DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In nprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavilo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 56
Sreda, 18. julija 1934
Leto IX
Po sprejemu zakona o občinah
Za samoupravo obline
V	narodni skupščini in senatu je bil te dni odglasovan novi zakon o mestnih občinskih samoupravah. Zakon se nanaša na 75 maših večjih mestnih občin.
Po zakonu se bodo vršile volitve občinskih uprav s splošnim neposred-*.oc^a iavnim glasovanjem vseh moških. Žene tudi v občinah nimajo volilne pravice.
Toda volilci ne bodo volili celega občinskega odbora, ker bo tretjino odbornikov imenovala nadzorna o-blast. rt***»»Ituun »ti »«j-
Najvišja oblast v občini v bistvu ne bo občinski odbor, marveč predsednik (župan) občine, ki ima pravico, da razveljavlja sklepe odbora. Predsednika pa ipak izvolijo volilci in ni imenovan.
kafc
*1 Minister notranjih zadev ima pravico, da mestnim samoupravam dodeljuje ali odvzema posle splošnih državnih oblasti po svojem preudarku.
- r—.. »-Tir?,
Kandidatne liste morejo postavljati skupine meščanov brez zveze s
politično stranko.
Morda se bodo volitve v mestnih občinah vršile še letos. Na teh volitvah bo mestno delavstvo jako in-teiesirano. Ker bodo te volitve čisto politična akcija, nastaja vprašanje: ali se bo brez izvedene politične organizacije, ki bi imela nalogo voditi volitve in pozneje sodelovati z izvoljenimi odborniki, <■-*■ *i»<
i	i.s	udeležiti	bodočih
volitev v mestnih občinah in kako.
ttntUbkatt m V
koliko so se poslanci zavzeli za dosedanje pravice mestnih občin in nHh volilcev, ni znano. Novi zakon je Pa bil sprejet z veliko večino.
Angllfa In Rušila?
Vojaška konvencija
Med Anglijo in Rusijo je sklenjena vojaška pogodba. Namen pogodbe 1® izolacija Nemčije, ker se z načrtom strinja tudi Italija.
s dogovor med Anglijo in Rusijo
nost,a na'brže tičc tudi vo>ne nevar" ponske Azi'5 sPriČ0 agresivnosti Ja-
Vf".?.erv®lde ne sme obiskati bivšega duna,sl<*9a župana
P^dscdnik
v
n,,	• a	’	e hotel iti na
Dunai, da obišče sodruga Seitza v zaporih deželnega sodišča
Vandervelde ie Potom‘ praSkeža JelgDskega poslanika zaprosil dunaj. . o belgiisko poslaništvo, da interve-»m, pri du«j*i vladi, d, i obiskati bivšega župana Seitza. Dne , '“lija Pa ga je poslaništvo obvestijo. da je avstrijska vlada zahtevo “ivšega belgijskega zunanjega mini-tra Vandervedeja zavrnila.
Bol faSizmu
Skupna fronta socialistov in komunistov v Franciji
Kakor poročajo pariški časopisi, je širši in glavni odbor Socialistične stranke v Franciji na svojem zasedanju sklenil sprejeti predlog komunistične stranke za sodelovanje in skupni nastop v boju proti reakciji in fašizmu.
Obe stranki sta podpisali pose-
ben pakt, v katerem je točno označen program skupnega sodelovanja. Gre v prvi vrsti za to, da se zagotovi demokratični razvoj prilik v državi. Vendar pa ostaneta obe stranki vsaka zase še naprej samostojni.
Splošna stavka v San Frančišku
Največja stavka v zgodovini delavskega gibanja
Pristaniški delavci v San Frančišku stavkajo že od meseca maja. Sedaj so proglasile stavko tudi druge stroke in je stavka splošna. V simpa-tijsko stavko je stopilo okoli 100.000 delavcev.
San Frančišk je postal mrtvo mesto. Živila po pošla že drugi dan.
Stavki se utegnejo pridružiti še druga pristanišča.
Za splošno stavko je glasovalo 174 zaupnikov, proti so glasovali samo trije.
Delavci so odločeni voditi borbo za zboljšanje svojega položaja do zmage.
Hitler pred nemSklm državnim zborom
K«« t«i I*	n m*«««? — 'in>H je opravičeval z domnevami
—	Boji se za oblast — Nevarna bor ba s pristaši
zvedeli, kaj se je zgodilo z njih voditelji.	i tkitituUulU	\m	til«	»|an<H	Mit)
•»— *	mftogo	jih	je bežalo	v	inozem-
stvo in bodo v marsičem razkrinkali režim. Iz Čehoslovaške že poročajo saarskemu listu, da so sodelovali pri požigu parlamenta vodja napadalnih oddelkov Karl Ernst in njegov brat hamburški državni upravitelj Kauf-mann ter turinški državni upravitelj Sauckel. V *.i	•••	le
f	I„a
h-
1 *	r»$a-
Mv*it«k nasprotnikov še ni zaključena, vrši se le — bolj zaupno. Industrija in fevdalci zahtevajo, da Hitler sam uniči hitlerizem; * inn
Kam pojdejo nezadovoljni elementi, ki so bili izločeni iz fašističnih napadalnih čet? Nedvomno levo, ker jih je fašizem razočaral. In s tem levim elementom bo	• «»»»•
imela posla. Brez dela in kruha tava stotisoče novih razočaranih proletarcev po Nemčiji. To je prejšnje fašistične trabante iztreznilo; to jih požene v ilegalna gibanja. Atentati in sabotaža so se že pričeli po Nemčiji. Hitler je pognal v obup te ljudi in kaj naj počnejo, kokor da si iščejo pravice ilegalno, k*W«»	*•	Mol##
V	nemškem državnem zboru Hitler ni	•'til	**#
svojega dejanja. Prav ima ameriški general Johnson, ki pravi:
»Pred par dnevi so se v Nemčiji zgodili dogodki, ki so osupnili ves
SVet. N'« vat **Uta 4« m	ri*
v' '	Ofl
• ■'	"	■"	IS'VJK fp
Severno-evropske države hočejo osta*?, nevtralne. Med Dansko, Norveško, Švedsko in Finsko se vršijo pogajanja za ustanovitev zveze teh držav, ki naj jim osigura v slučaju vojnih zapletov v ostal?, da obdrže svojo nevtralnost. Med številnimi drugimi meddržavnimi zvezami bi bila ta najbolj pametna in koristna.
Erich Miihsam, znani nemški komunistični pisatelj, je v zaporu umrl. ff
Z napetostjo so pričakovali v mednarodnem svetu govor kanclerja Hitlftrja, ki ga je napovedal za petek, dne 13. t. m. pred državnim zborom. Tudi najnaivnejši politik je pričakoval, da bo kancler opravičil svoje *<••« z dne 30. m. m. ter označil nemško mednarodno politiko zlasti z ozirom na vprašanje vzhodnega pakta precizno stališče Hitler tega ni storil.
Predvsem je Hitler opisoval svoje boje z nasprotniki iz drugih taborov. Pomori 30. junija so pa veljali nasprotnikom v njegovih lastnih vrstah. Hitler je opravičeval svoj •< «<wn z akcijo generala Schleicherja, ki je pridobil Rohma z namenom strmoglaviti Hitlerja ter si osvojiti oblast. Tu, pravi Hitler, je bila njegova dolžnost kot voditelja, da poseže energično vmes in reši nemški narod.. Hitler ni dokazoval krivde umorjencev, ampak se je le skliceval na svoj sveti poklic , češ, da je imel v nevarnosti za narod pravico izvršujočega sodnika. Mednarodne politike se kancler niti dotaknil ni, kar znači ali da ni zadovoljen z njo, ali pa, da se je hotel najprej opravičiti — brez dokazov — pred mednarodnim svetom ir s »svojim' oarlamentom demonstrirati »konsolidiranost« Nemčije. Njegov govor je bil niz izbranih
■ fcv
Seja parlamenta se je vršila ob vojaških patruljah in strojnih puškah. In, če hočemo govoriti o dejstvih, ki jih je navajal kancler, spada tja edino nekontrolirana konstatacija, da je Rohm poneveril 12 milijonov mark (150 milijonov dinarjev), čof*" Kotovo ni stori! v enem dveh zadnjih mesecih. &akat ni JltW»* ie
Poročevalci iz Nemčije so mne-T'-‘a. d* je bil poboj izveden namenoma, da se podkrepe Goebbelsove fraze o nastopajoči reakciji. Zaradi tega so tudi Hitlerjevci poročali, da je bil aretiran Papen, čeprav mu je režim sam postavil vojaško stražo in Papen niti trenutek ni bil v ječi. Večer pred umori so obhajali napadalni oddelki poslovilne večere po gostilnah in kavarnah ter so šele drugi dan
Nevzdržno stanje Bratovskih sklad-nic
Deputacija rudarjev v Beogradu
Te dni se mudi v Beogradu deputacija zastopnikov Bratovskih skladnic iz Trbovelj, Zagorja in Jesenic, ki bo posredovala na merodajnih mestih radi obupnega finančnega položaja, v katerem^ se nahaja ta socialna institucija.
Smrtna kazen za posest razstrelilnih snovi
je uvedena v Avstriji. Naredba je stopila s 15. julijem v veljavo. Kljub temu se atentati nadaljujejo. Na Dunaju je bila pokvarjena električna centrala in je mesto več ur bilo v temi. Isto se je zgodilo v Grazu, kjer so za pol ure škodo zopet popravili,
V Mosernu na Tirolskem so atentatorji z eksplozivom porušili župno cerkev. V Grazu se se nahajala razstreliva v poštnih nabiralnikih in je bilo na ta način več poštnih uslužbencev ranjenih. Na Dunaju so nacionalni socialisti izvabili nekega de-nuncijanta iz stanovanja in so ga u-strelili. Na več krajih so se spopadli tudi s policijo.
V Strebersdorfu so imeli nacionalni socialisti nočno vajo, pri kateri so jih zasačili eksekutivni organi in jih 32 aretirali. V Kaltenleutgebu so bivši schutzbundovci priredili v gozdu velik shod v spomin obletnice po-koha prilikom požiga justične palače leta 1927. Oddelek žandarmerije, ki iih je zasačil, so zborovalci napodili. Prišlo je nato močno ojačenje, pred katerim so se morali zborovalci u-makniti. Pri tem se je streljalo z obeh strani.
V Italiji ni delavskega gibanja?
Italijanska vlada strogo kaznuje razredni boj v kakršnikoli obliki, češ, da je zločin proti narodnemu gospodarstvu. Prav tako naziranje o razrednem boju imajo kapitalisti in njih eksekutorji po vseh deželah, ker mislijo, da gredo pravice samo kapitalistu, delavcu pa ne.
Kljub italijanskim strogim zakonom se je pripetilo v Italiji v letu 1933. 4186 takih zločinov, med njimi 101 poizkus bojkota ali stavke.
Iz navedene številke se jasno razvidi, da se delavstvo v Italiji še vedno bori za svoje pravice z —- raz* rednim bojem, ki je v Italiji, če ga izvaja delavstvo, zločin, če podjetniki pa pravica v interesu narodnega gospodarstva.
Detela nacionalne solidarnosti
V bruseljskem »Peuple« piše s. Vandervelde, ki ie bil tudi na praški delavski olimpijadi, med drugim:
»Cehoslovaška je trdno taborišče med grozečimi diktaturami. Med slovaškim kmetom in češkim delavcem je toliko skupnih vezi, čeprav jih marsikai loči. Oboji so prav enaki patrioti, kakor so bili Francozi za časa Revolucije. Zavedajo se tega, da so trdniava v srednji Evropi. Vedo, kako drago so si pridobili svobodo, ter so pripravljeni čuvati demokracijo z vsemi pomočki.«
Mirovna politika in angleSko delavstvo
Dne 29. junija je bila skupna seja glavnega sveta angleških strokovnih organizacij, izvršnega odbora delavske stranke in predsedništva parlamentarne frakcije.
Na seji se je razpravljalo o problemu »vojna in mir« ter o stališču angleškega delavstva k temu vprašanju. Resolucija, ki je bila sprejeta na seji, se predloži letošnjemu kongresu strokovnih organizacij in kongresu delavske stranke.
V	resoluciji se pavdarja, da sloni zunanja politika angleškega delavskega gibanja na
kolektivnem sistemu,
to je na Društvu narodov, kakor tudi na sodelovanju tega z državami ne-člaricami. To sodelovanja naj se vrši v zmislu pariškega oziroma drugih dogovorov ali kakorkoli drugače. Kolektivni sistem miru se mora zgraditi tako, da bo nudil popolno jamstvo za mir. Osnovna misel, ki jo zastopa socializem (nadaljnja resolucija), je »da se mir smatra kot pozitivni in konstruktivni početek v okviru izgradbe edinstva vseh narodov sveta«.
Dalje se razlikuje vojna, ki ji je namen obrambe kolektivnega mirovnega sistema ali pa napadalna vojna.
Namen te politike delavskega gibanja so: sprejem pakta o nenapadanju, pojasnitev izraza »napadalec« in revizija pakta o Društvu narodov; u-stanovitev institucij in obvez za mirno reševanje vseh spornih vprašanj med državami in priznanje obstoječega stanja, ukinitev oboroženih sil in uvedba mednarodne policije v področju Društva narodov.
Predvsem je potrebna v zmislu tega programa opustitev vojnega zra-koplovstva posameznih držav in u-vedba mednarodne vojne avijatike, ki ima namen obrambe in poizvedovanja pod poveljstvom Društva narodov, kakor tudi internacionalizacijo civilne avijacije. To je del programa | delavskega gibanja za organizacijo svetovnega prometa. Zaraditega morata vstopiti v Društvo narodov ali kot članici ali sodelovati Rusija in Amerika.
Angleško delavsko gibanje bo zaraditega zahtevalo v parlamentu sprejem zakona o miru. Ta zakon obveže angleško vlado, da vsa sporna vprašanja z drugimi državami rešuje mirnim potom ter da se nidkar ne zateče k sili kot sredstvu svoje politike, kakor tudi, da se v slučaju, če jo kdo napade, podredi razsodbi Društva narodov.
Resolucija povdarja dalje potrebo sklicanja strokovne internacionale y slučaju neposredne vojne nevarnosti, dasi soi psihološko težko izvedljivi u-
krepi, ki jih je morala izredna konferenca ukreniti.
Razentega je poleg strokovnih organizacij za vzdržanje miru dolžan skrbeti vsak državljan, kakor vsi o-stali deli delavskega gibanja, ki žele
pri organizirani
mir, ter sodelovati akciji proti vojni.
Resolucija navaja končno vrsto predlogov, kako se naj organizira in širi progaganda miroljubnosti v delavskem gibanju in v javnosti.
V ogleda
Za kolektivne pogodbe
Potrebne so močne svobodne strokovne organizacije
Obrtni zakon priporoča kolektivne pogodbe med delodajalci in delojemalci. V zakonu so tudi navedeni predpogoji, pod katerimi se kolektivna pogodba mora skleniti. Predvsem je potrebno, da je zanjo interes med delodajalci in delojemalci. Pravilniki k obrtnemu zakonu še niso izšli, so pa že pripravljeni. Ti bodo gotovo tudi dali potrebna navodila za sklepanje kolektivnih pogodb.
Kolektivne pogodbe so nujna zadeva. Ob izgovoru na krizo podjetniki neprestano reducirajo plače, zaposlene delavce in nameščence pa silijo k prenapornemu in čezurnemu
delu ob pretnji odpusta, če se ne klonijo delodajalski aroganci. V sedanjih nepogodbenih razmerah delojemalci nimajo prav nobenih pravic in tudi ne pregleda nad delovnimi in mezdnimi pogoji, dočim bi bila kolektivnih delovnih pogodbah vsaj deloma zajamčena ta kontrola.
Kolektivne pogodbe so prav tako važne kakor zakon o minimalnih plačah. V zmislu veljavne zakonodaje je pa tudi oblast moralno dolžna podpirati sklepanje kolektivnih pogodb.
Zavedajmo se, da je kolektivna pogodba tudi ob slabi konjunkturi važna za delavca in nameščenca.
Doma in po svetu
Zaposlitev napreduje, mezde padajo. Ljubljanski okrožni urad je imel lani junija meseca 78.566 članov. letos 83.003. Povprečna mezda znaša letos 22.70 Din na dan. lani 23.39, predlanskim še 24.97 Din. V primeri z letom 1930 je padla povprečna mezda za 16 odstotkov. V januarju letos je štel urad le 70.591 članov. Članstvo je v tem letu naraslo malo več v spomladni dobi kakor prejšnja leta. Prirastek znaša, ki je pa le začasen, 12.412 članov.
V mestnih občinah dobiš volilno pravico šele po enem letu bivanja v občini. \ uurttj«	i«	»,r*
Kazen za vtihotapljeni špirit. —
Tvornica likerjev Všetečka d. d. v Beogradu mora plačati 107 milijonov dinarjev globe, ker so našli v njej 10.000 litrov vtihotapljenega špirita. Tovarna špirita ni deklarirala.
Prihodnja seja odbora razorožit-vene konference. Predsednik razoro-žitvene konference s. Henderson Skliče ožji odbor konference na sejo septembra meseca v Ženevi, ko bo zborovalo tudi Društvo narodov.
Dunajski podjetniki so odpovedali delavstvu nad štirideset kolektivnih pogodb, n* \<	v )**<r
Ali so podjetniki odpovedali pogodbe, ker hočejo Izboljšati socialni polož.aj delavstva, a1« »e
Bivši dunajski župan s. K. Seitz
se nahaja še vedno v zaporu. * • • i..f .. ur.... ga ne izpusti, čeprav ie bolan in čeprav ne more sestaviti
prave obtožbe. Najemnine v delavskih hišah ie sedanji komisar zvišal. Uvedel je druge davščine na kbnzu-mente. In po vseh zborovanjih, ki jih imajo režimovci, manifestirajo zborovalci za Seitza. i« .«-n •»-*/■■ • ,*j
Proti draginji. Cehoslovaški minister notranjih zadev je sklical sejo deželnih predsednikov in njim naročil, da morajo zatreti v zmislu zakonskih določb v kali vsakršno neoteme-ljeno podraženje življenskih potrebščin.
Zveza baltskih držav se pripravlja.
V	Kaunasu se je te dni vršila konferenca preštavnikov baltskih držav Letonije, Estonije in Litve, ki naj doseže ožje sodelovanje teh držav.
ProU brezbožnikom. V Ljubljani je bilo te dni otvorjena razstava »Pro Deo« (za Boga), kjer prikazujejo razstavljalci zlasti delovanje ruskih brezbožnikov in svoje ukrep proti njim. Ta razstava ima tudi tkzv. pokroviteljski odbor n. r	-»ur*	h,,
«*<« i»,.t i. V,t,« Tudi »Jutro« agitira za to razstavo in se v četrtkovi številki hvali, da je tudi za Boga, in proti brezvestnim ateistom!!! Ata »Slovenski narod« pa jo režejo zopet po svoje in pravijo, da bi bilo treba pokazati še nekaj klerikalnih grozovitosti. Taka je ta naša napredna gospoda, kakor bog Januš, ki ima dva obraza.
i... »-	Toda »Slovenec«
ima najbrž tudi pri fašizmu dvojno mero — enega, klerikalnega, avstrijskega, podpira drugega — pa še tega samo tedaj, kadar stopa njemu samemu na prste — pa grdi. Vendar naj »Slovenec« posluša besede kmečkega očanca, ki je po svojih dolgoletnih življenjskih skušnjah dejal: ni gnoja, ki 'bi dišal, kajti vsak gnoj smrdi, saj zato je gnoj!
Uničevanje moralnih vrednot. »Slovenec« se sicer hlini, da je vedno sodoben in časoven, da je vedno aktualen in tekoč. Morda, vendar v današnjih časih aktualnost »Slovenčeve« sorte večkrat škodi, in oni, ki jo preveč uporablja, dobi često — mačka. Kakšnega mačka je dobil n. pr. »Sl.« po nemški šentiemejski noči! Pomislite: h« '• ko je centrum glasoval za pooblastilo Hitlerju, da lahko vodi nemški narod, ko je Hitler sklenil z Vatikanom konkordat itd. — tedaj smo čitali v »Slovencu« o visokih moralnih vrednotah Hitlerjevega tretjega carstva in njegovih kolovodij s pok. Rohmom vred. K«, r« « ilr«,	i*ba	n»U
tr ti
»Slov.« simpatij, se je zdrznil tudi maš »Sl.« in napisal »dragoceni nauk«:	»Uničevanje
vseh moralnih, kulturnih in političnih vrednot človeštva je na programu fašizma sploh.« Da, 'da: bombastičnost se »Slovencu« maščuje. Da se mu pa ne bo treba bati še hujšega mačka v bližnji bodočnosti, mu pa svetujemo, da zavzame že zdaj enako stališče kakor ga je zavzel v uvodnikih »Močvirje fašizma« in »Dragoceni nauk« tudi do lastnega fašizma, * - w>—•
•„ *-».'•»-«■ --«-«» če je »Slovenec« pošten, naj ve: Hic Rbodus, hic salta.
Sirite naš list!
Pregled rudarskih obratnih nezgod
v dobi od leta 1925-1933
Nezgod« so se povliale se 8 •/•
				š t	e v i	1 0	nezgod				
Leto	> 0) f o	smrtnih		težkih		ležjlh		| skupaj		Izdatki za la* Cenje In podpiranje potkido-	datkov odpade
	a ca > 13 >£ S		ter v «/o		z ozirom na število zev			irovanc	ev	cev li sredstev nezgod, blagajne Din	na 1 zavarovanca Din
		oseb	°/.	oseb	%	oseb	%	oseb	%		
1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933	17 537 15 855 15.537 16.003 17.343 13.463 12.283 10 862 10.564	19 14 22 16 15 12 9 15 9	0-108 0-088 0-141 0-100 0-086 0089 0073 0138 0-085	284 201 181 233 243 210 202 184 142	1-619 1-267 1-164 1-455 1-401 1-559 1644 1-694 1-344	2216 1966 1964 2001 2267 1545 1679 1636 1668	12 636 12-400 12-641 12 504 13071 11 476 13-669 15-062 15-789	2.519 2.181 2.167 2.250 2.525 1.769 1.890 1.835 1 819	14-364 13-756 13 947 14-060 14-559 13-140 15387 16-894 17 219	1,230.071 1,354.432 1,901.614 2,036 390 2,233.158 2,539.726 2,835.660 3,076.649 2,785.725	70.14 85.43 122.39 127.25 128.76 188.64 230.86 283.25 263.70
Skupaj		131	—	1880	-!	16.942	—	18.953	—	19,993.134	—
Ion« Maček:
KuM
86
Tu je preteklo včasih celo leto, da niso nikogar pokopali in kadar je le kdo umrl, so ga zagrebli navadno kar brez duhovnika. Fara v Dobovci) je bila več ur oddaljena v hribih in za težko pot je bilo treba gospoda plačati, ljudje tod okrog so pa bili le redko posejani drvarji in kočarji, ki jim je trda predla za krajcarje. Na bližnji kmetiji so pa le redkokdaj umirali. Jn tako pri Svetem Nikolaju niso nikdar videli svojega župnika, kaplana pa samo trikrat v letu: na veliko soboto, ko je prišel blagoslovit kolač, na poletno lepo nedeljo, ko se je vršilo cerkveno žeg-nanje za kakih dvajset vernikov in na praznik Svetega Nikolaja, ko je bral mašo. Ni pa bilo opaziti. da bi bili ljudje tod okrog bolj razuzdani kakor tam, kjer imajo cerkev in vsak dan po tri maše pred nosom.
France in Janez sta jo odtod krepko mahnila navkreber, po ozki stezi v strmino, ki se je tik za cerkvico vzpenjala v višino. Spodtikala sta se na izjedeni poti ob kamenje in korenine, da je bil končno tudi France prisiljen odlomiti si močno bukovo vejo, ob katero se je pri hoji opiral. Cim višje sta se vzpenjala, tembolj se je širilo obzorje. |H ra st n iška postaja je ležala že globoko pod njima, v ozki savski dolini, kakor mala igračka. Od nje se je proti severu vlekla sivkasto umazana dolina, z ožganim gozdičjem na pobočjih, iz katere so moleli visoki tovarniški dimniki ste-
klarne in kemične tovarne. Na skrajnem koncu je zapiral dolino visok železniški viadukt pri Rikliju in siva gmota Dolinškove skale. Na levo in desno so se razprostirale strme goličave obsavskih hribov, na eni strani preko Zidanega nrosta do Sevnice, na drugi pa mimo Trbovelj in Zagorja do Litije. Vsepovsod sam krš in kamen, redko obrasel z'zanikrnim grmičjem. Na tej zemlji bi se človek ne mogel preživljati, zato se je zaril pod zemljo, da sl najde kruha. S svojo vztrajno in nepremagljivo voljo ga je našel, čeprav grenkega in namočenega s krvjo in znojem1.
Ozka Steza ju Je vodilu povprek preko strmega brega, bolj strmega kakor streha cerkvenega. zvonika. Tu in tam so še štrleli iz krša prepereli štori, ki so pričali, da je rasel tu nekdaj gozd, ki pa so ga do zadnje bilke posekali in sprožili v dolino, odkoder so spravili debla deloma na rudnike, deloma so jih splavili po Savi na jug. Tenko plast prsti, ki jo je .poprej zadrževal gozd. je dež spral v dolino in ostala je tu gola karr/iiita strmina. Steza je bila ozka in paziti je bilo treba, da komu ne spodleti in ne zdrkne po strmem kamenitem grušču navzdol. Ustaviti bi sc mogel šele globoko doli v jarku. Oba mlada romarja sta pa že bila več ali manj vajena takih kozjih poti in sta še precej hitro ubirala stopinje preko vrtoglave poseke in sta daleč za seboj pustila ostale romarje, ki so počasi in oprezno sopihali po isti poti. Za težavno pot so se pa laltko odškodovali z veličastnim razgledom, ki se je od tu nudil očem proti vzhodu in ga ni ničesar oviralo. Nad globoko dolino pod njimi so se na na-
sprotni strani dvigali grebeni Turja. Kopitnika in Kozja, daleč zadaj pa Malič iu fium1 nad Laškim.
Ko so prehodili negostoljubno goličavo-J'a katero je solnce z vso silo pripekalo, »oje naenkrat znašli v temnozelenem1 bukovju, kje J J objel senčni hlad. Pot je bila položna m menKa, pravi užitek za utrujene romarje. A kmalu se je gozd umaknil jasni in sočni planoti, kjer je sredi pašnikov in nekaj njivic krompirja in ovsa, samevala kmečka hiša z gospodarskimi poslopji. V senci stare hruške pred hišo, se je že hladilo ne-kiij rommrjev ki so sc krepčali z domačim1 liru,-Sovcem, ki jim ga je gospodinja prinesla v pisani
majoliki.	!	a - i
»Na Matici sva. Tudi nama ne bi škodoval požirek. Meni bi se prav prilegel.«.
»Pa naročiva.«	‘	,	.	.
Liter dobrega tepkovca za deseJ1<r)JJC';*rj^' ilma ie uirasil žeio Okrepčana sta zopet \stala in ko sta So nekaj 'minut uživala krasen razgled z visoke planote, sta i<> »vila po kolovozmc. v gozd Pot je vodila ves čas pod košatimi bukvami in divjimi gabri. Tu in tam je sameval kak me-ccsen. Ob poti se je šopirilo robidje z že zrelimi jagodami, pod drevjem1 pa je zelenela vetrnica, božji kruh in nizka praprot. Tu in tam sc je bršljan ovijal starih debel, po katerih je trkala žolna-ki si je iskala mrčesa za hrano. Vsepovsod Jc vladal svečan mir, ki je bil le zdaj pa zdaj Pr£ kinjen po glasnem klicanju romarjev, ki so vzp<> bujali svoje zaostale tovariše.
(Dalje urihodnJfč.)
- Izšla je brošura dr. Otto Bauerja
»Vstaja avstrijskih delavcev"
njeni vzroki in posledice«. Brošuro je založila »Delavska Politika > prevedel Talpa. Cena za izvod Din_5.— in poštnina. Ker je bilo natisnjenih samo gotovo število izvodov, opozarjamo vse delavske zaupnike in čitav-telje našega lista, da si jo pravočasno naročijo.
Maribor
ka.
Ali
.	šli	11.»
listu
Ljubljana
PROMENADNI KONCERT DELAVSKE GODBE »ZARJE« bo v soboto, 21. julija 1934 ob 20. uri v Zvezdi. Na sporedu bo poleg drugih lepih točk tudi »Vzbujenje duhov«, Venček ruskih narodnih pesmi »Od Urala do Bajkala« in »Delavski pozdrav«. — Opozarjamo na to delavstvo Ljubljane in okolice, da se tega promenadnega koncerta delavske godbe »Zarje« udeleži.
Trbovlje
Občinske volitve.
V	nedeljo, dne 22. t. m. se vršijo ponovno občinske volitve v Trbovljah. Kakor znano, je pri zadnjih volitvah dne 15. oktobra 1. 1. zmagala lista združenih delavcev, kmetov in obrtnikov. I»«• *•	*•	(<«•**>»
■ -Mi u
-k. Ali vseeno je delavstvo s svojim kandidatom, združeno z obrtniki in kmeti, sijajno zmagalo nad vsemi intrigami, grožnjami in šikana-uti predpostavljenih. Tedajni poraz narodnih je učinkoval celo tako daleč, da si danes, oziroma pri teh volitvah, narodni s svojim prejšnjim kandidatom ne upajo kandidirati.
Razprtije v takozvanih »nacij-skih« vrstah so na dnevnem redu. Za nosilca sedanjih nacijev je postavljen znani Koren, ki je oblazil že vse mogoče stranke tako, da niso eksistirale in ne eksistirajo stranke, kjer bi Miha ne pristavljal svojega lončka.
Zanimiva je tudi ugotovitev na sestanku obrtnikov, da Miha sam kot obrtnik nima nobenega pristaša med njimi. In se že sedaj govori, da če Propade, potem bodo naciji rekli, da je pač Miha propadel, obratno bi pa rekli, da so naciji zmagali.
13
•" ”>■>;. > T-rfR&a
~  ........
Delavci, obrtniki in kmetje so si postavili svojega nosilca liste združenih delavcev, obrtnikov in kmetov ravno tako, kakor pri zadnjih volitvah. Zato je tudi zmaga poštenih zastopnikov delavcev, obrtnikov in kmetov sigurna.
„ Kdor bo pa z umazanimi demagogi in terorjem od koder koli hotel Pridobiti kakšno »laži-zmago«, kakor s? to hoteli doseči »naciji« pri zad-nuh volitvah, to naj računa z brcz-°bzirno virnitvijo milo za drago.
»Jutrovo« veselje. Sobotno »Jutro«
prav demagoško poroča, da se v Trbovljah nadaljuje delo z vese-uem in zadovoljstvom. Mi samo vprašamo dopisnika »Jutra« iz Trbovelj
-	Pa »Jutro« samo, kako si pred-neg ° gospodje okrog »Jutra« lač-kapit fa<^0^enega, izčrpanega in po lo in , ,2asužnjenega delavca vese-
ima siiain V°lino delati> Ja' ia’ kd°r
okrovi' na', b±,'° Sl
so že lahkn "Jutra« ali TPD, oni
ra deuti\r,'li in “d0™!!ni' r
* du u
ne norčuite se	s” p ’
Vemo sicer, da iLlrpeče^a .,deltVCf' stvo, da se pa	n.a	ie«ku brat-
kateri živi ta brat mx retv5činf' V pa ludaii,
<e sl i n.roinino „
lo poravnal lako|l Pomisli, da sa moralo dalavikl listi •KtrievaH l.k.|u<„o i lastnimi sradstvi.
V	našem listu smo se že pogosto ba-vili z vprašanjem deložirancev, ki so bili za prehodno dobo spravljeni v vagone, ki jih je mestna občina preuredila za zasilna stanovanja. Smatrali smo, da so vagone adaptirali v stanovanjske svrhe samo začasno in da se bo v tem letu kaj ukrenilo v omiljenje stanovanjske bede, t. j. da bo zgrajenih nekaj novih stanovanjskih hiš. Toda do sedaj, ko je gradbena sezona na višku, ni opažati, da bi se gradile stanovanjske hiše, ako izvzamemo par novih stavb, ki jih gradijo privatniki. Upravičeno se va-
gonarji vprašujejo, ali •-	...... "*•;»
 ..................i	da bodo morali prebiti
prihodnjo zimo ti nesrečneži zopet v vagonih. Skupno njihovo število znaša še 29, nevštevši onih iz Danjkovih barak, ki so prav tako natrpano polne z deložiranimi družinami. V celoti je prizadetih nad 60(1 oseb, od katerih je okrog 300 otrok, ki morajo že v nežni mladosti okušati vso težo
 ------- razdelitve socialnih dobrin. Nad
280 otrok ie takorekoč v sredi mesta iz-
S flobertovko se je v pondeljek, dne 16. t. m. smrtno zadel 14-letni vvalter Pongratz iz Graza. Deček je prišel pred par dnevi v Maribor na šolske počitnice, k)tir se ie kmalu seznanil z nekim tukajšnjim mladeničem. Kritičnega dne sta se skupno igra s flobertovko, pri čemur je Walter po nesreči udaril z orožjem ob tla in sprožil »‘ strel, ki ga je zadel v oko. Prepeljan je bil takoj v tukajšnjo bolnico, kjer pa je, predno so zdravniki mogli izvršiti operacijo, umrl. Truplo ponesrečenega bo prepeljano v sredo, dne 18. t. m. ob pol 16 iz mrtvašnice splošne bolnice v Gradec. Težko prizadetim sta-rišem naše iskeno sožalje.
Vincenc Planinc, bivši pekovski mojster in zadnje čase gostilničar v Dravski ulici, je umrl. Pokojni je bil dolga leta navdušen pevec in član mariborskih delavskih pevskih društev »Frohsinn« in pevskega odseka pekovskih pomočnikov, pri katerem je sodeloval že kot ustanovitelj. Pogreb se vrši 17. t. m: na Pobrežju. Delavski pevci mu bodo ohranili časten spomin. Težko prizadeti rodbini sožalje!
Letošni! Mariborski teden se vrši od 5. do 15. avgusta. V tem času se bo vršilo v Mariboru več kongresov in razstav, predvsem razstava vin. Razstavni prostor se bo nahajal tam, kakor lani. Istočasno se bo vršilo več športskih tekem in mednarodni šahovski turnir. Za zabavo bodo skrbele razne prireditve, med drugim gledališke predstave na prostem. Po izjavi prirediteljev mariborskega tedna, je lanski zaključil brez izgube.
Mariborski teden. Železniško ministrstvo je baje že odobrilo polovično vožnjo za prireditev mariborskega tedna, toda samo za teden dni, t. j. od 9. do 15. avgusta, medtem ko se prireditev prične že 5. avgusta.
Izvozniki In trgovci sadia so imeli minulo nedeljo svoj kongres v Mariboru, katerega so se udeležili tudi delegati iz inozemstva. V daljši resoluciji so zahtevali iz-
postavljenih bedi in pomanjkanju, vrhu tega po morajo še stanovati v skrajno nejii-gijeničnih stanovanjih, kjer v poletnem času spijo v zatohlih vagonih, pozimi pa prezebajo. Ako pomislimo, da se nahajata v malih sobah barak po dve družini skupaj, si lahko predstavljamo, kako šele izgleda v vagonih, v katerih prav tako stanujeta po dve družini, ki imata skupno po osem do štirinajst otrok. r,;. • .	n	<■ *r
1L - »	»	—	a-	1*^1»*	,»	^	«* v
mestu se nahaja mnogo praznih stanovanj, ker so vsa predraga, zlasti pa, ker hišni lastniki odklanjajo družine, ki imajo otroke. Društvo za zaščito stanovanjskih na-»..., . — ...................................
In o tej točki je sklepal obč. odbor, 1 *
   '*♦> ’
—	Tretji primer. Univ. prof. dr. Ku-šej v Ljubljani je junija 1932 nakazal obč. uradu na Jesenicah zbirko ob smrti njegovega prijatelja Varla v znesku Din 760,— z namembo stradajoči deci izprtih delavcev K1D. Opetovano je urgiral in pisaril obč. uradu, so-li denar prejeli in kako so ga uporabili, in sicer z uspehom, da ni dobil niti crke odgovora. Ko se je dr. Kušej obrnil na tukajšnjega bivšega svojega slušatelja naj poizve, kaj je na stvari, se je podal dr. Stanovnik v obč. urad vprašat po tem. Službeno mu je sporočil'bbč. tajnik, da so dr. Ku-šeju prag junija meseca — brez kopije seveda — sporočili, da so denar prejeli, da se zahvaljujejo in da so ga uporabili za namene. v katere je bil darovati. •
Driš.
jemnikov spi.
RuSe
boljšanje ukrepov za izvoz sadja. — Istočasno so zborovali ločeno tudi sadjarji, ki so zahtevali, naj se izvoz sadja v Dravski banovini poveri izključno le Kmetijski družbi, ker so interesi trgovcev in producentov preveč različni, da bi bilo omogočeno sodelovanje med njimi, zlasti, ker se med^ trgovci in prekupčevalci nahaja mnogo špekulantov in nevestnih ljudi.
« lltlull »«■	->	»••*"	*■•■*«•»»•«
Leta 1928 ie 'bilo v kurilnici drž. železnice odpuščenih več železničarjev ob priliki nemirov, ko so ukinili skladišče živil in odtegnili od dveh uradnikov pooverjene svote. Prizadeti železničarji so se od takrat naprej tožili v Državnim zakladom za izplačilo kopojnine. Pretekli mesec je vnovič sodilo sresko sodišče v Ljubljani, medtem ko so bili procesi že vrnjeni od najvišjega sodišča v Zagrebu. Ljubljansko sresko sodišče je razsodilo vnovič in to že drugič, da mora država plačati železničarjem pokojnino. Proti dvem sodbam se ie država zopet pritožila na višje sodišče, dvema železničarjema pa je izplačala pokojnino za tri leta nazaj. V petek sta si ta železničarja odnesla pokojnino od svojega zastopnika dr. Reismana v
<•	.v-* -as* jta-
" lig tn	imu ;<iž fc*£iu HttSii.
Nezgoda. Pri opravljanju dela se je v tekstilni tovarni Ehrlich težje poškodoval tkalec Maks Novak. Na nogo mu je padel težek železni predmet, ki mu je zdrobil stopalo. Zdravi se v splošni bolnici.
Prvenstvo se bliža h koncu! V nedeljo, 22. julija igra mariborska »Svoboda« s predzadnjim klubom za vstop v L razred, s prvakom trboveljskega okrožja II. razre-ga, SK Dobrno iz Trbovelj. Igra se v Ma-rboru. na igrišču »Svobode« ob pol 18. uri, v predtekmi nastopita rezervi »Svobode« in »Železničarje«. — Prihodnjo nedeljo igrajo Svobodaši v Trbovljah revanžno tekmo z istim klubom, kamor se odpeljejo z avtO' busom. Ker je še nekaj mest prostih, se »drukarji« vabijo, da se prijavijo v tajništvu.
Celje
Vstaja avstrijskih delavcev. Knjižica, ki v poljudnem in živem tonu opisuje gigantsko borbo avstrijskega proletarijata, je ravnokar izšla in stane izvod samo 5 Din. Lično knjižico, ki vsebuje 80 strani teksta, krasi še 15 lepih in uspelih slik, ki drastično osvetljujejo takratne dogodke in razblinjajo v nič podle klerikalne laži o gradnji raznih skritih trdnjav itd. — Knjiga je tako interesantna in politično poučna, da bi jo moral imeti vsak delavec, nameščenec in intelektualec vedno pri rokah. — V Celju se knjižico dobi v podružnici uprave »Delavske Politike« pri s. Dani Svet-kovi. Zaupniki naj v svojem okolišu zberejo naročnino in denar za knjigo in naj jo pribavijo pri omenjeni sodružici. Sezite po knjižici, ki je vredna naj toplejšega priporočila.
Razburjenje v Vestnovi tovarni
radi skrajšanega dela zadnje čase vedno bolj narašča. Najbolj pa razburja delavstvo dejstvo, da je v tovarni od časa do časa nabit letak, da cbli obrat počiva, v resnici jih pa večkrat do polovice dela in to vedno eni in isti, tako, da pridejo eni stalno na višje dohodke, drugi pa vsled dolgotrajnega skrajšanega dela že res ne vedo, kaj bodo jutri jedli. — Preteklo soboto je bil zopet nabit tak razglas, da bo obrat popolnoma počival od 14. do 21. t. m. in da\se 23. t. m. šele prične normalno delo. Tokrat je ta razglas vsled vedno večje bede povzročil med delavstvom tako razburjenje, da se jih je pretekli pondeljek več stotin delavcev in delavk zbralo pred tovarno, ter burno zahtevalo od zaupnikov intervemjjo pri vodstvu, da sc te neznosne razmere spremene. Zaupniki so zares odšli k vodstvu ter pojasnili delav-
ske želje. V zadevo bo posegla tudi strokovna organizacija SMRJ in Delavska zbornica, vendar je že v naprej jasno, da se zaupnikom ne bo prej posrečilo pomiriti duhove, dokler se ne izvede glede teh vprašanj res temeljita remedura. Tozadevna pogajanja se bodo nadaljevala v sredo, 18. t. m. in bomo o rezultatih podrobno poročali.
Jesenice
Navade gosp. župana In — resnost. Priljudni naš gosp. župan se pri kozarcu vina zelo rad pomeša med opozicijonalce in jih prijazno vabi, naj vendar vsaj malo sodelujejo, naj prihajajo k njemu po informacije, ki jih bo vedno rade volje in vsakomur in tudi po čisti resnici dajal; graja jih, ker tega ne delajo, in vsakomur, ki sliši, kako trmasti so ti opozicijonalci, se morajo zastu-diti. Pri volitvah so obetali vse mogoče, zdaj po tako lepih vabilih, se pa kujajo. Seveda, nergal bi vsak, delal ne, to pa že ne. In število pristašev opozicije kopni, da je kaj! Zadeva je pa resnejša. Podpisani član delavske delegacije v obč. odboru se je n. pr. dne 17. decembra 1933 obrnil pismeno na gosp. župana s prošnjo za razna, konkretno našteta pojasnila glede pokopališkega reda. Kasneje je pred sejo obč. odbora povprašal, kdaj sme pričakovati prejema pojasnil, ter je na to vprašanje dobil pojasnilo
 - ■*-' nato pa pride stvar itak
v sejo. Seveda je to pojasnilo	ker
v pismu z dne 17. 12. 1933 ni prošnje za pojasnila o bodočem pok, redu, temveč prošnia za pojasnila po obstoječem pok. redu z ozirom na nek zelo drastičen konkretni primer. Teh pojasnil pa podpisani še do danes nima. — Drug primer. Dne 26. 3. t. I. se je vršila seja obč. odbora z dnevnim redom »Personalne zadeve«. Podpisani je vprašal gosp. župana, katere konkretne predmete sklepanja vsebuje gornji dnevni red, ter je dobil pojasnilo, da gre za nastavitev obč. inženierja, in za določbo plač nameščencev. Dobro, to sta dve točki. Ali na seji je bil ustmeno (sic!) in tekom seje stavljen nujni predlog večinskega referenta, ki se je tikal tretje točke: nastavitve cestnega nadzorni-
Zakaj vedno skraiiani delovnik ob znizani plači?
Razmere v tovarni karbida zahtevajo, da spregovorimo nekaj besed tudi mi delavci ker tako kot se zadnje čase z delavstvom ravna, presega že vse meje človeškega potrpljenja.	.	, .
Alko pomislimo koliko žrtev ie delavstvo doprineslo zadnja leta v svrho sanacije gospodarstva in potem primerjamo .položaj tovarne ter njeno bilanco za vsa l®ta nazaj, odkar se delavstvu jemljejo pridobitve, bo vsakemu jasno, da je današnji sistem v tovarni pretiran.
Čisti dobiček tovarne je bilančno izkazan tako-le:
leta	1928	Din	2,388.000
leta	1929	Din	2,390.000
leta	1930	Din	2,133.000
leta	1931	Din	942.000
leta	1932	Din	1,251.000
To ie lep dobiček v času, ko se nam delavcem nalaga čimdalje večja bremena na račun krize.
Dlavstvo uvidi potrebo skrajšanja delovnega časa v mesecih, ko nehajo naročila. Ne strinja se pa s skrajšanjem delovnega ča-takrat, ko ima tovarna konjunkturo. Skrajšani delovni čas v tem primeru ni na mestu, ampak ga diktira le želja za čim večjim dobičkom. Ako je res pomanikanie dela. potem je predvsem potrebno, da se v prvi vrsti ukine akordni sistem. Šele .potem se bode videlo koliko delavcev ie preveč v to-vami.
Delavstvo ie vajeno trpeti, toda tudi trpljenje ima svoje meje, zlasti še, ako se delavstvo direktno izziva z vsakovrstnimi razglasi, ki so sestavljeni v takšnem tonu, da žalijo. V dokaz navajamo en sam odstavek takšnega razglasa, ki je nabit v tovarni:
»•Gospodje obratni mojstri imajo tudi nalog, da javijo direkciji tudi vse delavce, ki delajo posebno slabo, ki so nemarni in leni, ker je samo po sebi razumljivo, da se v tako težkih časih slabih delavcev in lenuhov ne more obdržati v obratu. Ti bodo torej odpovedani, kar bo prišlo zopet samo ostalim delavcem v dobro, ker bo na ta način mogoče uvesti normalnejši 'delovni čas«	.
Komentar prepustimo javnosti. Vprašati moramo le eno, kako je mogoče, da se še danes nahajajo v tovarni lenuhi, ko pa vemo, da se je za časa redukcij izbiralo zelo natančno ter se je reduciralo približno 400 delavcev in so le najboljši ostali. (In ti lenuhi so spravili gospodom milijone čistega dobička v malholl
Radovedni smo kakšno mnenje bi podal res socialno čuteč človek, ako bi natančno preiskal razmere v naši tovarni. Gotovo, da ne bi prezrl dela, ki ga mora opravljati delavec niti plačila, ki ga sprejema .delavec za to delo. Kako naj delavec preskrbi s tem denarjem sebi zadostno in redilno hrano, da bode zmožen opravljati delo, ki se danes od njega zahteva. Ako bode delavec zaslužil toliko, da se bo pošteno preživel in če se mu bo odvzelo polovico dela, ki ga mora danes opravljati (ker mora danes delati za dva), potem gotovo ne bode nikjer nobenih lenuhov, ker bode delavec kreipak in čil pri opravilu svojega posla.
Če pa misli tovarna, da bo delavec, ki dela sedaj za dva, delal v ,bodoče m, tri an* da bo vsakega proglasila za lenulia, ki $e£d ne bo zmagal, se pa moti.
Upamo, da si bode vodstvo tovarne v bodoče premislilo izdajati razglase slične vsebine kot zgoraj.
,.Prijatelj Prirode"
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V
nedeljo, dne 22. t. m. izlet v Dogoše. Odhod ob 7. uri zjutraj od Kralja Petra trga.
PET KNJIG
| | izda letos Cankarjeva družba
svojini članom. In sicer:
dražbe
t. Koledar Cankarjeve za leto 1935.
2. Beer: Zgodovina socialnih bojev, L knHtfa.
3. Beer: Zgodovina socialnih bo|ev, n. knjiga.
4. Pavel Nieovoh Ocean, ali kakor le pravi ruki naslovi Pod severnim nebom.
5. Ivan Molek: Seenti stolp.
Od Maribora do Prage
Po III. delavski Olimpijadi
(Dalje.)
Kaj naj napišem še o vtisih in spominih, ki sem jih pri teh prireditvah dobil? Težko ie vse to napisati. Odkar smo prišli v Prago, pa do odhoda, smo vsi vedno le gledali in občudovali Prago in njeno življenje. Videli smo, da je velika, lepa in gostoljubna. Najbolj smo opazovali življenje in kretanje naših čehoslovaških sodrugov, kafteri nam niso kazali samo svojo gostoljubnost, temveč tudi svojo politično moč, svojo razredno zavest in proletarski pontis. Opazili smo še drugo vrlino teh naših sodrugov: veliko požrtvovalnost za idejo, za razredno gibanje in socializem. Vsi vemo, da tudi v Ceho-slovaški vlada občutna gospodarska kriza in brezposelnost, ki davi delavski razred, kakor povsod, ali vzlic vsemu temu so si telovadci in telovadke iz cele države, brez razlike na narodnost, od ust pritrgali in hranili za III. olimpijado. Tisti, ki sl niso mogli dovolj prihraniti, so se podali pei ali pa na kolesih v Prago, Tu ni bilo za telovadce brezplačne vožnje po železnici, kakor je to slučaj — «	prireditve -v nekaterih
državah. Tu ie bila za vse enako dovoljena polovična vožnja in to je bila vsa ugodnost,
Ravno ta požrtvovalnost nam je impo-nirala, nam mora imponirati in biti za vzgled vsem našim delavcem, da se za take slučaje pripravijo.
Ker smo mi Jugoslovani prišli med prvimi na Stari mestni trg, smo imeli priliko opazovati vse češke telovadce in tlovadki-nje v krojih, katerih je bilo, kakor pravijo, GO.OtO. Virteli smo te proletarske zrjavele obraze, rolne veselja, ki so z nepopisnim navdušenjem vzklikali socijalizmu, proletarski solidarnosti. Internacionali ter frenetično pozdravljali nas, inozemske goste, 'kateri smo jim na tem trgu delali špalir in na vse pozdrave odgovarjali. V tem ni bilo opaziti naročenega navdušenja, kakor se to opaža pri enakih	prireditvah.
lu s ie izlila ruša in globoka razredna zavest češkega delavstva in ni se čuditi, če je to navdušenje prešinilo srca vseh gledal*
cev, domačih in tujih, kateri so bili globoko ginjeni in s solznimi očmi gledali to zavedno armado.
Pri tej priliki smo s uverili, da je ves napor fašizma in reakcije zaman, ker takega gibanja se ne da zatreti. Lahko se razpusti organizacija, onemogoči javno gibanje, ne more se uničiti ideje, ki tli v srcih in razumu delavskih mas.
Drugi vtis, ki smo ga dobili je bil ta, da III. olimpijada ni bila samo manifestacija češkega delavstva, temveč tudi manifestacija mednarodne solidarnosti in socijalizma. Ta manifestacija je mogočno vplivala na vse navzoče. Bila je obenem politična manifestacija vsega socialističnega delavstva in mogočen protest proti ti* ••»**, fašizmu in reakciji, ki bosta v svojem lastnem kkii' i-— Ginljivo je bilo videti zastopnike nemških in avstrijskih emigrantov s ss. Scheidemanom in Deutschem na čelu. Na obrazih se jim je bralo, da niso za tre-notek obupali nad usodo proletarijata v deželah fašistične diktature, ampak da so prepričani, da se bliža dan obračuna s
i*i V • n-1 \
Samoobsebi je razumljivo, da smo se ob tej priliki skušali vživeti tudi v politično življenje čehoslovaškega proletarijata, v dobre in slabe strani njegovega sodelovanja v vladi z meščanskimi strankami. Prepričali smo se, da je najmanj 90% vsega proletarijata, ki je za tako sodelovanje in odločno proti temu, da bi se to sodelovanje brez vzroka prekinilo. Proletarijat je bil najaktivnejši pri gradbi republike, ima največ zaslug za sedanjo ureditev in svobodo, ki vlada v državi. Češkoslovaško delavstvo ie globoko prepričano, da s tem svojim sodelovanjem najuspešnejše brani dosedanje svoje pridobitve, brani svobodo in demokracijo.
To delavstvo ve danes bolj kot kedaj prej, kakšna je razlika v življenju delavstva v državah diktature in v svobodni republiki. Uči se delovanja in taktike bratski strank v Italiji, Nemčiji in Avstriji. Noče ponavljati napake. Čehoslovaško delavstvo se zaveda, da s to svojo politiko ne brani samo svobodo v svoji državi, temveč tudi svobodo delavstva v drugih državah. Zato se ni čuditi, ako smo slišali iz ust priprostih delavcev, ki so izjavljali, da bo v Čehoslova-ški zamogla reakcija uničiti svobodo in demokracijo Ie preko mrtvih trupel vsega delavstva.
Omeniti moram še en vtis, ki sem ga dobil in ki potrjuje moje staro naziranje in to je: Da sod«lovanje z meščanskimi strankami na bazi določenega programa ni v škodo socialističnemu gibanju in da ga idejno ne prostituira in uspava. Čehoslovaški proletarijat se čuti kot sestaven del svoje države, ali v istem času se čuti kot samostojen razred v tej državi, ki ima svoj jasen program in cilj — socijalizem. Proletarijat so-oeluje v državnih poslih skupaj z meščani, noče pa mešati svoje organizacije, ker te morajo ostati samostojne in razrednega značaja, kar je najlepše pokazala prireditev III. olimpijade.
V	oči mi je padla tudi razlika med češkimi narodnimi socifalisti in našimi. Kakšna toleranca in uvidevnost vlada na Če-hoslovaškem in kakšna pri nas. Medsebojni boji so tudi tam hudi in neizprosni, ali niso osebni, maščevalni, pač pa programatični. Ne smemo se čuditi, ako nas je praški župan dr. Baxa, ki je narodni socijalist, povabil na čajanko. Nas ne sme čuditi, da je bil vodja narodnih socijalistov Klofač na iri-buni in se spoštljivo odkril in vstal ob svi-ranju Internacionale. Nekaj podobnega pri nas ni mogoče, ker tu pravega, samostojnega narodnega socialističnega gibanja ni. Zato ie tudi naše aktivno sodelovanje z njimi nemogoče in nepotrebno, ker se v ničemur, razen v demagogiji, ne razlikujejo od ostalih meščanskih strank.
Komunistično gibanje, ki je bilo po vojni zelo močno, se ne opaža. Moram izjaviti, da v Pragi nismo v nobenem oziru občutili, da tu sploh obstoja to gibanje. Niti svojega časopisa niso nikjer vsiljevali, videli smo ga kvečjemu v trafikah. To je tudi poglavje za se, ki mnogo pove. Povsod so komunisti želi sadove socialističnega sodelovanja z meščani, ker so z demagoškimi gesli odvračali delavstvo od socialističnega gibanja. Na Čehoslovaškem vidimo obratno, da sodelovanje s »■>*»•».» strankami vodi komunistično delavstvo k socijalističnemu gibanju. Razume se, da ta pojav ni in ne more biti norma za vse države, najmanj za nas, ki nimamo velikih razredno zavednih delavskih mas, niti za tako politiko sposobne
.v Ne sme pa to ostati dogma ali strogi princip, temveč le vprašanje opor-tunitete, taktike in razvoja gibanja samega.
Iz Prage smo se odpeljali v pondeljelc ob pol 12. uri svzečer preko Dunaja. V našega »Rdečega franceljna«, kateri nas je ponosno čakal pred Delavskim domom, smo vsi brez razlike vstopili, polni zavesti, da je bila ta naša pot v Prago vredna tega žrtvovanja. Nikomur ni bilo žal stroškov, napora in zgubljenega spanja. Vsi smo bili mnenja, da bi z istim nazdušenjem še enkrat šli v Prago. Po mestu nas je spremjal s. Reisman in naš stalni vodnik g. Strakaty, kateremo smo se za njegov trud najlepše zahvalili. Potem pa smo zdrknili po krasni avtomobilski cesti do Dunaja. Med potjo smo opazovali naravne lepote, zabavljali se v šalih, tako da ni bilo nikomur dolg čas. Razume se, da smo se ustavili toliko, da nakupimo bencin za avtokar, za žejne piva, za nepoholjšljive absistente pa malinovca. Ko smo prišli na avstrijsko mejo, smo se hoteli znebiti vseh Kč, ki so še komu o-stale, ali se vsem ni posrečilo, ker smo poprej popili vse pivo, koliko ga je obmejna prodajalna imela na zalogi.
Okrog 20. ure smo vozili skozi Florids-dorf in opazovali kraje, koder se padale delavske žrtve v preteklem februarju. Ko smo prišli pred Rathauš, smo izstopili in si ogledali sredino Dunaja, Ring, Karntner-strasse in drugo. Bili smo vsi razočarani nad praznimi prometnimi ulicami. Dobili smo vtis, da je	Uu*
f >' Isti vtis smo dobili v lokalih, ki so bili vsi prazni. Maribcske ulice in lokali so najmanj petkrat tako zasedeni, kakor so bili ta dan dunajski med 20.—22. uro.
Ko smo se odpeljali proti jugu, smo šli mimo Mateotti-Hof-a in Fuchsenfeld-Hof-a
ter odšli proti semerinškim serpentinam, ka-tre je naš »Rdeči Francel« sijajno obvladal. Peljali smo se iz Dunaja ob 23. uri in dospeli na našo mejo ob 6. uri zjutraj.
Važno ie omeniti, da vseh sedem ur vežnje ni nihče izstopil. Na avstrijski meji so nas gladko v par minutah pustili naprej.
Ob 7. uri smo žc bili pred Delavsko zbornico v Mariboru. Izstopili smo ter se poslovili in odšli na svoie domove pplni vtisov, ki smo jih na tem potovanju nabrali. Vsi smo bili ene misli: Krasno je bilo!
J. P.
Delavski pravni svetovalec
Podojeni dopust In rrezda v bolezni. Odgovor v Ruše.
8 219 o. z.
Vprašanje: V naši tovarni velja glasom kolektivne pogodbe med podjetjem in delavstvom letno plačati 8 dnevni dopust. Tovarna sicer priznava mezdo za 1 teden v času bolezni, toda plačevati hoče le razliko med hrauarino bolniške blagajne in normalnim dnevnim zaslužkom. Razen tega je začela tovarna odtegovati od mezde v času bolezni tudi mezdo za pogojeni dopust. Ali je to dopustno?
Odgovor: Tovarna postopa protizakonito. Objavili smo že razsodbo prizivnega kot okrožnega sodišča v Mariboru, ki je izreklo, da mora plačevati delodajalec mezdo v času bolezni najmanj za 1 teden celo. Ce imate s kolektivno pogodbo izrecno po-
gojen plačan dopust, potem je jasno, da je to del mezde, ki nima nobene zveze z mezdo, katero mora dobiti delojemalec v smislu § 219 obrtnega zakona v času boležiji. Dopust je pogojen radi tega in po drugih zakonodajah tudi uzakonjen, da se delavec odpočije in okrepi v svojo korist in v korist podjetja. Plačo dobiva v času dopusta baš radi tega, da je ta telesna okrepitev sploh mogoča. Plača za bolezen pa se mora dati najmanj za 1 teden zopet radi tega. da se more delavec, še bolj oslabljen vsled bolezni, okrepiti in z boljšo hrano nadomestiti izgubljeno fizično moč. Iz tega .sledi, da podjetje nikakor ni upravičeno vsled bolezni delavca kršiti njegove pravice za dopust, ampak mora plačati celotni dopust in v bolezni mezdo za 1 teden.
Razno
Barikade v Amsterdamu. Radi znižanja podpore brezposelnim je prišlo 4. julija zvečer do velikih delavskih demonstracij, ki so trajale pozno v noč. Naslednji da so fašisti sklicali neko zborovanje. Ko je delavstvo za to zvedelo, je v tisočglavih moži-cah hitelo proti kraju„ kjer bi se ime-
lo	to zborovanje vršiti in ga je preprečilo. Pri tem je eksekutiva začela razganjatvi množice, ki so se nato v ulicah zabarikatirali. To se je ponovilo še naslednji dan, ko je moralo nastopiti vojaštvo s tanki in strojnicami. Boji so s® vršili vso noč in je Bld T4 oseb' ubitih, 60 težko, nad 300 pa lažje ranjenih. Sedaj je zopet mir, vendar se vlada posvetuje o izrednih vranostnih ukrepih.
Režimi in politika. Vladna komisija Zedinjenih držav, ki ima nalogo, da preiskuje Hitlerjevo delovanje v Zedinjenih državah, je ugotovila, da prejema publicist Ivy Lee iz Berlina na leto 25.000 dolarjev, njegov sin pa 33.000. Oba imata nalogo poveličevati Hitlerjev režim.
tfJMft w% M *"t	1' '
Govori se o preorientaciji angleške zunanje politike. Angleži so pod Macdonaldovo vlado vedno podpira-
li	težnje Nemcev, zadnji krvavi dogodki so jih pa iztreznili in ojačili stališče vojaških in konzervativnih krogov, ki so za tesnejše sodelovanje s Francijo, ki nudi za evropski mir več sigurnosti. ^
•» >«■
Na Japonskem imajo svojo afero
»Staviski«, Bivši minister za trgovino Kumakiši Nakajima je predan sodišču radi transakcij z vrednostnimi papirji, katerih odkritje pomeni velik škandal, ki je povzročil padec vlade. Tudi lastnik največjega japonskega dnevnika »Juliuri Simbun« je pozvan pred sodišče, ker je s svojim tiskom podpiral akcije koruptnega ministra.
Prlstopa|t« k zadrugi
i
za Cankarjevo dražbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka na) smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Dobri in slabi pri*
jatelji
Tene Brodar se ie silno razburil nad našo oceno brošurice »Fašizem«, na kateri se je on podpisal kot avtor. V svoji avtorski užaljenosti je napisal v . Književnost« cele litanije novih psovk, laži in zavijanj. Popravlja toliko, da ni mislil, ‘da bi bila socialna demokracija kot taka vse obsodbe vreana, temveč je mislil samo na social-demekratična vodstva. Kar pa se tiče dobrih in slabih voditeljev, lepo pove vsem Brodarjem«, ki brodarijo v kalnem, brnska »Arbeiter Zeitung«, ko pravi:
»Sedaj se hočejo komunisti prikupiti avstrijskemu delavstvu in bi radi ob plamenih februarske vstaje kuhali svojo juhico. Socialdemokratični voditelji, tako pravijo, niso bili nič vredni; oni, komunisti, bi dali delavstvu boljše vodstvo. Boljše vodstvo? Kdo pa še more kaj dati na sposobnost vodstva avstrijskih komunistov, ki sc v petnajstih letih svobodne propagande ostali bedna, brezpomembna, od stalnega notranjega prepira razjedena sekta, ki na svoj razpust po Dollfussu leta 1933 ni niti mignila? Ali se nam more prikazati vzornost voditeljev nemške komunistične stranke,, ki •je bila na odločilnih krajih v Berlinu in 'v Porurju, večja od nemške socialne demokracije, pa je sprejela Hitlerjev državni udar brez vsakega boja in si je dala potem pobu-diti od Moskve, da je bila ta sramotna kapitulacija spreten manever umika. Kakor je znano, je sam Trocki najostreje obsodil nemško komunistično stranko, ki je govorila samo o »izdajalski« socialni demokraciji ter rušila in onemogočila enotno delavsko akcijo proti fašizmu. Ta Brodar radi tega tudi Trockega uvršča med social-patriotske izdajalce«!
Končno ni to čudno, ker taki-le kavarniški brodniki so pametnejši od Trockega, jn Marxa. oni bi vse bolje naredili — v kavarni. Vsa nijihova slepa zagrizenost proti socialiMm' razodeva pristno kavarniško ki-bicarsko lastnost: sami sc nikdar ne podajo v ai eno boja, kritizirajo pa vse, ker iim je vsaka igra premalo napeta. Taki ljudje so žal vedno bili, so in še bodo na svetu. Mi se z njimi ne bi pečali, če ne bi poskušali svoie kibicarstvo prikazovati kot neko levičarsko politiko, za katere so našli prostora celo v 'Književnosti«, ki je nekoč hotela veljati kot resen »mesečnik za umetnost in znarost«.
•
Resnica ie, da tisti, ki nič aktivno ne sofflujejo, pač po neprestano kritizirajo in nergajo, delavskemu gibanju največ škodu-je;o. To delavstvo ve in sc ne ozira na glasove teh — nedolžnih vil. (Op. ur.)
Vsaj enega
novega naročnina
bom pridobil vsak teden za
»Delavsko Politiko”
liiiiiiiiiuiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiainiiiraiiiiiiiii
To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega proletarca.
Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali
Delavski spori
Športni rezultati ria III. delavski Olimpijadi v Pragi.
Ker bo gotovo marsikaterega delavskega športnika zanimalo, kakSni uspehi so bili doseženi na tej mednarodni prireditvi, srno se odločili, da objavimo rezultate, ki 80 bili doseženi v glavnih panogah delavskega športa. Prireditev je dosegla svoj siri -ter popolnoma: nastopile so mase s P dobrimi uspehi.
A. Lahka atletika.	Hillj’
10(1 m: Hansen (NolfveSka) L’znzem-(CSR). Pokornv (CSR), A,rP£jlv ska). Pri predtekti je	'734" Myh-
20(1 in: Hansen (Norveška) 2M . • U re (Norveška). Kugler	533”
400 m: M.vhre (NorveSk«)
ler (ATUS), Seeben (Francija'-
800 m: Miiller <AlUS) 2.05... Kralt
««'• Koli,. fSreCek (Sll-A-Poljska). tm m Nemcih (Madžarska) 16:26’, Miste a (CSR). Sayard (Francija).
10.000 m: Nemetli (Madžarska) 33:-l‘t-,<-
Hrdlička (CSR).	(Madžarska)
110 m zapreke:	Benczik	(Mac««1
18.3", Smrkovskv (CSK).	(NorVeSk;i),
Skok v višino: Helge«'- CsR) . 175 cm, Andrtfsek m Suda
c^ko	.inilavo: Sandiner (ČSR) 657
» I* V (Francija). Olsen (Norv.).
C,n’ sJok S UK '(CSR) ,?3:)ciu. Troskok: Pouni fcSR)1238 cm.
(Dalje prihodnjič.)
Zbirajte za tisk. sklad!
i
iv
Uodsk. tiskarna, 4. 4. v Mariboru, prodstavlteli JoMp OUak v Maribora. - Z* koo«wci| l*d»la 1* «r«M* Viktor Erle* t Maribor«.