Številka 62
TRST, v sredo 3. marca 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA V3AKI DAN ob Bedeljsk in praznikih ob 5., oh ptesfeijitifc ob 9. zjutraj.
?*saaiifT!0 ftov. s« prodajajo p« 3 nv*. (« atol) v mnog*
iobsJtarnah v Trata in okolici. Gorici, Kr^jn, St. Peirn* »o3t©ini, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Toliaiau. Ajdov-iiiai, Dornberga itd. Zastarele £lev. po 5 nvč. (10 stoi./. OfeLAS! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirofrosti 1' koioRft. CENE: Trgovinsko in obrtn* oglase po 8 st. mm,, »fimtcice, zahvaie, poslanice, oglase dea?.mih zavodov po '20 st viin. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka, radona vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-ac*.nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo ,Ee nosti". — Plačuje Ee izključno le upravi ..Edinosti".
Edinost
Glasilo politična^* društva „Edinost" za Prtmorsto*
V «xBwaaU jemodi
-— NAROČNINA ZNAŠA
sa, vse- leto a* K, pol leta 12 K, 3 me»e«e • K; na »»-
tožbe biea doposla&e naročnic.©, se npr»va »e oam SaroeolM a& než^rto HdcvnJ* „ESICTOSTI" *mn» : »alo-
■	letno K 5-20, pol leU. £ «0 — —
^si dopisi aaj 9© pošiljajo na uredništvo lista. Nehrsn*«-
vana pisma so m »prejemajo !d rokopisi fcO vratej®. Rvočoino, oglas* ia reklamacije je pošiljati na »pravo Bsta.
UBEDJtlŠTVO: trtica Giorgio Ga'.atti 18 (Naredni ten) 3bdaiatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic lronsorcij lista „Edinost". - Natisnila tL-karna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. FoStno-hranHnKni ra?un 3t 841652. TELEFOM ft. 11-57
Brzojavne vesti,
Grof Forgach.
BUDIMPEŠTA 2. Odposlanec 7 Belem-| gradu grof Forgach je včeraj konferiral z ministarskim predsednikom dr. Wckerle in je nato obiskal ministra Andrassy-ia in srbskega metropolita Bogdano7ića, Grof Forgach se I povrne v sredo na svoje meita v Beligrad. j
Plaz zasul 25 vojakov in 6 častnikov.
DUNAJ 2. Listi poročajo iz Iuomosta; da je pri Lauframu snežni plaz zasul 25 vojakov in 6 častaikcv od polt a deželnih strelcev, med temi poveljnika polka. Is Trenta je odšla vojaška pomoč.
Portugalski parlament.
LIZBONA 2. — Krali Manuel je danes otvoril pariameat s prcstolnim govorom, ki podaja sliko unonjega in notranjega političnega položaja ter naglaša, da se bo vlada držala dosedanje tradicijonelne zveza in starih prijateljstev. Obitk španskega kralja Alfonza je bil prijatel]sko-bratski in ne političen.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 2. Državni zbor je nadaljeval razpravo proračuna kolonij.
Romunska.
BUKAREŠT 2. „Rom. brz. ag." pravi, da je poročilo inozemskih listov o mobilizaciji enega armadnega zbora neresnično. Vlada nima povcda, da ukrene tako odredbo.
Kulturni boj na Francoskem.
PARIZ 2. List „Croix* poroča, da so lazGriati znanega samostana Saint-Wolfroy v Ardenah dcbUi poziv, da se izselijo. Samostan je že vlada dala v najem nekema posestniku.
Nesreča na železnici.
K03LENC 2. Na kolodvoru Koblenc-Ltitz je danes predp jludne neki oseimi vlak trčil u strojem nekega tovornega vlaka. Tii osebe so biie ubite, sodem pa težko ranjenih. — Paketni voz in prvi osebji voz sta se razbila. Stroja sta težko poškodovana. Promet ni
oviran.
Pomožna akcija za potresno ozemlje v južni Italiji.
RIM 2. Centralni pomožni odbor za žrtve potresne katastrofe v južni Italiji je na današnji svoji plenarni se;i, ki se je vršila pod predsedstvom vo-vode Ao3ta, vsprej^i na znanje poročiio izvršivalnega cdoora. Glasom poročila je do 26. februarija došlo odboru 18.464.599 lir. Za prro pomoč se je od tega izdalo 3 280.000 lir, 1,500.000 lir se je razdelilo med starcn in inTalide, 2.000.000 lir z* sirotišnice pod patronanco kraljic2 mil. lir za podp-ro male obrt: in maliti iuda3tr."j, i zlasti ribištva, 4,000.000 lir za gradnjo barak in 1,000.000 lir za podporo beguncem. Po pokritju še nekaterih nadaljnih nuinih izdatkov je ostal še fond na razpolago,
Praga 2. „Narodni Listy" so bili sinoči zaplei jeLi radi Lekćga članka o A>stro-Ogrski in Črne gori.
Petrograd 2. „R;eč" ie zvedela, da je v-lic vsem demantijem odstop Kokovceva sklenjens stvar. Sledil mu bo baje ravnatelj ruake-ki tajske banke, Putilo?.
London 2. — Kralj Edvard odpotuje v četrtek zjutraj v Biarnts. Kralj ostane par eni v Parizu, kjer te sestane tudi s predsednikom Faliieresom.
Beiolin 2. Cesar Viljem je odpotoval v WiiLe!mshaven.
GOVOR
PODLISTEK.
Z
u n
— Povest iz makedonskega življenja. — Piše Niko Ninić.
Ta je koprnel po maščevanju. Najraje bi bil kar požgal vse arravtske hiše, pobil vsa Arnavte in Turke. Želel je, da bi se osvetil nad arnavtjkimi devojkami za sramoto, storjeno njegovi nesrečni Jeiici. Ali disciplin« med komitaši je bila stroga. Vsakdo je smei napraviti samo ono, kar mu je bilo naloženo. Kdor se je pregrešil, je bil kaznovan neizprosno. Četniški zakon pa ni poznal druge Kasni, nego *mrt. Savo si je želel smrti, on ]o je iskal. A želel je umreti s puško v roki. Ičkal je smrti, a zastonj življenja ni hotel dati. Zato je ostal živ. Sramotno ni hotel umreti, a častno ni mogei. V boju je bil divij, na izvršitvi napadov smel in predrzen. Glas o njeeovih delih se je kmalo raznesel po ceieli, Mej tem, ko so ga eni oboževali,
dra. Otok. Rybara na javnem shodu političnega društva „Edinost" v Rojanu dne 28. februvarja ll»09.
(Dalje.) Poslovni red.
Poslovni red, ki je sedaj veljaven v zbornici poslancev, daj a vsaki in tudi najmanji frakciji možnost, da more razbiti parlament. 20 poslancev zadošča, da morejo zahtevati, da se kaka stvar razpravlja nujnim potem, torej stavljati nujne predloge. In tako nujni predlogi imajo prednost pred vsemi predlogami — tudi vladnimi. Najprej 9e razpravlja o temu, ali je predlogu pripo-znati nujnost in potem še le — če je bila nujnost pripoznana — sledi meritorna razprava o prediogu. Tako je le dvajsetorici, ki nočejo, da bi parlament delo^l, možno z nujnimi predlogi ovirati vsafco drugo parlamentarno delo.
Obstrakcija.
Taka parlamentarna ttktika z nujnimi predlogi se imenuje obstrukcija. Nemci pa so taki hinavci, da obaipljejo Slovane z očitanji, češ, da so z obstrukcijo onemogočili delovanje parlamenta. Ti Nemci pozabljajo, da so bili oni sami prvi, ki so začeli z rabo ob-strukcije. A to celo v slučaju ko je hotela Badeniieva vlada nekaj pravičnega storiti. Ko je hotel z zakonom urediti jezikovne naredbe na Češkem po principu jednake pravice za oba naroda. Takrat so Nemci sastavili s najhu^o obstrukcijo. Nai omenim n. pr. Ie govora znanega posl. Lecherja, ki je govoril kakih 16—18 ur zaporedoma. Tudi razbijali so in dejanski naskočili predseiništvo, a znani vseačiliSčni profesor Pfarscbe je potegnil celo nož.
Na vse to pczabtjajo Nercci, ali pa isi-elijo, da so drugi pozabili, Oni so bili, ki so prvi dali slab izgled. A kar treba še enkrat in posebno nsglasiti: Nemci so obstru* irali proti pravični stvari! Taki izgledi seveda vabijo v posnemanje in le naravno je, da so potem začoli tudi drugi ra biti to orožje, kadar so mislili, da se jim krivica godi.
In tako se rabi to sredstvo tudi v novem parlamentu. Ali rabijo je tudi Nemci in socijalni demokratje. Ti so prišli z nuinimi predlogi, a Siovani bo jim sledili, ko so videli, da se vlada slepo podreja komandi Nsmcav.
Obstrukciia je torej sredstvo, s katerim se prepreča fankcijoniranje kakega zbora. Vprašanje je: ali naj bo to sredstvo dopustno ali ne? Da, možnost obstru k-cije mora ostati, ali le za slučaje, ko se res godi velika krivica, ki seje ne more preprečiti na noben drug način.
Saj smj ob»truira!i tudi mi Slovenci v d*ž. zboru tržaškem, ko so nas z volilno reformo hoteli oropati malone vsakega zsstop^ atva. Taka ob?trukcija je opravičena, ko niti Salamon ne Ciceron ne bi mogla preprečati nasprotnikov in jih odvrniti od krivice.
Tako je slučajev tudi v parlamentu na Dunaju, ko je obstrukcija opravičena. Ce grozi velika krivica, mora biti dana možnost rabe tega skrajnega parlamentarnega sredstva. Toda obstrukcije se ne sme zlorabiti — obstrukcija ne bi smela biti na dnevnem redu.
Torej ne le Slovani, ampak vsi so že obBtruirali, vsi — tudi soc'jaini demokratje — so v dobi 1907—1908 etavljali nujne
predloge, o katerih se je razpravljalo po cele tedne. Naj ne iščejo krivcev med nami Slovani, ampsk — povsodi.
Toda vsled obstrukcije je prišlo še do dražih posledic. Tudi vlada ni mogla spraviti v razpravo svojih predlog. Celo proračuna ne, ali pa ga je rešila le z velikimi težavami, to je: s pomočjo nujnih predlogov in je tako tudi vlada prav za prav začela
obstruirati !! (Hrupna veselost). Poiskala si je kakega poslanca, ki je predlagal nujno razpravo o dotični predlogi.
" Ali to je pri tolikih strankah silno težavna stvar. Da se pripozna nujnost, treba namreč veČine, in le za predlog sam zadošča navadna večina. Zato je vlada »iljena iskati potrebne večine na vseh straneh. Socijalna demokracija nekdaj in sedaj.
In našla je dobro zaelombo pri — so-! cijalni demokraciji. (Vsklikanje). Nekdaj so j socijalni demokratje gromeli proti vladi, proti j vsemu sedanjemu družabnemu redu; po njihovem je bilo vse slabo, ki se mora porušiti, da se potem zgradi nova socialistična država. Sedaj pa glasujejo najzvesteje za vsaki vladni predlog. (Razni mej-klici). Celo ( za nujnost proračuna bo glasovali, da-si je v j vseh parlamentih običaj, da opozicija ravno ob proračunu manifestira svoje opozicij on eiuo stališče s tem, da odreka vladi prorsčun.
Jaz jim tega ne očitam. Naglašam to le zato, ker so oni nam vedno očitali, da smo vladni h!apci, klečeplazi, prodane duše (Ne-opisen krik), da so nas le črnili ia blatili pred javnostjo. Saj pa so tudi oni — vladni hiapej, najtrdneji Bteber vlade.
Ša več. Ko se državni zbor po volitvah prvikrat shaja v zasedanje, je aavads, da so poslanci pozvani na cesarski dmr, kjer jim vladar prečita preatolni govor. To je nekak program o tem, kar misli storiti vlada in pretllužiti parlamentu. In g'ejte, isti soeijalti demokratje, ki so nekdaj srdito napadali vseh, ki niso mislili tako kakor oni, bo določili 10 mož, ki so oblekli frak, ei nadeli belo krsvato ia potisnili cilinder na glavo in šii — na cesaraki d7or. (Viharna veselost).
Ali izjavljam, da tudi to ni nikak greh. Samo prosil bi naše socijalne demokrate, naj bodo odslej nekoliko bolj previdni se dvojimi obtožbami, če se gremo mi kam poklonit, d a bi kaj dosegli za evo] narod. (Fre-netičen aplavz). Izlasti še, ko se mi s tem nikakor ne zagrešamo proti svojemu principu, ker mi priznavamo koestitu-cijoinse nismo nikdar izrekali za odpravo monarhije.
Še en slučaj. Ko si je zbornica izvolila predsedništvo — to je: predsednika in podpredsednike — je običaj, da se nredsedništvo predstavi cesarju. In zadnjič ie za mesto predsednika kandidiral tudi stari znani socijalni demokrat Pernerstorfer, kar dokazuje, da niuo več tako hudi (Veselost) in da hočejo tudi oni sodelovati, dočirn so nekdaj govorili, da oni ne morejo sodelovati na nobeni instituciji sedanjega družabnega reda.
Novoizvoljeno predsedniško se ie torej poklonilo cesarju in šal je žnjim tudi — Perner8torter. (Veselost).
Tudi to ni nič slabega. Toda zopet moram prositi naše socijaliste, naj ne pozabijo na to, kadar ce zgodi zopet, da bomo hoteli storiti kaj, kar ni v njihovem programu.
Na socijalni demokraciji se uresničuje stara resnica. Dokler so stranke male in ne nosijo nikake odgovornosti, so najhuji kri-čači. Dokler so bili mali in iih ni obreme-njaia nekaka odgovornost, 60 lahko kričali., da nočejo nič vedeti ne o sed&njeui družab-
nem reda in ne o državi. Čim pa so prišli v državni zbor kakor močua skupina in ao videli, kako težko je delati, začeli so se tudi oni prilagodjaii in prakticirati marsikaj, kar so prej graiali. (Mej-klici).
(Zvršetek pride.)
K položaju v Avstriji
je imel češki prvak dr. Kramar na kongresu mladočeSke stranko za južno Cešfco znamenit govor, ki je v ojatrih potezah slikal sedanji položaj in njega vzroke ter izzvenel kaj vojevito. Za nas je ta govor posebna važnosti tudi zato, ker so bila izvajanja zasnovana tudi z ozirom na Jugoslovane.
Mej drugim je vprašal dr. Kramar, zakaj se zahteva patrijotične požrtvovalnosti od nas? Zakaj ne tudi od drugih? Ali je to patrijotično, da se na nemški strani ravno v zadnjih časih tako hujska V Mi smo — je naglašal — doprinašali vse žrtve brez vsakega obzira na popularitoto. Rešili smo nagodbo. A kako plačilo nam ie bilo za to? Vse se vmika pred Nemci in njih krikom, da-3i nočejo doprinesti nikaka žrtve za državo 1 Češkemu narodu so odvzeli še to, kar si je pridobil za svoje velike zasluge za državo, a še to, kar se mu je oficijelno in javno pustilo, sa mu je vzelo s tajnimi naredbami. Na tak način — je vs-kliknil dr. Kramar britko — se ho5e vzgajati pntrijotično požrtvovanost v težkih urah. ko grozi boj se Slovanstvom in za Slovanstvo!
Tako se ue dela politika v usodnih
urah. In kako se postopa z Jugoslovani ?!
Avstrija bi hotela dokazati pred vsem svetom, da je Bosno in Hercegovino anektirala v blagor tamošnjega prebivalstva in da je hoče osrečiti. V takib momentih bi morala Avtrija dokumentirati, da sro^e Jugoslovane upošteva v polni mori. Kajti o d vedenja Jugoslovanov je ravno sedaj mnogo, skoro vse odvisno. A ravno vtem momentu se nasprotuje Jugoslovanom, poživljajo grofa Sturgkha v min -sterstvo in vrhu tega postavljajo Hochen-burgerja na čelo justične uprave!
To je tako nosmiselno, da bi zvenelo naravnost kakor neverjetno, ako bi ne bilo resnično. Posledica temu ie ustvaritev „Slovanskega udruženja', To zvezo moramo poglobiti, nje kroga moramo razširiti, kajti vsi Slovani morajo stati na obrambi. Zjpet sta nastopila neaaiki veto z nemškim diktatom.
Gleda bodoče taktike v državnem zbo.u ni dr. Kramar izjavil nič določnega. Ali to je rekel, da se ne bomo prijazno smejali, če se nas bo bilo v obraz. Mi smo ža enkrat pokazali, da nemškega veto ne trpimo in da se mune uklonemc. V tem pogledu nismo po:tali mthke;i. Nemci naj se giede vcanje situvacije na zanašajo preveč na „jedinega zvestega prijatelja*' v Beroiinu. Postati bi moglo nevarno, da, ce'.o katastrofalno, ako bi se Nemcem res posrečilo prepričati svet. da gre v sedanjem Momentu za boj ujediejenega Nemštva proti Slovanstvu. Ravno v nevarnih čaiih je dolžnost najprimitivneje državne modrosti, da zastavlja vse v to, da se more država popolnoma zanašati na v&e svoje narode!
Ali Mir ali vojna?
Te zadnje dni, poaebno po podpuu spo-razumljenja med Avstro-Ogr<ko in Turčijo, se zdi kakor, da se je napatoit nekolik«
so se ga drugi bali ko živega vrage. In ko je v nekem boju s turškimi četami poginil vojvoda Trifsovič. je bil en^lasno izvoljen njegovim naslednikom Savo Trajkovič, ki je vodil četo še smeleje nego njegov prednik, cd enega vratolomnega podjetja do druzega, od ene zmage do druge. Zgodilo se je opeto-tovano, da je s svojo četo, ki je štela največ do trideset mož. pognal v beg cel bata-lijon turške redne voiske. A govoril je vedno le to, kar je bilo neobhodno potrebno. V kak razgovor se ni spuščal nikdar z nikomur. Ko je s svojo četo taboril po visokih gorah, v skoro neprodirnih gozdih, je sedei navadno ob strani, zamišljen sam va-se in je molčal. Večkrat je nemirno vstajal, hodil gori in doli in mrmral pred-se nerazumljive besede. Preklinjal je v srcu svojo lastno usodo ter kuhal srd in maščevanje.
S tem vojvodo sta torej eedela skupaj pri ognju učitelj Lazo Stanojev in Jovo Petrovič. Ali, kakor vedno, je bil mož tudi takrat molčeč. Vpraševal je to, kar se mu je zdelo potrebno za izvršitev naloge, ki jo je prejel od revolucij skega centralnega odbora. Daljnih vprašanj ni stavil, a na vprašanja, ki sta mu jih stavila Lazo in Jovo, je odgovarjal na kratko, ali pa sploh nič.
Čakal je samo ie na sporočilo, da-li je
na strani, kamor ima odriniti s svojo četo, vse varno, da bi se vzdignil.
Tu je prihitel eden izmed one desetorice, ki so bili poslani na poizvedbe in javil, da gre Hu.^^ju-beg s kakimi tridesetimi Ar-navti proti ('rnemupolju.
Na noge dečki, je velel Trajkovič.
Par minut kasneje ie stopala četa preti Črnemupolju.
V.
Oim je Lazo začni, da se Huseju-beg s svojimi ljudmi približuje Črnemupolju, streslo ga je po vsem životu. Huseju-beg je bii, razupit poglavar Arnavtov; pežgal jo s svo- j jimi ljudmi že neštevilo srbskih selišč, odve- , dat je v svoj harem že mnogo dekiet, ki so ! posebno slovela radi sroje lepote. Lazo se je spomnil takoj, da njegovi Danici preti gotova nevarnost, ko je začul, da je Huseju-beg v bližini Črnegapolja. Ne da bi bil čakal, kaj ; ukrene vojvoda Trajkovič, skočil je pokonci in zdirjal kakor nor proti Črnemupolju. Ah ko je prišel iz gozda, je opazil, kako se je vil nad Crnempoljem mogočen plamen. Tekel je dalje; ni se menil za skale, ki so se mu; postavljale na pot, ni se brigal, da mu je troje trgalo obleko in mu opraskalo obraz in roke. Hitel je dalje, ker je bil popolnoma; gotov, da je tu hitra pomoč nsjno potrebna.:
A ko je prišel v bližino Črnegapolja, ga je .srečal ša eden izmed ene desetorice, ki so j bili poslani na poizvedbe, ter mu povedal, da je Huseju-beg o d vel Danico in zažgal popovo hišo z vse m i drugimi v bližini sto;s-čimi poslopji vred. Šole ni zažgal, ker je bila nekoliko oddaljena od drugih hiš, tako je pripovedoval mož.
Ali L;.zo ga ni več čul. Oul je samo, da je Huveju-beg odvedel Danico, druzega ni več poslušal.
Divjal js dalje ter pridivjal na pogorišče popolnoma brez sape. Nikjer žive duie. Tekal je okoli in klical: Danica, Danita, a Danica se ni oglasila. Naenkrat se mu je zazdelo, da ga nekdo kliče po imenu. Obrnil se je proti kraju, od kjer je prihajal glas ter opazil, da ga kliče pop Vasilij, ki je bil privezan na neko drevo. Lazo je pristopil ter ga rešil. Nekoliko korakov dalje je bila privezana popadija Jelena na drugo drevo. Lazo je pristooil bližje ter odvezal tudi njo.
Ona je tarnala, jokala, ter vzdihovala neprestano: Danica, dete mojs, kaj js s teboj? Čamu sem jo izradila, čemu vzgojila, čemu tako skrbno negovala ? I A sedaj so mi jo odvedli, edini up in tolažbo mojih ster.h dnij l
(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« štev. «2
V Tratn, dne 3. marca 1909
ublažila, da je položaj zboljšan in da je p-e- dala konec bo,kote. — Y Smirni r> r e č e n a "nevarnost voine. Ve-f odbor razglasil konec bojkota n* liko zadoščenje je z&vladalo na Dunaju posebno vsted veati. da se tudi Rusija pridruži erari nercu koraI:u drugih vlaeti na beligrai-ako adreso. Petem se je celo rftznesel g<as, da so iz Petrcgrada sporočili v Beligrad, naj Srbi v slučaju vojne no pričakujejo nobene pomoči od Rus je, Ali kmalu so začeie pribijat: iz Pčt:ograda razne drugačne vesti. Konaj 88 je bila raznesla vest, da se Rusija pridruži »kciii drugih vlasti, že je prišla druga vest, da bo Rusiia sicer podpirala to akcijo, ali s posebnim korakom, ki ga neod viiDO napravi v Bslemgradu.
Ta negotovost in nejasnost glede dispozicij ruske d:p omacije vznemirja zopet evropsko diplomacijo, osobito pa dunajsko. In danes je v resnici odprto vp-ašanje, na ka tero re more dati nikdo odgovora: ali bo Rusija podpirala Srbijo v slučaj a vojne z Avstrijo, ali je ne bo podpirala ? !! Od odgovora na to vprašanje pa je ravno odvisen razvoj bodočih stvari na Balkanu! Ce Srbija in Črcogora ne bo-jta itneli zaslombo pri veliki Rusiji in vsled tega morda še pri kaki drugi vlasti, potem bodo komplikacije Bosne in Hercegovine prinesle posledic, s kakoršnjimi avstrijska diplomacija bržkone ni računala, ko ee je odločila za izvrševanje državnega akta.
Ob tem 6tanju stvari se sedaj z večo napetostjo pričakujejo vesti iz Rusije, nego oae iz Srbije I In dokler ne nastopi jasnost in gotovost glede resničnih namer Rusije, bosjo vedno stali pred odprtim vprašanjem : ali smo ta predvečeru vojne?!
je bo: kotni ulicah. —
V Draču ;e bojkot končan. — V Trapezuntu je dal priftaniščni kapitan razglasiti, da sa-mcrejo avstrijske in ogrske ladije izvršiti vse operacije kakor prej in da je bojkot popolnoma ponehal,
ČRNGGORA.
Zahteve Črnogore.
Kakor se javlja, ponovno, bo Črnogora zahtevala za-se Špič. Svojo zahtevo podpira kneževina s tem, da je Špič pad«l pod Dalmacijo potem, ko so ga zavzeli Črnogorci v borbi proti Turkom.
HRVATSKA.
Inozemski Časnikarji v Zagrebu.
Povodom „veleizdajniškega procesa" pri-ha:ajo v Zagreb razni inozemski časnikarji. Dospel so: praških „Nsr. Listov* prof. Vlad. Šak; dopisnik „Carriere dela Sera" Al. Aibertini; dopisnik londonskega lista „Times" in „New Jork Heralda". Praška
— da se »i bilo posrečilo tedaj zalotiti teb groznih veleizdajalcev!
Razprava proti omenjenim ruscfilom je bila odkrila groznih stvari ! Tedanjemu državnemu pravdniku Fraussu so se kar lasje ježili, ker ni mogel zatoženim veleizdaialcem ,— n i č e s ar d o k a 2 a t i ! .
Vspeh, moralni vspeh te prve gonje : proti ruscfilom pa je imel za poaledlco to, da so dotični nevarni veleizdajalci iz dobrih 'avstrijskih patrijotov, kekoršnii bo biii prej, ; — poitaii povsem indiferentni. Sedaj iščejo i med nami novih veleizdajalcev. V srcu Slovenije — tam, kjer ao se še včeraj pehali in natecali, kedo bo bolj visoko dvignil avstrijsko zastavo — tam zasledujejo danes veleizda-jalce ! Je že tako: slovenski narod mora biti ! tepen — drugače se ne izpametuje 1 Ruso-: fiii, srbofili, ali slavofili se iščejo med
nanu
„Narodna Politika" pošlje enega, a skupina drugih listov zopet drugega posebnega dopisnika. V Zagrebu se že nahaja tudi dopisnik ruskih „Birž. Vjedomosti". Iz Budimpešte pride osem novinarjev, z Dunaja tudi nekoliko.
DOGODKI NA BALKANU.
SRBIJA.
LONDON 2. „Reuterjev biro" je zvedel, da je srbski odposlanec izročil v unanjem uradu noto, ki pravi, da je Srbija sklenila počakati razsodbo velesil in da stori vse možno, da ohrani mir.
BELIGRAD 2. Srbska društva v Ameriki so doslej poslala odboru za narodno obrambo 57.054 dolarjev in razun tega Se drugih potrebščin za vojsko.
BELIGRAD 2. Na včerajšnjem dvornem obedu na čast novi vladi j d kralj naznanil v svojem govoru pomiloščenje vseh političnih zločincev. Kralj je kakor Srb najprej pozdravil zbližan} e med političnimi strankami Srbije, iz katere je izšla sedanja vlada.
Položaj je brez dvoma težaven. On in vea narod pa gledata zaupno v bodočnost. Ker vidi na krmilu vladnih poslov primerne voditelje naroda in ker pozabljajo vsi Srbi v sedanjem usodepolnem trenotku vsa žaljenja in vse napade, odpušča kralj vse njemu in njegovi hiši storjene žalitve. Od 86daj naprej, zaključil je kralj, naj izgine med nami vsa&a nesloga. Naša prsa naj ne bodo napolnjena sovraštva in egoističnih želja, da se bono mogli vsi kakor en mož, prožeti enako velike ljubavi do domovine, postaviti v bran nje ugrožene bodočnosti. Kralj je prepričao, da bo vlada, sestavljena iz priznano dobrih patrijotov v stanu in da bo tudi voljna opravičiti v&e nade, ki se stavljajo vanjo. Kralj je zaključil z „Živio-klici" na Srbe in srbstvo. — Miniaterski predsednik Novaković se ie kralju Zbhvalil in zaključil z „Živio-kiici" na kralja in kraljevsko hišo.
BELIGRAD 2. V Nišu je bil v nedeljo shod, na katerem je bilo 5000 ljudi. Shcd, ki se je bavil z nameravanim korakom velevlasti, da se Srbija razoroži, je sklenil naprositi vlado, da na kratko odkloni vsako posre- j" dovanje, ki bi Šlo za tem, da svoje zahteve. Resolucija zaključuje dami : „Prej naj pade tudi zadnji Srb, kakor cla se Srbija poniža*. Tekom tedna 89 bodo tudi po drugih mestih Srbije vršili shodi*
Makedonski dobrovoljci v Srbiji.
Iz Belegagrada poročajo, da so makedonski četovodje Dobesenski, Grigor in Jova-nović v nedeljo « 300 makedonskimi dobrovoljci zapuitili Beligrad in odšli v Kragujevac, kjer bi se imeli dobrovoljci oborožiti in preskrbeti z bombami iz tamošnjega arzenala. Poroča se, da odide četa na mejo sandžaka.
TURČIJA.
DUNAJ S. Turški minister za unanje stvari Rifaat paša je danes ob 3. uri pop. odpotoval v Pttrograd.
CARIGRAD 2. Sultan je vsprejel ▼ av-diienci velikega vezirja, ki mu je poročal o dogodkih v Srbiji. Sultan je na to zahteval od turškega odposlanca ▼ Beiemgradu točno poročilo o položaju.
CARIGRAD 2. Kakor je zvedel mlado-turški „Tanin", je proračun že gotov in ga vlada v par dneh predloži zbornici. List do* stavlja, da znaša primankijaj 3,146.000 rantov.
SOLUN 2. Predvčerajšnjem so odpotovali vsi makedjs. reformni orožniški častniki. Turška vlada jim je kakor odpravnino izplačala trimesečno plačo, a vsak je dobil še za potne stroške 500 frankov.
Konec bojkota.
CARIGRAD 2. O nehanju bojkota so eiespela sledeča poročila: V Jafi je bojkot nehal danes. Danes prispela Llojdova ladija je zamogla razložiti vse svoje blago. — Glasom poročil iz Skadra more se bojkot smatrati tamkaj končanim. — V Mitrovici je lo kalna oblastnija z javnim razglasom napove-
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Novi predsednik državne zbornice. Gotovo je, da bo predsednikom državnega zbora izvoljen dr. Pattsj.
Gospodska zbornica bo imela koncem tega tedna sejo, na kateri se bo konstituirala. Dosedanji predsednik knez Windi6ch-Gratz in podpredsednika knez Maks Fiirstenberg in knez Scbooburg so od cesarja vnovič imenovani. Klubi gospodske zbornice so sklicani ca sejo na 9. t. m.
Kandidatura dra. Podlipnega za župana. „Češko Slovo" poroča, da je večina členov občinskega sveta mesta Prage sklenila postaviti dra. Podlipnega kandidatom za praškega župana.
Kongres slovanskih novi-nadjev. »Nar. Obrana" piše, da 89 bo letošnji kongros slnvanssih novinarjev vršil v Zagrebu, to pa izla3ti radi slovnosti Ljudevita Gaja.
Slovo R o o s e v e 11 a. Iz Nevv-^ orka poročajo, da priredi predsednik Roosevelt danes sijajen ples na čast svojemu nasledniku Jutri 4. t. m. nastopi Taft svojo novo službo. Dne 30. t. m. odpotuje Roosevelt v Napolj, odkoder se poda v Afriko.
Alfred baron R r a u s s. Umrl je v ponedeljek na Dunaju v starosti 85 let
bivši češki namestnik in tajni svetnik Alfred baron Krauss.
Dnevne vesti.
Zaupen shod za prihodnje volitve v mestni svet tržaški. Podpisani odbor polit, društva „Edinost" vabi goapade zaupnike tega društva na važen zanpen sestanek v prostore Narodne delavske organizacije, ulica Lavatoio št. 1, I. nadstropje, za pojutrišnjem, petek 5. t. m. ob 8. uri zvečer.
Na sestanku treba ukreniti, kar je potrebno za našo volilno organizacijo v mestu, posebno pa se treba domeniti za predstoječo reklamacij sko postopanje, ki se prične že 8. t. m. — Gg. zaupniki naj se torej gotovo odzovejo v polnem številu!
Odbor pol. dr. „Edinost". OPOMBA. One gospode zaupnike polit. _ I društva Edinost", kateri so dobili vabilo na Srbija oousti' sauPni sestanek, se s tem opozarja, da je z beae- sesfane^ Položen od četrtka {»a petek, 5. t. 7/i., ob 8. uri zvečer, v prostorih N. D. O.
Ali nima slovenščina res skoraj nič besed ?
Če jih res ne bi imela, bi bilo to zunanje znamenje, ki bi pomenilo, da smo Slovenci sploh duševno omejeni in nezmožni globokih misli in visokega poleta, ali pa da je naš jezik po svoji sestavi in obrazilih pretop, da bi se mogel razviti — torej slab delavec ali pa slabo orodje. Prvo bi bilo slabo znamenje za našo kulturnost, drugo za našo kulturo.
Naše vsakdanja življenje in občevanje se res omejuje na nekaj tiaoč besed, posamečen kulturen delavec jih rabi nekaj desettisoč. Koliko jih obsega colotno narodno življenje, pa je težko presoditi neposredno.
Ko sem pisal v 52. št. „Edinosti", da ima slovenščina nad 50.000 besed, je bilo to sicer formalno pravilno radi besedice nad; kar se tiče števila 50.000, je pa bila to preskromna in zgrešena cenite 7. Danes se mi zdi, kakor da bi bi prodal svojo materinščino pod polovično ceno. Prelistal sem nekoliko Pleteršnikov elevar in iz kakih 50 preskusov dobil šterilo 56 kakor povprečno število besed na vsaki strani. Iz tega bi izhajalo, da ima sloven. 56 besed-krat 1861 t. j. okoli 104.000 ali bolj zaokroženo: okoli 100.000 besed. Narod, ki je čutil potrebo v 100.000 besedah izražati svoje misli in čustva, je gotovo sposoben za kulturo in sicer je njegova sposobnost tem očitnejša, čim manjše je njegovo število.	Pisec.
Slovenci — veleizdajniki i Da, tudi m«d Slovenci je veleizdajalcev; vssj nekateri veliki državniki zasledujejo med Slovenci in med Slovani sploh veleizdajalcev!
Leta 1895 se je bilo „posrečilo* tržaškemu redarstvenomu uradu, da je bil tu zasledil »nevarnih rusofilov"! Uboga Avstrija
Da olaiSamo dotičnim oblastvom delovanje in da jim pomoremo do gotovega vspeha, bodi povedano tu javno, da smo mi vei, ker vsi ljubimo brate Slovane ! Ali povedano bodi, da s preganianjem posamičnih oceb ne zatro slavofilstva. Zato bi morali poseči po skrajnem sredatvu, zapro nai kar 150 milijonov Slovanov — ker le tako bi bilo vstreženo Nemcem in Madjarom!
Da se to izvrši Čim prej, povemo tudi, v čem da cbstoji naš parlamentarizem, naše slavofiUtvo itd.
Vse to obstoji v tem, da se mi ne puščamo več teptati po stoletnih so^ragih in pa v tem, da ljubimo vse Slovane — kakor mora ljubiti brata brat. Nikdar nismo niti sanjali o tem, da bi hoteli uničiti Avstrijo in jo porazdeliti med Ruse, Srbe, Bolgare itd. Niti na to nismo mislili, da bi le del te naše države odstopili našim bratom iz drugih slovanskih držav.
Mislili pa smo in tudi še mislimo, kako bi se literarno združili, kako bi se čimbolj spoznali in bratski ljubili. Mislili smo in tudi še mislimo, kako bi branili skupno našo slovansko kožo — pred nenasitnim germanstvom in madjarstvom. Vsa naša veleizdaja obstoji torej v tem, da nočemo več hlapčevati svojim eovragom, da hočemo živeti, pridobiti in varovati prava, ki nam gredo po državnih in naravnih zakonih! Prepričani smo, da se nas, velelzdajalce ne boji ni eden — resen in treznomisleči državnik, pač pa se nas boje oni državniki, ki jim je nemško nadvladje vse!
Res je sicer, da želimo bratom Srbom vsega najboljega. To naj bi bilo veleizdaj* niško ?
Vprašamo samo : Kaj bi rekli avstrijski Nemci, ko bi naša glasila izlivala le polovico one gaojuice ca nemške vladarje in nemški narod — ki jo izlivajo na slovanske vladarje in na slovanske narode nemška glasila že leta in leta in s posebno necivilizirancev vredno vnemo sedaj ? !
Kdo se ne spominja besed Andra3»y-ja pred okupacijo Bosne: Z eno stotnijo vojakov 'in eno godbo se da napraviti red v Bosni in Hercegovini 1 Recimo, da bi se bil tedaj kedo predrznil in rekel: Na okupaciji Bosne bo treba toliko in toliko vojakov in od teh jih pade toliko in toliko — tisoč! Dotičmka bi bili takoj zvezali in obsodili — radi veleizdaje na gromado !
Sedaj pa povejte, kedo bi bil veči izdajalec — ali Andrassj, ali oni, ki bi bil izustil pametno svarilno besedo ? ! Tudi glede spora med Avstrijo in Srbijo trosijo sovragi Slovanov razne neumnosti v svet.
Srbijo predstavljajo za slabo oboroženo tolpo — ciganov, katero treba kaznovati! Ako pa mi svarimo pred vsako labkomišljeno akcijo, proti Srbiji — se nas proglaša za veleizdejalce! Avstrija je velesila, dočim je Srbija le mala državica; a tudi Anglija je velesila med tem, ko so slavni Buri bili le miška proti veliki gori.
In kaj nas uči boj med mogočno Britanijo in malo bursko državico ? ! Mi svarimo pred nepremišljeno akcijo, ker vemo, da ima naša država vse polno sovražnikov, ki čakajo le prilike — da bi jo razkosali!
Na zaveznike mi ne dajamo nič!
Sedaj smo pojasnili naš veleizdajniški panslavizem in pričakujemo, da se nas — ko bo dovolj prostora za to — zapre vse !
Avstrijskim državnikom pa kličemo: Pazite, kaj delate !	K.
luridičnemu klubu v področju akad. fer. dr. „Balkan" je daroval g. Vekoslav Keršo-van, c. kr. pol. komisar 4 knjige juridične vsebine. — Gosp. darovatelju srčna hvala! Vi vat 8Equens !
Novi iadiji vojne mornarice. Letos porinejo ▼ morje dve veliki vojni ladij i vojne mornarice in sicer oklopnjačo „Radetzky", ki je ■lična oklopnjači „Nadvojvoda Fran Ferdinand" od 14.500 tonelat in hitri križar „Admiral Spaun" od 3500 tonelat.
TrZaška mala kronika.
Prizor ijubosumnosti se je včeraj pop. vršil med 33-letno Josipiao Grižon iz Divače, stanujočo v ul. Molin a vento št. 42, in kuharico Josipino Sovan iz Nabrežine, stanu-jočo v ul. Crosada št. 9. Kakor se glasi, je mož Grižonove vzrok te ljubommnosti, ki je našla tak hrupen izraz, da sta se marali ko* nečoo obe ženski spraviti na policijo, kjer je prva dobila 48 ur in druga 24 ur zapora.
Tatovi v „Delavskem domu". V noči od sobote na nedeljo so p, d. svedrovci napra
vili obisk tudi v „Delavskemu domu* v ul. Boschetto. Odprli so gkvna vrata s ponarejenim ključem, katerega so pustili v ključavnici. Druga vrata so odprli z vetrihi in prišli v urad konsumne zadruge, kjer sa nahaja blagajna. Tu so slavciai tihim svedrom prevrtali, toda prepetaajstili so se, kajti v tre-zorju ni bilo niti viudrja. Denar zadruge sa namreč od nekaj čas^ sem hrani v drugem kraju. Uvidevši svoj neuipoh so jo tatovi odkurili, ne da bi se drugega dotaknili. Vzeli so seboj slavni sveder, drugo orodje so pustili na lici mesta, Calo pakeljček tobaka je f neki t&t tam pozabil.
Poskus tatvine. Prediuočijev gostilni v v ulici Arcata Str. 14 aedel pri neki mizi neki podjetnik iz Tržiča, imenom Valentia Fridokn. Ta je polagoma pri mizi zaspal. Nekdo pa, ki je sedel tik njega, je skušal prerezati mu z nožem hlačni žep, v katerem je Fridolin imel 120 K, K sreči je pravočasno zapazil manipulacijo in d*l takoj aretirati uzmoviča. liti je 26-]etni kočijaž Josip Dražinoric iz Hrvatske.
Tatvi na. Krčmarju Simonu Blaževic v ul. Ombrelle št. 7 je bil vkr&den prazen sod v vrednosti K 40, ki se je nahajal pred gostilno.
Nenadna smrt. Agent Kari Bohm, star 50 let, stanujoč v ul. Chiozza št. 15, se je včeraj popoludne vsled hipne slabosti zvrnil na tla in je bil kmalu mrtev.
Zdravnik, ki ja bil poklican, ni mogel storiti drusega nego konstatirati amrt.
Koledar in vreme. — Danes: Ku-nigunda. Kvaterna sreda. — Jutri : Kazimir kr. — Temperatura včeraj ob 2 uri popoi. -j- 7° Cels. Vreme včeraj : lepo, deloma oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s pc3smičrimi padavinami* Hladni vetrovi. Temperatura hladna. Bolje vreme ali ce stanovitno.
Naše gledališče.
Meškova drama „Matiw, ki je bila v nedeljo prvič uprizorjena na našem odru, ni na literarnem polju n.kaka noviteta in ae je o njej, kakor literarnem delu že precej govorilo in pisalo. Stvar gledališkega kronista, ki si nikakor noče pris/ajati funkcijo literarnega kritika, je le to, da presoja dramo kakor gledališki komad, skratka dosega-li igra na odru eni učinek, kakoršnega je hotel doseči pisatelj. In tu moramo tak^j reči: Meško ni dramatik. Bodi vse priznano : dramo preveva plemenita, nesebična ljubezen v vseh projekcijah in zlasti do domovine, toplota čuvstvovanja etično vzvišene duša, čucđtra so izražena v neštetih nijan^ah s takimi krasnimi, v globini duše odmevajočih besedah, na katerih ni scnce šahlonske banalnosti. Toda simfonija ne more biti nikoli opera. Dramatik nam mora predstavljati ljudi, žive ljudi, njih usoda nas mora zanimati in ta usoda mora biti rezultat motivov, čigar nositelji so ti ljudje, ki pred nami živ« na odru. Skratka treba dejanja, treba dramatične in teatralične tehnike. V „Materi" pa nahajamo divno analizo čuvstev, ta rešuje pisatelj, dejanja pa ne rešuje. Zato nam je usoda junakov tudi precej indiferentna.
Meškova drama „Mati" nudi zato krasno, povzdigajoČe Čtivo, pri katerem človek zarea veliko uživa; ali v hitrem tempu gelaiiška predstave zamore zlasti s srojimi predolgimi dialogi učinkovati le diskretno.
Zato je bil uspeh drame pri nas tak, kakršen izvira bolj iz spoštovanja instinktivno čutečega občinstva, nego - li iz prepričanja. Ploskanja zares ni manjkalo.
Kako se je igralo ? Toliko dobro, da ni bilo slabo ! Da pa bodi zareB taka drama dobro igraua, treba da beseda, ki zveni iz igralčevih uit, najde resonanco v njegovi notranjosti, toplota čiivitvovao;a in temu primerno fraziranje mora v poslušalcu inati-ktivno vzbujati notranje duševne strune, — z eno besedo treba tu oae muzike v dikciji, po kateri n. pr. slovi Sarah Bernhtrd, Duše itd. D-i, potem zna i Meškova drama čarobno učinkovati na odru kakor kaka simfonija.
Tem zahtevam je odgovarjala le gospa Danilova v svoji vlogi Silve ; pri njej je bil zares izraz notranjega duševnega ži.ljenja prepričevalen, beseda topla, izvirajoča iz globine umetniško čuteče duše. Celo g.ca Pu-celjeva — ne glede na neokornost dikcije in mimike — je našla tupatam ono ganečo toploto izraza in je zato vplivala simpatično ter imela svoj mali U3peh.
Antifono ljubezni} neskončne kakor ve soljstvo, ki ne poznava me;e v plemenitem žrtvovanju, vedno božanstvene, bodisi naj odseva svoje cgrevajoče žarke na domovino, brata, mater ali ljubimca ie morala peti naša sicer dobra najivka g.ca Janova v svoji vlogi Tinke in pela jo je tako, da je — ditficile satyram non seri bere 1 Brez najmanjšega navdušenja, brez trobice toplote in nijanairanja v izrazu, kakor da bi taka čuvstva bila zanjo nekaj eksotičnega. Pa še jezikovni kozli in zarekanja v taki poeziji ! V tej vlogi je ležala poenta igre, ki je pa popolnoma spuh-tela v nič ! S tem se nočemo nikakor dotakniti vrlin in zaslug g.ce Jano7e v drugih, stopinji njenega pojmovanja in čuvstvovanja bolj pristopnih vlogah.
Vlogo kozmopolitičnega slikarja Milana je igral p. Viktor, jako dobro v ironiziranju, slabše ▼ izrazu divje strasti. G. Verovšek v vlogi idealnega župnika se ni kakor umetnik
V Trstu, dne 3. marca 1909
»EDINOST< štev. f>2
Siren ITT
izhajal v sto em elementa. Hjubu tema -le i r- jako srečne trenotke in je dosegei uspeb Z v:ogo cigana Šindorja nedostaje g. Bratini teaparauenta. Vicgo ldepetave tržsnke — ki pravzaprav ne upada v okvir drame — je izb rno igr-Ja g.ca Mekiadova ; njena hitra, glaika govcrica in nepretirano igranje sta ji doprinesla g jlavz na odprti sceni. G. Veble v n ogi I?girja Križaika je bil nezadosten. — Sceaerija je bila čedna in dosto n&.
V. D.
*
* *
Prih^dnio nedeljo bomo imeli senzacijo na naš m odru: vprizori se glasna drama grcfšk T o 1 s t e g a rKoč teme4. O tem um; t?oru, ki navdšje z občudovanjem ves kulturni svet, spregovorimo še natančneje.
Triažka gledališča:
VERDI. Skušnje za Wbgnerjevo opero
••'rgold*' pridno nadaljujejo.
FENICE. — Danes ob 8. zvečer bo tu nreditava cirkusa Besini.
GLEDALIŠČNA DVORANA ,APOLLO ulici Domenico Rjsietti 4. Marijonetistična iru iba. — D^nes (sreda) predstava ob 5. in pol.
EDEM. Danes ob 8.30 se bo proizvajal ? tem shajališču nov zanimiv vspored.
Društvene vesti.
„Družinski večer" priredi pevsko društvo ».Kolo* dne 27. t. m. v dvorani „Trž, izobr. društa* z mnogovrstnim vsporedom.
Narodni pipčarski klub od s7. Jakoba se
3l. cbčioitvu naj prisrčne;še zahvaljuje za mnogoštevilni obisk na maskiranem venčku v soboto. dne 20. februarja t. 1. Vstopnino so prep s.čali sledeči gg.: Fr. Guitinčič in dr. J. Mandić po 2 K; Babič A., Babič J., Ferfo-I;a. M^dic, L. Kobol po 1 K, K. Bukovnik in N. N. po 50 stot., Bunc 3 K, N. N. 1 K.
Ob enem se naznanja, da priredijo „Pep-3ekiu kluba in Ilirije v gostilni Babičevi v p?tek Da Jožefovo pevsko zabavo, med katero bado nekateri Pepčeki obdarovani.
Pripravljalni odbor „Glasbenega društva Trst* vaoi vse gg. odbornike, da pridejo danes ob 8. uri in po! zvečer k jsko važni seji. Saj a ce vrši v gornjih prostorih restavracije „Balkan*.
Društvo „Zvezdi* na Dunaju priredi v neael'o 7. marca v d orani „L^hrerhau^ve-reina" v VIII okraju, Lingeg. 20 (Josef^g. 12> zabavni večer z raznovrstnim vsporedom.
Odbor pevskega društva „Ilirija" naznaniš, da je ob torkih va a za možki zbor, ob sredah za mešan zbor. P. n. pevcem in pev-i-^ra se priporoča, da redno zahajajo k pev-sk m vajam ker se bliža čas nastopa. — Od danes naprej bodo redce vaje po zgoraj označenem redu. Sprejema o se novi pe>-ci in pevke.
Odbor.
& ar. delav. organizacija
Vii odborniki (toda 1 e odborniki „Voz niške zadruge* so vabljeni na sejo, ki se vrši n^coj ob 7l/z pri sv. Ivanu. Naj pridejo vb i
odborniki !	___
Darovi.
Na domači zabavi na pustni torek na-oraio se je v gostilni gospoda Juria Marte-'anc v Barkovljah K 9 za moško podružnico oriižba sv. C.riia in Metoda na Greci. Denar orani naše uredništvo.
Za Škedenjsko podr. dr. sv. C. in Met.
so darovali kumi pri Krstu Albice Višnevic pri Sv. Ani kron 3. Densr hrani uprava. O priliki svatbe je daroval Filip Trebižan kroa 1'60, Lo/renc Straosjak dodal 60 vinar, za moško podr. sv. Cir. in Met. — Denar hrani uprava.
Za veliki Ciril-Metodov ples združene
slovanske mladine doposla i so: Maks Jeglič Trst K 2. Počkaj & Kogl Trst K 10. Aoton franki Trst K 2. Anton Torcs Trst K 2. ^ekostav Piesničar trgovec Trst K 2. Anton Žitko trgovec Trat K 4. Artur Lokar c. kr. nochp y Ajdovščini K 4. Marija K*»riš Trst K 1. Anton Vini-k K 2.: potom Jadranske banke : g*. pr;:er Jeraj zaloga pohištva v Tr^tu K S. Jo.ip Costap^raria Trst K 4, osip Koci aačič trg:v^c v Trstu K 4. Vekoma? Kodrič Sv. M. Magd. K 5.
Vsem vrlim rodoljubnim darovateljem iskrena hvtU. Nadaline prispevke prosi se do pošiljati na ug . „Jadransko banko" v Trstu ali na g.
Vladko Ternovec t. č. blajagnik Trst Fontana 4.
„Podpornemu društvu za slov. visoko-solce na Dunaju" so naravnost poalali : 100 K sL Posojilnica v Mariboru, 50 K s!. Posojilnica v Ribnici, po 20 K: dr. Janko Babnik c, kr. svetnik na Dunaj, Franc Kuiar v Mengša, po 10 K : Josip Baho?ec inšpektor drž-ivno-žel. d užbe, Fraac Gogala c. kr. rac rarn., dr. F. Kartin zobozdravnik, Kari Ln-ter schek c. in kr. vojaški osk. uprav, v p. vsi mi Dunaju ; dr. Valentin Kusar v L;ubijani, Aioj* Štrekelj v Komun in dr. Anton Svigeli advokat v Ljubljani ; po 6 K ; Rajko Perušek c. kr. prof. v L ubijani in Jakob Voik urad. sa Dunaju, po 5 K : Ivan^ Gr.čar, Iran Mejač Viktor R:hr«ann, Andr. Š^rabon trgovec y»i v L.) u M a ni in V. Kovačič, gostil, na Dunaju: 4 K L Schwentner v Ljubljani, po 3 K: Val. Kopitar uprav. „Slov. Nar." v Ljubljani in Valentin Storgar c. i. kr. voj. viiji rad. svetnik na Dmaaja : in po S K: Bogdan
K' bal, c. kr. drž. sod. svetnik ra Vihnki i Ivsn Rozmf.n, župnik pri s r, Jakobu v L ublaži. — Darove sp-ejema in izkazu e blaga-n;k Ivan Luzar. rad'-evidect inž. žel. v pok, Dunaj III. 3. Reisnerstrašse 27.
Vesti iz Goriške.
Eksportna zadruga za zeienje v Št. Andrežu. MIgoIo nedeljo je imela „Eksportna zad uga za zelenje v Št. Andrežu" občni zbor. ki je bil dobro obiskan, čeravno je bilo pri-čakova i veče udeležbe. Zadruga pride do svoje veljave le, ako jo prizadeti pridno podpirajo. Lepo je bilo čuti, da so v debato posegli p-iproiti kmetovaic* in izražali svoje mnenje. V slogi je moč. Kmetoralci. tu leži vaša prihodnjosi I Bo-li srečna aii ne — to je v v&šin rokab. Na delo torej !
Glede vinske razstave, ki se bo vršila na; Duna.u, dne 15. in 16. aprila t. 1. m za katero se 'ie vnela živahna agitacija iz naše d želne hiše, eo naši strokovnjaki in izvedenci vse drugačnega mnenja, nego je naš predavni deželni odbor, ki nam je letos s svojim neukretnim predlogom na name>taištvo glede prepovedi točenja novega vina hotel pomagati (!).
Dež. odbor bi se rad očistil tega ne-lepega madeža, s katerim je pokazal, da mu je več mari bogati furlanski gospod, nego pa naš slovenski borni vinogradnik.
Iz razglasa društva za varstvo avstr. vinogradništva je razvidno namreč, da so dopuščena le izbrana pristna vina, kakor rizling, traminer, velbiner, laški rizling in
črna vins. „Weine au* Frischsatzen.....
diirfen nicht eingesaadt vrerden". — Kaj pa bo z našimi briškimi in vipavskimi v;ni, ki so vse brez izjeme „Frischsai:zew ? ! Naj se nam ne zameri, če smelo trdimo, da dela deželni cdHor reklamo na naše stroške že zopet za furlanska vina !!
Iz Ločnika. V soboto zvečer je padel z vrh Btopnic, ko se je naslonil na držalo, katero se je zlomilo, mešetar Josip Toroš, znan pod imenom Mekiikanec. Padel je kake tri metre globoko ter se ubil. Prihitel je dr. Perko, ki je mogel kenstatovati le smrt. Pokojni Toroš je bil v Meksibi z nadvojvodom Maksimilijanom, odtod priimek Meksikanec.
Na prevalih pri Vipolžab ie b:l ranjen — kakor se sporoča — b strelom iz revolverja neki Anton Kline iz M.-dane, ki je šel po cesti s s vej o zaročenko. Desno roko ima prestreljeno. Trdi se, da bi bii sprožil revolver nekdkaterega bi bila Kiinčeva ljubica zavrnila, ko jej je ponujal ljubezen. Umor in samomor v Št. Andrežu. — V
nedel,o 28. m. m. je ob 10. uri in pol zvečer prišel 24-letni mladenič Anton Nanut va*vat k dekletu Mariji Pavlin, ki pa ni posebno marala zanj, Nakrat je Nanut z revolverjem ustrelil dekle v čelo, potem je pognal pa še sam sebi dve krogli v prsa. — Oba *ta se zgrudila in ležala na tleh neza7estoti, dekier ni30 prihiteli ljudje in jima podelili prs-o pomoč. Potem so oba odpehali v goriško bolnišnico, a je malo nade, da okrevata.
Oi druge strani se nam pa poroča, da je Marija Pa>linova umrla v ponedeljek popoludne v bolnišnici; o Nanulu se še ne more reči, ali okreva ali podleže ranam. Eno krogi j o so mu potegni U iz prsij.
Škrlatica se razširja vmed otroki v Št. Andrežu in Solkanu. - Šol e so še vedno odprte.
Laška realna gimnazija v Gorici ? —
Državna pos anca Bugatto in Faiautti sta predložila pred časom deželnemu šolskemu
DVORANA ZA S0DBEN£ DRAŽBE
Ulica Sanite 23—25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 3. t. m. od 9.—12. in od 3.—6. pop.
Ch:fi'onier3 z ogledalom, stekleoe omare, jedilna miza, temne nočne omarice, zofa in naslonjači s plišem. stenska obešala, mizica in stolice z usnjem. Množina klobukov in slamnikov za gospe in otroke, kape, baržun, p&jčolani, umetne cvetlice, svilnati trakovi, peresa, piloni, slamnati odrezki.
Javna zahvala,
Vsem onim, kateri so nam o priliki izgube našega ljubljenega očeta, deda, oziroma tasta
Josip-a Pangerc
na kakoršenbilo način skazali svoje sočutje, osobito onim, kateri so spremili blagega pokojuika k zadnjemu počitku, in pevcem društev «Vodnik* in <Prešeren» za petje nagrobnic, izrekamo tem potom najiskrenejo zahvalo.
DOLINA, dne 28. februvarja 1909.
Žalujoči ostali.
A*
Založništvo Ig. pl. Kleinmayr & hi, Bamberg v Ljubljani
Pravkar so izšle v najinem založništvu :
guy de Jtfaupassant jY0V8XS
Debelu&ka ; Oskrbnik ; Vrvica ; Morilec ; Srečanje ; Končano ; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu ; Poleno ; Resnična dogodba ; Razbita ladja. C O C/
jfz francoščine preložil: 2>r. Jvo S orli.
Dr. Jvo Šorli, ie najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odlič. Francoza Guy de Maupassanta, ki jih boao radi čitali "O slov. krogih
S9, 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K.
|M2 G. 3(ehiayaii
TRST — Corso štev. 23
DUMil
Ni potrebno sanM u URE
cikelnate od K A naprej srebrne „ „ 9 „ zlate	, „ 26
PRSTANI
14 karatni od K S1/, naprej 14 „ : aijam. „ 10 „ BUDILKE
gaiantirane od K 3 6 O naprej
Vrhu tega bogata Izbera zlatih in srebrnih vertiic. uhanov, Broohes itd.
■ Kašlja ni vec!
Pastiljke za prei so edino sredstvo proti kašlju prehlajenju. hripavosti in vsakemu vnetju v sapnih organih. Škatlja z navodilom stane 70 stot. ter se dobiva samo v lekarni
PRAXMARER (Ai due mori)
Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377

IUflN POLflTO
Velika zaloga manifaktur-
npna hlana ur' °Q,edal> 8,ik jn p*
IlOgd LhdJJd meri jZdebnih oble
po najzmernejših cenah. Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. Pisama: ulica Jffadonnina it. 34 l. na tet.

Novi slovenski ceniki
dvokoles, šival, in kmet strojev, gramofonov in vsakevrst plošč itd. franko, izvršaje se tudi po-
S^priT BATJEL", Sonca
r
:ll E=3 II:
;E1
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3—6	od 9—1, 3—6
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali alnminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.	— Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku.
Žalujoči Btarisi, brat in sestra javljajo tužno vest, da je njihov sin, oz brat
Ignacij Habjan
mesarski pomočnik
po mučni bolezni v 18. letu svoje starosti dne 1. marca v tukajšnji bclnišnici mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki predragega pokojnika prenesejo ae dne 3. t. m ob 3-"/4 pop. iz bolnišnične kapele v cerker sv. Justa in od tod na pokopališče.
TRST, dne 2. marca 1909.
■0V0 POGREBNO PODJETJE. TRST olioa Viaoenzo Belimi 13.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cemeat, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakar aajfealjs Ia aaj-trajneje mazilo, ki ohranja novo hi staro plasti na ajfaltičnih kartonih, skrUnih __ploščah In vsakovrstnem lamarfno.v/.v.
Asfaltirani kartoni, isolatorai kartoni, lomi ooment, karbolinoj, karko&na »■»na asfalti in dragi proizvodi is aafalta in kabsns, opolzla olja, mast sa stroje, n**«"* sa vosovo, prisnane in najbolje snamko (registriran«) Mast sa vafoa«, mirt raifliim sa koše, naat sa orodje, voiiilo sa ČOT]Je itd.
Tovarna In pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.
KI
Najvapešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protinu
» Tekočina GODINA	^^T^^t^l
Steklenica rtane K 1-40. li Trsta se ne odpo&lja manje od 4 steklenic proti pofit. poTxe^jti aH proti anticipatni poži^at^ meaka 7 K franko po§t. In laTo,.
Sa«* IV
^EDIKOSTc štev. «2
T Trstu, 3. Marca 1903
CARLO «<MRT
% f» TBkT 'liii
Zal
;a sija - Irst - V. Sanla Caterina 13= Pr^a
na velik? In mala TELEFON 865 --
»tet« pro&go »	r^da* gim^o	zija se proda na Francoskem na loto z* 400 Lgng ggfcg m^bli^^odda^
z laškim učaiat	▼ Gteri«. Sok. bi	mi-ijo-icv trafiko? roi>nka. Ker m;a Jfrar- j fitev<> io.
trla	t;j*» Sairf« ioiaM svet so -q	cija raocopol ua iob >k, im* država od ? — '—1—~-:—:--- l)4
up^o t«- o porfal	»mega to^lp okT.lo 310 m;Hi,no, fr.nk„ ZaiOga ^^Ke£
*	— "	____J ^ » t . ^	\ /k «*«-. . Srn*- r~m ■ t A 7t/1/\ ^IVfl M d«	J« I ^ __"	____t	'
odd. Amri. ^ | Zapomnite si dobro. ?'±
_»lika elektrofotograf JEKKIĆ, ri« de!!« Poaie !«
L nad., d O 9. ure zreče r, »ko it n , ja*L
Telefon 21-43.
saučnemu mi*atflr9tre s priporciMcm.
eisrega dobička. Na vsacega f.aaeo^kega dr-! oPčipe star. iS9. s--*;—- odpade na !e'o 10 50 franko? ~'
14.
Velik požar je uničil t Crauglio v Far- žavljaoa	* n^J««	. tob»-m
iHuji posestniku Antonu Brumatu gospodarska tobak. R.zutre ^ da .o dAtju. tudi-CedllO Opremljena rfl*gledcm
- sob*" in sobica r.
»u.'.	—----------0—L—-----„	.	i j-i • rr i-i --------i ------s----- razgledom ta morje
poslopja : poginilo je tudi 10 prešičer. »kode ženske in otroci, ne semo kaolei. Koi.ko, 9e takoj odda. Via Amerigo Vespucd it 1, IV. n. 28 000 K	Sre denaria v zrn* ca vsem svetu?!	; rr»:a 13	3G3
Je	* --—	Morilka radi plesa. Is Berolina poročno: j
V Cbariottenhur^u. jo v nedeljo aeta 16 letna j šivilja, da dobi densr za ple3, skušala iz-Bavarsko - nemška pivovarna v Lescah vržiti rcpar,ki umor na neki branjevki. Piesa j
željno dekle ie udarilo ženo s k'.ad^om po tilniku, tako da se je Sena zgrudila na tlu.1
Vesti iz Kranjske.
prične menda z delom to apomlsd.
Vseh volilnih upravičencev v L-ubljani
30 sosedje, ki so
za bližnje dopolnilne občinske blitve j a	yćm\HT je imela Se toliko UiO!i, da je pokli-
5048, 56 manj kakor lani. V prrem razredu	cala Da pom:či Prihiteli
je 798 volilcev, v drugem 1499 in v trenem	morjiko prijeli.
9751, med tem ko iih je bilo lani v prrem	* Krotilec levov, ki beži pred zeno. — <
789 v drugem 1554 in v tretjem razredu	^tilca levov v Nizozemski je ošte-i
27® 1 'Oiilcev.	Jena njegova v menažeriji. Nekaj I
Sematizem ljubljanske škofije za leto	ča3a ]Q je pos!ušal mirno, ker ga je pa Ie
1909 je pravkar izšel. Kakor je posneti po	preveg fcregaU ter mu pretila z reko, je.
aemafcizmu, je ljubljanska škofija razdeljena	p0begnii pre"d nj0 v kletko k levom, se zaprli !
v pet arbidiiakonatov, ki obsegajo poleg	^ Bjjra ter radostno vzdihnil. da se nahaja j"
meta Ljubljana 21 dekanatov s skupno 296	med SVojimi mirnimi zvermi, ki so mnego *
župnijami. V minolem letu sta bile ustanov-	b0ijge tuđa baba.
Ijeai 2 nevi župniji, na Viču pri L,ubijani in	-—-—
r Domžaiab. Vseh cerkva šteje ljubljanska	brZOI3Vn0 VCStl. škofija 1332, med temi je 1000 podružnic in	*"caUfIJ^ * Z xt-11 redovnih cerkev, kapel in svetišč je pa	Velik sneg na Koroškem. 229. Duhovnikov šteje ljubljanska škofija	BELJAK >. Radi snežnih žametov je na 722, med temi 134 redovnikov ; 51 duhovnikov	nedoločen čas ustavi en ves nromet na progah je upokojenih. Umrlo ja lani 12 duhovnikov.	Beljak - Pontalelj. Beljak - Rožnik, Celovec-Duhovsko semenižče šteje 62 bogostovcev ;	Jesenice. V Rim odšli brzovlak št. 102 se je rfeško semenišče 36, zavod sv. Stanislava v	moral ustaviti v Pontafiju. Sinrči je obtičal Šf. Vidu pa 190 goieccev. Redovtikov in	na pr0gi Beljak-Rožnik v snegu poštni vlak redovnic je v škofiji 759. Prebivalci ljubljan-	]225, pred postajo Bistrica n» prtgi Ješke žkcfije hO skoro vsi katoliki; v sodnih	aenice - Celovec je ostal v snegu osebni vlak okrajih Kostanjevica in Metlika prebiva tudi	^t. 14.
okrog 400 unijatov, poleg tega žiti v Sko-	DOGODKI NA BALKANU,
fiji tudi nekaj pravoslavnu protestantov iu	Srbi j'
asr jra^v cars"	txruss-#
" ..... *' ' "*	' razsodbo
Zaloga obuvala in lastna delalnica
pavel Visentini, &st
^^Ve
ulica Giosue Carducci 31
B 13
Velika
izbera markih in ženskih čevljev
Vsf
. m - •••« :
po zmernih cenah
Poprave se Izvršujejo točno in solidno
a Esa
VELIKA ZALOGA
PRAZNIH BUTELJK
Trat, via delle Ombrelle 5
TELEFON žt. 13-49
GUIS8 S OSO COEB
100 000 buteljk od šampanjca
za refošk.
Prodajajo in kupujejo so buteljke vsake vrsto za rofoSk. šampanjc, bordoaux, rens'uo vino. konjak itd. Velika zaloga buteljk od pol litra in l1/, litra. Damjane iz stekla opletcno.
prevzamejo se Scpošiijatve na 8eiieIo.
Kupu]« raztitn staklo vsaka vrsta.
.npr
\7
spodce goreniske strani mogoče pnti ^mo ^^alnih znbt.v, kajti v pravično razsod do Jesenic. Popolnoma ie vsled visokega , " . * ,.. f . * r . . . r .__Wnm«t n« r.rntrnh velesil ima Srbija oajveče zaupale, to_ U
Rlž, Jesenice Trst, Trbiž Beijak.
Gospodinjska šola na Vrhniki. V gospodinjsko šolo na Vrhniki se je sprejelo 51 učenk, večje Število se jih ni moglo vsled poman-kanja prostorov »prejeti.
Vila v Vratih. — Tik pred Aljaževim domom v Vratih pod Triglavom gradi svojo vilo vladni svetnik priman] dr. E. Slajmer iz Ljubljane.
vpražam.
Edini v Trsi«.
Edifti v TpsS«.
Čine - Music - Ha 11-Mondial
ulica deli' Istria štev. 6 (Hrib sv. Jakoba) ^ Žive in govoreče slike.
Od 3. do 5. marca sledeči program : 1.) Pomladna vila. v barvah ; 2.) Pcstno ležeča, komično; 3.) Sinovo zatajonje. drama ; 4.» Odkritje Ijntiezai, komično.
m
. MALS OGLUŠI
se racunaio po 3 stot. besedo; mastno .^f tiskane besede se računajo enkrat vež, pristojbina stane 4-0 Plača se takoj.
mtf tiskane be f ^ Maimani5a
>nkrat vež. <F\ V0 stotink. i
^LDi
Vesti iz Koroške-
Deželnozborske volitve na Koroškem. — PrOQ«£ SB
i icnoln co tafcoj pekarski vajenci. — Naslov ! louCjU OP pri Ina, odd. Edinosti.
383
tramovje vsake mere. Ulica Oltno 3, pri 1'rgn Barriera-_360
ja^-a. - Lazar Vodopi već - Narodni dom - Buzet (Istra).	367
Slovenci SO imeli doslej V koroškem deželnem	QQ zemljišče za zidanje hiš na Greti,
zboru enega samega poslanca. Za predstojeće j r luiiS OO već pove krčmar v Rojacskem
deželnezborake volitve, ki se bodo vršile po j Kocsnmnem drugtvu (pri cerkvi)_34^
novel! deželnozborskem redu. so dne 25. m. cd izurjenega praktikanta papirnate stro-m. na ehodu zaupnikov v Celovcu postavili »oUtJ OtS ke za trgovino papirja. Fonudbe pod pet kandidatov m sicer v kmečki skupini: 1.) .Praktik«*- na Edinost-^
Velikovec- Dobrla vas: Grebin;bki župan CiirpimPIVl iHkili na del° dobreSa >r°-Florijan E ler&dorfer v Ravžu. 2.) Pliberk- Oprejmem IdRUJ
Železna Kapla: Fran Grraienauer, državni poslanec m posestnik n. Brdu, eTentueloi j prQ(Ja Se -g- ^J^JTJSSS kandidat moua. Valentin Podgorc v Otlovcu.; Leo 2	r	201
3.) Beljak-Paternion-Rožek: Janez Vošpernik, |-L-i-——--—
posestnik v Zgornjih Jezercih pri Vrbi. 4.)! ALEK.S. FKA]SC MA1E11 - TliST Trbiž-Podkiošter : Joaip Šitrbina p. d. Kazi n, j . jffin k fcJEOfi VAUP •
posestnik in živicozdravmk v Hudih Dolih pri • ■	AhVL
Vratah. V splošni kuri-i : 5.)v Celovec, Veli-kovec, Dobrla ves, Pliberk, Železna Kapla: Fran Grafenauer, državni poslauec in posestnik na Brdu.
Mnogo snega je zapadio od sobete na nedeljo po Koroškem. V Celovcu je padio snega pol metra na visoke, v spodnji dravski dolini celo meter na visoko. — Na deželi ie j oviran vsak promet. — Vlaki <majo velike j = zamude. V ponedeljek popoludno je za-; čelo zopet snežiti.
Prvi vlak skozi turski tunel. V petek je šel za poskušnjo prri vlak skozi turski tunel.
TELEFON 174:3. Najboljši >lr za dobivanje pečene kave.
flicMinanffif»fi9ins9Aifina
Mirodilnica:
Arturo Castelreggio
= nasledniki G. MIZZAN
1402
— Movo pogrebno poc^efja 1
pisalna in $?odsja!na Dince^so B^HrJ št, 13.
Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št. Zaloga oprava ulica BSasjiino D' Aseglio št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste r odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrnjeno lesene
rakve ; čevlje, vence iz nmatiuh cvetlic, kovino, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potreba se aljcdno pripoiočsjo HJSZfRIK STIBJELJ in drugi.
Pozor! Pozor!
SAMO ŠE PBIHOO^il TESEH
bomo prodajali, kar je še zimskega blaga pod lastno ceu«
Hi


ulica delle Torri št. 2 TRST Via San Lazzaro 17 (za cerkvijo s*'. Antona novega)
Razne vesti.
Mož s tremi nogami. - Italijan Francis Lentini ]e star 21 let. Poročen je že eno leto in je oče popolnoma normalno razvitega ctroka. sam pa ima eno levo in dve deBni, negi. Tretja noga. katero pri hoji lahko rabi1 in jo ima feplch precej v oblasti, je izrasčena iz bokov.
Protestni shod proti nasilst^cm nemških buršev na dunajski univerzi je sklicalo 40 na j Dunaju obstoječih dijaških društvev. Organi-' žira ue protiodbor posebno proti na3topu nem- . Ških buršev v menzi in bolniškem društvu.
Koliko tobaka se pokadi na Francoskem, j
Po najnovejši šU-tistiki francoske tobačne re-
Trat, Campo S. Giacomo 2. - Tel. 12-2
Um - Mry i šU.
Petrolej in špirit. Mrežice za Auerjevo luč. s (znamka zvezda) po 30 stotink.
UHVHVHIISIUUVUUUHU
Slavnemu občiastvu se priporoma
MIMERVA ~
v ulici deli' Acquedotto 22
Najfinejši likerji po najzmernejšlh cenali. — POSTREŽBA TOČNA. >*a razpolago so g-ostom razni slovenski, italijanski in nemški tukajšnji In ... zunanji časopisi, kakor tudi ... NAJBOLJE ILUSTRIRANE REVIJE
Trst, Piasza della Borsa štev. i S22T Popust
od 25 To do 50%
Da se popolnoma razpeča vse blago za žen?ke, kakor bluze, krila, ve-stalje svilnate jupons, alpaca in pan, perilo za gospe, nogovice, pajčolani, pasovi, rokovice iz kože, volne in tkanine, potne piaids, šarpe za gledališče, ovratniki za gospć itd. itd.
Vse blago se more kupiti s 25°|0 dO 50% popustom v prodajalnici
>:Alla Flotta Američana"
Trst, PiazZa della Borsa štev. i
Hotel Balkan
70 sob, eiektr. razsvetljava, iift, kopelji
Cene zmerne.
Pnčtraj & Kogl
Hotel il^i 1 kan
mm
Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri — Gorici. ==
L«at«B ialtvilikl tir :
Gorica, drž. kolsd., Solkan
Mizarska zadruga v Solkaosi
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, via Caserma 4
Osrednje ravnateljstvo.
ZALOGE s
REKA. Via Pile 2 SPLIT, nanovoj obali
Brz.: ZAjSUGA - Trst J Telef. št. 1631 interurban ^ Žage v Soteski (Bohinj) 'i\
Letna produkcija -- K 1,000.000 = |