24:5 Številka.
Trat. v ponedeljek "23 oktobra I
TeSnj XXIV.
..EAtnoat" izhnim dvikrat nt« 4mn, razun ne.lelj in
praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in pn praznikih izhaja oh U uri zjutraj.
Naročnina /.ntt<M : Olte izdanji na leto . . . gl.t. 'JI-Za Mamo večerno iz.lanje .	1—
'/a pni leta. četrt leta in na men«*«; razmer no.
Naročnino je plačevati naprej. Na tih -ročhe bre* prilofteneu^ročnine »e uprava ne ozira. _ r-*
Na drobno ae prodajajo v Trutu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedetjake »jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ht. «79.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
*e računajo po vratali v petitu. 'Ah večkratno naročilo m primernim pnptiNtoui. Poslana. nanirtuire in iavne zahvale. domači nglnai itd «e računajo po pogodbi.
V*i dopini na j ne pošiljajo uredništvu. Nefranknvani dopiai *e nt* sprejemajo. Knkoni*i «e ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oula*e »prejema upmvnUt v», NamCuimi in oglase je plačevali lo<*o Trst.
1" red iiišt t m in tiskarni* nahajata v ulici Carinim -tv. 12. IjiruvuUtvo. o<l• priivnlSOo lu a p reje m ti nje inseraluv
v ulici Molin pii-roln 4tv. .'I, II. nadat r.
ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novtjle vesti.)
Dunaj 21. Minister-predsednik grof (.'I ar v je odpotoval danes v Hud i m peš to. To potovanje je v zvezi z vprašanjem o kvotnili deputaeijah in t. vprašanjem o dobi, v kateri se imata nklicati delegaciji. Vojna uprava ln> zahtevala za nalmvo hrzostrelnih topov prvi obrok v znesku ilf> milijonov gld.
Dllliaj 21. «Xeues NVieiter Tagblatt* nazna-njaf da je za poroko nadvojvod i nje Štefanije z grofom Leonyay-em določen dan 22. novembra 1.1. Poroka se bo vršila v palači avstro-ogerskega poslanstva v Londonu. Cerkvena poroka lm sledila civilni. Po poroki se objavi odpoved nad vojvod inje pravicam, ki ji tičejo kakor členiei cea. družine. Odsihdob je ne bodo nazivali »cesarska in kraljeva visokost*, ampak samo »kraljevska visokost«, kateri naslov jih tiče po rojstvu. Apanaža se ji zniža od 420.000 na letnih 120.000 gld.
Dllllflj 21. Skupni finančni minister, pl. Kul-lay, je šel danes na svoje letno nadgletlovnnje po Hercegovini.
Praga 21. Nocoj je v Pragi sami kakor tudi v predmestjih vladal mir ter ni bilo nobenega izgreda.
Matlrhl 21. Kakor javlja »Ageneia Fabra«, pride 4. novembra t. 1. semkaj princ Albreht pruski, da izroči kralju /nitke reda črnega orla.
Ilmselj 21. V Kongu so imele državne čete /. uporniki v Bakaftt hudo bitko, ki je trajala šest ur. PstnSev je vJOO mrtvih in enako število ranjenih.
>Vashiniitou 21. Angleški diplomatički odpravnik poslov je izročil državnemu tajniku Heyu noto, s katero je angleška vlada priznala amerikanske predloge glede začasne ureditve spornih mej v A laski.
1'arlz 21. Danes je preiskovalna komisija državnega sodišča zaslišala Dčrouleda, ki pa ni hotel odgovoriti niti besedice. Sedaj je končano
Lastnik konsorcij lista „Edinosti*
pa — puklo kuci
\>
P O I) L I S T R K
Sursum corda!
Spisal E—n.—it.
Prihodnji večer je bil že zopet na Ringu. Sreča mu je bila milejša, nocoj se je ona prikazala. Njegovo srce je zavriskalo. A dolgo ni mogel nabrati toliko poguma, da bi jo bil nagovoril, Bli-žal se je čas, ko je ona navadna odhajala. V prsih mu je postajalo tesno.
Ah, če sedaj odide, pa morda ne pride
več ? —
Sedaj se mora odločiti, puklo. *—
Sploh — kaj se mu more zgoditi ? Saj ni greh, nagovoriti jo. In če se je zmotil, če je vse njene prijazne poglede krivo tolmačil , . .? Eli, tedaj mu lahko poreče: Gospod, motite se — in vsega bo konec. Tedaj bi vsaj vedel, pri čem da je.
A vraga ! Bas tega se je bal.
()e se moti, redaj je zmota tako prijetna, da bi bila večna škoda, izpoznati resnico. A vendar mora kaj ukreniti. Tako v obče ne more več živeti. Vedeti mora, česa se sme nadejati. In zmotiti se
zaslišanje ter poda predsednik imenovane komisije v kratkem svoje poročilo.
Carigrad 21. (»lavni nadzornik anatalskih pokrajin, Sakir-paša je umrl za neko srčno boleznijo.
Nftll Franchco 21. »Reuter« javlja iz Sa-moje: Položaj je resen. Pričakovati je novih bojev, ako ne pritečejo dotične vlade na pomoč. Med konzuli samimi opazujejo nekako napetost.
Vojna v jušni Afriki.
London 21. Glasom imenika umrlih oziroma ranjenih častnikov so v bitki pri (jlencoe generala Svmonsa ranili smrtno; palo je vsega 11 častnikov in sicer 2 polkovnika, 1 major, ."» stotniki in f> poročnikov. Težko ranjeni so 1 polkovnik, 1 major in 1 stotnik. Razven tega je še 17 častnikov ranjenih manj nevarno.
Kap 2. Iz Burgersdorfa javljajo, da je kakih potdrug tisoč Boereev šlo skozi Bertulijo v sineri proti Norvalsportu. S seboj so imeli 30 vozov. Boerci se bojijo napada od strani Basutov. Oranj-ska država skuplja svoje čete na baautski meji.
Italijani in grof Clary.
Imenovanje grofa Clarvja načelnikom uprave v Avstriji je v resničnih in takozvanih Italijanih izzvalo posebifc) zadoščenje. Ime grofa Clarvja je italijansko, on sam je rojen v Benetkah in njegova rodbina izhaja iz Florence. Povsem umevno je torej, ako sedanjega ministra-predsednika smatrajo kakor specijalno italijanskega ministra. Poleg tega so šc trije členi sedanjega ministerstva rojeni v Italiji; to je ravno dovolj, da se italijansko novinstvo vede tako, kakor da bi bilo vse minister-stvo — irrcdentistiško. In tudi novinstvo v kraljestvu italijanskem sodi tako. Najresneji glasovi v italijanskem novinstvu vidijo v imenovanju grofa Clarv-ja zmago italijanskega življa. Milanska »Tja perseveranza« n. pr. - in ta list se tudi izven Italije smatra resnim — označuje dan, ko so bile jezikovne naredbe odpravljeno, kakor »dies albo
ni mogel. Njeni pogledi so bili tako razločni, da niso mogli pomeniti nič druzega, nego to, česar je on iskal v njih. (.emu torej strah? Saj ji mora biti naposled že smešen z svojim tihim občudovanjem.
lu vendar se ni mogel odločiti.
Z ženskim svetom ni občeval nikdar, torej pravzaprav ni čudo, da je bil neokreten. Saj bi jo nagovoril. Toda, kaj na ji reče? In če bi ona vendar mislila, da je predrzen . . . ?
V tem trenutku sta dami postali. Mlajša je pogledala na žepno urico, potem sta se obrnili.
-- Sedaj odideta ! mu je blisknilo po glavi. Ako ne porabiš tega trenotka, je morda vse izgubljeno. Sedaj moraš, moraš!
< )li, tii trenotek ! Kaj bo mislila, ako jo sedaj nagovori, tako razburjen? Vsi živci po životu so mu drgetali, grlo mu je bilo stisnjeno, rad bi se bil delal ravnodušrega, hladnega, a lice mu je bilo tako vroče, kakor bi bil ves dan sedel ob razbeljeni peči in srce mu je utripalo, kakor bi se mu hotelo odtrgati.
A premišljevati ni smel več. Ona mu prihaja naproti, sedaj jo sreča zadnjikrat in če ostane seilnj neumen, je morda ne bo videl nikdar več.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
signando lapilla« in proslavlja modrost državnikov, ki so pred obstrukcijo sneli jadra. V nekem na-daljnem članku pa isti časopis hvali italijansko vlado, da se je proti obstrukciji pokazala močno in da je uvela znane dekrete. V svojem sovražtvu zoper slovanstvo je ta list tako zaslepljen, da niti ne opaža tega protislovja,
♦le-li pa to veselje Italijanov tudi opravičeno? Ako je, potem ne verujemo, da bi bilo to posebno laskavo za grofa Clarvja. On bi hotel veljati kakor nevtralen minister, na drugi strani pa vzbuja nade v življu, ki niti ne skuša skrivati svojih aspiracij, sezajočih preko mej monarhije. Ali bodisi kakor hoče, to jedno je gotovo, da imajo Italijani opravičen vzrok, veseliti se na imenovanju grofa Clarvja. Namestnik grof Goess je že ostavil Trst in prepričanje je bilo splošno, da je že pripravljena zanj — modra pola. Sedaj se je povrnil v Trst; ako so predpostave, ki se postavljajo v zvezo s tem stanjem stvari, opravičene, so gospoda grofa vspodbudili za nadaljevanje njegove politike. Da, ako je to resnično, bo to politiko svojo v bodoče povdarjal še bolj, nego jo je dosednj. Kakim pra-vilam pa sledi ta politika, pokazalo se je najbolje povodom obiska Menottija Garihaldija v Trstu. Italijanskega generala so korak za korakom spremljale take osebe, katere je prištevati posebnim prijateljem grofa Goessa. Iste osebe so tudi aranžirale demonstracije. Povrnjenje namestnika v Trst moramo v resnici smatrati kakor zmago italijanskega življa. Osokoljeni po tem uspehu, so Italijani jako povzdignili svoje zahteve. Jedna njih zahtev je ta, da se hrvatski gimnazij premesti iz Pazina v Kastav, kjer bi kmalu propal, ker je Kastav mej najneugodnejimi kraji za hrvatsko srednjo šolo v Istri. Je pač tako, da za Italijane nič ne veljajo statistične date o hrvatskem gimnaziju, na katere smo opozorili nedavno. In Italijani v Dalmaciji natačno ubirajo stopinjice za svojimi sorojaki v Istri. Dalmatinski Lahi zahtevajo, naj se hrvatski gimnazij v Zadru premesti v Šibenik, torej na točko, ki nikakor ni središče hrvatskega pasa v
Dami sta stopali počasi, kakor bi mu hoteli dati časa, da se osokoli. A približevali sta se bolj in bolj. Dušilo ga je, kakor bi mu nekaj tičalo v grlu, kar mu je zapiralo sapo. Šiloma je požiral imaginarni klopčič v goltancu, a ni se ga mogel rešiti. —
Sedaj je napočil odločilni trenotek. Dami sta sc približali. Se dva koraka sta bili odaljeni. In sedaj je zbral vso svojo eneržijo ter so odkril.
Dami sta odzdravili in bilo je, kakor bi se bili za hipec ustavili,
Savič se je na pol obrnil in s tresočim glasom dejal :
—	Ali dovolite, milostivi, da sc — —
Izvolite, gospod, izvolite, je rekla mlajša hitro. Ako vam je všeč, naju lahko spremite. Saj ste sam, kaj ne ?
—	Da, milostiva, satu sam.
Vraga! Kaj naj pravzaprav reče ? Saj sicer ni neumen, a sedaj res ne ve, kaj bi govoril. I u nekaj mora govoriti, drugače pomislita dami, daje res neumen.
Mlajša mu je priskočila v pomoč.
—	Vi gotovo niste Dunajčan?
Xe, milostiva: Slovenec sem.
Dalmaciji. Za učence iz SiUmika do Neretve zadošča namreč gimnazij v Spljetu, dočim je gimnaziju \ / it Hrti ta namen, da vsprejemlje mladino od Kulta <l<t Si I »eni k« in iz Zadra samega. Sicer je res, d« je ta teritorij preobširen in l»i bilo umentno, da se v Silu-nikn zasnuje realni gimnazij, ali v to ne smemo privoliti nikakor, d« hi se zaderski gimnazij premeščal v Sil»enik.
Italijani opirajo svoje na<le zlasti na Neme«, in govore, da se svoje strani hočejo podpirati vlado le pod tem pogojem, ako se izpolnijo njih zahteve. Nekateri Italijani posezajo še dalje in kličejo min. predsedniku grofuClarvju, da ni Italijan, ako premeščenja hrv. gimnazija i/. Pazina ne izvede. Drugi zahtevajo zopet, naj italijanski zastopniki na Dunaju tirajo obstrukeijo tako dolgo, dokler hrvatski gimnazij ne izgine iz Pazina. Resnim politikom se zdi to morda malenkostno in smešno, ali o tem se moramo ozirati na čutstva in aspiracije Italijanov v Avstriji. Oni sanjajo z vso zaresnostjo o ustanovljenju ital. učiteljišča in italijanskega vseučilišča v Trstu ter zahtevajo, naj hi na ta zavoda poklicali profesorjev iz Italije. Tu je pač jasno, da hi iz teh dveh institutov hoteli napraviti ognjišče italijanske agitacije in središče vzajemnosti med Italijani v kraljestvu in Italijani v tej monarhiji. In to dejstvo menda dovolj glasno govori proti ustanovljenju rečenih dveh zavodov. Ali Italijani ne poznajo nikakih mej v svojem zahtevauju. Oni že imajo svoje vseučilišče v Inomostu, kjer so italijanske stolice za vse predmete.. Oni zahtevajo naj italijanski mladeniči ne obiskujejo teh italijanskih predavanj, da dokažejo na ta način potrebo ustanovljenja italijanskega vseučilišča v kakem drugem kraju. Tudi italijanski visokošolei i/, Dalmacije so na shodu, ki so ga imeli nedavno v Zadru, iztekli to načelo. Je tudi takih Italijanov, ki svetujejo italijanskim visokošoleem, naj se en masse obrnejo na vseučilišče v Padovi, da prisilijo avstrijsko vlado do tega, da ustanovi italijansko vseučilišče. Finaneijelne težave ne odločajo tu; saj ima Lega dovolj denarja za snovanje šol in za deljenje šti-pendijev. Saj je tudi v Dalmaciji osnovala mnogo ljudskih šol, čeprav ni bilo najmanje potrebe. To se vidi morda absurdno, ali ob sedanjem položenju v Avstriji menijo Italijani, da so opravičeni tudi do takih absurdnosti.
Ta objestnost Italijanov naj bi grofa Cla-rv j a vzpodbujala k previdnosti, ker se mora bati, če že ne druzega, da bo kompromitiran po isti. Kar se pa Italijanov tiče, menda pozabljajo na dve okolnosti: na tranzitorični, prehodni značaj sedanje vlade in pa na večino v državnem zboru. Oni pa pozabljajo tudi na napredek Hrvatov in Slovencev v Istri vzlie italijanski propagandi, vzlic birokraciji, vzlie zistemu in vzlie vsemu povspeševanju Italijanov od strani avstrijskih vlad. Njih nade so torej zidane na pesek in ne kažejo nič druzega, nege« njih — šarlatanstvo!
D i nko Polite o v »Agramer Tagblattu«.
—	Ah, Slovenec? Kje pa prebivajo Slovenci ?
Savič se je moral nasmehniti.
—	Na Kranjskem, imlostiva, na južnem Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem.
—	A, torej v naši državi? Ali so Slovenci sorodni Cehom?
—	Da, milostiva. Oboji so Slovani.
Pa Crnogorcem tudi?
—	Tudi, tudi.
Pa Rusom ?
—	Tudi Rusom.
—	To je zanimivo. Torej ste pravzaprav naš sovražnik. To je pikantno.
—	Sovražnik ? Zakaj ?
—	Ker smo Nemci.
Milostiva, često sem se prepričal, da med narodi ni sovraštva. Posainičniki, ki se pečajo z nečistimi političnimi posli, imajo korist v neslog narodov, pa jo zato vzgajajo umetno, .laz ljubim svoj narod, a ne sovražim nikogar;
—	Ali ste vi idealist?
Idealist? Morda sem, morda ne. Deljenje ljudij v take skupine, kakor idealisti in realisti, se mi zdi dlakocepljenje. .laz mislim jako stvarno, seveda imam svoje uzore.	(Pride še.)
Politični pregled.
TKMT oktobra IW».
Z inšpekcijskega potovanja gospoda namestnika. Italijanski listi poročajo, da je g« namestnik obiskal tudi italijanski gimnazij v Pazinu in da je bil jako zadovoljen / vsemt kar je videl.
Nadejamo se, pa je njeg. ekseelenen obiskal tudi hrvatski gimnazij in da je bil tudi — jako zadovoljen. Vsaj mi bi mislili, da njeg. ekseelenea z isto brižnostjo misli na državne, kakor na deželne učne zavode.
K položaju. O dogodkih, ki so spremljali volitev obeh podpredsednikov zbornice, je še vedno jako živahen razgovor v novinah. Seveda piše vsaka novina se svojega strankarskega stališča. Nemško opozicijski listi menijo, da so ti dogodki dokaz, da solidarnost večine ni Bog ve kaka, ali da je ista celo blizu razpada ; drugi listi menijo zopet, da ravno zato, ker je trebalo premagati tolikih težav in so jih skupine na desni premagale srečno vzlic pritisku od zunaj in intrigam od znotraj, je večina podala nepohiten dokaz svoje zmožnosti za življenje.
Pa tudi načelnik mladočeškega kluba v drž. zboru, dr. Kngel, je izjavil v klubu svobodomiselne stranke v Pragi, da večina ne bi mogla prestati mnogo taclh težkih poskušenj. Solidarnost desnice je možna le tako, da vsakdo naravnost pravi svoje menenje, a se potem lojalno udaja sklepom večine; nikakor pa ne, ako hoče katera skupina diktirati. Tu je menil postopanje katol. ljudske stranke glede dr.a Ferjaneičn.	I
Na tem, da je prišlo do takih težav, dolži pražka »Politik« načelnika izvrševalnega odbora desnice, viteza Ja\vorskega, ki se je pač neprestano pogajal z grofom Clarvjem, a ni ničesar storil do zadnjega hipa, d« hi bile stranke na desni o pravem času rešile velevažno vprašanje volitve podpredsednikov. Takih grehov ne sme več delati g. predsednik izvrševalnega odbora.
Prva bitka. Z Dunaja nam pišejo: Nova vlada je odpravila jezikovne naredbe ter je podala svojo programatiško izjavo. Nemci so seveda zadovoljni, sosebno z odpravo jezikovnih naredel). Ali za do volj nos t Nemcev ui popolna, kakor se tudi nade nove vlade s prvimi poskusi niso izpolnile in ne nade onih, ki so pripomogli, da je prišlo do te vlade. Namen je bil očeviden : osamiti Celi o, oziroma razbiti d e s n i c o. Z odpravo jezikovnih naredeb so dobili Čehi grd udarec. 'Lc-ti so sicer dali iraza žaljenemu pravnemu čutu, ali niso se odcepili od desnice, niti ni desnica zapustila njih.
Drugi poskus je bil storjen o priliki volitve 1. podpredsednika zbornice poslancev. Vlada in levica «ti iioteli, da poslednja dobi to mesto. V sami desnici je vlada uašla stranko, ki je bila pioti dru. Ferjančiču za mesto I. podpredsednika in to »nemško katoliško ljudsko stranko«, a samo njo! Brez njenih glasov pa je bila volitev dra. Ferjan-čiča nemogoča. Slo v a n s k o k r š ča n s k a u n-r o d u a z v e za in Cehi s o v e n d a r k r e p k o stali zanj, in sicer vsi iz jednega in druzega kluba, in to tako dolgo, dokler se ni sam odrekel, dobivši obvestil od svojih najboljih prijateljev, kako stvari stoje. Mej te kom so se vsi členi rečene zveze odločno branili vsprejeti kandidaturo, ako se dr. Ferjančič ne odreče, so Poljaki in eksekutivni odbor desnice mislili, koga bi postavili na mesto dra. Ferjančiča, da ne pride do poraza desnice in «1» levičar, nemški nacijonalee, ne bo izvoljen I. podpredsednikom.
Ivo se je dr. Ferjančič odpovedal, in sicer telefonično, ter izjavil brzojavno, da se stvari na ljubo odpoveduje kandidaturi, tedaj je zveza d.ra Lnginjo postavila svojim kandidatom. Ta pa nikakor ni hotel prevzeti kandidature. Imel je ozir na Poljake, ki so že imenovali svojega za slučaj, da ne bi ni kdo od. naše zveze hotel sprejeti. D.r Laginja jc prepustil stvar eksekutivnemu odboru, češ, da naj on odloči. Zveza je pristala v to in na to se privolili tudi Mladočehi. Dr. Laginja je tudi sam šel v eksekutivni odbor, kjer je izjavil, j da mu bo ljubo, ako odbor ne reflektira nanj in | ako kakega člena poljskega kluba postavi svojim j kandidatom, in sicer d.ra Pietaka.
Ta pogajanja so zategnila začetek seje za eno I uro. Nemška levica se je za gotovo na-! dejala, da prodre z svojim kandidatom. Zbrali ' so vse, kjer so koga imeli. Italijani so se
jim seveda pridružili. Ne pa socijalni d e m o k r a t j e. Ali desnica je bila na svojem mestu. Vsj»eh je bil: Pietak P.»7, Prade 1H4, socijalni demokrat Steiner 15, 10 listov je bilo praznih, 1 je nosil ime Ferjančiča, 1 Bilinskega.
Kakov poraz je bil to za levico, je bilo videti, ko je Pietak zašel svoje mesto. Vsi levičarji so hučali tako, da ni bilo umeti, kaj Pietak govori.
Kompromis med Staro- in Mlado6ehi.
Iz Prage prihaja jako razveseljiva vest, ki priča, da so dogodki v parlamentu začeli vplivati tudi na mejsebojno razmerje mej strankami na Češkem. In sieer vplivati v ugodnem zmislu - v zmislu koncentracije moči). V Pragi so občinske volitve pred durmi in po dolgem času se bodo te volitve letos vršile brez boja mej obema glavnima strankama češkima. Staro- in Mladočehi so sklenili kompromis. Na tej in oni strani je gnalo v to spoznanje, da v sedanjih časih, ko sovražniki češkega naroda pritiskajo od vseh strani, treba, da jc narod zložen v obrambi narodne stvari. To je ravno dokaz, ne 1» o velikem patrijotizmu naroda češkega, ampak tudi o njega visoki politiški zdrelosti, da v časih nevarnosti ume družiti vse svoje sinove, ne glede na političke diference. Slutiti je celo, da odprava jezikovnih naredeb tudi na mejnarodne socijaliste češke ni ostala brez vsacega utiša. Vsaj čitali smo v nekem dunajskim listu, da se vlada Clarvjeva jako moti, ako se preveč zanaša pa češke socijalne demokrate, kajti v kritičnih trenotkih da se tudi v le-teh gotovo pojavi narodna zavest.
Včerajšnji shod zaupnikov staročeške stranke v Pragi se je tudi vršil v znamenju zloge. Shoda se je udeležilo kakih U00 zaupnikov. Predsednik dr. Rieger je govoril o potrebi sprave med Cehi in Nemci. Člen gosposke zbornice dr. Matuš pa je utemeljeval resolucijo: ki povdarja solidarnost desnice v zbornici na Dunaju, ter izraža željo, da bi s e v s e češke s t r u n k e z d t it ž i I e v k o m-paktno skupino, ki bi izjavila, daje sprava z Nemci na podlagi jednakopravnosti potrebna. Resolucija se je vsprejela soglasno. Potem so izvolili odbor, ki naj uvede pogajanja z zaupniki mlado-češke stranke za jednako postopanje obeh strank.
Vojna v jušni Afriki. Poročila o bitki pri Glencoe si nasprotujejo v marsičem. Na tem pa ni možno dvomiti, da so Boerci doživeli poraz, menda vsled tega, ker se niso strogo držali postopanja, kakor jim ga narekujeta kvaliteta njih vojske in pa kakovost tal bojišča. Zapustili so brdine in gorovje, kjer jim Angleži v njih dosedanji moč' absolutno ne morejo do živega in so se drznili v nižave ter se spustili v bitko na ravnini, kjer niso mogli tekmovati z Angleži, zlasti zato ne, ker je angleško topništvo mnogo izdatneje. Vsnkako pa so angleška trdila pretirana, ako govore o tej bitki kakor odločilni. V prvo je bilo na obeh straneh premalo vojnih sil v boju, da b* bilo možno govoriti (» kaki odločitvi, v drugo so bile izgube tildi na angleški strani jako občutne, o čemer priča uernzmcrno veliko število padlih častnikov in kar priča, da so Boerci izbo r no stre I j a l i. C) kaki katastrofi pa ni smeti govoriti tudi zato ne, ker je posneti iz angleških poročil samih, tla so se IJoerci umaknili v popolnem redu, vzemši seboj skoro vse mrtve in ranjene. Ako poštevamo vse okolnosti, moremo torej le govoriti, da Boerci niso vspeli se svojim namenom, ali o kaki odločilni zmagi Angležev, ali celč katastrofi« na strani Boereev dosedaj nikakor ni možno še govoriti.
Domače vesti.
Vir vsemu zlu. Pred par dnevi smo bili posneli iz »Slovenca« ubupen klic iz Trsta radi prežalostnih razmer, ki se zavladale na cerkvenem polju, odkar na cerkveni strani ni več potrebnega odpora proti priliznjenemu šepetanju mogočnih zaščitnikov politike poitalijančevnnja. Cim manji je ta odpor na cerkvenih mestih, tem veče postaja število onih mladih laških in polaščenih fanatikov v častni obleki duhovenski, ki menijo, da tudi cerkev nima za sedaj nobene nujneje naloge, nego ono — povspeševanja i talija nizaeijc. Da, ti duhovniki so veliko zlo in dopisnik »Slovenčev« je povedal z hvalevredno odkritostjo, da konečna posledica tej, se stališča cerkvene koristi naravnost samoubijalski politiki bo popoleu verski indife-renti z e m a 1 i p a — še k a j druzega. V duhu mladih laških duhovnikov je opora taki po-
litiki, a kje je zopet vir vsemu temu duhu in njega širjenju?! Kakor navlaič nas predzadnje »Jedinstvo« spominja na tisto hudo zmoto, ki se je storila svojedobno in iz katere izvira sedaj vse zlo, ki pa je mnogim neftoznana.
£kof Dobriln, ta predobri oče isirskih Slovanov, je bil zapustil dovoljno svoto za osnovo hrvatskega konvikta v Pazinu Zapomnimo si : v Pazinu!! In da se je zgodilo po njegovi modri glavi, ako bi se bil v Pazinu zgradil konvikt, v katerem bi mogln živeti vsaj 100 naših mladeničev: tedanji nemški gimnazij v Pazinu hi se bil pohrvati l! Illagi biskup se je preselil v ono boljše življenje iu njegov naslednik je iz Dobriline ostal i ne ustanovil konvikt — V Trstu. Zapomnimo si: v Tratil!! Ali je to odgovarjalo želji pokojnika? Po katerem zakonu ali pravu so smeli prezreti volja pokojnika? Iz kakih razlogov so izvrševalci oporoke Dobriline izbrali Trst mesto Pazina: ali iz politiških, verskih ali pedagoških? Da, tu je splct-ski list pokazal na vir vsemu zlu. Da se je izvršila volja pokojnega biskupa Dobri le, da se jc konvikt mesto v Trstu zasnoval v Pazinu — med našo duhovščino bi bržčas ne imeli tistih mladih »reformatorjev«, ki sovražijo naš jezik in našo narodnost, ki so z židovskimi krogi v najtesnejih zvezah, ki so radi bolni, ko bi morali slovenski propovedovati in ki ovajajo naše duhovnike, ako niso taki, kakoršnji so oni sami ter s tein uprav zastrupljajo razmere med duhovščino, in to le na veliko škodo cerkvene stvari. In gotovo je, da bo zlo rastlo, ako se ne zgodi, v kar poživlja splctski list 7. apostrofo: Hoteli bi vedeti, da-li se sedanji škof, Andrej Sterk, ki je Hrvat, ki je Istran, ki je bil ljubimec velikega D o br i I e, da-li se sedaj, ko imamo v Pazinu hrvatski gimnazij, spomni, da izpolni sveto voljo svojega zaščitnika in da k o n v i k t pres t a v i tja, kjer gaje hotel imeti njega ustanovitelj — v P a z i n ? !
Nadškof Raj cev le v Zadru, davili smo bili že, da je ta po svojem nnsprotstvu zoper slovansko bogosluženje v zadnji čas mnogo imenovani cerkveni dostojanstvenik nevarno obolel. Iz dalmatinskih novin posnemljemo sedaj, da je nadškof Rajčevič obolel na srcu in da je izgubljena vsa nadu, da bi okreval, ker mu nedostaje telesnih moči. Nadškof je v visoki starosti.
A<l absurd u in. — DoniplerI «zmeren*. Pišejo nam: V svojih dokazili, kako absurdno, ne-zinisclno je, ako kdo z resnim licem govori o »zmernih* mej laškimi politiki, ste — dragi gospod urednik
—	pozabili na jako imenitno dejstvo. Pozabili ste konstatovati, da je v zadnji, krizi ravno »gora» v našem mestnem parlamentu potegnila z županom proti okolici «Piccolijevi». Tu imate le pur imen: Bernardino, Spndoni , Banelli, Rascovich! Sami možje, ki niso le najhuji radikalei in ognjeni iredentisti, ampak so tudi toliko pošteni, da ob vsaki priliki in vsakomur odkrito govorč, da so. Le-ti so pripomogli županu do zmage, a korespondenčni birO govori, da je v našem mestnem svetu zmagala
—	zmerna struja.
Po tej konstataciji je menda dovedeno ad ab-surdutn VBe prizadevanje onih, ki v brzojavkah za korespondenčni birft pišejo — Heiszettelne razmeram v Trstu.
Stara pesem. «Slov. sveta» zadnja številka se bavi s predmetom, s katerim smo tudi mi že bavili opetovano, z žalostnim dejstvom, kako smo mi Slovani se svojo nezavednostjo in nemarnostjo sami krivi, ako naš jezik nima več veljave v javnem življenju tržaškem. Krivci pa so naši — trgovci, in v prvi vrsti oni izven Trsta! Ako bi bili le-ti nekoliko odločni in dosledni, kako lahko in brez najmanje žrtve od svoje strani bi j učili našživelj in njega veljavo!!
«Slov. svet» meni: Odprite atlas in poglejte, kje leži.Trst! Potem vprašajte: od koga živi? Živi od kupčije, a kupčuje po «0% z Slovani (s slovanskim Krasom, Kranjsko, južno .Štajersko, južno Koroško, Istro, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo, Hercegovino, Ornogoro, Oeško). Ako bi vse te dežele pisale izključno v materinem jeziku s tržaškimi tvrdkami sploh: koliko naših uradnikov bi trebalo tem poslednjim?! In ne bi-li s tem rn-stel tudi ugled jezika in narodnosti? Ne vemo, zakaj bi se klanjali onemu, proti kateremu se borimo... To vprašanje dopisovanja s Trstom je tako vvažno, da bi morali vsi listi po naši h
pokrajinah pisati o nje m na dolgo i n široko!!
Zopet cvetka i/, vrtca laske kulture. Ne-
številriokral smo že poročali o različnih sramotnih činih lahonskih proti nam. Danes moramo zopet povedati, da jc ta lahonski smrad pomazal nadpis naše posojilnice, kateri zavod jih grozno peče, ker slutijo, da l m isti vedno bolj na poti njihovi politiki.
Illato pa, ki je oni mečejo proti nam in našemu zavodu, pade prej ali slej nazaj na one, ki ne zaslužijo drugega, nego — blato! Naša posojilnica se pa vkljuh lahonskemu blatu bliža dvema milijonoma letnega prometa ! !
Politika v trgovini. Pišejo nam: Tvrdka A. Kiehler z Dunaja, oziroma nje tuk. zastopnik, ki ima svojo trgovino na korzu, je osrečil tudi mene z svojimi amerikanskimi eitrami. Amerikanske se imenujejo menda za t<», ker so delali za nje uprav amerikansko reklamo. Med sekiricami je tudi slovenskih komadov. Seveda o pravopisu v besedilu rajši molčimo... Pošiljali so okrog slovenski in hrvatski govoreče agente, ki so obljubljali brezplačen pouk in Bog ve kaj še vse. Vzel sem torej citre ter se zavezal plačevati iste na obroke. A kmalu sem se naveličal dolgočasnega mehanizma ter sem hotel razveseliti ž njim znano mi učenko. Poslali smo dekletce v Kiclderjevo prodajalnieo. A tu so rekli dekletu, da citre še niso plačane Torej, ako vzameš kak instrument na obroke, čakaj, da ga izplačaš popolnoma, torej v tem slučaju polu leta, in potem še le smeš priti in zaprositi, da izpolni prodajalee svojo prevzeto obveznost, da ti pokaže, kako se rabi instrument! Dotična gospodična učiteljica si jc stvar vendar še premislila. Drugi dan je. namreč inoji mali znanki pokazala, kako treba držati prste ...
Rad verjamem, da se ji ne ljubi poučevati, j in ko bi ne bila tako — nezurohljcnn, bi jej drage I volje plačal kak goldinarček za trud. Zdaj pa tega ne storim, kajti čujte, kako apostrofira ta gospica nedolžne otroke! Vprašala je deklctce, da-li mu je mati »ščuva« ?
In to zato, ker je pri dekletcu videla sloveu-venske sekirice. Gosp. Richlerju bi priporočuli, da izroči svoje posle ljudem, ki ne bodo javno za-srumovuli nnše narodnosti, ako hoče, da mu bomo tudi mi nosili svoj denar v njegovo trgovino.
Sledi podpis.
Klin s klinom. Pišejo nam: Neki naš gospod si je v neki domnevano nemški družini najel sobo, menč, da ista spoštuje slovensko narodnost. Ali kmalu se je uveril, da so je motil. Pred par dnevi se je ta naš človek mudil v svoji sobi, ko je k gospodinji stanovanja prišel neki Slovenec, poslan, da se tam dogovori o neki zasebni stvari. Ko pa je odliHjal, sta se mu gospodinja in njena frajliea počeli rogati, da jc trd ščavo, kar da se mu na prvi mali pozna itd.!
Gospoda, ki je teina zubavljalkama plačeval lepo mesečno svotico, je ta dogodbica užalila tako, da je takoj odpovedal sobo, rekši: Kjer sramote in zaničujejo moj narod, ne morem ostati dalje!
Zulilke sta se opiavičevali na vse možne načine, ali ostalo je pri odpovedi. In tako je prav : klin s klinom !
Klavzula o carini na vino. »Piccolo« je dobil brzojavko iz Rima, ki potrja, da bo avstrijska vlada o obnov lj a nju trgovinske pogodbe z Italijo zahtevala, naj se klavzula glede vin odpravi. Glasi se, da se italijanska vlada ne bo upirala tej zahtevi, da tako olajša obnovitev pogodbe. Zopet pravimo: da bi le bilo res!
Teorija in praksa. Nedavno temu so vsi italijanski listi in pred nekoliko dnevi italijanski od-I poslanci s Primorskega na shodu orijentalistov v Rimu reševali svoje krvne brate, isterske Romune, katerih pa prav za prav več — ni. Nekaj dni pozneje so imeli italijanska gospoda na Dunaju lepo priliko, da bi dejanski pokazali svojo navdušeno ljubezen do krvnega brata Romuna. Saj bi jih
—	v njih veliki ljubezni do sokrvuih Romunov — vendar moralo le veseliti, ako je zbornica poslancev častno mesto drugega podpredsednika poverila
—	Romunu Lupulu! Kaj še! O tej priliki so gospodje zbežali iz dvorane; pozabili so na Romune in so glasovali z Nemci. «Grau, theucrer Freund, ist alle Theorie«, bi dejal Nemec Goethe.
Učiteljišče v Kopru je že na glasu pomu-čeništvu, ki je naši dijaki morajo prestajati v mestu koperskem. Sedaj je zopet krika iu vika po laških
listih radi tegu učiteljišča. <'ekSdeželni odln>r istrski je stopil v akcijo. O povodu temu kriku nam pišejo iz Kopra :
Na našem učiteljišču so veliki neredi. Italijanski gojenci so, kar meni nič, tebi nič, zapustili šolo. V petek, dne .">0. t, m. se je le ti gojencev udeležilo pouka. Nekaj gojencev bi moralo biti izključenih, ker so po mestu vpili: vi v a Italia! In sedaj menijo ostali, da rešijo svoje sošolce / štrajkom, katerega kujejo.
Na večih mestih so se izrazili, da ne pridejo več v šolo, dokler slovenski gojenci ne odidejo. A kakor je videti, nimajo prave zložnosti, kajti sedaj pa sedaj priccpta kak gojenec v spremstvu očeta opravičevat se pred g. ravnatelja, eeš: .Jaz sem bil bolan. In g. ravnatelj je res tako dober — moj Bog, saj je dotičnik Italijan — da zatiska oko in oprašča tisto svotico zamujenih ur. Tako delajo gospodje, a mi bodimo zadovoljni s tem. kar nam dajejo : p s o v a n j a i n ž v i ž g a n j a z a h r b-t o m !
»Piccolo« pa judikuje, da se le njegovim pristašem godi krivica in da g. prof. Ž i l ih litijska proti Italjanom. Kcdo bi jih hvalil?!
Kednj ho vendar konec tem neznosnim razmeram ? K eda j pridejo odločilni činitelji do spoznanja, da Koper ni pravo mesto za učiteljišče ?! Ali je res tako usojeno, da slovenski narod mora že v svojih dijakih imeti svojih — mučenikov?!
Patrijotizciu v - stranISČIIi. Zadnjič enkrat se je »Piccolo« ustil, kako treba tudi v malenkostih gledati na italijanski značaj Trsta, kajti po zunanjih znakih, kakor so napisi, sklepajo ljudje, nevedni tujci namreč, na čistoto italijanizma. i Prav je tako! Itulijunizirunjc res napreduje prav • lepo. C) tem se je pisec teli vrst včeraj slučajno « prepričal, ko je v nekem javnem »šatletu« pri j cerkvi sv. Antona novega našel v čr.iih bojali na-slikani besedi »V. Italia!« Navdušeno je znklicul . tudi on: Viva Italia—v šutletih !
Hrvatsko akad. društvo »Sloboda u Gracu izabralo je na svojoj prvoj glavnoj sjednici dne IM, listopada sliedeću gospodu u odbor za zimski se-1 meštar 1899/DOO gg.
j Predsjednik: Mučalo Ante, »tud. phil. Pod-predsjednik : Heštera Hogdan, stud. med. Tajnik: Grgurina Ante, stud. med. Blagajnik: Večerina Livije, stud. med. Knjižničar : P uja s Ra mir, stud. phil. Gospodar: Grisogono pl. Nardin, stud. teehn. Revizori: Zekan Božo, stud. phil., Smolčič Vinko stud. jur. Časni suci: Moliti Hugo, stud. jur.; Afrie pl. Petar stud. jur.; Kiuticekovič Gjuro, stud. med.
Občili zlior kmetijske družbe kranjske
bo, kakor se nam javlja s Kranjskega, zopet dne 2fi. t. m. Prvi letošnji občni zbor je bil po grdem političnem strankarskem rovanju onemogočen! Politične razmere nu Kranjskem so sploh žalostne; ker se pa s takimi razmerami hoče od kake stranke okužiti celo narodno - gospodarsko društvo (c. kr. kmetijska družba!) je pa to vredno narodovega prokletstva. Se-li mar slovenskemu kmetu že tako dobro godi, da mil ne trenu druzega, neg'> rogoviliti in politikovati ? Kmetijska družba je važen faktor za našega kmeta, zato nuj slovenski resni možje 20. oktobra pokažejo, du narod ni raztrgana cunja, s katero bi se svobodno ljudje rttvali. Cc zagazi kmetijska družba v politično blato, ji odtegne država svojo pomoč, potem kmet slovenski glej, kje boš dobil kaj v eepo in dobrega blaga !!!
('<{. kmet. dr. Trgovcem z vinoiu. V Črnemkalu, v Ga-brovioi in Ospu so imeli letos toliko obilnega muškata in druzega grozdja, du že mnogo let niso napravili tako močnega iu okusnega muškuteljca in druzega vina kakor letos. Cena vinu jo gld. IH do 20, kakor je že kvaliteta.
Za natančneje informacije nuj se slovenski trgovci obrnejo do gospoda gostilničarja na pošti v Ornemkulu, gosp. Karol-a &iškoviča. Tu gospod jim rud posluži z vsemi pojasnili.
Objava. C. kr. poštno ravnateljstvo nam javlja: Naznanja se, da od sedaj nadalje so vrednostna pisma (Lettres des valeur) z nakazano vrednostjo do najvišjega zneska 1200 golti. .'1000 frankov, dopuščena tu li v britiško naselbino «Neu Fundland*.
Volk? V nedeljo zjutraj so dobili v Gruča u i (v Istri) v zaprti staji tri raztrgane ovce. Sumijo, da se je priklatil volk, ker druge take živali ni, ki
bi bila to storila. I'*«' so pred letom pobili ob pasji kugi, Neki posestnik trdi, da je videl to jesen dva volka, klatiti se.
Brzojavni in telefonski promet niesera septembru 1SW>. Na e kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo jo meseca septembra IX«in sicer
na Pri morske m :
oddanih........... f>2tif>2
došli h............. I.OH20
tranzittljočih..........172274
vseh brzojavk kJHf)7')C) od t<di jih odpada na Trst sam:
oddanih............ 35030
došli h............. 3Dl)tiO
tranzitujočih..........1")M7»>2
vseh brzojavk 233752 na K r a u j s k e m :
oddanih............. 9008
d ošlih..............10728
tranzitujočih ..........19500
vseh brzojavk 39242 T c I e t'o n s k i p ro m e t: V intcrurhnnem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istoj dobi :
v Trstu............. 1 959
» Opatiji............ 301
> Pulju............. 125
Ljubljani........... 20"»
b) lokalnem prometu govorilo sc je:
v Trstu............220000 krat
»Pulju............ 7325 »
» (ioriei............ 3000 »
» Opatiji............ 2304 »
* Ljubljani........... 14000 »
Skandalozne ra/nicre. V soboto predpo-ludne je zopet enkrat en bolnik, umobolni Gaetano Vitlali, zapustil tukajšnjo ugledno mestno bolnišnico. Vidali, ki je znan kakor obče nevarna oseba, si je baje pred odhodom prilastil britev, katero so mu dali, da se obrije... Odveč se nam zdi, da bi še zgubljali besed o uzornem redu, ki mora vladati v tukajšnji mestni bolnišnici, če je mogoče, da se skoraj teden za tednom dogaja kak slučaj, da je iz oddelka za umobolne pobegnil kak bolnik, ali se dogodil kak poskušen ali izvršen samomor itd. Opozarjamo pa slavne mestne očete na dejstvo, da je mnogo ljudi, ki radi generalizirajo, t. j. da svojo sodbo o upravi v bolnišnici prenašajo na vso občinsko upravo sploh. Da taka sodba ne more biti ravno laskava, si zmerna in manj zmerna gospoda lahko mislijo sami.
Požar v slovenski prodajaln i ei. V soboto večer je nastal ogenj v trgovini ge. Marije Cokelj na Corsu štev. H. Po enotirnem delu so gasilci udušili požar. Škoda znaša nekaj stota kov. Blago je bilo zavarovano.
Huda nesreča na lovu. 24letni Leopold Kante iz Braniče je šel včeraj na lov. Ustrelil je že večkrat, kar se mu je puška razpočila v rokah. Koka mu je bila grozno razmesarjena. Včeraj žj so ga priveli v tuk. bolnišnico. Poškodbo so hude, vendar se zdravniki nadejajo, tla, ako ne nastanejo kake komplikacije, ne bode treba odrezati roke.
Dražbe premičnin. V torek dne 24. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici delle A<jue št. ."> jestvine; v ulici Madona del Mare št. 4, hišna oprava; v ulici S. Michcle štev. 14, hišna oprava; v ulici della Pieta št. 23 A, hišna oprava; v Trehičah štev. 52, seno in prešiči; v ulici S. Maurizio št. 11 iu v ulici Farne to št. 12, jestvine, štacunsku oprema in hišna oprava.
Loterijske številke izžrebane dne 21. t. m. Trst	10. 12, (52, 20, 25
Line	07, HI, 4X, 30, 4
Različne vesti.
Kanal med Dunajem in Trstom. Trgovinski minister je dal dunajskamu inženerju \Vagenfuhrerju koncesijo za predhodna tehnična dela glede plovnega kanala, ki bi vezal Trst in Dunaj. To ovla-ščenje velja za dobo enega leta ter so o njem obvestili dotične deželne urade.
Požar. V Tirnovi na Ogerskem je dne 21. t. m. tamošnja sladkornica, ki je last barona l)u-merja, pogorela do tal. Le stanovanja uradnikov jut obvarovana. Škode je okolo 200.000 gld.
Sprememba imen. r pravno sodišče je nedavno odločilo, tla sc more v važnih slučajih dovoliti sprememba imena, dočim je bilo to dosedaj glasom patenta v Židih prepovedano. Povod v to razsodbo je dala prošnja praškega trgovca Samuela Honigerja, ki sc je pritoževal, da je v njegovi ro-vini vse polno Samuelov, vsled česar so ga ljudje in uradi že večkrat zamenjavali s kakšnim drugim Samuelom.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
V točki 575, 2 pravi: Kadar je lastno ime zloženo I z dveh besed, i/ pridevnika in samostalnika... Da bi ga kokla opraskala! <'e bi tu ne bil orodnik na pravem mestu, potem nevem, kje naj bi bil! ? Pristni Slovenec bi rekel tako-le: Kedar je lastno ime zloženo z dvema besedama, pridevnikom in samostavnikom... V točki 733 navaja vzgledom: Življenje naše je sejanje, pri katerem se poleniti ne smemo, ker čas po bliskovo hiti, in vemo, da, kdor je len ob setvi, malo žanje. Pristni Slovenec bi to tako-le povedal: Življenje naše je sejanje, mej katerim se poleniti ne-smemo. ker čas po bliskovo hiti in vemo, da malo žanje, kdor je len ob setvi.
Bože moj, kje in od koga naj se naša mladina uči svojega krasnega jezika, če so učitelji tako plitvi?! Ni čnHa, tla nahajamo po knjigah in no-vinali takih-le spak, n- p. 00°/,, mraza pri 1400 metrih visokosti (prav: (»0°/o mraza v višini 1400 metrov)... Da je imelo njegovo delovanje na sebi znak tiste zanesljivosti, doslednosti in logike, ki vzbuja nasprotniku spoštovanje pri nasprotniku in zaupanje pri prijatelju (prav: Da je imelo njegovo delovanje na sebi znak tiste zanesljivosti, doslednosti in logike, ki vzbuja nasprotniku spoštovanje in prijatelju zaupanje)... Pristavljam le še, da, ko bi se recenzent «Dom in Sveta* ne skliceval na g. Franeeva, bi jaz ni besedice odgovoril (prav: Pristavljam le še, da ne bi jaz ni besedice odgovoril, ko bi se recenzent «D o m in Sveta* ne skliceval na g. Kranceva).,. To smo videli povsodi, da, kjer so prave politične stranke, so socijalni demokratje najhujši nasprotniki liberalcev (prav : To smo videli povsodi, da so socijalni demokratje najhujši nasprotniki liberalcem, kjer so prave politične stranke)... Presirnost po turški vladi podpiranih Arnavtov presega že vse meje (prav: Vse meje že presega prešernost Arnavtov turškoj vladoj podpiranih)... Kukovič je prišel v Zagreb kot revež, a s pomočjo vladnih jasli j je umrl kot bogatin (prav : Kukovic je prišel v Zagreb revež, a pomočjo vladnih jaslij je umeri bogatin)...
(Pride še).
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Vraga 22. Shod zaupnikov staročeške stranke je sprejel resolucijo, ki zahteva, naj se jezikovne naredbe nadome«te vsaj z jednakovrednimi določbami, iu ki izraža popolno soglasje / sklepi M 1 a d o č e h o v in konservativnega p I e m-stva. Resolucija povdarja, tla treba vztrajati v dosedanji politiki in ohraniti sedanjo večino v parlamentu; volilne rede treba popraviti v duhu pravičnosti za vse sloje državljanov. Jedna glavnih nalog pa bodi češkim politikom, da sc narodna na-sprotstva med Nemci in Čehi poravnajo, toda le z onimi Nemci, ki se potezajo za ohranjenje neodvisne Avstrije in ki hočejo spoštovati jednake pravice, zagotovljene po ustavi.
Bl'110 23. Včeraj so bile v več i h krajih demonstracije, ki pa so se izvršile mirno. Le v Ho-lešovu so bile v veliki meri. Na jedni židovski hiši so razbili okna, »Ive prodajalnici so oplenili in jedno hišo so zažgali. Množica je napadla orožnike, ki so konečno rabili orožje. O tem so bile tri osebe ubite in nekaj ranjenih. Pozneje je poseglo vojaštvo vmes, ki je ob H. in p,>l uri udušilo izgrede.
Vojna v južni Afriki.
Capstttdt 22. Boerei streljajo na Dundee od velike daljave. Njih streljanje pa ni izdatno.
Capstadt 22. Pri Klandslaagdo so bili Boerei tepeni in so imeli precejšnje /.gube. Angleži so imeli 100 mrtvih. Nekaj Boercev je ujetih; mej tein i
tudi dva voditelja. Pri (rlencoe je boj včeraj zopet z a o e I.
Capstadt 22. General Boereev Kock je umrl na dobljeni rani. Oddelek Boeroev, ki se je bojeval pri Glencoe, je bil sestavljen tudi od holandskih, nemških in drugih dobrovoljeev.
1
za nos list. I stop takoj. Pojasnila sv <lobi pri naši administraciji nlica Molili piccolo st. 3, II. nad.
Dr. JOSIP MARTInIŠ
doktor višja zdravilstva i« smcijaliit za očesne tiolezu
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od S do zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do 3 v ulici Molin pieeolo štev. I, I. uadstr.
FILM ALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, knkor:
h) Vsprejema nplaoitn na tekoči račun ter jih brestuje:
Vrednostne papirje:
po 2%°/n proti r> dnevni odpovedi
on m	i.J
9 i - .. _ „
S'/i0,' o .. 4 meseni i
3V'o - « ,
, tl\\	1 letni
Napoleone:
po 2 "'„ proti dnevni odpovedi
•>11 01 40
•i - /a i o "	'i	«
.. 23/4°/0	il mesečni
°'„ .. »i ,
Tako obrestovanje pisem o iiplačilili velja od 2F>. oziroma 2. avgustu naprej.
I>) Zu giro-conto daje 2a 4"/„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20,000 gld. a cherpie; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se daj a jo v posebni uložni knjižici.
e) Zaračuna se za vsako »plačilo obresti od dne uplačila iu naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih lir.
Sprejemu za svoje eonto - correntiste, iukase in račune na tukajšnjem trgu, iiieujice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nnkn/.niee za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. ,
d)	I žila j a vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
F I L I J A L K A
g. Kr. vriv. astrijskeo Kreditnega zaroda
xa trgovino in obrt v Trstu.
Novoi sa vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21'4°„
30-

V napoleonih na
o0-dnevni odkaz 20/0°/o .'»-mesečni 'i- „ ,
nn pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28, junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. vej h. papirjih 2"„ na vsako svoto. V napoleonih brez olirest
Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropa vo, Keko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, (Jnblonz. Gradec. Sibinj, Inmnoatu Czovee, Ljubljano, Line, Oloinuc, Keichenherg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja In prodaja bitku lu„0 provizije.
Inkaso vseli vrst pod nnjiimestuejšinii pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Lou donti, Parizu, Herolinti ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih.
Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijans^ v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
se v polirano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
JJ
EDINOST
a
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, r:,zun v drugih navedenih tohakarnah, tudi.
na južnem kolodvoru.