Piqiqioiqiqic>i^Q*'PiQ^ e/ :o;o:o:o:oioic5cicE3^^^S^ Wm ■tiPS ^ C5LR5IL0 51QVLIY>KKR DELAVSTVA Izhaja vsak ^ petek. -je elane, ki so jim opešale moči v boju življenja. Ni prizadeto glede na starostno preskrbo le samo delavstvo, marveč sploh vse revnejše prebivalstvo. A ker je le najbolj prizadeto delavstvo, je pa tudi ono poklicano, da spominja družbo ali, če že hočete, državo, na njene dolžnosti za stare ljudi. le smete misliti, zdaj pa pride zopet kaka radikalna zahteva teh ljudi, teli delavcev, ki niso nikdar zadovoljni. O ne! Naša zahteva, da naj skrbi država zadostno za stare ljudi, je jako skromna in pa opravičena. Tam v daljnji Avstraliji imajo že popolnoma po postavi določeno, koliko dobe ljudje podpore, ko izpolnijo gotovo vrsto let ne glede na to, če še delajo, ali ne. Da se pa ne bo kak porednež norčeval iz nas, češ, da gremo po naše zglede tja čez Tiho ali pa čez Indijsko morje v Avstralijo, pa navajamo, da ta misel prodira že tudi v Evropi. Ne sicer med modrimi našimi avstrijskimi državniki, ki posnemajo liki opice, kar vidijo v Nemčiji, tudi ne na Francoskem, kjer bi najraje menda odrli socialni demokrati duhovne na meh, marveč na Angleškem. Dne 20. novembra lanskega leta je namreč angleški ministrski predsednik jako toplo govoril o starostni oskrbi. Obljubil ni sicer nič gotovega, ker mora obračati čas in denar za druge stvari, a rekel je, da le taka pomoč kaj izda, ako dobi vsak revnejši državljan, ko doživi gotovo vrsto let, gotovo vsoto izplačano. Odločno se je izrazil proti prispevanju glede na starostno zavarovanje, ker je ta način v zvezi s sitnostmi, ki jih delajo oblasti pri nadzorovanju. Angleški finančni minister Asquith je tudi pritrdil izvajanjem ministrskega predsednika in še pristavil, da bi potrebovali v ta namen na leto 26,255.000 funtov šterlingov, ako bi plačali na teden vsem nad 65 let starim osebam 5 šilingov tedensko. Dasi toraj edino pravični in pametni način delavskega starostnega zavarovanja ni še izveden, je pa le že zadeva izprožena. Načeloma ji pa tudi pritrjuje vlada. Vprašanje je toraj le še nekaj časa, ko izvedejo na Angleškem državno starostno preskrbo ne da bi ustanavljali zavod z ogromnim številom uslužbencev, s predpisi o nad vse kunštnim knjigovodstvom in kdosigavedi še s kakšnimi sitnostmi vele-modrega in vsemogočnega uradništva, ki je dostikrat vzrok, da kolne delavstvo naprave, ki imajo namen koristiti delavstvu. Ob državnozborskih volitvah zahtevajte delavci od kandidatov, ki se vam predstavijo, državno starostno preskrbo! Med brati in sestrami. Koroška slovenska krščansko socialna delavska organizacija. Celovec. Črni in rdeči Janez! Črni Janez jo maha zadovoljen in srečen v svojo delavnico ter si misli: Kaka sreča! - Na gorkem sem! v slovenskem društvu sem! Stanovanje lahko tam dobim! Pri moj... primeknu! Bi ne verjel, da dobi kranjski Jančz v Celovcu tako lepo gnezdo! - Sreča ga rdeči Janez, nekdanji sošolec, in vpraša: No! Lej ga! — Kak’ se pa tebi godi!« »O! se že baše!« odgovori. — (iresta skupaj v svojo delavnico ter začneta delati! — Ziblje se črni Janez v piav prijetnih sanjah, a čudom se čudi, ko ga začnejo njegovi sodelavci pikati in drgati! — Bolj, ko se bliža sobota, bolj sitni so bili. Posebno njegov nekdanji sošolec. »Al boš per-stopu k socijaldemokratičnem društvu?« to je vedno slišal! In ko je plačo dobii, so ga kar obsuli. »Zdaj pa kar z nami in kar plačaš.« A Janez pa si misli! »Ne boš, Janez, morda, ko J. K. Voda. iKonec) In vmes se je bliskalo in treskalo, da je hrumelo in bobnelo po razjarjeni naravi. Nebo pa je bilo odprto, deževalo je iz vseh zatvor-nic. Sicer pohlevni in nedolžni potočič, ki ima o veliki suši komaj dovelj vode za dvoje koles, je naraščal od ure do ure, od trenutka do trenutka. Plitva njegova struga se je strahovito naglo polnila z umazano rujavo, kalno vodo. Na nižjih krajih ie začela po malem, nekako boječe, hinavsko prestapljati bregove, in še predno se je storila trdna noč, so bili bližnji travniki in njive pod vodo. Previdni Breščani so izpraznili svoje hleve in svinjake ter odgnali svojo živino na višje ležeči konec vasi. Komur je le količkaj pretila nevarnost, ostal je na straži. Kalna, deroča voda pa se ni kar nič zmenila za vse to, ampak silila je više in više, dalje in dalje; nobena zapreka ji ni mogla zaustaviti pota. Kmalu je bilo vse pod vodo, daleč krog in krog . . . Mica je bila malo zadremala. Jednako-merno kapljanje na .okna in divjanje viharja je bilo zatisnilo stari Jeri trudne oči. Mica jo je bila ogovorila, ker pa ni bilo nič odgovora, je obmolknila in nazadnje zadremala. Kar se prebudi. Zazdelo se ji je, da nekaj žubori in vrvlj-a po sobi. Vzdrami se. Neprijeten, vlažen duh ji vdari na nos. Posluša — nič. Še bolj prisluškuje zopet tisto rahlo sumljivo žuborenje pri vratih! Brez/ dvoma —‘voda! ... »Teta, ali slišite? l eta!« zaklicala je s svojim slabotnim glasom. »Teta, teta, te-ta!« Nekaj nepopisno obupnega je bilo v teh kratkih besdicah. »Kaj pa je?« Vsklikne Jerica, »za božjo voljo, kaj pa je ?« »Brž vstanite, pa prižgite luč, meni se zdi. da gre voda v hišo!« »Jezus Marija, voda!« . . . «Luč, luč!« Precej časa je potrebovala, da je zlezla iz postelje v vodo. »Mica — voda!« Segala ji je do členkov. Čez dolgo prižge luč in plane iz sobe. Krog in krog voda, samo besneča in raz-jjučena rumenkastorujava Voda! Pomoči je bilo treba obema. Po lestvi zleze pod streho in upre svoj pogled proti vasi. Povsod so čuli, ali nihče se ni zmenil za nj-u. »Ljudje božji, pomagajte, usmilite se naju, utoneva!« Ali zaman; pljuskanje in hropenje valov je zadušilo njene obupne klice napomoč . Mica je uprla svoj pogled na steno. Š strahom je opazila, da voda narašča od hipa do hipa. l am na steni pri vratih je bila mala rujav-kasta lisa še od zadnje belitve. Določila je, da je voda ne sme potopiti. Toda počasi, skoro nevidno se je poglabljala mala pega v naraščajočem elementu. Določiti je morala nove meje, a zopet zaman . . . »Pomagajte, pomagajte,« klicala je obupno Jera pod streho. Toda bučanje razljučene vode jc prevpilo njene zamolkle, hripave klice. »Pomagajte, pomagajte! . . .« Mica je s silnim trudom iztegnila roko in njeni beli prsti so se dotaknili mrzle, neprijetne vode! . . . Sedaj je vedela, da ni nikake rešitve več. Kmalu jo zaduši nenaravna kopel. Začela je moliti, toda moliti ni mogla. Smrt je O b' ta drugkrat na svet peršou. Previdnast še ni bila n 'kol falena!« tako si misli. — Drugi teden je bilo pa še liujše. Čudne stvari so govorili! »Boš se pustil komandirati od ta črnih in od prokletih farjev. Mi smo pa svobodni in se ne brigamo niti za Boga. niti za hudiča.« — Tako in enako so govorili. — Njihovo svobodo je črni Janez kmalu na tem spoznal, da so se po-menjkovali, kako bi gospoda nagovorili, da bi črnega Janeza ven zlifrali in delavnice! — A Janez pa tudi ni bil kar tako za nič, ampak brusil je svoj jezik tako »šorf«, da je bil kot ocet in osa. — Gospod pa je na tihem le črnemu Janezu prav dal, poznal ga je tudi kot poštenega delavca. — Nekega dne črni Janez svojega rdečega prijatelja vpraša: »No, Janez, povej mi enkrat, koliko pa plačaš udnine na teden?« — »Kakor je, 40 do 60 vinarjev, so pač različne stopinje,« odgovori! — Črni Janez se kar globoko začudi ter radovedno vpraša: »Kua pa mate prav za prav od lega društva? Veš, 25 do 30 kron na leto kar tako proč vreči, se mi ne zdi preveč pametno! V desetih letih je to že 250 do 300 kron, obresti pa še zrajtane niso.« — »Koga da mamo; društvo mamo in da skup držimo,« meni rdeči Janez; »ako nam plača ni po volji, pa kar štrajkamo, pa od društva dobimo krono na dan.« — >0 ti ubogi sirotej! Ako 14 dni štrajkaš, pa dobiš ’4 kron! Kolko-krat je pa tudi tak štrajk! Vsake svete caite V.krat,« ga poduči črni Janez. - »Ja veš, ko gremo na potovanje ali smo brez dela, tedaj dobimo tudi po eno krono.« — »Vidiš, da prideš do tvojega denarja, bi pač moral vsako leto tako-le ’n mesec na rajžo ali pa za peč počivat,« opomni črni Janez. — »Tega ti pa gotovo tvoji rdeči perjatli ne privoščijo! - Jaz pa drugače računam! V našem društvu lahko grem vsak dan in vsak čas kakor na svoj dom. ■ — Berem ali igram ali kar čem! Kurzov imamo pa še preveč. Ako pa tam stanujem, plačam 5 kron na mesec! Povsod drugod bi (. kron ali več plačal! Udnine je na mesec samo 40 vinarjev! Torej si kar prihranim krono! Vidiš, to ti je pametno.« — Prihodnjič naprej! Rdeči iai premišljuje in tuhta. Prevalje (na Koroškem). Na novo leto ie imelo naše delavstvo zopet enkrat vesel dan. Naše Slovensko krščansko delavsko društvo priredilo je namreč kakor vsako leto tako tudi letos na ta dan slavnostno božičnico. Od blizu m daleč se je naletelo toliko ljudi, da so bili prostori natlačeno polni. Slavnostni govor imel je naš društveni tajnik kaplan Sekol. Primerjal je božično drevesce z orjaškim drevesom, ki razteza svoje veje čez celo širno zemljo, to je s sveto katoliško cerkvijo. Kakor jc božično drevesce polno najslajših sadov, tako je obrodilo tudi to drevo človeštvu brezštevilno bogatih sadov. Poleg tega drevesa pa je vzraslo in se razvilo drugo drevo, ki pa prinaša le puhel sad, le kisle lesnike, t. j. drevo nevere. Katerega drevesa bi se oklenil, tega pameten človek ne bo premišljeval. Po govoru zažarelo je božično drevesce v migljajočih lučicih. Nato so se delila udom božična darila, nad katerimi se je pač vsakdo letos lahko razveselil. Moški, mešani in otroški zbor je izvajal pesem za pesmico točno in dovršeno pod vodstvom kaplana Serajnika. Majhni šolarji so mično deklamirali božične pesmice, šaljivi srečolov in dražba pa je provzročila obilo smeha in razočaranja, dru- stopila rahlo v sobo. Postala je tam pri vratih, skrbno zakrivaje ostro koso pod svojo belo odejo . . . Mrzel, mrtvaški znoj ji porosi vroče, kipeče čelo. Tam pod streho pa so se čuli še vedno obupni, blazni klici stare Jere. Neka čudna, trudna, onemogla omotica se je polasti. Tam izza vrat pa je začela bresti bela žena proti njeni postelji! . . . ♦ * * Predno se je zaznal prvi jutranji svit, bredlo je četvero krepkih možakov proti koči. Preko kolen jim sega deroča, rujava voda. Naglo popadejo posteljo z bolnico, dvignejo jo na rame in odkorakajo po isti poti nazaj. Stara Jera se je bila oprijela zadnje posteljine stranice, a ni šlo, oprijeti se je morala za rokav nekega rešilca . . . Silno se zaganja voda v mostič,ki spaja vasico; bruna ječe in stokajo. Velik hlod plava navzdol, kdo ve, odkod. Le naglo! Nenavadni sprevod prekorači mostič, tedaj pa čudno zaškripljejo mostnice, še enkrat zaropotajo in se razsipljejo. Rujavi valovi pa jih pogoltnejo molče! . . . štvu pa prinesla nemali dobiček. Bil je res prijeten, vesel večer v družbi radujočih se delavcev. Da se je veselica tako dobro obnesla, se imamo zahvaliti cenjenim dobrotnikom našega društva, v prvi vrsti pa župniku Kesnarju, ki je društvu vsikdar blagohoten in velikodušen podpornik. Bog jim povrni tisočkrat! Podsinjavas (pri Svečah). Kričeč slučaj, kaj je za delavce strankarsko uradništvo. nam dokazuje shod delavskega društva v Podsinji-vasi. Vršil se je v nedeljo, dne 13. t. m. Ne dovolj, da vodja bistriške tovarne Faust (imena gospod ta človek res ne zasluži) odvrača delavce od slovenskega zadružništva in jih odpušča od dela, če se mu tozadevno ne pokorijo, je prišel na to nedeljo razbijat shod de-' lavskega društva s svojimi uradniki in z navadnimi najetimi barabami. Zasedel je s svojo fakinažo zborovalno dvorano že dve uri pred napovedanim shodom. In ko se Slovenci vse-dejo v drugo sobo, pridrvi s svojim mobom tja in zakrit za hrbta svojih barab daje povelja za škandale, katerih bi bilo sram vsakega Indijanca in divjaka, tega človeka pa ne. Tako vsaj moramo tolmačiti njegovo vedno govorjenje z razgrajači. In on je župan tega kraja! Zares, pod zadnjo, najbolj obnošeno delavsko obleko bije tisočkrat plemenitejše srce. kot pod gosposko suknjo tega zatiratelja človeških pravic. In ko dviga pijana druhal svoje pesti, ko obliva slovenskega govornika s pivom, obmetava s papirjem, si je ta v sredi med njimi mel svoje svoje roke, ne da bi kot župan skrbel za varnost občinstva. Nič ni rekel, k večjemu da jih je na tihem vzpodbujal, ko so njegovi ljudje premetavali mize in pobijali steklenice, nič ni branil’, ko so ščuvali na govornika na najne-sramnejše načine. Smejal se je, ko so ga obdelovale barabske pesti in ga valjale po tleh. In takšnemu človeku se naj človek odkrije, takšnemu mora človek ubogati! Zares pomilovanja vreden, kdor je k temu prisiljen. Pripravljene je imel v sosednji hiši žendarje. seveda, če bi se branilo slovensko občinstvo, katerega pa je bilo zato nasproti nemčurski množici veliko premalo, tedaj bi jih bil poklical, tako je pa poinetaval rajši sam. Vprašamo samo, ali proti takemu človeku ni nobene obrambe, ali je »Kranjski industrijski družbi« takšno nesramno početje svojega uradnika res po godu ? * * » Tobačno delavstvo. Iz tobačne tovarne. V naši tovarni vladajo prav čudne razmere. Naše delavke veljajo za najbolj srečne, kar jih je na svetu, a temu ni tako, zlasti pri istih, ki klobase delajo. £e predlansko leto so šle delavke prosit za boljšo plačo. Obljubilo se jim je. da se jim bo zboljšala plača in da bodo dobile še eno žensko več. Pa Bog si ga vedi, kako je to? Zgodilo se je ravno nasprotno. Vsaki teden so jim zvagali 300 kg. manj, kakor znaša 8 K na teden, in ena delavka je mogla iti vsaki teden po tri dni drugam delat. da se je tako malo prikrilo. Ker je bil torej zaslužek poslabšan, so jih pa tem bolj priganjali pri delu, da so mogle od jutra do večera trdo delati brez kakega odmora. Opoldne še svojega bornega kosila ne morejo povžiti, ker brezvesten priganjač vedno vpije, ako katera potoži, da preslab tobak dobivajo. »Le zbirajte, le, če ne vam pa eno nazaj dam, bodete pa manj zaslužile.« A delavke, ki toliko trpijo, tudi ne morejo čudežev delati. Zaboje po_ 80 do 100 kg. morajo dve vzdigovati, in^ zavoje po 200 kg. težke morajo tudi po dve delavki valiti in vzdigovati. Ali je to pravično? Saj drugje še moški pri enaki teži ne morejo v tako malem številu delati. Tu pa uboga ženska, ki nima niti najpotrebnejše hrane, mora opravljati delo, ki je drugje še za moške pretežko. Kje je obrtni nadzornik — ki kakor smo čuli, stanuje blizu naše tovarne — da tega ne pride pogledat. In ako katera oboli, pa pravi ljubljeni nas delovodja: »Oh, saj je vendar tako močna, pa zboli!« Ni čuda, če je tu največ bolehnih. Zahtevamo odločno, da se na tem oddelku razmere izpreinenijo ako ne, bomo pa kje drugje potrkali. Do tedaj vas pa srčno pozdravlja in obeta, da vas prav kmalu zopet obišče vaš — Zvonomir. S t e r n b e r g. Krščansko organizirano tobačno delavstvo pri nas je imelo 6. t. m. svoj glavni shod. Poročala je na njem delavka I ill o sklepih na dunajskem zborovanju avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva. Zapisnikarica Ana Breitkopf je govorila o podpornem skladu pa navduševala navzoče, naj vstopijo v krajevno skupino. Res je pristopilo takoj več novih članov. Dasi imamo pri nas mnogo nasprotnikov, smo trdno prepričani, da se i nam odpre šo boljša bodočnost. Idrija. V zadnjem času so pri Franc Jožefovem šalitu na 11. polju prišli do neznatne množine vode. V eni minuti jo priteče 1401) do 1600 litrov. Dozdaj še niso naleteli na toliko vode. Ta je v veliko večji množini, kakor ona pred leti na 3. polju v severni jami. To dela veliko preglavice uradnikom, kako li ji bodo zaprli pot. Noč in dan jo spravljajo v to pripravljeni stroji na dan. Delavci ua 12. polju so vsled povelja višje oblasti vsi prestavljeni radi varnosti na drugi kraj. Tukaj nam hodi na misel ona grozna nesreča, ki se je dogodila lansko leto na Francoskem v courrierskih rudnikih. Socialni demokrati zmeraj na vsakem sestanku pripovedujejo, kako moderna da je francoska država, kako moderne naprave da ima itd. Pa navzlic modernosti, ko se je pojavil ogenj v rudniku, srno videli, kakšna malomarnost se je godila napram delavcem, ko so mogli delavci delati še nižje, kakor se je nahajal ogenj. Zgražati se mora vsak, če ima le količkaj čuteče srce, ko je čul, kako malomarno so skrbeli bogati delničarji za varnost v podzemeljskih rovih. Naša država se ne prišteva med najmodernejše države, a napram Francoski ima pa vendar še prednost. Tukaj se vidi. da ni vse tako v redu, kakor se piše in govori o modernosti. Pogovor dveh tovarišev konsumentov. F.: Ti tovariš, letos pa ne boste dobili po šest procentov dividende. Mi zasledujemo celo leto račune (v listu »Naša Moč«) ter smo konstatirali, da boste imeli malo dobička. — S.: Verjamem, tovariš, ako bi Kristan nam račune izpeljavah saj vam ni dal Kristan nikdar po šest procentov, toliko manj dal bi nam. — List »Naprej« dobro napreduje. V Kočevje so več let pošiljali deset komadov »Napreja«, ali kočevski delavci niso še nobenega plačali, in letos je uredništvo njim list ustavilo. Kakor se pa čuje od neke strani, da en komad bodo vse eno pošiljali, stroški se bodo menda pokrivali od preostanka rudarske zadruge. Radovedni smo, ali bodo delavci k temu molčali. — Na ustanovnem shodu političnega društva »Naprej« v Spodnji Idriji je tarnal Kristan, da ko je prišel on v Idrijo, je bilo v mokraškem in v konsumnem društvu res lepo število članov, sedaj pa že kmalu ne bode nobenega prefarca. Spomnil se pa m, da s tem dokazuje, kako malo zaupanja ima on pri ljudeh. — Pogrebno društvo sv. Jožefa je imelo svoj občni zbor dne 13. t. m. Socialni demo-kratje so agitirali kar so mogli, da bi stari odbor vrgli, posebno pa načelnika, ter tudi pogrebne stroške povišali, ali bili so v manjšini, zato je ostalo vse pri starem. Krvoses kapitalizem. Za papirno delavstvo. Iz Vevč. Lepo življenje se je pričelo tu v naši tovarni. Ravnatelj Pavle je postal tako neznansko dober, da delavcem daje za pijačo, kar cele petake, in pa delovodjem vino za novo leto. Vsa čast mu! To se je pa tako-le prigo-dilo: Pretečeno nedeljo je zahteval, da naj bi delavci na Hollendarjih delali kot po navadi čez delavni čas. Stroje so gnali do osme ure in potem je treba še vse očistiti in za ponedeljek pripraviti. Temu so se pa nekateri delavci protivili, kar je čisto prav, kajti tovarniški red govori, da se v nedeljo zjutraj ob šesti uri delo ustavi in prične v ponedeljek ob šestih, ne pa ob štirih, kot je sedaj to navada. In ravnatelju pa ne ugaja tista točka v tovarniškem redu, ki pravi, da se ob nedeljah plača za 50 odstotkov zviša in da se mora delavce pustiti k sv. maši. To mu ne gre v njegovo trdo in nenormalno butico. Zato bi to rad odpravil. Izmislil si je prav pametno. Delavcem, ki so prišli odpovedat, da ne bodo delali za navadno plačo, je ta »brihtni« gospod dal en petak za pijačo in jih tako speljal na led. Dobro naj jim tekne. A Pavle naj pa nikar ne misli, da na ta način zmagal Nam je dobro znano, zakaj so že skoraj vsi nabiti tovarniški redi raztrgani in zakaj se ne nadomestijo z novimi. Vemo pa tudi, kaj nam je storiti, ako se tako kruto postopa z nami, kot z živino in še mnogo slabše. I z V e v č. Žalostno je pri nas, a tudi smešno ravno tako kakor v kakšnem cirkusu. Nad vse žalostno je, da se delavstvu trga o plače in celo takim delavcem, ki so že do 30 let ali pa še čez 40 let v tovarni. Zato se pa zbirajo delavci v gručah in ugibajo, na katerega se bodo gospodje zdaj spravili. Seveda »gospodi« ne pomislijo, da ima priprosti delavec ravno tako pravico, da živi, kakor jo ima kakšen gospod. Za delavsko varstvo se tudi kaj malo skrbi. Zadnji čas je ukazal ravnatelj, da naj se postavi neki električni motor tik nekega rezalnega stroja. Ko mu je pa rekel dotični delavec, da je preblizu, mu je pa odgovoril ravnatelj: »Pa domov pojdi, če ne moreš delati!« Zdaj naj pa sedi ženska pelog rezalnega stroja v vednem strahu, kako lahko bi se vnela njena obleka. A to zadevo prepuščamo obrtnemu nadzorniku, da jo uredi. Smešno pa je bilo ravnatelju. Pri rezalnem stroju je bilo namreč zadelano kolo z lesenim obojem. Jezni ravnatelj se prične znašati nad obojem toliko časa, da je zdrobil oboj. Delavci so si različno mislili ob tem čudnem ravnateljevim nastopom. Eni so sodili, da ga ima pod kapo, a ne ta grenkega, drugi pa, da je revež nervozen., Pa bodi karkoli. Grdo je, da postopa on, olikani človek, tako surovo z delavci. Ali misli, da si na ta način pridobi ugled? Kaj še. Vsak olikani delavec in delavka ga zaničuje, njega, ki mu svetujemo, naj si kupi znano Kniggejevo knjigo in jo dobro prouči. Če pa nima dovolj drobiža zanjo, naj piše našemu uredništvu in mu jo drage volje kupi, pa še dopošlje, seveda če se obveže, da se bo tudi ravnal po njenih naukih. Bi mu prav nič ne škodilo. Herr Direktor! Sie wissen nicht, \vie schlecht es, Umen passt, wenn Sie die Arbeiterschaft so pobelhaft gemein anstan-ken. Wir schamen uns fiir Sie, ker moramo Vaše otročie, domišljavo, nedostojno obnašanje opisovati. Nam je dejansko hudo, ker ste tucji Vi delavec v širšem pomenu besede in vkljub temu postopate tako turško surovo z ljudmi, ki niso zagrešili druzega, kakor da imajo manjšo plačo, kakor Vi. Se enkrat, gospod direktor, Kniggejeve zlate bukve v roko! Vam bo le koristilo! Medvodami. Tri nesreče so se pripetile, odkar smo zadnjič poročali v »Našo Moč«. Pred približno enim mesecem se je pri papirnem stroju razletel cilinder. Bila je velika nevarnost, da bi ne bil ubit kak delavec, a k sreči ni bil nihče žrtev nesreče, razven enega fanta je nekoliko udarilo, pač pa smo strah prav dobro čutili. Druga nesreča se je pa pripetila na Šmaren dne 8. decembra minolega leta. Saj veste, da so našim delavcem prazniki znani le po imenu. Judovska družba naša že skrbi zato, da nam na ta način počasi udušuje krščansko zavest. Štirje delavci so torej na Šmaren menjali pri stroju cilinder. Pa je padel 200 kg. težak valjar na one štiri delavce, ki so bili spodaj. Dva je prav hudo poškodovalo, tako da je eden obležal nezavesten, druga dva sta pa bila malo manj potolčena. Delavstvo je opravičeno ogorčeno, ker vidi v tem prst božji, da se je nesreča zgodila ravno na praznik. Bi se li ne moglo to delo opraviti prejšnji dan, se opravičeno poprašuje? In tretja nesreča se je pa pripetila v goričanski papirnici. Neki strojevodja je ne-kaz popravljal pri jermenih na Novega leta dan, torej zopet na praznik. Reveža je prijel jermen, prišel je pod kolo in vrglo ga je okoli. Popolnoma bi ga bilo ubilo, ako bi ne bili prihiteli drugi na pomoč in so ga še o pravem času potegnili proč. Nesreče se zgode pri nas največ po krivdi gospodov. Stiskajo' namreč pri vsaki stvari. Če se jih spomni, naj kaj popravijo, pa se obotavljajo toliko časa, da se podere. Potem pa pravijo, da so krivi delavci, če se kaj naredi. Gorje pri Bledu. Delavec nam piše in priobčujemo: Potrebno bi bilo. da bi večkrat prihajala »Naša Moč« v naš kotiček. To pa zato, da bi odprla oči tistim ljudem, ki mislijo, da se nahaja v socialnem oziru vse v najlepšem redu na Gorjah. In videli bi pijavke v človeški koži, ki pijejo delavsko kri in izrabljajo delavsko moč v svoj dobiček. Koliko se nahaja v tem kotu lesnih trgovcev, ki imajo celo leto deset do dvajset delavcev, a jih nimajo zavarovanih v okrajni bolniški blagajni, a še manj pri delavski zavarovalnici glede na nezgode! Zaspanci! Čitaite »Našo Moč«, pa boste videli v nebo vpijoče grehe. Koliko žalostnih slučajev bolezni se je tukaj zgodilo, pa delavci niso dobili nobene podpore. Znan mi je slučaj, da se je poškodoval neki delavec v gojzdu. Bolan je že pol leta. V bolnišnici se je revež valjal že tri mesece. Podpore pa ni dobil nobene. — Tako naš dopisnik. Navedeni slučaj je dejansko žalosten, a žalibog gojzdni delavci niso podvrženi postavi o zavarovanju delavcev. Upamo, da novi ljudski državni zbor odpravi to kričečo krivico v postavi, ki se je vpostavila na ljubo bogatih in zadolženih lastnikov gojzdov, plemenitašev. Sava. Nič veselega žalibog ne morem poročati. Velike reve smo delavke. A ne vse. Pri vsemogočnem P. ima neka ženska tako veljavo, da naredi vse tako, kakor mu veli. P. pravi, da je dotična oseba najboljši in da največ razume, še več, kakor on sam. Pa naj nikar ne misli, da smo delavci in delavke tako za luno. kako da stoji stvar. Naravnost povemo: dotič-nica toži delavke in delavce. Rekla je že sama, da lahko vse pove, kar ne tukaj v tovarni, gre pa na dom. Govorila je tudi že sama, da je prosila za obračun, pa ji ga ni dal, češ, da ona najboljši dela. A to ni res. Ravno dotičnica najmanj dela in se največ greje pri peči, kjer si je že prismodila obleko. Če pa kakšno drugo vidi, da se nekoliko pogreje, jo pa koj zatoži. Posledice: Dobi osem dni dopusta in opsovana in obzmerjana je tako, da je strah in groza. Če se pa kakšna druga delavka umije le pet minut pred šesto uro roki, mora tudi na odpočitek. In delavke pa požremo lepo vse psovke mirno in se pustimo kaznovati, kakor kakšne šolarice. Koliko časa se bo z nami še ravnalo tako? Če bi prav nastopile, bi kmalu napravile red, a kaj, ko manjka korajže in pa šnajda in se delavstvo krega med seboj, mesto da bi držalo skup. Iz Litije. Poroča se nam, da so srbski delavci in delavke odšli iz litijske predilnice. Delavci domačini ne bodo žalovali za njimi, vsaj je dosti domačih delavcev in delavk, le da bi se nekoliko več zaslužilo. Res je, da nekateri še pridejo na vsaj minimalno plačo, ali tudi nekoliko čez, ali neizmnerna draginja tudi tem ob-težuje življenje, kaj pa šele tiste delavke, ki zaslužijo komaj po tri, štiri ali pet kron tedensko! To je komaj za stanovanje in za suh kruh, kje pa obleka in drugo?! Srbkinja se je baje izrazila: Za te kronce tukaj ne bom delala, v Srbiji sem zaslužila najmanj 15 do 20 kron tedensko in tam je meso in druge stvari skoro za polovico cenejši, kot tukaj v Litiji. -— Eden Srbov se je jezil: Če bi bilo nas več tukaj, bilo bi drugače. — Bili so namreč vsi organizirani socialni demorkatje. Pravijo tudi ženske, da ako na akord zaslužijo pod minimum, to je, manj kot bi sicer morale zaslužiti na uro, se jim plača toliko, kolikor zaslužijo, ne od ure, kot je bilo poleti v navadi. Vodstvo tovarne naj bi že enkrat izprevidelo, da tuji delavci tu ne obstanejo, gleda naj, da si pridobi domačine, Slovence. Zvišali naj bi nekoliko plače delavcem in delavkam, da bi jim bilo vsaj mogoče izhajati, in delavci domačini se bodo pridno in z veseljem ter zavestjo žrtvovali v prid in pro-speli tovarne, ker bodo imeli zaupanje do svojih gospodov. Nasprotno pa delavec ali delavka, ki se trudi in žrtvuje vse svoje moči, pa slednjič še slabo zasluži, obnemore, nima več veselja do dela, in to je potem tudi vzrok, da izvršuje kvalitativno slabo blago. Z lastnimi močmi. Občni zbor katoliškega delavskega društva v Preski. V nedeljo, dne 20. t. m., popoldne oh 3. uri, se vrši v društvenem domu v Preski občni zbor »Katoliškega delavskega društva«. Želeti je, da bi se občnega zbora udeležili vsi člani, pa tudi nečlani somišljeniki. Dražgoše. V nedeljo, dne 13. t. m., je bil v Dražgošah ustanovni shod »Društva za podporo gozdnih delavcev«. Novemu društvu je pristopilo skoraj 60 delavcev sosebno iz Dražgoš in Podlonka; obsega tudi vasi Rudno, Kališe. Jamnik. Sklenilo se je, da tudi Češnjica naj pripada, dobro bi bilo tudi za Sorico. Vevče. Krščansko socialno strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. t. m. v Društvenem Domu v Polju. Društvo je imelo 12 sej, 9 shodov, 6 izletov; 3248 iztisov časopisov; 14 posredovanj v korist delavstva; 1 društveno zastavo; 68 bolnikov, 1570 dni skupne bolezni, 4 so umrli; 6 odpotovalo, 137 izobčenih; skupno 147; 4 so nazaj pristopili; 41 novih udov, skup 45. — 1 častni član, 7 podpornih udov, rednih članov 471, skupaj 479. II. oddelek rednih članov 180. I. oddelek vplačevanje mesecev 1419. II. oddelek vplačevanje mesecev 1419. Denarni promet: prenos od leta 1905 57 K 2 v., vpisnina 8 K 20 v., udnina rednih članov 863 K 28 v., udnina podpornih članov 15 K 73 v., prosti darovi 10.3 K 28 v., iz hranilnice 60 K, izpo-sojila 19 K 23 v., društveni znaki 1 K 20 v.; skupaj 1.127 K 74 v. — Stroški: poštnina 8 K 23 v., tiskovine 52 K 5 v., potnina in drž. zveza 63 K 60 v., svečava 4 K 80 v., pisarniški stroški 98 v., listi 11 K, vrnjeno izposojilo 1 K 74 v., pri delu zadržanim 12 K 4 v., podpora bolnikom 688 K 42 v., pogrebi 14 K, v hranilnico 210 K: skupaj 1.066 K 86 v. — Koncem leta 1906, 31. grudna je gotovine v blagajni 60 K 88 v., v hranilnici naloženega 1.316 K 98 v., skupaj 1.377 K 96 v. — V novi odbor so izvoljeni: predsednik Anton Jeriha; predsed. namestnik Anton Prirnar; tajnik Anton Lajevec; tajnika namestnik Fr Kukoviča; blagajnik Vinko Po-kovec; blagajnika namestnica Alojzija Ocvirk; knjižničar Jernej Raut; odborniki Peter Klemenc, Fr. Čemažar, Antonija Holosan. Marija Klešnik. Odbor se je pomnožil za štiri člane. čPa/ni/ti 7v , /meri/ro Jbateri .Želijo bebru, po veni i/i iru/nesljivo-polcvctli rta/se obrnejo v jjubljuni i/čblodvorshe ulice Zib'. "isa/tovrslnalPc^asnilci bajo sebrex/ilae/w. Velika zabava v „UN10NU“ v soboto 19. jannarija! Podporno društvo delavcev In delavk c. kr. $1. tobaCne tovorne v Ljubljani vabi vse tovariše delavce in vse tovarišice delavke k plesnemu venčku v soboto, 19. ton. v veliki dvorom hotelo Jlltior. Sodeluje godba c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev. Vstopnina za neude I K, za ude 50 h. Začetek ob 8. upi zvečer. Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. Delavci in delavke, pridite vsi na to delavsko veselico! Ustanovljeno leta 1845. >*#9 N O) N OJ JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== mn pttr ===== Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežbo točna. Solidne cene, Ustanovljeno leta 18 62. | Milko Krapeš urar Podružnica Resljeva cesta št- 2. PreJ 2* Jos- Černe. Podružnica Resljeva cesta št. 2. Prci 2* Jos* Černe, v Ljubljani ® Jurčičev trg št. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih % ur, verižic, stenskih in nihalnih ur,uhanovin prstanov ^1 Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. W Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam iz- redno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za W nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulite 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in novosti v konfekciji za dame. Delavci, trgovci pozor! n jt T3 L > n c (fl o a m n >o 8 E o a Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo'preurejeno krojaško delavnico v kateri izdelujem moške obleke, kakor tudi vsakovrstne uniforme, in vsa druga v to stroko spadajoča dela. Delavcem v oddaljenih krajih drage volje postrežem z vzorci Sprejemam tudi že kupljeno blago v delo. Izdelujem vse po najnovejšem kroju točno in natančno po meri. Delo sprej i mam v vsakem kroju in vsaki množini. Slav. konsumnim društvom in gospodom trgovcem priporočam posebni oddelek za izdelavo konfekcij, oblek za prodajo, od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Na zahtevo dam tem še bolj natančna pojasnila, Svoji k svojim ! Delavci, trgovci, podpirajte domačo tvrdko. Za obilna naročila uljudno 'prosi Matija Lazar krojaški mojster v Kropi. (0 < O VI < o Cene brez konkurence! 2 12- Pozori ,,Slovenska delavska društva"! Kupujte svoje potrebščine pri znani priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik & Milavec Špitalske ulice (pri Česniku) ana Lingarjeve uPce v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnouejše blago za ženska In moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. Ivan Podlesnik ml. Uubllana - - - Stati trs Sten. 10 ') .\V.') ') .\v. v .\v. S/ > iZ{•, Priporoča svojo /"'•V trgovino s klobuki in čevlji •u.s /, •!->• '/■'■'■ V--.'. sa mr W S-f.V y) (*\< <<<& mm iii tM FILSP FAJDIGA, zaloga pohištva »«2 62-ai Ljubljena, St. Petra ce&Lu '9 priporoča svoio velik« zalogo raznovrstneg* pohištvr pl fajfližjih cenah. Ikfe*j.- to Tovarna za stole Franceta Soiseljna na Brega, p. Borovnica, Kranjsko Izdeluje 2805 26 —1 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. to m ii^^iiIli^hiilXlli^hiiliHilli^feižlii^fei^lii^felIlli^fellfl^%^ 2£ Ne prezrite! c OJ >N OJ i— 1/) O Q- (/) CJ CJ KJ O JZ E "3 E ° .E c c *> > ^ Cd r“ CS n c - >cj o c C0 > O 'a o o c CT3 c N co C -O o — o oj .5 c/> > O 'ČO* bp c iz ja^idzaacl en IS* to K i Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tiska .Katoliška Tiskarna