AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Aitwrtam fam*" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AME1 H I ■! WSgW—■—F NO. 74 CLEVELAND, OHIO, MONDAY JUNE 25th 1923 Canada tihotapi IN DELA LEPE DOBIČKE Z EKSPORTIRANIM ŽGANJEM. Washington, 23. junija. Vlada Zjedinjenih drŽav je naprosila canadsko vltado, naj ustavi tihotapljenje žganja iz Canade preko meje v Zjedi-njene države. Canadska vlada pa je odgovorila, da tega ne more storiti. Canadska vlada je poslala državnemu tajniku Zjed. držav, Charles Hughesu, izjavo, da postave Canade ne prepovedujejo i eksporta žganja. Nobenega Jfyzroka ni, zakaj bi canadska llvlada prepovedala plovbo ca« nadskih parnikov, naloženih z žganjem. Hughes ie že enkrat opozoril canadsKo vlado in jo prosil naj sodeluje z a-meriško vlado, da se ne bo vtihotapljalo žganje iz Canade v Zjedinjene države. Ca-rtadska vlada je tedaj odgovorila, da je to nemogoče. Sedaj pa izjaylja canadska vlada, da ima ona svoje postave, in te postave nikakor ne za-branjujejo eksporta žganja.-Canadska vlada ne more zar to, ako ima ameriška republika druge postave kot Canada. Ta izjava canadske vlade le velik udarec ameriSki pro-ibiciji. Ta izjava bo objed-nem dala tihotapcem toliko več korajže, da kupujejo žganje v Canadi in ga skrivej ao-važajo V Ameriko. Ker je omenjena izjava canadske Ameriške železnice. i vlade dospela v Washington potom angleškega poslanik*, se smatra, da je dmadska vlada vprašala prej angleško vJado, in da je Anglija istega mnenja kot Canada. Medtem pa je v New York dospelo yeč velikih angleških parnikov, kot Baltic In Berengaria, ki imajo na krovu velike množine žganja, seveda, zapečatene. Kljub temu pa bodo uradniki colninskega oddelka vlade udrli na parnik in zaplenili to pijačo. Pričakuie se napetega položaja med Anglijo in Zjedinjenimi državami. o- — V neko gostilno na Prospect ave. sta prišla dva mlada moža, z žepi nabasanimi s chewing gumom. Vsakomur, kdor je prišel v gostilno, sta delila gum. Zadržavala sta se v gostilni več ur. Konečno sta izjavila, da ju boSe zobje od samega govorjenja in hvalo za chewing gum. Bartender iima je natočil žganja in prooal še ekstra pint žganja za $3.50. Odšla sta. Drugi HARDING BI JIM RAD DAL SIJAJNO BODOČNOST. Kansas City, Missouri, 23. junija. Pred ogromno maso naroda v konvencijski dvorani, kjer je bil Wm. J. Bryan leta 1900 nominiran za predsedniškega kandidata, je predsednik Harding včeraj imel govor o zapletenem železniškem vprašanju Zjed. držav. Podal je več nasvetov, kako naj se železniško vprašanje reši, da bo bolje za lastnike železnic in za uslužbence. Harding je nasvetoval naj se posamezne železniške kompanije v Ameriki, katerih je nad 400, združijo v nekaj velikih skupin, vsaka skupina pod svojim vodstvom. Vlada naj ne bi imela ničesar opraviti z železnicami, razven da bi jih nadzirala, da spolnujejo obstoječe postave. Da bi pa železnice postale vladna last, temu Hardin očitno nasprotuje. Harding je mnenja, da bi se morale slabše železnice združiti z močnimi, irt bi se ob času potrebe naslanjale na močnejše železnice,"dokler ekonomski položaj dežele ni toliko ugoden, da vsaka železnica napreduje. Harding je mnenja, da ako železnice slabo operirajo, da trpi na tem vsa dežela. Gradnja novih železnic je danes tako dragocena, da ni svetovati za gradnjo nevih prog. Zato se pa mora ške družbe dcero posUujejo. Harding namerava vložiti v kongresu tozadevno postavo jeseni. V veliki dvorani se je zbralo nad 15.000 ljudi, ki so poslušali predsednika. Harding je bil prisrčno sprejet, z dolgotrajnimi Živijo klici. Ko je omenil, da vlada ne sme vzeti železnic v svojo last, je sledilo v dvorani dolgotrajno pritrjevanje. -o — V Cleveland je dospel dr. Forbush, načelnik "National Honesty Burea" (narodnega urada za poštene.) Dr. Forbush je mnogo študiral človeško naravo in je prišel do sledečega zaključka: "Kitajci so najbolj pošteni ljudje na svetu, za mirni pridejo ^tc P r tp dan sta se vrnila in zopet začela deliti chewing gum. Dobila sta pijačo brez vprašanja, toda to pot, namesto da bi »lačala, sta pokazala svoje detektivske znake. Dva bar-tenderja in gospodar gostilne so bili aretirani in stavljeni pod $5.000 varščine. — Policijski načelnik se je izjavil, da bo odslej naprej aretiran vsakdo, kdor bo streljal .ali vžigal razni umetalni ogenj, pokalice, rakete in druge take stvari. Cleveland ima postavo, ki prepoveduje nakup takega blaga, pa tudi streljanje z njim. Tisoče o-trok je ranjenih ali ubitih vsako leto v Ameriki po enakih pokalicah in raketah. Vsak policist v mestu ie dobil strogo povelje od policijskega načelnika, da mora aretirati vsakogar, kogar dobijo s strelnim orodjem gori omenjene vrste. — Vroče poletje naznanja mrzlo zimo, pravi vremenski prerok. Kdor hoče imeti pre- ; za zimo, naj ga naroči sedaj, ko je cenejši in ga točno dobite. — Cena Liberty bondom je: prvi $98.13, drugi $98:14, tretji $96.20, Četrti $98.10. Dobra plača. NEWYORSKI ZIDARJI IMAJO DVA DOLARJA VEČ NA DAN. junlfja. delavcev, New York, 23 Štrajk gradbenih zlasti zidarjev, ki je trajal v tem mestu več kot mesec, je bil včeraj končan, ko so se kontraktorji in člani zidarske unije medsebojno pobota li, Zidarji so dobili $1.50 na uro, ali $12 na dan za osem-urno delo, in ta nova plača je v veljavi za dve leti. Od leta 1920 do danes so zidarji napredovali v plačah za $2.00 na dan. Štrajk je trajal nad en mesec, in stavce, vredne $175.000.000 so medtem počivale. Zidarji se nameravajo vrniti v pondeljek na delo. Kontraktorji so le z enim glasom večine dovolili zahteve zidarjev. Osem članov kontraktorske zveze je glasovalo, da se zidarjem dovoli, kar zahtevajo, sedem jih je pa bilo za to, da se vrši boj do konča. Zidarski uniji se je sporočilo, da dobijo pismeno pogodbo glede plač, in da bo pogodba veljavna za dve leti. Da so zidarji zmagaW je mnogo odgovoren župan Hylan, ki je pritisnil na šolske kon-traktorje, da ugodijo zahtevam zidarjev in nadaljujejo z delom novih šol, ali pa zgubijo kontrakte. Kontraktorji so se tega ustrašili, in so glasovali za poravnavo z zidarji. To je že drugič, da je župan sredoval v prid zidarjev. imeli žrdarji $8.00 na dan, so zahtevali $10.00, in župan Hylan, ki je bil izbran za posredovalca, je zidarjem privoiil povišek plače. In sedaj je drugič, ko je ponovno, dasi neposredno, prisilil kontraktorje za dva dolarja več plače na dan. Sliši se pa, da bodo tudi drugi oddelki gradbenih unij začeli staviti svoje zahteve na kontraktorje, ko so videli, da so zidarii dosegli, kar so hoteli Kakin 40.000 gradbenih delavcev vseh strok se nahaja v New Yorku. i" njimi pritfejo Skandi navci. zadnji v vrsti narodov flede poštenja so Rusi in urki. Debeli možje so bolj pošteni kot suhi, oženjeni moški so poštenejši od samskih, in ženske so; bolj poltene kot moški. Ženske redkokdaj kaj velikega vzamejo — najraje izmaknejo majhne predmete. — Neki policist je na E. 79th St. in Euclid ave. zagledal avtomobil in V njem človeka, ki je bil baje podoben Whitfielau. Policist je takoj naznanil na postajo, in pričel se jf lov. Na Euclid ave. in 103. cesti so avtomobil vjeli. Mož je bil ves začuden, zakaj so ga ustavili. Ko mu povedo, da ga smatrajo za Whitfielda, pravi: "Jaz sem rokoborec Ed. Lewis, in če ne vrjamete, vam pa dokažem." Policijski poročnik 0'Neil ni vrjel, in sprijela sta se z rokoborcem. V par sekundah je policist že ležal na tleh. Policijski sar-žent, ki se je tudi hotel prepričati, je potem začeli boj, pa tudi on se je znašel kmalu na tleh. Nato je bila policija prepričana, da nima opraviti z whitfieldom, in je rokob »r-ca pustila v miru. Podoben je bil Whitfieldu toliko kot vrabec papagaju. — The City Ice Co. išče nekega voznika ledu, kt je odpeljal poln voz leda iz Addison Rcf. postaje, nabral kakih $50 za prodani led, toda se ni še vrnil. — Telefonska družba je izdala nov direktorji, ki- vsebuje 147.000 imen. Toliko telefonov se nahaja v Clevelan-du. Te dni dobi vsak naročnik telefona nov direktorij zastonj. Knjiga obsega nad 600 strani. Nad 200.000 knjig bo razdeljenih. — V neki hiši na 116. cesti so policisti v soboto iskali kotliček. In dobili so ga. Kotliček so policisti vrgli skozi okno na dvorišče, in usoda je hotela, da je prešmentani kotel priletel na glavo policistu Hobanu, ki je dobil teške poškodbe. — Tožba je vložena proti šerifu Stannardu, ker baje preveč denarja zasluži, ki mu ostane od nrane jetnikov. Glasom postave sme šerif potrošiti za vsakega jetnika na dan od 45 do 75 centov, kakor so pač cene. V tem času dooiva šerif 50c. na dan za vsakega jetnika vsak dan. Tožba pa trdi, da šerif veliko cenejše kupuje, in da kar ostane, spravi v svoj žep;4n da je na ta način naredil v enem letu $25.000. No, 50c. na dan za tri jedila, pač ni dosti, zlasti če pomislimo, da etniki v zaporih ne trpijo la-ote, in dobijo skoro vedno kak priboljšek. — Osem mesecev ječe in $1500 kazni je dobit gostilničar Dave Laux, ker je prodajal* opojno pijačo. Njegov bartendar, Frank Klecan, je dobil štiri mesece in $100, in dva postavljalca' kegljev ostilni, sta dobila vsak $100 azni. Sodil je zvezini sodnik Westenhaver. Le mm Plačati se nora. DAVKI ZA KRŠILCE PROHIBIC1IB V OHIO. Columbus, Ohio, 23. junija, Generalni pravnik države Ohio, znani Cnarlefc C. Crab-3e, eden zagrizenih tempe-renčnih fanatikov, * je včeraj zjavil, da je county auditor-jem lahko kolektati davek, katerega mora plačati vsakdo, kdor je bil na sddniji spoznan krivim,, da jravico dopeljati opojno pi-ačo v ameriško pristanišče. na pijača na obeh par-nikih je bila zapečatena z vladnimi pečati angleške v!ade, in splošno se smatra,^ _ da bo nastala zanimiva sodna obravnava, pri kateri se bo dognalo, ali ima ameriška vlada pravico vdreti na tuje-zemske parnike, ki so zapečateni s pečati tujezemskih vlad. Dva dni so ameriški uradniki premišljevali ali bi napadli ali ne, konečno so pa soboto okoli poldne priSM na parnik Baltic, razbili uradne pečate angleške vlade in odnesli s parnika nad 5000 steklenic pive in druge pijače. Kapitan je uradno protestiral, toda ni delal drugih ovir ameriškim uradnikom. Ameriška vlada pri vsem tem ' početju sama ni znala, ali ravna prav ali ne. Dvakrat so colnlnski uradniki in prohi-bicijski detektivi napadlft angleški parnik in dvakrat vi fit radio tele^ švigali med New Yorkom in Washingtonom. Nihče ni vedel, kaj je postavno in kaj je protlpostavno. Kottečfft pa je zakladniški tajnik Mellon odločil, naj se pijača konfisci-ra samo zato, da pride slučaj pred sodnijo in se bo odločilo, ali more ameriška vlada zapleniti žganje in drugo pijačo na tujezemskih par-nikih. — V soboto ob 9. uri zjutraj je umrla Marija KroŠelj, stanujoča na 21921 Nicholas ave. v Euclid, O. Pokojna je bila stara 33 let, roiena Dt* beljak, doma iz VeliKih Lašč, kjer zapušča tri sestre V Ameriki je bivala 12 let. Tu zapušča pet bratov, Matija, Tonie, Jonn, Frank in Joseph Debelljak. Pogreb se vrši v torek zjutraj pod vodstvom A. Grdine. — Policija je dobila v nedeljo ponoči na $t. Clair ave. in 61. cesti nekega Karla Sret-ka, ki stanuje na 1114 E. 67. St. BflJ je v3Š razrezan po glavi in ostalem telesu. Ali je bil zločin ali kaj, policija ne more dognati. — Račune za elektriko lahko plačate vsak čas v našem uradu. — Župan Kohler je dal povelje policiji, da morajo biti parki odprti vso noč in da smejo ljudje spati v parkih. — Ogromno poslopje, znano pod imenom Cleveland Discount Co. Building, je bilo prodano za $4.500.000. — Dne 15. julija priredi dr. sv. Lovrenca, št. 63 K. S. K. J. svoj izlet na Goriškove farme v Randall, O. — V soboto se je poročil Mr. Leo Strass z Miss Alice Mol-le. Poroka se je vršila v Knausovi dvorani. Iskrene častitke poročencem! — V nedeljo je škof Rt. Rev. Schrembs posvetil prvo zamorsko katoliško cerkev v Clevelandu na 2354 E. 79th St. — Truplo 12 letnega Rudi Starca, ki je utonil zadnji teden v jezeru, so soboto iz vode pri parku. % UjW'iJI'l'1"L ' i - - ■ « • gfljy ••*'1 ItW-L' AMHUSKA DOMOVINA (AMttlCAH BOW). ISSUED MONDAY, WUNWAT AND fHDAY la Amerike Za Evropo - NABOCNOfAi |4.M I Z« Cleveland po poM $5. )ilO | Posamezna iterUki - Se ftr«iic&a? arft aasfctesS THl JAMBS DBBBV1G, Mi bf M AH „ Advertising ratea ea LOUIS J. P IRC, Idltov fa Km Ottr Ckrrtlud aad iliwfcm. . fa Mrli P*nip fa langnage —fr Entered i. mc»< alass tt the post offlos st Cleveland, Ohio under fas A«l •> MaMfc iN, 1179._ il f No. 74. Mon. June'25th 19£?3 Farmarji zahtevajo pravico. Vojna je povzročila, da so silno obogatele Zjedinjene države, toda objednem je vojna povzročiia tudi, da so široki sloji ameriškega naroda začeli živeti bolj sirotno življenje kot pa pred vojno, dasi je na drugi strani se porodilo tisoče novih milijonarjev, in je tako v nekoliko rokah večji-del premoženja Žjedinjenih držav. Ti denarni mogotci izvršujejo čimdalje večji upljiv na zunanjo in notranjo politiko, naše nove domovine. Vzrok temu je, ker so širši sloji amertškega naroda vedno bolj odvisni od ogromnega nakopičenega kapitala. Tekom vojne je v Žjedinjenih državah nastalo 17.000 novih milijonarjev. In dočim so Zjedinjene države pred vojno dolgovale komaj 1.500.000.000 dolarjev, pa je ta dolg narastel tekom vojne in do zaključka vojne na ogromno svoto $24.000.000. 000. Seveda, v tej svoti ne smemo računati, da je vse zgubljeno, kajti vlada je dobila za ta denar tudi mnogo dobrot, ki še nosijo in bodo nosile koristi narodu in vladi. V prvi vrsti je trgovska mornarica Žjedinjenih držav silno narastla. Leta 1914 je imela vsa trgovska mornarica Žjedinjenih držav komaj 5.3 milijonov ton, danes pa šteje trgovska mornarica 27 milijonov in pol ton, kljub velikim zgubam tekom voine. Večjidel tega brodovja je ameriška narodna lastnina, v istem času je ameriška vlada pokupila ogromne množine srebra, katerega je potem prodajala pro-ducentom za dvakrat višjo ceno kot je bila cena na trgu. Poleg tega so bile Zjedinjene države pred vojno največji dolžnik Evrope. Amerika je pred vojno plačevala Evropi samo na obresti nad 160 milijonov dolarjev. Računa se da so naseljenci tukaj pošiljali letno v Evropo 150 milijonov dolarjev, in kakih štiriintrideset milijonov dolarjev so plačevali raznim evropskim parobrodnim družbam za pre voz. Tekom vojne se je pa vse to spremenilo, in zlato, namesto da bi se izvažalo, se je pričelo uvažati iz vseh krajev v Zjedinjene države. Federalne rezervne hanke, to je, banke, ki so pod vladno kontrolo in lastnino, so imele leta 1914 vsega zlata sku- paj 288 milijonov dolarjev, danes pa imaio v svojih silnih blagajnah za tri milijarde in pol zlata. Ako vemo, da znaša vsa zlata zaloga na celem svetu samo 7.8 milijard, tedaj vi dimo, da se nahaja v Žjedinjenih državah nad 40 procentov vsega zlata na svetu. Ostale evropske države poleg tega dolgujejo ameriški republiki od 13 do 14 milijard dolarjev, a razna privatna podjetja in industrije pa okroglih Šest milijard dolarjev. In dočim se to silno bogastvo nahaja v Žjedinjenih državah, pa je razdelba tega premoženja popolnoma neurav-nana, irt od te nepravične razdelbe trpijo danes zlasti ameriški farmarji. Afheriški farmar, ki je bil od nekdaj temelj vsega ameriškega napredka in veljave, je postal zadnja leta popolnoma odvisen od ameriške plutokracije, to je, od onih krogov, ki kontrolirajo večino zbranega denarja, škopulacija z zemljišči se je tako razširila in povzročila, da se je zemlja toliko podražila, da je danes le malo mikavnosti za meščane ali nove naseljence, da kupijo farme in se naselijo tam. Mnogo naseljencev, ki je prišlo sem z namenom, da kupijo farme, se je vrnilo ali pa so se podali v rudnike. Svobodni farmarji postajajo dnevno večji dolžniki, prodajajo svoje imetje in odhajajo kakor delavci v industrijska mesta. Predno se je ameriško bogastvo združilo pod obtest nekaterih, so računali v Ameriki kakih osem milijonov farmarjev, torej s svojimi družinami vred kakih 40 milijonov duš pri prebivalstvu 110.000.000. Danes se pa računa, da je komaj še 35.000.000 farmarskih prebivalcev, kar je pri naraščaju vsega prebivalstva jako žalostna številka. Pomembno dejstvo je tudi, da se je tekom zadnjih par let izselilo nad 200.000 ameriških farmarjev v Canado. Položaj farmarjev se je toliko j oslabšal, da mora danes ameriški farmar producirati za 40 procentov več, ako hoče zaslužiti isti denar, ki ga je dobival pred vojno. Raditega je prišlo med farmarji do zanimivega gibanja, in dočim so bili farmarji svoje dni jako konservativni, to je, počasni v napredovanju, akciji in napredku, pa so danes organizirani v jako radikalnih organizacijah, ki zahtevajo precej glasno, da se farmarju prizna njegova pravica do boljšega življenja. SVETOVNI ZEMLJEPIS. 38. Pennsylvania. ' Yorku je zboroval leta 1777 kontinentalni kon ngres, Phifa- ko so Angleži zasedli delphijo. Okolica je bogata na poljedelstvu. V Allen-townu so ogromne tovarne za železnino. Betlehem in South Betlehem imajo velikanske jeklame, kjer so se tekom vojne izdelovali najtežji topovi. Druga važna mesta Pennsylvanije so: ,Easton, McKeesport, Newcastle, Norristown, Shamo-kin, Shenandoah, Hazleton. Pennsylvania je prva v produkciji železa in premoga, druga po bogastvu, prebivalstvu in izdelkih, in tretja glede pridelka tobaka. Ker je blizu oceana, se produkti izvažajo v ogromni množini. Tudi poljedelstvo izvrstno uspeva. V državi se koplje premog, železna ruda, dobiva se petrolej in naravni plin, nikelj, baker, zink, korun-dum, mramor, škrlj, apnenec in dr. Tekom vojne je služilo pri vojakih 275.000 mož iz Pennsylvanije. 39. Rhode Island. Država Rhode Island je najmanjša država v uniji, ena izmed originalnih trinajst držav. Splošno se trdi, da so bili tu Norvegi že v enajstem stoletju. Portugalski kapitan Verazzano ie dospel na Rhode Island leta 1524. Prvi beli mož pa, ki se je stalno naselil tukaj je bil William Rogers, katerega so pregnali iz Massachusettsa, radi njegovega verskega pre-oričanja. Bilo je to leta 1636, ko je dospel Rogers sem. i Kraji so bili divji in skoro ne- j pristopni. Kmalu so se mu pridružili Še drugi Angleži, ki niso mogli strpeti v Massa-! chusetts, kjer so vse verske reformatorje preganjali. Ti pijonirji so kupili od Indijancev otok, ki se je tedaj imenoval Aquidneck, danes pa Rhode Island. Leta 1663 je bila organizirana kolonija Rhode Island. Država je bila zadnja, ki je odobrilla ameriško ustavo, leta 1793. Dočim je država najmanjša v uniji, pa je naibolj gQSto haseljena. in ima relativno več bogastva kot vsaka druga država. Država je dolga 47 milj, in $iroka od 25 do 45 milj. Površina meri 1250 kvadratnih tnifj. Kljub svoji malenkosti t ti pa ima država preko 350 milj morskega obrežja radi raztegnjenega Narrangansett za liva. V severozapadnem delu je zemlja skalnata, v jugovzhodnem pa močvirnata, toda na otokih in ob obrežju je skrajno rodovitna. Glavne reke so Pawtucket, Providence, Pawtuxet in Pawcatuck. Podnebje Rhode Islanda je skrajno milo in prijetno tekom letnih mesecev, in izvrstna kopališča obiskujejo letno vsi bogatini. Tekom zimskih mesecev pa je občuten mraz in vreme jako ostro. Providence je metropola in glavno mesto države ter ima dobro pristanišče. Mesto ima velike tovarne za železo in jeklo. Obilica srebrnine se izdela v Providence, kot tudi usnjenih izdelkov, kemikalij in kavčuk. V mestu je več ogromnih tiskaren. Pawtucket, štiri milje severno od Providence, kjer izdelujejo fino blago za obleke. Newport se nahaja prav na južnem koncu države in ima iz-vanredno milo podnebje, kamor zahaja vsako leto mnogo milijonarjev na zabavo. Svoje dni je bil Newport glavno pristanišče, kjer so izkrcava-li zamorce, pripeljane iz Afrike. Druga znana mesta so: Warren, Westerly, Lincoln, Cranston, Cumberland, Coventry, Warwick, Woonsoc-ket. Rhode Island je trgovska država, poleg tega pa im* številne tovarne za izdelovanje blaga za obleke. Ribištvo je jako razvito. Seno in krom-ir so glavni poljski prideliki. ekaj premoga se dobi v državi, granit, apenenec, železna ruda in baker. 40. South Carolina. Leta 1729 so teritorij, ki je bil tedaj znan pod imenom Carolina, v počast angleškemu kralju Charles II, v dva dela, v North in South Carolina. V South Carolini so se najprvo naselili francoski hugenoti, (protestanti) in sicer leta 1562. Toda te naselbine niso ostale. Mesto Port Roya'i je bilo ustanovljeno 1670. Prvi naseljenci so se morali mnogo boriti napram Indijancem, ki so bili v ti* h krajih izvanredno divji. Tekom vojne za neodvisnost so se v tej državi vršili največji in najbolj vroči boji. South Carolina je ena izmed trinajst prvotnih držav, toda je bila prva, leta 1860, ki je odstopila iz unije in se postavila na stran sovražnikom tekom civilne vojne. Leta 1868 je bila zopet sprejeta v unijo. South Carolina leži preccj nizko, in ob morskem obrežju je zemlja precej močvirnata* toda proti zapadu pa se prične svet dvigati, in nekatere gore dosegajo višino nad 3500 čevljev. Država je 285 milj do'fga in 210 milj široka. Površina meri 30.495 kvadratnih milj. Zemlja je ponekod jako rodovitna, deloma pa peščena. Izvrstna pristanišča so Charleston in Port Royal. Savannah River je široka dovolj, da plovejo vex-ji parniki po njej do Augu-ste. Država ima obilico lepih rek kot Saluda, Tugaloo* Chattooga, Broad. Congaree, Wateree, San tee, Great Pe-dee, Little Pedee, Blackburn, Cooper, Eshepoo in Comba-hee. -o . tj. okrajev, pridr-Indijance. Ti se de- plemen, govorečih DANDANAŠNJI AMERIŠKI INDIJANCI. Prebivalstvo: Indijansko prebivalstvo Združ. Držav znaša 340.917 duš. Tekom minolih desetih let se je njihovo število povečalo za 14. 500. Imamo 200 indijanskih re- o- ža lijo v 58 različnih jezikov. Vzioja: Federalna vlada trosi na leto pet miljonov dolarjev za šolsko vzgojo Indijancev. Izmed vseh Indijancev je 91.968 otrok v šofeki dobi. Od teh je 6.279 nesposobnih za pohajanje šole in 20.746 ne pohaja šole. Vlada vzdržuje 251 vzgoje valiSč in Šol, katere pohaja 24.222 otrok; 6.470 otrok pohaja misijonske šole,Jdcflfrta se v državnih ljudskih šolah »p.haja 34.301 otrok. Skupno število Indijanskih šolskih trok znaša 64.943. Državljanstvo. Dve tretini Indijancev (brez obzira na starost) so • ameriški državljani. Okolo 550.000 Indijancev obeh spolov ima volilno pravico. Pod varuštvom vlade se Še nahaja 240 000 Indijancev Najvišje Sodišče je izjavilo, da vladno varuštvo ne izključuje državljanstva. Vsi Člani petorice civiliziranih plemen v Oklahomi (101.000) in Osaga naroda (2.200) so državljani. Državljani so tudi otroci državljanov in Indijanci, ki dobivajo vknjižbo na zemljišče. Zemljišče: 227.000 Indijancev ima vknjižbe na zemljišče, obsegajoče skupaj 38 miljonov akrov. Je pa še približno 125.000 Indijancev, katerim ni bilo še dodeljeno zemljišče v privatno lastnino. Indijanskega zemljišča, še ne podeljenega privatno lastnino, je za 35 miljonov akrov. Zdravstvo: Vlada je leta 1923 nakazala $370.000 za zdravstveno oskrbo Indijancev. Ona vzdržuje 78 bolnišnic in zdravilišč s 2400 posteljami. V indijanski službi je 150 zdravnikov, 80 bolničark, 70 potujočih zdravstvenih preglednic in sedem potujočih zobozdravnikov, ki so I. 1922 oskrbovali 20.000 Indijancev. Umrljivost med Indijanci ;e znašala 1. 1913 / 32.24 za vsakih tisoč Indijancev, dočim je L 1920 to razmerje padlo na 22.33. Vera: 48.000 Indijancev so člani protestantskih cerkev in 59.000 katoliške cerkve. Med Indijanci deluje 400 protestantskih in 200 katoliških misijonarjev. Industrijalni napredek: 44. 200 indijanskih družin stanuje v stalnih hišah. Indijanskih farmarjev je 40.962, ki obdelujejo 890.700 . akrov zemlje. Vrednost goveda v lasti Indijancev znaša 35 miljonov dolarjev. Petrolej in Plin: Na zemljiščih Osaga Indijancev (O-saga nation) se je 1. 1922 pridelalo skoraj 29 miljonov sodov petroleja. V istem letu je to pleme dobilo po $11.700 za vsakega člana na nagradah (royalties) za petrolej in za najem zemljišč. To pleme je dobilo do sedaj vsega skupaj preko 110 miljonov dolarjev samo za proizvod petroleja. Produkcija petroleja in plina na zemljiščih petorice takozvanih civiliziranih plte-men v Oklahomi je 1. 1922 znašala 8.200.000 sodov. Irigacija in les: Indijanci posedujejo 1.392.379 akrov zemlje, kjer j? mogoče izvesti umetno namakanje. Pod irigacijo se že nahaja 366.000 akrov. Vlada je že potrosila 25 in pol miljona dolarjev za vodni dotok. Sedaj se dela na irigaciji zemlje, ki obsega 605.000 akrov. Računa se, da se v indijanskih reservacijah nahaja 35. 000 miljonov čevljev vporab-Ijivega lesa v vrednosti lOO miljonov dolarjev. Finance: Od 1. 1871 do danes je federalna vlada izdala za Indijance 422 miljonov dolarjev. * Vrednost vse indijanske lastnine se ceni na 1000 miljonov dolarjev. Vlada nadzoruje finance nov dolarjev. Razno: V indijanskem uradu (Indian Office) v Wash-ingtonu je 256 uradnikov, dočim se 5.361 nahaja na li- voiski. -Indijanci so investirali Liberty bonde $25.000.000. zlato v morju; 23. maja je izbruhnil v Dolenjih Lazih pri Ribnici požar, ki bi kmalu upropastil celo cu mesta ali potuje. Dvatisoč nekega posestnika in je bilo izmed teh vladnih uradnikov poslopje hipoma popolnoma je indijanske krvi. v plamenu. Veter je zanesel Tekom svetovne vojne je ogorke na bližnja poslopja, 12.000 Indijancev služilo v ki so zažgali dva skednja, komolec ter dve hiši. Vsled po-v ^manjkanja vode je bilo treba . t skrbeti predvsem za to, da se 1 ogenj omeji in tako prepreči • še večja nesreča, kar se je --> združenim gasilcem po silnih Komaj pol stoletja je prete-' naporih končno tudi posreči-klo, odkar so znanstveniki u- ;lo. T^ko je bilo rešenih tudi gotovili, da tudi morska Voia veliko premičnin. Veliko te-v.sebuje zlato, četudi le v ma- žavo je povzročilo ztasti dej-lih količinah. To ni nič čud- istvo, da so bili domači vodnega, ako pomislimo, da vse-'njaki hipoma izpraznjeni, buje morska voda nad štiri- Šele, ko je prišlo več gasilnih deset prvin. Zakaj bi med; društev, je bilo na razpolago njimi ne bilo tudi zlato? dovolj cevi ter se je voda na-Raziskovalci v novejši do- peljala iz oddaljene Bistrice, bi so izračunali, da so količi- nakar je stopilo v funkcijo ne zlata v svetovnih morjih pet brizgalk in je bil požar nar&vnost velikanske ter zna- končno iipopolnoma zadušen. Šajo nad šest milijard ton. Če Škoda je ogromna, dočim so bi se to zlato moglo dvigniti, pogorefci zavarovani le za otresli bi se takoj naših mate- malenkostne vsote. Vsa čast rijalnih skrbi, ali pravzaprav gasilnim društvom iz Ribni-— ne koristilo bi nam to prav \ce, šušja, Jurjevice, Zamo-nič! Če bi iz morja dvignjeno steca, Sodražice, Vince in iz zlato razdelili med vse prebi- 'Velike Poljane za njih požr-valce naše zemfje, bi izgubilo tvovalni nastop v korist ob- zlato skoraj vso vrednost. Zlata, ki se nahaja v sveto • vnih morjih, se pač menda vsaj v bližnji bodočnosti ne bomo polastili. Vendar je z znanstvenega stališča zani čanov v Dolenjih Lazih. Italijani odpuščajo naše delavce. Kakor objavlja državna borza dela, so bili v bivšem koroškem rudniku v Rablju, kj pripada sedaj Ita- miv problem. Kako prihajajo liji, nedavno odpuščeni vsi v morje te ogromne količine naši državljani, zaposleni v zlata? Prinašajo jih reke, či- omenjenem rudniku, celo ta-jih vode — kakor je znano *e ki, ki so delali tamkaj že pc iz davnih časov — vsebujejo 30 in več let. Vzrok je baje večje ali manjše količine /!a- velika ^brezposelnost. ta ter jih dovajajo v neizmer-t Bivši nadvojvoda Friderik na svetovna morja. Tako na zahteva Belje. Vrhovni ko- primer vsebuje reka Rer-., p; zatrdilu nemških znanstvenikov, v kubičnem metru vode 0.02 miligrama zlata mandant bivše avstro-ogrsko armade, nadvojvoda Friderik, je poslal reparacijski komls'-ji v Parizu pismo, v katerem Ker dovaja Ren vsako sekun protestira proti zaplembi njedo povprečno 2000 kubičrih govih posestev v Jugoslaviji, metrov vode v morje, fohko Ceškosfovaški in Poljski. Se-izračunamo, da dobiva rrerje dan je državno posestvo Belje po Renu letno 1200 kilogra- je bilo last nadvojvode. Re-mov zlata. Druge reke dova- paraCijska komisija je Fride-jajo morju večjo ali manjšo riku odgovorila, naj se obrne množino zlata. V mnogo č- do kompetentnih sodtšč omeji množini donašajo oceanom njenih držav. zlato reke iz dežel, ki so bo fate na žlahtni zlati rudi, ka-or iz Amerike, Avstralije in . južne Afrike. Skupna mno-| žina vode, ki jo razni veletoki j sveta dovajajo oceanu^/znaša! na leto približno 25 bilijonov \ kubičnin metrov. Ako vzamemo kot merilo zlato vsebino Rena, znaša količina zlata, ki ga reka vsako leto prinese v morje, okroglo 500 ton. Po najnovejših raziskava-njih se to zlato v morski in rečni vodi nahaja v koloidni, to je v koščkih, tankih ' t t prah, ki imajo v premeru ! d-maj 0.00002 milimetra. Vsled pliva morskih soli se ti pra-ki združujejo v drobna zrn-ca ter se pogreznejo v globino. Je-li mogoče, te ogro.;ri- MO Direktno ▼ DUBROVNIK IN REKO na novem, krasnem paralku TUSCANIA 30. JUNIJA V JUGOSLAVIJI v 9 DNEH Aquitania .......45.647 ton Mauretania .....30.704 Um Berengaria .....52.022 ton Odplore vssk torek eden teh velikanov Krasne kabine 3. raz. z 2—4—0 posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-čivalnica. Zaprta paiuba, domaČa kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in zanesljivo izplačuje. Vpraiajte pri agentu (m. w.) Hotel Cleveland Bldg. Cleveland, O. naprodaj. stiti? Dnslei se ie zlato o ido- dvc hi5i» v8aka za 1 družino fl sob srni. uosiej se je ziaio p. iao vsakg Cena $350Q druga pa $mo bivalo Zlasti IZ raznega ka- Takoj zraven kare v Notinghamu, lot menja. Morala bi se torej, za Neff Rd. Se lahko kupi za $2100. Vse moderne naprave. Tel. pridobivanje zlata IZ n.orja Kenmore 360-J. vprašajte za Mr. izumiti najprej praktična me-; Bizjaka. x '(74) toda, kako naj se izloči zlato—....................... iz morske vode. Sprva so skušali izločiti zlato s pomočjo cinove soli. Pozneje so v A-meriki izumili snov, ki i/J< \i iz morske vode, ako se pretaka skozi posodo, napolnjeno to snovjo, stopljeno zlato ter ^a spaja s to snovjo. Bila je to žlindra, prirejena s pomočjo železnega vitriola. ki ima lastnost, da iz morske vode izloča zlata zrnca. Za parobrodne listke v in iz Evrope vpraSajte pri JOHN L. MIHELICH CO. 6303 St. Clair Ave. Cleveland, 0. IZ DOMOVINE. Smrtna kosa. Umrla sta v Celju po dolgi mučni bolezni Valentin Jug, hišni posestnik irt zasebni uradnik ter Raj-muttd Brafanič, bivši trgovec in gostilničar.- - 4 Trojčki. Kmetica Antonija Prašelj iz Prebenika pri Dolini, stara 33 let, je v petek v tržaški bolnici porodila trojčke. Vsi trije novorojenčki so ženskega spola in popolnoma vseh indijanskih plemen. Ple- LzdravL Zdravniki upajo, .da menski skladi v shrambi vfa-de in prinašajoči 3 do 5 odstotne obresti znašajo 25 miljonov dolarjev. Skladi posameznih Indijancev v shrambi znašajo |>rib)ižno 35 miljo- JOS. MOD1C, Slovenska GROCERIJA. X033 E. 62nd St Pooblatteni zastopniki najboljše parobrodhe linije. za JOHN L, MIHELICH CO. 6303 St. Clair Ave. Cleveland, O. NAPRODAJ POHIŠTVO za 4 sobe, se proda posamezno ali skupno. Dobra prilika za mladi par. Dobi se tudi rent. 004 E. 74th St. suite I. (74) FANT IZ REVNE DRU1INE bi rad dobil delo tekom počitnic. 1306 E. 55th St. suite 8. (74) PRODA SE ostanejo vse tri sestrice pri življenju. Nenavadni porod je vzbudil v zdravniških krogih veliko zanimanje. Velik požar v Dolenjih Lazih pri Ribnici. V sredo, dne zidana hiša za 2 družini v Collinwoo-du. Radi odhoda iz mesta se mora hitro prodati. Cena po dogovora. Vprašajte na 16007 Saranac Rd. po 5. uri zvečer ali pa v nedeljo. (77) Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčdo — jemljite Severa'8 Balzol (pnj iu«n kot žlvljenakl Bulum) Priporočen za neprebavljanje, zastarela tt-pitja in oslabelosti. Cena 60 ln 86 centov. Vpraiajte aanj v lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Kadar se selite - pokličite me. truck. Hitra Imam velik ln močan postrežba, nizke cenet Za piknike- imam napravljene sedeže na peresa (springs) za 30 ljudi In streho. Vozili se boste prijetno. Računam jako malo l John Oblak, 1161 E. 61st SL Tel. Raad. 2176-J.(X) Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je WJL DRUG COMPANY JOHN KOMIN, lekarnar Mi imamo najboljša domača zdravila s točno postrežbo. St Clair-av. in Addison Rd i !! Slovenski phimberji!! MILAVEC A BUNOWITZ CO. Dr. 996 Parkweed Princ. 3045-K 1041 ■. 6UI 0i Princ. 1271W Izvršujemo vsa plumberaka delt napeljavo kopališč, sinkov, stranišč li drugo, napeljavo kanalov (sever vori), napeljava gerke vede ln far-nesov. Vse delo je prvovrstne In eeas so jako zmerne. POZOR! POZOR! Ml Izdelujemo furnese, kleparska dela, splošna popravita, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba ob vsakem čaau. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet M^tal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St. Randolph 47S6 -N BRATJE Slovenci in Hrvati, ki hočete pošteno delo in točno postrežbo jsa vsakovrstna plum|berska dela in popravila, t zglasite se pri svojem rojaku ali pokličite Kick Dandoncb, 15804 WATERLOO COLLIN WOOD RD. Eddy 7122 Eddy 9157-K. I8ČE SE STANOVANJE, 3 all 4 sobe, med OS in 70. cesto. Je lahko tudi čez Superior ave. Kdor ima ka|, na) blagovoli pustiti v, uradu tega li-sta naalov. (76) STANOVANJE, obstoječe iz treh sob. kopališče in elektrika, išče mlad oar, najraje v Coll in wood u ali Nottinghamu. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na upravo tega lista. (75) PRIJATELJ postsne nsš ,kdor se enkrat pri nas zglasl in kupi hišo pri nas. Ker naša postrežbe mu prinese pošteno kupčijo. A. P. Lučič, Real Estste, 1174 Addison Rd. t Proda se groceri ja in mesnica V Collinvoodu radi odhoda ii nujnega vzroka. Trži povprečno , od $2500 do $3000 na meeec. Treba )e $2500 gotovine. Sedajnl gospodar tudi nauči onega, ki kupi, voditi trgovino. Tu se nudi izvrstna prilika za Slovenca. ,Poceni rent, itd. Pojashila dobite pri F. Preveč In C. Yancher, 16111 Waterloo Rd. Waterloo Co. Realty (74) pozor slovenci! Proda se če ^1 i irska trgovina ali se zamenja za posestvo z izvrstnim pro-• metom v Collinwoodu. Lastnik gre v CENA SOBA SE ODDA za enega pokoj in odide takoj v domovino. Po-fanta ali dekleta. Kopališče, elek- jasnila vam drage volje da Fr. Preveč, trika, plin. Poizve se pri uprsvi te- 16111 Waterloo Rd. Wsterloo Realty ga lista. (76) Co. (74) MAMAM krvavih Ivan Matičič Moral sem s poroči Ibm do >rigadne komande, ki so jo »revzeli novi častniki in jo »remestili v vas Sv. Mkrtin v leko klonico. Polkovnik brigadir me je prijazno povprsi-tl to in ono in mi dal šop ci-iret. Njegovi telefonisti so li izročili nov telefonski apa-it za našo telefonsko patrq-lo — in vrnil sem se. Komaj sem dobro zapustil ta kraj, Iso me zasači trop granat in udari tako silno, da mi je sapo jemalo. Stisnil sem se k cestnemu zidu, ves tresoč se, in ko čujem bučati nov trop granat, me prešjne v zadnjem nipu reSilna misel, da zbežim v bližnjo dolinico. In v tem hipu je že treščilo v dotični zid in ga zdrobilo v prah, mene pa je presunilo. . . V tej dolini so bili konji. Odložil sem svoje reči in se stisnil k skali. Pa skoči k meni neki sirov narednik, me najprej Svrkne s §ibo čez glavo, nato pa se^adere po nemško, naj se poberem ven iz doline, da izdajam njegove konje sovražnim opazovalcem in da ne bo dolgo, ko bo pričelo padati v dolino. Ko se še obotavljam, potegne brezsrčnež revolver, mi ga pritisne na prsi in me gleda s svojimi sirovimi očmi. Vstal sem, pograbil puško in aparat in bežal iz te doline. Ustavil sem se na ob-vezovališču v nekem hlevu, kjer sem opazoval samaritan-sko delo sanitejcev in zdravnikov. Tja so vlačili ranjence v trumah, vse črne, bedne, okrvavljene, a vse molčeče in voljno prenašajoče hude bolečine. zdravniki so delali 7 vsem naporom, brez becedc, brez psovk. Bili so tu po večini še mladi, neizkušeni, starejši so bili zadi po bolnicah. Na obvezovališču je vihrala velika zastava "Rdečega kn-2a"'ki je nudila italijanski artilieriji lep cilj, kajti že tisti clan je pričeto obsipavati pbvezovališče s huditr ogljem in pobila mnogo ranjencev. ObvezovališČe je moralo skriti rdeči križ in se umak-i jnlti drugam. Popoldne sem se vračal h krdelu. Med potjo so pričeli padati od desne in od leve tisti posamezni in tako dobro merjeni streli infanterije — in "ffiiii-ffiu" mi je žvižgalo v presledkih mimo glave. Čudno se mi je zdelo,, kako da strelja sovražna pehota mahoma prav dotod. Oziral sem se, a bil sem popolnoma sam na poljani. ZapazU sem, kako so se dvigale posamezne glave s šopi petelinjega perja izza levega roba planote. Na desni strani nisem zapazil ničesar iz dima. Planota je'bila torej že vsa obkoljena, sovražni obroč se je ožil in stiskal. A ko poči, se razpode sovražni roji po planoti'in padejo našemu bataljonu v hrbet. Zavedel sem se teh opasnih strelov in skokoma sem dospel do naših pasjih kolib. še tisti večer je moral naš Feče z Važnim poročilom na levo krilo k 70tim, Od velike utrujenosti je pa med potjo zaspal in se prebudil še le ob VJutranjem zoru, ko so pričele 1 besneti laške baterije. V največjem diru je nesel poročilo in ga izročil z utripajočim srcem in z izgovorom, da je blodi! z njim vso noč in da ni mogel vsled goste teme najti svojega cilja. Zablodil da je zdaj na desno krilo, zdaj se zapletel v telefonske žice, a ob jutranjem svitu da sc je komaj izkobacal iz žičnih o-vir. Dotični poveljnik je prebral ukaz, ošinil z očmi Pečeta od nog do glave, nato se pa pikro nasmehnili in rekel: Sreča vaša. da niso Italijani nocoj napadli, ker sicer bi morali nesti vi pri tej priči svojeglavo na vojno sodišče l'7-- Italijanski strelci so merili izvrstno. Ko sem podnevi pokukal pri majhni strelski luknji, sem naglo izmaknil gla-, vo, kajti v tem hipu ie že uda-' rila svinčenka (»ravnost v luknjo. Prišel je prvi možnar 30.5 na Doberdobsko planoto in razložil svoje pitane "prasi- na-ile z če" tam na c^stl za B mi. Naše telefonske so bile z njim v zvezi. • "Halo, možnarska baterija! Sovražna stotnija — dve, ne, bataljon se zbira v gruče levo od uradiške. Prosimo en nnboj." "Dobro, le pazite!" Čez tri minute že Švigne šrapnelček preko nas in se razpoči v bližini imenovanih čet. "Halo, za sto petrov bolj na desno!" Zdajci pa zagrmi možnar tam zadi za nami, da se strese zemlja in v6s jazkleščeni gozdiček od zračnega pritiska. V zraku se začuje cviljenje cele Črede psov, potem se iz-premeni v volčje tuljenje, dalje vedno v nižje levje rjovenje, nazadnje pa bruhne ob silnem tresku tam doli ob radiški velikanski oblak črnega dima in prsti visoko v zrak, v oblaku zavita pa Črna telesa, roke, noge, kosi Železa — in vse to pade trdo in osmojeno nazaj na razsekano zemljo/. . Strel je udaril v polno. Vse je popadalo na tla in zaječa-lo. Kolikor se jih je pobralo, so zbežali v bližnje dolinico, a tja noter je treščilo nekaj novih nabojev.. . Tako je bil razdejan ves bataljon. Poskakovali smo od veselja, ker smo se rešili s tem zopet enega napada. Če ne pobijemo mi njih, pobijejo oni nas, ker enim je pisana smrt. Tem bolj pa so udrihale po praznih in razdejanih zakopin zopet laške oaterije, razkačene od novega poraza. -Tako smo razbili s telefonom mnogo sovražnih trum in zavrnili mnogo napadov. Iztegati je začela svoje kremplje v naše vrste tudi kolera, ki sta jo privabila k nam smrad in nesnaga. Zavijalo nas je po črevih, da smo se zvijali, kot bi nas lomila božjast p- in marsikaterega je zadavila. Prva ofenziva je trajala nekako osem dni. Bila je-iiro-ča, trdovratna, toda napram poznejšim pohlevna in skromna. . Zamenil nas je bataljon 97tih, ki je ravno preživel hudo kolero. Med moštvom jih je bilo mnogo italijanske narodnosti, častniki skoro le nemški, ki so te ljudi silno pretepali in suvali. Viael sem, kako je planil nemški stotnik iz svojega kritja in se zagnal do moža, katerega je hudoben nemški narednik zatožil, da se mu je nekaj odgovarjal. Poleg do-tičnega moža je stal razvod-nik Pahor iz Trsta, in tega je stotnik udaril po glavi, da je omahnil. Ko je narednik oficirju pojasnil, da ta ni pravi, je sirovež otresel z glavo, rekoč: "Ne de nič!" —nato se pa pognal kot tiger v starega moža, ga podrl na tla in ga pričel obdelavati z okovanimi petami, stopal nanjrbrcal ga, bil ga s pestmi po glavi, pljuval mu v obraz. Stari mož je ječal, valjal se, prosil s po vzdignjenimi rokami po laško in po slovensko — nasilnež je pa zahteval vrv, u-kazal onemoglemu 4 starcu, naj vstane, ga zavlekel k bližnjemu deblu in ga navezal tako trdo in tako visoko, da je bil ves črn in je skoro visel v zraku — a okrog njega so sekale italijanske granate. . . Obšel me je gnus in obrnil sem se proč. (Dalje prihodnjič.) -o- Zvišanje telefonskih pristojbin. S 1. julijem se naročnina za telefone /Iržavnih uradov in privatnih stanovanj, in sicer v krajih, kjer je nad 500 naročnikov, zviša od 500 na 720 dinarjev, v kraju., kjer je manj kakor 500 naročnikov, a več kakor 10, od 400 na 500 dinarjev, a v krajih, kier je manj kakor 10 naročnikov, od 240 na 300 dinarjev. Najcenejia in najhitrejša pot za po4il)an{e denarja v Evropo je potom JOHN L. MIHELICH CO. 6303 St Clair Are. Cleveland, O. Spremembe kraj. društev za mesec 1923. Dr. Slovenec, št 1. John Ster lekar, 1856 Frank Stefančifi, 1128 Mike Koiar, 57 John Rogelj, 81 Mike Va-lentidj, 00 Anton Famec, 111 Anton Kuhar, 100 Frank Globokar, 1127 Anton Jaklič, 2556 Martin MatkoviČ, 3041 Frank škabar, 087 Ignatz Germ, 1304 Anton Pucelj, 2131 Jerne) Babič, 3089 George Juranko, 3366 Joaeph Skufca, 3744 Rudolf PetriC. Suapendirani:—1240 Frank Gimperman, 1263 Frank Rani, 3617 Adolf Muhič, 2366 Joaeph Grandovec, 2800 Martin Sintift, 3214 Bernard Martič, 2833 Rudolf Pate, 3741 Andrej Poklar, 66 Andrej Maček, 330 Joseph Ferlin, 307 Leopold Kolesar, 308 Anton Vidmar, 710 Jobn Intihar, 751 Josep nar, 3610 Louia Zupančič, 1036 Frank Grandovec. Juliji Fran< Pasivni:—1207 Joseph Vatovec, 3531 Tomaž Draganič, 3532 Joseph Gergeticn, 3263 John, Brinovec, 3748 Anton Novak . Novo pristopil:—44Qd JotfuiLeskovec, 4405 Steve Zuras, 4406 John Vuk-sinič. 4407 Louis Hsovat, 4408 JFaUx Strumbel, 4409 Frank Baftič, 4410 Anton Slak, 4411 Albin Kftjc, 4412 Joe Kraje, 4413 Louis MoŽfe,' 4414 Ignac Anlovar, 4415 John Galič, 4416 John Mafolt* 4417 John Grozioa, 4418 John Mostečnik, 4410 Anton Ko5akv>4420 Anton . Kastelic, 4421 John Hace, 4422 Jernej Ogrinc, 4423 Jcihn Leskovec, 4424 Jos. Novakovič, 4425 Charley Leskovec. ,q x«v Društvo ,Svpbp^pmisolmj Slovenke, št. a. -•v>Novq pristople: 4426 Mary Rakovec, 4427 Rose Erdte, 4428 Mary Belaj. Društvo Slovan, št. 3. Novo pristopit:—4420 Benjamin Stanonik, 4430 Joseph Pegric, 4431 John Vesel. ' Društvo sv. Ana, št. 4. + Zopet sprejete:—14!5 Johana Kolenc, 3135 Antonija Hostnik, 70 Terezija Zaje, 824 Mary Sajovec, 1063 Mary Pumič, 3184 Terezija Zaje, 3275 M*-ry Koletič, 3376 Antonija Unetič, 3674 Anna Pate, 3844 Cecilija Starin, 3095 Marija Terfikan, 3225 Rose Brinovec. Suspendirane:—3753 Rose Jeraj, 1335 Lucija Pavlič, 1524 Anna Hace, 3332 Anna PapeS, 1515 Ivana Pucelj, 2168 Ivana Lube, 2501 Elizabeta Hribar, 208 Elizabeta Ludvlg, 1827 Frances Popek, 3110 Johana Klopčič, 1546 Jožefa Samsa, 2351 Frances Rutar, 3372 Antonija Golob, 3800 Ivana Debevc, 4244 Mary Kranc, 4272 Mary Rozman, 3882 Josephine Gornik. Paaivne:—1589 Francts ŽnidarSič, 3776 Rose Bašca, 3305 Josephine Kuhar. črtane:—777 Josephine Podobnikar. Novo pristople:—4432 Anna Kovačič, 4433 Josephina Martinčič, 4434 a Bole, 4435 Rosie Bizjak, 4436 Mary Srnel, 4437 Mary Pi&ek, 4438 rances Vičič, 4439 Frances Zgonc, 4440 Mary TomSifi, 4441 Jennie Merhar, 4442 Mary Seljak, 4443 Vera Turk, 4444 Mary Pust, 4445 Anna Zaletel, 4446 Johafna Grom; 4447 Frances Ktiaus, 4448 Rose Fritz, 4449 Alice Skulj, 4450 Jennie Ježek, 4451 Apolonija Mostečnik, 4452 Uršula Felicjan, 4453 Jenie Pišek, 4454 Mkry Spolarič, 4455 Julija TomSifi. Društvo Napredni Slovenci, št. 5. Suspendirani:—1476 Andrej Vidergar. Novo pristopli:—4456 Frank Levstek, 4457 Joseph Pečjak, 4458 Joseph Pečjak. Društvo Slovenski Dom, št. 6. Suspendirani:—501 Lcop. Mevžek, 516 Anna Mevžek, 1392 Margareta Jamnik, 250 Jakob Stekar, 1760 Johta Jamnik. Pasivni:—517 Mary Mevžek. Novo pristopli:—4459 Jennie Bergar, 4460 Jennie Bergar, 4461 Mary Haffner, 4462 Mary Ulepifi, 4463 Frances Sokoš, 4464 Frank Cerček, 4405 Mary Cerček, 4466 Mary Žlindra. Društvo Novi Dom, št. 7. Pasivni: —560 Joseph Snyder. Novo pristopli:—4467 John Perme, 4468 Frank Skufca, 4469 Antoh Gole, 4470 Anton Amigoni. Društvo Kras, št* 8. Zopet sprejeti:—051 Ivana Savs, 3150 Mary Dremel, 2912 Andrej Valen-čič, 3714 Andrej Noch, 3712 Anton Tomažič, 373 Ivana Valenčič, 3119 Ivana Prežel, 2507 Jehnie Mohorčič, 3826 Louis Pižmoht, 2004 Mary Jerše. Suspendirani:—048 Martin Luznar, 2007 Joe Spendal, 180 Ignac Vidmar, 2300 Mary Bergles, 2877 Mary Klemenčič. 4.' Pasivni:—433 Tomaž Krašovec, 2919 Louis, J. Zuzek, 821 Carmen Zuzek. Novo pristopli:—4471 John Črnko, 4472 Louis Skerl, 4473 Joseph Ro-tar, 4474 Jožefa Suštaršič, 4475 Joe Omahen, 4476 Joe Sedaj. Društvo Glas Clcv. Dclavcev, št. 9. Zopet sprejeti:—1165 Frank Ječ, 3198 John ZakrajSek, 3340 Florijan Močilnikar, 1726 Ferd. Debeljak, 3149 Frank Skabar, 3168 Anton Kolenc. Suspendirani:—3200 Joe šega, 142 Louis Kurent, 473 Luka Kallster, 221 John Petkovšek, 4334 Charly Korelec. Pasivni:—4027 John Jenič. Novo pristopli:— 4477 Ignatz Lužar, 4478 Andrej Doles. Društvo Mir, št. 10. Zopet sprejeti:—632 John Mausar, 1367 Mike Gnidovec, 1778 Anton Ko-čevar, 2220 Mary Jernejčič, 3151 Karolina Mausar, 4040 Mary SuštcrSiC, 4206 Mary Matičič, 4034 Peter Bukovec. > \ ■■ * Suspendirani:—1505 Frank Legan, 1612 Ignac Gliha, 2317. Louls Zupan, 2442 Fran Gliha, 2444 Joseph Kovač, 1420 Joseph Legan, 3152 John Fer-folja, 3241 Mike Potepan, 4075 Leo Keglovič. Novo pristopli:—4479 Mary Rangus, 4480 John Rangus, 4481 Louis Kastelic, 4482 John Evan. u Društvo Danica, št. 11. Suspendirane:—4095 Anna E. Snyder, 4096 Josephine Gostisha, 4097 Uršula Zrimšek, 4001 Rose Zakrajfiek, 4345 Cecilija Vidmar, 4344 Frances Laurič. PaslVne:—4090 Jennie Dagarin. > Pristople:—4483 Mary^Svete, 4484 Mary ZakrajSek, 4485 Angela Debeljak, 4486 Paulina Brlmšek, 4487 Mary češarek. Društvo Ribnica, št. 12. Pristopli:—4488 Ignac Petan. Dr. Clevelandski Slovenci, št. 14. Zopet sprejeti:—311 Frank Hrovat, 1663 Louis Raubar, 1911 Alex Flor-jančič, 708 Anton Starič, 925 Matija Mihevc, 2270 John Setina, 2103 Vin-cenc Levstek. Suspendirani:—4106 Stanko Petrič, 2256 Igtoac Znidaršič, 924 Frank Stupar, 2676 Frank Strajnar, 2680 Frank Rus, 602 Anton Roiih, 2103 Frank Stupar. Društvo A. M. Slomšek, št. 16. Zopet sprejeti:— 3412 Valentin Pinosa. Društvo France Prešeren, št. 17. Zopet sprejeti:— 3170 John Prijatelj, 3547 Frank Grebene. Suspendirani:— 3427 Matt. Skraba, 763 Frank Fraidhofer, 3172 E. Jernejčič , 2374 Joseph Metlika. Pristopli:—4404 Frank Anilovar. Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 18. Pristopli:—4405 Frank Cevka, 4496 Mike Smej, 4497 George Zot. Društvo Bled, št. 20. Zopet sprejeti:—2683 Frank Papeš, 2684 Mary Papeš, 1988 Frank Ozi-mek, 2069 John Kodek, 3569 Kati Tomažič, 1313 Joseph Tomažič, 2020 Anton Rudič, 2424 Mary Ozimek. Suspendirani:—2403 Terezija Gregorič, 2404 Alojzija Strajnar, 3432 Mary Korenfiek, 3433 Paul Koreniek, 2411 Joe Gregorič, 4139 Julka Magovac, 4147 Marta Magovac, 4150 Marta Golesh, 4151 Jakob Goleš, 4153 Paul Mil-kovič. Društvo Jugoslovan, Št. 21. Suspendirani:—3178 Frank Kocjan. Pristopli:—4498 Jos. Lurenčič, 4499 Mike Zvozec, 4500 Jos. Burifi, 4501 Katy Sure, 4502 Mary Stembal, 4503 Dragica Kos, 4504 Louis Misley, 4505 Joseph Mihelič, 4506 Mike Rutar. . Društvo Cdllinwoodske Slovenke, št. 22. Zopet sprejete:—4166 Mary Bradač, 4165 Mary Grže, 3505 Jennie Pe-trovčič. Suspendirane:—4168 Frances Vrhovec, 3041 Frances Drenlk. Društvo Združene Slovenke, št. 23. Suspendirani:—3521 Mary BarbiČ, 3520 Frances Kos, 3066 Justiha Da-car, 3809 Anna Zupančič. Pristople:—4507* Vida ZakrajSek, 4508 Mary Jermafn, 4500 Mary Mohorčič. Društvo Kraljica Miru, št. 24. Pasivna:—3000 Rozi Križman. miuiiimiiiimiuimiwunmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimninimiiMUMi —> Frank J. Lausche ■ od'VetniK čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih svefcer od 6:30 do S. se oglasite na 6^31 St. CLAIR AVENUE Randolph 7510 « ■Tuiii iiniiiiiniiii'um" ura DOBRO IDOČA GOSTILNA se proda hitremu kupcu po nizki ceni. V sredi slovenske naselbine. Vpraša se v upravi lista. (74) DELAVCI dobijo stalno delo in $145.00 plače na mesec. Oglasite se takoj. The Union Salt Co. E. 65th St. in N. Y. C. Railroad. (76) NAPRODAJ JE hiša za 2 družini, kopališče. Cena $7400. Takoj $1500. Hiša 8 sob na E. 74th St. Lot 40*175. Kopališče. To, hišo lastuje Nemec, se do bi poceni. Hiša 12 sob, za dve družiai, dva fur-•neza, dvoje kopališč, 4 garale, lot 40x175. Oglasite se hitro na 1130 E. 68th St. . (77) MORAM PRODATI hiia 8 sob za 2 družini, 2 furneza, 2 kopališč, 2 garaži, vse v najboljšem stanju, lot 40x140, cena Hitremu kupcu $6200, gotovina $1500. Hiia 5 sob 3 leta stara, furnez, kopališče, prijazen kraj, c^na samo $4500, gotovine $1200. Oglasite se tako) na 15813 Waterloo Rd. v Collinwoodu. J. KRALL in D. STAKICH. (74) BERITE IN POMISLITE — Ako hočete z malimi stroški pristo-j piti k enemu najstarejših Ki najmočnejših druitev v Clevelandu, se vam pedaj nudi lepa prilika za to. Društvo av. Janeza Krstnika, it. 37. J. S. K. J. ima prosto pristopnino ter vam nudi vse najboljie, da se zavarujete za slučaj bolezni ali smrti. Rojaki, eno društvo je na vsak 'način premalo za vas tu v Ameriki, posebno v teh časih, ko skoro ne morete svoji družini zapustiti velikega premoženja. Par centov na mesec si ppav lahko pri-trgate, da plačate svoj mesečni sses-ment in v slučaju smrti vaši družfnl ne bo treba biti ndvtzani na miloAČI-no tujih ljudi. Največja dobrota za nas v Ameriki so društva./ Ne satao eno: dva tri, ali več jih morate imeti in tako boste,z mirnim srcem zrli na trenotefc, ko boj l{aša družinfa brez očeta, tn odvisna le od zavarovalnine, ki jo bq podedovala od vas, od skrbne* ga očeta, ki je še o pravem času trli-, slil ha bodočnost svojih otrok. Zatorej, pristopite k društvu, kjer je že veliko vaših rojakov in to je Dr. Sv. JANEZA KRST. ST. 37. 37. J. S. K. J Pojasnila dobite pri tajniku Frank, Kačarju, 1231 Addison Rd ali pri bla- Jajniku James Debevec, 6119 St. Hair ave. (x) NAPRODAJ LEPA HIŠ na 708 E. 156th St. Malovrh in Surtz, ave. Nahaja se se pri Clair (X73) Razprodaja spomladan-skegabbga Radi pomanjkanja prostora sem primoran razprodati vse spomladansko blago, kakor vse ženske in otročje suknje, obleke z žeketi, kildje, cele obleke, otročje slamnike Ltd. in to po nižji kakor tovarniški ceni. Sedaj imate priliko, da ei nabavite spomladansko blago po skoraj polovični ceni, toraj ne odlašajte in pridi-te kakor hitro vam je mogoče, da se ne bodete potem kosali. Za obilen obisk se Vam toplo priporočam. BENNO B. LEUSTIG, 6424 St Clair-a. Sedaj je čas za nove vloge 1 1 1 1 Početkom 1. julija prične se nova doba za obret-tovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. julija, obrestovati že s 1. JULIJEM na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo 4% NA LETO FRANK SAKSER STATE MIK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. " ZNIŽANE CENE KNJIGAM. V naši zalogi imamo še nekaj lepih povestnih in drugih knjig, katere bi radi razprodali. Nudimo jih po znižanih cenah Pridite in vzemite, dokler je še kaj v zalogi. .35, sedaj $.15 Bob za mladi zob ................. .. prej .30. sedaj .20 .35, sedaj .15 .. prej •45» sedaj .aj .60, sedaj 3* .40, sedaj .25 .50, sedaj •*5 1.50, sedaj •75 .. prej •35» sedaj .ao ? •75» sedaj 40 .. prej •35» sedaj .30 Kako sem se jaz likal, I. zv......... .. prej •50, sedaj »5 Kako sem se jaz likal, III. zv....... .50, sedaj »5 •35. sedaj •15 Knjiga 0 lepem vedenju ............ .. prej 1.00, sedaj •50 . prej ' .25, sedaj .15 Maron, krščanski deček ............ .. prej •35» sedaj .15 .25» sedaj •iS .60, sedaj «5 Mladeničem, II. z v................. .60, sedaj •25 . prej •75» sedaj .40 •3<>» sedaj .15 .. prej .25. sedaj .15- Prisega huronskega glavarja ________ .25, sedaj .iS •35» sedaj .20 Preganjanje indijanskih misijonarjev .. prej .25» sedaj .15 .65» sedaj •35 Rdeča in bela vrtnica ............... .25» sedaj •iS .60, sedaj .30 . prej 1.25» sedi j •50 .. prej .30» sedaj .15 .25» sedaj .15 *35» sedaj .90 .. prej •25» sedaj .15 .. prej •75» sedaj •40 NAJSTAREJAI SLOV. POGREBNI ZAVOD, Cleveland, Ohio. AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ AEGA PODJETJA. ANTON GRDINA Pogrebni direktor, baliamlsL Urad in stanovanje: 1053 E. 6and St Druga hiia od St. Cialr Avenue proti Jezeru. PRINCETON 1381 Beli Rouble 1881 SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah. John Bukovnik, 7033 SUPERIOR AVE. blizu Addison Rd. Odprto ob nedeljah od 10. dop. do 5. pop. Make Your Trip More Enjoyable by a Refreshing Night on Lake Erie (Your mil tldkat la ( nikoli ni bilo povod. Pa komaj verjamem, da mi spoštovanje do samega sebe ukazuje zahtevati zadoščenje o i mesečnega sanjača, kakor se mi vi dozdevate." Umetnik je bil skrajno presenečen o samozavestnem odgovoru tuj.a, in mu je smelo odgovori1: "To je vse hvale vredno; vendar se mi zdi bolje veljati za masečega sanjača, nego za hudodelca in goljufa." Po teh besedah se je ponosno oddaljil in pustil onemu, ki si ga je zdaj napravil za sovražnika, prosto pot. Kmalu pa je zaslišal stopinje za seboj. "Ne mbrem vam dovoliti, da odhajate," je začel tujec, ko se je umetnik ustavil, "do-klfer se nisle meni nasproti izjavili jasneje. Takoj zadetkoma, ko se je imenovalo moje ime, ste se kazali naravnost razburjeni in na moj vljudni nagovor ste odgovorili po-smehovalno, ko vam vendar nisem dal za to nikakega povoda. Kaj vas upravičuje, ne vem, nikakor ne morem spraviti v sklad vašega obnašanja z imenom, ki ga imate pred svetom." "Žalibog sem imel tehtne razloge za svoje dejanje," je odgovoril umetnik, katerega je razburjala hladnokrvnost nasprotnika, ne da bi mu sumnjo zmanjšala. "Ne želim vas žaliti po nepotrebnem, zato bi mi zelo ustregli, Če mi odgovorite raje na nekaj vprašanj, namesto da zahtevate pojasnil.*' "Ni slaba zahteva," se je posmehoval drugi. "Ker ste i, da govorim z ■T i* 'Al BYrda ne obv se je pripetilo, če počakati na h (h odgovor Iz WmL goajjtoctofiho Rogers? Ako bi bila vaSa soproga, nimate pravice mL tega zabraniti, a-ko mi sama dovoli in mislim, da mi je njena privolitev 3a- po kakih znamenjih spoznal gotovljena." da preti njegovi izvoljenki , Spretno namerjena puščica nevarnost, noče brzojaviti. je zadela; vendar se je umet- Z vrta gospodične Aspin-niK po kratkem obotavljanju wall so prihajali veseli glaso-odlocil za napad. vi in slišalo se je_trk^nje kro Clevelanda, predno se odloči za nadajjne korake. Če bi pa , PPL f Gospodična Rogers ne krtnih krogel. Zanj zadosti pozna nevarnosti, v kateri se n«haja, sicer bi vam ne bila naklonjena." Tujec ie je zasmejal. "V 11 povoda, da je hitel tja na Jutranji obisk. Travnik je kazal živo, pestro sliko. Bele obleke dam popolni zmoti ste o mojem na mehki, zeleni travi v Ijub-značaju in o naravi mojega kih kretnjah, vse živahno vr-zanimanja, ki ga^imam ao vpnje je imelo nekaj zelo pri-gospodične Rogers. To naj vlačnega za mlado srce. On opraviči vaše blazne beSede pa je videl le dve posamezni meni nasproti. Gospodični ne osebi pod bližnjim drevesom, grozi niti najmanjša nevar- moža z izrazitimi, prikuplji-nost od moje strani. V sluča- vimi potezami in deklico, ve-ju nevarnosti pa bi se najbrž selja žarečo, obraz in kretnja ne poslužili najpametnejšega izražata radost. Njegov tek-sredstva, da jo odvrnete.' mec iz Clevelanda ni tratil To se ne da tajiti. Umetni- časa. ka je zapeljala strast dalje, kakor to dovoljuje previdnost. Da je moral to slišati od svojega nasprotnika, je bilo zanj sramotno in mu je povečalo nevoljo. Odgovoril je ogorčeno: "Storil sem, kar bi napravil na mojem mestu vsak poštenjak. Vzroke svojega nezaupanja do vas sem vam javno razodel; ako preti gospodični Roeers nevarnost ali kai ža- postane vaša obleka, če jo prinesete k nam, da jo Očistimo in zlikamo. Mi tudi barvamo vaše obleke. Točna postrežba, dolga leta skušnje v čiščenju in likanju oblek. Mike Kos, 1192 NORWOOD RD