PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432)'731190 “.pal,eTn3r;ppBoovinl Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 100 (13.038) Trst, petek, 6. maja 1988 Poljska policija ponoči vdrla v železarno in aretirala večino članov stavkovnega odbora S posegom protiterorističnih oddelkov končana stavka železarjev v Novi Huti Odločen protest Cerkve in Solidarnosti proti uporabi sile- Poljski vladi kmalu posebna zakonska pooblastila - Walesa svari vlado pred podobno akcijo v Gdansku VARŠAVA — Stavka železarjev v Novi Huti pri Krakovu je bila včeraj prekinjena z vdorom policijskih enot v železarno. Posebni oddelki protiterorističnih enot poljske policije so dvakrat Posegli, in sicer najprej ob 2. uri zjutraj nato pa še ob 9. uri dopoldne. Po nekaterih vesteh je bilo pri tem med delavci najmanj devet huje ranjenih. Ponoči so Policisti vdrli med speče delavce, pri tem pa so metali dimne bombe in eksplozivne rakete. Drugi napad je bil še bolj silovit in policija je aretirala 15 od 19 članov stavkovnega odbora. Poleg njih je bilo aretiranih še približno 20 delavcev. Policijski poseg je takoj naletel na ostre obsodbe iz vrst poljske Cerkve, ki je v sredo skušala pomagati s posredovanjem, in iz vrst prepovedanega sindikata Solidarnost. Glavni svetovalec Lec-ha Walese profesor Geremek je izrazil °gorčenje nad policijsko akcijo, ki je po njegovem mnenju tako zavestno onemo-9očila vsak dogovor med stavkajočimi delavci in vodstvom železarne. Drug Predstavnik Solidarnosti Jacek Kuron Pa je dejal, da Poljski grozi državljanska vojna, če ne bo prišlo do prave in pravične rešitve krizne situacije. Toda poljska vlada bo skušala delavski protest onemogočiti z novim zakonom, ki bo vladi dal posebna pooblastila. Veljati naj bi začel že 11. maja in po nekaterih vesteh predvideva tudi ukinitev sindikalnih pravic. Proti temu so tudi uradno priznani sindikati, ki trdijo, da bi ukinitev sindikalnih pravic pomenila hud udarec za demokratizacijo, ki sta jo prinesla zadnja kongresa poljske partije. Strah pred policijskim posegom pa narašča tudi v Gdansku, kjer so v ladjedelnici včeraj v celoti ustavili proizvodnjo, ki je bila že prej zaradi stavke skoraj povsem paralizirana, ladjedelnica pa je obkoljena z močnimi policijskimi enotami. Med stavkajočimi delavci v ladjedelnici je tudi Lech VValesa, ki je dejal, da je ladjedelnica v Gdansku zibelka Solidarnosti in zato simbol za vse Poljake. S tem pa je Walesa najbrž oblastem dokaj jasno povedal, da bo morebitni poseg v Gdansku za policijo mnogo bolj zapleten in zahteven, kot je bil včerajšnji v Novi Huti, in da bi znal imeti mnogo širše posledice. O predsedniku bodo odločali tudi talci? PARIZ — Pičle tri dni pred volilno balotažo med Mitterrandom in Chiracom je nad obema francoskima polit-koma obvisel Damoklejev meč talcev. Petnajst talcev iz Nove Kaledonije in trije talci iz Libanona so sporna politična bera predsednika Mitterranda in njegovega premiera-antagonista Chiraca. /Veselje in zadovoljstvo, ki sta spremljala povratek francoskih državljanov (eni so kar tisoč dni preživeli v libanonskih zaporih), sta se, najbrž zaradi napetega predvolilnega vzdušja, sprevrgla v hude polemike. Svoboda triindvajsetih novokaledonskih talcev je stala življenje petnajstih Melanezij-cev, koliko pa je morala Francija odšteti za življenje treh libanonskih talcev? To vprašanje je že razdelilo javno mnenje, še bolj pa opazovalce, ki se spašujejo, kako bo to vplivalo na nedeljske volitve. Francija je morala pristati na ponižujoče pogoje, da so ji filoiranski ugrabitelji vrnili tri državljane, je že včeraj hrumel Le Pen. Chirac pa je zagotavljal, da je Francija narekovala pogoje in ponosno vodila pogajanja. Prav tako nonšalantno se je Chirac otresel obtožbe, da je v Novi Kaledoniji pristal na »akcijo mesarskega kolonializma«. Talce je v obeh primerih »dobil nazaj«, trdi francoska desnica, na ta račun pa najbrž ne bo dobil več glasov. Opazovalci menijo, da so glasovi dejansko že v žarah, šok vesti zadnjega trenutka ne bi smele vplivati na izid predsedniških volitev. Do nedelje je vsekakor še daleč. NA 12. STRANI Pogajanja z vlado se bodo nadaljevala šele prihodnji teden Bojkot ocenjevalnih sej razdvaja šolnike in sindikalne predstavnike DUŠAN KALC iav^^ .~T ^sa pozornost italijanske vladnim' ^ j13119 v P°9aiania meci ki ??v*tev delovne pogodbe šolnikov, ie | se Hirala nadaljevati danes, a jih u ,vlacla na željo avtonomnega sindir J? SNALS prenesla na torek. Nape-snrč j spremlja dolgotrajni in siloviti rsvnv.u?ne9a osebja z državnimi up-dvr-n še ni popustila, čeprav je pre-V]'ifralsnie prvo srečanje sindikatov z n;. a?,.rabl0 odprlo vrata plahemu upa-J. .• Vlada kljub zagotovilom o denar-v č^iVe?,ticiii okr°g 5 tisoč milijard lir mpi° j1S^e Plače, ki naj bi šla preko njT ? državne inflacije, ni pokazala še baln6 oc^0čnosti in jasnosti glede glo-šnlci^?9. reševanja izjemno zapletene kalr,z?"sinc^kalne problematike. Sindi-tak ° Predstavništvo šolnikov pa se je te7Vr,raZC1epil° in razdrobilo, tako da je nega položajaiZh0d “ Skrajn° zaplete' ialnH Se k° P*3 vsem tem lahko doga-sploh 3 P°9ajalno mizo? Vprašanje je voli i3 ■ . ena pogajalna miza do- J' k9!11 triperesni konfederalni sin- predstavniki in sindikati za dikat CGIL, CISL in UIL noče več sedeti za isto mizo s tistimi, ki vztrajajo pri bojkotu ocenjevanja dijakov, kar resno ogroža reden potek zaključne faze šolskega leta. Avtonomni sindikat SNALS, na katerega letijo najhujši očitki, češ da vztraja pri bojkotu, čeprav je bil prepuščen za pogajalno mizo, se še ni odločil, kaj bo naredil. Njegovo vodstvo se bo sestalo in odločalo danes, vendar izjave njegovega tajnika Nina Gallotte, naj vlada raje prepusti odločitve parlamentu, če sama ni sposobna reševati zapletenega spora, ne kažejo nič dobrega. SNALS, ki se proglaša za edini branik pred »barbarskimi« cobasi in Gildo, je dal tudi razumeti, da ne pristaja na noben veto glede udeležbe na pogajanjih, če ne preneha z bojkotom. S svoje strani pa so uporniški cobasi včeraj dejali, da vlada ponuja samo besede, kar je nesprejemljivo za šolo in za vse, ki v njej delajo. Cobasi so obsodili tudi omahovanje avtonomnega sindikata SNALS in »ponižno meketanje« sindikalne zveze CGIL, CISL, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Negativen odgovor na slovenske zahteve RIM — Avtonomija slovenske šole je pojem, ki ga sedanja zakonska ureditev v Italiji ne priznava. Bojkot volitev v šolske zborne organe, ki so ga izvedli slovenski šolniki, dijaki in starši v znak protesta, ker vlada ni upoštevala zahtev po samostojnem šolskem okraju za šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini, ni imel v Rimu posebnega učinka. To dokazuje tudi odgovor ministra za šolstvo Giovannija Galloni-ja na pismeno vprašanje slovenskega senatorja Stojana Spetiča o tej temi. Minister se v odgovoru sklicuje na normativna določila člena 34 predsedniškega dekreta z dne 31. maja 1974 in 8. člena zakona z dne 14. januarja 1975, določila, ki omogočajo slovenskim šolnikom, dijakom in staršem nekaj mest v okrajnih in pokra- NADALJEVANJE NA 2. STRANI O vprašanju davčne politike in Juga Sindikat predložil vladi svoje zahteve RIM Začel se je dialog med vlado in sindikati. Ministrski predsednik De Mita je včeraj sprejel v Palači Chigi tajnike sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Srečanje, ki sta se ga za vlado udeležila tudi ministrski podpredsednik De Michelis in minister za delo Formica, je po mnenju vseh udeležencev potekal v konstruktivnem vzdušju in je vsaj v tej prvi fazi potrdilo pričakovanja po resnem soočanju. Ta prvi delovni sestanek je bil v bistvu namenjen izmenjavi mnenj in stališč o številnih gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanjih italijanske družbe in zato je bil tudi edini praktični zaključek včerajšnjega snidenja dogovor, da se vladni in sindikalni predstavniki spet sestanejo prihodnji torek za poglobitev vprašanj, ki so jih včeraj nakazali. Kaj več tudi ni bilo pričakovati. Tajniki CGIL, CISL in UIL Pizzi-nato, Marini in Benvenuto so se v Palači Chigi predstavili z jasnim programom in s trdno voljo, da od vlade izterjajo jasne obveze in trajnejše daljnosežnejše ukrepe. Davčna reforma, reševanje problema brezposelnosti in odločen razvojni program za Jug Italije so v tem trenutku najbolj pri srcu sindikatu, ki bo svoje zahteve po odločnejših posegih vlade podkrepil jutri opoldne z vsedržavno manifestacijo po rimskih ulicah, namenjeno v prvi vrsti problematiki nerazvitega Juga. Sindikalni predstavniki so predsedniku De Miti izročili obsežen dokument razčlenjenih in poglobljenih zahtev, o katerih se bo morala vlada sedaj izreči. Vladni in sindikalni predstavniki so se dogovorili tudi za vrsto specifičnih srečanj. Prvo in po mnenju sindikatov tudi najbolj nujno bo posvečeno jeklarski industriji. Sindikati namreč zahtevajo ponovno proučitev in preoblikovanje jeklarskega načrta. Srečanja se bodo NADALJEVANJE NA 2. STRANI »Slava« za en dan Vriiongo Jn paima di Mol erJetno ostali povsem nez Cl, Drun k.-; Sf - stranehitaigansk Pism™1! talia s,ava? Vso zqsj voT'*1. 3° ie nekdo z otroši šole °v ^ IZ, ViUon9a petemu >vSn°ma nove9a' sprostil z •'e na smrt Pai ® Zasmejal se je in sP°četka šv ' Ada).se mu ni več zdela tako vulgarna k 111 kavboike ni^ se iičila. oblačila pa se je v maji razkošnih obl 1^ 51 ni imelo smisla natikati izrezanih zjutraj prišla 1 t^ -lh ^ morala sleči tisti trenutek, kc viogc 0 Jane narQStiUd^0VZraven pa se ie začela vži are, ki ]e bila povsem različna od Val vživljati mati je nekaj posebnega, Val.« Bilo je prvič, da jo je poklical po imenu; temu se je nasmehnila. »Veš, da pozabim, da je moja mati, kadar sem na sceni. Takrat je samo tista ženska, ki vrešči name in me spravlja v tak bes, da bi jo včasih najraje ubila.« »To je dobro.« Odobraval jo je. Zelo dobro je poznal Faye in vedel, v kakšno razpoloženje zna pritirati tudi njega. »Saj ravno to hoče.« Val je zavzdihnila od udobja v velikem, prostornem avtomobilu. Bil je bel Cadillac z odprto streho in rdečo notranjostjo in Val je komaj še zmogla toliko moči, da je odprla vrata, da bi odšla domov. Takrat pa jo je nenadoma obšla živčnost in obrnila se je k njemu: »Bi prišel na kozarček ali kaj podobnega? Ne vem, ali je doma kaj za pod zob, morda celo nič. Toda če hočeš, lahko po telefonu naročiva pizzo.« »Kaj pa, če bi se nekam odpeljala na pizzo?« Pogledal je na rolex na svoji roki in potem spet njo. »Lahko bi te pripeljal nazaj v eni uri. Nocoj bi rad še enkrat preštudiral jutrišnje prizore.« Potem ga je obšla nenadna misel. »Bi delala skupaj?« Neverjetno se mu je nasmehnila. Ni moglo biti res. Ona da bi se pripravljala za snemanje z Georgeem Water-stonom za njun skupni film? Gotovo so le sanje. Pohitela je z odgovorom, preden bi se sanje lahko razblinile. »Z veseljem, George. Samo če ne bom spet zaspala.« Zasmejal se ji je in nato držal besedo. Na poti k njemu sta hitro pospravila pizzo, potem pa sta se odpeljala v njegovo hišo na Bever-ley Hillsu in dve uri skupaj brala svoji vlogi, preizkušala različne intonacije in različna razpoloženja, dokler nista dosegla učinka, ki sta ga želela. Obhajali so jo enaki občut- ki kot med lekcijami dramske igre, ki jih je imela tako rada, s to razliko, da je tokrat šlo zares. Natanko ob desetih jo je odpeljal domov. Oba sta potrebovala spanec za naslednji dan. Brezskrbno ji je pomahal, ko se je kot na oblaku odpravila v hišo. Bil je pravi užitek, da je za spremembo ni nadlegoval kak mulec ali zvodnik. Nenadoma je pomislila, kako je mogoče, da še ni nikoli srečala nikogar, ki bi bil kot George, in se zasmejala sama sebi. Polovica žensk na svetu si je želela srečati moškega, kot je bil on, ona pa je vsak dan delala z njim. Film je dobro napredoval in Val je še nekajkrat prišla vadit k njemu. Povabila bi ga bila k sebi, toda v njenem stanovanju je vladal prevelik kaos. Povedal ji je, da bi se morala izseliti in si poiskati dostojno prebivališče. Postal je neke vrste starejši brat, predstavljal jo je svojim prijateljem in jo učil, kako se vede gornja plast hollywoodske družbe. »Življenje v takšni luknji je videti kot pekel, Val.« Zdaj ji je smel že marsikaj povedati. Skupaj sta delala po dvanajst ur na dan in nato vsak večer še študirati dve ali tri ure. »Fantje bodo mislili, da si cenena.« Prav to se ji je že dogajalo zadnja leta, dokler je ni opomnil. »Česa boljšega si ne morem privoščiti.« Govorila je resnico in George je bil presenečen. Thayerjevi so spadali med pomembne hollywoodske osebnosti in zdelo se mu je čudno, da je ne podpirajo. To je tudi rekel^ ona pa je odkimala. To kratko malo ni bil njen način. »Ze več let nisem vzela od njih ničesar. Vse odkar sem se odselila.« Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Sindikat predstavil načrt o možnostih zaposlitve na Tržaškem Z ustreznimi naložbami bi lahko pridobili 500 novih delovnih mest Pezzoli predstavil alternativno dejavnost za Aquilo Vendar sklad FRIE sedaj nima obljubljenega denarja Pokrajinsko vodstvo sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL je včeraj na tiskovni konferenci predstavilo zaposlitvene načrte, ki jih je izdelalo na podlagi analize o sedanjem gospodarskem položaju na Tržaškem. Zaposlitveni načrti pa naj bi hkrati predstavljali tudi posebno obliko zaščite obstoječih delovnih mest v industriji, javnih upravah, zasebnih podjetjih in še v številnih drugih sektorjih, pripomogli pa naj bi k poživitvi podjetij v krizi. Številke, na katerih temelji analiza, niso ravno spodbudne: v vsedržavnem merilu predstavlja število brezposelnih 12,4 odstotka celotnega prebivalstva, v tržaški pokrajini pa imamo kar 10 odstotkov brezposelnih prebivalcev. Položaj je še toliko bolj kritičen pri ženskah, saj jih je na 8 tisoč brez redne zaposlitve kar 5.200; na 10 mladih jih 7 pričakuje prvo zaposlitev, od' 4 mladih pa so trije prepričani, da do konca leta ne bodo našli ustrezne zaposlitve. Vendar pa ima tržaška zaposlitvena stvarnost tudi drugo plat medalje. Sindikat je prepričan, da bi v prihodnjih dveh (!) mesecih lahko našlo zaposlitev približno 500 oseb, od sedanjih 3 tisoč pogodb za poklicno usposabljanje pa bi se jih vsaj tisoč lahko spremenilo v dokončno delovno pogodbo. Najmanjši problem je pri tem denar. Javne uprave in ustanove so namreč na temelju državnega zakona št. 26 in določil avtonomnega deželnega statuta deležne znatnih izrednih finančnih sredstev, namenjenih prav ustvarjanju novih delovnih mest in spodbujanju industrijskih dejavnosti. Večji del tega denarja pa ostaja neizkoriščen, saj pristojne krajevne uprave ne razpolagajo z ustreznim finančnim načrtom, kako razpoložljiva sredstva porazdeliti. Denar se tako dobesedno kopiči v- Sklad za Trst je v ta namen dodelil javnim upravam skupno 15 milijard lir — v raznih blagajnah, izgublja na vrednosti, brezposelnost pa vidno narašča. Finančna sredstva naj slabše upravja Občina Trst. Število občinskih uslužbencev in uslužbencev raznih občinskih ustanov je že vrsto let krepko pomanjkljivo, izračunali pa so, da bi Občina lahko sprejela v službo najmanj 150 oseb, in to samo v letošnjem letu. V ta namen namreč razpolaga s 1.200 milijoni lir! V zdravstvu pa bi po deželni zdravstveni reformi lahko takoj ustvarili 200 delovnih mest na področju skrbstva. Dalje, javni sektor bi z razpisom ustreznih notranjih in javnih natečajev lahko zaposlil 100 oseb na osrednjih sedežih in dodatnih 200 na perifernih predstavništvih. Uvodoma smo omenili delovne pogodbe za poklicno usposabljanje: sindikati CGIL, CISL, UIL so že pred časom zaprosili delodajalce, ki na podlagi teh pogodb zaposlujejo mladino, ter združenji industrijcev in obrtnikov za srečanje, na katerem bi opredelili možnosti stalne zaposlitve za vsaj 80 odstotkov začasnih delavcev. Delodajalci se srečanja iz neznanih razlogov izogibajo. Pač pa bo sindikate sprejel minister za državno udeležbo Fracanzani že prihodnjega 17. maja. To srečanje bo posebno pomembno zlasti za javna podjetja, ki so na Tržaškem že v kritičnem položaju. Morda bo mogoče ob tej priložnosti urediti tudi položaj delavcev v dopolnilni blagajni, saj se ti postopoma spreminjajo že v pravo kategorijo. Možnost novih delovnih mest pa nudijo tudi poklici, ki jih zahteva raziskovalno, znanstveno in tehnološko področje. Zanimiv je na primer podatek, da bi Geofizikalni observatorij v prihodnjih dveh letih lahko zaposlil 80 oseb, medtem ko bi v Laboratoriju za morsko biologijo lahko sprejeli 8 specializiranih delavcev na podlagi javnih natečajev, ves kader pa bi v prihodnje lahko povečali za 20 oseb. Sindikalisti Treu (CGIL), Feletti (CISL) in Gasivoda (UIL) so tiskovno konferenco zaključili z ugotovitvijo, da se na Tržaškem srečujemo z brezposelnostjo, ki jo povzročata predvsem birokratska počasnost in nesposobnost upravljanja z razpoložljivimi sredstvi. Res, da 500 delovnih mest še ne bi rešilo zaposlitvene krize, nemara pa bi spodbudno vplivala na vse nadaljnje pobude na tem področju. Kako bodo javne uprave, delodajalci, industrije! in obrtniki odgovorili na ta izziv sindikata, pa bo mogoče izvedeti čez približno dva meseca, ko bo sindikat predstavil obračun zaposlitvene politike, (mi) Kaže, da se presenečenja v zvezi z bivšo čistilnico nafte Aguila še ne bodo končala. Po eni strani se delavci in sindikat spopadajo z nedoslednostjo in z izsiljevalnim postopanjem novega lastništva':— družbe Monteshell, po drugi pa se javni upravitelji sprenevedajo pred edinim resnim partnerjem — lombardskim industrijcem Pezzoli-jem. Pezzoli je v sredo (kakor je bil obljubil) predstavil deželnim upraviteljem in predstavnikom sindikata podrobne industrijske načrte za namestitev sodobne tekstilne tovarne, ki bo, kot znano, ena od alternativnih dejavnosti bivše rafinerije. Že pred časom je naročil tudi stroje in napovedal, da bo skupino prostovoljcev, izbranih tudi med delvei Aguile, poslal na tečaj za poklicno usposabljanje v Bergamo, za to pa je seveda zahteval primerno finančno podporo. (Po dogovoru, ki so ga na ministrstvu za industrijo letošnjega 11. januarja podpisali Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Milje, zastopniki družbe Monteshell, sindikat in seveda Pezzoli.) Poleg tega pa je na sredinem srečanju tekstilni industrij ec poudaril tudi, da bo njegova tovarna razpolagala z 250 delovnimi mesti, od katerih jih je dobrih 50 "rezerviral" za delavce nekdanje Aguile. Kje se je torej to pot zataknilo? Odpovedali so javni upravitelji oziroma Dežela oziroma sklad FRIE, ki ta čas ne razpolaga s potrebnim (obljubljenimi) denarjem. Njegovi predstavniki so namreč v sredo nekako kapitulirali in povedali, da bodo morali na bančna posojila z olajšanimi obrestmi čakati 3 do 4 mesece. Pezzoli se seveda s takimi izjavami ne strinja, saj je predvideval, da bo dejavnost v tekstilni tovarni lahko stekla že avgusta prihodnje leto. Poleg tega pa je v novo tovarno naložil tudi znatno vsoto lastnega denarja in sedaj tvega izgubo. S svoje strani pa je Dežela že pred kakim mesecem zamrznila 11 milijard lir podpore, in tudi ta vsota se — preden ne pride do ustreznih premikov — nikakor ne more obrestovati. Sindikat UIL je že izdal protestno noto v zvezi z nesprejemljivim zadržanjem finančne družbe, v sporočilu za tisk pa med drugim ugotavlja, da tako postopanje lahko nepopravljivo skvari ves napor, ki so ga v reševanje položaja delavcev Aguile vložili tako sindikat kot deželna uprava; Pezzolijeva ponudba pa je konec koncev doslej edina otipljiva poteza, ki bi lahko vsaj delno rešila že skoraj dramatičen položaj. Kaj bo Pezzoli sedaj ukrenil, je spet odprto vprašanje. Sindikat UIL pa se tudi sprašuje, ali ne gre morda pripisati teh nesprejemljivih zamud in pozabljivosti trudu, ki ga javni upravitelji vlagajo v volilno kampanjo, ki bo letos baje ostrejša od mnogih dosedanjih. Pri G M uradno predstavili ploščo Črtomira Šiškoviča Na Opčinah se v nedeljo obeta izjemen koncert zborovske pesmi Lep, prisrčen in pomemben dogodek je bil v sredo zvečer v Gallusovi dvorani Glasbene matice: uradna predstavitev prve samostojne plošče našega violinskega mojstra Črtomira Šiškoviča. O njej smo v dnevniku sicer že pisali, toda uradna predstavitev ima vendarle svoj šarm in to iz več razlogov: prisotnost samega violinista (tokrat s klavirsko spremljavo sestre Mojce), ambient - dvoranica, v kateri je Črt, gojenec šole Glasbene matice, naredil prve korake na poti do violinskega virtuoza in ne nazadnje ugotovitve, ki so jih ob tej priložnosti izrekli predstavniki G M, njen predsednik Adrijan Semen in uradni predstavitelj, violinist in Črtov kolega prof. Žarko Hrvatič in ravnatelj šole GM prof. Sveto Grgič. Predsednik ustanove Adrijan Semen je upravičeno govoril o prazniku v družini (mislil je seveda na družino Glasbene matice) in o pomembnosti dogodka, ki presega okvir tržaškega slovenstva, saj predstavlja plošča domačega umetnika dogodek za ves glasbeni Trst. Črtu Šiškoviču je ob čestitkah zaželel še novih plošč in nadaljnjih uveljavitev v njegovi umetniški karieri. Prof. Žarko Hrvatič pa je po kratki predstavitvi značilnosti sjdadb_ na plošči in obeh izvajalcev, Črta Šiškoviča in klavirskega spremljevalca, sovjetskega pianista Igorja Laska, posebej in zelo primerno poudaril tudi nezamenljivo vlogo glasbene šole GM, iz katere je ob mnogih drugih koncertantih in pedagogih izšel tudi Črt kot eden najvidnejših predstavnikov druge generacije naših glasbenikov iz vrst Glasbene matice. Žaželel je, da bi bila Črtova plošča spodbuda tudi drugim našim koncertantom. Ravnatelj šole GM pa se je tem ugotovitvam pridružil še s čestitkami v imenu šole in njenih pedagogov. Kako naj bi se mojster oddolžil za čestitke in najboljše želje za naprej, če ne s svojo najlepšo govorico — z govorico svoje dragocene stradivarijke? Ob klavirski spremljavi Mojce je zaigral Tartinijevo Sonato v G-molu op. 1 in na splošno željo številnih prisotnih slovenskih in italijanskih ljubiteljev glasbe na predstavitvi, še drugi stavek iz Haydnovega violinskega Koncerta v C-duru, v kateri je demonstriral mojstrsko spevnost svoje violinske igre, kakor je v Tartiniju lahko izpričal tehnično dognanost svojega muziciranja. Prisrčen in pomenljiv večer se je sklenil, kot se za družinsko okolje spodobi, ob kozarčku in prigrizku pa seveda ob pomenkih, Črt pa je imel še precej dela s podpisovanjem plošče, ki je odslej v prodaji v Tržaški knjigarni. (j k) Na sliki: predsednik Glasbene matice Adrijan Semen med Črtomirom Šiškovičem (levo) in Žarkom Hrvatičem na uradni predstavitvi prve samostojne plošče tržaškega violinista v prostorih Glasbene matice. SKD TABOR z Opčin že vrsto let ponuja tržaškemu občinstvu niz kakovostnih glasbenih nastopov, ki sodijo v okvir tako imenovanih Openskih glasbenih večerov. Tokrat se je krovnemu društvu pridružil tudi MePZ Pri-morec-Tabor, ki je prvič povabil v svojo sredo MePZ Accademia Musica-le Universitaria iz Trsta. Zbor, ki ga sestavlja skupina pretežno mladih in navdušenih pevcev, se bo občinstvu predstavil v nedeljo v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Zbor so leta 1983 pod vodstvom Walterja Lo Nigra ustanovili tržaški študentje in mladi glasbeniki, ki jih je vezala ljubezen do glasbe in zborovskega petja. Skupina se je najprej usmerila v vokalno polifonijo iz 16. stoletja, ki je pevce pritegnila predvsem zaradi svoje posebnosti in dodelanosti, v zadnjih letih pa je razširila svoj repertoar in se še posebej posvetila Bachovemu opusu, ki je postal zaključna in obenem izhodiščna točka njihovega delovanja. Občasno skupina sodeluje s solisti in z instrumentalnimi ansambli, kar nedvomno pripomore k pestrejšim in popolnejšim nastopom. Že od samega začetka se je zbor vidno uveljavil in za svoje delovanje na številnih turnejah in tekmovanjih v Italiji in tujini (Francija, ZR Nemčija) prejel mnoga visoka priznanja in odlikovanja. Tako je npr. kritik Klaus-Jiirgen Schmid nadvse pozitivno ocenil njihov nastop v Regensburgu, kjer je njihovo izvajanje odlikovala predvsem »skrbna glasovna pripravljenost«, »čista glasovna barva« in »glasovna ubranost, ki jo je zelo redko zaslediti«. Med pomembnejše sodijo nastopi na mednarodnem tekmovanju »Seg-hizzi« v Gorici, kjer je zbor osvojil tretje mesto, in v Arezzu, kjer je zasedel odlično drugo mesto. Oktobra lani je zbor nastopil na deželnem tekmovanju »Corovivo«, kjer se je uvrstil v najvišjo kategorijo. Zbor od vsega začetka vodi VJalter Lo Nigro in prav njegovi prizadevnosti in izkušenosti gre zasluga za dosežene uspehe. Po rodu je Tržačan in je diplomiral iz klavirja na Konservatoriju Tartini. V naslednjih letih se je vztrajno izpopolnjeval s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki (Jbrg Demus, Christof Lieske in Erik Wer-ba). S posebno vnemo se je posvetil dirigiranju in zborovski glasbi in na tej osnovi naposled diplomiral v Fie-solah. Želja po izpopolnjevanju ga je v zadnjem času vodila v Salzburg, kjer se pod vodstvom priznanih glasbenih strokovnjakov (Gielen, Hagen-Groll in Harnoncourt) še danes ukvarja z dirigiranjem in zborovodstvom ter s Študijem stare glasbe in kompozicije. Prizadevno in poglobljeno delo pevcev in zborovodje se bo posebno izkazalo na nedeljskem srečanju na Opčinah. V primernem prostoru in vzdušju bodo v pravi meri izzvenele po-lifonične pesmi z nabožno vsebino J. S. Bacha, Palestrine, Brahmsa in Mes-siaena. (kk) Zanimivo predavanje sovjetskega gosta v inštitutu ISDEE »Perestrojka«: konec razhajanja politike in morale Kdor se je v sredo zvečer udeležil predavanja na sedežu Inštituta za študije in dokumentacijo o Evropski skupnosti in Vzhodni Evropi (ISDEE) na Kor-zu Italia 27, je po vsej verjetnosti odnesel vtis (če ga že poprej ni imel), da "perestrojka", "glasnost" in drugi tovrstni izrazi najnovejšega sovjetskega političnega žargona niso zgolj prazne besede. To je dokazovala že sama pojava predavatelja, prof. Viktorja Gajduka, docenta za sodobno zgodovino na Akademiji znanosti ZSSR. Po napovedih je prišel predavat na temo: »Sovjetska zveza in integracija Zahodne Evrope«, kar bi samo po sebi lahko izpadlo hudo uradno in hladno. To bi pred pojavom Gorbačova pravzaprav bilo zagotovljeno. Prof. Gajduk pa je občinstvo presenetil že s svojim prostim načinom govorjenja (med drugim prav dobro obvlada italijanščino), v katerem se je brez ovinkarjenj loteval najbolj žgočih vprašanj sovjetske stvarnosti in je namesto uradnih stališč kar razdajal svoje osebne poglede in ocene. Predavateljeva izvajanja niso bila nenavadna le po obliki. Še do nedavnega bi izvenela malodane bogokletno v pravovernih realsocialističnih ušesih. Kako bi tudi ne, saj je prof. Gajduk označil oktobrsko revolucijo kot "zgodovinski paradoks", katerega skuša smotrno razrešiti šele Gorbačov. Zakaj paradoks? Recimo že zato, ker je boljševiška revolucija, v nasprotju s samim Marxovim in Engelsovim nau- kom, skušala vzpostaviti socializem v deželi, ki ni dodobra doživela niti industrijske oziroma meščanske revolucije. Tega se je zavedal sam Lenin, ki je prav zato na začetku dvajsetih let skušal s svojo »novo ekonomsko politiko« (NEP) vnesti pomembne kapitalistične elemente v socialistično ureditev. A te, po mnenju prof. Gajduka pravilne in celo zgodovinsko nujne poskuse so Leninovi nasledniki in še zlasti Stalin prav kmalu pokopali. To so storili, ko je bil Lenin še živ, dasi bolan, kar pomeni, da so ga namerno izigravali. Konec leta 1922 so na primer ob objavi njegove razprave o reorganizaciji delavstva in kmetstva, ki vsebuje pomembne smernice za NEP, po vsej državi razposlali okrožnico, s katero so kadre obveščali, da Lenin ni več priseben. Prof. Gajduk v tem dogodku vidi začetek usodnega razhajanja politike od morale, ki se je potem le še povečevalo vse do današnjih dni. Ni čudno, je dejal predavatelj, da je prav s »perestrojko« med drugim prišla v ospredje tudi potreba po politiki, ki naj spoštuje osnovna moralna načela. Eno temeljnih spoznanj, ki vodi Gorbačova in njegovo »perestrojko«, je zavest, da je sodobni svet vse bolj notranje povezan in enoten. Vsi narodi so gospodarsko, kulturno in drugače vse bolj odvisni eni od drugih, prav zato je čedalje bolj nevzdržno in nesmiselno deliti svet na Vzhod in Zahod, Sever in Jug. Med mislece, ki so to spoznanje naznanjali in ki so torej nekaki predhodniki »filozofije perestrojke«, je prof. Gajduk omenil ruskega filozofa in pisatelja Aleksandra Ivanoviča Hercna, ruskega romanopisca Leva Nikolajeviča Tolstoja, ruskega znanstvenika in misleca Vladimira Ivanoviča Vernadskega, francoskega filozofa in teologa Teilharda de Chardi-na, pa tudi nekdanjega firenškega župana Giorgia La Piro. Gre za osebnosti, ki bi jih še do nedavnega. marsikdo mimogrede likvidiral kot »idealiste«! Kaj pa vse to lahko pove o »Sovjetski zvezi in integraciji Zahodne Evrope«, kot se je glasil naslov predavanja? Na prvi pogled ne veliko, saj se neposredno ne dotika rojevanja in rasti Evropske skupnosti. Po drugi strani pa lahko obrazloži, kakšni vzgibi naj bi vodili novo sovjetsko vodstvo v mednarodni politiki in torej tudi v odnosih z Zahodno Evropo. Toda po mnenju prof. Gajduka predstavlja Zahodna Evropa za Sovjetsko zvezo nekaj več, in sicer partnerja, s katerim naj bi najprej razvila nov, vsestransko odprt dialog. Prav to naj bi Gorbačov imel v mislih, ko govori o Evropi kot »skupnem domu*-»Kaj pa če bi se za vsem tem skrival spreten poskus, da bi s Staro celino opravili tako, kot s Finsko?« si je ugovarjal sam predavatelj. »Tega z argumenti ni mogoče povsem izpodbiti,« je odgovoril. Pristavil pa je' da bi v vsakem primeru šlo za vzajemno približevanje in pogojevanje, (mb) V priredbi odborništva za šolstvo Pokrajine Trst O možnostih študija in zaposlitve na tridnevnem posvetu za mlade Čez poldrugi mesec se bo končalo šolsko leto, nekaj tisoč študentov bo zapustilo višjo srednjo šolo, še več pa jih bo zaključilo obvezno šolanje. Vsi ti mladinci pa se bodo znašli pred življenjsko izbiro: odločiti se bodo morali za poklic ali nadaljnji študij in bodo na ta način izbrali tir, po katerem bo steklo njihovo življenje. Nezadostno poznanje možnosti zaposlitve pa pogosto vpliva tudi na izbiro. Da bi mladim nudili čim več informacij o možnosti izobrazbe, zaposlitve in o novih poklicih, se je tržaška pokrajinska uprava odločila prirediti tridnevni informativni posvet. »En dan za tvojo prihodnost Iz šole v svet dela« je naslov srečanja, ki bo od 11. do 13. maja na Pomorski postaji in ki ga Pokrajina prireja po zgledu drugih pokrajinskih uprav dežele Furlanije-Julijske krajine. Bistvena in nova značilnost bližnjega posveta pa bo v tem, da bo ponudil popoln pregded nad sedanjim ekonomskim položajem in torej nad vsemi zaposlitvenimi možnostmi, tako da ne bo šlo le za obnovo običajnih internih srečanj po šolah. Potek posveta sta na včerajšnji tiskovni konferenci orisala predsednik Pokrajine Locchi in odbornik za šolstvo Cavicchioli. Pri organizaciji sodelujejo tržaško Šolsko skrbništvo in šolska okrožja št. 16, 17 in 18. Posvet bo Potekal v popoldanskih urah, saj je konec šolskega leta tako blizu, da je vsaka učna ura dragocena. V vhodni dvorani Pomorske postaje pa bodo postavili tudi stojnice z informacijami o različnih delovnih sektorjih. Organizatorji so v sodelovanju s študenti, predstavniki v zavodskih svetih, že opravili obširno propagandno akcijo, zato upajo, da se bodo posveta kljub popoldanski uri udeležili številni mladi. Posvet se bo pričel v sredo, 11. maja, ob 15.30 s pozdravi predstavnikov oblasti, uradno pa ga bo uvedel odbornik Cavicchioli. Prvi bo poročal tržaški šolski nadzornik Čorbi, ki bo govoril o problemu usmerjanja v italijanskem šolskem sistemu, rektor Univerze v Trstu Fusaroli pa bo govoril o visoki izobrazbi in o tržišču dela. Bolj specifični bosta poročili predsednika Centra za tehnološke in znanstvene raziskave Romea, ki bo predaval o razvojnih programih za Center za raziskave, in ravnatelja Deželne agencije za delo Pirontija, ki bo govoril o aktivni politiki za zaposlovanje. Drugi dan posveta — četrtek, 12. maja bo uvedel deželni odbornik za industrijo Carbone, nato pa bodo strokovni posegi nekaterih izvedencev marketinga. Po predsedniku tržaškega Združenja industrijcev Toreselli bo predstavnik Sklada Agnelli Sergio Antonucci govoril o vzgoji in pripravljanju mladih na spremembe, profesor industrijske in trgovske tehnike na beneški univerzi Ca' Foscari Umberto Collesei pa o liku managerja v 90. letih. Podravnatelj družbe Gruppo Zig-nago bo govoril o mednarodnem marketingu, za njim pa bosta spregovorila ravnatelj združenja Intersind Antonio Sambo in deželni tajnik sindikata UIL Gianfranco Trebbi. Zadnji dan zasedanja bo posvečen univerzi in novim ter svobodnim poklicem. Predstojniki ekonomske, pravne, medicinske in gradbene fakultete bodo orisali potek študija za posamezne stroke. Odvetnica Tiziana Benussi bo nato govorila o izbiri svobodnega poklica, ravnatelj Inštituta za zavarovalne vede Carlo Ulcigrai pa o položaju v tem gopodarskem sektorju. Zadnja bosta spregovorila še tehnični ravnatelj Visoke šole za telesno kulturo ISEF v Rimu Giuseppe Cilia in predstavnik Mednarodne pomorske akademije Giorgio Bonat. Pri stojnicah v vhodni dvorani Pomorske postaje bodo nudili informacije o zaposlitvenih možnostih na različnih področjih, kot na primer v krajevnih zdravstvenih ustanovah, v vojski, policiji, pri karabinjerjih in finančnih stražnikih, o študiju na specializiranih-visokih šolah, o delovanju industrijskih združenj, trgovinskih zbornic, družbe Informatica, Centra za tehnološke in znanstvene raziskave, Deželne agencije za delo, bančnih in zavarovalnih zavodov ter različnih obrtniških in kmetijskih združenj. Po oskrunitvi obeležja Mari Samsi Galeb nad spomenikom je znova razširil krila Galeb nad bronastim portretom Mare Samse je ponovno razširil krila. Podrobno smo že poročali o vandalih, ki so najprej oskrunili kip, nato pa razbili še bronastega galeba, ki je sestavni del spomenika slovenski šolni-ci, pisateljici in partizanki Mari Samsi, po kateri je tudi poimenovana slovenska osnovna šola pri Domju. Občina Dolina je poskrbela za ponovno ureditev spominskega obeležja, kar ni bilo preveč težavno, ker je bronasti ptič počil »po šivih«, saj je bil sestavljen iz treh bronastih delov in so jih sedaj lahko ponovno zvarili. Občina je tudi ponovno uredila in počistila dvorišče, ki je za sedaj zaprto s ključem, tako da je vsaj do neke mere onemogočen dostop raznim skupinam. Seveda pa s tem niso rešena številna vprašanja, ki si jih prizadeto prebivalstvo in zlasti šolniki zastavljajo že več časa. O njih so podrobneje govorili pretekli torek zvečer na sestanku med občinskimi upravitelji in predstavniki krajevnega prebivalstva, Slovenci in Italijani. Spstanka so se udeležili župan Edvin Švab, podžupan Pe-čenik in odbornik za kulturo Sancin. Prisotni so bili tudi predstavniki krajevnih kulturnih in drugih društev in seveda občani. Najprej je tekel pogovor o gradnji avtoceste, ki temeljito spreminja podobo kraja in o nekaterih drugih krajevnih vprašanjih. Nato pa je bil seveda razgovor osredotočen na celoten skupek problemov, ki se odpirajo z večnamenskim občinskim središčem, v katerem so poleg šolskih ustanov V gledališču Prešeren v Boljuncu Drevi javno ocenjevanje vin za občinsko razstavo v Dolini Nocoj ob 18. uri bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ljudsko ocenjevanje vin, ki bodo razstavljena na 32. občinski razstavi domačih vin v Dolini. Ob isti Uri se bo tudi sestala ocenjevalna komisija, ki bo izbrala najboljše vzorce. Zasedanje je javno in uprava vabi vinogradnike in ljubitelje vinogradništva, da se v čim večjem številu udeležijo zasedanja. V soboto ob 18. uri bo na Trgu padlim za svobodo v Dolini uradna otvoritev, katero je občinska uprava povabila ugledne goste in krajevne predstavnike družbenega in političnega življenja. Od 20. ure dalje bodo mladi iz Doline bostaV^ali maj' ^ nedeljo ob 15.30 se bo pričel kulturni program, na katerem Pred3 ”,astoPdi godba na pihala Breg iz Doline in Beneška skupina. Ob 19. uri je Pie d en Prihod parterjev in parterc, nakar je od 20. ure dalje na programu na t "rav ta^° k° v ponedeljek od 20. ure dalje ples, v torek ob 18. uri bo st°pil pihalni orkester Breg, nakar bo ob 19. uri slovesno podiranje maja. Repen bo danes gostil pevce in dramsko skupino SKD Tabor kulturno društvo Kraški dom iz repentabrske občine bo imelo danes v dosteh pevce in dramsko skupino SKD Tabor z Opčin. Po uspešnem nastopanju o letošnji reviji Primorska poje se bodo pevci z Opčin, pod vodstvom Sveta rgiča, spet predstavili občinstvu. Naj dodamo, da v openskem zboru nastopa t^aj pevcev iz Repna, in ti bodo peli kar "doma", medtem pa bodo ostali "na rf)e/i ■ Člani dramske skupine, ob vsakem nastopu pomlajeni, se bodo pred-nvih' s kabaretnim tekstom Beseda in opereta, zamisel vedno mladostnega ^raga Gorupa, prav dobro znanega med domačimi prosvetarji, saj že vrsto let fshro sodeluje z nasveti in strokovno pomočjo z navdušujočo domačo dramsko kupino. Kot kaže, so vsi pogoji, da bo v Repnu danes prav lep kulturni večer. Koncert zbora Hrast drevi v novi štivanski cerkvi k Drevi ob 21. uri bo v štivanski novi cerkvi sv. Janeza Krstnika zanimiv k ncert mešanega zbora Hrast iz Doberdoba. Pod vodstvom pevovodje Hilarija 41 VpSn^a h° zbor med drugim izvedel Liturgijo sv. Janeza Zlatousta, opus št. ko -?tra Čajkovskega, Lavrenčičevo priredbo pesmi Oj, Doberdob, štiri naihr6 Pesm* *n ^ve skladbi Stevana Mokranjca. Zbor, ki gotovo spada med nasl °h - zamejske pevske ansamble, je pred tednom gostoval na Dunaju, v ednjih dneh pa ga čaka še nekaj pomembnih nastopov. V Miramarskem drevoredu Odprli prenovljen sedež šole za gradbene delavce V Miramarskem drevoredu št. 89 so včeraj slovesno odprli prenovljen sedež šole za usposabljanje gradbenih delavcev. Šola sicer obstaja že 28 let, vendar doslej ni imeia primernih prostorov za hkratno poučevanje teorije in prakse. Za njihovo ureditev so poskrbeli učenci sami in tako združili pouk s koristnim praktičnim delom. Pouk na tej poklicni šoli traja dve leti in je brezplačen. Po opravljenem zaključnem izpitu jim šola pomaga tudi pri iskanju zaposlitve. Ravnatelj Ramiro Orto nam je povedal, da so njihovi nekdanji učenci v veliki večini in brez težav našli zaposlitev. Slovesnega "prerezanja traku" so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik deželne uprave Carbone, ravnatelj poklicnega zavoda IRFOP Abate in predsednik Kolegija tržaških gradbenikov Degrassi. UIL ocenil položaj v železarni Nedavno množično manifestacijo kovinarjev v Rimu, ki so se je v velikem številu udeležili tudi delavci škedenjske železarne, je sindikat UIL ocenil skupaj s svojimi člani tovarniškega sveta. Položaj se od takrat ni premaknil z mrtve točke, sindikalisti pa imajo celo občutek, da so pogajanja zabredla v slepo ulico, zlasti potem, ko je industrijec Pittini predstavil svoj proizvodni in finančni načrt za železarno. Širijo se namreč vesti, da hoče Pittini prevzeti večji del glavnice, stališče sindikata pa je, da pristane na vstop zasebnika v upravo železarne le pod pogojem, da družba IRI ohrani vsaj 51 odstotkov glavnice, saj bi samo na tak način zagotovili nadaljevanje javnih posegov. Tri leta zapora za napadalnega ^očekrvneža J°r°tno sodišče je včeraj obravna- 1etomdH9°dek' ki se ie PriPetil Pred Uj P] dni na prazniku Unita in Dela v qia r?Vla hi obsodilo 27-letnega Gior-leta ovanninija iz Ul. Toneatti na tri Poskn»9°ra' Mladenič je bil obtožen zalo h 9 .umora' kasneje pa se je izka-qov,nH,J<;0^tožba neutemeljena. Nje-Pričal coH -*-k Bor9na Je namreč prehiti lp dlsce, da Giovanniniju gre so-škorih ^arad,1 Povzročitve telesnih po-Kaže njne.dovoljene posesti noža. med obtp? Je hud Preprir, ki se je vnel drom ivn zencem in 27-letnim Alessan-sovrašt,, ss°^om, zakrivilo medsebojno ma Sk Na orazniV,, o,- — ljl Praznika ®a skr.*;!' i',Q; Prazniku sta si nenado-lii _____a v *ase' tako da so priredite- Preden Poklicali policijo. Toda Uspeln .E. apontom letečega oddelka ni«i oplaziV raZ?reta fanta' j® Giovan-nožem d i SV0Je9a »nasprotinika« z morala r,= krYavem dogodku sta oba Gi°vannnv- zdravlier|je v bolnišnico, Zapor kior1;3 Ba 80 nato odPeljali v Namic/ Presedel leto dni. Staffa n^k državnega pravdnika hteval g wa v®erajšnjem procesu za-s°dišče n* t.m.eseca zaporne kazni, n° nižin k Je obtozencu prisodilo znat-^mvannini^a^i^^^jP^P^®®6511 Se * Na Proseku sta podivjana psa zadavila 21 srn Morilca čistokrvne pasme Krvoločna psa, ki sta pred kakim mesecem dni zdesetkala srne v ogradi na Proseku, sta bila čistokrvne pasme. Inštitut za profilakso iz Padove je namreč ugotovil, da sta bila štirinožna morilca nadvse lepa in dragocena primerka kratkodlakega belgijskega ovčarja. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi našli njunega lastnika. Elio Strolego, lastnik istoimenskega obrata za izdelovanje in prodajo pohištva, goji že več let v svoji veliki ogradi ob glavni cesti srne in srnjake, ki so se v tem novem okolju povsem udomačili. Pred kakim mesecem pa sta sredi noči planili mednje podivjani zverini. Kaže, da sta samec in samica s svojimi presenetljivo močnimi čekani raztrgala kovinsko mrežo in si tako izsilila vstop v ogrado. Lovski čuvaji so jima pripravili zasedo in tretja noč, ko sta se spet prihuljeno približala srnam, je bila zanju usodna. Obležala sta pod streli lovcev. Kinologi in živinozdravniki so sprva domnevali, da sta morilski nagon podedovala po svojih volčjih predni- kih. Prepričani so bili, da imajo pred sabo mešanca med psom in volkom. Zaradi rdečkaste "lisičje" barve na bokih, hrbtu in košatem repu pa si preiskovalci niso upali izreči dokončne sodbe in so živali poslali v Padovo. Strokovnjaki so pred dnevi končno ugotovili pasmo samca in samice. Gre za psa s "plemenitim" rodovnikom, ki sta pred nedavnim ušla svojemu lastniku. Kratkodlaki belgijski ovčarji so dragoceni in pri nas precej redki psi, znani pa so predvsem po svoji izredni krvoločnosti. Živinozdravniki so v laboratoriju analizirali tudi njuna prebavila in odkrili ostanke pasje hrane iz konzerv. Povsem jasno je torej, da sta imeli dragoceni živali do nedavnega svojega zakonitega lastnika. Prostost sta uživala le nekaj dni in sta vsako noč dajala duška svoji morilski strasti. Prav blizu ograde s srnami sta v tistih dneh zgrabila za goltanec tudi kozi s tremi mladiči. Elio Strolego je neznanega lastnika psov prijavil zaradi povzročitve velike gmotne škode. Agenti aretirali razgrajaški ženski Akvedot je postal zbirališče mladih huliganov, ki nadlegujejo mimoidoče, mažejo ceste, popivajo, razgrajajo, uničujejo telefonske govorilnice in onemogočajo ljudem vstop v trgovine. Da bi drevoredu »dal kisika«, je kvestor Mattera že nekaj dni poostril nadzorstvo. Prav v tem predelu so agenti v sredo zvečer prijeli 23-letno Danielo Zerial iz Ulice Nordio 3 in 27-letno Luiso Ferro s Trga Carlo Alberto 10. Dekleti sta razgrajali v nekem baru, glasno sta zahtevali pijačo in s svojim vedenjem motili goste. Lastnik ni ugodil njunim prošnjam, saj sta bili precej vinjeni. Ker nista hoteli nehati, je slednjič poklical policijo. Ko sta Zerialova in Ferrova zagledali uniformirane agente, sta se prestrašili in zbežali. Preiskovalci so ju zasledovali in ju ustavili prav na Akvedotu; ženski sta se divje otepali in kričali kot obsedeni ter se s pestmi, zobmi in brcami lotili policistov, ki so jima s težavo nataknili lisice in ju odpeljali na. kvesturo, od tam pa v koronejski zapor. Na sodišču se bosta morali braniti pred obtožbo upiranja javnemu funkcionarju. Policisti so obenem prijavili oblastem dva mladoletna huligana, ki sta namenoma razbijala šipe telefonskih kabin. tudi telovadnica in drugo. Na to središče nekako avtomatično gravitirajo tudi prebivalci z leve strani ceste, ki pa spadajo že v tržaško občino in ki so po večini italijanske narodnosti. Zato je v ospredju sožitje in seveda skrb za mladino, da se ne bo potepala po cestah in ulicah in da ne bo postala predvsem objekt karabinjerjev in drugih varnostnih organov. To je kompleksno vprašanje, o katerem so v torek obširno razpravljali in obravnavali tudi razne konkretne predloge. Govor je bil seveda tudi o dokončni ureditvi šolskega vrta in okolice in o spomeniku, ki je postavljen znani slovenski učiteljici. Misovski poslanci in »deslovenizacija« Včeraj je prispela na dvodnevni obisk v Furlanijo-Julijsko krajino 11-članska parlamentarna delegacija MSI-DN, ki jo vodi načelnik misovske poslanske svetovalske skupine Paz-zaglia. Ob spremstvu tržaških neofa-šistov so člani delegacije najprej položili vence na fojbo pri Bazovici in ob spomenik padlim pri Sv. Justu. Misov-ce so nato sprejeli predsednik deželne uprave Biasutti, podpredsednik Carbone in odbornik za delo in socialno skrbstvo Brancati. Predsednik Biasutti je parlamentarcem med drugim obrazložil vlogo, ki jo za vso državo predstavlja naša avtonomna dežela zaradi sodelovanja z Vzhodno in Srednjo Evropo, ter potrebo po uravnovešenem zakonu za zaščito slovenske manjšine. Prav gotovo pa je glede tega Biasutti naletel na gluha ušesa, saj so Pazzag-Ija in njegovi na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku le malo prej poudarili, da popolnoma nasprotujejo zaščitnemu zakonu in da je naše kraje potrebno »deslovenizirati«. Kot da bi bili Slovenci nekakšne podgane, pred katerimi je treba Trst deratizirati. Nič novega torej na misovskem obzorju, pač pa - vsaj za Slovence — nadaljevanje nesramne linije bivšega kolovodje Almiranteja, za katerega smo vedno bili le »bacil«, ki ga je treba »iztrebiti«. Misovci so včeraj popoldne obiskali tudi škedenjsko železarno AIT, kjer jih je sprejelo vodstvo podjetja. Srečanju pa so prisostvovali samo člani tovarniškega sveta iz vrst sindikalne zveze FIM-CISL, medtem ko so se predstavniki sindikata CGIL in UIL po predhodnem posvetovanju odločili, da se ga ne udeležijo. »Pomlad v Trstu« v likovni verziji V mali dvorani županstva, kjer je bil svojčas sedež Avtonomne letoviš-čarske in turistične ustanove, je v teh dneh na ogled skupinska razstava slikarjev, ki so pred približno tremi tedni poskrbeli za poseben likovni dogodek ob barkovljanskem vodometu. »Pomlad v Trstu« se tako nadaljuje tudi z likovno razstavo na temo cvetlic: Zvest Apollonio iz Portoroža, Franz Berger iz Beljaka, Gianni Borta iz Vidma, Marino Cassetti iz Trsta, Serse Roma iz Previsa in Pietro Sam-pietro iz Coma so v občinski dvorani razstavili vsak po dve sliki, eno na temo cvetlic, drugo pa na prosto temo iz osebnega repertoarja. ■ Prejšnjo soboto je Občina Milje uradno izročila nove prostore pokrajinskemu predsedniku zavoda INPS Degrassiju. Sedež urada INPS je v pritličju občinske palače na Trgu Marconi in bo odprt vsak četrtek od 9. do 12.30 ure. Na otvoritvi so bili prisotni tudi predstavniki Sindikata upokojencev ČIGL in predstavniki odbora za upravljanje zavoda INPS. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče in mož Stanko Legiša Pogreb pokojnega bo jutri, 7. t. m., ob 13. uri iz šempolajske cerkve. Žalostno vest sporočajo žena Roza, hči Katja, sorodniki in prijatelji. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Šempolaj, 6. maja 1988 Mladinski pevski zbor Glasbene matice izreka občuteno sožalje pevki Katji Legiši in družini ob izgubi dragega očeta. Starši protestirajo pri pristojnih upravah Jedilniki v šolskih menzah zdravju popolnoma neustrezni Hrana, ki jo otroci uživajo v tržaških šolskih menzah in otroških vrtcih, je po mnenju številnih staršev neustrezna, predvsem pa naj bi bili zgrešeni sestava jedilnika in združevanje nekaterih nekompatibilnih jedi. Zaradi tega so starši, katerih otroci obiskujejo nekatere tržaške osnovne šole in vrtce, napisali ostro protestno pismo, s katerim protestirajo proti nezadostni pozornosti, ki jo javni upravitelji izkazujejo do šolske prehrane. Pismo je podpisalo več kot 40 staršev, poslali pa so ga tržaškemu županu Staffieriju, občinskemu odborniku za zdravstvo, občinskemu odborniku za šolstvo, nadzorniku pri KZE za ekologijo in higieno ter deželnemu odborništvu za zdravstvo. »Sestava jedilnika,« so napisali starši, »gotovo ni sad pozornega dela strokovnjakov. Nedopustno je, da našim otrokom vsiljujejo konzervirano hrano, su-homesne proizvode in zmrznjene ribe ter da otroci dobivajo vselej enako sveže sadje. Včasih pa je jedilnik tudi tako slabo sestavljen, da morajo na primer otroci v enem samem obroku jesti testenine s fižolom (pašto in fižol) in svinjske kotlete, kar je popolnoma nesmiselno.« Zato starši zahtevajo od javnih upraviteljev, naj sledijo sodobnim dietetičnim načelom, naj se posvetujejo tudi s strokovnjaki iz drugih mest in naj na ta način uvedejo v šolske menze načela sodobne dietetike.« Že po černobilski katastrofi so starši osnovnošolskih otrok protestirali, ker v šolskih menzah niso dovolj skrbeli za pestrost prehrane. Samo pestrost bi bila namreč takrat — po njihovem mnenju — lahko preprečila uživanje radioaktivnih snovi s hrano. Razpis Pokrajine Trst Delovno mesto za ekonomista že zaposlenega v javni upravi Pokrajina Trst je razpisala javni natečaj z naslovi in izpiti za eno mesto načelnika sekcije na oddelku za finance in računovodstvo, ki je namenjen samo uslužbencem krajevnih ustanov, že vključenim med vodstveno osebje in z najmanj petimi leti delovne dobe. Kandidati morajo imeti diplomo iz ekonomije in trgovinstva (ali iz sorodne stroke), pridobljeno na italijanski univerzi. Ker je razpis namenjen zgolj uslužbencem javnih ustanov, so odpravljene omejitve glede starosti. Rok za predložitev prošenj za udeležbo na natečaju, ki morajo biti napisane na kolkovanem papirju in imeti priloženo ustrezno dokumentacijo, zapade 16. junija letos. Vložiti jih je treba na tajništvu predsedstva Pokrajine Trst v Ulici Geppa št. 21, ali jih poslati po pošti priporočeno s povratnico. Za vse podrobnejše informacije se interesenti lahko zglasijo na personalnem uradu tržaške Pokrajine, v Ulici Geppa št. 21, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 13. ure. ________gledališča_____________ ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patronija Griffija. V abonmaju: odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 12. do 14. maja bo na sporedu LA SERVA AMOROSA z Annamario Guar-nieri. Režija Luca Ronconi. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, za študente pa posebne cene. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO Jutri, ob 20.30 bo v gledališču Cristal-lo premiera dela LA LEGGENDA Dl CARNEVALE. Tekst in režija Francesco Macedonio. koncerti Rossetti Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v prodaji vstopnice za koncert DIZZVJA G1LLESPIEJA, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 21.00 v gledališču Rossetti. Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale Drugi koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v ponedeljek, 9. maja, ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Nastopil bo Ex Novo Ensemble iz Benetk. Vstop prost. Verdi Jutri, ob 18.00 bo na sporedu koncert komornega orkestra Gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Izvajali bodo skladbe Vivaldija in Čajkovskega. Violinist Črtomir Šiškovič bo izvajal Vi-valdijeve Štiri letne čase. Abonmaji po znižani ceni za študente, upokojence in podjetja so na razpolago pri blagajni gledališča. Danes ob 20.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) na sporedu recital STAGIONE D'AMORE, ljubezenske poezije, ki jih je uglasbil in jih bo izvajal Giorgio Kriegsch. Tekste bo brala Liliana Bamboschek. Openski glasbeni večeri: MPZ Primo-rec-Tabor v sodelovanju s SKD Tabor -Opčine vabi na koncert MPZ Accademia musicale universitaria iz Trsta, ki bo v nedeljo, 8. t. m., ob 18. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni! V krožku RAS (Ul. S. Caterina 2)- bo v nedeljo, 8. maja ob 11.00 na sporedu koncert pianista Silvia Zazzara. Izvajal bo skladbe Liszta in Schuberta. razne prireditve Glasbena matica vabi na nastop danes, 6. maja, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. MAJENCA 88 in XXXII. občinska razstava domačih vin v Dolini 6., 7., 8., 9. in 10. maja. Danes, 6.: od 18. do 22. ure ljudsko ocenjevanje vin v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu; jutri, 7.: ob 18. uri otvoritev razstave vin in nagrajevanje, od 20. ure dalje postavljanje maja; v nedeljo, 8.: ob 15.30 začetek kulturnega sporeda z nastopom pihalnega orkestra Breg in beneških skupin, ob 19. uri prihod parterjev ih parterc, ob 20. uri ples z ansamblom Marela iz Mengša; v ponedeljek, 9.: ob 20.30 ples z ansamblom Agropop iz Ljubljane; v torek, 10.: ob 18. uri nastop pihalnega orkestra Breg, ob 19. uri slovesno podiranje maja. razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška doma v Trstu in Gorici sporočata, da se nadaljuje vpisovanje za LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO v Tolminu, Zgornih Gorjah, Portorožu in na pohod v Julijce in na Triglav od 16. do 20. julija. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. KD Rovte-Kolonkovec vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 7. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih -Ul. Monte Sernio 27. Dnevni red: delovanje v letu 1987. Sindikat upokojencev za zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek (8.30-12.00), sreda (15.00-18.00) in v petek (8.30-12.00 in 15.00-18.00). VSI IZLETNIKI V AVSTRALIJO so vabljeni na družabnost s prikazom slik in diapozitivov danes, 6. maja, ob 20.30 v gostilni Dolenc na Devinščini (Prosek) izleti SPDT prireja v nedeljo, 8. t. m., izlet z osebnimi avtomobili po goriškem Krasu. Zbirališče pred sodnijsko palačo v Trstu (Foro Ulpiano) ob 9. uri. Hoje bo za približno 4 ure. Izlet vodi Ervin Gombač, ki je na razpolago za morebitne informacije (tel. 754742). Vabljeni! Odbor sekcije VZPI-ANPI Devin-Nabrežina priredi v soboto, 14. t. m., enodnevni izlet v Gorski Kotar. Vpisuje (do zasedbe razpoložljivih mest) tov. Fe-ruccio Gratton. Tel. v torek in petek od 15. do 18. ure na št. 200036. Odhod avtobusa iz Nabrežine ob 7.30 in iz Šempola-ja ob 7.40. KD Slovan priredi 22. t. m. izlet na Dolenjsko, kjer si bomo ogledali kmetijske objekte sadjarstva in vrtnarstva. Cena 30.000 lir s kosilom. Vpisujeta Darko in Oskar Grgič, tel. 226286. Veseli godci iz Boljunca prirejajo 22. maja enodnevni izlet v Eracleo (Jesolo). Vpisovanje v Klubu partizanov v Boljuncu od 18. do 20. ure ali po telefonu na št. 228258 ob večernih urah. En avtobus bo peljal tudi mimo Bazovice, Trebč in Opčin. Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 25. maja celodnevni izlet v Soško dolino, Cerkno, bolnico Franjo in Idrijo. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B dne 9. maja od 9. ure dalje. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na izlet po južni Koroški in sicer na kroženje po opevanih dolinah Rož, Podjuna in Žila L, 2. in 3. junija. Na razpolago je še nekaj prostih mest, zato se dodatno vpisovanje vrši v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8 v sredo, 11. maja od 10. do 11. ure. e* ;(i(^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Maribor THORNTON WILDER ŽENITNA MESETARKA (Farsa v štirih dejanjih) Sodeluje Stane Starešinič Danes, 6. maja, ob 20.30 abonma red A in D jutri, 7. maja, ob 20.30 abonma red B, E in F v nedeljo, 8. maja, ob 16. uri abonma red C in G D IVAI\ GRBEC Ul. di Servola 124 priredi danes, 6. maja, ob 20.30 razstavo oblikovanih krušnih loparjev BOGOMILE DOLJAK in koncert kitarista IGORJA STARCA. Vabljeni! KD V. VODNIK RAZSTAVA SLIKARJEV AMATERJEV IZ BREGA v galeriji Torkla v Dolini. Otvoritev danes, 6. 5., ob 20.30. Nastopa OPZ V. Vodnik pod vodstvom Suzane Žerjal. Vabljeni! KD KRAŠKI DOM prireja danes, 6. maja, ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu gostovanje openske dramske skupine z BESEDO-OPERETO in moškega pevskega zbora TABOR Vabljeni! Župnijska skupnost Devin-Štivan, Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin vabijo danes, 6. 5., ob 21. uri na KONCERT ZBORA HRAST iz Doberdoba v novi cerkvi Sv. Ivana v Štivanu. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Bar!ly, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Du-naway. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli. EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delTessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin. EXCELSIOR I - 18.30, 22.15 Love drink. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Amore e mušica, i. C. Lambert. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Russicum, i giorni del diavolo, dram., It., r. P. Squ-itieri, i. F. Murray Abraham, R. Rusic. PENICE - 18.15, 22.15 I delitti del rosa-rio, krim.; r. Fred Walton; i. Donald Sutherland, Charles Durning. GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen. MIGNON - 16.00, 22.15 Suspect - Pre-sunto colpevole, krim., ZDA 1988; r. P. Yates; i. Cher, D. Ouaid, J. Mahoney. EDEN - 15.30, 20.00 Cicciolina e Moana Pozzi, porn., □ . NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una ra-gazza molto viziosa, porn., VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Pe-nombra, CAPITOL - 16.30, 22.00 Lo strizzacervel- li, kom., ZDA 1987; r. M. Ritchie; i. D. Aykroyd, C. Grodin. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Salto nel buio, fant., ZDA 1987; r. J. Dante; i. D. Ouaid, M. Short. ALCIONE - 16.00, 22.10 A 30 secondi dalla fine, akc., ZDA 1985; r. Andrei Konchalovsky; i. Jon Voight, Erič Roberts. RADIO - 15.30, 21.30 La signora viziosa di Manhattan, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ včeraj - danes Danes, PETEK, 6. maja 1988 DOMINIK Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.33 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 8.39. Jutri, SOBOTA, 7. maja 1988 GIZELA PLIMOVANJE DANES: ob 7.06 naj-nižja -50 cm, ob 14.12 najvišja 18 cm, ob 18.41 najnižja 3 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb narašča, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 89-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Diletta Diminich, Roberta Ceoloni, Roberta Valzano, Nicole Manghisi, Lucia Palme, Daniel Zatko-vich, Matteo Izzi, Margherita Raiti, Lara Martini. UMRLI SO: 90-letna Ernesta Letica vd. Donda, 86-letna Emilia Messar, 77-letni Giuseppe Didak, 77-letna Carolina Emi-liana Stok vd. Babich, 66-letna Lidia Švara, 76-letni Bruno Picchieri, 86-letni Mario De Corte, 79-letna Giuseppina Costantini vd. Germanis. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. maja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE). Opčine - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Včeraj je praznovala svoj 50. rojstni dan MARTA ZIDARIČ. Vse najboljše ji iz srca voščijo mož Pepi, sinova Dario in David, mama Ivanka, brata Bruno in Boris ter vsi, ki jo imajo radi. Danes praznuje 80. rojstni dan FELI-CE VATOVAC iz Ricmanj. Še na mnoga leta mu želijo vsi domači. Ameriški dolar............ 1239.— Nemška marka ............. 741. - Francoski frank........... 217.— Holandski florint ........ 660.— Belgijski frank........... 35.— Funt šterling............. 2309.— Irski šterling............ 1950.— Danska krona.............. 190.— Grška drahma ................. 8,50 Kanadski dolar ........... 980.— razstave V galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. maja slikar LEOS MONTREE. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta grafična razstava EDIJA ŽERJALA - Letni časi. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja grafične liste svojega zadnjega ciklusa MARJAN KRAVOS. Kulturno-umetniško društvo Prints je pripravilo v restavraciji XX Secolo v Vi-žovljah št. 1 (Sesljanj razstavo PODOBE V BEGU slikarja PAOLA PASCUTTA, ki bo odprta do 8. maja. Urnik: od 11. do 15. ter od 17. do 1. ure. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE, na kateri sodeluje pet slikarjev v naslednjem vrstnem redu: A. BON — otvoritev danes, ob 17. uri; R. KUSTERLE — 12. maja ob 18.30; Q. PAMICI — 20. maja ob 18.30 in F. VECCHIET — 31. maja ob 18.30. V galeriji Cartesius bodo jutri, ob 18.30 odprli razstavo slikarke MARIE ANNE LOTESTO. Kulturno društvo Ivan Grbec iz Škednja (Ul. di Servola 124) vabi danes, ob 20.30 na odprtje razstave Bogomile Doljak. Na programu bo tudi nastop kitarista Igorja Starca. Razstava bo odprta jutri od 16. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. mali oglasi OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino. OSMICO je odprl v Križu na št. 202 Lucijan Košuta (Šimčev). Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Renato Pieri v Sama-torci št. 1. Toči belo in črno vino. OSMICO so odprli Čočevi v Doberdobu, Bratuževa ul. 6. Nudijo vino in domač prigrizek. OŠMICO ima odprto Švara v Trnovci št. 14. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto Stano Raubar v Repnu št. 2. Toči črno vino. OSMICO je odprl v Repnu Emil Purič. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl v Medji vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. PRODAM zazidljivo zemljišče (1.600 kv. m) na Padričah. Tel. 212736 od 15. do 16. ure. PRODAM motor cagiva aletta oro 125, oktober 1985. Tel. 227240. PRODAM alfa sud, letnik 1987, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 229255 ali 229451. PRILETEN moški želi žensko družbo. Tel. v večernih urah na št. 0481/489530. 16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. na št. 229523 ob večernih urah. LJUBITELJEM živali podarimo pet lepih muck. Tel. ob uri obedov na št. 200882. UVOZNO-IZVOZNO podjetje v Gorici išče izkušenega uradnika/co za vodenje upravno-finančnega sektorja. Ponudbe nasloviti na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Izkušen«. PRODAM nezazidljivo zemljišče v Gro-padi (3500 kv. m). Telefonirati na št. 226332. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 Japonski jen............... 9.— Švicarski frank .............. 891,— Avstrijski šiling.......... 105.— Norveška krona ............ 198.— Švedska krona.............. 208.—- Portugalski eskudo............. 8,50 Španska peseta................ 10,50 Avstralski dolar .......... 900.— Debeli dinar................... 0,65 Drobni dinar................... 0,65 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 41T-611 CASSA RURALIE ICD AlfTICIAMA OPICIMA - Tlf IIESTI£ Mlf ANILNICA IN POSOSILMICA OPČIMIC - TRST Ker se bliža čas odprtja novega sedeža in bodo potrebe po novi delovni sili narasle HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST RAZPISUJE usposobljenostne izpite za uradnike/ce prve kategorije v smislu čl. 5 kolektivne delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic. Trenutno je nepokrito eno delovno mesto. — Pogoji za pripustitev k uspo-sobljenostnemu izpitu so naslednji: 1. fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna ali 2. diploma višjih srednjih šol s petletno delovno prakso; prednostno se bo upoštevala praksa iz sektorja za zunanjo trgovino oziroma delovna doba pri denarnem zavodu ali zavarovalnici 3. Starost: največ 40 let 4. Program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in talijansko pisno nalogo splošne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. H kolokviju bo pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pisnem Izdelku. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice 5. Prošnjo na prosti poli je treba predložiti, osebno ali po pošti, v tajništvu Hranilnice in posojilnice do 20. maja 1988. Čas razporeda bo zainteresiranim javljen naknadno. Po zaključenih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu svetu Hranilnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se bodo črpali novi uslužbenci. b danih pogojih bo stekel tudi dogovor o ustreznem morebitnem pospešenem napredovanju. UPRAVNI ODBOR 5. 5. 1988 menjalnica filmi na tv zaslonu kinoatelje VOLČJA URA — Vargtimmen, Šved. 1968. Režija: Ingmar Bergman. Igrajo: Max Von Sydow, Liv Ullman, Ingrid Thulin, Gertrud Fridh, Erland Josephson. Drevi, 6. maja, ob 22.25, na RTV Ljubljana. Dramatičen film. Po rimskem izročilu, pravi režiser, je volčja ura tisti skrajni del noči tik pred svitom, ko imajo demonične sile največjo moč nad ljudmi, to je čas sanjske more, ko umre največ ljudi in se jih največ rodi. Takšna (dejanska in tudi metaforična) volčja ura nastopi v življenju slikarja Johana Borga v trenutku, ko se z ženo preselita na samoten otok, kjer naj bi se posvetila drug drugemu, oba na novo zaživela zakonsko življenje in kjer bi Johan lahko v miru ustvarjal. Vendar tisto, kar je umetnika pognalo v osamljenost in ga prisililo v globoko krizo, se v njem razra-se v mučni spopad s preteklostjo, ki vse bolj izgublja realna človeška obeležja in se sprevrača v obračun z demoničnimi silami lastne podzavesti. Vendar pa Bergman, podobno kot Fellini v filmu Osem in pol, ne ostaja zgolj pri faktografskem poročilu o umetnikovi osebni in ustvarjalni krizi. Kolikor bolj postaja dejanje za gledalca iracionalno, toliko konkretnejše in bolj žive oblike dobivajo demoni. Na podobno tematiko je Bergman posnel še dva filma, Persono iz leta 1966 in Sram iz leta 1968, ter tako sestavil trilogijo, ki občuteno prikazuje duševne pretrese in krize izrednih, a zaprtih in komunikacije nezmožnih ljudi. SREČNO, KEKEC — Jug. 1963. Režija: Jože Gale. Igrajo: Velimir Gjurin, Blanka Florjane, Martin Male, Bert Stolar, Stane Sever. Jutri, 7. maja, ob 17.05, na RTV Ljubljana. Slovenski mladinski film. Na ljubljanski televiziji se nadaljujejo prijetne in žuboreče planinske pustolovščine priljubljenega pastirčka, ki se je porodil iz radožive domišljije pisatelja Josipa Vandota. Kekec tokrat reši svojo malo Prijateljico Mojco iz rok zeliščariče Pehte. Čudaška starka skuša po svoje ozdraviti dekletce od slepote. Kekec se vrne k Pehti, da bi dobil njeno zdravilo, a stara zeliščarica ga ujame in zapre. Iznajdljivi pastirček naposled le uide iz starkinega zapora, a še prej jo prepriča, da je ljudje ne prezirajo... FANTASMI a ROMA — Rimski »duhovi«, It. 1961 Režija: Antonio Pietrangeli. Igrajo: Marcello Mastroi-anni, Eduardo De Filippo, Vittorio Gassman, Tino Buaz-zelli, Belinda Lee. V nedeljo, 8. maja, ob 20.45, na RAI 2. Italijanska filmska komedija. Protagonisti te nenavadne komedije so štiri zelo znani obrazi italijanskega gledališča in filma: žal že pokojna Eduardo De Filippo in Tino Buazzelli ter še vedno »aktivna« Vittorio Gassman in Marcello Mastroianni. Vsi štiri poosebljajo s svojo naravno simpatijo četverico čudaških »duhov«, ki prebivajo nemoteno ze več stoletij v neki rimski palači. Toda novi lastnik starodavne palače namerava zaradi raznih špekulacij podreti njihov »dom«. Njegovi nevidni najemniki se seveda ne strinjajo s to odločitvijo in si izmišljajo vsakovrstne potegavščine, da ne bi prišlo do uničenja zgradbe... Rahločutno sodobno pravljico režiserja Antonia Pietran-gelija (La Parmigiana, lo la conoscevo bene) odlikuje tudi Prijetna glasba filmskega skladatelja Nina Rote. CASO MORO — Morov primer, It. 1986. Režija: Giuseppe Ferrara. Igrajo: Gian Maria Volon-te> Margherita Lozano, Daniela De Silva, Mattia Sbragia. V ponedeljek, 9. maja, ob 20.30, na Canale 5. Politični film. Kakor ostali mediji tudi večina TV mrež ekmuje med sabo v obeleženju in obujanju spomina ob desetletnici tragične ugrabitve, zaprtja in surove usmrtitve italijanskega politika Alda Mora. Berlusconijeva glavna mreža nam ponuja, v absolutni televizijski premieri, morda najzanimivejši vizualni dokument o tem dramatičnem in krvavem poglavju naše najbližnje zgodovine. To je igrani film angažiranega režiserja Giuseppa Ferrare, ki skuša na podlagi dokumentarne knjige I giorni dellira in scenarija Američana Roberta Katza rekonstruirati zadnjih 55 dni življenja umorjenega demokristjanskega prvaka. Filmu in hipotezam, ki jih vnašata Katz in Ferrara, se lahko očita in oporeka marsikaj. Da prikazuje preveč karikaturalno italijanske politične vodilne kroge in njihov način reagiranja na to skrajno preizkušnjo. Da ne posega dovolj globoko v psihologijo Morovih ugrabiteljev ter da ne ožigosa blodne logike Rdečih brigad. Da ni torej sledil npr. vzoru zahodno-nemške režiserke Margarethe von Trotta, ki je s svojim filmom Svinčeni čas udejanila bolečo, poglobljeno in problematično odprto analizo pojava skrajnolevega terorizma v ZRN. Ferrara je raje izbral model italijanskega filmskega političnega pamfleta (po zgledu Rosija, Vancinija, Petrija) in s pomočjo karizmatične poosebitve Gian Maria Volonteja uprizoril tragičen »primer Alda Mora« kot tragedijo posameznika, ki je žrtev tako svojih krvnikov kot oblastniškega sistema, kateremu tudi sam pripada. Ugrabljeni politik igra svojo poslednjo življenjsko partijo sam. IL VENTO E IL LEONE — The Wind And The Lion — Veter in lev, ZDA 1975. Režija John Milius. Igrajo: Sean Connery, Candice Bergen, Brian Keith, John Huston. V torek, 10. maja, ob 20.30, na RAI 2. Pustolovski film. RAI 2 predvaja dalj časa ciklus Ne le Bond..., ki obsega 11 naslovov iz bogate filmografije škotskega igralca Seana Conneryja, znanega filmskega Jamesa Bonda. V tem ožjem izboru ne manjka tudi pričujoči Miliu-sov film. V Tangeriju leta 1904 berberski šeik El Raisuli (Sean Connery) ugrabi mlado ameriško državljanko z njenima dvema otrokoma. Uporniški arabski poglavar zahteva od ameriške oblasti v zameno za njihovo izpustitev zlato, orožje in glavo maroškega sultana, ki se je prodal evropskim kolonialnim silam. Veter in lev je, kot lirično nakazuje sam naslov, hkrati epski in sentimentalen apolog o lepoti puščave, o neustavljivem zatonu domorodnih nomadskih kultur ter o »nemogoči« ljubezni med predstavnico novoveške civilizacije (očarljivo Candice Bergen) in vihravim poslednjim potomcem puščavskih Tuaregov (Seanom Connery-jem). LA FEBBRE DEL SABATO SERA — Saturday Nigt Fever — Vročica sobotnega večera, ZDA 1977. Režija: John Badham. Igrajo. John Travolta, Karen Lynn Gorney, Donna Perscow, Barry Miller. V četrtek, 12. maja, ob 20.30, na Italia 1. Glasbeno-plesni film. Newyorški proletarec italijanskega rodu Tony Manero (John Travolta) dela ves teden v veleblagovnici. V soboto zvečer pa se njegovo življenje popolnoma spremeni. Naduti »frajer« končno odloži svoj delovni jopič, se obleče v sijajna in bleščeča gizdalinska oblačila ter se prelevi v pravo plesno zvezdo, v kralja diskoteke. Po že preizkušenem receptu izvaja s svojo partnerico najbolj vratolomne plese, ob mehkih zvokih elektronske disko glasbe Bee Geesov. Do takrat neznani John Travolta je s tem filmom nepričakovano zablestel po celem svetu kot absoluten zvezdnik in simbol mladinske kulture sedemdesetih let. Pripravlja: Boris Devetak Nove plošče STING ... NADA COMO EL SOL Sting - glasbene legende 20. stoletja še ni konec. Ob italijanski turneji je slavni britanski glasbenik in kantavtor izdal novo ploščo, ki ima nekaj posebnosti in se bistveno razlikuje od ostalih. ...Nada Como El Sol je posvečena skoraj v celoti desaparecidosom s tipično latinskoameriškimi ritmi, pesmi so delno v španščini, delno pa v portugalščini. Kaj je hotel Sting s to ploščo povedati svojim privržencem? Morda to, da tudi sam sodeluje pri velikem projektu Amnesty International, ki se bori za pravice človeka? Ali pa, kot pišejo nekateri italijanski časopisi, hoče slavni Sting na vsak način izkoristiti ugodni trenutek svoje že itak zelo uspešne kariere? Po tekstih sodeč je Stingu celotna zadeva res pri srcu, verjetno pa imajo pri tem kaj tudi nekateri zlobnejši časnikarji, ki izkoriščajo vsako priložnost, da vsaj nekoliko zagrenijo življenje umetnikom, kot je, recimo, Sting. Velika turneja, ki jo pripravlja Amnesty International, se bo začela avgusta in takrat bo Sting izvajal X---------------------------------- predvsem pesmi, ki pripovedujejo o borbi narodov za svoje pravice. Vsekakor je tudi ta album glasbeno izredno dober, izstopa sijajna Mariposa Libre, katere avtor je sicer legendarni Jimmy Hendrix, vendar so tudi druge pesmi brezhibne, da o aranžmajih sploh ne govorimo, saj so iz albuma v album genialnejši. Pesmi so v albumu naslednje: Mariposa Libre, Fragil (Portugues), Si Estamos Juntos, Elias Danzas Solas, Fragilidad. Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................ Naslov:.................................................................... Glasujem za:................................................................ Moj predlog:............................................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih lO«. c današnji televizijski in radijski sporedi RAI1__________________ ''■IS Informativna oddaja: Uno Matti-na in on ^ariete: Dadaumpa 0.30 Dnevnik 11 on Rubrika: Okrog nas 11 s« Nadaljevanka: Michele Strogoff Ib nc Vreme in dnevnik 10 on Variete: Fronto... e la Ral? JA30 Dnevnik 14 1° d la Ral? (2. del) •to Glasbena oddaja: Discoring i n n (vodi Kay Sandvik) tfinn ^ktualno: Leteči zmaj 17nn 0troška oddaja: Big! 700 Otroška oddaja: II f i, Zecchino laoo Dnni^; Danei RAI 2 I i^' RAI 3 Sabato dello Parlamentu Ift nn Rubrika: Danes v Pada r nc Dnevnik - kratke vesti 19 on Rviz:. Parola mia 19 40 RVbrika’Knjiga - prijateljica 20 on , manah, vreme in dnevnik v.du Variete: Di che vizio sei? (vodita 25 nc Sigi proietti in Milva) 221 Dnevnik 24 nn 5pasbena oddaja: Noč rocka Dnevnik - nočne vesti m Inf. odd.: Otroški laboratorij 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.00 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Tečaj angleščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno e... (2. del) 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Šport: kolesarstvo (iz Rive del Garda) 16.30 Kviz: Farfade 16.55 Danes v Parlamentu in dnevnik 17.05 Rubrika o zdravju in lepoti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nam: Faber, Finvestigatore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Kviz: Conto su di te 21.50 Nam: II brivido delllmprevisto 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Šport: mednarodni ženski teniški turnir Italije (iz Rima) 12.45 Informativna oddaja: Meridiana - Otrok bodočnosti (pripravila Claudia De Seta in Sandro Lai, vodi Patrizia Schisa Villoresi); Živo okolje (vodi Licia Catta-neo) 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: mednarodni ženski teniški turnir Italije (iz Rima) 17.30 Športni dnevnik: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 18. spev (bere Giorgio Al-bertazzi) 20.30 Aktualna oddaja: Telefono giallo - II mistero del DC 9 di Ustica (vodi Corrado Augias, 1. del) 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.05 Aktualna oddaja: Telefono giallo (2. del) 23.15 Variete: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghez-zi) 0.05 Dnevnik - zadnje vesti C. — »gaj_CANALE 5 ____ 7 00 Rubrika: Dobro jutro, t c dalija 9 nn Risanke qVn Nanizanka: Arcibaldo Nadaljevanka: Gene-imn ial Hospital Kvizi: Cantando can-fando, li.is Tuttinfa-nuglia, 12.00 Bis, 12.40 13 3n ^ Pranzo e servito 1430 £ad-:fentieri l5oo p!'?12- Fantasta 00 Pllm: Lurlo della citta (knm., ZDA 1948, r. Ro-bert Srodmak, i. Richard Conte, Victor l?nc Mature) 17 3c Nanizanka: Aliče 05 MV1Z: I?°PPio slalom Nam: VVebster, 18.40 I cmgue del guinto pia-19 40 v t19'101 Jefferson S amoglieema- 0 30 Tri^t ra9azza di Jrieste (dram., It. 1982, TPasguaie PestaCam-Pamle, r. Ornella Muti, 22.3n A^n Gazzara) ktuaino: Skrivnosti 23 *oci ^e^^^mCoS- 0 3o lanzo Show 0.40 Nam1^1 Premibre speciaie SqUadra d RETEOUATTRO ITALIA 1 8.15 Nanizanka: La grande vallata 9.00 Film: Dal sabato al lu-nedi (kom., It. 1962, r. Guido Guerrasio, i. Marianne Hold, Gero-. nimo Meyner) 11.00 Nam: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Mimi, Riff Raff 14.30 Nadaljevanke: La val-le del pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore • 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: In amore si cam-bia (kom., ZDA 1980, r. Richard Lang, i. Shir-ley MacLaine, Antho-ny Hopkins) 22.30 Dok. odd.: Metropolis 23.25 Aktualno: News Spe- ciali 23.55 Nam: Vegas, 0.50 Mis-sione impossibile, 1.45 Adam 12 8.30 13.50 14.20 15.00 16.00 18.00 20.30 22.30 0.20 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 VVonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie’s Angels, 13.20 Arnold Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee-jay Television Nanizanka: Chips Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hilary Nanizanke: Hazzard, 19.00 Simon & Simon, 20.00 Licia TV film: Don Tonino Film: Ultimo tango a Zagarol (kom., It. 1973, r. Fernando Cicero, i. Franco Franchi, Franca Valeri) Film: Una ragazza alla pari (dram., ZDA 1980, r. Peter Medak, i. Patty Duke Astin, VVilliam Shatner) 17.00 Nam: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Popcorn e patati-ne (kom., 1985, r. Mariane Laurenti, i. Nino D'Angelo, Roberta Olivieri) 22.15 Kviz: Colpo grosso 23.15 Šport: košarka 0.15 Film 0U]g|[TELEPADOVA . t 14.30 15.30 16.00 17.00 19.00 19.30 21.00 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30 24.00 0.30 TELEFRIULI 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes Dražba Risanke Glasbena oddaja: Musič Box Nadaljevanki: Ellis Is-land, 18.15 Mamma li Turchi Dnevnik Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zelena dežela, 20.30 Nanizanka: Il perduto amore Šport: košarka Dnevnik Deželne volitve Dnevnik Rubrika': Dan za dnem Dražba Rubrika: Il salotto di Franca Informativna oddaja: News dal mondo ^ TELEOUATTRO Ir RTV Ljubljana 10.00 TV Mozaik. Tednik 11.00 Nadaljevanka: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla (pon. 5. in zadnjega dela) 16.30 TV Mozaik. Tednik (pon.) 17.30 Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov 17.50 Nad.: Grizli Adams (14. del) 18.15 Dokumentarna oddaja: Grafiki Bosne in Hercegovine 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Gospa Monsoroj-ska (po A. Dumasu, i. Karin Pe-terson, Nikolas Silberg, Denis Manuel, 2. del) 21.20 Dokumentarec: Prvi raj - Nastajanje rajskega vrta 22.10 Dnevnik 22.25 Ciklus filmov Ingmarja Bergmana: Volčja ura (dram., Šved. 1968, r. Ingmar Bergman, i. Max von Sydow, Liv Ulman, Erland Josephson) (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu; 9.00 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zbornik: Umetnost in kultura; 13.20 Primorska poje 88; 13.40 LP tedna; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pisani svet; 14.30 Glasbene skice; 15.00 Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Krivi preroki; 16.00 Diagonale; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Povejmo glasbo. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Koncert; 12.10 Pod domačo mare-lo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jug. narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18,00 Petričev ansambel; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih. TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Avtomobilizem: formula Cart 16.00 TVD Novice 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Načrt sindikalnih organizacij za nova delovna mesta TRST — Predstavitev plošče violinista Črta Šiškoviča TRST — Razgovor z dolgoletnim deželnim svetovalcem SSk Dragom Štoko ČERVINJAN — Razstava vinjet 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Donna Kopertina 20.30 Šport: košarka NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Športne vesti: Sportime 22.30 Športna rubrika: Juke box 23.00 Rubrika: Donna Kopertina 23.30 Kolesarska dirka Španije RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ju-goton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishow; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Turizem; 11.25 Hit Nova Gorica; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 16.05 Minishovv; 17.00 Bub-bling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Iz filmov; 18.33 Glasba; 19.00 Opere; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE . 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. Koristni napotki s posveta na ESPOMEGU Informatika bo odločilnega pomena v razvoju obmejnega prostora Včerajšnji dan sejma Espomego je bil osredotočen na razpravo o informatiki in njenem pomenu za razvoj obmejnih področij. Posvet je v sodelovanju s Sejemsko ustanovo priredila Mešana komisija za gospodarsko sodelovanje med Občinama Gorica in Nova Gorica. Kot je v uvodnem govoru poudaril predsednik Komisije inž. Nicolo Fornasir, tudi v imenu sopredsednika mag. Lucijana Vuge, je ta posvet ena prvih priložnosti za poglobitev možnosti aplikacije informatike ne samo na tehnične in proizvodne dejavnosti, pač pa na razna področja obmejne stvarnosti tako pri gospodarskem sodelovanju kot pri upravljanju infrastruktur in drugih družbenih dejavnostih. Predsednika Komisije, ki sta jo sosednji Občini ustanovili leta 1981 skupaj še s komisijama za kulturo ter za urejanje prostora in varstvo okolja, sta v uvodnem posegu še opozorila na dolgoletno skupno načrtovanje med Goricama. V tem okviru lahko igra prav informatika pomembno vlogo, tudi zaradi prisotnosti pomembnih centrov v obeh mestih. Gorica bo v kratkem dobila svoj center, sad dogovora z IRI in družbenimi silami, v Novi Gorici pa že uspešno deluje center Iskra Delta. Že samo sodelovanje med tema dvema centroma bo lahko vir pozitivnih predlogov in rešitev za celo vrsto vprašanj, ki se postavljajo v našem obmejnem prostoru, kot na pri- mer sistem skupne obrambe pred točo, sistem prevozov, zaščita okolja. Pri načrtovanju posveta so si zamislili, da bi to srečanje dalo poudarek tako na probleme celovitega’obmejnega prostora kot tudi na uporabo sodobne tehnologije v manjših in srednje velikih industrijskih dejavnostih. Ti podatki naj bi v bodoče koristili predvsem upraviteljem, pa tudi podjetjem in raznim ustanovam za kakovostnejše vzpostavljanje sodelovanja objneji. Župana Antonio Scarano in Albert Bevčič sta v uvodnem pozdravu izrekla željo in prepričanje, da bo posvet v tem smislu dal koristen doprinos. Referati priznanih strokovnjakov so nato razčlenjeno poglobili možnosti, ki jih danes nudi informatika v raznih dejavnostih v našem prostoru. Udeležba občinstva ni bila prav množična, tudi zaradi precejšnje specifičnosti argumentov. Predavatelji iz Slovenije in Italije so tako prikazali današnje sisteme in potencialne možnosti uvajanja informatike na področja kot so delovanje gospodarskih zbornic, izraba in upravljanje zemljišč, varstvo okolja, drobna in srednja industrija, gospodarsko sodelovanje in še posebej povezava poslovnih partnerjev v zunanji trgovini ter ne nazadnje možnosti skupnega zdravstvenega informacijskega sistema. Suge_stij in predlogov je bilo torej dosti. Želeti je, da posvet ne bi ostal enkratna razprava, pač pa da bi dejansko bil le prvi korak v uvajanju novih tehnoloških instrumentov v obmejno stvarnost in sodelovanje. Jutri okrogla miza o zaposlovanju Letošnji sejem Espomego posveča pozornost tudi čedalje bolj perečemu vprašanju zaposlovanja mladih. V razstavnem paviljonu deluje poseben stand namenjen mladim, ki iščejo delo. O teh vprašanjih bo govor tudi jutri dopoldne pri okrogli mizi o poklicnem oblikovanju in zaposlovanju mladih. Srečanju, ki bo s pričetkom ob 9.30, bo predsedoval pokrajinski odbornik Tomat. Sodelujejo še deželni odbornik Brancati, šolski skrbnik Leotta, predsednik trgovinske zbornice Bevilacgua, predstavnik ministrstva za šolstvo Di Nubila, sindikalist CISL Pichelan in predstavnik mladih industrijcev Pettarin. Z različnih zornih kotov bodo obravnavali vlogo šole, ki ne bi smela biti sama sebi namen, pač pa pripraviti mlade na vključitev v delo ter hkrati skušati dati kak napotek za odgovor na vprašanje, ki si ga postavljajo mnogi, kam po šoli. Drevi v Doberdobu na pobudo Občine Okrogla miza o ustavnih načelih in o njihovem izvajanju v praksi V občinski telovadnici v Doberdobu bo danes, s pričetkom ob 20.30, zanimiva okrogla miza o ustavnih načelih in o njihovem izvajanju. Nedvomno bo pobuda, s katero namerava Občina na vsebinsko pomenljiv način obeležiti 40-letnico začetka izvajanja Ustave, naletela na širok odziv občinstva, saj bodo pri okrogli mizi sodelovali de-mokristjanski poslanec Luciano Re-bulla, komunistični senator Nereo Battello in profesor Samo Pahor. Občinska uprava ni slučajno izbrala gostov' nocojšnjega večera, saj se goriški odvetnik Battello že vrsto let ukvarja z zakonodajnimi in še posebej z ustavnimi vprašanji, poslanec Rebulla je, čeprav posredno, domačin in drugače na ideološko povsem različnih pozicijah od komunističnega senatorja, profesor Samo Pahor pa se že vrsto let, večkrat tudi osamljeno, bori za izvajanje načel, ki so Slovencem v Italiji zajamčene z ustavo. Pobudo organizira občinska uprava v sodelovanju z vaškimi društvi, saj so zamisel o okrogli mizi predstavniki društev podprli na nedavnem sestanku. Takrat so tudi sklenili, da bodo povabili v Doberdob predstavnika rimskega urada Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO). Občinski upravitelji so o tem govorili z Alijem Ra-šidom, ki jim je zagotovil, da se bodo povabilu odzvali. To je sicer tudi v skladu z dosedanjo »zunanjo« politiko občinske uprave, ki je bila, in to ne le v besedah oz. načelnih izjavah, vselej na strani zatiranih in diskriminiranih. Naj omenimo še, da je občinski svet soglasno predlagal, naj bi dodelili Nobelovo nagrado za mir Josephu Mandeli, članu afriškega nacionalnega kongresa (ANC), ki je v južnoafriških zaporih že več desetletij. V Doberdobu so s proslavami 40-let-nice izvajanja Ustave pričeli že lani, ko so vsem dijakom podarili dvojezični izvod ustave, nocojšnja tribuna o izvajanju ustavnih načel pa je nedvomno najbolj primeren zaključek. Tudi dijaki šole Ivan Trinko na natečaju za Nagrado Evrope Sinoči se je v deželnem avditoriju v Gorici zaključil natečaj za nagrado Evrope, ki ga je priredil odbor za mednarodne in evropeistične dejavnosti pri goriškem Šolskem skrbništvu. Na treh večerih od torka dalje se je predstavilo 28 skupin učencev in dijakov osnovnih in nižjih srednjih šol iz vseh krajev goriške pokrajine. Nastopajočih je skupno bilo okrog 800. Med slovenskimi šolami je na natečaju sodelovala nižja srednja šola Ivan Trinko, ki je nastopila kot prva na drugem večeru, v sredo. Namen tega natečaja, ki ga prirejajo že tretjič, je zelo hvalevreden. Organizatorji so na tak način želeli spodbujati med mladimi ideale miru, prijateljstva in sožitja, kar je pogoj in obenem jamstvo za premoščanje razlik v duhu evropskega združevanja. Te misli je v pozdravnem nagovoru izrekel tudi šolski skrbnik dr. Santo Leotta. Učenci in dijaki so prikazali marsikatero zanimivo točko in dokazali, da so se na natečaj vestno pripravili. Z velikim zanimanjem je občinstvo sledilo nastopu slovenske šole Trinko in naše dijake nagradilo s toplim aplavzom. Dijaki so predstavili splet petja (zbor je vodil prof. Stanko Jericijo), govorjenih odlomkov, glasbe in gibanja s plesnimi in gimnastičnimi elementi z naslovom »Hočeš biti prija- telj?«, ki so ga naštudirali pod vodstvom prof. Lučane Budal. Nastop je poudaril ideje miru in sožitja s pomočjo izrazite simbolike zastavic evropskih držav, darovanjem oljčnih vejic med občinstvom, klici "mir" in "prijatelj", ki so jih nastopajoči ponovili v desetini jezikov. Načrti za posodobitve električnega plinskega in vodovodnega omrežja Prenova vodovoda bo stala nad 14 milijard lir Na svoji zadnji seji je upravni svet občinskega podjetja sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na posodobitev električne napeljave, javne razsvetljave in vodovodnega omrežja. Upravni svet je sklenil, da bodo namenili 750 milijonov lir za obnovo elektrovodov na raznih območjih, v Ulici Degli Scogli pa bodo napeljali novo električno linijo. Z istimi sredstvi bodo zgradili nove električne kabine z ustreznimi napeljavami na drevoredu Virgilio, v tehnični šoli v Ul. Boschetto, v Ul. Livenza v Štandrežu in pri Caffe Teatro na Verdijevem korzu. V obrtniški coni bodo v kratkem postavili dve električni kabini in bodo opravili več del na vodovodnem omrežju in plinovodu. Ta dela bodo veljala približno 350 milijonov lir. Na isti seji so tudi sklenili, da bodo v kratkem dokončali posodabljanje javne razsvetljave v Ulici Aguileia in Ulici Bolivia. Nadalje bodo 100 milijonov lir odšteli za popravilo na plinskem omrežju v ulicah Mameli, Bellini in Codelli ter v Drevoredu D'Annun- zio. Predsednik mestnega podjetja je tudi seznanil svetovalce, da so že izdelali načrt za globalno posodobitev mestnega vodovodnega omrežja. Predvideni finančni strošek znaša okrog 14 milijard lir. Razstava v Podturnu V Podturnu že vrsto let prirejajo razstavo ročnih del, izkupiček pa potem namenijo pomoči misijonarjem, oziroma za razne humanitarne pobude. Danes ob 9.30 bodo v prostorih župnišča v Podturnu odprli pisano razstavo ročnih del, ki bodo na ogled do nedelje. V krožku CIFI Diaprimorska 88« V prostorih fotografskega krožka CIFI, v Ulici sv. Klare 15, bodo drevi,, ob 21. uri predvajali diapozitive, ki so bili sprejeti za 18. republiško razstavo in za natečaj Diaprimorska 88. Goličave Toneta Pavčka Kulturni dom ponuja nocoj novo priložnost za srečanje z enim od vrhunskih ustvarjalcev v sodobni slovenski književnosti. Gost večera bo pesnik Tone Pavček, ki bo predstavil v Gorici svojo najnovejšo pesniško zbirko Goličava. Pavčkovo ime ne potrebuje posebnih predstavitev. Predvsem je znano kot eno od četverice, ki se je pred petintridesetimi leti predstavila slovenski literarni javnosti s skupno zbirko poezij Pesmi štirih. Zbirko so takrat izdali Tone Pavček, Ciril Zlobec, Janez Menart in Kajetan Kovič. Kasneje je vsak od njih nadaljeval svojo samostojno ustvarjalno pot. Pavček je pred kratkim izdal zbirko Goličava. Goriškemu občinstvu bo svojo novo pesniško zbirko predstavil nocoj ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Z njim bo prijatelj Ciril Zlobec, ki bo spregovoril o Pavčku in njegovem delu. Pri predstavitvi bodo sodelovali tudi člani Gledališke skupine Gorica. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Maribor Thornton VVilder ŽENITNA MEŠETARKA (farsa v štirih dejanjih) Sodeluje Stane Starešinič V ponedeljek, 9. 5., ob 20.30 Stavka v ladjedelnici V tržiški ladjedelnici je bila včeraj tričetrturna protestna stavka. Nove stvake in druge oblike protesta napovedujejo za prihodnje dni. KULTURNI DOM Predstavitev zbirke poezij Toneta Pavčka GOLIČA V A Zbirko bo predstavil Ciril Zlobec. Sledi razgovor z avtorjem. Sodeluje Gledališka skupina Gorica KULTURNI DOM V GORICI, DANES, 6. MAJA, OB 18.30 Interpelacija KPI na Pokrajini Je športno igrišče v Pevmi šlo v pozabo? Znano je, da je običajni postopek načrtovanja, financiranja in izvedbe javnih def s strani občin in drugih javnih ustanov zelo dolg. V nedogled se velikokrat vleče sam postopek priprave in zbiranja dokumentacije. Tako je, kot kaže, tudi z namero, da bi v Pevmi uredili nekaj športnih naprav na odprtem, za potrebe tamkajšnje skupnosti. Zadeva je stara že nekaj let, pravzaprav precej let. Pred štirimi leti so na Šanci uredili in javnosti odprli, za oddih in rekreacijo, del gozda, ki je bil nekdaj last ustanove Ente Tre Venezie in ki ga je potem prevzela Dežela. Približno takrat se je v Pevmi porodila pobuda, ki je nato prerasla v predlog, da bi Dežela odstopila del zemljišča, v bližini vasi, za ureditev športnih igrišč. Za to naj bi poskrbela Občina. Od ideje do uresničitve pa je, kot kaže, zelo dolga pot. Vprašanje je, vsaj tako se zdi, šlo v pozabo, pojavile pa so se menda tudi druge težave. Prvič je bil tu izgovor, da nameravajo v Pevmi urediti pitališče za vzrejo mlade živine, preurediti hlev itd, potem pa se je nekaj časa odvijala živahna korespondenca med raznimi ustanovami, ki so tako ali drugače vpletene v zadevo. Končno pa je načrt o ureditvi igrišča, ki ga v Pevmi krvavo potrebujejo, kot se zdi, zašel v pozabo. Te dni bo o zadevi spet govor na seji pokrajinskega sveta. Komunistični svetovalci so namreč predložili inter- pelacijo, v kateri želijo vedeti, kakšne namene ima Pokrajina, da bi pospešila ureditev zadeve in omogočila zgraditev za pevmsko skupnost pomembnega objekta. V isti interpelaciji svetovalci Polet-to, Di Dato in Cipolloni vprašujejo tudi za informacijo o opredelitvi Pokrajine glede načrta posodobitve pokrajinske ceste Števerjan-Grojna in nasploh o posodobitvi cestnega omrežja v obmejnem pasu. Komunisti navajajo v obrazložitvi, da so resoluciji o teh vprašanjih predstavili že pred štirimi leti. Ni znano, če bo pokrajinski odbor odgovoril na vlogo že na prihodnji seji, ki je napovedana za ponedeljek, 9. t. m. in ki je, kakor je slišati, tudi zadnja pred zapadlostjo mandata. Hujši prometni nesreči na cestah na Goriškem V sredo zvečer sta se zgodili na go-riških cestah hujši prometni nesreči. Prva se je pripetila v Pierisu, na državni cesti št. 14, kjer se je 55-letni Giovanni Casonato iz Ronk iz še nepojasnjenih vzrokov s svojim tovornjakom zaletel v motor, ki ga je upravljal 27-letni Marino Alberto Pacorig iz Begliana. Pacoriga so z rešilcem nemudoma odpeljali v bolnišnico na Ka-tinaro, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. V Ulici Faiti v Gorici je policijska izvidnica našla 61-letno Lidio Capora-le vd. Bressan, stanujočo v Ulici Risto-ri 11, ki je ležala poleg svojega kolesa. Preiskovalci menijo, da je ženska izgubila nadzorstvo nad kolesom in sama padla na asfalt in da ni tako nihče trčil vanjo. V goriški splošni bolnišnici so ji ugotovili močan pretres možganov in več udarcev po celem telesu, zaradi česar so jo odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na oddelku za intenzivno nego. razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje na množično udeležbo na 9. spominskem pohodu Šte-verjan. - Gonjače. Prijave v nedeljo, ob 8.30 pri odbornikih društva, pri vhodu v Dvor. kino razne prireditve Gorica CORSO 18.30-21.30 »Lultimo imperato-re«. Režija Bernardo Bertolucci. VERDI 18.00-22.00 »Ultimo minuto«. VITTORIA 17.30-22.00 »Desiderio selvag-gio«. Prepovedan mladini pod 18. le" tom. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. COMUNALE 20.30 Koncert komorneg3 ansambla Ouatour Fidelio. Nova Gorica SOČA 18.00 »Tajna oboževalka«. Ob 20-uri »Angel varuh«. DESKLE 19.30 »Bratje petarde«. KD Oton Župančič iz Štandreža gostuje s celovečernim koncertom mešani zbor Lipa iz Šempasa. Koncert bo v domu Andrej Budal jutri, 7. maja in se bo pričel ob 20.30. V goriškem avditoriju bo danes ob 10.30 predstavitev knjige Angela Signo-rellija »L’arcobaleno della fantasia -racconti e favole per 1'infanzia«. Predstavitev organizira goriška občinska uprava, knjigo pa bodo podarili učencem 5. razreda osnovnih šol. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto Korzo Italia 242, t 84606 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU „ S. Antonio Ul. Romana 147, tel. 40 pogrebi 1 Danes v Gorici, ob 9.30 Mario Ogni ne, iz splošne bolnišnice, v cerkev Svetogorski cesti in na glavno pokop lišče. kultura □ stran 9 Tone Pavček VIDENJE Videl sem, kako so odšli zmagovalci vsaksebi in pozabili na zmago, videl, kako so odšli poraženci in niso več mislili na breme poraza, odšli svatje z gostije, pogrebci s pogreba in pozabili oboji na mrtvo ohcet, na maloprej živo smrt. Zdaj se ne vidi več, kdo so premaganci, zdaj se ne loči od njih zmagovalcev, ne ve, kdo so svatje ne kdo so pogrebci; eni in drugi in vsi hodijo v vseenost, med zmagami in med porazi kakor iz smrti v smrt. Tako sem tudi jaz odšel čez razvaline vseh svojih smrti in znova začel za pot postavljati kamen na kamen. Hodim. Brez misli o zmagi ali porazu v belo, ki je bolj od svetlobe belo v beločnici mrtvih. Drevi bodo ob 18.30 v goriškem Kulturnem domu predstavili novo pesniško knjigo »Goličava« Toneta Pavčka. O njej in o avtorju bo govoril Ciril Zlobec, na predstavitvi bo sodelovala tudi Gledališka skupina Gorica. Protest DSP ob primeru Paraga 11. 5. 1987 je Društvo slovenskih pisateljev v Odprtem pismu javnosti opozorilo na obsodbo Dobroslava Pa-rage pred občinskim sodiščem v Zagrebu, ko ga je sodnica Jasna Novak obsodila na šest mesecev zapora, pogojno za tri leta, v katerih mu je prepovedano objavljati v tisku, na radiu in televiziji ali nastopati na javnih zborovanjih, ker da je v slovenskem tisku »širil lažne novice« in tako »vznemiril javni red in mir«. D. Paraga je v prispevkih v tedniku Mladina in v pismu Novi reviji opisal nehumane, necivilizirane in brezpravne razmere v zaporu na Golem otoku, ko je od svojega 19. do 23. leta prestajal jetniško kazen, izrečeno po sramotnem členu 133 KZ. Tudi to Paragovo pričevanje, objavljeno v Sloveniji, je pripomoglo k pobudi Republiške konference SZDL Slovenije, ki jo je ta sprožila v SZDL Jugoslavije za objektivno preiskavo resničnih razmer v nekaterih ju- goslovanskih zaporih, zlati še ravnanja, kakršnega so deležni politični jetniki. Še do zdaj nikakršne resnične preiskave ni bilo. Šele na ponovno zahtevo Zvezne SZDL je prišlo »poročilo o samem sebi«, namreč poročilo sekretariata za pravosodje o razmerah v zaporih, torej tistega, ki zapore upravlja. To poročilo je sodišču tedaj tudi služilo kot dokaz proti Paragovim navedbam. Pobuda SZDL ostaja do danes izigrana, obsodba Parage pa norčevanje iz te pobude. Razvoj dogodkov pa je še hujši in strašljivejši. 31. 3. 1988 je namestnik občinskega javnega tožilca v Zagrebu Jasna Novak poslala Dobroslavu Para-gi poziv pred sodišče, češ da je kriv prekršitve pogojne obsodbe na podlagi ovadbe občinskega javnega tožilca iz Ljubljane z dne 30. 3. 1988 zaradi objave članka »Za človeške pravice zapornikov v temnicah SFRJ«, objavljenega v ljubljanskem študentskem glasilu Tribuna 8. 2. in 22. 2. 1988. Prav tako zaradi objavljenega članka z naslovom »Pritožba« v 6. številki Katedre 1988. leta. (Tekst, objavljen v Tribuni je D. Paraga napisal in Tribuni oddal že več mesecev pred obsodbo, naveden je bil že v enem od tedaj inkriminiranih člankov, medtem ko sedaj inkriminirana »Pritožba«, objavljena v Katedri, ni nič drugega kot ponatis Paragovega dokumenta, namreč pritožbe, ki jo je poslal Tajništvu za notranje zadeve, ko so mu odbili izdajo potnega lista.) Sodna obravnava, na kateri obtoženemu Dobroslavu Paragi grozi črtanje pogojne kazni in šestmesečni zapor, je napovedana pred zagrebškim sodiščem na simbolno ali cinično (?) izbran datum - na »Dan varnosti«: 13. maj. Slovenski pisatelji smo ob tej ovadbi občinskega javnega tožilca ogorčeni. Ogorčeni smo še toliko bolj, ker menimo, da ponovno sojenje Dobroslavu Paragi predstavlja novo vmešavanje v proces demokratizacije slovenskega tiska in grožnjo svobodi izražanja in objavljanja v SR Sloveniji. Najodločneje protestiramo proti tej represiji in ponovno vztrajamo, da mora SZDL z vso odločnostjo insistira-ti pri svoji zahtevi za preiskavo in poročilo. Grožnja novega sodnega procesa proti Dobroslavu Paragi zaradi člankov, objavljenih v Sloveniji, je resna in cinična grožnja slovenskemu tisku. Ravno tako tudi neposredno vsej slovenski javnosti, katere vse pomembnejši del njenega izražanja postaja ta tisk. Najbolje prodajano v Tržaški knjigarni 1. Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček: PESMI ŠTIRIH (Cankarjeva založba) 2. Razni avtorji: POČITNICE V SLOVENIJI — TURISTIČNI IN GASTRONOMSKI VODNIK (Centralni zavod za napredek gospodinjstva) 3. Marko Kravos: KO SO NAGELJNI DIŠALI (Prešernova družba) 4. Ciril Zlobec: PRIZNAM, REKEL SEM... (Prešernova družba) 5. Elizabeth Floyd, Geofirey Hindley: KDO JE USTVARIL ZGODOVINO (Delavska enotnost) Primer pariškega LeMonda in časnikarski »kiksi« Monica Vitti kot naš stavec Čok Z »Ljubeznivo služkinjo« konec sezone v Rossettiju S šopom 200 od sramu rdečih vrtnic je v sredo pariški dnevnik Le Monde počastil »drugo rojstvo« italijanske filmske in gledališke igralke Monice Vitti, potem ko jo je dan prej na svojih stolpcih prerano »pokopal«. Incident, ki je prav v teh ključnih predvolilnih dneh — Francozi bodo v nedeljo izbirali svojega predsednika — omajal ug-ied prestižnega Le Monda, je že spet Pnkiical v ospredje vprašanje verodostojnosti in tudi objektivnosti sred--v javnega obveščanja. Francoski in , i1 casopisi (seveda predvsem itali-1 nski) so se ob dogodku razpisali, do-ala nihče pa ni »udaril« po Le Mon-u s trdo roko, saj je časnikarjem jas-n° kot beli dan, da se je zelo težko obraniti takih ali podobnih spodrslja-jev: ko najmanj pričakuješ, se ti lahko zapiše in ustreliš kozla, da se ti nato vse smeje... v Primerov, ki potrjujejo to grenko časnikarsko »pravilo«, je nešteto. Tudi rimorski dnevnik je v tem pogledu Polnopravni član velike časopisne družine, zato bomo začeli naš neslavni »sprehod« po poteh časnikarskih spodrsljajev kar pri nas samih. , “Usodo«, ki je pred dnevi doletela Monico Vitti, je pred tremi leti »okusil« tudi naš_ dolgoletni »znani linoti-um'* ^ari° Čok. V uvodniku 18. maja Ho5, ob praznovanju 40-letnice našega dnevnika, se je - - seveda po pomo-1 njegovo ime znašlo med imeni “nekaterih vidnih markantnih premi-uhh osebnosti, ki so dale trdno podo-0 Primorskemu dnevniku«. Čok nam ® ?ekaj dni pozneje poslal »Pozdrav onostranstva"«, v katerem nas je "lepo pozdravljal z onega sveta« in am »zaželel nasvidenje«. Naš odgo-orni urednik mu je »s pepelom na Slavi« v opravičilu voščil, da bi bilo to “nasvidenje čim bolj kasno...« ri H^nikarsko prerana »odhoda« Ma-a Čoka in Monice Vitti pa sta zgolj s.acli solzi v primerjavi s tistim, kar j ■ oslei dočakala igralec Alberto p rdi ali pa režiser Federico Fellini. /V1 ie telefonsko »potolažil« stanov-o kolegico Vittijevo, češ da so časo-si njega že šestkrat pokopali, Felli-, a Pa štirikrat. Sordi ima torej, vsaj mačkT^56, sec*em življenj - kot TiJUt^ znani ameriški pisatelj Mark 0rXn.je bil nekoč žrtev časnikarskih iu « f-rjev- Naslednji dan je v intervju-vest V° odSovoril. da se mu je zdela ran= ° ni.e9°vi smrti nekolikanj preti-. saj je bil le... rahlo prehlajen! 24 ,nest Hemingway je »lažno umrl« Cor!fnuaria 1954- ieta- Pri uglednem njs.« ere hella sera agencijske vesti zneišereVer^b Pa^ Pa 80 naročili po-ieju n”111 n°belovcu Eugeniu Monta-Pisat^i^ naPiše nekrolog o ameriškem zalo ju’.^as^ednjega dne se je izka-nesre^ 3!Je kd Hemingway v letalski t;em sn t ranien- Montale je moral ob vičiloPet zasu^ati pero, seveda v opra- “Spratufv S° ,med drugimi prerano siCer 24 Ur 9r°b<< PaPeža Piia xn- (in Ss'«” »s rsr ciji s ugrabitve Alda Mora); v Fran-^UofjV);8® spominjajo spodrsljaja Le Predserin'vdet Paris' ^ ie naiavil smrt kfarepia “ancoske letalske družbe Izred assaulta- j0 Pripeto labaven ie bil primer, ki se 'talijanskemu novinarju Lu- igiju Arnaldu Vassallu, znanemu po vzdevku Gandolin. Njegov časopis je pomotoma objavil vest, da je v hudi prometni nesreči umrl tudi neki mesar. Ta je naslednjega dne ves razjarjen telefoniral na dnevnik: razjezil se je na urednika, ker je bil zaradi tiste vesti ta dan ob zaslužek. Njegovi običajni kupci niso prišli v mesnico, ker so verjeli dnevniku in mislili, da je mesar res umrl! Vassallo ga je pomiril, mu obljubil popravek in svojo obljubo tudi zelo elegantno izpolnil: mesarjevo ime je bilo naslednjega dne vključeno v rubriko »Rojstva in smrti«, seveda med »novorojene!« Časopisi pa imajo tudi drugo neverjetno moč: resnične mrtve lahko »prikličejo spet v življenje«. Tako je prav pred tedni ugledni italijanski časopis La Repubblica objavil vest, da je Simone de Beauvoir podpisala poziv v korist Francoise Sagan, ki je bila obtožena uživanja mamil. Sartrova družica bi gotovo podpisala tisti poziv, seveda, če ne bi prej umrla (aprila 1985). Ob teh in še drugih primerih se močno zastavlja vprašanje verodostojnosti in objektivnosti časopisnih (pa tudi radijskih in televizijskih) vesti. V tem pogledu je postal že legendaren članek z naslovom »Prvi dan šole princa Charlesa ali mnogo obrazov resnice«, ki ga je leta 1957 objavil londonski Spectator. V njem člankar poroča, kako so angleški časopisi poročali o tem, za Veliko Britanijo sila pomembnem dogodku. Po pisanju Daily Maila je bilo šolsko poslopje, v katerega je vstopil princ Charles visoko pet nadstropij, za Daily Telegraph jih je imelo šest, za Daily Sketch pa sedem. Ta časopis je pisal, da se je Charles pripeljal v šolo v črnem avtomobilu, Daily Herald pa je poročal, da je bil avtomobil zelene barve. Tudi glede ure prihoda v šolo so si bili angleški časopisi sila »enotni«. Za Daily Herald je princ vstopil v poslopje ob 8.55, za Daily Telegraph ob 9.15, za Daily Mail ob 9.28, za Daily Express pa »točno ob 9.30!« Mali Charles je imel po pisanju Daily Expressa »na glavi čepico drap barve«, Daily Mail je pisal, da je »držal čepico v roki«, za Daily Mirror pa je prestolonaslednik kar »pozabil čepico doma«. Sodeč po pisanju časopisov bodo imeli zgodovinarji zelo težko delo, če bodo hoteli točno ugotoviti, kaj je princ Charles počel prvi dan šole. Dnevniki so zapisali, da je prestolonaslednik prvo učno uro narisal ladjo. News Chronicle je zapisal, da je bila ladja »rdeča in črna«, Daily Sketch, da je bila »zelena«, Daily Mirror pa, da je bila »siva«. Po pisanju tega časopisa je prinčeva ladja »plula pod sivim mostom«, Daily Sketch pa je ugotovil, da je bil most »črne barve«. Princ Charles je bil nadalje v razredu »z drugimi osmimi fanti« (Daily Express), »z ducatom fantov« (Daily Mail), »z drugimi šestnajstimi fanti« (Daily Mirror), oziroma »s sedemnajstimi fanti (Daily Sketch). Zanimivo je tudi, kako so v šoli klicali bodočega kralja. Daily Mail je poročal, da so mu pravili »preprosto Charles«, Daily Express je pisal, da ga je »ravnatelj šole pozdravil za princa Charlesa, sošolci pa so mu pravili kar Charles«, za Daily Telegraph pa je bil prestolonaslednik »princ Charles tako za učitelje kot za sošolce«. Časopisi so imeli deljena mnenja tudi glede spola Charlesovih vzgojiteljev. Za Times »so bile vse ženske«, za Daily Telegraph pa »moški in ženske«. Pa naj še kdo verjame časopisom... MARJAN KEMPERLE Letošnja sezona Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine se počasi nagiba h koncu. Po ponovitvah Pirandellove drame Šest oseb išče avtorja bo prihodnji teden na odru gledališča Rossetti gostovala skupina Associazione Umbra per lo Spettacolo z Goldonijevo komedijo Ljubezniva služkinja (La serva amorosa). Delo spada med manj znane igre slovitega italijanskega komediografa, kljub temu pa je v režiji Luca Ronconija doživelo izjemen uspeh. V devetih mesecih je Ljubezniva služkinja gostovala na vseh večjih italijanskih odrih, sodelovala pa je tudi na številnih gledaliških revijah in festivalih v Evropi in po svetu. Associazione Umbra per lo Spettacolo jo je predstavila na pariškem Festival dAutomne, na reviji Italy on Stage v New Vorku, na Festivalu evropskega gledališča v Madridu in v Barcelloni, nadalje v Bruslju, v Berlinu in v Londonu. Režiser Luca Ronconi se je v svoji postavitvi poslužil skromnega števila scenskih elementov, pač pa je »privilegiral« igro. Naslovno vlogo služkinje Coralline tolmači Annamaria Guarnieri, ob njej pa igrajo še Paola Bacci, Franco Mezzera, Luciana Virgiglio, Giancarlo Prati, Virgilio Zernitz, Riccardo Bini, Cla-udio Carini, Angelo Jokaris, Daniela Margherita in Elio Veller. Kostumi so delo Giovanne Buzzi. Tržaška premiera Ljubeznive služkinje (pri gostovanju je sodelovala Tržaška pokrajina) bo v četrtek, 12. maja, ponovitve pa še 13. in 14. maja. Na sliki: Franco Mezzera in Paola Bacci v Ljubeznivi služkinji. Jazzista Dizzy Gillespie in Sam Rivers v Trstu Ogromna, žabasto napihnjena lica in ukrivljeni odmevnik trobente, to sta na oko najbolj razpoznavna znaka Diz-zyja Gillespieja, vrhunskega trobentača in enega največjih živečih jazzistov, ki bo v ponedeljek, 9. maja, nastopil v tržaškem gledališču Rossetti. Lica so se mu nenormalno raztegnila v tisoč in tisoč urah igranja med vajami in na koncertih v več kot pol stoletja dolgi blesteči karieri; ukrivljeni odmevnik je posledica že legendarne »nesreče«: Gillespieju je trobenta padla na tla, pri padcu pa se je ji je odmevnik ukrivil navzgor. Ko je trobentač zaigral na »potolčeno« trobento, je presenečeno ugotovil, da ima povsem nov zvok. Všeč mu je bil, in tako je ukrivljeni odmevnik njegove trobente dobil svoje mesto v zgodovini jazza. John Birks Gillespie z vzdevkom Dizzy (Burkež) spada gotovo med naj večja imena povojnega jazza. Temnopolti trobentač je bil v štiridesetih letih skupno s saksofonistom Charliejem Parkerjem tisti, ki je utrl novo smer v črnski glasbi, potem ko jo je v tridesetih letih monopoliziral swing »belih orkestrov« Goodmanovega sloga. »Bebop« je pomenil pravo prelomnico v jazzu, odprl je obdobje »divjega improviziranja«, v katerem je Dizzy Gillespie dolgo vrsto let igral »prvo violino«. S številnimi skupinami (najslavnejši je gotovo prav kvintet s Parkerjem) in orkestri je Gillespie ponesel novo glasbo širom po svetu. Zatem se je približal tudi afriški ljudski glasbi, iskal še druge načine glasbenega izražanja, ne le s trobento, pač pa tudi z drugimi inštrumenti, vse v svojem tipičnem skorajda eruptivnem slogu. Na tržaškem koncertu mu bo stal ob strani saksofonist Sam Rivers, eden najvidnejših predstavnikov novejšega jazzovskega ustvarjanja (znano je njegovo sodelovanje s pianistom Cecilom Taylorjem), kar bo še dodatna poslastica za tržaške jazzovske sladokusce. Italijanski pokal: po prvi tekmi Sampdoria ima lepo prednost GENOVA — Z goloma Briegla v 10. in Viallija v 32. minuti si je Sampdoria po prvem dejanju finala za italijanski nogometni pokal zagotovila lepo prednost nad Torinom, ki v povratnem srečanju ne bo imel lahkega dela, čeprav bo nastopil doma. Zmaga moštva Boškova je povsem zaslužena in jugoslovanski trener se je po tekmi pritoževal nad svojimi igralci, češ da bi lahko bila zmaga še bolj izdatna, če bi bili bolj pazljivi. Dobro priložnost za zadetek so namreč zamudili Pari (res enkratno!), Mancini, Cerezo in Vialli. Slednji je celo zadel drog. Torino je reagiral šele v drugem polčasu, toda visoki predložki s kril so bili vselej lahek plen vratarja Pagliu-ce, ki je nadomestil Bistazzonija, v katerega Boškov nima več pravega zaupanja. Sodnik Casarin je upravičeno razveljavil gol Turinčana Cravera, a po mnenju mnogih je spregledal očitno enajstmetrovko po prekršku Pel-legrinija nad istim igralcem. Minuto pred koncem je sodnik zaradi dvojnega opomina izključil Ganza od Samp-dorie. Povratna tekma bo 19. maja. Dirka po Tridentinskem w Švicarji spet v ospredju Nogomet: šest kol pred koncem v 1. jugoslovanski ligi Na vrhu spet vse odprto TRENTO Vse kaže, da bo po današnji zadnji etapi na kolesarski dirki po Tridentinskem slavil končno zmago tujec. Italijani so namreč v 2. etapi od Arcoja do Bellamonteja (183 km) spet odpovedali. Zmagal je Švicar Rominger, ki pa s čela skupne lestvice ni spodrinil rojaka Zimmermanna. VRSTNI RED 2. ETAPE: 1. Rominger (Švi.) 5.01'03"; 2. Wechselberger (Av.) po 31"; 3. Bugno, 4. Contini, 5. Baron-chelli, Vandelli, Giovannetti (vsi It.) po 34"; 8. Zimmermann (Švi.) po 42". SKUPNA LESTVICA: 1. Zimmermann 10.1T59"; 2. Rominger (oba Švica) po 7"; 3. VVechselberger (Av.) po 46". Vuelta: 11. etapa Kellyju VALDEZCARAV Irec Sean Kelly je v šprintu dobil 11. etapo španske Vuelte od La Santadere do Valdezcaraya (217 km). SKUPNA LESTVICA: 1. Cubino (Šp.) 42.12'41"; 2. Kelly (Ir.) po 2 04"; 3. Fuerte (Šp.) po 2T6". Evertova odstopila RIM — Konkurenca je na ženskem teniškem prvenstvu Italije vse bolj zdesetkana. Grafova in Navratilova sploh nista prišli v Rim, a Evertova je v 4. kolu proti Kelesevi (Kan.) odstopila zaradi poškodbe gležnja. Nepričakovano je proti Avstrijki Wiesner s 6:4, 4:6, 6:4 izgubila Kohde-Kil-schejeva. Jugoslovanka G.oleševa je s 6:3, 6:3 klonila pred Španko Sanchez. Uspešni sta bili Italijanki: Reggijeva je s 7:5, 7:5 premagala Cuetovo (ZRN), Cecchinijeva pa s 4:6, 6:1, 6:4 Grkinjo Kanellopolou. Šest kol pred koncem jugoslovanskega nogometnega prvenstva se je boj za naslov prvaka še bolj zaostril. Kazalo je že, da bodo C. zvezda, Partizan in Dinamo le težko kos Veležu, toda zdaj je med to četverico spet vse odprto. Derbi med vodilnim Veležem in C. zvezdo si je v Beogradu ogledalo kar 45.000 gledalcev, s 3:1 pa ga je dobila Zvezda. Najprej sta Stojkovič in Tuce zatresla mreži z bele točke, v finišu pa sta Zvezdina jockerja Radovanovič in Joksimo-vič nagnila tehtnico na beograjsko stran. Igra je bila privlačna, zmaga domačih pa povsem zaslužena. Partizan se je v boj za naslov vmešal z zmago s 4:1 v Nišu. Srečko Katanec je - tako kot v nedeljo - spet dosegel dva gola, po enega pa Djurovski in Djukič. Katanec je bil drugič zapored tudi igralec tekme, zdaj ni več dvoma, da je Ljubljančan prvi igralec Partizana. Zagrebški Dinamo je korak s Partizanom obdržal z remijem pri Željezničarju (0:0), le malo pa je manjkalo, da Zagrebčani niso osvojili še druge točke. Pri tem jih je oviral tudi sodnik, kajti Škoro je nekdanjim soigralcem menda zabil povsem regularen gol. Najbolj neprijetno presenečenje pa je tokrat doživel Hajduk doma s Slobodo. Gostje so namreč dvakrat vodili, Spličani pa so drugič izenačili z golom Setinova prav v zadnji minuti. Rijeka je bila na pragu podviga v Prištini, kar bi za to moštvo pomenilo dokončno slovo od konkurence. Rečani so z golom mladega Šum- berca v nasprotnem napadu povedli z 1:0, malo zatem pa je Priština le izenačila. V finišu so igralci Prištine skoraj že izgubili vse upe, toda rešila jih je enajstmetrovka. Tudi zagrebški prladi in ambiciozni sodnik Lipovec ni bil kos pritisku na »Vročem« Kosovu, šest minut pred koncem je pokazal na belo točko, s katere so igralci Prištine dosegli zmagoviti gol. Na zadnjem mestu je spet zeniški Čelik, ki mu bo očitno težko pomagal tudi sloviti Skoblar. Čelik je tokrat z 0:2 izgubil s slabim Vardarjem, spet pa je njegove upe pokopal vratar. Skoblar je sicer tragičnega Fralijo, s katerim je imel velike težave že pri Hamburgu, zamenjal s starim vratarjem Radovičem, toda ta ni bil nič boljši. Sutjeska, ki jo vodi Gugolj, pa se je le prebila na 16. mesto, toda seveda še zdaleč ni rešena. Potrebovala bo vsaj en podvig v gosteh, poznavalci razmer pa ga že vidijo - v prihodnjem kolu v črnogorskem derbiju v Titogradu. Ogroženi pa so še Osijek in oba sarajevska kluba, vendar se bosta morala bržkone posloviti dva kluba izmed trojice Čelik, Priština, Sutjeska. Na lestvici strelcev s 13 goli vodita Stojkovič iz Crvene zvezde in Milinkovič iz Rada, treba pa je reči, da oba streljata enajstmetrovke. Če bo Katanec nadaljeval v takem slogu kot v zadnjih kolih - dva gola na tekmo - pa bi ju utegnil celo prehiteti, čeprav jih ima zdaj šele šest. FRANCI BOŽIČ Kolesarstvo: z rekordno udeležbo Danes start dirke Alpe-Adria LJUBLJANA — S sprejemom pri predsedniku izvršnega sveta SR Slovenije Dušanu Šinigoju se je včeraj uradno pričela 22. mednarodna amaterska etapna kolesarska dirka Alpe-Adria, katere prva etapa bo startala danes ob 12.45 iz Ljubljane do Novega mesta. Ta edinstvena manifestacija, ki poteka po treh obmejnih državah in ki doslej ni poznala spuščenih mejnih zapornic, se bo po šestih dneh tekmovanja zaključila spet v slovenskem glavnem mestu, potem ko bo obkrožila Slovenijo, avstrijsko Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino. Prijavilo se je rekordno število ekip, kar dvaindvajset iz 11 evropskih držav in sicer Italije (3), Jugoslavije (7), Sovjetske zveze (2), Češkoslovaške (2), Avstrije (2), Španije, Zahodne Nemčije, Bolgarije, Madžarske, Nizozemske in Poljske (po 1). Etape so naslednje: DANES, 6. 5.: Ljubljana - Novo mesto (145 km, start ob 12.45); JUTRI, 7. 5.: Novo mesto - Celje (150 km, start 9.30); NEDELJA, 8. 5.: Celje - Borovlje (133 km, start 8.30); okrog Borovelj (60 km, start 16.00); PONEDELJEK, 9. 5.: Borovlje - Kotschach (165 km, start 9.00); TOREK, 10. 5.: Kotschach - Sesljan (165 km, start 11.00); SREDA, 11. 5. Sesljan - Ljubljana (135 km, start 10.30). Etape so precej naporne, saj ne manjka valovitih tras pa vzponov, posebno v etapah, ki gredo preko Avstrije, tako da bo dirka podrejena predvsem gorskim vozačem, ki bi morali imeti precej možnosti za zmago. Vsi trije organizacijski odbori, v Sloveniji, na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, so težili za tem, da bi bila proga čimbolj primerna za kakovostne vozače, tako da je res malo možnosti, da bi kolesarji imeli čas za turistično vožnjo. Zanimivi pa bosta tudi etapi, ki bosta potekali po naši deželi. Kolesarski delavci lonjerskega kluba Adria, ki pri dirki sodelujejo, so poskrbeli, da se ena etapa v finalu dotakne tudi slovenskih krajev na Goriškem in na Tržaškem, s ciljem v Seslja-nu po precej borbeni vožnji, saj se predvideva, da bodo tekmovalci skozi Furlanijo vozili s poprečno hitrostjo 44 km na uro. Cilj etape v Sesljanu je predviden okrog 15. ure. Drugega dne, v zadnji etapi, pa se bo dirka iz Seslja-na podala preko Opčin, Sežane, Dutovelj, Štanjela, Ajdovščine, Cola, Godoviča, Logatca do Ljubljane, kjer bo zaključni cilj. (R. PEČAR) Živojinovič v osmini finala FOREST HILLS (ZDA) Jugoslovan Živojinovič se je uvrstil v osmino finala teniškega turnirja v Forest Hill-su, a žal na račun rojaka Ostoje (7:5, 6:2). Nekaj izidov: Edberg (ŠveJ - Fre-eman (ZDA) 7:6, 7:5, Srejber (CSSR) -Giammalva (ZDA) 2:6, 7:6, 6:3. Pro Gorizia praznuje ŠZ Bor ustanavlja nogometni odsek Kljub rastočemu številu športnikov v vseh panogah sodi nogomet še vedno med tiste športne zvrsti, ki najbolj privlačujejo mladega človeka. Tudi v naši narodnostni skupnosti sodi med najbolj priljubljene športe, saj ima v okolici svoje društvo in lastno igrišče že skoraj vsaka pomembnejša vas. Mesto je bilo doslej v tem izjema. Ne v Trstu in ne v Gorici se nogomet v minulih letih »ni prijel«. Prav zato, da bi omogočilo tudi mestni mladini stik s to telesnokul-turno dejavnostjo, je ŠZ Bor sklenilo ustanoviti tudi nogometni odsek, v katerem pa bo trenutno gojilo to panogo le za najmlajše nogometaše. Pobudniki za novo Borovo športno panogo so sklenili sklicati v sredo, 11. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem sedežu ustanovni občni zbor, kjer bodo postavili prve korenine nove dejavnosti. Pobudniki za ustanovitev slovenske nogometne organizacije v mestnem središču toplo vabijo na ustanovni občni zbor starše vseh tistih otrok, ki bi se radi posvetili temu športu, (boj) Z odprtjem dokumentarne razstave v goriškem avditoriju so se pričela praznovanja ob 65-letnici ustanovitve nogometnega kluba Pro Gorizia. Med pomembnejše prireditve, ki se bodo sklenile 15. t. m. z manifestacijo (Foxsy football day) na goriškem razstavišču Espomego, bi omenili nogometni turnir za cicibane, na katerem nastopa tudi postava iz Sovodenj, ki jo trenira Fabjan Čevdek. Jutri bodo ob 17. uri v deželni palači predstavili knjigo »Pro Gorizia, moja ekipa, moje mesto«. Nadalje bo 13. t. m. ob 20. uri na Rojcah prijateljska nogometna tekma med Pro Gorizio in državno amatersko reprezentanco. Dan kasneje, ob 16.15, bo prijateljsko srečanje med bivši-mi igralci Pro Gorizie in Udineseja. Čeprav ne spada v okvir praznovanj goriškega moštva, bi omenili še pobudo Pokrajinske uprave, ki je za 13. t. m. ob 18.30 pripravila srečanje z bivšim Interje-vim igralcem in reprezentantom Giacin-tom Facchettijem. Prisotna bosta tudi Benito Lorenzi in Bruno Pizzul. Košarka: Dom slabo začel Turnir mesta Gorica SEGAFREDO - DOM 102:52 (52:30) DOM: Lisci 6, Silič 5, Pavšič 3, Bordon 30, Šuligoj 5, Pintar 4. ON: Dom 18, Segafredo 21; PON: Silič. V prvem kolu Turnirja mesta Gorica je Segafredo povsem nadigral Domovo postavo, ki se mu je upirala, kolikor je pač mogla. To velja v prvi vrsti za Dornikovo obrambo, medtem ko so slovenski košarkarji v napadu igrali precej nezbrano. Posebno pohvalo pa si zasluži Bordon, ki je bil najboljši strelec Doma, obenem neutruden pod košema. (Pavšič/Bednarik) Rokomet: kosovelovci v prvenstvu dečkov KRAS TRIMAC - CIVIDIN B 40:8 (19:2) KRAS TRIMAC: Suber, Kalc, Berdon, Natalicchio 1, Maruccelli, Ferluga 17, Raubar 3, Pavatič 1, Vrše 4, Rancelj 14. Uspeh, ki so ga dosegli na mladinskih igrah, je opogumil dijake nižje srednje šole Kosovel, da preverijo svoje zmožnosti tudi v prvenstvu dečkov. Ker v regularnem prvenstvu ne morejo nastopati kot šola, bodo za to priložnost igrali z imenom Kras Trimac, ki je edino društvo, ki se v zamejstvu ukvarja z rokometom. Zgoniško društvo bo openskim dijakom za domače tekme dalo na razpolago tudi igrišče. V prvem kolu prvenstva so učenci profesorja Peterlina visoko premagali šibkejšo ekipo Cividin B. (Pjotr) NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 17. KOLA: Torriana - Intrepi-da 2:3, Corridoni - Capriva 0:3, Naš prapor - Fincantieri 3:0, S. Luigi -ACLI Ronchi 3:1, Grado - Caldini 1:3, 01ympia - Mossa 3:0. LESTVICA: Intrepida 34, Caldini 28, Capriva 26, S. Luigi 24, Naš prapor 20, Torriana in Corridoni 14, Grado 10, 01ympia, ACLI Ronchi in Mossa 8, Fincantieri 6. (01ympia, Capriva, Grado in S. Luigi imajo tekmo manj) 1. ŽENSKA DIVIZIJA (FINALNI DEL) IZIDA: S. Luigi - Corridoni 3:2, Corridoni - Cormons 0:3. UNDER 14 ŽENSKE DOM AGOREST - MOSSA 1:2 (15:11, 8:15, 6:15) DOM AGOREST: Atzori, Soban, Volk, Tabaj, Gaeta, Briško, Petejan, Paulin, M. in Z. Jarc, Devetak, Bizaj. Domovkam ni uspelo premagati solidne postave iz Moše, ki je naše odbojkarice premagala predvsem zaradi odlično izvršenih servisov. IZIDI 9. KOLA: 01ympia - Soča 0:3, Libertas GO - Fincantieri 0:3, Libertas Cormons - Lucinico 3:0, Dom Agorest -Mossa 1:2. LESTVICA: Soča 22, Libertas Cormons 19, Mossa in Dom Agorest 15, Lucinico 11, S. Luigi 7, Libertas Gorizia 6, 01ympia in Fincantieri 5. UNDER 14 MOŠKI IZIDI 8. KOLA: Briški grič - ACLI Ronchi 3:0, Mossa - S. Luigi 3:0. V zaostali tekmi je Val premagal Ronchi s 3:0. LESTVICA: Mossa 15, Torriana in Val 14, Briški grič 11, 6lympia 6, S. Luigi 5, ACLI Ronchi 0. (Val in Torriana imata tekmo manj, 01ympia dve tekmi manj) SUPERMINIODBOJKA Goriška odbojkarska federacija je izdala koledar za pirvenstvo supermi-niodbojke. V ženski konkurenci se je prijavilo 19 ekip, ki bodo nastopale v štirih skupinah, od katerih sta dve skoraj popolnoma slovenski. Skupino C namreč sestavljajo 01ympia A, 01ympia B in Dom Agorest. V skupini D pa so Lucinico, Dom Mladost (prireditelj tekmovanj 4. skupine) in Soča Čerimpex. Tekme 1. skupine bodo igrali v Žagraju, druge v Tržiču, tretje, v režiji Doma Agorest, v Gorici, četrte pa v Sovodnjah. V moški konkurenci so se prijavile samo 4 ekipe, vse so slovenske. V telo- vadnici 01ympie bodo nastopile ekipe Vala, Briškega griča, Soče Čerimpex in 01ympie. TURNIR ŠZ MLADOST ŠZ Mladost iz Doberdoba organizira jutri, v soboto, od 16. ure dalje na občinskem igrišču interni turnir v mini-odbojki in superminiodbojki, na katerem bodo nastopile ekipe društev, ki sodelujejo v okviru Agoresta. Pokrovitelj jutrišnje pobude je doberdobska občinska uprava. NA TRŽAŠKEM UNDER 14 - ŽENSKE SLOGA - OMA 3:0 (15:6, 15:4, 15:12) SLOGA: Bizjak, D. in K. Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Gojča, Hrovatin, Mahnič, Pro, Spacal, Vrše. Slpgašice so ponovno prišle do zmage. Čeprav je nekaj igralk tržaške ekipe starejših od naših, je Sloga pokazala tehnično boljšo igro. Nastopile so čisto vse razpoložljive igralke, tako da so nekatere tokrat prvič igrale in s svojim nastopom povsem zadovoljile. (Inka) BREG - VIRTUS 1:2 (15:12, 9:15, 5:15) SUPER MINIVOLLEV V teh dneh se je začelo tudi pokrajinsko prvenstvo v super minivolleyu, v katerem imajo pravico do nastopanja igralci in igralke letnika 75 in 76. Na sporedu so bila tekmovanja v moški konkurenci, v kateri je bilo prijavljenih šest ekip, od teh dve Slogini. Ekipe so razdelili v dve izločilni skupini, v katerih so se pomerile med seboj. V prvi skupini je Sloga A enkrat zmagala in enkrat izgubila in se uvrstila na 2. mesto. Uspešnejša je bila Sloga B, ki je z dvema zmagama zasedla 1. mesto v drugi skupini in se uvrstila v finale. Po zagrizenem boju so v tem srečanju slogaši morali priznati premoč ekipe De Tommasini A, ki pa se -je morala pošteno potruditi, preden je osvojila pokrajinski naslov. IZIDI PRVA IZLOČILNA SKUPINA: De Tommasini A - Sloga A 2:0, De Tommasini A - Fonda Savio A 2:0; Sloga A - Fonda Savio A 2:0. DRUGA IZLOČILNA SKUPINA: Sloga B - De Tommasini B 2:0, Fonda Savio B - De Tommasini B 2:0, Sloga B - Fonda Savio B 2:0. FINALE ZA 1. MESTO: De Tommasini A - Sloga B 2:0 (11:6, 13:11). SLOGA A: Daneu, Doljak, Čuk, Malalan, Štrajn, Tretjak. SLOGA B: Grgič, Locatos, Milič, Miot, Radetti. (Inka) Lojze Abram Avellino - Empoli 1 Cesena - Inter X 2 Fiorentina - Napoli 1 X Milan - Juventus 1 X Pescara - Ascoli X Sampdoria - Piša 1 Torino - Roma 1 X Verona - Como 1 Arezzo - Catanzaro 1 Cremonese - Bologna X 2 Sambenedett. - Taranto X Fano - Monza 1 Prvo dirko v Tarantu bi lahko dobil Epos (1), ki štarta v ugodnem položaju. Kljub dvojni penalizaciji naj omenimo Enavema (2), preseneti pa lahko Penice LP (X). V drugi tarantski dirki je favorit šprinter Elix Nad. Za zmago se bo glede na formo potegoval tudi Euri-aco LB (1). Evasio (X) štarta iz ugodnega položaja. V Montegiorgiu je naš favorit Gi-anni (2), čeprav na štartu ni favoriziran. Gelise (X) se po nedeljski zmagi znova kandidira za uspeh. Go Erre (1) bo med prvimi, čeprav štarta kot zadnji. Tudi četrta drika bo v Montegiorgiu. Coriciain (1) je v dobri formi, a Frisia Vinci (2) je še bolj razpoložen. Omenimo naj tudi Filligana (X), čeprav mu žreb številk na štartu ni bil ugoden. V Trstu je Gil del mare nesporen favorit. Gheppio RL (2) je podobnih dirk vajen. Nevaren je lahko tudi Glent Mart (1). V šesti dirki v Trstu bo Cucciolo (2) štartal v ugodnem položaju. Flash Op (1) je v formi, povrhu še dobro plasiran na štartu. Toda če se bo Fullgal prebil na čelo dirke (X), ga ne bo lahko ustaviti. DIRKA TRIS V Tarantu bo na štartu 25 konj. Naši favoriti: št. 5 Artu di Jesolo, št. 9. Frusson Jet, št. 2. Baugnuf. Za sis-temiste: št. 23 Knot Mod, št. 8 Elka-diri, št. 10 Amancio. 1. — prvi 1 drugi X 2 2. — prvi 2 drugi X 1 3. — prvi X 2 drugi 1 4. — prvi 1 drugi X 2 5. — prvi X drugi 2 1 6. — prvi 1 2 drugi X 2 ŠZ JADRAN vabi navijače na tekmo »play-off«, k> bo v nedeljo, 8. t. m., v San Donaju-Odhod posebnih avtobusov za navijače bo ob 15.30 z Opčin, ob 15.45 * Proseka in ob 16. uri iz Nabrežine. Vpisovanje v trgovini čevljev M«" lalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in pri potovalnem uradu Aurora - UL Milano 20, Trst- ŠK KRAS priredi v okviru občinske proslave ob 43. obletnici osvoboditve jutri, t-t. m., nočni netekmovalni pohod mimo spomenikov NOB v zgonišk* občini. Zbirališče bo ob 20. uri pred spomenikom v Gabrovcu. SPDT prireja v nedeljo, 8. t. m., izlet z osebnimi avtomobili po goriškem Krasu. Zbirališče pred sodnijsko pa." lačo v Trstu (Foro Ulpiano) ob 9. ur*-Izlet vodi Ervin Gombač (t® 754742). Vabljeni!. Torres - Cosenza 1 X Težko je v nekaj vrsticah strniti vse, s čimer se je in se še ukvarja Lojze Abram. Po poklicu je novinar in zaposlen je na Radiu Trst A. Poleg tega že 12 let urejuje revijo Galeb. Bil je aktiven pri svetoivanskem društvu Škamperle, kjer je bil tudi predsednik. Nadalje je opravljal razne funkcije v odboru SPDT, pri katerem je pred kratkim prevzel predsedniško mesto. Največ ga veselita planinstvo in smučanje, s katerima se tudi aktivno ukvarja. Prejšnji teden je Massimo Tabaj pravilno napovedal 11 rezultatov. PRIMORSKI DNEVNIK — 6. maja 1988 še aktualna preteklost □ stran 11 Aleksander Dubček je tedaj uvajal korenite reforme Ko je v Pragi zacvetela dejanska politična pomlad VOJMIR TAVČAR V petdesetih letih je češkoslovaški minister za kulturo Zdenek Nejedely ob neki priložnosti ugotavljal, da » če smo res trideset let pred Sovjetsko zvezo, bomo znali pač počakati, da nas dohiti«. Češkoslovaška komunistična partija, ki je prišla na oblast 1948. leta, je tedaj podedovala" od prejšnje kapitalistične ureditve državo, ki je pred vojno sodila med sedmerico najbolj razvitih na svetu in ki je imela trdno liberalno osnovo. Današnji položaj je povsem drugačen: nazadovanje češkoslovaškega gospodarstva skrbi Moskvo in Praga bi morala krepko pospešiti korak, da bi sd lahko približala veliki zaveznici. V tej ugotovitvi je najbrž bistvo zanimanja, ki ga je pred nekaj meseci vzbudil intervju namestnika glavnega urednika časopisa Unita z Aleksandrom Dubčkom, voditeljem "praške pomladi". Seveda je prvi Dubčkov intervju dvajset let po posegu sovjetskih tankov tudi pomemben politični dogodek, in to iz dveh razlogov: ker je bivši češkoslovaški voditelj pristal na razgovor z glasilom partije, ki je 1968. leta prvič "preskočila breg" in odločno obsodila sovjetski vojaški poseg; ker je z intervjujem Dubčku KPI kot je ugotovil senator Antonio Giolitti tudi z dejstvi dokazala svojo avtonomijo od Moskve. Predvsem pa je zdajšnja pozornost dogodkom "praške pomladi" posledica in sad spoznanja, ki ga postopno uveljavlja sovjetski državni in partijski voditelj Gorbačov s perestrojko, da so namreč birokratizacija in etatizem ter nepreverjanje vloge partije v državi in družbi privedli države vzhodnega bloka v izredno kočljiv gospodarski položaj, odtujili ljudi od politike, omrtvičili družbe, ki ne dohajajo več ritma razvoja zahodnega sveta. Dogodki teh dni na Poljskem spet dramatično opozarjajo na probleme družb in držav, ki so se izoblikovale v dvajsetih letih immobilizma brežnjev-skega tipa. Poldrugo leto po strmoglavljenju Aleksandra Dubčka je tedanji češkoslovaški državni in partijski voditelj Gustav Husak podaril, da je bil preok-ret v januarju 1968. leta nujen, da bi odpravili absolutizem, samovoljo, nedoslednost in nesposobnost Novotny-1 e Vega režima, ki se ni znallotiti pro- blemov češkoslovaške družbe in jih rešiti. Odtlej je češkoslovaški vrh stalno ponavljal to tezo. Ampak dejstvo je, da po odstranitvi Dubčka in njegovih pereči problemi Češkoslovaške niso bili rešeni: kriza iz začetka šestdesetih let se ponavlja, petletni plani ostajajo neizpolnjeni, gospodarstvo nima nobenega produktivnega impulza. Pa tudi na političnem področju kljub dejstvu, da se je novi sekretar Miloš Jakes sicer previdno opredelil za perestrojko, ne kaže nič bolje. Po pričevanju vseh opazovalcev je razko-' rak med politično družbo in političnim vodstvom še večji kot v času No-votnyja, čeravno manj opazen, ker je režim utišal opozicijo in ji odvzel možnost izražanja. »Partija ne vodi, pač pa usmerja,« je poudaril med drugim Aleksander Dubček na zasedanju CK, na katerem je bil izvoljen za sekretarja. Njegove besede so tedaj izzvale srdito reakcijo konservativcev. Komunistična partija ostaja tudi danes na Češkoslovaškem vodilna in usmerjevalna sila, vendar samo zato, ker je tako zapisano v ustavi, ne pa zato, ker bi bila dejanski motor, gonilno kolo sprememb, ki bi ustrezale resničnim družbenim, gospodarskim, političnim in kulturnim problemom države. Tudi Novotny je skušal zavirati in odlašati v nedogled z ekonomsko reformo, ki je bila vse bolj nujna, in hotel preprečiti dejanski obračun s stalinistično preteklostjo, revizijo političnih procesov in rehabilitacijo žrtev stalinizma, preprečiti zato, da bi si češkoslovaška kultura spet prilastila svoje prvine in se soočila s svetovno kulturo. Isto pot so ubrali voditelji, ki so odstranili Dubčka: izključili so iz partije in prisilili k molku ali v izgnanstvo na stotine ljudi, ki so se že uveljavili v evropskem in v svetovnem merilu. Problemi, ki so se zaostrili zlasti v šestdesetih letih, protislovje med potencialom države in sposobnostjo njenih ljudi na eni strani ter rezultati, ki jih je dosegal režim na drugi, dejstvo, da je bila glavna skrb vodstva ta, da se jew ohranilo na oblasti, nasprotja med Čehi in Slovaki, vse to je privedlo do obsežne in poglobljene razprave v partiji sami. Ob koncu te razprave pa je bil za sekretarja izvoljen Aleksander Dubček. Ob vrenju in ob navdušenju v češkoslovaški družbi, ob naporu partije, da kritično razčleni lastno preteklost, je kazalo, da bo KP lahko postala dejanski usmerjevalec, ki bo sposoben uveljaviti zamisel humanega in demokratičnega socializma. Novo vodstvo je prišlo do spoznanja, da so potrebne korenite spremembe v vladi, osnovni pogoj za vsakršno reformo pa je bilo drugačno tolmačenje socialistične družbe kot pluralistične in vse bolj razčlenjene družbe. Zato pa je bilo treba spremeniti tudi vlogo komunistične partije ter odpraviti centralizem, osebno oblast, predvsem pa je bilo nujno spoštovati mnenje večine. In v tem okviru sta bili v začetku januarja 1968 ločeni pristojnosti partijskega sekretarja in pred- Aleksander Dubček dvajset let po odstavitvi na njegovem domu v Bratislavi, kjer živi od upokojitve sednika države. Poleg praktičnega pomena je imel sklep tudi simbolično vrednost, saj je dokazoval, da se partija noče več postavljati nad družbo, da se noče več identificirati z državo, pač pa hoče dokazovati svojo vlogo z idejno analizo in s pobudami, ki bi jih bila sposobna izpeljati. Vlada pa bi kot izraz parlamenta morala odgovarjati za svoje delopredvsem temu in ne kot dotlej le ozkemu krogu političnih voditeljev. To je bilo izhodišče, na katerem se je potem razvila "praška pomlad". Poročila, ki so jih objavljali časopisi v Kratka kronologija ”pomladi“ 5. januar: CK češkoslovaške partije odstavi Antonina Novotnyja in na njegovo mesto izvoli za sekretarja Aleksandra Dubčka. 23. marec: v vzhodnih prestolnicah zazvonijo prvi alarmni zvonci. Ostali voditelji Varšavskega pakta kličejo Dubčka na posvet v Dresden. 30. marec: za predsednika države je izvoljen gen. Ludvik Svoboda, ki ni ravno najbolj pogodu sovjetskim voditeljem. 8. april: predsedstvo vlade prevzame Oldrich Cernik, predsedstvo parlamenta pa Josef Smrkovski. CK potrdi dve osnovni smernici Dubčkove politike: nadaljevati po poti demokratizacije in vztrajati v gospodarskem ter političnem programu. 29. maj: CK izključi iz partije Antonina Novotnyja in skliče za september kongres partije. 1. junij: sovjetske čete pridejo na Češkoslovaško za skupne manevre sil Varšavskega pakta. Enote bo SZ umaknila 3. avgusta. 31. julij: Brežnjev obljubi Dubčku, da sovjetske enote ne bodo posegle. 20. avgust: invazija. Kongres češke partije sicer potrdi Dubčka za sekretarja in predsednik republike Svoboda doseže, da Moskva dovoli Dubčku povratek v Prago, kjer se bo Dubček skušal nekaj mesecev zaman upirati restavraciji. tistih dneh, kažejo, kolikšno navdušenje in kolikšno upanje je vzbudil poskus češkoslovaškega vodstva tako v državi sami kot tudi v svetu. Demokratizacija je sprostila dotlej zavrte energije, sprostila ustvarjalnost, približala partijo ljudstvu. Danes lahko le ugibamo, ali bi "praška pomlad" obrodila toliko sadov, da bi izlečila vse rane, ki jih je Češkoslovaški povzročilo obdobje Ngvotnyeve vlade. Dejstvo pa je, da so bili tedaj v nekaj mesecih postavljeni vsaj temelji za tako zahtevno delo. Invazija sovjetskih čet, pa je poskus strla v kali. "Praška pomlad" kot tudi nekatere poznejše izkušnje na Poljskem in današnji poskus uveljavljanja perestrojke v SZ pa dokazujejo tudi, da sta v reformiranju držav realnega socializma realizem in zmernost sicer potrebna, da pa polovične rešitve niso mogoče in da je" treba nadaljevati po poti spreminjanja do skrajnih konsekvenc. In tudi tega se je najbrž zbal Brežnjev, ko je sklenil, da intervenira s tanki. Predvsem pa je hotel preprečiti, da bi češkoslovaška izkušnja odprla v vzhodnem bloku plaz, ki bi postavil v krizo celoten sistem oblasti. Temeljni vzroki, ki so spodbudili nastanek "praške pomladi" pa so še vedno aktualni in vse bolj pereči, kot dokazuje tudi perestrojka, ki jo je Mi-hail Gorbačov začel uresničevati v Sovjetski zvezi. Škoda le, da je bilo zapravljenih dvajset let. V GORICI UL. GARZAROLLI 199/201 IN PRODAJALNE: CERVIGNANO - S. GIORGIO - S. CANZIAN D'ISONZO - PORDENONE - BERTIOLO - CASSACCO - POVOLETTO - VIDEM - CHIONS - SPILIMBERGO - CASARSA - VILLA SANJINA - S. DANIELE DEL FRIULI Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000 -din Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi T modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, t!x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M*. dnevnik 6. maja 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Poseg francoske vojske za osvoboditev 23 talcev, ki so jih ugrabili v Novi Kaledoniji Krvav obračun spopada med redno vojsko in borci separatističnega gibanja Kanak PARIZ — Z uporabo sile ter po dolgem in krvavem boju so pripadniki francoskih oboroženih sil osvobodili 23 talcev, ki so bili dva tedna v rokah pripadnikov separatističnega gibanja Kanak v Novi Kaledoniji. Obračun je tragičen. Padlo je 15 borcev gibanja Kanak, padla sta tudi dva vojaka, med talci pa so bili ranjeni trije žandarji, med katerimi eden huje. Med ubitimi borci Kanaka je tudi Alphonse Dia-nou, vodja skupine, ki je ugrabila 22 žandarjev in enega sodnika. Francoski napad se je začel v sredo ob 21. uri po srednjeevropskem času, boji pa so trajali do včeraj zjutraj. Dd napada je prišlo na ukaz ministra za prekomorska ozemlja Bernarda Ponsa, odločitev o tem pa je že v torek sprejel Chirac, o vojaškem posegu pa naj bi bil obveščen tudi Mitterrand. V napadu so sodelovale posebne enote francoske obveščevalne službe, mornariški strelci, oddelek francoskih »usnjenih čelad« in 20 padalcev. Reakcije iz vrst socialistične fronte za nacionalno osvoboditev Kanak je bila izredno obtožujoča. Predsednik gibanja Jean-Marie Tjibaou je izjavil, da so francoske sile pobile ugrabitelje izključno iz volilnih razlogov, da bi tako Chirac dobil tudi glasove skrajne desnice, ki podpira Le Pena. Tjibaou je tudi dejal, da si je gibanje Kanak vedno prizadevalo za politično rešitev zapleta in da so ugrabitelju želeli le opozoriti francosko vlado na gibanje Kanak in na ljudi, ki jih to gibanje predstavlja. Uporabo sile je komentiral tudi »drugi človek« Kanaka Yewe-ne, ki je poudaril, da so bili borci Kanaka vedno pripravljeni na dogovor, da pa so morali zelo drago plačati Chiracovo ambicijo, da za vsako ceno postane francoski predsednik. Seveda je minister Pons tem izjavam predstavnikov Kanaka oporekal in trdil, da naj bi šlo izključno za državno zadevo, kjer naj bi bila v igri čast Francije, njene vojske in žandar-merije. Bivši francoski talci že v Parizu PARIZ — Osvobojeni francoski talci Marcel Fontaine, Trije francoski talci, ki so jih v sredo izpustili v Libanonu, so včeraj prispeli v Pariz (Telefoto AP) Jean Paul Kauffmann in Marcel Carton so včeraj dopoldne prispeli na vojaško letališče Villa Coublay v bližini Pariza, kjer so jih pričakali sorodniki, prisotni pa so bili tudi predstavniki francoskih oblasti, med katerima sta bila tudi premier Jacgues Chirac in notranji minister Charles Pasgua, ki se je osvobojenim talcem pridružil že na letališču Solanzara na Korziki, kjer je letalo za kratek čas pristalo. Talce je predvčerajšnjim osvobodila islamska organizacija Islamska sveta vojna, zaprti pa so bili od maja 1985. Vse tri so kmalu po prihodu v Pariz odpeljali v vojaško bolnišnico na preglede, čeprav naj bi bilo njihovo splošno zdravstveno stanje zadovoljivo. Ob sprejemu osvobojenih talcev se je francoski premier Chirac zahvalil sirskim oblastem in še posebej predsedniku Asadu za posredovanje, prav tako pa je poudaril odločilen vpliv iranskih oblasti na ugrabitelje, da so končno le pristali na izpustitev talcev. Chirac je ob tem poudaril, da so s tem tudi odpadle zadnje ovire za ponovno vzpostavitev diplomatskih stikov med Francijo in Iranom, ki so jih prekinili lani. Žrtve in razdejanje v Nevadi: eksplodiralo gorivo za Shuttle iiilillSi Jugo pesti Sicilijo HANDERSON — V Handersonu, srednje velikem mestu Nevade, ki je oddaljeno le 30 kilometrov od Los Angelesa, se je včeraj stresla zemeljska površina, kot pri močnem potresu. Sunke so zabeležili tudi sizmogra-fi, pa čeprav ni šlo za potres ampak za niz silovitih eksplozij, do katerih je prišlo v podjetju, ki proizvaja gorivo za rakete Shuttle. V eksploziji je menda izgubila življenje ena oseba, 250 pa jih je bilo ranjenih. Podatki so zaenkrat še netočni, saj pogrešajo nekaj ljudi, prav tako pa bi morali prišteti tudi vse osebe, ki so utrpele lažje poškodbe zaradi dušečih plinov. Nesrečo naj bi povzročila tehnična okrvara. Podjetje Pacific Engene-ering and Production Co. of Nevada, v katerem so pripravljali poseba goriva po naročilu ameriške vesoljske ustanove NASA, se je nahajalo v industrijski Četrti, ki je precej oddaljena od mestnega središča. Prav zaradi tega je eksplozija uničila le bližnjo tovarno bombonov in raztreščila nekaj sto okenskih šip. Kljub temu pa je oblak gostega in dušečega plina prekril dobršen del območja in povzročil hude nevšečnosti prebivalcem. Policija je odselila večino domačinov, mesto Hen-derson pa je iz varnostnih razlogov nedostopno. Očividci so izjavili, da je bila eksplozija izredno močna, podobna jedrski, saj se je na nebu pojavila žareča krogla, ki je marsikoga spomnila na jedrsko gobo. Ker so počili tudi podzemni rezervoarji goriva so treslaji spomnijali na potresne sunke. Na slikah (Telefoto AP): (v smeri kazalcev na uri) podjetje Pacific Engeneering tik po eksploziji; kapetan gasilcev je bil ranjen v sosledju eksplozij; prizorišče nesreče po posegu gasilskih enot. RIM Južno Italijo je že v sredo zajel izreden val toplote, ki se je včeraj še stopnjeval, saj so na Siciliji namerili tudi nad 35 stopinj Celzija. Zaradi globoke depresije zahodno od Portugalske in ciklonske aktivnosti v notranjosti Alžirije so se ojačili vetrovi južnega kvadranta, ki so dosegli skoraj orkansko jakost. Pri Ustici je jogo-jugozahodnik presegel 145 kilometrov na uro. Povsem razumljivo so prekinjene povezave z Ustico, Pantel-lerio, Lampeduso in Linoso. Hidrogli-seri so se s težavo prebili le do Favig-nane. Palermsko letališče Punta Raisi je delno zaprto, saj si piloti ne upajo pristati na tem letališču, ki je zagozdeno med morjem in vzpetinami, tako da bi ob morebitnem močnejšem sunku končali v morju ali v bregu. V Palermu in domala po vsej Siciliji so imeli gasilci polne roke dela, saj je veter ruval drevesa, trgal električne žice in odkrival hiše. Kot vedno so izbruhnili številni gozdni požari, ki jih je veter z bliskovito hitrostjo širil. Težave so bile tudi na drugih območjih južne Italije in tudi ob jugoslovanski obali Jadrana. Splitsko pristaniško poveljstvo je včeraj prekinilo trajektne povezave med Splitom in Supetrom na Braču. Na drugih trajektnih linijah za srednjedalmatinske otoke se je pomorski in trajektni promet odvijal brez večjih zastojev. Nadpovprečne temperature z občasnimi padavinami bodo trajale ves teden, šele v prvih dneh prihodnjega tedna pričakujejo ohladitve z občut-nejšim poslabšanjem. SZ bo pila pepsi-colo MOSKVA — Glasnost na sovjetski televiziji bo dišala po koli, drobceni balončki pa bodo ščegetali nosek gledalcev in bodočih kupcev. V teku za reklamni prostor, ki bo prvič namenjen tudi zahodnim podjetjem, je prva prihitela do cilja ameriška Pepsi Cola, ki je tako vrnila milo za drago Coca-Coli. Tudi vrabci na strehi čivkajo, da je Coca-Cola porazila Pepsi v teku na Kitajsko, tokrat pa je morala kloniti pred konkurenco. Čez dva tedna bodo v SZ predvajali prvi reklamni vložek Pepsi, kar pomeni, da bodo prebivalci spoznali tako pijačo kot rock zvezdo Michaela Jacksona, ki jo rekla-mizira. Temnopolti pevec je za mastne milijarde posnel nekajminutno reklamo, ki sloni na izredno preprosti zamisli: Jackson prepeva kitice svojih zadnjih glasbenih uspehov, besedice pa občasno zamenja s pepsi-colo (primer: »Tbad, Tm bad, Pepsi is good«). Pevec skače, teka, razsaja po ulicah nekega ameriškega mesta, sovjetski gledalci pa morajo biti obveščeni tudi o tem, da »bledikasti« (beli si kožo!) Michael živi kot samotar. Nihče se ga ne sme dotakniti, peljejo ga na vozičku, da ne bi stopil na umazanijo, diha najčistejši kisik, stalno nosi masko in bele rokavice. Bog ve, če sploh pije pepsi-colo. Požar v nebotičniku brez hujših posledic vče; 16.) 62-nadstropne stolpnic ki so biie v nebotičniku so rešili s helikopterji (Telefoto ■