IZHAJA VSAKO NEDELJO.
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V Ameriko Dol. 3.

Inserati po tarifi.
LETO I.
V
Gospodarski, narodni in kulturni tednik
UREDNIŠTVO
in upravrtišvo v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251

Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo.
štev. la.
Narodna inteligenca.
Še nikdar na svetu se ni toliko govorilo o narodnosti, o narodnjaštvu, naprednosti, kakor dandanes. Kamorkoli se človek obrne, povsod vidi takozvane „narodnjake", ki ponosno dvigajo glave pokoncu, se vitežko trkajo na prsi in neustrašeno vpijejo: „Mi smo narodnjaki".
Človek na tak pogled obstane, se srčno veseli, da smo zares najsrečnejši narod, saj je
vse, vse narodno zavedno. Pa~~ trebnih pokretov, ne moralno,
diguje o ljubezni, medtem pa podžiga in podpihuje strasti smrtnega sovraštva. Ta inteligenca pozna svoj narod, ko ga treba, ko išče od njega koristi, toda, kadar je narod v nesreči, v nevarnosti, v nezgodi in kliče obupani za pompč, se obrne od njega, se skrije, da je ubogi narod ne najde . . . Takšna narodna inteligenca ne podpira nobenih.in nikakšnih narodu po-
kako ne bi bili najsrečnejši, saj so gospodje vsi sami narodnjaki, saj se sami tako imenujejo, da so „narodna inteligenca".
V pravem smislu pa pomenijo besede „narodna inteligenca" one gospode, ki so prišli iz naroda, ki govorijo narodni jezik, ki so narodnega duha, ki prostovoljno živijo med narodom, ki širijo med ljudstvom narodno idejo, narodno zavest, izobrazbo, kulturo, ki dvigajo svoj narod moralno, gospodarsko, ki slišijo, ko jih narod kliče, ki v vsakem slučaju nudijo svojemu narodu vsakovrstno in brèzplaCno pomoč.
Postojmo in se vprašajmo : ali je današnja narodna inteligenca, ki vpije : „Mi smo narodnjaki" takšna, kakor smo omenili ? — Častna izjema marsikateremu, ali mnogim, mnogim nikakor ne! Mnogo naie današnje moderne, narodne, inteligence sicer vpije o narodnosti, toda njih srce je daleč prol od svojega naroda. Ta inteligenca pri-
ne intelektualno, financijelno pa sploh ne . . . Zato pa rečemo z narodom: Dokler ne bomo videli, da dejansko podpirate narodu potrebne pokrete in s tem narodu pomagate in koristite, bomo odločno zanikali, da ste narodna inteligenca.
Malo požrtvovalnosti, pa je vse dovršeno. Ko narod opazi naša dobra dela, da se žrtvujemo za njegovo dobro, bo sam rekel : „To je naša narodna inteligenca". Dosti slavneje in častneje bodo tedaj donele te upravičene in resnične besede naroda. Ni narod radi inteligence, temveč inteligenca radi naroda. *
Rodoljubi! V interesu našega narodno-kulturnega po-kreta Vas prosimo, zahtevajte „Kmečko moč" povsod : v restavracijah, kavarnah, brivnicah, trafikah etc. Naša sveta dolžnost je, da razširimo „Kmečko moč", ki ima edini namen, povzdigniti narod gospodarsko, narodno in kulturno.
Kaj je vzrok sirmaštva pri nas.
Kriva je naša stara vzgoja.
Slovenec je stvorjeni za hlapca, Slovenka za sužnjo ; drügi narodi so pa stvorjeni za gospode, za grofe, hercege ito gospodare. To so vcepili v naše srce, to grdo laž. — Ti, Slovenec, ti delaj od zajtra do večera, ti se mantraj kak živina v krvavom znoji svojega obraza, — a ti grof in herceg, ti pa se vozi v kočijah okoli, ti pleši in se zabavaj, ti Slovenec, ti jej koceni krüh in nezabeljeno hrano, pij z bridkimi skuzami namočeno pijačo, — a ti, grof in herceg, ti se debeli od dobrot, štere ti je pripravo s svojimi krvavimi žiili slovenski rob. — In plača ? — Plača nam je bila dostakrat bič nesmilenih gospo-darov, od driige strani pa za-ničiivanje : a tòt nem ember, *to je : Slovenec je ne človek !
Tak daleč so nas teda vzgojili naši blaženi grofje in hercegi, njüvi pomočnicje in gospodje, da smo mi Slovenci ne Ijildje, nego, da smo Slovenci nema živina. Ali je to ne greh pred Bogom in Ijiidmi? — Je, to je strašen greh, to je v nebo vpijoči greh bio in Bog je že ka-štigao te njiiv greh. — Kde so zdaj tej grofje in tej hercegi ? Odbežali so z naše svete zemlje. Pobegnoli so pred nami, ki smo jim bili robi, mi pa živimo na svojoj svetoj slovenskoj zemlji naprej, ali ne več kak robi,
nego vednaki njim, grofom in hercegom, vej so oni nikaj več ne, kak mi: vsi smo ljudje, stvorjeni po božoj podobi, vsi imamo pravico do življenja in to do dobroga življenja.
Dobro, naši grofje in her-cegi so zbežali, ali sad njlivoga vtenja je ešče izda med nami. Mi Slovenci smo ešče izda preveč ponižni, preveč hlapčevski. Mi ešče izda ne vemo, kaj so naše pravice in dužnosti. Kak da bi izda trepetali ponižno klečeč s krajščakom v roki pred grofom in njegovimi gospodi. —
Vidite, ta hlapčevska vzgoja je kriva v> velkoj meri, da smo dnesden v Prekmurji sirmacje, kodišje, čeravno smo mi ravno-tak stvoijeni za srečo in dobro življenje na sveti kak oni, gospodje.
(Dale pride.)
PO DOMOVINI
TEDENSKI HflLEHOllH
OKTOBER
10 11 13
13
14
15
16
Pondelek
Torek.
Sreda "
Četrtek
Petek
Sobota
Nedela
sv. Frančišek Borg, sv. Firmin piišp. sv. Maksmilijan piiš, sv. Edvard (Slavolj) sv. Kalist papa sv. Treza dev. 19. po Risalah.
Mesec oktober ma 31 dni. V tom meseci se den skrači za 1 vüro in 43 minute.
Pun mesec je 10. ob 10. vüri in 32. min. večer. Vreme bo lepo.
Če se drevje pozno obleti, Huda zima sledi.
10. okt. 1920 so bile volitve na Koroškom, kde je ljüdstvo zbiralo med Jugoslavijov in Austrijov.
Cenjeni naročniki 1 Z de-
nešnjov številko v „Kmečke moči" pošiljamo naše položnice, kak smo to že povedali i v preteklo j številki, s prošnjov, da izpunite priložene položnice in ž njimi
plačate naročnino na poŠti in sicer: Oni naročniki, ki so že plačali Din 10 za četrt leta, plačajo samo šče Din 10, oni pa, ki so šče nikaj ne plačali, pa Din 20 in tak bo naročnina do no-voga leta zavsema plačana. — Dug nam narašča, tiskarna terja, mi pa nemarno niti pare, da bi bar nekaj plačali. Jako bi nas zabolelo, če bi nam tiskarna nekoga dneva povedala gor, češ : ar ne plačOjete, vam povemo gor in list stavimo. To je gvišno, da bi potem tiskarna nas tožila, či njoj ne bi mogli plačati. Ali ne bi bilo to žalostno, da z vsov močjov delamo za svoj narod, te pa bi šče mogli iz svojega plačevati? Zato Vas vse šče ed-nok prosimo, ne čakajte duže, nego zraven plačajte upravičeno zaprošeno naročnino.
PrenovitevMurske Sobote.
Če pregledamo zgodovino vseh vekov, opazimo to, da vse občine, vsa mesta so vsikdar hrepenela za tem, da bi se prenovila in kak najbolje razširila, ar s tem se je zdigavala tüdi njihova kultura, gospodarstvo in čast. Bile so občine, ki so zastonj ali po jako nizkoj ceni davale posameznikom stavbene parcele, kde si je potem dotičnik postavo mesti primerno zgradbo — hišo. Ali naša Murska Sobota, ki je centrum našega lepoga Prekmur-ja, ne pozna takše zgodovine ? ? Ali ne bi bilo lepo, če bi si naša centrala tüdi kaj takšega zmislila in začnola ? — Ne samo lepo, dužnost bi bila ! !
Meščani Murske Sobote !
V interesi celoga Prekmurja, posebno pa v interesu Murske Sobote same je naša sveta dužnost, da se zraven z vsemi močmi začne s pozitivnim delom, da se naša Murska Sobota razširi in prenovi, da postane častna in vredna prestolica našega lepoga in zelenoga Prekmurja.
Dar. V nedeljo smo dobili od ednoga prijaznoga gospoda in poštenoga našega naročnika Din 20 podpore. To je prva
podpora, štero smo sprejeli. Bog plačaj !
Bratonci. V pretekiom tedni so mrli pri nas Ivan Novak, posestnik, mož naše babice. Eden den pred smrtjov so šče siromak zdravi delali na njivah, kde njim je ednok samo prišlo slabo, da so jih že domo morali pelati. Zraven so njim pripelali zdravnika in spoved.Kda so spoved opravili, so zraven zaspali. Zapüstili so ženo in deco. Naj počivajo v miri !
GanČani. V nedeljo, dne 2. t. m. smo pokopali ženo našega župana, g. Jožefa Maučec, ki je po dugom zdravljenji itak morala podleči smrtnomi betegi. Ostalim naše sožalje!
Murska Sobota. Dne 29. sept. se je pri štedilniki (šparhati) vtižgala obleka 8 let staroj deklici, Mariji Drvarič, štera je zavoljo prevelkih opeklin šče tisti den vmrla v našoj bolnišnici.
Sotina. Mekič Štefan, ko-larski vajenec, se je pri svojem deli tak vsekeo v levo roko, da so ga zraven morali odpeljati v Mursko Soboško bolnico.
Ogen v Rakičani. V torek večer okoli pol6._vüre je nasta-no ogen pri g. Štefan Pertoci, posestniki v Rakičani. Zgoro je rušt na štalah in gospodarskom poslopji. Samo dobrim ognjega-silcom se ima zahvaliti, da se je ogen bolje ne razširo. Kvara je jako dosta, ar je zgorela vsa krma na gtalah in vnogo drügoga. Živino in drügo so rešili. Vzrok ognja neje znani. Najbolje Cüdno je to, kak Ijlidje pravijo, da je na tom mesti že štirikrat ogen bio, dvakrat vsikdar te, kda je v Ttfrnišči senje bilo. — Bilo bi jako dobro, če bi se naši gospodje poslanci pobrigali, da bi nesrečni pogorenci dobili kakšo podporo.	/
Lipovci. Tri leta star deč-kec, sin Ivana Horvat, si je potro pravo nogo. Maloga so odnesli v bolnišnico v Mursko Soboto, kde njemi vračijo nogo.
Krnci. Škrilec Evo, 46 let staro žensko so preminoči mesec pripeljali v bolnišnico, ar jo je
njeni sorodnik zbio. Kda je o-zdravila in prišla domo, jo je driigoč tak zbio, da so jo nazaj v bolnišnico pripeljali.
Ižakovci. Imeli smo priliko opaziti v „Kmečkoj moči", da se včasi zavzemate za našo občino zavolo -'regulacije Müre. Ar Müra itak neprestano naprej dere in kopa, bi prosili, da bi tečas sploj pisali in se trüdili za nas, dokeč se ne začne s popolnim bü-ranjom.
Mala Nedelja. Tü imamo navado, da po rani sv. meši gremo na pošto, kjer tak po vrsti dobimo na nas naslovljene stvari. — Kak navadno, sem tüdi preteklo nedeljo ša na pošto, da bi doba, kaj je mojega. Na naši slavni poŠti nas je b'lo puno, keri smo čakali, da nas zdaj pa zdaj zazovejo gospod priftrogar - in izročijo težko čakano pošto. Ker na mene dugo ni priša red, sem ves nevolen pita mojega prijatela, kaj je temu vzrok, da nas je danes telko na tej pre-šmentani pošti, da niti prostora ni. — Če ti ne veš, kaj je to za ene ? To so naročniki „Kmečke moči", ki izhaja v Murski Soboti, jaz tüdi to čakam, — je odgovoro moj prijatelj. V tom časi je moj sosed dobo „Kmečko moč" kero sem mu jaz potegna in nisem püsta z rok, dokler je cele nisem prečita. To pa že, sem si misla in „Kmečka moč" mi je vedno hodila po glavi. Popoldne sva z mojoj staroj ženkicoj šla v gorice, kjer sva našla več dobrih znancev, ki so prebirali in zoba-li sladko goriško grozdje. — Saj grozdje je Za ženske, hodimo rajši v pivnico, sem nagovarja. Znanci so se zadovoljili z mojim predlogom, zato smo takoj krenili proti pivnici, iz kere nam je že od daleč dišala zlata vinska kaplica. V pivnici smo nič ne b'li zbirčni, iz vsakšega pUčla smo si privoščili. Zdaj sem jaz začea razlagati o „Kmečki moči", moji znanci pa so me molče poslflšali. Nazadnje smo sklenili, da vsi, ki smo tü, takoj
naročimo, meni pa so dali nalog, da moram pisati na uprav-ništvo. — Cenjeni gospod urednik! V smislu pooblastila mojih znancev, katerih naslove Vam v prigibu pošiljam, Vas prosim, da nam vsem šestim takoj pošljete Vaš list „Kmečko moč", kerirh priložite tüdi položnice, da plačamo naročnino. Pürgar: F. ..
Iz Goričkoga. Dolgo časa smo stali ob strani in gledali novi pokret, katerega ste zàpo-čeli Vi, nekateri idealni „mladini". V začetku so se nam pojavljali različni dvomi, da ste strankarski, da delujete za denar za gotovo stranko. Ta dvom je bil deloma upravičen, ker ste začeli izdajati „Kmečko moč" baš pred volitvami, ko se navadno pojavlja toliko novih listÒv različnih strank. Toda ta obsodba ali bolje dvom danes ne obstoji več. Mi danes vidimo, da so z „Kmečko močjo" nastopili mladi, idealni prekmurski „mladini", ki so započeli s svetim nacijonalnim delom — daleč od strankarske gnojnice, med svojim kmečkim ljudstvom — to in onstran Mure. Nastopil je mlajši — prosvitleni rod, katerega je naše ljudstvo zastonj čakalo že sto in sto let. Delovati hoče za gospodarsko in kulturno povzdigo slovenskega ljudstva, vzgojiti ga nacijonalno, porušitti staro mejo Muro, združiti vse Slovanske brate duševno in miselno. Vzgojiti med Prek-murci nov, idealni rod, ki bo pripravljen za svoje nacijonalne ideale potegniti nož in ako treba, žrtvovati življenje. Dragi „mladini", idealisti, Vaše delo je sveto in težko. Vidimo že danes polno sovražnikov, ki ne morejo viditi Vašega poštenega dela, Vas napadajo v svoji zaslepljenosti. Ne brigajte se za nje ! Junaško prenašajte njihove napade in z železno vstrajnostjo nadaljujte započeto delo ! —
Gor ičanec.
Mariborsko porotno sodišče je dne 27. sept. obsodilo na smrt na vešalih Ladislava Tòt iz Pince. Pred dobrim letom je
Tòt razmesaro svojo ženo, ar jo je sumo, de njemi je nezvestna. Zakonski par Tòt je živo v zakoni samo edno leto. Žena, štera je bila v drügom stani, je najšla strašno smrt pod možovim nožom, mož pa bo končao svoje življe-na vislicah.
V Srbiji je nekša ženska porodila dete z dvema glavama. Dete je živelo samo 18 vfir.
Beltinci. Čast nam je naznaniti, da je odišeo iz Beltinec g. Oprešnik, komandir žandar-merijske stanice. Edni pravijo, da je prej šo na sodnijo prakticirat.
Naše babice. Preminoči teden so dobile nešterne babice poziv od srezkoga poglavarstva v Dolnji Lendavi, v katerom se je v smislu čl. 12 pravilnika za babice pozivlje, da naj zraven vložijo prošnjo opremljeno s predpisanimi dokumenti na pristojno oblast za osebno in krajevno pravico. — Kar se tiče zadnjega odstavka poziva, ki govori o krajevni pravici, je tako ne jasno, da babice sploh nevejo kaj to pomeni, vsled česar si tudi ne vejo sestaviti tozadevne prošnje. Bilo bi priporočati da se njim jasno navede, kar se od njih zahteva. •— Nezadovoljnost vlada med babicami tudi vsled tega, ker niso vse babice dobile omenjenih pozivov. Kaj mora biti na tej stvari? — Zelo dobro bi bilo, da bi se našel neki modus po katerem bi se že enkrat ugodno rešila vprašanja in mizerno stanje naših babic.
Rakičan. Te dneve smo si pogučavali, da bi radi nasküpni naslov naročili „Kmečko moč". Zato zraven, da poberemo naročnino od bodočih naročnikov, jo pošljemo notri.
Bogojina. Pri nas je dosta bokše od tistoga časa kak je konec volitvam. Ponosno lahko čtemo „Kmečko moč" od štere smo se prepričali, da v istini neje strankarska, kak so nam to pred volitvami nešterni pravili in naše ljüdi sagali. Mi smo si pa mislili, da ima laž kratke noge, obrekovanje pa nikšega uspeha, Prepri-
čani smo, da se „Kmečka moč" lepo razširi po našoj fari.
Slovenijo je obiskao preminoci teden glavar srbske pravoslavne cerkvi g. patriarh Dimitrije. Ogledao si je Rog. Slatino, Maribor, Celje in Ljubljano. V Ljubljano je pa sprejeo žalostno vest, da njemi je v Beogradi vmrla sestra. Patriarh se je jako lepa izrazo o Sloveniji in Slovencih, kde je imeo prijetno bivanje.
Kama bodo selili stari železniški most? Kak je znano bodo pri Veržeju delali novi železniški most. Ne je ešče znano, ka bo s starim mostom. Prekmurje ma strašno slabe prometne razmere z ostalov Slove-nijov zavolo Miire. Ali ne bi bilo dobro, če bi stari most postavili ali pri Petanjci ali na Bistrici ? Prizadete občine, naši trgovci in nazadnje celi prebivalci Prlekije ne zamtidimo prilike, zahtevlimo novi most prek Miire ! Tüdi ob-lastva naj včinijo svoj korak!
Igra narave. ZHotizenam pišejo : Čeravno smo v oktobri se je v ednom sadovnjaki razcvela mlada jablan. Ima do 50 cvetov.
PO SVETI
Vadlinga. Komaj 17 let star dečkeč seje vadlao zavekšo šumo penez, da v ednoj vüri pokadi sto cigaret. Vadlingo je dobo, a za malo časa je vmro na zastrupljenji z duhanom.
POLITIČNE NOVOSTI
oomače.
Beograd. Velka pogajanja se vršijo med strankami, šterih namen- je to, da bi kak najvekšo moč spravile vküper i tak držale vlado ali prišle do vlade. .Kak pišejo listi so se te dneve najbolje pogajali voditelji strank gg. Radič, Pribičevič in Davidovič.
svetovne.
Čehoslovaška in Nemška
pogajanja zavolo trgovine se te dneve končajo, z najbokšim uspehom.
Italija hoče mučiti slovenski živelj. Strašno prega-njanjo slov. tiska v Italiji. Razpuščena slovenska kulturna društva. Italijanska fašistična vlada je prestopila vse meje obzirnosti do slovenske manjšine. Vsak dan je kakšen slov. list ali kakšno slov. društvo njena žrtev. V vsem, kar je slovenskega, vidi Italija nevarnost, zato hoče uničiti vse kar ni fašistično. Razpuščena so že skoro vsa slov. kulturna društva. Pol milijona Slovanov v Italiji kmalo več ne bo imelo svojih novin. Tako besni fašizem in vihti svoj bič nad Slovani, ki so obsojeni na narodno smrt. Začela so se preganjanja slovenskih duhovnikov in učiteljev. Vse, kar ni fašistično, mora bežati pred krutim nasiljem fašizma. Zdi se pa, da so to zadnji izbruhi fašizma, pod katerim se že kopa jama, v kojoj bo živ pokopan.
Turčija in Perzija. Med
tema državama se sploh nekaj küha. Zadnje dneve poročajo, da je med njima prišlo do velkih bojov.
Izvrsten tovaj.
Ne trbej meni vašega zlata, rajši mi dajte staro casarico, da jo nazaj domo odpelam.
Hujdičje so se malo spogledali te pa so enoglasno sklenoli, da njemi dajo staro casarico, naj je samo pri meri püsti, da nede kapele zidao, ar se njim je to vidlo najvek-ša muka.
Laci je gfrdavo pozdravo staro casarico, jo posado na voz in kak blisk odleto s starov proti domi. Ne je šče bio na edne vgunjaje in huj-dičom je že žao bilo, da so njemi dali to staro grešnico. Sram jih je bilo, da so se tak friško zosagali ednoga navadnoga človeka, zato so za njim poslali ednoga premetenoga vrageca, šteri je meo zapoved, da mora staro casarico na vsak način nazaj prignati. — Dohitevši tovaja,
je pravo hujdič :
Prešmentani človek, daj nam nazaj staro grešnico, mi smo si premislili to delo.
Nikdar več je ne dobite, — je pravo Laci.
Znate kaj, človek ? Napraviva edno stavo, šteri gvini, tistoga bo ta starci baba, — je pedlagao vragec.
Dobro. Staviva se, — je zamr-mrao Laci.
Stavka naj bo sledeča : Midva se staviva na bejžanje, šteri šteroga povrže, tisti de si gnao casarico, --je pravo hujdič.
To je roka, pa nej svinska taca.
Drži !
Te pa hajd, začniva !
To ti naprej povem, da ti, vragec, zgiibiš stavo, ar moj sedem tje-dnov star bratec bolje beži, kak ti. Če bi pa jaz sam bežao, te pa te tak more hujdič vzeti. Zato, ar se mi
mi miliš, da imaš familijo, ti telko prizanesem, da ne bom jaz bežao, nego moj bratec.
Naj vidimo.
Laci pa v tom hipi spüsti ono-ga zavca, ka ga je tam v logi v ednom grmi zgrabo in začnola sta bežati. Zavec je bežao, kak blisk, ubogi hujdič pa je naskori obnemogeo. Šče niti par minut nesta bežala, je zavec tak povrgeo hujdiča, da ga je komaj bilo videti.
Osramočeni se je vrno hujdič, Laci pa je nadaljevao svojo pot. Pa komaj je prišeo na edno pošto, ga je že pa drügi hujdič dojšeo. Te peklenski poslanec je bio jako močen, da je v ednoj roki držao sedemsto kil žmeten kij. Hujdič je stavo Lacija in njemi pravo :
Francija in Rusija. Francoska vlada zahtevle od Rusije, da naj odpokliče svojega poslanca Rakovskega iz Pariza. Rusija pa pravi, ka bo to začetek popolnega pretrganja zvez med obema državama.
POUČH0
Domača vzgoja.
4. Igre in igrate.
Z igrami zaposlimo dete in njegovo domiselnost (fantazijo). Najboljše je, če damo deteti samo predmete, s šterimi se naj igra (n. pr. pesek, papir, ilovico). Iz peska po svoji fantaziji oblikuje pecivo, vrt, rudnik, studenec, jezero, potok itd. ; take igrače zaposlijo stvarjajoče mišljenje deteta. Največ ktiplenih igrač ne da za to prilike in samo tak dugo zaposli dete, dokeč ne razdere igrače. Izmed igrač so samo tiste dobre, štere se ne dajo prosto oblikovati, n. pr. kamenčk/ za zidanj,e, kocke za zložitev kake slike, za vekšo de-
~co ročna tiskarna itd. Naednok pa dete ne sme imeti dosta igrač. '
Kda se že nekelko utrdi č£it skupnosti in driižabnosti (od 10—12 leta naprej,) se dee radi igrajo v družbi in to takša igre, šterih je gonilna sila tekmovanje. Te igre so važne za izoblikovanje značaja -karakterja, ki se mora podvreči volji drügoga, ali pravilom, štere so sktipno sestavili. Kdo pa toga ne obdrži, ga izkliičijo iz igre. Ar si pa dete želi igranja, čuti, da se mora podvrečti. Torej si disciplinira voljo. Tiste igre, v šterih je dobiček nagrada diiševnih ali telesnih priličnosti, so dodre. Ne smemo pa dovoliti, da bi je pretiravali zato, ar jako otriidijo telo in diišo, mesto, da bi o-svežile.
Izmed skiipnih iger so posebno one dobre, pri šterih se znanje deteta vekša tak, da on toga niti ne opazi. Prilične pa dobre so tiidi takše igre, štere razvijajo sposobnost mišljenja (mlin, ovca pa volk itd.) Manjšo vrednost pa imajo one igre,
štere so odvisne od slučaja ali sreče (konjske dirke, ki se igrajo z kockami). Te igre dosta-krat jako radi imajo, pa so nevarne, ar povzročajo strastno igranje. Od sreče odvisne igre ne osvežijo deteta, ar držijo nje govo diiševnost v velkoj napetosti in nervoznosti (razdražlji-vosti).
(Sledi.)
la lovce.
Uradni list ljubljanske in marib. oblasti prinaša v svojoj 98. številki, z dne 22. septembra uredbo marib. oblastne skupščine o oblastnt taksi za lovske karte. Po toj uredbi se plačuje 100% oblastna doklada k državni taksi. To takso pobirajo srezka poglavarstva, ki ne smejo prie izdati lovske karte, dokeč neje ta taksa plačana.
Občinska uprava.
Iz merodajnih mest smo zvedeli, da se bodo itak to jesen vršile občinske volitve tüdi pri nas v Prekmurji. Kda to piše-
more delati pokoro za svoje vnoge in strašne grehe. Če mi pa prostovoljno ne daš stare, te pa se dajva za njo. Šteri više liičij te sedemsto kil žmeten kij, šteroga jaz držim v levoj roki, tisti bo meo starko. Ti je tak povoli ?
Jaz sem popolnoma zadovoljen s tem, ka mi praviš. Ti lviči prvi, ~ pravi Laci.
Hujdič je malo okoli obrno kij, te ga pa s takšov silov liičo proti nebi, da je vse zagrmelo in je komaj sedmi den nazaj dol spadno.
No, zdaj pa ti liiči, — je smeš-ljivo pravo hujdič.
Laci. zgrabi za kij, da ga pa sirmak nanč genoti ne mogeo, samo je jako proti nebi gledao.
Ka pa tak proti nebi gledaš ?— ga ves nevolen pita vrag-
Koga ? Gledam, če bi mogeo svojega brata zapaziti.
Če ti maš v nebesaj brata ? ' Imam, imam ; on je kovač sve-toga Davida. Njemi gor poženem te kij, da žnjega dosta malih pušic napravi in jih spomeče na po sveti hodeče hujdiče.
bmrtni strah je zgrabo hujdiča, zato je spadno na kolena, roke gor zdigo in tak proso Lacija, naj ptisti kij primeri in ga ne požene v nebesa, rajši naj staro casarico pelja, kama jo šče.
Laciji več neje trbelo praviti. Hitro je skočo na voz, konje pognao v beg in vraga piisto v logi, kak negda sveti Pavel Italjane.
Hujdič je ves prestrašeni prišeo nazaj in sicer brez casarice. Kda je peklenska vrata odpro, so njemi vsi vrageci proti pribežali in ga sumljivo spoglejiivali, misleč sami pri sebi, kak je denok to mogoče, da je te drügi poslanec tüdi brez casarice pri-
šeo nazaj. Molčeč je stopao naprej, drügi pa ravno tak za njim. Vsi so šli v posvetovalno dvorano, kde so si vsak na svoj stolce doli sposeli. Dugo je bilo vse tiho, ar ne bilo ni-koga, šteri bi začno gučati. Naednok stane gor tisti hujdič, šteri je dobo nalog, da mora casarico nazaj pri-gnati in začne razlagati, kaj je vse doživo na svojem potüvanji. Vsi so se čUdivali njegovim doživljajom. Ednim se je malo ne pamet zmešala od velkoga straha, drügi pa so nanč z mesta ne mogli, tak so se jim kolena trosila. In kakšte bi radi nazaj v roke dobili staro grešnico, itak v čelom pekli neje bilo takšega junaka, šteri bi vüpao iti za Lacijom, da bi njemi casarico z rok strgao.
Tečas, kak se hujdičje sestanek meli v pekli, je Laci srečno prišeo starov casaricov v glavni casarski varaš. (Dalje pride.)

mo, so mogoče že razpisane. Ar smo mi Prekmnrci do zdaj sploh ne vidli in imeli takše vrste občinskih volitev, kak majo biti prišestne, smo se odločili, da na krači opišemo, štero bo vsakšemi volilci, posebno pa občinskim uradom jako prav prišlo.
Ka so občinske volitve?
Občinske volitve so to, da si občinarje prostovoljno, po svojem prepričanju izmed sebe ode-berejo predpisano število občinskih odbornikov (poglavarov) in namestnikov in jim stem dajo punomoč, da v njihovem imeni opravljajo občinsko gospodarstvo ter pravnoveljavno zastopajo očino pri oblastvi.
Što ima pravico voliti ? Pravico voliti imajo vsi moški, ki so stari 21 let in so vpisani v volilni imenik. Vsaki mora sam osebno iti volit.
Što pa smej biti voljen ali koga smemo voliti ? Za občinske odbornike ali namestnike smejo biti izvoljeni moški, šteri imajo pravico voliti in ki so dopolnili 24. leto in če bivajo v občini bar edno leto.
Kelko odbornikov in namestnikov se voli v občini ?
V občinah se volijo občinski odborniki in namestniki po števili prebivalstva in sicer : do ^ 500 prebiv. 7 odb. in 3 nam.
SNESNICE
99	1000	99	9	11	11	4	
91	2000	»>	17	M	»?	17	*9 i
99	5000	99	25	'9	11	25	91 !
99	10000	99	33	11	11	33	11
M	20000	li	37	1>	99	37	11 [
»	40000	91	•r 4i	19	19	41	19
s 40.000 ali več prebivalcov se ; pa voli 49 odbornikov in 49 namestnikov. Za račun števila prebivalstva vala zadnje liidsko Štetje.
(Dalje pride.)
Što ljübi svoj rod, podpira „Kmečko moč".
Sodnik: Ali ste ne opazili, da vam hlapec polleta kradne iz kleti vino ?
Vinotržee: To ne bilo mogoče, zato, ker si je tovaj nos barval na belo.	*
Halo, mamica, kupite kaj, imam fino platno.
„Od vas že ne. ker imate kratek meter."
„Kratek meter ? In če je kratek,
pa je zato bolj debel".
*
Župnik : Martin, Martin, si že pa pijan ? Da se ne sramuješ, vsaka živina zna vendar, kedaj ima zadosti".
Martin : Ja, ja, gospod, ko jaz vodo pijem, tudi znam, kdaj imam zadosti" . . .
*
Znaš, da ženske vekšo bolečino zdržijo, kak moški.
Kdo ti je to pravo', doktor ?
Ne ! — Moj čevljar.
Koroški plebiscit.
To sta dve reči, šterivi pri nas v Prektnurji niti jako ne razmimo, bar večina naroda ne. Pa itak sta tevi dve reči tak svetivi, da jih moramo vsi, tiidi mi Slovenci v Prekmurji s pobožnim spoštlivanjem izgovoriti.
Koroško se zove ona lepa dežela tam prek Maribora, od-zaja za tistimi bregi, štere mi iz Prekmurja tak lepo vidimo proti Maribori, posebno, kda sunce zahaja. Tam za tistimi bregi so ešče vekši, več jezero metrov visiki bregi, poraščeni z lepimi zelenimi logi, na vrhi pa se jim blišči pozimi in poleti beli sneg, kak deviški venec. Vmes med temi bregi so lepe vesnice in varaši, v šterih živi že prek jezero let zdravo, lepo, pridno in vsikdar veselo ljüdstvo ; gučijo pa slovenski, ravnotak lepo in milo slovenski, kak pri nas, v našoj lepoj Slovenskoj krajini.
Ar je pa ta dežela tak lepa in bogata, se fje selilo v njo vsikdar več tüjcov, posebno Nemcov, šterim je država, stara Avstrija, dala lepe šole gorpo-staviti in jim je na vse strani pomagala tak, da so Nemci kak bogataši in močnejši, začnoli preganjati Slovence.
Tak se je zgodilo, da je po končanoj svetovnoj vojni bilo narodi na Koroškem na prosto dano, da smejo glasüvati, če ščejo pripadati Avstriji ali Jugoslaviji. Takše volitve se zovejo plebiscit. Te volitve so se vršile v nedeljo, dne 10. oktobra 1920. leta. Nemci so z velkov agitaci-jov in s penezi par glasov več dobili, zato je morala cela lepa slovenska Koroška dežela s sto in sto jezeri Slovencov ostati pod mačehov Avstrijov. Zdaj jim je že žao, žao celo Nemcom, da so se dali premotiti od penez in glasovali za Avstrijo, kde se jim vnogo slabše godi, kak nam, ali zdaj je že kesno.
Tisto nedeljo, 10. oktobra 1920. leta je žalostno jokao celi miljonski slovenski narod za žgiibljene, za par Judašovih kraj-carov odane slovenske brate in sestre v nemško m robstvi. —
Tiidi mi se spominjamo teh naših zasužnjenih in žalostnih bratov in sester tam v tistoj pre-lepoj slovenskoj deželi prek Maribora in tüdi mi tü pri Müri v Slovenskoj krajini prisegamo, da bomo delali in molili sveto molitev za naše koroške brate in sestre, posebno vsakši večer, kda nas krvavo sunce na zahodi spominja : Tü trpijo in čakajo tüdi od vas, prekmurski Slovenci, zasužnjeni koroški bratje in sestre, pomoči in slate slobode.
* *
Tisti je naš .prijateo, što šče osrečiti naš narod na tom in ovom sveti.
i{c -i*
Če spoznamo, da je kaj dobro, ne smemo nikdar od toga odstopiti.
H-B- Jesen.
Zunaj je jesen . . .
Zdi se mi, da noč nikoli ni bila tako lepa kot sedaj, ko jo gledam v pozni uri z okna, poplavljeno s pospano mesečino. Ni bila nikoli za me tako mehka in dobra, nikoli tako, kot sedaj, to jesensko noč.
Preveliko bogastva je tam zunaj, preveliko skrivnosti, ki je globoka kot človeška duša. . . Gledam z okna rumeno goro — gozd, ovenelo, suho, rjavo listje dreves, težko mi je v duši in otožne so moie misli na mladost, življenje in svet . . .
Ta jesen prihaja v mojo dušo . . . Otožna, vlažna jesen našega življenja. Čujem otožne, trudne glasove duše, ki je mnogo trpela. Prihajajo ti glasovi vedno, vedno bližje, kakor bi jih pričakoval že zdavnaj. Prihajajo in mi vzbujajo stare bolezni in stare spomine ... Na nebu se iskrijo zvezde v neskončni daljini. A spodaj na zemlji so pokriti vrtovi, holmi in dolge, vijugaste, bele ceste, pokrite z mesečino. A tam na klancih, na cestah in livadah vidim listje mojih dni in zopet me prevzame žalost, brezmejna žalost . . . Spominjam se spomladi, lepe in ljubezni polne pomladi, spominjam se vsega lepega, kar je bilo v tej pomladi, a minulo je sedaj kot sanje, kot kristalne sanje moje otroške dobe. In moja duša je bila nekoč čista in bela kot šmarnica, bila je polna čistoče in smeha; o takrat je cvela v meni pomlad . . .
Tudi poletja se spominjam s njegovmi polji in livadami, polnih razkošnega cvetja, cvetja ljubezni. Vsega se spominjam, solnca, neba, zvezd in radosti ... In tudi to je minulo, kot sanje. A kam naj skrijem vse to, te nežne in lepe spomine ? Kam hočem s svojo pomladjo — s svojimi otroškimi leti ? Kam hočem s poletjem — s svojo mladostjo pred otožno jesenjo ? . . .
Kam ? . . . Ker čutim, da na mojem nebu gori že jesen, bakrena jesen . . .
GOSPODARSTVO
Seme za setev.
Za setev moramo vzeti j vsikdar najlepše zrnje, ar je od dobroga semenja odvisna dobra žetev. V prvojvr^ti gledajmo, daje zrnje zadosta težko, ar debelo nabito seme lepše izklije in je odpornejše proti mnogim bete-gom. Nadalje mora biti čisto in zdravo. Najbolje prečistimo zrnje na trijeri, tii smo gotovi, da ne bomo sejali poleg plevel, kar se inači dogaja. Odkod toliki plevel, ki duši posetve, čeravno ne z zrnjom donošen pri setvi. Tak na trijeri očiščeno seme pa mora biti zdravo. Iz krajov, kde rja ali snet pogosto napada, se čuvajmo semena. Ako pa smo sami pridelali betežno zrnje, ga izmenimo ali odprodajmo in poiščimo zdravoga. Tudi zdravo seme moramo osigurati pred boleznimi in zlasti pred snetjo, ki dela v teh krajih precejšnjo škodo. Sneti imamo dve vrsti, ki so vsakšemi kmetovalci tü poznane in sicer prašno in trdo snet. Za obvarovanje, oziroma pobijanje teh bolezni se nam nudi zadnje čase nešteto vrst preparatov; itak bodimo pozorni saj imamo zadnje čase dovolj izkušenj z zdravili, da niso ravno tako hasnovite, kot jih hvalijo gotove tvornice. Vsikdar je vpoštevati le ona sredstva, ki so pri-, nas že dobro preizkušena. Kak dobri vra-stvi proti sneti so se nam do sedaj izkazali galica in Uspulun. Ti sredstvi se uporabljata v tekočem stanji, kar je z ene strani dobro, ar se po takšem namakanji izloči na površji raz-stopine vse lažje in slabo silje, ki priplava na površino. Z drü-ge strani pa nam daje to delo
več trüda -in včasih ob deževnom vremeni, ko moramo vsako urico, da posejamo tiidi nemožnost sejanja, predno nismo semenja osUšili ali obratno ravno za tisti hip pacali. Süha sredstva so v tom s!učaji praktičnejša, ar pacamo ž njimi, kdaj in koliko hočemo vedno sproti. Pacanje z galico se pa ne more več priporočati, ar zgUbimož njim preveč semenja. Galica namreč zrnje strupi (vniči) in mnogo zrnja, osobito načeto se v klici zamori, da ne vsklije več. Izgüba na zr-* nji se računa na ta način do 5%, da se pa namakanje vrši preveč časa, nam preide do 25% v iz-gtibo. Mnogokrat je tožo kmet, da mu je silje ne izšlo, kakor bi moglo iziti in tomi je bilo krivo nepravo pacanje. Mesto galice vzemimo Uspulun in sicer na 1001 vode !/2 kg. V to tekočino vsiplimo 100 kg silja, štero dobro premešamo in je püstimo v vodi bar eno vüro. Vse, ka priplava na površje odstranimo. Priprava z Uspulunom je mogoča pa tüdi na ta način, da vza-" memo samo po 101 tople vode, v štero Zmešamo 50 gr Uspuluna in z zalivalnikom (škropilnikom) močimo in dobro premešavljemo.
Kak dobra, zanesljiva sredstva, ki se uporabljajo kot prašek süha imamo : Porzol, Tilan-tin, Abavit, Germisan itd. Nasedati ne smemo čudnim imenom, vzemimo Porzol in sicer na 100 kg zrnja 200 gr tega praška. Kak najboljši pa je vendar Tilantin, ki se ga jemlje tüdi 200 gr za' 100 kg silja. Priprava se izvrši na ta način, d? vsipleš na zrnje prašek in vse vküper dobro premešavleš v gosti, veliki vreči. Porzol in Us-pulin se dobi pri Kmet. družbi v Ljubljani ali skladišči družbe v Maribori, Meljska cesta. Tilantin pa v Zagrebi, Gajeva ulica, pri tvrdki Rove.
Najcenejše pride, če naroči skupno več kmetovalcev in sicer če naročimo Porzol naravnost iz tvornice Kaštel pri Kar-lovci ali Tilantin iz Zagreba.
CENE OGLASOV:
V oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom 1-50 Din in „poslano" 2 Din za vsaki cm2. Popusta se da pri 3-5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5~krat pa 25%. Cene malim oglasom 10 Din.
Senla i
15. oktobra bo senje v Murski
Soboti.
C E
Penezi
1	dolar
1	av. šiling
1	čehosl. krona
1	nemška marka
1	francuski frank
1	švicarski frank
1	italjanska lira
1	madž. pengö
Din.	56-15
„	8'-
„	167
„	13-50
„	2-20
„	10-93
„	3-08
„	9-90
Državno 1% investicijsko posojilo Din 84-50 Državna renta za ratno šteto Din 346-—
V- , * -
Blago :
Pšenica nova	Din 290— —
Oves novi	„ 180— —
Kuruza stata	„ 230— —
Pšeno	„ 6—
Jaboke	kg „ 2—
Glasi uredništva:
Prosimo vse cenj. tvrdke: trgovine, trafike itd., katerim pošiljamo več izvodov „Kmečke moči" v kol-
portažo, razprodajo, da nam še ta teden vrnejo vse nerazprodane številke, ki smo je od začetka do sedaj poslali. Za razprodane številke pa prosimo, da nam blagovolite potom priložene poštne položnice nakazati nam pripadajoči znesek, da zamore-mo enkrat napraviti natančen obračun. — Kdor želi kjerkoli razprodajati naš list, naj se prijavi v upravi, odnosno naj pismeno sporoči na upravo na-éega lista. - Gg. poverjenike prosimo, da šče te teden poberejo naročnino, ki jo naj z blokom vred notri pošljejo. Steri- g. poverjenik pa ne bi rad pobirao, naj nam zraven blok vrne, da se ne bomo zanašali.
Podpirajte „Kmečko moč"!
PREKMURSKA POSUMIM
v Murski Soboti Zvezna «i. 222.
plača intereš na hranilne vloge in vloge na tekočem računi

Posojila daje proti vekslini (ke-zešom) in gortaboleranji.
Poštni čekovni račun 12628.

¥ zalogi i
^ so v Tiskarni Panonifi |
| LOVSKI IN "RIBIŠKI ZAKON \ za Prekmurje in Medjimurje ^ nevezan 22 Din	^
vezan 30 Din	^
NOVI IMENIK OBČIN V \
PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek
Cena 12 Din	^
Krstni, poročni, domovinski listi, za-dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d.
A PREPRODAJALCEM ; POPUST! £
TISKARNA
Murska Sobota
izvršuje vsa tiskarska dela solidno in točno
PANONIJA
Šolska ul. št. 241
izdelujejo se vsa knji-goveška dela najlepše