ODLOČANJE IN ODGOVORNOST

Pobuda predsednika Tita na zadnjetn kongresu sindikatov Jugosla-vije zadolžuje družbenopolitične delavce, da v politični praksi z vso odgovornostjo še naprej uveljavjajo /amisli o kolektivnem delu, odlo-čanju in odgovornosti ter o vseh aktivnostih, ki prispevajo k nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov v našem sistemu — v so-cialističnem samoupravljanju.
Gre za eno osrednjih nalog, ki naj vse prispevajo k še hitrej-šemu razvoju celotnega sistema socialističnega samoupravljanja. Gre za to, da bi na vseh stopnjah odločanja močneje prišel do izraza celotni sistem, kot je za-mišljen v šludiji Edvarda Karde-lja, tj. da je treba v ceiotni sistem odtočanja še bolj vključiti naj-širši krog delovnih ljudi in obča-nov.
Osnova je vsekakor taka, da predstavija največjo širino delo-
vanja v krajevnih skupnostih ali občini, ter daje največjo težo funkciji ter odgovornosti vseh oblik organiziranosti organov v SZDL. Ta organizacija je na-mreč že po svoji družbeni funkci-ji, pa tudi po dosedanjih meto-dah delovanja zagotovo najširša in najdemokratičnejša osnova za politično delo domala najširšega možnega kroga delovnih Ijudi in občanov.
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Konkretne rešitve v procesu vsebinskega uresničevanja po-bude o kolektivnem delu, vode-nju, odgovornosti in o krajšem mandatu morajo imeti predvsem namen, da se še bolj odpre ce-lotna pot odločanja za reševanje vseh družbenih problemov na vseh področjih našega življenja in dela.
Nadaljnja demokratizacija je torej prav gotovo strateško vpra-šanje našega razvoja. Karzadeva socialistično zvezo, bo morala še bolj poglobiti frontni način delo-vanja, razviti svojo organizira-nost v smeri množičnosti. SZDL mora biti odraz vseh tokov in ak-tivnosti. In vse množice morajo imeti seveda svoj vpliv tudi na vodstvo v SZDL.
SZDL mora v akciji za svojo nadaljnjo demokratizacijo še naprej kreptti svojo odprtost in vključevati vase vse organizirane oblike delovanja občanov. Po-spešeno pa se mora vanjo tudi v krajevni skupnosti vključiti sin-dikat. Vse delegate vseh družbe-nopolitičnih organizacij, druž-benih organizacij, društev, de-lovnih organizacij na nekem te-renu mora v sebi združevati SZDL. Iz tega sestava naj bi — po novem enotno v vsej republiki — v sleherni krajevni konferenci SZDL izvolili predsedstvo, ki naj bi dobilo tudi nekoliko spreme-njeno vlogo. Postati bi moralo bolj operativno in naj bi imelo politično-koordinativno funkci-jo.
Kar zadeva trajanje mandata, je prav gotovo res, da je dveletni mandat za krajevno konferenco najprimernejši. Nujno pa je, da kljub tako skrajšanemu mandatu vsako leto obvezno in na vseh ravneh organiziranosti SZDL pregled^mo in kritično ocenimo delo.
Temeljna oblika bodočega de-lovanja bo prav gotovo sekcija. Vendar moramo pri tem dokaj odgovorno in realno upoštevati, da bodo sekcije zaživele toliko, kolikor bodo dejansko obravna-vale problematiko kakega kon-kretnega okolja in se bo zanjo pokazal večji interes. Tudi na občinski ravni bo treba najbrž marsikaj spremeniti. Osnovno načelo organiziranosti mora ve-ljati enotno za vso verigo — od krajevne konference do republi-ke.
Razmišljanja gredo v to smer, da bi morali bolj okrepiti in poživiti delo konferenc, kajti le-te so sestavljene
iz delegatov vsega družbenega in po-litičnega življenja občine, skratka iz vseh sredin, kjer se občani organizi-rano zbirajo in delujejo. Bolj bo treba poživiti delo koordinacijskih odborov in svetov ter se usmeriti v sekcijo delovanje. Tudi predsedstvo dobiva 'drugačno vlogo in po-staja ne samo politični orgafl, temveč tudi Kvršilno politično telo. Pted-stavlja torej tako po svoji sestavi kot z metodami dela v nekem smislu po-litično koordinacijo v občini. Za to potem ne bi bili potrebni več izvršni odbori. Kot metodo dela predsedstva pa bi bilo možno ustanoviti majhne delovne sekretariate. Tudi število članov predsedstva bi bilo manjše kot je sedaj.
Približno taka usmeritev velja tudi za organiziranost na ravni republike. Razmišljanja glede trajanja mandata se nagibajo k temu, da bi ostal štirile-ten, vendar bi morali vsako leto ob-vezno pregledati in kritično oceniti svoje delo ter po potrebi tudi zame-njati vodstvo.
Demokratizacija družbenopoliti-čenga odločanja nikakor ne sme do-pustiti, da bi se v družbenopolitičnih organizacijah povečal profesionalni sestav delavcev. Ugotovimo nam-reč lahko, da dajejo sedanje oblike organiziranosti in metode dela vse možnosti, da v veliki večini lahko uresničujemo idejo, ki izhaja iz po-bude tovariša Tita. Že v juniju bodo izdelani konkretnejši predlogi za uresničevanje te pobude in le-ti mo-rajo doživeti najširšo javno razpravo. Ta pobuda mora ^iostati naša vsak-danja politična praksa.
ALEŠ KARDELJ