PRIL 60100200 OSREDNJA KNJIŽICA Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppc rtSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 62 (9670) TRST, sobota, 19. marca 1977 ™“”fpKrt SrLbuLfMlfsepLSS Si."#."ISUirr*L"S«’ “ ““if ““ °» «• »° n. septembra 19« M ). tubi . Osb.rm -Dob.rdob. Pa . ja 5 v tiskarni «Slovemja» pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VSEDRŽAVNA STAVKA INDUSTRIJSKIH DELAVCEV NA POBUDO CGIL, CISL IN UIL' pan poseč Novcca predsednika o zunanji politiki zda to V. Delavci zahtevajo takojšnje izvajanje politike za večjo zaposlitev na Jugu Na vseh sindikalnih shodih je bil dan poudarek enotnosti boja zaposlenih in brezposelnih delavcev ter mladine in žensk za rešitev hude krize predvsem na Jugu NEW YORK, 18. - Verjetno je bilo pretirano pričakovanje za prvi govor novega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja pred generalno skupščino OZN. Zvest svojemu načelu, da vsaj v prvem obdobju ne napove velikih sprememb v ameriški zunanji politiki je Carter pred 146 odposlanci držav članic svetovne organizacije predvsem utemeljil neidealna* načela ameriškega zadržanja do «globalnih» problemov sveta. Tako je, v bistvu, razdelil svoj poseg na tri dele: razorožitev, gospodarsko sodelovanje in človekove pravice. Glede razorožitve je Carter dejal, da so pogajanja s SZ «zelo zapletena*, vendar pristaja tudi na zaključek delnih dogovorov, iz katerih naj bi izključili sporna vprašanja. O teh naj bi se pogajali pozneje. Carter je pri tem navedel podatek, da je jedrska potencial ZDA in SZ sedaj petkrat večji kot pred osmimi leti. O gospodarskem sodelovanju je Carter poudaril, da so ZDA\ pripravljene na skorajšnjo «londonsko u-sklajevalno konferenco*, nekoliko ----------------------—------- ■» ““'*■**“ ‘“u' ”’*■■■ «iew»Jin soi m visoKosoici demagoško je predstavnike «tretje- ...............................................................................m......................... SEJA VLADE O NEKATERIH UPRAVNIH IN FINANČNIH VPRAŠANJIH . RIM, 18. — Več kot 10 milijonov industrijskih in drugih delavcev k danes stavkalo štiri ure po vsej Italiji, razen v nekaterih krajih, na primer, na Sardiniji, kjer so stavkali ves dan. V Rimu je bila 'avka odložena na 23. t.m. zaradi napetega položaja in na priporočilo 'otranjega ministra Cossige. . Sindikalna federacija CGIL, CISL 8 CIL je napovedala stavko, da Pozori vlado, da mora. začeti ob-^Vnavati vprašanje naložb na Ju-kjer je vedno več brezposelnih Pdi zaradi pomanjkanja dela v tu-."ri Jug je postal za sindikalne or-Mttizacije osnovni smoter boja vseh pijanskih delavcev. Sindikati so . današnjo stavko opozorili vlado, .* nc sprejmejo vladnega 'ukrepa, 1 omejuje neodvisna pogajanja v Bl|djc(jih in draginjsko doklado. i Stavke so se udeležili delavci >feh industrijskih strok, V Milanu, !lvii in nekaterih' 'tfrugih mestih so 8 stavke udeležili tudi javni usluž-J-Pci in so bila mesta za štiri ure pPolnoma paralizirana. V bistvu je i!0 za generalko splošne stavke, ki ? bodo* sindikati proglasili, če vla-.J na prihodnjem srečanju z nji-r1' ne bo zagotovila, koliko denarij bo letos nakazala za proizvajal-naložbe. Sindikati ne morejo več Splošen in dobrohoten govor Carterja pred skupščino OZN Razorožitev, gospodarsko sodelovanje in človekove pravice v ospredju govora - Carter obljublja, da bodo ZDA elastične do vprašanj Bližnjega vzhoda - Bežno srečanje s predstavnikom PL0 ■**ati na zavlačevanje vprašanja Usmeritve industrijske proizvod-ki se vleče že nekaj mesecev . Parlamentu, zaradi nesoglasnosti demokristjanskimi parlamentar-Obenem sindikati zahtevajo za-|.y eR izvajanja resne kmetijske po-da bo omogočila tudi mladini ki1® na kmetih s ‘ preureditvijo ma-, Posestev v srednja donosna po-stva in z odpravo kolonstva in ro]ovjnarstva, da se dokončno od-JJvijo ostanki fevdalizma, ki so še yNno živi ne samo na Jugu, tem-g tudi v nekaterih severnih kme-r*ih deželah, kot na primer v i^stu. Gre za vprašanja, ki jih Reba rešiti za bolj usklajen gozdarski razvoj predvsehi na Jugu. so v današnjo poldnevno stavko ffiikalne organizacije priredile Med (l^ka in manjših mestih shode in jl^ifestacije, na katerih so obrabile obstoječi gospodars.J položaj, so govorniki povedali delav-«.Z' da ne bodo več prenašali zadevama rešitve tistih vprašanj, nanašajo na povečanje in za-^°vitev zaposlitve. Kot smo že o-^ Rili. v Rmu danes ni bilo stav-, . Dogovorili pa so se, da bo v (jJ deželi Lacija stavka 23. t.m., i^bo dokončno potrdila stališča in JR ve sindikatov do vlade in do yfeiih strank, ki jo podpiralo, (j.dikati hočejo, da se ustvarijo" yavi pogoji za popolno spremem-^8ospodarske politike. (l Neaplju je na velikem delavci’!' shodu govoril glavni tajnik L1*- Lama. Med govorom, ki se je CpMl na sodobna sindikalna, so M ^*®tacijo. Delavci so jih obkolili Mjb zapodili s trga, kjer so se da protestirajo protj vla-še ni začela izvajati učinkovi-1 gospodarskega načrta. ItoM 'n gospodarska vprašanja je k, Sina izzivačev hotela razbiti ma- ike delavsko p demonstracije so 'tj:..* * * * v drugih večjih in manjših >i.Jh v Kampanji, kjer so malti zahtevali predvsem po-^‘lonje kmetijstva in njegovo i e*avo s predelovalno industri ifjjRgovino in prevozi, da bodo \ e'ki prišli na tržišča pravoča-jid 'f: nizkimi cenamii tudi za po-^Aike, Tudi na Siciliji so sindi-rednost pa je treba dati ti- stim industrijskim vejam, ki so posredno ali neposredno povezane s kmetijstvom, da ne bo zemlja zapuščena in da bodo lahko mladi ljudje ostali v svojem rodnem kraju. Velika delavska manifestacija je bila tudi v Milanu, kjer so prav tako stavkali pol dneva delavci in uslužbenci vseh strok. Na Trgu del Duomo se je zbrala ogromna množica ljudi, kateri je spregovoril glavni tajnik UIL Benvenuto. V kratkem govoru je omenil perspektivo «trdega boja*, če vlada ne bo napravila svoje dolžnosti in spoštovala svojih obveznosti, da razbremeni težo gospodarske krize z delavskih ramen, ki so do sedaj najdražje pla čala «politiko varčevanja*. Tgkoj nato je opozoril na veliko nevarnost razdvojenosti med zaposlenimi in nezaposlenimi delavci ter brezposelno mladino in ženskami. Benvenuto je dejal, da je treba ta vprašanja reševati skladno in da prizadeti delavci, zlasti pa mladina in ženske ne smejo nasedati izzvivačem, ki bi hoteli izkoristiti gospodarsko krizo in brezposelnost za boj proti delavstvu. Zagotovil je, kar je prišlo do izraza na vseh današnjih delavskih shodih, da zaposleni delavci ne branijo samo svojega delovnega mesta, temveč se bojujejo za zaposlitev brezposelnih, za enakopravnost ženske na delovnem mestu, še posebno pa za takšno vzgojo mladine, da bo sposobna vključiti se v- splošni gospodarski razvoj, (sl) ODOBRENI UKREPI ZA TRIDENT IN BOČEN IN POGAJANJA ZA MEDNARODNO POSOJILO Tudi včeraj niso govorili o vprašanju naložb na Jugu - Andreotti poudaril, da bo posojilo mednarodnega denarnega sklada «dobra izkaznica za Ila!ijo» RIM, 18. — Krščanska demokracija še ni imela tako spretnega predsednika vlade kot je Andreotti. V prejšnji jeseni mu je uspelo prepričati večino političnih sil v parlamentu, da so podprle njegovo «varčevalno politiko*, ki se je nanašala v bistvu zgolj na povišanje davkov, zmanjšanje kreditov , in denarnega obtoka. Vse to seveda z namenom, da se zoži ljudska poraba, da se zmanjša uvoz blaga iz tujine in da se omogoči čim večji izvoz italijanskih proizvodov. .Upoštevajoč sedanje stanje italijanske zunanje trgovine se zdi, da ta načrt še ni rodil dobrih uspehov. Ostane pa dejstvo, da plačujemo vedno več davkov in da so delavski prejemki po svoji vrednosti precej nižji, kot so bili še pred šestimi meseci. V letošnjem letu je vlada vse svo- je seje posvetila predvsem vprašanjem javnega reda, ali pa načrtom ((zaposlitve mladine*, ((enakopravnosti žene na delu* itd., ni sc pa še lotila tistih vprašanj, ki bi morala ugodno učinkovati na večjo proizvodnjo z večjo zaposlitvijo, se pravi še n: sprejela nobenega ukrepa, o večjih naložbah, zlasti na Jugu, da bi omilili brezposelnost. Tudi današnja seja vlade je bila sicer zanimiva, toda se teh vprašanj neposredno ni dotaknila, razen tega, da so na njej govorili o poso- Zakladni minister Stammali (na sliki) je te dni vodil pogajanja s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada za najetje 530 dolarjev posojila. Pogajanja niso bila lahka, saj Mednarodni denarni sklad zahteva, da se italijanska vlada obveže, da ho vodila strogo varčevalno politiko, da bo n-mcjila javne izdatke in kredite ter da bo ustvarila pogoje za zmanjšanje inflacije v letošnjem letu na 16. odst., za prihodnje leto pa nu 10 odst. Pogajanja so sc dobro zaključila in no vlada baje čez nekaj mesecev dobila prvi obrok posojila. To posojilo bo omogočilo, dn se bo Italija lahko obrnila za novo pomoč na gospodarsko skupnost in druge mednarodne denarne ustanove, da prebrodi svoje gospodarske težave jilu, ki ga bo Italija dobila pri mednarodnem denarnem skladu. Seja se je kot običajno začela s poročilom zunanjega ministra in nekaterih drugih ministrov o potovanjih in pogovorih v tujini, nakar so ministri sprejeli nekaj predsedniških od lokov, v okviru izvajanja tako imenovanega južnotirolskega «paketa», da se končno rešijo vsa vprašanja pokrajinske avtonomije Bočna in Tridenta. Deželna 'uprava Tridentinska - Gornje Poadižje ima dve pokrajini, Bočen in Trident, ki 'imata zakonodajno avtonomijo. To pomeni, da ne samo deželna uprava, temveč tudi pokrajinski upravi lahko sprejemata zakone v okviru posebnega statuta, ki ga je odobril parlament. Zato so bili na seji navzoči tudi predsednik deželne uprave, predsednik Tridentinske avtonomne pokrajine in podpredsednik bocenske avtonomne pokrajine. Ob njihovi navzočnosti je vlada sprejela dva predsedniška odloka o deželni upravni pristojnosti na področju bolniškega in socialnega zavarovanja, ki omogočata deželni u-pravi, da lahko ustanovi posebni zavod, ki bo skrbel za pokojnino in socialno skrbstvo na območjih Tridenta in Bočna. Poleg tega daje možnost deželni upravi, da lahko ustanovi kreditne zavode deželnega značaja. Tretji predsedniški odlok se nanaša na nov statut, ki ureja proizvodnjo električne energije. S tem je povezano tudi vprašanje razdeljevanja električnega toka, ki bo v pristojnosti krajevnih uprav na osnovi pokrajinskega načrta. Kot zadnji današnji predsedniški odlok, ki je prehodnega značaja in bo veljal do prihodnjega ljudskega štetja, se nanaša na izjave, ki jih dajo posamezni prebivalci deželnega območja’ o njihovi pripadnosti eni od treh jezikovnih skupin, na osnovi katerih bodo razdeljena mesta v javnih upravah. Ti štirje odloki vsaj delno dopolnjujejo vrzeli v deželni in pokrajinski avtonomiji v Tridentu in Boc-nu, ki bi jih moralo celotno izvajanje «paketa* popolnoma odpraviti. Zato bodo morale sedaj paritetne komisije nadaljevati z delom, da bo vlada čimprej izpolnila vse obveze, ki jih je že svoj čas sprejel parlament. Predsednik Andreotti je izjavil. da, bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se bodo sprejeli vsi napovedani ukrepi. Vlada je na priporočilo finančnega ministra Pandolfija sprejela nujni zakonski ukrep o podaljšanju prijave dohodkov za lansko ieto do 30. junija, ker parlament še ni bil v stanju, da bi odobril zakonski osnutek, ki odpravlja skupno obdavčevanje dohodkov moža in žene. Odprava te norme popolnoma spreminja celotni ustroj prijave davčnih P^iav. Obenem je vlada podaljšala ( zlastč-še o »jamstvenem pismu„.ki ga od 31. marca do 30. junija letos bo marala Italija podpisati če bo za vse prebivalce videmske, porde- hotela dobiti posojilo. Razumljivo je nonske in goriške pokrajine, da’ lahko prijavilo dohodke za leto 1975 do konca junija. Gre za ukrep v korist prebivalstva, ki ga je lanski potres hudo prizadel. Poleg tega so z odlokom odločili, da bodo morali delodajalci izročiti delojemalcem izpopolnjen obrazec «101» najkasneje do 20. maja. Vlada je tudi sklenila, da bodo s čekom «Banca dTtalia* v teku letošnjega leta vrnili vsem davčnim zavezancem denar, ki so ga plačali več kot bi ga morali plačati za davke za leto 1975. Gre predvsem za zakonce,, ki so plačali davek na osnovi obdavčevanja skupnega dohodka. Zakladni minister Stammati je o-brazložil’ svojim kolegom osnovne točke pogajanja za dosego 530 milijonov dolarjev posojila pri Mednarodnem denarnem skladu. Člani vlade so o tem obširno razpravljali, torej, da bodo vso to zadevo pre-dočHi tudi parlamentu, ki bo moral odobriti sporazum. Zato je predsednik vlade Andreotti sklenil, da se bo v ponedeljek sestal z voditelji strank in načelniki parlamentarnih skupin ustavnega loka, da se z njimi pogovori o jamstvenem pismu, se pravi o obveznosti Italije, da bo v letošnjem poslovnem letu strogo varčevala, da ne bo presegla določene meje državnega primanjkljaja in primanjkljaja ostalih javnih u-stanov in da bo strogo omejila kredite, kar pomeni, da bodo letos o-mejili tako naložbe kot zahteve javnih uprav za večje kritje svojih primanjkljajev. Brez teh obveznosti I-talija ne more dobiti posojila. Mednarodni denarni sklad je bil ustanovljen, da pomaga državam, ki so v gospodarskih težavah in ki si tu- (sl.) ga sveta* spomnil, da je tudi Amerika bila svoj čas zaostala agrarna država in torej crazume probleme držav v razvoju*. Konkretnega pa je obljubil samo, da bo zahteval od kongresa za prihodnje leto 7 mili jard in pol dolarjev za pomoč tujini Njegov diplomatski svetovalec Brze zinski je pojasnil, kako bodo te mi lijarde razdeljene: 2,5 milijarde bo do ZDA prispevale svetoviii banki za razvoj, dve milijardi za «dvo-stranske dogovore*, dve milijardi za pomoč državam, ki so «strateško važne*. Daljši del svojega posega je Carter posvetil vprašanjem »človekovih pravic*. Nobena članica OZN se ne sme razburjati, če se ukvarjamo s tem vprašanjem (namig na Sovjetsko zvezo je dovolj jasen), ven dar so se vse članice obvezale, da bodo spoštovale temeljno listino o človekovih pravicah in ni nam vseeno, če kaka država slabo ravna s svojimi državljani. Carter je dobro vedel, - da tudi ZDA ne prihajajo «čistih rok* in je zato najprej obljubil, da bo nje gova vlada končno podpisala (po desetletjih oklevanja in nasprotovanja) listino o odpravljanju rasne di skriminacije, nato pa predlagal u-stanovitev «v:sokega komisariata za človeške pravice*. Zelo generično je Carter obsodil »uporabo mučenja* in politične diskriminacije, skrbno Pa se je izognil, da bi javno obsodil čilski vojaški režim, ki so mu prav ZDA odločilno pomagale, da je prispel na oblast in ga še sedaj vzdržujejo. Pač pa je obsodil «nezakoniti re žim Jana Smitha v Rodeziji* in izrazil upanje, da bodo v južni Afriki prišli na oblast domačini, vendar satho «po .mirni poti*, kar posebno izzveni kot obsojanje tamkajšnjih osvobodilnih gibanj. Glede demokratičnih načel ZDA je Carter pozval »prijatelje ZDA*, naj prispevajo k utrditvi demokrs eije v Evropi, «.še posebej v Spanij in na Portugalskem*. Megleno, vendar politično pomembno. je Carter spregovoril o Bližnjem vzhodu. Skrbno se je izognil omenjanja Palestincev, kar bi izzvalo reakcijo Izraela. Po zadnjih demantijih je že zbledela v spominu obljuba iz Massachusettsa, da bo spoštoval »pravico Palestincev do domovine*. Tokrat je Carter dejal samo, da bodo ZDA dajale nove pobude za pomiritev na Bližnjem vzhodu in da bodo pri tem »elastične.* Okoli te besede se sedaj pletejo razlage. Predstavnik PLO je na primer dejal, da je mogoča taka interpretacija: V okviru prizna vanj a človečanskih pravic bodo ZDA priznavale tudi politične pravice Palestincev, v okriru »elastičnosti* pa, možnost, da se PLo v okviru enotne arabske delegacije udeleži ženevske mirovne konference. V okviru poglavja o človečanskih pravicah je Carter dejal, da bodo ZDA odpravile omejitve svojim držav- di same znajo pomagati. .................."n...".,,,","",,,. ""»• m......................... CILJ PSI JE VLADNA VEČINA VSEH DEMOKRATIČNIH STRANK Socialisti za skupen nastop levice na pogajanjih s KD o «novi» večini Konec tedna dvostranski razgovori s K D, K Pl, PSI, PSDI in PLI Vrenje v KD pred napovedano «organizacijsko konferenco ■ Sestanki struj Gimmy Carter ljanom, ki niso smeli potovati v štiri komunistične države. Ni pa popolnoma jasno povedal, ali bodo ZDA odplavile prepoved »komunistom*, da kot turisti obiščejo Ameriko. Po govoru,'ki so ga prisotni odposlanci prekinili s pleskanjem štirikrat (vsakokrat, ko je omenjal obljube o podpori Afriki, obsodil Rodezijo in obljubil podpis listine proti rasni diskriminaciji) je generalni tajnik Kurt VValdheim priredil gostu v čast večerjo. Te se je udeležil tudi pred- , stavnik PLO Hasan Abdel Rahman. Nekdo ga je predstavil Carterju, vendar se nista pogovarjala. Stisnila sta si roko in se nasmehnila. Poznejt je Carter z novinarji skusal to srečanje minimizirati, češ da sc je »srečal z vsemi in rokoval z vsemi* in da se točno ne spominja, komu je vse stisnil roko. Hočeš nočoš oa- gre za namerno dejanje, ki naj bi predstavljajo sramežljiv poskus zbliževa-•«j|fc|st.5.) Tito sprejel Djuranoviča RIM, 18. — Andreotti bo res v ponedeljek poslušal mnenje tajnikov vseh strank ustavnega loka o pogojih za . posojilo mednarodnega sklada, vendar se bo očitno (to je sam povedal) pogovarjal tudi o političnem položaju. Poudaril pa je, da to ne pomeni vmešavanja v socialistično pobudo o dvostranskih srečanjih, kateri pripisuje velik pomen. Socialistično vodstvo je o tej pobudi na dolgo razpravljalo. Iz razprave izhaja, da jemljejo socialisti zadevo zelo resno. Cilj, -ki so si ga postavili je oblikovanje prave «vladne večine*, ki naj bo združena okoli «programa za izjemne čase*. Odraz te večine je lahko sedanja enobarvna vlada ali pa tudi drugačna vlada (z vključitvijo strokovnjakov). Kakšna bo. bodo pokazali razgovori. Eno je vsekakor jasno: tako. kot sedaj, ni mogoče nadaljevati! Socialisti — je poudaril Craxi v nekem intervjuju ne nameravajo sprožiti krize «v temi*, nimajo pa .niti namena popustiti izsiljevanju demokristja nov, ki grozijo s predčasnimi volitvami, če bi ostale strankp ne pristale na «status quo». V krogih PSI zatrjujejo, da bo prav zadr žanje demokristjanov, s katerimi se bodo srečali že v prvem krogu, predmet razprave z ostalimi strankami, če bi KD trmasto vztrajala pri svojih odklonilnih sta liščih, pojasnjuje član tajništva Manca, bodo socialisti preverili ali je možno oblikovanje vladne večine laičnih in demokratičnih strank »brez KD*. Dejansko so socialisti na demo-krščansko grožnjo odgovorili s svojo grožnjo, upajo pa, da bo KD sprejela razgovore o programski večini. Craxi ni slučajno govoril o «pozitivnih znakih* po razgovore z Zaccagninijem. Kako pa bodo potekali razgovori? Craxi je pojasnil, da bo prvi krog razmeroma kratek. Začel se bo v četrtek (in ne v sredo, kot so prvotno domnevali) s srečanjem KD-PSI, istega dne popoldne pa se bosta srečali socialistično in komunistično tajništvo. Naslednjega dne, v potek, se bodo zjutraj srečali z republikanci, popoldne pa s socialdemokrati. V soboto bo, končno, srečanje PSI - PLI. Domnevajo, da bo temu prvemu krogu sledila krajša pavza, ki jo bodo označevala zasedanja strankarskih v, vodstev, oziroma dernokr-ščanskfi »organizacijska konferenca*, ki zgleda že pravi kongres KD. Glede političnih pogojev, v katerih naj potekajo pogajanja, so socialisti prav tako dovolj odločni. Predvsem poudarjajo željo, da bi v teh pogajanjih KPI in PSI nastopali enotno in da bi se torej v najkrajšem času spremenila ta »večstranska* pogajanja v dejanski »razgovor v dvoje*: na eni strani KD, na drugi strani pa ostale stranke in predvsem združena levica. Tak način pogajanj, menijo socialisti, naj' pokaže demokristjanom, da je pritisk nanje zelo močan in da ni mogoče premostili sedanjega položaja le z besedami. Potrebna so jasna dejanja in v tem okvire jasne programske obveze o vsebini gospodarske politike, odnosa do šole in mladine in do politike javnega reda. Demokristjani se očitno zavedajo pomena socialistične pobude in ne računajo več niti na notranje spore v PSI. Ti spori so sicer očitni (med levico in Craxijem zeva čedalje globlji prepad), vendar so se dogovorili, da bo odnose v stranki razčistil centralni komite, ki ga bodo sklicali po pogovorih z ostalimi strankami. V KD medtem vre. Zaccagnini se je srečal s Piccolijcm in Bartolo-meijem, vse struje y stranki pa napovedujejo ' v teh dneh svoje sestanke. Formalno gre za priprave na »organizacijsko konferenco*, ki bo v Rimu konec meseca. Zb alo se bo okoli 1200 predstavnikov perife-ričnih in drugih organizacij, kar de jansko pomeni, da bo konferenca povsem podobna pravemu kongresu stranke. Očitno je tudi. da bo osrednja tema konference razmišljanje o tem. ali lahko sprejme KD naprednejše rešitve v italijanski politiki ali pa se bo še bolj zakrknila in s tem izzvala čelni spopad v družbi, torej vladno krizo, (st.s.) (Od našrga dopisnika 1 BEOGRAD. 18. — Predsednik Tito je danes v svoji .rezidenci v Hercegnovem, kjer je že dalj časa na oddihu, sprejel novega predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča, ki ga je seznani z nekaterimi vprašanji iz sedanjega dela zveznega izvršnega sveta. Predsednik Tito ,je danes sprejel tudi voditelje Črne gare in se z njimi zadržal v daljšem pogovoril. Kot poroča Tanjug, so se sprejema pri Titu udeležili predsednik predsedstva črne gore Veljko Mf-latovič. predsednik republiške skupščine Budislav šoškič, predsednik izvršnega sveta Marko Or-landič in drugi. . Pogovora so se udeležili tu* vidni funkcionarji federacije, doma iz Črne gore. meči njiriii podpredsednik predsedstva SFRJ Vi-doje Markovič. Voditelji črne gore so Tita seznanili z delani Zveze komunistov, razvojem republike na gospodarskem in družbenopolitičnem pod-ročju. na področju, splošnega ljudskega odpora ter z ukrepi za na-( daljnji napredek republike. Predsednik Tito je. kot poroča Tanjug, pozitivno oceni dosedanje rezultate in opozoril, da si je treba še naprej "prizadevati na gospodarskem področju, da bi zagotovili stabilnost, povečali produktivnost in zavrli inflacijske težnje. VLADO BARABAS Posl. Enima Bonino namerava zapustiti poslansko zbornico RIM, 18. — Pred eti m tednom smo ooročali o odstopil štirih radikalnih poslancev in o tem, kako so se nato premislili. Svoj odstop so Pannella, Bonino, Faecio in Mellinj utemeljevali z brezbrižnostjo vlade in parlamenta za vprašanje jetniškp reforme, v zvezi s katero gladuje več radikalnih voditeljev. Tokrat je poslanka Emma Bo. nino pisala predsedniku poslanske zbornice Ingrau in mu sporočila, da odstopa. Ostali trije radikalni poslanci njenega sklepa niso komentirali, čeprav krožijo govorice. da bodo sperpčil. svoj namen v ponedeljek ali torek, ko bo zbornica razpravljala o odstopu Emine Bonino. BEIRUT, 18. — V Libanonu vlada 24 ur po pogrebu voditelja muslimanske leyice Kamala Džumbla-ta relativen mir. Dresi so medtem imenovali Džumblatovega sina Wa-lida za svojega voditelja. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINDIKALNEM ZBOROVANJU OB VČERAJŠNJI STAVKI INDUSTRIJSKE STROKE Poziv k enotnemu nastopu delavcev, mladih in žensk Govor predstavnika CGIL - CISL - UIL F. Laia - Sprevodu delavcev so se pridružili številni dijaki in študenti Vsedržavne 4-ume stavke industrijske stroke, ki jo je oklicala e-notna sindikalna organizacija, so se včeraj z množično manifestacijo udeležili tudi delavci tržaške pokrajine. Delavci tovarn GM, VM, CMI, Italsider, ladjedelnic San Marco, Italcanhieri in Alto Adriatico, zasedene tovarne Bloch, so se z gradbinci, ki so včeraj stavkali cel dan, in s sindikalnimi predstavniki zbrali pri Llovdovem stolpu in preko šentjakobskih ulic krenili proti središču mesta, kjer ao se jim pridružili vseučiliščniki in srednješolci. Na transparentih kot tudi v vzklikih so bili pozivi vladi na večje naložbe na Jugu ' in na umik njenih predlogov o fiskali-zaciji socialnih dajatev. Gesla študentov, sprevoda s« je namreč u-deležilo veliko dijakov zasedenih zavodov, pa so opominjala na nujnost enotnega boja delavcev in študentov, Slovencev in Italijanov Na sindikalnem zborovanju na Trgu Garibaldi, kjer so se zgrnili vsi demonstranti, so najprej prebrali uradno sporočilo pokrajinskega odbora agentov javne varnosti, v katerem zagovarjajo pravico do lastne sindikalne organizacije in zahtevajo odpravo vojaške discipline. O pomembnosti dijaškega in študentovskega gibanja, o predpostavkah in o ciljih, je spregovoril dijak Francesco Carbone, članica tovarniškega sveta Stock Liliana Rosset-ti pa je govorila o položaju delavke, njenih pravicah in zahtevah, ki pa jih je treba vključevati V zahteve delavskega razreda in se skupno Z njim boriti zanje. V imenu enotne' sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL je posegel Franco Lai, ki je podčrtal nujnost po enotnosti med vsemi delavci, med zaposlenimi in nezaposleni- mi, med mladimi, čigar izgledi za F . :~v. •••• •> .; prihodnost niso spodbudni, med ženskami, ki jih družba še vedno zapostavlja. Huda gospodarska kriza, ki pa je zajela tudi moralne in idejne vrednote, zaostruje vsa nasprotja, ki pa jih je treba premostiti v skupnem boju. S protestno akcijo, je podčrtal Lai, enotna sindikalna organizacija še enkrat poudarja nujnost po smotrnem-gospodarskem načrtovanju, ki bi uravnovesilo industrijsko razvitost severnega in južnega dela Italije in ki bi omogočilo državi, da stopi v korak z drugimi evropskimi deželami. Po kritični analizi vzrokov današnjega položaja je naglasil, da dosedanji vladni ukrepi niso prinesli bistvenih izboljšav. Napake je zagrešilo tudi sindikalno gibanje, še posebno v vprašanjih šolstva, mladine, brezposelnosti in žensk. Vendar pa se gospodarski in družbeni napredek sproži samo s skupnimi močmi. Zaustavil se je še ob nekaterih perečih vprašanjih, kot je vedno očitnejša povezava med politično in navadno kriminalno dejavnostjo, nujnost preureditve javne varnosti in tržaški gospodarski položaj. Že med zborovanjem je skupina feministk začela izražati svoje negodovanje, ker jim niso dovolili na govorniški oder, ob koncu manifestacije pa so uprizorile protesten sprevod do Goldonijevega trga. Pridružili so se jim tako imenovani avtonomisti, katere so delavci že prej izločili iz svojega sprevoda. Kljub glasnim vzklikom ni prišlo do nikakršnih zapletljajev. Tržaška pokrajinska komisija za obrtništvo sporoča, da bodo obrtniški vajenci, katerih delovni položaj ustreza pravilom deželnega zakona štev. 36 z dne 4. maja 1973, tudi letos prejeli predvidene nagrade za - i®s privrženost delu. Ustrezne prošnje sprejema komisija do 30. aprila 1977. Prošnje je treba napisati na posebnih obrazcih, ki so na voljo zainteresiranim vajencem y uradih obrtniškega odseka tukajšnje trgovinske zbornice na Borznem trgu 14 (telefon 60-445), in sicer, vsak delavnik od 9. do 12. ure. Žrebanje loterije bo v ponedeljek Kljub temu. da letos Jožefovo ni več praznik, bo žrebanje loterije v ponedeljek, 21. t.m., namesto danes. Predstavnik delavcev korpusa javne varnosti prinaša pozdrav industrijskim delavcem v borbi za delo in sindikalne pravice uiiiiMMiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiniiiimiiiiiin ZASEDBA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL V TRSTU SE NADALJUJE Organizacijska konferenca ZKMI V dvorani krožka -rRinaldi* v Ul. Madonnina 19 bo danes ob 15. uri deželna organizacijska konferenca Zveze komunistične mladine Italije. Uvodno poročilo o naporih mlade generacije za demokratično enotnost in za preporod celotne dežele bo i-mel član CK ZKMI Giovanni Zano-lin, zaključni poseg pa bo imel član vsedržavnega vodstva ZKMI Ubal-do Benvenuti. Gledališča AVDITORIJ Danes, ob 20.30 — Cooperativa Nuova Scena: «L’Amleto non si pup fare* V. Franceschija. Režija Francesco Macedonio. Veljavni so odrezki Auditorium. R0SSETT1 ' Danes, ob 20.30 — Teatro di Roma: «Misura per misura* Shakespeara. Režija Luigi Squarzina, -»premierski red*. Rezervacije za vse prestave pri 0-srednji Magajni. VERDI Od 29. marca dalje «Luisa» G. Charpentiera. Režija Giulio Chazalet-tes. V glavnih vlogah bodo nastopili pevci A. Maliponte. G. Merighi, R. Laghezza in P. Washington. Številne izjave solidarnosti našim dijakom potrjujejo, da je njihov način boja pravilen Številno udeležba slovenskih dijakov na jutranji manifestaciji • Danes srečanje dijakov s strankami in sindikati Včeraj so bile slovenske višje srednje šole v Italiji že tretji dan zasedene. Noč je potekala brez najmanjših incidentov, saj je rediteljska služba na šoli dobro delovala. V jutranjih urah so se slovenski dijaki udeležili skupnega sprevoda študentov univerze in višjih šol ter delavcev v znak solidarnosti z delavci industrijske stroke, ki so včeraj stavkali štiri ure za nove naložbe v državnem gospodarstvu, takojšnjo uresničitev posegov, ki so Dijaki slovenskih šol v včerajšnjem sprevodu po mestnih ulicah ...............................................................rim.....................n V PRVIH DVEH MESECIH 1977 Blagovni promet v luki za 34,3 odst. večji od lanskega Število manipuliranih kontejnerjev doseglo 11.112 kosov Blagovni promet v tržaškem pristanišču je v preteklem februarju dosegel 3.829.726 ton (od tega 3 milijone 559.272 ton v dovozu in 270.454 ton v odvozu) ter je bila, za 233.071 • ton at: za 6.5 odst. večji od prometa ki ga je luka zabeležila v, januarju. V prvih dveh mesečih leta je promet dosegel skupno 7.426.381 ton (od tega 6.888.114 ton v dovozu in 538.267 ton v odvozu) ter je bil za 1.895.603 ton večji od prometa v prvih dveh mesecih lanskega leta. Napredek je po vsem tem znašal 34,3 odst. Pri tem je dpvoe surove nafte za Čezalpski naftovod dosegel 5.810.094 ton; napredek v primeru s prvim dvomesečjem lanskega leta, ko so ladje izkrcale pri terminalu 4.183.146 ton surove naf-t£. je znašal 38,9 odst. * Pošiljke blaga skozi luške proste cone so v prvih dveh mesecih leta znašale 508.268 ton ter so ble za 198.280 ton ali za 64 odst. večje kakor v prvem dvomesečju 1976. Kar zadeva posamezne Blagovne postavke naj omenimo, da so se do konca februarja povečale kosovne pošiljke (za 99.950 ton), pošiljke rude (za 54.246 ton), lesa (za 26.304 tone) in žita (za 17.703 tone). Končno naj navedemo, da so v luki do konca februarja manipulirali 11.112 kom tejnerjev, to je 4.479 kosov ali 67,5 odst. več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Danes v Domu pristaniških delavcev Sindikalni shod o osimskem sporazumu V Domu pristaniških delavcev (Trg Duca degli Abruzzi 3) bo danes dopoldne sindikalni shod na te mo: »Osimski sporazum — gospo darski del sporazuma in njegov vpliv na bodoči razvoj mestnega gospodarstva*. Na shodu, ki se bo za čel ob 9. uri in ki bo predvidoma trajal do 12. ure, bo podal uvodno poročilo pomočnik glavnega tajnika Nove delavske zbornice CGIL, ki organizira posvet, Albino Gerli. Na shodu bodo ppglob li. vprašanje o- simskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, in sicer v okviru pri prav na 6. pokrajinski kongres Nove delavske zbornice - CGIL. Prisotni bodo člani vodilnega odbora zbornice, člani sindikalnih vodstev in zvez ter sindikalni aktivisti. Sindikati o plačevanju današnjega dela Danes, na Jožefovo, je delovni in. Kako bodo plačani delavci, ki >do delali je delno odgovorila sindikalna federacija, ki pojasnjuje, da bo današnje delo plačano na osnovi pogodb posameznih kategorij. Sindikati naglašajo, da sporazum, ki so ga sklenili z zvezo industrij-cev, predvideva poleg rednih mesečnih prejemkov, še doplačilo za vse ure, ki jih delavci opravijo v dneh, ki so bili doslej praznični. Kljub temu, da zakon z dne 5. t.m. te teze ni osvojil, je ta dogovor veljaven. Drugače pa je z državnimi uradniki, za katere delovna pogodba predvideva ob praznikih drugačen način plačevanja, zaradi česar pozivajo vlado na pogajanja, da sklenejo - dogovor. Za 30 milijard lir ukradenega blaga namenjeno skozi tržaško pristanišče predvideni za okrepitev zaposlenosti na jugu ter za širšo zaposlenost mladine. Slovenski dijaki so ob 8. uri v sprevodu krenili izpred liceja «Pre-šeren*. kasneje pa so se združili z drugimi dijaki zasedenih tržaških zavodov. V mogočnem sprevodu dijakov šol »Carli*. «Nautico», «D'A-osta*, «01>erdan*, poklicne šole ENA IP, «Da Vinci*, šole za geometre, «Volta», «No”dio», «Petrarca», «San-drinelli*, »Galilei* ter seveda slovenskih šol, je bilo nad 1500 dijakov. Slovenski dijaki, katerih je bilo največ, so stopali v prvih' vrstah ter s svojimi transparenti opozarjali mimoidoče o svojih protestih in zahtevah. Kasneje se je sprevod dijakov spojil s sprevodom univerzitetnih študentov ter z delavci. Na Garibaldijevem trgu je v imenu dijakov in univerzitetnih študentov spregovoril dijak šole »Galilei* Francesco Carbone, ki je poudaril pomen tesne povezave med študenti sestal vodilni odbor Neodvisne u-stanove za tržaško pristanišče, ki je med drugim razpravljati tudi o tem problemu in ob koncu razprave potrdil pozitivno mnenje o ureditvi kongresnega centra na pomorski postaji, ki ga je bil izrekel že enkrat pred nekaj meseci. Zdaj bo treba počakati na mnenje pristaniškega' poveljstva in vodstva carinarnice. in delavci, obenem pa izrecno omenil spec.iflčno sfanje s' V Turinu so včeraj odkrili organizirano tolpo sleparjev in tihotapcev ter zaplenili za 30 milijard lir blaga, predvsem dragocenega pohištva, starin, umetnin, zlatih in srebrnih izdelkov. Tolpa je delovala na dokaj iznajdljiv način. Pod kritjem neke neobstoječe družbe iz tujine je naročila pri raznih tovarnarjih za 30 milijard lir blaga in izdala garancijska pisma (ki so bila seveda ponarejena). To blago so spravili v skladišče špediterskega podjetja »Marchesi- v Turinu, v prihodnjih dneh pa bi ga morali pripeljati v Trst in natovoriti na ladjo, ki bi morala odpluti 28. t.m. proti Libanonu. Baje je med 19 aretiranimi osebami tudi neki Tržačan, ki pa ga niso aretirali v našem mestu. Verjetno bo policija sporočila ime šele v prihodnjih dneh, ker je preiskava še v teku. ‘ je slovenskih šol. V popoldanskih urah so se dijaki zasedenih šol srečali s slovenskimi univerzitetnimi študenti, ki so jim izrazili vso svojo solidarnost ter posredovali svoje izkušnje boja na zasedeni univerzi ter se z njimi pogovorili o splošnem stanju šolskega sistema v Italiji in v zamejstvu. Na trgovskem tehničnem zavodu pa je medtem bilo srečanje dijakov s starši, ravnateljem, profesorji ter pokrajinskim odbornikom za psihiatrično oskrbo Panizonom. Del staršev in profesorjev je zasedbo podprl, prav tako tudi Panizon, ki je izjavil, da je zasedba važen trenutek dijakov v boju za lastne pravice. Zasedbo slovenskih višjih šol v Trstu so podprli tudi člani delegacije Slovenskega stalnega gledališča v Trstu ter v imenu SKGZ član izvršnega sveta Sergij Lipovec. Delegacija zasedenih slovenskih šol se je med drugim tudi udeležila v Tolmeču sodne obravnave proti ukvanskemu župniku Mariju Garju-pu ter mu izrazila vso svojo solidarnost. Danes bo v zasedenih slovenskih zavodih ob 8. uri splošno zborovanje, ob 8.30 v okviru samoupravnih šolskih ur predavanje o aktualnem argumentu, ob 10.30 pa se bodo dijaki sestali s predstavniki SKGZ, KPI, PSI, SSk, KD in Sindikatom slovenske šole ter CGIL, v popoldanskih urah se bo redakcijski odbor nove dijaške revije sestal s srednješolci ter bodo tudi začeli s ciklosti-liranjem lista. Končno bodo ob 20. uri predvajali film' o neofašizmu «Piste nere*. (d.j.) Danes se poročita NADJA FILIPČIČ in , JOŽKO MORELJ Obilo sreče jima želijo na skupni življenjski poti odborniki Mladinskega krožka. Kongresni center na pomorski postaji Ponovno pozitivno mnenje pristaniške ustanove Vprašanje kongresne palače, ki naj bi jo uredili v prostorih pomorske postaje, se je včeraj ponovno premaknilo z mrtve točke, ne da bi to že pomenilo, da bo zamisel — za katero je dežela že nakazala določen finančni znesek — dejansko uresničena. Včeraj se je namreč v ZAPORU V VITERBU KJER PRESTAJA OBSODBO NA DOSMRTNO JEČO BENITO LOGGIA «UGRABIL» UČITELJA Tržačan, ki je leta 1967 umoril pri Ankaranu 16-letno dekle, se je predal jetniikim paznikom Benito Loggia, 38-letni Tržačan, ki je pred desetimi leti v Ankaranu zverinsko umoril 16-letno Iris Semenič, je zopet na dnevnem redu črne kronike. Včeraj je namreč v zaporu v Viterbu, kjer prestaja kazen na dosmrtno ječo. «ugrabil» učitelja Fausta Principeja. Približno ob 18.25, to je ob uri, ko je Principe zaključeval: svojo lekcijo, se mu je Loggia približal in mu zagrozil z nožem. V zaporu. so takoj sprožili alarm in v nekaj minutah so karabinjerji obkolili poslopje. Loggia, ki se je zabarikadiral v učilnici, je hotel govoriti s časnikarji, nato pa je zahteval sestanek z radikalnim poslancem Pannello, da bi dosegel premestitev v zapor v Procido. Po več kot eni uri pogajanj, z državnim pravdnikom pa se je končno predal jetniškim paznikom. 28. novembra 1967 je Iris Semenič v Kopru vstopila v avto tržaške registracije. Ker se do pozne nočne ure ni vrnila domov, ie starše v Ankaranu zaskrbelo in so prijavili odsotnost milici. Neslednjega jutra je skupina lovcev našla njeno truplo v jarku pri Ankaranu. Tedaj še neznani morilec jo je desetkrat zabodel z nožem. Na osnovi zelo skopih informacij o avtomobilu je tržaška policija v manj kot dveh dneh aretirala Logglo in gaiobtožila umora. Na kraju zločina so namreč našli dve blazini,- ki jih je morilčeva žena prepoznala. Dve leti kasneje je po rolno sodišče obsodilo I-oggio na dosmrtno ječo. kj jo je kasneje po trdilo tako prizivno kot tudi kasacij sko sodišče. S STRINDBERGOVIM «OČETOM» Premiera dramske skupine «Tahor» Dramska skupina openskega PD Tabor se je sinoči prvič predstavila v tej sezoni s Strindbergovo dramo «Oče». Delo, ki globoko grebe po človeštvih čustvih in ki ponazarja ostre konflikte med mažem in ženo, je za amatersko skupino precej težavna naloga. Toda vseeno se je odločila za tako zahtevno igro, ker meni, da mora posredovati občinstvu besedila, ki imajo še danes veliko veljavo. Strindbergovega «Oče-ta» je režiral Marko Sosič, ki si je omislil tudi scensko opremo, v glav-ni h vlogah pa sta nastopila Miha Beličič in Kostanca Filipovič. Sinočnja predstava, katero si je ogledalo veliko ljudi, pa je tudi skromna oddolžitev trudu in požrtvovanju Elze Antonac, ki je dramo prevedla. Openski igralci bodo z «Očetom» ponovno nastopili jutri popoldne. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom THORNTON WILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod Scena Kostumi Glasba Režija France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merki) FRANCE JAMNIK Danes, 19. tm., ob 20.30 za abonma red F — sindikatom Jutri, 20. t.m., ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. V torek, 22. t.m., ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo. Združenje jusarskih upravičencev za OPČINE - RANE SKLICUJE II. redni občni zbor danes, 19. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. VABI svoje člane, nečlane in posestnike, ki imajo zemljišča- v načrtovani industrijski coni na Krasu in druge zainteresirane ljudi. it Dnevni red: Poročilo o delu v letu 1976. Volitve novih članov odbora. Industrijska cona na Krasu — problem zemljišč. Posvet o industrijski coni na Krasu na sestanku v Bazovici. Razprava. uiniiKniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtruiiiiiiiiiiiiimiiiiiniuniiiiiiiiiiiimuiiiiiMiiuinuiiiiiiiifiii VČERAJ DOPOLDNE NA CESTI TRST • REKA S tovornjakom v drevo: 19-letni Tržačan mrtev Življenje je izgubil voznik tovornjaka Alessandro Ancona Na cesti Trst — Reka se je včeraj med Gradiščem in Obrovom smrtno ponesrečil- tržaški avtoprevoznik 19-letni Alessandro Ancona z Grete 19. Ancona je upravljal tovornjak v smeri proti Reki, ko je na oviku v desno izgubil nadzorstvo nad vozilom. Začelo ga je zanašati v levo in kljub zaviranju, ga je zaneslo preko levega roba cestišča naravnost v obcestno drevo, nato pa se je tovornjak prevrnil v obcestni jarek. Trčenje je bilo izredno silovito in Ancona je bil pri priči mrtev. Na kraj nesreče so prihiteli miličniki prometne milice iz Divače, ki so uvedli preiskavo. V nesrečo ni bilo vpleteno npbeno drugo vozilo. Anconovo truplo so včeraj prepeljali v mrtvišnico. v Sežano, da uredijo vse potrebne formalnosti za prevoz čez mejo. Z vespo podrl žensko: voznik težko ranjen Včeraj malo po 19. uri je v Ul. Cologna 13-letni Ugo De Monte iz Vicolo ospedale militare 16 s svojo vespo podrl 64-letno Mario Martin-cic.h por. Prinčič z Vrdelske ceste 3/1, ki je prečkala cesto. Udarec je bil tako močan,’ da je De Monte padel in močno udaril z glavo ob cestni tlak. V bolnišnici, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano progriozo, so mu ugotovili prebitje lobanje in krvavenje iz ušes. V bolnišnico so pre peljali tudi Prinčičevo, ki se bo morala zaradi zloma leve piščali zdraviti 3 mesece na ortopedskem od delku. Včeraj-danes Šolske vesti Tajništvo državnega učiteljišča A.M. Slomšek obvešča dijake IV. razreda, da zapade rok ža vložitev prošenj za zrelostni izpit dne 21. t.m. Prosveta SPI) TABOR — OPČINE — A. Strindberg «OCE». Prevod iz italijanščine Elza Antonac. Scena in režija Marko Sosič. Jutri, 20. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE Razna obvestila Dom Jakoba Ukmarja v Skednju vabi na veseli večer, ki. bo danes ob 20. uri. Igral bo ansambel Times z Opčin. Občni zbor jusarskih upravičencev iz Trebč bo v petek, 25. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL NABREŽINA priredita danes. 19. t.m., v društvenih prostorih DRUŽABNI VEČER z začetkom ob 20.30. Nastopil bo mešani zbor IGO GRUDEN. Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico. Vabljeni vsi člani in. prijatelji društva Kino La Cappeila Undergniond 19.00—21.30 «Jugemaut». Richarda Lesterja. O-mar Sharif in Richard Harris. Barvni film. Movie Club 77. Zaprto. Aristnn 16.30 «L'uomo che fuggi dal futuro*. Barvni znanstveno fantastični film. Mignon 16.00 »Vincitori e vinti — Sil vestro e Gonzales*. Barvna risahka. Nazionaie 16.00 «11 ginteoiogo della mutua*. Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni Grattacielo 16.30 «11 cinico. 1'infame, il violento*. Maurizio Merli in Tomas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice 16.00 »Panico nello stadio*. Charlton Heslon, John Cassavetes. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 16.00 «I„'altra meta del cie lo». Monica Vitti in Adriano Čelen tano*. Barvni film. Eden 16.00 «Salo, le 120 giomate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 «Charleston». Bud Spencer, Herbert Lom, M. Starck. Barvni film za vse. Aurora 16.30—19.00—22.00 «Mary Pop pins*. Barvni film Walta Disneya. Capitol 16.30 «Sturmtruppen». R. Poz-zetto, N. Toffolo. Barvni filmi' Cristallo 16.00 -»Casanova*. Donald Sutherland. Prepovedan mladini pod 18. letom. BakvVli film. Moderno 16.30 «Sturmtruppen». R-. Poz-zetto, N. Toffolo. Barvni film za vse. Filodrammatico 16.00 «L’educanda». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. «»- Ideale 16.00 «C'era una volta il West». Henry Fonda, Charles Bronson in Claudia Cardinale. Barvni film. Impero 15.00 «11 corsaro nero*. Kabir Bedi in Carole Andre. Barvni film. Vlttorio Veneto «Sigonri e signore, buonanotte*. Ugo Tognazzi in Senta Berger. Barvni film. Radio 16.00 «Tommy». Roger Daltrey in Elton John. Rock opera. Barvni film. Abbazia 16.00 «La spacconata*. Robert Wood. Barvni film. Astra 16.30 »Candidato all'obitorio». Charles Bronson in Jacqueline Bis-set. Barvni film. Volta (Milje) 16.00 «11 soldato di ven tura*. Bud Spencer. Barvni film, LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165. Opčine: tel. 211-001; Prosek tel. 225 141: Božje polje, Zgonik: tet 225-596: Nabrežina: tet. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213137 Milje: tel. 271-124. Danes, SOBOTA, 19. marca JOŽEF Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 18.15. — Dolžina dneva J2.05. — Luna vzide ob 5.47 in zatone ob 18.12. Jutri, NEDELJA, 20. marca FELIKS Vreme včeraj: Na j višja temperatura 14,6 stopinje, najnižja 8. ob 19. uri 12.7, zračni pritisk 1016,6 mb. ustaljen, vlaga 83-odstotna, brez vetra, nebo malo oblačno, morje mimo, temperatura morja 11,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. marca se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 66-letni Guido Mag-giolo, 68-letna Eugenia Hejthirj vd. Toros, 79-letna Costante Bonivento, 76-letna Caterina Chersicla vd. Co-va, 69-letna Vittoria Goja vd. De Polli, 77-letni Giovanni Valenti in 51-letna Maria Bartoli por. Kern. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30Ž Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. Ul. Son-cini 179, Ul. Revoltella 41. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como L NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia cotno 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM m EN PAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627 V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predpraznič nega dne do 7. ure dneva po prazni ku To velja za zavarovance INAM, iNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. Mali oglasi TRGOVINA STYLMODA, Ul. S. Nicolo 22 išče vajenko. Predstaviti se trgovini. KVALIFICIRAN^ kuharico sprejmem v redno delovno razmerje. Stanova nje in hrana v hiši, ostalo po dogo voru. Gostilna Alkar, tel. 22-640. KOPER, 19. marca 1977, »ob 20. uri v Mestnem gledališču KRIŽ, 20. marca 1977, ob 16. uri v Ljudskem domu GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976-77 Osmi abonmajski koncert V sredo, 23. marca 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL JANEZA LOVŠETA Na sporedu: Matičič, Beethoven, Skrjabin, Ravel, Faurč, Chopin Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R-Manna 29. tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri bkf gajni Kulturnega doma. Prispevki V počastitev spomina Marjole PeJj tot darujejo 'za Tržaški pomori** klub «Sirena»: družina Kalc -mer 10.000, Olga in Darma lO.j*1" Boris Pertot z družino 10.000, jan Pertot z družino 10.000, Marij in Franca 8.000, družini Portogra*’’ di in Jankovič 10.000, Milo Perij* z ženo in mamo 12.000, Danilo 1 Majda 10.000, sestrična Roža in E® 7.500 lir. V. počastitev spomina sestri^11® ' ruje L. Podbršce* Mariole Pertot daruje 10.000 li” za D:jaško matico; V spomin na Mariolo Pertot daj,/ jeta družini Janko in Branko F’ 10.000 lir za SPD Trst in 10.000 za TPK Sirena. Ob 32. obletnici smrti Danila garca daruje sestra Jolanda Gran nja 5000 lir za Dijaško matico. V spomin na našo nepozabno'*,, no in mater Katarino Čuk daruj*J mož Josip in sinova Josip in lv8_ .30.000 lir za Kulturni dom Prosek Konto vel. ■. V spomin na svoje starše darihr Vida Zuljan - Delat 5000 lir za rv Slavec iz Ricmanj. ^ V počastitev spomina Mariole vačič - Pertot daruje Žarko Sito0*1 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 2. obletnici smrti Darija Sta ca daruje družina 15.000 lir za s Kontovei in 15.000 lir za vzdrževan] spomenika padlim v NOB na tovelu. V počastitev spomina F-anca U*1 Viča' daruje Grozdana 5000 lir zl Spomenik' padlim v NOB iz škednJ3* s Kolonkovca in od Sv. Ane. ^ ' V-počašftev spomina Mariole F. vačič - Pertot daruje Grozdana lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Mariole ”e tot daruje Jože Cesar 5000 lir ŠZ Bor. V spomin na Mariolo Pertot daji jeta Vida in Dario Jagodič 1®-°^ lir za SZ Bor. V počastitev spomina pokojne?3 / četa Stojana Udoviča darujeta niča in Marčelo Malalan 10.000 za Glasbeno matico. V isti nan1,, darujeta Anica in Marčelo Sva? 10.000 lir za Glasbeno matico. , Namesto cvetja na grob Mar'0, Kovačič - Pertot darujejo dri’*1.« Kodrič in šiškovič 20.000 lir za s Bor. , ^ Ob 6. obletnici smrti drage rnan daruje Sdvana Valoppi 10.000 lir Dijaško matico. i.iaaisu iiiauivAJ. •*. V počastitev spomina pok. M31^. ie Pertot darujeta Gracijela in ,i,j leksij Civardi 10.000 lir za t’-ža5 pomorski klub «Sirena» 19. 3. 1975 - 19. 3. 1977 7. žalostjo se spominjamo na dragega Alberta Mattiolija Mama, sestra, svak in °eCl Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi N ALBERTO MERLUZZI Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. t.m., ob 13.45 iz mrtva1 šnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalujoči: hči Violetta, zet Rado, vnuki z družinami in drugo sorodstvo. Nabrežina, 19. marca 1977 Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona MARIJA BRIŠČEK vd. FURLAN Pogreb drage pokojnice bo danes, 19. t.m„ ob 16. uri iz hiše **' losti, Gabrovec 27. Žalujoči otroci Viktorija, Marija, PeP* iu Pina, zetje, vnuki in drugo sorodstvo- Gabrovec, Trst, 19. marca 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 VČERAJ NA TOLMEŠKEM SODIŠČU Sprava med župnikom Eariupom in učiteljico Liano Broccaioli Učiteljica je umaknila prijavo in izjavila, da ne nasprotuje pouku slovenščine v Ukvah Učiteljica iz Ukev Liana Brocca ioli je včeraj pred tolmeškim sodi ščem umaknila tožbo proti župniku Mariu Gariupu, ki je odločitev spre. jel; sodniki tako niso sodili Gariupu. Predsednik sodišča dr. Beltrame (prisedna sodnika sta bila Benzoni in Crcmese, tožilec pa Sorrentino) je malo po 9. uri poklical Gariujba in Broccaiolijevo ter ju opozoril na možnost sprave in prekinitve sodnega postopka, ki bi enemu ali obemma »lahko povzročil nevšečno sti*. Ker sta bila tako Gariup kot tudi Broccaiolijeva načelno pripravljena na spravo, je predsednik odložil proces za nekaj časa. Oba sta se ponovno predstavila sodišču kasneje, ko jP Gariupov zagovornik odv. Sanzin navedel pogoje, pod katerimi so pripravljeni pristati na poravnavo spora. Predvsem je župnik zahteval, naj Broccaiolijeva ne nasprotuje več pouku slovenščine, predlagal je obojestransko obvezo, da ne bo prišlo več do sporov, končno pa je'predlagal delitev sodnih stroškov. Predsednik je najprej ponovno o-pozoril na tveganje, ki ga predstavlja kazenski postopek, «ki je kot bolezen; niti zdravnik ne ve, kako se bo končala*. Nato je opozoril na pomen, ki ga ima poravnava spora, pri kateri ni nobeden izmed dveh ne zmagovalec ne premaganec, ampak predpd-stavlja odpoved z obeh strani. Na glasil je še, da živita Gariup in Broccaiolijeva v isti vasi in da bi bilo zelo neprijetno za vse vaščane, če bi se spor še zaostril O Gariu povih predlogih je bil predsednik mnenja, da izjave o slovenščini ni mogoče zahtevati od Broccaiolijeve, češ da gre za ločeno vprašanje in da bi lahko prepoved pouka slovenščine le dala povod za drugačen kazenski sodni postopek Prav tedaj pa je Broccaiolijeva vpadla Na trgovinski zbornici v Gorici Sestanek mejnih organov iz Italije in Jugoslavije Na goriški trgovinski zbornici so se 16. marca sestali predstavniki mejnih organov iz I-talije in Jugoslavije, ki so člani stalne mešane komisije za izvajanje videmskega .^spog-^zu-ma o maloobmejnem, blagovnem prometu. Jugoslovanski delegaciji je načeloval,, dri Mi-*'1 lan Domadenik s sekretariata za notranje zadeve SRS, italijansko pa je vodil načelnik IV. cone mejne policije v naši deželi dr. iAusonio Aromolo. 'Pregledali so vrsto vprašanj, ki zadevajo uskladitev urnikov poslovanja mejnih organov in samih mejnih prehodov, poleg tega pa so poglobili tudi nekatere probleme tehnične narave, ki se odpirajo po ratifikaciji osimskih sporazumov. Tiskovno poročilo, ki je bilo izdano ob zaključku zasedanja, naglasa, da so se pogovori med odposlanstvoma odvijali v prisrčnem vzdušju in v znaki! medsebojnega sodelovanja. predsedniku v besedo in dejala: »Že-lim pojasniti, da nikakor ne nasprotujem pouku slovenščine in da ga ne oviram.* S tem je dejansko zadostila predlogom Garlupovih za govornikov (poleg odv. Sanzina ga je zagovarjal še odv. Battello) in razprava se je tako končala s poravnavo spora in arhiviranjem ak tov. Vsekakor predstavlja včerajšnja sodna obravnava korak naprej v boju za uveljavitev slovenščine v videmski pokrajini. Pomembno je namreč priznanje učiteljice Broccaiolijeve, kj je lansko leto prva prepovedala Gariupu pouk slovenščine v ukvanski osnovni šoli; pri tem ne smemo pozabiti, da je učiteljica občinska svetovalka socialdemokratske stranke iri torej politično angažirana (na včeraj- šnji razpravi jo je zagovarjal bivši deželni svetovalec PSDi Mar-pillero) ter da je pred letom dni zagovarjala svoja tedanja stališča tudi v občinskem svetu. Njena včerajšnja izjava nekoliko popravlja ta stališča, ki so še predvsem za vas kot so Ukvč, in kjer sta učitelj in župnik »pomembnejši* o-sebi, nesprejemljiva in so dejansko povzročala trenja med vaščani. Prepričani smo. da pomeni včerajšnja odločitev na ' tolmeškem sodišču prvi korak k sodelovanju med Broccaiolijevo in skupino domačinov, ki se je odločila za pouk slovenščine, v pričakovanju, da se z zakonom spremenijo krivična določila. Iti onemogočajo slovensko šolo na vseh področjih dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer živijo Slovenci. iiiiiiiiiiiimuuii lini min ii miiiiii im um milili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn m iiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii RESOLUCIJA DEŽELNEMU ODBORU KPI IN PSI ZA SKLIC KONFERENCE O OBNOVI Udeležili naj bi se je predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja dežele, ki nameravajo sodelovati v naporih za rekonstrukcijo Furlanije • Sestanek svetovalske skupine KPI Svetovalski skupini KPI in PSI v deželnem svetu sta s skupno resolucijo pozvali deželni odbor, naj sporazumno s predsedstvom deželnega sveta organizira, pred koncem aprila, konferenco o obnovi in preporodu Furlanije. Konference naj bi se udeležili parlamentarci iz dežele, predstavniki krajevnih ustanov in drugih dežel, gospodarskih in družbenih sil, univerze, kulture, poklicnih zbornic ter naj bi bila odprta za vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati v enotnih naporih za obnovo in razvoj prizadetih krajev in celotne dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Resolucija KPI in PSI se sklicuje na dokument o obnovi, ki ga je deželni svet odobril na seji 1. februarja, in še posebno na potrebo valoriziranja prispevkov sindikalnih in delavskih organizacij ter vseh komponent gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja dežele. Konferenca bi zato morala pomeniti priložnost, da tudi te sili) , sodelujejo v , fgzi pripravljanja konkretnih ukrepov in instrumentov za preporod Furlanije. O teh problemih so razpravljali tudi na seji svetovalske skupine KPI v deželnem svetu ob udeležbi deželnega tajnika posl. Cuffara. Slednji je poročal o razvoju vsedržavnega in deželnega političnega položaja ter med drugim orisal pobude in predloge komunistov v pričakovanju ponedeljkovega sestanka med vsemi demokratičnimi silami. zastopanimi v deželnem svetu. Tudi na tem sestanku je bila poudarjena potreba po dejanski decentralizaciji in po zagotovitvi dejanske možnosti'krajevnih uprav, še posebno občin in medobčinskih skupnosti, da aktivno sodelujejo v reševanju hudih problemov obnove. Na sestanku so se tudi zavzeli za čim prejšnje sklicanje posebne svetovalske komisije deželnega •iiiiHimiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiHiiniiiiiiiiiiiimiiiiiMiiMHiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMMiiHiiiii BENEŠKI DNEVNIK 1 BARNAS Nenehne eksplozije so nevarne za prebivalce Barnas, večji zaselek občme Spe ter Slovenov na desnem bregu Nadiže, je tudi 6. maja in 15. septembra utrpel ogromno škodo; potres je namreč močno poškodoval in delno- porušil številne hiše in hleve. Marsikdo je primerjal posledice potresa z učinkom min. ki jih razstreljujejo v bližnjem kamnolomu in ki že dolgo let ogrožajo sta bilnost zidov, pa tudi mir in počitek prebivalcev, / Tržaški geofizikalni inštitut je Pred kratkim opravil poskuse in analize o največjjh količinah eksplu *iva, ki jih je mogoče uporabiti, he da bi to bilo nevarno za prebi-valce Barnasa, tako da je Italce-bienti lahko spet začela z izkoriščanjem kamnoloma, s čimer so se Seveda znova začele tudi eksplozije- Četudi po potresu ni več nevur bosti, da bi bile hiše poškodovane, obstaja še vedno nevarnost, kj jo *a prebivalce predstavlja prava ploha kamnov in materiala, kj sledi eksplozijam. Predstavnika manjšine v občinskem svetu v špetru Adami in Qua-hzza nameravata zato poseči pri ‘Upanu, da bi prebivalstvu Barna-,sa zagotovili vsa jamstva, ki jih Predvideva zakon o izkoriščanju riJdnikov in kamnolomov. Svetovalna se sklicujeta na ljudske skupščine, ki so jih priredili pred nehaj leti o tem problemu, in na vlo-So na javne oblasti, ki jo je pripravil arh. Simoniti v lastnem imenu in v imenu odbora za preporod Nadiških dolin. V NEDELJO, 27. MARCA Kulturna prireditev za mladino v Petjagu V nedeljo, 27. marca, bodo v Pe-lkgu priredili kulturno manifestacija ta doraščajočo mladino v pro- storih osnovne šole. Program manifestacije, ki jo prireja mladinska skupina iz Petjaga, predvideva predvajanje dokumentarnega filma študijskega centra cNediža* o potresu ter nastope mladih harmonikarjev, čedadskega lutkovnega gledališča ter gojencev glasbene šole v špetru Slovenov. S .to pobudo namerava mladina iz Petjaga navezati stike z drugimi kulturnimi ustanovami Nadiških dolin. , sveta, ki je zadolžena za probleme izvajanja osimskih sporazumov. Prav tako naj bi deželni svet čim prej razpravljal o odprtih proble mih slovenske narodnostne skupnosti na osnovi resolucije, ki jo je še pred časom predložila skupina KPI. Glede obnove delovanja deželnega sveta (ki se že dva tedna ne sestaja) je svetovalska skupina KRI mnenja, da bi morali v četrtek in petek prihodnjega tedna razpravljati o problemih družinskih posvetovalnic, saj je minilo že več kot eno leto od predložitve komunističnega zakonskega osnutka za demokratični in napredno rešitev tega važnega družbenega problema. Pozitivno oceno napovedanega sestanka med predstavniki vseh demokratičnih sil deželnega sveta je dala tudi demokrščanska svetoval ska skupna, ki je mnenja, da bi iz srečanja lahko izšle koristne pobude. KD tudi soglaša o potrebi, da bi posebna deželna svetovalska komisija za Jgvajanj0 osimskih sporazumov čim-prej začela konkretno delovati, V" tej zvezi so na sestanku svetovalske skupine -- kot je rečeno v uradnem komunikeju — proučili tudi «zgskrbljenost in pomisleke* tistih, ki so v dobri veri in jim .je pri srcu zaščita okolja, i-stočasno pa želijo tudi gospodarski razvoj, kakršnega omogoča gospodarski del sporazumov. KD v te) zvezi zagotavlja, da bo »odgovorila z dejanji* na obrekovalno kam panjo tistih, ki bi celo želeli zrušiti enotnost dežele. PUSTNI ODBOR SV. KRIŽA priredi danes, 19. t.m„ ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu PLES z ansamblom Supergroup. Razstave V Torkli razstavljata Hijacint Jus-sa in Vladimir Klanjšček do 4. aprila. Ogled razstave vsak dan od 19. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 121 ure. OSMICE IVAN SANCIN, Dolina 194, toči belo in črrto domače vino. LOVRENC ŽERJUL, Lonjer 253, toči belo in črno domače vino. DO KDAJ ŠE? Pr V noči med sredo in četrtkom so vedno isti »neznani črni mazačih prebarvali slovenske napise vseh dvojezičnih tabel ?. kažipotov na po- krajinski cesti od Ključa do Ric manj. Dolinska občinska uprava, pod katero table spadajo, je takoj obvestila pokrajinsko upravo ter pri javila karabinjerjem mazače. L'RESNIČEN A POBUDA IZ MEDNARODNEGA LETA ŽENA' Navzoče delegacije z avstrijske Koroške, Beneške Slovenije, Goriške in N. Gorice - llolje se poznali, pomeni, bolje se razumeli V Novi Gorici so se včeraj sešle zastopnice ženskih organizacij treh obmejnih dežela, avstrijske Koroške Beneške Slovenije, Goriške in Nove Gorice in ustanovile koordinacijski odbor za mednarodno sodelovanje žensk. Za takšno organizacijsko obliko so se zastopnice žena iz zgoraj omenjenih področij dogovorile pred dvema letoma na pobudo Novogoričank, ki so v okviru mednarodnega leta žena gostile delegacije obmejnih dežel. Koordinacijski odbor se bo povezoval z naprednimi ženskimi organizacijami ter si prizadeval uresničevati deklaracije o človekovih pravicah, ki so zapisane v listini OZN, uresničevati sklepe konference o varnosti in sodelovanju iz Helsinkov, ohranjati in razvijati narodnostnih manjšin in skupin z uveljavljanjem pobude, da bi se jezika manjšin učili tudi pripadniki večinskega naroda, u-veljavljati resnično enakopravnost med spoloma in narodi na področju kulture in gospodarstva ter skrbeti za poglabljanje medsebojnih stikov po geslu: Bolje se poznati, pomeni, bolje se razumeti. Te smernice bodo žene uresničevale z medsebojnimi srečanji, na katerih si bodo izmenjale izkušnje, s srečanji z demokratičnimi in naprednimi organizacijami in društvi, s skupnimi prireditvami itd. Predsednica sveta za družbeno -ekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Cvetka Mušič je, izhajajoč iz zgodovinskega boja žena za enakopravnost, ocenila položaj žena v družbenem dogajanju, še posebej v Jugoslaviji, ter pri tem zlasti poudarila velik delež slovenskega ženstva in naprednih žena v boju proti fašizmu. »Smisel današnjega sestanka je okrepiti in izboljšati oblike boja za enako pravne odnose na vseh področjih družbenega dogajanja v svetu,* je dejala Mušičeva. V razpravi je članica delegacije iz Beneške Slovenije Bruna Dorbo-16 iz špetra Slovenov osvetlila specifični položaj žene v tem kotu naše dežele, kjer družba še ni tako osveščena, da bi sprejemala tudi žensko vlogo v družbenem dogajanju, tako kot sprejema moško. «Nas še posebej boli, da slovenske matere svojih otrok ne morejo pošiljati v slovenske šole v domačem kraju in jih učiti v svojem jeziku,* je dejala. Predstavnica slovenskih žena z Goriške Erika Paulin je poudarila, da imajo slovenske žene na Goriš- kem dobre stike z vsedržavno žensko zvezo UDI, Kot pripaduice o-grožene narodnostne skupnosti imajo odprtih veliko vprašanj in se morajo zato prvenstveno zavzemati za nacionalna vprašanja naše skupnosti. Potrebno bo bolj kot doslej osvoboditi slovensko ženo tudi na področju proizvodne Sfere — je dejala Paulin — in bomo v tem okviru morale večjo skrb posvečati samostojni gospodarski uveljavitvi Slovenk, ki so, zaposlene v trgovski mreži. Tudi zaradi te potrebe je že skrajni čas, da bi se strokovna gospodarska organizacija razširila tudi na Goriško. Predsednica Zveze slovenskih žena Anica Kokot pa je govorila o enotnem boju slovenskih žena na Koroškem na strani naprednih av- Šempetru pri Novi Gorici. strijskih sil za izvajanje člena 7 državne pogodbe. Še posebej je opi sala sedanje napore za enakopravnost slovenskega jezika v javnosti in s tem v zvezi navedla pobude za odpiranje otroških vrtcev, ki jih skoraj nimajo, kot enega izmed najpomembnejših sredstev pr: vzgoji o-trok v narodnostnem duhu. De!t'gatke ženskih organizacij so se na predlog Nove Gorice nato dogovorile, da se bo v naslednje akcije vključila tudi republika Slovenija in da bi ta srečanja dobila nove razsežnosti. Sestanka sta se udeležila predsedn:k občinske SZDL Lojze Lah in občinski sekretar ZK Tomaž Beltram. Popoldne so se delegatke srečale z delavkami v to- NA PRAGU POMLADI V GORIŠKIH BRDIH Bujen razvoj vinogradništva v jugoslovanskem delu Brd Cez zimo so uredili nadaljnjih 100 hektarjev vinogradov Lanski pridelek vina za čelrtino dražji koI leto prej V goriši-h Brdih, vinogradniško - sadjarskem območju s približno 6 tisoč prebivalci, dela za napredek kmetijstva nikoli ne prekinejo. čez zimo, ko oi drugih večjih opravil, kmetje urejajo nove vinograde. V obdobju od oktobra lani se v Brdih mudi 18 .rigolnih ekip, ki pripravljajo zemljišča za nove irte. Menijo, da bodo do. konca a prila tako obnovili oziroma uredil; nadaljnjih 100 hektarov novih vinogradov. Tako hitra in intenzivna obnova traja že več 'let in zato so Brda, kar zadeva raven in donosnost vinogradništva, postala pojem za celo Jugoslavijo. Skupaj imajo sedaj okrog 1.300 hektarov vinogradov in od tega je več kol tisoč hektarov novih, torej nasadov v polni rodnosti. Pri obnovi izdatno varni avtomobilskih delov Iskra v I sodeluje zadružna organizacija, to I ie vinsl ' je vinska --klet. ki ima v svojem NIIIIMIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIMMIIMIIMIIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIimMMIIIIIIIIIIIMIIMIMirillllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIII V ČETRTEK ZVEČER V ČEDADU Beneški planinci zbrani na 1. rednem občnem zboru Obračun dveletnega dela - Društvo si uspešno utira pot kljub oviram in ustrahovanju - Novo vodstvo Beneško planinsko društvo iz Če dada je imelo v četrtek zvečer prvi redni občni zbor in s tem nedvomno dokazalo, da se je tudi organizacijsko že postavilo na noge. Zasedanje je bilo v p-ostorih Slovenskega kulturnega centra v Čedadu, kjer imajo svoj sedež beneška' kulturna društva. Udeležili pa so se ga tudi predstavniki osrednje slovenske planinske organizalije ter predstavniki najbližjih plr’ riških društev, iz Kobarida, Tolm.-i.j, Nove Gorice, Gorice in Trsta. Posebej velja orne niti prisotnost glavnega urednika Planinskega vestnika Tineta Orla ter predsednika ZSŠDI Kocmana. Zasedanje prvega rednega občnega zbora je odprl dosedanji predsednik društva Jožko Kukovac, ki je v kratkem in jedrnatem poročilu prikazal dveletno delovanje (od u stanovitve društva leta 1975) ter omenil številne težave, s katerimi se morajo spoprijemati, saj društvo deluje v specifičnih pogojih, člani — teh je sedaj nad 150 — so iz vseh krajev Benečije, pa tudi iz nillllllllMIIIMIII MII III MII MM MIIIIII II IIIIIIIIIHlill 1111111111111111111IIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIII Ml IIII MllllllIM IIIII MlMlI MANIFESTACIJA JE BILA V TRŽIČU V včerajšnji 4-urni stavki so sodelovali tudi dijaki Delegacije gor iških dijakov so šle v Tržiš in v Trst ■ Solidarnost z župnikom Cariupom iz Ukev Tudi na Goriškem je bila včeraj predpoldne 4-urna stavka v vseh industrijskih obratih. Proglasila jo je enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. Delavci so stavkali od 8.30 do 12.30. V Tržiču je bilo večje sindikalno zborovanje, na katerem so spregovorili sindikalisti in tudi predstavnik srednješolcev. Sindikalisti so poudarili, da je bila stavka oklicana zaradi vedno težjih bremen davčnega značaja in tudi ker mora vlada resno pomisliti na mladino, ki jo vsak dan bolj pesti vprašanje brezposelnosti. Včerajšnje stavke so se udeležili tudi dijaki goriških višjih srednjih šol. Stavke so se slovenski dijaki odzvali le deloma: medtem ko so polnoštevilno stavkali dijaki trgovske šole, so se dijaki liceja in učiteljišča, sporazumno z ravnateljema obeh šol, odločili, da pošljejo na manifestacijo v Tržič svoje delegate, večji del dijakov pa je ostal pri pouku. V zvezi z včerajšnjo stavko je e-notni dijaški odbor izdal letak, v katerem so obrazložene glavne zahteve slovenskih dijakov1 in vzroki njihovega nezadovoljstva. Prvi del letaka je posvečen provokacijske-mu in nedemokratičnemu sodnemu postopku proti župniku iz Ukev Mariju Gariupu. Dijaki zavračajo Malfattijev predlog, ki pomeni korak nazaj v boju za sodobnejšo in demokratičnejšo šolo. Slovenski srednješolci se nadalje zavzemajo za tako šolo, ki bi vključevala mlade v gospodarsko stvarnost ter jim po končanem šolanju omogočila delovno mesto. E-notni dijaški odbor izreka obenem solidarnost dijakom slovenskih in italijanskih višjih šol v Trstu. Omenimo še. da so poleg delegacij, ki so prisostvovale manifestaciji v Tržiču, slovenski dijaki sestavili delegacijo, ki se je v Trstu srečala z dijaki, ki že več dni zasedajo licej France Prešeren. De legacija je na tem srečanju razpravljala o skupnih problemih slo venskih dijakov z Goriškega in s Tržaškega. PREDAVANJE V MC Mladina, kultura in gospodarstvo Danes popoldne bo v prostorih Mladinskega centra drugi dan seminarja, ki ga posvečajo mladinskim vprašanjem. Na današnjem predavanju bo dr. Darko Bratina iz Gorice govoril o mladinskih pro- blemih v okviru gospodarstva in kulture. Prireditelji vabijo vse mladince, ki jih tema predavanja zanima, naj se udeležijo seminarja, ki se bo pričel ob 15. uri. bližnjih ravninskih središč- Furlanije. Prav taka raztresenost pa povzroča predvsem velike organizacij ske težave. Poleg tega pa je treba jasno in brez kakršnih koli zadržkov povedati še, da nekatere kroge v videmski pokrajini še ved no moti vedno bolj aktivno uveljav Ijanje Slovencev, kar skušajo na različne načine preprečevati, naj večkrat s preizkušeno metodo ustrahovanja. kakor so nedavno poskusili nad nekaterimi člani mladega društva. Toliko v pojasnilo, da bomo lažje razumeli, v kakšnih oko liščinah si utira pot beneško pla n nsko društvo in da jP dveletni obračun, čeprav niso v njem zabeleženi bleščeči alpinistični dosežki, vendarle zelo pozitiven. Iz poročila predsednika in iz zanimive diskusije, ki sč je razvila ob koncu, smemo sklepati, da je, društvo izbralo pravo pot. Delovanje se ne sme omejiti na golo zdru zevanje in povezovanje članov v rekreativnega^mene, ampak 'zavzeti globlji pomen utrjevanja ha rodne za vesti, ri V tem nastavljeno dosedanje dllTkoje društvo priredilo nekaj visokogorskih izletov za člane, avtobusni izlet v Ljubljano, veliko pozornosti pa je posvečalo vzdrževanju in poglabljanju st kov predvsem z najbližjima društvoma v Kobaridu in v Tolminu. V zadnjem času so % beneški planinci začeli ukvarjati tudi s smučarsko dejavnostjo, kar bi kazalo še posebej razvijati, saj imajo za to nekatere zelo ugodne pogoje, predvsem pa v bližini obširna smučišča na Matajurju. Tako so mladi smučarji, člani društva, 'etos prvič sodelovali na zimskih športnih igrah v Rajblju. Čeprav je bila udeležba na občnem zboru nekoliko skromna, pa je le ta potekal v posebnem vzdušju, kar je pripomoglo, da se jo ob koncu raz\ila zanimiva in odprta diskusija. Posebno tehten- pa je bil poseg Ferruccia Clavore, ki je v beneškem narečju pojasnil vlogo in pomen, kj naj bi ga društvo zado bilo v prihodnje. Na četrtkovem občnem zboru so izvolili tudi; novo vodstvo. Predsed niško mesto so ponovno zaupali Jožku Kukovcu, podpredsedniško pa Vojku Filipiču. Tajniške posle bo opravljal Ferruocio Ciavora. V od bor sta bila izvoljena tudi Lucija Trušnjak in Carluccio Gariup. Danes v Št e ve rja mi nadaljevanje kongresa Slovenske .skupnosti Danes popoldne ob 15. uri se bo v š’teverjanu nadaljeval deželni kongres Slovenske skupnosti, ki se je začel prejšnjo soboto ter so ga ira-UM>ra to odložili, ker niso izčrpali celotnega ■ dnevnega reda. Danes bo pg Vrsti politična razprava o tajniškem in drugih poročilih ter še posebno o osnutku zaščitnega zakoha. ki ga je pripravila posebna komisija in ki ga bo moral kongres odobriti. Deželni kongres SSk se bo zaključil z izvolitvijo novega deželnega tajništva. KULTURNI KROŽEK BRIŠKE MLADINE PLEŠ1VO - KRMIN priredi v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Mestnem gledališču v Krmi-nu, v sodelovanju s Slovensko prosietno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete 4. SLOVENSKI VEČER ) • -Neutrudni popotniki, včlanjeni v Nastopajo pevski zbori »Brda* iz Krmina, «Mirko Fileja iz Gori- ) diuštvo GMG (Gruppo marciatori Go-ce, »Hrast* iz Doberdoba, »Lipa* iz Bazovice, folklorna skupina ; se bodo jutri udeležili 11 km »Dom* iz Gorice, dramska skupina »Sovodnje* s Cankarjevo »Jer- ) dolgega pohoda po Krasu, blizu Bazo-nejevo pravico* in ansambel »Lojze Hlede* iz števerjana. ( vice- ki Sa prireja tržaško društvo Ma- • c rathon Club Alabarda. Začetek poho- Vabljeni! • s da je predviden za 9.30. odhod iz Go-rice pa ob 7.45. ■O*"1' .............Hlinil n ............n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....n,um...miiiiii Milenko Pegan razstavlja v Foljanu Danes običajni delovni dan Po novem zakonu, ki je stopil v veljavo pred nekaj tedni, ni več Jožefovo. 19. marec, praznični dan. Zaradi tega bodo danes vse trgovine in tovarne ter uradi, ki so odprti ob sobotah, imeli normalen delovni dan. Prav tako bo v šolah, kjer se bo pouk odvijal normalno. Odpadejo zaradi tega prvi spomladanski izleti, ki so jih bili ljudje vajeni, prav na Jožefovo. Sicer pa bodo najbrž praznične tradicije ostale v tistih krajih, kjer so bili vajeni teh praznikov. Pepce in Jožefi bodo tako postali enaki njihovim prijateljem, ki imajo drugačna imena. Milenko Pegan, naš dobri znanec iz Nove Gorice, fotografski mojster in odkrit prijatelj in pomočnik slovenskih fotografov v zamejstvu, razstavlja v teh dneh vrsto svojih umetniških fotografij v občinski ga leriji v Foljanu. Naslov razstave je »Obrazi moje dežele* in ta zelo dobro ustreza slikam, ki so tu razstavljene. Poganova dela bodo v Foljanu do 27. marca, moč si jin je ogledati vsak delavnik popoldne, ob nedeljah pa predpoldne. V tej galeriji bodo v letošnjem letu priredili-še nekaj razstav fotografije, za nekatere so si že zagotovili jugoslovanske mojstre. kreditno-hranilnem odseku na voljo okrog pet milijard starih dinarjev zlasti še za urejanje novih vinogradniških površin. Treba je poudariti, da se vinogradništvo razvija in širi predvsem zarini stabilnega sodelovanja in dolgoročnih odnosov med kmeti in zadružno organVacijo. Veliko vlogo pri tem opravlja moderna vinska klet na Dobrovem, kjer lahko predelajo ves pridelek grozdja iz Brd. Zmogljivost kleti znaša sedaj 1.350 vagonov vina. do leta 1980 pa jo bodo povečali na 1.500 vagonov. Glede odnosov med kmetovalci in »Zadružnim- vinarstvom* (tako se namreč imenuje zadružna organiza-c'ja). je družbenopolitični -delov cc in eden izmed njenih vodilnih predstavnikov Viljem Mišigoj dejal nasledil je: «V Brdih vseh okipg 9F> vinogradnikov sodeluje pri delitvi dohodka pridobljenega s pridelavo grozdja oziroma s proizvodnjo vina. Po obračunu za pridelek v letu 1975 so kmetje prejeli povprečno orj 750 do 950 starih dinarjev za kilogram grozdja. Obračun za laiv ski pridelek še ni napravljen, vendar pričakujemo, da bo dohodek od proizvedenega in prodanega vina iz naše vinske kleti poprečno za 25 odstntkov večji, kot pa je bil leta 1975.» Predlagajo, da bi »Zadružno vinarstvo* združili z novo veliko delovno organizacijo «Fiukial» v Ajdovščini, ki s:> jo ustanovili prav te dni. V njej je 7 podjetij oziroma organizacij, ki so doslej poslovale ločeno. S pridružitvijo »Zadružnega vinarstva* »Frukti*, bi vinogradništvo, sadjarstvo in ostalo kmetijstvo v goriških Brdih lahko še hitreje, načrtneje in bolj dolgoročno razvijali. Trije goriški zbori pojejo drevi v Kopru No drugem koncertu revije pevskih zborov «Primorska poje*, ki bo drevi, ob 20. uri, v mestnem gledališču v Kopru, bodo sodelovali, poleg drugih, tudi trije goriški zbori. To so moški zbor z zadovoljstvom beležimo v zadnjih letih. S posebnim zadovolj stvom smo v zadnjem letu sprejeli odločitev nekaterih uglednih kmetov. da stopijo med nas in z nami v enotno delo, potem ko so bili razočarani njihovi' pošteni napori za preobrazbo druge organizacije. Prispevek njihovih izkušenj in zavzetosti za napredek našega kmetijstva more in mora dragoceno vplivati na učinkovitost delovanja naše Kmečke zveze,» je dejal Alfonz Guštin, ki je svoje poročilo takole za- v komisijah ust.anove^EZTT, ki naj bi po določilih realizirala pro to industrijsko cono, ter v deželnih organih, ki bodo izdelali študijo o možnosti niene uresničitve.* Vse to bo zahtevalo od '.as precejšnje napore, zato je nujno, da naša organizacija stopi skupaj z vsemi drugimi silami naše skupnosti čimprej v koordinirano akcijo, da se ugotovijo najboljši načini zaščite prizadetih in upoštevanje njihovih potreb. Zaradi zgrešene gospodarske politike, ki je zapostavljala kmetijstvo, je prišto tudi do nenačrtnega in nebrzdanega izkoriščanja teritorija, katerega posledice so posebno vidne v naši pokrajini in proti kateremu se je Kmečka zveza ob strani naših kmetov vedno borila. Med te pogoje spada na prvem „ . mestu načrtovanje, predvsem izde- voju in za katero se KZ skupaj z ključil: »Prepričani smo, da je obstoj in razvoj krajevnega kmetijstva strogo povezan z resno in umno programa-cijo teritorija, s pametnim gospodarskim načrtovanjem, ki mora najti rešitve za vsa odprta vprašanja, ki so se nakopičila v dolgoletnem zapostavljanju tega produktivnega sektorja v škodo naših kmetov, naše narodnostne skupnosti in na splošno vse skupnosti. Zato bomo morali še vnaprej vložiti vse naše napore in naše najboljše moči. da se kmetijstvu prizna centralna vloga gospodarskega soustvarjalca. Računamo zato na podporo vsega članstva. na prizadevnost odbornikov, ki jih boste izvolili, in na pomoč, ki so jo pristojne oblasti in ustanove dolžne'nuditi. Računamo tudi na pomoč in solidarnost krovnih in sorodnih orga-n!zacij ter delavsk!h sindikatov, s katerimi bomo morali navezati še tesnejše stike, da skupaj prouč mo in rešimo probleme skladnega gospodarskega in socialnega razvoja sodobne družbe, na pomoč in solidarnost vseh delovnih ljudi, da skupaj pospešimo pot do družbene e-nakopravnosti in boljših življenjskih pogojev za vse.» Poročilo tajništva Tajnik, kmetijski izvedenec Edvard Bukovec, je začel svoje poročilo izhajajoč iz gospodarske krize, ki zahteva od vseh delovnih- ljudi čedalje večje žrtve. Poudaril je zadovoljstvo ob novih družbeno . političnih in gospodarskih perspektivah za našo pokrajino in deželo, ki jih odpirajo osimski sporazumi in dejal, da nas gospodarski del sporazumov postavlja pred nove perspektive za vsestranski razvoj našega mesta, obenem pa tudi pred nove naloge, saj bomo morali razvoju pazljivo slediti in ga usmerjati, če hočemo, da bo ta razvoj dejansko ne v našo škodo, ampak v našo korist. Iz tega izhaja potreba po novi kmetijski politiki, ki naj prizna tej gospodarski papogi primerno vlogo v gospodarskem in družbenem raz- lava področnega načrta za razvoj kmetijstva. Ta načrt bi morala izdelati Deželna ustanova za razvoi kmefijstva. kateri je KZ že leta 1968 izročila svoje predloge, in bi moral 'biti demokratično izdelan s sodelovanjem in soglasjem krajevnih u-prav od občin do pokrajine in gorske skupnosti ter sindikalnih organizacij, da bi omogočili usrosablja-nje kmetijskih površin za čim bolj smotrno uporabo. Nujne so javne naložbe za potrebne infrastrukture, prav tako je treba izglasovati deželne zakone o kmečkem turizmu ter o likvidaciji iusa. Prav tako bo nujno vnesti določene spremembe v deželni urbanistični načrt, ki v sedanif" obliki ne upošteva dejanskih potreb kmetijstva in smotrne uporabe teritorija, saj skuša slednjega zaščititi zgolj z vinkulativnimi posegi, ne pa z aktivno prisotnostjo človeka. Isti vin-kulativni značaj in tudi tržaški regulacijski načrt, ki nalaea okoliškim kmetom breme, da oskrbito mestne prebivalce z zelenimi površinami, ki jih v mestu zaradi desetletja trajajoče gradbene špekulacije, ni. Pri načrtovaniu teritorija bi morala imeti odločilno vlogo gorska skuonost, ki pa žal še ni pričela s svojim delovanjem, kar resnično ob žalujemo in kritiziramo, saj bi prav gorska skupnost, v kateri bi lahko v največji meri prišla do izraza tako volja kmečkega prebivalstva kot volja naše narodnostne skupnosti, bila prva poklicana, da ščiti Interese obeh. Med starimi nerešenimi problemi Je predsednik omenil problem tehničnih služb, to je pokrajinskega kmetijskega in gozdarskega nadzor- zorništva strokovnjak, ki bi obvladal slovenski jezik. Te zahteve glede strokovnjakov na obeh nadzorništvih so podprle vse občine tržaške pokrajine, pokrajinska uprava in sindikalne organizacije, a jih deželna uprava kljub temu še ni upoštevala. Danes na obeh nadzorništvih ni ne samo strokovnjaka, ampak sploh uradnika, ki bi obvladal slovenščino. Tako stanje pomeni dvakratno nazadovanje: po eni strani namreč onemogoča pozitivno delovanje samih nadzorništev, saj naši kmetje v njih ne morejo najti tiste iskrene zavzetosti za svoje probleme, ki jo od teh važnih tehničnih služb upravičeno pričakujejo, po drugi strani pa so «rešitve», do katerih je prišlo, žalitev celotne . naše narodnostne skupnosti in kažejo na popolno pomanjkanje politične volje pri reševanju manjšinskih problemov. Omenil je tudi deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, katere odsotnost v tržaški pokrajini je dokaz pomanjkanja volje za reŠtev problemov našega kmetijstva, saj bi bi. la ustanova, ki ne bi smela biti birokratska ampak ^strokovna, dolžna izdelati podrobni načrt za razvoj kmetijstva in nuditi strokovno pomoč za izboljšanje kmetijstva in za uvajanje sodobnih prijemov, ki bi povečali Droduktivnost. Glede temeljnih nalog, ki so pred KZ, je opozoril na volitve komisije, ki bo skrbela za vodenje seznama kmetijskih podjetnikov. Ponovno je izrazil pomisleke o potrebnosti in koristnosti takega seznama, v katerem bodo lahko našli mesto tudi ljudje, ki niso kmetje, a bodo kljub temu lahko uživali vrsto ugodnosti, kot tudi pomisleke o potrebnosti volitev, ker bi komisija lahko izšla iz dogovora med sindikalnimi organizacijami, ne pa iz volitev, ki po eni strani pomenijo nepotrebno trošenje javnega denarja, po drugi strani pa, kar je najhujše, povzročajo tudi nepotrebne razprtije med kmeti prav v trenutku, ko je potrebna e-notnost vseh in strnitev naših vrst. Kljub temu se je KZ z vsemi svojimi mo&ni trudila za to, da bi te volitve potekale na čim bolj demokratičen način. Postavila je zahtevo, da bo vpis v seznam brezplačen in vsaj vezan na mimmalne stroške, pa tudi drugo, da bi ves postopek potekal dvojezično, saj je slovenščina za večino kmetov naše pokrajine materin jezik. Trgovinska gornica se je sicer izmikala tej svoji dolžnosti, zaradi česar je bito onemogočena sama prisotnost predstavnikov KZ na nekaterih sejah pripravljalne komisije. Taki odnosi do naših problemov izhajajo iz še vedno zakoreninjene šovinistične miselnosti, ki preveja tržaško Trgovinsko zbornico in je v določeni meri kriva njene pasivnosti in nekoristnosti. Kljub vsem navedenim pomislekom pa se bo morala KZ tudi v prihodnji poslovni dobi potruditi z vsemi svojimi močmi za to, da se vsi kmetje vpišejo v poklicni seznam in da bodo volitve komisije demokratični izraz njihove volje. Prav v novih perspektivah gospodarskega razvoja, ki so jih odprli osimski sporazumi, je izredne važnosti, kako se bo ta razvoj uresničeval na ozemlju, ki je obenem kmetijsko in narodnostno. »Pred nami je naloga, je zatrdil Bukovec, da v kratkem roku prihodnjih mesecev prispevamo k potrebnim popravam tako deželnega splošnega urbanističnega načrta kot tudi novih urbanističnih inštrumentov tržaškega regulacijskega načrta, ki v predlagani izdelavi potreb in ko- risti tako krajevnega kmetijstva kot slovenskega prebivalstva, tega ne upoštevajo. KZ ponavlja tudi na tem občnem zboru svoje znano stališče: nismo nasprotni ohranitvi naravnega okolja, ki pa se mora uresničevati »aktivno*, to se pravi sf podporo kmetijstvu, in drugim človeškim dejavnostim, ki ohranitev dejansko o-mogočajo, ne pa »pasivno*, s samimi vinkulacijami, ki pomenijo zgolj škodo za ljudi in njihovo delo*. V tem smislu, namreč v smislu utrjevanja in razvijanja tudi kmetijstva v okviru razvoja po Osimu, je nujno potrebno takojšnje uresničenje vseh že obstoječih zadružnih pobud v okviru področnega načrta za razvoj kmetijstva, za katerega se KZ bori že skoraj deset let. Domači kmetje so dokazali izreden čut za medsebojno solidarnost in za posodobljenje oblik svojega dela z u-slanovitvijo številnih zadrug: Kraški zadružni hlev v Praprotu, Kraška zadružna mlekarna, živinorejska zadruga »Dolga krona*. Toda nerazumljiva zavlačevanja in birokratske ovire organov, ki bi bili dolžni vse te pobude pospeševati, so pripelje potrpežljivost zadružnikov do skrajne mere in odgovornost pristojnih oblasti bi bila škandalozna, če bi zadružnike prisilile k obupavanju in opuščanju, ali celo k razpustitvi teh hvalevrednih pobud. Cvetličarsko . vrtnarska zadruga na Proseku je že dokazala koristnost svojega obstoja in ji mora biti pri- znana odločilna vloga pri vodenju kraškega cvetličarskega centra, ki ga deželna ustanova z razvoj kmetijstva gradi na Golem vrhu pri Proseku, ker ni dopustno, da bi tak center vodil birokratsko in tehnicistično. Konzorcij vinogradnikov y Kri žu se mora teritorialno in strukturalno razvijati, za kar bo pa pptreb na mnogo večja mera razumevanja in podpora pristojnih občinskih in deželnih oblasti ter tehničnih organov, kot jih je bil na žalost deležen do sedaj. Poudaril je. da bi dejansko funkcioniranje omenjenih zadružnih struktur ustvarilo pogoje za enakopravno vključevanje kmetijstva v splošni krajevni gospodarski razvoj, ki si ga obetamo. Prvenstvene važnosti je ureditev vseh potrebnih infrastruktur, to je poljskih poti, vodovoda oziroma razpoložljivosti vode za namakanje po primerni ceni, glede česar so se razmere v zadnjih letih celo poslabšale, saj se je voda občutno podražila, ob raznih javnih delih so pa s popolno brezbrižnostjo za potrebe kmetov zaprli več dohodov h kmetijskim parcelam. Za smotrno uporabo ozemlja in usklajen načrten razvoj gospodarskih dejavnosti na njem je poleg o-menjenih posegov po mnenju naše organizacije potrebna odobritev deželnega zakona o kmečkem turizmu po zgledu drugih deželnih u-prav, ki bi imel več koristnih učinkov, tako za dopolnitev preskrom- nih dohodkov kmečkih družin kot za razvoj take vrste turizma, ki bi bil dostopen tudi za družine s skromnejšimi dohodki. Poudaril je neodložljivo potrebo pi dokončani ureditvi jusarskih zemljišč, ki jih je treba vendar razdeliti med upravičence. KZ je zato z zadovoljstvom pozdravila obnovitev skoraj vseh jusarskih odborov, k če. mur je tudi sama prispevala. Sedaj bodo morali odbori stopiti v skupno akcijo, da dežela, ki je za to pristojna, čimprej izda zadevni zakon. Odpraviti je treba vse razloge za u-pravičeno negodovanje kmetov, kot je škoda, ki jim jo povzročajo lovci in divjačina in jim je nihče ne povrne, kljub zakonu št. 13 iz leta 1969, ker italijanska lovska zveza izvaianje zakona enostavno sabotira. Treba bo zato zakon primerno popraviti. Prav tako je treba odpraviti ali Vsaj urediti problem škode in sitnosti. ki jih povzročajo brezvestni izletniki na podeželiu in stoer tako, da občine prepovedo promet po polj. skih poteh (kar so nekatere že storile) in čimprej uredijo javne površine, ki naj bodo meščanom na razpolago za razvedrilo. Nastopil je tudi pravi čas za u-reditev raznih vprašanj, ki zadevajo številne dvolastnike, od urnikov dvo. lastniških prehodov do ureditve dejanskega stanja po kulturah v zemljiški knjigi in do pravilnih vknjižb lastninskega stanja. Razgibana dejavnost društvenih organov Glavni svet se je v zadnji poslovni dobi sestal, da izdela smernice za delovanje organizacije in da pripravi občni zbor. V tej poslovni dobi je glavni svet sprejel v organizacijo 51 hovih članov, kar je dokaz, da ugled KZ med našimi kmeti stalno harašča, izvršni odbor pa se je sestal šestkrat. Neurejene razmere v socialnem in zdravstvenem skrbstvu so vzrok, da kmet glede teh uslug še danes ni enakopraven z delavci drugih kale gorij. Zato upajo, da bo 1./ julija letos zares prišlo do zdravstvene reforme kj, l?g izenačila kmete z vsemi drugimi delovnimi liubmi.. Zaradi nujnih posegov je bilo ve# krat potrebno hitro sklieaW«*i sedstvo, precfvseni zaradi “vjJl okrog sestave poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov, stikov ». krovno organizacijo Slovenske kul turno-gospodarske zveze ter zaradi nekaterih drugih zadev; tudi predstavniki naše zveze v deželnem odboru vsedržavne strokovne organizacije »Alleanza coltivatori* so se večkrat sestal; ter se udeleževali sestankov deželnega odbora v Vidmu, posebno v času neposredno po potresu. Možno angažirani so bili tudi predstavniki Kmečke zveze v raznih komisijah in odborih, v katerih je zastopana, pri čemer je trgovinska zbornica nečastna izjema. Delovanj*e uradov Vrsta vsakodnevnih poslov je prepuščena uradom Kmečke zveze, ki so članstvu vseskozi na razpolago za razne usluge. Lani so za člane izpolnili in oddali 409 prijav dohodkov in je predvidevati, da se bo tako delo še povečalo, zaradi česar bo potrebno to službo okrepiti. Precejšen je pomen uradov pri delu za dvolastnike. Zanje so opravili skupno 158 posegov (42 za prepustnice, 92 uvoznih dovoljenj, 23 dovoljenj za sečnjo drvi ter 1 prošnjo za prehod izven dvolastniške-ga bloka). Prijav pridelka vina za bližnjo mestno okolico je bilo 62, prošenj za prodajo vina na osmicah ter za prodajo lastnih pridelkov pa 11. V lanskem letu je KZ morala za svo je člane urejati tudi vse formalnosti v zvezi z žganjekuho, kar so prej opravljali finančni uradi. To delo je opravila v desetih primerih. Izdali so 10 novih potrdil za izj kaznice za prodajo na trgu na debelo. Prijav škode po divjačini je *Po le 15, kar je razumijiVd; če vpfašanji upoštevamo neizvajanje zakona 'ter razočaranje oškodovancev. Prošenj za prispevek pri popravilu kmečkih hiš je bilo 22, za nizkoobrestna posojila pa 18. Važna je tucš' akcija KZ pri tržaškem občinskem odborniku za finance glede prehodov na ceste in poti, ki pa žal ni naletela na zaželen odziv čTanov: takih prošenj je bilo namreč samo sedemnajst. 64 članov so prijavili k ustnemu izpitu, na osnovi katerega lahko dobijo izkaznico za nakup in u-porabo strupenih protizajedavskih sredstev. Delovanje uradov KZ je tesno povezano z delom, ki ga upravlja njen patronat. Slednji je v zadnjem letu zabeležil občuten razvoj in razmah tako s kakovostnega, kot s količinskega vidika. Ta je kljub novim omejevalnim kriterijem pri registriranju raznih storitev zbral v letu 1976 skupno 3.259 novih vlog se pravi 39 odst. več kot v letu 1975, in sicer 261 vlog za invalidske pokojnine, 181 vlog za starostne in družinske pokojnine, za SCAU in trgovinsko zbornico so jih opravili 246 splošnih vlog pa je bilo 1.767, prošenj za družinsko doklado je bilo 73, vlog v zvezi z raznimi bolniškimi blagajnami je bilo 311, v zvezi s poškodbami na delu 18, oljčnih prijav pa 77. Delovanje organizacije V pretekli poslovni dobi sta organizacijo zaposlovala predvsem dva problema in sicer vprašanje namestitve strokovnjakov, ki bi obvladali slovenski jezik, na obeh nadzorništvih, čeprav moramo ugotoviti, da naši napori žal niso še doživeli pričakovanega uspeha, Prav tako je terjal veliko truda problem pripravljalne komisija za uvedbo poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov, ki v bistvu ni zadovoljivo rešen. Organizacija je stalno sledila tudi problematiki, ki so jo načeli o-simski sporazumi. Posebno poglob ljenio so o njej razpravljali na sestanku 12. februarja v Bazovici, ki ga je sklicala gospodarska komisija Slovenske kulturno-gospodarske zveze skupno s Kmečko zvezo ter s Slovenskim gospodarskim združenjem. Na tistem sestanku so poudarili potrebo skupne akcije, ki naj bi stremela k vključevanju celotne manjšinske skupnosti v bodoči gospodarski razvoj, predvsem pa tudi k zaščiti interesov tistih, ki bodo z-realizacijo proste industrijske cone neposredno prizadeti. Kmečka zveza je tudi sklenila poslati po majskem potresu svojo delegacijo v Beneško Slovenijo, da ugotovi na kraju samem oblike strokovne pomoči, ki bi bila' potrebna pri ob. novi. S predstavniki vaških odborov so se pogovorili o možnih oblikah obnavljanja kmetijske in ustvarja- (Nad djeoanje na zadnji strani) drugimi strokovnima organizacijami bori že desetletja. Glede bližnjih perspektiv razvoja je Bukovec dejal: »Zavedamo se, da bo pri realiza ciji proste industrijske cone, ki jo predvideva osimski sporazum v okviru večjega gospodarskega sodelovanja med državama in ki pomeni za Trst gospodarski preporod, moralo kmetijstvo še enkrat žrtvovati del -svojih površin za razvoj drugih sektorjev. To žrtev lahko sprejmemo le pod pogotem, da se kmetijstvu z u-kreto in inštrumenti, o katerih je go. voril predsednik, zagotovi nemoten in pospešen razvoj vsaj na tistih področjih, ki so kmetijstvu še na razpolago, ter da se zaščitijo interesi tistih, ki bodo direktno prizadeti. Ustvariti je treba inštrumente, ki bodo omogočili delovanie in soodločanje krajevnega prebivalstva. To pa pomeni, da je treba predstavnike kmetov vključiti v vse komisije in organe, ki bodo na kakršenkoli način odločali o usodi te zemlje.* Vrsta problemov ostaja še vedno nerešenih. Na prvem mestu je o-menil problem pokrajinskega kmetijskega nadzorništva ter gozdarskega rtadzorništva. kjer kljub vztrajnim zahtevam KZ še niso spoznali potrebe po namestitvi slovenskih strokovnjakov. KZ si je vseskozi prizadevala, da se ta problem reši na način, ki bi ustrezal potrebam ogfomoe večine kmetov in omogočil čimboljše funkcioniranje teh služb. Tako smo izročili deželnemu odbdv niku za kmeti istvo peticijo, ki jo je podpisalo 1185 kmetov in.v kateri so ti zahtevali, da se postavi na čelo pokrajinskega kmetijskega nad- Pogovori o davkih r . • , Dobrodošla zakasnitev davčne prijave SOBOTA, 19. MARCA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Check-up — Oddaja o zdravstvu 13.30 15.00 17.00 18.50 19.20 20.00 20.40 22.00 DNEVNIK V evroviziji iz Sanrema: Kolesarske dirke Milano - Sanremo Odpri se sobota Posebna oddaja iz parlamenta DRUŽINA SMITH, TV film DNEVNIK Valentina — glasbena komedija Dekle, ki se ji mudi, je naslov glasbene komedije Marcella Marchesija in Vittoria Metza. Komedija je bila predstavljena občinstvu leta 1938. Valentina in Michele* bi se rada poročila, toda Michele bi hotel prej diplomirati v medicini. Toda čakati sedem let je prehudo. Saturriino, nekakšen čarovnik, ju uspava za sedem let. ., Posebna oddaja Dnevnika 1 Filmske premiere DNEVNIK in Vremenska slika 12.30 13.00 13.30 14.00 14.00 14.30 17.00 18.05 18.35 19.10 19.15 19.45 20.40 22.00 Ministrski svet je pravkar z vladnim odlokom odredil podaljšanje prijavnega roka za dohodke iz 1. 1976 od 31. maja dio 30. junija. Časa za pojasnjevanje je zategadelj dovolj. Danes se bomo o-mejili na pripombe in pojasnila v zvezi z razdeljevanjem obrazca 101 s strani zavarovalnega zavoda 1NPS. Ni čudno, da prejemamo v tej zvezi številna vprašanja, saj bo prišel navedeni obrazec v roke vsakemu petemp državljanu. V tekočem tednu je namreč INPS pričel izplačevati drugi dvomesečni obrok pokojnin 1977. Izplačevanje se bo nadaljevalo ,vse do 30. aprila. Zadnji bodo prišli na vrsto neposredni obdelovalci, obrtniki in trgovci. Do tu gre izplačevanje po starih že ustaljenih pravilih. Novost, ki so jo koristniki že opazili, ali jo bodo ob vnovčenju pokojnine opazili, je izročitev vsakemu upokojencu posebnega kartončka manjšega formata, ki nosi oznako EAD 202 in ki. kot je pisano v pojasnilih, nadomešča obrazec 101. Obrazec vsebuje ime in priimek, skupni znesek pokojnine (z morebitnimi družinskimi dokladami); v razpredelnici so navedeni tudi davčni odtegljaji, ki pa bodo morali biti v tem obrazcu, kot bomo videli, enaki ničli. Obrazec EAD 202 so izročili, oziroma bodo izročili, skupaj z o-brazcem O bis M, ki tvori s po-. kojninsko knjižico pokojninski cer tJifikat in. ki ga centralna uprava INPS izda ob vsaki spremembi pokojninskih postavk. Dokument bi morali izročiti že v začetku leta ob izplačilu prvega obroka, ker so se vse pokojnine brez izjeme povišale v zvezi z draginj-skim gibanjem življenjskih stroškov. Očitno so pravočasno izročitev onemogočile računske težave in natis novih postavk. INPS je sedaj med drugim z združeno od-pošiljko dveh dokumentov na posamezna plačilna mesta, prihranil samo na poštnih stroških več milijard lir. Čemu bo služil obrazec EAD 202 ? Našim bralcem je iz izkušenj zadnjih dveh let dobro znano, da morajo dajalci prejemkov in pokojnin izročiti vsako leto koristnikom obrazec 101, kjer so vnešene vse postavke, ki se nanašajo na sprotno obdavčitev, na odtegljaje in sploh na davčne operacije, ki jih je dajalec prejemkov opravil v teku zadnjega leta. Obrazec 101 je potemtakem ne-obhodna osnova za vsakoletno davčno prijavo z obrazcem 740 ali brez njega. Pokojninski zavarovalni zavod INPS se je z uvedbo davčnP reforme nenadoma znašel pred novimi nalogami in obvezami. Medtem ko so bile vse pokojnine do konca leta 1973 oprošče ne premičninskega davka (ricchez-za mobile) in so bile podvržene le dopolnilnemu davku (comple- mectare) na osnovi prijave, je kasneje postal omenjeni kakor vsi sorodni zavarovalni zavodi nenadoma največji izterjevalec neposrednega davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF). Jasno je, da davčno upravljanje okoli 12 milijonov pokojnin ni lahka obveza. Že sama izstavitev tolikšnega števila predpisanih obrazcev 101 predstavlja veliko breme, v škodo drugih opravil, kii se nanašajo prvenstveno na čim hitrejšo likvidacijo dozorelih pokojnin. Pred vsakoletno prijavo mora dajalec prejemkov ali pokojnin izročiti prizadetim potrdilo o izplačanih zneskih v prejšnjem letu. To potrdilo bi morali delojemalci in upokojenci prejeti letos najkasneje do 20. aprila, v kolikor ne bodo dopustili zakasnitve v zvezi s podaljšanjem prijavnega roka za en mesec. Pokojninski zavod INPS se je letos odločil, da bo izpolnil pravkar omenjeno dolžnost v dveh e-tapah. Najprej bodo ob izplačilu pokojnine vsem upokojencem, ki so bili lani prosti vsako davščine izročili obrazec EAD 202, iz katerega bo izhajal znesek izplačane pokojnine in potrdilo, da ni bila odtegnjena nobena davčna postavka Vsem ostalim upokojencem bodo prav tako izročili obrazec. EAD 202, toda s pripombo »obstaja o-brazec 101», To pomeni, da bodo morali pripadniki obdavčene kate gorije dvigniti na plačilnih me Drugi kanal Alfred Hitchcock predstavlja: BREZHIBNA ORGANIZACIJA, TV film DNEVNIK 2 — OB 13. URI Srečanje S časnikarji Odprta šola Odprta škatla Evropski dnevi Oglejmo si jih spet: Uesercito di Scipione, drugo nadaljevanje WRANGLOVI OTOK. dokumentarni film Supermii, glasbena oddaja Izžrebanje loterije Športna sobota , DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO KOMISAR DE VINCENZI, drugo nadaljevanje V drugem nadaljevanju se vse zaplete zaradi smrti slavnega nemškega režiserja. Tudi komisar De Vincenzi se znajde v težavah, toda ne klone. Gre naprej po svoji, poti ter išče nekega tajinstvenega mladeniča, ki je baje ubil režiserja. Komisar nadaljuje preiskavo v okolju »cinecitta*, kjer se za vsakim korakom odpirajo novi pogledi. V spomin na Jeana Gabina: COLPO GROSSO AL CASINO’, film Film je režiral Henri Verneuil. V glavnih vlogah: Jean Gabin, Alain Delon, Viviane Romance, Carla Marlier itd. Jean Gabin nastopa v tem filmu kot že ostarel ropar, ki naj bi mu zadnja pobuda omogočila mirno življenje. Ta vloga zelo pristaja Gabinu, ki je v svojih zadnjih letih moral večkrat ponovno pred filske kamere, ker ga je davčna uprava baje preveč pestila. Besedilo in sploh dogodivščina, ki jo prikazuje film, ne veljata bogve kaj, toda Gabin je iz njiju napravil mojstrovino. Ob zaključku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Colargol, otroška oddaja Desetica, narodna pesem P. Zidar: FERENC, FERENC, nadaljevanka Zajčkova zadnja 'želja SMUČARSKI POLETI P. Heriat: BAUSSARDELOVI, nadaljevanka Nogomet: ŽELJEZNIČAR - HAJDUK Miniature: Jazz orkester RTV Beograd OTROCI ŽELEZNICE, angleški film Otroci železnice je mladinski film, vendar nekako izven znanih angleških tradicij. Mnogo bolj spominja na ameriške filme, družinske melodrame in solzivke. Film nam predstavlja mama s. tegmj,otroki, Bobbie, Phyllis in Petrom. Usoda' jih je iz udobnega londonskega doma pognala v skromno hišo. pa ;,pq$ež?Jju in Jih , ločila od očeta. Otroci so se v novem okolju dobro- znašli, pomagajo bolni materi in sovaščanom. Nekega dne pa slučajno zvedo, da je oče v zaporu, obtožen vohunstva. Z vztrajno prizadevnostjo in iznajdljivostjo dokažejo očetovo nedolžnst. .. 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjeplitični komentar 20.00 LADJA NORCEV, film Film je režiral Sfanley Kramer. V glavnih vlogah: Vivien Leigh, Simone Signoret in Jose Ferrer. 22.20 Moda za vas 22.30 DNEVNIK Koper — barvna 14.55 Nogomet: ŽELJEZNIČAR — HAJDUK 18.30 SMUČARSKI POLETI 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Posebni agent. TV film 21.25 Mussolinijeva renublika, dokumentarna 22.10 FANT, KI JE ZNAL LJUBITI, film Zagreb 13.55 SMUČARSKI POLETI 17.45 Dobrodošli, otroška oddaja 18.45 Zabavna medigra -20.30 Trden alibi, film 8.00 8.13 8.25 9.05 9.25 11.30 14.55 16.50 17.25 oddaja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 12.45, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20, 12.45 Dom in izročilo: Dobro jutro: Glasba in kramljanje; Koncert; Jazz; Družina v sodobni družbi; Lahka glasba; Pratika; Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mlade: Sestanek; Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa; Glasba na našem valu; 15.45 - 19.00 Kultura in delo: Poslušajmo spet; Izbirajte v diskoteki; Radijski oder. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 18.30. 20.30 Poročila; 6.15, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Popevke; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00' Tržaške; 14.10 Plošče; 14.30 Plošča tedna; 16.50 Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.30 Poročila; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30, 20.35 Glasbeni vveek-end; 22.00, 22.45 Plesna glasba. RADIO I 7.00, 8.00, 10.00. 12 00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.30, 7.30 Glasba za dobro jutro; 8.50 Jutranja glasba; 9.00, 10.35 stih obrazec «101» naknadno, ker ga INPS očitno še ni utegnil pripraviti. Številni naši bralci nas vprašujejo, kaj z opisanim dokumentom. S pripombo, da bo še dovolj časa za ustrezna pojasnila vsem naslovnikom obrazca «101», bomo vsem ostalim zaenkrat povedali le, da ne bodo posestftiki obrazca AED 202 imeli nobene prijavrip dolžnosti, če poleg na obrazcu izkazane pokojnine niso imeli v 1. 1976 nobenih drugih dohodkov (pokojnine, plače, nepremičninske rente itdl). Samo v tem primeru bodo morali položiti prijavo na obrazcu «740» in ji priložiti potrdilo, o katerem govorimo. T ST. OBLAK ___ niste prej izdelali programa. ^®” pravično vas bodo napadali. STRELEC tod 23.11. do 20.12 ’ Vi in jaz; 12.10 Drugi zvok: 13.30 Shovv Down; 14.30 Vam ugaja jazz?; 15.45 Za vsakogar nekaj: 17.35 Glasbena srečanja; 18 20 Radio: včeraj in jutri; 20.00 Radijska igra; 20.30 Jazz; 21.50 Opera; 23.05 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00 12.00, 14.00, 18.00, 19.00 Poročila 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.20 Na današnji dan 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glas bena matineja; 9.05 Pionirski te dnik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Tu rstični napotki; 11.03 Sedem dn na radiu; 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ve seli domači napevi; 13 30 Prip° ročajo vam...; 14.05 Glasbena mla dina Slovenije; 14.25 S pesmijo 'n besedo po Jugoslaviji; 15.00 D°; godki in odmevi; 15.30 Glasben' intermezzo; 15.45 S knjižnega tr ga; 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ljubljanski jazz an sambel; 19.35 Lahko noč, otroci!^ 19.45 Ansambel Žnidaršič; 20.0® Spoznavajmo svet in domovino! 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21-30 23.00 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v nov teden; 0.30 Zvoki iz naših krajev OVEN (od 21.3. db 20.4.) Nastopil je trenutek, da proti svojim tekmecem uporabite vsakršno o-rožje. Spor v družini. BIK (od 21.4. do 20 5.) V zad-■* njem trenutku vam bo uspelo premagati najnevarnejšega tekmeca. Čudovita harmonija. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Svoje naporP osredotočite le na smoter, kj je stvaren. Obvladajte svoj ponos. RAK (od 23.6. do 22.7.) V primeru, da bi jih potrebovali, boste imeli na razpolago več sredstev. Skušajte se prilagoditi položaju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkori- Horoskop st te današnji dan za reorganizacijo dela. Deležni boste Vsega razumevanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne sprejemajte preveč odgovornih nalog. praga oseba vas bo presenetila z darilom. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne izgubite poguma, čeprav gre trenutno vse narobe. Ne zapravljajte časa z ljudmi, ki nimajo volje do dela. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne opravite se na potovanje, če V sedanjem položaju ne vsiljuj*-® drugim vaše načrte. Ugoden *r®* nutek, da se moralno izpopolni*®' KOZOROG (od 21.12. do 20. U Eden od vašto sodelavcev ne izpolnil dane besede. Otresite 9® ljubosumnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) glo ukrepajte in s tem prenehaj' samo, če bi se spremenile oko' ščine. Pismo ali darilo. . RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skup"® s svojimi sodelavci čimprej reojj ganizirajte delo. Bodite bolj o0" zimi. * IZBOR IZ DELA Skupni napori Inštitut Metalne in ljubljanska strojna fakulteta gradita zahteven cevovod za Bajino Bašto MARIBOR, 16. marca — Kot kaže, je več kot enoletno delo raziskovalnega inštituta mariborske Metalne in ljubljanske strojne fakultete že rodilo zadovoljive rezultate. Gre za to, da bi napravili takšen cevovod, ki bi prenesel pritisk nad 4000 kp/cm! oziroma omogočil pretok 120 litrov vode na sekundo. Pritisk v teh ceveh bi znašal okoli 65 atmosfer. Na današnjem pogovoru sodelavcev inštituta in ljubljanske strojne fakultete s predstavniki drugih jugoslovanskih Znanstvenih ustanov, investitorjev in japonske firme za proizvodnjo jekla, ki bo pri tem poslu sodelovala, je bilo slišati, da so dosedanji uspehi zadovoljivi, čeprav še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti in kot bi želeli. Vsa stvar se je začela s tem, da so investitorji pretočne hidroelektrarne v Bajini Bašti prišli v -Metalno z željo, da bi jim Mariborčani izdelati in montirati cevovode za pretok okoli 120 kubičnih metrov vode na sekundo. 2e tedaj so se zmenili, da je to sicer možno, vendar pa bi z domačimi materiali to lahko izpeljali le tako, da bi zgradili tri cevovode. Ker pa je v Bajini Bašti {»trebilo speljati vodo čez okoli 1,5 km dolg tunel pod hribom, bi to gradnjo utegnilo dokaj podražiti. Predstavniki Bajine Bašte so se strinjali, da sofinancirajo potrebne poskuse Metalne, Na eni strani to zaupanje niti ni bilo kdove kako kočljivo, saj je Metalna že leta 1972 zgradila cevovod za HE Orlovac, ki zdrži 3200 kp pritiska na cm1, na drugi strani pa je tudi res, da se je tedaj Metalna posluževala nemških jekel in tehnologije varjenja. Ker se je pojavila japonska železarna, ki je pripravljena pod ugodnimi pogoji prodajati jeklo ustrezne kakovosti, so se Mariborčani odločili, da opravijo potrebne poskuse oziroma naredijo cevovod, ki bo< zadovoljeval potrebe Bajine Bašte. Na poligonu pri Kidričevem preskušajo cev s premerom 4250 mm (prav tolikšen premer Bajina Bašta tudi rabi), ki pa je pred dvema dnevoma pri pritisku okoli 5500 kp/cm2 tudi počila. To sicer ni nič takšnega, saj. Je tako imenovani varnostni faktor za to cev, oziroma te potrebe, šele pri 4200 kp/cm1, kar je ta cev uspešno prestala, skrbi pa vzbuja dejstvo, da je »narobe« počila. Odprtina je prevelika in preveč pravokotna glede na material, ki je debel 4)7 mm. ILIJA BREGAR Prednost letos dokončanim objektom Začasen izpad tujih posojil — Pospešena graditev TE Šoštanj IV MARIBOR, 16. marca — Danes je delavski svet Elektrogospodarstva SloVenije sprejel rebalans plana graditve elektroenergetskih objektov za leto 1977. Ta rebalahsiranl plan je zmanjšan za prediri-dene dodatne tuje kredite v višini 465,176.000 dinarjev, za katere jev treba pridobiti režimsko osnovo, kar naj uredi ISE prek republiških organov. Glede na gibanja dejanskega pritoka domačih in tujih sredstev ter na dejansko porabo sredstev po posameznih objektih bodo v začetku druge polovice let$ spet rebalan-sirali plan, v katerem bodo upoštevali utemeljene potrebe po finančnih sredstvih. Pri financiranju bodo imeli prednost objekti, ki jih nameravajo letos dograditi. Delavski svet je sprejel stališče odbora za organizacij-sko-pravne zadeve, da posebna pogodba o zagotovitvi I sredstev za povečanje priključne moči za drugo elek-tro obločno peč v železarni Store z dne 6. januarja letos ni v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976— 1980. MARJAN KOS Za avto je denar V Jugoslaviji je bilo lani 1,73 milijona osebnih avtomobilov— Bančna posojila spet spodbudila povpraševanje LJUBLJANA, 16. marca — Visoko povpraševanje po osebnih avtomobilih, ki so ga krepila bančna posojila, je lani omogočilo jugoslovanski avtomobilski industriji ugodno delo in sprotno prodajo. To pa je dokaj pospešilo motorizacijo občanov. Tako je še leta 1975 prišel v Jugoslaviji osebni avto povprečno na 13,9 prebivalca, lani pa že na 12,4 prebivalca, v Sloveniji pa lani na 5,9 prebivalca. t Lani so v Jugoslaviji izdelali ali sestavili skupaj 194.607 osebnih avtomobilov, kar je za 11.419 avtomobilov ali za 6,23 odstotka več, kot so jih bili izdelali oziroma sestavili predlani. Hkrati pa so lani uvozili 52.000 avtomobilov, kar je sicer za 22.000 več, kot sc jih uvozili leta 1975, a za tri tisoč manj, kot so‘"jih bili uvozili v letu 1974,. Kaže pa, da so lani .iz Jugoslavije izvozili pfStt^toTlKb avtomobilov, kot so jih bili uvozili, kajti število osebnih avtomobilov, ki so jih bili lani na novo registrirali, je bilo le za 385 avtomobilov nižje, kot so lani Jugoslovanski izdelovalci izdelali oziroma sestavili teh vozil. Od 194.212 osebnih avtomobilov, ki so jih lani prijavili na novo, jih je bila večina, namreč 97,1 odstotka, v zasebni lasti. Od vseh avtomobilov, ki so lani vozili po jugoslovanskih cestah pa jih je bilo vm družbeni- lasti 88.977 ali 5,1 odstotka. Motorizacija je1 vsekakor 'dbbter kSzaieč" razvitosti, zlasti če jo primerjamo s številom prebivalstva po republikah. Ta primerjava zdaj, šest let po popisu prebivalstva,. sicer ni najbolj* točna, ker podatki o številu prebivalstva slonijo na ocenah. Te pa niso kaj pride točne. O tem nam govori primerjava slovenskih podatkov o številu prebivalstva, ki jo opravi zvezni zavod za statistiko, s podatki slovenskega registra prebivalstva, ki so precej višji. Ce torej primerjamo število lanskih avtomobilov z oceno lanskega števila prebivalcev sredi leta, potem vidimo, da je prišel lani osebni avtomobil v Sloveniji na 5,8 prebivalca, v Vojvodini na 10,3 prebivalca, na Hrvaškem na 11,1, v ožji Srbiji na 12, v Solarn po pogodbi Denar za usmerjeno šolstvo je lani dotekal z zamudo in pod planom — Posojila v banki — Zadržano tudi letos Odrska upodobitev Kosovela LJUBLJANA — Sinoči se je v Mali Drami širšemu občinstvu prvič predstavila mlada gledališka družina »Arkade«. Z lirično monodramo »Tavajoči romar« poskušajo mladi ust. varjalci upodobiti življenje in delo velikega pesnika Krasa j — Srečka Kosovela. Z drama-j turgijo, scenskim eksperimen-■ tom in efekti se »Arkade« poglabljajo v sintezo pesnikovega trenutka in sodobnosti. Cankar v madžarščin BUDIMPEŠTA — 2e več-letno uspešno sodelovanje med murskosoboško »Pomursko založbo« in založbo »Eu-ropa« iz madžarskega glavnega mesta je prineslo še en dogodek v madžarski oziroma slovenski kulturni pro-štor. Pri »Europi« je izšla knjiga dveh znanih Cankarjevih pripovedi »Na klancu« in »Hlapec Jernej«. Pred desetletji ju je bil prevedel prekmurski jezikoslovec m prevajalec Avgust Pavel (1886 do 1945), ki šl je sicer ves čas ustvarjalno prizadeval, da bi se madžarska in slovenska kultura bolje poznali. Knjiga Cankarjevih del je izšla v znamenju dveh jubilejev — v počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja in 90-letnice rojstva Avgusta Pavla. Natisnili so jo v sorazmerno visoki nakladi, 9.000 izvodov, na zavitkih platnic pa je na kratko predstavljena osebnost Ivana Cankarja v slovenski literaturi. J. H. • Konec lanskega decembra je bilo v Jugoslaviji 1,73 milijona osebnih avtomobilov, kar je za 13 odstotkov več, kot jih je bilo predlani. Potemtakem so šli lani avtomobili, kljub zastoju v drugih dejavnostih, dobro v denar, k čemur pa so pripomog. la obilna posojila, ki so jih že predlani spet krepkeje začele deliti poslovne banke. Zlasti veliko avtomobilov so lani kupovali v Vojvodini. Tam se je namreč lani povečalo število vozil kar za 16,9 odstotka, na Kosovu so ga povečali za 15,2 odstotka, v Makedoniji ža 13,9 odstotka, v Sloveniji za 13 odstotkov, v ožji Srbiji za 12,9 odstotka, v Cmi gori za 12,4 odstotka in na Hrvaškem za 10 odstotkov. Makedoniji na 15,8, v Cmi gori na 19,1, v Bosni in Hercegovini na 20,7, na Kosovu pa je prišel osebni avto na 41,7 prebivalca. IUA POPIT Krka umira počasi Če ne bo nihče poskrbel za dolenjsko lepotico, bo uničena do I. 2000 NOVO MESTO, 17. marca — Reka Krka je tipičen primer našega odnosa do okolja. Ko so umirale čiste reke v drugih ‘krajih, kjer je indu-strija hitreje napredovala, so na Dolenjskem čakali prekrižanih rok; potrdilo se je pač mnenje, da občani začutijo zaskrbljenost do onesnaževanja okolja šele takrat, kadar so sami prizadeti. Zdaj po grobih izračunih v Sloveniji vlagamo za varstvo okolja vlako leto 200 do 300 milijo, nov dinarjev. Zaradi različnih vplivov onesnaževanja je dolenjska lepotica Krka v zadnjih letih izgubila znano zeleno barvo: pojavila se je divja rast tra-vertina, dno struge se je začelo divigatj in v srednjem toku Krka vse pogosteje poplavlja in vse več zemlje je močvirne. p0 oceni strokovnjakov bo reka, če ne bo nihče poskrbel zanjo, uničena do leta 2000. Zdaj je mogoče z zanesljivostjo trditi, da bodo preoi-valci za reko poskrbeli. Nekaj zadnjih poletij so prebivalci krajev ob osrednjem toku Krke pisali protestna pisma zaradi onesnažene vode. Pisma so bila sicer koristna spodbuda, da so tudi odgovorni začeli razmišljati o Krkini- usodi, hkrati pa svojevrstno zrcalo naše miselnosti: Krke pač ne bo rešil nihče drug, morali jo bomo reševati sami. Za reko Krko, ki postaja najbolj kričeč primer onesnaževanja na Dolenjskem, bodi zapisano, da jo bo mogoče rešiti le z-dogovorom in učin. korito akcijo vseh, ki onesnažujejo reko. To pa še zdaleč ni samo industrija, ampak gre sem šteti tudi kmetijstvo in gospodinjstva. Družbeni dogovor o varstvu reke Krke in njenih pritokov je torej prava konkretizacija dokumenta o varstvu okolja, ki sicer v republiški skupščini še ni bij sprejet, so pa o njem razpravljali! že na vseh ravneh. JOŽE SPLICHAL Usmerjeno izobraževanje je v dokumentih srednjeročnega družbenega razvoja SR Slovenije opredeljeno kot ena izmed prednostnih nacionalnih nalog. S tem v zvezi je med drugim nakazano, naj bi samoupravni družbenoeko. nomski odnosi in spoznane, potrebe po boljši izobrazbi delavcev temu področju združenega dela zagotovili boljšo gmotno osnovo: sredstva, ki bi jih namenjali za izobra zevanje, bi v obdobju do 1980 rasla nekoliko hitreje kot družbeni proizvod. Pot k temu bo v sedanjih zelo neugodnih gospodarskih razmerah izredno težka, četudi se v organizacijah združenega dela še kako zavedajo, da pot navzgor vodi predvsem s kvalitetnejšim de lom, se pravi tudi s pomoč jo tistega, s čimer moreta gospodarskemu in družbene mu razvoju pomagati kval! tetno usmerjeno izobraževanje in uspešno raziskovalno delo. Kljub takim potrebam in takim nalogam, kakršne se pred usmerjeno izobraževanje mladih generacij in za poslenih delavcev ter pred raziskovalno dejavnost po stavljajo v tem času, pa ti dve področji združenega dela nekako ne uspeta priti do take gmotne osnove, k: b,\ bolj kot sedanja omogočala razvoj na izobraževalnem in raziskovalnem področju. 2e nekaj' let sem govorimo o tem, naj bi — kar zadeva denar — imelo usmei jeno izobraževanje m tud; raziskovalno delo za neposredne potrebe združenega dela prednost v celotnem sklopu tako imenovane skupne porabe. Dogaja pa se drugače. V lanskem letu — v prvem letu sedanjega petletnega srednjeročnega obdobja — je po podatkih za prvih 9 mesecev leta 1976 žrasel družbeni proizvod v SRS za 15 odstotkov, skupna poraba pa se je od leta 1975 dvignila za 22 odstotkov. Sredstva samoupravnih interasnih skupnosti so se v omenjenem obdobju lanskega leta povečala za 22 odstotkov, pri čemer so se sredstva skupno stim na ravni občin in regij zvečala za 25 odstotkov, medtem ko so se sredstva izobraževalni skupnosti Slovenije jn raziskovalni skupnosti Slovenije povečala v tem ob-dobju le za 9,1 odstotka. Omenjene številke med drugim kažejo, da se je skupna poraba gibala po svoje, saj po planskih predvidevanjih lani ne bi smela preseči ra- sti nad 13,5 odstotka- Kaže, da so načrte presegali pred vsem na ravni občin. Dogovori o zadrževanju rasti skup. ne porabe torej niso bili spoštovani, kar že tako nezavidljive razmere v gospodar st.vu še poslabšuje. Ob tem nas v našem sestavku še naj bolj zanimajo tista gibanja, ki kažejo, da se dogovorjenih razmerij nismo lani držali niti znotraj sredstev skupne porabe — kajti področji usmerjenega izobraževanja in raziskovalne dejavnosti ne le da nista bili na vrhu, mar več sta v devetmesečni lanski skupni porabi obtičali nekje spodaj. To oi mogli razložiti tudi takole: gospodarili sta v okviru predvidenih planskih sredstev, medtem ko se druga področja skupne porabe večinoma niso držala dogovorov tako trdno. Ce se v tem sestavku v nadaljnjem razmišljanju omejimo samo na področje usmerjenega izobraževanja, bomo ugotovili, da je lam de-1 nar posebnim izobraževalnim' skupnostim ter iobraževalni skupnosti Slovenije dotekal z velikimi težavami. Poglavi-ten vir je bil prispevek iz dohodka tozdov, ki je zaradi spreminjajočih se gospodar-sirih razmer tozdov med letom iz meseca v mesec zelo nihal In tudi konec decembra ni v celoti dosegel planirane ravni. Po uskladitvi dovoljene porabe naj bi v lanskem letu za usmerjeno izobraževanje v Sloveniji zbrali 1.595 milijonov dinarjev. Do konca leta se je nateklo 91,6 odstotka planiranih sredstev: iz dohodka tozdov je bila realizacija plana 90,6-odstotna, prispevki občanov (ki z osebnim delom in s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost) pa so bili 29,1 odstotka večji od predvidenih. Vplačane akontacije bodo poračunane po zaključnih računih tozdov, kar med drugim pomeni, da bodo tozdi mogli tudi refundirati vse preveč vplačane prispevke. Natančnejši podatki o tem bodo znani v kratkem. Planirani dotok sredstev za usmerjeno izobraževanje v posameznih, mesecih, lanske-ga leta je bil takle: v jianu-arju in februarju se je gibal med i dvema tretjinama in slabo polovico planiranega mesečnega dotoka, nato se je marca in aprila z&čel približevati - stotim odst.ot-kom, v matu in juniju pa je bil za malenkost nad pl a- nranim. Julija Je dotok zdrknil pod 20 odst. mesečnega planiranega dotoka in je ne tako nizki ravni ostal še avgusta in septembra. Nato pa je oktobra poskočil na skoraj trikratno planirano mesečno vsoto, novembra je bil za okoli 76 odst. nad enomesečnim planom, med. tem ko je bil decembra dotok spet nekoliko pod planiranim. Celoleten popreček lanskoletne realizacije je bil 91,6 odstotka. Vendar pa srednje, višje in visoke šole ter druge izobraževalne organizacije, katerih dejavnost se financira preko posebnih izobraževat nih skupnosti m izobraževal ne skupnosti Slovenije, žara di nerednega dotoka sred. štev niso bile prizadete — redno so mesečno dobivale celoten pogodbeni znesek. To je izobraževalna skupnost uspela doseči tako, da je med letom najemala premo-stitveno posojilo, ki ga je Ljubljanska bjnka z velikim razumevanjem dajala po izjemno nizki, 3-odstotni obrestni meri. Denar si je izo-braževaina skupnost Sloveni-je izposodila lani devetkrat, najmanj februarja (15,600.000 dinarjev), največ pa avgusta (140 milijonov dinarjev). Del dolgov iz lanskega leta so, oziroma bodo vrnili v letošnjem letu. Tudi letošnje gospodarske napovedi so neugodne, kar pomeni, da se bo za družbene dejavnosti, torej tudi za usmerjeno izobraževanje treba sprijazniti s precej omejenimi sredstvi. Izvršni odbor izobraževalne skupnosti je na svoji predzadnji seji imel pred seboj osnutek finančne konstrukcije za uresničevanje petletnega programa v letošnjem letu in v njem je predvidel, naj bi sredstva za to dejavnost letos rasla enako kot družbeni proizvod. Na zadnji seji odbora pa je bilo že slišati napoved, da bo tako zastavljeni osnutek programa treba v kratkem malo zmanj. šatl. Taki« gibanja marsikaj po-menijo. Predvsem se kaže zamisliti tako, da boljše kvalitete ne bomo iskali predvsem v povečani denarnima, si, marveč y okviru tiste fi-nančne vsote, ki je dejansko oprijemljiva. Taka usmeritev Iskanj k boljšemu jutri najbrž tudi jJove, da bodo na. črti razvoja morali biti te-meljito presejani in da bodo vse odločitve morale biti med seboj mnogo bolj usklajene. JANKO SVETINA _____19. marca 1977 Množično glasbeno tekmovanje Dva dni se bo potegovalo za najboljša mesta 89 slovenskih učencev Učenci slovenskih glasbenih šol bodo v organizaciji skup. nosti glasbenih šol Slovenije, zveze društev glasbenih pedagogov SR Slovenije in Glasbene mladine Slovenije v so. boto in nedeljo, 19. in 20. marca, na šesti tekmovalni preizkušnji, tokrat v Ljubljani. Tekmovalcev v skupinah godal, pihal, trobil in kitare je toliko, da so morah organizatorji razporediti tekmo, vanje v dveh prostorih hkrati. Tekmovalo bo 89 učencev v navedenih skupinah, ki v posameznih starostnih kategorijah (4) kajpak niso popolne oziroma nihajo od inštrumen. ta do inštrumenta. Morda bi si pedagogi glede na trenutne potrebe slovenskih simfoničnih orkestrov (saj ne izo bražujeino po glasbenih šolah same koncertantne soli. ste) želeli mnogo več tekmovalcev (beri: učencev) v skupini godal, toda množičnost je ta čas na strani pihalcev in trobilcev. Skopa številčna podoba je namreč takale: v skupim godal — 13 violinistov, 1 violist in 1 čelist, v skup.ni pihal — 18 flavtistov, 2 obo. ista in 21 klarinetistov, v skupini trobil — 7 hornistov, 9 trobentačev in 3 pozavnisti, kitaristov Je 13. Po mnenju glasbenih strokovnjakov v pedagoških vrstah pomeni letošnja skok od 40 na 90 v številu republiških tekmovalcev (v logičnei. nadaljevanju pa tudi zveza . .e. tos v Skopju) po eni plati izboljšano organizacijsko pripravo tekmovanja, po drugi plati pa vsekakor občutno izboljšanje stanja v slovenskem glasbenem šolstvu. Pogled na seznam prijavljencev namreč odkrije razveseljiv podatek, da domala nf občine, ki ne bi poslala tekmovalca, pokaže pa tudi Izpopolnjen seznam pedagogov. Na odgovor o kvaliteti njihovega dela, torej o dosežkih tekmovalcev samih pa bo mogoče govoriti šele po prireditvi. J. 2. BERITE PRIMORSKI DNEVNIK r Uranska u cesta Najcenejša varianta Kaže, da razpravljanje še ni končano Vsak nov objekt na že ustaljeni krajinski podobi Slovenije nujno bolj 'alf rnanj "posegav prostor in ga lahko kljub dobrim stranem tudi raz-vrednoti Pomislimo samo na to, koliko ~ je bilo pomislekov ob gradnji 'prve jedrske~eiekirarne v Krškem pa ob ljubljanskem cestnem načrtu in naposled zdaj ob »uranski« cesti, kot 39 nekateri že poimenovati Obnovijeho cesto med Jevrco, Skoj jo Loko in Go-rerijo vasjo, blizu katere gradimo rud- _ nik~urana. Z usklajevanjem družbe-nih ~in zasebnih interesov, kar ponavadini najlaže, so bile slednjič dane tudi rečitvej ki naj bi vsem dale koli■ kor toliko prav. Cestnim rekonstrukcijam navadno naša javnost ne posveča veliko pozornosti, zato pa je je toliko več bil deležen načrt, ki je predvidel, kako naj bi prepeljevali razmeroma nevarni tovor skozi Škofjo Loko ali mimo nje. Vendar vsaj v tistih polemikah, ki jih je bilo moč zaslediti v javnih občilih, ta tovor ni pomenil. takšne nevarnosti za mesto samo kot to, da bo z novo cesto porušeno ravnovesje v zgodovinskem kraju — zgodovinskem spomeniku prve kategorije. Razprava, tako kaže, še ni končana, saj ho treba na vprašanja 'tudi odgovoriti, seveda upoštevaje razsežnosti problema'in objektivne možnosti. Zato, na primer, tudi mnenje izvršilne-. ga odbora republiške skupnosti za ceste, ki je podprl različico »mesto« — torej potek nove ceste skozi Škofjo Loko — ne more pomeniti nekaj, kar naj bi izključno obveljalo. Tudi odločitev občinskega izvršnega sveta, da je prednostna taista različica, ne po: meni, da je že sprejeta. Vse to navajamo, ker menimo, da smo v naši družbi zavestno sprejeli dogovarjanje in pogovarjanje, da bi spoznali mnenje čim več ljudi, presodili pa, kot zahtevajo razmere Problem »uranske« ceste je nedvoumen primer, kako se zaradi različnih mišljenj položaj zaostri, čeprav ' nasprotniki kako stanje verjetno nasploh približno enako ocenjujejo, vendar ga zagovarjajo vsak s svojimi argumenti. Pristojnim v Škofji Loki zagotovo ni do tega, da bi iznakazili svoj kraj, kakor jim očitajo nasprotniki; prav tako bi tudi »pristojni« težko dokazali, da nekaj najvnetejših zagovornikov nasprotne strani vodi izključno ozek osebni interes. Kljub pisanju kaže pristaviti, da je marsikomu še premalo znano, čemu je nova cesta sploh potrebna. Morebiti potem sploh ne bi bilo problemov in težav in bi zamera veljala le ti- stim, ki odločajo o tem, kje bodo kakšno cesto pokrpali ali deloma razširili ... Rudnik urana na Žirovskem vrhu . naj bi pričel redno obratovati leta 1980. Po podatkih Geološkega zavoda iz Ljubljane bo rudnik sprva potreboval redno dobavo različnih kemikalij in drugih materialov, ki jih bo seveda- treba prepeljati. V$ega prepeljanega blaga naj bi bilo za okoli 33.000 ton. V ta namen predvidevajo, da bodo tovornjaki na cesti 250 dni na leto, tako da bodo lahko prepeljali oko- ( li 130 ton- različnega materiala na dan. Nekatere snovi so eksplozivne in strupene, zato 'bo treba zagotoviti varen prevoz. Po cesti, kakršna je zdaj, bi, lahko prevažali poleti s sedemtonskimi tovornjaki, pozimi pa le s pettoAski-mi- Vožnja s prikolicami je po tej cesti prepovedana. Tovor bo treba zaradi varnosti prevažati pretežno podnevi. Pri 130 prepeljanih tdnah bi lahko poleti opravili 18, pozimi pa 26 voženj na dan, torej bi vsako uro peljala po cesti dva do trije tovornjaki. Prevoz materiala za rudnik na Ži-rovskem vrhu bo močno povečal gostoto prometa. Cesta pa je široka le 4 metre, na njej je veliko krivin, zožitev in kritičnih odsekov v Škofji Loki, Poljanah in Gorenji vasi. Geološki zavod meni, da ta cesta ne ustreza varnostnim zahtevam v ' cestnem prometu, predstavniki občinske skup-■ ščine Škofja Loka pa so že pred leti izjavili, da brez ustrezne rekonstrukcije oziroma nove ceste ne bodo soglašali z gradnjo rudnika. Torej je odločitev, da po tej cesti res ne moremo prevažati vseh tovorov, utemeljena Poleg tega je tu še skrb. kako prepeljati skozi Poljansko dolini? tretjino občanov Škofje Loke, ki v tej dolini živijo, delajo ali pa \ se vozijo na delo. In končno, kdo bi zameril, če ob tej priložnosti gledajo na cesto tudi kot na prometno povezavo s severno Primorsko (prek Cerknega in Idrije) ter z Notranjsko. Razen interesnih in strokovnih opredelitev je zelo občutljivo tudi reševanje problemov tistih občanov, ki jih bo speljava ceste skozi Poljansko dolino neposredno prizadela. O tem smo razmeroma dosti prebrali že v naših časopisih. V škofjeloški občini so se dogovorili, da bodo politično podprli in se zavzeli za tisti-idejni načrt ce-, ste v Poljansko dolino, ki bo združeval največ interesnih (republiška skupnost za ceste, interesna skupnost za elektrogospodarstvo, spomeniško varstvo, kmetijska in zemljiška skupnost in druge) ter strokovnih rešitev. Zavzemali pa se bodo tudi za to, da se sporazumno rešijo vsa vprašanja, ki zadevajo neposredno prizadete. Od Jeprce do škofje Loke cesto že prenavljajo, o preostalem odseku pa se še dogovarjajo. Znano je, da so se na razgrnitev načrtov novih tras skozi Škofjo Loko oglasili občani s svojimi pripombami in da so se jim pridružili še polemični prispevki v časopisju — tako kar zadeva posamezne različice načrta kot tudi postopek za verifikacijo predlagane trase. Izdelava projektne dokumentacije za prometno najbolj kritični cestni odsek skozi Škofjo Loko je zaht.vala raziskavo in obdelavo številnih različic poteka ceste skozi ožino ob obeh bregovih Poljanske Sore med hriboma Stenom, in Štajngrafom. Raziskavo je spremljala mešana komisija, ki sta jo ustanovila republiška skupnost za ceste ter IS škofjeloške občinske skupščine. Komisija je presodila, da se od šestih različic in več podrazličic dokončno obdela štiri, in sicer: Puštal, Puštal — koridor, mesto in predor. Za vsako so izdelali idejni projekt z < isto izhodiščno točko; Ljubljanska cesta, križišče Lipica, železniška postaja, vse pa se končujejo v Zmrncu. Promet teče zdaj po cesti Kranj— Škofja Loka—Cerkno—želin oz. Jepr-ca—Škofja Loka—Železniki—Podbrdo do bencinske črpalke čez Selško Soro, po Spodnjem trgu, Grabnu in Poljanski cesti po starem delu mesta, kjer širina in vzpon ceste ne ustrezata sodobnim prometnim zahtevam. Za vsako različico so skušali dognati, kako vpliva na območje, po katerem bo potekala, zanemarili pa niso niti gradbeno tehničnih vplivov. Ko so preračunavali tehnično zahtevnost gradnje, so ugotovili, da je tehnično najmanj zahtevna različica »mesto«, sedanji promet pa bi, najmanj ovirala varianta »Puštal — koridor«. Kar zadeva geološke razmere, je najugodnejša spet varianta »mesto«, saj bi trasa po tej različici potekala po prodnatih naplavinah. Najmanj ugodna pa je različica »predor«, ker leži območje t.e trase na zaglinjenem grušču in melni glini. Investicijski stroški za kilometer ceste (po cenah iz leta 1974) bi bili spet najnižji pri varianti »mesto«, znesli bi 12,2 milijona dinarjev, pri varianti »Puštal« 13,1 milijona, »Puštal — koridor« 14,4 milijona in »predor« 16,7 milijona dinarjev. Pri preučevanju urbanističnih vplivov posameznih različic so ugotovili, da ima varianta »predor« (kot ena od rešitev, ki jo je sicer že predvidel urbanistični načrt) nesprejemljivo križišče pri kapucinski cerkvi. Ce bi upoštevali to varianto, bi skozi mestno središče vozdi težke in nevarne tovore za uranov rudnik. Varianti »Pusta)« in »Puštal — koridor« bi podvojili avtobusni promet in tudi del osebnega prometa na relaciji Stari dvor— avtobusna postaja. Zaradi oddaljenosti od mesta bi bil pretok prometa, zlasti osebnega, po sedanji vpadnici — Poljanski cesti, povečan, v katerem pa bi ti varianti zahtevali še izpeljavo različice »predor«. Zato so se ob presoji urbanističnih vplivov odločili spet za različico »mesto«, ki bo združevala obe prejšnji trasi — to je mestni in tranzitni promet. Za zdaj je prav ta rešitev najbolj ugodna in naj cenejša. Z ureditvijo križišča pri Petrolu bo omogočena dobra povezava z mestnim središčem. Avtobusni promet iz poljanske smen se bo sicer podvojil, toda le na kratki relaciji: Petrol — avtobusna postaja. Mestni trg bo zaprt za ves promet razen za dostavna vozila, na Spodnjem trgu, Grabnu in Poljanski esti pa bo promet zgolj lokalen. Po podatkih o prometu se začne ali konča 48 odstotkov osebnega in 67 odstotkov tovornega prometa v Škofji Loki m na Trati. Strokovna služba republiške skupnosti za ceste je v informaciji o pripravi projektne dokumentacije za rekonstrukcijo ceste na odseku skozi Škofjo Loko ocenila, da razljčica »me sto« v prvi etapi najustrezneje ureja tako tranzitni kot lokalni promet. Trasa, ki bi povezovala Poljansko dolino z Ljubljano oziroma Kranjem, tako da bi potekal promet zunaj mestnega območja Škofje Loke, bi sicer ustrezala tranzitnemu prometu iz Poljanske doline, ves drug promet pa bi skupaj z lokalnim še vedno pote kal po starem mestnem omrežju. Ker bi dobra polovica tranzitnega prometa in ves lokalni promet bil še vedno vezan na zdajšnje cestno omrežje, bi takoj nastala ozka grla na mestnih vpadnicah. Puštalski varianti bi obremenjevali sedanje prometne tokove skozi mesto, ravno tako tudi vari- / anta »predor«, medtem ko bi različica »mesto« ustrezno povezala središče (Puštalski most) in služila različnim prometnim potrebam. Izvršni svet škofjeloške občine je 19. oktobra lani sprejel sklep o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega načrta Škofje Loke, s katerim je podprl različico »mesto«, ob tem pa je bil seveda že tudi seznanjen z razvojnimi programi rudnika na Žirov-skem vrhu in s prostorsko problematiko posameznih cestnih različic. Izvršni svet se je strinjal, da ta cestna varianta ustreza tranzitnemu in mestnemu prometu, ko bi lahko Mestni trg zaprli za ves promet, po Spodnjem trgu pa bi bil dovoljen le lokalni. S tem bi pridobili tudi nove možnosti za nadaljnje zunanje in no-- tranje restavriranje pretežnega dela spomeniškega varstvenega komnleksa. Podobnega mnenja sta bila tudi strokovna služba RSC in izvršilni odbor republiške skupnosti za ceste. S tem naj bi pritrdili temu, da z varianto »mesto« v Škofji Loki popravljamo sedanje stanje, vendar pa se bo treba pripraviti tudi na- to, da bo čez leta verjetno potrebno speljati obvoznico. Ob številnih polemikah in pomislekih, ki so se pojavljali ob razgrnitvi načrtov, so tudi ugotovili, da bo takšna cesta veliko večino prebivalcev starega mestnega jedra rešila sedanjih prometnih težav. Preden bodo sprejeli dokončni sklep o spel j a vi prepbtrebne ceste skozi Škofjo Loko, bodo ob usklajevan iu poeledov vseli prizadetih odgovorili tudi na pomisleke nekaterih Institucij. Tako, recimo, ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, ki je menil, da nobena od predloženih variant ne hudi optimalne rešitve s stališča spomeniškega varstva, da pa bi bila kot nujen kompromis sprejemljiva varianta obvoznice »Puštal«. Komisija kmetijske zemljiške skupnosti je na drugi strani ugotovila, da bi bili s kmetijskega stališča najbolj ugodni varianti »predor« in »mesto«, potem »Puštal—koridor«, najmanj pa »Puštal«. Požarna inšpekcija v Škofji Loki pa je sodila, da od predlaganih variant ne ustreza nobena, saj bodo skozi mesto neprestano prevažali nevarne snovi v velikih količinah- še najmanj nevarna, čeprav .neustrezna, bi bila varianta »Puštal—koridor«. Pot do usklajevanja pogledov je torej težavna in treba je upoštevati predvsem celovitost interesov in potreb. Mešana komisija RSC in občinske skupščine Škofja Loka je sprejela tudi razpredelnico vplivov predlaganih tras na različne dejavnike, ki naj bi pomagala do lažje in dokonč-ne odločitve. Stojan Žitko PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA fr' -Tv K / V Paberkovanje iz Češkoslovaške O steklu, novinarjih, avtomobilih in še o čem... Steklene umetelnosti - Koliko stanejo novinarske napake -Dobro založene trgovine - Nekaj nejasnosti - Kako občani delajo zase Celo zdajle ob koncu zime, ko snega ni več, zelenja pa še ni, ko je za lepoto pejsa&ev torej najbolj nehvaležen čas — celo zdaj je severna Češka vsa mila tn domača, kot je češka sploh. Vasi s *"čednimi, zidanimi, v glavnem predvojnimi vasmi, mesteca s praviloma veli-Icimi in lepimi trgi ter za tako majhne 'kraje kar mogočnimi poslopji, ki pa jih zob časa dokaj neusmiljeno glo-da, obširna polja, v tem letnem, času seveda prazna in zapuščena, gričema-ta valovito st, ki malce spominja na Dolenjsko, pa gozdovi, ki celo zdaj kar kličejo,' da bi stopil' i»! pogledal 'za gobami ■ •. Ampak z gobami najbrž niti poleti tule ni dosti prida. Ob večini potk, ki peljajo v gozdove, stoji prometni znak: Prepovedano. Tu na severu Češke je razmeščen znaten del sovjetskih čet, ki jim je po sporazumu iz leta 1968 dovoljeno bivanje v deželi. Tu, blizu meje z DR Nemčijo in Poljsko, imajo Velike garnizone in obširna zase rezervirana področja v gozdovih, v mestecih so posebne trgovine za pripadnike sovjetskih čet, ki jih je kar dosti videti v vaseh in naseljih, na cestah je pogosto treba prehitevati ali pa se umikati težkim vojaškim vozilom sovjetske armade. Skratka, za nabiranje gob v tehle gozdovih m pravega vzdušja. Sicer pa to samo mimogrede ... Na sever Češke nismo prišli (s tem mislim tričlansko delegacijo Zveze novinarjev Jugoslavije) ne zaradi gob ne zaradi tujih vojakov, ampak zato, ker je to eno tistih območij, kjer je otipljivo videti marsikakšen plod jugoslo-vansko-čehoslovaškega gospodarskega sodelovanja. Češkoslovaška je namreč naš zelo pomemben gospodarski partner — med članicami SEV je na drugem mestu, med vsemi državami pa kar na petem. To sodelovanje že zdavnaj ni več omejeno samo na trgovino. Tu, v severni Češki, je na primer razmeroma veliko jugoslovanskih gradbenikov in jugoslovanska gradbena podjetja so zgTadila nekaj velikih objektov, med drugim steklarski kombinat v mestecu Novy Bor, del Skodinih tovarn v Mladi Boleslavi, prav zdaj gradijo veliko, moderno bolnišnico v mestecu Češka Lipa itd. Kot vedo povedati, niso redki primeri, ko jugoslo-vansko-čehoslovaško sodelovanje dobi tudi bolj individualne poteze v obliki mešanih zakonov. Omenjeni steklarski kombinat v Novem Boru je gotovo svojevrstna znamenitost. Seveda ne zato, ker so ga zgradili Jugoslovani, ampak zato, ker je središče že skoraj tristo let stare umetelne izdelave stekla oziroma izdelkov iz stekla. Kombinat, o katerem gre beseda, pokriva površino 17 hektarov in zaposluje 1.800 delavcev; po vsem zunanjem videzi} in dobršnem delu proizvodnje je to moderno industrijsko podjetje, toda najbolj cenjeni in najbolj dragoceni del proizvodnje poteka še vedno kot nekdaj — tu imajo še vedno prvo besedo mojstri-pihalci stekla, ki z dolgimi puhalicami zajemajo tekočo stekleno maso iz razbeljenih peči, da jo potem s pomočjo lastnih pljuč in že stoletja enakih kalupov iz hruškovega lesa izpihajo v prečudovite oblike. Češko steklo in posebej steklo iz Novega Bora je znano povsod po svetu in večina proizvodnje je namenjena izvozu. K tej slavi je pripomogla vrsta edinstvenih tehnoloških postopkov za pridobivanje različnih stekel, poleg tega pa tudi bogata tradicija steklarskega mojstrstva, ki se prenaša že tristo let iz roda v rod in ki seveda veliko pomeni. Tako rekoč iz vsakega izdelka, ki ga tu izpihajo in nato še ročno obdelajo, veje duh nekakšne steklarske aristokracije, visoke ravni znanja, spretnosti in okusa ter nekakšnega posebnega, presenetljivega smisla za to, kaj se iz stekla da oblikovati in kako ga prisiliti v neko svojstveno estetsko govorico. K vsem tem — nedvomno zasluženim — superlativom samo še dva podatka: v Novem Boru je tudi poseben znanstveno-raziskovalni inštitut za steklo in steklarska šola, ki daje po sto diplomantov različnih steklar skih smeri na leto. » Ko takole brskam po beležnici in spominu, vidim, da se je v tistem dobrem tednu srečanj, pogovorov, obiskov in ogledov v Pragi in na sever- nem Češkem nabralo kar dosti zanimivosti, ki jih je vredno omeniti. Ena od stvari, ki sb na našo delegacijo napravile močan vtis, je bil na primer pogovor v češkem uradu za tisk, ki ima raven ministrstva, in z njegovim predsednikom, ki bi mu po vlogi in pristojnosti lahko rekli kar minister za tisk. Vlogo svojega urada in posredno položaj tiska nam je opisal izjemno jasno. Češkoslovaške novejše izkušnje na tem področju so enkratne, zato tule sicer skrajšano, a kar se le da zvesto in natančno povzemam, kar nam je bilo povedano s tako rekoč najbolj poklicanega mesta. Cenzure tiska (isto velja tudi za radio in televizijo), ki so jo odpravili leta 1968, pozneje niso obnovili in je tudi zdaj ni, nadzorstvo nad tiskom pa je vendar sistematično in stalno-Tisk je formalno odgovoren svojemu izdajatelju, ki mora dobiti dovoljenje za izdajanje od urada, o katerem teče beseda in ki je organ vlade, ne partije. Preden dobi dovoljenje, se mora izdajatelj pismeno zavezati, o čem in kako bo v svojem glasilu obveščal javnost. Naloga urada je spremljati, kako posamezna glasila izpolnjujejo obvez-/ nosti, ki so jih sprejela, da so sploh' dobila dovoljenje za izhajanje. Okrog 100 ljudi v tem uradu skrbno vsak dan spremlja vsako besedo, ki je bila natisnjena ali izrečena po radiu ali tele-rom o čeških disidentih, o »harfistih«, viziji. S posebnimi kartotekami spremljajo posamezna glasila, v njih posamezne rubrike in zvrsti ter tudi posamezne novinarje. Na osnovi temeljitega in skrbno organiziranega spremljanja pripravljajo občasne analize posameznih glasil ali posamezni področij v več glasilih ali tudi posameznih zvrsti. S temi analizami seveda redno seznanjajo vodstvo partije in vlado pa tudi izdajatelje- Analize za krajša ali daljša časovna obdobja so le ena od oblik reakcij tega urada- Zelo pomembna oblika so tud: športne reakcije, kadar pride v sredstvih javnega obveščanja do manjših ali večjih napak. Manjše napake so take, ko na primer napačno zapišejo imena funkcionarjev ali funkcije ali kaj podobnega. V tem primeru običajno pride samo do telefonskih inteven-cij m opozoril iz urada, le redkeje krivca pokličejo na pogovor. Večje napake pa so tiste, ki imajo politično težo. Za primer smo slišali tole: neki list je objavil članek, v katerem je avtor pisal o gradnji naftovoda iz Sovjetske zveze in pri tem trdil, da je to zelo draga investicija in da so bili zaradi tega zanemarjeni češki premogovniki. Po besedah ministra take trditve niso resnične, poleg tega niso v skladu s čehoslovaškimi državnimi interesi in niso v duhu proletarskega internacionalizma — storjena je bila torej velika napaka. V takem primeru pokličejo na pogovor avtorja, urednika, in če je treba, tudi izdajatelja. Včasih se zadeva konča s pogovorom, včasih z določenimi posledicami za avtorja, včasih za avtorja in urednika, včasih za ves list, odvisno pač od teže napake. V najresnejših primerih storijo ustrezne kadrovske premik^, ministrstvo pa kaznuje list (ali radio ali TV) z globo od pet do deset tisoč kron- Minister nam je povedal, da registrirajo na leto od 150—200 manjših napak ali pomanjkljivosti, 50—70 resnejših napak in 20 takih, za katere izrečejo denarno globo. Najmanj napak — je rekel minister — napravi partijski tisk, največ pa verski. še dva primera, ki lepo ilustrirata pristojnost tega telesa in položaj sredstev obveščanja: Pred časom so sklenili narediti podrobno analizo pisanja partijskega glasila »Rude pravo«. Analizo je izdelal tiskovni urad, ki pa je hkrati naročil tudi uredništvu »Rude prava«, naj samo naredi analizo o svojem pisanju. Obe analizi so potem primerjali in izkazalo se je — kar je po besedah ministra še posebej zanimivo — da je bilo vodstvo »Rude Prava« do samega sebe celo bolj kritično kot vladni nadzorni organ! Od prvega januarja letos je televizija začela oddajati nov dnevnik. Tiskovni urad ga je dva meseca zelo skrbno spremljal m potem napravil podrobno analizo. Minister nam je povedal, da je analiza obsegala 8 tipkanih strani. Od tega so 3 strani pohvalne za novi dnevnik, 5 strani pa vsebuje zelo ostro kritiko. »Tovariši na CK so se strinjali z našo analizo,« je rekel minister. Ko sem prej pripovedoval o steklarni v Novem Boru, sem omenil tradicijo. Seveda steklarstvo ni edino področje, kjer bogastvo tradicij zares zbuja spoštovanje. To velja tudi za tako moderno industrijsko vejo, kot je na primer avtomobilska industrija. Bili smo v tovarni Škoda v Mladi Boleslavi, ki je že pred tremi leti praznovala osemdesetletnico, kar je za avtomobilsko tovarno kajpak lep jubilej. Začetki te tovarne segajo v leto 1894, že leta 1905 pa so začeli serijsko proizvodnjo prvih čeških avtomobilov. Dolga desetletja je ime »škoda« pomenilo kakovostni in tehnološki vrh v svetovni avtomobilski industriji. Danes so Skodine tovarne velikanske, moderne tovarne (nekaj so jih zgradili tudi Jugoslovani), v katerih je nameščena moderna, visoko avtomatizirana francoska in zahodnonemška tehnologija. Tu izdelajo kakih 175.000 avtomobilov na leto. Med osebnimi avtomobili je vse doslej kraljevala popularna »škoda 1000 MB«. 2e leta 1973 so izdelali milijonto vozilo tega tipa. Toda popularni »embejček« je v sedem" desetih letih že pošteno zastarel, zato so izdelali novo vozilo in ga tudi že začeli serijsko izdelovati — »škoda 105 S«. Pravijo, da je v vseh ozirih izboljšan, je pa tudi za dvajset tisočakov drkžji — stane nekaj manj kot 70.000 kron. V tovarni pravijo, da na Češkoslovaškem zadnja leta ni več treba čakati na avtomobil. Kupec gre lahko preprosto v trgovino in ga odpelje. V tem pogledu je češkoslovaška najmanj za desetletje pred drugimi vzhodnoevropskimi državami, kjer je na avtomobile še vedno treba čakati dolga leta. Sicer pa to ni edina prednost Češkoslovaške: za obiskovalce iz drugih vzhodnoevropskih držav (z delno izjemo onih iz DR Nemčije) je pravi potrošniški eldorado, saj so trgovine dobro založene z domala vsemi vrstami blaga, med katerim j^ mnogo uvoženega, izbira je za vzhodnoevropske razmere izredna in kakovost zadovoljiva. Znaten del te dobre založenosti gre na račun uvoza in čehoslovaški državniki, med njimi Gustav Husak in Lubomir štrougal, so v zadnjih dveh letih že nekajkrat opozorili, da država uvaža znatno več potrošniškega blaga, kot dejansko to finančno zmore. Opozorili so, da bo treba tovrstni uvoz prej ali slej omejiti. Doslej ga po videzu sodeč še niso. Morda tudi zato ne, ker je navsezadnje poln želodec tudi v politiki kar pomembna kategorija. * Ko smo že pri politiki: seveda se je povsem nemogoče izogniti pogovorom o čeških disidentih, o »harlistih«, kot jim pravijo Cehi, in o »Listini 77«. Moram reči, da smo bolj poslušali, kot se pogovarjali, in da kaj dosti no vega nismo zvedeli. V tisku, po radiu in televiziji se še nadalje vleče izredno ostra gonja, ki jih poskuša na vse mogoče načine tudi človeško diskreditirati; opisujejo jih kot moralne pokvarjence, seksualne iztirjence ljudi brez značaja in prepričanja — skratka kot prave izmečke. 19. marca 1977 število podpisnikov »Listine 77« pa se je medtem povečalo na 620 — tako vsaj mi je dejai neki funkcionar zunanjega ministrstva v Pragi. Drugi viri navajajo še večjo številko. Ob tem je morda zanimivo, da teh pokvarjencev, zločincev in sovražnikov ne zaprejo. Človeku, ki malce bolj od blizu spremlja ves ta hrupni »disidentski škandal« v vzhodni Evropi, se sploh počasi začenja dozdevati, da taktika, ki jo uporabljajo proti njim, ni najbolj posrečeno izbrana. Ce namreč človeka obtožiš vseh mogočih zločinov, in to ne samo političnih, ampak tudi čisto navadnega kriminala, pa proti rijemu nič ne ukrepaš — potem s temi obtožbami bržda nekaj ni v redu ali pa ja oblast kar pravljično širokosrčna, preveč, da bi bilo res. Zdi se — nedavno sem v Moskvi in zdaj v Pragi že slišal glasove v tem smislu — da se bo počasi treba privaditi na obstoj peščice »disidentov« ali oporečnikov in da morda ni policija tista, ki je najbolj poklicana, da »polemizira« z njimi... * No, za konec morda še en drobec s severne Češke. Tu smo namreč v mestu Češka Lipa imeli priložnost malo podrobneje se seznaniti s funkcioniranjem lokalne uprave in pri tem> naleteli na neko specifično obliko krajevnega samoprispevka. Mestni ljudski odbor ima podrobno izdelan petletni načrt gospodarskega, komunalnega in socialnega razvoja mesta (22.000 prebivalcev) in okrajg (80.000 prebivalcev). Dve tretjini sredstev za te potrebe dobiva od centra, iz Prage, tretjino pa od lokalnega gospodarstva. O sredstvih ni nikoli nobenih prepirov, ker je njihova višina centralno določena in je zato vsak prepir o tem, ali so zadostna ali ne, povsem brezpredmeten. Normalno je seveda, da so želje več" je od možnosti, in ta prepad delno zožujejo s prostovljnim (pri nas smo temu nekoč rekli »udarniškim«) delom občanov. Zadeva je zelo resna in pomeni veliko politično akcijo, pa tudi veliko politično obveznost občanov. Vsak občan dobi poseben formular, »socialistična obveznost«, v katerem so naštete razne vrste dejavnosti, ki se jih lahko udeležuje. Tako na pri*-mer lahko (moralno tudi mora) sprejme obveznost, da bo toliko in toliko ur delal pri vzdrževanju zelenih površin v mestu, pri rekonstrukciji javnih komunikacij, pri gradnji te in te šole, tega ali onega stanovanjskega blp-ka, vodovoda ali česa podobnega, lahko sprejme obveznost, da bo zbral toliko in toliko kilograrrjov starega papirja, železa, cunj itd: Za vsako tako dejavnost mora v formular vpisati, koliko ur ji bo posvetil in kdaj. Obveznosti običajno niso majhne, njihova velikost pa je tudi ena od osnov za ocenjevanje zavesti posameznikov. Za leto 1977 je mestni ljudski odbor v Češki Lipi predvidel, da bodo občani sprejeli »socialistične obveznosti« za količino prostoyoljnega dela, ki ustreza vrednosti devet milijard kron. To je pravzaprav velika vsota, a mestni očetje pravijo, da bo naloga izpolnjena Janez Stanič Klavrna dediščina Mozambik se mora po množičnem odhodu Portugalcev boriti z velikanskimi težavami — Obnova gospodarstva OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA MAPUTO, marca — Kakšno vrzel mora zapolniti mlada država LR Mozambik, kaže na nedavnem kongresu Frelima zastavljeni cilj: doseči leta 1980 kmetijsko in industrijsko pro- izvodnjo iz leta 1973. Razpad portugalskega imperija v Afriki je Mozambiku 25. junija pred dvema letoma prinesel neodvisnost, obenem pa celo rešeto gospodarskih težav. Množičen odhod Portugalcev, ki se v manjših valovih še nadaljuje, je domala ohromil gospodarstvo. Odhajajoči priseljenci so namreč držali v rokah veliko večino gospodarskih in upravnih vzvodov. Dežela je bila spričo naglega odliva kapitala in trakovnih moči in cele pahljače ekonomskih sabotaž in nagajanj pahnjena za nekaj let nazaj. Odtod cilj, odobren pred dobrim mesecem dni na 3. kongresu Frelima, nadoknaditi ostri upad Kongres ni sprejel gospodarskega načrta, marveč smernice. Načrta že zato ne, ker je potrebno državni planski aparat nove države v bi-srvu šele postaviti na noge. V gospodarskih in družbenih smernicah do 1980 so imeli pred očmi še dvoje dejavnikov, ki nikakor ne lajšata položaja. Prvič, dežela mora iz pičlih deviznih rezerv plačevati uvoz hrane; to nanese okoli 60 milijonov dolarjev letno, ne vštevši pošiljk v obliki pomoči. Drugič, mozambiško gospodarstvo je bilo do 1974 »popolnoma pod nadzorstvom portugalskih in mednarodnih monopolističnih grupacij in integrirano v imperialistični sistem«, kot je rečeno v omenjenih kongresnih smernicah. Ta odvisnost je še v marsičem ostala. Precejšen delež v deviznem dohodku pomenijo plačila iž sosedne Juž. ne Afrike za prevoz blaga prek mozambiške luke Mapu-to in plačila za delo mozam-biških delavcev v južnoafriških zlatih rudnikih. V okoliščinah splošnega upada proizvodnje ut produktivnosti v zadnjih letih, kar ima za posledico pomanjkanje najosnovnejših živil in naraščanje cen. slabšanje trgovinske bilance in naraščanje proračunskega in deviz-# nega primanjkljaja, skuša mozambiška vlada ohraniti dejavnost tujega in zasebnega kapitala sploh. Tako so nacionalizirali zemljo, stanovanjske hiše, zdravstvo in šolstvo ter pogrebne družbe, niso pa nacionalizirali bank in podjetij v lasti tujega kapitala. Tretji kongres Frelima je poudaril vlogo tujega in zasebnega kapitala v gospodarskem razvoju dežele, s pogojem, da sta »vključena v okvire sprejete gospodarske politike in razvojnih načrtov«. »Čaka nas dolga in trnova pot do neodvisnosti od tujega kapitala«, poudarja predstavnik ministrstva za informacije. »Pot, ki pelje prek postopnega vzpostavljanja in utrjevanja državnega in zadružnega gospodarskega sektorja.« Mozambiško vodstvo, kot kaže, uvideva, da bi nagli posegi v podedovane gospodarske strukture brez poprejšnjega oblikovanja novih samo zaostrili gospodarsko krizo. Čeprav je kongres Frelima opozoril, da so socialistične države mimo naprednih afriških dežel naravni zaveznik Mozambika, poznavalci in opazovalci opozarjajo, da po skoraj dveh letih neodvisnosti ti naravni zavezniki niso sklenili z Mozambikom še nobene širše zasnovane pogodbe o sodelovanju pri obnovi in izgradnji mozambiške družbe na socialističnih temeljih. Ob kratkoročnih ukreipih za blažitev gospodarskih težav, zlasti še vrzeli v preskrbi prebivalstva, ne gre prezreti razločno opredeljene usmeritve, ki ju je začrtal kongres Frelima kot marksi-stično-leninistične partije. Vodstvo s« zaveda, da brez zboljšanja zdravstva in šolstva ne more ustvariti možnosti za obnovo in razvoj. V šolstvu — tako rednem kot večernem — zato snujejo oienzivo za naglo in kolikor se da temeljito usposabljanje delavcev za prevzemanje tehničnih In gospodarsko . upravnih funkcij. Kar zadeva klice novega pri snovanju osnov za socialistič- no družbo, močno grade na dveh novih oblikah: kolektivnih vaseh in proizvodnih sve-tih. Kolektivne vasi (portugalsko: Aldeias Comunais) začenjajo pot- s skupnim obdelovanjem zemlje, kolektivno gradnjo novih hiš,^ vaških središč s šolami, ambulantami in zadružnimi trgovinami. Zamisel sloni na maksimalni izrabi domačih virov in sproščanju pobude vaščanov, id tvorijo še zmerom skoraj devet desetin mozambiškega prebivalstva. Posebno težavna naloga v zvezi s tem je obnova proizvodnje na zapuščenih kapitalističnih farmah in kmetijah, ki so jih zapustili prejšnji lastniki, večidel ‘Portugalci. Teh farm je namreč bilo v zafcetku sedemdesetih let kar 4650, in čeprav so tvorile komaj 0,3 odstotka vseh kmetij, so zajemale (in obdelovale) polovico najplodnejše zemlje. Fovrh tega so zaposlovale skoraj pol milijona ljudi. Skratka, vtem ko se ubadajo s premagovanjem številnih vsakdanjih gospodarskih težav, žele v LR Mozambik srednjeročno, v naslednjih treh, štirih, letih doseči pred-vsem naslednje: " t 1. Pospešiti socializacijo kmetijstva in ustvariti podlago za industrializacijo le-tega. 2. Pospešiti Industrializacijo in ustvariti možnosti za težko industrijo. Pri tem se naslanjajo na spoznanje, da je kmetijstvo podlaga — in do nadaljnjega glavni vir akumulacije — industrija pa gibalna sila gospodarskega in družbenega razvoja. 3. Razviti in utrditi vodilno vlogo države pri vodenju gospodarstva. 4. Težiti za globalnim gospodarskim planiranjem. 5. Ustvarit) močan delavski razred, ki bo, »organiziran in voden po njegov i avantgardni partiji, prevzel vodstvo družbe«. Vse te težnje označujejo kot delo, ki ga je potrebno opraviti v sedanji etapi l.iud-ske demokracije kot uvoda v socialistično revolucijo. JOŽE ŠIRCELJ Po umoru Kamalai Dziimfilata Tragično Za Kamala Džumblata se je življenje končalo v obdobju, ki je bilo zanj bolj tragično kot katerokoli doslej. V Libanonu je sicer po državljanski vojni zavladal mir, toda proces nacionalne sprave je očitno zelo težaven in poteka v nenehni negotovosti zaradi eksplozivnega položaja na jugu države ter pod sicer učinkovito, a za Libanonce mučno kontrolo sirskih čet. Kamal Džumblat, ki je še tik pred koncem državljanske vojne obtoževal Sirijo, da »hoče vsiliti svojo hegemonijo«, je bil očitno zadnje čase vse bolj zagrenjen. Govoril je celo, da se bo umaknil iz javnega življenja in odšel v Indijo, pa je potem kljub temu prevzel še en man-dat kot voditelj svoje Frogresivne socialistične stranke. Kamal Džumblat, sedeminpetdesetletni patriarhalno-fevdalni vodja Druzov, veleposestnik, lastnik tovarne cementa in socialist, milijonar in zagovornik revnih muslimanov, pesnik in politik, je bil ena od najvidnejših osebnosti 'sodobnega Libanona. Kot voditelj Druzov in Progresivne socialistične strank« se je že zelo zgodaj prebil v politični vrh. Libanonska ustava sicer onemogoča Druzu, da bi postal predsednik republike ali vlade; Džumblatu je bila torej pot do naj višjih položajev zaprta, bil pa je na vseh pomembnejših 'ministrskih položaji! v vrsti libanonskih vlad, največkrat pa je imel listnico ministra za notranje zadeve. Vendar si Kamal Džumblat ni žago-tovil svojega mesta v libanonskem političnem življenju, kjer so tradicije vsaj tako pomembne kot ideje, koc minister, marveč kot močna osebnost, ki so jo spoštovali tudi nasprotniki, kot vodja neukrotljivih Druzov, kot mislec in tudi kot socialist, ki se je zavzemal za odpravo verskih ključev v politiki, za reformo političnega sistema ip za več socialne pravičnosti. Džumblatova utrjena hiša v Muhtari v pogorju šuf nedaleč od Bejruta je bila desetletja eden od centrov politične moči v Libanonu. Džumblat se m opiral samo na svoje razborite in dobro oborožene Druze, ampak tudi na tako imenovano Nacionalno gibanje libanonske levice. Ta levica Je imela eno od ključnih vlog v drugem delu libanonske državljanske vojne. V začetku lanskega leta, ko je Sirija poskušala s kompromisnim predlogom skromni.) reform doseči pomiritev med maronitsko desnico ter levico in Pale. stinci, se je Džumblatu posrečilo prepričati Palestince, da so se v povezavi z levico po operetnem udaru generala Ahda-ba vrgli skupaj z lemico v boj proti falan- znamenje gistom, najprej v Bejrutu in potem v gorovju nad njim. Džumblat je upal, da bo združena pale-stinsko-progresistiCna fronta lahko na pogajanjih o prihodnosti Libanona postavljala pogoje, da bo prisilila falango in Sirce, da bodo privolili v resnejše politične in socialne reforme. Upal je tudi, da bo tudi sam v novem Libanonu imel eno od odločilnih vlog. Toda državljanska vojna se je končala s frontalnim sirskim vojaškim pritiskom, ki je vrgel Palestince s strateških položajev v hribovju, medtem ko je Džumblat iskal posrednike v Kairu in Parizu, ne da bi vrgel v boj svoje Druze in s tem izigral zadnji adut — za sedanjost in za prihodnost. Džumblat je tako — skupaj s Palestinci — končal državljansko vojno na zadnji obrambni črti. Vodja levice je bil seveda predolgo ena od velikih figur libanonske politike, predobro je poznal vse njene zapletene mehanizme in tuin njeno zakulisje, preveliko politično moč je imel za seboj, da bi ga lahko odrinili na »mali oder« ali da bi lahko obnavljali stari ali gradili kakršenkoli novi Libanon brez njega. Poznavalci pravijo, da je predsednik Sarkis resno računal na njegovo pomoč v prizadevanjih za nacionalno spravo in tudi dialog med Sirci in Džumblatoni se je kljub ostnm zameram začel počasi obnavljati. Vendar pa intervju, ki ga je dal Džumblat dva dni pred smrtjo kuvajtski reviji »Al Hadhf«, kaže, da je bil vodja libanonske .evice še vedno hudo zagrenjen in črnogled glede prihodnosti Libanona in Palestincev. »Arabci so se hoteli maščevati nao palestinsko revuiucljo in jo kaznovati, ker jim je hotela pokazati pot do zmage,« je z grenko ironijo ugotovil Džum. blat. In o Libanonu ln sebi v njem: »Iz gnusa sem se zaprl med zidove molku. Južni Libanon bo izgabljen, kot ‘ žrtev Arabcev. Prišel je čas nove križarske vojne, ki se bo končala z razpadom dežele.,. Zarota še ni bila izpeljana d v sonca ...« Danes zvenijo te besede skoraj preroško. Nihče sicer ne more s prstom pokazati na morilce, ki so še na begu. A vsi komentatorji, v arabskem svetu in zunaj njega, ugotavljajo, da Džumblatova smrt ni .samo hud udarec za libanonsko levico, kjer Džumblat nima pravega naslednika; ta atentat, ne glede na to, ali gre za maščevanje ali za, provokacijo, utegne sprožiti nov val obračunov tn nasilia, ki lahko zruši komaj obnovljeno in še vedno krhko notranje ravnotežje v Libanonu. ANDREJ NOVAK niiiiiiir.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii £ S I Vaš dnevnik - s I s§ I r; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTi V PRIMORSKI DNEVNIK Sindikalna metla Prvi sekretar Azerbejdžana Alijev je ostro napadel razširjene napake: podkupovanje, nedisciplino, lenobo ... OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 17. marca — Na enem izmed pravkar izdanih sovjetskih političnih plakatov sta nedaleč od gradbišča narisana dva delavca, pritrjena z verigo k panju, kako Židane volje praznila steklenice in prigrizujeta za takšne priložnosti obvezno zakusko — slano ribo. Risbo dopolnjujejo satirični stihi: »Pritrdita se k panju in lenarita ves dan « Podobno lekcijo s plakata je te dni bral prvi sekretar sovjetske zakavk-aške republike Azerbejdžan in hkrati kandidat za člana politbiroja Gejdal Alijev na 16. kongresu republiških sindikatov v Bakuju. Navedel je, da je azerbajdžanska industrija lani zaradi odsotnosti z dela izgubila 266 tisoč delovnih dni, kar je prineslo za dob-rih 30 milijonov rubljev ško-de. Na področju industrijskih gradenj s ‘ 23 tisoč zaposlenimi je zaradi odsotnosti z de-la 31.700 propadlih delovnih dni, v bakujskem gradbeništvu z 11.600 zaposlenimi pa oelo 24.200, kar pomeni, da je ves kolektiv »pohajal« cela dva dni. Kongres azerbejdžanskih sindikatov sodi v priprave na vsezvezni sindikalni kongres, ki se začne 21. marca in na katerem bo govoril tudi Brež-njev. Doslej so bili sindikalni kongresi malone po vseh republikah, pokrajinah in ob-lasteh, ponekod bolj • umirjeni, drugod pa — zlasti na tudi sicer vročem jugu Zakavkazja — precej burni. Vse. kakor se dobrih 110.000.000 članov sovjetskih sindikatov, združenih v kakih 700.000 osnovnih organizacij, pripravlja na svoj kongres zelo aktivno. Na azerbejdžanskem kongresu je energični, 54-letni Gejdar Alijev, ki je prvi sekretar republike sedem let, pred tem pa je bil s činom generalmajorja na čelu tamkajšnjih varnostnih organov, zelo odločno udaril s pestjo po govornici. Opozoril je na vrsto spodrsljajev in napak v republiških sindikatih, pri čemer je naravnost omenjal imena in terjal čimhitrejše ukrepanje. Odsotnosti z dela, podkupovanje, prilaščanje družbene lastnine, špekulacije in podobno, se je po njegovih besedah v sindikalni organizaciji Azerbejdžana za skrbljujoče razraslo. Alijev je navedel, da je bil nedavno zaradi kršitve sindikalne discipline razrešen dolžnosti in strogo kaznovan predsednik azerbejdžanskega odbora metalurških delavcev Ismailov. Hkrati z ostalim vodstvom odbora je bil ob- tožen pretiranega hvalisanja in odstavljanja, pri čemer se je zatekel k prevaram. Med drugim je ponaredil zapisnik z zasedanja plenuma,' ki ga ni bilo, in ga poslal v CK sindikata. Ukvarjal pa se je tudi z nezakonitim izdajanjem potnih nalogov za zdra-vilišča, često po 30 odstotni ceni, in sicer ljudem, ki nimajo nobene zveze z metalurško industrijo. Zaradi prilaščanja družbe, nih sredstev in raznih disciplinskih prestopkov je izgubil delovno mesto predsednik odbora na slovitih kaspijskih naftnih vrtinah »Naftni kamni« Aleks Perov. Na-sledil ga je Guseinov, ki pa so ga morali že kmalu odpustiti zaradi pijančevanja in grobosti, v kombinatu plinskih aparatov pa so zaradi izsiljevanja in podkupnin razrešili dolžnosti predsednika tovarniškega komiteja sindikatov. »Ti in podobni primeri niso osamljeni«, je pribil Alijev. Kaže, da so zadnji čas po-metli praktično v vsem vrhu republiških sindikatov. V republiškem odboru sindikatov naftne, plinske in kemične industrije so . razrešili predsednika Abdullajeva, ker je »nepravilno ravnal s kadri«. V azizbekovskem rajonu pa so aretirali in nato obsodili predsednika sindikata medicinskih delavcev Gasanbeko-va, ker je »izsilil veliko vsoto za rešitev stanovanjskega vprašanja.« Vseeno pa mu je predsedstvo republiških- sindikatov napisalo izredno ugodno karakteristiko. Zanimiv je tudi primer predsednice sindikata trgovskih delavcev v nekem bakujskem rajonu, ki so jo odstavili in obtožili zato, ker je hotela pretihotapiti na tuje zlate izdelke v-vrednost) 2.500 rubljev. Predsednica sindikata prehrambenih delav cev v nekem drugem bakujskem rajonu pa je zgubila mesto potem, ko je v hotelu kupovala od tujcev »razne ponošene stvari«. Republiški odbor sindikatov pa jo je imenoval na novo mesto — za inštruktorico " odbora. I Alijev je sicer posebej opo-‘ zoril na nevarnosti, ki jih prinaša s sabo čfedalje večje število sindikalnih potovanj v tujino. Sindikati niso vselej dovolj zahtevni v izbiranju ljudi za takšna potovanja, saj se marsikateri med njimi »v tujini vedejo nedostojno tn kršijo carinske predpise«. Kljub vsem dozdajšnjim opozorilom republiški sindikati niso uvedli, reda, o čemer priča dejstvo, kot je rekel Alijev, da je bilo »lani po sindikalni liniji na tujem dvakrat več gospodinj kot pa kolhoznikdv«. Prednost pa bi morali imeti zgledni, najboljši delavci in ne »ljudje z nizkim političnim obzorjem, ki žive od postranskih zaslužkov in trpe za potrošniško boleznijo. Po besedah Alijeva so se zlasti razpasli majhni grabe-ži v podjetjih mesne, mlečne, prehrambene industrije. Navedel je primer sindikalnega odbora iz ahsuinskega rajona, kjer je skupina funkcionarjev na čelu s predsednikom Mamedovim v dveh letih izdala 78 potnih nalogov in spravila v svoj žep blizu so razgalili veliko podkupo-10 tisoč rubljev. Nedavno pa valno afero v glavni inšpekciji azerbejdžanske trgovine. S podkupovanjem se je ukvarjal ves aparat republiške inšpekcije, to je 24 ljudi na čelu z načelnikom in predsednik. Vse so obsodili. Sicer pa praktično ni področja, ki ga Alijev ne bi ošvrknil. V tekstilnem kombinatu s 3000 zaposlenimi, od > katerih so 3/4 žensk, propadajo prhe in garderobe, pozimi pa ni tople vode. Delavci na naftnih vrtinah ne poznajo svojih planskih ob-, veznosti. Drugod sestavljajo plane zgolj formalno in podobno. Alijev je tudi omenil vprašanje delovne zaščite nepolnoletne mladine: v Na-hičvanski avtonomni republiki, mestu Sumgattu ln treh rajonih Bakuja so naleteli na primere izkoriščanja mladih za težka dela, v škodljivih ali celo nevarnih delovnih po-goHh TIT DOBERSEK SMUČARSKI SKOKI ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. marca 1977 V PRVEM DNEVU TEKMOVANJA Avstrijec Bachler izenači Steinerjev planiški rekord Poletel je 169 m daleč - Bogdan Norčič na 5. mestu V prvem tekmovalnem dnevu v Planici so dosegli, kljub okrnjeni Udeležbi tekmovalcev, nekaj zelo dobrih rezultatov in gledalci so vsekakor prišli na svoj račun. Za najboljši rezultat je poskrbel Avstrijec Reinhold Bachler, ki je že v prvi seriji poletov poletel 169 m daleč in je s tem izenačil rekord planiške letalnice Švicarja Walterja Steinerja. čeprav se drugi tekmovalci, ra-*en Jiraske, niso bistveno približali Bachlerjevim daljavam, pa je bilo kljub temu doseženih več dol-fih poletov in tako po prvem dnevu Uradnih poskusov' še nikakor ni molite zanesljivo reči, da ima Ba-ehler končno zmago že v žepu, čeprav je imel izvrstno serijo pletov (169, 156, 161). Edini tekmovalec, *i je po’eg njega v vseh treh poskusih poietel več kpt 150 m daleč, ja bil vzhodni Nemec Meisinger (150, 157, 1511. Dobro je skakal tudi Jugoslovan Norčič (155 m), pa tudi ostali mladi Jugoslovani so potrdili, da sestavljajo zelo obetajočo ekipo, saj So se poganjali preko mostu samozavestno in zanesljivo, pa tudi njihove daljave so bile še kar solidne. Rezultati prvega tekmovalnega dne so bili taki: 1. Bachler (Av.) 200 2. Meisinger (NDR) 192 3. Jirasko (ČSSR) 182,5 «. Kampf (NDR) 181,5 5. Norčič (Jug.) 181 6. Norlien (Nor.) 179 2. Fossum (Nor.) 167,5 3. Novotny (ČSSR) 164 6. Dolhar (Jug.) 169 6- Loštrek (Jug.) 169 S tekmovanjem bodo nadaljevali danes in jutri. SMUČANJE V SLALOMU ZA SP Križaj odličen sedmi v Vossu . VOSS, 18. — Jugoslovan Bojan Križaj je danes spet potrdil, da je ^b koncu letošnje smučarske sezone y sijajni formi: v Vossu je v sla-k>tnu za svetovni pokal zasedel o-®ično 7. mesto in je tako svoj izkupiček točk za SP povečal na 15. Križaj je bil po prvi vožnji de-**ti, v drugi pa je tvegal vse za vse in uspeh je bil tu. Zmagal je Šved Stenmark, ki je ®v0jo prednost na lestvici za SP že ‘Uko povečal, da bi mu le izredna ®Uiola zdaj lahko odnesla končno ^ago. / , Rezultati današnjega slaloma so bili taki: J- Stenmark (Šve.) 1’32”11 2- Gros (It.) 1’32"77 «• Neureuther (ZRN) 1'32"97 *■ Heidegger (Av.) 1'33”50 “• Tresch (Švi.) 1’33”93 *• Bieler (It.) 1’34”01 '• Križaj (Jug.) 1’34”33 «• De Chiesa (It.) 1’34”37 .»• Wenzel (Liech.) 1’34"40 Sochor (ČSSR) * l’34"4ti I JADRAN JUTRI V GORICI PROTI NEVARNI EDERI Borovi mladinci doma s Pagnossinom, polet ovci pa v gosteh z Don Boscom - Danes start v prvi diviziji, LESTVICA ZA SP *• Stenmark (Šve.) Heidegger (Av.) “■ Klammer (Av.) Gros (It.) I' Russi (Švi.) Thč.ni (It.) I' Walcher (Av.) *■ Hemmi (Švi.) ,*• Eerstl (ZRN) 111 Mahre (ZDA1 ATLETIKA 264 220 203 156 148 122 115 113 97 94 kaj atletov in atletinj športnega združenja Bor. Marinka Semolič ip Danjela Tretjak ter Natalija Gabrovec bodo tekle na 80 metrov, Mira Štor pa bo verjetno startala na progi 300 metrov. Od fantov bo v skoku v daljino nastopil Adrijan Lasič. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri NAMIZNI TENIS - DANES IN JUTRI V TRŽIČU Krasovke na prvenstvu treh Benečij Danes popoldne in jutri bo v tr-žiški športni palači na sporedu namiznoteniško prvenstvo treh Benečij, na katerem bo poleg najboljšega deželnega predstavništva nastopilo veliko kakovostnih igralcev in igralk iz Veneta in z gornjega Po-adižja. Na tem' tekmovanju bodo nastopile tudi vse Krasove igralke, ki bodo skušale doseči še boljše uspehe kot prejšnjo nedeljo na deželnem prvenstvu, obenem pa bo ta nastop služil kot dobra preizkušnja za državno prvenstvo v Riminiju. - bs - NOGOMET Pokalna tekmovanja ZORICH, 18. — Danes so tu izžrebali nasprotnike za polfinale evropskih nogometnih pokalnih tekmovanj. Med seboj se bodo srečale te ekipe: POKAL PRVAKOV Ziirich (Švi.) - Liverpool (Ang.) Dinamo K. (SZ) - Borussia (ZRN) POKAL PRVAKOV Atletico M. (šp.) - Hamburg (ZRN) Napoli (It.) - Anderlecht (Bel.) POKAL UEFA Atletico B. (Šp.) - Molenbeek (Bel.) Juventus (It.) . AEK (Grčija) Prva srečanja morajo opraviti 6. aprila, povratna pa 20. aprila. BOKS SAN JUAN, 13. — Ameriški boksar težke kategorije Jimmy Joung je po točkah v 12 krogih premagal DANES V TRSTU Preverjanje borovcev ((Panes popoldan bo na občinskem ,adonu Valmaura v Trstu presno atletsko tekmovanje v pri-t?Wanju uradnega začetka atlet *e sezone. Nastopilo bo tudi ne- Catanzaro - Eiorcntina 1 Ccsena - Sampdoria X 1 Foggia - Roma 1 X Genoa - Inter 1 X Lazio - Napuli X 2 Milan - Bologna X Torino - Perugia 1 Verona - Juventus 1 X Ascnli - L.R. Vicenza 2 Avellino - Atalanta X Brescia - Como X 2 Cagliari - Lecce X Catania - Palermo X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 X 2 1 2 X 1 2 1 X 1 svojega rojaka Georgea Foremana. V okviru iste prireditve je Portoričan Escalera prema ,a) Ameri-kanca McGraveya s t.k.o. v 6. krogu in je tako ohranil svoj naslov svetovnega prvaka lahke junior kategorije. KOLESARSTVO M > MILAN, 18. — Jutri bo na sporedu tradicionalna mednarodna kolesarska dirka Milan — Sanremo. Prijavilo se je 258 kolesarjev, med katerimi je 152 tujcev. OBVESTILA SPD Igo Gruden in ŠD Sokol -Nabrežina prirejata danes v društvenih prostorih DRUŽABNI VEČER z začetkom ob 20.30. Nastopil bo mešani zbor Igo Gruden. Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. 44 44 * , ŠZ BOR obvešča udeležence v PLANICO, da bo odhod z avtobusom v nedeljo, 20. marca, ob 6. uri, izpred cerkve pri Sv. Ivanu, in ob 6.05 s Trga Oberdan. KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH PROMOCIJSKO PRVENSTVO « Jadranovi košarkarji, bodo jutri v nadaljevanju tega prvenstva gostovali v Gorici, kjer bodo igrali z nevarno peterko Edera. Trener Jadrana Peter Brumen nam je pred srečanjem dal naslednjo izjavo: «Treba bo paziti na tega nasprotnika, ki je še posebno nevaren na domačem igrišču, že v Dolini so nam košarkarji Edere delali nemalo preglavic in zato bomo morali jutri zaigrati zbrano in odločno*. Neposredni nasorotnik Jadrana za prvo mesto, Servolana, bo že drevi igrala z ekipo CUS iz Trsta. Vseučiliščniki so v tem prvenstvu odlično startali in so celo sodili v elito kandidatov za osvojitev prvega mesta. Nato pa so močno popustili in sedaj so že izločeni iz borbe za sam vrh. MLADINCI Borovci bodo jutri igrali v Dolini proti Pagnossinu, ki sodi med favorite za osvojitev prvega mesta. Če dodamo še, da bodo •»plavi* igrali zopet okrnjeni, potem so njihove možnosti za presenečenje minimalne. Sicer pa od borovcev pričakujemo zadovoljiv nastop. Poletovci pa bodo jutri proti Don Boscu jurišali na zmago, že v prvem delu prvenstva so naši košarkarji s tem nasprotnikom dokaj nerodno izgubili iu se bodo zato jutri skušali oddolžiti za spodrsljaj iz prvega dela prvenstva. 1. DIVIZIJA že danes bo druga Jadranova ekipa igrala v prvem kolu tega prvenstva. Naši košarkarji se bodo na Kontovelu spoprijeli z miljsko peterko Edera. Drugo Jadranovo peterko se stavljajo tisti košarkarji, ki niso imeli v prvem moštvu večje možnosti igranja. Zopet pa bodo igrali tudi nekateri veteran j. Moštvo pa se bo občasno ojačilo'tudi z Boro vimi mladinci. KADETI Ve tem kolu bodo Kontovelovi kadeti počivali. Zaposleni pa bodo borovci, ki bodo drevi doma igrali proti ekipi Inter 1904, ki ne sodi med boljše peterke tega prvenstva. »Plavi* so v nedeljo proti Italsidru izbojevali nepričakovani, a zasluženi točki in zato je upati, da bodo tudi danes pokazali, česa so zmožni. edko NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Jutri na bazoviškem igrišču derbi med Zarjo in Bregom Dokaj zahtevni nastopi Primorja, Vesne in Juventine 2. AMATERSKA LIGA Prvenstvo se bo jutri nadaljevalo s pari petega povratnega kola, ki bo za naše enajsterice, vsaj na papirju, precej naporno. V središču pozornosti bo prav gotovo derbi med Zarjo in Bregom, težka naloga pa čaka Primorje v gosteh, kot tudi Vesno na domačih tleh. Vesna — Zaule Križani sprejmejo v goste močne Zaule, ki so s serijo pozitivnih nastopov v zaostalih tekmah znatno popravile svoj .kočljiv položaj na lestvici, in celo pustile za seboj Križane, ki sedaj zaostajajo za dve točki za ZaulamL Položaj Križanov je postal po zadnjem neuspehu v Gradišču precej kritičen, če upoštevamo dejstvo, da jP «plave» na lestvici dohitel tudi Flaminio, ki je v sredo v zaostali tekmi s pičlim 1:0 premagal prav jutrišnjega tek meča Vesne. Razumljivo je, da morajo jutri Križani zmagati', kajti vsak drugačen izid bi znatno poslabšal že itak kočljiv položaj kriške enajsterice, ki pa se je že večkrat odlikovala s tem, da se je znala vedno izkazati v kočljivih trenutkih. Pri tgm pa so seveda vedno odigrali veliko vlogo navdušeni kriški navijači, ki O"11"1 2 3 4 5..........................................................................milimi......Hlinili,............................................................................. ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Težak nastop Krasa drevi proti Torriani V obeh kategorijah 1. divizije se začenja drugi del prvenstva Medtem, ko bodo odbojkarji in odbojkarice višjih lig to soboto počivali, se bo pričel drugi del prvenstva v L diviziji v obeh kategorijah. Poleg tega pa bodo zastopniki Krasa odigrali še zaostalo tekmo 9. kola. MOŠKA C LIGA Odbojkarje Krasa čaka drevi izredno težka tekma v Gradišču, kjer se bodo spoprijeli s solidno Torria-no. Domačini so (s tekmo manj) na drugem mestu lestvice, saj so zbrali enako šteyilo točk kot Mira. Prvenstvena pet našega tretjeiigaša je bila povsem drugačna in kljub temu, da je bil že štirikrat izredno blizu zmage, je po osmih prvenstvenih nastopih še vedno praznih rok. Pri vsem tem pa je potrebno poudariti, da so Zgoničani izgubili o-menjene štiri tekme šele po petih setih igre. 1. MOŠKA DIVIZIJA Kvalifikacijski del prvenstva za 01ympio ni potekal pod najbolj srečno zvezdo. Tako bodo igrali Goričani drugi del prvenstva v skupini za obstanek v tej ligi. že v prvem kolu bo na sporedu goriški derbi z AGI. Ne glede na dejstvo, da bodo slovenski odbojkarji v tem prvem srečanju gostje, so favoriti za osvojitev prvih dveh točk. 1. ZENSKA .DIVIZIJA Zastopnice Sloge so dosegle zadani cilj že v prvih šestih kvalifikacijskih tekrpah: obstanek v ligi. Slogašice bodo jutri odigrale prvo srečanje v skupini boljših jutri dopoldne v Pordenonu, z dobro pognanimi nasprotnicami od VirtUsa. Po dolgem času bodo slogašice zopet zaigrale z najboljšo postavo in je pričakovati dobro odbojko. Ta drugi del prvenstva bo služil slovenski ekipi za nabiranje prepotrebnega izkustva. Naša druga šesterka, Kontovel, pa igra v- skupini šestih slabših ekip, ki se bodo otepale nazadovanja. Prav gotovo se Kontovelke ne bi smele ubadati s temi težavami. Prvo tekmo bodo igrale v Gorici z Azzurro, ki ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire. G. F. 3. MOŠKA DIVIZIJA Danes se prične povratni del 3. moške divizije — B skupina, že v tem kolu se bosta spoprijeli edini slovenski ekipi, ki nastopata v tem prvenstvu na Goriškem: 01ympia in Dom. .Dom po prvem delu prvenstva vodi na skupni lestvici z 10 točkami irr je tako še vedno edina nepremagana šesterka v tej ligi. Domovci so tudi v današnjem derbiju favoriti, saj igralci 01ympie sodijo med slabša moštva te lige. «Be-lo-rdeči* so že v prvem srečanju odpravili 01ympio s čistim rezultatom 3:0. Tekma 01ympia — Dom (Gorica) se bo pričela ob 15. uri v telovadnici UGG — Valletta del Como (Ul. Brass — Gorica). Trener J. Prinčič je za to tekmo sklical vse igralce Doma, ki se bodo morali zbrati ob 14.30 pred zgoraj omenjeno telovadnico. I. K. NOGOMET NAJMLAJŠi Breg — Fortltudo 0:3 BREG: Scheriani, Albertini, Kofol, Smotlak, Šavron, Slavec, Pavletič, Guštini, Zonta, Rapotec in Merlak. SODNIK: Krašovec. Domačini so začeli tekmo še kar dobro. Akcije so bile enakovredne do 20. minute p.p. V preostalih 10 minutah se ni dalo domačih več prepoznati, prevladali sta zmeda in utrujenost. V tem delu tekme so padli vsi trije goli, ki so zapečatili izid srečanja. Med odmorom so si naši fantje nekoliko opomogli in o-bramba «plavih» je vzdržala še nadaljnji pritisk, ki so ga izvajali gostje. Sojenje je bilo --zadovoljivo. JOLO DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 19. marca 1977 KOŠARKA PRVA DIVIZIJA 16.00 na Kontovelu Jadran B • Edera Milje * * » % KADETI 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - Inter 1904 NOGOMET PIQNIRJI 16.30 na Proseku Primorje - San Vito NAMIZNI TENIS PRVENSTVO TREH BENEČIJ 15.00 V Tržiču Nastopa tudi Kras ATLETIKA PREGLEDNO TEKMOVANJE 15.00 v Trstu, Valmaura Nastopa tudi BOr ODBOJKA MOŠKA C LIGA 18.00 v Gradišču Torriana - Kras * 4» 4* 4* 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici AGI - 01ympia • * * 3. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Gorici, Ul. Brass OIympia - Dom JUTRI NEDELJA, 20. marca 1977 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Gorici, telovadnica CONI Edera - Jadran 44 44 4» MLADINCI 11.00 v Dolini Bor - Pagnossin * * 4» 11.15 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Polet « * • MINIBASKET Turnir S. Sebastiano 9.00 v Dolini Breg - Kontovel ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Pordenonu Virtus - Sloga • * • 10.30 v Gorici Azzurra - Kontovel NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolegnanu Dolegnano - Juventina # 4» * 15.00 v Križu Vesna - Zaule » • • 15.00 v Trstu Costalunga - Primorje 44 * 4» 15.00 v Bazovici Zarja - Breg 4» • • 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah Roianese - Gaja 44 44 44 10.45 v Nabrežini Valpadana Cave - Union • « « 15.00 v Trstu,' Campanelle Chiarbola - Primorec 44 44 * / 15.00 v Vermeljanu Vermegliano 4 Mladost # 44 • 15.00 v /Gorici Borgo Fasulli - Sovodnje 44 • • KADETI 11.45 v Trstu, Drev. Sanzio Stock - Zarja 44 41 41 NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij Blue Star - Primorje * * • 12.00 v Trstu, stadion «1. maj* Union - Muggesana 44 44 44 9.00 v Dolini Breg - Rosandra * 44 41 NAJMLAJŠI 11.30 v žavljah Zaule - Breg « 44 • ZAČETNIKI 12.15 na Padričah Giarizzole A - Breg « «4 * 13.00 na Proseku Primorje - Stella Azzurra 44 44 44 13.15 na Padričah Giarizzole B - Kras NAMIZNI TENIS PRVENSTVO TREH BENEČIJ 9.00 v Tržiču Nastopa tudi Kras KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 9.45 pri Domju Nastopa tudi Adria bodo prav gotovo tudi jutri bili »plavim* ob strani in jih bodrili k zmagi. Costalunga — Primorje Spopad med enajstericima, k sta od samega začetka startali med favoriti prvenstva, bo zanimiv. Če je Primorje do sedaj izpolnilo pričakovanja (saj je proseška ekipa na vrhu lestvice), so Tržačani nekoliko razočarali svoje navijače. Co stalunga je namreč do sedaj obrala le 21 točk in je na petem mestu lestvice. Tržačani j utr: zato odločno juri-šajo na zmago, saj bi jim le ta dala še nekaj upanja na končno zmago, Prosečanj vedo. da to gostovanje bo lahka ovira, poseb no če upoštevamo, da bo Primorje moralo na igrišče brez Vižintina in Bezina Trener Giovannini ima zato problem s postavo moštva kar se tiče vloge prostega branilca, posebno ker bo Primorje v tem srečanju startalo na remi in bo zato igralo obrambno. Po vsej verjetnosti bo to vlogo Giovannini poveril izkušenemu Angeleriju. Kot zanimivost bi lahko še dodali, da smo zadnji poraz Primorja zabeležili prav proti Costalungi, kar pomeni, da imajo Prosečani za seboj serijo 14 pozitivnih nastopov. Poleg tega pa Primorje v gosteh še ni doživelo poraza in to seveda daje upanje proseškim navijačem, da bo tudi jutri Primorje ohranilo ta rekord. Zarja — Breg Bazoviško igrišče bo prizorišče zanimivega derbija ekip z različnimi problem'. Zarja se je znašla po nedeljskem uspehu na drugem mestu lestvice in sedaj je logično, da hočejo Bazovci ostati med skupino najboljših. Brežani pa se borijo proti izpadu in prav zadnji dve za poredni zmagi so spravili predstavnike dolinske ob&ne nekoliko bolj na varno. Zarja, ki igra na domačih tleh, računa na obe točki, medtem ko bi se Brežani prav gotovo zadovoljili že z remijem. Seveda, postavi moštev sta zaenkrat neznani. Izgleda pa, da ima večje probleme trener Zarje Softič, saj je v vrstah Bazovcev precej poškodovanih, na srečo pa lahko Softič računa na nekatere mlade nogometaše, ki so bili letos večkrat vključeni v člansko ekipfb in so popolnoma izpolnili pričako vanja. Torej okrnjena Zarja proti obrambnemu Bregu? Po vsej ver jetnosti bo tako. Vsekakor mislimo, da bodo kljub temu navijači prišli na svoj račun, saj so do sedaj bili vsi derbiji med Zarjo in Bregom zelo izenačeni', napeti in brez hujših prekrškov. V ostalih tekmah predvidevamo zmago S. Marca nad Edile Adria-tico, remi med Flammiom in Op. Supercaffe, zmago Aurisine nad S. Sergiotn, uspeh Rosandre nad Pro Farro in celoten izkupiček Opicine nad S. Marcom (Devin). 3. AMATERSKA LIGA Po seriji zaostalih tekem bodo jutri odigrali pare tretjega povrni ne ga kola. Leader lestvice, Primorec, v gosteh proti Chiarboli ne bi smel imeti težav. Trebenci bi morali z umirjeno igro odnesti obe točki. Težjo nalogo bo imela Gaja, ki gre v goste ‘k ž lavi ekipi Roiane-seja, ki je za vsako moštvo trd orčh. če pa bodo gajevci (ki bodo morali na igrišče brez diskvalificiranega Vršeta), odločno zaigrali bi morali odnesti obe točki: Podlonjerski Union pa bo moral proti novincu Val. Cave dokazati, da ni v krizi. Sicer naloga Uniona ni lahka, če upoštevamo, da je jutrišnji nasprotnik Podlonjercev komaj zamenjal trenerja in pregovor pravi, da zamenjava vedno prinese točko. NA GORIŠKEM V skupini E druge amaterske lige bo Juventina po nedeljskem porazu, s katerim so Štandrežci prepustili prvo mesto na lestvici Torriani. šla v goste k ekipi Donegliano, ki — kljub temu, da ima le štiri točke manj od Juventine — je na spod-" njem delu lestvice. To jasno dokazuje, da je prvenstvo precej izenačeno in zato bodo morali Borghe-sovj varovanci precej pariti, da ne bi tudi jutri zapustili igrišča prs, znih rftk. Točka bi vsekakor predstavljala za Juventino lep uspeh. V tretji amaterski ligi (skupina M) pa bo Mladost gostovala v Ver-megiianu proti istoimenskemu moštvu. ki trenutno s štirimi točkami zaostanka zasleduje na drugem mestu vodeči Staranzano. Naloga Do-berilobcev bo zato izredno težka, saj domačini odločno jurišajo na zmago. Tudi Sovodenjci igrajo v gosteh in sicer proti skromni ekipi Borgo Fasulli, ki je do sedaj zbrala le osem točk in je zato na predzadnjem mestu lestvice. S tem pa ni rečeno, da imajo Sovodenjci odprto pot do zmage. Nasprotno, prepričani smq, da bodo domačini težka ovira ža Sovodenjce, katerim bi se točka dobro prilegla. Seveda, zmaga pa bi jih še bolj raz* veselila. B. R. KOLESARSTVO JUTRI V DOLINI Veterani Adrie zopet na startu Po izredno uspeli kolesarski dirki amaterjev, katere so se udeležili pred dvema tednoma poleg italijanskih tudi jugoslovanski, švicarski in zahodnonemški kolesarji - amaterji, ki pa je v določenih tržaških športnih krogih nočejo upoštevati, čeprav je, zabeležila tak uspeh, kot ga ni nihče pričakoval, se bodo lor njerski športni delavci jutri spet vrgli na delo. Po večmesečnem oddihu se bodo lonjerski veterani, letos kar dobro okrepljeni, spet predstavili na uradni dirki. Nastopili bodo na krožni progi v Dolini, s startom in ciljem pri Domju. »Belo-modre* barve bodo v kategoriji veteranov letos zastopali v devetih, jutrišnji nastop pa bo služil bolj za preverjanje kondicije posameznikov, kot pa za boj za najboljša mesta. Pravzaprav bodo v bitko za dobro uvrstitev lahko p> segli, po mnenju društvenega kapetana Nina Maver ja, le v treh: M,-Mušič, Ferluga in Santoni, ki so v ekipi doslej najbolje pripravljeni, saj so prevozili tudi največ kilometrov na treningih, kar pomeni v začetku sezone precej. Le ti trije imajo tako možnost za dobro uvrstitev, medtem ko bo ostala šesterica izrabila dirko za oster trening. Na startu pri Domju se bodo ob 9.45 predstavili še Maver, Bonanno, Macarol, Verginella, Nicolazzi in Me-letti, torej popolna postava Adrie, ki bo letos, precej okrepljena, startala na najboljša mesta. Upajmo, da bo lonjerskim predstavnikom tudi letos uspelo ponoviti izredno plodno lanskoletno sezono, skrito u-panje kolesarjev in voditeljev društva pa je, da bi vsaj enkrat domači predstavniki osvojili zmago na tradicionalni mednarodni kolesarski dirki veteranov za »Pokal I/Onjerja*, ki bo letos že enajstič na sporedu, in sicer 15. maja. R. Pečar • • * Amaterji se bodo jutri oomerili v naši deželi na klasični kolesarski dirki v Percotu, ki se bo letos odvijala na precej naporni 120 km dolgi stezi po videmski pokrajini. Na tem tekmovanju, ki je pred leti predstavljajo otvoritveno dirko sezone v naši deželi, bodo tudi letos nastopili vozači iz Jugoslavije, ki se pripravljajo na razne reprezentativne nastope doma in v tujini. R. Pečar ■N SREČKO VILHAR . ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji 58. u Po pregledu celotnega gradiva je tovariš Tito v imenu vj*cionalnega komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije (N ®J) poslal zavezniškim vladam naslednjo noto: . «Italijanske fašistične oblasti so na ozemlju, ki so k. imele pod okupacijo v teku vojne, prisilno mobilizi-(j*6 veliko število Slovencev in Hrvatov, še pred napa-y*Jl na Jugoslavijo so mobilizirale Slovence in Hrvate M^tri, Slovenskem Primorju in v Beneški Sloveniji. Po SuuPaciji zahodnih delov Jugoslavije so odganjale v voj-(5° in na prisilno delo jugoslovanske državljane iz Dal-k^ije, Hrvaške in Hrvaškega Primorja. Ti sinovi narodov ajioslavije so še danes proti svoji volji v italijanski voj-in v italijanskih posebnih delavskih četah. Medtem ko se njihova domovina v junaških bojih ^v°baja sovražnikov, so oni prisiljeni prenašati pod ko-K?.hdo fašističnih oficirjev isto zatiranje, kot so ga mo-11 prenašati pred italijansko okupacijo. L Na Sardiniji in Siciliji je v redni italijanski vojski Posebnih delavskih četah okrog 40.000 mobiliziranih Atencev in Hrvatov, ki žive pod strahovito težkimi po-kot fašistični sužnji. Oni želijo samo eno: da se pri- ključijo vrstam tistih borcev, ki danes osvobajajo njihovo domovino izpod nemškega okupatorjevega jarma. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije in Vrhovni štab NOVJ sta prejela njihove podpisane izjave, v katerih prosijo, da se jim omogoči odhod v Jugoslavijo in da se vključijo v NOVJ. V svojih izjavah opisujejo, kakšnemu trpljenju so izpostavljeni pod njihovimi fašističnimi komandanti, ki nasproti njim uporabljajo fašistično-nacistične metode sistematičnega iztrebljanja. Ne sme se dovoliti, da ti jugoslovanski mladinci propadajo od lakote in bolezni v italijanskem suženjstvu, da jih italijanska vojaška komanda pošilja v * zapor in kaznuje zaradi njihove ljubezni do domovine in njihove privrženosti zavezniški stvari, ko jih je mogoče ne samo rešiti, ampak tudi podpreti njihove želje, da se borijo proti skupnemu sovražniku. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije odločno zahteva, da se v splošnem interesu zavezniške stvari omogoči Slovencem in Hrvatom odhod s. Sardinije in Sicilije v Italijo, kjer naj bi se po njihovi želji lahko osnovale enote narodnoosvobodilne vojske, ki naj bi čimprej stopile v boj proti sovražniku. Nacionalni komite 'osvoboditve Jugoslavije smatra, da je treba njihov odhod izpeljati čim hitreje. V ta namen predlaga, da bi zavezniška vojna komisija, v kateri naj bi bili zastopani tudi' predstavniki NOVJ, odšla na Sardinijo in Sicilijo, kjer naj bi ob pomoči italijanske vojaške komande organizirala premestitev v Južno Italijo vseh Slovencev in Hrvatov, ki se prostovoljno prijavijo v NOVJ.» V istem članku v «Novi Jugoslaviji*, ki vsebuje že citirano izjavo 228. čete in Titovo rtoto zaveznikom, se glede naših ljudi na Sardiniji podčrtuje še naslednje.: «Ti mladi ljudje niso duhovno klonili kljub vsemu trpljenju. Vsi se želijo vrniti v domovino in se boriti v vrstah NOVJ proti okupatorju. Vsi do zadnjega so poslali podpisane izjave Zavezniškemu poveljstvu in Vrhovnemu štabu NOV in POJ.* 3) Titova nota je bila sestavljena in odposlana najkasneje sredi marca 1944, to je v času, ko je bilo preseljevanje posebnih delavskih čet s Sardinije na Korziko v polnem teku. Izgledi za rešitev naših ljudi na Sardiniji niso bili dobri, kajti v ozadju so bili bržkone zavezniški načrti, da okrepijo badoglievsko Italijo, seveda na škodo nove Jugoslavije. Naše «Sardince» so selili na Korziko, ne da bi o tem obvestili Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije ali pa Vrhovni štab NOVJ. Ko se je Tito poleti 1944 mudil v južni Italiji, je ponovno zahteval, da se našim pregnancem na Sardiniji omogoči odhod v Jugoslavijo. Ob tej priložnosti mu je general Gammel, načelnik v štabu pri generalu Wilsonu, izročil spomenico, v kateri je bilo rečeno »tudi naslednje: «V teku zavzemanja Italije, Avstrije in Madžarske, ki ga bodo izvedle zavezniške sile, ima zavezniško vrhovno poveljstvo namen postaviti pod zavezniško vojaško upravo vse ozemlje, ki je bilo pred izbruhom vojne pod italijansko oblastjo... na čelo stopi vojaški guverner... zaradi oskrbovanja se zavaruje pot Ljubljana, Maribor, Gradec...* 4) • Tito je proti temu načrtu protestiral. Poleti 1944 so se italijanski uradni krogi namreč ukvarjali z mislijo, naj bi ob prvih znamenjih nemškega zloma poslali italijanske vojaške pomorske enote v Trst, Pulj, Zadar in na Reko. Pozneje so pritiskali na zaveznike, naj okupirajo celo Juli-jisko krajino.5) Uresničenje teh načrtov je v dobršni meri preprečila jugoslbvanska IV. armada, v katere sestavu je bilo največ prekomorskih enot, in je osvobodila Trst še pred prihodom zavezniške vojske. Tako vidimo, da‘je bila zavezniška politika glede vprašanja prekomorcev, med katere vključujemo seveda tudi naše pregnance na Sardiniji, močno dvolična. Po eni strani so prekomorce podpirali z oborožitvijo, po drugi strani pa so preprečevali, da bi se vključili v NOVJ. Titova nota je pomenila za Primorsko, Istro in Dalmacijo začetek širokega boja za pomoč našim ljudem na Sardiniji in Korziki. Kmalu zatem jo je objavil »Glas Istre* pod naslovom. «Tito traži povratak Istrana sa Saidinije i Sicilije*. 6) Po vrnitvi iz Italije se je Tito v slavnostnem govoru na proslavi druge obletnice 1. dalmatinske briuade, kjer je bilo prisotnih nad 5.000 Primorcev in Istranov, dotaknil tudi vprašanja Istre in Primorske. Poudarjal je, da boj našega ljudstva ni bil zaman in da ne bo mogel nihče preprečiti njegove združitve z jugoslovanskimi narodi. Pri tem je mislil tudi na tisoče naših ljudi, ki so jim zavezniki preprečevali, da bi se vključili v NOVJ. Ta Titov govor je imel globoke odmeve zlasti po vsej Primorski in Istri. Vprašanju naših pregnancev v južni Italiji, na Siciliji in Sardiniji, pa se je z veliko pozornostjo posvetil izvršni odbor Osvobodilne fronte. Dne 4. junija 1944 je poslal vsem pokrajinskim in okrožnim odborom OF naslednji poziv: «Na Sardiniji je okrog 15—20.000 Hrvatov in Slovencev, na Siciliji jih je 5—6.000, v Sev. Afriki okrog 4.000 iz tistih delov Slovenije in Hrvatske, ki so preje pripadali Italiji. Teh 30.000 Slovencčv in Hrvatov s Primorske, Benečije in Istre so prišli tja kot vojaki italijanske vojske, mobilizirani od fašističnega Mussolinijevega režima. Po kapitulaciji Italije so prišli v sestav italijanske vojske, ki jo zavezniki priznavajo za zavezniško In ki se bori proti Nemcem. 3) Istrani su naša neodeljiva brača. Nova Jugoslavija. 1/1944, 3 (1. 4.), str. 13-14. 4) Janko Jeri: Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni. Ljubljana 1961, str. 71. 5) Prav tam, str. 72. 6) Glas Istre, 2/1944, 15 (4. 6.). (Nadaljevanja sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 Q00 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK PottnI tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 19, marca 1977 Za St-KJ Žiro račun 50101-603-40361 «ALJIl■ • DA-i . tUUUU Ljubijauli Gradišča 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulu* (Širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. , , . 1 f_ . Član italijanskel Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst 2aiožnikovPFiEG ^ PROCES ZARADI POKOLA V MILANSKI KMEČKI BANKI Catanzarski sodniki zahtevali od SID 4 t izročitev pomembnega dokaznega gradiva Guido Giannettini skušal vplesti v strategijo napetosti tudi Saragata in Pertinija CATANZARO, 18. — Po že zna nem intervjuju ministrskega predstavnika Andreottija z uradnikom radijskega dnevnika «GR 1» o vprašanju politične in vojaške tajnost' (predsednik vlade je izjavil, da bi se z ozirom na dogodke, ki so predmet eatanzarskega procesa. nihče ne smel več sklicevati na vojaško j n politično tajnost) je porotno sodišče prvič od začet ka procesa sklenilo, da preveri pripravljenost obveščevalne službe SID na sodelovanje. Sodni zbor je namreč sprejel vlogo zastopnika prizadetih strank odv. Azzari-tija Bove in j*. zahteval od SID vse gradivo, ki zadeva Giannetti-nijev povratek v Italijo, še zlasti pa posnetek njegovega razgovora z vojaškim atašejem pri italijanskem veleposlaništvu v Buenos Airesu. i In ta ni edina zahteva, Sodni zbor je osvojil vloge Venturovega zagovornika Franca De Catalda in zahteval od obveščevalne službe psmo, ki ga je bivši časnikar poslal gen. Malettiju aprila 1972 in ga zaskrbljeno opozarjal na članke nekaterih revij, ki so trdi le, da se je on (Giannettini) udeležil padovskega sestanka, na katerem so pripravili načrt za vrsto bombnih atentatov. Oba sta zelo pomembna dokaza, kljub temu pa nista v sodnih aktih catanzarske-ga procesa. Gianneltni. ki je tudi danes o-digral glavno vlogo, je krčevito vztrajal v dosedanji obrambni liniji in je skrbno pazil, da ni pre komerno vpletel obveščevalne službe v teroristično dejavnost padov ske celice. Nič zato, če so bili njegovi odgovori očitna laž: bivši časnikar se ni zmenil za ostre posege odvetnikov, ki so razburjeni zahtevali od predsednika, naj naredi konec obtoženčevemu nezaslišanemu obnašanju. Obenem je nekdanji vohun tudi vztrajal v pjskusu, da bi v na j večji možni meri razbil Venturovo obrambno slrateg jo. V tem pogledu so bile njegove izjave zanimive, saj dokazujejo, da sta se treviški založnik in padovski odvetniški pripravek skušala vriniti v levičarske iz-venparlamentarne skupine. V svojem naporu sta vztrajala tudi po prvi Veoturovi aretaciji. Založnik jo na primer prosil Giannettinija za krajše poročilo, ki naj bi dokazovalo njegovo pripadnost romunski tajni obveščevalni službi. Navajanj*, vseh dvoumnih popravkov in očitno lažnih Giannet-tmjevih izjav bi nas zavedlo predaleč Nai omenimo le dejstvo, da je skušal vplesti v prevratniško rovarjenje celo bivšega pred sednika republike Saragata in bivšega predsednika poslanske zbornice Sandra Pertinija. Na vprašanje zastopnika prizadetih strank odv. Azzaritija Bove, kakšni so !»'li njegovi odnosi s Saragatom in Pertinijem, ker jih je omenjal v nekem svojem poročilu, je obtoženec poudaril; da je spoznal samo bivšega predsednika republike, katerega je 1969. leta spremljal z drugimi časnikarji na potovanju po Jugoslaviji. Dodal je tudi, da je v Svojem poročilu (poročal je, da nai bi bila pripravljena na ps hološki pritisk na oborožene sile) navedel zgolj informacije, ki jih je dobil po svojih virih. Odv. Azzariti Bova .je zahteval od sodišča, naj zasliši Saragata, javni tožilec pa se je temu uprl. »češ* če je kdo hotel imeti bivšega predsednika republike in bivšega predsednika zbornice kot priči, bi lahko na to pomislil tudi prej.» Sodni zbor si je zaenkrat pridržal pravico, da o tem odloča v prihodnje. Razprava se je začela z ostrim prepirom med odv. De Cataldoin in predsednikom sodnega zbora dr. Scuterijem Vzrok: dejstvo, da karabinjerji pregledujejo torbe odvetnikov ob vhodu v dvorano. Veu-turov zagovornik je odločno protestiral proti ravnanju karabinjerjev (proti čemur so ostali branilci doslej niso obregnili), kei pa orožniki niso hoteli popustiti, je pole-mčno pustil torbo v vhodu. Komaj je sodni zbor prišel )v dvorano. je odvetnik znova vzrojil, češ da ne more opravljati svoje naloge, ker nima toge, ki jo je moral pustiti v torbi v vbodu. Vnel se je oster prepir, v katerega so polemično posegli tudi ostali odvetniki. Sporu je napravil konec ka ijabinjerski častilk, ki je na lastno odgovornost izročil De Cataldu torbo, ne da bi pogledal vanje. Proces se bo nadaljeval iutri (vt) v samostanu v Ul. Pelayo v Ma- j stri. drugi še nosi jo uniformo, ne dridu. Z aretacijo omenjenih pre j kateri pa so petični podjetniki, vratnikov je prišla na dan tudi'ki so krili stroške. Danes pa sc ve/ med zaprtimi teroristi in poli-1 vsi ti izdajajo za demokrate.* PRVI II UH LIHI VOLILNEGA POSVETOVANJA BODO ZNANI JUHU ZVEČER Zelo visoka udeležba na splošnih indijskih parlamentarnih volitvah cijskimi funkcionarji, obenem pa j«, bil to dokaz, kako razpredena je mreža tako imenovane »črne internacionale*. Ti stikj so sad Francove politi ke podpiranja in finansiranja fašističnih gibanj po vsem svetu. Kot trdi socialistični list naj bi s španskim denarjem finansirali tudi pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana in atentat na brzcu »Itali-ctis*. V zaključku časnik ugotavlja, da fašisti še danes lahko računajo v Španiji na zelo vplivne pokrovitelji. Kot dekaz navaja obstoj številnih polvojaških taborišč, dejavnost tujih obveščevalnih policij v državi in prisotnost ustaških prevratnikov na vzhodni obali. «Seznam imen pokroviteljev vseh fašističnih pretepačev — poudarja list — je zelo dolg. številni «Ijiidski dnevnik» spet pisal o bivšem premieru Teng Hsiao-pinju PEKING, 18. - Prvič odkar so mu odvzeli državne in partijske funkcije je kitajski, «Ljudski duev-1 nik* omenil ime Teng Hsiao-pinga. Gre sicer le za majhen namig v članku, ki govori o vojaških in strateških uspehih pokojnega predsednika Maocetunga, vendar je pomembno, ker Tang Hsiao-ping ni med o-sebnostmi, ki jih gre kritizirati, temveč med tistimi, ki so bili v prvi vrsti v važnih zmagah proti Čang-kajšku. med njimi so bili Francovi mini- Neuspelo izzivanje v Neaplju GIUSEPPE NA VPNE JE PREMOŽEN GRADBENIK Ugrabljen podpredsednik nogometnega kluba Torino Doslej se ugrabitelji še niso oglasili TURIN, 18. — štirje oboroženi neznanci so danes zvečer v Turinu ugrabili 71-letnega Giuseppa Navoneja, premožnega gradbenika in znanega podpredsednika nogometnega kluba Torino. Do ugrabitve je prišlo v predmestju, v Ul. Trapani, pred kinom Giuseppe Navone je poročen • 63-letno Onorino Richarand in im* dva otroka; Giorgia, ki je star 30 let in Paolo, ki pa je stara 22. Z bratom Federicom sta lastnika enega najpomembnejših gradbenih podjetij v Piemontu, ki ima v zakupu velika dela, med katerim’ «Fiamma», katerega je Navone so- naj omenimo gradnjo novega za-lastnik. Pripeljal se je skupaj z I pora v predmestju Turina in vrst« ženo z avtom autobianchi A-112. 'Vil. Odkar je pred desetimi leti Ugrabitelji so očitno zelo dobro j OrTeo Pianelli prevzel predsedstvo poznali njegove navade, saj mu ni j Turina, je Navone bil podpredsed-so nastavili past pred njegovim I nik kluba. stanovanjem v središčnem Korzu J Doslej se ugrabitelji še niso *■ Re Umberlo, temveč v predme- j glasili 'in se torej ne ve, koliko stju. Komaj je stopil iz avta, so t)CMj0 zahtevali odkupnine za i*- ga napadli trije moški, ki so se pripeljali z avtom znamke BMW, za volanom katerega je ostal še četrti pajdaš. Nekateri mimoidoči so skušali preprečiti ugrabitev, vendar so si ob pogledu' na samokrese, ki so jih vihteli ugrabitelji, premislili. Po njihovem pričevanju so bili trije ugrabitelji srednje starosti, brez posebnih značilnosti in niso bili zakrinkan;. pustitev 71-letnega Navoneja. (if) FIRENCE, 18. — Peklenska stroja sta eksplodirala to noč pred vhodom v florentinsko sodno palačo in sta povzročila znatno gmotno škodo. Policijski agenti, ki so stražili v palači, so nekaj minut pred eksplozijo uzr)> moškega, id jo je ucvrl, komaj jih je opazil. Odgovornost za atentat »i lasti skupina «lotta arrrata per il co-munismo*. 1 Španski fašisti finansirali pokol v Kmečki banki MADRID, 18. — Glasilo španske socialistične delavske stranke «So-cialista* poudarja v svoji zadnji Številki, da so nekateri vidni funkcionarji španske policije vedeli, da go Mariano Sanchez Covisa, Sal-vatore Francia, Eliodoro Pomar in drugi fašisti izdelovali orožje V Neaplju je skupina tako imenovanih »avtonomnih* in drugih izzivaeev skušala razbiti delavsko demonstracijo, na kateri je govoril glavni tajnik CG1L Lama. Delavci so jih obkolili in nato razgnali. Potem so se izzlvači razpodili po mestu in skušali povzročiti incidente s policijo NOVI DELHI, 18. - V Indiji so se danes po enodnevnem premoru nadaljevale splošne politične volitve. Trideset milijonov Indijcev je šlo na volišča v zveznih državah Utar Pra-deš, Bihar in v Nagalandu, območju, kjer je že od leta 1973 v teku oborožen upor. Nagaland so odcepili od Asama leta 1963, ko je postal neodvisen z glavnim mestom v Kohimi. Uporniki zahtevajo popolno neodvisnost in prejemajo pomoč iz severne Burme. Volitve se bodo nadaljevale še jutri in v nedeljo. Prvi rezultati bodo znani baje že v nedeljo zvečer, po zaprtju volilnih sedežev. Prvi dan volitev je oddalo svoj glas kar 190 milijonov volivcev, v 18 sedežih pa bodo morali volitve ponoviti zaradi neredov, do katerih je prišlo v sredo, ko je v Indiji zgubilo življenje šest oseb. 1 Prisotnost na voliščih je dosegla do sedaj poprečje 65 - 70 odst. Danes se je glasovalo za 65 sedežev v parlamentu, v sredo za 300, v soboto bodo izvolili drugih 143 poslancev, zadnji dan v nedeljo pa bodo izvolili še zadnjih 32 poslancev. (Na telefoto ANSA-UPI: predsednica vlade Indira Gandi na shodu v Novem Delhiju). BRESCIA, 18. - Sodnik Michele Besson, ki vodi preiskavo o atentatu na Trgu Amaldo da Bresia (bomba je ubila 60-letno prof. Brian co Ritti Daller in hudo ranila policijskega agenta Giovannija Laia) je podpisal zaporna naloga za 28-let-nega Achilleja Danteja in Giuseppa Piccinija. Aretacije med pakistansko opozicijo ISLAMABAD, 18. - Prejšnjo noč so pakistanske Oblasti aretirale štiri najvidnejše predstavnike opozicije, med katerimi je tudi nekdanji poveljnik letalstva, in sedanji poslanec Ašgar Kan. O- tem poročajo tako nekateri predstavniki opozicije, kot predstavniki pakistanske nacionalne stranke. Dnevnik «Navai Vakat* pravi, da je bil bivši poveljnik letalstva Ašgar Kan aretiran v Lahoru, ko je v družbi šestih prijateljev stopil iz kina. Njega imajo za najodločnejše-ga nasprotnika predsednika Ali Buta. Drugi predstavniki opozicije, ki so jih aretirali so žena voditelja stranke Avami Wali Kan, vodja pakistanske nacionalne stranke Sardar Mazari in vodja muslimanske stranke Maulana Noorani. Pakistanska nacionalna zveza je za danes priredila protestno manifestacijo, s katero hočejo protestirati proti izidu zadnjih volitev, za katere trdijo, da so bile nepravilne, oz. da je Ali Buto potvoril izide. Zahtevajo tudi odstop sedanjega predsednika vlade. Kljub aretaciji štirih voditeljev opozicije, so njeni predstavniki napovedali, da manifestacije ne bodo preklicali. Politični opazovalci v Pakistanu meni,jo, da so aretacije Ašgar Kana in drugih predstavnikov opozicije hud korak na poti zaostrovanja notranje napetosti v deželi. Obenerti naj bi dokazovale, da je premier Ali Buto čedalje bolj v škripcih in da čuti, da se mu majejo tla pod nogami. V zvezi z današnjo manifestacijo so oblasti ol repile varnostne ukrepe, saj predvidevajo nerede. Naj omenimo, da je pakistanska vojska pred dnevi, ko so bile manifestacije proti izidu volitev, posegla v glavnem mestu s tanki, ki so o-stali na mestnih ulicah več dni. BENETKE, 18. - Neznanec je skušal to noč zažgati vhodna vrata karabinjerske vojašnice v Miri. Poskus pa je spodletel, ker je dežurni orožnik takoj opazil ognjene zublje MEDTEM KO BIVŠI K A TANSKI OROŽNIKI PRODIRAJO V NOTRANJOST DRŽA VE Zahodne države pošiljajo vedno več orožja v Zaire Domačini sprejemajo bivše Combejeve pristaše kot osvoboditelje ■ Zairska vlada pripravlja ofenzivo - Težave v notranjem letalskem prometu KTNŠASA, 18. — Zairska vlada kaj nizko, temveč v dejstvu, da napoveduje obširno ofenzivno akci jih vodijo kubanski častniki. V zvejo proti oboroženim silam, ki so zi z govoricami o prisotnosti Ku-vdrle na zairsko ozemlje ter že bancev v Zairu naj omenimo po-zasedle štiri mesta v pokrajini ročilo in izjavo ameriških. obve- BOLOGNA, 18. - Vse kaže, da je študent Pierfrancesco Lorusso umrl zadet od krogle kalibra 9, kar naj bi izključevalo domnevo, da so fanta ribili karabinjerji. Preiskovalci menijo, da je nesrečneža u-strelil provokator, nekateri odvetniki pa odločno zavračajo to hipote zo in krivijo orožnike. Saba, bivši Katangi, Uradna tiskovna agencija AZAP vztraja pri svojih trditvah, da so v vrstah vojske, ki je vdrla v Zaire, kubanski vojaki, priznava pa, da v' bistvu ne gre za angolske čete, temveč za pripadnike pokojnega predsed-" nika čombeja. ki je leta 1960 skušal odcepiti Katango od Konga. AZAP trdi, da vlada zbira čete in da bo v prihodnjih dneh pripravljena na obširno ofenzivno akcijo v pokrajini šaba, kjer proizvajajo 7 odstotkov vsega svetovnega bakra ter polovico vsega izvoznega blaga Zaira. Mobutu je dobil v teh dneh dokajšnjo okrepitev iz Belgije, Francije in ZDA. Američani so poslali mnogo vojaškega materiala, med katerim pa ni orožja. Belgija je medtem poslala dve letali hercules C-130 z dokajšnjo količino lažjega orožja. Nepovedujejo, da bodo Američani v kratkem poslali še za dva milijona dolarjev vojaškega materiala. Zjutraj so demantirali vesti, po katerih naj bi bivši katanški orožniki zasedli tudi kraj Kolvezi, ki je središče državne industrije bakra. Mesto je še vedno v rokah redne vojske, pravi tiskovna agencija AZAP. Dejstvo pa je, da se uporniške sile čedalje bolj bliža jo mestu, ki šteje približno 200 tisoč preb valcev ter je v središču izredno bogatega rudniškega območja. Poleg tega so \v Kolvezi-ju najpomembnejši obrati za predelavo bakra. Bivše katanške orožnike, pristaše pokojnega čombeja, so v mnogih krajih sprejeli kot osvoboditelje, kar ni nič čudnega, saj so domačini, ki so pred petnajstimi leti' zbežali v Angolo. Njihova moč, pravijo uradni zairski predstavniki, ni v njihovem, številu, ki je do ščevalnih služb, ki odločno' zanikajo, da bi med tistimi, ki so vdrli v Zaiire bili tudi kubanski vojaki. Katanški uporniki se izogibajo neposrednih spopadov z red r.o vojsko, poslužujejo se partizanske tehnike. Baje so minirali obširna področja v pokrajini šaba ter se poslužujejo samo raket in izstrelkov. O napredovanju bivših katanških orožnikov ni nobenega dvoma, vendar zairski vladni viri o tem ne poročajo, kot ne poročajo o mo-rebitmh žrtvah in o škodi. Iz neuradnih | krogov se je izvedelo, da šteje vojska, ki je vdrla v Zaire, kakih 5 tisoč oseb, da j*, prodrla približno 360 kilometrov v notranjost in da po vsej verjetnosti namerava napasti in zasesti letalsko oporišče Kamina. Radijske zveze s tem letalskim oporiščem so pretrgane in letala, ki so prevažala orožje in hrano za redno vojsko, niso mogla pristati. Francosko zunanje ministrstvo je medtem danes sporočilo, da bo na zahtevo zairske vlade poslalo v Kinšano večjo količino streliva. Prvotno so sklenili, da bodo te pošiljke trajale nekaj tednov, sedaj pa bodo strnili vse v nekaj dneh, tudi zaradi zelo težavnega položaja, v katerem se nahaja zairska vojska. Odločno pa so demantira li, da bo Francija poslala v Zaire svoje vojaške svetovalce. Letalske zveze med Kinšaso in drugimi državami niso trpele zaradi. spopadov na jugozahodu države. Nekaj težav je samo 'e. o-skrbo gorica, tako da se je promet nekoliko skrčil. Iz Belgije poročajo, da zairske redne čete doslej niso podvzele nobene akcije proti bivšim katanškim orožnikom. Kot kaže je edina dejavnost Mobutujevega letalstva nadzorovanje premikov katanških sil, vendar tudi to je skoraj nemogoče, saj gre za ogromno savansko območje, kjer ni mdgoče sledrij premikov čet. Prav tako iz Belgije, kamor prihajajo vesti od številnih belgijskih državljanov, ki še vedno živijo v Zairu, se je zvedelo, da je zairska vojska skoraj popolnoma nepripravljena. Tako je n.pr. jedro zairskega letalstva na letališču Manonp. Gre za pet sodobnih letal »mirage* francoske izdelave, ki pa ne morejo vzleteti, predvsem zaradi pomanjkanja goriva, potem pa tudi ker je pilotov, ki so zmožni leteti na teh zelo' zapletenih letalih, premalo, če hočemo, biti prav natančni, razpolaga zairsko letalstvo samo z dvema pilotoma, ki sta izurjena za polete z »mi-ragi*. (if) Preiskava o bombnih atentatih v Trentu Sodna poziva karabinjerskima , častnikoma TRENTO, 18. — Tridentski sodnik Antonino Crea, ki vodi preiskavo o bombnih atentatih v Trentu iz leta 1971, je podpisal vrsto sodnih pozivov za karabinjerskega častnika Luigija D’Andrea, polkovnika Santora in polkovnika Pi-gnatell^ja. Vši trije . so obtoženi, da niso izpolnili svoje dolžnosti, ker naj bi prikrojili poročila o bombnih atentatih, ki so bila namenjena nadrejenim. Pred časom je sodnik podpisal za vse tri obtožence zaporne naloge, po izčrpnih zasliševanjih pa jih je izpustil začasno na prostost, Skupaj z njimi je obsedel nekaj , tednov v zaporu tudi policijski funkcionar Severio Molitio, bivši vodja političnega oddelka tridentinske kvesture. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllaiHHIIIIIIIIIIllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll* GROBO IZZIVANJE SKUPINE «AUT0N0MIA 0PERAIA» Samozvani avtonomisti opustošili urade \ milanskega podjetja «Magneti Marelii» Za nameček so nasilneži oropali upravnika podjetja in tri funkcionarje MILAN, 18. — Zloglasna samozvana organizacija «avanguardia aperaia*, ki je v znatni meri odgovorna za nedavne izgrede v Rimu in v Bologni, je skušala danes izzvati incidente tudi med mogočno delavsko manifestacijo v Milanu. Ker pa jo je sindikat takoj osamil, so nasilneži znesli svojo jezo nad upravnimi prostori podje lij «Magneti Marelli* in «Bassa-ni Ticino*. Trideseterica pretepačev, ki se je odcepila od manjšega sprevoda («autonomia operala* je namreč morala organizirati lastno demonstracijo), je vdrla v upravne prostore obeh podjetij in jih dobesedno opustošiia. Med iz padi so provokatorji čestokrat se gli po orožju in le za las ni bilo človeških žrtev. Mladi »avtonomisti* so z orožjem v roki onesposobili stražnika Fran- zadovoljivo rešeno, čeprav zakon št. 303/75 uvaja nove kriterije za določitev cene mleka pri hlevu, še vedno se namreč ne upošteva boljša kakovost kraškega mleka in večjih proizvodnih stroškov. Poleg tega so naši živinorejci hudo prikrajšani zaradi samovolje podjetja SALPAT, ki plačuje mleko po nižji ceni. tadini’, kj sta podpirali naše nap0-re tako glede problemov naše n*' rodnostne skupnosti, kot glede spk>" Snih problemov kmetijstva* — $ dejal tajnik. V sklepnih mislih je nov’ tajnik paudaril, da v trenutku, ko sc W morala Kmečka zveza angažirati veliko delo, je jasno, da vseh pr®-blemov, k; se v tem trenutku p®' Kot vsa prejšnja leta, je bila j javljajo na področju kmetijstva, * KZ tudi lani prisotna na občinskih vinskih razstavah, kjer je tildi pri spevala k nagrajevanju, in na okrogli miz' o vlogi krajevnih uprav pri zaščiti naravnega okolja, ki je bila ob pokrajinski razstavi vin v Zgoniku in na kmečkem taboru na hkrati zadevajo celotno našo skup’ lidkt; rte 'hd mogla reševati sama’ potrebna bo koordinirana akcij*1 vseh sil' naše skupnosti ter seved* naprednih sij večinskega naroda. Prav tako bo potrebno, da prid* v kmečkih vrstah c'o čim večj® nalni članski izlet. V zvezi z reformo RAI je Kmečka zveza vložila prošnjo za lastni oddaji v slovenskem in italiianskem cesca Modena in Giovannija Ren- jezjku, ki bosta na sporedu v a-na ter nato vdrli v urade, kjer j pniu ietos, 0 stališčih KZ glede *“ poklicnega seznama kmetijskih pod- Opčinah. Organizirali so tradicio-! enotnosti in združitve sil okrog t* so najprej razbili pohištvo in nato vrgli nekaj molotovk. Poseči so morali gasilci, ki so v dobri uri dela pogasili požar in rešili uradnike. Le-ti spričo ognja niso mogli iz uradov. Preden so odšli so pretepači oropali upravnika po-, djetja in tri druge funkcionarje. Sindikalna federacija je izredno ostro obsodila podli izpad in poudarila, da med nasiljem samozvanih «avtonpmistov» in fašističnim nasiljem ni dejansko nobene razlike. Skoraj istočasno z napadom na «Magneti Marelli* je skupinica nepridipravov naskočiia in oropala neko orožarno. Doslej pa policija še ni ugotovila, če je tudi ta izpad delo »avtonomistov*, ali pa gre za navaden kriminalni »podvig*. (vt) Poročili na občnem zboru Kmečke zveze (Nadaljevanje s 4. strani) nja drug*, gospodarske dejavnosti. Omenil je tudi posredovanje KZ pri generalnem kopzulatu SFRJ[ v Trstu za ^IdeležJjjo strokovnjakov iz Slovenije 'na študijskem dnevu o obnovi' ao potresu prizadetih krajev,1 k| jo ga organizirale sindikalne organizacije kmetov 16. julija 1976 v Vidmu.' Tudi v pretekli pbslovpi dobi je KZ imela stalne' stike ■* Zadružno zvezo Slovenije, tako ob njenem občnem zboru kot ob drugih prilož-nosfc h.. BiH so tudi pobudniki obi-skojf kmetijskih obratov v Sloveni ji - ier srečanj i njihovimi voditelji; tako so z organizacijsko pomočjo Zadruž,nP zveze Slovenije 13. novembra obiskali skupaj s člani Kraškega zadružnega hleva nekatere zadruge in kmetijske kombinate na Primorskem in v osrednji Sloveniji. Kmečka zveza že dolgo let sledi problemom vrtnarjev in problemu uveljavljanja domačih vrtnarskih pridelkov na tržaškem trgu. S tem v zvezi je v Zadnjem času prišlo do nekaterih neustreznih pobud tržaške občine, ki niso upoštevale potreb domačega kmetijstva, zaradi česar je Kmečka zveza oklicala sestanek z domačimi vrtnarji, da izdela stališča, ki jih je potem skupno z njihovimi predstavniki posredovala občinskemu odborniku za policijo in tržno nadzorstvo. Te zahteve so bile upoštevane le delno, kgr dokazuje še vedno premajhno zavzetost občinske uprave za probleme domačega kmetijstva, i Tudi vprašanje cene mleka ni še jetnikov. «Pri izvršeggnju vse te aktivnosti nismo bili sami, ampak sta nam vseskozi stali ob strani našj krovni organizaciji, 'Slovenska kultumo-gospodarska zveza’ ter deželna 'Al-leanza colft vatori’ oziroma vsedržavna 'Alleanza nazionale dei con- ke politike, fcl zagovarja resničnf potrebe in koristi našega kmetijstva. Tako enotnost j*. KZ že dosegla ob upravičenih zahtevah I5® strokovnjakih, ki bi obvladali slovenščino, pri najvažnejših tehnični'1 službah, in marsikateri znalci kažejo, da se kmetje vse boli zavedaj®' kako je taka enotnost potrebna. Vj z enotno akcijo kmetov ter s P0®" poro drugih naprednih sil bodo na®1' reč lahko dosegli uresničenje vsf ga tistega, kar krajevno kmetijstvo potrebuje in dolga leta, upr