Zgodba vrabčeve družine
Vrabci so imeli sestanek pri najvišjem vaškem  dimniku.
»Treba se nam bo braniti,< je dejal najstarejši, ganjeD do solz. >Po-mislite, da so poredni otroci v enem mesecu porušili dvakrat gnezdo vra-bičevki ČebljaTki. Pitič so ae mladiči čudežno rešili. Uboga mati je po-
122
trpeiljiTO pripravila Se en rod. Pa 8O se zopet prikradli brezsrčni poba- I lini.  Najlepši vrabcek je padel  na tla in  bil  na mestu  mrtev.  Ostalima I dvema se je posrečilo, da sta se oprijela neke veje in se tako vsa prestra- 1 Sena resila. Toda uboga družinica je aedaj brez gnezda ia vrabičevka Čeb-Ijavka kar nuna  več veselja, da bi si  napravila novo domovauje. Kako je tožila revicalc
»Kakšni paglaTci, ti mladi tolovajil« je mrmralo vse vprek.
>Da, da... Okljujmo j i_h! * . - - so vzklikali enoglasno.
Toda najstarejsi vrabec je vzpel peroti in zaukazal: >Tiho, tiho! Tako se ne popravi atorjeno zlo. Dobrote je treba ia ne maščevaaja. Vrabičevka Čebljavka je brez gnezda, kajue! Torej: Pripravimo lep in topel domek njej in malimlc
Vrabci so zaploskali.
»TodaU — je nadaljeval starec — >predvsem je treba poiskati varnega piostora.«
>Jaz vem za zatišje, kjer so otioci prav dobri in ne nadlegujejo ptičev,< je čebljala Lepoperka.
>Kje?<
»Malce venkaj iz vasi, blizu onega starega zvonika, ki je ves odet v bršljan.«
»Dobro, dobro!« so čvrčali vai.
»Popelji nas tja, Lepoperka, in se pred nocjo bo vse urejeno.«
Vrabci so ali takoj na delo. Nekateri so donašali bilke, drugi volao, nekateri mehko perje. Gnezdo je vzrastlo kakor pričarano in Čebljavka se je naselila vanj z malčki še isti večer. Toda, kako naj se zahvaii? Vzdigne glavico in ae priklanja na deano, na levo, medtem ko prijateljcki in prija-teljice krožijo radostno ob zelenem zvoniku in ponavljajo svoj neugnani
Cvetke med cvetjem.
123