Dežno pri Podlehniku Gorca Jablovec Kozminci Ložina Podlehnik Rodni Vrh uCUiCIPCN Spodnje Gruškovje Stanošina COBISS 0 ornje Gruškovie Domoznanski oddelek 35 PODLEHNIŠKA 2008 352(497.12 Podlehnik) Glasilo Občine Podlehnik | september 2008 | številka: 5. | leto: II. | S/////////A Nalijmo si čistega vina! Glavni in odgovorni urednik Podlehniške žvegle mag. Ivo BAN I A ober den, dete drago, pa si še ti vedlo pot do svojega doma?" „Joj, mami, )) -LV živ'jo, saj me res že dolg ni b'lo tle. Amp'k cesta je še skor' slabša k takrat k' sni odšla. Pa najb'1 me jezi, k' sem si tle peto odlomila na en’mu kamnu. Auto smo kar dol pustil' u dolin'." „Aha, v groabi, pri goši. Ka pa se te nisi preobtilo, tak kak negda. Se pa te veš, ka tu nebreš drugo kak črevle nositi al' pa gojzare... Pa se bo enkrot bojše, grobo stvari se je že spremenlo," zaključi s solzami v očeh pozdravni odgovor presrečna mama, ki po dolgih, dolgih letih ponovno zagleda svojo hčer in njeno družino. Se vam zdi, da je to besedilo iz kakšne od eksotičnih nadaljevank, ki (žal) tudi našim občanom krivijo tako realno kot tudi imaginarno sliko o našem lastnem življenju v teh krajih? Odgovor ste zagotovo našli že v vprašanju samem. O našem vsakdanu, pri tem mislim na povsem običajne tokove življenja v območju centralnih Haloz, kamor spadajo vasi Občine Podlehnik, je potrebno razmišljati predvsem zelo realno. V tem pogledu se mi nekako sam po sebi vriva pomen znanega pregovora »Nalijmo si čistega vina!«. In to v vseh pogledih. Za napredek in hitrejši razvoj različnih oblik gospodarstva, kar je temeljna predpostavka boljšega (modernejšega) tipa življenja, po katerem mnogi hrepenimo (morda pa tudi ne!), si je potrebno postaviti jasnejše in konkretne cilje. Seveda ne le na papirju ali v glavi, potrebno jih je predvsem udejanjati v vsakdanji praksi. Družbeno organizirano skupnost naših krajev (pri tem mislim občinsko vodstvo) vidim pri tem kot enega od pomembnih sočiniteljev, ki mora tako kot vsak posameznik (dobesedno vsak izmed nas 2.000 in nekaj več občanov) dvigniti kvišku čašo čistega vina, iz katerega bo mogoče razbrati povsem jasno in v bodočnost usmerjeno vizijo življenja v teh krajih. Prebivalci haloških krajev nikakor ne smemo (več) dovoljevati lažnih oblik pomilovanja oziroma celo žalitev in omalovaževanja, ki so še kar pogosta praksa vsakodnevne 'višje politike' in celo medijev, kot so 'ubogi, revni, neuki, zaostali, pijani ... Haložani'. Kakšnega teh pridevnikov je bilo slišati tudi ob nedavnem neurju, ko je ubogim Haložanom' baje bilo prizaneseno, nekako v smislu tistega reka, komu baje zraste najbolj debeli krompir. Rečem vam, dragi občani Občine Podlehnik, potrebna nam je prava mera 'lokalne haloške samozavesti', s katero bomo znali poudariti vse tisto, kar so naše bistvene in neponovljive prednosti. Mnogo jih je, v to sem popolnoma prepričan, saj se z njimi vsakodnevno srečujemo. Na vsakem od nas je, da jih opazi, na glas o njih razpravlja, in predvsem da jih ustrezno neguje in plemeniti. Ampak tudi ko boste imeli priložnost nositi samo še salonsko obutev, ne pozabite na 'gumače' iz vašega otroštva. Svarim pa nas/vas pred domišljavostjo in prevzetnostjo, ki sta, kakor je videti, že priromali tudi v naše kraje. Pa nič zato. Kjer domuje ustrezna in na realnih temeljih grajena samozavest, ni mesta napuhu in bolestni nevoščljivosti. Vaš uvodničar Vsebina Nalijmo si čistega vina! 2 Spoštovane občanke in občani Občine 3 Podlehnik Gost Podlehniške žvegle: Branko 4 Marinič, poslanec Državnega zbora RS Realizacija investicij v poletnih mesecih 6 Minister za gospodarstvo, mag. Andrej 7 Vizjak v Podlehniku Novodobni kosci na haloških senožetih 8 Izvedba del na viničarji Gorca 8 Komisije, odbori, preventiva in vzgoja v 9 prometu Vinogradništvo in turizem 10 Dejavnost občine in občinskega sveta 12 Šolska dejavnost 14 Med našimi ljudmi 17 Kulturni utrip društev, organizacij in 19 posameznikov 9. ocenjevanje domov in poslovnih 24 objektov v Občini Podlehnik Memorial v spomin na Vekoslava Frica 28 Kako smo dopustovali? 31 Aktivnosti župnije 33 Dogodki in javna obvestila 39 PODLEHNIŠKA ŽVEGLA je javno glasilo Občine Podlehnik. Izdajatelj: Občinski svet Občine Podlehnik Naslov izdajatelja in uredništva: Občina Podlehnik 21, 2286 Podlehnik Odgovorni urednik: mag. Ivo BAN Uredniški odbor: Ivo Ban, Jožefa Svenšekin Stojan Kojc Lektoriranje: Darja Koren in Aleksandra Bračič Telefon: (02) 788 40 60 (tajništvo Občine Podlehnik) E-pošta: tajništvo.podlehnik@podlehnik.si Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: Tercia tisk, Ptuj, Ob železnici 23, 2250 Ptuj, tel.: (02) 788 02 50, e-pošta: tercia.tisk@siol.net Naklada: 750 izvodov Javno glasilo Občine Podlehnik prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva ter javne institucije in zavodi na območju Občine Podlehnik. Posamezni izvodi se dostavijo sosednjim občinam in javnim knjižnicam. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (DDV) sodi Podlehniška žvegla med proizvode, za katere se DDV obračunava po stopnji 8,5 %. Javno glasilo Občine Podlehnik je na podlagi Zakona o medijih in obvezne priglasitve medija vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, Maistrova ul.10, Ljubljana. Uredništvo si pridržujejo pravico do krajšanja prispevkov, sprememb naslovov in razporejanja prispevkov glede na aktualnost vsebin. Fotografija na naslovnici:Z. Golub MUJMUi/JiimiJil Spoštovane občanke in občani Občine Podlehnik Župan Občine Podlehnik, Marko Maučič T^oletje se počasi poslavlja in lT razen z nekaj dopusti ter vročimi dnevi nas ni obdarilo z ničemer dobrim. Neurja z močnim deževjem so uničila gramoziranje cest, toča pa je kar pošteno oklestila pridelek, še posebej v vinogradih. Ne vem, če lahko rečem, da smo imeli srečo, ker ni bilo večjih škod na stanovanjskih in gospodarskih objektih, toda očitno se bomo morali navaditi, da nam je narava začela vračati za to, kako ljudje z njo ravnamo. V bodoče bo potrebno dobro razmisliti, kako bomo zavarovali svoj pridelek in premoženje, tako fizično kot tudi pri zavarovalnicah. Tisti, ki pa se odločajo za novogradnje objektov, bodo morali upoštevati dejstvo, da smo vedno bolj izpostavljeni raznim neurjem, in svoje objekte zasnovati tako, da bodo na tovrstne pojave čim bolj odporni. V ta namen se že ustanavljajo posebne svetovalne pisarne in prav je, da se vsak potencialni investitor prej posvetuje s svetovalci, kako zgraditi čim bolj varen objekt. Poročilo s področja investicij je predstavljeno v samostojnem članku, sam pa bi rad poudaril le to, da nam je uspelo asfaltirati dva cestna odseka v skupni dolžini 1650 m. Vesel sem, ker so dela potekala z velikim angažiranjem občanov, saj so kar nekaj dela, ki bi ga izvajalcem drago plačali, opravili sami. Tako smo prihranili znatno več sredstev, prav tako pa so z razumevanjem sprejeli dejstvo, da sofinancerski delež s strani zainteresiranih uporabnikov ceste, ki posameznikom ne pomeni pretirane finančne obremenitve, lahko bistveno izboljša finančno konstrukcijo projekta. Bistveno pri tem je, da kar ustvarimo skupaj, znamo bolj ceniti in paziti. Veliko vprašanj z vaše strani se nanaša na področje izgradnje avtoceste in prostorskega plana občine, ki je v pripravi. Projekt za izgradnjo avtoceste je v izde- lavi in nam bo z veliko zamudo najbrž predstavljen v mesecu septembru. Državni lokacijski načrt bi sicer moral biti sprejet že aprila letos. Temu sledi seveda zamuda pri izgradnji avtoceste, za nas pa to pomeni še naprej zastoje na glavni cesti, težave pri prečkanju le-te in s tem povezano veliko nevarnost za nesreče. Ker vse to traja predolgo, smo že ničkoliko-krat intervenirali na ministrstvo za okolje in prostor, naj pospešijo postopek načrtovanja, saj obstaja vse bolj realna bojazen, da bo avtocestni odsek od Slivnice do Dražencev izgrajen prej, kot bo pripravljeno vse za izgradnjo odseka do Gruškovja. Izvajalci bodo stroje odpeljali drugam in ne bodo nadaljevali dela proti mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškovje, kot je bilo načrtovano. Z namenom, da to preprečimo, smo ravno v teh dneh ponovno intervenirali, tako na prometno kot tudi na okoljsko ministrstvo, in jih prosili za nujen sestanek v naši občini, saj želimo zagotovila, da se bodo dela začela v doglednem času. Naš največji problem pri izgradnji avtoceste je prečkanje sedanje glavne ceste, saj ob njeni izgradnji niso bili zgrajeni nadvozi in moramo cesto prečkati nivojsko, kar pa je zelo nevarno in, ko so kolone, tudi zamudno. Ker gre izključno za varnost, zahtevamo čim prejšnjo izgradnjo nadvozov in priključkov na lokacijah, za katere bomo občani menili, da so za nas sprejemljive in ne pomenijo poslabšanja pogojev prečkanja v smislu podaljševanja poti. Tudi novi prostorski načrt občine zamuja. Sklep o pričetku postopka smo objavili, sedaj pa moramo počakati samo še na presojo ministrstev in javno razgrnitev, za kar pa so določeni zakonski roki, ki se jih ne da skrajšati in pomenijo sprejetje občinskega prostorskega načrta nekje pred naslednjim poletjem. Nekaj besed bi rad namenil še evropskim projektom, o katerih je veliko govora. Res je raznih razpisov zelo veliko, tako za fizične kot za pravne osebe in lokalne skupnosti, vendar je potrebno za vsak razpis v prvi vrsti izpolnjevati razpisne pogoje, ki pa so precej ostri in včasih kar malo kruti, tako z vidika lastne finančne udeležbe kot aktivnosti pri pripravi projekta in projektnih pogojih. Na razpis za izboljšanje infrastrukture ob južni schengenski meji, kjer leži tudi naša občina, smo prijavili kar tri projekte za ceste neposredno ob meji, in sicer od mejnega prehoda Gruškovje preko zaselka Ložine do meje z Občino Videm. Komisija pri službi vlade za regionalni razvoj nam je odobrila le modernizacijo cestnega odseka od »Kot« do »Sedlašekovega na Brezovi gori« in vzpostavitev odcepa do gospodinjstva Ferčec v Ložinah 39, katerega člani morajo sedaj do svoje domačije preko hrvaškega ozemlja. Projekt nam bodo v letu 2009 sofinancirali v višini 500.000 evrov. Naš strošek je samo 20 % DDV. Odobren je bil tudi projekt modernizacije cestne infrastrukture od »Kot« preko celotnih Ložin do Pernekovih in meje z Občino Videm, ki bi ga lahko izvedli v treh letih. Pogoj za odobritev projekta je bila zagotovitev gostinskih, turističnih ali gospodarskih objektov ob trasi ceste, kar pa je na tem območju težko izvedljivo. Zaradi različnih dejavnikov in ker se je del tega projekta prekrival s projektom južne meje, kar pa ni dovoljeno, smo najavili spremembo lokacije projekta, in sicer na zahodno področje občine, v Strajno in Rodni vrh, kjer je lažje zagotoviti vse zahtevane pogoje. Cesto v Ložinah pa bomo modernizirali iz sredstev, ki jih služba vlade namenja občinam po 21. členu Zakona o financiranju občin. Glede na višino sredstev, ki nam pripadajo, bi ta projekt lahko izpeljali v dveh do treh letih. Že v letošnjem letu pa bomo pričeli z zemeljskimi deli, ki ne bodo enostavna in poceni, saj gre za izredno zahteven teren. O dimnikarski službi sem že pisal, vendar očitno vsi niso prebrali prispevka, saj pri nekaterih občanih še vedno vlada prepričanje, da je občina podelila koncesijo izvajalcu, ki opravlja dejavnost. Koncesijo za opravljanje dejavnosti je podelilo Ministrstvo za okolje in prostor RS. Sam sem na kolegiju županov Spodnjega Podravja zahteval, da nam način podelitve in uredbo o dimnikarski službi predstavijo predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki so vso zadevo tudi »skuhali«. Obljubljeno mi je bilo, da bo to nekje v jeseni. V nedeljo 21. 9. 2008 pa bomo povabljeni na volitve predstavnikov v državni zbor. Nisem pripadnik nobene politične stranke in ne želim izpostavljati nobenega kandidata. Moje mnenje je, da vsak, ki ima državljansko pravico voliti, naj to tudi opravi in odda svoj glas tistemu, ki bi po njegovem mnenju lahko največ prispeval k razvoju naše občine in območja, ki ga bo zastopal. Najslabše je, če že v osnovi usodo prepuščamo drugim, potem pa se jezimo nanje. Želim vam lepo jesen, pospravite pridelke, kolikor nam jih je pač narava pustila, in skupaj razmislimo, kako zastaviti leto, ki nam bo kajkmalu potrkalo na vrata. Cesta po neurju (Foto: I. Ban) " Podlehniška “ ŽVESLA TTtTrPFm Veliki intervju: Gost Podlehniške žvegle: Branko Marinič, poslanec Državnega zbora RS (B. Marinič s prijatelji na postavitvi klopotca (Foto: I. Ban) Poslanca Branka Mariniča, ki živi v Pobrežju, Občina Videm pri Ptuju, smo povprašali o njegovih dosedanjih izkušnjah v funkciji poslanca državnega zbora. Povedal nam je naslednje... "T) reden se je odločil za pot, JT na kateri se danes nahaja, si je dejal: »Če hočem združevati interese tistih ljudi, ki so bili izbrani za predstavnike ljudstva v občinskih svetih, moram z njimi tesno sodelovati, sicer rezultata ne more biti.« To načelo je gospod Marinič v odnosu do OS Občine Podlehnik tudi redno udejanjal v praksi. Tako smo ga imeli čast pozdraviti na vseh vidnejših, a tudi manj odmevnih dogodkih naše občine. Poslanca Branka Mariniča v posamezni konkretni situaciji na terenu ne zanima, kakšni politični orientaciji nekdo pripada, v ospredje je vedno znal postaviti mnogo bolj bistveno vprašanje, kaj lahko skupaj, in predvsem v korist občanov in posameznika, storimo. To je vendar tisto najvišje poslanstvo. Že sama opredelitev pojma 'poslanstvo/poslanec' mora človeka tozadevno usmerjati. Poslanstvo v tej funkciji pomeni posebno zaupanje nekomu, da nekaj naredi ali opravi v korist določene širše skupnosti. Če tega ni, bi se nahajali v tipičnem stanju kontradiktornosti temeljnega namena. Slediti pravkar opisanemu cilju je v bistvu rdeča nit vsega ustvarjalnega duha poslanca Branka Mariniča. Tega se je potrebno zavedati tudi sedaj, ko ugotavljamo učinkovitost njegovega dosedanjega delovanja na tem posebej izpostavljenem položaju. »Tistega, ki kot 'predstavnik ljudstva' (v naših krajih) misli, da bo lastno politično kariero gradil na podlagi svoje politične orientacije ali določene 'kvazi elitnosti’ kakšne od družbenih skupin ne pa na realnih projektih, ki so z vidika izvajanja umeščeni v čas izven volilne kampanje in ne samo v neposredni čas pred katerimikoli volitvami, znajo ljudje na terenu (potencialni volivci) zlahka prepoznati kot vase zazrtega karierista.« Branko Marinič kot uslužbenec Slovenskih železnic Kot uslužbenec Slovenskih železnic (SŽ) je postal zvest uporabnik javnega potniškega prometa na tirih. Na ta način je prepotoval tako rekoč vso Evropo. V želji pospeševanja potovanja z vlakom in poudarjanja njegovih prednosti je 1998. organiziral poseben vlak, s katerim se je iz Maribora v Lourd (Francija) in nazaj peljalo 438 potnikov. Mnogo energije je v času od leta 2000 vložil tudi v realizacijo konkretnega projekta prevoza ljudi in osebnih avtomobilov iz zahodne Evrope proti Balkanu in Turčiji. Ta oblika prevozov danes odlično funkcionira, kar ima številne gospodarske in okoljevarstvene učinke tudi za naše kraje. Kako ste se konkretno vključevali v delo lokalnih skupnosti? »Sama narava funkcije, ki jo opravljam, narekuje, da sem bil kot poslanec največ v neposrednih stikih z župani konkretnih občin, med katerimi je tudi Občina Podlehnik. Eno od večjih poglavij konkretnega sodelovanja z vašo občino je bilo iskanje poti in načrtovanje skupnih turističnih produktov, ki so vsekakor tudi nadlokalnega pomena. Tudi v navezavi na potovanje po železnici. O konkretnih oblikah sodelovanja med okrajnim oz. okrožnim mestom Ptuj in vašimi odličnimi turističnimi perspektivami je bilo že veliko povedanega, sama realizacija pa še ni na tistem nivoju, ki bi si ga želeli. Pri svojem delu na lokalnem nivoju sem dokaj hitro spoznal, da se moram, če hočem pomagati lokalnemu okolju, vključiti v delovanje državne politike. Zavedal sem se, da je to težka in naporna naloga, vendar me je že moja življenjska pot vse od otroštva naprej pripravljala na takšne izzive. Enostavno rečeno, biti moraš dovolj trmast, zagnan in vztrajen, imeti moraš jasno vizijo, kaj želiš. Brez jasno definiranega cilja ni uspeha, ne pri majhnih stvareh, kaj šele pri političnem delovanju, kjer se srečuješ s toliko različnimi interesi, predvsem pa z velikimi konkretnimi in seveda upravičenimi zahtevami ljudi. Nenazadnje pa sem si z več kot 30 leti dela v gospodarstvu pridobil mnogo dodatnih znanj, brez katerih enostavno ne gre.« Če se izrazim bolj mondeno in v duhu 'svetovne politike', kaj vam pomeni naziv 'senatorja'? Namreč, že od časa Rimljanov, ki so nenazadnje živeli tudi tod, saj gre za naše posredne ali neposredne prednike, je to ena od najvišjih, najuglednejših in najbolj laskavih funkcij... »Rojen sem leta 1956 na Janškem Vrhu. Kot otrok in mladostnik sem na lastni koži okusil, kaj pomeni živeti v Halozah, torej v hribovskem območju te pokrajine, ki je (bilo takrat mnogo bolj) oddaljeno od vsakodnevnega dogajanja, tako s pozitivnega kakor tudi z negativnega zornega kota. Videl sem, kaj pomeni, ko se posameznik in družine ali celo celi predeli, kjer živijo pošteni, marljivi in delovni ljudje - garači, soočajo s socialnimi, ekonomskimi in osebnimi stiskami, neenakimi možnostmi v primerjavi s tistimi, ki živijo v drugih okoljih (npr. v bližnjem ravninskem svetu ali urbanih središčih), pa tudi s številnimi krivicami, ki so se ali se še dogajajo ljudem in to samo zato, ker Haloze potrebujejo konkretne in ne političnih rešitev. Po drugi strani pa sem imel možnost okusiti tudi številne ugodnosti naravnih danosti in neizmernega bogastva neokrnjene narave, česar v preteklosti nismo znali poudarjati kot bistvene prednosti, saj so prebivalci Haloz vso svojo energijo morali usmerjati v osnovna eksistenčna vprašanja lastnega skromnega preživetja in preživetja svojih družin ... ... Danes, ko znam in zmorem gledati svoj rojstni kraj z drugimi očmi, menim, da je celotno območje haloške pokraji- mmn V/////////S ne biser Slovenije. Haloze zares niso tako majhne, da bi jih nekdo mogel 'kar prezreti', kar pa se je v preteklosti venomer dogajalo, celo do nizkotno ponižujočega nivoja. Tudi temu biseru sem leta 2003 posvetil enega svojih projektov na železnici. S posebnim vlakom je namreč potovalo 350 potnikov, ki so bili iz vseh haloških občin, do Jesenic in nato do Kranjske gore. Vsebinsko smo projekt poimenovali »Haloze, pozabljeni biser Slovenije« ... ... Občinsko politiko sem spremljal že pred tem, ko sem bil leta 2004 izvoljen za poslanca. Ob potrditvi mandata sem si dejal, da se v širšem smislu mora na območju, ki ga zastopam, nekaj spremeniti. Veliko stvari je bilo realiziranih na področju osnovne komunalne infrastrukture. Za ohranjanje, predvsem pa morda za pospeševanje poseljenosti, pa je potrebno storiti še marsikaj... ... Celotno območje Občine Podlehnik gledam skozi perspektivo strateške točke za privabljanje številnih turistov. Skozi vaše kraje potujejo množice turistov. Trenutno od njih nimate kaj dosti, da ne rečem, morda celo nič koristi, kar je zares zaskrbljujoče. Pri svojem delu sem veliko truda vložil v pripravo potrebnih aktov za izgradnjo AC od Slivnice do Dražencev in naprej do Zg. Gruškovja. Zavzemam se za to, da se z gradnjo od Dražencev proti meji z Republiko Hrvaško, nadaljuje brez prekinitve. Sam se zavedam, s kakšnimi posegi v vaše lokalno okolje je vse to povezano. To je velik projekt in po njegovi realizaciji bo vaša pokrajina v marsičem drugačna, prepričan sem, da z mnogih vidikov tudi bogatejša in atraktivnejša. Toda Občina Podlehnik mora v zameno za odstopitev dolinske variante dobiti mnogo več kot samo mednarodno in evropsko pomembno cestno povezavo. Ti kraji morajo na vsak način dobiti ob AC primerno nadomestno lokacijo s turistično ponudbo, ki bo v prvi fazi vsaj nadomestila izgubljeno. Lokalna skupnost mora še pred izdajo soglasja k umestitvi AC v prostor to zahtevo jasno izpostaviti in na njej vztrajati. Projekt AC mora temu okolju zagotoviti ustrezno število primernih izvozov (uvozov) in priključkov nanjo, tako za potrebe turističnih gospodarskih subjektov kot za različne potrebe načrtovanih gospodar-sko-obrtnih con in lokalnega prebivalstva. Istočasno je potrebno reševati ustrezno načrtovanje vzporedne ceste, ki trenutno poteka skozi center naselja Podlehnik, kar je z vidika številnih negativnih dejavnikov in konkretne nevarnosti za ljudi popolnoma nesprejemljivo ... ... Kot poslanec sem se ves čas zavzemal za izgradnjo nove policijske postaje v Podlehniku. Ni namreč manjkalo dosti, da bi bila na Vidmu zgrajena ena sama (skupna) poslovna stavba za območje PP Gorišnica in Podlehnik. V tem času je tudi mejni prehod Zg. Gruškovje dobil novo podobo, tako da se gost mednarodni promet (vsaj na izstopu ali vstopu v EU) hitreje odvija. Menim, da Občina Podlehnik doslej še ni bila deležna vseh možnih virov financiranja, tudi za potrebe 'Schengna'. Na tem področju bo v bodoče potrebno storiti več... ... Kot poslanec sem se aktivno vključeval v razvojne perspektive za najmlajše. V Podlehniku še nimate vrtca, ampak do tega je samo še majhen korak. Eno od področij, ki pa me resnično močno vznemirja in nenazadnje celo že iritira, je področje prometne varnosti otrok in ostalih ob- čanov. V najkrajšem času bo potrebno najti drugačne mehanizme tudi glede sofinanciranja prevozov šolarjev, kar naj bi postala obveznost države. Otroke namreč prevažate zaradi prečkanja magistralne ceste, stroške pa plačujete iz občinskega proračuna ... ... Moja prizadevanja v državnem zboru so pripomogla tudi k temu, da smo leta 2005 spremenili Zakon o financiranju občin. Sprememba zakona je Občini Podlehnik v letih 2006 in 2007 zagotovila = 465.054,00 EUR dodatnih sredstev. Lahko si predstavljate, da v zvezi s tem ni bilo enostavno uveljaviti sicer povsem jasnih argumentov, ki so na strani majhnih občin, a proti velikim (predvsem mestnim občinam), ki se s tem vse do danes še niso hotele sprijazniti. Šele dodatna sredstva so Občini Podlehnik odprla možnost uspešnega kandidiranja za prepotrebna sredstva, ki jih uspešno vlagate v izgradnjo osnovne cestne in druge infrastrukture. Zadostna finančna moč prosto razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu je namreč temeljni pogoj za oddajo kandidatur za državna sredstva oz. sredstva iz različnih evropskih skladov itd. Podobno kot je to pomembno za posameznika pri pridobitvi tudi najmanjše višine kredita.« Med drugim smo Vas mnogokrat srečali tudi na številnih prireditvah naših društev, humanitarnih organizacij, na njihovih občnih zborih itd. »V vseh teh letih sem prejel številna vabila vaših društev na razne prireditve. Ko sem le mogel, sem se vabilom odzval in med ljudmi v sproščenem vzdušju preživel mnogo nepozabnih trenutkov. Lahko rečem, da ni zaselka ali vasi v Občini Podlehnik, kjer še nisem bil in se na kraju samem pogovarjal z domačini. Ljudem je vsekakor potrebno prisluhniti, rešitve pa zmeraj ni mogoče pričakovati čez noč. To je del realnosti. Kar zadeva društveno življenje pri vas, me najbolj navdušuje to, da društva aktivno delujejo in da se trudijo ohranjati ter graditi na tistem, kar je tipično domače, to je tisto, kar je povezano s pristno identiteto haloške kulturne dediščine vaših krajev. Seznanjen sem z aktivnostmi, ki v občini potekajo v zvezi z rekonstrukcijo in dogradnjo hiše na Gorci. Tudi v bodoče se nameravam pri tem projektu aktivno vključiti v sistem pridobivanja sredstev, bodisi iz državnega proračuna ali določenih strukturnih skladov EU.« Kaj menite o trenutnih neugodnih trendih z vidika slabe ob-delanosti haloških kmetijskih površin? »Situacijo na terenu zelo dobro poznam. Uvodoma sem že izpostavil, da sem mladost preživljal na haloških bregovih in vem, kako smo se takrat borili za vsako ped obdelovalne zemlje. Ugotavljam, da je marsikatera njiva, ki se je spominjam iz mladosti, izginila in pesmi številnih koscev že dolgo nisem nikjer zasledil. Ne želim biti pesimist, to nikakor ne! Prepričan sem, da je to tudi posledica napačnih potez v preteklosti. Upam, da je to le obdobje nekaterih neugodnih razmer in da bo čas pokazal svoje. Želim pa si, da bi bila haloška pokrajina prepoznavna kot avtohtono področje, kjer bodo domovali predvsem vinogradi in sadovnjaki. Prepričan sem, da bodo vlaganja v razvoj, izboljšanje in širitev osnovne infrastrukture v bodoče postali temeljno zagotovilo ohranitve in obogatitve poseljenosti celotnega haloškega sveta. Pogovarjal se je odgovorni urednik Podlehniške žvegle, mag. Ivo BAN '///////A HiK1Ji]U:!!Wl'ii! Realizacija investicij v poletnih mesecih Asfaltiranje ceste v strmi klanec mimo Gosakovih v Gorci (Avtor S. Toplak) mag. Sebastian Toplak Ceste T Tspeli na razpisu »Razvoj VJ obmejnih območij s Hrvaško« S projektom »Modernizacija in rekonstrukcija cest na območju naselja Ložine« smo uspeli na razpisu »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško«, kjer smo prejeli sredstva v višini 500.000,00 EUR. Iz občinskega proračuna bo potrebno zagotoviti sredstva za pokritje DDV-ja v višini 100.000,00 EUR. Dela na območju Ložin bodo stekla takoj, ko bo zaključen postopek razpisa in bo izbran najugodnejši ponudnik. Asfaltiranje cest s pomočjo občanov V poletnih mesecih sta bila asfaltirana dva nova odseka cest, in sicer odsek Gorca (odcep nad Hrenovimi)-Dežno v dolžini 1,1 kilometra in dobrega pol kilometra dolg odsek ceste v strm klanec mimo Gosakovih v Gorci. Modernizacija je potekala ob izdatni pomoči občanov in lastnikov zemljišč oz. vikendov vzdolž cest, ki so v lastni režiji opravili skoraj večino pripravljalnih del, od sekanja vejevja, odvoza zemlje s traktorji, urejanja prepustov, bankin itd. Poudariti je potrebno, da brez pomoči občanov in njihovega sofinanciranja navedenih odsekov zagotovo ne bi mogli asfaltirati v letošnjem letu. Obseg potrebnih investicijskih sredstev je bil tako precej manjši, kot bi bil v primeru, če bi vsa dela opravilo katero od gradbenih podjetij. Asfaltiranje ceste Gorca-Dežno je tako stalo ca. 110.000,00 EUR, za drugi odsek pa končnega zneska še ni, vendar lahko že zdaj ocenimo, da bo stal približno polovico manj od prvega. Verjamemo, da bomo s podobnim pristopom uspeli asfaltirati še kak odsek ceste v občini, kljub temu da so investicijska sredstva v letošnjem proračunu zaradi kreditnih obveznosti precej okrnjena. Občanom in lastnikom vikendov, ki so pomagali, gredo vse pohvale za vestno in zgledno opravljeno delo. Asfaltiranje ceste Gorca [odcep nad Hrenovimil-Dežno (Avtor I. Ban) Prenova kuhinje T)red pričetkom novega šolskega leta je bila -L uspešno zaključena prenova šolske kuhinje v podlehniški osnovni šoli. V okviru obnove je bila zamenjana skoraj celotna inštalacija, na novo je bila položena keramika, prenovljen je bil zid med kuhinjo in šolsko avlo, kjer so sedaj nameščene rolete na električni pogon. V okviru prenove je bil nabavljen tudi prepotreben pomivalni stroj. V šolski avli je bil nameščen nov avtomat za vodo, ki ga je šola kupila iz lastnih sredstev. Učenci bodo tako imeli na voljo tudi pitno vodo iz avtomata. Finančni obseg izvedenih del in nabavljene opreme je znotraj predvidenih okvirjev, natančnejše številke pa bodo znane, ko bodo vsi izvajalci izstavili končne fakture. Prenovljena kuhinja v OŠ Podlehnik (Avtor S. Toplak) Podjetniške pobude Minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak v Podlehniku mag. Ivo BAN, podžupan Občine Podlehnik Foto: I. Ban "NTa iniciativo državnega -L >1 poslanca iz našega volilnega okraja, gospoda Branka Mariniča, v sodelovanju z Občino Podlehnik in nekaterimi tamkajšnjimi podjetniki, je minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak, v četrtek, 28. 8. 2008, obiskal štiri podjetnike iz Občine Podlehnik. Cirkulane J. Jurgca, svetnikov Občine Podlehnik in številnih drugih gostov iz okoliških občin, najprej odpravil do podjetnika Stanislava Pernata s. p. v Stanošini. Po ogledu proizvodnih prostorov in kratki seznanitvi z uspehi in težavami družinskega podjetništva Pernatovih, se je minister s celotno delegacijo zadržal ob stojnici z domačimi dobrotami in haloško kapljico. Pot so minister in vsi Po formalnem uvodnem sprejemu in izreku dobrodošlice pred nekdanjim največjim, ne le haloškim turističnim gigantom, to je že skoraj dve leti zaprtim motelom, seje minister v spremstvu državnega poslanca B. Mariniča, domačega župana M. Maučiča, podžupana I. Bana, župana Občine gostje nadaljevali do podjetja Peugeot Toplak v Dežnem pri Podlehniku. Tudi tukaj si je minister ogledal poslovne prostore, izmenjal nekaj besed s člani družinskega podjetja in navzočimi gosti ter vsem nazdravil z vinom družine Toplak. Delegacija in številni gostje so se nato odpravili do podjetja KMG Alojza Grabrovca v Podlehniku. Po prihodu se je minister z gosti sprehodil po vseh proizvodnih prostorih tega podjetja in si nato že v krepkem mraku podrobneje ogledal nekaj končnih izdelkov, med njimi tudi defoliator. Pred odhodom je podjetniku Grabrovcu in njegovi družini namenil nekaj spodbudnih besed glede njihovih prizadevanj ter tudi njim nazdravil z domačo kapljico. Zadnja točka ministrovega obiska je bil obisk podjetja Anton Žerak s. p. v centru Podlehnika. Po uradnem delu pogovora z ministrom pa je sledil družabni del srečanja. Celotna delegacija in številni gosti (nekateri so se pridružili šele ob koncu) so se zbrali v prostorih lokala Haloški kot, last podjetja Anton Žerak s. p. Vsi povabljeni in minister so se lahko okrepčali ob zajetni ponudbi tipičnih lokalnih jedi in najboljše vinske kapljice z bregov naše občine. Druženje z ministrom je gostom in gostiteljem omogočilo navezavo pristnejših stikov, vse v duhu boljšega pretakanja za naše gospodarstvo strateško pomembnih informacij in možnosti intenzivnejšega sodelovanja v bodoče. Vidno zadovoljnega in optimistično razpoloženega ministra Andreja Vizjaka so gostitelji, župan in vsi svetniki Občine Podlehnik, v imenu podjetja Anton Žerak s. p. pa Anton in Marko Žerak, ter državni poslanec Branko Marinič pospremili do vozila, s katerim je odpotoval. ■ Pod tehniška - ŽVESLA fiiW!ii]Uii:wi'iU Gospodarski feljton Novodobni kosci na haloških senožetih mag. Ivo BAN f Zadnje desetletje se je v Z -/naših krajih marsikaj spremenilo - nekaj na bolje, precej tudi na slabše. Na področju maloposestniškega kmetijstva, ki ni (bilo) značilno samo za hribovsko okolje Občine Podlehnik, beležimo splošen trend nagle recesije. Ljudje, ki so se pred leti na kmetijah različnih velikosti še ukvarjali z ekstenzivnim kmetijstvom (pridelava različnih poljščin, mešana (samooskrbna) živinorejska dejavnost (govedoreja, svi-njereja, perutninarstvo)), so zaradi različnih družbenih, ekonomskih, socialnih idr. vplivov to dejavnost marsikje povsem opustili, celo do te mere, da so, čeprav živijo »na zemlji«, postali popolnoma Haloški mlini bolj počasi meljejo... (Foto: I. Ban) odvisni od oskrbnih trgovskih centrov, ki so posledično zaradi takšne naravnanosti ljudi postali skrajno promocijsko agresivni z vidika »poceni in nekvalitetne ponudbe proizvodov«, da bi našim ljudem v zameno za »lažno komodi-teto« namesto zdrave, naravne, samooskrbne prehrane zvabili še poslednji belič iz njihovih skromnih mošnjičkov. Še preden so (smo) se prebivalci teh krajev sploh dobro začeli zavedati, kakšne kapitalne napake počnejo (počnemo), se nam je to kot siloviti bumerang maščevalo v obliki enormnega povečanja cen tudi najosnovnejših življenjskih artiklov. Podobno situacijo je opaziti tudi na področju vinogradništva in drugih kmetijskih dejavnosti (spravljanje lesa za kurjavo...). Povedano s povsem običajnimi besedami - tisočletni naravni krog »življenja na zemlji in od zemlje« je s tem porušen ali vsaj bistveno popačen. Dogajanje se nam pred našimi očmi posledično zrcali v nepokošenih in čedalje bolj zaraščenih in neprehodnih površinah, opuščenih poljih, izkrčenih vinogradih. Namesto koscev (ki bi jih sicer bilo zares težko najti), ki bi že ob prvem svitu mesece in mesece dolgo vihteli nabrušene kose, opazimo na mnogih strminah novodobne kosce - ovce in koze, ki še na dokaj zadovoljiv način čistijo senožeti in zašiljena košenin-ska pobočja haloškega sveta. V zameno za marsikateri žulj od delovnih orodij pa imajo sedaj ljudje čas za prelistavanje vsakodnevnih novih reklamnih sporočil, ki neutrudno polnijo naše poštne nabiralnike. Gorje mu, ki nima velikega nabiralnika, dvakrat gorje (in grožnja s položnico), če ga sploh (še) nima! Izvedba del na viničariji Gorca mag. Ivo BAN T)o lanskem odkupu par-ST cele in nekdanjega viničarskega muzeja na Gorci so letos stekle že prve konkretne aktivnosti. V prvi polovici leta je bila izdelana ustrezna projektna dokumentacija. Poglobljene študije stanja celotne stavbe so pokazale, da je za rekonstrukcijo in dodelavo mogoče ohraniti samo en del dosedanjega poslopja. Preostali del, kjer se je nahajala 'preša', je bil konstrukcijsko že toliko načet, predvsem zaradi zatekanja skozi slamnato streho, da ga v sedanjem stanju nikakor ni mogoče obnoviti. Na podlagi strokovne odločitve je prišlo do delnega rušenja desnega (zahodnega) krila stavbe in odstranitve ostrešja in slamnate kritine. Dela, ki so bila opravljena na prostovoljni osnovi, so potekala 26. julija. Po odstranitvi ostrešja so preostanek stavbe (nekdanja edina bivalna izba), v kateri se nahaja tudi nekaj izvirnih predmetov opreme, pokrili s folijo. V prvi polovici avgusta so z deli nadaljevali. Tokrat so opravili strojne izkope za kletne prostore, s čimer so le-te nekoliko povečali - vse v duhu predvidenih aktivnosti, ki naj bi se v bodoče tukaj odvijale. Načrti in konkretne njih naj bi bil objekt v celoti ideje so izredno zanimive. Po dograjen in predan svojemu nekaterih realnih predvideva- namenu leta 2010. Jesenske aktivnosti SPV Občine Podlehnik Kresničke vsem učencem in zaposlenim na šoli mag. Ivo BAN, predsednik SPV Občine Podlehnik Z^lani SPV Občine V^/Podlehnik so se 20. 8. 2008 sestali na svoji 4. redni seji. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je mogoče izpostaviti program jesenskih aktivnosti, varovanje šolskih otrok v prvi polovici septembra, izvajanje izobraževanja naših občanov, organizacijo kolegija predsednikov SPV, ki delujejo na območju Upravne enote Ptuj, v Podlehniku, vključitev v mednarodna projekta »Evropski dan brez avtomobila" (22. 9. 2008) in „2. dan evropske varnosti" (13. 10. 2008). Člani SPV si bodo septembra ogledali konkretno stanje na terenu in o tem poročali občinskemu svetu ter mu predlagali ustrezne rešitve (varnost avtobusnih postajališč, preglednost ovinkov, širina in zaraščenost cest itd.). SPV je pri oceni dela članov društva upokojencev, ki že vrsto let pomagajo pri varovanju šolarjev v prometu in pri umirjanju prometa v okolici šole in delno na samih šolskih poteh, ugotovil, da leti svoje poslanstvo opravljajo izredno korektno in zanesljivo. Neposredno izvajanje teh nalog koordinira predsednica DU, ga. Marija (Mimica) Pernek. Zato jim gre v imenu občinskega sveta, Policijske postaje Podlehnik, staršev učencev in vseh učiteljev osnovne šole ter vodstva šole absolutna zahvala, s prošnjo za nadaljnje sodelovanje na tem področju. Na seji je bil brez ugovora sprejet sklep, da se ob začetku šolskega leta priskrbi za vse učence in zaposlene v Osnovni šoli Martina Koresa odsevnike oz. kresničke. Učencem (v tem šolskem letu jih je 128) so kresničke 1. septembra razdelili njihovi razredniki in razredničarke. Prav tako so učence (ponovno) poučili o njihovi pravilni uporabi. POZOR, v okolici šole imajo pešci prednost pred avtomobili! mag. Sebastian Toplak Foto: S. Toplak O ciljem doseči čim večjo O varnost otrok in pešcev, smo cesto, ki vodi mimo Osnovne šole Podlehnik opredelili kot območje umirjenega prometa. V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred ostalimi udeleženci v prometu, kar seveda pomeni, da imajo pešci tudi prednost pred avtomobili. Vozniki se morajo tako podrediti pešcem, še posebej pozorni pa morajo biti na otroke, ki se znotraj tega območja lahko tudi »igrajo na cesti«. Največja dovoljena hitrost motornih vozil je omejena na 10 km/h. V nekaterih evropskih državah taka območja definirajo kot območja sožitja med vsemi udeleženci v prometu, še posebej med motoriziranimi in nemotoriziranimi. Primerna so za zaključena bivalna območja in območja v neposredni bližini osnov- v sklopu izgradnje kanaliza-nih šol ter vrtcev. cije na novo asfaltirana. V Opozoriti velja, da obmo- ptihodnje bo tako potrebno čje umirjenega prometa ne urediti še križišče v centru velja samo pri šoli, temveč Podlehnika, kar trenutno na celotnem poteku asfaltne iz prostorskih oz. lastniških ceste, ki je bila pred kratkim razlogov še ni bilo mogoče. ZAKON 0 VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP-1-UPB5) Območje umirjenega prometa 98. člen (1) Za območje umirjenega prometa lahko pristojni organ določi del ceste ali cesto v naselju ali del naselja. (2) V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa. (3) Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebej previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju. (4) V območju umirjenega prometa so na cestah prepovedane prireditve, v katerih so udeležena motorna vozila v vožnji. (5) Voznika, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, se za prekršek kaznuje z globo 80 evrov. (6) Voznika motornega vozila, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, se za prekršek kaznuje z globo 160 evrov. (7) Organizatorja prireditve, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, se kaznuje z globo najmanj 4.000 evrov, odgovorno osebo pa z globo najmanj 400 evrov. ' p0dlehniš] m Trojiško žegnanje in slovesnost srebrne maše p. Janka Gaspariča - 2008 Z. Golub Foto: Z. Golub 7nedeljo, 18. 6., je bila V pri sv. Trojici v Halozah žegnanjska slovesnost, praznovanje godovnega dne župnije in slovesnost srebrne maše p. Janka Gaspariča. Trojičani smo ponosni na haloško katedralo, ki stoji na lahko dostopnem griču nad podlehniško dolino. Redovniki dominikanci so leta 1654 zgradili mogočno baročno cerkev z lepim oltarjem v čast sveti Trojici. Po svojih dimenzijah daleč presega vsa podeželska svetišča (dolga je 36 m, široka 10 m, visoka 13,5 m, zvonik je visok 25 m). Priprave na ta dan so trajale cel teden. Kosci so se zbrali nekaj dni prej ter pokosili farovški hrib in okolico cerkve. Pridne roke članov ŽPS in župljanov so očistile in okrasile cerkev. Dan prej so postavili štiri oltarje za telo-vsko procesijo. Vsi so prinesli veliko zelenja in cvetja, da je bilo najsvetejše postavljeno na lepe oltarčke. Članice Društva podeželskih žena Občine Podlehnik, pod vodstvom predsednice Nevenke Pernat, so se z vso skrbnostjo lotile priprave prigrizka in peke peciva ter kruha. Prišla je dolgo pričakovana nedelja. Mašo je daroval sre-brnomašnik p. Janko Gašpa-rič v somaševanju provin- Trije zvonovi Ko na delu že so jutra tega rojenice, iz daljave slišati je zvon svete Trojice. Udarja, bije, milo pesem poje, bi žalostno li biti moglo srce moje? Ni zvon trojiški prav začel še peti, že dan se nov iz jutra zarje sveti. Zvona glas pri Duhu svetem z njim se zlije, ki pesem jutranjo nam nežno, mirno bije. Postojim! Zazrem v brezmejne te se dvore, ko zdrami tretji zvon me, s Ptujske gore. Oh Marija ptujskogorska, ti kraljica! Jutro dobro vošči sveta ti Trojica. Zdaj zvonovi trije zapojo nam viže, složno, komur v nemar, nekomu pesem prav nabožno! Pojte zvonovi, zapojte pesem mi jutranjo, vse sanje dneva, plane, upe, vtkal bom vanjo. I. Ban dala slovenske minoritske province p. Milana Kosa, slovesnega pridigarja p. Janeza Kmetca in ostalih duhovnikov. Srebrnomašniku so predstavniki župnije in Karitas, provincial, gvardi-jan p. Marjan Maučec in župan domače občine Marko Maučič zaželeli obilo zdravja, sodelovanja, še veliko let duhovništva in božje milosti ter priprošnje Matere Božje pri njegovem poslanstvu. Po maši smo se v Telovski procesiji podali od oltarja do oltarja, kjer smo molili in peli. Duhovnik pa je podelil nebeški blagoslov, ki naj varuje naš domači kraj, da nam bo zemlja rodila bogate sadove in jih bomo zdravi uživali. Blagoslovil je tudi našo domovino ter vse družine, da bomo močni in trdni v veri, upanju ter ljubezni, da bomo svoje delo uspešno in z veseljem opravljali. Molili smo, da bi vesoljna Cerkev bila vdana sv. Duhu, da bo rasla v edinosti, svetosti in milosti, naj bo dan blagor tudi vsem narodom ter vsakemu človeku. Procesijo so spremljali ljudski pevci in pihalni orkester KD pod vodstvom Milana Feguša. Po maši in telovski procesiji je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali: re-citatorki Eva in Teja, pevke ljudskih pesmi Trstenke, ljudske pevke turističnega društva, mladi glasbeniki in plesalci turističnega podmladka ter folklorna skupina Žvegla OŠ. Zaigrali so ljudski godci Sosedje, duo Aleš in Marko, Rok, violinistka Hana ter ljudski godci Haloški veseljaki TD. Vse je lepo in domiselno povezoval Stanko Vaupotič, ki je med programom nanizal misli, reke, pregovore in verze, ki naj bodo hrana za dušo, navodila za srečo, za vero, uspešno in ljubezni polno življenje. Prav tako so bile misli poklon vsem, ki so z veseljem, dobro voljo in pripravljenostjo priskočil k delu, pripomogli k svečanosti godovnega dne naše župnije in cerkve, ki je posvečena sv. Trojici ter srebrni maši domačega župnika. TuMiMTffflMPIs Binkoštno žegnanje pri sv. Duhu na Rodnem Vrhu 2008 mag. Ivo Ban Foto: I. Ban "X /"nedeljo, 11. maja 2008, V se je na že zares tradicionalnem žegnanju pri cerkvi sv. Duha na Rodnem Vrhu zbrala precejšnja množica ljudi, po skromni oceni treh opazovalcev, vsaj okrog 400. Vreme je bilo nadvse ugodno, kar je še dodatno pripomoglo k odločitvi, da so se številni naši farani /občani odločili tudi za (peš) romanje k tukajšnjemu svetišču. Ob 10. uri je sledila koncelebri-rana praznična maša p. Alojza Klemenčiča in domačega župnika p. Janka Gašpariča. Slovesnost je bila toliko lepša, ker je cerkev sv. Duha po približno štirih desetletjih na novo prepleskana (prezbiterij in zakristija). Že začeta obsežna dela na glavnem in stranskem portalu še niso povsem zaključena. Številni domačini z obeh strani občinske meje so se vneto vključili v potrebna dela v in izven cerkve. Po maši je bila, tako kot že več let, organizirana bogata pogostitev vseh navzočih. Nato je sledil zanimiv kulturni program, v katerem so se zvrstili nastopi mnogih formalnih in neformalnih skupin in posameznikov iz Občine Podlehnik, Občine Videm, Občine Majšperk ... (pevci, muzikanti, godci ...), ki so že 'stari znanci' duho-vskega žegnanja. Žegnanja se je udeležil tudi župan Marko Maučič, ki je med programom priložnostno nagovoril vse zbrane. Na izpostavljeno vprašanje voditelja programa, podžupana Iva Bana, je župan podal tudi nekaj temeljnih lokalnih razvojnih smernic. Ob pogostitvi in kulturnem programu je že več let običaj, da hkrati poteka tudi bogat srečelov, ki bi ga, kakor je videti, že zelo pogrešali, če ga ne bi bilo. Na ta način zbrana sredstva se uporablja za obnovitvena, vzdrževalna in druga nujna dela na tukajšnjih objektih. Letošnji čisti izkupiček srečelova (prodanih je bilo okrog 400 srečk) znaša ca. 1.100 EUR. Podobno je bilo tudi prejšnja leta. Številni sponzorji, pripravljalni odbor in mnogi ljudje dobre volje kažejo visoko stopnjo zavesti pri uresničevanju temeljnega načela, ki jim je pri tem vodilo. Dobra volja, odprto srce, nasmeh na vedrem licu, glasba, veselje, sproščeno vzdušje ... - vse to podkrepljeno s kulinaričnimi dobrotami faranov in zalito z najboljšimi darovi tukajšnjih vinogradov, so že večkrat 'številne romanje' zadržali celo do trde binkoštne teme. Letos je znani godec svojo harmoniko 'odzračeval' že kar krepko proti času majskih večernic,... ko je sledilo nadvse zanimivo presenečenje ... - 'kakor da se je spustil še en binkoštni plamen nad tam prisotne'! Lokalni vinogradnik Franc Pajnkiher je najzvestejše 'binkoštnike' počastil s čisto ta pravim MLADIM VINOM oz. MOŠTOM POZNE TRGATVE. Takole je dejal: »Če smo tukaj lani za Binkošti pekli in jedli kostanje, zakaj pa ne bi sedaj pili še mošta? Škoda le, da letos ni kostanjarja med nami!« Čeravno so letos bile Binko- šti zares zgodaj (prcejtne), je praznik kazal vse zahtevane atribute - zacvetele so binko-štnice (potonike), binkoštni nageljni, dozorele so binko-šnice (rane češnje), pa tudi rž že gre počasi v klasje, travniki so večinoma že pokošeni, ponosni cvetovi rdečega maka in belih ivanjščic že korajžno dvigajo svoje glave nad ostale cvetlice dišečega maja... Pridružite se nam na naslednjih Binkoštih oz. podajte se na pohod k sv. Duhu tudi kar tako, večkrat skozi leto. DOBRODOŠLI! Florijanova nedelja 2008 - sv. Trojica v Halozah - Občina Podlehnik Z. Golub Foto: I. Ban T) iti gasilec je čast, biti pro--Dstovoljni gasilec pa je še veliko več. V njih se zrcali morala in solidarnost, ki jo premore le malokdo v današnji moderni in hitri družbi. Veličina praznika gasilcev je namenjena prav največjim gasilskim simbolnim vrednotam, kot so prostovoljnost, solidarnost, moralna obveznost in čast, ko so izključene mnoge osebne in privatne vrednote. Marsikdo na gasilce pomisli šele, ko jih potrebuje. Gasilci svoj prosti čas, mednje sodijo tudi noči, namenijo drugim, tistim, ki so pomoči potrebni, pri tem pa ne mislijo nase. Zato nekateri, ki ne znajo meriti človeških vrednot, vse njihovo delo enačijo s hobijem ali z delom drugih društev. Kar pa seveda ni tako! Gasilci počnejo več! Izurjeni so za najrazličnejše oblike pomoči in reševanja. S čeladami na glavah, s signalnimi lučkami in vklopljeno sireno na avtomobilu so vedno pripravljeni pohiteti tja, kjer jih potrebujemo. Gasilci so izurjeni ljudje, katerih na- loga je gasiti požare in pomagati ob nesrečah, ločijo se na prostovoljne in poklicne. Naloga obojih je požarna zaščita in reševanje. Slovenski gasilci so združeni pod okriljem Gasilske zveze Slovenije. Pomagajo pri gašenju goreče hiše ali reševanju potapljajočih se ljudi. Ob hudih sušah dovažajo vodo, gasijo goreče travnike in gozdove ali nudijo pomoč pri prometnih nesrečah. Toda tudi nam zastoji korak, ko zaslišimo sireno, z mislimi smo vedno z njimi. Ljudje častijo sv. Florijana kot zaščitnika gasilcev. Priljubljen svetnik, z golido v rokah gasi gorečo hišo pod seboj. Je priprošnjik proti ognju in naravnim nesrečam. V začetku maja so se že tradicionalno pri pozni maši zbrali gasilci PGD Podlehnik. Mašo je daroval p. Janko Gašparič. Navzoče sta nagovorila predsednik PGD Andrej Belšak in župan Marko Maučič. Pri maši so sodelovali gasilci, praznično vzdušje pa so pričarali ljudski pevci. Na začetku maše so ljudske pevke Trstenke zapele pesem o gasilcih. Spomnili in počastili so tudi vse pokojne gasilce. Po maši so pred cerkvijo gasilci izvedli prikaz gasilske vaje gašenja požarov, ki jo je vodil poveljnik Franc Arnuš, operativni vodja PGD. Nato je sledilo družabno srečanje. Gasilci se redno srečujejo vsako nedeljo, se dogovarjajo o aktivnostih in skrbijo za opremo. Zraven pa potekajo še druge aktivnosti. Ob L maju so postavili tradicionalno majsko drevo. Prav tako člani redno trenirajo za tekmovanja in srečanja. Zegnanjska slovesnost na podružnici v Podlehniku, 15. 8. 2008 Z. Golub Foto: Z. Golub Z^erkev v Podlehniku je Neposvečena Devici Mariji Vnebovzeti. Pod hribom, na katerem je nekoč stal grad, o katerem pa ni več sledu in po katerem je kraj dobil ime, stoji cerkvica Matere Božje, ki praznuje tudi 13. junija na praznik sv. Antona Padovanskega, ker ima stransko baročno kapelico tega velikega čudodelnika. Takrat je velika žegnanjska slovesnost. Podlehniška cerkev je stala že leta 1559, zgrajena v lepem gotskem slogu, zapisi pa kažejo, da je bila zgrajena že 100 let prej. V 16. stoletju je bila to cerkev z župniščem in šolskimi prostori. Lepa cerkvica in hkrati lep stavbeni spomenik privablja veliko romarjev in tudi turistov. Notranjost je baročno obo- kana, ima gotski prezbiterij in pred leti usposobljene orgle. Ob cerkvi je prizidan gotski zvonik. Cerkev ima krasen kamniti oltar s kipom Matere Božje iz 17. stoletja in lepe kipe sv. Frančiška, sv. Dominika ter Boga Očeta iz 18. stoletja, oltar sv. Lucije in sv. Antona. Cerkev je potrebna temeljite prenove. Na zapovedani praznik so se župljani sv. Trojice zbrali v Podlehniku, veliko pa jih je romalo na Ptujsko Goro, kjer se je praznovanje pričelo že v četrtek zvečer z molitveno uro, ki ji je sledila sv. maša, po kateri je bila procesija z lučkami, nato je sledila ob polnoči zopet sv. maša. V petek je mašo vodil nadškof dr. Franc Kramberger. Tudi na tej podružnici se je zbralo veliko število župlja-nov. Mašo je daroval p. Janez Ferlež, ki je veliko let deloval v župniji sv. Trojice, v somaševanju domačega župnika p. Janka Gašpariča. Pater Janez je ob razlagi Marijinega praznika zapel tudi Marijino pesem, ob spremljavi kitare. Na orgle je zaigral organist Sandi, ki igra pri mašah v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju in poje v zboru. Ob ljudskem petju je bilo duhovno vzdušje še lepše. Po maši je sledilo družabno srečanje pred cerkvijo ob zakuski, domači kapljici in lepem petju. Na kitaro je zaigral p. Janez, na harmoniko pa Sandi. V///////A Nova cerkev, blagoslov konj - 20. april 2008 Z. Golub Foto: Z. Golub T)eto velikonočno nede-i ljo in papeško nedeljo, ko obhajamo obletnico izvolitve kardinala Josepha Ratzingerja za papeža, je pri Novi cerkvi, po pozni maši, sledil blagoslov konj, ki ga je opravil p. Damjan Tikvič. Blagoslova so se udeležili: Sandra in Doroteja Lozinšek iz Podlehnika, Pepi Vidovič iz Leskovca, Konjeniški klub iz Vidma, Ivan Vrečar iz Ja-blovca, konjeniki iz Jurovc in Tržca. Vsi se s konjerejo ukvarjajo ljubiteljsko, le Štefan Pernek iz Ložin se je pripeljal s konjsko vprego in konje potrebuje tudi na strmi kmetiji, kjer traktor ne zmore dela. Po ljudskem koledarju je pravi začetek pomladi prav Jurijevo. God sv. Jurija, vojaka in mučenca, se je nekoč praznoval 24., sedaj pa 23. aprila, znan tudi po ptujskem Jurijevem sejmu. Sv. Jurij iz Kapadokije je bil vojak in je v svojem poklicu hitro napredoval, hkrati pa je v njem rasla globoka vera. Svoje imetje je razdal, priznal je, daje kristjan in takrat seje zanj pričelo dolgotrajno mučenje. S svojo globoko vero je spreobrnil mnogo ljudi in umrl mučeniške smrti. Svetnik je upodobljen kot zmagovalec nad zmajem. Je zavetnik živali, zato se ta dan blagoslavlja konje, ki so že od ledene dobe pa do danes sopotniki ljudi, zato je tudi njihova zgodovina tesno prepletena. Človek in konj lahko postaneta velika prijatelja, kar dokazuje tudi veliko število ■ t -4* 511 BI JL flj S m*1 • I Telit JH konjerejcev, ki se ukvarjajo z najrazličnejšo športno dejavnostjo, predvsem s konje-ništvom, saj je jahanje eleganten šport, konj in jahač se zlijeta v eno. Zahtevajo pa veliko dela, nege in ljubezni. Ob koncu blagoslova so vsem konjerejcem zaželeli obilo uspeha in zadovoljstva pri delu ter veliko lepih in zdravih konj, ki so osvojili srca vseh. Zahvala velja prireditelju družini Blaža Lozinška in sosedom ter vsem ljubiteljem konj, ki so se blagoslova udeležili. Eminentna osebnost naše župnije in občine, pater minorit dr. inr. can. Marijan Franc Cafuta Advokat se poslavlja od aktivne službe Z. Golub X 7začetku leta se je po V 23 letih službe na cerkvenem sodišču za škofijo Wurzburg poslovil in odšel v domače kraje, v zaslužen pokoj p. minorit dr. inr. can. Marijan Franc Cafuta. Službo mu je ponudil takratni predsednik Wurzburškega cerkvenega sodišča, prelat dr. Bruno Fries, ki je leta 1984 zaposlil cerkvenega pravnika, p. Marijana Cafuta. Pravnika sta se od prvega srečanja dobro razumela in odlično sodelovala. Pater Marijan Cafuta je rojen kot prvi otrok zakoncev Simona in Terezije Cafuta, 4. novembra 1943 v Podlehni- ku v Halozah. Zgodnje otroštvo in čas do petega razreda je preživel v Halozah, nato so se odselili v sosednjo župnijo sv. Vida - Videm pri Ptuju, na Sela. Nižjo gimnazijo je končal v Lovrencu na Dravskem polju. Po vstopu v minoritski red leta 1958 in po študiju na Katoliški fakulteti v Zagrebu in eno leto v Ljubljani, je bil na praznik sv. Petra in Pavla leta 1967 posvečen v duhovnika ter praznoval novo mašo na Selah. Nato je nadaljeval študij teologije v Gradcu. V takratni Jugoslaviji je služil tudi vojaščino. Služboval je v različnih samostanih, župnijah in božjepotnih krajih. Dušnopastirsko aktiven je bil v Gradcu, na Ptuju, na Ptujski Gori, pri sv. Trojici v Halozah in v Stopercah. Leta 1976 se je preselil v samostan 'La Vigna' (Gospodov vinograd) v Rimu, kjer je pričel študij kanonskega prava na papeškem Lateranskem vseučilišču in ga leta 1979 končal z disertacijo »Osebnost človeka pod pokorščino«. Zraven je že obiskoval 'Studium Rotale' na Rimski Roti in leta 1981 uspešno opravil zaključni izpit v latinskem jeziku v 'Pa-lazzo della Cancelleria' ter dobil diplomo 'Advocatus Rotalis', pravico opravljati naloge advokata v vseh škofijskih sodiščih. Rota - advokati se redko pojavljajo v javnosti. Pripravljal je postopke kandidatov za razglasitev blaženih v Wiirzburškem območju. V veliko veselje mu je, da so trije primeri v Rimu priznani kot veljavni in so na poti razglasitve za blažene. Sedaj dela in živi v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, rad pa se vrača v svoje rodne kraje k sv. Trojici v Halozah in sodeluje ob vseh slovesnostih rodne župnije. Prav tako se z veseljem sprehodi po vinorodnih gričih svojega rodnega kraja. Domačini radi poklepetajo z njim in se spominjajo njegovih otroških in šolskih dni. ’ p0dlehni5lca “ ŽVE5LA mag. Ivo Ban Foto: (arhiv zakoncev Glavač) junija letos sta slovesnost • zlate poroke obhajala Mirko in Anica Glavač z Gorce. Zla-toporočenec Mirko je bil rojen 3. 9. 1931 v Dolnji Bistrici, takratni okraj Lendava, njegova izvoljenka Anica, roj. Skrt, pa 21. 1. 1932 v Celju. Mladost je oba zanesla v Avstrijo, kjer sta se spoznala in kmalu ugotovila, da sta ustvarjena drug za drugega. Že čez slabega pol leta je v mestu Ems sledila poroka. Oba namreč pripadata generaciji, ki so ju družbeno-ekonomske razmere v letih 1956-1958, sprva kot prebežnika, spravile v prehodni dom za tujce v avstrijskem Emsu, nato pa naprej v Nemčijo, kjer sta si ustvarila skupen dom. Mirko je po končanem šolanju služboval v domačem Prekmurju, ki mu je razen panonske vedrine, ulilo volje do poštenega dela, prijazne besede in pripravljenosti pomagati drugim okrog sebe. V Nemčiji se je Mirko Glavač leta 1958 zaposlil v rudarski industriji, kjer je zaradi svoje marljivosti hitro napredoval in postal praktični učitelj rudarske stroke. Takšno mesto sta si med tisočerimi zaposlenimi priborila le dva Slovenca, na kar je še posebej ponosen. Kasneje seje Mirko kot uslužbenec (predstavnik delojemalcev v upravi podjetja) zaposlil v gradbenem podjetju s 3.000 zaposlenimi, ki je bilo last njegovega znanca iz Zagreba. Pred upokojitvijo je nekaj časa bil tudi sam podjetnik in skupaj s prijateljem vodil gradbeno in rudarsko podjetje s 700 zaposlenimi, ki so prihajali na delo v tujino predvsem iz področij Vzhodne Slovenije in Hrvaškega Medži-murja. Zlatoporočenka Anica je nekaj časa delala pri Siemensu. Ko je postala mama, je ostala pri družini in skrbela za sina, hčerko in dom. V vlogi marljive gospodinje se kljub bolezni, ki ji občasno kar greni njen vsakdan, dobro znajde in postori vse, daje dom zakoncev Glavač lahko za vzgled. Kako sta naša zlatoporočenca »zašla med haloške brege« in tukaj tudi ostala, je prav zanimiva pripoved. Mirko prihaja s svojo družino že več kot dve desetletji na obiske k svojemu bratu Avgustu in svakinji Zofki, ki prav tako živita na Gorci. Ob vsakem prihodu iz Nemčije se mu oko nikakor ni moglo utrgati od lepot haloške pokrajine, ki gaje, kakor sam pravi, trajno prevzela. Enako velja tudi za soprogo Anico. Tako je pogosto na glas razmišljal: »Jaz bi nekaj tu kupo, ka ne«?... Na tej osnovi sta mu prijatelj Stanko z Gorce, pa tudi brat Gusti pokazala lokacijo, kjer sedaj skupaj z ženo dejansko živita. »To sem kupil od Jazbeca iz Ptuja, pred dvanajstimi leti,» doda Mirko. ... »Bivanjski del stavbe sva morala razširiti, tako da imava sedaj dovolj prostora za življenje in obdelovanje tega najinega rala zemlje«. Zakonca Glavač tukaj dejansko živita že osem let, vendar za sedaj samo po osem mesecev, čez zimo pa odpotujeva v Nemčijo. Tam imata preskrbljena otroka - sina in hčerko ter šest vnukov. Mirko v svoji prešerni hudomušnosti komaj prizna, da pretežno sam obdeluje tudi zajeten kos zemlje, kjer ima zasajenih 750 trsov. »Režem, vežem, kosim, ... škropim, plejem sam, žena mi pomaga samo pri škropljenju, ostalih del na zemlji pa zaradi bolezni zares ne zmore.« »Zakaj sem to kupo, in to prav tukaj. ..«, me sprašujete? »Veselje sem mel v tem. Moj oča so tudi meli eno gorico, tam pri Štri-govi, in to sem od malih nog rad mel, to človeki notri v jem ostane ... in potlen ne moreš brez tega ... se na široko nasmeje Mirko. Jaz sem zej že dosti let v penziji, jaz ne morem rok križom držati. Tu, v srcu Haloz, sredi samega zelenja, na sredi vinograda, tukaj se počutiva z ženo sijajno. Drugače me astma mantra, samo ko sem tu, nič zato ne vem. Ne rabim nobenih medikamentov. Ta mir, ki je tu, ta svežina zelenja, kamor ti oko pogleda, drugega ne vidiš, kak' zeleno, od ranega jutra do poznega večera ... To je za oko, to je za najino dušo, mojo prekmursko, ki je mladost žila na rahlo valovitih ravnicah Prekmurja, za ženino, ki je danes bolehna - zaradi kapi pred devetimi leti - potrebna notranje ubranosti. Okolje, v katerem sedaj živiva, deluje na naju terapevtsko. Ko greva na pregled k specialistom - za astmo, za pljuča... nama ti vsakič znova pravijo: 'Tja pojdite, kjer ste zdaj b'li! Mirko, pojdi tja nazaj, kje si zdaj bil, nič boljšega ti ne morem priporočati ali dati. Stanje se ti ne zboljšuje, a tudi slabše ni nič, naj tak' ostane'. Podobnih nasvetov je deležna tudi žena. In kaj naj potem? Ne morem drugega, kot ljubiti teh krajev, se v njih znova in znova vračati ... In nameravava se sem naseliti za vseh dvanajst mesecev v letu. »Bil sem v Rusiji, Kanadi, pri Me-ksikajnarjih, v Holandiji, oziroma, da vseh teh držav sploh ne naštevam ... in zame je najlepše tu. Kraj je lep, da mu ni para, a še lepši so mi tu običaji. Dobri smo si s sosedi, z dušnimi pastirji, z Lojzekom, Janezom enim in drugim in še bi lahko našteval. Rečem vam, držite to navado, mladino je treba priučiti temu, kar je lepega, naj to še oni naprej držijo. Žalostno bi bilo življenje v teh krajih, če bi to opustili. Joj, kak' je to lepo s sosedi, kak je to lepo, da si gremo eden drugemu pomagat! Če jaz kaj rabim, so takoj zraven Stanko, pa Fridl, pa Brlek, pa oni sosedi z druge strani, za ženska dela pa tudi njihove žene... Rad sem v veseli družbi. Sosedje in prijatelji me že sedaj sprašujejo, kdaj bo 'braje'. K praznovanju zlate poroke sta naju sprva nagovorila sin in hčerka, in seveda tudi vnuki. Idejo so takoj podprli tudi sosedje, znanci, prijatelji in tako je prišlo do praznovanja, ki je potekalo pri podlehniškem ribniku. Tam je župan, g. Marko Maučič, opravil zelo lep civilni obred zlate poroke, pater Lojzek pa, v cerkvi sv. Trojice, cerkveni obred. R Alojz Klemenčič nama je med drugim zapel tudi pesem pokojnega p. Čučka, ... 'Ti domača hiša ... 1 kar naju je še posebej očaralo. Z ženo imava precej obiskov, od vsepovsod, iz Nemčije, Avstrije ... Doslej je še vsak izmed njih dejal: 'Pa vidva tukaj zares živita kot v raju!1« Kakšni se mi zdijo prebivalci teh krajev, torej naši Haložani? »Veliko Haložanov sem poznal že prej, še preden sem začel hoditi na obiske v te kraje. Dosti sem jih poznal, a mnogih žal več ni med nami ... Štefa Koprivjekovega, Micke Hrenove, Gust'la Murkovega, patra Čučka, pa pokojnega župana, gospoda Frica ... Vsi ti so radi prihajali k nam, sem na Gorco. ... No, kako sem že mislil...? Tega ne doživiš nikjer, vsaj jaz tako pravim. Bogi ljudje so to (bili nekoč), in če je človek zunaj, ko greš mimo njegove hiše ali domačije, in če te vidi, te povabi, da prideš zraven in da z njim spiješ eno kupico ... tudi če jo je potrebno deliti s teboj ... Takšni so ljudje tukaj v mojih očeh, in takšne imam v srcu. Za sedaj zmoreva še vsa dela sama. Tudi pomagat grem zelo rad kateremu od prijateljev ali sosedov. Tudi oni meni priskočijo na pomoč, kar brez obveščanja, če je treba. Najina družina je trenutno daleč od nas, oni so vezani v Nemčiji na svoje obveznosti. Toda njim je tam mnogo lažje kot je bilo nama z ženo. Jaz sem se vedno trudil, da sem tujcem dokazal, da smo Slovenci pošteni, marljivi, sposobni in delovni ljudje. Ko so to spoznali, nisem bil ne jaz več, pa tudi naši otroci ne, in tudi tisti, za katere sem jaz zastavil besedo, zgolj 'au-slendari’, postali so običajni ljudje, s pravicami, ugodnostmi in tudi z dolžnostmi.« Kožuhali bodo Lojzka Merc "D ile so to prave jeseni, -D prelepi dnevi in tople noči. To je bilo takrat, ko nam je zemlja še radostno delila dobre štiri letne čase, ko je bil vsak letni čas nekaj posebnega in vsak je bil nečemu namenjen. Ko se je začelo kožuhaje, so se ljudje že nekaj časa prej dogovarjali, kdaj bodo pri kateri hiši kožuhali, in drug drugemu vračali delo. V skednju je čakal na kožuhače nasipan kup koruznega klasja s kožušjem. Večino klasja so prinesli iz grabe, iz ložin v obločnatih koših ali pripeljali s peruči. To so bili majhni vozovi na dve kolesi, ki jih je lahko vlekla tudi krava ali vol. Kup klasja je lahko bil gromozansko velik ali pa majhen, odvisno pri kom so kožuhali, pri kmetu ali viničarju. Najbolj pridni so prišli prvi. Najprej je vsak z očmi premeril kup klasja in preračunal, kako dolgo se bo kožuhalo. Koruza je bila na sredini skednja, okrog pa so posedli kožuhači. Med kožuhajem so ženske in moški iskali rdeče klasje. Kdor jih je našel sedem, mu po ljudskih pravilih ni bilo več treba kožuhati. Le redkokdo je našel sedem rdečih klasov. Nekateri so goljufali, ker so poznali kožušje rdečih klasov, toda ob medli svetlobi petrolejke je bilo težko prepoznati barvo kožušja. Med delom so prišle najprej na vrsto vaške novice, nato se je oglasila pesem. Tista prava ljudska pesem, ki je privrela iz duše brez naročila. Ženske so pele naprej, moški so basirali. Med kožuhajem so tudi marsikatero ušpičili - naskrivaj so metali klasje, s črno snetjo so fantje mazali dekleta po vratu in obrazu. Seveda je bilo ob tem veliko smeha. Doma se dekleta v majhnih ogledalih niso prepoznala. Bila so črna od potu in prahu, tudi lasje so bili štrenasti. Najbolje je bilo potopiti glavo v škaf vode ali v lavor z vodo. Voda je bila tako črna, da bi lahko z njo obarval belo platno. Marsikatero dekle je takrat nehote izdalo svojo skrivno ljubezen ali pokazalo jezo na fanta. Moški so vezah klasje po štiri skupaj in jih obešali na posebej pripravljene late, ki so jim rekli stog, da se je koruza lepo posušila. Vsak gospodar je kritično premeril stog, če je bil poln in lepo poravnan. Ampak najlepše se je komaj začelo ... Kup je splahnel, dekleta so vzela šibnate metle in pometla skedenj. Moški so odnašali kožušje v poseben prostor, kjer se je posušilo, nakar so z njim pozneje polnili strožoke za postelje. Gospodinja je prinesla tuklo, kruh, orehe, gerpo, včasih jabolčni ali sirov štrukl. Hitro so se najedli, saj so vsi čakali, kdaj se bo oglasila harmonika. In potem se je plesalo skoraj do jutra. Godec je včasih znal zaigrati le nekaj melodij. To so bili godci samouki, ki so godli iz lastnega zadovoljstva. Včasih pa je moral kakšen fant, ki je mešal štrene, predčasno zapustiti plesišče, ker je domačim fantom zavrela kri. Ko so se kožuhači razhajali, so se dogovorili, pri kom se dobijo naslednji večer. Zopet se je oglasila pesem in v mladem jutru budila tiste, ki so doma spali. Tu in tam sta na skrivaj v mlado jutro odšla fant in dekle, da s poljubom potrdita zvesto in nedolžno ljubezen. Za vse, ki ste doživeli kožuhaje nekoč, upam, da imate nanj lepe spomine. To je bil čas prisrčnosti, skromnosti, veselja in pomoči sosedom. In kar je najvažnejše, vsi smo imeli čas. Nikomur se ni mudilo, kajti pesem se je morala izpeti do konca. Ko se je kup vidno manjšal, so prišli fantje (tisti bolj za ples). Postavili so se v krog in oglasila se je fantovska pesem. Čudovito so odmevali v tihih nočeh fantov glasovi, ki so se zlivalispetjem čričkov. Dekleta so pridno metala vanje klasje - tiste manjše klase, paprčjeke, ki so jim potrgala vso kožušje. Razlaga besed: kožuhaje - ličkanje koruze obločnati koš - iz vrbja pleten koš kožušje - ličje snet - plesniv klas strožok - vreča, napolnjena z ličjem tukla - jabolčnik gerpa - pečeno tanko kvašeno testo, posuto z ocvirki lavor - umivalnik štrukl - zavitek Iz podlehniške skrinjice starih zakladov - Stare povednge* Povednge po zapisih Nežke Vaupotič iz Sedlaška Pripravil in obdelal: mag. Ivo Ban *Povednga je izraz za pregovore oz. reke. Gospa Nežka Vaupotič iz Sedlaška je uredništvu Podlehniške žvegle 19. 8.2008 posredovala izvirni zapis iz leta 1970, ko je sama zbirala in zapisala 16 tipičnih povedng z območja osrednjih Haloz, kot je sama zapisala, pretežno iz okolice, od koder izhaja (naselje Sedlašek). Pod povedngami, od katerih jih danes objavljamo 5, je zapisala takole: „Od naših prednikov čiila in zapisala Nežka Vaupotič v Sedlašku leta 1970.“ - Ka je več vredno ko vuš, je dobro vse pobroti. - Kruh ni nikdor tok ojster, da mu ne bi bu glad mojster. - Grobu žlic fest zriižiju. - Če bi fašija gurela, ne bi blo treba drv. (Opomba: "e beri kot široki 'e j - Je trtic ku svinski ruc. ■ P