. Aleksander III. prečita te besede. Toda on jih ni poslušal. Osmi dan svoje vlade je poklical velikega kneza Konstantina k sebi. Ta se je začudil, ko je vstopil in videl, kako resen in mračen je car. —Poklical sem vas, Konstantin, da se razgovorim z vami o vaši hčerki Veri — reče car. —Kaj je z njo? — vpraša veliki knez. —Kakor se spominjam, bi se morala moja sestrična Vera poročiti z nemškim princem — nadaljuje car — čudim se, zakaj še ta stvar vedno ni urejena! — Stvar je urejena, Veličanstvo — odgovori Konstantin. Moj pokojni brat je opustil svoj namen, ko je videl, da bi ta ženi-tev onesrečila mojega edinega otroka! -Ah, kaj onesrečila! • vzklikne car. — Tukaj gre za dr žavne interese. Vera se mora brezpogojno poročiti s princem. — Konstantin se preplaši. Vedel je, da bo to Verina smrt. —Veličanstvo, ali veste, da je moja hčerka izjavila vašemu pokojnemu očetu, da bo raj še umr-la, kot pa se poročila z dnini nemškim princem? Aleksander III, nestrpno zmaje z rameni. — Tudi jaz bi rad marsikaj opustil — odvrne on, — toda dolžnost mi ukazuje, da se podvrženi sili. —Stric, pošljite svojo hčerko k meni! Sam, ji bom povedal, kaj želim! —Potem je moj nesrečni otrok izgubljen — pomisli Konstantin Globoko se prikloni in reče: —Poslal bom Vero! Ves potrt je odšel. Dolgo je stal zatopljen v svo-je misli na hodniku, predno se je odpeljal domov. Odšel je takoj v Verino sobo. Mlada deklica je sedela pri svoji pisalni mizi in čitala neko knjigo. Ko je zagledala svojega očeta se je razveselila in mu šla na sproti. —To je lepo, dragi oče — reče — da si prišel k svoji hčerki Konstantin jo pogladi po laseh in reče: —Njegovoi Veličanstvo želi govoriti s teboj, draga Vera! Odpelji se takoj v carsko palačo. Vera pogleda iznenadeno svojega očeta. —Kaj želi od mene? — vpraša. Konstantin zmaje z rameni. — Odpelji se k njemu, otrok moj, sama boš zvedela. Konstantin je odšel hitro iz sobe, a Vera pokliče sobarico, da ji pomaga pri toaleti. Nekaj minut pozneje se je nahajala Vera na poti v carsko palačo. Ko je prišla pred carjev kabi- net, je obstala. Srce ji je močno bilo — neka temna slutnja jo je mučila — komaj se je odločila, da stopi v sobo. Toda nato potrka odločno na vrata. —Prosto! — zasliši glas svojega bratranca. —Draga moja sestrična — reče car, ko je vstopila Vera — pridi bližje, sedi! Vera se globoko prikloni pred mladim carjem in sede nato v naslonjač. —Komaj sem zasedel prestol — nadaljuje Aleksander III. — že se brigam za to, da bi utrdil tvojo srečo! Izbral sem ti za moža naj-ljubeznivejšega princa, — dobrega in pametnega človeka. Treba ti je samo podpisati to zakonsko pogodbo in vse bo v najlepšem redu Ravnokar sem se razgovar-jal z nemškim poslanikom, ki mi je izjavil, da se bo vršila poroka v Berlinu. Ti boš torej odpotovala tja in se poročila s princem! Kaj ti je? Zakaj drhtiš? Zakaj si prebledela? —Kaj ti je, Vera? Vera je res prebledela — težko je dihala — slutila je, kaj jo čaka. Ali naj razkrije svoje srce tudi novemu carju, kakor je to nekoč storila njegovemu očetu? -Oh, kako težko je za mlado deklico priznati, kaj čuti priznati to moškemu! Toda videla je, da ni: druge pomoči. Vera sklene roki ter vzklikne : —Ne zahtevajte od mene, Veličanstvo, da žrtvujem sebe in svojo srečo državnim interesom ! — Nimam te požrtvovalnosti, da bi za vedno uničila svo je življenje in svojo življenjsko srečo. —Ne, Veličanstvo, ne silite me, da podam roko neljub-ljenemu možu — da se nave-žem na človeka, ki ga ne poznam, ki ga ne ljubim, ki ga nisem nikdar videla! Car zmaje z glavo. —Mala moja Vera — reče on — moja volja je železna, — nihče je ne more spremeni ti! —Ako izrečem svojo besedo, se mora izvršiti! Moja beseda je vedno kot vklesana v marmor! Nihče je ne more izbrisati, noben vihar, nobena burja. Toda one, ki se bodd proti-vili moji volji, bom neusmiljeno kaznoval in iztrebil. Kdor ni z menoj, je moj sovražnik! Ako se nočeš poročiti z nem škim princem. Ako mi ne pomagaš, da na ta način utrdim svoj prestol in poboljšam od-nošaje s sosedno močno državo, te bom moral smatrati za svojo sovražnico. Vera ne odgovori. Car gre parkrat po sobi, a nato reče: —Ljudje itak govorijo, da ne ljubim Nemcev. — Vseeno je, ali je to res ali ne! Na vsak način bo zelo do bro, ako sedaj dokažem, da ne sovražim svojih sosedov! In ali imam boljši dokaz kot da dam sedaj nemškemu princu svojo najljubšo sestri-čno? Ne obotavljaj se dalje, dra ga Vera, temveč podpiši ta koj to poročno pogodbo, ki le ži pred teboj na mizi! Car ji pokaže spis. Nato ji da pero v roko, ka kor je to nekoč storil njegov oče car Aleksander II. Toda temu trdemu, železnemu človeku se mlada princesa ni mogla tako upirati, kakor pokojnemu carju Aleksandru II. Dolg6 je sedela zatopljena v žalostne misli. Kaj naj stori? --------—{Dalje prihodnjič) Naznanilo in zahvala Skelečega srca in v tužni boli naznanjamo sorodnikom in prijateljem jadno vest, da je v najlepši moški dobi nenadne smrti za vedno preminul naš nadvse ljubljeni oče LOUIS J. PIRC Blagopokojni je bil rojen dne 4. julija leta 1888 v Novem mestu. Preminul je zadet po kapi na svojem domu po dovršenem dnevnem uredniškem delu dne 29. junija 1939. Na njivo večnega miru je bil položen k večnemu počitku poleg svoje pokojne soproge iz Anton Grdina in Sinovi kapele po opravljeni/ zadušnici v cerkvi sv. Vida na Kalvarijo pokopališče dne 3. julija ob 10. uri dopoldne. Blagopokojni je bil ustanovitelj in član društva Ribnica št. 12 SDZ, član društva, sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, Samostojnega društva Kranj, St. Clair Tent No. 309 T. M., ter ustanovitelj in podpornik prosvetnih in kulturnih ustanov. Poleg močno žalujočega sina in hčerke zapušča tukaj več bližnjih sorodnikov. V blagem spominu na dragega očeta smo dolžni izreči najlepšo zahvaio obilnim darovalcem cvetja, ki so okrasili z dragim cvetjem njegovo krsto, ko je ležal pri zadnjemu zemeljskemu izpočitku. Našo najlepšo in prisrčno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Maria Steinitz, Miss Maxine Steinitz, Mr. in Mrs. Edward Kalish and Family, Mr. Anton Bobek, Mr. in Mrs. Prank J. Lnusche, Mr. in Mrs. M. W. Arndt, Mr. in Mrs. Clare Gray, Miss Frances Novak, Mi-. John "Doc" Kuhel, Mrs. Frances Krašovec, Mrs. Caroline Modic and Family, Mr. in Mrs. Anton Grdina and Family, Mi-, in Mrs. Victor. Knaus, Mr. in Mrs. Jernej Knaus and Family, Mr. in Mrs. Louis Slapnik and Family, Mr. Poldi Pucel, Mr. in Mrs. John Potokar, Mi-, in Mrs. Rudolph Perdan, Mr. in Mrs. Joe Pozelnik and Family, Mr. Ivan Zorman, Mr. in Mrs. Michael Telich, Mr. in Mrs. Martin Sorn and Family, Mr. Martin L. O'Donnell, Mr. Leo Kushlan, Mr. John O. McWilliams, Mr. Melvin K. Rear, Mr. William A. Rose, Mr. in Mrs. Louis L. Diassler, Congresman and Mrs. M. L. Sweeney, Mr. in Mrs. Joe Zalokar, Mr. in Mrs. Frank Jaksic and Family, Mr. in Mrs. James Debevec, Mi-, in Mrs. John M. Novak, Mr. in Mrs. William Dabac, Mr. in Mrs. Louis Petrash, Mr. John Markel and Family, Mr. in Mrs. Adolph Tekautz, Mr. in Mrs. McKenna and Family, M". in Mrs. Richard O'Dea, Mr. in Mrs. George Voinovich, Mr. Clinton Dorsett, Mr. .Jioe Grace, Mr. in Mrs. Frank Černe and Family, Mr. in Mrs. Frank Zobec and Family, Mr. in Mrs. Frank A. Turek and Family, Mr. in Mrs. John J. Grdina, Mr. in Mrs. John Zulich and Family, Mr. in Mrs. Steve Juttner, Mr. in Mrs. Joseph Stampfel, Mi-. Louis Seme, Mr. Pozar and Family, Mr. in Mrs. James Slapnik Sr. and daughter, Mr. Steve Majak, Jeff, George and Pat Delmar, Mr. in Mrs. George Simunovic, Mr. in Mrs. Charles Slapnik, Mr. in Mrs. James A. Slapnik Jr., Mr. in Mr?, van Ost>, Mr. in Mrs. Davis, Mr. in Mrs. Latimer, Mr. in Mrs, Miller, Mr. in Mrs. Ransom, Mr. in Mrs. Savodnik, Mr. in Mrs. Lawler. Mr. in Mrs. Key, Mr. in Mrs; McLean; Mr. in Mrs. Gaffney, Mr. in Mrs. Malloy, Mrs. Hennies and Family, Mrs. Mears and Family, Mr. Frank Krzic, Mr. in Mrs. John Pintar, Mr. John Galic, Mr. in Mrs. Anton Kosicek, Mr. in Mrs. Frank Gruber, Mr. in Mrs. Isidor Krainc, Mr. in Mrs. Matt Novak, Mr. in Mrs. John Zakrajsek, Mr. in Mrs. Anton Debevec, Mr. in Mrs. Louis Perko, Mr. in Mrs. Martin Kerin, Mr. in Mrs. Frank Lustig, Mr. Jack Barski, Mr. in Mrs. Jos. Gramc, Mr. in Mrs. Jerry Strojin, Mr. in Mrs. Anton Fabec, Mr. in Mrs. John Kosuta, Mr. in ivtrs. Joseph Copric, Mr. in Mrs. Mike Jalovec, Mr. Anton Cugel, Mr. in Mrs. Anton Sturm, Mr. in Mrs. Joseph Braddack, Mr. Vincent. Sternad, Mr. in Mrs. Drazing Babud, Mr. Frank ' Kummel. Mr. in Mrs. Jack Mavko, Mr. in Mrs. Matt Mavko, Mr. Frank Beretic, Mr. Frank Hartman, 'Mr. in Mrs. Anton Mah, Mr. in iMrs. Anton Babich, Mr. in Mrs. Anton Strojin, Mr. in Mrs. Anton Fidel, Mr. in Mrs. Joseph Berkopec, Mr. in Mrs. Jack Lenal-sic, Mrs. Lucille Grabelsek, Mr. in Mrs. Anton Tomsic, Mr. in Mrs. Frank Leskovec, Mi-, in Mrs. William J. Lausche, Mr. in Mrs. Charles Lausche, Mr. in Mrs. Harold Lausche, Mr. in Mrs. Oliver Welf, Mr. in Mrs. August Urankar, 23rd Ward Democratic Organization, Mailers Union No. 12, Clairwood Bowling League, Arrow Ruling and Binding Co., Haffner and Co., The Employees ot the American Home, The Citizens Bureau, Internal Revenue. Internal Revenue Control Section, Logan Engraving Co., Distribution Division, Cuyahoga Works, American Steel and Wire Co., Slovenska Narodna Čitalnica, S. N. D., The Directors of S. N. D., St. Clair Tent No. 309, Slovenska Ženska Zveza, Slovenska Dobrodelna Zveza, Jugoslovanska Katoliška Jednota, Kranjsko-Sloven-ska Katoliška Jednota. Našo iskreno in najlepšo zahvalo naj prejmejo obilni darovalci za f/vete maše, katere bodo darovane v vseh slovenskih cerkvah v mirni pokoj blagopokojne duše. Obilni darovi so nam bili ob času bridke izgube izraz globokega sožalja. Naša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. G. M. Byrne, Mr. in Mrs. Louis Izanc, Spech Bros., Mr. Jerry W. Knaus Jr., Mr. John Dolence, Mr. in Mrs. Anton Stusek, Mrs. Mary Grdina, Mr. John Pozelnik, Dorothy Orazem, Mr. in Mrs. Anthony Fortuna and Family, Mr. in Mrs. John Novak and Family, Mr. Jevnik and Family, Mr. Frank Sodnikar and Family, Mr. in Mrs. J. M. Welikanje, Mr. John Zakrajssk, Mr. in Mrs. Joseph Rudolph, Mr. in Mrs. Joseph Orazem and Family, Mi-, in Mrs. John Gornik and Family, Dr. in Mrs. A. J. Perko. Miss Josephine Klanchar, Mr. John Trcek and Family. Mrs. Jenny Strnad, Mrs. Frances Krasovec, Mr. in Mrs. Anthony Stunonik, Mr. in Mrs. Matt Poturich, Mr. Frank Stem-berger, Mr. in Mrs. Emil Vidic, Mr. Frank Leskovic, Dr. in Mrs. James Seliskar, Mr. in Mrs. Michael Kolar, Mr. Emery Krizman, Mr. in Mrs. Anton Grdina and Family, Mr. John Prince Sr., Mr. in Mrs. Nicholas Bohar, Mr. John Pizem, Miss Mary Smrekar, Honor Guards of S. D. Z., Mrs. Mary Hochevar, Mrs. Louise Mi-lavec, Mr. John P. Fox, Mr. in Mrs. Joseph Markovic, Mr. John Zalar, Dr. in Mrs. James Mally, Mrs. Theresa Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik and Family, Mr. in Mrs. Frank Lausche, Miss Marie Udovich, Mr. Mike Vercek and Family, Mrs. Jtosephine Grdina, Mr. John Susnik, Mr. Jerry Bohinc, Miss Mary Gornik, Mr. Frank Banich, Mr. in Mrs. Frank Ivancic, Mr. Frank Ko-govssk, Mr. Mismas and Family. Iskreno se zahvaljujemo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče na razpolago. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Društvo Ribnica št. 12 SDZ, društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, društvo Kranj, Mr. Jernej Knaus, Mr. Rudolph A. Novak, Mr. Joseph Jaklič, Mr. Anton Petkovsek, Mr. Joseph Zalokar, Mr. Joe Koprivec, Mr. Joe Mihevc, Mr. Charles Skuly, Mrs. Albina Vesel, Mr. Jios. Ponik-var, Mr. John M. Novak, Mr. Frank Černe, Mr. Anthony J. Fortuna, Mr. Joseph Nosse, Mr. John Novak, Mr. Frank A. Turek, Mrs. John Kress, Mr. J. Novak, Mr. Joe Pozelnik, Mr. Frank Banich, Mr. Ivan Zupan, Mrs. Caroline Modic, Mr. T. J. Laurich, Mrs. Mary Mauer, Mr. Frank Lausche, Mr. Jos. Zele, Dr. F. J. Kern, Mr. Tony Kovic, Dr. William J. Lausche, Mr. Charles J>. Lausche, Mr. J. M. Jaksic, Mr. Harold Lausche, Mr. Louis Turk, Mr. John Breskvar, Mr. Rudy Lokar, Mr. Anton Nosan, Mr. John Paulich, Mr. Ernie Modic, Mr. "Mix" Modic, Mr. Joe Gornick, Mr. Louis Medved, Mr. Joseph Kress, Mr. Frank Stefanic, Mr. Lcuis Ferfolia, Mr. Anton Grdina, Mr. Tony Zadadnik. V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti častiti duhovščini fare sv. Vida, fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave., fare sv. Lovrenca in fare sv. Kristine za opravljene zadušne molitve in pogrebne obrede v farni cerkvi sv. Vida. Iskrena hvala monsignorju "b. J. Ponikvarju za spremstvo iz kapele v cerkev in Po daritvi zadušnice za spremstvo do groba. Najlepšo zahvalo naj prejme mladinski zbor Slavčki in njih pevovodja Louis Seme za ginljivo zapete žalostinke ob krsti bla-gopokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Blagopokojni je ..močno ljubil petje ameriško-slovenske mladine. Ob smrti mu je podarila venec tužne melodije — pesem v slovo. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru Zvon in Iliriji ter njih pevovodjem Mr. Ivan Zormanu in Mr. Martinu Rakarjn a« zapete žaiostinke na predvečer dviga krste k večnemu počitku. V tugii od srca trgajoči glasovi, pevci in prijatelji pokojnika poslovili so m s solzo na očesu in pesmijo na ustih m vedno —l grob je ločil njih prijateljska srca. Najlepša hvala Častni straži S. D. Z. in nje voditeljici Mrs. Albini Novak za izkazano poslednjo čast blagopokojnemu članu sobratu, za častno stražo ob krsti mrtvaškega odra, spremstvo pri žalni povorkl iz kapele v cerkev in spremstvo na pokopališče. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so pismeno ali brzojavno izrazili globoko sožalje nad bridko izgubo svojega prijatelja in dobrotnika ter našega očeta. Naša zahvala naj velja sledečim: Mr. Anton Schubel, Generalni konzul Stanojevic, Mr. Louis Zeleznikar, Frank J. Gospodaric, Mr. Math F. Slana, Mrs. Anne Dorrington, Dr. Vladimar Rybar, Mr. John Gillespie, Mr. in Mrs. Anton Zbasnik, Mrs. Arthur »Jtenni&on, Mr. J. B. Gray, Mr. Ray T. Miller. Mayor Harold H. Burton, Mrs. Louise Karus, Miss Margaret Mawhinney, Miss Sadie Janowitz, Mrs. Clara Dues-Ir.r and daughters, Miss Elynor G. Mulgrew, Jessie, Rhoda and Earle Hendershot, Mrs. O'Hern, Mr. in Mrs. Sigman, Miss Marie C. Sulzmann, Miss Jane Crider, Miss Ola H. Steinmetz, Lucinka Terskan, Dr. in Mrs. Milton Cohen, Clairwood Lodge No. 40 SDZ, Mr. in Mrs. Eric Calhoun. Mr. in Mrs. A. C. Lorman, The Yugoslav (Slovene) Club. Miss Esther Iverson, Mr. Anthony Klančar. Najlepša zahvala vsem federalnim, državnim, okrajnim in mestnim zastopnikom za udeležbo pri pogrebu. Enako aahvalo naj prejmejo - slovenske prosvetne in kulturne ustanove za zadnje spremstvo njih pokojnega podpornika in vnetega zagovornika. Iskrena hvala zastopstvu glavnega odbora SDZ in članom diuštva Ribnica št.. 12 SDZ, članom Samostojnega društva Kranj in članom društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ za udeležbo častne žalne povorke pod društvenim praporom. Najlepšo zahvalo naj prejmejo uslužbenci podjetja Ameriške Dcmovine za nošenje krste na zadnjem potu svojega dobrega gospodarja. Našo najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za veliko naklonjenost, najlepše urejen pogreb, najboljšo postrežbo in vsestransko pomoč ob času bridke izgube našega dobrega očeta. Ker se bojimo, da je radi velikega poseta našega blagopokoj-nega očeta, ko je ležal na mrtvaškem odru se zgubilo katero ime darovalca, prosimo, da nam oprosti, če je ime v zahvali pomotoma izostalo. Prejme pa naj našo najlepšo in prisrčno zahvalo. Najlepše in globoko se zahvaljujemo tisočerim prijateljem in znancem, ki so prišli blagopokojnega kropit, se poslednjikrat od njega, ki so ga ljubili in on ljubil nje, posloviti. Iskrena hvala vsem onim, ki so ob krsti čuli, nam osebno ali pismeno izrekli sožalje nad bridko izgubo, kot tudi oni, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno najlepše in prisrčno se zahvaljujemo vsem onim, ki so našemu dragemu očetu v življenju kaj dobrega storili, mu stali ob strani ali mu pomagali lajšati delo in skrbi, katero mu je bilo usmerjeno za družino in naš narod. Dragi, dober, skrben in ljubezni polni oče. V zgodnji mladosti, naši detinski dobi zgubili smo dobro mamico, Tvojo nadvse ljubečo soprogo. Po klicu božjem ostavila nas je tistikrat, ko komaj smo v detinstvu zaznali sladko ime "mama." Tužno si nas vodil do njenega groba — položili smo jo v tesni grob — ostali smo brez dobre mame. Bil si nam ti oboje, oče in mama. Vodil si nas na njen grob, kjer smo v solzah' pri njej vasovali — topo smo se vračali leto za letom iz njenega groba. Dobra mamica ostala je na njivi božji. Tudi letos smo iposetili nje grob, nisi se več vrnil, ostal si ji večni gost. Po devetnajstih letih legel si v so-sedščino večnega miru poleg svoje ljubeče soproge in naše dobre mamice. Na grobu obeh klečita izjokana sin in hčerka, k Bogu dvigata gorečo prošnjo: Daj Vsemogočni našemu dobremu očetu in mamici večni počitek v tuji zemlji. Žalujoči ostali: LOUIS T. PIRC, sin MILDRED, poročena Gray, hčerka DOROTHY PIRC, snaha CLAYTON A. GRAY, zet Cleveland, Ohio, 27. julija 1939.