KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O GOZDOVIH
Preden naštejem novosti novega zakona o gozdovih, naj dtiram enega od naših poslancev, ki je dejal: »Bolje slab zakon kot pa noben«.
S to trditvijo se popolnoma ne strinjam, res pa je, da se je zakon o gozdovih rojeval celi dve leti, od 01. 01. 1991, ko so bila posamezna ključna določila starega zakona o gozdovih ukinjena, v več kot dvaindvajsetih osnutkih. Zakon je končno zagledal luč dneva v Uradnem listu RS št. 30 z dne 10. 6. 1993 in je začei veljati 15. dan po objavi.
Zakon o gozdovih se vklaplja v novi sistem in v celoti ne bo »všeč« niti lastnikom gozdov niti gozdarjem. Prvim ne zato, ker jim poleg pravic nalaga tudi večje obveznosti, drugim pa zaradi premajhnih pristojnosti.
Z ugotovitvijo kolega ŠTAMPARJA, ki je razlago posameznih členov podal v Kmečkem glasu (št. 27 z dne 07. 07. 1993), kjer enači gozdarje z »mini-gozdarskimi inšpektorji na terenu« pa se tudi ne strinjam, ker jim zakon nalaga drugačno funkcijo in vsebino. Pa prepustimo to času in razmišljanju posamez-nika.
Poglejmo, kaj prinaša novi zakon o gozdovih, ki je sestavljen iz enajstih poglavij in stotreh členov.
Zakon ureja varstvo, gojenje, izko-riščanje, rabo in razpolaganje z goz-dovi, ki so naravno bogastvo, s tem da se trajno zagotavljata sonaravno in večnamensko gospodarjenje v smislu optimalnega delovanja gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njegovih funkcij. Te so:
-  ekološke    (varovanje    gozdnih zemljišč pred erozijo in vetrom);
-  sociološke (varovanje naselij in drugih objektov, rekreacija, turizem, raziskovalna,   zdravstvena,    poučna funkcija___);
-  proizvodne (pridobivanje lesa in drugih gozdnih dobrin, kamor sodi tudi lovstvo);
To poglavje v enem izmed svojih členov natančno opredeljuje, kaj je gozd:
»GOZD JE ZEMUIŠČE, PORASLO Z GOZDNIM DREVJEM V OBLIKI SESTOJA AU DRUGIM GOZDNIM RASTJEM, KI ZAGOTAVUA KATE-ROKOLI FUNKCUO GOZDA. GOZD, PO TEM ZAKONU JE TUDI ZEM-UIŠČE, V ZARAŠČANJU. KI SO KOT GOZD DOLOČENA V PROSTOR-SKEM DELU GOZDNOGOSPODAR-SKEGA NAČRTA.«
Gozd je tudi vsa infrastruktura, ki ni odmerjena s posamezno parcelo, je pa sestavni del gozda, in vse površine, veSje od 5 arov (500 m2), obraslč z gozdnim drevjem. V nadaljevanju zakon opredeljuje posamezne stro-kovne izraze in jih podrobno razčle-njuje.
NAČRTOVANJE
Temeljni načrt za gospodarjenje z gozdovi bo PROGRAM RAZVOJA GOZDOV SLOVENUE, kjer bo dolo-čena nacionalna politika gospodarje-
nja z gozdovi, usmeritve, razVoj goz-dov. izkoriščanje in večnamenska raba. Ta program izdeluje ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE (mini-strstvo, pristojno za gozdarstvo), sprejme pa ga Državni zbor na pred-log vlade Republike Slovenije. Ostali načrti, ki se bodo uporabljali v goz-darstvu, so:
-  načrti gozdnogospodarskih enot;
-  lovskogojitveni načrti;
-  gozdnogojitveni načrti.
GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
Poglavje obravnava bistvena za-konska določila, povezana z goje-njem, izkoriščanjem, varstvom, grad-njo in vzdrževanjem gozdnih promet-nic. Dokončno je zakon razjasnil di-lemo o načinu gospodarjenja v zaseb-nih gozdovih: ODKAZILO - DA ALI NE! Pojmujemo ga lahko tako ali drugače, vendar 17. člen oprede-ljuje, da mora revirni vodja z lastni-kotn gozda po predhodnem posveto-vanju opraviti skupni izbor dreves za možni posek, obstajajo pa tudi iz-jeme, koiikor so te določene z gozd-nogojitvenim načrtom. Odkazilo je torej vzajemno: sodelujeta lastnik gozda in revirni vodja. Poleg skup-nega izbora dreves za možni posek je lastnik gozda z odločbo, ki mu jo v upravnem postopku izda ZAVOD, dolžan v svojem gozdu:
-  izvajati gojitvena dela,
-  potrebna varstvena dela,
-  spoštovati usmeritve in roke pri ponovitvi varstvenih in gojitvenih del.
-  spoštovati, kje, kako in kdaj se bo sekalo,
-  usmeritve in pogoje za pridobiva-
nje stranskih gozdnih proizvodov in ostalo.
V gozdovih je prepovedano vsako deja-nje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodo-vitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda, uziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
Uela v svojem gozdu lahko opravlja last-nik, njegovi sorodniki, dediči ali druge osebe v medsebojni pomoči, ali za ta dela registrirane pravne ali fizične osebe.
Lastnik v svojem gozdu ne sme gospo-dariti s sečnjo na golo, obnoviti mora gozd, če je bil ta kakorkoli opustošen. Rok za obnovo gozda mu določi ZAVOD. ZA-VOD mu tudi določi z odločbo v uprav-nem postopku sanitarne sečnje in dela, ki jih mora pri sanaciji izvesti, ter rok, do kdaj jih mora opraviti. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Pri gradnji in vzdrževanju gozdne infrastrukture je novost 38. člen za-kona. Le ta predvideva oceno povr-šine, uporabljene za cesto in s tem zmanjšanje osnove katastrskega do-
ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe in nižje ležeča zem-ljišča, oziroma imajo izjemno poudar-jeno katerokoli drugo ekološko funk-cijo. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna, higiensko-zdravstvena ali funkcija varovanja na-ravne in kulturne dediščine, se razgla-sijo za gozdove s posebnim name-nom. Če bo v posameznih primerih gozd razglašen za varovalnega ali za gozd s posebnim namenom, se določi posebni režim gospodarjenja, sred-stva, potrebna za ta namen, in od-škodnina, kolikor se omejijo lastnin-ske pravice ali pravice uživanja.
PROMET Z GOZDOVI
Predkupno pravico do varovalnih in gozdov s posebnim namenom ima Republika Slovenija, kolikor za goz-dove  s  posebnitn  namenom  ni   iz-
hodka pri odmeri davka in drugih da-jatev za posameznika. Isti člen pred-videva tudi razmejitev vseh gozdnih cest na javne in čiste gozdne ter nji-hov prevzem po namenu uporabe. Sredstva za vzdrževanje gozdnih in omenjenih javnih cest se bodo zbirala od prispevkov lokalnih skupnosti, lastnikov gozdov in drugih uporabni-kov cest. Varovalni gozdovi so tisti gozdovi,
jemno zainteresirana lokalna skup-nost. Prodaja ostalih gozdov se ravna po pravilu, »prvi mejaš, naslednji me-jaš«, smiselno pa se uporabljajo do-ločbe zakona o kmetijskih zemljiščih.
FINANCIRANJE
Republika krije iz proračuna v ce-loti stroške JAVNE GOZDARSKE SLUŽBE, načrtovana dela v varoval-nih gozdovih in hudourniških območ-jih, zagotavJja pa sofinanciranje goji-tvenih in varstvenih del, semenarsko in drevesničarsko dejavnost, obnove gozdov na pogoriščih, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest tudi v pri-vatnih gozdovih.
JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA IN ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENUE
To poglavje obravnava ustanovitev, se-dež, naloge, organiziranost, pravice, ob-veznosti in ostalo v povezavi z delom JAVNE GOZDARSKE SLUŽBE. Ta služba se formira popolnoma na novo, po-kriva pa vse zasebne, ohčinske in državne gozdove - slednje le, če jo za to delo pooblasti SKLAD KMETIJSKIH ZEM-LJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLO-VENIJE.
Javna gozdarska služba usmerja go-spodarjenje z gozdovi, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, svetuje last-nikom gozdov in jih usposablja, opravlja vse tisto, kar so do sedaj opravljala posamezna GOZDNA GOSPODARSTVA, novost pa je, da
močij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom.
Sečnje. spravila in prodaje pa v bo-doče ne izvaja, pač pa naj bi to oprav-ljale specializirane organizacije, na-stale iz delov dosedanjih gozdnih go-spodarstev. Usluge pri odkupu, negi, varstvu, prodaji pa bi opravljale tudi druge organizacije, ki so za ta dela usposobljene in registrirane.
KAZENSKE DOLOČBE
Kazni so v bistvu sankcije za neizpolnje-vanje posameznih zakonskih določb. Le-te so lahko dvojne: za pravne osebe - posa-meznike in lastnike gozdov.
Za pravne osebe in posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, se kazni gibljejo v višini od 100.000 do 250.000 SIT. Lastnik gozda pa je za prekršek lahko kaznovan z denarno kaznijo NAJMANJ 15.000 SIT. Prekršek je. če lastnik:
-  ne opravi potrebnih gojitvenih in var-stvenih del v svojem gozdu v predpisanem roku,
-  seka okrasna drevesa brez odločbe,
-  seka,    spravlja,   prevaža   ali   zlaga gozdne sortimente v nasprotju z predpisi o varstvu gozdov,
-  s svojim ravnanjem zmanjšuje rast-nost sestojev,
-  seka na golo,
-  ne opravi sanitarnih sečenj,
-  pase  v  gozdu,  če  to  ni  dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom,
-  vozi po gozdu, uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom,
-  kuri v gozdu....
Vseh kazni ne bom navajal. skupaj jih je nekaj več kot 25.
PREHODNE EN KONČNE DOLOČBE
Poglavje obravnava novo organizi-ranost gozdarstva, ukinjanje doseda-njih gozdnih gospodarstev in spremi-njanje v izvajalske organizacije, uki-njanje dosedanjih TOK-ov in mož-nost poslovanja po predpisih o zadru-gah, delitev premoženja dosedanjih gozdnih gospodarstev na lastnino Re-publike in izvajalske organizacije in druge upravičence in ugotavljanje presežnih delavcev.
V prehodnem obdobju (dokler niso izdelani gozdnogojitveni načrti za vse gozdove) zakon predvideva odločbe lastnikom gozdov za vsa potrebna go-jitvena in varstvena dela ter roke in načine za njihovo izvedbo.
Lastniki gozdov, ki v gozdu želijo sekati drevje ali okrasna drevesa, Za-vodu prijavijo sečnjo. Zavod v sode-lovanju z lastnikom najkasneje v 14 dneh odredi z odločbo drevesa za možni posek, oziroma izda plombe za okrasna drevesa.
Lokalne skupnosti prevzamejo v dveh letih v svoje upravljanje vse tiste gozdne ceste, ki služijo predvsem za dostop do posameznih kmetij, za-selkov, turističnih objektov in vse po-vezovalne ceste.
Lastniki gozdov morajo za stati-stične namene do 31. januarja na po-sebnih obrazcih sporočiti količino po-sekanega drevja v preteklem koledar-skem letu.
To je Ie nekaj novosti iz ZAKONA O GOZDOVIH. Natančnejšo pred-stavitev ZAKONA bomo poskušali posredovati na posameznih predava-njih, ki jih bomo organizirali za last-nike gozdov in ostale zainteresirane na naslednjih mestih: GD Zagorica, GD Lipoglav, PD Janče, KZ Dobru-nje. Predavanja bodo predvidoma septembra in oktobra. Čas, mesto in datum bomo posredovaJi naknadno. Kolikor niste dobili zadovoljivih in-fonnacij, se udeležite predavanj - upamo, da vam bomo lahko odgo-vorili na vaša vprašanja.
dipl. ing. gozd. LJUBO PAVLOVIČ