GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki.. § : Iijre&ji slovenski dnevnik t i : ▼ Zedinjenih drtavah : Velja sa m leto V—-- $400 1 Za po! teto $3.50 1 i g fTELEFON: CORTLANPT. _Entered as Second Class Matter. September 21, 1903» at the Post Off** at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. ———^_____ ' MO. 164. — *TEV. 164. NEW YORK. TUESDAY, JULY 15: 1919. — TOREK 15. JULIJA. 3919 VOLUME XXVII — LETNIK VX"VTT .............................. i The largest Slovenian Daily . in the United State«. Issued every day except Sundays | . and Legal Holidays, * 56,000 Readers, j ITALJANI SO MASAKRIRALI FRANCOZE AMRRF.IK A NEC, KI JE VIDEL NA SVOJE LASTNE OČI IZ GREDE NA REKI, IZJAVLJA, DA JE BIL NAPAD NA FRANCOZE POPOLNOMA NEIZZVAN. — PRETEP 80 POVZROČILI FAKOH. TAKOJ ZATEM SO PA LA&KI MORNARJI IN VOJA-KI POD VODSTVOM ČASTNIKOV PRIČELI MORITI MIRNE IN NEOBOROiENE FRANCOSKE VOJAKE. — PlSE THOMAS S. RYAN. Paris, Francija, 14. julij.a — Kot eden izmed dveh nevtralnih očividcev celega napada na Francoz*- na Keki od strani laških čet v nedeljo dne 6. julija zamorem nuditi prvo resnično in nepristransko poročilo o tem dogodku. Dvoje dejstev je razlikovalo to mesarjenje od vseh prejšnjih dogodkov. Videl sem francoske rojake, ki so bili ubiti, potem ko to te vdali svojim navideznim savesnikom ter cul, kako so laški č utniki dajali povelja za streljanje. Vitel sem jih tudi, kako so se dejanski vdel?zili napada. Z naj večjim povdarkom pa igoram tudi izjaviti, da niso storile francoske etra&e ničssar, kar bi opravičevalo aapad. V okraju Reke je najmanj dvajset t isoč Italjanov, ki imajo tudi obširne rezerv**, liroječe najmanj en armadni zbor, nastanjen ol» avstrijski meji pri Opatiji. Francoske čete pod poveljstvom gene-rula Navy pa štejejo le petsto francoskih kolonijalnih mož nekega t, lavnega polka ter kompanijo Anamitov. Valedtaga je trditev italjanzkih listov, da ro francoske straže otvorile bitko s tem, da so pričele streljati na *taljanzke bojne ladje, naravnost absurdna, tudi če bi ne videl, kako so reški fakici otvorili celo zadevo. Olo popoldne sem porabil za to, da izvem, kake odredbe so vprizorili zavezniki, da preprečijo ponovitev izgredov v soboto zvečer. V svoji sobi sem sprejel delegacijo pristaniških dejavcev, Ita-Ijanov in Jugoslovanov, ki so mi naročili, naj sporočim v Ameriko njih prote«&e proti italjanskemu zasedenju Rek«-. Pokazali ao mi svoje iuljave roke v dokaz, da so upravičeni go-v or i ti. Svojih zahtev niso utemeljevali z nikakim narodnostnim pred todkom, z povdsrjzli svojo željo, da hočejo delali v mestu, ki ho ;>roeto in neomejeno s ozirom na industrijo. 7. v-likim zadovoljstvom sem tudi tttsl lepak gen. Graziolija. rhovnera poveljnika zavezniških sil. ki je prepovedal vsa javna zborovanje ter noieige orožja in eksplozivnih snovi. Povelje je pretilo z neposredno .aretacijo in obsodbo pred vojnim sodiščem Kep« „* trgu Dante AllighLri je bil preklican, a še vedno jo 1 VT**? n*d K'ko- 0,,i' ki Franciji dobro • ». t. pristavljajo večino prebivalstva, so s strrhom gledali fran- * *\r ho«lile naokrog kot prej oborožene do zob. a izpostavljene veliki nevarnosti. Angleški častniki t.s Reki so dobili povelje, ds morajo nositi orožje ter streljati, če bo treba. Krojr osme ure zvečer sem čul iz stoje sobe posamezne strele v Idixini trga Re^ns Klena. Takoj sem pohitel proti dotičnemu me >».! terse sestal tam z nekim starim prijateljem, hi se je ravnokar /krčaI kot častnik ameriškega Rdečega križa. Oba sva našla žrtev leh Htrelov, nekega francoskega kolonijalnega vojali.t, ki je ležal na Italjanski karabinijerji so le z veliko teikoco zadrževali cestne jo^ega francoskega vojaka. VpiU so: Svinja! Svinjski narod! Dobro ste storili! Nek angleški mornariški častnik, ki se je bal, da bo fakinaža z nodalcem umorila ranjenega francoskega vojaka na dvorišču. kamor Ml **v'«,'<>>. i* sledil množici na dvorišče ter z n volverjem v roki ugna! kapitana iranskih karabinijerjev, ki mu ie ukazal naj se ICffllbi. * Po/^ej4e preiskave med pričami tega dogodku so kazale da je \ 1 , r!nwa ** *o bili oddani nanj streli. Kakorhitro ^ki, pripravljena, da n*dds ie več žrtev. Sku^ma »lovenov. ki je stala pred poštnim uradom v Sušakti je pobegnila v poslopje, katero je straži! francoski vojak. Na svojem mestu je vstrajal do zadnjega trenutka ui prij;tt,*m ^^ n®P«H» to ,»-oti francoskemu kladivu, kajti vedel sem, da bo straža na dotičnem mestu najbr- f* PrVr Z Po,e,r m'ne in W*^ J* gibala mno- v spre mat vu šestih italjanskih vojakov. Ko mbo^I, tako naprej, so italjanski vojaki nabasali svoje puik> Tozadevna eesta sledi pomolu, ob katerem so >asidrane laške l»ojne IsAj*. Francosko skladišče leži na levi strani % bližini nar privatnih hiš. Najlažji dohod do tega skladišča je na koncu pomo- "i 7*" ,m° Videli on<*» večera fran.oskega stražnika <1 Jf* ™ »horoien ter nadaljna dva francoska vojaka. ki nista bila oborožena, ftamopsoehi umevno je, da je imela st-aža puške Na rj ,UJrJ^yiWh ^^ * »>Ua postavljeni na kro,n, cela po- T w ^ Pr,jrt#li i,! iU nik mnoiV, ter sva vsled tega hotjie v sUnu kot kzteri drugi človek ugotoviti kaj je zaerc dotična francoska straža. Trij« neoboroženi ljudje, med njimi dva Francoza so postali i nem,ml ter se končno odstranili s pozoriifa. Straži p. je ostala na1 -vojem me«*« Naenkrat pa se je dvignil izza nekega skupa peska i nek mlad človek ter ustrelfl z revolverjem na stražo Takoj xa ctrelotn je stopil v obredje nek ie%ki armadni čast-t . "S* arml° >">«ove»u vzgledu ,o silili laški voja-, ^Vreljltl N* "tPr,# Prihit«* vojaki ter pričeli lastiti rojaki se kričal,: — Ns dvoriiu jih je še več» — ter! » Jt!Lk0t dWi!' ™«M»iiei po neki stranski ulici proti ka-i r in mara. Kakorhitro bi se Iuljani polastili mostu, bi bile atraže m**i skladišče« in morjem Tako civilisti kot italjanski vo-jsai ps so skušali priti na dvoritfe pod mostom ter delili med tem j **T t™"tk« »kuiali nekateri ^ani fa- 1» t ' se odstranim. Pretili ao mi eelo z revolverji. J!nj* ** ** ** končalo v trenutku, ko je nekdi za k lica!: Fran-s emi prihsjajo! — Takrat soso videli od daleč prihajati italjanskc a*,-irnarje Jkgere so vodili čsstiki in sicer v redni formaciji Najprej žSH^arjl^zJbojne ladje " Ramanneie" in nato z boj- ; | PROTEST RUMUNSKE Rumunski informacijski urad v Bernu trdi, da so odnesle srbske čete vse, kar je bilo vredno. Ženeva, Švica, 14. julija. — . Rumunski informacijski urad v l Bernu objavlja, da so STb^ke če-. te. ki so se nahajale v Temešvar-I ju. 72 milj severoiztoeno r»d Bel-{ grada, pri svojem umikanju iz meni a vzele s seboj vse. kar je bilo mogoče odnesti, vključno 40 lo-^ komori v. 1400 železniških vozov, stroje iz tvornic, domače živali in t pohištvo i/, privatnih hiš. l"ryd pravi, da je dvignilo pre. bivalstvo mesta ogorčen protest ^ proti leniu počenjanju srbskih ! Kumunska vlada je soglasno s , p«Wlom istega urada o«1klontla ' lu.daljno ponudbo Nikole Lenina, boljše viške ga ministrskega predsednika. likajočo se (iklenltve zveze med Ogrsko in Rumun&ko. i 1 (Na tem poročihi rniinin-kega informacijskega nrada ne more' • j biti dosti resnice. f'e pa je na celi stvari sploh kaj resni« nega, je' KOLIKO NEMCEV BO PRIŠLO PRED SODIŠČE Berlin, Nemčija. 14. julija. — Tageblatt je izvedel, da zavezniki ne bodo zahtevali bivšega kaj-zerja direktno od liolaudske. ampak da bo,1o eelo zadevo poverili Nemčiji, če, naj ga" ona sama iz-ttrja. Pred zavezuišk m sodiščejn sv bo moralo zagovarjati 167 o-seb. .Med te spadajo v^xiilni generali. admirali, poveljnik križarke M op we, ki je potopila nn visokem morju brezštevilno ladij, poveljnik V—53. ki je poselil Newport, dr. Bethmann-Hollweg. «ir. Zim-n-ermann. Kari Iielffer:«-h in drugi. TAJNIK LANSING ODPOTOVAL Brest, Francija. 14. julija. — Pcmik Rotterdam, na katerem se nahaja ameriški državni tajnik Lansing, je odplul iz. tega prista-I nišča proti New Yorku ob pol dveh popoldne. vest gotovo daleko pretirana, kar je že navada pri RumuneihT. ( eprav je bil oddelek Francozov v notranjosti skladišča zelo majhen ter ni štel več kot dvajset mož, je bil vendar oborožen do zob. Itaija>iki mornarji, ojačeni po italjanskih četah, so pričeli z napadom. Njih namen je bil od prvega pričetka oči viden. Skoraj nisem mogel vrjeti svojim ušesom, ko so dali laški častniki povelje, naj nabašejo vojaki puške. S prijateljem vred sem odšel proti mostu, a v onem trenutku re je lotila Italjanov neka nepojasnljiva panika, in ostala sva sama, na najbolj eksponirani točki pozorišča. Drugo napredovanje laških mornarjev pa je bilo bolj korajž-no. " Avanti Savoia! — je klical nek mlad mornariški častnik, ko je hitel s svojim oddelkom naprej. Takrat sem tudi videl poleg sebe laške planince ter jih razločil po označbah polka. Nekateri so popadali na tla ter skušali pogoditi francoske straže, ki so se nahajale na drugi strani mosta a glavna sila je prekoračila most ter prepovedala civilistom, da bi ji sledili. Vprizorila .ie napad na najmočnejšo francosko postojanko v i /adju francos*kTK barak. Nisem videl, kako so Italjani umorili dve straži onstran mosta a sem prepričan, da so jih v resnici ubili. Navzoč sem bil pri naskoku dolge barake v sredini francoskih skladišč in tam so se završili najbolj sramotni prizori. Italjani, skriti za kupi kamenja in peska so neprestano streljali, čeprav niso Franeosi vračali ognja. Jaz in prijatelj sva stala tik za Italjani ter tako lahko opazovala ves prizor. St var, katere sem se bal. se je končno v resnici završila. V notranjosti doticne barake se je nahajala mala skupina junaških fran coskih vojakov. Proti njim pa je prihajala cela annada italjanskih vojakov. Fakinaža stoječa za Italjani, je kričala, Irajti na vSak način je hotela videti smrt Francozov. Salva za salvo je udarjala skozi tanke stene barake in jasno je bilo. da se posadka ne bo mogla dolgo vzdržati. Tedaj sva videla na odprtem prostoru med barako in ograjo nekega francoskega vojaka, kojega lice je bilo bledo od strahu. Roki je imel dvignjene v znamenje, da se hoče vdati. Nek italjanski ardito je stopil naprej ter gahodsl s svojim dolgim nožem ubogega francoskega vojaka. Francoz je padel v vodo. a zopet je prišel na površje, kajti ni bil ranjen na smrt. Sedaj pa je pričela kričati fakinaža: — Potisnite ga pod vodo! — Nek hrvaški ribič, ki je bil s svojim čolnom v bližini, ga je skušal rešiti, a ga ni mogel, kajti italjanski vojaki niso hoteli dopustiti toga tor pretili ribiču, da ga bodo ubili, če bi skušal rešiti Fran-eoza. — Pojavil se je nadaljni francoski vojak ter šel preko dvorišča Na njffovfm obrazu ni bilo opaziti strahu, ki ga jc kazal prvi. pač pa trden sklep, da se postavi po robu celemu svetu. Jasno je bilo, da ai imel na sebi nobenega orožja in da 'bi ne mogel izvršiti nobenega sovražnega dejanja. Ko pa je skušal skočiti v ribiški čoln omenjenega Hrvata, so ga ustrelili iAaljansld vojaki ter sramotili celo njegovo mrtvo truplo, k! je Malo na bregu. Ne morem reci, če je doticni človek takoj umrl a sem prepričan, da je, kajti oddali so nanj najmanj deset »trelov. Ne morem razumeti, zakaj so se tudi ostali francoski vojaki poti užil i istih obupnih sredstev. Prikazala sta se namreč nadaljna dva vojaka, ki so skušala priti skozi vrata in preko mosta. Njih upanje na je bilo zaman. Takoj ju je obkolila množica la.-kih vojakov, fa-kinov Ju mornarjev, ki so jima skušali potisniti neže v telesa. Tedaj pa je eden fakinov zakričal:' — To niso Francozi, ampak Kitajci! Vjemite ;»«h! Pftfel sem do sklepa, da nočejo Italjani moriti Kitajcev, tem-reč Francoze! Nič v*£ nisem bil 6am s svojim prijateljem, kajti na pozorišče je prišel angleški admiral Sinclair, kar je vzbudilo veliko ogorčenje med laškimi častniki. Angleški admiral je zahteval pojasnila o i*eli zadevi. Med ssnožieo, ki se je nabrala do dotičnega časa. je bilo tudi več častnikov z nekega ameriškega rušilca. Vsi so ogorčeni pro testirali proti nesramnemu nastopu Italjanov. Na požoriiče je dospel tudi poveljnik ene izmed francoskih bojnih ladij v pristanišču. Bil je sijajen tip vojaka. Niti z očesom ni IrenIL ko jo hodi! med mrtvimi vojaki ter ogledoval rane, prizadete od italjanakih krogel. Čul sem nekega lafkega častnika, ki mu je pripovedoval, da so pričeli Francozi eelo zadevo š tem, da so streljali na laike ladje. Francoski kapitan gs je poslušal, a ni vrjel tej očividni laži ter le pripomnil: — Seveda! Ml vsi, ki smo bili prida tem žalostnim prizorom, pa smo dobro vedeli, kdo je pričel ves kravaL Tedaj pa me je prijel za ramo nek civilist, Vi je bil kot kak taški detektiv ter mi rekel, naj se nemudoma odstranim. /T* 5? •em kapi*"* karabinijerjev, — jo rekel, — ter nočem, ds bi bil to človek tukaj. P^i^nlter zapustil pnznsiHin v sprenrtvu mno- MOKRAČ! PORAŽENI V poslanski zbornici so dobili pro- hibicijonisti veliko večino. _Ve- selje na galeriji Washington, 1). C.. 14. julija. Danes mi d"bile prohibicijske sile v poslanski zbornici popolno kontrolo. Prohib'eijonisti so zavrnili glasovanje glede odprave vojne pro-liihieije, porazili z veliko večino amendment glede prodaje dva in tričetrt odstotnega piva ter so se uspešno vstavljali vsem napadom. V istem trenutku, ko so nasprotniki prohibicije predlagali liberalni amendment, je bil poražen. V zbornici je vladalo silno razburjenje. Najprej so govorili demokratični poslanec Blanton iz Te z asa in siecr proti amendmen-ta. ki naj bi dal sodišču pravico določiti, kaiera pijača je opojna in katera ne. Za njim je vst:il demokrat fia!-, livan iz Mass. ter stavil sledeča predlop: I Vsi člani, ki glasujejo proti pi-j;.či naj objavijo v listu Congressional Record koliko pijače so nagromadili v svojih domovih in , pisarnah. 1'mevno je. da so temu predlogu suhači odločno nasprotovali: , Ko je bila objavljena zmaga !prohibicijonistov. je nastalo na SiJeriji. kjer so bile večinoma su me ženske, silno ploska?%°. Neko prejšnje poročilo se glasi; ! Washington, D. C. 14. julija. — Danes je pričela poslanska (zbornica zopet s svojo debato, ti-kajočo se postave za veljavljenje vojne in splošne narodne prohi-^ biči je, v kolikor se tiče slednja prodaje piva in lahkih vin tekom dobe demobilizacije. C-'e pa se mokračem ne bo posre-i čilo doseči to, se bodo borili za urločenje definicije, tikajoče se 6-ipojnosti pijač, kajti predloga določa, da je opojna vsaka pijača, ki vsebuje več kot pol odstotka alkohola. i Mokrači bodo skušali izločiti | to določbo, nakar naj bi najvišje sodišče določilo, koliko alkohola sme vsebovati pijača ne da i bi bila opojna. ■ Voditelji suliačev v kongresu pa izjavljajo, da niso imeli mo-1 krači zadosti sil na razpolago, da bi mogli izvesti svoj program. Med drugim trdijo tudi, da bo I predloga sprejeta, z malenkostni-I mi izrpemembami, ki pa niso bi-!stveno važne. Vsi člani poslanske zbornice so i bili navzoči pri danošnji seji. Ste •vilni člani, ki se niso vdčležili dvanajsturne debate v soboto, so bili danes navzoči. Nekateri med [njimi so glasovali za vojno to za narodno prohibicijo, dočiin so |drugi nasprotovali obema odredbama. Današnji boj pa pomenja konečno merjenje sil in nobena lz med prizadetih strank se ni hotela izpostaviti slučaju. Vsak odsotni član je bil pozvan, da se (vdeleži kotiečne bitke. Takozvani mokri amendment, ki bi razveljavil vojno prohibicijo z ozirom na pivo in lahka vina. ima namen pridobiti podporo števila nih zagovornikov narodne prohibicije. Preprečil bi izdelovanje in - DENARNE PO&ILJATVE V - - ISTRO, NA GORI&KO Of - - NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, fi* Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je sa* sedeno po italjanski armadi. Jimčimo aH garantimamo m vsako pofiJjatov, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti 50 Kr $ CM 100 Ur # $ 1S40 600 Ur $0100 1000 lir $110.00 Denar nam poklati je najbolje po Duimetto Postal It—sy Order aH pa po New York Bank DttfL ■ teMft^MURV s *, . "■Ji ■ i ■ gfejHMteffigU> _ t/. IZJAVA ITAUANSKEGA POSLANIKA -- Italjanski poslanik v Londonu,! grof Macchi di Jelere, izjavlja, da ljubijo Italjani Združene države. — Vesel sem. da sem se vrnil; v Ameriko, katero poznam in ljubim in vesel sem. da morem zopet prevzeti svoje dolžnosti kot poslanik. — je izjavil grof Mačehi di Celere, italjanski poslanik v Washington!!, ko je dospel vče-' raj s svojo družino na parniku' ^'Imperat or Pozdrav devetnaj-t stih strelov njemu v čast je odda-, la baterija na fortu Hamilton, ko' jc priplul parnik v zaliv. — Moja osebna ljubav do Ame-I rike je odsev razpoloženja, ki! prevladuje v Italiji. Dobro po-, znam naš narod ter lahko tolmačim njegova čustva, — je nadaljeval. — t'eprav so obstajale šte-J vilne diplomatične diference, se: ni razpoloženje italjanskega na- j roda do Amerike, ki je bilo pred j vojno prisrčno, prav nič izpreme-j nilo. K temu pride še upoštevanje velike uloge, katero je igrala Amerika v vojni. — Italija je dala na razpolago vse. kar je imela, — svoje sinove, ladje in bogatvo (švoli!) in sploh vse svoje vire za našo skupno stvar. Izgubili smo G2 odstotkov svojih ladij, torej več kot kateri- [ koli drugi narod. Čeprav je bila tonaža. katero je izgubila Italija, manjša kot ona Anglije in Amerike, sta ti dve deželi gradili tekom vojne nove ladje, kar pa ni mogla storiti Italija. —' Ker nima Italija svojega lr.stnega premoga ter ga mora u-vsiati iz drugih bolj srečnih dežel, je stala naša dežela tekom vojne pred akutno krizo. Ladjedelnice in druge industrije so bile zaprte in vsak kos dragocene rude smo porabili za izdelovanje municije in drugega vojnega ma-terijala. — Čeprav je živilski položaj v Italiji sedaj akuten, potrebuje sedaj dežela predvsem premoga in jekla, kajti drugače ne morejo industrije pričeti z obratovanjem. ČStevilni Italjani se vprašujejo sedaj: — Ali smo se zato borili in toliko trpeli? — Težko je dokazati tem ljudem, da morajo še nekoliko potrpeti. Ko bodo določene meje med Italijo in Avstrijo, bo prišel najsrečnejši dan v zgodovini Italije. Poslanik di Celere je spremljal predsednika Wilsona v Pariz v preteklem decembru. Prijateljstvo med njim in predsednikom je igralo kaj važno ulogo pri rešitvi gotovih diferenc, ki so se pojavile v zadnjih dneh mirovnih pogajanj z Nemčijo. V spremstvu poslanika se nahaja njegova žena ter dva otro ka. — prodajo žganih pijač tekom dobe demobilizacije. Predlog ima namen pridobiti si naklonjenost gotovih suhacev v poslanski zbornici, kajti v svojem boju za narodno prohibicijo so naravnost obljubili da bodo dali po odobrenju prohibicijske postave izdelovalcem in prodajalceit! celo leto časa. da se iznebe svojih zalog. Ti suhači pravijo, da hočejo držati svojo besedo in da jim nudi za to priliko mokraški amend ment, tikajoč se postave glede vojne prohibicije. PBIČETEK SLAVNOSTI V PARIZU __ Maršal Joffre, zmagalec pri Mar-ne, je načeloval oddelku, ki je korakal skozi Are de Triomphe. t ~ Pariz, Francija. 14. julija. —= Zmagoslavni pohod zavezniških in ameriških čet skozi Pari/, se je pričel danes ob osmi uri zjutraj, i Vreme je bilo krasno ter bolj je-Utnsko,kot pa poletno. ; Sprevod je otvorilo tisoč ranje-.iiih vojakov, oblečenih povečini v ■civilne obleke. Ne ateri so hodili j z bergljami, dočim bo druge vozili v vozičkih. i Topovi so pričeli streljati v [odmoru ene minute, ko je položil i predsednik Poincare lavorjev ve-'nec na vznožje kenotafa ob Ar« ! de Triomphe. Prazno krsto, ki jo j bila spomin za vse zavezniške mr-! tve, so krasili še nadaljni venci, »katere so položili tjakaj Cleinen-jccanu. neki franeoski prostuk, (neki mornar, neka dekliea iz Al-zaoije ter ameriški polkovnik Edmund Ciroh. Zadnji venec je bil položen v spomin 72 članoiu L.i-fayette eskadrile. ki so izgubili tekom vojne življenje. Maršal Joffre, zmagalec v prvi bitki pri Marne, je šel skozi slavolok ob tričet na devet. Jahal je sam. Za njim je prišel maršal Foch, vrhovni zavezniški poveljnik tekom zadnje in odločilne kampanje v velikem boju. Vihar ploskanja se je dvignil, ko sta prišla oba maršala mimo predsednikove tribune. - General Peraking, s številnimi drugimi amerifldmi generali, je .prišel takoj sa obema maršaloma ter je bil spret s prav tako * elikim navdušenjem. En miljon ljudi je preculo včerajšnjo noč, delomo prostovoljno, deloma pa raditega, ker niso mogli dobiti stanovanj. Ob devetih zvečer so železniške postaje še vedno bruhale iz sebe velikanske množice pozno došlih, ki so prihajali v že itak prenapolnjeno mesto. Vsi so imeli s seboj Živila. Ti ljudje, ki so kazali vse znake rojakov iz dežele", so posedali po klopeh na bulevardih ter za visi vali sand-wiclie, katere so prinesli s seboj. Nekateri teh obiskovalcev so pri-šl? do sklepa, da ne bodo najbrž niČe.sar videli ter sklenili vsled tega, da se vrnejo domov. Postaja St. Lazare je bila vsled tega prenapolnjena s temi razočaranimi obiskovalci, ki so se vračali domov. Množice na buievardih so bilo prav tako goste kot v noči. ko jo bilo sklenjeno premirje, vendar pa jo manjkalo navdušenje, ki jo značilo noč 11. novembra. Večina ljudi je opazovala prizore iz gole radovedosti. Na ljudsko razpoloženje je najbrž uplivala navzočnost pohabljenih in slekli vojakov. FRANCOSKI SOCIJALISTI NASPROTUJEJO POGODBI. Pariz, Francija, 13. julija. — Narodna skupičina soeijalist ične stranke je sklenila danes nasprotovati odobrenju mirovne pogodbe. Za odobritev je bile 114 glasov, proti pa nad tisoč. - POŠTNI IN DENARNI »OMET Z NA&O STARO DOMOVINO JE SEDAJ ZOPET POPOLNOMA ODPRT Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo, Rosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro. Jamfifano ali garantiramo za vsako pošOjatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti Sedsj pošljemo za vsak dolar 18 kron v staro domovino, na primer: 100 kron----$ 5.55 500 kron____$27.75 900 kron... .$il.J0 1000 kron... .$55.50 Za pošiljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti 8» ngodnejšo ceno po pismenem ali ustraenem dogovoru. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order aH pa p* Star Yeek Bank Draft, __^ rn UmWrnM "UJgat^ *GLAS NARODA" Z«* .1 (Hiwalta Dally) te ^ . « Owmad and putdUud by " — SLOVZHIO PUBLISHIHO COMPANY ^flfe 1 (• corporation.) PRANK ftAKSCPt. PrmišmnC__LOU 19 »gNEOIK. TrMwnr. run at »osla a— at thm corporation and aMrs—aa ot abort officers: SI Cortaudt Street, Borough of Manhzttaa. Now York City. N. T. rOLAB NAfiODA" mi dan lzv«xemH nedelj In praxnlkov. K* celo loto T«l)ft Hat an Am ar kio la Za celo leto aa mesto New Tork $6.(0 Canedo ...................... f4 M Za pol leta aa mesto New Tork $3.00 Ca pol lata .................... «2.M Za Četrt leta aa meato New To«* M M j Ca te trt 1*1« .................... »lil Za Inozemstvo aa celo leto ......fC-M, a L A • NARODA i v Z ("Voice of the People".) Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly |4-00. Advertisement on aoreemont. Doplst brez podpisa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj ae blagovoli pofttljatt po Money O"!«. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejftnje blvalliče _naznani. da hitreje najdemo naslovnika.. -O LAS NARODA" U Cortland t Street. Borough of Manhattan. Nsw Tors City, N. T. Telefon: 2070 Cortiandt. ' Italjani v pravi luči % 1 Xa Irugem mestu prinašamo poročilo glede dogodkov na Reki.. tekom katerih je italjanska fakinaža v družbi italjanskih vojakov j morila neoborožene francoske vojake, ki niso ničesar zakrivili. S tem se je pokazala Italija v svoji pravi luči! Nastopila je tako kot more nastopiti ie zblaznel narod, katere-; pa so desetletja vzgajali v megalomanskih idejah različni sebični rifutski politiki ali pa nevarni fantasti tipa d'Annunzija, ki se pode za nedosežuimi ideali. Kake vrste je fakinaža v Trstu in na Reki. verno mi vsi le preveč dobro iz svoje lastne izkušnje. Krvoločna je. potepinska, brez najmanjše trohice časti, ki pre-j biva tudi v srcu najbolj zakrknjenega zločinca. Živi od rok do ust; ter le čaka trenutek, ko se bo okoristila na stroške drugih. To slavno fakinažo pa je podpirala avstrijska vlada z vsemi j Fvojinii močmi. Dočim niso dobili naši jugoslovanski delavci zaslužka v Trstu in na Reki, je pokojna avstrijska vlada namenoma im-j portirala vsako leto tisoče in tisoče Kalabrezov in drugih "ardi-tov*\ ki so se šopirili po Trstu in Reki ter jemali domačim ljudem zaslužek. Bili so kuliji v najslabšem pomenu besede. Predstavljali so oni temni element, ki je polnil slavno staro mesto v Trstu ter povzročali, da so bila sodišča "Njegovega Veličanstva" stalno zaposlena in da so morala delati "overtime". Jsta fakinaža, —katere pa ne smemo primerjati s poštenimi kmeti iz Lombardije. ki so nam bili vsem dragi, — je vprizorila se-daj svoje nevrjetne infamije na Reki. Pod vodstvom kalabreških barab v vojaški uniformi je napadla mirne francoske vojake, člane kolonijalnih čet ter Anamtie, francoske kitajske čete iz Anama, ki so vršili svojo dolžnost ter stražili vojaško skladišče. i Dvajset približno jih je bilo proti nepreglednim množicam re-! škiit fakinov in italjanskih vojakov. Vse to pa še ni zadostovalo. Izkrcale so se tudi čete z dveh italjanskih bojnih ladij, o kojih junaških činih tekom vojne nismo žalibog ničesar Jišaii. Neki mlad Tč — še moker za ušesi _ je vodil te junake v boj proti francoskim stražam ter vojakom, ki nis<5 ničesar zakrivili ter vršili le svojo dolžnost napram domovini in svetu. Kaj pa je bil dejanski povod za te izbruhe blazne onemoglosti reških fakinov m italjanske soldateske? Bila je simpatija, katero so gojili Praneozi do Jugoslovanov. \ 'deli so. kako oholo in prešerno se obnaša Italjan v ozemlju katero je zasedel. Spoznali so, da je italjanski imperijalizem še sto'. kra. gor,i od pruskega, kajti slednji je imel za seboj organizirano , "aro<'il ter inočt dočim se ne more Italija postavljati z nobeno Iirogo stvarjo kot s svojim nevrjetnim berastvom V eni naslednjih številk bomo priobčili članek, katerem je spisal neki poznat italjanski soejalist m ki kaže polno mero bede k^ prevladuje v Italiji. Francoski vojaki in z njimi vred angleški in ameriški, ki so na.sUiijemii naK-ki ali so bili, spoznavajo, kako veliko krivico vrše I ta I jan i vozeialjiL, o katerem trdijo, da ne pričakuje ničesar bolj zeljno kot zdruzenje z materjo Italijo". fr^otoHkn kri — nedolžna francoska kri — je tekla po ulicah . *Vti ** »ad lopovskim počen.ianjem reške faki- naze ui italjanske soldateske. Vspriča neprestanega prelivanja krti. ki so je vršilo t^kom zadnjih petih let ter vspričo otopelosti, katero kaž* f vet z ozirom n. prelivanje km. bi o«taI ta d„godek pozabljen, če K. ne bila pri ten, prizadeta ravno Francija. < ust Prsne i j« pa je bija ranjena. Nedolžna francoska kri je t^kla, in franco*':i narod ne pozabi tega žaljenja. Stokrat bolj*, bi bilo za luljane. iv bi se lotili Ameri ksneer in drugih. Francija bo zahtevala poln račun ter je tudi * polni meri upravičena zshtevati ga. '/:a nas Jugoslovane pa je stvar tem bolj pogubna, ker se tič • ena Stvar v vel,ki men nas samih. Pozornost eHegn sveta je zopet obrnjena na jadransko vprašanje in bolj kot kedaj prej bo svet s Minpat,jo poslušal naše zahteve glede zemlje, ki je naš. in nikogar drugega. .»"*,Toii *inni nikoK'r ',ruge**kot n>r0d * W '»<•■ T «vojih najbolj d«r SE^SSft -"» J » , strsni. bo ven- ^T. z POn,T'kJX,mt,'enju ,U,Iorov in « "'■"■■■»Ju ]>„!•.- F^ŽZZIČ?*0 ki ^ "» la- „K5?^,Vl11 » pr«ejinin, 0«aupanjenf posto-L J ^ ofitig»lnih krosov, posebno pa intrige Sonnu.a. ^I'tJZT"*™ ^ ka,e"*' ^ konJno javno" »nenj« ^ fit enih ljudi vseeno strmoglavilo. Lro wLi P° trj ŽA-1°8ti -!frri na pa vedo zavezniki prav do- t °Grjelae in Pričakova- liiJKTlt.HUV kreiDP je ^^tne ia megalomanske ofi-iijelne Italije, katera se je pokazala aedaj v svoji pravi luči! H^pffl M II m........M I ■ y-^'r/ Jugoslovsniiki Svijet, opremlja članke, ki jih brez označbe viral powatiUiuje iz Glas Naroda, s krasnimi uvodi. Sledeče naj bo za vz-cletl kako krasno slovenščino znsjo: "is Pariza poroeaju smeriikim čssopiaima eno selo zanimivo poro^t^o o konferenci, ka ae je odršala med Pred. WUm>nom, reekim T^jsnaiem postim OrUndom. Mr. Opqw^ se veda vstal je v m ^^ awrtari s-mlji Italiji. Zaani- Kaj je s caijem -- živ afi mrtev? Dvoumne besede iz vet ljudi, ki so ae pnge nahajali v neposredni bltiani carja in njegove družine, so zopet oživile povest, da car in njegova družina nista mx j ja možnost, da so ostali, katere . smo omenili na varnem. Direktna povpraševanja v tej i zadevi, naslovljena na člane spremstva eariec vdove v Angliji ter na člane spremstva velikih knezov v Rappallo. Italija, so imela neugoden uspeh V Rappallo pa je vendar eden glavnih članov prejšnjega carjevega spremstva pripomnil, da je večina boljševikor zlobna, da pa je najti tudi dobre boljševike, to je Ruse. ki so le na^dez izpre-obrnili k boljševizmu v namenil, da rešijo same sebe ter drage jim. Iz te pripombe ter tudi iz slie-niji drugih pripomb sklepajo nekateri, da so prejšnjega carja,'ža no in otroke in tudi njegovega brata Mihaela spravili na varno nekateri ki se izdajajo za boljše vike, a so v resnici pristaši carja in ki varujejo slednjega ter ga imajo skritega Jo časa, ko bodo napočili srečnejši dnevi (*). • • # Prejšnje rusko cesarstvo v Ev-ropi in Aziji obsega velikansko ozemlje. Kljub temu pa je komaj najti kak gosteje naseljen kraj, kjer bi bilo mogoče trajno skrivališče. ' V azijski Rus* j i je najti pokrajine, ki so tako "ddaljene od vsakega prometa, da ne seže do njih niti roka "Petra rlikarja". raiste-rijoznega preživelega iz bitke med anarhisti ter četnmi in policijo v Londonu pred nekako desetimi leti. Ta Peter slikar je sedaj mojster nad življenjem in smrtjo — glavni krvnik boljševiške^a režima v Petrogradn "n Moskvi. Vsled tega ni nemogoča stvar, da so spravili fVrivni prijatelji carja Nikolaja, njegovo ženo m otroke v kak sličen oddaljeu kraj. kjer žive v popolni osamljenosti ter skriti očem eelega sveta. Političnim ciljem boljševiških voditeljev v Moskvi Petnurradu ter ob obalah T'rnega morja pa je na isti način ugodeno, če se raz jiiri vest. da ie bila vladarska d nižina Romanovičev iztrebi jena. Na drugi straii pa se ne sme pozabiti, da prevladuje med narodom v Rusiji še sedaj — in kljub nasprotnim poročilom v ino zemstvu — tak čut lojalnosti do carja, da ga ljudje v inozemstvu ne morejo pojmiti. Ogromne mno žine naroda niso bile le prepri čane, da njih "b-.tjuška" ničesar ne ve o nasilnostih, katere so v njegovem iraenn uganjali činov-nikf, temveč so ga ^smatrale tudi za glavarja svo^c vere. Ljudje v novem in starem svetu so ie pogosto žrtvovali vse. kar so imeli, svoja lastna ter življenja svojih družin, za vero. Vsled tega bi bilo presenetljivo, če bi I ne bilo mogoče rajti v Rusiji no-benega človeka, ki bi bil priprav-' Ijen žrtvovati vse za carja. Vera igra namreč veliko ulogo ▼ življenju ruskega naroda in ra-zentega je nekaj mističnega in idealističnega v slovanski ruski "naravi. Narod pa je bil tudi sko-si artfttte fweneije generaciji InsImMii * itt odo IISSB "BO* korščine proti kroni. ^ Ničesar pozitivnega ni, kar bi utemeljevalo vero da car in njegova družina še živi, izvzemši stališče spremstva carice vdove! v Angliji ter spremstva prejšnjih j ruskih velikih knezov v Italiji. Vedenje teh ljudi je tako. da ne I kaže nikake globoke žalosti radi smrti carskega mojstra in njego-; ve družine. x Kaj se v Jugoslaviji i konfiscira ' — . ... i Narodni posl-mee Tusanovie in tovariši so vloSii v Narodnem predstavništvu v Bel gradu sledečo interpelaeii-i na g. ministra notranjih poslov zaradi cenzuriranja novosadskecn dnevnika "Slo-bode". Prinašamo to v ilustracijo cenzurne prakse pri nas. Intei-pela-eija se glasi: Izgleda, da irr njo cenzorji iz-proti posameznim listom sabotažo da bi na ta način onemogočili izhajanje nekaterih listov. Drugače si ne moremo iolmačti zaplembo spodaj navedenih člankov v novo-sadskem dnevniku "Sloboda" št. 9C od torka 13. maja. Zaplenjena sta bila naslediljn dva članka: 1. Stare metode v "novi" dobi. Kapital ne pozna mej. Njegovi želja po nagromadenju dobička je neomejiva. To je bilo vedno, je in bo. Dokler bo kapital neomejen, bodo predstaviUlji kapitalizma, veliki in mali, nastopili vsi po vrsti proti predstaviteljera dela. da njihove najnujnejše potrebe skr-če in omeje. Delavstvo nir razun svoje m o či, ki jo vporal.i na delovnem tr-4TU, »ab^ohituo nikakega drugega sredstva za preživljanje, s kate-i im bi moglo v čobah delavske kri ze preskrbeti s^be in svojo družino. Da bi delavstvo zadostilo najnuj nejšim potrebam svojega polživ-Ijenja. je bil j priroorano, da se or-ganizira in d-4 potom svojih or ganizaeij izv?r> sknpno akcijo. Delavske b >jre akcije za svoje izboljšanje so — stavke. Stavka je sredstvo, s katerim s» pridobiva del ivstvo, kar mu je v življenju pot-^bno. To mu je sred stvo obrambe. Dobre volje in razumevanja za delavske potreb« pri kapitalistih ni Polni so lepih besed in obetan j, toda kadar je treba stvarnih priznanj, prenehajo obetati. Tedaj se poslužujejo takih sredstev, ki so v stanu upronastiti onea, ki jih preživlja s svojirn znojem. V početku so smatrali stavke rs državi škodlj v* j n tkblasti so zn»>-rom interveniralKako so v preteklosti pravično intervenirale, nam je dobro zr«xno. Intervencija je bila zmirom na škodo delaveev Iter v korist kapitalistov, vsled če jsar je moralo ;*t»ti no sp<>padov. | pa tudi do prelivanja krvi. Znano je. da kapitalisti neomejeno odiraj«* in -opajo tudi na ra-' čun delavskih minimalnih zahtev potom zvišanja cen. zato pa vedno in vedno kri če: — Delavci so vsemu krivi, dela vei povzročajo draginjo. Toda kdo je bil in kdo ni bil ob času vojske ra fronti* Kdo je bil doma na varnem ter ob senci oblasti ropal ljudstvo pa tudi državo z raznimi ^ feracijami, zbiral milijone in bri-z skrbi in strahu vesel jačil f Kdo drugi nego nasprotniki delavstva, kateri hočejo danes določiti delavcem najminimalnejse potrebe. « sami oren ovire in brez nadzorstva odirajo in izžemajo ljudstvo. , t Zato pa pozivajo kapitalisti v pomoč zraven mestnih oblasti tudi vojaštvo, di li intervenirajo, da se pod pretnjo puške ustavi stavka in delavce prisili na delo, ker se smatra ustavitev dela v — občo škodo. Poklicani bi storili mnogo vee v korist družbe ter širših narodovih slojev, ako M svojo oblast in energijo uporabili v to, da omeje kspitatiatiepo ropanje, kar je btm nravi vzmlr bojim m imliiiM ■ I Zdravilo zitmuu- I culerne bolezai je } Pain-Eipelkr ! ^BH^J neprekoeljiv. •) Pazite as *n»k V V> SIDRO. ■ ,. J\ Po vseh lekarnah | ( « Cft^Aj^jjpo 35e in 65e aui pa H^ < Jpiftite na F. AD. KICHTCR * CO, 3X-S0 Broadway. New Tork Če bi se vpogledalo v njihove i bilance, bi bili takoj razvidni vsi ! zločini, ki se dogajajo nad druž-j bo in državo. j Pred vojno je* bilo delavstvo j : tako slabo pla<"-;ir.o, da si je ko- ^ maj moglo nabaviti najnujnejše i potrelie. Danes pa. ko je dražje i vse 10 do 15 kr- t in tudi več .se 1 delavstvu ne meri s to mero, am-| pak se vzame število brezvred- • i nostnega denarja in primerja s sta I rim predvojnim številom. t To je nepošteno in pravi aten- 1 j tat na stvarno resnico. Ljudje mora ji živeti; nikdo se ■ noče odreci življenju. Odtrgava-nje odvzame človeku najpotrebnejše. a ker Ima pravico živeti, nastopa vprašame, kje naj dobi j delavec potrebn o za življenje, če i si ne more pote»r prodaje svoj*' I delovne moi potrebno nabaviti? j Na to vprašanje želimo odgo-l i vora. Prave resnice .'i mogoče zatreti niti s kolom. n*:i s puškami, niti s topovskimi izstrelki največjega kalibra. Zadovoljiti vsem resničnim potrebam vsakega, a javno in brezobzirno nastopiti proti vsem in vsakemu, ki iz sebicuosti in neomejenega koprp-.»nja ropa in odira družbo, s čimer uživa nezadovoljstvo. bi bilo edino in pravo zdravilo za današnjo bolno družbo. n. Zdravo misli. Socialistično shva-čanje domovine. Domovina ni «-ilj ni najskrajni konec. Je prosto sredstvo, ki naj bi zajamčilo sv.»bodo in pravico., Najskrajni ei!j je osvobojenje vseh ljudskih bitij. Najvišji cilj je — ljudsko bitje. Če eksaltirani ljudje kričijo: "Domovina nad vse", soglašamo z njimi, če hočejo reči, da mora biti nad pa rt i ki Iarnimi interesi, na temelju človeških pravic in človeške osebe. Dodajmo pa takoj : Ne, ona ni taka. Nasprotno. Vsekakor ni takar da ne bi trpela razprave. Domovina ni nad — človekom. Oni dan. ko bo nastopila proti ljudskim pravie-nn, proti svobodi in ponosu ljudskega bitja, izgubi svoj pogoj. Ako bi zmagali oni ljudje, ki hočejo napraviti iz domovine neko božanstvo, bi se moralo ljudstvo oddaljiti od nje, ker nima nič skupnega r. njimi in ker si ljudstvo tolmači pojem domovine v pravem prirodnein zmislu. Ona jamči s imo nekoliko za individualno prav:eo in svobodo. — Onega dne. k-> najde eno samo ljudsko bitje izven ideje domovi-1 ne večjih gar.sr.cij za svoje pra i-ce, za svojo svobodo in razvoj, taistega dne postane ideja domovine mrtva. Ona ne bo obstajala več. In če bo obstajala, bo samo ena forma reakcija. A zdravo dela za doiuoviuo le oni. ki želi predvsem predpostavne r: a vice, i T»» je že izjavil Jan Jaur»-s. in ; da je njegova ;;java točna, prn-a sedaj najboljša sam madžarski narod, ki se je v preteklem desetletju trunioiiia izseljeval iz svoje I ljubljene domovine**. In daleč t preko Atlantik-i si poiskal dru-i go domov«no. v kateri je našel • j boljše pogoje za življenje, širšo svobodo in ve-*je človeške pravice. Temna reakcija ogrskih fevdal-i cev je omrazila narodu domovino in ono gnido zemlje, na kateri se i je rodil. Brezp»*»vui narod je bil prisiljen od okolnnsti. poiskati si: na drugem kraju vse ono. kar je t pogreš.1. Tako je bilo vedno, tako bo povsod. Vsaka reakcija je v prvi vrsti največji sovražnik Človeka, a takoj zatem tndi — domovine. Kadar hočejo reakelonarjl udu-šiti človeka in njegove pravice, kri če, da se njegove pravice križajo z interesi domovine, a nočejo priznati popu-no resnico, da je udusevanje človeških pra vie domovini sunek v srce. Spoštovanje človeških pravic je najmočnejši, nezlomljivi pogoj — domovine. Vsa druga tolmačenja so samo iHuija in prozorna varanja, s ka- _________ ______ ___^_____. _ waff n I i Jugoslovanska Kafol. Jadnefa I Oatsaoviieaa lets 1898 - f^nrporiraaa leta 1SM>. Glavni urad v ELY, MINNj GLAVNI URADNIKI: T^ I Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, bo* 251. Conemaueh. Pa. J Podpredsednik: LOUIS BALANT bo* 10« Pearl Ave, Lorain, Ohio, rajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. ' 1 Blagajnik: GEO. U BROZICk. Ely. Minn Blasajnik nfliplafanlh smrtnln: LOUIS CX)STEI.IX>. Ball da. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS V. CRATTEK S43 E. Ohio St.. NS. Piitsbursb, Pa. NADZORNIKI: JOHN COUŽE. Ely. Minn. I ANTHONY JIOTZ. »611 Ave. M. So. Chicago. IIL IVAN VAP.OCIA. t!26 Natron. Alley Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. box 17«. Black Dianioiid, Waeh. LEONARD SLA BOON IK. box 4S0, Ely Mlt.n. JOHN R'JPNIK. S. K. box 24. Export. Fa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAIJTZ. Jr. 432-7th SL Calumet, Mica. JOHN MOVERN. C24-2nd Ave.. DuJuth, Minn. MATT PUGORELC. 7 W. Madison St. Room Ct6 Chicago. »1L _________ZDRUŽEVALNI ODBOR: Rl DOI.F PERDAN. 602« St. Clair Ave . NE Clt-vekuid. Ohio. *RA.NK SKRABEC. Stk. Yds. Sta box C3 Denver. Colo ' GREOOR HRESCAK. 407-hth Ave.. Jolinstown. Fa. JednoUno glasilo: GLAS NARODA. _ Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poftlljatve naj aa pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega ouuora. .Na osebna ull neuradna pisma oU »trajil Olanov ae ne bode oxlralo. Jugoslovanska Katoliška Je-J roči, kaj je vse prepovedano pi sati... Tako interpelacija. Mi pa pravimo, da je g. mini stru in drugim vse to prav dobre znano, in da vlada med temi ljud mi najbrže mnenje, da je treba i socialističnih listih zapleniti ceh inserate... D o d i s 11" otrok. Kar se tiče njegove • Smrtnim*, ju ima sodnija v rokah •laz s-iii Mlini tu na Lioardinu - llouse Slovence. kamor prihaj; C Mas Naroda, toda ne inislim tlol ( stati. Toliko v naznanje. Hodile po/d ra \! jeni. kakor tiul l^lr. .Itiliu D-rčar i * a sploJi vsi Sl< i venci. .Joe Eltz. Bingham, Utah. S toni vam naznanim žalostni vest d.i je naš rojak .1 wliti Ko.šii umrl za inflnen«'o. Bil doboi delave.« kakor tudi acrilen n: društvenem polju Seveda je bi tudi naročnik (ilasa Xar-Khi. Ipet ustanovil militarizem ter ga Mavil v P rudiji nad državo samo. Vse to pa se je zgodilo vspričo ao^ijalno-deok rat ične revolucije, ki je šla zmagoslavno skozi eeli narod. J>»ne,t je Noske avtokrat Nemčije. Narodu ne vlada niti soci-.) I.zem niti demokracija in tudi ne običajni monarhični princip. \ .ada Nemčije je tekom zadnjih osmih mesecev temeljila na po-M-vi katero je leta 1850 uveljavil Friderik Viljem IV., blazni brat prvega Viljema. Ta postava je bila produkt najbolj temnega pru-•*keg» reakeijonarstva ter je značila ekstremni despotizem, ki je zavladal v Prusiji po ponesrečeni revoluciji iz leta 1848 Postava je znana p<»d imenom "•Belagerungszustand" ali obsedno stanje / uporabo te postave je imel nemški suveren pravico izbrisati iz « kcmtenze z t no potezo peresa civilne in ustavne pravice ter J.h nadomestiti z izključno vojaško diktaturo. Bila je naloga Noekeja uporabili to postavo k,>t temelj življe nove Nemčije, — to najbolj črno in najbolj fevdalno vseh po stavnih peg despot ične preteklosti Prusije. Niti nemški kabinet niti nemaki vladni uradniki, od Eberta navzdol, nimajo odločujo •^ga glasu v življenj., nove Nemčije. (Jlas ima le Noske ki je ob lan od kroga svojili vojaških svetovalcev. Zanimivo je, da je najti v iem krogu imena, ki so po,tala notorična tekom vojne, — imena kot major Oilsa, kapitan Pabst, polkovnik Nicholai, Ludendorff !Iindenburg. vot, Le*to*. Oorbeek in druga. Ko je prišel Maksimi bjan, resničen liberalec, do moči. je bilo eno njegovih prvih ofi-eijelnih dejanj, da je odputail polkovnika Nicholaja, načelnika nemškega ipijonažnega in propagandnega departmenta. Nicholai je bil preveč nazadnjaški za Maksimilijana, a ni za Noske-ja En prvih dejanj Noskeja v ulogi diktatorja je bilo, da je stavil zo pet V slu/bo tega najbolj pan germanskega med nemškimi čast loki. — Generala Ludendorffa. katerega je Maksimilijan istotako od * t ranil, je pozval Noske, naj pripravi načrte za nameravano voja »ao kampanjo proti Poljski, ki še dosedaj ni bila izvršena Nobei ne sme mi*l;li da je Noske le igrača, katero uporablja nemški mi .liaricein da ohrani svoj oprijem na Nemčijo. Raziskave glede živ lilija Noske-ja, glede njegovih dejanj in manevrov, da je ta člo ve< nemška var.janta francoskega I.afayette-a, a zelo nemška va rtjanta. * * * * Vse to pišem radilega. ker smatram Noskeja za najbolj važn zgodovinski dogodek v Srednji Evropi. Pred njegovim prihodom kot vojaški diktator ni bilo v Nemčiji nobene revolucije, o kateri In bilo vredno govoriti. Revolucija, katero so vodili soeijalisti sre dine in levili kril. je bila zadeva manjšine. Noske jo je z lahkot« zatrl. V novembru, januarju in marcu niso bili nemški delavci ko' t.iki preveč revolucionarni. Pod kajzerjem so se smeli organ iz i rati v veliko politično stranko. Ta stranka je bila redna politični Mranka v nemškem cesarstvi. ki je delovala na reden in idealiztičei način za neko bodočo socijalist.čno Ttouijo. Zavzemala je pribli> no isto stališče v življenju naroda, katero je zavzemala v Amerik v mirnih časih narodna garda ali milica. Notranja politika prejšnjega kaj/.erja se je odlikovala po pa tnarhalski dobrohotnosti, ki je razoroževala revolucijo ter pušča le l;i'»»>e, katero je gojil delavski razred. Jzprememba od kaj zerja do No.keja pa je jiopoliioma izpremenila to stanje stvari Da >.e» priznavajo od vseh strani, da .se zavzema nemški proletarijai kot en mo /a revolucijo. Člani nemške vlade sami priznavajo di mso m kaka vlada naroda, temveč le figure, katere drži na dotič n.h mestih železna roka Noskeja. Kako dolgo se bo Noske vzdržal o Jem bo govorila pozneje zgodovina. Da bo padel je gotovo stvar -»ezogibno pa je tudi, da bodo v kratkih mesecih nastopile prole-tarske sile v Nemčiji. Sestal sem se ter govoril z Noskejem že večkrat. On je visok *ruol*s, človek, s črnimi brki. On nosi očala in čeprav je človek Aaterega najbolj sovražijo ljudske mase v Nemčiji, vendar ne deli, ntisa podlega despota. Dejanski sem naše! v njem hladnokrvnem človeka, ki ocenjuje ;ia ciničen način samega sebe ter celi položaj Njegove lastne besede iu njegova lastna dejanja pa nudijo lahk., najboljši pojem o njegovem značaju. Leta 1908 je stopil Noske v nemški državni zbor kot član soci-jalno-demok rat ične stranke. Za to mesto se je pripravil s tem da je izdajal majhen list nekje na Pruskem. Zvezal se je s takozvani nit revizij on iati, to je onim krilom socijalno-demokratične stranke ki je skušal odstraniti nekatere Marzove socijaliste iz soeijalistič ne stranke. Tekom vojne jc stalno in z unerno podpiral nemško vojaško stranko. V januarju 1916 je imel v nemškem državnem zboru govor v zvezi s slavnim "Baralong" slučajem. "Baralong", neka angleška ladja, jo potopila neki nemški podmorski Čoln in Nemci so Solili Angleže, da so streljali na člane posadke podmorskega čolna ko so se nahajali že v vodi. — Angleška poslanica glede "Baralong" slučaja je najbolj nesramno in cinično sporočilo kar smo jih kedaj euli, _ je reke! Noske. — Ce čita človek odgovor nemške vlade, se vprašuje če bi ne mogel biti trši in strožji. T V tem trenutku je vzkliknil Liebknecht, kot kažejo zapiski >eje: — Cujte, čujte! — s čemur je hotel dati izraza svojemu mnenju glede socijalnega demokrata, ki je mislil, da je vlada kajzer ja^in kron princa preslaba v svojih taktikah. Noske pa je nadalje- — Kljub tenfu pa občudujemo in ljubimo junaške posadke podmorskih čolnov in čeprav ni napravila vlada poslanice močnej- imamo polno zaupanje da bodo napravili ti možje sovranižku fctaliače dosti trdo in to tudi brez poslanic. Maja meseea leta 1916 a je izjavil Noske v nemškem državnem zboru: — Cenzura in obsedno stanje sta brez namena in zaničljivi napravi, katerih se ne sme naložiti narodu. — To je govoril isti Noske, ki je tri leta pozneje uvedel cenzuro in obsedno stanje, v primeri s katerima sta bila cenzura in obsedno stanje kajzerja naravnost amatersko podjetje človekoljuba. Natančni podatki kaie- da je vrgel režim Noskeja v ječo celih 100 odstotkov več moi ki h in žensk v teku šestih mesecev ter usmrtil več stotin odstotkov veC političnih dočinciv v istem Času kot je storil to kajzer tekom tsele svoje vlade. V maju 191S je Noske v nemškem državnem zboru zopet po- £ »i čas za debato glede vojnah ciljev in vsled tegs ne « če je zaželjivo in potrebno, bodo nase kolo-pove&nt nlod miru. — To pripombo so posdravili Ljubljanski "Naprej" piše: V najkrajšem času bodo osrečili slovenski denarni zavodi svoje vlagatelje s poročilom, da bodo počenši s 1. julijem t. 1. obrestovali hranilne vloge po 3 odst. Ob polomu stare Avstrije in še prej med vojno so bili denarni zavodi polni denarja, tako polni, tla so se ga branili. Trgovina je stala, denarja v deželi je bilo v obilici, dolžniki so vraeevali poso-j in deuarni zavodi, zlasti banke, so se morali ogledovati po postranskih zaslužkih, ki pa so postali kmalu glavni, t. j. razne kupčije. Postali so veletrgovei. Denarni zavodi so posredovali med onimi, ki imajo denar na razpolago in onimi, ki vienar rabijo. Prvi so upniki zavodov, drugi pa :h dolžniki. Prvi dobivajo za posojeni (naloženi) denar obresti, irugi jih morajo plačevati. Razlika med temi obrestmi pripade v j korist posredovalcu, t. j. denarnega zavoda. Kot je to v vsaki trgo. vnu. je bilo tudi pri denarnih zavodih: ponudba blaga (denarja) j« b.i? velika, povpraševanje po njemu pa majhno. Zato je bil to. poleg drugih, tudi vzrok, da je vrednost denarja padala. Pri tem pa je vrednost drugega blaga, zlasti živil, rastla od dne do dne. Z vrednostjo denarja pa j* padala tudi njega dobičkanostnost (obrestna m.-ra). Pos?si,iiki denarja ga niso več vlagali v hranilnice in ban-temveč so začeli raje sami trgovati žnjim na ta način, da so kupovali razno blago in. je prodajali, kar jim je neslo več. Veriženje 'je cvetelo, draginja rastla. Pri vsem tem na nismo doživeli enega: dolžnikom hranilnic in bank se ni obrestna mera nič znižala, temveč je ostala na višku 5— tf--7 odst.. da si je padala ona upnikov (hranilnih vlog) do 2 odst. j Kdo pa je danes dolžnik hranilnic in bank? Dve vrsti jih "je: 1. Oni, ki si tekom vojne niso nič zaslužili, ki niso šli med verižnike in barantače, ki niso kradli in goljufali, temveč jim je vojna v premnogih slučajih še poslabšala njih gospodarsko stanje ter ga jim slabša, od dne do dne, ker morajo ob neznosni, splošni draginji pla-jčevati od svojih dolgov še ogromne obresti. 2. So pa oni, ki rabijo J denar, zlasti od bank, za .svoje kupčije. Ti poslednji lahkii plačujejo jiuta 10 odst. obresti, ker jim denar nosi tudi po 100—200 odst. do-•b.ček. Od teh denadni zavodi lahko Žive in so živeli. Poleg lega so pa mislili: če trgovec ali netrgovec X. laho plača nam 7 odst. (ki so zvišali z raznimi provizijami tudi na 10 odst. in več) in napravi še pj eg tega ogromne dobičke, bomo pa mi sami delali take kupčije; poredna: šli so med prekupčevalec in mnogokrat tudi verižnike V 'empeljnu teh prekupčevalcev si srečal med vojno in srečaš še danes od čevljarskega učenca pa do ravnatelja banke zastopane vse stanove. In in ga bilo in ga ni. ki bi vzel bič ter nagnal to družbo! Igoslov IZ tega tempeljna pa se je razlival in se razliva po celi aezeli v oblakih draginje, ki preti zadušiti vse, razun onih. ki nosijo j i-aailnice, iz katerih raztresajo blagoslov. v zadnjih mesecih se je zgodilo pa tole: 1. Dež, ki je rosil nad jnnso zemljo v oblik: raznih odpor, je ponehal. Vsled lega so usah j mli tudi potoki, ki so nosili denar v obliki hranilnih vlog in vrnjenih posojil v denarno zavode. 2. Strah pred že dolgo obetano re«ni-lac jo valute je prignal mnogo vlagateljev v hranilnice, da so dvignili denar, ga shranili doma, spremenili v železni drobiž itd. 3 Začelo se je popravljati, delati, za kar se vse rabi denar. 4. Prosta tr, govma je izvabila mnogo, da nesejo denar raje v trgovske kupčij j kot bi ga imeli v hranilnicah naloženega po 2 odst. 5. Neznosna draginja povzroča rabo več denarja. To vse so vzori, da so se začele jolagajne hranilnic prazniti in se s tem ustavili tudi viri priteka denarja v banke, s katerimi so hranilnice m posojilnice v zvezi Ponudba blaga (denarja) je postala manjša, na drugi strani je pa naraslo povpraševanje p«, njem. To poslednje pa iz sledečih vzrokov jI. Irosta trgovina rabi ogromne vrste denarja. 2. Draginja ne pada, temveč raste. Za 1 vagon soli ne rabi trgovec več 11.000 kron kot pred mesecem, temveč vsled carine že 18.400 kron. Isto je pri sladkorju in dragih predmetih. Delavstvo je vsled draginje zahtevalo povišanje plač. Zato rabi delodajalec več denarja. 3. Ustanavljajo se nova podjetja, tovarne, trgovine itd. Skratka: bankam se odpira zo-:>et novo polje. Viri dohodkov denarja se morajo odpreti. Privabimo zopet vlagatelje. Zvišajino obrestno mero na 3 odst, <"'c jim plačamo 1 odst. več koi dozdaj, bomo pa 3—4 odst. več zaslužili. Da ta • pslednja trditev ni neresnična, naj dokaže sledeči zgled: Trgovski podjetje rabi od banke za večjo kupčijo za dobo enega meseca 1,000.00 kron posojila. Banka dovoli to pod sledečimi pogoji: pla- nam za to :> odst. obresti ii: četrt odstotkov provizije. Ta poslednja sama znese 2.">00 kron. Z obrestmi skupaj so to več kor 10 odst. obresti. o«i katerih odpade samo 3 odst. na vlagatelje, drugo pa spravi banka. Kaj jc oderiištvo* Taka kupčija. Trgovec, ki po taki ceni dob- denar, si pa misli; teg« jaz ne bom nosil. Zvali te stroške na ceno blaga, vpoš.rva jih pri svoji kalkulaciji in posledica je da cena blaga naraste in raste in raste, kar čuti naš majhni človeK. naš delavec vsak dan. Zato pa trdimo da pomeni povišanje obrestne mere vlo« povišanje draginje. Hranilnice bodo plačevale svojim vlagateljem po 1 odst. več; banke bodo plačevale hranilnicam za njih vloge več; banke se bodo oškodovale za vse to pri svojih kupčijah ter zvalile vse to na konzumente. če ne same v svojih trgovinah, pa potom trgovcev in prekupčevalcev. Tako vidimo tisto vedno vrtnijc v enem krogu: delodajalec poviša svojim uslužbencem plače, kar pa zvali na odjemalce njegove-gr blaga. Isto je pri bankah in sploh denarnih zavodih. Vse pada ,ina }e- fi srečni konzument. ti majhni človek, ker ga ni. ki bi naredil red. •Blejski zvonček", katerega enka vsak. ki pride do njega — ;valuta m agrarno vprašanje — čakate rešitve in boste čakali še dolgo. V Bel g rad u pa sedajo na lini raznim velekapitalistom in bur-ižurnim ravnateljem. To je pokazal zlasti jasno slučaj pogodbe s Sa- vezom jugoslovanskih mlinov. Posledice tega se kažejo "že pri na<< I Ker seje dovolilo hrvatskim mlinarjem 31 K za mlevnino. skačejo fze nasi. Prvi skok je od sedanje mlevninc 12 K na 20 K brez vsake utemelj-tve. Drag denar, drag kruh. draga sol. In sladkor? Ta bo prišel na 14 kron. ker so v Belgradn izjavili, da glede carine "ne morejo nič spremeniti". Bo še krasno življenje pri nas! Na šil povest se tie človeka, ki je rešil eno izmed zagonetk, ki so se trdovratno vstavljale človeškemu umu skozi steletja. Plačal pa je s svojim življenjem za svoje razkritje. Ta mož je bil — Sir John Franklin. Večina nas s:- spominja, ko je bil severni tečaj cilj upanj vseli raziskovalcev severnih krajev. — Dolgo časa poprej pa je bil cilj neštetih mornarjev in znanstvenikov razkriti si ovni "severozapad-ni prehod". Skozi nešteta leta so raziskovalci zaman iskali ta prehod. Življenje za življenjem je bilo žrtvovano v tem brezplodnem iskanju. Zemljepisci in drugi znanstveniki so izdelali teorijo, da mora obstajati nekje na severu pas vode. po katerem bi lahko ladij.? vozile iz Atlantiskega morja v Ti ho morje ali Iz Tihega morja v Atlantiški ocean. Ti znanstveniki in učenjaki so bili prepričani, da bo prišel raziskovalec, ki bo plul dosti visoko proti severu ob obalah zapadne heuii fere, kmalu do tega prehoda. Ideja je bila dobro izdelana na papirju, a en poskus za drugim se je izjalovil Vakorhitro so skušali raziskovalci v resnici najti ta prehod. Vsako izjalovljenje pa je imelo za posledico tem bolj vročo željo od strani prizaaetih. da v resnici najdejo ta prehod. Sir John Franklin, že preccj prileten anglešl.i mornariški čast-j nik. ie bil trdno nrenričan n nhstn ju tega se veroz-j pad n ega prehoda. Izdelal je svoje ideje z matematično natančnostjo. Dvakrat je prestavil te svoje ideje v dejstvo ter odpotoval, da najde ta , severozapadni prehod. Dvakrat pa ie bil prisiljen vrniti se v Anglijo ter priznati, da se mu ni posrečilo najti ta prehod. Vsaki pot pa ,'e bil bolj trdno l:ot kedaj prepričan, da so njegove kalkulacije pravilne, da je s-1 j verozapadni prehod tam in da le čaka na moža. ki ga bo razkril. Leta 1845 sa ie pripravil na . f-voje zadnje potovanje. Na to svoje tretje potovanje je stav;! vsa svoja upanja. Njegovi na , boljši prijatelji so ga skušali pregovoriti ter mu svetovali, naj o-■ s-tane lepo doma. mesto da bi begal za stvarjo, kateer ni mogočo doseči. Njegova lastna žena ga je prosila. naj ne g?v Ker pa ni hotel Sir John poslvšati njenih nasvetov ter vstrajal trdno pri svojem sklepu, se je .-na skregala žnjim ter ga ni hotelu niti spremiti do ladje, na kateri je odpotoval. | Dne 19. maja j 845 je odpotovala ekspsdicija iz Greenhithe. Obstajala je iz dveh močnih ladij, ki rta imeli 135 mož posadke, pod iz j ključnim poveljstvom Sir Johnj Franklina. Ladiji sta odpluli najprvo proti i Greenlandiji in nato proti Baffin! zalivu. Zatem so bili izgubljeni skozi leta vsi sledovi ekspedieije.' Zgodilo pa s«, je naslednje: i — Obe ladiit "Erebus" in "Terror" sta pluli po Welington' i Sir John Frankiin, ki je razkril severozapadni prehod i ■ kanalu do širin« 77 stopinj. Oba ladiji. ustavljeni od ledenih gora, t sta se na to vrnili na Beachev o-- tok, kjer se je nastanila posadka i v zimskih stanovanjih. Od tedaj r.fprej je povest doživljajev te ekspedieije ona nevrjetnih težko^ ■ in naporov. (lani posadke niso razumeii ' vrednosti vzgled«, katerega so jim dajali v bližini živeči Eskimi to.' niso znali živeti izven svoje lasi-' ne dežele. Strada! so in prezebal:. Franki in pa j-? kljub temu na-1 «el. ker se je namenil najti. Raz-' kril je severozapadni prehod. Prekoračil je eeli prehod men Baffin Bay t.;r Beringovo cesto ?. izjemo majhnrga dela. Rešil je problem, s katerim se je pečala domišljija ljudi ter znanost uče-r.jskov skozi d ji ga stoletja. Dosegel pa j*» s tem tudi ambicijo svojega življenja. To razkritje pa je moral tuli plačpti s svojim življenjem. Mr'o več kot dve let: potem, ko je za pustil Anglijo. ?e umrl — glasi *.e na srčni bolezn5. Njegovi ladji sta bi.i v onem času vklenjeni v l »d visoko na severa. Ker ni mog* i posadka oprostiti tladij ledu. jc skušala priti na var-; | no po kopnem. Mornarji so zat> i-j stili ladjo ter olSi peš. a poginili j | drug za drugim vsled mraza, Ir.-t j Vote in bolezni. Niti eden se nil rešil. Predno pa so umrli, so b"li ,nekateri med nj:mi v stanu napi-| ( sati celo poročilo o razkritju. Ta poročila so skrili pod kupe skal. ! Dolgo časa pozneje je našla i poročila pomožna ekspedicija. I:a-' tero je organ I/jrala Lady John Franklin. Severozapadni prehod iz A*-; hmtiškega morjn v Tiho morje pa! Ze bil razkrit ^ed vstrajnosti in I požrtvovalnosti enega moža. Sir, John Franklina, ki je seveda m.>-i ral plačati s svojim življenjem ve liki uspeh, katei eg a je dosegel. KEMUA IN PARFUM. Parfnmska industrija sega v prve dni človeške zgodovine. Iz- ' delovalci parfumom so dobivali > svoje diiave iz rastlin, cvttk in sadeiev, ne Ida bi izpremenili • esence. Posel izdelovalca m j« pri- < z veseljem pangermani v zbornici. Pozneje v juliju, je Noske iz-' javil: — Socij:disti priznavajo bukareško pogodbo, neglede na to, da ni idealna. Idealne pogodbe pa ne prihajajo vpoštev.. Življenjski interesi Nemčije so prvi. Bolj važno je. da se frivolnost Rumunske konča na pravičen način. Še isti mesec j* imel Noske na letnem sestanku socijalno-de-mekratične stranke svoj znani .ineksijonitični govor ter izzval pri eni mirovne ponudbe zaveznikov. Ko ga je konečno v aprilu tega leta Hugo Ilaase v nemški na-•odni skupščini v Weimar-ju karal radi barbarskega nasilja pro-i delavcem m radi proglašen ja srednjeveškega povelja, naj se po->iie vse ljudi, na kojih osebah ali v kojih domih se najde orožje ter »retira brez razlike vse ljudi, ki niso Noske-jevega političnega prepričanja", je Noske odgovoril: — V tako nevarnem položaju kot je ta, >se ne briga človek zar postave, ee pravite, da je to, kar sem storil jaz, nepostavno. Niso i iredstva temveč posledice in uspehi, ki pridejo pri tem vpoštev. , S tem je zaiel "soeijalist" Noske v tabor naših ljubih jezni- j ©v. —t J, čel in končal tam njegova umetnost je bila omejena na mešanje ! različnih esenc. Z napredkom ke-;mije pa je postalo mogoče izde-jlovati sintetične parfume. Najbolj važna sintetična raz-jkritja so se završila v zadnjih štiridesetih letih. Leta 1876 je bila prvič umetno sestavljena vanilja' in par let pozneje se je posrečil*' izdelati dišave skoro vseh znanih' cvetk in sadežev. ' Seznam sintetičnih ali kemično' sestavljenih parfumov je dolg. Imitirajo ,»*se znane parfume, a kljub vsem naporom so te sintetične dišave glede j^akovosti ved- { no mani vredne kot pa pristne di-, save. Številni izdelovalci trdijo,} da m poslužujejo le pristnih! •eene vendar pa je v skoro vseh1 eenejih parfumih opaziti znake sinteze. tittoni se je vrnil v PARIZ Pariz, Francija, 14. julija. — Danes se je vrnil sem Tomaž Tit-oni. italjanski zunanji minister in načelnik italjanske mirovne dele-laeije. Dalj časa je bil v Rimu, tjer se je posvetoval s svojo vla-lo. nova balkanska zveza. Berlin, Nemčija. 14. julija. — S Dunaja poročajo, da je začel r.ovati grški ministrski predsednik Venizelos novo balkansko zve-Rumun&ka najbrže ne bo njena Janica. A D O P C IJ A francoski spisal Jean Rochon. Bilo je prvikrat, da je mladi sdrarnik Lucien d'Anriol. prekoračil prag slavit« ga ljudskega no-| vel ista, svojega očma. Svojega očma — to je v njegovih očeh s\ojega sovražnika. Bil je ta človek, ki je pred štirinajstimi let i vedel njegovo mater, katero je ljubosumno ljubil in oboževal in s ko je begom : w ni mogel nikdar sprijazniti. Mobilizacija je bila odrejena. j Kot zdravnik je dobil d'Anriol pove!jr. naj m* t a l-oj oglasi v cen tralui vojaški b -'uici. Požrl je svoje ogorčenje proti i njenemu možu t:r odšel k svoji J materi, da se poslovi od nje. kaj ! ti njena slika je bila š»- vedno! nerazdruz.no spojena z njegovimi mislimi. Ali ni bila ona, ki se je sklanjala nad njegovo zibelko v nočeh mladosti, ko ni iiHtgel spati? Ali ni bila ona. ki tun je pomagala ! pri študijah? A'i ga ni ona navduševala ter m o polnila misli z visokimi ideali? \i ga je učila j ljubiti d< i.iačo dežel«, ogroženo j sedaj od tujca? V kolikor daleč nazaj v prete-l klost so mogle segati njegove mi* sli —- bila je ena. edinole ona. katere se je sp .•uinjal. Wledt«-ga ji instinktivno ni mogel nikdar e-, iali&če pri stari materi. Ko pa je alednja umrla, ie bil ž, d ni go le- ( to na vseučilišču. nakar se je nastanil nekje dn god v bližini. Mine. Pa sea i mu je prišla r. ra/pr«»strtima rokama nasproti iti sin je objel rna*r-r s pravo sinov-;j sko ljubeznijo. Ko je opazil njeno' skrb, jo je skušal potolažiti: L — Ne boi se, vojna ne bo dolgo trajala. Kdo ve. če ne Im» mo- ' goče vsega še uravnati diploma-' tičnim potom! ; V namenu, da da izraza svojemu prepričanju, jo je strastne; poljubil kot v onih dneh. ko jej1 bila ona vir vsega njegovega ve-; selja in pribežališče vsakega nje-' govega jada. V 011*31 tretiT.tku pa je padel ' njegov ]>oglemni se. dn je vzel 011 tebe meni. Preje si bi'a moja. a on je uničil najino sre«-o. Kako ga sovražim, tega roparja! — Nehaj vendar! Mož. o kate-! reui govoriš je eden najbolj usti vrednih iu poštenih kar jih je ke ' daj živelo! Poljubil ji je roke ter vstal. — Oprosti m", mati. Preveč ie ljubim. Z mislijo v \i da ju bo vojna za vedno ločila. je mladi sdravnik še enkrat strastno ob-, jel. mater. • s • Portijera salona se je premaknila. n** da bi madama Pascal t to opazila. Za trenutek j«- opazoval njeni mož izraz trpljenja na njenem obrazu. Nato pa v» stopil naprej. — Lueijen se je prišel pošlo-1 vit ? Ona je prikimala ter dostavila:: — Oprosti mi. dragi! Vedela kem, da si selo zaposlen ter dom nevala. da te ne * inem motiti. — Moja draga Jeanne? Zakaj j ta polmžna varan jat On je hotel: videti le tebe. Jaz sem šel tukaj j mimo le slučajno. Nehote sem j cul vajin pogovr. Lueijen je še vedno isti. s tev.a se ne bojim... , Moje čustvo pr.«ii njemu sc ni| prav nič izpretrenilo. On je moj sin, ker je tvoj. Zelo občutljiv je ter grem iz svoje prevelike lju-j bmm do tebe. Bodočnost pa bo t»rex dvoma poVazala vso bresmi-j HmhuMA njegov* proti! --------- i Po kratkem mcikn pa je dostavil: j — Ko sera čul vajin pogovor. I sem prihajal, da te obvestim o ! sklepu, katerega sem storil in katerega boš brez dvoma odobravala. Oprav me oprosča starost vojaške službe, m is1 i m vendar, da i sem telesno š, vedno sposoben in da moram iti. | Njegova ž-na je napravila I kretnjo obupa. On pa je dostavil v namenu, t da jo pomiri: — Xe vznemirjaj se. Tvoj sin! ti je ravnokar rekel, da bo to ie' I zadeva par mesecev. Ti pa moraš' , biti v stanu rei, da so storili vsi J inožki v tvoji dr:tžini svojo dolžnost ! » Madama Pascal je bila popolnoma uničena. Vojna ji je vzela vse — sina mladosti ter občudo-, vanja v ret I nega tovariša, katerega' ji je naklonila previdnost. Po bedi. kat»-ro je preživela, ker ni bila v stanu spraviti oba skupaj .naj bi i sedaj izgubila — oba? • • • ! V zavetišču, k jer je eakal zdravniški štab z nekaterimi nosilei na ; povelja, je zapel telefonski zvonce. — Ugotovili so našo postojan-' ko. Takoj moramo izprazniti. Poš-i Ijite sanitetni! potojanko 17. Ah! Prišel je strašen pok. katerega je zazna incval telefon. Nato pa je ostala sanitetna postojanka, tilia. kljub ponovnim klicem. V daljavi pa .ie šla kanonada naprej brez pre-tanka. Treba je bilo »"akati majhen od-; mor. — Neki mož pa s- je ponudil prostovoljno. da g*v takoj ter ugotovi. kaj se je ?.«rodilo. Bil je pri-prost sanitetni nosilec, a eden. ki je že večkrat pokazal svoje nad-kriljevanje nad drugimi potom mojstrskega obvladanja jezika ter, številnih doka iv poguma. Rekel je, da bo šel sam naprej. Ostali pa bodo nato videli, kaj jim j je storiti. On je izginil v komunikacijski i za k op in so ljudje pričeli izuie-! nja vat i svoje nazore glede njega. — To ni posel.no previdno od njega. j1 — On je vedno zeio trmoglav.; — Kaj je pač moral bti v civilnem življenju, da ima tak značaj ? — Cital sem n.'egovo izkaznico. Olasila se je: — Jean Pascal, star1 55 let. Posel: pisatelj. ■ Konverzaeija j • ponehala ten umrla v strahu pričakovanja in' negotovosti. Mož se ni zopet prikazal. Pričeli so se vznemirjati radi njega, ko so ga naenkrat zapazili, kako' se je dvignil iz zakopa. s težo ne-j kega nepremičnega telesa na svo- i jem hrbtu, s krvavečimi rokami! ter obleko, ki je bila raztrgana na drobne kosce. Ko sil se zgnetli krog njega, je pojasnil: — To ni nič! Le nekaj prask. Zakop je bil zavut pri izhodu...; Moral sem si priboriti pot z roka-j mi iu nogami. Strašno je tam. Ni-; ti enega preživelega! V onem trenutku je glavni zdrav j nik. ki se je brigal za ranjenca, naglas izustil naslednjo pripombo: — T'bogi d*\nriol! Nadaljni |dober človek. 1:1 1>o moral iti! Pascalu. ki je stopil naprej sko-ro brez sape. pa j«1 pojasnil: — Ril je entu/iast. ki ni hotel | ostajati v ozadju. Bil je v bolnici v Vichy, ko je prosil kot posebno uslugo, naj ga pošljejo k prvi i , pomožni postaji tik za strelnoj črto. Dvakrat je bil že častno o-nieiijen v dnevnih poveljih. < "e uide sedaj, bo !o naravnost '"ii-dež. Na glavi ima rano po celi dolžini. • • • Nekega jutri je bila eno izmed poslopij bolnic«* za fronto slavnostno okrašeno. Sam general P. je prišel, da razdeli one slavne dekoracije — f'roix de Guerre in znak Častne legije. Prvi je dobil Croix de Guerre oni. ki je bil imenovan v mirnih časih "mojster'*. Nato je stopil poveljnik k postelji pomožnega zdravnika d'Auriola. ki je bil izven nevarnosti, čeprav je bil se zelo slab. V onem trenntku pa je »topil j naprej neki mož ter zahteval zase |east, dft.izooči odlikovanje nove-! mu vitezu. Bil je on, ki ga je refill* glede te pogodbe. Na nasvet se-! natorja Tiodees je dobil major Slaughter kop v o pogodbe ter jo ' poslal državnemu departmentu v informacijo. Vspričo teh okoliščin je izjavil senator Lodge, da bo besedilo re-J solucije izprenvnjeno in da bo sedaj stavljena ra državni department direktna zahteva, naj izroči .... slednji kopijo p-jrodbe ter tudi poročilo, katero ;«. pogodbi denial major Slaughter Državni department je dobil tozadevni dokn::.ent pred nekaj časa. Pogodba. l*i je bila sporočena državnemu departinentu. bi dejan ski izročala Rusijo Nemčiji in Japonski v izkon.V-anje pod pretve- Ali ni tudi on bilo skoro prav tako bledo kot bombaž krog glave. Bolnik ni mo«_»el zatreti izraza skrajne ncvoije. Pred njim je stal mož. katere«; i je vetlno ijrno-rral! In .sedaj — dolguje svoje življenje njemu! Zdelo se mu je kot da je nnv- 1 zot-nost o<"ma ndrree v lice. Nik- ; dar se ni tako uroki in ja1 svoje- 1 ga sorodnika kot v onem trenut- ] ku. Tf» bi mu t'i 'i rad povedal. j)a je bil dvignjen in d\\u- i riol je čutil dot-kljaj tneča. i V trenutku, ko je za blestel sim I bol pred njegovimi očmi. je bila - Je: — Ena izme" visokih prizadetih strank. Ja^ooska. se obveže.) ila dovoli drugi prizadeti stranki; Nemčiji. uživjMfje pravie najbolj j upoštevanega naroda v južni Ki-| tajski in »t >viii privilegijev. l:i j s • posjedi -a te pogodile in ki bo-j do še določeni v posebni pogod-j bi. V zvezi s tr»o se obvežeta o I»^ • prizadeti strai ki. da ne bosta volili dajanje nadaljnrTi koncesij drugim zunanjim silam. Ameriki1, in Angliji. "t i etrto poglavje: — Ena izmeri visokih prizadetih sil. Japonska, se obveže, da bo indirektno va^r.vula interese druge priza. r.. 14. julija. Dosedaj ni izjavil predsednik Wilson še ničesar, kar bi ka/alo kak ^klep. storjen v Parizu, tikajo« mandata nad Armensko ali Ca-i'.gradom od strani Združenih Iržav. Kakorhitro pa se bo dotaknil ega predmeta, bo naletel na od->or tudi od strani onih senatorjev. ki so najiiolj goreči zagovor- • i k i I.ige narodov. Splošno prevladuje v kiuigresnih krogih pre-»ričanjc .da morajo imeti Združene države svoje roke proste, la pa morajo posredovati v Me-liki. če bo tre-ba ter urediti zade-. " ie nesrečne dežele. To razpoloženje je cliilo povod rovoriei, osnovani ali ueosnovani. — da b<> prva prošnja, katero bo .lavila Li^a narodov, <»na na na-.lov Združenih držav, naj prevzamejo mandat nad Mehiko. Seveda v interesu franeoskih in mgleških kapitalistov!) Prijateiji načrta Lige narodov vljajo. da bi pomenil to oja- • nje Monroe dtilctiine ter prizna-:je nadvlade Združenih držav nad :aparisiliti mehiško vlado. jejo že večkrat objavljeno vest. da noče administraeija na-i stopiti v tej zndevi dokler ne bo-j io sklenjene in oilobrene vse po-^'mIIic z evropskimi narodi in dokler ne bo ameriški kongres odobril pogodbe z Nemčijo. V avtoritativnih krogih smatrajo intervencijo za neizogibno rrzen. če l>i se dogodil v Mehiki 'wik čudež, katei^ega pa ni pričakovati. Administraeija je bila zelo razočarana radi izjaloVljenja misije posebnega zastopnika Carranze. generala Aguillarja. ki je ravnokar od pot val iz New Vorka v Evropo, da se dogovori s prizadetimi krogi o definitivnem jiro-gramu spornih zadev med Mehiko in ostalimi državami. Misija Aguilarja se je izjalovila, v kolikor je prizadeta natša dežela Administracijski krog? pričakujejo vsled tega z veliko napetostjo povratka poslanika B.i nitas. ki je odšel v Mexico City, .!a predloži predsedniku Carranzi podrobno poročilo o razpoloženju \ Združenih državah. Ozdravi katar ^STTjTlV mehurja in od-Aljjjujja strani vse v 24 urah. VTTTlVV V»ak» pilula (M1QV WUJEilW nMi ime tr \__s ^■BH^ Varajte se ponaredb _^^^^^^^_H« >r»l*i T TNlIckuMk —————-_ VABILO 'ni skupno plesno veselico, katero priredijo društvo sv. Martina št. i, društvo Kr. Sv. Rož. Venca št. in društvo sv. Alojzija št. 19 Z. S. Z. dne 26. julija na domu slovenskih društev. Začetek ob 7. uri } zvečer. *''em potom vabimo vse ■ Jčlane in članice, kakor tudi druge rojake m rojakinje iz Dcnvevja in bližnje okolice, da se polnoštevil-vdclcže veselice. Vedele po-skočniec nam bo sviral rojak ozi-rou-a Pobrat John Germ iz Pueblo, Colo. Za sladko in mrzlo pijačo in dober prigrizek bo preskrbel za to pripravljeni odbor. Torej na veselo svidenje na veselici v soboto •Jf>. iulija v Denveriu, Colo.! Frank Okoren. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tažnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem sirom Amerike prežalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila našega ne-' pozabnega sina oziroma brata FRANCETA MESOJEDEC. Ran j ki je bil star komaj let, poln mlade NADZORNI ODBOR: v Pre lurska vojska prigazila Ta s** brani aalo i veliko, AL i#d ujtli ue uteče niko. llrv narodna. J'.»hod v mogočni Korintski zaliv zapirajo uajprrj štirje veliki otoki, okr^g katerih je ./lasti na fcevcni strani m/Mitih zrn t no Število iual ii jtokov, potem pa oxina pri L*petimi, kj.*r so v 16. stoletju stal« velik--, znamenito »premije-lie utrdb-. JW. te otoko, ležeče za velikim (•t<ora/delili na kraje katerim se lnr.ske ladje iiUU> megle približati. Ku del svoj.h ladij pa Ojačič ni rn^irrtil med otoki m skalami. Ta del. ki mu je zapovedoval Ladi-sluv iljačie, j** iuiel nalogo, z na paui zvabiti v.saj nekaj turških ladij, da bi zaplule z varnega morja tned ciok«», kji-r bi se več ne mogle gibati t« t bi tako [»ostale žrtev piratov. Kralj i-' je imel časa dovolj da se je pripravil na ta boj. Ju pripravil se je skrbno, ^akaj m v.-d.d se j«, da bo to največja bitka, kar jih je bilo kdaj med pisali m med rut ki. Ponosen j« bil na to, d« >o ga imenovali največjega »nakovalca turškega ee-ar-stv:« .n bolel je v pričakovani bit I;i dokazati, da zasluži to im«*no- Ko njršk« '»u biodovja niti trelji ilan ui bilo ura spregled, začelo kralja tijai.a skrbeti, da mu J':.iki morit« sphdi niso sledili. — Alo i * I«*. jiii j** dohitelo b«'i)£< š!:o briMiOvje in jih j«* zapletlo v je ugibal i«janil tega, kar je uganil že ]»vej r»če. Toda, mogoče je vendar, Že nadaljeval kralj (Jjačie. da pridemo v kako zadrego. Morda bomo m »rali celo l»ež;:ti na kopno. V tem slučaju bi bilo dobro, da so b. ueškt ol-liisn na kopnem olive ščcnc, kako in kaj. Lahko nam silne mnogo koristijo, lahko nas cclo rešijo, lahko pa se tudi zgodi. !a nas p:^bivals«vo napade in po bije. Jaz svojih ljudi ne smem /.a piotiti. tudi ne v največji nevarnosti, tlasi vem, da bi pri beneški •jbliis'i dobro jpravil. Misli! sem tvrii nate. — Jaz naj si* preil bojem umaknem! je vzkliknil Ladislav. Nikdar! -- Kilo misli na to! l/.r.,.*il sem ti poveljstvo najvažnejših ladij, ker *cin hotel, da bi se odlik«.val v bilju. l*ri '.eni ostanem. — Ilvala, oč*'I — Toda v treuotku, l:o spt»-/•iaš dri je b«»j zaman, i«-dai I>° kaži svoje izi nlno junaštvo in tiidi svojo spretnost. Liili vidiš, da se b.n«o morali umakniti, prebij sc skozi turško vrsto ladij do kop-in dogovori se z beneškimi ob-la&t.mi ter čuvaj n?.d nami, da se bon.o mogli izkrcati To so nalose, veidne največjega junaka. Komu naj jih poverim, če ne tebi Skrbno je kralj Gjnčič opa'oval vs.iko potezo na sinovem obra/u, /ilr.ivje * druzmjfi. Komfort za noge. Alco so Vara i«.qjen« noge ali *e Vam pote ter na ta »vvfan povzročajo občutna bolečaina. ki igo in ustvarjajo *rbJj«ry«, alco aabreknajo noga v davhjh in ran« povzročajo pri bqji trplanja, na ca^aja. Dobite pri Vatami lekarnarju Severa's Foot Powder (Severov Prašek za noga) in komfort za Vale noge bo zagotovljen. To je prijeten prašek za noga. Malo posutega praška med prsti in na vrh ter podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak čevelj ali nogovico počena 26 centi ii vzroči Čudeže, davka. m Ic Uspehi vašega dela (Iz Tisk. Ods. JRSO »S . r . SLV E«a CO. CEDAR RAPIDS. IOWA stopuikov v zadnjih par tednih, nal sniti v listih, bi morali ti nwši listi priobčeviiti samo ta pisma cele tri in"s«-i-e. Zato smo li. da tu omenimo santo n«:l;at(*ra pisma, ki so jih prejeli tajniki na-: n druš*' V. Iz pnvlauih pisem je razvidno, tla so Uausašl.a društva uspešno Icutbardnala senat in kon^r-^s, !%«ijt: samo od njih smo prejeli nad pi.->_-m Scuniorja Curtis iu '.'apper ter kongresnik Campbell so iwčno odgovorili vsem tajnikom. > i nator ("nrris odgovarja; Prejel -«-ni ol.e petieiji o itiiljansko-;imi*slovanskc:n sporu in vesel sem, da >te to storili. Zagotavljam v a-:, da bom na to zadevo opozoril senatni odsek, ki se peča s takimi st\avmi. iu vašo sugestije, kakor UkL od drugih, bom skušal uspešno porabiti, ko pride to vprašanje na dnevni red. V nadi, da mi vselej zaupno pišete, kedarkoli me vi in vaši prijatelji potrebujete, vas iskreno po/dravljant in ostajam. . Senator Capper p> KaiLsasa oii-govarjar S :tiu poirjujcm prejem vaših petleij glede evropejskeffa pole žaja, ki se tiče Jugoslovanov. J:iz sem prijateljsko naklonjen ihavc very friendly feeling) .i::^oslovanom in boni resno uva-/,«*val vsa vaša pi iporo/il'i v va.si pr-<šnji. Z največjim veseljem !mm gletlal tin t(<. da se vašti piti-< :ja predloži senatu. Z iskrenim pozdravom .. • In kongresnik Campbell piše-i v.-jel sem vašo peticijo, kaiero skra.,iue meje, kamor je moglo v plitvem vodovju priti. Z napoto pozornostjo ter največjo nestrpnostjo so piratje gledali t.' pripravi ter se smejali prizadevanju Turkov, češ; kaj se mučite. med naš'; skale s sv^imi velikanskimi ladjami ilak iW morete, manjše ladje in čolne vam bomo pa sproti i »otopi l i. Kralj Ojačič je to besedičenje svojih ljudi ravnodušno poslušal, zakaj vedel jc, da se uio/je motijo in da bodo to zmote- še prekmalu spoznali. J n res - - strah je prešinil pirate, ko je počil prvi strel in v hipu je bilo vsem jasno, kaj je ppme-i uilo manevriranje turških ladij. sta<« 'i poraz m fiasko /a Republikansko združenje ki so z največjo hudohnosClo vpil i čemu nil-Ij.'ndolatski fond. najdejo sedaj v tem in tej akciji dol odgovora na uuhovo farizejsko vprašanje. Druiri pa ki smo prištevali v ta f'Uid. imamo /avest., via smo storili svojo dolžnost, ker brtz take-aa fomla podobne akcije bi bilo n» n ogoče. NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so poobleS^enV pobirati narod« nino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za celo leto $4.00; za pol leta 92.60' za četrt leta $1.25. Vsak zastopnik Lzua potrdilo M svoto. katero je prejel in j in roja* kom prii>oročamo. San Francisco, Cal.: Jakob Lovfiln Denver, Colo.: Lotila AudolSek In Frunk Škrubec. Pueblo, Colo.: Peter Cultg, Johii Genu, Frank J a nesli ln A. Kochevar Sul i da, Colo. In okolica: Lome Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Indianapolis, Ind.: Alois Rudmao. Clinton, Ind.: I^mbert Bol ska r. Chicago, 11L: Jos. Bostič, Joa. Btlab Jos. Bevčlč ln Jonn Zaletel. Joliet. 11L: Frauu Bambleh, Frani Iaiurich in John Zaletel. Masroutah, 1U.: Fr. Augustln. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, III.: Mich. Clrar. North Chicago, III. in okotiea: Ant Kot.al tn Math. O^rrin. So. Chicago, Hi.: Frank Cerne. Springfield, ML: Matija BarborlO. Wankegan. lil.: Frauk PetkovAek. Franklin, Kan*). In okotiea: ITranl l^eakovte. Frontenac, Hans.: Kok Firm. Kingo, bans.: Mike I'enelL Kilzmtller, Md. In okolica: Fran« Vodopivec. Calumet. Mirh. In okolica: M. t Kobe In Pavel Shaltz. Detroit, !Mich.: Pan! BarteL Aurora. Minn.: L. PeruSek. Chiaholm, Minn.: Frank QovSe. JaK Pet rich. Ely, Minn, in okolica: Frank Goal* Jos. J. Peshel tn Anton Poljanec. Eveleth, Minn.: Ixiuls Gov2e ln JurlJ Kotze. Gilbert, Minn, ln okollea: L. Veael Ilibbing, Minn.: Ivan Pouse. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch, St. I.ouis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Math. Url* Klein. Mont.: Gregor Zobec. Govanda. N. ¥.: Karl SternlBa. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barber t on, 0. in okolica: Frank Pot je ln Alb. Poljanec. Collinvvood. 0.: Math. Slapnlk. Cleveland. O.: Frank Sakaer, Chaa« Karlinger, Frank Meh In Jakob Be* uik. Lorain, 0. ln okollea: Louia Balanf J. Kuuise in M. Ostanek. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Ore.: M. Justin. < Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakflo. Besemer, Pa.: Loula Hribar. Broughton, Pa. In ekoliea: Anton Ipavec. Burdine, Pa. In okollea: )oM Demšar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, VIA RovanSek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna ln Kozoplov. Dunlo, Pa.: Joe Oahaben. ® ,r; Export, Pa.: Louis SupanfilflL 4 1^! Forest Cily, Pa.: MaL tc^mu, in Fr4 Leben. Farell. Pa.: Ant. Valentin««. Greensburg, Pa. .In okollea: FraaH Novak. Hostetter, Pa. ln okollea t FraaH Jordan. Imperial, Pa,: Val. Peternel, bx 172< Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: An tod OHolnik. Manor. Pa. In okolica: Fr. DemSaf* Moon Run, Pa.: Frank Maček ln Fr< Po»lintlSek, Pittsburgh, Pa. In okoUea: U. H Jakobl< h, Z. Jakshe, Klarlch Mat. tn I. Magister. Ralph ton, Pa. tn okollea: Marttt Korosi-betz. Reading. Pa. !s akoUea: J. Pezdle* South Bethlehem. Pa.: Jernej Km prtvSek. ..Southvievr, Pa.: Fr. Stalner. Steel t on. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okollea: Fraal Sehifrt r. West Newton. Pa.: JohId Joraa. WiUock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okollea: J. Kaat&tli Black Diamond, Waaau: U. J. P»i renta. - Coketon, W. Va: Fr. Kodan. Davla. W. Va. In okolic«: Joha Brwdch. Thomas, W. Va. tm akeOoaf Korenehan. Milwaukee, Wis.: Andrew Foa, sip Tratnik ln Aug. GoUandar. Sheboygan, Wis.: John Btrnss^m H. Svetlin. W. ABU, Wla.: Fsaak HkA V zalogi imamo sledeh*4 cer- kvene pesmi I'lf i ■ ii ir m OSMAJIUK9 ecattl. «. m. V. Hrttw, t ptrtltm ta T |tuor ........(LB MiaaA to! HON. a J«. (e^oMat S p»rururt ta S cwauv ........ U« W EUHAH eaSMI (FMrtttr) 9 0«rar> S partlUirt la ft |)uot .......... «.1« « OOHAJIL.HIH (Uum) 4 IstM .......................... $» •• 11 eANOK LINQUA (CwM) 1 parti t url la « glasov .......... ft« HVALIT* eoeeoOA (Fromrl) t pa rti mrl |« 1 gkan ........ HM »MU a—11 (LlH») I tstM .......................... ft.lt mCŽIČMtM 40rua»> « mM ............................ |L» •U>VKN«KA «v. ma4a * teat m. rrwlllkt (OwM) t partitarl la t gtuor .......... ttJI AiAA tCtuaaOaa>a*i 1) i part It ura la « |Um ..........BJI V jpti.lt (Kill—I) 1 partitara la 1 flu .......... 9LM •A* fm 40*. H (CHlMilWlia 1 partlturl la I cUaor ........ HH •CAVA »kaa. kraljica (OarOMI) 1 parti tura la 7 daao* ..........Ha UTANMC mflVlTCttA MCA ? JftXUfOVKOA iWmrmmrj • in— .......................... f.fi iMAamiCNi witm (UMMJ • laMaa ............................ ILf* ICCe tniX i ten «H S >—«• hili i? pirat j«- na s\oj?h mestih t« r z;»»led:ili v Mižini »no^oeno 1m>k«i brodovje. ki se j«- bilo iaz-p< ista vilo ua dveh krajih. Ta razdelitev je kralja neprijetno o upn la \a severnem koneu otoka Santa Maura so stale štiri veil k e galore in zapirale i/hod |w» poiiiotiia Ostale ladje pa -o se postavile ji;/.ii«» o«I S.r.iia Maure. Pi-, r;itje li.vi ino^li nikjer ven na širni-o mor.;*1, ni* rali na v*ak lia-•>iii ostali u led otoriei in :iie«l ska-ianiL dokl*-r >e turške ladje ue •itaa.:n< }o ali pa jih n*' prepode !Vne."ani. I>a!j nas ne 11 ■uv|«» s svijimi velikimi l.vljam:, ker .ji* moiie >ire-plitvo iu pre-kaJovito. i'lcskrhlj«-II« j-', da 'kkIo !5eiie«*ani pravoei»s-n» <»live»čeui. da -e j.- tuiško liro-Jovje tu vstavilo ter se razdelilo, fu /na ["ostati usodno za Turke. V.:\ na- ho najbolje, da midiievu liiiriijeiuo. pollvx i pa lahko poskusimo naskoke xdaj na to. zdj»j na t.lr:,j4'i ladjo. o /d;ij vlačile od vs, || strani otokov ribiške C-«»l-ne na katere v je vkr« sivalo turški«. » vojaštvo. Ko je bilo uapoltije-llill Ve«'- n|o tell eol'iov. s » .se velike turške laif je previdno p< inak-n le nekj milj bliže piratskim ladjam. skritim za otočiei ter skalami. J /daj j - kralj (Jjaeie v«nJe|, kaj nameravajo Turki, in ugaml je, ; kaj ga čaka. , \ Kralj jwunoisklh razlmjniokv je I'll «seeer urut in brezve>teu elo- ; vek. ali na duu ujegovega srea je ! il » vendar it"kaj pleuieniUisti. | l.jub'l je svoj^-ga sina Ladislava. £anj je živ« !, z inj je dolaJ, njemu je jMi.sveti! samega selK*. Tudi se- j ilaj. ki. je ki.dj Cijačie že .spozna!, ila je ujel v la^tuo past, mu je t uj• »i« j j i sel na mistl njegov sin. K.ij 7at*• če propad«- vse pirat-j -t' o, ,U s • le reši l^ldisLlv — to je bih prva misel, i.i je prešinila (ijučiea. k<» je videl, kake priprave di la jo Tut ki 11«.bro je itjačie vedel, tla vojen. u sinu n« *.iue svetovati, naj zapusti s v i je tovariše ter naj v . ..„■-- • . ■ y > i : ■ju rijaen-u na misel, da imajo Turki na svojih velikih ladjah tuli velike topove, ki nosije dalje, k.Hior pa piratski topovi. 1'urške ladje so s svojimi lum-!?ardanii začele bombardirati j:i-ratsi;o brodovje. Mog-oene krogle so .*•«! vs'. !t strani letele in večinoma tudi zadevale. Streljali so tudi piratje, a nob-na njihovih kroge! iii doseyla turških ladij. Tooloviea •JjaJiet-vih Indij uničena. Piratje so v blaznem strahu bežali lia oto-ali s.- poskusili s svojimi iad-jnm: rešiti ii;t kopno. 'i oda j po so zajadrale v ospivd-jje male turške la-lje m za njimi s.t veslali čolni / vojaki Ladje m> se zalet« le tja, l.amor so piratj'-poskusili ubežati, ter jih pognale nazaj. Le nekaj piratskih Lidij je mogle prilnv.aii do kopnega vse ostaie s'i Turki spodili nazaj ali jih potopili. Llazna zneirailost ie vlada liieil pirati. 1 *a so iineli priliko se bojevati, bi ji 'niiLl mo^el kralj riljližali čolni z vojaštvom. Male j turške ladje so s svojimi topovi | ju vale t" čoln;1. Vojaštvo je po-skakalo v morje in gazilo do oto-l kov, kjer se je potem zae«-lo sira-' hovito klanj«*. Hesni turški vojaki si i vse laikldi ter pomorili, kar •jim je prišlo pod meč. j Kralj tijačič ^e jc z malo četo svojih ljudi rešil na otok Kalumas. I Tudi na ta oT »k je prišlo ve* t isnč (turških vojakov. Kralj (Jjačič s--I je *s svojimi ljudmi branil d-> skrajnosti, z Ievovo silo je napa-' d-jl Turke ter jih pobijal, dokler ui težko zaboden obležal na bojišču. | "Allah il Allah!*' je zngnueb-il/. več tisoč tnrških gtl. ko so vojaki pograbili smrtnotaiijei:.»ga i kralja pomorskih razbojnikov t«*r odpeljali na turško admiralsko ladjo. * Allah il Allah'" je zaorilo p.i vseh turških ladjah, da so se tresli stebri nebeški, ko so na admiralske ladje veliki jambor obt -ili človeka, ob k.iterega je bila ]>ri- I vezana rdeča zastava piratov. Se ves dan je tr.ljal lov na pi rate. Ko s- je zmračilo, je bila iiiiiiecua zadnja piratska ladja iu liihiti vsi piratjt- kar jih ni /l»e-, ž ilo na kopno. Piratski armadi je j bil ta dan narejen koiiee. Slralio-val.-ev turške krone i*.i b:lo več. I Pride AO _J KONEC BERLINSKE STAVKE. Berlin, Nemčija. 1:1. julija. j (Poročilo A0?l nn;hil.inih odgovorov, obe^eiv • /. pa tudi potrdila od raznih ino-/.enidiih vladnih repreziw.«tantov. ,, da so preje'i naše re^elueij- in u peti' ije. t "lani amer ške mirovne v ;delegacije v Parizu so se vsi za-ji hvalili za drkumente, l-.i smo jiirij0 J jih poslali, ravno tako tudi člani \ , britLŠke deleiracije. Prejeli s.:,o , tudi pisma od mnogih ministrov t", j in ministrskih predsednikov. \ ;; »ateriii izražajo svoje sii.vpat.ije, t| za mlado Jugcslavijo. Srtve«l:i.!», ako bi zagrizeni iučvcknvi kralje-! g vaš Lojze prejel simo eno takih \ pLseni, hi .ga. t.il:oj fotografiral i:i r , prii-lčil v svoj mi neznatnem lističu. ki je, kakor smo čuli, še pod(^ patrovo kontrolo. Ali se več ne j( spominjate tistega pisma od ^ "lliiili ('onimissioner a" .Inirosla-vije. koliko pompa mu j« po: ve- .y til Xa naši str..ni imamo tri velike diievnilce in or-tale vplivne si-:-'j, venske ease-pise, ti la če bi hoteli' vsa ta pisma, ki >mo jih prejeli o
  • ( bo in / na ive'-jihi veseljem predloži! va,o ju'ti.*:jo jioslaiiski zborui-i-!. Z iskrt.iiiin pozdravom na v:is i n o-tale rojake... Senator Harding / Olio od««-vaijii br Kotniku v Lorain, Ohio- i Potrjujem prejem vaše ]>eti«-i.;«' v prid Jug«»slovauov. .I;*z oooolno ma u važni.-in interes vaše organi zaeije v tem važnem problemu i»< Dem z veseljem opozoril senat na 1 vaš apel... 1 Kongresnik Davev piše br. lini-! sit v Lorain sledeče- Z veseljem! potrjiij.-m prejem izjave, podpisa J ( np od vas in družili rojakov, l il se nanaša na pravične zahteve iu 1 gosiovanov in ua speeitična uy«>-j varjanja pr«iti poroča ni poravna- ^ vi mirovne konferepee / ozirom na italjansk«i-jugos!ovan.ski sjior. ^ Na nesrečo ta mirovna juigiidbai ne prid«* pred poslansko zUornieo m '.m', uar morem j.iz sii»' in. je.; da vam dam moralno podporo' Vs« kako pa. veseli me oh v«-.st it i j vas. da sem poslal vašo izjavo na; sena;«.rja Atlee Poinorene iz Ohio jI tako d;, bo on imel v rokah fakte.j ki jih jmšiljate meni, iu s«- tudi on jMU.či o tem važnem vprašanju... Da je kongresnik res rake sto-ril. kal:« smo! j skupaj sfi.rili svojo dolčm vt in :>:im j«- tudi zagotovilo, da je do- l volj senaturje" in poslanctv oh-! ljubilo, da stvar pri«lc na dnevni i r«d \ gotovvm času, to j«*' kedarl s«: ho v senatu reševalo o našem 1 in it Ija tiske m sporu. Kup pisem o.l raznih d)]doiiia ? tov vladnih zastopnikov ter sena-; to» jev in kongt-esnikov kaže o-i j grimi o meč, iiatero izvaja naš"! skupno delo. tlelo rojakov in na-j rodnih organizacij, ki podpirajo |J stoje ob boku AMY. Vendar, roj it- i. s tem ni kou«"a-1 C m« naše delo. uuš n«:por, «la se » I meri našemu narodu polna mera! pravice. To je komaj zučet«-k ve- ^ like akcij1. «'elike'_ra boja za o-;j hrambo pravic in ozemlja našega I naroda, za njegovo popolno sv«-! hodo in neodvisnost. i Mi vemo. da narod je z nami in v tej s vest i s< ne bojimo nobene nkc*ie. pa naj bi ista stala še to- 5 liko. saj za to snu, zbirali narodni' ' davek za to iu v- ta namen prispe-i vaj« vsi. ki m-ircjo in noben se lic j brani položili daru na oltar dumo-; vine za njeno svobodo. Tisti, ki vi v času kampanja prve seiijc prostovoljnega narod-| nega davka napeli vs«* svoje ilija-j 1 Iniličnc nux'i, di napravijo goro-1 STRAHOVALCI DVEH KRON ZOODOVRfBKA POVEST. ~ SPISAL FRANJO LIPIČ CliAS ŠAUODX 15. JOTI low K 44 (Nadaljevanje.) — Ti pred ran ie a ! — Da. »ako, sedaj mi ugraja*! Na tein spoznavam svojega d raff* ga varuhe ' — Kako si upa« vreči kaj tem? — Ničesar. Sirie HVhks "e je stresel. Naenkrat je spoznal eel i položaj, katerega ni mogel prej«- spoznati v svoji pisateljski nečim urn ost i. — S tem ho«"eš pač reči, ila je 1a dekoracija poročno darilo za tebe, kaj ne t — Se zahvalim /a lako dari'o. Na vsak način bom zavrnil od likovauje. Naj dajo ?-voja odlikovanja iutrlgantom in hlapcem. C« bi 'uteli jm>š'.«uo. častivredno vlado, bi imel to odlikovanje že naj manj dvajset let. tV -e pa hočeš na vsak način poročili s tein pu stolovcem p«.tem v:-di, da nimaš v bodočnost' ne strica, ne tete ii t udi vettr.čen ne. Ni« i en svojih sorodnikov ne bo sprejel v bodočnosti pri sebi gospoda in gospo Ml ram beau. — Dobro. Ali je to vse, kar mi imaš povedati f — Da, vre. — Z Bogom, stric Feliks! — Z Bogom! Josette je bila bleda kot zid in njena roka sc je trenda, ko j« pritisnila na kljuko. \'i imela več namena oglasili sc pri tebi in se siričnah. Od/la je na eesfo, stopila v voz ter se odpeljala domov. Yf vozu ri je rekla: — To j.« bil torej prvi! — ter mislila pri tem na svojega striea Potem, kar je ravnokar doživela, je hotela na vsak način iz vedeti, kaj bo rekla gospodična tie (lauriaguet in kaj bodo reki \si ostali prijatelji in znanci. Tega ni hotelai zvedeti v namenu, d; bi se dala *ipliv«ti od njili. Ljubila je M i ram beau-j a, verovala \ njegovo profIIjuh*v ter bita trdno odločeno, da ga poroči kljul v>cin natolcevanjem. Vse. kar ji je povedal stric, so bila le natol cevanja. ( udila se je ki ko mor? človek lagati na tako podel načli gov nastop le premelena taktika. Vse to si je stric Feliks seveda iz nastop !e premetena taktika. Vse o si je sric Feliks seveda u mislil. Ob polpetih je prišla .losettc domov ter se napotila takoj k g< spodičui dc liauriaguct. Našla jo je kaj sialic volje. Odkar je pričela Josette hoditi sa tua ven, je bila njena nekdanja vzgojiteljica neprestano jezna na njo Ko je nato Josette brez vsakega nadaljnega uvoda izjavila, d: sc bo poročila, je bilo učikovauje lega prav lako uničevalno kot \ slučaju striea Feliksa. — Kaj a — je vzkliknila debela družabnica. — Poročiti sc ho četef — Da draga prijateljica iu ker vas imam rada, ste vi za stri cem Feliksom prva, ki jt izvedela za to. Veliki Bog! — je rekla nekdanja vzgojiteljica ler se še ved no brez razumevanja ozirala v nekdanjo učenko. — In kaj je reke stric f Ali ni ničesar vedel o vsem tem T — Ne. hotela sem ga presenetiti. To je res lepo presenečenje\ Ali smem biti tako imliskret m ter vprašati, s kom se hočete poročiti! — Na tem ni nič indisk ret nega. -— rpaiu da je \saj pošten človek. — Gotovo, zelo pošten. Sploh pa ga nekoliko poznate. — Ali je mogoče princ i'hoUv ? — Ne, ne, le ffosjtod Mi ram beau. — Kaj? Plemeniti M i ram beau? — Ne, čisto navadni Mirambeau. To je tudi ministerijalui n rudnik, s katerim *te nekoč v Dieppe govorili par trenutkov. Oni anarhist r — je vzkliknila gospodična tie Gauriaguet. — Kako anarhist f — Oni človek, ki bo nastopil kot kandidat v depart 111 en tu Loir el Chert Oni komunist' i) gospodična Josette, gospodična Jo set te! Nato so > led i le tožbe in so sledili ugovori, katere je čula Jo eelle že preje iz ust strica Feliksa. Kaj bo rekel svet! Cela pariški družb« bo ogorčena. - Nisem si mislila, da bi bili kedaj v stanu žaliti me na taV način. — j** nadaljevala vse časti vredna družabnica. -— Jaz, ki sen vi,s skoro videla priti na svet, ki sem vas vzgojila ter vam takore koč posvetila srojc življenje---- Ne, kaj takega nisem zaslužili "I'M- ni bilo lepo od vas, da me niste obvestili o tem. Zapazita pa sem da ste mi odpovedali s\oje prijateljstvo in da bi se me radi izne« bili. — — Ne, draga, kaj takega mi ni niti v sanjah padlo v glavo. — Je ie dobro, — je že dobro, — takoj grem, — je jadikovah lira družabnica ter^»ričela jokati. — Sploh pa sem prestara za se dan jo generacijo ter je najti stvari katerih ne moreni gledati. Res če bi vaš oče to videl! — To j* druga. — je rekla Josette, ko jc zapustila svojo net danjo vzgojiteljico. Se istega večera je spisala kakih dvajset pisem ter obvestiU svoje znance in prijatelje o bližajočem se dogodku. Vsi ti prija tel ji niso seveda mogli protestirati, vsaj v navzočnosti Josette ne a o ti a je dobro poznala pariško družbo ter svoje stališče napran tej družbi ter ni v»*ed tega računala na simpatičen sprejem te no fie*. Tudi stari domači zdravnik, kateremu je naslednji dan osebn« sporočila novico, je bil, globoko užaljen, ker ga ni Josette že prej« obvestila o t*£i vele\ažneiu koraku. Celo na licih služabnikov je vidtla Josette izraz nezadovoljstva 4.«tovo jih jc skrbelo, če bodo še ostali v službi. Kakšen bo nov K* « puderf Ali ne bo mogoče preveč **natančen" ko je vendar priha jal ia malenkostnih razmer! Obrazi »luiabnikov pa niso dosti pomenili za Josette. Velike v» Čje važno,l i so bila zanjo anonimna pisma, ki so pričela priha jati. t tretji dan po javnem obvestilu je dobila Josette veliko množin« takih pi^em Pisana ko bila povečini na stroj. V teh pi »mili m» govorili anonimni pisci o številnih osebah, naprimer o le p K Jarmi, o l«avardagnacti. Boispouillantu in drugih. V vseh pi p« j* bil označen Mirambeau kot lopov, morilec in lahkotni &'JMi pjbtf^B- - . £ _ v- IDftlli jjj \ ■■ ■; '.^v ■ - •fijr**- t" r.- ■ j-Sst^S........V-* JPfc: . ••■'T' ' ' .»ai"*"*" , M . 4 > Okrožne organižadje J. R. Z. i ^ — St. I. v Lawrence, Pa., tajnik Bartol Yerant, box 287, Alliquippa, Pa. Število krajevnih organizacij — j Št. II. Johnstown-Conemaugh, Pa., tajnik Louis Krašna, box 218, j ^ Conemaugh, Pa. Število podrejenih organizacij — St. III. Gross, Kansas, tajnik Anton Šuler, box 10-i. Gross Kansas. Število podrejenih krajevnih organizacij 6". St. IV. Cleveland, Ohio, tajnik Jos. Skuk, 1101 E. f.3rd St., Cleve-j land. Ohio. Število podrejenih'organizacij __' št. V. Herminie, Pa. tajnik Anton Zornik, Herminie, Pa. Število • podrejenih krajevnih organizacij 5. j* ^t. V. Chicago, 111., tajnik Frank Zaitz, 2124 S. Craxrford Ave, Chi j1 cago, 111., obsega zvezo 13 podpornih društev in 2 ok. org. j1 Krajevna organizacije J. R. Z. St. 1. Chicago, tajnik Ivan Čeinažar, 2052 W. 23rd St. št. 2. Cleveland, Ohio. Josip Skuk, tajnik 1101 E. CSrd St. ^t. 3. Ely, Minn, tajnik Frank Jeran, box 432; zveza 6 društev *n ' posamezno članstvo drugih društev. j J st. 4. Milwaukee, Wis., tajnik Frank Puncer, 477 • 53rd St., We«t:( A llis. Wis. 't. 5. La Salle, 111., tajnik John Vogrich, box 290 La Salle, IU. St. 6. Herminie, Pa., tajnik Anton Zornik, Herminie, Pa. 1 t. 12. (Hrv.) Detroit, Mich., tajnik Milan Polovina. 387 Ferry St., Detroit, Mich. t. 13. Lorain, O., tajnik Juhon Brus, 3222 Globe Ave., Lorain, Ohio, t. 14. Waukegan, 111., tajnik M. Judnich box 92, Waukegan, I1L t. 15. Lloydell, Pa. tajnik F. Ileršič box 24, Liny Jell, Pa. ;t. 16. Staunton, 111., tajnik Ch Žakelj. box 13. Staunton, 111. -t. 17. Collinwood. Ohio, tajnik G. M. Kabay, 1620o Huntmere Ave. Collinwood, Ohio. jt. 18. Girard, Ohio, tajnik A. Anžiček, 972 State St., Girorad, O st. 20. Glencoe, O. tajnik S. Rebol, bor 5, Gleneoe, Ohio, t. 21. Eveleth, Minn., tajnik J. A Ambrožič, 418 Pierce St. Eve- leth, Minn. , ;t. 22. Walsenburg, Pa. tajnik J. Cesar, box 253. Walaenburg, Pa. st. 23. Sublet. Wyo., tajnik M. Selan, bov 146 Sublet, Wyo. 24. St. Louis, Mo. tajnik P. Žvanut. 5323 Reber PI.. St. Louis t. 25 So. Bethlehem, Pa. tajnik G. Lavrič, 606 Central St. t. 26. Sheboygan, Wis., tajnik Frank Sepich 1127 So. 11 St. ;t. 27. Export. Pa. tajnik Joe Britz, SR. box 322, Fxport, Pa. ■t. 28. Little Falls, N. Y. tajnik M. Gorinšek box 439, Little Falls ! t. 29. Kenosha, Wis tajnik A. Jurca 507 Hansen St., Kenosha, Wis ! t. 30. Camp Shumway, Colo., tajnik A. Lipich, Camp Shumway. t. 31. Kokoruo, Ind., tajnik J. Fohn, 2015 N. Moris >n St. t. 32. Indianapolis, Ind. tajnik V Batich, 932 Arnolda Ave. ^t. 33. Euclid, Ohio, tajnik V. F. Koller, Cut Rd Vine Sta. t. 34. Dunlo, Pa., tajnik L. Baudek, box 304, Dunlo, Pa. t. 35. Winterquarters, Utah, tajnik F. Markoshek, box 57 Winter-quarters, Utah. ' t. 35. South Fork, Pa. tajnik A. Glavan, box 522, So. Fork,*Pa. ! •t. 37. Trommald, Pa. tajnik Fr. Lepan, box 274. Trommald, Pa. t. 38 Forest City, Pa., tajnik J. Cebular box 156, Vandling Pa t. 39. Aurora, 111. tajnik J. BlaSič, RR No. 4, box 75 Aurora, 111. t. 40. Murray, Utah, tajnik Mike Žugelj RR No. 5. box 165 D Mur ray, Utah. t. 42. Virden, 111. tajnik J. Volkar, box 943, Virden, 111. ;t. 43. New Duluth, Minn., tajnik J. Debelak, 1329 W. 99th St New! Duluth, Minn. >t. 44. East Palestine, Ohio, tajnik J. Istenič 437 E. Martin St. -t. 45. Frankofort Heights, 111., tajnik J. Štrukelj, dox 543. ■t. 45. Smithdale, Pa. tajnik jot Slapnik, box 21, Smithdale, Pa. . t. 47. Pullman, 111., tajnik F Trsar, 11250 Stephensor Ave. ;t. 48. Barberton, Ohio, tajnik F. Poje, 807 W. Tuscarava Ave. st. 49. Farrel, Pa., tajnik A. Simčič, box 667, Farrei, Pa. ;t. 50. Dubuque, Iowa, tajnik A. Sla.be, Dubuque College. ;t. 51. (Hrv.) Dunlo. Pa., tajnik Jos Kirčinič, box 373, Dunlo, Pa. t. 52. Buena Vista, Pa. tajnik N. Triller, box 93. 't. 53. Peoria, 111, tajnik M. Papič, 314 Easton Ave., Peoria, HI. ;t. 54. New York. N. Y. tajnik L Muc, 29 Moujer St., Brooklyn. NY. t. 55. Miners Mills, Pa. tajnik J. Mihelie 35 W. Thomas St. I Št 82. Brouckton. Pa. U»ik Fraak Daaiar. box W k U 5 , Citati in af orizmi 1 Ko rlruge videl boš trpeti, pomag-ij v moči, sin jim moj! j Nikomur zli ne sme« želeti, ker človek slednji brat je tvoj't Fr. S. Cimperman. • • • i Ko človek se po lestvi slave < vzpenja. zamaknjen ^leda le naprej, le j kvišku. )■ A kadar lestvi se podstsv J znirije, kadar oziv*i mora se nazaj. nas])ro1i zazija mu prepad širi.| »leaim se mu pivd strmo globočino in kes mu l vročim ostnom v dušo črta Ix^sede suhe: "Oledal hi nazaj'" O, ke<. spozn.inje — mračna gosta duše, ki v-ilno, vedno prideta prepozno! Anton Medved. - 4 * » Kolikokrat č njem o: "Človeška fieseda je mrtva ne more izraziti •nega. ka.r se gadi v duši*5' — O. da, mrtva je, nema je človeška l»es -da ako hočete razložiti pd rojstva slepemu nesrečniku, kaj to — barvi. — Ne, beseda nit mrtva, če prid- iu globin čuteč"| • Suše. \rs«*nn>gočna, silna pa je, če; se je v njo zavila vel.ka ideja, -počita v veliki duši... Ves svet premagala, prenovila beseda iz duše l»oga — človeka. Kakor or-isiki orel je plaval njegov nauk če/ svet in njegove silne peruti so I uhlja le miru in tolažbe v "dove i I. a srca od stoletja do stoletja, j Dr. I. šoili. I • . V Ko dviguje duša se vriska je, I nad glavo na lasu visi meč; ko najslajša kitpa nam se daje «odbo piše pr-»t nam pLameneČ Fran Levstik # * * Kolikor lepše in predrznejše so sanje, t -ni bolj umazana resnica. Ivan Cankar. liad bi IzveJ d v.a svojega prija-! telja KR ISTI JAVA AHAČ1Č.I Kdor vo za njegov naslov, naj; ga mi javi, za kar bom hvJdc:l ž-n, ali naj se pa sam oglasi. — Stephen Marieh. 1760 Wells St , Chicago, III. (ir.-lT— --------- ; ilud 1»i izvedel za naslov mojega prijatelja JOŽEFA DODIC. Pred C meseci se je nahajal vi 1 ittsburjrliu. Pa. Delal je v West ing hous.». Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegovi naslov, naj ga mi javi, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ako pa sani bere te vrstice, naj se mi sam javi, on >e dobro ve, kje se • nahajam Moj naslov: Joseph Simčič, B'.r Scot t dale, W. Va. (15-17—7) Rad bi izvedel, kje se nahajata ANTON iu JANEZ ŽNIDAR-Slt . doma iz vasi Mali Kamen pri Rajhenburgu na Sp. štajerskem. Imam njima poročati nekaj važnega, iz starega kraja, zalo naj sc mi javita, ali če kdo ve zla njo naslov, naj ga mi naznani. — Jernej Bnvee, Cam»v 13. llox -I(i. Adolph, W. Va. _(»-•> 17-7) Iščem svoje? i brata MATIJO G REG ORAČ. Imam mu nekaj! važnega sporočiti iz starega! kraja. Mislim da sc nahaja ne-! kje v Wyoming!,. — Lovro Gre-! gorač, R S. Pittsburg. Kansas.I (15-17—7) ■~~——————_____ '' POZOR DELNIČARJI Slovenskega Narodnega Doma I v Newburghu. Ohio. Uradno sc vam naznanja, da se vrši SEJA delničarjev, direktor-i jev in zastopnikov društev dnej 20. julija 3919 v prostorih šele svj Lovn-nca ob 3. uri popoldne. Ker j je na tej seji več važnega za rešiti gledy bodoče stavbe S. N. Do-1 aia, se vas izrecno prosi, da pri-1 dete na sejo in tam povejte svoje dobre ii.eje in mnenja, da ne ho! petem protestov in nczadovolj-1 stva. Fr. Ločniškar, tajnik SND. (14-17—7) EN MILJON ZASTONJ | TrMnavn« sSravlJstiJa s I laxcarin! Onim. ki trp« v»ied nprtjt, n«pr*~ I bave klateča idodca, Sl oe. tasubo ftlvalincvtl. moei In aaar.B fUe. rUvobol nefiito kri. aptatool oalabeloat. potenj* vatod Mtb«totl.| PoAUlta 1« centov v anamkab sat pokrit}« pnilUafirta atroakov. I LAXAL MEDICINES CO. i um an» Na t. i t POJASNILO. alte aa aa vakp njifci |?iN MJK. M MAIN Btim, CONIMAUQH. rs MU fca*a piltiau fetaffs IinhI» •ta It—ali aa vaA lav. nirn mo ro csnul IZ NIŽIN PARIZA (LA JUNGLE DE FASXE.) Franooakl spisal Jaaa Esmsaa. Sa "Qla» Naroda'* priredil O. ¥. Jada bi izvedela za tuisfov mojega brata IONACIJA JERAJ. Doma je iz vasi Veliki Gaber, župnija Šeut Vid pri Zatičini. Pred vee leti se je nah-ijal v I.a Satle, HI. l'rosim eenjene rojake, čc kdo ve. naj mi blagovoli naznaniti nj<;gov naslov, ali pa naj se sam javi svoji sestri Mrs. Johanna fJorišek, 15622 School Ave., Collinwood. Cleveland O. (14-16—7) liad hi izvedel, kje se nahaja PAVEL ORESNIK. doma iz Pol-z-le na Sp^d. Štajerskem Pred osmimi leti je bival v Jobns-t«.wnu. Pa. Ako ve kdo za ujeta, se prosi, da mi naznani njegov naslov, ali p.i naj se sam oglasi podpi«ar.emu. Njegova ž«-na bi rada ved-la za nje-rovo bivališče i.eopold Kunst, K'47 Wadswoirth Av. AVaukesmn, 111 (14-16—7) Kje je ANTON IvOTiOsEC? Doma je iz Rukitne pri Borovnici. Zadnje pismo mi j.» pisal lan-skeira leta v oktobru iz Pueblo, Col o., 117 M Northern A vrnite Ker mi p.i ni znano, kje se zdaj nahaji, prosim eenjene rojake, da mi naznanijo, al. pa nn.] se sam zplasi. — Frank Korošec, 6025 St. Clair Av. Cleveland, O. I (14-16—7) Rad bi izvedel za mojega brata IVANA V()I.F, doma iz sela Podstene. ol-čina PleŠee, kotar Čabar, Hrvatsko. Prosim v'etij«-ne rojake, ako kateri ve za njegov sedanji naslov, naj mi g.t blagovoli naznaniti, ali pa če sain bere t^ vrstice, naj sc mi javi. Geo. Volf, Williston. Fla. (14 16—7) POZOR MUZIKANTI! Imam r.a prodaj izvrstno kro-mat^no harjnoniko na 108 basov, •ena $200.00 in kovček $15.00, kon.-ertino s kovčekom za $100.(X;. ter eno fino Lubasovo nemško iiar-moniko štirivrst*so na 14 basov za £6f> 00, s kovčekom za $70.fK» Kdor se zanima, naj pride o-.-Sno »li naj piše na naslov: Frederick J. Tioppe. 1118 North P.roadwav, Jcliet. 111. (14-15—7) Rada bi izvedela za naslov nif.jc-ga sorodnika MARTINA RK-ŽIK, podomače Valpetov, doma iz Radovice pri Metliki na Dolenjskem; nadalje za AVGUSTA HOČEVAR, doma iz Metlike in se nahaja nekje v-('hi-cagi. Ako kateri ve za njiju naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sama javita, rada bi namreč izvetlela kaj zaradi svojcev v starem kraju. --Mrs. Thetvsia Kovačič, 3S9 First Ave., Milwaukee, Wis. Kje j.- ANION Rl'SS? Doma je iz Migolce na Dolenjskem. I jet je bil na srbskem bojišču ter pripeljan nekam v zavezniške države. Zadnjikrat je pisal l« ta i "ti 4. Kdor kaj vir o njem, naj mi blagovoli naznaniti.— Jacob Zala r, Uox 2, Thomas, AV. Va. (12-15—17) Starlši JAKOBA in FRANKA PODBEVŠEK bi radi izvetleli za nje naslov. Pred vojno sta imela naslov: Box 123. Ringo, Kansr.s t e kdo izr.ied rojakov ve, kje sta. naj ju opozori, da pišeta svoj--mu očetu v staro ti* mnvino. T'e sta pa -dučajno ž i med mrtvimi, naj pa kdo blagovoli obvestiti očela Jožefa.Pod bevšek, vfts Brezje, pošta Lu-kovca, Kranjsko, Jugoslavia, ali pa meni, >za kar se že vnaprej zahvaljujem v imenu r.ju-nih starišev. Moj naslov: Tony Osredkar, Box 100, Thoma-i, W. Va_(11-17—7) IŠČE SE lobre dogarje, mamo zelo dober es in plačamo najvišje cene za rancoske in Pipe doge. Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Term. ščem svojega striea ALEX A PLODER. Mil je v Pennsylvani-ji. Ako kateri rojakov ve za nje-cv naslov, naj mi blagovoli naznaniti, al: naj se sam javi.— Anthony Kohlenbrand, Buxtor, Iowa. ^ Pl'IS—7) Jad bi izvede! za mojega brata IGNACIJA OBLAK. Pred 11. leti sva bila skupaj v Rock Springs, Wyo . od tam je šel nekam v Pennsvlvanijo, potem na ii" vem nič o njem. Doma je iz Lučne vasi. Zgornje Zadobje nad Škofjo Loko, podomače iz iVemetovcovga mnlna. Prosim e njene rojake, čc kat.n-i ve za njega, tla mi naznani naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali ako s-ii.i čita ta oglas, naj se mi javi. — Joseph Oblak, 205 — 4ih St.. Milwaukee, Wis (9-15—J) je moj brat JOHN PODLIN-Jsllll ' lu.n.i je iz vasi št. lanž, lata l;«'čica na Štajerskem. Ako Ka!eri \e iza njegov naslov, ;»a vliiulno prosim, da mi sporoči; ako [tu sam čita ta oglas naj se mi oglasi, ker mu imam sporočati važne »t vari iz stare domovine. — Frank Dobrovnik. 21'2 ijiceiiluish -St , Milwaukee, Wis. ( 12-15—7) ---------9 — Dr. Koler NOVIN«KI 7DRAVNIK 13» Pena Ave., PiltAarfk, fm jrf "W> L)r Kater Je da)- atarejil alovenakt ŠCBBHL x aSravnlk. Bpecja-jjSajT .fv llet v Pltteburstaa. " rf ki ima U-letno -4 prakeo v edrevlje-»J« Teek molklk J^^Jhfc Kaatrupljenje -^OBigi a i ■ krvi aaravl i glasovnim «01. ki sa Je Isumel dr. prof. Krilca. Če Imate moaolje ali mehurčke po teleeu, v srlu. Upadanj« Uu^ bolečine v koeteh. pridite la laClatll vam bom krt. Ne tekajte, ker ta kolesen ee naleaa. Vee moftlre bolenl adravim po ckkraj lani metodi. Kakor kltro opašite, da ▼am prenehuje vdravje, ne tekajte, temved pridite la Jas vam ga bom zopet povrnil. Hydrocele aH vodno kilo oadravtm v M urah in elcer brea operacije. Bolezni mehurja, k| puviroajo So letin« v krt tu ln hrbtu In vteafh tUdI Prt puSčanJe vode. oadravtm a soto-voetjo. Revmatleem, koleCtna, a tek line. erbedlea. ikrtifl« In druse kotne bolezni, kt naatanejo veled nečiste krvi. csdravtm v kratkem tu« nI potrebno letati. Uradne ure: vsakdan o« I. sra di-traj do I. zveCer; ▼ petklk od t. aja traj do B. popoldne; ob ed I. zjutraj do S. popoldne. S potto ne delam. — Pridite nln -_ — Na pozabite Ima In fttevllka. ZdraVlm »ame mottee eeeko. Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo y kratkem obiskal nai potnik ^M^EBfcAagfi w / Mr. JANKO PLS8£0: ci je pooblaščen pobirati naročimo in izdajati pravoveljsvns po-rdils. Rojsks frosimo, da mo jredo na roka. TTnra-miitva fflsa Nsroda Dr. LGRENZjČl 644 Peon | r BDXHI8LOVEM8KO 0 ffovoEsči zDuwq avenue ■oimiousn ^^ Pittsbor^l, Pa. ....MoJa atroka Ja adravljaaja akutnih ln kroal&tlh lir Uit Jas mm Is adravlm sad 28 1st tar Imam skoAcje t vaeh bolesttlh is kar anaai alovanako, aato vsa morem poptjlnoma rtameti la tpo> »atl valo toliw. da vaa oadravtm ln vrnem mod la adravj*. ■koal 28 lat mm pridobil poaabao aknSnJo pri adravljaajn modkth >"'»■! Sate aa aorsta popolnoma aaneatl na meaa, mola akrb pa K da vaa ispilanma sadravtm. Ha odlašajte, ampak pridite Mm- Jaa eadia rtm autrapljaaa trt, BMsaljs la lloa po talaaa, h* laaal v grlu. padanja la% bolečine t kosteh, stara rana, 8tv«M kotami, aalahaloat, bokal r asehnr Jn, ledlcah, Jetrsh tat litin Has. r—lca, rarsMit1aast. katar, slato Ulo, naduho itd. UM^Hi f® V PMi^iiJkltiv (Pi^ift In pilfcNl Wf9 akHraJ aa a. nnfn. V terkin, Uetrtkih in eebnies m i m S^Žii^^JT[č^rfimu ^ v aoaciane. -. Dr. L0RENZ, 644 Psm m., piteirif,' k fcwkwtai Is la itnnai aate'vaa taL'tasSte^ft