296. številka. Ljubljana, v sredo 28. decembra 1904 XXXVII. leto 1 shaja vsa* aan zvečer, isdmfii ceoeije in praaniko, ter velja po potil prejemaš aa avetro-ogreka deSele aa vsa ieto 3o X, aa pol leta 13 S., *a Četrt leta 6 R 60 ti, aa eden mesec S K SO h Za Ljubljano a pošiljanjem M Jom sa voe leto 24 K, ca poJ leta 12 Kk za četrt leta 8 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj. plača aa vse leto 99 K, sa pol leta U K, za četrt leta I K 50 h, za eden mesec 1 K 90 It. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa poStoina. — Ha naročbe brez istodobne vpoai^atve naročnine ae ne ozira — Za oznanila ae plačaje i A peterostopne petit-vrste po 19 hs če se oznanilo enkrat tiska po 10 b, če bo dvakrat, in po 8 b, če 33 trikrat ali večkrat Uska — Dopisi naj ae tavoJ* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih olicah St. 5, in sicer oredcistvo v I nadetropiiz, upravniStvo pa v pritličja, -g UpravniStvu naj se blagovolijo p&siljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, adJninistrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon it, 34. Posamezne številke po 10 h. ..Narodna tiskarna1' telefon St. 8C. Klerikalci in demokra-tizem. 2^ nekaj let sem se izdajajo klerikalci ne parno za velika narodnjake, nego tudi za velike demokrate. De-mckratizem tu, demokrc tizem tam, — vedno in vedno oznanjajo svoj dtmtkr&t ztm in v svoji, vse do-postne meje presegajoči nevednosti najbrž niti ne vedo, k*j da je dt-naokratizem. Sjbotni »Slovenec« nam kaže, da klerika'ci ali sploh ne vedo, kaj j»? demokratizem, ali pa so čisto na vidni a^parji, ki se izdajajo za demokrat, d« bi nsrod laglje begali ia v«\r»li. V Bobolo je »Slovence« priobčil not co »Najnovejše razodetje dr. Tavčarjevo«. V tej notici se na znani duhovniški način skuša norca delati iz c&šega čiur.ks, v katerem je bilo no: Ce je kdo demokrat, zato je v gotovih časih venda? lahko nasprotnik sploene in enako voMIne pra?ice«. *S;0*enČev:'« duhovniki bi se radi norca delali iz te naše trditve, ali prav bedaste »Slovenčevc« opomnje pa pričajo, da klerikalci &li sploh ne vedo, kaj je demekratizem, ali pa tega nečejo vedeti, da so torej ali slepci, ali pa sieparj'. Na prihaja nam na misel, da bi klerikalce podučeval', kaj je demo kratisem. O tem se lahko poduče iz vs&ke knjige o državnem pravu. Tudi ni treba dokazovati, da splošna in enaka volilna pravica ni postulat demekratizma. Angleška in Belgija sta najbolj demekratični monarhiji na svetu, ker tam vladar res ssmo reprezentira dfžavo, vla^a pa narod sam, a vendar ni v teh drŽavah splošne in enake volilne pravice. Francija je demokratična republika, pa nima splošne in enake volilne pravice. lato velja o Združen h državah sev-rn ameriških. Demokratični princip p&Č zahteva, da naj re vlada države kaka posamezna oseba, ali kak posamezen stan nego narod, ne zahteva p« splošne in enake vo- lilne pravice, mar^e'S le, da so vsi socialni sloji primerno del-živi vpliva na državo. Ali to so take juristične zadere, da jih je kakemu katoliškemu duhovniku silno težko dopovedati, ker je premalo izobražen, da bi ; h razumel. Lahko je pa obrniti sulico. De nimo, da je splošna in maka volilna pravica pjg } demokratizira SjJbj pa vprašamo klerikalce: Če st b vi demekratje, če atojito r.a fet^I šču po-polne enakosti, zakaj ne izvajat** iz tege konsekvenc. Zskaj no zahtevate spkŠne :n er aWe volilne prav ce tudi zri Ženske? Ako ste demokratje, in ako je splošna in enaka volilna pravica postulat demokratizma, totem morate zahtevati za žensse ravno listo volilno pravice, kake? za moške. Ako zahtevat*, da mora narod v celoti po svojih zaatopnk'.h voditi državno upravo, zskaj mu ne da*le v cerkvi nobenih pravic. Narod vzdr-iuje cerkve in plačne duhovnike. Če ima zmožne st izbirati prave mGŽe za zakonodajalce, je pač tudi zmožen, da si sam izbere svoja duhovnike. Nekdaj so verrrki eami valili svoje duhovnike, višje in nižje. Rim jih je oropal ta pravice fli v imenu demokratizma imajo pravico terjati, da se obnovi stari običaj in če bi t i * i naši klerikalni pošteni politiki, bi morali sami delati na to. Sd vec! Cerkev je naravni de lokrcg duhovščine. Tu ima duhovščina ne le najlepšo priliko, marveč tudi meč, da pomore demekret čnlm načelom do veljave, a ravao tu"; ne steri ničesar, ravno tu ne prizna nsrodu niti najmanjših pravic, ravno tu pljuje v obraz vsemu demokra-tizmu. Nikjer ni narod t .ko brezpraven in brezvpliven. kakor v oer-kvi, nikjer ni takih absolutistov in tiranov, kakor jo duhovnik v cerkvi- V cerkvi bi morali duhovniki pokazati, da so demokrate, ali da imajo vsaj najpriprostejše pojma o demokrati«*u, a ravno tu kaŠejc da smatrajo vernike za brezpravna za nekako živino. V tem pa tiči dokaz, da &i**de demokratizma in njegovih naukov niso samo slepe', marveč tudi s!e-j parji. _ Vojna na Daljnem Vztoku. Izpred Port Arturja. Reuterjev ur^d poroča iz Tokija z dn* 25 t. m : 01 oblegajoče armade izpred Prri; Ariurja je došla vent, da so Jiponoj 24. t. ni. zaaedii Talienu-hiatu'i in osvojil vse na desnem japonskem krilu se nahajajoče ruske predutrdbe. \t Tiencina pa se javlj*: S<*I, ki je dospel iz Poj t Arturjr?, por čda je 22 t. m 5000, s puškami na stroj oboroženih Jap< ncev nav*l lo n^ severne portartureke utrdbo. Posrečilo so |im osvojiti več ruskih (kopov in prot'reti do vznožja neki ga griča, kjer so jim ruski te^ki topovi in puško na stroj povzročili strašne izgubo. Pri iuči r« flektorjev s« je cpol-noči vnel ljut boj z bajoneti. Ko je bila nevarnost, da bi nekarusk-* kolona Japoncem, zastopiia pet. da bi se ne ir.egU več vrniti, ae je japonski voj jadrno umakni). Jsparc^v jo bilo ujttih 60, ubitih pa okoli 600 Rusi so uplenili nad 300 pušk. Japonski vej se je šele ustavil na severnem griču pri I5ar u *:n se utrdil. Japrska krila so baje osvojila vse uttdh**, ki tvorjo zu.ianji okvir glavnih forcv. V Dajni dohaja vsak teden okoli 40 vlakov, ki dovažajo vedno nove voje na bojišče. Kskor zatrjujejo soglasno poročila iz Tiencini. čifua in Šanghaja, ja general Nogi težko ranjen in leži v bolnici v Daljnem. Zagotavlja se, da je bil general ranjen v b j b za 203metrski grič. Kakor se čuje, ima roko popolnoma ratstreljeno. Z mandžurskega bojišča. Poročevalec »B.rževih Vjed< mc-mosst-a brzojavlja iz Mukdena: Na bojišču je vse mirno. V vasi Siosi se je pojmila močna hunguSka Četa, obstoječa iz pr bližuo 800 mož Naš voj, ki ie imel nalcgo to četo razgnati, jo je po kratkem, a ljutem bO;u pognal v beg. Naši vojaki so uplenili ve5 konj, volev, ovac in svinj. General Koropatkio poroča: Ja-poeci so na cesti iz S risirtina v Kuaniensin odkrili ob zeri 23. t. m. Ijut ogenj ca m&h etrcfžo ob gor sfeem prelazu TajpiLh i Nrš voj se je meral umaknili, ko je pa dobil pomeč, je zopt t predrl do prel&ž* in ga osvoji'. Mi smo izgubili simo ckjli 12 na oš, dcč:m so jeponske i#gub^ v^ hko večje 23. t. m eo v Čaotaa odpoalani strelci pegna-i v b, g močno aovralne predstražo in amSgali dre vis-, kjer ao imeli Ja-eoDci velika sklediič^ livil, krm« in streljiva. V noči r.a 25. t. m. je toplomer padel na 13 stopinj p^d ničlo. Japonske priprave za sprejem baltiškega bro.dovja. I? Londona ar p^rt č«?: Najnovejše ve^ti iz Singapora pot-iujejc, da računajo Japorci s tem, da z»jmo admirala Roždtetvenskega v morski okusi Mai&kr.. V ti morski cž n» ae že tri tedue C abajate dve japorak: pomožni križark?, ki ste na obrežju žt izkrcali več sto japonskih mornarjev. Ti mornarji so mjeli več malih parnikov in jih oborožili s torpedi in minami. Tudi eskadra admirala Ka-mimura pripluje do otoka Sumatra, da zaBtraži severni izhod iz morske •žiro Mal-ir a. Tudi admiral Togo dospe z ok?opnic*m: že baje v desetih do dvanajstih dneh na Sumatro, kjer čaka o japonsko brodovje številne transportne ladje obložene s pre megom. Ako se pa RoŽdestvenski izogne morski ožini Malaks, mu preostaja samo še morska ožina Sunda m«-d Sumatro in Javo, ki ae tioer lal ko prepluje v nekaj urah, ki pa je radi oikega uhoda silno nevarna, ker jo J;p nc lahko vsak hip zapro. Z ozirem na to se sodi, da bo RoŽdestvenski v kakem pristan Š?u na Madagaskarju počakal na tretje brodovje. »E c h o de Parit« pa poroča, da bo baltiške brodovje, da so izogne vsem nevarnostim, plulo okoli južnega otreŽja Avstral:j» Tretje tihookej nsko brodovje. »Rus« poroča: Trftjfi brodovje odpluje v dieh oddeikth. Prvi rdde* lek bodo tvorile okl^pnica »Ap ak-išin«, »Senjavin«, »U^k;« in »Nikolaj I«, križark a »Komikov«, več torpedovk in nekaj transpcnnih ladij. Drugi oddelek p- b:do tv rile oklpniei »S'a?a«» »Aleksander H«, križa.-ka »Parnjak Azov&«, trans p rtne ladjo raznih tipov in zre dno ttoko I te vilo iorp dovk. Oklope ca »S .va« je na|winiilf ijia in n&jboijša vojna ladj», kaketisfe nima nobena druga država. Vso to brodovje odpluje me-atca jar udarja na D^:jn; Vtt.k. Do tega č-sa m iajo b ti vsa dt-ia d go-tovijeta. Zato se d. ia v vseh 1. dje-demitah v Kron^ ato, v Libavi in drugih baltiških pristaniščih noč in dan. Vsa dela nadzoruje osebno ad-m ral B rilev sam. Iz Afg'era se poroča, da je tja priplula ruska torptdovka »Pr^zi* teljni«. Sodi se, da bo počtkita na tretje rusko brodovje, ker je sedaj ie skoro izključeno, de. bi mogla dohiteti eskac'ro admirala Felktrzanca. Ministrska kriza? Dunaj, 27. decembra. V političnih ?sdevah vedno dobro poučeni bati tudi potrjujejo vest, da odstopi celokupno dr. Korberjevo ministrstvo. Že 11. t. m., namreč dva dni po odgoditvi državnega zbera, je dr. pl. Korber ponudil osebno cesarju demisijo svojega miris^rsUa. Cesar pa si je cdloč.Uv pridrži!. V avdi-jenci 18. t. m. je ministrski predsednik znova ponudil demisijo,dokazujoč, da je vsled razburjenja in preveč dela zbolel na želodca. C sar pa ie tudi sedaj ni sprejel dem:aije, pač pa „Ljubljanski Zvon". S prihodnjo številko nastopi »Ljubljanski Zvon« svoj petindvajseti tečaj. To je dogodek, ki ima svoj poseben pomen v našem malem narodu in ki nam jasno priča, da smo vendarle dokaj znatno napre dovali. Slovenci smo imeli že precej književnih listov, a nobeden se ni tako ukoreninil kakor »Ljubljanski Zvon«, b-hnjali so nekaj let in potem tiho umrli Celo Stritarjevemu »Zvonu« ni bila usoda milejša. Sele ko so Jurčič, Leveo in Kersnik ustanovili »Ljubljanski Zvon«, so se razmere obrnile na boije. Sicer je obenem z »Zvonom« začel izhajati v Celovcu »Kres«, ali tekmovanje je bilo v naprej nemogoče, ker je zoal »Ljubljanski Zvon« zbrati najboljše pesnike in beletriste v s?c-jem taboru. Z »Ljubljanskim Zvonom« se je začela nova doba v slovenski knji ževnosti. Vpliv »Ljubljanskega Zvona« na pesništvo, na leposlovje in sploh na ktjiževnoHt je velikanski. Iatc-tako velikanski in neprecenljiv je njfgov vpliv na kn» žni jezik in na občinstvo. Brez vsakega pretiravanja se lahko reče: eden prvih in najznamenitejših kulturnih faktorjev slovenskega naroda v zadnjih 50 letih je »L ur,',«r?k J Zvon«. V dolgih lotih, kar izhaja »Ljubljanski Zvon«, je večkrat menjal svoje urednike. Različna imena so n&tisnena na posamičnih letnikih: Pr. Leveč, dr. I«r&n Tavčar, profesor Beiek, prof. Funtek, Anton Aškerc, dr. Fran Zb.šntk. To ri> imena, ki imajo svojo veljavo v slovenski knji ževncBti. Umevno je, da je vs&k teh urednikov dal listu več ali manj značaj svoje individualnosti, vsi pa so imeli vodno pred očmi vzvišeni cilj: privesti slovenski narod do prave duševno svobode, do utrnite proeveie, do Č ste, cd nikakih nizkotnih namenov skaljene umetnosti. 24 letnikov »LjubljanskegaZ /ona« leži pred nami in lahko se oziramo nanje s ponosom I.s s predniki in e pisatelji vred je lahko ponosna tudi »Narodna T 31. ».-.?«. D*oe« imamo Slovenci troje leposlovnih listov, a »Ljubljanski Zvon« nadkriljnje oba s^nia tekmeca še vedno tako. kakor E Bitov stolp pariške cerkvene etolee. »L|ub:jarski Zven« je še vedno v skvenski knji ževnosti na;m< rodajnejši in najug'ed nejši list, zbir; Išče najodličnejših pesnikev, p:s^teljev in znanstvenikov, literaren list, ki služi presveti in kateremu nI treba s oenenimi podobicami loviti naročnikov. Pravimo »4e vedne«, kajti oelo »Ljubljanski Zvon«, ki je vedno edino in izključno ter vzorno nepristransko izvrševal »'«vojo vzvišeno fcul turno nalogo, je nalottl na iju^i, ki so mu iz nečednih namenov in na zavraten način ftkuiali izp' rt kopati vpliv in veljavo, ugrabiti pridobljeni ugled in odvrniti od njega pesnike in pisatelje. V ti. m 07iru bi se dalo povedati marsikaj zanimivega. Da so tudi zakupniki in « ks-ploaterji katolicizma v svoji brezmejni podlosti poskušali uničiti i »L u1 lj:• *■ k i Z?on« ali mu vsa; ško-; dovati, to se samo ob sebi razurne. Toda vae te grde, fkr.te in očitno spletke, mahinacije in repre-sal je n si »Ljubljanskemu Zvonu« na^gJe napraviti resnične škode; premagal je V93 težave. Mirno in samozavestno jo hodil svojo pot in izpolnjeval svoje dolžnosti, za kar mu bo slo^onski narod vedno hvaležen. »Ljubljanski Zvon« nastop; s prihodnjo številko svoj 25 letmk, a na njegovi vat bini se to čisto nič ne pozna. Le poglejmo letošnji letnik. Tu vidimo zbrane najodličnejše slovenske književnike vseh treh lite -ram h generacij, ki delajo sedaj na polju slovenske književnosti. B gat) je zastopano pesništvo. P^lrg Aškerca in Funtka, poleg Q«ngla in Kribtine, poleg M. P. Nataše in Oolarja najdemo polno novih imen. Zbrani so zastopn ki ?seh najrazličnejših struj, in s cer zgolj z odbranimi, umetniško dovršenimi umotvori. Istotako je s oripovednimi spisi. Najboljši aedanjih novelistov Ivan Cankar je obelodanil tri povesti« Na i pragu« »Lepa Vida« in -O rok ae sme ' je«. L p talent so pokarali Jos. Franci 6 (»Prijateljstvo in ljubezen«) Ada Kristanova (»Ti!«), Fr Puoelj (»Očiščenje«), Mi so Mak («Ii^ubl|eni sin«), Samo Vas ljev (Morleo«) E. Kristan (»Morje«), dr. Sarli (»Na ovinku«) M h^jlova (»Spomladi«) Razen teh so sjdelovaii priljubljeni Podlimbar«ki in priznana pisatelja kakor Ivo Trošt in Jos Kostanjeveo m končno vrla Zofka J^lovškova. Tudi prosveti je »Ljubljanski Z/on« posvečeval veliko pažnjo in si je pridobil odiičnh sotrudnikov in rtsnih, popolnoma nepristmnskih kritikov, povrh pa je v vsaki številki prinašfl boj pri Vipavi. »Priča« kaplan Jernej Prijatelj. T* vzor kon-sumar v celi preiskavi niti kot priča ni bil zaslišan, vm kmetiči-olboroiki pa so bili zasliševani že kot obdolženci. Z ozirem La izpo?edbe prejšnjih prič se je zagovornik protivii sepriseienja kaplana, ker je sumljiv, da je ravno on vse to zakrivil, radi čsar preganja državno pravništvo obtoženca in ker ni pričakovati, da bo resnico govoril S:dm dvor kaplana ni zaprisegel, pač pa ga šV enkrat opozoril, da ivora resnico go-\ o i t j . predno pride kaplan k be sedi, \ staneta obtoženca in mu držita lekc ji, očitajoč mu, da ju je on za peljal, da je on vsega kriv, ter ga vprašala, zakaj morata ena s d »j zanj trpe i Kaplanu je očividno kar 3labo pestalo. Kaplan je potrdil, da je bil on ve8 čas podnačeicik, zanika pa, oa bi bil on duša konsuma, na kar mu vse priče zakličajo, da na govori resnice; glede bilanca pravi, da ni res, da bi jo on 3. ieto Seliškarju poslal, da bi mu slednji odgovoril, da je konsum pasiven, ter da je on sam potem bilanc > popravil, da je dobiček izkazala. Navzoč* priča Sa-)>škar se pozove, naj kapi mu svojo trditev v obraz pove in ko ponovi Seliškar še enkrat prešnjo svojo izpoved, opozori državni pravdnik ka-plans, da se morebiti več ne spominja na to, na kar spremeni kaplan svojo negacijo »ia, da tako bo, spominjam se ne več a Kaplan zanika tudi to, da bi iz posojilnice vzel 1000 kron na pobotnico brez vsakega podpisa; zopet mu priča Skr beo kon-frontando potrdi, da je to resnica, na kar kaplan odmigavs, da se več ne spominja. Kaplan zanika, da bi proti fcklepom odbora nastavljal poslovodje, in zopet mu morajo priča v obraz povedati — da govori ne resnico, itd. Tako žalostne vloge pismo še •sidčli igrati svečenika pred sodiščem. Pročitale so se razne listine, ra čuni, ter zasliševale priče o vodstvu konsum* Nt to razsodba: Oba obtoženca se rp-ostita vsake krivde radi propatega aonsuma Moraltčno obsojen je odšel iz dvorane kaplan Jernej Prijatelj, glede katerega smo opravičeni staviti vpra sanje: Kako to, da dosedaj slavno državno pravdništvo še vedno išče krivcev v zapeljanih kmetu: h, dem se kaplanom, ki tirajo narod gospodarsko v pogubo, ne skrivi lasu? Dnevne vesti V Liublj&ni, 28 decembra. — Trgovaka in obrtniška zbornic« v Ljubljani ima v petek, dne 30 decembra 1904 ob ^10 uri dopoldne v dvorani mestnega magistrati redno javno seio s slede čim dnevnim redom: 1) Č tanje za pisnika zadnje seje. 2 j Niznanila predsedstva. 3) Naznanila tajmŠtva. 4) Zbornični proračun za 1. 1905. 5) Prošnja trgovskega društva »Merkurja« za podporo. 6) Volitev treh predlagancev v imenovanje sodnika-laika. 7) Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v litiji 8) Tajna seja. — Shod slovenskih zaupnih mož v Mariboru dne 27. decembra t. 1. je bil, kakor Že brzojavno poročano, jako dobro obiskan. Prihitelo je nad 600 kmečkih volilcev, da slišijo poročila svojih poslancev o razmerah v državnem in deželnem zboru ter da povedo, ali je obstrukcija v deželnem zboru štajerskem opravičena al? ne, ali naj se obstrukcija nadaljuje. Na shod so prihiteli sami voliici, ne pa od nemških gospodarjev poslani hlapci in fakinaža kakor na shod Girstmaver-jevega Frauceljna. Kazen poslancev so se oglasili tudi kmetje k besedi, ter brez izjeme ostro obsojali nesramno postopanje nemške veČine. Na ta shod naj bi bili prišli Girstmaver, Kiprl Jože, Pfrimer in Stiger, kakor tudi od slovenskih grošev obogateli dr. Lorber. Poslanca dr. Ploj in Robič sta razložila vzroke, vsled katerih so bili prisiljeni slovenski poslanci delovanje deželnega zbora onemogočiti z obstrukcijo. Dokazala sta na podlagi opetovano popisanih dejstev, kakih lažnivih in nesramnih sredstev se poslužujejo nemški nasprotniki. Slišali so voliici tudi, da se je posluževal obstrukcije leta 1897 ravno tisti Girstmaver ali po domače mariborski „politični Hanswnrstu, ki sedaj kot propali kandidat tako ostro obsoja obstrukcijo slovenskih poslancev. So glasno se je izrazilo ogorčenje zaradi sklepa mestnega sveta mariborskega, da se morajo odstraniti vsi slovenski napisi. Med drugimi so govorili se kaplan Bračko iz Jarenine, Peter Novak, krčmar iz Slov. Bistrice, kaplan Gomilšek od Št. Benedikta, posestnik Žemljic iz Radencev in dr. Rosina. Sprejela se je soglasno sledeča resolucija: „Na shodu v Mariboru dne 21. decembra 1904. zbrani zaupni možje štajerskih Slovencev izjavijo, da popolnoma odobrujejo dosedanje postopanje svojih državnih iu deželnih poslancev ter jim z neomejanim zaupanjem naročajo, da ne glede na kakršnokoli protivno agitacijo nemčurskega časopisja in južnostrtjerskih renegatov ravnajo tudi za naprej edino le tako, kakor se bode njim po vsakokratnem položaju umestno zdelo, da se približajo izvršitvi slovenskega narodnega in go spodarskega programa. — „Ker Je liberalna". Člani mlekarske zadruge v P<-eatranku na Notranjskem, ki so pristaš- napredne stranke, so si v bližini kolodvora sgridiL lepo poslopje, katerega bo 26 1 m. izročili svojemu namenu. Kot dobri kristjanje so hoteli, kakor je pri nas na kmetih sploh običajno, dati novo poslopje cerkveno blagosloviti Obrnili so se torej na župoika Prijatelja in ga prosili, da naj opravi — seveda proti dobremu plačilu — do tičai cerkveni obred. Toda Župnik Prijatelj je to prošnjo osorno odklo nil, samo zbog tega, ker je mlekarska zadruga v naprednih rokah in ker njega in razne kaplane tare bkda zavist, da mlekarna, katere člani so naprednjaki, dobro uspeva, doČiin klerikalne zadruge druga za drugo giuejo. Torej edino strankarska strast in klerikalna zavidnost sta Prijate?,a napotili, da jo odrekel blagoslov ljenja novega poslopja. Dasi se nismo za take eerkvene obrede nikdar ogre val', smo vendar pustili v tem oziru svojim somišljenikom popolnoma proste roke. Ako so sedaj naši popje prevzeli nalogo, da pri naših pristaših odpravijo take in enake zastarele navade, je nam popoln- m* prav. Nam to ne bo škodilo. Če bo pa našim bojevitim božjim namestnikom prav, če nekega lepega dne izostanej j naši ljudje — ii cerkve, odkoder jih sedaj S silo pode, to je pa drogo vprašanje. — Radikalizam in klerikalizam — najnovejša Koali« cija. Iz Celja se nam poroča: Najnovejše presenečenje v našem najnovejšem štajerskem »radikalnem« aka-demičnem naraščaju smo doživeli dne 29. grudna 1904 po prekrasnem gostovanju Nadine Slavjanske v »Na-rrdnera d'mu« v Celju Takrat je namreč imel vsak priliko, dosedaj nedoživljeno, nečuveno in nepričakovano priliko, videti pri eni in isti mizi v najintimnejšem pogovoru — da se ne izrazim še natančneje — s trakovi na prsih kot ofioialnimi inaki svojih društ-v zastopnike treh slovenskih akadem.čnih društev, ki sa vedno ponašajo s svojim radifc&lizmom, in zastopnike katoliškega aLademič nega društva »Zarje« v Gradcu. Zastopnike jih imenujem, ker se je Že teden poprej govorilo, da pridejo k temu koncertu oficialno zastopat svoja društva in obenem nastopat proti društvu, ki jim je po svoji žilavosti in neizcrpljivi iivljenski sili in vsled tega tudi vplivu, priljubljenosti in ugledu med vsemi slovenskimi naprednimi sloji v zadnjem času hud in b.d 6 trn v peti. Dosedaj je bila navada pri naprednem slovenskem dijašt.u, da je ramen s!uČajev, ko se gre za eminentno važne zadeve vsega slovenskega dijaštva in naroda, nemogoče vsako cfichlno občevanje z mračnjaškimi društvi »Danica« in »Zirja« in nemogoče z njihovimi druStveniki, če ket taki nastopajo, tudi občevanje v javnem lokalu. No, kakor je najnovejši dogodek pokazal, »radikalna« društva »Slovenija«, »Ilirija« in »Tabor« nieo tega mnenja ali pa imajo članove, ki ea svojih društvenih pravil, pravic in dolžnosti tako malo zavedajo, da pridejo v omenjeno nečuveno pozicijo. Kaj je privedlo go-spolo prvih dveh društev v omenjeno čudno družbo, ne vemo in ne maramo presojevati. Ali o gospodih »T boritih« lahko odločno povtmo, kaj j h je dovedlo in jim tako priljubijo družbo »Zarjanov«: Le če se članovi tako strastno iščejo po vseh mogočih krajih z vsemi mogočimi in nemogočimi, pravimi in krivimi sredstvi, in Če se sprejemajo in se jim dovoljuje javen nastop, ne da bi se natanko poučili o društvenem namenu, o dolžnostih članov, o društvenem položaju, je mogočo, da se Taborit v popolnoma treznem in resnem pogovoru 'zrazi, da se dr ušt v i »Tabor« in »Zarja« v najkrajšem času združite. Gospod iurSati, ki je govoril te besede, nočemo ničesar očitati: j-3 ee pač mlad in neizkušen. Pač pa se mor« društvo samo najodločneje karati in obsojati, da svojim Členom ne razloži natančno društvenega programa (ki je, kolikor vemo, tudi proti klerikalizmu). Seveda veljajo te Desede ie ttdai, če res zgo raj omenjene besede niso mnenje vsega društva. Mogoče je pa tudi, da je mnenje g. iur. S. mnenje vsega društva »Tabor«. Tedaj je seveda vsaka beseda odveč, in konsekvence očividne. Splošno pa se mora poudarjati, da ves in vsak nastop društva kaže njegov r*dikalizem na ta način, da hoče in skuša vae obstoječe na vse načine odstraniti in ugonobiti. No, bil je to radikalizem, a sedaj ni več, in posebno za naš slovenski narod ni več prav in koristen, m ta dijaka akademika sploh nepo treben. Tukaj imajo pač prav ona društva, ki ne opozarjajo kaaaje pri vsaki priložnosti na svoj radika-liiem, ki pa delujejo in ee vzgajaj) na t'hem in vsestransko in ki so te poslala in bodo poslala med dragi slovenski ni, rod na stotine pravih narodnih slovenskih radikalnih mol. Zatorej slovenski dijaki, ki imate namen opraviti svoje študije vGradou: No dajte se enostransko pregovoriti in nase vplivati! Preskušat a j te in ocenjujte, in sicer mirno in ravnodušno bres vsakih predsodkov, potem pa bo na vsak način Vaša edina devica: Dalja v pršlooj. Priloga „Slovenskomu Narodu11 Si 296, dn6 28. decembra 1904, Edino prava in koristna nato pot nas vede pod mogočni prapor starega akad. tehn. društva „Triglav11!!! — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 157. vodstveno sejo dne 21. decembra 1904. PriČetek ob 3. uri pop. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), Luka S vetec (podpredsed.), dr. Ivan Svetina iu Anton Žlogar (tajnik). Svojo odsotnost je opravičil ravnatelj c. kr. strokovnih šol Ivan Š u b i c. Prvomestnik otvarja ob 3. uri sejo ter pozdravi navzoče, na kar sta se pomaknili učiteljici na družbeni tržaški deški šoli pri Sv. Jakobu gdč. J o s i-pina Delkinova in Amalija Reichmanova v I. plačilni razred, tamošnja učiteljica gdč. Marija Kovačeva pa se je imenovala za definitivno učno moč s prejemki II. plač. razreda. Potem ko se je še obširno razpravljalo o zadevi „družbnee kave" je zaključil prvomestnik ob 64/4 uri zvečer sejo. — Tržaški namestnik, princ Hohenlohe je včeraj sprejel deputacijo tržaške trgovinske zbornice, ki ga je prišla prosit, naj deluje nato, da se v Trstu ustanovi italijanska pravna fakulteta in ob enem aktivirajo višji trgovski tečaji. Namestnik se je od ločno izrekel za to željo, po udarjajo, da se popolnoma ujema z njegovimi nazori in odgovarja živi njegovi želji. To je prvič, da se je oesarski namestnik tako decidirano izrekel za italijansko zahtevo in se tako postavil v nasprotje z vladnim drž. zboru že davno predloženim zakonskim načrtom — Politika v cerkvi. Star običaj je v Trstu, da je pred vsakimi velikimi cerkvenimi prazniki nabit na cerkvenih vratih razpored cerkvenih svečanosti. Pred par leti so bili ti razporedi sicer res v ita lijanskem jeziku, ali vsaj to je bilo povedano, kdaj in po kaki vrsti se bo vršila služba v slovenskem jeziku. A danes? Danes je vse italijansko in se službe božje za Slovence niti ne emenja, kakor da smo kjejv Kala-briji. Cerkvene oblasti nas torej v svojih naznanilih enostavno ne poznajo več in ignorirajo našo eksistenco v Trstu, — Občinske volitve v Trbovljah. „Slovenec" poroča, da so novoizvoljeni odborniki vsi „Rošove stranke". To priznanje nas iskreno veseli, ker kaže, da je tudi naš župnik zapustil mračni krog klerikalcev in vstopil v kolo naprednih, za blagor in procvit naše velike občine vnetih mož. V resnici pa je med 24 odborniki 19 naprednjakov in 5 klerikalcev, 15 Slovencev in 9 Nemcev in nemŠkutarjev, kar je pri teh razmerah gotovo ugodno. Nezadovoljni so z izvolitvijo župnika samo nekateri lanatični Nemci in z izvolitvijo narodnega učitelja samo dva znana nemŠkutarja-učitelja. Vsekakor pa se mora naši veliki industriji priznati pri vplivu na minole volitve veliko ku-lance in taktnosti. V tem oziru je nam žal za poslavljajocega se ravnatelja rudokopov, ki je bil v narodnem oziru popolnoma nepristranski. — Premeščenje. Davčni pristav v Radovljici g. Kar. B r ti f a c h je premeščen v Ljubljano, za davčnega pristava imenovani g. Alojzij Kreinz pa v Radovljico. — Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani priredi v soboto, dne 31. decembra 1904. leta v telovadni dvorani „Narodnega doma" Silvestrov večer s prijaznim sodelovanjem slav. okteta pevcev „ Glasbene Matice", igralcev „ Dramatičnega društva" gdč. N o s k o v e, gdč. V u-grinčičeve, g. Boleška, g. Nu-Čiča in g. režiserja A. Verovska ter g. kapelnika Beniška. Spored: 1. Koračnica, godba. 2. Zaje: „Graničari", ouvertura. 3. Parma: „Tri-glavske rože", valček. 4. Dav. Jenko: nSto ćutiš, Srbine tužni?", poješ1 oktet pevcev „Glasbene Matice." 5. a) Spary: „PtiČek v rožnem grmu", polka za flavto, b) Januš: „Misli name", pesem za čelo. 6. Dr. A. Schwab: „Slanica", poje si. oktet pevcev „Glasbene Matice". 7. Goltcr-man: a) Andante religioso iz H-mol koncerta; Štrobl: b) »Nevestina molitev", za čelo in klavir, proizvajata g. Franc Košek, Član „Društvene godbe" in g. Benišek. 8. Thomas: „Raymond", ouvertura, godba. 9. Samberk: „B laz ni ca v I. nadstropju", burka v 1 dejanju Proizvajajo gg. igralci slovenskega gledišča. 10. Fahrbach: „Mičua plesalka", polka francoska. 11. Davorin Jenko: „Strunam", poje slav. oktet pevcev „Glasbene Matice". 12. Gervvais: „Slovenske pesmi", potpourri. 13. H. V. Vogrič : „Lahko noč", poje si. oktet pevcev „Glas. Mat.". 14. Eilenberg „Mlin v črnem gozdu", idila. O polnoči govor in alegorija. — Po polnoči ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Pri veselici sodeluje slavna Društvena godba. Vstopnina za Člane prosta, rodbine članov 60 v., nečlani plačajo 1 K. — Odlikovanje na svetovni razstavi v St. Louisu. Med od 1 kovanci v avstrijskem oddelku sta med drugimi tudi ces. kr. umetno-obrtna šola v Ljubljani in c. kr. strokovna šola za čipkarstvo v I d rij i. — „Prosveta". Jutri, v četrtek zvečer ob 8 uri se vrši v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« prijateljski sestanek članov in prijateljev »Presvete«. — Poljudna predavanja „Pt*osvete" se vrše dne 2, 4, 6 in 9 prosinca točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« po sledečem sporedu: 1) »Postanek vesoljstva«; 2.) »I* prazgodovine n&še zemlje«; 3) »Konec sveta«; 4) »Radij in novi žarki«. Izvajanja phil. P. Orcšlja bodo spremljale s skiop-tikom projicirane slike in poskusi. Vstopnina za celi ciklus 1 K, za delavce in dijake 50 h, vstopnice za posamezna predavanja po 30 h. Pred prodajo vstopnic ima Šešarkova tra tisa, dobivajo se pa tudi na večer predavanja od 1ji8 uro v »Mestnem domu«. Ker tvorijo predavaja zaključeno jednoto, je želeti, da se občin stvo udeleži vseh štirih predavanj. — Hrvatski in slovenski umetniki in književniki v Bel-gradu in Sofiji. Kakor poroča »Novi Srbobran«, je dospelo včeraj v Beigrad več hrvatskih in slovenskih umetnikov in književnikov. Tam ostanejo nekaj dni, da se dogovore s svojimi srbskimi tovariši glede izdaje jugoslovanskega almanaha N*to odpotujejo skupno s Srbi v S:fijO, da si ogledajo razstavo »Sivremenega Iskustva« in se posvetujejo o II. jugoslovanski umetniški razstavi v Sofiji. — Pevska skušnja »Glasbene Matice'« in sicer za moški zbor bo v četrtek, dne 29. t. m, za mešani zbor pa v ponedeljek, dne 2. januarja. — Strokovno društvo mizarskih pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani priredi dne 31. decembra 1904 v^Koslerjevi zinfiski pivarni v Spodnji Šiški silve strovo veselico. Na spjredu je razen gedbe na lok tudi srečelov, slavnostni govor o polnoči in mnogorstna druga razvedrila. Po dovršenem sporedu do jutra ples. — Velika odlika je doletela svetovnozoano firmo Singer Co, delniška družba šivalnih strojev, ki ima zaiogo v Ljubljani na 87. Petra cesti štev. 4 s čaBtečim naročilom, da je smela v Gmundcn za dvor Nj. Veličanstva krt Ijice hanoveranske poslati enega svojih priznano odlični:) f*-biikatov. — Javna vinska poku^nja v tukajšnji dežtlni vinski kleti bo nocoj, v sredo9 od 6—9. ure zvečer. Razen prejšnjih bo nekaj no; vin skih vzorcev na razpolago, in sicer rdeča in bela vina gg. V. Ujršiča iz Kostanjevice, Lenarč»Ča iz Leskovca, A. Uima s Klevevža, Pr. Gunčarja 8 Črcteža, M. Ambrož ća z Nove Sušsce in nekaterih prcduoentov iz Belokra-jine ter 171etni in 22-etni pikolit (sladko vino) v litrskih in pollitrskih steklenicah — Južni železnici se vedno očita, da razen nemškega jez ka ne spoštuje nobenega drugega. Temu pa ni tako! Kjer je južna železnica odgovorna za javno varnost, tam preklicano skrbi, da so opominjamo tabla pisane v ljudskem jez.'ku. Le poglejmo progo Št Peter-Reka. Ta proga je samo kakih 70 kilometrov dolga, vendar je napravljenih opo-minjalnih tabel v raznih jezikih. Od Ql Petra do Šapijan so table nemsko-slovensse, od Sipijan do Jurdan so nemško hrvatske, od Jurdan do Ma-tulj 80 hrvaiske-laške in s'ednjič od ogrske meje do Reke madjarsko-laške. — Čitalnica v Šiški je imela 26. decembra svoj 27. redni občni zbor. K-t so je dosedanji predsednik g Pr. Dr en i k predsedništvu odpo vedal, predsedoval je občnemu zboru podpredsednik g. V. Maurer. V priznanje velikih zaslug, ki si jih je pribor»l g. Fr. Drenik za čitalnico v teku 24 let kot predsednik iste, izvolil ga je občni zbor soglasno čase nim članom društva. Delovanje čitalnice je bilo v preteklem letu precej živahno. Priredili sta se dve veselici, sodelovalo pa ae je pri dveh zunanjih prireditvah. Članov ima čitalnica 135. Dohodkov je imela 1261 K, stroškov pa 1234 K. Društveno premoženje znaša 4839 K. Naročenih je bilo 13 listov, knjižnica pa šteje do 1500 knjig, od kojih se jih je izposodilo 991. Pevaki abor Šteje 12 rednih pevcev. Ti so okarbeli tudi cerkveno petje. OhČni zbor je izrekel gg. profesorju Žaklju in dr. J .ja Staretu zahvalo za podar jenih 30 knjig. V nov odbor so bili izvoljeni: predsednikom g. V Maurer, blagajnikom g. I. Suva, odbornikom pa gg. I. Hum mer, I. Zakotni k, L Burja, I. Škarjevec, K. M o har in K. Javoršek. — Čitalnica v Ribnici priredi s prijaznim sodelovanjem tam« buraškega in ribniškega pevskega kluba v soboto, dne 31. decembra 1904. leta v salonu g. A. Arko svoj običajni Silvestrov večer. Spored: 1) V. Parma — T. Tollazzi: »Skoz* v a s«. Koračnica iz »Legionarjev«. T&mburanje. 2 ) Dr. B. Ipaveo: »Slabo sveča je brlel a«. Petje. 3.) H. Vogrič: Izvadek iz opere »V S t u d n i«. Tamburanje. 4) J. Aljaž: »Občutki«. Petje. 5) V. G Brož: »Na valovih iadranak ega morja«. Valček. Tamburanje. 6) D. Jenko: »Što čutiš, Srbine tužai?« Petje. 7.) I pl. Zaje — pl. Farkaš: Izvadek iz opere »Nikola Subić Zrinj-s k i«. Tamburanje. 8) »Pri vratarju«. Burka. Spisal I. Pucelj. 9) H Vogrič: »Slava Prešernu!« Venec njegovih pesmi. Tamburanje. 10) P. H Sattner: »Za dom med bojni gro m«. Petje. 11.) Tombola. Glavni dobitek od gospoda Mer h ar j a darovana srna. 12) O polnoči: Novoletni govor in živa podoba v bengalični razsvetljavi, med tem udarjajo tamburaši »V božični noči«. Prosta zabava in ples. Začetek ob 1 JJ uri zvečer. — Vstopnina za čitalniške člane z obitelj o 1 K, za nečlane 60 vinarjev. Gostje dobro došli. Odbor. — Novomeška kmetijska podružnica ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 5 januarja 1905 ob 2. popoldne v društvenem prostoru v Novem mestu (v hiši gosp Jakšeta »pri Slonu«). Na sporedu je letos poleg običajnih točk tudi vprv sanje »Kake vrednosti je simo-dolsko pleme za napredek ži vinoreje na D olenjskem«, o katerem bo poročal pristav gospod V. Rohrman — Iz St. Petra na Krasu. Kakor so se že več let zaporedoma Šempeterčanje odkupili od novoletnih voščil z malim darom v korist družbe sv. Cirila in Metoda, tako bo tudi letos pobirajo prostovoljni doneski v ta prekeristen namen. — Iz Štanjela na Krasu« Posestnik tukajšnje graščine kapitan g. A. Sćssler je hrezplač o prepustil del svojega gradu oddelku 500 črno-gOiCev, ki delajo na novi železniški progi. Za pravoslavni praznik sv. Nikolaja je naprosil Župnika iz Peroia pri Pulju, daje imel službo božjo. Na predvečer praznika je g. graščak pogostil svoje geslo z jedrni, pijačo in smodkami iz veselja nad izredno vzglednim vedenjem sinov Crne gore. — Vlak je povozil na božični večer pri posta)! R*č;e železniškega delavca M. Kidriča, ki seje vračal k avoji družini iz Celovca. S postaja je sel proti domu po progi tei se je najbrže hotel izogniti pustnemu vlaku, pri tem pa ga je zagrabil odzadaj brzovlak, ki ga je vrgel na tla ter so mu šla koleaa čez desno stran trupla. Dasi je imel d esno roko in nogo zdrobljeno in prsi vtisnjene, vendar se je zavlekel še par korakov po nasipu, kjer je mrtev obležil. — Mesto zastonj v Ameriko je prišel v zapor. Včeraj ie aretoval na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin nekoga Pavla Ošabna iz Grahovega, ker je delal za izseljevalno pisarno Zwilch«*nbarta v BazIu. Pripeljal je seboj 13 ljudi in jim hotel na kolo dvoru kupiti vozne listke do Bszia, kar mu je pa stražnik preprečil. Pri Oš&bnu se je baje dobili pismo, v katerem mu Z\viiche:ib. rt ob'jubuje od vsakega izseljenca po 6 K in še prosto vožnjo, kadar hoče iti v Ameriko. Ko so izseljenci zaslutili, kako jih je hotel speljati Ošaben na led, da bi bil namreč dobil odstotke, katere bi bili morali pri Zvvilchenbartu Bami plačati, je malo manjkalo, da ga niso pretepli. Zares je to velika hudalost, ker j toliko domačih agen-tur, pa aibjo izseljenci v svojo škodo b inozemc^m, kjer j?h obrijejo, kolikor j h moreio. — O blažena noči Na sveti večer so fantje ;z Hrusjce zopet pokazali svojo katoliško - narodno zavest. Zbralo se jih js polna »Polde-tova« gostilna v Šttrfanji vasi. Nekaj časa so mirno popival«, potem ae je razvil hud tepež. Posebno hudo so bili v rabi stoli, steklenice in noži. Jakoba Drakslerja in Martina Jeran-Čiča so tako premikastili, da so ju morali oddati v detelno bolnišnico. Oba sta teiko telesno poškodovana. Antona Hiebša, ki je inan pretepač in ki je pri tepežu tudi streljal s samokresom, je polioija že včeraj are tovala. Trdi sicer, da ni bil nič pri tepežu udeležen, toda na srajci so se dobili krvni inaki. Hlebš je bil že dvakrat zaradi tepeža kaznovan, pravi pa, da ni bil nikoli zraven. — Za spomin. Na Bledu ae je ust nuvil komite, ki dela na to, da bi se dali skupno slikati vsi oni redki starčki Slovenci, ki so še služili pri vojakih pokojnega cesarja Ferdi nanda. Sedaj jih imajo zglašenih ii blejske okolice esem. Ljubljana ima še 15 »Ferdinandovcev«. Kdor bi tedaj hotel biti naslikan med svojimi sovrstniki, naj se obrne do »začasnega komiteja« na Bledu. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo % južnega kolodvora v Ameriko 63 Slovencev, 7 Hrvatov, 16 Macedoncev in 4 Crnogoroi, nazaj pa je prišlo 25 Hrvatov. — 30 Hrva tov je prišlo iz NVestfalskega. — 40 Macedoncev in Hrvatov se je odpeljalo v Hrušico. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden daljnogled, dva dežnika in klobuk. — Postrežnica Terezija Kozinova je izgubila bankovec za 10 K. — Hrvatske novice. — Policija na konjih v Zagrebu se baje v kratkem odpravi. — Načelnik zagrebške policije dr. Mihičio odstopi ter gre za okraj nega predstojnika na deželo ali pa bo prideljen kateri veliki županiji. — Nova hrvatska drama. Ivo konte Vojnovic je napisal prekrasno novo dramo »Majka Jugovića«. Njegova »Trilogija« se prevaja na italijanski in ruski jezik. — Spremembe v uredništvih hrvatskih listov. Rceki »Novi L.st« javlja, da izstopijo iz uredništva »Obzora« z novim letom trije člani, med njimi tudi glavni urednik gosp. J o s. P a s ar i ć. Glavni urednik »Obzora« postane dosedanji urednik spletskega »Jedinstva«. Iz uredništva »Narodne Obrane« v Osjeku takisto izstopita dva člana — glavni urednik dr. Lorković, ki odide v Zagreb, in glavni sotrudnik. V uredništvo »Narodne Obrane« baje vstopi g. M. Band iz Trsta. Radićev »Dom« preneha izhajati ter se združi s »Hrvatskim Narodom«, glasilom kmetske stranke. »Svjetlo« v Karlovcu bo izhajalo dvakrat na teden. »Podravac« v Virju spremeni ime v »Hrvatske novine« — Slovenci v Ameriki. — Ko parati umor. V Butteju je neki ropar ponoči na cesti ustavil Slovenca Ivana Ferlana in njegovega spremljevalca ter jima zapo vedal vzdigniti roke, da ju preišče. V istem hipu pa je tudi že ustrelil ter zadei Ferlana v srce. Pokojni je je bil doma iz Poljan pri Ssofji Loki ter je ostavil v Ameriki vdovo iu tri otroke. — Mila kazen. Slovenec Fran Puhek v Pueblu je bil obtožen, da je skušal umoriti Ignacija Bačnika. Sodišče mu je za to priznalo le 100 dolarjev globe in tri mesece zapora. Pri nas bi dobil do pet ltt ječe. — Najnovejše novice. — Nov svetnik. Včeraj je papež proglasil za svetnika avgustinskega meniha St. Bellesinija, ki je bil doma v Tridentu. — Visoka globa. Belgradski občinski svet je obsodil belgijsko družbo za elektriciteto v globo 42.000 frankov, ker ni držala pogodbe. — SmrtSvvetona. Syvetonova žena si z nekako umljivo vnemo prizadeva dokazati, da se je njen mož sam usmrtil. Predsedniku domovinske lige je prinesla 9o.000 trankov, češ, da jih je njen mož poneveril iz zvezne volilne blagajne. — Sedem otrok je utonilo pri drsanju v Trieru. — Za rusko čast. V Hanovru se je na božični večer razpravljalo v neki privatni družbi o rusko japonski vojni. Pri tem se je obrekovalo Rusijo na vse načine, kar je nekega prisot nega Bolgara tako razburilo, da je potegnil revolver ter ustrelil na najhujšega obrekovalca, nato pa ustrelil Še sebe. — Umorjenega so našli v Stol. Belgradu vpokojenega ministrskega svetovalca Gondola. — Cesarjev dar. Znanemu nemškemu zgodovinarju L. Pietschu je cesar Viljem laskavo Čestital k 80-letnici ter mu določil obenem Častno dosmrtno plačo letnih 2000 mark. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. decembra. Ministrski predsednik Korber je včeraj zvečer cesarju izročil demisijo ministrstva. Danes ob 10 uri dopoldne je bil Korber zopet pri cesarju. Ta av-dijenca je trajala petčetrt ure. Cesar se de ni odločil, sprejme-li demisijo ali jo odkloni. Od avdijence se je Korber peljal v ministrstvo notranjih del, kjer sta ga pričakovala ministra grof Goluchovvski in Wittek in s katerima je imel daljše posvetovanje. Dunaj 28 decembra. Parlamentarni in politični krogi so prepričani, da je konec Korber-jeve ere in da Korberjevo ministrstvo ne prestopi več praga poslanske zbornica Pravi vzrok Korberjevega padca je nemška ljudska stranka, ki je vlado pri zadnjem glasovanju v budgetnem odseku pustila na cedilu. Korber se je zanašal na to stranko, ker je vladal po njenih ukazih ter se zavezal, poskrbeti za vojaške izredne kredite potrebni denar. Odločilni vojaški krogi so ta denar zahtevali, in uvidevši, da jim ga Korber ne preskrbi, so strmoglavili Kurberjevo ministrstvo. Dunaj 28. decembra. Poleg nemške ljudske stranke so češki konservativni veleposestniki največ pripomogli, da je K6r-ber padel. Znano je, da so imeli ti veleposestniki pred glasovanjem o refundaciji v proračunskem odseku sestanek v Pragi, na katerem so bili sklenili, da glasujejo proti vladnim denarnim zahtevam. To se je tudi zgodilo. Z ozirom na to se sodi, da je češkim konservativnim veleposestnikom sojena posebno važna vloga pri sestavino-vega ministrstva. Dunaj 28. decembra. „Wie-ner Zeitung" prijavlja sankci-jonirani novi nižjeavstrijski šolski zakon Budimpešta 28. decembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila zopet jako burna. Vlada je zahtevala budgetni provizorij. Proti provizoriju sta govorila grof Apponyi in grof Julij Andrassy. Ko je Tisza rekel, da razpusti 3. janu-varja poslansko zbornico, naj ima provizorij, ali naj ga nima, je nastal vihar. Opozicija je vpila, da je kralj prisegel na ustavo in da svoje prisege ne sme prelomiti. TisLa je kričaje protestiral proti temu, da se vlači krona v debato, češ, da je samo vlada odgovorna, če se prekrši ustava. Opozicija je porogljivo ugovarjala in vpila, da je kralj sam odgovoren. Berolin 28. decembra. „Tag-blatt" javlja, da je carjev manifest, ki ga je sestavil bivši minister W i 11 e, napravil v Rusiji velik vtis. Berolin, 28. decembra O izgredih ruskih rezervistov v Radonu sa čujejo detajli, ki pričajo, da je bila nastala prava revolucija. Rezervisti so razstrelili z dinamitom dva železniška mosta in streljali na vojaštvo. Ubitih in ranjenih je bilo mnogo rezervistov in vojakov. Med ubitimi sta en polkovnik in dva druga častnika. Moskva 28 decembra. Zein-stvo je sklenilo, da pretrga za nedoločen čas svoje delovanje, češ, da je po carjevem manifestu tako razburjeno, da ne more izvrševati svoje nalege. Rusko-japonska vojna, Petrograd 28. decembra. Tekom prihodnjih dni odredi car mobilizacijo 4. in 7. voja. London 28. decembra. ,Daily Telegraph* javlja, da se je rusko levo krilo na mandžurskem bojišču znatno pomaknilo proti jugu. Fronta je 65 kilometrov dolga. Začetkom februarja bo imel Kuropatkin 600.000 mož na razpolaganje in tedaj bo s pomočjo vladivostoške armade mogel poskusiti, da obide, zajame in zdrobi japonsko armado. Garda pride meseca januarja na bojišče. Narodovo zdravilo. Tako se sme imeno vat bolesti utefiujoCe, mišico in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se sploSno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-90. Po postnem povzetji razpo-6Uja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch-lauben 9, V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—18 ,£e Griffon' najboljši cigaretni papir. 1 tz.rsten oku» kure doicleia • p;-neJm.em Vydroue žitne kave POSKUS Ttl M» Vior.li Oraso.oJino. POMM 6 kg 4K 60h Utnco. '...DOMAĆI PRIJATELJ" Protin revmatske bolečine 3497—4 Zoltanovo mašilo priznano tako dober lek za vdrgnenje so dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K. Po posti razpošilja lekarna ZOLTAN, Budapešta, V. Szabadsagter. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naJtio!J«e priznana Tanso-clii imitira katera okrepcuje lasižce, odstranjuje luske in preprečuje Izpadali e la«> t steklenica z navodom t K. Razpošilja S9 z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgtčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Del lekarna Milana Leusiska v Ljubljani, Resljava cesta št, 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefeve*-:* jabil. mostu 37—b2 Zdravilski zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskira nadzorstvom. Destilerija is IM Trst-BarkOYlje. 1 , steklenica K 5—, ' a sta Menice K 260. — Na prodaj v boijfti) trgovina!). 6 Darila. Opravništvu natega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gospića Mar. Rutar v Ljubljani 10 kron mesto venca na krsto goapej Ani Trpine v Kamniku. — Gg uradniki užitoinskega zakupa v Ljubljani K lćt3o (hranilna knjižica 6t. 47.:-i97 mest. hranilnice ljubljanske). — G. G Piki v Postojni K 28 81 nabral pri povabljenih gostih povodom otvoritve nove gostilno „Gaspari" v Postojni. — Skupaj K 52 10. — Srčna hvala ! Živeli darovalci in nabiralci! Corrigendum: V sobotnem izkazu Ciril-Metod daril naj se bere, da so se odkupili od božičnih in novoletnih voščil z zneskom K H4 80 rodoljubi in rodoljubke Iz Litije. onih p. n. blagotvoriteljev občine Dol. Logatec, kateri so se odkupili od novoletnih in rodovnih voščil za leto 1905. v prid tukajšnjemu ubož. zakladu: Gg. Arko Iv. Hruss Jos. De Uleria Ant. Dolenc Ant. Drahek Vene. Fabjao* eiČ Iv. IJabe Mat. Hamerlitz Kud. Hladnik Iv. Hladnik Fr. Hodnik Fr. Kastelic Ant. Koren-čan Fr, Kune Ant. Lapuh .1"«. .Maj™- metra M vaDJa v mm' Vetrovi Nebo 27. 9. 2V. 7. zj. 731 7 733 3 sr. sever 2 popi 7,(J0 21 16 i ar sever u5 erjjvzhcc)! isno ^neg „ |S#srf< 7453 j 28 sr.jvzhod obtafino 28. j 7. aj. I 747 6 I 76; brezvetr. I jasno • 8. pop. 746 3 18 sr. jvzhodi jaono lili I Srednja temperatura nedelje in ponedeljka: 2 6 ia 16', cormale: -2 5" in -2 5°. — knea v 24 urah: 00 mm in 04 mm. Zahvala. Za mnogobrojno in presrene dokaze sočutja prilikom smrti gospe Elizabete Schmidinger roj. Plankensteiner izrekamo vsem prijateljem in znancem srčno zalivalo. 384* Rodbina dr, Schmidinger. Zahvala. Vsem onim, ki bo se udeležili v tako čaatnem fctovilu pogroba na-Sega ljubljenega očeta, oziroma starega oSeta, gospoda 3817 Petra Lenassija izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo blg. gospodu županu Jel jvsfcu m njegovi veleč, rodbini, kakor tudi vsem , ki no blagemu pokojn'ku med bolesni jo tako lepo stregli za res požrtvovalen trud, domačemu gasilnemu društvu za korporativno udeležbo in eltdnjič darovalcem lepih vencev. Rodblna PleSko. Ces. kr. avstrijske državne železnice. sprejme 3834-1 A. Domicelj, Rakek. Učiteljica \ pok. Želi poučevati v predmetih ljudske šole in tudi ženska ročna dela. Naslov se izve v npravništvu „Slov. Naroda". 3832—1 Učenca 00 co od dobrih staršev, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme v trgovino z mešanim blagom v Skocijanu pri Mokronogu. «.--*: ■ 'Za vsako rodovino važno I rilustrovano knjigo o premno-Jgem blagoslovu z otroki raz-i pošilja s prepisi več tisooev zahvalnih pisem tajno ' 90 h ▼ avBtr. euamkah goepa v A. UA1JPA Berlin S. W Liiiidenstraase 60. FRIX Pariška svetovna razstava 1900. S-etnrnoaSavn^ ustna voda. Dobiva se povsod. £921-24 St 4117J 3S35-1 Ustanova za meščanske otroke. Z t razpisano Primož Auerjevo Ustanovo za rnšćapske olroko v znt ku letn'h 105 K ne> ni oglasi nob8 Ujn prosilce ki bi bII po ustanovnem p smu oprivlčen jo už'vati. Vsled tc^a se ta ustanova po iiarrSiJu c kr. dežele:«- vi a de \ Ljubljani z dn? 4 t. m. štov. 21782 vno-▼ č raspisuje v podelitev s pr poTi*«rjo: da imajo rravio ;1 o nje otroci ubogi; m^š^anov ljubljarssib, predvsem sorodniki ustan.ivnikc in otrcei ubogih iiđeloTsloev vls*ui», ki se nameravajo učiti in izučiti kakega obrta ali rokodelstva. 8 p ;tr L?n;mi dik^zili opremij«ne pr- t.*\ podelitev te ustanove vlagati j«? tuk«j đo ianuarja 1005. Mesti i magistrat v Ljubljani dne 22. dao. 1904. 3*43—1 Ivan Oražen VVaffove ulica št. 12 zopet ordinuje. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Bedaku. Izvod Iz reda. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m poaoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čes Selzthal v Aussee Š<)lnograd, ćez Klei.i-Reitiing v St,eyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianz^-nsfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inoinost, dez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij'ne vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Auastetten na Dunaj. — Ob 11. ou 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Solnograd, Lend - Gabtein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. nri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago, (direktni voz I. in II razr/, Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Oaebni *laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj ▼ Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Aus'.etten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1 in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uii 10 m dopoldne osobni vlaki Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove varri, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc^ Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz luom)sta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic. Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z.utraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. "" 3709-3 St. 40.690. ti naprodaj. Podpisani mestni magistrat proda 40 hrastov, stoječih na mestni senožeti poleg kolezije in sprejema pismene ponudbe do 31. decembra 1904. Mestni magistrat v Ljubljani dne 15. decembra 1904. 3361-6 187P Ustanovljeno 187P fTrgovina s perilom in modnim blagom j|j priporoča naslednje predmete: 2976—12 I za lovce in turiste lovske telovnike, lovske ilokolenice, lovske njivice, snežne kipe iti Za gozdarje ^ nepremočljive dežne plašče in ovratnike, usnjate ga-* mate, lovske klobuke, kope itd, vse le prvo vrsto izdelki. Za pobteno postrežbo jamči tvrdka C. J. HAMANN /TJ ^ dobavitelj perila c. In kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd Urnost Hammerschmidta nasledniki 3474-6 Vela zalop Miaiskega orodja ii ino oprave. a I 1^ w^ 0^ 4^ 4^ B1-C 14 Kislo repo 100 kil K 14, brea sodov, razpošilja po povzetju 3838-1 prekajevćloc in razpošiljalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. Dobro idoča gostilna na Notranjskem se odda takoj v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3:91-2 Već sto iepfh, suhih rani proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z lesom v Katnuiliu, 3566-6 Prodajalko izurjeno v špecerijski stroki ter UCGtlC£l 3710-3 iz poštene hiše sprejme takoj tvrdka Jos. Macin v Ljubljani, Proda se prostovoljno, na Spod. štajerskem se nahajajoča, dohro idoča, čez 70 let stara usnjarifa z zalogo blaga vred, isti spadajoča poslopja so močno ana in dobro ohranjena ; krog odje-inJcev je velik 5 usujarija je od železnice in pošte oddaljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizu šole, z usnja-rijo je tudi združena prodaja drobnega 1 eeerijskega bi ga. 3?88—2 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Duhovito in okusno darilo vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenčice „Florian" fine kakovosti za okrepitev želodca ! Dobi se v steklenicah po 1, V,, V4 litra v rastlinski destilaciji „FLORIANa (tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani) in v drugih prodajalnah. 5—296 Pazite na ime .PLORIAN". z.i steklarje in za domačo rabo, izvrstne kakovosti z jamstvom za brezhibno rezanje. Z ročajem iz ebe-rovme K 28 1. a koš'enim ročijem K 2 60, s poniMjanim ročajem K 4 5U, najfiriejša vr^ta K 6*—. Soli jstjoti we* l stroj za striženje las! s tremi grebeni za pretaKnjenje za 3, 7 in 10 mm dolge lase. Vsak lahko takoj striže lase Navodilo, je pridejano. Pri dveh otrokih stroj v '/* leta zaslužite Cena K 5 6'', najfinejši K T—. Stroj za striženje brade K 6 —. Škarje za konje in pS3 po K 5—, Samobrilni aparat, ranjenje izključeno, samo K 4 — kompletao. Na zunaj po povzetju. 3271—3 M. RUNDBAKIN, DUNAJ, IX., Liechtensteinstrasse 23. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih ua trakove z močno zbitimi podplati, n-jnovejSe oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. ^ r*\ i pari Mitnici .» fri. Za naročite v zadostuje dolgost. 3718 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamt-njam. Sprejema »zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujoCimi Be vplačili. 1 sak Član ima po preteku petih let pravico Jo dividenda. vzaj© m na. zavarovalna banfea v Prag-i. Rez. fondi: 29,2*17.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x %fM*nl4€»zl slovansko • ti Aro jftnv* upravo. 3-149 Vsa pojasnil* daje; Generalni zasiop v Ljubljani, čearar pisarne so v iailnej b cnej hiSi Zavaruje poslopia in premičnine proti požarnim Škodam po najnižj.h cenah Sknde cenjujo takoj ij nijkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podporo v narodne m občnokoristnt nameće. i X X X 4- 4- 4.4.4. i. 4.4.4.4. X X X X X X X X X X X 4.4. Inteligenten mladenič vitke rasti in lepe vnanjosti, zdrav in čvrst ter nepokvarjen, ^ M lastnik precejšnjega premoženja in popolnoma neodvisen, se _JpN želi čimprej poročiti z zdravo, ne čez 28 let staro inteli-_M gentno gospodično ali vcbvo brez otrok, ki mora biti kolkor toliko izutjena v gospodinjstvu. 383u-i g^I -.gj Ker nameravam z nekim zelo plodonosnim podjetjem gj- -♦S3 pomnožita svoje premoženje, želim, da mi nevesta prinese v &r- zakon od 10 do 20.000 gld gotovega denarja. |S_ Samo resne ponudba s fotografijo naj se pošiljajo pod —tfg š:fro „Cim prej št 100" na upravnštvo ..Slov. Naroda". T T T T T T T T T T T T T T T T T T T I Privatna plesna šola v dvorani hotela „pri Maliču". Dovoljujem si visokočas^.itemu p. n. občinstvu naznanjati, da otvorim z novim letom nov trraj za odratilr, in sicer samo za xar«*tnll4r. SlruUoviii kurxl za ti ume In Konpudc Iz Im»IJmIIi rod m In ho Tink ponrclrljrl«. ob H. in rsak prlrk oh pol H. zvrerr, kjer se poučujejo najmodernejši plesi. Pogrnili pouk za otrok«' In mlad>nirr. Posebne ure vsak čas dn^va za privatne družbe v dvorani in v privatnih hiSah. Prijave in vpisovanja vsak dan od 3. do 5. ure popoldne v hotelu ,fpri Slonu44, soba Št. 73. Z odličnim spoštovanjem 3688 -3 Giulio Morierpa, plesr.i učitelj. CD "S cz CS3 OS "33 Primerna novoletna darila v bogati izbiri priporoča Franc Čuden iii*zir* in trgovec? v I*jtLit>l]ani 4.9- 56 Glavna trgovina: Filijalka: v Prešernovih ulicah na Glavnem trgu poleg „Mestne hranilnice". nasproti rotovža. i I na krasne briljante v različnih oblikah, na moderne prikladne reči iz china in pravega srebra. cap cd oo CD OO CD CD -3 Ste se že prepričali, kako solidno se kupi v novo vpeljani trgovini za gospode, in kako ste postrežem ? Cngelbert 5Ka5ck i i medno trgeuino za gospode"! i v Cjubljani, pred Škofijo št. 19. Gospodje — veste li že na kakem stališču je ta prva in edina modna trgovina za gospode v Ljubljani? ^r \ olil*: sod ravno tiil»e«fai \iti«i# ki je tako prijalo obiskovalcem CZD pod tovarniško ceno se predaja še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno s'enske ure, ure na nihalo, 2late in srebrne damske in moŠKe ure in drugo blago. I i i 4i 37^9 3 dne 17. decembra t. L, da bo ta o d ste v. 1 i in sicer med vsemi drugimi tega edinega, izpraznili Še tisti večer, torej vina, ki velja za najboljšo dolenjsko kapljico, se je nabavil za restavracijo „pri Roži" To vino se toči tudi čez ulico, in sicer liter 4 kr. ceneje. Takisto se tudi toči ColariČev in Ulmov cviček, metliška Portugalka, pristni kraški teran iz Dntoveij pri Sežani, Pckarčan, kuez \Vmdiscli griitzov rizling, Gumpoldskirchner, Voslavec, renska in mozeljska vina v buteljkah, Heidsiec k-Monopolo, Moet 6t Chandon in Kleinoschegov šampanjec. Pri naročbi 5 litrov se vino dostavi franko na dom. CD fcx0 r%4 pfedosežno največja novoletna razstava. Zaradi opustitve različnega papirnatega in galanterijskega blaga kateri je v jako veliki zalogi, prodajam istega ===== J30 jako ^nižanili eenah. : lago je razstavljeno v mojih prostorih in si ga lahko ogleda vsak, ne da bi bil primoran kaj kupiti. Za obilen obisk se priporoča „ 3*568—6 FR. IGLIC trgovec 8 papirjem in galanterijskim blagom LJUBLJANA. # Mestni trg stev. 11. # LJUBLJANA. W" JKedosežno največja novoletna razstava. ~m ■o ^(tgieittško ^ razprasevanje stanovanj, tovar- i-niskih lokalitet itd. Telefon štev. 155. Vacuuttt Cleaner ^>cter ^atelie zai>cd za ^neženje ^tanouanj Škofje ulice št 14. 3443 10 nun Preproge, pohištvo se sprejema za snaženje in shranjevanje. Telefon štev. 155. Založnik c. kr. Ljubljana J drž. uradnikov. Ljubljana [§ fejj Stari trg št 9 ^ ■ ■ ^ mm ■■■ ■ * Stari trg št 9 ©II priporoča svojo tovarniško zalogo SI MiNIHIlHH A IIIVIIIIMIIMII "J 11MI' 1111U11'J II "Jll "J M ^ - 3437—10 !M R i Poleg tega dovolim mojim cenj. odjemalcem pri odknpn j$ H 81^" čez lO kron 5°/0 popusta. H [J v rE^otreToščizie zsl lsro3a.ce In šivilje. ^ slina, maiiep & po izredno nizkih stalnih cenah. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena popolna razprodaja url tovarna papirnih i j§ zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih, g ur na nihalo in bndilk 3372 12 pT pod tvorniško ceno. FRIDERIK HOFFMANN v Ljubljani,, na Dunajski cesti št. 12, Primerna bol ena darila! sB8m .,^auvst*a^^/ JI lili I 2839-26 O ^ et zlatar Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo veii&o zalogo ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah. I 45> ritev m .s kavarne pri „ZAJCU"! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije 3700-3 pri ,Zdjcu' na Rimski cesti 24 (t. j. na vogalu Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste) o kjer mi bode mogoče postrezati z najboljšo kavo, z raznimi gorkimi in mrzlimi osvežujočimi pijačami, kakor tudi z raznimi svetovnoznanimi likerji in drugimi finimi in pristnimi domaČimi žganimi pijačami. V zabavo ao vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard. — Na razpolago je mnogo časopisov, ki se oddajo v drugo roko proti nizki odškudnini. Obenem opozarjam slavno občinstvo, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekleničnih ter tuzemskih in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Točim tudi vedno sveže in najbolj priljubljeno pivo, ter postrezam ob vsakem času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah g^T* Oddajam tudi vse pijače in jedila čez ulico. "^H Sprejemajo m akn-nti na hrano, kakor linli naročila za razne goslije po poljubnih conah. Za vsestransko blagonaklonjenost in obisk moje restavracije in kavarne se najudaneje priporočam Awgu*tin Zaje C. ****** Jos. Petrie v Ljubljani Sv. Martina cesta št. 20 in tovarniška zaloga papirja pri porooa ovsKe m mmm ovske ali uradne po posebnih načrtih s tiskom ali brez tiska (izvršim v najkrajšem času) Rubricirau papir in koflto I orente. Kartonažo vsake vrste kakor tudi vsa knjigoveška dela. Pisemske zavitke (koverte) in papirno konfekcijo. priznano najboljši fabrikat. JVajvečfa zaloga vsakovrstnega papirja, lepenke črnila, pečatnega voska, svinčnikov, peres, gumic i. t. d, Trgovske in uradne tiskovine v najokus- nejši opremi. Cenilniki, vzorci, proračuni na zahtevo poštnine prosto. ;*82- 3 in najcenejša. Kras ne in trpežne platnice za naslednje ►n*1 Ljubljanski Zvon, z let. a K 1 40, 1 50 ..........2 40 2 60 Slovan Dom in Svet Zvonček Knez. knjižnica Jurćiča zbr. spisi ,, 140, 180 o „ m „ 0 81», 0 90 „ zvez. „ o 60, (r70 „ 060, 070 VVolf-Pleterš s ovar, 1 .„ saf. tisn. 2 - , 2 20 Zgod. sv. pisma L del..... 2 40,-60 8lov. fantje iMohur družba eleg 0 80, 1. 90 3617 6 ima vedno v za?« g Ivan Konač v Ljubljani. (Znesek naj se blagovoli vedno naprej doposlati.) r\<_> v<>! Jvan Cankar: GOSPA JUIMT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zan malo tem bolj. ker nekako že v povesti sar/.i, 6e bolj t. :i v predgovoru Cankar reagira ra znano kritiko o sv* jem delu , Hi$a Manje Pcmocrice 4 in brani «7 je umetniško stališče. Izza Prešernove Nove j i-earije4 ni lila pozneje \cC napisana nobena boljša m ostnjta satira. Da se je pokazal Cankar iza-va tudi mojstra v s ogu in jezika, ni ..reba poudarjati. Knj'ga j.i izMa v el ganttii opremi, z izv;rtiO risbo na naslovnem listu. Cena: bro5. 2 K ; po poŠti 2 K 10 v ; eleg. vez. 3 K iu v ; po polti 3 K 10 v. Založništvo £. ScSroenltter v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Goveksr Fr.: Roliovnjaci, uglasbil Viktor* P-anma, kompletno K IO 70. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 25; 2. Kuplet za moški gla.3 s klavirjem......„ 1*— 3. Zora vstaia, za sopran s klavir,em......., 1 — 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (soprani z me-šarim zbo-om ob sprem-ljevanji klavirja . . . 2 - 5. Mladi vi«ja\i, k iačnicaza klavir in petje . . . . „ 1 A) r>. a Oj zlata vinska kaplja 1 ti, same spev z moškim zborom. J M 3'— b) P«»v>«>d nu* i'o/.iiaJsL samospev iz , Zdravic" ' Govekar Fr.: Legijonar i, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11-20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem za sopran s klavirjem . K 1 2J 2. V petju sglastats, m(>6ki zbor s klavirjem ... , 1 80 3 Kuplet z i moški glas s klavirjem......1'— 4. Romanca,samo-pev vteiu»i z mcSkim zborom (b spremljevanju klavirja . 180 6. Piička, pesem za sopran s klavirjem.......1 20 6. Skoz vas, koračnea Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad lihitum) 120 7. Sezidal sem si vinski hrum. samospev z moftkim zborom. Za petje in klavir iz , Zdravic'4.....„ 3 — Dalje: I*-* Viktor Parma: Mlndi vojaki, kurač niča s petjem ad hbitum. Že i iz daja.........K 1 20 Viktor Parma: Mladi vojaki, za < itre.......l' — Viktor Parma: Slovansko cvetke, potpourri po slo-' :ins-ih napevih . . . . „ 250 Viktor Parma: Tri^lav«ki> rože, vaeek po slovanskih napevih.......„ 2i>ii Viktor Parma: Zdravite, za petje in Klavir.....„ 3' Žirovnik Janko: Xai;