Na predlog občinske konference SZDL Ljubljana-Šiska je občinska skupičina na sejah zborov v mesecu maju 1984 obravnavala problematiko ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil delavskega gibanja, NOB in socialistične revolucije v občini Ljubljana-Šiška.
Po široki javni razpravi v delegatskih okoljih je skupsčina pozitivno ocenila dosedar.je aktivnosti in dosežene rezultate na tem področju. Šo nadalje pa je potrebno v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih, organih samoupravljanja ter delegatskih skupščinah spodbujati dejavnosti za odločnejše uveljavljanje revolucionarnih izročil in moralnih vrednot delavskega gibanja, NOB in socialističn« revolucije.
Po sklepu skupščine občine celotno gradivo obja vljamo. S tem želimo, da se z njim, kot prvim tovrstnim gradivom, seznani kar najširši krog delovnih Ijudi in občanov naše občine.
Problematika ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil delavskega gibanja, NOB in socialistične revolucije v občini Ljubljana-Šiška
Uvod
Z namenom predstavitve nekaterih pfoblemov ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil delavskega gibanja in NOB, je svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spome-niško varstvo pri POK SZDL pripravil omenjeno gradivo, da delegate, daižbenopoKtične or-ganizadje, dmžbene organizadje in društva seznani z dosedanjinn delom, dosedanjimi ak-tivnostmi ter izhodišči za nadaljnjo akcijo
Sedanje izredno zaostrene poMične in gospodarske razmere zahtevajo pospešeno an-gažiranje vseh subjektlvnih dejavnikov, na čelu z zvezo komunistov, za učinkovito delovanje političnega sislema socialistifinega samoupravljanja, utrjevanje ustavnega reda in izpeljavo gospodarske stabilizacije. Pri izvajanju le temeljne politične opredeAtve, ki v bistvu pomeni nadaljevanje revolucije, je v sedanjem trenutku še kako potrebno koristiti naša revolucio-nama izročila in upoštevati moralne vrednote, kot so: revolucionami patriotizem, odnos do dela, visoka stopnja družbene in osebne odgovornosti. bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter osebne vrednote socialističnega delavca m občana.
V naših medsebojnih odnosih moramo razvijati tiste vrline, ki so krasile borce NOV in ge-neracije, neposredno vkljuiene v obnovo domovine, kot so tovarištvo, čut odgovornosti, poštenosti, delavnost, odnos do sočbveka, ki jih danes še kako potrebujemo.
Iskanje rešitev, da bi premagali in odpravili nastale zaostrene družbenoekonomske ra-zmere, katerih priča smo pri vsakdanjem delu, narekuje potrebo po stalni krepitvi medse-bojnih odnosov med Ijudmi, med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. utrjevanju vloge repu-blik in pokrajin ter federacije, utrjevanju vloge zdoiženega dela ter položaju delavca delov-nega človeka in občana.
Družbenopoktične, gospodarske jn poKtično-varnostne razmere v občini in širže potrju-jejo splošno prepričanje, da je potrebno navedene in druge vrednote naše revolucionarne preteklosti bolj uveljaviti v delovanju celotnega poStičnega sistema. delegatskega sislema. v občinski upravi in tudi pri delu družbenopoMičnih organizacij in društvih Obširna oolitično-gospodarska informacija, ki so jo ob koncu leta 1982 posredovale prvoborcem zveza koi nu-nistov, sindikat in izvršni svet skupščine občine šiška, je navedeno dejstvo še posebnopo-trdila. Niso namreč osamljeni primeri nespoštovanja sprejetih odločitev. meril za delitev osebnih dohodkov, samoupravnih sporazumov, samoupravnih splošnih aktov, kršenja pra-vic delavca, neodgovomo razmetavanje daižbenih sredstev, slab odnos do dela, netovan-ški odnosi in tako dalje.
Sistem daižbene samozašftite je tudi še premalo učmkovrt ker ni dovolj podprt s strani subjektivnih dajavnikov, posnemali naj bi revolucionama izročila iz NOB in iz obdobja po-vojne socialistične izgradnje in obnove domovine, ki je potekalo tudi skozi knzna gospoda. -ska in poMična obdobja. Tako je prcmalo ohranjena zavest, da smo vsa težka obdobja pre-rnagah z enotnostjo, napornim delom, z zaupanjem v lastno moč, veiiko stopnjo odgovorno-sti vsakaga posameznika do prevzete naloge in ne nazadnje tudi s skromnostjo slehernega delovnega človeka.
Vse te odlike so potrebne sedanjemu poKtitnemu času, m sistemu socialističnega sa-moopravljanja. Ohranjanje revolucionarnih izročil je sestavni del boja za utrjevanje samou-pravljanja — kot edini alternativi v sedanjem trenutku, to je v času ponovne utrditve ustav-nega reda in zaupanja v naš sistem.
Probtanl podružbl|an|a revoluctonarnlh tradlcii
Doslej sta pri razvijanju revolucionamih tradicij v naši občini izstopa« dve pomanjkljivosti:
1 Pomen in vloga revolucionarnih izročil nista dovolj upoštevana pri delovanju samou-pravnega socialističnega sistema, premagovanju spremljajočih nasprotij in gospodarskih težav Po navadi se to vprašanje veže samo na pretektost, brez občutka za sedanjost in pre-našanje duha revolucije na današnje razmere, kar kaže, da revolucionamih tradicij ne znamo vedno povezati s sedanjimi nalogami in poiskati pravih in bolj pestrih oblik sodelova-nja Zato je bila tudi večina aktivnosti naravnana samo na razne politične manifestacije, sre-čanja borcev in mladine ter obujanje spominov, na izlete v partizanske kraje, mitinge in po-dobno. Razvijanje in ohranjanje tradicij delavskega gibanja in NOB pa ne predstavljajo zgolj manifestacije, temveč mora biti odraz teh vrlin prisoten v vsakdanjem življenju posameznika in dnjžbe kot celote. Poenostavljeno pojmovanje prenašanja revclucionarnih izročil pa je pnspevalo, da se je de! naših delovnih Ijuct in občanov pasiviziral. Nasprotno takemu poj-movanju pa bi morali oelotno našo aktivnost naravnati kot boj za uresničevanje izvirnih idea-lov naše revolucije z vsemi idejami, razrednlmi opredettvami in vsebinami, posebno njenimi velikimi moralno-etičnimi vrednotami.
2. še vedno je precej razširjeno mnenjetudi med borci, da sooni edini pristojni, da ohra-njajo in razvijajo revolucionarne tradicije in celo da je to izključno naloga borčevske organi-zacije. Upoštevajoč taka stališča, se v posameznih okoljih mladinski organizaciji ne dajeti-stega mesta, ki ji je dejansko namenjeno pri ohranjanju in razvijanju teh tradicij. Potrebno je poudariti, da se to ne manifestira samo v odnosu organizadje ZSM — ZZB NOV, ampak tudi v odnosu do drugih organizacij, kjer se pojavlja ta negativni odnos.
Podane ugotovitve nareUujsjo, da je treba v prihodnje v občini Ljubljana-šiška v vseh daižbenopolitičnih aktivnostih, delu družbenopoitičnih in družbenih organizacij ter detova-nju vseh organov vključiti prizadevanje za podružbljanje revokicionarnih tradidi in tradidj NO3.
Aktivnosti družbenopolltičnih organizacij na tem področju
V dosedanjih aktivnostih je občlnska organizacija ZZB NOV Ljubljana-Šiška posvečala veliko pozornost uveljavitvi podružbljanja teh vrednot, konkretno pa je opredeBla svoje na-loge z akcijskim programom za obdobje 1982—1986. Izhajajoč iz nalog se bodo borci NOB aktivno vključevali 3 svojim vzornim družbenopolitičninn delovanjem v delo SZDL v okolju kjer živijo in delajo.
Uresničevanje nalog s področja ohranjanja in razvijanja tradici) delavskega gibanja in NOB ter socialistične revolucije organizirano poteka od leta 1974 X. kongres ZKJ v Beo-gradu in VII. kongres ZZB NOV v Zagrebu narekujeta s sklepi uveljavljanje tradicij delav-skega gibanja in NOB ter vključevanje družbenih in moralnih vrednot sociaSstične revolucije v dr^žbene odnose. To nalogo podružbljanja naj bi prevzela vsa družba, posebno pa še So-ciaiistična zveza delovnih Ijudi. Zveza socialistične mladine. da bi bilo zajetih v tej akciji čim več mladih Ijudi.
In v obdobju od XI. kongresa ZKJ in VII kongresa ZKS so biB že doseženi pomembni re-zultali na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izrofiil Med te štejemo še zlasti zvestobo revolucionarnim tradicijam in njihovo ustvarjalno razvijanje pri uresničevanju ustavnih načel celotnega političnega sistema občine, pri vzgoji in izobraževaniu. praznova-nju pomembnih jubilejev, spomeniškem varstvu, zbiranju in urejanju zgodovinskega gradi-va. obujanju spominov in uresnlčevanju zasnove vseljudske obrambe in dnjžbene samo-zaščite.
V zvezi s to nalogo za podružbljanje revolucionarnih tradiclj, je bil 20. febaiarja 1976 pri predsedstvu RK SZDL Slovenije ustanovljen svet za ohranjanje in razvijanje revolucionar-nih tradicij in spomeniško varstvo Do 1979—1980 so bili pri občinskih konferencah SZDL ustanovljeni tucfl taki sveti, za tem pa še koordinacijski odbori za razvijanje tradidj pri krajev-nih konferencah SZDL
Pri OK SZDL deluje svet za razvijanje revolucionamih tradiclj in spomenliko var-stvo, ki usmerja in usklajuje delo posameznih družbenopolitičnih organizacij in drugih sub-jektov, ki neposredno ali posredno prispevajok podružbljanju. ohranjanju, razvijanju in po-sodabljanju revolucionarnih izročil in spomeniškega varstva. S svojimi oblikami dela. sekci-jami, seminarji. posveti) vnaša revolucionarne vrednote v vsakodnevno aktlvnost našega dnjžbenopolitičnega življenja. Zanj je značilno, da se delegati ustvarjalno povezujejo in prevzemajo soodgovornost za oblikovanje in uresničevanje delovnega programa Gre za nove odnose, ki v polni meri pridejo do izraza v SZDL kot frontni organizadji.
Neposredno se v delo sveta ali prek daigih oblik dela vključujejo še kulturne in izobraže-valne organizacije in skupnosti, muzeji, ahrivi. zavod za spomeniško varstvo, športne orga-nizadje, organi s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite, gasilska društva, sredstva javnega obveLčanja (radio, lokalna in tovarniška glasila itd).
Kljub temu, da aktivno deluje pri OK SZDL svet za ohranjanje in prenašanje tradidj NOB in spomeniško varstvo, to še ne pomeni, da bodo sprejeta staHšča in sklepi zaživeii, če ne bomo imeli za delo v temeljnih okoljih pripravljenih Ijudi, zlasti pa v šolah muzeph, knjižni-cah, na področju zgodovinopisja in publicistike, dalje v skrbi za oblikovanje učnih programov vseh vrst in oblik vzgoje in izobraievanja v vzgojnovarstvenih uslanovah, osnovni in srednji šoli usmerjenega izobraževanja, v skrbi za humanejše medčloveške odnose ter vnašanje etičnih vrednot v sodobne družbenoekonomske razmere.
Takšna aktivnost in vsebinska usmerjenost Sveta za razvijanje revolucionarnih tradidj in spomeniško varstvo je odvisna predvsem od razumevanja vloge in pomena revolucionarnih vrednot za oblikovanje človekove osebnosti. niegove zavesti, še posebej mlade generadje in končno tudi razumevanje in uresničevanje vloge SZDL danes.
Občinska konferenca SZDL se je v programski usmeritvi za leto 1983-84 opredelila za pospešeno delo na tem področju. Ker se je ugotavljalo pomanjkljivosti v delovanju Svetp za ohranjanje in ntgovanjo revoludonarnih tradidj pri OK SZDI, je sedaj storjen prvi odločil-nejši korak, da se kadrovsko delegatsko izpopolni in okrepi njegovo delo. Tako je bila na seji dne 3. aprila 1983 utemeljena vsebina in metoda dela sveta S svojim delom bo sodeloval tudi pri oblikovanju stališč do gradiv, ki se jih obravnava na sejah dmžbenopolitičnega zbora. Tako bo aktivno vključen v oblikovanje sklepov družbenopolitičnega zbora in občin-ske skupšfiine
Podobno je tudi v organizaciji in delu koordlnacljsklh odborov za negovanje tradicij delavskaga glbanja in NOB pri krajevnlh konferancah SZDL. Ugotavljamo, da v posa-meznih okoljih le-ti še niso zaživeli, oziroma ne opravljajo svoje tunkcije. Če želimo, da bo postalo negovanje revolucionarnih tradidj neprestana in organizirana družbena aktivnost, je potrebno odpraviti organizadjske slabosti Pomembno mesto pri podružbljanju revolu-donarnih tradicij in delovanju teh organov pa imajo bord NOV, ki naj bi v teh aktivnostih s svojim delom največ pnspevat
Pri vseh družbenopoitičnih organizcijah in društvih ter v organizadjah zdruzenega dela naj bi delovale komisije, sestavljene na delegatski osnovi katerih osnovna naloga bi bila ohranjanje in prenašanje revoluclonarnih tradidj in tradidj NOB.
Pri dosedanjem delu je bik) precej pomanjkljivosti pri OK ZSMS. ker ni prišlo do globlje povezave z občinsko organizadjo ZZB NOV. Skoraj vzorno pa je to sodetovanje potekalo z Zvezo prijateljev mladina, vzgojnovarstvemmi organtzacijami in osnovniml šolami ozi-roma s plonirsko organtzacljo. Rezultat tega pa )e, da vgrajevanje revokjcionamih izročil in tradidj NOB zadovoljivo poteka v vzgojnoizobraževalnem procesu osnovne šole. Številne pionirske manifestacije lepo uspevajo (pohod po poteh spominov in tovarištva, kurirčkova pošta, sodelwanje v pionirskih delovnih brigadah, sprejem pionirskih delegadj z Reke in iz Črne gore, pogovor s predstavniki odporniškega gibanja iz Avstri je, udeležba na spominskih slovesnostih »Boško Buha«, na Jabuki pri Prijepolju, pogovori z bord ob raznih praznovanjih itd.). Na teh prireditvah so pionirjem posredovam itevilni primeh odlik, ki so krasile borce
NOB in graditeljo povojne domovine. Vse to pa pionirji dobro sprejemajo, kar pozitivno vpliva na oblikovanje njihove osebnosti.
Prehod mladih iz osnovne v srednjo *olo usmerjenega tzobraževanja vpliva na zmanj-šanje intenzivnosti in aktivnosti vključevanja v nekatere oblike podružbljanja revolucionar-nih tradicij. To pa pogojuje več vzrokov: odhod v drugo okolje, obremenitev z učnim progra-mom, bolj odmaknjen odnos pedagoškega kadra do učencev in podobno. Pndobitve NOB so zajete tudi v učnem načrtu srednjega usmerjenega izobraževanja, vendar je svet usmeril svojo aktivnost v obogatitev teh programov in povezovanje aktivnosti z ustreznimi organi v okolju, kjer izobraževalne ustanove delujejo. Pogostokrat se ugotavlja, da je pri izvajanju sicer številnih akcij in prireditev precej neživljenjskega kopiranja, kar se navaja kot vzrok, zakai se mladi ne vključujejo še bolj aktivno. Zaskrbljujoče je spoznanje. da število mladih pri pnjavljanju za sodelovanje v mladinskih delovnih brigadah upada, enako pa velja za delo mladili v deiegacijah in drugih akiivnostih v samoupravnem in družbenopolitičnem sistemu. Uspeli sta akciji: »88 dreves za tovanša Tita« ter akcija ureditve spominskega parka v Gori-čanah.
.   Označevanje pomembnih jubilejev
Jubileje iz obdobja NOB se ustrezno obeležuje. zlasti v osnovnih šolah in ob občinskem prazniku ter prazniku krajevnih skupnosti. Zelo uspešno so bili zasnovani in izpeljani neka-teri kulturhoumetriiški programi: npr. srečanje borcev NOV in aktivistov Gorenjske v Mo-stecu in 22. 6.1963 ob občinskem prazniku ter spominska slovesnost na Ljubelju. Kar zado-voljivo se neguje partizanska borbena pesem in drugi motivi v amaterskih skupinah. kar je treba še spodbujati
Spomeniško varstvo
V občini se v okviru ZZB NOV m SZDL zadovoljivo rešuje vprašanje spomeniškega var-stva. Uspešno se uresničuje družbem dogovor o spomenikih revolucionarnegagibanja, na-rodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin. V ta namen ustanovljeni odbor udeležencev družbenega dogovora zelo dobro izpolnjuje svoje obveznosti in uspešno sodeluje z upravmmi organi. Zavodom za spomeniško varstvo, kra-jevnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi dejavniki. Letni program za leto 1983 se je delno nanašalnaže začeta dela v letu 1982, delnopana obnovitvena dela, ki jih jekljub več-jim oviram bilo nujno izvesti v letu 1983. Težišče aktivnosti je/ia vzdrževanju spomenikov in spominskih plošč. Menimo. da bi v prihodnje postavljali nove spomenike samo v tehtno utemeljenih pnmerih. saj so vsi pomembnejši dogodki že pnmerno obeleženi. V letu 1983 je bila urejena spominska soba narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta v njegovi rojstni hiši v Pirničah. Pri tem je bilo uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo Pirniče, Mestnim muzejem v Ljubljani in Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Pnpravljen je tudi predlog odloka o razglasitvi delov zgodovinske dediščine na obmoeju občine Ljubljana-štška za zgodovinske spomenike, ki je že rešil nekatera norma-tivna vprašanja. Sklenitev samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za varstvo, vzdr-ževanje in obnavljanje spomenikov. spominskih plošč indrugihobeležij NOB in socialistične izgradnje med skupščino občine in skrbniki pomeni tudi dokončno ureditev te pomembne zadeve,
Poimenovanje ulic, cest, trgov in javnih zgradb poteka po veljavnih predpisih. Oo leta 1964 je bi!o to v pristojnosti občin, s spremembami in dopolnitvami statuta mesta Ljubljane pa je v pristojnosti skupščine mesta Ljubljane. Pri izvršnem svetu skupščine mesta Ljubljane je v ta namen ustanovljena posebna komisija, v kateri so zastopane vse občine. Za obrav-navo predlogov pa so pristojne skupščine krajevnih skupnosti, delegati občinskih skupščin pa so seznanjem s tem vprašanjem prek delegatskega gradiva za seje SML (vsak predlog morabiti venomesečni javnirazpravi). Pritemsezadovoljivouveljavljajoimenapomembnih slovenskih inpgoslovanskih revolucionarjev in narodnih herojev, kottudi dogodki, povezani z NOB in revolucionamimi tradicijami.
Zgodovinopisje in publicistika
Med glavne naloge zgodovinopisja sodi predvsem zbiranje gradiva ter pisanje zgodovine od predvojnega časa prek obdob|a NOB do povojne revolucionarne preteklosti. Predvsem za zbiranje spormnskega gradiva je skrajni čas. kajti vrste udeležencev predvojnega in tudi vojnega revoiucionamega obdobja se vse bolj redčijo. V delo se morajo vključiti ne le občin-ski sveti. pač pa tudi zgodovinarji. pedagogi po osnovnih šolah in šolah usmerjenega izo-braževania v občini. Še nadalje je potrebno spodbujati in podpirati delo aktivistov OF pri zbi-ranju gradiva. predvsem spommskega. ki predstavlja izhodišče za kasnejšo znanstveno obdelavo. Delo vsefi pa usmerja in usklajuje zgodovinar, zaposlen v komiteju za družbene dejavnosti. v sodelovanju z ustreznimi institucijami vmestu. Medprednostne naloge zgodo-vinopisja na območju občine Ljubljana-Šiška sodijo naslednje naloge:
—  evidentiranje in klasifikacija zgodovinskega gradiva po načelih, ki so veljavna za ar-hivsko in muzeisko službo v SR Sloveniji;
—  končati in v pnmerni obliki objaviti krajevne kronike iz predvojnega obdobja in obdobja NOB:
—  pnpraviti in objaviti publikacijo o pomnikih delavskega gibanja in NOB v občini Ljublja-na-Šiška z idejnopolitično utemeljitvijo in zgodovinskim opisom;
—  sodelovati pri akciji sveta za ohranjanje. tradicij in spomeniško varstvo pri POK SZDL pri dopolnitvi II. izdaje Vodnika po partizanskih poteh;
—  realizirati raziskovalni termin o nasianku in delovanju ZKMJ na območju občine Ljub-Ijana-Šiška ter v šoli v Tacnu;
—  nadaljnje zbiranje zgodovinskega gradiva. predvsem spominskih pričevanj še živečih udeležencev delavskega gibanja in NOB.
Naloge skupščine občine Ljubljana-Šiška
Skupščinaobčine Ljubljana Šiška je podelila domicil Rašiški četi, Dolomitskemu odredu. okrožnemu odboru OF škofja Loka. pokrajinskemu komlteju KPS za Gorenjsko pri pokrajin-ski komisiji VOS OF za Gorenjsko ter medvojnemu aktivu OF bivšega rajona Ljubljana-Šiška. Navedene enote oziroma odbori delujejo na temelju statuta ZZB NOV Slovenije in lastnih samoupravnih aktov. Temeljni smoter navedenega združevanja je medsebojno po-vezovanje. ohranjanje vojnega tovarištva, organiziranje skupnih srečanj in posredovanje borbenih izročil iz obdobja NOB mladi generaciji. Programe dela so dolžni usklajevati z ot>-čmskim odborom ZZB NOV, finančna sredstva pa jim dodeljuje skupščina občine. Višina navedenih sredstev naj bi ustrezala ovrednotenemu programu dela. Odbori navedenih enot so doslej uspešno razvijali svoje politične akiivnosti na območju občine glede na temeljne smotre njihovega združevanja. Pojavljale so se tudi zahteve nekaterih drugih odborov, ki nimajo našega domovanja, naj se jim ureja nekatere administrativne zadeve, obvešča borce, deli publikacije. nudi finančno pomoč itd.
Občina Ljubljana-Siška ima na področju negovanja tradicij tudi dve izredni obveznosti, In sicer.
—  sodelovanje pti izgradnji spominskega prostora in vsakoletnega spominskega sreča-nja »Boško Buha« na Jabuki pri Prijepolju v SR Srbiji in
—  sodelovanje na vsakoletnih srečanjih borcev NOB in mladine Jugoslavije »4. julij«. Idejo o ureditvi spominskega prostdra »Boško Buha« na Jabuki so dali pionirji iz Prijepolja
že leta 1959 Najprej je bilzgrajen pionirski dom, za katerega so zbirali denar vsi pionirji Ju-goslavije. Nekaj let kasneje je bil ustanovljen iniciativni odbor za graditev spominskega pro-stora in teta 1966 so že bile prve pionirske slovesnosti ob obletnici smrti Boška Buhe, ki zdaj potekajo vsako leto. Spominski prostor je še vedno v izgradnji. Dostej jezgrajen spominski dom Boško Buha. mladinsko naselje s 350 ležišči, /nuzej pionirjev in mladine Jugoslavije, spomenik Bošku Bubi in doprsni kipi pionirjev iz republik in pokrajin (iz vsake po en pionir, ki preostavlja pionirje iz svoje republike — pokrajine; iz SR Slovenije Milan Mravlje). Doseda-
nje dogovore je za SR Slovenijo izpolnila občina Ljubljana-šiška, ker je Milan Mravlje na$ rojak inje padel nad Podutikom. Vse to pa še vedno ni urejeno satutarno na ravni federacije, kar bi bilo nujno potrebno Občinski odbor ZZB NOVje predlagal republiškemu odboru ZZB NOV osnutek medrepubliškega dogovora. Težave so tudi pri finandranju vsakoletnih pio-nirskih manifestacij, kar je nujno potrebno urediti. Že 16 let se dne 4. julija izvajajo medob-činska srečanja borcev NOV in mladine Jugošlavije, od 15. maja 1973 pa je o tem v veljavi pisnl dogovor, ki ga je sprejelo 26 občinskih organizacij ZZB NOV iz raznih krajev Jugosla-vije (iz SR Slovenije občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-šiška, Trtovo Velenje in Celje). Osnovni smoter teh srečanj je negovanje revoiucionarnih izročil in posredovanje le-teh mladi generaciji ter izmenjava delovnih izkušenj v borčevski organizaciji.
S tem gradivom so bila posredovana v dalegatsko razpravonekatera vprašanja ohranja-nja in razvijanja revolucionarnih tradicij delavskega gibanja, NOB in socialistične izgradnje v občini Ljubljana-Šiška, z namenom. da bi spodbudili družbenopolitične. dmžbene in druge dejavnike k večji vsebinsko revolucionarni aktivnosti za odločnejše uveljavljanje revolucior narnlh izročil in moralnih vrednot kot neizčrpne motivacije za obvladovarije sedanjih težkih gospodarskih razmer, s posebnim poudarkom na socialistični morali in odgovornosll na vseh ravneh in v vseh strukturah.