Leto XI., št. 3 („jutrou št. i6 a> Ljubljana, ponedeljek 20. januarja 1941. Cena t Upratruistvo ^juoijaoa, HnaTljeva s - relefoc St 3122 3123. 3124. S125 312«. Inseratni addelelc: Ljubljana, Selen-ourgova uL — TeL 349V tn 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 1 Teiefoc »t 2455. Podružnica Ceite Kocenova ofica 1 — relefoc «L 190. Podmfcniea Jesenice: Pri Kolodvore at ioo. Podružnica Novo mesto: Ljubllanaka sesta §t a Podružnica rrbovlje: v H1S1 dr. Baum-»nr^n^ria PONEDELJSKA IZDAJA UraOUttvo: LJubljana. Knafljm ui 6 ratefo* St 3122. 3128 3124. 3128 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsa« oonedeljen zjutraj - Na> roAn ** - i«i -v ■■** prejemana Din 5.—. po raznaSal-cita dostavljena Din 6.— mesečno. Man bo I irajsKJ trg st 1. Teietui St 2455 Celje Stroasmayer1eva ul L 1>I 86 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi ot tarifa Za takojšnjo in izdatno pomoč Angliji se je na splošno presenečenje izjavil tudi bivši ameriški veleposlanik v Londonu Kennedy, ki je prepričan, da Anglija v sedanji gigantski borbi ne more biti poražena Wa^ington, 19. jan. n. (UP). Z največjim zanimanjem je ameriška javnost pričakovala snočnji govor, ki ga je imel po radiu bivši ameriški veleposlanik v Londonu Kennedy. Znano je. da je Kennedy opustil svojo veleposianiško funkcijo na željo ameriške vlade, ker ie izgubil za-upanie angleških vladnih krogov in so o njem govorili, da se ie vse preveč angažiral za ameriško izolacijsko politiko. Tudi sedaj so spričo njegovega sestanka z znanim izolacionistom senatorjem Weehler-jem in Wendelom napovedali, da bo sprožil hudo kampanjo proti Rooseveltu. Zato ie bila ameriška politična javnost tem bolj presenečena, ko je Kennedy zavzel načelno povsem enako stališče kakor predsednik Roosevelt in njegovi najtesnejši sodelavci ter šel zlasti v finančnih vprašanjih celo korak dalje. Kennedy je takoi ob pričetku svojega govora z vsem poudarkom narfaSil. da zahteva vso možno podporo za Veliko Britanijo. Nikoli nisem bil drugačnega mnenja. ie deial. sam Sem se tudi prepričal, cdkar sem se vrnil iz Londona, da ameriški narod nikakor ne želi ostati nevtralen do sil osi. Naj nikogar ne preseneti, če izrazim svojo lastno željo, da bi demokratske velesile čim prej dosegle odločilno zmasro nad nasprotnika-- zaradi končne odrešitve sveta !. ^ - - ■ -* ■ , < ft " i' i. T- - v 1 l-J ->• U. ' r'\. .' a ','»»* »»»» «' i ^ »', * > ' ' . v ' 4 * -i * ' * f < . , ' ' '. i i i J i i Kennedy ie nato razpravljal o stvarni pomoči Veliki Britaniji in drugim vojujo-čil se demokratskim državam. Izrazil je mnenje, da bi morala Velika Britanija dati Zedinjenim državam na razpolago ves svoj kapital. kolik0r se mu lahko odreče brez nevarnosti za Svoj sedanji in bodoči finančni in gospodarski položaj. Čim pa bi se izčrpal ta kapital, bi moral" Zedinjene države dati Veliki Britaniji in ostalim demokratskim državam brezplačno na razpolago vsa sredstva. kolikor jih zmore ameriška vojna industrija. Nisem defetist. ie deja Kennedy. vendar lahko rečem, da je treba napeti dejansko vse sile. da se obvlada zlo proti kateremu se ne bori sedaj le Velika Britanija nego ves svet, kolikor je njegova civilizacija zgrajena na enakih osnovah, kakor je angleška. Ob zaključku je Kennedy izjavil, da spričo stvari, ki jih je videl na lastne °či, ni mogoče niti domnevati, da bi mogla Anglija v sedanji gigantski borbi propasti. . Angleži so ob dnevnih napadih ogromnih < letalskih sil nasprotnika, ob strašnem razdejanju svojih rnefit pokazali pogum, kakršnega n! bil zmožen morda noben narod v zgodovini. Sestanek Willkia z Rooseveltom Washington, 19. jan AA. (Reuter) Bivši predsedniški kandidat WiMkie je naknadno izjavil, da bo pred svojim odhodom v Veliko Britanijo konferiral z Rooseveltom. Ko je bil obveščen o Rooseveltovi izjavi, da bi bil zelo vesel če bi ga videl, je Will-kie izjavil, da bi zelo rad priše« skupaj s Hullom in se z njim sporazumel glede konference z Rooseveltom. Washingtont 19 jan o. Bivši predsedniški kandidat Willkie bo odpotoval v London v sredo v spremstvu dveh svojih najožjih sodelavcev Potoval bo z letalom preko Lizbone. Predsednik Roosevelt je pozval Hulila, naj mu da na razpolago vse vladne informacije o položaju v Evropi Politični krogi pripisujejo temu potovanju velik pomen. Poostritev kontrole v Panamskem prekopu Stockholm, 19 jan AA (DNB) List Da-gliht Alehanda« poroča iz Londona, da se Anglija pogaja z Zedinjenim' državami o poostritvi nadzorstva plovbe v Panamskem prekopu zaradi zaplembe biaga ki je posredno namenjene Nemčiii Govori se tudi o ustanovitvi britanske nadzorne pcsita-ie v Panamskem prekopu Poleg tega pričakujejo v Londonu da hode lahko nadzorovali blago, ki ga poš Ijajc prtko Pacifika iz Sovjetske uniie v Nemčijo. Ameriško trgovsko brodovje za Anglijo London, 19. jan. n. (CBS) Snoči je podal državni podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico Arthour Sorter dališo izjavo o sedanjem položaju angleške trgovinske mornarice. Dejal je, da se je od pri-četka vojne v L 1939 tonaža ladij, s katerimi je razjjolagala Velika Britanija, zmanjšala v celoti komaj za 3®/» Velika Britanija bo lahko še dolgo vzdržala sovražno letališko in podmorniško ofenzivo na svojo trgovinsko mornarico ker si je v tem času pridobila na milijone ton trgovinskega brodovja zavezniških in nevtralnih držav, pa tudi sovražniku jc zaplenila mnogo njegovih ladij. Res pa jt da se se izgube angleške trgovinske mornarice povečale, odkar se je sovražnik poastil fran- coskih luk na Atlantskem oceanu in ob Kanalu ter se jih poslužuje kot oporišč za svoje nadaljnje pomorske vojne operacije. V svojem govoru je Sorter pozival Zedinjene države, naj v čim večji meri izpopolnijo svoj pomorski gradbeni program, ki so si ga izdelale pred kratkim Zedinjene države lahko Veliki Britaniji učinkovito pomagajo tudi z dobavami trgovinskih ladij, tako da se bo mogel promet med Anglijo, njenimi dominioni. Ameriko in ostalim svetom kljub vsem napadom sovražnika nemoteno nadaljevati Opozoril je, da so Zedinjene države samo 1. 1918 zgradile za 3 milijone ton trgovinskega ladijskega prostora, kar je bilo mnogo več, kakor pa so znašale izgube Velike Britanije v prvih 16 mesecih sedanje vojne. Islandija oporišče za ameriške ladje Rim, 19. jan. o. Glede na izjave predsednika irske vlade De Valere. ki je ponovno naglasil odločnost Irske, da bo z vsemi sredstvi branila svojo nevtralnost, poudarjajo italijanski listi, da ie De Va-lera s tem potrdil, da Irska nikakor noče podleči pritisku Rocsevelta in izsiljevanju Churchilla. De Valera izključuje, eravi »Piccolo« vsako možnost da bi se Irrka uporabila kot oporišče za oskrbovanje Anglije. V zvezi s tem se potrjuje, kakor pravijo italijanski listi, da nameravajo Zedinjene države izkoriščati Islandijo, dokler ne bodo izvršene izpremembe v zakonu o ameriški nevtralnosti, s katerimi bi bila Irska postavljena izven vojnega pasu. Glede na to bodo ameriške ladje, dokler ne bodo mogle prihajati v irske luke. prevažale vojne in življenjske notrebščine v islandsko luko Reykiavik. odkoder i h bodo prevažale angleške ladje v Anglijo. Ž^ahitelše akcije na afriških bojiščih Topniško obstreljevanje pri Tobruku - Obsežne letalske akcije v Sudanu in Abesiniji - Silovit napad nemškega letalstva na Malto Rim, 19. jan. n. (Štefani) V svojem današnjem 226. službenem vojnem poročilu javlja vrhovno povelj ni štvo italijanske vojske o borbah v Afriki in o novem napadu na Malto: V severni Afriki je bilo v akciji topništvo na odseku pri Tobruku. Naši motorizirani oddelki st' operirali v južnocirenaj-ški puščavi. V Vzhodni Afriki so skupine naših bombnikov uspešno bombardirale sovražna letalska oporišča na Visokem Sudanu ter železniško postajo in cesto v Aromi. Nadalje so na področju pri Makeiru \ Nizkem Sudanu s strojnicami obstreljevale in razpršile nekaj sovražnih kolon Sovražna letala so napadla Masauo. kjer je bilo poškodovanih nekaj poslopij, ter Asab, kjer sploh ni bilo nobene škode. Skupine nemških bombnikov ki so jih spremljale formacije italijanskih in nemških lovcev, so napadle nekaj letališč na Malti. Zadetih je bilo več hangarjev, vojašnic in vzletišč. Izbruhnilo je mnogo obsežnih požarov. Sestreljeno je bii'o angleško letalo tipa Hurricane Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Angleški komunike Kairo, 19. jan n. (Reuter) Poveljništvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je davi objavilo komunike, v katerem pravi, da na libijski fronti pri Tobruku ni bilo ni-kakih posebnih dogodkov. Silovit napad na Malto Kairo, 19 jan n. (Reuter) Na Malti je bilo davi službeno objavljeno, da so skupine nemških bombnikov in strnioglavcev včeraj zopet napadle Malto. Nemška letala, ki jih je spremljalo več skupin nemških in italijanskih lovcev, so se v valovih pojavljala nad Malto in zlasti nad letališči na otoku, tako da je napad trajal v celoti dobro uro. Nemški strmoglavci st bombardirali zlasti vzletišča in objekte na letališčih ter so vrgli nanje zelo veliko število zazidalnih in eksploz'vn'h bomb. Poškodovanih je bilo več poslopij Smrtnih žrtev ni bilo, le nekaj ljudi ie bile ranjenih. Angleški love so taknj intervenirali. V letalskih spopadih se jim je posrečilo sestreliti pet nemških bombnikov in strmoglavcev, več drugih pa je bik- poškodovanih. Vse kaže. da ie tudi angleško protiletalsko topništvo, ki je nastopilo z vso intenzivnostjo, zadelo več sovražnih letal, vendar rezultata te akciie ni bilo mogoče točno ugotoviti V spopadih sta bili sestreljeni tudi dve angleški letali, a njuna pilota sta se rešila. Malta, 19 jan. AA. (Reuter.) Izdano je bilo ursdno poročilo o včerajšnjem letalskem napadu na Malto. Sovražna letala so priletela nad Malto zelo visoko. Vržena ni bila nobena bomba in menijo, da so letala nadaljevala ogledniške polete, popoldne so v majhnih presledkih trikrat priletela sovražna letala Med poletom je mnogo skupin v zaporednih valovih napadlo otok. Napad ie trajal eno uro in so b:la bombardirana ietali?ča v strmoglavem poletu. Vrženih je bi'o mnogo bomb ter so bile poškodovane ii je objavilo danes naslednje poročilo: Nemška podmornica je potopila dva p&r-nika z 8600 br. reg tonami. V noči na 18 januarja so bili usmerjeni napadi oboroženega letalstva na vojaško važne cilje v Swansei. Nastalo jc več požarov, predvsem na pristaniških in prometnih napravah v južnem de'u mesta Posamezna nemška bojna letala so napadla v isti noči vojaško važne cilje na področju Sueškega prekopa v Egiptu. Nemško bojno letaio je včeraj obstreljevalo na presenetljiv način učinkovito iz nizke višne z bombami tn strojnicami dve letališči v južnovzhodni Angliji Opazili so se zadetki bomb v sredo znatnega števila bojnih letal, pripravljenih za napolnitev z gorivom. Pred ustjem Temze je bila zadeta z bombo sovražna trgovska ladja na krovu. V prvih popoldanskih urah 18 januarja so napadla z bombami nemška bojna in strmoglavna letala pod zaščito nemških in .italijanskih letalskih formacij letališči v Hal Faru in Luci na otoku Malti. Bombe težkega kalibra so zadele lope in zaklonišča kakor tudi vzletišča. Sovražno lovsko letalo tipa Hurricane je bilo sestreljeno. Dve lastni letali se pogrešata. Daljnostrelne baterije so obstreljevale v poslednji noči angleški konvoj, ki je skušal prepluti kanal v večjih razmakih, kakor tudi pristanišče v Dovtu. Obstreljevanje angleškega konvoja v Kanalu Berlin, 19. jan. n. (Štefani). Davi so baterije nemškega topništva še pred zoro pričele obstreljevati angleški konvoj, ki se je pojavil v neposredni bližini Dovra tik ob angleški obali ter skušal prodreti skozi Kanal. Kljub megli je bil zaporni ogenj nemškega topništva tako učinkovit, da so bile angleške ladje prisiljene umakniti se nazaj proti severu. Mirna noč od sobote na nedeljo London, 19. jan. n. (Reuter). Notranje in letalsko ministrstvo sta davi objavili kratek komunike, v katerem ugotavljata, da se v pretekli noči ni pojavilo nad Anglijo nobeno nemško letalo. Zaradi slabega vremena letalsko zatišje London, 19. jan. n. (Reuter). Kakor beleži letalsko ministrstvo v svojem običajnem komunikeju o napadalnih akcijah angleškega letalstva, je spričo izredno neugodnega vremena v zadnji noči izostal sleherni napad angleških letal nad Nemčijo in nad zasedene dežele Topniški dvoboj preko Kanala London, 19. jan. n. (CBS). V pretekli noči so se zopet oglasili nemški daljno-strelni topovi na francoski obali Kanala, Streljali so pol ure, nakar je pričelo angleško topništvo učinkovito odgovarjati Dvoboj je trajal nekaj časa, nato pa so nemški topovi umolknili. Nemške granate niso napravile v Angliji niti ladjam v Kanalu nikake škode. Doslej nad 900 letalskih napadov na Nemčijo London, 19 jan. AA. (Reuter) Po uradnih podatkih ministrstva n informacije so bri- tanska letala cd začetka vojne pa do konca leta 90Qkrat. stojanke. V tem odseku traja je boj' še naprej Grške patrolne edinice obvladajo odsek okoli Lina in vzdolž obale Ohridskega jezera. Uničen italijanski polk Atene, 19. jan n. (At. ag.) Italijanski polkovnik Menenghetti, ki je bil pred dvema dnevoma ujet na fronti pri Klisuri, kjer se je boril na čelu svojega 77 polka, ki so ga v Italiji imenovali »volkove iz Toska-ne«, je snoči izjavil zastopnikom grških vojaških oblasti, da je bil v času od 9. do^ 17. januarja njegov polk popolnoma uničen. Kakor znano, je bilo v predsnočnjem grškem službenem komunikeju objavljeno, da je billo ujetih 1000 vojakom in polkovnik Menenghetti. Vseh 1000 italijanskih vojakov je pripadalo temu polku. Bolgarska opozicija za mir in za strogo nevtralnost Značilen proglas voditeljev razpuščenih političnih strank v Bolgariji Sofija, 19. jan. p. Prvaki razpuščenih političnih strank, zemljedelske, demokratske, radikalne, liberalne in socialistične, so imeli poslednje dni posvetovanja o notranjem in zunanjem političnem položaju, o katerih so izdali letak pod naslovom »Zveza ustavnih sil«. V njem razlagajo svoja naziranja o položaju Bolgarije in pravijo med drugim: V poslednjih 17 mesecih je bila nad polovica svobodnih in neodvisnih držav v Evropi podjarmljena z orožjem, s pakti in moralnim pritiskom. Bolgarski narod zahteva po svoji ogromni večini samo eno zunanjo politiko: mir in resnično nevtralnost brez kakih vojaških zvez in vmešavanja v vojno. Za nobene obljube ne želi. bolgarski narod žrtvovati neodvisnost svoje domovine. Vsakdo ,kdor udari na našo neodvisnost, je naš dosmrtni sovražnik. Bolgarski narod ne želi, da bi zašel med zobovje strašnih strojev vojujočih se držav, niti da bi sklenil vojaške zveze. Letak napada nato bolgarske komuniste zaradi njihove propagande za zaključitev pogodbe z Rusijo o medsebojni pomoči. Pravi, da bi to pomenilo pritegnitev Bolgarije v vojno. Nadalje pravi: Prav enako vlogo igrajo pustolovci na desnici Njihove firme so različne, cilj pa je eden, da bi se Bolgarija potegnila v vojno na stran ene vojujočih se držav. Eni hočejo napraviti iz Bolgarije drugo Estonsko, drugi pa novo Rumunijo. Ti elementi ne vodijo računa o bodočnosti. Večina izmed njih je naivna, nekompetentna in neizkušena, je pa tudi mnogo pokvarjenih in povsem izgubljenih, ki igrajo vlogo modernih janičarjev v tuji službi proti Bolgariji. Bolgarski narod ima svoje nacionalne zahteve. Nedavno je bilo ugodeno eni izmed njegovih zahtev in vse velike sile so nedvomno odobrile to rešitev. Bolgarski narod je pošten in hvaležen ter daje vsakomur zasluženo priznanje, toda ne želi niti malo možnosti, da bi pretehtal na tehtnici vojne za zmago ene ali druge strani. Bolgarija ni napadla Rumunije v njenih najbolj tragičnih trenutkih, Prav tako ne želi bolgarski narod napasti Turčije, niti Grčije niti Jugoslavije. Poprava nepravičnih rešitev je neobhodna. Po za-ključitvi sporazumnega miru bo Bolgarija dobila priznanje in zadoščenje svojim nacionalnim zahtevam, če se bodo uporabile enake mete>de, ki so nam vrnile južno Dobrudžo. Na koncu poziva letak ,naj se osnuje ustavna vlada ter pristavlja, da bi se mogla zagotoviti svetla bodočnost Bolgarije le vJ miru in lojalni nevtralnosti, kar je največ odvisno od Bolgarov samih in razumne- uprave. ; ; Izjave prof. Geitova SOfija, 18. jan. AA. Profesor mednarodnega prava na sofijskem vseučilišču Geor-gije Genov je snoči predaval bolgarskim novinarjem o sedanjem mednarodnem položaju. Po tem, ko je podal zgodovinski pregled vzrokov posameznih vojn v preteklosti, je omenil vzroke sedanjega spo-pada ter jih navezal na pariško mirovno pogodbo. Genov je izjavil, da se o sedanjem dvoboju ne more z gotovostjo reči, kdaj ga bo konec. Majhne države morajo biti složne, ker jih more samo notranje edinstvo obvarovati pred sedanjim sporom. Omejitev železniškega prometa v Bolgariji Sofija, 19. jan. AA. Kakor poroča glavno ravnateljstvo bolgarskih državnih železnic, bo z 22. t. m. ukinjenih več potniških vlakov v Bolgariji. Poročilo navaja kot razlog, potrebo popravila ioi-oomotiv, ki so se pokvarile zaradi velikega orometa v zadnjem času. in štedenja s premogom. Maršal Petain gospodar položaja v Franciji Kriza vlade in režima odgodena — V soboto se je vlada bavila z vprašanji prebrane in Žiltov Ženeva, 19. jan. ru (Ass. Press). Francoska vlada ie imela snoči sejo. za katero ie vladalo tudi v mednarodnih krogih izredno veliko zanimanje, ker se ie zadnje dni napovedovala zopet pomembna sprememba vlade in celo sedanjega režima v nezasedeni Franciji. Razširile so se. kakor znano govorice, da bo Flanain imenovan za ministrskega predsednika in da bo Laval zopet pritegnjen v vlado ter da bo znova prevzel resor za zunanje zadeve. Napovedovala se ie tudi velika upravna reforma. Na drugi strani pa ie bilo rečeno. da bi v primeru, če bi nemška vlada vztrajala na svojih zahtevah, da se ii ves režim v nezasedeni Franciji brezpogojno podredi, ker bi bilo v smislu premirja le na ta način omogočeno sodelovanje med velesilami osi in premagano Francijo, maršal Petain podal ostavko in s tem izzval novo krizo. V takem primeru pač nihče v Francij ne bi mogel več prevzeti odgovornosti za nadaljnji razvoj političnih in vojnih dogodkov. Snočnia seja vlade ie traiala dobri dve uri. Službeni komunike, ki ie bil o njej izdan, pravi, da ie vlada raznravliala_ o prehrani prebivalstva ter o nadalinii izpopolnitvi zakona o rasni pripadnosti. V tukajšnjih političnih krogih to1mačiio ta komunike kot demanti vseh omenjenih govoric posledniih dni. ni t>a še s tem rečeno. da ie tudi v zvezi s Francijo nastala mednarodna naoetost že povsem Dopustila. Na vsak način ie treba računati s tem. da bo maršal Petain tudi v bodoče trdno vztrajal pri svoji dosedanji politiki neomajnega varovanja francoskih interesov v okviru sprejetih obveznosti. Predvsem je malo verjetno, da bo kakorkoli ponnstil v pogledu nemške zahteve, da bi zopet sprejel Lavala v svoj kabinet. Napovedana, splošna vladna kriza ie nedvomno za nekai časa vsaj odgodena. V Berlinu zahtevajo od Francije dejanja 'v •■•> New York, 19. jan. p. Listi poročajo iz Berlina, merodajni krogi ne prikrivajo nezadovoljstva zaradi zadržanja nekaterih sodelavcev maršala Petama. V Berlinu ne smatrajo za zadostne izjave francoske vlade, da prehaja Francija k novemu redu, temveč zahtevajo dejani«. V nemških uradnih krogih izjavljajo, da na ta dejanja ne morejo dalje čakati V zvezi s tem se je zvedelo, da je danes odpotoval ;z Pariza v Vichy De Brugnon. zastopnik francoske vilade pri nemških oblasteh v okupirani Franciji, ki bo maršalu Petainu poročal o nemških predlogih, katere je pripravi' diplomatski zastopnik Nemčije v okupirani Franci ji Abetz. Po poročilu iz Berlina zahteva Nemčija od Petaina. naj izjavi, aH je za sodelovanje z Nemčijo, ter izvaja nate- posledice, če bi zavzel drugo stališče. Trdijo, da skuša vplivati na maršala Petaina tudi poveljnik vojne mornarice admiral Dartan. o katerem trdijo, da je zagovornik sodetovanja z Nemčijo na političnem in vojaškem področju. Vesiti o.odhodu admirala Darlana v Pariz zaradi razgovorov z zastopniki nemške oborožene sile so izzvale v Berfinu veliko zanimanje. Repatriadja francoskih vojakov iz Švice Bern, 19 jan. AA. (Štefani). Repatriaci-ja Francozov iz Švice se ie začela. Najprej so bili repatrijirani Alzačani. Bern, 19. jan. AA. (Havas). Po odhodu interniranih Francozov v Švici bo ostalo tgm še okoli 18.000 poljskih voiakov in četa angleških vojakov. Grška podmornica potopila italijansko .tovorno ladjo Atene, 19. jan. (At. ag.) Mornariško ministrstvo je snoči objav«'o da je grška podmornica »Protheusv 29 decembra v Otrant-ski ožini torpedirala «n potopi'a italijamko 11.500-tonsko tovorno ladje ki je bila na poti v Albanijo Komunike pravi, da je bila ladja v večjem kenvoju. ki ga je ščitilo več italijanskih rušdcev in drugih vojnih ladij. Ladja je bila natovorjena z vojnimi potrebščinami. Italijanski komunike Rim. 19. jan. n (Štefani) V sivojem današnjem 226. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poive'iništvo italijanske vojske o položaju v Alban'i!' Na grški front visok sneg m dopustil ni-kake akcije ne našim, ne sovražnim oboroženim silam Nova ojačenja italijanske vojske New York, 19, jan. o. Poročevalci ameriških novinskih agencij poročajo z albanske meje, da dobiva italijanska vojska v vseh treh odsekih albanskega bojišča znatna ojačenja v vojaštvu in vojnih potrebščinah. Trdijo, da so bila v Albanijo po-slana tudi mnogoštevilna italijanska letala, zlasti bombniki, sposobni za naglo spuščanje, kar je postalo mogoče, ko je nemško letalstvo prevzelo stražno službo nad Sredozemskim morjem. Zahvala NJ. Vel. kraljice Beograd, 19, jan. AA. Nj. VeL kraljica Marija je Ob svojem rojstnem dnevu prejela čestitke M izražajo rodoljubne želje. Po najvišjem nalogu se je pisarna Nj. Vel. kralja zahvaljuje vsem ,ki so poslali čestitke, kakor tudi vsem ,kl so se ob tej priliki vpisali v dvorsko knjigo. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.). kraljeviča Tomislava Rojstni dan Beograd, 19. jan. p. Za rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava je bila danes v dvornemu hramu na Dedinju slovesna služba boSja. člani kraljevega dvora za zimsko pomoč Beograd, 18. jan. AA- Minister dvora Milan Antič je izročil ga Veri Perovič, soprogi kr. namestnika dr. Iva Peroviča za zimsko pomoč vsoto 15.086 din. Ta vsota je bila zbrana med -člani vojaškega in civilnega doma Nj. Vel. kralja. Ga Vera Perovič se je ministru-dvora zahvalila za to plemenito dejanje. Praznik bogo javi jen ja v Beogradu Beograd, 19. jan. p. Dane« so v Beogradu kakor tudi drugod po državi nad vse slovesno proslavili veliki pravoslavni praznik bogojavljenja. V saborni cerkvi je imel najprej patriarh Gavrilo svečano službo božjo ob mnogoštevilni asistenci Po rfužbi božji se je formiral sprevod, ki je iz cerkve krenil k savskemu pristanišču cb velikem zemunskem mostu. Na obeh straneh ulic, po katerih je šel sprevod $o bili razpostavljeni vojaki beograjske posadke, oddelki pehote, topništva, konjenice kraljeve garde, gojenci vojne akademije ter zastopstva posameznih beograjskih polkov. V sprevodu so bili poleg mnogih drugih predsednik občine Jevrem Tomič z mestnimi svetniki, zastopniki vseh ministrstev in državnih uradov, kakor tudi mnogoštevilno drugo občinstvo. Po službi božji na mostu, kjer je bil postavljen oltar, so vTgli v Savo po tradicionalnem običaju križ iz ledu. Takoj je skočilo za njim v Savo več mla-deničev, ki so ga privlekli na kopno in ki jih je patriarh Gavrilo nato bogato obdaril. Pogajanja za dobavo bombaža iz Turčije Beograd, 19. jan. p. Jutri bo odpotovala iz Beograda v Carigrad delegacija naše tekstilne industrije, ki se bo pogajala v Carigradu s pristojnimi ustanovami o načinu nadaljnje dobave 8000 ton bombaža, o kateri je bil že dosežen načelni sporazum. Ta bombaž bi se dobavil od 1. aprila dalje. Po razgovorih s pristojnimi turškimi činitelji bodo nekateri člani deleerciie odpotovali v Iran in Irak, drugi pa vEg-pt. V Iraku se be>do pogajali o dobavi volne, v Iranu pa o dobavi bombaža. V Egiptu se bodo pogajali na podlagi širšega načrta za dobavo tekstilnih surovin. Odlikovanje Beograd, 19. jan. p. Na predlog vojnega ministra je bil odlikovan z redom Jugo-slovenske krone V. stopnje župan Anton Vernik v Hočah. Novi madžarski poslanik v Washingtonu Budimpešta. 19. jan. AA. (DNB). Za novega madžarskega poslan'ka v Washing-tonu ie imenovan dosedanji madžarski generalni konzul v Washingtonu Gika. Letalska zveza med Moskvo in Anadirom Moskva, 19. jan. AA. (DNB). Kakor poroča »Pravda«, bodo s prvim februarjem otvorili redno letalsko zvezo med Moskvo in Anadirom na skrajni točki severovzhodne Sibirije. Ta proga je dolga nad 8000 kilometrov. Zemunska vremenska napoved: Po večini bo prevladovalo oblačno in toplejše vreme. V Primorju bo deževalo, v notranjosti države oa ponekod snežilo. V Primorju močan široko, v notranjosti države pa južen Veter različne jakosti. Minister za prehrano imenovan Vodstvo sovega ministrstva za oskrbo in prehrano je prevzel dr. Milan Protič, svoječasm glavni direktor Narodne banke Beograd, 19. jan. AA. Na predlog predsednika ministrskega sveta in na predlog zastopnika notranjega ministra je postavljen za ministra za prehrano in preskrbo dr. MIlan Protič, glavni ravnatelj Narodne banke v Beogradu. Dr. Protič je bil ob 11. dopoldne v predsed-ništvu ministrskega sveta pred predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in zastopnikom notranjega ministra zaprisežen. • Novi minister za oskrbo in prehrano dr. Milan Protič je bil rojen 2. maja 1898 v Beogradu kot sin starega, zasluznega srbskega politika, bivšega predsedn-ka vlade in dolgoletnega ministra Stojana Protiča. Dr. Milan Protič je študiral v Beogradu, med svetovno vojno pa je prešel z našo vojsko preko Albanije ter jc bil s skupino dijakov poslan v Francijo. Maturo jc napravil 1. 1917 v srbski gimnaziji v Niči. Nato je študiral pravo v Parizu, kjer jc tudi diplomiral in postal doktor Po povratku v domovino je stopil v službo Narodne banke, kjer je zavzemal razna uradniška mesta ter postal končno tudi glavni direktor. V tej službi si je pridobil mnogo zaslug, da je izšla Narodna banka iz dobe največjih kriz brez škode. Znane so tudi njegove razprave, ki jih je objavil v raznih dnevnikih o naših finančnih in gospodarskih vpra a-njih. Dalje časa je sodeloval tud. kot član mnogih naših delegacij za trgovinska pogajanja z inozemstvom. Novo ministrstvo za oskrbo in prehrano bo imelo začasno svoje prostore \ Narodni skupščini. Praktični tehniki so zborovali Ljubljana, 19. januarja Na tehniški srednji šoli je bilo danes dopoldne VI. redno letno zborovanje organizacije praktičnih tehnikov, absolventov deiovodske šole. Zborovanje, ki je bilo prav lepo obiskano, je vodil predsednik Ivan Mihelčič. ki ie oo uvodnih pozdravih vseh navzočih na splošno očrta! delovanje upravnega odbora v pretekli poslovni dobi. O tem delu ie za njim podrobnejše poročal tajnik Josip Kregar ki ie v uvodu poudaril, da ie bilo delovanje društva sicer precei ovirano zaradi vooklicev odbornikov k vojakom oa da je odbor Isliub neugodnim časom vendarle sproti reševal vse nujne tekoče zadeve in tako nudil svojemu članstvu vso potrebno oporo. Poleg rednega dela upravnega odbora je bilo delo organizaciie porazdeljeno še na eks-kurzijski. gradbeni in knjižnični odsek. Tudi v pretekli poslovni dobi je odbor posredoval pri raznih drža n h samoupravnih in zasebnih Dodjetjih za namestitve in izboljšanje položaja svojih čia-nov. Viden uspeh takih Dokretov odbora se kaže zlasti v tem. da so se podietia načela vse boli obračati na organizaciio za posredovanja. Zato oa ima odbor namen v bodoče posvetiti posredovaniem čim več pozornosti. Prav tako ie odbor posredoval glede pokojninskih zavarovani, oo svojih zastopnikih oa ie sodeloval v Komiteju tehničnega dela. pri Zvezi društev zasebnih nameščencev in v njihovi Kred tni zadrugi Poleg tega ie organizacija vzdrževala stike še z raznimi oblastvi in ustanovami, z zbornico za TOI. z Delavsko zbornico, z mestnim poglavarstvom in drugimi. . . Odseki so bili prav marljivi. Zaradi mednarodnega položaja pač izletniški odsek ni mogel, kakor ie bilo v načrtu, prirediti izleta v Bolgarijo, zato pa ie izgubo nadomestil s poučnimi ogledi tovarn v ožji domovini. Odsek, ki mu ie bfa poverjena skrb za knjižnico, je v preteklem letu izpopolnil knjižnico z nekaterimi novimi strokovnimi knjigami in re. i jami. Posebno uspešno, pa je končno bilo delo gradbenega odseka, ki ga je vodil g. Nemec. Zbral ie lepo vsoto denarja za gradbene namene, da bi se pa koristna zamisel vsega članstva o zgraditvi lastnega d.ana mogla čimprej uresničiti, je gradbeni o.l-sek ustanovil poseben konzorcij. ki bo ves zbrani denar uporabil v gradbeni namen. Odbor ie pripravljen ta kon orcii tako gmotno kot moralno vsestransko podpreti. Na kraju poročila je tajnik spričo vsestransko marljivega dela upravnega odbora naglasil dokaj nerazveseljivo stanovsko nezavednost absolventov de ovodskih šol. Število članstva v organ zaciji ie v preteklem letu sicer naraslo toda sp ičo števila vseh absolventov je število članstva vsekakor premajhno. Temu dejstvu pripisujejo tudi krivdo za poledico, da položaj praktičnih tehnikov na delovnem področju nikakor ni tak. kakor bi si ga gotovo vsi želeli. Sledila so še poročila knjižničarja Bajka Werniga in bi"rajnika Ja eza M r lTa. Vsa poročila so 1 ia soglasno soreje a Pri volitvah ie bil soglasno nonovno izvol en stari odbor, v katerega so bi'i nanovo sprejeti še nekateri člani. V odboru za prihodnje leto bodo Ivan Mihe!":č Fr Nemec. Josip Kresrar. Anton Škofic. Ja-ez Markelj. Karel Mure. R^jkn W r-i«. Fr-nest Kogovšek. Anton Majcen. Rudolf Pi-tuper. Rudolf Vehar. Šolar. Dobov š^k in Senica. Slednjič je bil še sos'a no s^rM-^t samostojni predlog nekega čla a iz C°lja, naj se za vse absolvente del-vedskih "ol uredi pokojninsko zavarovanie. Po zbo o-van-ju so imeli zbo^ovalci skupno kosilo v Slamičevi restavraciji. Iz zasede s sekiro po glavi Ko se je v petek zvečer okrog pol 19. ure vračala iz delavnice svojega moža 51 letna Marija Cvelbarjeva iz Lapušnika, jo je pred hlevom napadel iz zasede nepoznan moški in jo večkrat udaril s sekiro po glavi. Napadalec je nato izginil, da ni bilo sledu za njim. Ves napad je vsekakor bil samo maščevanje nad Cvelbarjevo Marijo in so morale biti napadalcu domače razmere dobro znane. Napadalec je v napadu rabil sekirico, ki je bila izginila iz Cvelbarjeve delavnice in jo je zločinec vzel s seboj. Cvelbarjeva ima hude poškodbe na glavi, ena od njih je smrtno nevarna ker "je napadalec s sekiro presekal lobansko kost do možganske opni. Cvelbarjevi je nudil prvo pomoč dr. Pavlin, ki je odredil takojšnji prevoz v ljubljansko bolnišnico. Napad je bil takoj prijavljen oblastvom in je Cvelbarjeva še pred prevozom v ljubljansko bolnišnico opisala napadalca, da je zasledovanje olajšano. Cvelbarjeva obtožuje svojega nečaka 32-letnega brezposelnega mehanika Edvarda Kotnika, s s katerim sta se lansko leto sprla in ji je že takrat zagrozil, da bosta še obračunala ob pravem času. Kotnika je več ljudi usodnega dne videlo v bližnji vasi. zdaj pa je neznanokam izginil. Za njim je izdana tiralica. Važni posveti v Tokiju Tokio, 19. jan. n. (Štefani). SnoČi je bila važna konferenca članov vojnega kabineta vlade in vodilnih zastopnikov vojske, mornarice in letalstva. Trajala je dobri dve uri. Poleg drugih so se je udeležili tudi zunanji minister Macuoka, vojni minister general Tojo, mornariški minister ter šef japonskega generalnega štaba. Na konferenco sta bila povabljena tudi nova japonska poslanika v Washingtonu in Berlinu. Na sestanku so razpravljali o razvoju splošnih mednarodnih političnih razmer na svetu. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, je prišlo do te konference v zvezi z načrti japonskih vojaških krogov, da z vso odločnostjo nadaljujejo že pričeto ekspan-zivnost proti jugu. Na otočjih na Južnem kitajskem morju se še nadalje zbirajo japonske oborožene sile. Tajna seja japonskega parlamenta Tokio. 19. ian. AA. (Reuter). Po poročilu agencije Domei bo japonski kabinet na tajni seji. ki bo v torek, podal iar>on«kemu parlamentu zauona obvestila o stanju oo-morske prinravlienosti države v zvezi z mednarodnim položajem, ki postaia vedno bolj resen. Postani in ostani iian Vodnikove druibe! Celjsko pismo Celje, 19. januarja Zimska pomoč v Celju O skupni akciji za zimsko pomoč v Celju so razpravljali v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu zastopniki mestne občine, vojaške oblasti, veroizpovedi, industrije, trgovine, obrti, denarnih zavodov, šol in številnih dobrodelnih in drugih organizaciji. Sklenili so, da se v Celju osnuje odbor za zimsko pomoč. V ožji odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: za predsednika župan dr. Voršič ,za člane pa opat Peter Jurak, prota Ilija Bulovan, evan-geljski pastor dr. G. May in sreski načelnik dr. Zobec. Ustanove, društva, šole in svobodni poklici bodo sami določili svoje zastopnike, nakar bo izvoljen delovni odbor, ki ga bo tvorilo 6 članov. Za organizaciio in izvedbo akcije za zimsko pomoč ni bilo nikakih posebnih predlogov. Pesem in ples Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto v Narodnem domu zelo dobro obiskan zabavni večer pod geslom »Pesem in in ples«. Pestri in lepi spored so izvajali: gdč. Ljubica Zelenikova in Janja Baukar-tova iz Ljubljane, ki sta nastopili namesto zadržanih umetnikov gdč, Erne Moharjeve in g. Borisa Pilata, baritonist g. Andro Cu-kelj, mezzosopranistka gdč. Dana Ročni-kova, soprariistka gdč. Batištutova in tenorist g. Pec Šegula ter mešani in moški zbor Celjskega pevskega društva pod vodstvom g. Segule. Med posameznimi točkami se je razvijalo živahno plesno vrvenje ob zvokih jazza celjske vojaške godbe. Udeležba na tem izredno animiranem večeru je nudila verno sliko priljubljenosti Celjskega pevskega društva v naši javnosti. Upokojence, vdove in aktivne ki so člani Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic opozarjamo, da smo razposlali vsem službenim edinicam »Prijave« za primer oddaje živil na nakaznice. Pozivamo vse naše člane, da dvignejo nemudoma te Prijave pri pristojnih službenih edinicah (postajah, sekcijah, nadzornikih proge, kurilnicah), jih točno izpolnijo v tekstu in rubrikah 1—5 in jih takoj vrnejo službeni edinici, ki bo te prijave do 25. t. m. dostavila zadrugi. Ne pozabite napisati tudi člansko številko. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Kfe že rokopis Prešernovih ,.Poezij"? K vprašanju, ki ga je naš uredniški tovariš, slikar-grafik E. Justin, s svojimi članki v ponedeljskem »Jutru« spravil na dnevni red, smo od poznavalca naše novejše domače zgodovine prejeli razpravo, polno zanimivih spomina vrednih podrobnosti, katere prvi del objavljamo danes, prihodnjič pa bomo prinesli zaključek Minulo leto je E. Justin, slikar-gra-filc v treh daljših ustavkih na tem mestu popravil napačne trditve ameriškega »Cankarjevega glasnika«, v katerem je znani slovenski publicist Ivan M o 1 e k objavil neki faksimile kot reprodukcijo pristnega Prešernovega rokopisa. E. Justin se ni omejil samo na to trditev kot zmotno, nego je hkrati objavil, kako je nastal tisti faksiimile. V zadnjem ustavku se je lotil tu-di vprašanja, kje se nahajajo izvirni rokopisi, ki so služili za izdajo znanih Blasni kovih faksimiliranih Prešernovih »Poezij«. V ponedeljskem »Jutru« 16. decembra m. 1-objavlja v tem pogledu zanimivo pismo, ki ga je bil nanj naslovil g. Zdenko Vola š e k. bivši vodja litografičnega oddelka v nekdanji tiskarni J. Blasnika naslednikov. Konec pisma se glasi: »Izvirnik Prešernovega rokopiaa je bil kot last g. Josipa Poklukarja dobro shranjen v tresorju še do konca meseca marca 1923, in to zmeraj še kot njegova zapuščinska last.« Dodam naj takoj, da je Josip Poklu-k a r ml. umrl 19. maja 1915, njegov mlajši brat Anton pa 6. januarja 1921. Umrla sta oba stara 38 let. Tiskarna in kame-notiskarna protokolirana kot k o m a n-ditna družba pod imenom »J. Blasnika nasledniki v Ljubljani«, je z dnem 31 oktobra 1920 prenehala hiti izključna last teh naslednikov — vdove A1 e k s a n-d r i n e Poklukarjeve ter njenega sina A n-t o n a in hčere Frančiške — ker se je s tem dnem spremenila v delniško družbo, kateri so pristopili razen njenih dotedanjih lastnikov še novi delničarji. Za predsednika je bil izvoljen Albin P r e p e lu h, tedaj poverjenik za socialno skrb pri narodni vladi v Ljubljani. Prvo razdobje sem bil v družbenem odboru tudi jaz kot zastopnik delnic Ljudske tiskarne v Mariboru. Aleksandrina Poklukarjeva je umrla 4- julija 1926 stara 81 let, njena hčerka Frančiška pa 26. aprila 1939, stara 61 let. Prepeluh je umrl 20. novembra 1937, star 57 let. Pismu g. Z. Valaška je dodal E. Justin nekaj pripomb, v katerih iznaša srvoj dvom, da se cenzurni izvirnik »Poezij«, ki ga je bil pokojni Poklukar namenil svojemu prijatelju, pesniku Maistru v dar, pa ga je prehitela smrt, da namere ni izpolnil, nahaja v Celju, kakor nekateri trde. in poertavlja vprašanje, »ki se tiče nas vseh«: »Kje je torej cenzurni izvirnik Prešernovega rokopisa, po katerem je bil izdelan lepi Blasnikov — Faksimile ? ...« Ob času, t. j. konec marca 1923, ko naj bi cenzurni izvirnik Prešernovega rokopisa še bil »dobro shranjen v tresorju« Blaisnikove tiskarne, sta bila Josip in Anton Poklukar že davno mrtva, in tudi tiskarna že nad 2 leti ni več bila izključna last Josipine matere in njene hčere Frančiške. če rokopis ni prešel — vede ali nevede — z inventarjem in arhivom vred v last delniške družbe, se je moral nahajati le v posesti vdove Aleksandrine Poklukarjeve. S tem pa ni izključena možnost, da bi kot zasebna last ne mogel biti shranjen v tresorju družbe. V tem primeru, pri čemer je vseeno, čigava last je bil, bi bil moral vedeti zanj vsaj predsednik družbe. Tako bi imeli najmanj dve osebi, ki sta »konec meseca marca 1923« vedeli za rokopis in od katerih je vsaj ena, ali Aleksandrina Poklukarjeva ali Albin Prepeluh, imela dostop do njega. Dopuščam možnost, da se je rokopis nahajal v varstvu Prepeluha, ker je ta užival izmed vseh največje zaupanje Poklukarjeve- Dne 4. julija 1926 je Aleksandrina Poklukarjeva umrla, torej nekaj nad 3 leta po dnevu, ki ga navaja g. Z Valašek, da je bil rokopis še v tresorju tiskarniške blagajne. V teh treh letih se je lahko zgodilo marsikaj. Če je rokopis bil zasebna last imenovane ali je vsaj razpolagala ž njim. nastane vprašanje v čigavo posest je prešel po njeni smrti — če ga ni bila dala že prej iz rok — bodisi da je bil predmet zapuščinske razprave ali ne. Praviloma bi ga bila morala dobiti, če je bil še pri hiši. in sicer vseeno, kje se je nahajal. ali pod domačim zaklepom, ali v tiskarniškem trescriu. hči Frančiška, če ni bilo v poslednji volji izrečeno drugače, ako je sploh bila izražena kaka volja v tem pogledu. Dne 26. aprila 1939, dve leti za Prepelu-hom, je umrla tudi Frančiška Poklukarjeva kot poslednja svojega rodu. Na posestvu na Dobrovi gospodarita zdaj njem nečakinji, hčerki pokojnega ljubljanskega izvoščka Plantariča. Logično je, da bi se moral rokopis, če ni bil prodan ali podarjen. še nahajati pri hiši. Misel na to. da bi bil prodan, se mi upira, ker Poklukar-jevi niso bili v potrebi; če bi bil podarjen, bi pa vdova ali njena hčerka tega ne varovali kot skrivnost za sebe. Z ugotovitvijo, da se je rokopis konec marca 1923 še nahajal v tresorju, in kdo je mogel imeti do njega dostop se še dolgo nismo približali odgovoru na vprašanje: Kje je rokopis zdaj? Dopustna so seveda razna ugibanja, toda same domneve niso zanesljiv činitelj, dokler ni osnove, ki bi jih upravičevala. Dopuščam, da je Josip Poklukar nameraval rokopis podariti poznejšemu generalu Rudolfu M a i s t r u. da pa tega ni izvršil, ker ga je prehitela smrt. Vendar se vsiljuje vprašanje, ali bi bil mogel to storiti brez ostalih solastnikov tiskarne in njene imovine, h kateri je bržčas spadal tudi Prešernov rokopis. G. Z. Valašek trdi. da je bil Josipa Poklukarja ml- zapuščinska last. če ta svojega namena ni izvršil, ker ga je prehitela smrt, ni nastala iz tega za njegove dediče ni-kaka obveznost, tem manj. če o nameri niso bili poučeni ali morda niso soglašali, če ao vedeli zanjo, in ni bil rokopis izključno njegova last. Kakor bomo videli pozneje, je bila na rokopis priraščena zlasti mati Josipina, ki se ne bi izlepa ločila od »največjega zaklada«, kakor ga je imenovala. Nekoliko opore za domneve, kl se vsiljujejo, utegnemo dobiti, če se pobliže seznanimo z bivšo tiskarno in kamenotisikar-no J. Blasnika naslednikov, ki jo bom imenoval kratko tiskarno, tn njenimi takratnimi lastniki. Po smrti Jožeta Blasnika (1872) je prišla tiskarna v last njegovih treh hčera, med katerimi je bila tudi Aleksandrina. Ko se je ta pozneje omožila, je pristopil k podjetju tudi njen mož dr. Josip Poklukar, odvetniški pripravnik, pozneje državni poslanec in deželni glavar. Po moževi smrti, 17. marca 1891, je prešla tiskarna na vdovo in njene otroke. Zraven treh hčera sta bila tudi dva sinova, 141et-ni Josip in 91etni Anton. Za življenja moža je živela družina precej razkošno. Razumljivo, saj je ta bil ne le državni poslanec in deželni glavar, temveč tudi imovit. Stanovali so v Ljubljani na Bregu v drugem nadstropju tiskarni-škega poslopja. Imeli so pa tudi tuskule na deželi; najlepšega na Dobrovi. Dom Poklukarjevih je bil zbirališče najodličnej-še družbe, celo iz krogov najvišje aristokracije. Poklukarjeva žena je veljala za lepotico prvega reda in so mnogi že zaradi nje radi uživali gostoljubje njegove hiše. Ob amrti moževi ji je bilo 45 let, a je de vedno veljala za izredno lepo ženo. Po moževi smrti je zavladalo v hiši zatišje. Razen brige za vzgojo šesterih otrok je prešla na vdovina ramena še skrb za tiskarno in obširna posestva. Preveč za ženo, vajeno lagodnega življenja in neiz-urjeno v gospodarskih poslih; saj je že tiskarna sama zahtevala polno delovno silo. Da bi pri slednji ne bila vedno vezana na tujo pomoč, je vzela starejšega sina, Jo- sipa, iz šeste gimnazije ter ga poslala na Dunaj, učit se tiskarstva. Mlajši Tone je ostal doma in po dovršeni gimnaziji »pomagal« bratu v tiskarni. Pod vdovinim vodstvom je tiskarna še nekaj let uspevala zaradi starega slovesa, nakar je začela polagoma hirati. Večjih naročil ni bilo, izostajati so začeli tudi stari poslovni prijatelji. Vdova, prej živeča le družini, je imela sicer dosti dobre volje, toda premalo znanja, časa in podjetnosti, da bi se mogla uspešno udejstvovati. Vodilno osebje je opravljalo svoj posel mehanično, zgolj s prevzemanjem in izvrševanjem naročil; drugače tudi ni moglo, zaradi konservativnosti žene. Prav tisti čas pa je preživljalo tiskarstvo prve velike preobrate. Novi izumi so izpodrivali stare metode, konkurenca je postajala iz dneva v dan hujša Blasnikova tiskarna pa je ostala vsa leta. celo še potem, ko je njeno vodstvo prevzel sin Josip, na isti tehnični višini. Od starih naročnikov ji je ostala zvesta edino Kmetijska družba Jeranova, tedai že Zameičeva »Zgodnja Danica« je prenehala, prenehale so tudi nekdanje Bleiweisove »Novice«. Umaknila ae je tudi Matica Slovenska s posameznimi svojimi deli v druge tiskarne. Zraven »Kmetovalca« je ostala edina še »Pratika« kot najzanesljivejši steber podietia. Mladi Josip se je učil na Dunaju tri leta pri Jasperju. Zanj m za podietje pa bi bilo mnogo boljše, da se je učil v Ljubljani ali vsaj kje bliže doma pod strož- Albin Prepeluh, poznejši lastnik Blasnikove tiskarne jim nadzorstvom. Kot bivši dijak, z doma dobro podprt, se je učil na Dunaju bolj gospoda ko vajenca. Z njim je bil tudi sloves, da je sin državnega poslanca in deželnega glavarja. To je bilo tedaj veliko, » >•£ >ji>A. - Jj_:št i t*n. (« r«jof ie bT ao« te tače ga vzdignete, je papir vaš...« Ta trenutek prihiti faktor, že star mož; videč, kaj se godi, vzklikne: »Za božjo voljo, ali ste ponoreli, gospod?! Saj papir ni vaš, da bi tako razmetavali z njim!« — »Tiho!« ga zavrne Poklukar. jTuka »sem jaz gospodar.« Nato je bila sklenjena stava. Mož se je zavezal, da prenese dva svežnja. vsakega v eni roki, v gostilno na oglu Križevniške ulice, tam pa položi na mizo. Za nagrado je zahteval po en poln voz bukovih drv in premoga. Proti gostilni se je razvil dolg sprevod radovednežev, šlo je težko, pa vendar: Poklukar je stavo izgubil. padlo je dokaj zbadljivih dovtipov. V zadregi naroči Poklukar gostilničarki: »Dajte mu dvajset Štefanov na moj račun. Pa naj jih popije ali vzame s seboj, kakor hoče . ..« Naslednje jutro sta odškripala izpred tiskarne dva težko naložena voza drv in premoga. Stari faktor Luka Bresk-var je zabavljal, da ga je Poklukar lahko slišal v svoje stanovanje. Jane? Koo" ur Kupon za brezplačno »Minuto pocinka" Štev. 68 Alojz Gradnik: Jesen na Doberdobu V založbi Narodne tiskarne je nedavno izšla nova zbirka Gradniko-vih pesmi »Zlate lestve«, ki predstavlja redko dragotino na njivi slovenske izvirne poezije. Iz nje povzemamo pričujoča dva soneta, da opozorimo na knjigo, ki ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici sodobnega človeka. Vi vsi, ki po ti dolgi, trdi poti vsak dan se vračate iz Trsta, naj pomnoži z menoj se vaša vnte, Id zdaj prihajam potnik vam nasproti. Me ne poznate? Nisem iz tujine. Samo v oči poglejte mi globoko, še globlje, in mi dajte svojo roko. Ne čutite zdaj v nji srca bližine? Naj stopim z vami v vaše sive hiše? O, dober je, čeprav je trd vaš kruh, samo, da dobra roka mi ga reže. Zakaj mi zdaj vsi govorite tiše? Nov gost je vstopil k nam: bolesti duh. In on me spremljal bo iz veže v vežo. n. In koder hodim, vsepovsod je kri: kri le na rožah jutranja je rosa, kri na livadah je pustila kosa, kri na grmičih rujevih blišči. Kdo tn umiral je in krvavel? Zakaj molčite in ne govorite? Kdo tu odprl je svoje rane skrite? Preganjan jelen ali ljuti lev? So morda ovce grizli tu volkovi? So orli padli ranjeni z višav? Kdor koli bodi: človek, ptica, zver, živiš tu v soncu zdaj v podob! novi, tvoj sled žarel tu večno bo krvav ln burja bo oznanjala tvoj mir. Fotografirani toplotni žarki Svetloba, elektrika, magnetizem, radioaktivnost, zvok, toplota so poiavi delovanja. To je gotovo vsakdo že slišal. Obenem so to lastnosti materije. Toda vsakdo ve. da so te lastnosti bistveno različne med seboj — kako neki morejo biti vse valovanja? Vsaka lastnost je vaiovanje z določenimi valovnimi dolžinami v določenih mejah. Tako so toplotni žarki po svoji valovni dolžini nadaljevanje svetlobnih žarkov v spektru preko še vidnih rdečih svetlobnih žarkov in so jih odkrili že več ko pred sto leti. Ravno tako so nadaljevanje toplotnih žarkov električni žarki aJi električni valovi. Toplotne žarke imenujemo tudi ultrardeče žarke. Valovna dolžina teh ultrardečih žarkov je večja kakor svetlobnih, torej večja od 0.8 mikronov (to je 0.0008 mm) valovne dolžine najskrajnejše in najtemnejše rdeče svetlobe v spektru. Toplotni žarki se nadaljujejo do sorazmerno velikih valovnih dolžin in so jih izmerili s celo 325 mikroni (to Je tretjina mm). Od te valovne dolžine naprej se vrstijo električni valovi. Kljub nevidnosti toplotnih žarkov so vendar poskušali ultrardeče žarke obdržati na fotografski plošči. To se je posrečilo pri uporabi z dicijaminoan prepari-ranih plošč. Na ta način so lahko slikali toplotne žarke z valovno dolžino do enega mikrona (to je ena tisočinka mm) pri več urni osvetlitvi. V zadnjih letih pa so ruski znanstveniki. zlasti Terenin, izdelili nov postopek, s katerim so prišli nekoliko dalje in pri tem uporabili prav čudno fotografsko posebnost. Ultrardeči žarki imajo lastnost na zastrtih fotografskih ploščah uničiti fino kopreno, ki zastira ploščo. S fotografskega stališča se ta iastnost kar prijetno ču je, če bi se lahko tudi praktično že uporabljala. Za zdaj pa služi le fizikom za slikanje ultrardečih žarkov. Seveda je pri tem najvažnejša koprena. Da dobijq to kopreno, obdelujejo grobozrnato ploščo v šibkoalkoholni razstopini s 25.000kratnim razredčenim jodovim zelenilom. Plošča se razvija v popolni temi. Pri triurni osvetlitvi so dosegli valovno dolžino 1.5 mikronov. Mnogo dalje niso prišli, ampak iz vsega tega sledi, da bodo morali prebroditi na tem polju še velike težave. Mihail šolohov: Sonce je le še slabotno sijalo skozi rumenkasto zeleno bičje ob kozaški vasi. Nedaleč od vasice je brod, ki me bo prepeljal na drugo obalo Dona. Stopam po mokrem pesku in iz peska se dviga vonj trohnobe kakor od gnilega, z vodo prepojenega lesa. Pot se vije skozi grmovje kakor zajčja steza. Napihnjeno rdeče sonce obseva pokopališče, ki je na drugi strani reke. Za mano se plazi skozi suho bičje sinjkast mrak. Brod je privezan na obalo in pod njim klokota vijoličasto se lesketajoča voda. Vesli na strani narahlo odskakujeta in škripljeta v ročicah. Brodnik lovi z lopatico vodo z mahovi-tega dna in jo meče iz čolna. Dvigne glavo, pogleda me z rumenkastimi, poševnimi očmi in zamrmra slabe volje: »Ali bi se rad peljal čez? čakaj, takoj, samo da odvežem brod.« »Ali bova mogla brod sama prepeljati?« »Poskusila bova. Mrači se. Bog ve, ali pride še kdo.« In ko si je natikal hlače, me je še enkrat pogledal in mi rekel: »Vidi se ti, da nisi iz našega kraja, da si tujec. Odkod prihajaš?« »Od vojakov.« Možak je zagnal čepico v čoln, zganil glavo, da je vrgel s čela črne lase, ki so že presiveli kakor kavkaško srebro, in mi na- mignil — pri tem pa so mu ustnice odkrile pokvarjene zebe: »Ali na dopust, ali tako — na skrivaj?« »Slekli so me. Odslužil sem svoj čas.« »A, tako ... To se pravi — na počitek. • Sedla sva k vesloma. Don naju je kakor igračko nesel k poplavljenemu gozdiču na drugi obali. Voda se šumeč tre ob razsu-šenem čolnu. Brodnikove gole noge, prepletene s sinjimi žilami, so mišičaste. Podplati, ki so od mraza vsi modrikasti, se upirajo ob majavo prečko. Njegove roke so dolge in koščene in na dlaneh imajo kožo kakor usnje. Suh je. tesnih prsi in nerodno vesla, ves v dve gube zvit, toda pokorno veslo gladko seka valove in se zadira globoko v vodo. Poslušam brodnikovo enakomerno, nepretrgano dihanje. Izza njegove srajce prihaja močan vonj po potu, pomešan z vonjem tobaka in svežim vonjem vode. Iz-nenada spusti veslo in se obrne k meni: »Kaže. da ne bova mogla dalje. Gozd naju bo prik!enil. Nerodno.« Zaradi močnega vodnega toka je brod zaneslo, krma se je obrnila in brod je zdrsnil proti gozdiču. Zaradi močnega vodnega toka je brod zaneslo .krma se je obrnila in brod je zdrsnil proti gozdiču. Pol ure nato sva sedela priklenjena med drevjem poplavljenega gozdiča. Vesli sta bili zlomljeni. V ročicah sta se brez moči zibala polomljena ročaja. Skozi razpoke na dnu je klokotaje curljala voda. Pripravila sva si prenočišče na drevesu. Brodnik si je poiskal prostor zraven mene in je z nogami objel vejo. Kadil je pipo, pogovar- jal se je z menoj in prisluškoval divjim gosem, ki so v mraku prhutale nad najinima srlavama. »Tako. tako. k svojim greš, mati te seveda že čaka: da, prišel bo moj sin, moška glava; staro srce se ji že topi od miline. Da ... toda tebi je — tako se mi zdi — vseeno, če tvoja mati prebija dni v žalosti za teboj in če ponoči grenko joka... Taki ste vsi, dragi sinovi, taki ste ... Dokler nimate svojih otrok, ne cenite trp'^-nja svojih staršev. In koliko morata vsaka mati in vsak oče pretrpeti zaradi otrok! Zgodi se. da gospodinja zareže v žolč. ko trebi ribo. Poskusiš juho in juha je neokusna. Tako je tudi z menoj, živim, a goltam samo najgrenkejše. Prenašam vse, trpim, toda časih si mislim: življenje, življenje. kdaj pride tvoja poslednja ura? Ti nisi od tukaj, tujec si. Povej mi, ali ne bi bilo boljše, če bi se obesil? Hčer imam. Nataša ji je ime. V sedemnajstem je. Reče mi: — Oče, gnusi se mi, če sedim s teboj za isto mizo. Ko pogledam tvoje roke ln pomislim, da so te roke ubile dva brata, se mi srce trga. A ona, norica, ne ve, zakaj je vse to prišlo. Da je bilo zaradi nje, zaradi otrok. Oženil sem se zgodaj in bog mi je dai ženo, ki je bila rodovitna kakor zajka. Osem požeruhov mi je prinesla na svet, deveti pa jo je vzel. Porod je bil dober, a po petih dneh je za vročino umrla. Ostal sem sam. Nobenega otroka mi ni bog vzel, čeprav sem ga prosil. Najstarejši je bil Ivan. Po meni se je vrgel. Teman je bil, izrezanega Obraza, lep kozak, dober de- J lavec. Drugi,mlajši, se je rodil štiri leta za Ivanom. Bil je kakor mati: majhen, čokat, svetlih las, skoraj bel, grahorjastih oči. Danilo inu je bilo ime. Bil mi je najdražji otrok. Od drugih sedmih so bili trije dekleta, ostali pa fantiči___ Ivana sem oženil v naši vasi. Tudi za Danila sem že pripravil nekaj pripravnega, takrat pa so se začeli nemiri. V naši vasi so se ljudje dvignili proti sovjetom. Tedaj je pritekel moj Ivan: — Oče, pravi, pojdi z menoj, pojdimo z rdečimi! Pri bogu te rotim! Tudi Danilo me je začel nagovarjati. Dolgo sta me prosila in vabila, jaz pa sem rekel: — Ne zadržujem vaju, pojdita, kamor vaju je volja. Jaz, jaz pa ostanem tu. Razen vaju imam še sedem kljunov in vae je treba rediti. Tako smo se razšli. Vaščani so se oborožili. Tudi mene so silili. — Na fronto! Rekel sem jim ob slovesu: »Tovariši, očetje, vsi veste, da moram rediti družino. Sedem otrok mi je na vratu — če pojdem — kdo bo skrbel zanje? Nič ni pomagalo, lahko bi bil govoril, kolikor bi hotel. Brezobzirno so me prisilili in me odvlekli na bojišče. Tepli so se nedaleč od naše vasi. In nekega dne, prav pred veliko nočjo, so nam privlekli devet ujetnikov. Med njimi je bil tudi moj najljubši sin, moj Dani-luška. Gnali so jih čez trg k poveljniku. Kozaki so pritekli iz hiš, nastal je trušČ, čudež božji! — Pobiti je treba pse! Ko jflt priženejo z zaslišanja, jih bomo lepo pospravili! Stojim, kolena mi klecajo za Danilom, pa tega ne kažern. Opažam, kako kmetje »JliTKOc, ponedeTJska Izdaja 4 = Ponedeljek, 20. L 1941 Jauna tribuna Draginja na Nedavno sem čital v »Jutru« članek o pridelku živil pri nas in o vprašanju, zakaj moramo trpeti tolikšno draginjo in pomanjkanje. Dovolite mi, da tudi jaz povem nekaj iz svoje izkušnje. — Zmede in stiske, ki nas je zajela, so v prvi vrsti krivi razni špekulantje, v »■ « * Človeku, ki ima zadosti velike dohodke, je pač vseeno, po čim je krompir, za nas reveže pa se nihče ne briga. Poglavje zase je draginja na kmetih. Cene poljskih pridelkov so visoko narasle, kmet pa hoče izkoristiti konjunkturo in se odškodovati za leta sedmih suhih krav, ki jih ima za seboj. Ker danes tudi delavci na deželi upravičeno zahtevajo malo višje mezde, gospodarji rajši ne najemajo vna-njih, če se ti nočejo vdinjati za sramotno nizko ceno. Na lastne oči opazujem, da kmetje svojih polj rajši ne obdelajo stoodstotno, kakor da bi šteli, kar delavec zasluži. To je vsekakor velika krivica, če pomislimo, da dobi kmet za kravo, ki jo je včasih prodal za 5 ali 6 »bognarjev«, dandanes 3 ali 4 »jurje«, prešiča, starega šest tednov, ki je včasih veljal 8 do 10 kovačev, proda za 200 din in še več, kilogram krompirja, ki je bil včasih po 75 par, je zdaj po 2 din, za meter drv, ki je stal včasih 6 do 7 kovačev, zahteva v naši vasi, ki je okrog in okrog obdana od samih gozdov, 125 din. Na koga drugega se prevali vse breme draginje kakor na siromašnega delavca, Hrvatske ženske organizacije za narodno zdravje Te dni so se sestala vsa zagreška ženska društva na skupno konferenco v prostorih kluba ABC z namenom, da se pogovorijo o sodelovanju v zdravstvenem pokretu, ki ga je bila pokrenila Seljačka Sloga. Na konferenci so ženske sklenile, da bodo izdale proglas na narod, predvsem na hrvatske žene, naj bi se vse priključile temu pokretu. Zlasti pričakujejo šetvilne-ga odziva iz vrst vaških učiteljic, ki naj bi povsod stopile v zvezo z babicami. Konferenca je bila menda najkonstruktivnej-ša in najbolj ženska akcija, kar so jih kdaj izvedle združene ženske organizacije. Sanet V Evropo pride, romar tuj'ga sveta. Prepričan je, da našel bo cvetoča mesta, da sreča se smehlja nam kot nevesta, na prsi Ijub'ga ženina prižeta. Naenkrat luč reflektorjev prek neba šine, topov grmenje sliši se neznansko, pretresa zrak brnenje aeroplansko, na morju ladje sedajo na mine. Podmornice, rušilci, avioni, granate, strojnice in bajoneti, čelade, maske, tanki in kanoni, draginja, lakota po celem sveti — namesto kruha v modi so patroni, kot da na dno pekla smo vsi prekleti. I. M. DUMAS Nekoč je bil Dumas v družbi svojih prijateljev, ki so ga prosili, da bi jim bral kakšno svoje odrsko delo. Dumas se je branil, naposled pa je le pristal, da bo bral, toda ne svoje delo, ampak delo nekega drugega pisatelja. »Zakaj pa to?« so ga vprašali prijatelji. »Ker doživim v takem primeru zmerom uspeh, če je ljudem delo všeč, se veselim kot recitator. Ce pa jim delo ni všeč, se veselim kot tovariš.« SPOMIN Književnik: »Zdaj pišem svoje spomine.« Prijatelj: »Ali si že prišel do tistega leta, ko sem ti posodil 1000 dinarjev?« ki je zlasti na deželi, kjer si socialna zakonodaja šele krči pot, v najtežjem položaju? Na kmetih je še danes v veljavi stara navada, da mora človek delati od zore do mraka, prav tako pa je ostala v veljavi stara plača, kakršno smo imeli pred leti. Kmečki delodajalec še dandanes zahteva, da mu delaj za 10 ali 12 din na dan. Za takšno mezdo seveda ne more do biti dobrega, poštenega delavca, a če hoče vse sam z družino postoriti, mu zemlja ne rodi toliko, kolikor bi mu, če bi bila v redu obdelana. Kako pa naj kmečki delavec živi, če si čez leto ne more niti toliko potrgati od ust, da bi s prihrankom žive en sam zimski mesec? Mnogo je siromakov po vaseh, ki nimajo niti koruznega kruha, da ne eovorimo o otrocih, ki nam propadajo v gladu tn mrazu. Kaj nam f \ ' » 4 f 7 x \ ' - če ni niti dinarja pri hiši. da bi si" človek kupil prgišče moke! Preživeli smo svetovno vojno, pa ni bilo tako hudo. In cene še rastejo kakor koprive spomladi. Da so uvedli enotno moko, so nam napravili slabo uslugo. Ta moka je za nas predraga, slabše, cenejše pa niti za denar ne dobiš. Premožnejši sloji so se dodobra založili z moko in vsem, zdaj pa se skušajo izmuzniti popisu zalog. Nekaj se govori, da bodo tisti, ki sami pridelajo do volj živeža, deležni aprovizacije na občini, kakor tisti ki ne premorejo niti za en močnik moke niti enega krhlja krompirja. Prosimo, naj država zaščiti nas, ki ničesar nimamo. Kmečki delavec Še o draginji Spoštovani gospod urednik! Zelo hvaležno bi Vam bil, če bi hoteli objaviti naslednjih par vrstic v vašem lis-stu. Vsak dan slišimo pritožbe nad naraščajočo draginjo. Ce moramo plačevati dražje različne predmete iz tujine, ali pa take, za katere nam manjka surovin doma oziroma pri katerih so stroški proizvajanja veliki, je bolj ali manj razumljivo. Nikakor pa ne morem razumeti podražitve mineralne vode »Slatina-Radenci«. Za veliko steklenico te vode smo plačevali svoj čas 3.50 din. Pozneje se je dvignila cena na 5.50 din, a danes zahtevajo nekateri gostinski obrati za veliko steklenico 11 din, vendar moraš steklenico vrniti, ker drugače stane celo 15 din. V tem sorazmerju se niti najbolj iskani predmeti, katerih sploh nimamo doma, niso podražili. Pri tem pa nudi narava, danes ko nekdaj, vodo iz svojega vina. Primerno bi bilo, da bi oblast kontrolirala v koliko je skoraj 300% dvig cene za mineralno vodo opravičljiv. Medicinec. S otrok išče krušne matere Brezposelni zidar nam piše: V letih najhujše krize sem toliko zaslužil, da sem svojo družino za silo preživel čez zimo, letošnje draginje pa ne prenesem, ker sem poleti premalo delal. Sredi najlepše sezone sem bil na orožnih vajah. 2 ena je ta čas res dobila podporo, a od tistega ni mogla prihraniti kaj za čez zimo, niti ni mogla nakupiti obleke, saj je bilo komaj za sproti. Zdaj pa še tega ni, odkar sem doma. Nikoli nisem prosil podpore ne na občini ne na Borzi dela. Letos sem prvikrat potrkal, pa ničesar ne dobim ne tukaj ne tam. Za Borzo dela imam premalo delovnih dni, na občini pa je Ista reč — sredstev za kakšna javna dela nima, a kar se podpore tiče, ne dobiš več ko 20 din, pa si dober za vso zimo. če še kaj sitnariš, te župan odpravi kratkih besedi, češ, zaradi tebe ne bom nalašč seje skliceval, prva redna seja pa bo šele tjale na spomlad. Do takrat pa lahko vseh pet mojih črvičev, moja žena in jaz poginemo od lakote in mraza. Zato sem se odločil za ta zadnji obupni korak: Obračam se na čuteča srca s prošnjo, naj vzamejo moje otroke za svoje ali vsaj čez zimo na hrano, ali pa mi naj kakorkoli pomagajo, da ne bodo doma pomrli od lakote. Pet otrok imam, fantek je 2 leti star. štiri punčke pa imajo po 3, 5, 7 in 9 let. Vsi so zdravi, debeli, dobro razviti, samo oblečeni in obuti so slabo. Vsakomur, ki bi mi hotel v največji stiski pomagati, bom hvaležen do konca dni. V Ljubljano in okolico bi lahko tudi sam prišel do dobrotni- ka. Sicer pa je moj naslov v upravi pone-deljskega »Jutra«. 1.1. Krik bolnega očeta Spoštovani gospod urednik! Oprostite, da vas nadlegujem, toda pomanjkanje in beda me silita k temu. Družinski oče sem, bolan na pljučih, moja žena je brez vsake zaposlitve, zraven pa imava še sedem mesecev starega otroka. Prosim vas, bodite tako dobri in priobčite majhen članek v vaftem listu, da prosim dobre ljudi pomoči, bodisi v bbteM,'živilih ali V denarju, ker sem resnično nujno potreben. Btao samo obleko iiham, ki pa že vsa razpada, iz levega čevlja mi gleda palec. Prav tako siromašno Je oblečena žena, plašča sploh nima. Otroku ne morem dati zadosti jesti. Zato prosim dobre ljudi, da bi dali meni ali moji ženi kakršno koli zaposlitev ali podporo. Z odličnim spoštovanjem M. S., Ljubljana. Prvi zračni vlak v Jugoslaviji Športna novost, ki so jo Rusi prvi praktično uporabili, se z uspehom uvaja tudi pri nas Na nebu so se valjali temni ln težki snežni oblaki, ki niso dajali kaj dosti upanja, da bo vreme za jadranje dobro. Lahek zimski veter je pihal proti strmim pobočjem Vršačke Kule. Na letališču je bilo kljub strupenemu mrazu vse živo in nestrpno pričakovanje je vladalo med prisotnimi, kdaj bo padel znak za start prvega »zračnega vlaka« pri nas. Sezona pravega Jadranja ln postavljanja novih jadralnih rezultatov je bila že zdavnaj minila zato so se mladi jadralci dogovorili, da ta čas, ki ne obeta novih rekordov izkoristijo za vežbanje v drznih akrobacijah in posebnostih brezmotornega letenja. Kmalu so bile priprave gotove, zaropotal je motor starega »Fiziria« in prereza) tišino, ki je obdajala letališče. Tri jadralna letala so v trikotniku že postavljena in čakajo le še znamenja in pilotov, da se dvignejo visoko pod nebo Na straneh stojita letali »Komar«, v sredini pa prehodno letalo »čavka«. Tudi piloti so že tu in nekam rejeni so videti danes — pošteno so se oblekli, da Jim strupeni mraz ne bi mogel do živega. 2e se kobacajo v ozke kabine svojih letal, ki so obarvana rdeče, modro ln belo in postavljena v takj vrsti kakor naša državna trobojka. V »Komarju« pilotira Pavle Crnjanski, stara jadralska korenina, v desnem Jadralni učitelj Ivan Grenčarskt. a v srednji, »Cavld«. Miloš Milosavljevič. Sami asi naSega jadral-stva. Znak za start! »Fizir« se je hrabro zaletel čez letališče in že plove čudni zračni vlak visoko nad nami. Spredaj leti »Fizir« s skoraj polževo hitrostjo, za njim pa se na žici vlečejo kar tri brezmotorne ptice. Višina polagoma raste, že letijo nad mestom, tisoči glav je uprtih v nebo in skoraj ne morejo verjeti lastnim očem. Na temnem nebu se jasno vidijo barve modra-bela-rdeča. Impozantna skupina je nekajkrat preletela Vršac v največje zadovoljstvo radovedne in obenem navdušene publike. Spet je sledil kratek znak z ene in druge strani. Vsa tri letala so se osvobodila motornega letala. »Fizir« se je strmo spustil proti letališču in za seboj vlekel prazno žico Jadralna letala so se zopet združila v skupino nakar je sledila serija skupnih loopingov in drugih težjih letalskih akrobacij. s tem se je zakhučila ta edinstvena jadralnoletalska atrakcija, prva odkar imamo pri nas to lepo vrsto športa. Po izvršenih skupnih akrobacijah so se vsa tri letala istočasno spustila na tla. kjer so jih ostali prijatelji sprejeli z navdušenimi ova-cijaml Se Isti dan popoldne so piloti izvršili še en polet, ki je prav tako uspel, kar kaže, kako delavni in agilni so jadralci v Vršcu, kjer imajo na razpolago vsega dovolj, tako da je pri njih odvisen uspeh le od njih samih, ne pa kakor pri nas — od sredstev za letenje. Pa ob tej priliki še nekaj podrobnosti o takem zračnem vlaku in njegovem pomenu! Rodil se je prav za prav v Rusiji, kjer so dolgo študirali to interesantno vprašanje. Končno so izvedli nekaj praktičnih poizkusov, ki so se popolnoma dobro in v redu obnesli. Sprva so eksperimentirali z dvema lahkima brezmotornima letaloma, nato pa ■ tremi in e petimi, nazadnje pa celo kar z desetimi hkrati. V Rusiji so dognali tudi praktično dobro stran tega zračnega vlaka, tako v mirnem času. kakor v vojni. V mirni dobi morejo ti zračni vlaki prevažati pošto in potnike. V določenem času starta motorno letalo, ki vleče za seboj pet ali več jadralnih letal, obloženih s pošto ali s potniki Med potjo potem drugo za drugim napušča žico, s katero jo je vleklo motorno letalo, pač kadar in kakor zahteva naloga, ki jo mora posamezno letalo izvršiti. V vojnem času je zračni vlak toliko uporabljiv, ker prenaša padalce, ali pa sploh take vojaške oddelke, ki imaio izvršiti specialne vojne naloge na zemlji. Zanimivo je dejstvo, da smo že v nemško-norveškem konfliktu imeli priliko slišati o pomenu in uporabi zračnih vlakov s strani nemških letalskih strokovnjakov. človek In njegov napredek Kako si je grški malomeščan pred 1800 leti zamišljal naš čas Lukian, grški pisec iz 2. stol. po Kr., duhovit satirik in sijajen stilist, po koncepcijah pravi Voltaire svojega časa, nam nekje opisuje grškega »purgarja« Tlmo-laja, ki si želi, da bi mu bogovi podai .ii čarobni prstan uresničenja, da bi r.io6cl z njegovo pomočjo 'etati po zraku. Ne bo nespodbudno za duha, če se danes p-j 1800 letih zamislimo v te Timolaju še neuresničene želje in njegove »avtacljike-s načrte. Takole pripoveduje Timola., kaj bo počenjal, ko bo Imel čarobni prstjo. ... Kadar bo v Indijski ali daljni severni deželi kaj redkega videti, kakšna dragocenost, če se da. tamkaj kaj slastnega pojesti ali popiti, si tega ne bom daja' ser kaj prinašati, sam bom tja po1 e tel in tam užival, dokler mi ne bo vsega dovolj. ... Videl bom Izvire Nila in spoznal neob-Ijudeni del sveta in prepričal se bom, ali na južni polovici zemlje zares prebivajo antipodi. ... poučil se bom, kakšne so zvezde, kakšen mesec ln celo kakšno je sonce. In, kar bo še najbolj prijetno: še tisti dan bom mogel sporočiti v Babilonu, kdo je v olimpijskih tekmah zmagal, če tako nanese, bom po zajtrku v Siriji v Italiji kosil, če mi ie kdo sovražnik, se bom utegnil nad njim maščevati, tako da mu bom neopaženo kamen na glavo spustil in mu čeplnjo raZbll... objestnega človeka, tirana bom za kakšnih 12.000 čevljev (ta rekord smo že davno prekosili, op. por.) vzdignil ln ga treščil ob skalo ... Čudovito bo visoko zgoraj, kamor te nihče zadeti ne more, gledati, kako se ljudje spodaj vojskujejo .. .c Blagi Timolaj, ki je hotel samo kamne na glave spuščati in falote treskati ob skale! /T^ NE ZARADI PRAZNOVERJA »Gospod plačilni, moj račun znaša torej natanko 13 dinarjev? To je pa zelo nerodno.« »Ali ste mar tako praznovernl?« »Ne, ampak samo 12 dinarjev imam.« šepečejo in z glavami kažejo name. Tedaj pride Arkaša, četovodja: — Kaj misliš o tem, Mikišar, ali si za to, da pobijemo te komuniste? — Seveda sem, ti lopovi! — sem odgovoril. — No, potem ti bom dal bajonet in stoj tu pred vhodom! Prt tem me je pogledal: — Pazi, Mikišar, prijatelj, mi te opazujemo — utegneš jo grdo izkupiti! Stojim pred vhodom in po glavi mi rojijo misli: — Mati božja, sveta Marija, ali moram res ubiti rodno dete? V pisarni čedalje večji hrup. Privlekli so ujetnike ven. Med prvimi — Danilo. Ko sem ga zagledal, sem poledenel od groze. Glavo je imel zateklo kakor sod, kožo odrgnjeno. Kri mu je tekla z lic. V laseh je imel zalepljene velike volnene rokavice. Z njimi so mu po pretepanju zamašili rane na glavi. Rokavice so se napile krvi tn se zlepile z lasmi. Tako so jih zdelali na poti v vas. Moj Danilo se je opotekel po hodniku. Opazil me je in mi pomolil roko. Hotel se mi je nasmejati, toda okoli oči se mu je strdila kri in eno oko mu je čisto zaprla. Vedel sem: Ce mu še jaz ne pripeljem, me bodo vaSčani pobili do smrti, in moji mali bodo ostali sirote na svetu. Ko je Danilo prišel do kraja, kjer sem stal, se je obrnil k meni: — Oče, dragi oče, zbogom! Solze so mu tekle po obrazu in splakovale kri. A jaz, jaz — nisem mogel zganiti roke, tako težka mi je bila kakor kos lesa. Ker sem trdo držal bajonet, sem s kopitom mahnil po fantu... Glej, tu za ušesom... Zaječal je: Uuuuh... uuuhh... Prijel se je za glavo in padel. Kmetje so se krohotali: — Udari, Mikišar, udari! Menda ti je hudo za tvojim Danilom, udari, drugače ti bomo mi pokazali! Poveljnik se je pokazal pri vratih, na videz je nekaj kričal na ljudi, toda oči so se mu smejale. Tedaj so kozaki planili na ujetnike in jih začeli mrcvariti. Stemnilo se mi je in začel sem teči, kar naprej. Toda videl sem, kako so mojega Danila valjali po tleh in kako mu je četovodja zasadil bajonet v goltanec. Danilo je hropel... Pod pritiskom vode so škripale deske čolna. Javorjevo deblo pod nama je cvi-lilo. Mikišar je začel z nogo loviti kljun čolna, ki se je dvignil iz vode, izsul je raz-žarjeni pepel iz pipe in rekel: »Najin brod tone. Do jutri opoldne sva na tem drevesu pribita. Smolo Imava.« Dolgo je molčal. Potem je spet začel s pridušenim glasom: »Zato so ml dali čast višjega orožnika. Dosti vode je preteklo po Donu, toda še zmeraj slišim ponoči, kakor bi nekdo hropel, kakor bi se dušil. Kakor takrat, ko sem bežal in slišal Danilovo hropehje. Tako me muči vest.. Do pomladi smo se borili proti rdečim. Takrat je prišel general Sekretijev ln vrgli smo jih daleč od Dona, v saratovsko deželo. Čeprav sem bil družinski hranilec, nisem dobil nobene olajšave v službi, ker sta bila dva moja otroka med rdečimi. Zavzeli, smo mestece Balašov. O svojem starejšem sinu nisem tiičesar vedel in slišal. Toda iznenada se je razvedelo med kozaki — vrag naj ve, kako so to zvedeli — da je pustil rdeče in skrivaj prišel v 36. kozaško četo. Vaščani so ml začeli groziti: — če dobimo Vanjko v roke, se bo Iztegnil! Prišli smo v neko vas in glej, prav tam so bili ljudje iz 36. čete. Kmalu so prijeli mojega Vanjko, okovali so ga in ga odvlekli v pisarno. Tam so ga strašno premlatlll in mi naročili: — Odvedi ga v štab! Od vasi do štaba je bilo kakšnih dvanajst vrst. Polkovnik našega odreda mi je dal sprovodnico in, gledajoč stran, mi je dejal: — Mikušar, tu imaš dokument. Odvedi fanta v štab. Pri tebi je varnejši. Očetu ne bo ušel. Iznenada so mi padle luske z oči. Razumel sem, kam merijo. Naročajo mi, naj ga odvedem, ker mislijo, da bom prav jaz pustil svojega sina pobegniti. Pozneje, ko bi ga prijeli, bi potem mojega sina in mene pobili. Stopil sem v sobo, kjer je bil Ivan zaprt, in rekel stražnikom: — Izročite mi ujetnika. Ukazano mi je, naj ga odvedem v štab. — Kaj nas to briga; tu ga imaš, so odgovorili, ni nam dosti do njega. Ivan si je vrgel plašč čez pleča. Nekaj časa je sukal kapo v rokah, potem pa jo je treščil nazaj na klop. Prišla sva iz vasi. Pot naju je peljala čez griček. Molčal sem jaz, molčal je on. Pogosto sem se obrnil, da bi videl, ali naju kdo ne opazuje Tako sva prehodila pol poti. Ko sva šla mimo majhne kapele, se je Ivan obrnil. Za nama ni bilo nikogar. Izpregovoril je ln njegov glas je bil tako žalosten: — Oče, v štabu me bodo ubili. V smrt me ženeš. Ali ti vest še zmeraj spi? — Ne, Vanja, sem mu rekel, moja vest ne spi. — Ali se ti prav nič ne smilim? — Sin, talto težko ml je, da mi bo srce počilo od tega. — če ti je tako hudo, me pusti, da pobegnem. Pomisli, tako malo sem še živel! Padel je na kolena. Trikrat se ml je priklonil do tal: Jaz pa sem mu rekel: — Pojdi, otrok, po hribu navzdol. Potem boš ti zbežal, jaz bom pa na slepo streljal za teboj. Dokler je bil Se majhen, nisem slišal prisrčne besede od njega. Zdaj me je pa objemal in mi poljubljal roke. Se dve vrsti sva prehodila. Molčal je on, molčal sem Jaz. Prišla sva v dolino. Ivan je obstal. — EJ, oče, ostani z bogom! če bova oba živa, bom vse življenje skrbel zate. Grde besede ne boš slišal od mene. Objel me je, meni pa je pokalo srce. — Teci, sin! — sem rekel. Tekel je po hribu navzdol, neprestano ; se je obračal in mi mahal z roko. Pustil sem ga, da je pretekel dvajset sežnjev. Potem sem snel puško z rame, pokleknil, da mi ne bi roka drgetala in — sprožil... Zadel sem ga zadaj!« Mikišar je dolgo iskal tobak po žepih, zamišljeno je kresal ogenj in počasi prižgal pipo. Mlaskaje je vlekel dim vase. V pesti je držal tlečo gobo. MlSlce na obruu so mu drhtele. Izpod nabreklih vek so mu gledale poševne oči, surovo, brez kesanja. Vljudnost ali kavalirstvo V mladih letih so nas učili, da moramo hiti proti moSkim vljudni, proti ženskam pa več ko vljudni, namreč viteški ali ka-vallMkl. Kakšen razloček je v tem? Vljudnost samo zahteva, da malo ugladlmo naše robove, da se nihče ne rani, kadar za-denemo ob njega. Kakih drugih žrtev vljudnost ne zahteva. Zakaj vljudnost je golo vprašanje oblike in ne zahteva, da bi si kdo naprtil zaradi drugih kako posebno breme. Zadostuje, da ne stopimo sosedu na noge, kadar sedemo poleg njega. Da bi mu pa propuščali sedež, da položi nanj svojo suknjo, bi bilo preveč. Viteštvo zahteva znatno več. Vitez je bil pripravljen, da je žrtvoval vse, tudi imetje ln življenje za žensko bitje, kadar je bilo to potrebno. Viteštvo ima torej za pogoj, da je človek pripravljen na žrtve ln ne samo na olajšavo oblik, V katerih izražamo svoje pravice. Viteštvo aH kavalirstvo se vsem pravicam odpove. Danes ni nevarnosti, da bi se sodobni moški svet žrtvoval tako ekstremnemu pojmovanju. Nekatere črnoglede dame gredo celo tako daleč, da trdijo, da je viteštvo popolnoma izumrlo, in človek bi jim včasih skoraj pritrdil. So pa tudi ženske, ki so mnenja, da viteštvo ne napravi iz ženske gospoaovalke, temveč sužnjo. Zato kličejo: »Proč s kavalirstvom!« Zdi pa se, da ravno ženske, ki hočejo kavalirstvo odpraviti s tako lahkim srcem, ne slutijo, v kako velik meri zazdaj še same izkoriščajo to lastnost. Pomislimo samo, kakega odgovora bi bili deležni moški, če bi z enakimi izkušnjami in logiko kakor one javno ali zasebno zahtevali novo moralo, nov človeški tip, reformo zakona in ljubezni! Nevedne, preglasne može lahko zavrnemo v njihove meje, ne da bi jih s tem užalili. Ce bi isto napravili z žensko, bi bilo že skrajno surovo. Moža, ki je prepedanten ali pretiran, zdravimo z večjo ali manjšo ironijo, napravimo ga malo smešnega. Kaj, ko bi pri ženskah šli tako daleč? Le poglejmo borilke za žensko osamosvojitev. Dokler nam samo očitajo že splošno znano neumnost, še gre. Toda mečejo nam vse mogoče podlosti na glavo, razglašajo nas za brezsrčne, neodgovorne egoiste, ki ugonab-ljajo nedolžna dekleta, pregovarjajo ženske v zakon, kjer jih imajo potem za dekle, medtem ko sami izven hiše z najoholejšo hladnokrvnostjo gredo za zabavami. Vse te ženske pozabljajo, kako zelo izkoriščajo kavalirstvo, kajti le njih spol jih ščiti, da nihče ne zahteva od njih zadoščenja. Ker se ženske notranje le preveč razlikujejo od moških, zahteva viteštvo, da ne polagamo ženskih besed tako zelo na tehtnico ko besede mož. Kadar pa gre omejenost ženske le predaleč, se zadovolji moški s tem, da zmigne z rameni in reče: neumna gos! Pa tudi tega ji iz kavalirstva ne reče v obraz. Kdor nasproti ženski ni kavalir, izda slabo vzgojo; toda če kdo nasproti osamosvojeni ženi, ki ni več žena in tudi noče biti, včasih ni več kavalirski, temveč le vljuden, ga smatra žensko čustvo za nevljudnega ali celo surovega. Za to oceno niti ni treba, da bi ji kak moški stopil na nogo ali se preveč približal reformirani postavi. Umetniška razstava v tovarni V palači kulture velike avtomobilske tovarne »Stalin« v Moskvi je nedavno 65 umetnikov, delavcev in nameščencev ta-mošnje in sosednih tovarn, razstavilo svoje umetniške stvaritve. Umetnike je vzgojil ali pa še vzgaja lasten tovarniški umetniški studio, ki jih uči slikarstva, grafike in kiparstva. Mnogo teh mladih umetnikov je pokazalo velik talent in že lepe uspehe. filateU; a Redko darilo v poštnih znamkah. O priliki proslave stoletnice poštne znamke v Stockholmu je bila med drugim otvorjena tudi razstava, kjer so obiskovalci lahko videli največje filatelistično darilo, ki ga je do danes podaril kdo na svetu. Sved-sko-ameriški zbiralec poštnih znamk, Hans Lagerlof je poklonil stockholmske-mu poštnemu muzeju zbirko znamk, okrog 100.000. Med njimi se poleg drugega nahaja tudi največja zbirka venezueiskih znamk, ki obstoji iz 14.000 komadov. Ukinitev izvoza znamk v Slovaški. Od 20 junija je v Slovaški popolnoma ukinjeno dajanje dovoljenja za izvoz tujih poštnih znamk, kakor tudi domačih, ki so vzete iz prometa. Izvažajo se lahko slovaške znamke, ki so v prometu, v vrednosti največ 200 ks tedensko. Za večje iznose je potrebno posebno dovoljenje. »Torej... skočil je ln pretekel še nekaj sežnjev. Z rokami se je prijel za trebuh ln se obrnil: — Oče, zakaj?... Opotekel se je, padel ln začel z nogami kopati po tleh. Pritekel sem in se sklonil čezenj. Zavijal je oči. Na ustih se mu je penila kri. Mislil sem: zdaj je vse končano, zdaj umira. Toda Se enkrat se je vzravnal in se dotaknil moje roke: — Oče, otroka ln ženo Imam. Glava mu je omahnila. S prsti si je hotel zamašiti rano. Toda kako... kri je curljala med prsti... Hropel je. Zvalil se je po tleh, ostro me je pogledal, jezik mu je bil pretežak. Hotel je še nekaj reči in samo tole je še dejal: — Oče... oooče... Solze so me oblile. Rekel sem mu: — Vanjuša, vzemi moje grehe nase. Res je, ženo imaš in otroka. Jaz jih imam pa sedem v hiši. Ce bi te bil izpustil, bi me bili kozaki ubili In otroci bi morali prosjačiti. Se nekaj časa je tako ležal, potem pa je izpustil dušo. Mojo roko je držal v svoji. Vzel sem njegovo suknjo in škornje, pokril sem mu obraz s cunjo ln se vrnil. Zdaj presodi, dobri človek, toliko sem pretrpel zaradi svojih otrok, osivel sem ... Delam zanje, za njihovo skorjo kruha. Nimam miru ne podnevi, ne ponoči. In oni mi pravijo, kakor moja NataSa: — Oče, gnusi se mi, če sedim s tabo za isto mizo... Ali je mogoče kaj takega prenašati?« Brodnik Mikišar je sklonil glavo. Potem se je zazrl vame s težkim, otrplim pogledom. Za njegovim hrbtom se je budilo jutro, motno in megleno. Z desne obale, iz črnih kupov praproti je odmeval med ga-ganjem rac hripav glas: »Miki£arr prekletnik! Sem z brodom!.. .* Brevedel B. R.) Po IfiMfcnn svete Proračun za leto 1941 žena hiši tri ogle podpira, pravi narodni izrek. Danes bi lahko rekli, da mora pomagati tudi pri četrtem. In kljub temu — marsikatera ima občutek, da se hiša nad njeno glavo maje. žene v kuhinjah, v uradih, v trgovinah, žene z malo in veliko maturo, žene brez mature, z univerzitetno izobrazbo ali z mojstrskim spričevalom, ki visi v okviru nekje na steni delavnice — vse se danes mučite s seštevanjem, odštevanjem, množenjem, deljenjem. Kdaj že ste zapustile šolske klopi, kdaj že napravile zadnji računski izpit! Naj ste bile v šolskih letih še tako ambiciozne, nikoli niste s tolikšno vnemo delale domačih nalog, kakor jih delate danes, sleherno jutro in sleherni večer, brišete in iznova računate, seštevate in iznova odštevate ... Na videz niso ti računi prav nič težki; a čemu vam te osnovne računske operacije delajo preglavice, kakor bi se v njih skrivala neznanka, ki je ne morete in ne morete izračunati, izslediti in črtati? Proračun za jutri!... Proračun za slehernega izmed tridesetih dni v mesecu. Mesar in špecerist in morda tudi manufakturist vam jih podpisujejo. Dohodki in izdatki se morajo kriti. Družina mora biti trikrat na dan sita. To so aksiomi, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju vsakdanjega proračuna. A logika ? ... Gospodinjske knjižice so postale barometri blagostanja. Iz meseoa v mesec ista vrsta predmetov, izprva s komaj opaznimi Vzgojiteljev lik Vsak učitelj mora biti istočasno tudi vgojitelj. Suhoparno ali zanimivo podajanje učne snovi, vestno ali površno, pristransko ali nepristransko ocenjevanje ne zadostuje izvrševanju učiteljske dolžnosti, kajti tak postopek v šolstvu bi bil le obrt. Učitelj mora biti tudi vzgojitelj. Poleg strokovnega znanja mora s pridom upoštevati tudi moderna pedagoška načela, nacionalne ideale; poznati mora psihologijo učenčevo in ozirati se mora na socialne razmere, ki tiščijo danes mladino; vrn tega pa mora imeti dušo, biti mora človek, človek, ki ga mladina ljubi in spoštuje Ne sme biti strašilo, še manj pa predmet za za.bavo in posmeh. Učiteljski poklic je s teh vidikov težak. Učna snov je predpisana in predelana mora biti, če jo učenec obvlada ali ne. Zadoščeno mora biti birokratski administraciji — nobena rubrika y dnevniku ne sme biti prazna, čas pouka je odmerjen. Globine v znanju ni, površnost, ki je oznaka seda njosti, cvete in mladina zapušča učne zavode s spričevali, a brez osnovnih temeljev resničnega znanja, četudi si je dolgo let utepala snov. Kriv ni učitelj niti učenec — kriv je učni sistem, podoben avtobusu, drvečem s filmsko brzino in natovorjen s pisano šaro brez vrednosti. Učitelj je dvoživka — uradna oseba in privatni človek. Evidenco njegovega šolskega dela vodi oblast, ki ocenjuje njegovo vrednost z zrelišča simpatije ali antipat;je, kakor že narekujejo okoliščine. Vsak učitelj je zapisan pri oblasti in to drži, če je točno ali ne. Učitelj trpi, laže je prenašati škodo kakor pa krivico. Zmcžnost učiteljeva je včasih fiktivna in najboljši med najboljšimi — je enak ničli. Tajne sile, ki niso nikoli razodete, so na delu in ustvarjajo učiteljevo uradniško kariero, ki je pogosto prav klavrna. Boli, če učitelja podcenjujejo, ne da bi se potrud li prodreti v njegovo bistvo, kakor boli tudi učenca napačno pojmovanje njegove osebnosti in njegovih zmožnosti. Zmožnost ni v goflja-n;lu, v zvezah, v hinavščini, zmožnost je v delu in v duši. Smešno, da govorimo o duši v tem brezdušnem času,, toda duša je vrednota, ki ne naste in ne pada z režimi. Mehanizem oblasti onemogoča pravo presojo učitelja in on mora piti to, kar mu nata-kajo, t. j. prenašati mora mnenje oblasti o sebi, četudi je kričeča krivica. Kot privatna oseba ima učitelj svoje ž;v-ljemje. Borba za obstanek, če je družinski oče, je bridka. Prekladanje dolga z rame na ramo je postalo šport četudi ni prijeten, živeti se mora in živi. kakor veš in znaš. V učilnico ne smeš nositi svojih skrbi, ero-drnjati ne smeš niti nad uradnimi krivicami niti nad beraškimi prejemki. Discipliniranost odlikuje našega šolnika, vsaj na videz. Oblast ne prodira v druero življenjsko plast učiteljevo. Kar se tiče privatnika, -o zanima le še njegovo politično naziranje in delovanje. Tu je pika... Mladina se tega zaveda in komentira. In mladina ve več o svojem učitelju kakor oblast. Brez svetniškega sijaja je zanjo ves učiteljski zbor. Ta je alkoholik, ta ločenec, ta bab^ek, ta kvartopirec, ta slab oče, pri ženskih učnih močeh pa še luksuz. šminka, moda, kavalirji. flirti itd. Vse skrite slabosti, ki so v kričečem nesoglasju z vzgojiteljsko funkcijo, so znane mladini m zato nfadina ne spoštuje svojih učiteljev in šola ne more biti kljub strog-'m kaznim avtoritativna, samo iov na ocene. Cesto ima učitelj občutek, da je šola gostilna, kamor se zateka mladina, da zabije leta, ki so ji potrebna za vstop v poklic. Strah pred posledicami kazni (kazen sama ne) drži clisc;nlino. A kie je vzaiemna Hubez^n? Učiteljski poklic je težak — dvojni kri-teri< ga spremlja: oblasti in mladine. Kateri je točnejši? Mladine, ki resnično pozna uč:telia z obeh plati — v šolskem in izvenšolskem delokrogu. Zato mora biti učitelj resnična moralna osebnost, brez tistih senc in senčic. ki se za oblasti nevidno plaziio za njim. Mladma je oster kritik. češ kaj nam bo govoril, saj laže! Naj pogleda sebe! Farizeje je... Učit^liev li»> ie omadeževan. Za učiteljski poklic v vseh vrstah šol so potrebni mežje in žene brez moralnih defektov. Res je tudi učitelj samo človek, vendar mora naiprei sebe vzgojiti v pravega človeka v človeka ki ga danes težko srečate in ki je samo ideal romantike, da bi mosrel vzea^ati mladino. B:ti mora neoporečna osebnost, brez ozira na spol in politično prio^dnost. To je prvi pogoi. da se dvigne naše šolstvo na zavedno višino ter resnično koristi vzgoji naroda, Exempla trahunt. .. M. 2. K. V menzi brezdomca redukcijami, zdaj Četrt kilograma manj masti, drugi mesec nekoliko manj namiznega olja, nekoliko manj kave, mesa.. Barometer blagostanja je začel naglo padati. Danes komaj še verjamemo, da je bila moka, ki jo kupujemo po 9 dinarjev, in smo srečni, če je lahko dobimo kaj več. še pred dobrim letom po bore 3 dinarje. Pa primerjajmo malo te cene, ki so se v teku zadnjega leta dvignile za 50, 100, 200 in celo več odstotkov! dec. 1939 Jan. 1941 din din sladkor (kocke) . . 15.50 20.50 moka (pšenična) . . 3.— 9.— moka (krušna) . . 2.50 5.— riž ....... 7.—— 16.— kava (surova) . . 72.— 98.— kava (žgana) . . . 96.— 139.— špirit (denaturiran) 12.— 19.—■ olje (namizno) . . 13.— 25.50 mast......18.— 32.— rozine .....18.— 30.— slanina . . . 14—16.— 24—26.— salama..... 60.— 90,— sardine (škatlica) . 4.— 8.— grah (v konservah) . 9.— 17.50 sir....... 32.— 40.— testenine . . . 7—8.— 15.— frank (pol kg) . . 9 50 11.25 slive (boljše) . . . 11.— 21.— krompir.....1.— 2.25 jajca......1.— 2.25 olje (olivno) . . . 30.— 46.— ješprenjček .... 7.— 10.— petrolej.....7.— 10.— milo......14.— 20.— sveče......14.— 38.— čaj...... 160.— 475— soda......2.— 3.— Kave, surove in žgane, ni več, tudi čaj že pohaja. Pomanjkanje olja, v zadnjem času tudi moke in nekaterih drugih živil, je dobro znano vsaki gospodinji. še večje so razlike v cenah blaga za obleke, čevljev, nogavic, perila. Gojzerji, ki so stali pred letom dni nekaj čez 200 dinarjev, se danes komaj dobijo za 600. Nekega dne sem šla kupit nogavice — par navadnih svilenih nogavic in podnogavičk — nekar' manj ko 100 dinarjev, in čez dva dni je bila v nogavici — luknja! Kako sestavljate danes proračune, žene uradnikov, obrtn:kov, delavcev? S kakšnimi def-"c'ti se borite, kako gledate na jutrišnji dan? Res je, ne smemo pozabiti, da je med nami precejšen odstotek takih, ki so si pripravile domače zaloge, če bi nam bilo dano videti v najrazličnejše shrambe in skrivališča, bi najbrž našli po njih večje zaloge fe3kor v marsikateri trgovini — toda žene mal!h uradnikov, privatnih in državnih nameščencev, žene malih obrtnikov in delavcev — te so v veliki večini in p^če njihovih mož so daleč prenizke, da bi si lahko pravočasno pripravile domače zaloge. Kakšni so danes proračuni druž'n z otroki. ki obiskujejo osnovno srednjo; visoko šolo? Par čevljev, prosim • • • V Franciji zahteva danes kupovanje čevljev dolgo in široko zamotano proceduro. Kdor si hoče nabaviti par čevljev, mora najprej na občino ali k županu po poseben formular. Izpolniti ga mora s točnimi osebnimi podatki, ga opremiti s točnim naslovom stanovanja in s številko živilske karte, navesti, kakšen je rodbinski položaj prosilca, kakšen poklic opravlja, zlasti pa ne . sme zamolčati, koliko ima parov čevljev, ki so še uporabni ali ki se še dajo popraviti. Nato dobi kupon za nakup enega para čevljev. Kuponi veljajo tri mesece in za vso Francijo. Kuponi niso prenosljivi na drugo osebo. Vsak prekršek se strogo kaznuje. Trgovci ne smejo prej vzeti denarja, dokler niso dobili kupona. Kdor pa si da napraviti čevlje po meri, mora oddati kupon čevljarju tisti dan, ko je naročil čevlje. FIlm o knjigi „V vrtincu" Izredno zanimivo knjigo ameriške pisa teljice Margarette Mitchellove, ki smo jo dobili konec preteklega leta tudi v slovenskem prevodu v založbi Modre ptice z naslovom »V vrtincu«, so tudi že filmali. Film, ki je prav tako zanimiv kakor roman, so predvajali v Londonu nepretrgoma 46 tednov. To je gotovo največji uspeh kar jih je doslej zabeležila filmska kronika. Glavno žensko vlogo Sarlete O. Ha-re je igrala mlada angleška igralka Vivien Leigh, ki je s to svojo prvo večjo vlogo na mah postala junakinja dneva. Dobila je najvišje priznanje — nagrado ameriške Akademije filmske umetnosti kot nagrado za najboljšo žensko vlogo v tem letu. Film se odlikuje tudi po tem, da je menda eden najdaljših filmov, saj traja predvajanje polne tri ure in štirideset minut. Nov oklic nemSklm gospodinjam Nemška oblastva so pred kratkim naslovile na gospodinje nov oklic za zbiranje starih predmetov, posebno gumbov, cunj, ostankov blaga, stare kovine, tub, zama-škov itd. Vsak nemški učenec je dolžan prinesti vse te stare predmete v šolo, ki jo obiskuje. Oklic pravi, naj gospodinje, ki nimajo otrok v šoli, izročijo stare predmete otrokom svojih sosedov. 0 matematiki Pod naslovom »O učnih metodah« je po-nedeljsko »Jutro« nedavno prineslo članek, na katerega bi rad kot šolnik zapisal nekaj pripomb. Matematika je predmet, ki je marsikomu trn v peti, pa naj bo to učenec ljudske, dijak srednje šole ali pa kakšen očka, ki s strahom gleda v sinovo dijaško knjižico, kjer se blešči »cvek« iz matematike. O tem, ali ima matematika kot predmet v šoli vzgojne vrednosti ali je nima, so se že razpisale učene glave, katerih pa ne bom našteval. Vendar je potrebno navesti nekaj dejstev v »obrambo« tistih, ki drugače mislijo kot g. pisec. Matematika je prišla v šolo, ker se je pokazala potreba — princip koristi jo je zahteval. Njena naloga v vseh šolah je dvojna in sioer, dati učencu: 1) materialno. 2) formalno izobrazbo. Kaj je materialna izobrazba, ne bom razpravljal. Omenim naj samo, da je aritmetika potrebna za življenje. Brez nje se ne bi mogli prilagoditi življenju. Čeprav je dandanes stroj nadomestil človeka tudi tukaj, vendar človek brez osnovnih pojmov o aritmetiki in geometriji je danes nekaj nemogočega v praktičnem življenju. Mnogo bolj važna pa je formalna stran matematike. Ona razvija razum in ustvarjalnega duha. Ravno rešitev takih problematičnih nalog, kakor jo n. pr. navaja pisec, ki jih človek nikoli ne bo uporabljal v življenju, bo njegovi ustvarjalni sili mnogo koristila, ker ravno take naloge negujejo bistrost duha. Dalje: Ne učimo se matematike zaradi nje same, ampak zaradi tega, ker je ona tudi most za spoznavanje drugih ved in ker jača našo inteligenco. Tu se javlja tudi vprašanje, ali je tisti, ki dobro »matematično« misli, bister tudi v drugih stvareh? To je tako imenovani transfermalni problem. Kolikor je ta problem doslej raziskan, je več odgovorov »ne« kakor pa »da«. Pa to ne spada več k tej temi. Torej smisel raznih eksaktnih ved — tudi pouk v šoli — je, da se z njih pomočjo razvija in neguje funkcionalna stran človekovega razuma. Važno je tudi, da se s takimi primeri, kakor ga je navedel g. pisec (naloga), vadi dijak logičnih zaključkov. Posebno Človek sedanjosti je potreben take vgoje, ko je življenje tako preračunljivo, ko se je treba v vseh mogočih službah in strokah pokazati s jasnimi, hitrimi, logičnimi odgovori. Uriti logično mišljenje z matematiko — to je protiutež današnjemu delu učnih programov, kjer je precej navlake, ki goji le spomin (n. pr. v veliki meri zgodovina). O tem je mnogo pisal največji borec objektivnega obra-zovanja z matematiko O trn ar Wiehmann. Pa tudi Gosner in Ernsti sta bila med prvimi, ki so pokazali, da ni matematika samo zaradi koristi, ampak da izobrazuje funkcije, neguje, gradi inteiekt, t. j., razvija produktivnost mišljenja. Kaj je dobro razvito produktivno mišljenje, nam pove tale primer: Nekoč je dal učitelj učencem nalogo, naj seštejejo vsa števila od 1 do 100 (torej 14-2+3 + ...+100). Učitelj je imel svoje delo, sedel je za mizo in mislil, da bo na ta način prešla ura, ki mu je bila potrebna. Cez par minut se oglasi učenec: »Gospod učitelj, jaz sem že izračunal«. Učitelj je napravil dolg obraz, se začudil in ni mogel verjeti. Učenec ni seštevat vseh števil, ampak je ugotovil, da eno najnižje in eno najvišje v nizu števil do 100 dA skupaj 101. N. pr. 100+1=101; 99+2=101; 98+3=101 itd. ko je u videl, da bo na ta način takih vsot 50, je kratkomalo pomnožil 101X50 in je dobil 5050, dočim so ostali učenci dolgo časa seštevali. Ta deček z izrazitim »matematičnim« mišljenjem je bil poznejši veliki učenjak Gauss. — To je primer. Gaussl so danes redki. Vendar nam primer pove, da si človek tudi v življenju zna pomagati, če je njegovo mišljenje dobro razvito. Tako Je, g. pisec! Matematika ni nesmisel, ampak velik nesmisel je vaša trditev, da apada matematika med nesmiselne predmete. Seveda se pozabi marsikaj v teku let — ostane pa tisto, o čemer pravi Gaudig: »Tisto, kar ostane — to je naloga Obrezovanja« in ni šment, da tudi nekaj matematike ne ostane?! Ko sem čl tal omenjeni članek, sem videl v duhu pred seboj družinskega očeta, ki mu je sinko prinesel ob semestru domov slabo oceno iz matematike, pa je oče svojo jezo vrgel na papir. Morda se motim, pa saj je vseeno... Pa še nekaj. Presenetljivo dosti Časa potrati j o za učenje v mladosti le lenuhi in tisti, ki nimajo v svoji glavi trohice talenta in bi uspevali v kakšnem praktičnem poklicu. Normalno duševno razvit učenec »za silo izhaja« tudi z matematiko. Seveda pa ponavljam z g. piscem: Rezultat je generacija, ki nič (!) ne ve, ker se je vsega učila. To pa je hiba vseh naših šol ln se jI pravi didaktični materializem (preobremenjenost), ki ima z matematiko samo toliko zveze kakor s katerim koli drugim predmetom. Mineta pomenita Za življenje in za vsak dan Nazaj k naravi Na razpotju ste, kakor pravite. Močno vas zanimajo raznovrstiie reči. Človek ste, ki mu ne manjka volje ln moči k ustvaritvi odnosno izpolnitvi svojih hotenj in želja. Ostanite, če je le mogoče na svoji zemlji, ki jo poznate, postanite njen pravi in vredni orač, kakršnih zemlja zmerom in zmerom znova potrebuje. Vsaka brazda, ki jo boste v zemljo in vase zaorali, vam bo obrodila dvojen sad. Izpopolnjujte se v vsem. kar vam daje zagona in radosti ter postanite na mestu, ki naj vam bo v ponos in čast, svetal zgled tisočim! Sidney Živite v veliki samozavesti, ki pa ni zmerom krepost. Glejte, da se ne bo samozavest nikoli pobratila z domišljavostjo! Poslednja je lastnost majhnih ljudi, Id krijejo z njo svojo nemoč. Dober zakon Zavedajte se pri presodi, da nihče nas — ljudi — ni popoln. Vsakdo ima svoje dobre in svoje slabe strani. Vajina značaja se sicer ponekod križata, kar pa ni nič slabega. Z malo popustljivosti, z malo razumevanja in kar je glavno — z medsebojnim spoštovanjem bo doseženo sožitje, ki bo zadovoljilo oba. Glejte pa, da ne boste nikdar podlegli slabostim in ostanite vse-kdar energični, odločni, trdi na zunaj, toda ne samopašni. Ina 1491 — §• Težko je svetovati na podlagi pet ali šest besedi. Sicer pa, naj vam kdo tudi svetuje tako ali tako, storili boste po svojem srcu. In ta je tudi dostikrat le najboljši sodnik. Podgorska Poskušajte se dokopati do sebe s treznimi očmi, ki vam jih bo daJa odkritost do sveta, do ljudi in do svojih napak in vrlin. Preveč se zapirate vase in se predajate čustvenosti ob nepravem času. Naj vam prehodne disharmonije ne vzamejo volje do spontanega, vedrega življenja, za katerega vam daje dober zgled vaš življenjski tovariš. Vladimir D. NlkoHc Nestrpni ste in popustljivi. Temu je krivo pomanjkanje samozavesti. S pogumom na dan, ki ga sicer drugače premorete. S trdno vero, da ste vredni in da zaslužite srečo kakor vsj drugi krog vas, pojdite neomahljlvo pot svojih želja. Toda ni zadosti hotenje, treba je tudi borbe, ki vam bo poplačana s prijetnim zadoščenjem zmagovalca. Sfinga 1941 Poslali ste premalo podatkov, kajti iz priloženega ni kaj razbrati odnosno svetovati. P. N. Prav simpatičen značaj. Skrbnost, vestnost in kultura srca vas bodo gotovo pritegnili. Zdi se, da se vam ni bati razočaranja. Vendar se kljub temu nikar ne prenaglite, marveč spoznavajte tudi z razumom vse, kar vam čustvo narekuje. Odložite svoj korak za leto dni. Ce do takrat ne boste razočarani in vas ne bo minila želja, tedaj storite, kakor se vam zdi. Sami boste sebi najboljši svetovalec. Značaja se izpopolnjujeta, vendar to še ni princip, v katerega bi slepo verovali. V tako važnih življenjskih odločitvah je treba zmerom preudarnosti in zrele presoje. Envelopes 86 Preveč zahtevate. Prvo in zadnjo besedo boste mimo vseh nasvetov imeli sami. Po priloženem sodeč, je človek trdnega značaja in zadosti vesten, da bo v svojem poklicu uspel. Treba pa je, da mu oporo nudi dobra, zvesta roka. Ce ste to vi, to veste najbolj sami. Balonček Kakšni so ti pomisleki? Preskopi ste, premalo ste izpovedali. Nič drugega ni reči kakor to, da utegne daljava, ki vaju loči danes ali jutri postaviti steno med vama. Mrtve Črke pisma vaju ne bodo zbližale. Treba je, da postaneta drug drugemu nepogrešljiva in da se spoznata, šele potlej sklepajta, odnosno ureaničujtoa svoje skupne načrte. Kljub uravnovešenos ti, ki jo razodevate na zunaj, si vendar še niste s seboj na čistem. Samozavest vam ni v kvar. vendar p3zite, da ne prestopi meja. Siroko-potezni ste včasih, pa ostane vse skupaj le pri besedah. Presodite sebe in sr*oje možnosti v svetu ter živite po zgledu: manj besedi in več dejanj. Mefisto 41 Nemara se boste še najbolj obnesli v praktičnem, recimo trgovskem poklicu. Spričo vestnosti in temeljitosti, ki vas spremljata v poklicu, ne boste ne tu ne tam doživeli razočaranja. Grli Franjo Vztrajajte in ne popuščajte, četudi vam nemara danes ali jutri stvari ne bodo zlahka izpeljive. S silo volje in vztrajnosti boste uspeli v vaše zadovoljstvo. Zlato tele Ponesti vroče srce v življenjski krog. da v njem bije in deluje, to je smisel in hrepenenje, dejanje in sreča posameznika. To voljo, ki jo je rodila skupnost, je skupnost spet pozabila. Ne mara biti več za nas, mi naj bomo zanjo tu. Kar smo ustvarili z razvijanjem naših src, se obrača proti nam ter končno zaduši naša srca. Na mesto srca je stopil denar. Človek ali denar — to je veliki, pretresljivi dvoboj sedanjosti, ki krvavo polje v vseh ljudeh vsako uro na vseh cestah sveta. Resničnost od danes ne pozna ničesar več in ne potrebuje ničesar več ko blago in kupčijo, vrednosti in dobičke. Resničnost je Žid, ki pozna vse življenje samo kot kupčijo. In resničnost je povsod tam, kjer molči srce, kjer je postalo tiho kakor — denar. »Odpahni okno, Cassian! Tu diši po krvi!« kliče Vincesnc v drami »Vse za denar«. Toda ne, ni treba odpahniti okna. Zakaj tudi zunaj na cesti in povsod, povsod diši po krvi. Tisoče, milijone človeških src mučijo uro za uro, davijo, teptajo in ugo-nabljajo — za denar. Nam vsem se trgajo duše v zmedeni borbi za denar. Noben zasanjan Cassian ne bo odpahnil okna, da bi prinesel nov sijaj v svet. Vincenc, Tit in Suzana bodo neprestano propadali, ker se jim ne more posrečiti, da bi svoje srce spravili v sklad teh dni; tako bo ostalo vse dotlej, dokler ne bomo znali spet razpeti krog življenja tako prostorno in svobodno, da bo v njem dovolj vabljivega prostora za vsako vroče srce. Anton šemrl: Skozi Dardanele v Smirno Sirena »Kisil-Paše«, malega parobroda turške obalne plovbe, je z rezkim žvižgom naznanila odhod. Jata galebov je prestrašeno zaprhutala, nad jambori in se dvignila proti horizontu. Množica je še dolgo s pozdravi spremljala odhajajočo ladjo. Nisem se imel z nikomer posloviti; nemo sem zrl s palube preko bosporske gladine na sloke minarete Aye Sofiye, ki je veličastno kraljevala nad Carigradom, blesteča se v zlatih žarkih jutranjega sonca. »Plovemo«, mi je pokimal tovariš in za-strmel na azijsko obalo, kjer se je amfi-teatralično dvigalo dokaj veliko mesto Uskudor, ki tvori na drugem bregu Bospo-ra carigrajsko predmestje. Po četrturai vožnji smo zavili mimo svetilnika, legendarnega stolpa Kiš-Kale (Deviški stolp), in izstopiva sva v pristanišču tJskiidorja. V dobre pol ure sva si bežno ogledala mesto. Spremljevalec nama je bil nov rojak, doma nekje iz Litije, ki je bil službeno na potu v turško prestolnico Ankaro. Po velikosti Uskiidor ne zaostaja za Ljubljano. Pozidan je po bregovih Burghurluja, s katerega je brezdvomno najlepši pogled na Carigrad in vso okolico, daleč tja do preliva Bospo*-š. v Črno morje. Ob obali, tik do mesteca Haidar-Paše- izhodišča Anatolske železnice, se razprostira, ogromno pokopališče, kf ga prištevajo med najznamenitejša in naj- večja v Orientu. Med gozdovi cipres in pla-tan se vi je jo ljubke stezice, po katerih venomer šeta množica izprehajalcev. Tu in tam stoje med marmornatimi nagrobniki delavnice kamnosekov ki z izredno spret- nostjo klešejo v marmor dolge napise. Sredi te mračne tišine obiskovalca neprijetno dime silen nered; nagrobniki, okrašeni s tur bani, leže p revrnjeni kakor po viharju razdejan gozd. žalostno je to zadnje počivališče muslimanov, zato smo mu obrnili hrbet ter stopili proti pristanišču, da od-plujemo dalje proti Prinčevškim otokom. Btijiik-ada: Otok se lahko ▼ resnici imenuje biser Marmarskega morja. S svojim Utrdbe v Dardaneiaft iJCIBOt, ponedefjstn (kAiJi 6 Ponedeljek, 20. T. 19fl Pota ruske politike Bolj ko vse osvojitve ceni Sovjetska zveza politične sporazume ln dobre odnosa je s sosedi Pogled na Kremelj Ko so leta 1939. zavezniki stavili vse karte na Sovjetsko Rusijo, je ta smatrala, oa je prišel pravi trenotek. da razbije obroč okoli sebe. ki so ji ga zadrgnile zmagovite zapadne velesile. Toda neuspeh Dogajanj v Moskvi je zbližal rusko in nemško stališče do vprašania o vzroku vojne (ne cilja). To in nič več. Nenapadalna pogodba, ki sta jo 23. avgusta 1939, na predvečer vojnega spopada, podpisala Stalin in Rib-bentrop v Kremlju, je pri znanem in ofi-cielnem medsebojnem antagonizmu povzročila pravo senzacijo, sai takšnesa preobrata rusko-nemških odnosov pač nihče ni pričakoval. Ta pogodba je Rusiji šele odprla možnost, da zavzame prejšnje mesto v Evropi in s tem na svetu. Težko bi bilo zaveznikom iti tako daleč, saj bi morali tako porušiti lastni svet. t. j. politični sistem, ki so ga kcmai ustvarili. Sploh pa ie Sovjetom, iz čisto politično-vojaških razlogov, kombinacija z Nemčijo bolj konvenirala. Nudila jim je večje možnosti svobodnejšega razmaha in nevtralen položai. ki ie Sovietom omogočil voditi suvereno in lastno politiko, kar je v interesu sovjetskih narodov in svetovnega miru. Rusija se je s tem izvlekla iz pripravljajcčega se požara, ki nai bi po zavezniških računih zaiel predvsem njo, in dala dogodkom svoio noto. kjerkoli se je to pokazalo potrebno. V Aziji, kjer so ruski interesi eminintni, ni smatrala za potrebno, da zaktivira svojo politiko. Tu se namreč posestno in politično stan i e. če izvzamemo jaoonsko agresiio na Kitajsko, skoraj ni spremenilo. Pač pa je Evropa Stalin Molotov komaj 20 let po končani svetovni vojni doživela silen dvig nemštva. Ko se ie v avgustu 1939 Rusija pobotala z Nemčijo in razdelila z njo interesne sfere, je šele ustvarila politično atmosfero — platformo, na kateri je lahko začela graditi sigurnejšo bodočnost, kajti v pego bi je bil določen le okvir, ki ga podpisnici ne smeta prekoračiti. Iz ruskih potez, ki so sledile temu važnemu oodoisu. da utrdi in oiači svojo pozicijo na zunai, lahko šele spoznamo glavne ruske zunanjepolitične probleme. Kako ie Sovjetska Rusija razumela to nenapadaino p: godbo? Ru-siia se ie absolutno posvetila reševanju varnostnih problemov na svoji zapadni meji in iačala svoie stališče naoraTi n roškemu kontrahentu. Tu — na zapadu svoje ogromne države — od Ribiškega polotoka do ustia Donave, je sistematsko korigirala pozicijo za poziciio in ni nehala poudarjati svoie prave interese, kjerkoli se ie to še izkazalo za potrebno, kakor na Balkanu, ki je še odprto polie medseboine tekme. Iz tega procesa, kako in kie se ie utrjevala, je iasno razvidna generalka črta nove ruske politične aktivnosti. Kje t je težišče reparacij? Evropa? Tu je osredotočena politična dejavnost in ne morda na Bližnjem au Srednjem vznodu. kamor zlasti naj bi se do berlinskih sugesujah usmerila sila ruskega pritiska, 7 ^OBn . t iu<£ y> s&l . J/L N ilw n 4 Primaren ie torej za Rusijo položaj na evropskih bojiščih; v Evropi pa je obenem tudi ključ do situacije v Aziji Tu ni ?pa-ziti nikakih nevarnih simptomov, nobenega Rusiji sovražnega gibanja Anglija, ta stari ruski rival v Aziji, je koncentrirala borbo za svoj obstoi v evropskem odnosno mediteranskem prostoru in nikakor ne želi ednošajev z Rusijo poslabšati. Zato nobenih avantur v Aziji! Južnoruske sosede Turčija Perzija Afganistan žive še dolgo lahko v miru Ruska politika hladnokrvno, toda skrbno sledi vsem spremembam. k jih naš kontinent tako naglo doživlja Realnost njene politike se kaže prav v tem da ne išče teritorialnih povečav za vsako ceno — tam. kjer to istočasno ne koristi tudi njeni politični "Krači ji. ne le vojaški. Tak ie primer na vsej njeni južni fronti, od Carigrada do Cung-kinga Kakor vidimo iz dogodkov samih. Sovjetska unija ne hiti pospeševati razvoja ne dirigira in aranžira aktivno dogodkov (Baltik ie izjema) celo tam kjer bi za to zadostovala ena sama poteza kakor v zunanji Mongoliji Afganistanu ali recimo na Finskem Politični dogodki in vse kar iih spremila nai za zdai le gredo svoio naravno ali maeari vsilieno pot. v zadnji rundi bo že znala naravnati kolesa. Trenotno vodiio Sovietsko zvezo le oziri politične varnosti vsa druga gesla moraio stopiti v ozadje Zato so niene intervencije omejene na minimum- prav tega mnogi ne razumeio Sovjeti ne vodiio zunanie politike iz notraniih ali celo prestižnih razlogov, zato rešujejo le kapitalna vprašanja. Mnogo se je zlasti v zadnjem letu pisalo in ugibalo, kam se bo neki ruska ekspan-zijska sila usmerila, sai pravijo, da vodijo rdeči imperialistično politiko in časi so tudi primerni za to. Pri tem pa so mnogi pozabili, da Rusija boli ko vse osvojitve ceni politične sporazume in dobre sosedske odnošaje. kar se z naivišieea mesta Granata je padla vedno poudarja Zato tudi še ni sledil že tolikokrat napovedani »udar« na Perzijski zaliv, kajti oziri na politično varnost in mir na meiah so gotovo tehtnejši nego izhod na topli in odprti Perzijski zaliv Za to ceno se Rusiia prav gotovo ne bo pustila povleči v nobeno politično kombinacijo. sai bi s takimi pr dobitvami politično prav nič ne profitirala. dokler ie v Evropi in s tem na vsem svetu vojaška situacija nerazčiščena. Miran Ogrin Za obnovitev Francije S sl|t«i«tM napori popravlja in gradi francoski narod, kar mu je vojna vihra razdejala Trgovska, industrijska in dobavljalna aktivnost vsakega naroda je v veliki meri odvisna od prometa. Danes je že precej znano, v kakšnem obupnem stanju so se po premirju nahajale francoske železnice, vodna pota in cesta. Vse je bilo paralizi-rano. Zastavljalo se ni le vprašanje o prevozu blaga, temveč istočasno še o po-vratku beguncev, raztresenih po vsr Franciji, ki so komaj čakali, da se vrnejo na svoje domove in k svojemu delu. Nezasedene pokrajine Francije so nudile videz kaosa, ki je izključeval vsakršno upanje na hiter povratek k redu. Beda in trpljenje sta se šopirila in preplavila vse. Javna pomoč in solidarnost sta se gorja komaj dotaknila. Da bi se to stanje vsaj zaznavno izboljšalo, bi bilo treba omogočiti povratek beguncev na njihove domove. Francoska vlada se je takoj, ko je dobila privoljenje nemških oblasti, lotila tega velikanskega dela. Toda dovoljenje samo še ni zadostovalo; treba je bilo sredstev, ki bi omogočila prevoz tisočev in tisočev družin, ki so bežale pred bombardiranjem njihovih mest in vasi ali pa jih zapuščale pred bližajočo se invazijo. Vse to delo bi bilo težko celo ob normalnem stanju prometnih zvez. Vsa prometna sredstva so bila ne'-rabljiva, mostovi so Diu pognani v zrak, železniški tiri niso nudili nobene varnosti več, ceste pa so doživele vso bridko usodo vojne. Danes lahko že s precejšnjo natančnostjo ocenimo rezultate, katere so dosegli neutrudljivi delavci za obnovo železnic: 200 km prog je bilo razdejanih, 100 . tisoč kv. metrov železniških poslopij je ( bilo v ruševinah ali poškodovanih, milijoni kilometrov prog za premikanje, priklop-ljanje ali signalizacijo je bilo neuporabnih Na električnih progah je bilo okoli pet sto mostov in viaduktov in 28 predorov pognanih v zrak. Kar si je prav posebno težko pojasniti, je to, da so to razdejanje Francozi nadvladali v tako kratkem času. Stalo pa jih bo, kakor se sliši, eno milijardo frankov. Človeške sile so se izrabile do zadnjega, da so mogle v tem pičlo odmerjenem času popraviti 90 odstotkov prekinjenih mest na progah ter 80 odstotkov prometa sploh. Na električnih progah je bilo treba na novo zgraditi 26 postaj za premikanje, 141 naprav in predorov bo znova postavljenih, le, če bo mogoče do konca leta še vedno voziti preko 185 provizoričnih mostov in viaduktov. In če težave z dobavo surovin ne bodo prevelike, da bodo v nekaj mesecih vzpostavljene vse železniške zveze družbe S.N.C.F. skoraj po vsem nezasedenem delu Francije. Prav tako ogromno je delo za zopetno vzpostavitev rečne in kanalske plovbe, h kateri so se pričeli zatekati, zlasti za prevoz premoga. 1.100 naprav je porušenih ali poškodovanih; 5.200 kilometrov rečne proge neuporabnih. Vse proge z velikim prometom so zabasane; od 400 mostov jih je med pokrajinama Nord in Pas-de-Calais 370 zletelo v zrak. Na Seini, med Rouenom in Montereauem je manjkalo 59 mostov. Prvega novembra se je plovba v bazenu Nord-Pas-de-Calais in v pariški okolici spet vzpostavila. Prav tako se promet vrši tudi že na Seini in po kanalu Bourgogne. Več ko 4.000 kilome- trov proge je postalo spet uporabnih. Prerokujejo, da bo popolna vzpostavitev gotova do prvega februarja. Star pregovor pravi, da vse uspeva, kadar uspeva gradnja. Dogodki so pokazali, da se ustavi vse, kadar se ustavi promet. KONJ IN OSEL Slavni dramatik Scribe je bil tudi znan kot velik skopuh. Zaradi tega mu je neki bogatin poslal naslednje pismo: »Gospod, predlagal bi vam, da se midva združiva. Ker bi rad videl svoje ime poleg vašega na gledaliških listih, bi prevzel vse stroške za uprizarjanje vaših iger. Vam bi kot pisatelju ostal ves dohodek iger, jaz bi bil pa zadovoljen s tem, da bi me smatrali za sodelavca.« Na to pismo je Scribe odgovoril takole: »Nisem se še mogel odločiti, da bi vpre-gel v svoj voz osla poleg konja in zato vaše ponudbe ne morem sprejeti.« čez nekaj dni je dobil Scribe od bogatina pismo, ki ga je neizmerno ujezilo. Glasilo se je takole: »Gospod Schribe! Sprejel sem vaše pismo, v katerem ste odbili mojo ponudbo, da bi združila najini književniški usodi. Pravico imate, da varujete svoje interese, nikakor pa nimate pravice, da bi mene imenovali konja.« NI ZA MLADA DEKLETA ... George Sandova je začela svojo literarno kariero, ko je bila še mlado dekle. V eni svojih prvih knjig je precej obširno opisovala ljubezen mladega moškega. Neki prijatelj njene družine je prinesel to knjigo pisateljičini materi. »Imenitna zadeva«, je dejal, toda za mlade dame ni.« Tedaj je stopila pisateljica v sobo. Pogledala je na mizo in tam opazila svoje delo. Malo je zardela in poprosila za knjigo. Tudi njena mati je zardela: »Ne, drago dete, oprosti... toda ta knjiga še ni za tebe ...« POCENI ORDINACAJA Skopuh je vprašal zdravnika v kavarni: »Gospod doktor, trebuh me boli. Kakšno zdravilo bi vzel ?« »Takoj vam bom povedal,« je odvrnit zdravnik. »Samo slecite se najprej, da vas pregledam.« bujnim rastlinstvom in cvetočimi livadami privablja tujce. Tu je izstopilo nekaj leto-viščarjev; v trenutku jih je obkolila tolpa izvoščkov in napolnila ves prostor s kočijami. Zavidali smo izletnikom, kljub temu, da so bili obkoljeni s kričacič, saj jih bo divni otok odškodoval s svojo krasoto za te prve neprilike. Ladja je spet zarezala globoko brazdo v gladino Marmarskega morja in od otoka sta ostala le dva kipeča griča vrh katerih sta se belila prastara grška samostana. Vožnja je bila izredno prijetna, kljub pekočemu soncu, ki je ko za stavo pripekalo na našo potujočo družbo. Zleknili smo se pod ogromnim pisanim sončnikom, kjer smo si krajšali čas z igranjem raznih orientalskih iger, pri katerih nama je bil slovenski rojak najboljši svetovalec in tolmač. Zgodaj popoldne smo srečali skupino utr- jenih otokov, na kar se je morje kmalu pričelo zoževati ter končno prešlo pri mestu Gelibolu (Gallipoli) v ožino Dardanel. Gelibolu ali Gallipoli je starodavno utrjeno mesto, kjer Orient prevladuje s svojo pe-«=tro slikovitostjo. V pristanišču je stala skupina vojnih ladij, s katerih je donela razkošna orientalska glazba. Ko je kape-tan opravil svoje formalnosti, da je najavil oblastem prehod ladje skozi Dardanele, smo zapustili luko. Mimo nas sta polzela skalna bregova v svoji sivi enoličnosti. Na evropski strani sega visoka gorata obala celo prav do preliva, kjer se strmo vtaplja v globino. Iz redkega zelenja je včasih za-strmela mogočna utrdba, drugače se pa vsa okolica ni dosti izpreminjala. Morski tok je izdatno pripomogel, da smo s povečano hitrostjo brzeli dalje. Zamišljeno sem zrl s krova v valove, ki so udarjali ob ladijski kljun. Nekdaj v sivi davnini jih je dal kralj Kserks bičati z verigami, ko je tod peljal svojo vojsko. Tu čez je plaval legendarni junak Leander, ko je obiskoval svojo ljubico Hero; razvaline mesta, kateremu je dala ime, se še vidijo na azijskem obrežju. Preliv je kmalu prešel v najožji del. Na evropski strani v skalo vsekana jama He-kubina, a na azijski čepi v senci stoletnih platan trdnjavsko mestece Džanak-kalesi. Se pred nedavnim je bil tu sedež dardanel-skega poveljstva, zdaj je trdnjava opuščena. Pred nami vstajajo mogočne utrdbe. Večji del obale je pozidan in na najmodernejši način utrjen. Izmed starejših utrdi so ostale oborožene samo še Sultani — hi-sar in Kilijabor in nekaj manjših trdnjavic, kajti novejše so jim vzele svojo vrednost, ko so tako močno zavarovane in z najmodernejšimi topovi oborožene, da je po mnenju vojaških strokovnjakov izključen katerikoli predor skozi Dardanele. Za namJ sta spolzeli zadnji trdnjavi, Sed-il-bar na desni in Kum-kale na levi strani. Trenutek nato se je odprla neizmerna gladina Egej-skega morja, le na zapadu so sekali zelen- kasto modrino temni obrisi otoka Imbrosa, za katerim se je spuščalo sonce v zaton, da je bajno žarel obrobljen z zlatom poslednjih žarkov. Imbros je poleg Tenedosa edina turška posest sredozemskih otokov. Noč je spustila svoj črni plošč nad valovi, ko smo neslišno drseli ob obali trojanske pokrajine. Mesec je s svojim bledim sojem posrebril svetlikajočo se gladino reke Menderesa, ki tu izliva svoje valove v Egejsko morje. Ob toku reke se je blestelo v mesečini nekaj stebrov in poslednjih razpadajočih ostankov zgodovinskega mesta Iliona. Spomnil sem se slavne Homerjeve pesnitve o Odiseju, njegovih zvijačah in obleganja Troje. Iz misli me je zdramil debeli turški turgovec iz Izmira. S tolsto roko mi je pokazal na obrežje, kjer so se dvigali v nebo visoki griči: »Tam spi Ahi-lej in ostali trojanski junaki.« Svoje zanimivo pripovedovanje mi je utemeljeval z zgodovinskimi podatki, da sem se čudil njegovi izobraženosti. Ladijski zvonec je prekinil nojin razgovor; vabil nas je v jedilnico, k večerji. Drugo jutro me je prebudilo toplo sonce. Skozi okence kajute so se vsipali jutr-nji žarki in božali s svetlimi prameni po malem prostoru, kar mi je zagotavljalo, da je zunaj lepo, spokojno jutro. Jadrno sem se oblekel in se povzpel na palubo. Morje se je lesketalo v ažurni modrini in se širilo daleč tja proti zapadu, kjer so se risali medli obrisi samotnih, iznad gladine kipečih grških otokov. Brod je lahkotno drsel ob azijski obali, odkoder je lahno vel vetrič in mi hladil razgreto lice. Z obrežja so se nasmihale prijazne vasice, čepeče v senci cipres in platan. Pokraiina je kazala vedno lepšo sliko. V presledkih se je zdaj pa zdaj prikazala sredi vinogradov in olj- ! čnth nasadov razkošna vila. ki je zrcalila svojo belino v mirni površini morja. Po bregovih so se pasle črede ovac, vedno pogostejše so se prikazovali obsežni nasadi na rodovitni obmorski pokrajini. K^ično smo vendar v zgodnji popoldanski uri ugledali v daljavi po bregovih terasasto razpeto mesto Izmir. (Smyrna) V velikem, dokaj moderno opremljenem pristanišču smo se vsidrali. Napotila sva se v mesto v spremstvu slovenskega sopotnika, da si poiščemo kako ceneno pronočišče. Izmir je največje turško mesto v Aziji in obenem glavno trgovsko izvozno pristanišče ter šteje blizu 160.000 prebivalcev, je odlična luka, znana po izvozu rozin, sadja, vina, volne, tobaka, olja in opija. Vzpenja se kakor večina turških mest amfiteatra-lično po visokem hribu, vrh katerega se razteza velika, že razpadajoča trdnjava. Desno nad pristaniščem je evropski del s širokimi ulicami in krasnimi kamenitimi poslopji, ki se s svojo belino očitno odražajo od nesnažnega nasproti stoječega turškega okraja. Pod trdnjavo se belijo marmornati nagrobniki, skrivajoči se v senci oljk in cipres velikega pokopališča; vsa ta pestra slika tvori zares orientalsko idilo. Vzpenjali smo se po ozkih in mračnih ulicah turške četrti. Končno smo prispeli skozi labirint med zadnjimi pol lesenimi hišami na razsežni bazar. Neizmerna količina blaga, nakopičena iz vseh delov Orienta, prekaša celo. Veliki Bazar v Carigradu. Nakupili smo nekaj znanih izmirskih smo-kev in datljev ter vstopil v prvi han, kjer smo si najeli sobico. Se pozno zvečer sva s tovarišem strmela s trdnjavskega obzidja na šumeče velemesto. V nedogled se je širila rodovitna pokrajina in nasadi pomaranč, datljev, limon in smokev so se raztezali pod okriljem cipres. S pogledi sva objemala to divno, z mesečino oblito pokrajino in premišljevala, kako naju bo drugi dan sprejela tam na vzhodu sr>"ča, samotna in peščena pustinja Male Azije. Pogled na Smirno »JUTRO«, ponedeljska Izda J« Ponedeljek, 20k L tttt Pestra smučarska in drsa na nedeSa Globoka snežna odeja je omogočila vrsto smučarskih prir^iiiev, večinoma klubskih — V znamenju ffcriprav za važne tekme v Celju v& drugod Skakalne tekme na Rožniku Smučarji, v Celje gremo! Glavna prireditvena dneva bosta prihodnja Med 35 tekmovalci je na skakalnici v Mestecu med seniorji zmagal Karel Klančnik od SmK Ljubljane, med juaiorji pa je bil najboljši Berti Brun, član jeseniškega Bratstva Ljubljana, 19. jan. Za današnje skakalne tekme Ljubljanske zirnsko-sportne podzveze na rožniški skakalnici v Mostecu je bilo veliko zanimanja in je prireditvi prisostvovalo nekaj nad 1000 gledalcev, ki so bili z dobro organizacijo in hitrim potekom tekmovanja na splošno zadovoljni. Sneg, ki je pričel naletavati malo pred tekmovanjem, skakalcev ni mnogo oviral, kar dokazuje tudi majhno število padcev. V ostalem se je danes že videlo, da so skakači kljub komaj otvorjeni sezoni že v prav dobri formi. Starterju g. Tepini se je javilo lepo število 35 tekmovalcev, članov Smk Ljubljane, Ilirije, Bratstva in Celja. Med tekmovalci so danes posebno ugajali »stari« mojstri Pribošek, Klančnik, Me-žik in Zupan, pa tudi njihovi mlajši tovariši so pokazali precejšen napredek. V konkurenci je imel najdaljši skok Pribošek s 25 m, pa tudi izven konkurence je bil z daljavo 27 m najboljši. Juniorji so se dobro odrezali, vendar stilno starejšim še daleč niso kos. Odlično se je uveljavil Jeseničan Brun Berti, ki je bil med juniorji daleč najboljši in je zmago več ko zaslužil. Smolo je imel danes Tinček Mulej, ki si je s padcem pokvaril račune za vidnejši uspeh. Največ veselja in zanimanja pa so med gledalci vzbudili najmlajši, ki so s ko-rajžo in voljo prestali »skakalni krst« in se ogorčeno borili med seboj za prva mesta. REZULTATI SENIORJI: 1. Klančnik Karo! (Smk) 214.7 (24.5 24.5), 2. Pribošek Franc (Brat.) 214.4 (25, 24), 3. Ivležik Janko (II) 210.2 (24,5, 24.5), 4. Nedog Jože (Smk) 196.4 (22, 22.5), 5. Zupan Ivan (II.) 195.5 (21 in 22), 6. Murgele Stanko (Smk) 195.1 (22 in 23), 7. Z iiokar Jože (II.) 191.4 (22 in 22.5), 8. Gradišnik Fedor (SPD, Celje) 186.8 (22.5 in 23 m), 9. Kordeš Stanko (Br,) 184.4 (19.5, 22.5), 10. Ropret Milan (II.) 183.4 (21.5 in 23 m). JUNIORJI: 1. Brun Berti (Bratstvo) 211 (22 in 22.5 m), 2. Božič Branko (Smk) 205.6 (19 in 22 m), 3. Bukovnik Leon (Br.) 199.6 (20.5 in 22.5 m), 4. Zalokar Zoran 199.2 (20 in 21.5), 5. Nedog Janez (oba Smk) 186.2 (18.5 in 19.5), 6. Razinger Alojz (Br.) 184.4 (19 in 21.5 m). Med mladino je bil vrstni red naslednji: 1. Rogelj Albin 201.5 (15.5 in 15.5), 2. Mandelc Franc 200.2 (14 in 15.5), 3. Vidmar Marjan 193.7 (14.5 in 15), 4. Roje Miloš 131.5 (15 p in 15.5 m). Vsi štirje Smk Ljubljana. Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah tehničnega referenta LZSP g. Lado. Vučnika, kot sodniki pa so sodelovali gg. Kopriva, Šramel in Bernik. Ob 17. so v gostilni Stepič razglasili rezultate in obdarili zmagovalce z lepimi darili, ki iih je z zahvalo vsem tekmovalcem izročil v imenu LZSP g. Lado Vučnik. Juniorji: 1. Gros 6, 2. Skii.c 37.6, 3. Herzog 37.1, 4. Peiko. Juniorke: 1. G^.nbos 45, 2. Grubei 42.3, 3. Petaj 40.i. Nato so nastopili senierji in sicer kot prvi Biber. Izvede) je izvrsten Lutzuv skok .siguren je bil »udi v visoki pirueti, ! nizka pa mu ni uspela. Tudi v »kc,- I kih je bil siguren. Drut,. Je nastop*. Thu-! ma, ki se je pokazal v veliki iaetcu. Izve-j del je sigurno več skokov in piruet. na; -! boljši je bil v niJ.kih piruetah. Tretji je j nastopil Betetto, ki je lepo obvladal svoj ; spored. Odlikoval se .ie z eleganco in dobro j muzikalnostjo. Tudi v skokih ie bil sigu-1 ren. Rezultati so bili: 1. Thuma 115.3, 2. i Betetto 109.4, 3 Biber 103 1 tečke. ! Nato je še izvedla svej program Palme-tova, sigurna v skokih in v piruetah. Dosegla je 111.8 točke. Sledil je nastop parov. Prvo mesto sta si priborila dvojica Palmetova—Biber, ki sta dosegla 11 točk, drugo mesto pa Serne-čeva—dr. Schwab, ki sta dosegla 10.2 točke. SKUPNI REZULTATI: Juniorji: 1. Gros 109.2, 2. Skrtič 101.3, 3. Herzog 94.4. Juniorke: 1. Gomboš 111.1, 2. Gruber 105.1, 3. Petaj 96.5. Seniorji: 1. Thuma 282.3, 2. Biber 250, 3. Betetto 245. Seniorke: 1. Silva Palme 250.2 točke. * Dve hokejski tekmi pri Hrvatih. V Kar-lovcu je bila včeraj odigrana prjateljska tekma v hokeju na ledu med Haškom iz Zagreba in domačim Primorcem. Hašl: je zmagal s 4:1. V Varaždinu sta igrali moštvi KSU iz Karlovca in domači VSD. Domači so zmagali z 1:0. Klubske tekme na Golovcu Prvak SK Korotana v alpski kombinaciji je Jože Kumar Dopoldne ie smučarska sekcija SK Korotana izvedia svoje -klubsko tekmovan;e v alpski kombinaciji. Tekem se je ude e-žilo vse a 38 tekmovalcev, med njimi 20 senicrjev. Propa za smuk, ki ie merila nekaj nad 500 m. je vodila z vrha Golovca po gozdni poti do ribnika na Rakovniku. Organizacija tekmovanja ie bi'a prav do-t:a. borbe tekmovalcev za najboljša mesta hude in napete. Rezultati v smuku: 1. Hribar Jože 2:23.1, 2. Jarc Drago 2:42.4, Padovan Rudi 2:49.4, 4. Kumar Jože 2:51.4. Izven konkurence sta dosegla prav dober čas Berlot Bogdan v času 2:05 in Ma-gušar Janez z 2:47. Popoldne so na precej kratki progi tekmovali v slalomu in dosegli naslednje rezultate: 1. Kumar Jože 1:05 8, 2. Kahne Davorin 1:13.4, 3. Novinc Franc 1:18.5. Prvenstvo kluba si je v .romibinaciji osvojil Kumar Jože v času 3:57.2, izven konkurence pa ie bil v skupni oceni najuspešnejši Berlot Bogdan s časom 3:11. Mladinsko smučarsko tekmovanje v Mariboru Maribor, 19. januarja SK Železničar je priredil dopoldne v propagadne svrhe smuški tek za mladino na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Udeležba je bila nad vse številna ter so tudi rezultati prav dobri. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri razrede: I. do 10 let. II. do 12 let in III. do 14 let starosti. Organizacija je bila brezhibna. Doseženi so bili naslednji rezultati: I. skupina (1500 m): 1. Pliberšek M. 7:22. 2. Muraus J. 7:29, 3. Lešnik 6. 7:37. II. skupina (2 km): 1. Zavrl V. 9:26, 2. Novak F. 10:02, 3. Novotny B. 10:02. III. skupina (3.5 km): L. Lesjak F. 15:46, 2.Muraus A. 16:16. 3. Kajšler St. 16:25. ★ Na Sljemenu pri Zagrebu so bile včeraj tekme v smučarski štafeti na 4x10 km za prvenstvo banovine Hrvatske. Startalo je 10 štafet, med katerimi je zmagala štafeta HPD iz Delnic s časom 3:52:16, nato pa so sledile: Marathonova in Runolistova iz Oroslavlja. ;; , ', , "J. ' O tekmah v Planici, Sodražici in še nekaterih včerajšnje nedelje bomo poročila objavili v redni izdaji našega lista. s£3ii®rl! naši drsalci nimajo tekmeca Novi prvaki so: Thuma in Palmetova (Ilirija) med seimsrji, medtem ko so juiuorski naslovi ostali v Zagrebu Zagreb, 19. jan. | V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu prvič tekmovanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju. Za tekmovanje je vladalo precejšnje zanimanje, ker je drsanje v Zagrebu že tudi na precejšnji višini in so gledalci hoteli tudi videti razliko med slovenskimi in zagrebškimi drsalci. Skoda, * da slovenski juniorji in juniorke niso nastopili, ker imajo zanje tudi Hrvati predstavnike, ki so boljši. V soboto je bilo tekmovanje v obveznem drsanju. Rezultati so bili naslednji: Seniorji: Tuma (Ilirija) 156, Biber (IL) 146.8, Betetto (II.) 136.8 točke. Seniorke: Nastopila je samo Silva Palmetova, pogrešali pa so Dorico Schellovo, ki je odsotna. Palmetova je dosegla 146.7 točke. Juniorji: 1. Gros (Zašk) 63.4, 2. Skrtič (Hašk) 63.3, 3. Perko (Zašk) 57.6, 4. Herzog (Zašk) 57.6. Juniorke: 1. Klara Gomboš (Zašk) 66.1, 2. Gruber (Zašk) 62.8, 3. Petaj (Zašk) 56.4. Danes ob pol 10. se je tekmovanje nadaljevalo, in sicer v prostem drsanju: Neka] nogometnih dogodkov Gradjanski : BSK 4:2(1:2) o— Zagreb, 19. jan. Na težkem zasneženem terenu je bila i danes odigrana prijateljska revanžna tekma med Gradjansicim in BSK, ki se je končala z zmago domačih v razmerju 4:2. Tekma ni bila na posebni višini, ker sta bili obe moštvi v precej slabi formi. Igralo se je na obeh straneh z mnogimi pogre-škami in večkrat je prišlo tudi do izpadov. Največ incidentov sta zagrešila stara rutinerja Beloševič in Glišovič, kar je publika ostro obsojala. Vodeči gol je dosegel Gr. že v 3. min. po Lešniku. V 8. min. je Nikolič izenačil. V 44. min. je Gjurič 2 izvrstnim strelom dosegel drugi gol za BSK. V drugem polčasu je Gr. igral precej boljše od nasprotnika in je tudi zasluženo zmagal. V 9. min. je Lešnik streljal na gol, žoga se je pa odbila od prečke, nakar je Wolfl opravil ostalo in izenačil. V ~21. min. je po nevarnem "napadli Gr. R&lič žogo z roko ustavil v' kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je streljal Wolfl in sigurno zabil gol. V zadnji minuti je Ma tekalo z razant-nim strelom iz neposredne bližine poslal usnie še četrtič v mrežo. Publike je bilo okrog 2500. Sodnik Hršak je imel težak posel, ker so bili mnogi igralci na obeh straneh bojeviti. Jugoslavija : Concordia 1: o p—. Beograd, 19. jan. Na igrišču BSK je bila danes odigrana prijateljska tekma med Jugoslavijo in prvakom hrvatske lige Concordijo. Teren je bil zelo slab in igrišče pokrito z ledom. Tekmi je prisostvovalo 2000 gledalcev, ki so razočarani odšli. Igra je bila zelo slaba, nezanimiva, raztrgana in brez kombinacij. Edini gol je zabil Petrovič, in sicer iz kota. r *i SPLIT: Hajduk : Sašk 5:1 (4:1). Tekma za hrvatski pokal. Borovo: Bata (BOrovo)-Slavija 8:4 (3:2). Prvo poslovno leto SNZ je minilo Včeraj je bil II. redni občni zbor naše vrhovne nogometne organizacije, na katerem so bili sprejeti nekateri pomembni ukrepi za uvedbo reda in discipline na igriščih. V novi odbor so bili izvoljeni skoraj sami prejšnji delavci s predsednikom dr. Jankom Kostlom na čelu. Ljubljana, 19. jan. Slovenska nogometna zveza je imela dopoldne v beli dvorani hotela Uniona svoj II. redni letni občni zbor. Po splošni reorganizaciji športa v državi je današnje zborovanje zaključilo prvo redno obdobje dela po novem sistemu, kar je poleg drugega dalo zborovanju še posebno zanimivost. Nskaj podatkov iz poročil Delo upravnega odbora SNZ v pretekli poslovni dobi je buo mnogokrat moteno zaradi splošnih zunanjih vplivov, ki posegajo v vse naše življenje. Pri stremljenju za čim objeKtivnejSo rešitvijo kočljivega vprašanja, kako spraviti v sklad križajoče se interese kiucov, so bili napori odbora oteženi zaradi raznih pojavov nediscipliniranosti,- zlasti v ligi. Bilo je potrebnih 37 sej, da so se rešila vsa tekoča vprašanja, med katerimi je bilo tudi 5 protestov proti sklepom raznih odborov in 71 primerov postopkov proti klubom zaradi lormalnih kršitev pravil in pravilnikov. Prvenstvena tekmovanja po prejšnjih pro-pozicijah in kasneje v ligi so potekla večinoma gladko in regularno, težavam pa, ki so se pojavile, naj bi odpomogli na današnji skupščini sprejeti ukrepi. Pomanjkanje terminov je onemogočilo izvedbo pokalnega tekmovanja. Odnosi SNZ do VNS, SLS in HNS so bili korektni in prijateljski, do stikov na zelenem polju pa je prišlo le s HNS o priliki mladinske reprezentančne tekme v Zagrebu. Ker so mnoga letošnja meddržavna srečanja ostala deficitna in so bili dohodki VNS v držav, prvenstvu skromni (35.000 din!), narodne zveze ne bodo deležne takih dohodkov od VNS, kakor so računale. Glede sporeda letošnjih mednarodnih prireditev je bila izražena želja, naj se po:šče možnost za srečanje z reprezentanco Rusije. Pri sestavljanju državnih juriiorskih reprezentanc naj se pravično upoštevajo tudi dobri slovenski juniorji. Zaradi nesporazumov, ki so nastajali ob prehodu igralcev iz področja ene narodne zveze v drugo, je VNS odločil, da mora v bodoče vsaka narodna zveza dati igralcu odpustnico v roku 30 dni, sicer ima zahtevajoča zveza pravico verificirati igralca po splošnih pogojih. Skupščina VNS bo bržkone dne 2. februarja. V prostojnost tehničnega odbora spadajo po pravilih verifikacije igralcev, vodstvo prvenstvenih tekem, reševanje protestov proti verifikaciji prvenstvenih tekem in podobno. Novih verifikacij je bilo preteklo leto 358, pristopilo je 170, izstopilo 134, črtanih pa je bilo 118 igralcev, tako da znaša število verificiranih igralcev 2803. Največ jih izkazujeta SK Jadran (122) in SK Mladika (106), najmanj pa slovenjgra-ška SK Mislinja (12). Od 49 klubov, ki so včlanjeni v SNZ, jih 29 s 1491 igralci odpade na ljubljansko okrožje, 10 s 575 igralci na mariborsko podzvezo in 10 s 477 igralci na podzvezo v Celju. Krajevno prednjači Ljubljana z 12 klubi in 825 igralci pred Celjem (4—304) in Mariborom (4—323). Na področju SNZ je bilo lani odigranih 551 tekem. Med njimi je večina prvenstvenih (294), mnogo prijateljskih (246), druge pa so bile deloma pokalne, medmestne in izbirne. Niti ene pa ni bilo med njimi mednarodne, kar je najbolj značilno. Pri reševanju protestov je tehnični odbor v spornih primerih vedno zaprosil za mnenje odbor ZNS in se ravnal po njegovem mnenju. Prijavljenih je bilo 8 protestov, štirim je bilo ugodeno, 2 sta bila zavrnjena, eden je še v obravnavi, medtem ko se o enem ni razpravljalo. Številni so bili tudi drugi prestopki, ko je moral tehnični odbor prijaviti klube upravnemu odboru. »Kriminaliteta« med igralci je porasla, in to na račun ligaških klubov: vsega je bilo kazenskemu odboru predanih 112 bralcev. Kazenski odbor je imel 24 sej, v katerih je postopal proti 148 igralcem in 4 funkcionarjem. Oproščenih je bilo samo 8 igralcev in 1 funkcionar. Najvišja kazen je bila izrečena proti igralcu, ki je bil kaznovan z dosmrtno diskvalifikacijo, 7 igralcev je pa bilo kaznovanih s 6 meseci prepovedi nastopanja itd. Poslovanje blagajne, ki je bilo zaradi odsotnosti izvoljenega blagajnika zlasti otežkočeno, je bilo zdaj prvič zasnovano po sistemu budžeta. Od odobrenih 57.528 i din je odbor izdal 55.119 .din in tako pri-! hranil 2.408 din. Največji zneski so bili j izdani za poslovodjo in »Službeni vestnik« j Razen rednih izdatkov pa je bil odobren še izreden kredit za izvedbo organizacije SNZ okoli 12.000 din. Klubi dolgujejo SNZ 26.050 din. Kratka razprava ln volitve Na današnjem občnem zboru, ki ga je vodil predsednik dr. Kosti, in je trajal skoraj 4 ure, je bilo zastopanih 40 klubov. Verifikacij ski odbor je po kratkem posvetovanju odobril vse predložene poverilni-ce. Pred prehodom na dnevni red je bila poslana Nj. Vel. kralju Petru II. vdanost-na brzojavka, ki so jo vsi prisotni toplo pozdravili. Pozdrave je skupščina poslala tudi ministru ža telesno vzgojo, VNS, SLS in HNS. Ker so bila poročila razmnožena in so jih sprejeli že prej vsi delegati ter se je o njih razpravljalo tudi na sobotni konferenci, je predsednik takoj otvoril razpravo, v katero je posegel samo delegat SK Celja Pertot. Ker so bila njegova izvajanja vse preveč nekonkretna in pavšalna ,niso pritegnila drugih delegatov, zbudila pa so odpor pri napadenih. Nadzorni odbor je predlagal razrešnico namestniku blagajnika g. Fajnu. Po nekaterih osebnih pojasnilih je skupščina soglasno odobrila predlog revizorjev. Po odmoru je bila na vrsti volitev celotnega upravnega odbora; dosedanji odbor je želel, kljub temu da še ni potekla po pravilih vsem članom funkcijska doba, dati skupščini možnost, da izvrši morebiti zaželene spremembe. Po predlogu kandidacijskega odbora je bil skoro soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik: dr. Janko K o s 11, podpredsednik I: Miro Martelanc, podpred- sobota in nedelja Po vsej Sloveniji so v teku priprave za I. zlet slovenskih smučarjev, ki bo — kakor kaže vse — največja manifestacija smučjrstva, kar jih je doslej bilo v naši državi. Ni slučaj, da je Slovenska zimsko-spoiina zveza izbrala za te velike priredil-i ve ravno Celje. Doslej so bile podobne pri-' rcdltve večinoma v gorenjskem kolu, ki je : \ es smučarski ir. ima vsako leto tekmo-i va'nih prireditev na pretek. Toda vzgojna ! n-. log.' SZSZ ne s/ne biti usmerjena samo ! na kraje, kjer je smučarstvo že dobro or-; ganiziiano in razvito, temveč je posebne ! vai.-ooii, da s svojim neposrednim pose-! gom v druge deie Slovenije izkoristi te-| renske prilike in s širšimi prireditvami i pokaže na možnost večjega in hitrejšega • razvoja smučarskega športa tudi tam, U er klubov še ni in kjer tudi terenske i .r.nu • če niso tako raziskane in izkorišče-kakor bi bilo treba. Ceije kot zemljepisno središče Slovenije je najbolj primerno mesto, iz katerega naj se novi val smučarskega življenja razlije na vse strani ter zbudi iz mrtvila podeželje vse do naših severnih in jugovzhodnih meja. Slovenska zimskosportna zveza ni mogla zadeti potrebe bolj v živo, kakor jih je z odločitvijo, da se ta največja manifestacija smučarstva letos izvede v Celju. Da bo pa ta velika naloga, ki naj jo prireditev izpolni, dosegla zaželeni uspeh, je dolžnost vseh smučarjev, da pri-deio pokazat svoie znanje in disciplino ter svojo organizatorično silo vsej slovenski javnosti, posebno najmlajšemu rodu bodo-j eih slovenskih smučarjev, da jo bo ob le-t poti in plemenitosti tekmovalnih borb za-| • 'o n---. dušenje, ki druži in vzgf'-i življa in ustvarja, da bo ta velika prire-| ditev tudi velik mejnik v slovenskem smučarskem športu ter vzpodbujajoči kažipot mladini, da bo kmalu vsa, prav vsa na belih poljanah... Vsi smučarji in prijatelji mladine, pohitite v belo Celje, pripravite se, zakaj prireditev se prične že v petek. 24. t. m. in bo trajala dva dni, v soboto 25. t. m. in nedeljo 26. t. m. Objave SZSZ Vsi klubi, društva in odseki so te dni prejeli okrožnice prireditvenega odbora. Opozarjamo predvsem vodstva, da jih dobro preučijo in začno takoj s pripravami svojih tekmovalcev za tekmovanja. Poslužite se vseh ugodnosti, ki jih okrožnica navaja, predvsem skupne prehrane in skupnih prenočišč. Sporočite takoj število tekmovalcev in njihovega vodjo, obenem tudi število udeležencev na naslov: Odsek za prehrano in stanovanje, Mirnik Mirko, Celje, z vsemi podatki: Pohitite, čas je kratek! Vsi funkcionarji, ki so bili določeni za vodstvo zleta, naj vsako spremembo takoj sporoče prireditvenemu odboru, da bo mogel pravočasno poiskati namestnika. Vse funkcionarje prosimo, naj pridejo ob določenem času V Celje in prevzamejo delo. *- - • :. i- "- Opozarjamo vse klube, društva in odseke. da od danes dalje naslavljajo vsa sporočila in prijave na naslov: Prireditveni odbor I. zleta slovenskih smuCarjev, Celje, Delavska zbornica, Razlagova ul. Nekaj navodil za udeležence Izletni znaki so izdelani ln se lahko dobe za ceno din 6.— pri Zvezi na Jesenicah, pri Putniku v Ljubljani ter v izletni pisarni v Celju in pri vseh celjskih klubih. Znak je lično izdelan s stilizacijo plužne stoje smučarja v trioglatem polju v bakru po načrtu tov. Čopa Jake. Segajte po njem! Skupna ležišča za tekmovalce. Obveščamo vse klube, društva in odseke, da bodo za tekmovalce v Celju na razpolago brezplačna prenočišča, in sicer skupna. Vsi vodje skupin naj se zglase takoj po prihodu v Celje v zletni pisarni, kjer bodo prejeli točna navodila. sednik II: dr. Mirko Kuhelj, tajnik I: Stane Vrhovec, tajnik II: Rado Zajec, blagajnik I: Ciril Fajn, blagajnik II: Emil Novak, tožitelj: prof. Andro K u 1 j i š. Člani odbora so: Nedeljko B u -ljevič, AL Gušina, Iv. Hartman, •Adolf Heidegger, Ivan Kralj, Janko Pučko, Albin Tur k, Rado S toke 1 j, Josip Jenko, Fran Mažgon, Dušan Krečič in Vinko Sefic. Nadzorni odbor sestavljajo: dr. Miloš Vauhnik, Mirko Presinger, Drago Malovrh, Ulrik Vospernik in Drago Kačar. Novi sklepi Najpomembnejši del današnje skupščine so tvorili predlogi in slučajnosti. Predloženih je bilo mnogo predlogov in o vsakem se je razvila krajša ali daljša debata. Sieunjič so bili storjeni med drugim naslednji sklepi: Za izvedbo prvenstvenega tekmovanja v ligi se v okviru zveze ustanovi poseben ligaški odbor, v katerega delegira vsak ligaški klub po enega delegata. Zvezo zastopa v tem odboru zvezni tožilec, ki ima za primer kršitve pravil ali pravilnikov pravico veta. Pristojnost ligaškega odbora predpiše upravni odbor SNZ. Upravni odbor SNZ je pooblaščen, da skupaj z ZNS izdela navodila sodnikom in službujočim organom za prvenstvene tekme v ligi. V teh navodilih naj se določijo vsi primeri neredov in kršitev športne discipline, obenem pa tudi način sodelovanja med sodnikom in službujočim organom na igrišču. Pred začetkom tekmovanja določi in objavi ZNS listo sodnikov, ki bodo sodili prvenstvene tekme v ligi. ZNS naj obvezno upošteva sporazume klubov tudi na druge domače sodnike, ki niso v seznamu. — Sodniki, ki jih ZNS določi k ligaškim tekmam, morajo soditi, kolikor jih klubi ne izločijo. V svrho izpopolnitve sodniškega kadra morajo vsi ligaški in vsi prvorazredni klubi obvezno, drugorazredni klubi pa neobvezno prijaviti po dva člana za sodniška kandidata. Funkcijo službujočih odbornikov na tekmah iz lige naj v bodoče opravljajo člani predsedstva zveze in podzvez ter starejši zvezni funkcionarji. , Pokorščina in disciplina. Zletni odbor prosi vse tekmovalce, da se strogo drže navodil in programa in se v vsakem pogledu pokoravajo organom. Tekmovalci ali skupine, ki bi kršili red in disciplino, ne bodo deležni nobenih ugodnosti. Vozne olajšave. Doslej še ni prišla rešitev prošnje za polovično oz. četrt insko vožnjo po železnici. Za vsak primer pa moramo biti pripravljeni, da se bomo lahko poslužili turističnih ugodnosti polovične vožnje, in sicer naj klubi store takoj naslednje: Poberejo naj članske legitimacije od svojih tekmovalcev ter naj jih takoj nesejo na direkcijo drž. žel. v Ljubljano, ki jih bo opremila s svojim pečatom. Tako potrjene legitimacije odnosno veri-fikacijske izkaznice razdelite spet med svoje člane .Razen tega so bili vsem klubom dostavljeni posebni obrazci, v katere je treba vpisati poimensko vse tekmovalce, ki bodo šli v Celje. Ta izpolnjeni obrazec mora dati vodja skupine v potrditev ha odhodni postaji, kjer bo kupil celo vozno karto, ki bo veljala tudi za brezplačen povratek. Tekmovalci pa morajo imeti pri sebi svoje legitimacije, da se lahko izkažejo kontrolnim organom. Podpore članom. Zveza je sklenila podeliti klubom primerne podpore po udeležbi tekmovalcev in oddaljenosti od kraja zleta. Podpora se bo izplačala šele po zletu v skupnem znesku okrog din 10.000. Odpotujemo. Odbor Zveze odpotuje v Cel^e v četrtek 23. t. m. ob pol 11. z Jesenic. V Ljubljani naj se pridružijo še de-legati l.jublianske podzveze in imenovani funkcionarji. Slov. zimsko športna zveza. Moderna smučarska teiudka Smučarski klub Ljubljana priredi v torek 21. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani aktualno predavanje o moderni smučarski '.ohiiiki in opremi. Predavatelj, znani smučarski učitelj in pisatelj, g. Robert Kump, je na podlagi dolgoletnih lastnih izkušenj in študija najnovejše smučarske literature ter po mnogih posvetovanjih z našimi in mednarodnimi smučarskimi tekmovalci in športnimi delavci pripravil nadvse zanimivo predavanje, ki ga bo ilustriral z nad 100 lepimi slikami. Vstopnina je določena na din 3 in din 5, tako da je vsakomur vstop mogoč. Vstopnice se že prodajajo v trgovini Goreč na Tvrševi cesti. Schaffer nastopi tudi v Mariboru. Večkratni svetovni prvak in olimpionik Kari Schaffer in njegova partnerica Fritzi Gil-lard sta posebnemu odposlancu SK Železničarja ob svojem triumfalnem nastopu v Ljubljani obljubila, da bosta nastopila tudi v Mariboru. Tako bo tudi mariborsko občinstvo, ki je o priliki zadnje produkcije odličnih drsalcev SK Ilirije iz Ljubljane pokazalo veliko zanimanje za lepi drsalni šport, lahko prisostvovalo nastopu najboljšega drsalca na svetu. Podrobnosti o nastopu, ki bo v petek 24. t. m. na drsališču SK Železničarja na Tržaški cesti, bodo še objavljene. Spored večera bosta izpopolnila tudi S. Palmetova in J. Biber iz Ljubljane. Občni zb»r HNS. V Splitu jc bil včerai drugi občni zbor Hrvatske nogometne zveze, ki mu je prisostvovalo mnogo delegatov Na skupščini so bila vsa pc-ročila sprejeta soglasno in brez razprave. Na zborovanju je predsednik delavskih klubov dr. Nisc-teo podal izjavo v imenu 32 članov delavske zajednice.' v kateri naglašajo. da se bodo ti klubi borili za enakopravnost v HNS. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen dr. Ivo Kraljevič, SK Ljubljana. Drevi ob 20. v gostilni pri »Ivanu« (Aleksandrova 5) obvezen sestanek ligaškega. rezervnega in junior-skega moštva. Na dnevnem redu je volitev kapitanov posameznih skupin ter pogovor o trenerju in delu za spomladansko sezono. V kazenski odbor naj se imenujejo ne-zainteresirani športni delavci. Ustanovi se funkcija zveznega tožitelja. Poišče naj se način, da igralcem ne bodo potekale kazni v mrtvi sezoni za prekrške, zagrešene sredi ali konec sezone. Ponovno se pregledajo igrišča za tekme v ligi in določijo primerni ukrepi glede mer, kakovosti, barier in presledkov med igralci in občinstvom. Izdelajo se propozicije za pokalno tekmovanje, ki se naj izvede v režiji klubov. Udeležba je obvezna za člane lige in prvorazredne klube, ostalim se nudi možnost prostovoljne udeležbe. Prošnji KSK in Slavije za podporo se prepustita v rešitev upravnemu odboru. Predlog SK Grafike za spremembo tekmovalnih propozicij je bil odklonjen, soglasno pa sprejet predlog SK Jadrana, da se propozicije za kvalifikacijske tekme za • vstop, v ligo spremene tako, da sodelujeta odslej v njih z ljubljanskega področja dva I kluba namesto enega. Kot delegata v VNS I sta bila izvoljena Buljevič in Jugovec. Nazadnje je prišlo v razpravo še vprašanje spremembe odnosov med SNZ in ZNS. Po sporazumu na snočnji konferenci sta dr. Vauhnik in dr. Kuhelj reasu-mirala vse sporne točke in stopila v zvezo s predsednikom ZNS Deržajem, ali in kako bi se dale te spremembe doseči sporazumno "in prijateljsko. Po izjavi zastopnika ZNS so predlogi naperjeni proti obstoječi avtonomiji ZNS in je verjetnd, da bodo mnogi predlogi naleteli na odklonilno stališče sodnikov, medtem ko je nekaj takih, ki bi jih bilo mogoče sprejeti. Sodniki v načelu ne odklanjajo pogajanj, so pa proti ukinitvi samouprave. Skupščina je izvolila tričlanski odbor (dr. Kuhelj, Kralj in Buljevič), ki naj skuša najti podlago za sporazum z ZNS. Ce bodo razgovori neuspešni, naj upravni odbor postopa po pravilih. Ko je bilo še govora o znani zadevi SK Kranja in je bilo priporočeno upravnemu odboru, naj po možnosti čim ugodneje za SK KTanj likvidira posledice, ter bilo naloženo odboru, da posreduje pri mestni občini ljubljanski v zadevi igrišča SK. Jadrana, je bil izčrpan dnevni red občnega zbora po prvem letu obstoja samostojna SNZ. jICIBOi, pooeMjafa kdaj« 8 Ponedeljek, 20. L 1041 Nedelja vremenske zmešnjave Vse se je zvrstilo: megla, mraz, sneg, dež ln poledica Ljubljana, 19. januarja Današnjo nedeljo smo doživeli spet nov, pomembno močan vremenski prevrat. Po izdatnem sneženju, ki nam je nametalo skoraj pol metra snega v veliko veselje smučarjev in mladeži, je v soboto zvečer kar naenkrat pritisnil sever in je postalo občutno mrzlo. Gosta megla je zalila ljubljansko kotlino. V teku noči se je ozračje še bolj ohladilo in živo srebro je zdrknilo kar na 12 stopinj pod ničlo, na periferiji so pa beležili še nižjo temperaturo, na letališču celo 15.5 pod ničlo. Nad delom mesta, zlasti nad južnim predmestjem in nad Barjem je ležala še nadalje še precej gosta megla. Mraz pa je trajal samo v prvih dopoldanskih urah. V višini je že snoči ležal jug, ki je zavel z Balkana. V Beogradu so imeli že včeraj zjutraj izrazito južno vreme in sneg je kar vidno kopnel. Odtod se je depresija naglo pomikala k nam in kdor je poslušal nedeljsko opoldansko vremensko napoved, je cul, da se bo temperatura dvignila ,da bo v Primor-ju deževalo, na zapadu pa snežilo. Res je pričelo pri nas že opoldne snežiti; popoldne se je živo srebo še bolj dvignilo. Temperatura se je gibala okrog ničle in okrog 17. ure je med snegom in sodro pričelo deževati. Pota so poledenela in če bo še naprej deževalo, se je bati prav občutne poledice. Današnja nedelja je bila kljub dopoldanskemu mrazu prav ugodna za smuko in zato seveda ni čudno, če si je mlado in staro oprtalo smuči, pa hajd v breg! Golovec, Rožnik, Katarina in vse bližnje po- stojanke smučarskega športa so bile polne razigrane mladine. Smučanje je zahtevalo tudi svojo žrtev. Na Vrhovcih si je zlomil nogo 23-letni mehaniški vajenec Vladimir Mrzlikar. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je danes proslavila praznik bogojavlje-nja. Ob 9.30 je bila v cerkvi Sv. Cirila in Metoda liturgija, sledila je posvetitev vode in procesija okrog cerkve. Bogojavlje-nju so prisostvovali med drugimi predstavniki: komandant divizije g. general Stefanovič, mnogi višji oficirji, predsednik pravoslavne občine prof. Jurkovič in drugi zastopniki bratskega pravoslavnega živlia Z Gradu je bilo opoldne v proslavo bogojavljenja oddanih več strelov. Po cerkvenih opravilih je gospod prota odšel še na zasebna stanovanja in jih blagoslavljal. Gledališki spored je prinesti! v soboto zvečer dve zanimivi novosti. V operi sta se v operi »Carmen« pred skoraj razprodano hišo uveljavila zagrebška altistka Anka Jelačičeva in Jože Gostič Oba sta bila ponovno klicana pred zastor in obdarovana s cvetjem. — V drami ki ie b"la do kraja polna, pa je spet zagospodoval Shakespeare s svojim nesmrtnim »Othellom«, ki ga je podal Levar, kot Jagu se je prav krepko uveljavil Sever, Desdemono pa je ustvarila Boltarjeva. — Tudi ncde'ja je privabljala občinstvo v obe gledališči, a zelo lep delež na letošnji sezoni imajo tudi Šentjakobčani z izvrstno igrano »Gospo ministrico«. Banovinski odbor za zimsko pomoč Naši javnosti je bilo že sporočeno, da se je vršila dne 8. januarja t. 1. na banski upravi posebna anketa o organizaciji zimske pomoči v dravski banovini. Ankete so se udeležili predstavniki najvidnejših in najpomembnejših javnih in zasebnih ustanov, društev in kcrporacij, ki so i'/nesli mnogo koristnih nasvetov ir. predlogov za izpopolnitev akcije zimske pomoči v Sloveniji. Sedaj je že ustanovljen banovinski odbor za zimsko pomoč, ki ga sestavljajo: ban dravske banovine, knezoškof 'ljubljanske in knezc"'kof lavantinske škofije ter predsedniki Županske zveze. Zveze avto- nomnih mest Slovenije. Ban. odbora Rdečega križa, ban, odbora Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, Karitativne zveze v Ljubljani in Mariboru, šef Borze dela, predsednica Kola jugoslovanskih sester,^ Krščanskega ženskega društva, Krščanske ženske zveze, prvo-mestnik Ciril-Metodove družbe in predsednik Slovenske straže. Posle odbora za zimsko pomoč bo vršil pod vodstvom načelnika kraljevske banske uprave, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje poseben delovni odbor, sestavljen iz zgoraj imenovanih zvez in ustanov. Teden zimske pomoči v dravski banovini bo od 2. do 8. februarja. Odlično uspel ples gradbenikov Gradben:ki Aleksandrove univerze so priredili snoči na Taboru svoj II reprezentančni ples, ki je zelo uspel. Prostorna dvorana je bila do kraja polna in je ves večer vladalo med posetniki prireditve odlično razpoloženje. Večer je bi! prirejen v izvedbi akademskega kluba gradbenikov, ki je med najdejavnejšimi strokovnimi akademskimi društvi. Gradbeniki so se že večkrat izkazali kot dobri organizatorji, tako tudi s snočnje prireditvijo. Okrasje glavne dvorane ni bilo razkošno ali natrpano, zato pa so posrečene slike iz vseh panog gradbene tehnike zbuja-lle toliko večjo pozornost ter so najprimerneje podčrta vale reprezentančni značaj prireditve. Enako resno je bil opremljen glavni oder. kjer so posrečeni svetlobni učinki močnih reflektorjev risali na težke zavese začetnice AKG in obris klubovega znaka: mestu z loki. Prireditvi so prisostvovali mnogi cdlič-niki, ki so tudi tvorili pokroviteljstvo in častno predsedstvo, ter celoten častni komite požrtvovalnih dam, ki so klubu mm> go pripomogle do lepega gmotnega uspeha s svojo naklonjenostjo in delom pri organiziranju večera. Ples je vodil g. pro>f. Trcst, igral pa je vedno odlični jazz Odeon, ki ga vedi g. švara. Otvoril je ples s pozdravnim nagovorom cand ing. Marinček, nato pa je vodil kraljevo kolo dekan tehniške fakultete univ. prof inž. Hrovat, sledili so divizicnar general Stefanovič, zastopnik komandanta utrjevalnih del gen. Rupnika major Šuster, direktor drž. žel. inž. Kavčič, podžupan dr. Ravnihar m še vrsta gospodov in dam. Precej številno je bil zastopan profesorski zbor tehniške fakultete in veliko število višjih oficirjev. Kraljevega kola so se udeležile vse gospe soproge visokih pokroviteljev in častnega predsedstva. Kmalu po otvoritvenem valčku se je razvila živahna zabava, posebej še v zelo okusnem baru. V vseh prostorih so pomagali pri delu člani prireditelja, ki so požrtvovalno vodili tudi vse priprave.. — Upamo, da je tudi gmotno večer uspel v zadovoljstvo delavnih gradbenikov. ki bodo od tega prispevali znaten obolus tudi za splošno socialno akcijo k zimski pomoč: in pa svojim revnim tovarišem ter za izpopolnitev svoje strokovne knjižnice. Na njihovi poti prizadevanja za izboljšanje študentskih prilik jim čestitamo k najnovejšemu uspehu v bodrilo za nadaljnje dela — M. Glavna skupščina Sokola II V Sokolskem domu. ki je med najlepšimi v naši domovini, je polagal Sokcil Ljubljana H. obračun dela za preteklo leto v soboto 18. t. m. ob 20. na redni glavni skupščini, ki jo je članstvo posetilo v velikem številu. Starosta br Vinko Kocijan je po uvodnih formalnostih toplo pozdravil član-stvo, predvsem zastopnika župe podstareši-no br. Jazbeca in tajnika br. Ahčina. V govoru se je najprej spomniti vzvišenega staroste Nj. Vel. kralja Petra II., ki so mu navzočni navdušeno zaklicali trikrat »Zdrave«. Brat starosta je natr kratko poročal o delu društva, ki je kljub težkim in resnim časom izredne razgibano, kar dokazuje v novembru krasno uspela interna otvoritev sokolske dvorane. Da je društvo -seglo tako lepe uspehe, je zasluga vseh bratov, zlasti pa poedinih odsekov, predvsem gradbenega. S pieteto so zborovalci počastili tudi spomin pokojnih bratov, ki so jim zaklicali »Slava*. Poročilo br. staroste je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto, potem pa sjo poročali ostali društveni člani. Tajnik br. Herman Keber je poročal o upravnem delu društva ki je biio zelo živahno. Odkar ima društvo lasten krov, se je tudi število pripadnikov zvišalo in šteje društvo 206 članov, 93 članic, 62 narašcaj-nikov, 42 naraščajnic, 58 dečkov in 66 deklic, tedaj skupno 527 oseb. Društvo je imelo več prireditev, ki so lepo uspele, predvsem otvoritev dvorane 9. novembra 1. 1. Končno se je br. tajnik zahvalil vsem dobrotnikom, zlasti pa našemu napredne- mu časopisju, ki je vsestransko podpiralo društvo pri gradbeni akciji z objavo člankov. Izredno razveseljivo je bilo poročilo načelnika br. Staneta Trčka Telovadbo vseh cddelkov je vodil vaditeljski zbor, ki je štel 14 bratov in 3 sestre Zelo marljiv je bil tudi naraščajski vaditeljski zbor pod vodstvom br. Hermana Kebra.. Br. načelnik je nato naštel vse telovadne prireditve društva in sodelovanja pri drugih bratskih edinicah. Telovadna statistika izkazuje, da je v 468 urah telovadilo 11.530 oseb, kar je izredno razveseljivo. Obširno je poročal o stavbni zadrugi predsednik br Fran Štrukelj. Poročilo je zbudilo navdušeno odobravanje zborovalcev. Skrbno in pregledne blagajniško poročilo je podal blagajnik br. Vinko Kocijan. Prometa je imelo društvo nad 2,322.000 din. Sokolski dom je vreden 1,000.000 din, društveno premoženje p« je zraslo v letu 1940 na 442.000 din. Po poročilu br. blagajnika je bi'a na predlog nadzornega odbora sog'asno izglasovana raz-rešnica br. blagajniku in celotni upravi. Ko je bil sprejet še proračun za leto 1941, -je bila pri volitvah, soglasno izvoljtn« po večini prejšnja uprava s starost«" br. Koci-janem. načelnikom br Trčkom in načelni-co Staničevo na čelu V upravi je še cela vrsta delavnih bratov in sester, k: jamčijo za razmah društva. . Pn slučajnostih je pozdravil zborovalce in čestital k lepim uspehom župni podsta-rešina br. Janko Jazbec. Med drugimi predlogi je bilo soglasno sklenjeno, da bo društvo naprosilo župo, naj bi bil v Trnovem ob otvoritvi dema župni zlei Prav tako je bil soglasno sprejet predlog, naj depu-tacija društva poseti bivšega staroste br. dr. Šubica .n pod^tarosto br. M'lka Kra-peža, da jima izreče bratsko zahvalo za požrtvovalni trud pri delu za dem, zlasti na Prulah. Sokolu II.: Naprej! Maribor čez nedeljo Maribor. 19. januarja. Mariborčani so se davi prebudili v mrzlem jutru, nebo so zastirali sivi oblaki, od Časa do časa je skozi nje prodrlo sonce. Davi je bila minimalna temperatura' 18 stopinj C pod ničlo, medtem ko je bila včerajšnja maksimalna temperatura 4 stopinje C pod ničlo. Tezenska postaja napoveduje za mariborski okoliš pretežno oblačno in toplejše vreme. Današnja nedelja je bila vnetim smučarjem zelo dobrodošla za dilcarske preizkuse v bližnji mariborski okolici. Obmejni Sokoli so šli k tekmam v Guštanj. Precej razgibano pa je bilo tudi društveno življenje. V nabito polnem Narodnem gledališču se je zbral snoči kulturni Maribor k dragemu gostovanju žana Francla, ki je kot Ricardo v Verdijevi operi »Ples v maskah« znova navdušil mariborsko občinstvo s svojim sijajnim tenorjem in odlično igro, s katero je potegnil tudi ostale igralce za seboj. Bil je lep večer, poln umetniškega užitka. Občinstvo je toplo vzklikalo odličnemu gostu, pa tudi gdč. Veri Majdičevi. Težnje trafikantov za zboljšanje položaja Danes so se zbrali pri »Slonu« mariborski trafikanti k rednemu občnemu zboru svoje mariborske organizacije, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Franjo Geč. Podal je izčrpno poročilo, v katerem je navajal glavne želje in potrebe mariborskih trafikantov. Predvsem je omenil važnost zalaganja z monopolnimi predmeti. Vprašanje vžigalic, o katerem je bilo toliko govora, je sedaj razčiščeno ter ugodno pojasnjeno. Trafikanti protestirajo proti nemotenemu razpečavanju eksportnih cigaret, kar trafikantom zelo škoduje. Sončno se borijo trafikanti še za zboljšanje položaja. V današnjih prilikah, ko narašča draginja, pričakujejo, da se jim bo uvidevno zvišala dosedanja 6%na provizija V Skladu ž dfaginjskimi prilikami, ki so Vse hujše ln vse bolj flbčutne., Predsednik g. Geč je podal tudi tajniško poročilo. O blagajniškem stanju'je poročal g. Linz-ner. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odbor z g. Gečem na čelu. Odprta noč in dan s« groba vrata V Stritarjevi ulici 44 je umrla vdova po vlakovodji Franja Glaserjeva, stara 66 let. V bolnišnici je umri premogar drž. železnic Simon Ogrizek, star 58 let, v Slovenski ulici 40 pa zasebnica Jožefa Menhartova, stara 75 let. žalujočim svojcem naše sožalje! Za težke tisočake obvarovana Imovina Danes je bil pri Rozmanu na Pobrežju redni občni zbor pobreške gasilske čete, katere vzgled n& delavnost je znana po vsem obmejnem ozemlju. Pobreški gasilci se lahko ponašajo, da so tehnično med najbolje opremljeni in strokovno med najbolj izvežbanimi gasilskimi edinlcami v srezu Maribor desni breg. Klena poročila na današnjem občnem zboru, predvsem predsednika g. Klemenčiča st., tajnika g. Klemenčiča ml. in blagajnika g. Kašmana, so pričala o požrtvovalni pripravljenosti pobreških gasilcev za pomoč in podporo bližnjemu v stiski. Vneto sodelovanje pobreških gasilcev v pretekli poslovni dobi je pripomoglo k temu, da je bila pred ognjem obvarovana imovina, katere vrednost gre v težke tisočake. Pobreška gasilska četa bo pod vodstvom agilne uprave nadaljevala s požrtvovalnim delovanjem, za kar jamči sestava agilnega vodstva. Razne vesti žrtev drznega $eparja je postala zasebnica Alojzija Pavaletova, ki ji je tat iz- Zima ob jezeru V debelo snežno odejo ogrnjeno Bohinjsko gorovje čaka, da po njegovih bregovih zarišejo smučarji sledove smučin. Dolga vrsta v solncu bleščečih vrhov čaka pose-ta smučarjev, ki se upajo do zasneženih vrhov Triglavskega pogorja. Številne steze, položne in strme, vodijo na vrhove okrog Bohinjskega jezera, edinstvena pri-rodna zakladnica kaže čuda in lepote zimskega gorskega sveta. Bohinj je eno izmed najodličnejših zimsko športnih področij v Sloveniji pa tudi izven meje naše ožje domovine. Podolgovato kotlino Bohinja obdaja diven venec Julijskih snežnikov. Od severne strani se ozira na Bohinj mogočni Triglav z orjaškimi sosedi Toščem, Velikim Dražkim vrhom, Debelim vrhom in drugimi gorami te skupine. Od soteske proti Bledu se vije kristalno čista Bohinjka med navpičnimi stenami Pokljuke in Jelovice. Ob odtoku Bohinjskega jezera leži spodnja dolina, na zapadu od nje izpolnjuje kotlino temno Bohinjsko jezero ter amfiteatralno zaokroženi, vabljivi in romantični Ukanec med navpičnimi zidovi gora. Tam buči iz Komarče mlada Savica. Bohinj nudi v belem oklepu Julijskih Alp prav dobre prilike za smučanje. V teh krajih so se že pred svetovno vojno uveljavile sanke, smuči in drsalke, tod so se vršile prve smučarske tekme v Sloveniji. Znano je bilo tedaj sankališče z Rovtov v Bohinjsko Bistrico; sedaj je opuščeno. Prijetne so vožnje na saneh, ki;se jih morajo poslu-žiti turisti smučarji, namenjeni v »Zlato-roga in dalje na Komna_ Tik pred Bohinjsko Bistrico je na Brdu najugodnejše vežbališče za smučarje-no-vince. Priljubljen je smučarski izlet od Bohinjske Bistrice proti zapadu do vasi Polja in zaselja Zlana, kjer je raznovrsten in valovit smučarski svet Na Kozjem hrbtu je bila svoječasno postavljena prva smuška skakalnica. Na Selu so napete gladke senožeti, lepa in prijetna terišča. Rovti južno nad Bistrico ima najobširnej-ša smučišča. Izvrsten svet za vežbanje najdemo tudi na Senožetih. Ob Bohinjskem jezeru je tudi pozimi prijetno bivati, kar je le redkim znano. Na širokih planinskih senožetih Za Gradcem, pod robom Refkojce, so lepa smuška vežbališča s krasnimi pogledi po Bohinju, na Pokljuko, Triglavsko pogorje in Bohinjsko jezero. Jezero je pozimi zamrzlo peš prehodno. Štiri kilometre dolga zamr-zla gladina jezera nudi drsalcem največji razmah. Od prijazne cerkvice pri Sv. Janezu je najprikladnejši dostop na Vogel, ki ima izborna visokogorska smučišča. Na rjavi skali stoji Skaiaški dom na Voglu, odkoder je izreden pogled na Bohinjsko jezero, Triglav in njegovo soseščino. Na zapadnem koncu Bohinjske doline v Ukan-cu stoji pod stenami Prsivca in Komarče prijeten planinski dom »Zlatorog«. Ta postojanka, ki je last Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, je izhodišče za smučarje na Komno v dolino Triglavskih jezer. Vabljivo je bivanje v tem delu Bohinja smučarjem novincem, ki imajo . udobno zimovišče ter se morejo tu izvež- | bati za smuške podvige v višjih gorah. Ob šumečem slapu Savice se oziramo po zasneženih vrhovih, pot nas vodi položno navzgor po stari vojaški cesti proti Komni. Čarobna je ta zimska narava z edinstvenimi pogledi na Bohinj. Stopimo izza ovinka in korak nam zastane na visokih pečinah stoji ponosni planinski dom na Komni, ki miče in vabi neodoljivo vsakega smučarja. Dohod od »Zlatoroga* na Komno je kratek in lahek, brez nevarnosti plazov, ugoden za smučarje novince ter prikladen pri spustu za izvežbane smučarje. Komna ima ugodne snežne razmere od pozne jeseni do pozne pomladi, valovit svet ie primeren kot smučarsko terišče. za zložne izprehode in za vsakovrstne izlete. Kdor bo nekaj dni bival na Komni in se bo udeležil smučarske šole se bo takoj seznanil z dolino Gracije ob poti na Bogatin sko sedlo, s planino Govnjač in lepo Komno ob poteh proti Lanževici in Triglavskim jezerom. Kdor je le enkrat zagazil v mameči in blesteči pršič Bohinjskih gora. bo vedno hrepenel nazaj v ta prelepi planinski predel naše domovine. Obilno je poplačan trud vzpona, ker se na vrhu odpre pogled na Bohinjsko kotlino in na mogočne zasnežene gore. V mesečnih nočeh zažarijo vrhovi kakor v pravljici v mrzlih dnevih leskeče sneg na za-mrzli gladini Bohinjskega jezera. Marsikdo se ne upa v Bohinj, ker misli, da tam ni pogojev za zimsko turistiko. In vendar nudi prav ta kraj več ko drugi dobro obiskani zimskosportni kraji. Kdor pride v tem času v Bohinj, bo presenečen nad smučišči, nad lepoto kraja pozimi in nad udobnostjo planinskih domov, ki so tudi pozimi oskrbovani. _ maknil iz desnega žepa denarnico, v kateri je bilo nekaj drobiža. To se je zgodilo v času, ko je pri mesarju kupovala meso. — žeparska smola pa se je prijela nekega dečka, ki je tudi poizkusil srečo pri neki gospej, pa so ga zalotili in zajeli. — V Slovenski ulici se je zgrudil na tla pred hišo št. 4 Gabrijel Dragar. Stražnik je poskrbel za prevoz nesrečnika z reševalnim avtomobilom. Bogojavljenjska procesija Danes dopoldan okoli pol enajstih je krenila iz pravoslavne kapele v Melju po Meljski in Aleksandrovi cesti tradicionalna slikovita bogojavljeniska procesija, ki jo je vodi! paroh mariborske pravoslavne cerkvene občine protojerej g. Simeon Ivoše-vič. V procesiji z vojaško godbo na čelu so korakali oficirji mariborske garnizije. pravoslavni verniki in odlični predstavniki oblastev ter nacionalnega in društvenega življenja. Na Trgu svobode je bila tradicionalna blagoslovitev bogojavlienjske vodice, ki jo je opravil protojerej Simeon Ivoševič. Lepemu obredu je prisostvovala v tihi zbranosti množica Mariborčanov, častna vojaška četa je izkazala pomenljivemu obredu tradicionalno čast. Zadnja pot Aleksandra Klešiča Zaslužnega predstavnika naše gostinske stroke so pospremili včeraj popoldan na njegovi zadnji poti na frančiškansko pokopališče polnoštevilno zbrani stanovski tovariši, zastopniki raznih poklicev in sta- nov ter sorodnih strok, številni njegovi učenci, znanci in prijatelji. V toplo občutenih besedah so se poslovili od agilnega predsednika Združenja gostinskih podjetij v Mariboru zvezin predsednik g. C. Majcen iz Ljubljane, podpredsednik mariborskega združenja g. Alojzij Majcen in gojenec gostilničarske strokovne šole, ki ji je bil blagi pokojnik izvrsten učitelj in podpornik. Očrtali so njegovo delo. vri ne in zasluge za razvoj gostinske stroke, za krepitev gost:nske stanovske zavesti ter sodobnega strokovnega izpopo^-eVnja. Ganljiva žalostinka je odmevala čez pobre-ško pokopališče v poslednje slovo možu, kl je postavil vsem svojim strokovnim in stanovskim tovarišem svetal vzor nenehne prizadevnosti k izpopolnjevanju ter neizčrpne iniciativnosti. Gostinska stroka je občutila ob njegovi trpki izgubi znatno vrzel. Oddr.jte vprašalne pole zaradi moke! Uprava pobreške občine poziva vse h'š-ne lastnike in najemnike na področiu občine Pobrežie, da brezpogojno oddajo v ponedeljek 20. t. m. vprašalne pole zaradi moke. Kdor tega ne bo storil, bo v nevarnosti, da ne bo dobil krušnih kart. Kdor še nima vprašalne pole, naj se takoj zglasi pri občinski upravi, kjer jo dobi. Nase gledališče DRAMA Ponedeljek, 20.: zaprto. Torek, 21.: Othello. Red A. OPERA Ponedeljek, 20.: zaprto Torek. 21.: Friderika. Red torek. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Objave Za siromašnega bolnega medicinca so darovali še (prvi seznam darovalcev smo objavili že v ponedeljek 30. decembra): g. S. K. v L. 150, gg. Rajko Turk, dr. Milka Toplak, D. Slavik po 100, Franjo Sna j der, podružnica »Jutra« v Mariboru in Zenica Rebčeva (Litija) po 50 din. Razen tega je akad. slikar Dušan Petrič ,ki je te dni z lepim uspehom razstavljal v galeriji Ober-snel na Gosposvetski cesti .poklonil študentu ves inkaso razstave. Vsem darovalcem se v imenu uredništva in v imenu ob-darovanca, ki se bo vseh dobrotnikov zmerom hvaležno spominjal ,toplo zahvalimo. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske ima izjemoma vajo danes, v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 20 uri v La-jovčevi dvorani. Zaradi bližnjega koncerta udeležba nujna m cb\ezna! Zaradi tehničnih ovir pogreb polzoine ge. Marije Stepišnikove ne bo v Ljubljani, temveč v Slovenski Bistrici danes ob 16. Ponedeljska križanka Besede pomenijo: Vodoravno: 1. poljska rastlina, 5. sadno drevo, 10. nasad, 14. ptica, 16. kratica za polumer kroga, 17. vprašalnica, 18. taborišče, 19. osebni zaimek, 20. ploskovna mera, 22. vprašalnica, 24. grška črka, 25. kakor 22. 26. osebni zaimek, 27. moško krstno ime, 28. karta v igri, 30. medmet, 31. rimski klasik, 32. torej (srb.), 34. kraj na Dolenjskem, 35. nikalnica, 37. kemijski znak za prvino, 38. ptič, 40. predlog, 41. kratica za slovenski, 42. vzklik iz sv. pisma, 44. libijsko božanstvo, 46. poškodba, 48. takoj (dialektično), 49. pas zemlje, 50. francoska provinca, 51. ruski polotok. Navpično: 1. pripadnik slovanskega naroda, 2. lansko leto, 3. finska luka, 4. prislov časa, 6. ploskovna mera, 7. velika kača, 8. vprašalnica, 9. nikalnica, 10. predlog, 11. vrsta arabske obleke, 12. gledališka vloga (tujka), 13. vrsta črte, 15. bolezen, 18. albansko mesto, 21. voljan, 23. časovna enota, 24. dvojica, 27. žensko krstno ime, 29. ruska reka, 32. žensko krstno ime (3. sklon), 33. oblika glagola ozreti, 36. vrsta zemlje, 38. dolina, 39. hrvatski književni reformator, 41. življenjska potrebščina, 43. veznik, 45. osebni zaimek, 47. predlog, 48. prislov časa. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: kozarec, kompas, grom. To rin, le, skopulja, ta, oda, Ana, A. A, nos, vre, ara, klop, Saona, Oto, atom, trn, le, Ola, ali, ad, Carolina, in, kanon, kadi, tloris, Palanka. Navpično: kolo, zg., ars, roka, Emona, Kola, orjak, mia, p. d., spas, tu, Edvard, paro, topoli, Aron, nota, en, atol, la, start. Alani, slika, Eros, anal, car, on, Ada, ko, in. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele Dušan Hart-man, Ljubljana, Gregorčičeva n ica 19/11« Metka Zemljičeva, Ljubljana VII, Podlim-barskega ulica 81, ln Vladimir šestan, Zagreb, Kustosi ja, Aleksandrova 65. KlIŠEJE ENO VECBACVNE JlIdOGKAf IKA sv.p£tMsipŽ3 i Transformatorje za električno varenje ne varijo samo z elektrodami, ampak tudi z navadno žico. O tem se prepričajte pri Furtanu č R N U C E pri Ljubljani OGLAS Centralna uprava humanitarnih fondov pri ministrstvu prometa bo imela na podlagi čl. 86a do 98 zakona o državnem računovodstvu ■ drugo Javno oSertalno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni za nabavo raznega posteljnega in bolniškega perila, ter za potrebe svojih bolnic v Zagrebu, Sarajevu in v depan-dansi sanatorija na Golniku. Ta licitacija se bo vršila v Beogradu na dan 29. januarja 1941. ob 11. uri predpoldne v pisarni centralne uprave humanitarnih fondov (poslopje ministrstva prometa v Sarajevski ulici v m. nadstropju, v sobi št. 543). Splošni in specijalni pogoji za to licitacijo se lahko dobe pri centralni upravi h. f. v sobi št. 544, vsak delavnik od 11.—13. ure po ceni din 30.— v gotovini. Po predpisih zapečatene ponudbe sprejema komisija na dan licitacije najdalje do 11. uri predpoldne, v sobi št. 543. Kavcija se mora položiti najkasneje do 10. ure predpoldne na dam licitacije pri blagajni centralne uprave h. f., v sobi št. 544 v III. nadstropju zgradbe ministrstva prometa v Sarajevski ulici v Beogradu. Kavcija znaša 5% za jugoslovenske in 10% za tuje državljane od ponudene vrednosti in mora biti položena v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, ki se sprejemajo po zadnjem tečaju na beograjski borzi. Iz kancelarije centrale uprave humanitarnih fondov CU št. 7110/40. Urejuje navoru* - Izdaja 28 Konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno * d. kot tiakarnarja Fran Jeran - Za inaeratm dal j* odgovoren AJoji Novak. - Vsi v Ljubljani-