studijska biblioteka LJUB' TANA Št. 106 Poštnina poračunjena (C, C. con ta pota) V Trsta, t petek. 4. mala 1928. - Lato VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik LUK List izhaja vsaki dan «jrj 3 mesece L 22.—, pol - 50 več. — Posan \ 'Otiosti 1 kolone jiicw, zahvale, posli PO-STFH _ledeljka. Naročnina: ca i mesec L 8.— lato L 75.—, ▼ inozemstvo mesečno st. — Oglasnina za 1 mm proetora ^e in obrtne oglase L 1.—, za oimrt-oglase denarnih zavodov L 2.—* l rani L 2.— EDINOST UredniMvo in upcavnifitvoi Trst (3), ulica S. Franceseo d'Aasisi 20. Telefon 11.37. Dopisi naj si poliljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-maetfe in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nafrankirana pisma sa na sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredniltvo v Gorici; ulica Gioeue Carducci St. 7, I. n. — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Osemurni 4eSilK Upravni odbor mednarodnega fcelovnega urada se je v Ženevi ravnokar sestal k aprilskemu zasedanju. Na dnevnem redu £toji po poslovnem odseku izdelano poročilo glede revizije o-fcAinumega delovnika. Upravni odbor bo sklepal, ali pride vprašanje izpremembe \vasliington-skega dogovora, ki ga je izzval angleški vladni zastopnik na februarskem zasedanju, na dnevni red mednarodne delovne konference, ki se bo vršila prihodnjega leta. Vprašanje revizije osemurnega delovnika in s tem washingtonskega dogovora je tako važno, da se nikakor ne smemo čuditi, ako vse države pazljivo zasledujejo potek ženevskega zasedanja. Anglija je z gornjim predlogom povzročila v zadnjih mesecih meddržavne prepire glede ratifikacije wa-sliingtonskega dogovora. Na konferenci v Washingtonu se je leta 1919. sklenil dogovor za splošno vpeljavo osemurnega delovnika. Vse na tej konferenci zastopane vlade so stale pod vplivom obljub, ki so jih dale v teku svetovne' vojne delavstvu. Udeležniki konference so računali s skorajšnjim dvigom gospodarskega blagostanja in že s. tega vidika je bila konferenca^ slabo organizirana. Druga napa-ka je obstojala v dejstvu, da so delegati skoro vseh udeleženih držav za časa razprav težko prišli s svojimi vladami v stike. V kratkih štirih tednih so bila obdelana vsa vprašanja. Izdelanih je bilo 12 osnutkov in sprejeti so bili vsi predlogi. Bistveno točko dogovora jc tvoril osnutek glede delovnega časa, ki se ni zadovoljil samo z 48-urnim delovnim tednom, marveč je zahteval postavno skrčenje delovnega Časa na 8 dnevnih ur. Dogovor je radi nekaterih skrajno teoretičnih določb že v začetku kazal težko-fce. Temu zlu se je pridružila versailleska mirovna pogodba, ki je washingtonski dogovor popolnoma ovrgla. Vprašanje ratifikacije wa-shingtonskega dogovora glede obvezne vpeljave osemurnega delovnika je naletel povsod na razne težkoČe. Šestinpetdeset držav je konvencijo podpisalo, a komaj sedem izmed njih do danes ratificiralo. Prve sta bili Romunija in Grčija. Določevanje delovnega časa pa ne odgovarja v obeh državah zahtevam dogovora- Indija je ratificirala brez pomisleka. Priznan ji je namreč l>il poleg posebnih prednosti 60-urni delovnik. Sledile so Ceho-slovaška, kjer predvideva delovni zakon različne izjeme, Čile, ki ne pozna nikake inspekcije dela, in Bolgarija, ki nima skoro nikake industrije in ki se tudi ne drži natančnega izvajanja predpisov. Belgija je ratificirala dogovor preteklega leta pod pritiskom notrajepolitičnih razmer: socialisti so namreč stavili ratifikacijo kot predpogoj za njihov vstop v koalicijsko vlado. Mnogo držav je ratificiralo washingtonski dogovor le pogojno. Italija, Avstrija in Litva so ratificirale s pridržkom, da stopi izvajanje konvencije v veljavo šele po ratifikaciji s strani cele vrste konkurenčnih držav. Francija hoče vpeljati določbe dogovora po ratifikaciji Anglije in Nemčije. Slednja je ratificirala pogojno in tudi izdelala zakonski osnutek glede izvrševanja washingtonskega dogovora, zahteva pa obratnih zagotovil. Angleški parlament je ratifikacijo zavrnil. Anglija je spričo tega že leta 1921. predlagala u-pravnemu odboru mednarodnega delovnega urada revizijo \vashingtonskega dogovora. Motivirala je svoj predlog z dejstvom, da je dogovor v nekaterih točkah precej pomanjkljiv in premalo elastičen. Pozneje je stopila v stike z Nemčijo, Francijo, Italijo in Belgijo, katerim je razložila svoje stališče glede revizije osemurnega delovnika. Sad teh stikov so bile konference delovnih ministrov omenjenih držav v Bernu in Londonu, kjer je bil dosežen sporazum, ki sam na sebi tvori revizijo ^ashingtonskega dogovora. Določena jc namreč bila možnost raizdelitve 48 tedenskih ur na pet dni. Anglija kljub temu ni ratificirala konvencije in je »pričo tega bila izpostavljena knednarodnimi pritiskom. Predlog angleškega vladnega zastop- nika na februarskem zasedanju upravnega odbora mednarodnega delovnega urada je tedaj po vsej pravici iznenadi! ostale države. Dasiravno se je Anglija vzdržala ratifikacije, je vendar e-dina država na svetu, ki je najbolj omejila delovni teden. Po angleških virih je 54% v industriji zaposlenega delavstva, ki dela celo manj kakor 48 ur na teden; 38% ima 48 urni teden in le okoli 8% vsega angleškega delavstva dela čez 48 ur na teden. Ti ugodni delovni pogoji niso — vedno po angleških virih — vezani na postavne določbe, marveč je to sklenjeno v kolektivnih pogodbah, katere so delodajalci in delojemalci medsebojno prostovoljno podpisali. Po spomenici angleških delodajalcev od 1. julija 1927. obstoja velika prednost tega sistema v dejstvu, da je določanje delovnega časa možno samo po osebah, ki poznajo praktične potrebe dotične industrijske panoge, v kateri so zaposleni. Ugotavljanje delovnega časa po tem načinu ohrani vedno ono elastičnost, ki je nujno potrebna, ako se hoče ščititi interese industrije. Spomenica nastopa zelo ostro proti ratifikaciji washingtonskega dogovora, ki -nikakor ne odgovarja današnjim potrebam angleške industrije. V dogovoru omenjena intervencija države bi tedaj izpod kopala princip tarifnih pogodb, na katerih mesto bi stopili različni taktični manevri političnih strank, ki bi po vmešavanju države bile deležne raznih ugodnosti v politične namene. Ta motivacija angleških indu-strijcev je razburila delavstvo. Ono vidi v angleškem vladnem predlogu glede revizije osemurnega delovnika predvsem kapitulacijo vlade v prid bombažnih industrijcev, ki s svojimi izdelki ne morejo na svetovnem trgu uspešno konkurirati in radi tega zahtevajo povišanje delovnega tedna. Angleški predlog je, kakor o-menjeno, vzbudil že na februarskem zasedanju pomisleke. Belgija se je izjavila proti vsaki reviziji. Francoski zastopnik delojemalcev Jouhaux je napovedal ostro opozicijo. Negotovost v pogledu angleških namenov je o-težkočila položaj spričo okolšči-ne, ker vprašanje revizijskega postopanja še ni natančno razjasnjeno. Princip 48-urnega delovnika zaznamuje neglede na to stalen napredek in prehaja polagoma na postavna tla. Kak bo njegov nadaljnji razvoj, nam bodo pokazala ženevska pogajanja. Kralj v Firenzah Zaključite v kongresa etrusko-logov FIRENZE, 3. Ob 9.15 je prispel na tukajšnjo postajo kraljevski vlak. Njegovo Veličanstvo kralj je takoj izstopil, navdušeno pozdravljan od na-vzočnih, nakar se je v spremstvu poteštata Garbassa odpeljal z avtomobilom na trg «del-la Stazione», kjer mu je me-ščansvo priredilo velike ovacije. Kralj je pozneje prisostvoval zaključni seji kongresa etrusko-logov, nakar si je ogledal še tretjo mednarodno knjižno razstavo. Zahvala Pistojskega vojvode in vojvodinje RIM, 3. Agencija «Stefani» poroča: Nj. kraljevski visokosti vojvoda in vojvodin j a Pistojska, katerima je nemogoče osebno se zahvaliti, kakor bi rada, vsem onim, ki so jima častitali povodom njune poroke, izražata tem potom svojo zahvalo za vsa voščila. Nov apostolski internanei] za Litvo RIM, 3- Novi apostolski inter-nuncij v Litvi mons. Rihard Bartoloni bo 27. maja v cerkvi sv. Lovrenca in Lucinija posvečen v Škofa. Obred bo izvršil državni tajnik kardinal GasparrL Bo| proti mafiji PALERMO, 3. Po razpravi, ki je trajala dvajset dni, se je tu zaključil proces proti zločinski družbi iz Prizzija. 21 obtožencev je bilo obsojenih na ječo od 4 do 19 let, deset pa jih je bilo o-proščenih. Prva seja senata v novem zasedanju Izjave on. BCussoUniJs o zločinskem atentata v MIlana RIM, 3. Danes ob 10. uri se je pričela prva seja visoke zbornice v njenem tekočem zasedanju. Po otvoritvenih formalnostih je povzel besedo predsednik on. Tittoni, ki se je s krajšim govorom spomnil zločinskega atentata v Milanu in nedolžnih žrtev, ki jih je zločin zahteval. Tolmačil je radost zbornice, da je kralj, srečno izbe gnil nevarnosti. V ostrih besedah je nato žigosal zločinski Čin, po katerem se j.e vsa nacija s 5e večjo ljubeznijo oklenila kraljevske hiše, kar so najlepše dokazala poznejša kraljeva potovanja. Za predsednikom senata je govorit načelnik vlade, ki se je v imenu vlade pridružil besedam on. Tittonija. «Kakor je lepo povedal predsednik zbornice,« je zaključil on. Mussolini svoj kratki govor, «vtis zločinskega dejanja ni mogel biti krajši, nego je bil v resnici. O-nega tragičnega dne se je sijajno izkazala disciplina naroda. Kolikor pa se tiče režima, je naravnost nesmiselno misliti, da bi ga mogli omajati taki atentati. Predno preteče minljivi čas in predno bodo pozabljeni spomini na zločinsko dejanje od 12. aprila, bo morala biti spregovorjena še ena beseda: Mrtvi, ranjeni in živi zahtevajo očitno in strogo pravico.» Sledili so še govori v spomin med počitnicami umrlih senatorjev. Posebno toplo se je spominjal on. Tittoni senatorjev maršala Diaza in Martinija. V imenu vlade sta se mu pridružila ministra on. Federzoni in on. Ciano. Seja se je zaključila ob 17.10, prihodnja se bo vršila jutri popoldne. Težkoie pri posojanjih za sklenitev konkordata med Vatikanom in Nem&Jo RIM, 3. V Rimu se mudi že nekoliko dni apostolski nuncij v Berlinu mons. Pacelli, ki ga je sprejel papež in ki je imel več razgovorov z drž. tajnikom kardinalom Gasparrijem. Ena izmed najvažnejših nalog nuncija je bila sklenitev konkordata z Nemčijo. Ker pa se pogajanja navzlic veliki spretnosti in vnemi nuncija Še vedno niso ugodno zaključila in se v doglednem Času tudi ne bodo, se mons. Pacelli baje ne bo več povrnil na svoje mesto v Berlinu, marveč bo, kakor se zatrjuje, na prihodnjem papeškem konsistoriju imenovan kardinalom. Mons. Ciriaei odpotoval iz Rima RIM, 3. Sinoči je zapustil Rim novi apostolski nuncij v Pragi mons. Peter Ciriaei, ki se bo po kratkem bivanju v Monako-vem podal na svoje novo službeno mesto. Mons. Ciriaei je za nekaj dni odložil svoj odhod radi odsotnosti čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki se mudi v Londonu. Na postaji so se poslovili od odhajajočega nuncija njegovi prijatelji, razni monsignoriji in čeho-slovaški poslanik pri Vatikanu. Pogumni otroci RIM, 3. Uradni buletin naučnoga ministrstva naznanja, da sta bili naslednjim dvem dečkom podeljeni svetinji za civilne zasluge: Srebrno svetinjo je dobil 15-letni Hugon Migliavacca, ki je 11. junija 1925. izpostavil svoje lastno mlado življenje smrtni nevarnosti, le da je rešil pri Borgomaneru (Novara) nekega sošolca, ki se je potapljal v jezeru Orta. Odlikovan je bil nadalje 11-letni šolarček Ferruccio Perfu-mi, ki je 10. junija 1927. pri De-senzanu tvegal življenje, da je rešil dečka iz razburkanega gardskega jezera. RIM, 3. Na pomorskem letalskem pristajališču pri Augusti se je včeraj popoldne ob 16.30 dogodila nesreča. Hidroplan «P. 16 Dor» je radi napačnega map nevra padel v vodo. Pilot narednik Farina in motorist De Do na t i sta Izgubila življenje* Albert Thomas poeetU mednarodni poljedelski zavod v Rimu RIM, 3. V prostorih mednarodnega poljedelskega zavoda se je sestala danes dopoldne mednarodna komisija, da določi enotne smernice za delovanje raznih poljedelskih znanstvenih zavodov in organizacij, ki postopajo v potrebnem času večkrat na lastno pest ter tako razsipajo moči in sredstva, ki bi, če bi bila združena, obrodila mnogo večje uspehe in koristi. Prvega sestanka se je udeležilo okrog 30 delegatov, ki so zastopali velike mednarodne poljedelske ustanove. Med njimi je bil tudi predsednik mednarodnega delovnega urada Thomas, ki so ga sprejeli predsednik in stalni člani zavoda. Tekom opoldanskega odmora je priredil predsednik mednarodnega poljedelskega zavoda udeležencem konference obed. RIM, 3. Nocoj je priredilo vodstvo industrijske konfederacije na čast predsednika mednarodnega delovnega urada velik sprejem. Alberta Thomasa bo sprejel jutri dopoldne v ministrstvu korporacij državni podtajnik on. Bottai. Milka razstava i Benetkah slovesno otvorjena BENETKE, 3. Danes ob 10. uri predpoldne se je v Benetkah izvršila slovesna otvoritev 16. mednarodne umetniške razstave, ki se prireja vsako drugo leto. Razstavo je otvoril finančni minister grof Volpi, kot zastopnik vlade, v navzočnosti berga-maškega vojvode in mnogih odličnih zastopnikov iz vseh mest Italije in iz inozemstva. Pred otvoritvijo je imel beneški pote-štat grof Orsi daljši govor, nakar je spregovoril še minister Volpi. Zastopniki oblaste v in drugi povabljenci so si nato ogledali v raznih paviljonih razstavljena dela. Devet komunistov Iz Južne Italije pred posebnim trlbanalom RIM, 3. Posebni tribunal za zaščito države je pričel danes z obravnavo proti 9 komunistom iz južne Italije, obtoženim, da so na Siciliji, v Kalabriji, Bazi-likati in posebno v Messini tekom decembra 1925. in deloma tudi pozneje snovali zaroto proti državi ter ščuvali k prevratu. Policija je ugotovila, da so zarotniki organizirali napadalne in bojne oddelke po vojaškem vzoru. Pri zasliševanju so obtoženci sicer priznali svoja dejanja, niso jim pa pri poznali nikakega zločinskega značaja. Vzorei tkanin RIM, 3. Pod vodstvom ravnatelja osrednjega carinskega tehničnega urada se je sestal v prostorih ministrstva nacionalnega gospodarstva tehnični odbor, ki mu je poverjena naloga, da nadzoruje in prouči ljudske vzorce tkanin. Odbor je pregledal veliko število vzorcev, katere mu je predložil konsorcij iz Bielle in Turina, ki je bil nalašč v to svrho ustanovljen ter je odobril vzorce, ki najbolj odgovarjajo namenom vlade. Odbor je odobril tudi nekatere druge vzorce, glede katerih pa je podal svoje opazke in pridržke, ki bodo v obliki poročila sporočeni prizadetim tovarnam. Komisija za pUn RIM, 3. V prostorih ministrstva nacionalnega gospodarstva je minister on. Belluzzo ustoličil komisijo za proučitev vprašanja plina. Minister je imel kratek nagovor, v katerem je podčrtal naloge komisije. Komisija je pričela takoj s svojim delom. VoUuni~an~ Siciliji CATIANIA, 3. V okolici Sira-cuse se je pojavila večja tolpa volkov, ki je povzročila že občutno škodo med čredami. Volkovi so raztrgali že kakšnih 230 ovac. L IS BON A* S. Policija je aretirala fttirinajst zarotnikov, ki so pripravljali nov državni prevrat. MSkl aretiranimi je tudi oni kapetan Costa, ki je lani organiziral znano vstaio. Zrakoplov „Italia" no pota vVodsi preko Baltiškega morja In Stockholma KOPENHAGEN, 3. Davi ob 6. uri je zrakoplov «Italia» preletel Baltiško morje, letel mimo mesta Karlskrona na vzhodni obali Švedske, nato Oscarsham in v ravni črti proti Stockhol-mu. Vreme je ugodno, piha lahen veter od vzhoda. BERLIN, 3. Listi prinašajo radiobrzojavno vest z zrakoplova, ki so jo dobili danes dopoldne ob 9.35 in ki se glasi: «Vse gre dobro. Računamo, da bomo ob 13. uri nad Stockholmom.» KOPENHAGEN, 3. Tekom dopoldneva je bil zrakoplov «Ita-lia» v stalnem stfku z radiobr-zojavnima postajama v Land-sortu in Vascholmu. Vsako toliko časa so radiotelegrafisti na zrakoplovu vpraševali, ali jih je slišati. Zrakoplov je letel doslej z brzino 60 km na uro. PARIZ, 3. Opoldanski listi '"inašajo radiobrzojavno vest, da je zrakoplov «Italia» okrog 10. ure dopoldne letel preko Stockholma v smeri proti severu. STOCKOHOLM, 3. Danes ob 11. uri je bil italijanski zrakoplov nad mestom. Vreme je bilo skoro jasno. Zrakoplov je spremljalo več švedskih letal. Oddaljil se je v ravni smeri proti severu. VADSOE, 3. Italijanski zrakoplov se pričakuje tu za jutri dopoldne. Zapihali so severni vetrovi, v ostalem pa je vreme lepo. . Italijo, Turčijo In Grčija Pred sklenitvijo medsebojne arbitražne In trgovinske pogodbe? LONDON, 3. Tukajšnji politični krogi šo prepričani, da se bo v kratkem sklenila pogodba med Italijo, Turčijo in Grčijo, ki se bo naslanjala na sestanke načelnika italijanske vlade v Milanu in Rimu s turškim zunanjim ministrom in zastopniki grške vlade. S to pogodbo bi se imela urediti razna vprašanja, ki zadevajo vse tri države in posebno nesporazumi j en j a med Grčijo in Turčijo glede A-natolije. Italijanskim družbam bodo dovoljene koncesije za obnovitev Smirne in drugih mest v Mali Aziji, ki jih je poškodovala in deloma razdejala poslednja potresna katastrofa. Pogodba naj bi imela po njihovem mnenju še dva'druga namena, in sicer omogočiti finančne olajšave in trgovinska pogajala s Turčijo in Grčijo ter med njima dvema, obenem pa medsebojen arbitražni pakt. EgipMa M Mala v spora z Anglijo KAIRO, 2. Sinoči je izročil zastopnik egipčanske vlade angleškemu višjemu komisarju lordu Lloydu odgovor na angleški ultimativno noto.Ministrsivi svet je imel pred tem še 3 ure trajajočo sejo, na kateri se je bavil s svojim odgovorom. Kot smo že poročali, egiptovska vlada v svojem odgovoru odločno zavrača vmešavanje Velike Britanije ali katerekoli druge drŽave v notranje zadeve Egipta ali celo v egiptovsko za konodajo. Da pa povodom poslednjih dogodkov ne bi prijateljski odnošaji z Anglijo trpeli kake škode, se zakonski osnutek o javnih zborovanjih in obhodih odloži za nekaj dni. Egiptovska vlada, pravi odgovor, se nadeja, da bo med tem časom mogoče, ustvariti podlago za trdnejši sporazum v tej zadevi. LONDON, 3. «Times» in drugi tukajšnji pa tudi kairski listi pravijo, da je egiptovska vlada v svojem odgovoru na angleško ultimativno noto glede rešitve nesporazumljenja med obema državama poudarila svojo dobro voljo, ki jo je pokazala z odgo-ditvijo zakonskega osnutka o zborovanjih. Evropski krogi v Egiptu menijo, da ta odgovor ne bo zadovoljil angleške vlade. Krožijo že eelo govorice, da bo egiptovski parlament radi tega spora s Anglijo razpuščen. SUBOTICA, 3. Davi se je v bližini Sente, na postaji čoki, pripetila težka železniška nesreča, ki je povzročila 4 človeške žrtve, 20 ljudi pa je bilo težie ali lažje ranjenih. Seja narodne skupščine BEOGRAD, 3. Današnja seja narodne skupščine je biia zelo kratka. Na dnevnem redu bi morala biti le interpelacija poslanca Petejana glede ureditve delovnega urnika ter odpiranja in zapiranja trgovin v zmislu zakona o zaščiti delavstva. Interpelacija in tozadevna razprava pa je odpadla, ker je bil poslanec Petejan bolan in se ni udeležil seje. Precejšnjo pozornost je vzbudila v političnih krogih konferenca, ki se je vršila danes med finančnim ministrom dr. Mar kovićem, zunanjim ministrom dr. Marinkovićem in ministr-skim predsednikom Vukičevi-ćem. Po konferenci jih je vse tri sprejel kralj v avdijenci. Kasneje je zunanji minister dr, Marinkovič posetil finančnega ministra dr. Markoviča, nato pa izjavil novinarjem, da so na konferenci govorili o najetju inozemskega posojila in o potovanju finančnega ministra v inozemstvo. Vladni krogi so mnenja, da bo finančni minister bržkone pričetkom prihodnjega tedna odpotoval v London. Po konferenci, ki jo je imel zunanji minister z voditelji o-pozicije, je izjavil dr. Marinkovič novnarjem, da bo odgovoril na interpelacijo opozicije o zunanjepolitičnem položaju prihodnji četrtek. Položaj v južni Srfciji Izjave notranjega ministra dr. Korošca BEOGRAD, 3. Notranji minister dr. Korošec, ki se je včeraj vrnil s svojega večtedenskega potovanja po južni Srbiji, je podal novinarjem o tem svoj en* potovanju daljše izjave, ki je v njih opisal svoje vtise o naravnih krasotah in bogastvu južne Srbije, češ da je to eden najlepših in najbogatejših delov države. Prišel je v stike s prebivalstvom in se zanimal za njegovo potrebe in želje. Prebivalci so povsod izražali, da so na splošno zadovoljni in da uživajo popolno svobodo. Hvalili so upravo in uradništvo, proseč ministra, naj uradništvo ne premešča. Tekom svojega potovanja se je seznanil z uradni-štvom svojega resortu in tudi s starešinami orožništva. Vsi so možje na svojem mestu. Prepričal se je, da vsi v polni meri vrše svojo dolžnost, da pravilno pojmujejo svoje naloge in da aktivno sodelujejo tudi izven svojega službenega delokroga pri povzdigu gospodarstva in prosvete. Prebivalstvo je pa-triotično in docela zanesljivo. Glede javne varnosti je dr. Korošec naglasil, da je boljša kakor povsod drugod v državi. Kriminalni slučaji so zelo redki. Večina zločinov, ki se izvrše, zavisi od tolp, ki prihajajo iz inozemstva. Odredil bo vse potrebno, da se v bodoče tudi to prepreči. Prebivalstvo oblasti povsod podpira in aktivno sodeluje pri izboljšanju javne varnosti. Policijski zapori so skora popolnoma prazni. Zaprtih je le malo oseb radi raznih malenkostnih deliktov. Svoje izjave je dr. Korošec končal z ugotovitvijo, da je ju-goslovenska država sedaj popolnoma konsolidirana, da je garancija za red in sigurnost na vzhodu Evrope in da jo bodo vsi zunanji dogodki našli popolno-ma složno in močno. Hna senzacionalna aretacija na Dnnajn DUNAJ, 3. Tukajšnje policijske oblasti, ki z veliko vnemo vodijo preiskavo povodom aretacije madžarskega komunističnega voditelja Bela Kuna, so izvršile novo aretacijo. Prijele so biv&ega madžarskega ljudskega naučnega komisarja dr. Jurija Lukacsa, sina nekdanjega ravnatelja madžarske kreditne banke. Kot »Bela Kun iudi njegov tovariš dr. Lukacs noče dati nika-kih izjav o svojem delovanju. Dr. Lukacs je bil aretiran, ker je bil osumljen, da je tudi on organiziral društva, ki so po policijskem zakonu prepovedana. Policijska oblast ga je predala sodišču. Vest o aretaciji dr. Lukacsa je povzročila na Dunaju naravnost senzacijo. EL V Trata, dne 4. mnja 1928. DNEVNE VESTI Sestava pokrajinskega gospodarskega sveta v Trsta V smislu kr. ukaza-z akona od 16. junija 1927, št. 1071 o ustano-ritvl pokrajinskih gospodarskih »vetov je Nj. E. minister za nacio-aaflno gpospodarstvo v sporazumu i Nj. E. notranjim ministrom ime-»oval za podpredsednika gospo-farskega sveta gr. uff. dr. Gvidona Segre-ta in za predsedn. sekcij gg. poslanca Banelli-ja za trgovinsko »ekcijo, dr. Rigina Cosolo za kmetijsko in gozdno sekciji, koin. San-fu.inetti-ja za industrijsko sekcijo in kom. Antona Cosulich-a za pohorsko sekcijo. Na podlaga tega je Nj. E. prefekt določil ob sodelovanju podpredsednika in predsednikov sekcij število zastopnikov posameznih proizvodnih panog pokrajine v gospodarskem svetu ter i>benem določil udruženja, ki imajo imenovati te zastopnike. Omenjeni zastopniki so bili na ta lačiii dodeljeni sledečim organiza-:i>ajn: 3 zastopniki fašistovski »zvezi po-jedelcev, 8 zastopnikov fašistovski pokrajinski zvezi trgovcev. 2 splošni hančni zvezi, 1 julijski zvezi nacionalne fašistovske konfederacije la promet po suhem in notranjo p lov Do in 4 fašistovski zvezii brodo-astnikov vzhodnega Jadrana. Omenjene organizacije so na-rnačile za dodeljena jim mesta fvoje zastopnike, ki so bili od mi-i is trst v a za korporacije potrjeni, »n na podlagi tega je Nj. E. prefekt me nova! s svojo odredb-o za člane pokrajinskega goskodaiskega sveta sledeče zastopnike delodajalcev :n proizvodnih panog: z>a poljedelstvo: kav. dr. Carla T.hersi, kav. Antonio De Dottori, 3'eodor Compare; za industrijo: kom. dr. Arminio Brnnner, inž. kom. Aleksandro Fera, gr. uff. dr. Arnaldo De Frig-yessy, Emilio Magliaretta, gr. uff. fvdgardo Morpurgo, inž. kom. Ce-iare Sacerdoti, kom;. Alfr. Schon-!elđ. konte kav. Vittore Vittorelli; iJa trgovino: kav. Cesaive Cesareo, frJario Mala»botieh, kom. dr. Alberto a! oseh eni, Emilio Oblath, kom. Kalph Pacor, kav. Giacomo Pepil-Gustavo Tarabocchia, Umberto V i ter bo; za banke: kom. Camillo Ara, lom. Nazario Peterlini; za prevoz po suhem in notranjo plovbo: inž. Massimiliano Moset- . . za prevoz po morju in zraku: Ziiuseppe Gerolimich, gr- uff. Etto-re Pollich, kom. dr. Mario Tripco-vieh, gr. uff. Giulio Ucelli. Iteržtfsnle prsurefjb§ užIfflFnskeger davka Po poročilih iz Rima se v finančnem ministrstvu pretresa vprašanje preuredbe užitnin. Vprašanje obstoji v tem, da se najde kak drug davek, ki bi nadomestil užitnino, ne da bi pri tem trpel esrar kakršnekoli škode. Nasprotniki užitnine pznačajo ta davek kot «srednjeve-£ki preostanek«, ki mnogo škoduje Hospodarstvu tes* je po mestih eden liajglavnejših vzrokov draginje. Izpiti za dentist« Tukajšnja prefektura opozarja jprJiziadete, da je bil s kr. odlokom, ki se objavi te dni. r -hren pravilnik za izvrševanje zakona od 23. tj u ruja 1927., št. 1187, kateri dovo-lljujo koncesioniranim odontateh-Tiikom (zobozdravnikom) novih po-Jk najin, ki so pripadale prej bivšemu avstix>ogrskemu cesarstvu, da lahko polagajo izpit za usposobitev za izvrševanje zobozdravniš-tva. Omenjeni pravilnik določa, da se bodo vršili izpiti izključno na Univerzi v Padovi, ker je najbližja bivališčem prizadetih. Izpiti se bodo vršili najbrže v prvi polovici julija, a rok za vlaganje prošenj in dokumentov na rektoratu padovanske univerze traja do IS. jnnija t. L čl. 13. pravilnika določa, da se prošnje, ki se vložijo po tem roku, ne bodo upoštevale. Isti člen določa rok do 1. julija za končno opremo prošenj, ki so bile vložene do 15. junija, a «o bilo pomanjkljivo opremljeno z dokumenti. K prošnji je treba priložiti te-le dokumente: 1) rojstni list, 2) kazenski list, ki ne sme biti starejši od treh mesecev; 3) spričevalo o dobrem moralnem in političnem vedenju, ki ga izda poeštat občine, v kateri prizadeti pmbiva; to spričevalo ne sme biti starejše od treh mesecev in na njem mora biti označeno, v ka.k<š-no svrho je bilo izdano; 4) avten-tificirano fotografijo; 5) vse dokumente, s katerimi prizadeti lahko dokaže, da izpolnjuje pogoje, ki so omenjeni v čl. 1. navedenega zakonika. Med temi dokumenti pa so neobhodni sledeči: a) spričevalo o rtalijansk. državljanstvu; b) koncesija aa izvrševanje zobozdrav-ništva v smislu uredbe od 20. marca 1892. in od 14. februarja 1904., katera je bila izdana od kompetentnih oblast ev bivše Avstro-Ogrske pred aneksijo ali od kr. po-litičinh oblastev do 3. novembra 1923, t. j. od civilnih komisarjev za Julijsko Krajino in Trideintirasko Benečijo ali od prefektov dotičnih pokrajin; c) potrdilo poteštata občine, kjer prizadeti prebiva ali je prebival, s katerim se dokaže, da je prosilec na podlagi koncesije izvrševal ali še izvršuje svoj po-kTic v občini od tedaj, ko je stopil kr. odlok od 25. septembra 1921, št. 1388 v veljavo, aKo je bila dana koncesija pred objavo pravkar o-menjenega kr. odloka, ali pa od dneva koncesije, če je bila konce*-sija podeljena, potem ko je prej o-m en j en i kr. odlok stopil v veljavo. Prosilci seveda lahko priložijo k prošnji tudi druge dokumente kot dokaze o svojem stanovskem delovanju. Osebna vest. Diplomirala sta na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani za inženirje rudarske stroke gg. TTršič Franc in Novak Alojz, oba iz Idrije. _ Popravek. Pred par dnevi smo potroČali o sodni obravnavi proti nekaterim fantom iz Vrem, ki so se morali zagovarjati radi pretepa. To poročilo je pa hudomušni tiskarski škrat skazil tako, da je eden izmed obtožencev, Fran škerlj po imenu, dobil 5 mesecev zapora, namesto 30 dni in to pogojno, kakor se pravilno glasi razsodba in kar sedaj v term smislu popravljamo. Rcjstva, smrti in poroke v Trstu dne 2. maja 1928. Rojeni: 11; mrtvi: 6; poroke: Tvobene. Iz tržaškega življenja Kaj vse lahko doživi človek na že-nitovanislcsm potovanju Zenitovanjsko potovanje je brez dvoma potovanje, ki ostane človeku v prijetnem spominu, kajti navadno je zvezano z veseliimi dogodki. Todia ni vedno tako. V zelo neprijeitnem spominu bo na primer ostalo ženiitovanjsko potovanje me-kemu Dinu Rositti iz Ravenne. — Pred par daievi je mož prišel s svojo nežno zakonsko polovico v naše mesto, da bi tu preživel običajne medene tedne. Pa je delal račune brea krč marja. ki je bil v tean slučaju poosebljen v policiji. Komaj se je namreč mož nastainil1 s svojo brhko ženico v nekem tukajšnjem hotelu, sta potrkala na vrata njegove sobe dva policijska agenta in mat — ko jiinra je odprl — pomolila pod nos aretacijski nalog, izdan od sodne oblasti v Ravenni radi ubojstva. Razume se, da je nepričakovani obisk spravil Rosittija v jako slabo voljo; skušal je dopovedati agentoma, da je že poravnal račune, ki jih je imel s pravico, toda njegovo prizadevanje je bilo seveda zaman. Hočeš, nočeš, je moral zapustiti prijetno gnezdeče in slediti agentoma na kvestur©. Taim je mož ponovno skušal dokazati, da je aretacijski nalog neutemeljen in da gre oč i vi dno za pomoto. Krije mož podprl svoje trditve z raznimi dokazi, se je komisar ca v. Pili ero ne, ki ga je zaslišal, odločil, da se obrne do sodne oblasti v Ravenni za tozadevna pojasnila. Ker pa ta pojasnila ne bodo tako kmalu dospela in ker ostane do tedaj aretacijski nalog v veljavi, bo moral Rositti najbrž preživeti medeno tedne za zamreženim oknom. a seveda no — in to je pač najhujše — v družbi svoje boljše polovice. Razne nezgode. Sinoči okoli 19. ure se je 63-letna Ivanka Riosa, stainujoča v ulici S. Zenone št. 7, odpravila po vino v gostilno. Toda komaj je stopila na ulico, se je spodrsnila in padla tako nesrečno, da so jo črepinje steklenice, ki se je pri tem razbila, hudo porezale po desni roki. Nesrečna ženska je bila prepeljana z nekim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgi čni oddelek. Zdraviti se bo morala kakih 10 dni. — Ko je 18-letoi mesar Josip Polaiaz, stanujoč v ul. Istria št. 72, včeraj zjutraj odiral v neki mesnici v ulici Pairini kozlička, se je po nesreči zabodel z nožem v desno nogo. Fant je Šel iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izLečil in obvezal ramo, o-zdravljivo v 10 dneh. — Sinoči okoli 9. ure je prišel i-skat pomoči v mestno bolnišnico 19-letni mizar Anton Germek, stanujoč v ulici Bosco 5t. 5; imel je nenevarno poškodbo na levi rami. Mladenič jo povedal, da mu je pri delu v mizarski delavnici tvrdke Tiirk v ulici Palaldio priletel v ramo kos brusnega kamna, ki se je razletel, ko je na njem brusil neko orodje. Vesti z Jšcriškega Goriške mestne vesti | Učiteljski zrelostni izpiti privati-stov na goriškem učiteljišču Do 15. t. m. imajo čas vložiti prošnjo oni prrvatisti, ki hočejo v letošnji poletni sezoni, kot tudi v ponavljal ni, polagati zrelostni izpit na goriškem učiteljišču «Slata-per». Prošnjo na kolkovni poEi za 2 Mri, opremljeno s potrebnimi dokumenti, morajo od poslat i na ravnateljstvo učiitelitišča. Na/taaič-nej'šia pojasnila dobe pri tajništvu. Nesreča pri delu. Potom Zelenega križa jie bil prepeljan v goriško bolnišnico delavec Franc Stuc.in. star 23 let ira Idrije. V Sv. Luciji je, uslužben pri idrijski družbi Artura Cannossini-ja, razkladal i« kamjona trame. Pri tem pa ga je neki tram podrl na tla in mu zlomi} desno rebro. Iz&red sodišča Ihdallevcnjg procesa proti deseterim obtožencem Predsednik izprašuje Milana Gregoriča. GreporiC da je takoj po tatvini r a znesel po Biljah vest o ukradenem pisalnem stroju. Nekaj dni po tatvini pa je prišel k občinskemu tajniku v Bilje in ga prosil, naj mu pusti spisati na stroj neko pismo. Ta mu je dovolil, ko pa je dvignil pokrov pisalnega stroja, je vzkliknil; «Oh. ukradli so ga!» To je iajnik — kot pravi predsednik — prav dobro zapazil. Seveda Grego-rič vse to taji. In Milan Vugaf Ta pravi, da je večkrat zahajal v kavarno «Adriatico». Poznal je Vuka in Ličena, CeroiŽa pa le mar lo. Obtoženec zanika, da bi bil kaj znal, češ da je kradel skupaj z Vukom in se izrazil napram njemu, kot da je prav, da je Li-Čeoi zaprt, ker jim od ukradenih stvari ni hotel dati ničesar. «čemu vas pa Vuk obto£uje?» «Ker sem resnično napisal jaz ono pismo očetu obtoženca KraA-nerja, češ da mu krade Vuk blago iz njegove zfifrojare. To sem storil zato, ker sem se bal, da bo priSia ta s t vaj- na dan in bo kvestura še mene zaprla, ker sem hodil vedno z Vukom.» Ni vedel, da je Vuk tako na slabem glasu. Nekoč, ko je on čakal pri korjeri svojo ženo, ga je Vuk vprašal na posodo 50 lir, ki mu jih pa on ni dal. Pozneje je pa zvedel, da bi teh 50 lir rabilo Vuku za plačan je eari ne na pisalni stroj, ki $ra je spravil v Trst. Šofer in mehanik, ki naf M delal vetrihe. To je Cemič. Predsednik pravi, da so v njegovi hiši našli dva avstrijska bajoneta. Zanika, da bd bila njegova. «Vi ste?» «Šofer in mehanik.» «Kaj .ne, za posebno stroko, za vetrihe in ponarejene ključe!» Obtoženec zanika da hi MH ono, kar so našli v njegovi delavnici, vetrihi. Pozna Ličena, Vugo le na videz. Prizna tudi, da zrni je Ličen nekoč daroval par Čevljev. Tudi pi-saJni stroj je hranil nekaj dni pri sebi. Predsednik izpraša nato Josipa Fabjana, ki je tudi obdolžen, da se je udeleževal tatvin. Obtožene« zanika. «V uk, ki je najbolj interesa nt en, pride zadnji na vrsto.» pravi; predsednik. Zato izpraša Krainerja. Krainer, sin goriškega trgovca Pove, da je dobil od Vuka fino žensko suknjo, v nadomestilo pa mu je hotel dati drugo, očetu u-kradeno blago iz trgovine. Pravi, da je hotel darovati suknjo svoji sestri Pavli. Zdi se pa, da je imela služiti kot dar kaki drugi gospodični. «S3cer sem pa dal Vukur veliko Mag a in napravil dober profit!» se odreže Krainer mirno in hladno, kot bi bil on sam edini gospodar očetove trgovine. «Kje ste vseli blago?» «Iz naše trgovine.» «Ste vprašali za to očeta?« «Ne!» «Cemu ste potem jemali blago?« «I>a sem delal dobiček!« «Ali je Vuk vedel, da je blago, ki sto mu ga dajali, ukradeno vašemu očetu?« «Gotovo ni mogel misliti, da je poštenim potom pridobljeno,« odgovarja skrajno cinično Krainer, «če sva ga hodila jemat ponoči.« Pravi, da ukradeno blago ni vredno 20.000 lir kot pravi Ličen, in njegov «gospod oče« bi gotovo ne bil zapazil tatvine, če bi ga ue bil blagovolil na to opozoriti «go-spod Vuga«. «Kakšen poklic ste opravljali?« «Bil sem zastopnik neke družbe, ki trguje z nafto.« «Tarej ste zas-lužili dosti!« «Hm, Še precej!« «Zakaj ste pa potem kradli?« «Oh, gospod predsednik, nikdar človek dovolj ne zasluži!« (Smeh v dvorami.) Zadnji trije obtoženca — brez Vuka seveda Obtoženec Plemach pravi, da ni nič kriv. Ličen je prinesel k njemu v zalog pisalni stroj. Dan mu je 600 Kr. Ko pa je on pozneje, predno je šel k vojakom, rabil denar, je moral dalje zastaviti stroj, če je hotel dobiti svoj denar. Ličen mu je rekel, da je stroj Vukov. Vsaj zdi se mu tako. Pozneje je spoznal v Trstu tudi Vuka. Tudi kolo je kupil od Ličena. Ni pa vedel, da so te stvari ukradene. Marija Ličen pravi, da je obtoženec Ličen daroval njeni hčerki obleko — pa brez rokava. To je bila ona, ki so jo ukradli Urši on. Še nekaj drugih stvari ji je prinesel Ličen. Vneto pa zagovarja svojo nedolžnost trgovec Henrik D'Osvaido. On pozna le Ličena, Vugo in pa Vuka. Pravi, da od obtožencev ni prav ničesar kupi K Predsednik dovoli pet minut odmora, »preden zračnem o z napornim zasliševanjem famoznega Jurija Vuka!» Jurij Vuk in njegovi odgovori Preds.: «Na kakšnem glasu str, Vuk?» Vuk: «Na najboljšem, velecenje-ni gospod predsednik!« Salva smeha je Šla po dvorani in veselost je ostala v dvorani več čas zasliševanja Jurija Vuka. «Da, vedno na dobrem glasu, dokler me niso aretirali.« «Tudi kar se tiče žensk?« «Kar se tiče žensk? Jaz živim krat k oma to ločeno od svoje žene na podlagi odločitve tukajšnjeg-a sodišča — in kot ta imam vendar pravico uživati svobodo, če namreč nisem v zaporih!« •Poznate obtožence?« •Poznam Gregoriča že iz Prvači-ne, ko je tam poneveril kot občinski tajnik in sem ga pomagal aretirati, Vugo le na videz, Cemiča kot nekdanjega mojega klijenta, kajti nekoč sem imel trgovino. Z g. Kraineriem pa sva bila skoraj skupaj rojena in sva skupaj zrr.st-1« (Oglušujoč smeh v dvorani), dva koraka proč od moje hiše. Marijo Ličen poznam po tem, ker je k nji nekoč ubežala moja žena — in celo s 3000 lirami, takrat ko sem imel v Trstu «restavrant». D Osvalda pa poznam kot trgovca.« «Ali je res, da ste ponudili Gre-goriču pisalni stroj?« •Prosim gospod predsednik, jaz bom kratkomaAo potrdi! moje o-vadbe, in to, kar sem rekel preiskovalnemu sodniku...« ... kar povejte !»> «Meni ga je ponudil v kavarni «Adriatioo». Pa mii je še rekel, da je ukraden; kje, pa ni povedal. Rekel mi je, «n>ba di assalto»!» «Kaj pomeni to?« «Tako je napisano tam v zapisnikih. Kaj bi pomenilo? Eh! Da so jo ukradli. Veste, ne znam prav dobro ibalijiansko!« Nato pove Vuk, da je on sam pomagal izpraševati obtožence z ma-rešjalom «Polombo» (Hoto reči Palumbo). «Ali ste res rekli, da ste si1 izposodili 63 lir za plačanje carine?« ccRekel sem to — pa samo, da pa si nisem denarja.« Ličan potrdi, da mu je Vuk dal 100 lir za pot. Vuk: «Pojdite, pojdite, vso to zgodbico sta si izmislila on in Pleni i ch — v zaporih.« Da je bil Gregorič tat, tega pravi Vuk, da on ni rekel, zdelo pa se mu je, ker so igrali biljard po 100 lir v kavarni kot kaki milijonarji. Ličen: «Jaz še igrati ne znam biljarda!« Trdi, da Krainer ni kradel očetu, saj je bil vendar njegov sin. In tudi če so hodili po blago ponoči, PIrainer je imel pač pravico priti v domačo hašo, kadarkoli je hotel. Sicer pa mu je slano plačeval blago. «Ženska suknja, ki ste jo dali Krainerju, je bila veliko vredna?« «Eh, samo 3200 kron sem dal 1. 1919 zanjo na Dunaju. Sicer pa — vi gospod predsednik se gotovo ne razumete na ženske suknje (Smeh v dvorani) — veste, one se kar same od sebe sčasoma uničijo, tako da ni bila dosti vredna.« '