PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pti pošti 2102 Iii» Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 53 Maribor, petek 21.10.2016 OBČINA BLOKE 657. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Bloke Na podlagi drugega odstavka je 70. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS št. 77/07-UPB1 in 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) in 15. člena Statuta občine Bloke 8 Uradni list RS, št. 65/07, 54/10 in 9/12) je občinski svet občine Bloke na 12. redni seji dne 13. 10. 2016 sprejel SKLEP O DOLOČITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI BLOKE 1. člen Javna infrastruktura na področju kulture ( v nadaljnjem besedilu: javna infrastruktura) postanejo naslednje nepremičnine, ki so v javni lasti in se uporabljajo za kulturne namene: • večnamenska dvorana Bloški smučar, Nova vas 4g, 1385 Nova vas, parcele št. 53/4, 99/4 in 218/7 k.o. 1683 Nova vas, • Muzej Bloški smučar, Nova vas 4g, 1385 Nova vas, parceli št. 53/4 in 218/7 k.o. 1683 Nova vas, • Knjižnica Ivana Čampa in dvorana nad knjižnico, Nova vas 4f, 1385 Nova vas, parcela št. 1626/4 k.o. 1683 Nova vas. 2. člen Kot javna infrastruktura se razglaša tudi oprema v teh nepremičninah, ki služi opravljanju kulturnih dejavnosti. 3. člen Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa se kot javna infrastruktura na področju kulture zaznamuje v zemljiški knjigi. 4. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII Številka: 622-0001/2016 Datum: 13.10.2016 Občina Bloke Jože Doles, župan 658. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05, 120/06, 61/2010 in 20/2011, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 15. člen Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/2007, 54/10 in 9/12) je občinski svet Občine Bloke na 12. redni seji dne 13. 10. 2016 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se odvzame nepremičninam na parcelah • št. 310/3 k.o. 1671 Gradiško in • št. 20/2 in 1310/2 k.o. 1694 Ravne pri Topolu. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parcelah št. 310/3 k.o. 1671 Gradiško in 20/2 in 1310/2 k.o. 1694 Ravne pri Topolu v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0011/2016 Datum: 13.10.2016 Občina Bloke Jože Doles, župan Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: mfo@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1649 OBČINA DESTRNIK 659. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 - SOD-UPB1, 11/2010 in 14/2014) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP O SOGLASJU K CENI ZA ODJEM PLINA PO PLINOVODNI MREŽI V OBČINI DESTRNIK PODJETJU ISTRABENZ PLINI D. O. O. (1). Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: • nabavna cena plina FCO Destrnik 482,9582 EUR/t • kalo 5% 24,1479 EUR/t • marža 140,7445 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 10. 2016 SKUPAJ: 647,8506 EUR/t ali Skupaj - plinasta faza 1,5937 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,5937 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1225 EUR m/3 in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in obnovljivih virov energije v višini 0,0309 EUR/ itP ter davek na dodano vrednost v višini 22%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. (2). Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 01. 10. 2016. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 3541/2016-19, z dne 14. 10. 2016. Številka: 354-1/2016-20 Datum: 17.10.2016 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan OBČINA DIVAČA 660. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Divača Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 v nadaljevanju ZJZP), Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11) ter 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 7. dopisni seji dne 20.10.2016 sprejel: ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE DIVAČA I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se ukine Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št.: 35/2016 dne 8.7.2016). 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0015/2016-02 Datum: 20.10.2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 661. Sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 -ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 - ZUOPŽ, 22/14 - odl. US, 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 14. redni seji dne 30.9.2016, sprejel SKLEP O VZPOSTAVITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. S tem sklepom se vzpostavi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena na naslednjih nepremičninah: • parcela št. 1049/45, k.o. Divača, stavbno zemljišče v izmeri 214 m2, vpisana kot last Občine Divača • parcela št. 1049/47, k.o. Divača, stavbno zemljišče v izmeri 2721 m2, vpisana kot last Občine Divača, 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0012/2016-08 Datum: 30.9.2016 Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1650 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORJE 662. Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega omrežja v Občini Gorje Na podlagi 39. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2012) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/2007, 107/2010 in 32/2012 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014) je Občinski svet Občine Gorje na svoji 13. redna seji, dne 5.10.2016 sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK ZA PROJEKTIRANJE, TEHNIČNO IZVEDBO IN UPORABO JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V OBČINI GORJE I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določijo podrobnejša navodila in tehnični normativi za projektiranje, gradnjo, priključitev, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije v občini Gorje z namenom, da se izvedba in principi poenotijo in doseže zanesljivo obratovanje. 2. člen Določila tega pravilnika morajo upoštevati vsi udeleženci pri načrtovanju, projektiranju, v upravnih postopkih, pri dajanju soglasij, priključevanju uporabnikov na javno kanalizacijo, gradnji ter pri uporabi in upravljanju kanalizacijskih objektov in naprav. V primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega tehničnega pravilnika, izda izvajalec javne službe, na predlog projektanta ali izvajalca del, podan v obliki elaborata, soglasje na predloženo tehnično rešitev, ali sam predpiše drugo ustreznejšo tehnično rešitev. 3. člen Poleg določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati še: • veljavno zakonodajo in podzakonske akte, ki urejajo tovrstno dejavnost; • veljavne slovenske in prevzete tuje standarde; • strokovne podlage in študije, ki so bile izdelane za potrebe obnov, posodobitev ali širitev kanalizacijskega sistema; • pogoje iz izdanih soglasij upravljalca javne kanalizacije; • pogoje iz soglasij upravljavcev ostalih komunalnih sistemov; • odločbe upravnih in inšpekcijskih organov; • poslovnike o obratovanju čistilnih naprav; • dosežke stroke na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda. 4. člen Javne kanalizacijske sisteme delimo po namenu na: • mešane, če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno odpadno in padavinsko vodo skupaj, • ločene, če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno odpadno vodo. V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da se komunalne odpadne in padavinske vode odvajajo ločeno. 5. člen Drugi izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: • kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu, namenjen meritvam in odvzemu • vzorcev, • revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji, namenjen izvajanju nadzora in vzdrževalnih del, • kaskada je prelivna stopnica v kanalu, • zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda, • razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo, • peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda, • črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda, • mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo, • greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo; • obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, • nepretočna greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. II. Projektiranje in gradnja javne kanalizacije 6. člen Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, standardi SIST in Evropski standardi. Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. 7. člen Vgrajeni materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemično odpornost, abrazijo in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let. Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednji materiali: PVC, polietilen, armirani poliester, armirani beton, duktilna litina, keramika ali jeklo. Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1651 8. člen Vse vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. Globina vkopa temena kanalizacijskih cevi naj bo vsaj 1 m. Najmanjši dovoljeni premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je dN 200 mm, najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN150 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije je DN 80 mm. Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. 9. člen Kanalizacijske cevi se morajo, ob upoštevanju navodil proizvajalca, zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. 10. člen Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago. 11. člen Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov. Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški znašajo, za kanal do vključno 800 mm premera od 80 do 100 m. V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška. Kanalizacijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da jaški ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno upoštevati navodila proizvajalca. 12. člen Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s stroji. Revizijski jaški naj bodo izdelani v skladu s standardom EN premera DN 625, 800 in 1000 mm. Vstopni priključki, v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška, se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in so izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med seboj in izdelava vstopnih in izstopnih priključkov mora zagotavljati trajno vodotesnost. 13. člen Pokrovi na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali O 600 mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na pokrovu mora biti napis »KANALIZACIJA«. Pri uporabi »prefabriciranih« jaškov je potrebno na mestih, kjer se zahteva nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo vgradnjo pokrovov razreda B direktno na jašek, brez dodatnih del. Za pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je potrebno predvideti uporabo izravnalnih obročev med betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov. Na poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti dvignjen za 0,50 m nad višinsko koto stoletne vode. 14. člen Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod deževne vode. Gradimo jih z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih. 15. člen Pri dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov, je potrebno upoštevati, da se pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, v prvem močno onesnaženem valu, zadrži v sistemu in se ga odvede na čistilno napravo. Pri projektiranju bazena je treba upoštevati parametre (količina zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. 16. člen Črpališča gradimo povsod tam, kjer odpadne vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig odpadne vode na višji nivo. 17. člen Pri načrtovanju črpališč je potrebno upoštevati: • akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk, • premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm, • minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke: • vertikalni vodi: v = 1 m/s, • horizontalni vodi: v = 0,8 m/s, • maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk vzporedno: • premer kanala DN 100 mm - vmax= 2,0 m/s • premer kanala DN 150 mm - vmax= 2,2 m/s • premer kanala DN 200 mm - vmax= 2,4 m/s • zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen, • črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi, • izbrani hidravlični deli črpalk, morajo obdržati visok nivo zmogljivosti črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum. 18. člen Črpališče naj bo praviloma klasične okrogle oblike, ustreznega premera. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito s pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1652 distributerja električne energije in upravljalca javne kanalizacije. 19. člen Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. 20. člen Črpališča morajo biti izvedena tako, da v primeru izpada električne energije ali okvare, ne pride do zalitja. Imeti morajo urejeno brezžično povezavo (GSM modem), ki v primeru okvare ali izpada električne energije napako javi dežurnemu na CČN Bled. Iz sporočila o napaki mora biti, poleg časa nastanka napake, razvidna tudi vrsta napake: • minimalni nivo - suhi tek • maksimalni nivo • izpad napajanja • zaščita motorja (bimetal). 21. člen Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilci lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. 22. člen Lovilce olj je potrebno vgraditi povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v javno ali meteorno kanalizacijo, Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi. Dostopni morajo biti za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci lahkih tekočin morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preizkus o ustreznosti. 23. člen Lovilci maščob se vgrajujejo povsod tam, kjer je potrebo iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec javne kanalizacije. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preizkus ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti). 24. člen Cestni požiralniki so del opreme cestišča in se uporabljajo za odvod padavinske vode s cestišča. III. Meritve količin in parametrov onesnaženja 25. člen Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda, pred vtokom v kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik, ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. 26. člen Izvedba merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in pravilniki. 27. člen Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto. Izvajalcu meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta. IV. Komunalne čistilne naprave 28. člen Čistilna naprava za čiščenje komunalnih odpadnih voda nad 2000 pE mora zadostiti naslednjim zahtevam: • upoštevati se morajo veljavni predpisi in standardi, • čistilna naprava ne sme biti preobremenjena, • ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, • naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij, • morebitne nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti najnižje, • upoštevana projektirana uporabna doba objektov in naprav mora biti 30 let za gradbene objekte in 10 let za elektro-strojno opremo, • upoštevana mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov, • omogočeno mora biti povečanje oziroma sprememba procesov na objektih in napravah, • dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabe delovanja mora biti zmanjšana na minimum, • poraba električne energije mora biti racionalna, • v projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanja zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. 29. člen V malih komunalnih čistilnih napravah se komunalna odpadna voda obdeluje na naslednji način: • s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5, • v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6, • v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7, • z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom, • z napravo za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566- Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1653 1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave sta določeni v predpisu, ki prepisuje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav, in sicer za parameter KPK (150 mg O(2)/l in parameter BPK(5) (30 mg O(2)/l). Prve meritve in obratovalni monitoring, kot storitev javne službe, zagotavlja izvajalec lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne za vsako malo komunalno čistilno napravo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe, ali jo upravlja druga oseba. Stroški bremenijo uporabnika oziroma lastnika. Za malo komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto prvih meritev in obratovalnega monitoringa izdela ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN ne glede na to, ali malo komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba. Upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa. Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. V. Križanje in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti 30. člen Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. 31. člen Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne smejo biti manjši od odmikov pogojevanih v naslednjih točkah. V primerih križanja, ko je: a) vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve: • vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, • ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, najmanj 1 m na vsako stran, • vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; b) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve: • vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, • ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1.5 m na vsako stran, • vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; c) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodo neprepustnega zemljišča, mora biti vertikalni odmik najmanj 0,3 m. 32. člen Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja: od dreves 2,0 m, od okrasnega grmičevja 1,0 m. Minimalni odmiki od ostalih komunalnih vodov: Komunalni vod Globina komun. voda v odvisnosti od kanala Odmik Vodovod Večja ali enaka (sanitarni in mešani kanal) 3,0 m Vodovod Večja ali enaka (padavinska kanalizacija) 1,5 m Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave Večja ali enaka 1,0 m ali PTT napeljave Toplovod Večja ali enaka 0,8 m Vodovod Manjša (sanitarni in mešani kanal) 1,5 m Vodovod Manjša (padavinska kanalizacija) 1,0 m Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave Manjša 1,0 m ali PTT napeljave Toplovod | | Manjša 0,5 m Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljalci posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard, in sicer: • horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,40 m, • horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,40 m, • v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,20 m. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav. 33. člen Nadzemno prečkanje se lahko izvede: Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1654 • s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika, • s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika. Kanalizacijski vod je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti. V primeru, ko je kanalizacijski vod vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini. V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij. 34. člen Podzemna prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v skladu s pogoji upravljavcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška. VI. Projektiranje in gradnja kanalizacije v lasti uporabnikov 35. člen Kanalski priključek (spojni kanal s pripadajočimi objekti) je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju vode do javnega kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno kanalizacijo z enim spojnim kanalom. Za izvedbo in projektiranje kanalskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena. Za vsak kanalski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije Kanalski priključki so po namenu: • stalni, ki so namenjeni stalnemu odvajanju komunalne odpadne vode, • začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni priključki, priključki za različne prireditve), • provizorični, ki so namenjeni za odvajanje odpadne komunalne vode stalnim uporabnikom v času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju, • skupinski kanalski priključki, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne vode iz več objektov in se štejejo za interno kanalizacijo. Kanalizacija se praviloma projektira tako, da se večina uporabnikov priključi na gravitacijski vod, le izjemoma s tlačnimi vodi preko črpalk. V primeru, da se uporabnik ne more priključiti gravitacijsko, je potrebno utemeljiti zakaj se ne da. 36. člen Najmanjši profil kanalskega priključka je lahko DN 150 mm. Za skupinske kanalske priključke veljajo isti tehnični pogoji projektiranja in izvedbe, kot za javno kanalizacijo. Priporočljiv minimalni padec kanalskega priključka je 2 V primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega padca, se lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji metodologiji (kot npr DIN 1986): DN Odpadne vode Padavinske vode ali mešani sistem 150 1:DN ( 15 %0 ) 1:DN Prek200 1:DN / 2 1:DN Polnitev h/d 0,5 0 7 Padci nivelet kanalskih priključkov ne smejo biti večji od 5%. Pri večjih padcih se izvedejo višinske stope (kaskade). Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. Če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalskem priključku. Iz kletnih prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti. Vsi objekti morajo imeti na najvišji točki interne kanalizacije izveden oddušnik za razplinjevanje interne kanalizacije. 37. člen Če je vsebnost odpadnih voda uporabnika drugačna (slabša), kot je to določeno za stanovanjske komunalne odplake, mora biti na interni kanalizaciji vgrajeno predčiščenje oz. ustrezna čistilna naprava in na kanalskem priključku izveden kontrolni jašek v skladu z določili tega pravilnika. Kanalski priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljalca javne kanalizacije ob obvezni kontroli predstavnika upravljalca. Pred zasipom kanalskega priključka mora uporabnik izvajalcu gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadni voda predložiti: • geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za večstanovanjske objekte, • izvedbeni načrt za vse individualne stanovanjske objekte, ki ga lahko izdela upravljavec javne kanalizacije. 38. člen Predvideni posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani. Vsi projekti morajo biti predloženi v pregled in odobritev. Testiranje kanalizacijskega sistema 39. člen Sisteme za odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe. Preskusi in presoje obsegajo: • preskus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03 ali • preskus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo LC; • preskus s pregledom pohodnih kanalov; Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1655 • pregled s TV kamero; • določitev sušnega odtoka; • nadzor dotokov v sistem; • nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik; • nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu; • nadzor nad dotokom na čistilno napravo. Izbira vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ sistem za odvod vode. Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno določenem postopku. Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preskusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije. VII. Obveznosti v zvezi z uporabo MČN, nepretočnih in obstoječih greznic 40. člen V območju opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem (aglomeracijia), kjer priklop na javno kanalizacijo ni mogoč oz. stroški priklopa na javno kanalizacijo presegajo trikratnik izvedbe male komunalne čistilne naprave ali vodotesne greznice je na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) občina dolžna zagotoviti ustrezno čiščenje v okviru predpisanih rokov, opredeljenih s strani veljavne zakonodaje. Izven območij opremljanja z javnim kanalizacijskim omrežjem, je na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) lastnik dolžan zagotoviti ustrezno čiščenje odpadnih voda iz svojega objekta ob prvi rekonstrukciji objekta. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti: • prevzem blata iz obstoječih greznic • prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav • prevzem in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic • vodenje evidence o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odpadnih voda. • Izdelati in izvajati plan odvoza odpadnih voda iz MČN in greznic Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in odpadne vode iz nepretočnih greznic se izvaja sistematsko v skladu z izdelanim planom odvozov in se obračuna mesečno na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št. 87/2012. Lastnik greznice je dolžan zagotoviti ustrezen dostop za odvoz grezničnih gošč. Vsak izreden odvoz izven predvidenega plana plača lastnik sam po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 41. člen Odpadno vodo in goščo iz obstoječih greznic je prepovedano izlivati v javno kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ z odločbo določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec. VIII. Normativi o sestavi odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo 42. člen V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, • da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje, • da ta ne povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod, • da kvaliteta odpadne vode ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, • da je stanje interne kanalizacije in hišnega priključka tako, da ne ogroža zdravja uporabnikov, • da so izpolnjenji pogoji določeni v Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje in drugi pogoji iz tega pravilnika. 43. člen Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v mejnih koncentracijah, ki so navedene v 47. členu tega pravilnika. Za snovi, ki v tem členu niso navedene, veljajo mejne vrednosti, ki so določene v predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. 44. člen Mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo: Parameter Enota Mejna vrednost Temperatura 0C 40 pH-vrednost 6,5-9,5 Neraztopljene snovi mg/l (a) Usedljive snovi ml/l 10 Obarvanost - pri 436 nm - pri 525 nm - pri 620 nm (b) Strupenost za vodne bolhe - - Biološka razgradljivost % (c) Bor mg/l m-1 Aluminij mg/l (d) Arzen mg/l 0,1 Baker mg/l 0,5 Barij mg/l 5,0 Cink mg/l 2,0 Kadmij mg/l 0,1 Kobalt mg/l 1,0 Kositer mg/l 2,0 Celotni krom mg/l 0,5 Krom šestvalentni mg/l 0,1 Nikelj mg/l 0,5 Srebro mg/l 0,1 Svinec mg/l 0,5 Železo mg/l (d) Živo srebro mg/l 0,01 Klor-prosti mg/l 0,5 Celotni klor mg/l 1,0 Amonijev dušik mg/l (e) Nitritni dušik mg/l 10 Nitratni dušik mg/l - Celotni cianid mg/l 10 Cianid-prosti mg/l 0,1 Fluorid mg/l 20 Klorid mg/l - Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1656 Celotni fosfor mg/l - Sulfat mg/l (e) Sulfid mg/l 1,0 Sulfit mg/l 10 Celotni organski ogljik-TOC mg/l Kemijska potreba po kisiku-KPK mg/l Biokemijska potreba po kisiku-BPK5 mg/l Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, mineralna °lja...) mg/l (a) Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) mg/l 20 Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki-BTX mg/l 1,0 Adsorbljivi organski halogeni-AOX mg/l 0,5 Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki-LKCH mg/l 0,1 PAH (j) mg/l - Polarna organska topila (k) mg/l (m) Fenoli mg/l 10 Vsota anionskih in neionskih tenzidov mg/l (a) Oznake pomenijo: (a) mejna vrednost koncentracije, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo, (b) mejna vrednost, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne naprave, v kateri se obdeluje obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne vrednosti za iztok v vode, (c) mejna vrednost se določi, če je količina industrijske odpadne vode večja od 5% vse odpadne vode, ki se čisti na čistilni napravi, (d) mejna vrednost se določi posredno z upoštevanjem mejne vrednosti za usedljive snovi, (e) mejna vrednost se določi skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005), (f) mejna vrednost je enaka 90 % koncentracije zaradi topnosti te snovi v vodi in ne sme presegati 5.000 mg/l. Za parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti določene v veljavni uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo oziroma v predpisih, ki urejajo normative za posamezno dejavnost. 45. člen Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. IX. Ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode 46. člen Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode. Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje dejavnosti v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev in pri tem povzročajo obremenitev večjo od 30 PE, ali imajo v sestavi odpadne vode nevarne snovi, morajo v skladu s predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda. Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize dostaviti izvajalcu javne službe v roku osmih dni po prejemu rezultatov analiz. 47. člen Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, dostaviti izvajalcu javne službe istočasno kot uporabniku. 48. člen Pogostost ugotavljanja lastnosti odpadne vode se določa glede na letno porabo pitne vode v skladu z veljavnimi predpisi. 49. člen Zaradi nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se opravljajo kontrolne analize odpadne vode. Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije, ter stroške kontrolne analize. 50. člen Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je merodajna analiza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi določenih v 47. členu tega pravilnika, pa tudi analiza trenutnega vzorca. 51. člen V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti pristojno inšpekcijsko službo. 52. člen Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih fizikalnih, kemijskih in biokemijskih lastnostih. Onesnaženost odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se ugotavlja po naslednjih kriterijih: • usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 60 minutah, • kemijska potreba po kisiku (KPK) s K-bikromatom (K2 Cr2 O7 ), • strupenost (S) za bakterije, kot faktor potrebne razredčenosti odpadne vode, da ta ne delujejo več zaviralno na razvoj bakterij, • vsebnost težkih kovin (K) in drugih snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 47. členu tega pravilnika ali vrednosti ustrezne za posamezno dejavnost. 53. člen Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju dejavnosti se ugotavlja faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med onesnaženostjo odpadne vode (i) in med onesnaženostjo komunalne odpadne vode (f). Faktor onesnaženosti je eno od meril za določitev stroškov čiščenja odpadne vode. Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1657 54. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja formula: F = 0,40xUi/ Uf + 0,60xKPKi/ KPKf+ 0,1x Si/Sf+ 0,1x Ki/ Kf V formuli uporabljeni izrazi pomenijo: • F = faktor onesnaženosti, • Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, • Uf = usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 60 minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l, • KPKi = izmerjena kemijska potreba po kisiku izmerjene odpadne vode s K-bikarbonatom, • KPKf = kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K- bikromatom, ki je določena kot konstanta 300mg O2/l, • Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), • Sf = strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti, da odpadna voda ne deluje več zaviralno za razvoj bakterij (test po Offhausovi metodi), • Ki = vsebnost težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 54. členu ali uredbah omejene vrednosti, • Kf = mejne koncentracije težkih kovin in snovi, ki presegajo mejne vrednosti v 54. členu ali uredbah omejene vrednosti. Kadar je onesnaženost odpadne vode (i) po posameznih kriterijih manjša, kot je določena za komunalno odpadno vodo (f), se v števcu uporabi konstanta, določena za komunalno odpadno vodo. Kriterija S in K se prištevata samo, kadar je količnik ulomka večji od ena. 55. člen Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki iz analiz reprezentativnih vzorcev. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor onesnaženosti uporabi samo za mesec, v katerem je bil vzorec odvzet. Kadar se ta ugotovi z analizo reprezentativnega vzorca, se tako izračunan faktor onesnaženosti uporablja do naslednjega rednega odvzema takega vzorca. Podatki iz kontrolne analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi reprezentativnega vzorca. 56. člen Faktor onesnaženosti se uporablja za izračun stroškov za čiščenje odpadne vode. 57. člen Pri določanju količin odpadne vode, mejnih koncentracij škodljivih snovi ali potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe predlaga upravnemu organu za določenega uporabnika: • namesto najvišjih dopustnih koncentracij škodljivih snovi, predlaga najvišjo dovoljeno dnevno količino onesnaženja, • predpiše strožje pogoje, kot so predpisani, • določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi. X. Pridobitev projektnih pogojev in soglasij 58. člen Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo vloge, ki ji je potrebno priložiti idejno zasnovo ali projekt. Projektni pogoji so pogoji, ki jih prepiše upravljavec kanalizacije in jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Vsebujejo pogoje priključitve na javno kanalizacijo, lokacijo priključka, hidravlične razmere, odmike in potrebno zaščito obstoječih objektov. Vlogo za določitev projektnih pogojev lahko vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. 59. člen Vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja ali celoten projekt. Soglasje k projektu je soglasje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izda se, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. Vlogi k izdaji soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo. Če soglasodajalec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg v skladu z določili tega pravilnika in da projektni pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja. Če soglasodajalec ugotovi, da gradnja po predpisih iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje soglasja. XI. Prevzem kanalizacijskih objektov in naprav v upravljanje 60. člen Javna kanalizacija, ki je v lasti občine, se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s pogodbo. 61. člen Pri prevzemu novozgrajenih objektov se sestavi zapisnik o primopredaji, s katerim mora koncesionar ali investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo: • projekt z gradbenim dovoljenjem (projektni pogoji in soglasja, dovoljenja za posege v prostor, projekti PGD, gradbeno dovoljenje), • projekt izvedenih del (vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca javne službe, po določbah pravilnika o katastru kanalizacijskega sistema), • zapisnik o preizkusu vodotesnosti, • uporabno dovoljenje, • posnetek s TV kamero, ki je skladen s sistemom GIS in dokumentnim sistemom upravljavca javne kanalizacije, • investicijska vrednost objekta po končnem obračunu, • amortizacijska stopnja kanalizacijskih objektov in naprav, • evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve. Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v kataster kanalizacijskega sistema, občina pa v svoja osnovna sredstva. 62. člen Pri obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela pregled ter eventualno sanacijski program, ki vsebuje: Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1658 • pregled obstoječih objektov (zapisnik o pregledu objektov), • inventarizacijo objektov in naprav ter priključkov (situacija, kataster, popis elementov z oceno vrednosti), • ocenitev sanacijskih del za varno in neoporečno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, • določitev virov financiranja, • terminski plan izvedbe sanacije, • vnos v tehnično bazo upravljalca. Pogoj za prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba minimalnih sanacijskih del za varno obratovanje in potrditev sanacijskega programa. XII. Obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo 63. člen Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za vse povzročitelje obremenitve okolja s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo. 64. člen Uporabniki javne kanalizacije so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljalci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. V primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja eden od lastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah brez upravnika lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja eden od lastnikov stavbe, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V večstanovanjskih stavbah z upravnikom obveznosti uporabnika javne službe izvaja upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki stavbe v skladu s predpisom, ki ureja stanovanja. 65. člen Kot uporabniki javne kanalizacije se štejejo tudi osebe iz 66. člena tega pravilnika, ki objektov, niso priključili na javno kanalizacijo v roku šest mesecev od prejema obvestila izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v občini Gorje o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. 66. člen Izvajalec javne službe mora v 30. dneh po končani gradnji javne kanalizacije obvestiti vse povzročitelje obremenitve oziroma lastnike in upravljavce objektov o možnosti priključitve njihove interne kanalizacije na javno kanalizacijo in jim posredovati pogoje za priključitev na javno kanalizacijo. 67. člen Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji, pri čemer gradnjo nadzoruje pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Uporabnik je dolžan o začetku del pravočasno obvestiti upravljalca javne kanalizacije. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, ki je bilo upravljavcu javne kanalizacije posredovano vsaj 24 ur pred začetkom del. 68. člen Uporabnik javne kanalizacije mora po priključitvi na javno kanalizacijo opustiti uporabo obstoječe greznice. Opuščene greznice se izprazni, očisti in dezinficira. Upravljavcu javne kanalizacije mora biti omogočen nadzor opravljenih del. 69. člen Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. 70. člen Na območjih poselitve, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (nepretočnih greznic, malih čistilnih naprav), ki morajo biti locirani tako, da je možen dostop vozila izvajalca javne službe za praznjenje nepretočnih greznic in prevzem blata iz malih čistilnih naprav. Lastniki ali uporabniki objekta morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odpadnih voda. Praznjenje objektov in ustrezno dispozicijo odpadne vode in gošč izvaja upravljavec javne kanalizacije ali po pooblastilu upravljalca drug izvajalec, na podlagi programa praznjenja objektov, najmanj enkrat na vsaka 3 leta. Upravljavec javne kanalizacije mora o objektih čiščenja voditi evidenco, iz katere je razvidno lastništvo objekta, njegova lokacija, velikost in podatke o praznjenju, ki vsebujejo datum in čas praznjenja, količino odstranjene suhe snovi, mulja ali gošče, izvajalca in mesto odvoza in nevtralizacije odpeljane snovi. V skrajnem primeru ogrožanja podtalnice ali vodovarstvenega območja, vodnega zajetja ali zaradi drugih razlogov, ko je neposredno ogrožena podtalnica ali pitna voda sme upravljavec začeti na stroške lastnika postopek sanacije in ureditve neustreznega objekta iz 73. člena tega pravilnika. 71. člen V primeru nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo, je povzročitelj o tem takoj dolžan obvestiti upravljalca. Za motnje pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je povzročil izpust, je povzročitelj takoj dolžan odpraviti vzroke in posledice ter kriti nastale dodatne stroške upravljalca. XIII. Zaračunavanje storitev 72. člen Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Uporabnikom javne kanalizacije upravljavec prične zaračunavati storitve z dnem priključitve na javno kanalizacijo in Centralno čistilno napravo, oziroma najkasneje po preteku šest mesecev od prejema obvestila o možnosti priključitve njihove interne kanalizacije na javno kanalizacijo. XIV. Zagotavljanje obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne ter interne kanalizacije Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1659 73. člen Upravljavec ima kadar koli pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, izvajanja meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno. Upravljavec ima kadar koli pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte in naprave ter čistilne naprave in druge naprave, ki so priključene na javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo. 74. člen Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju ter na objektih in napravah ali, ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti. 75. člen Upravljavec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije in izvajati nadzor v zvezi z uporabo javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja kanalskega priključka zunaj objektov. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov in naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. 76. člen Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljavec zagotavljati predvsem: • tekoči nadzor stanja na objektih in napravah javne kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov iz spojnih kanalov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, • sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije, • intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne kanalizacije, • intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje kanalizacije v breme uporabnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja. 77. člen Enkrat letno se mora na kanalizacijskih sistemih opraviti deratizacija v skladu veljavnimi predpisi. 78. člen Upravljavec vodi kataster javne kanalizacije in spojnih vodov v skladu z zakonom in drugimi predpisi o katastru objektov in naprav. XV. Končna določba 79. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-4/2016-6 Datum: 5.10.2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA GORNJI GRAD 663. Sklep o cenah izvajanja zimske službe Na podlagi 16. čl. Statuta Občine Gornji Grad (UG SO št. 08/16) in Odloka o ureditvi zimske službe v Občini Gornji Grad (UG ZSO št. 15/2009)je Občinski svet Občine Gornji Grad, na svoji 16. redni seji, dne 13.10.2016 sprejel naslednji SKLEP Občinski svet Občine Gornji Grad potrjuje cene izvajanja zimske službe: • Pluženje asfaltnih vozišč: 14,00 EUR/km • Pluženje makadamskih vozišč: 21,00 EUR/km • Pluženje parkirišč, pluženje strnjenih delov naselij Gornji Grad in Bočna, pluženje zametov: 30,00 EUR/uro • Pluženje izogibališč in razširitev (le izjemoma): 30,00 EUR/uro • Posipanje: 30,00 EUR/uro • Zagotavljanje pokritega skladišča peska: 300,00 EUR/leto (sezono) Osnova za obračun je poročilo izvajalca pluženja, ki se odda do petega v mesecu za vsak pretekli mesec ter podatki sledilnih naprav. Cenik izvajanja zimske službe na območju občine Gornji Grad začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-0016/2014-2018-8 Datum: 13.10.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 664. Sklep o imenovanju člana Nadzornega Odbora Na podlagi 16. in 30. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin 8/16) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z dne 22.09.2016, je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 16. redni seji, dne 13.10.2016 sprejel SKLEP Občinski svet Občine Gornji Grad potrjuje imenovanje Irene Bezovnik Fale v Nadzorni odbor Občine Gornji Grad za mandatno obdobje občinskega sveta. Številka: 03201-0016/2014-2018-3 Datum: 13.10.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan 665. Sklep o imenovanju člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Gornji Grad Na podlagi 16. in 23. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin 8/16) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z dne 22.09.2016, je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 16.redni seji, dne 13.10.2016 sprejel SKLEP Občinski svet Občine Gornji Grad potrjuje imenovanje Tine Gutman za članico Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Gornji Grad za mandatno obdobje občinskega sveta. Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1660 Številka: 03201-0016/2014-2018-2 Datum: 13.10.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan OBČINA MIRNA 666. Tehnični Popravek Odloka o (1) spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna (UGSO, št. 47/2016) V Odloku o (1) spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2016 je bila ugotovljena napaka, zato se objavi TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O (1) SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MIRNA (UGSO, ŠT. 47/2016) V 11. členu se pri EUP VNJ-13 Ok (x) in VNJ-05 Ok (x) na koncu doda naslednji stavek: "Dopustne so gasilske dejavnosti in vrste posegov, kot so določene v odstavku (1091 b) 57. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna" Številka: 351-0079/2014-29 Datum: 20.10.2016 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan OBČINA NAKLO 667. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »PO 7 Podbrezje-Britof-jug« Na podlagi 53.a. in 61.a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO), Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta PO 7 Podbrezje-Britof-jug (Uradni list RS, št. 81/14, 69/14 in 12/15). ter 80. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15), je Svet občine Naklo na 13. redni seji dne 29.9.2016, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »PO 7 PODBREZJE-BRITOF-JUG« 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta PO 7 Podbrezje-Britof-jug (Uradni list RS, št. 81/13, 69/14 in 12/15). Spremembe in dopolnitve se nanašajo na besedilni del odloka, vezane pa so na postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. 2. člen (vsebina odloka) (1) V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu PO 7 Podbrezje-Britof-jug se: • v 9. členu tretja alineja nadomesti z besedilom, ki se glasi: »- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave).« • v 21. členu se tretji odstavek nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnove požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.« • v 22. členu šesta točka nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Pred izgradnjo primernega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture predvidenega naselja in priključke nanjo, je znotraj FE 1 možna legalizacija enostanovanjskega objekta (B6) z zunanjo ureditvijo in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave).« • v 24. členu prva alineja nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Prva faza obsega legalizacijo enostanovanjskega objekta z zunanjo ureditvijo in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) znotraj FE 1.« 3. člen (vpogled odloka) Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu PO 7 Podbrezje-Britof-jug so na vpogled na Občini Naklo in Upravni enoti Kranj. 4. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0001/2016-35 Datum: 30.9.2016 Občina Naklo Marko Mravlja, župan OBČINA OPLOTNICA 668. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Hohler Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16) in 7. člena Statuta Občine Oplotnica (UGSO, št. 49/2015) je župan Občine Oplotnica sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI HOHLER Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1661 1. člen (splošno) S tem sklepom določa župan Občine Oplotnica začetek in način priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPPN) za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Hohler. Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ - E) (Uradni list RS št. 27/11) in Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1 B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) ter podzakonski predpisi. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) Na podlagi pobude lastnika kmetije Hohler, vpisane v register kmetijskih gospodarstev s številko KMG-MID: 100313489 s katerega je razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo organizirano kot kmetija in iz predloženega izpisa obveznih zdravstvenih zavarovanj, da je nosilec kmetije vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, se skladno s prvim odstavkom 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih z OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti. Obravnavano območje spada v območje najboljšega kmetijskega zemljišča; v neposredni bližini obstoječe lokacije kmetijskega gospodarstva. Z OPPN bo pridobljena osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo govejega hleva za krave molznice in telice za nadaljnjo rejo, skladišče za gnojevko ter ureditev območja s potrebno prometno in komunalno infrastrukturo. 3. člen (območje OPPN) Območje OPPN zajema zemljišče s parcelno številko 192/2, 193, 194 vse k.o. Božje v velikosti 3.968 m2 v območju K1 v EUP BOŽ1. Ureditveno območje OPPN lahko pri načrtovanju omrežij gospodarske javne infrastrukture poseže izven območja oppn. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve prostorskih ureditev ter ostale strokovne podlage vključno z geodetskim načrtom in geološko-geomehanskim poročilom za izdelavo OPPN pridobi in financira investitor oz. pobudnik sam. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati idejno zasnovo, smernice nosilcev urejanja prostora in izhodišča veljavnih planskih aktov Občine Oplotnica. 5. člen (roki za pripravo OPPN) Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz so naslednji: 1. faza: priprava osnutka OPPN / 30 dni 2. faza: pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora (NUP) in odločbe o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) po 40. členu zakona o varstvu okolja / 30 dni 3. faza: dopolnitev osnutka OPPN / 45 dni; (če je za prostorski akt potrebno izvesti CPVO, se za dopolnjen osnutek zagotovi okoljsko poročilo in se ga, skupaj z dopolnjenim osnutkom, pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja v presojo po 42. členu zakona o varstvu okolja; 4. javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka prostorskega akta - 7 dni pred začetkom javne razgrnitve; 5. faza: javna razgrnitev in javna obravnava / 30 dni 6. priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve - 14 dni od predaje pripomb; 7. faza: priprava predloga OPPN / 20 dni po potrditvi stališč do pripomb in predlogov 8. faza: pridobitev mnenj / 30 dni; (če je za prostorski akt potrebno izvesti CPVO, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti izvedbe OPPN na okolje in izda potrdilo) 9. faza: potrditev predloga OPPN / 45 dni Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva. V kolikor bo ugotovljeno, da je potrebno izvesti CPVO, se postopek in roki od 3. faze te točke dalje ustrezno spremenijo. 6. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za pripravo OPPN, k predlogu pa mnenja, so: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor • Zavod RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor • Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20/II, 2000 Maribor • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami; Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana • Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska 2, 2000 Maribor • Občina Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica • Telekom Slovenije d.d., Titova c. 38, 2000 Maribor • Komunala d.o.o., Ul. Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica • Drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so tangirani. Na podlagi določil zakona, ki ureja varstvo okolja in postopek celovite presoje vplivov na okolje, se v postopek vključi tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska c. 47, 1000 Ljubljana. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem postopka) Sredstva v zvezi s financiranjem priprave OPPN, izdelavo geodetskega načrta, pripravo vseh strokovnih rešitev, izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, zagotovi pobudnik OPPN oz. investitor, Hohler Jernej, Božje 19, 2317 Oplotnica. Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1662 8. člen (začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na uradni spletni strani Občine Oplotnica ter začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-65/2016-15 Datum: 19.10.2016 Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 669. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje to 22 sp - območje počitniških hiš Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju(ZPNačrt - Ur. list RS št. 33/2007 in naslednji) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem(Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2016) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 16. redni seji dne 12. 10. 2016 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTUZA OBMOČJE TO 22 SP - OBMOČJE POČITNIŠKIH HIŠ I. Splošne določbe 1. člen (podlaga za sprejem) (1) S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin Občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem(Ur. glasilo slovenskih občin št. 7/2013, 28/2014, 71/2015), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje TO 22 SP - območje počitniških hiš - v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 23/13-OPPN, z datumom februar 2016. 2. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o OPPN iz prejšnjega člena določa: ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje: 1. Pregledna situacija M 1:50000 2. Izvleček iz prostorskih sestavin OPN Občine Ravne na Koroškem M 1:5000 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:10000 4. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000 5. Zazidalna situacija M 1:1000 6. Prikaz omrežij in priključevanja objektov na infrastrukturo M 1:1000 7. Prikaz elektro omrežja in priključevanja objektov na infrastrukturo M 1:2000 8. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1:1000 9. Načrt parcelacije M 1:1000 II. Opis prostorske ureditve 3. člen (opis prostorske ureditve) (1) Območje OPPN je namenjeno za gradnjo enostanovanjskih stavb(CC.SI-11100) - gradnja nizke gostote, in obsega tri samostojne enostanovanjske stavbe, za katere je bilo že izdano gradbeno dovoljenje, ter gradnjo dodatnih enostanovanjskih stavb - počitniških hišic -, vključno s pripadajočo komunalno infrastrukturo. Prostorski pogoji za gradnjo enostanovanjskih stavb so določeni v veljavnem gradbenem dovoljenju in se s tem OPPN ne spreminjajo. (2) Urbanistična zasnova je določena ob upoštevanju lokacije obstoječih objektov, poteka obstoječe komunalne infrastrukture, vključno z varovalnimi koridorji ter možnosti dostopa do zemljiških parcel. (3) Na območju je predvidena ureditev prometnih površin ter druge komunalne in energetske infrastrukture. III. Območje prostorske ureditve 4. člen (območje OPPN) (1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na severovzhodnem delu Občine Ravne na Koroškem in obsega zemljišča parc. št. 66/8, 66/13, 66/14, 66/17, 66/18, 66/19, 66/20, 66/21, 66/22, 66/23, 66/24, 66/25, 66/27, 66/28, 66/29, 66/30, 66/31, 66/32, 66/33, 66/34, 66/35, 66/36, 66/40, 66/43, 66/46-del, vse k.o. Tolsti vrh, v skupni izmeri ok. 1,30 ha. (2) Vplivno območje OPPN obsega vsa zemljišča znotraj območja OPPN in zemljišča, na katerih je predvidena gradnja infrastrukture. (3) Meja območja obdelave in vplivnega območja je razvidna iz grafičnih prilog(zazidalna situacija v M 1 : 1000). (4) Posegi izven območja urejanja se nanašajo na gradnjo predvidene komunalne opreme in priključevanje le-te na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in se izvajajo na zemljiščih parc. št.: 70, 1112, 192, 191, 190, 205, 211/1, 210, 145/1, 146, 145/2, 66/45, 66/46, 197/1, 197/2, 1109, vse k.o. Tolsti vrh. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (zasnova prostorske ureditve) (1) Počitniški objekti bodo razporejeni vzdolž predvidene interne dovozne ceste, ki bo obojestransko napajala predvidene objekte. ( 2 ) N a o bmočju urejanja je predvidena kombinacija večjih in manjših zemljiških parcel od 513 - 1133 m2 s skupno devetimi enostanovanjskimi - počitniškimi objekti. (3) Celotno območje se navezuje na gozdno cesto št. 116083 Kvasnik - Jakobova tabla, ki poteka na severni strani območja in se preko gozdnih cest št. 116079 Šteharnik - Jakobova tabla oz. št. 117073 Lagojet -Jakobova tabla - Šteharnik navezuje na lokalno cesto Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1663 078131, ki poteka med občinami Ravne na Koroškem in Dravograd. (4) Urbanistična zasnova ter velikost obstoječih enostanovanjskih stavb, za katere je že bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ostajata nespremenjena. (5) Predvideni objekti bodo priključeni na infrastrukturne vode in naprave, ki so oz. bodo zgrajeni na tem območju. 6. člen (vrste dopustnih objektov) (1) Na zemljiških parcelah z oznako P1-P9 je dovoljeno graditi enostanovanjske stavbe - počitniške hišice(CC SI 11100) ter nezahtevne in enostavne objekte v skladu s 14. členom tega odloka. (2) Na zemljiških parcelah z oznako S1- S3 je dovoljeno graditi enostanovanjske stavbe(CC SI 11100), v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja št. 351-45/2013-0302-12 z dne 11. 7. 2013, ter nezahtevne in enostavne objekte v skladu s 14. členom tega odloka. 7. člen (lega in oblikovna zasnova objektov) (1) Tlorisna velikost počitniških hiš: podolgovati tloris okvirnih dimenzij 9,00 x 7,00 m +- 2,0 m. (2) Dovoljene so tudi drugačne tlorisne zasnove(oblika črke L oz. T in podobno), s tem da širina prizidkov k osnovnem tlorisu ne sme presegati 1/2 širine osnovnega objekta. 8. člen (višinske kote) (1) Nivelete tal pritličja posameznih počitniških objektov so pogojene z višino dovoznih cest do le-teh ter s koto urejenega terena ob objektu. (2) Dopustna etažnost počitniških objektov:( K ) + P + M, izvedba kletnih etaž(vkopanih in delno vkopanih) je opcijska, odvisna od terenskih razmer, možna je izvedba objektov tudi v medetažni obliki. (3) Višina kolenčnega zidu v mansardi, ki se meri od gotovega poda do začetka poševnine stropa, ne sme presegati 1,00 m. (4) Višina počitniških objektov je dovoljena največ 7,5 m nad koto pritličja objekta. 9. člen (regulacijske črte, odmiki) (1) Gradbene linije objektov so razvidne iz grafičnih prilog. (2) Gradbene linije objektov so praviloma vzporedne z dovozno cesto oz. s plastnicami terana. (3) Odmik objekta(fasadnih oz. kletnih sten) od parcelnih meja sosednjih zemljišč mora znašati najmanj 4,0 m, odmik najbolj izpostavljenega dela objekta pa mora znašati najmanj 3,0 m. (4) Najmanjši odmik objekta(fasadne oz. kletne stene) od zemljiške parcele dovozne ceste mora znašati 3,0 m, najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela objekta(napušča strehe, nadstreškov in podobno) pa mora znašati 2,0 m. (5) Odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. 10. člen (pogoji za oblikovanje objektov) Skupni pogoji za oblikovanje in konstrukcijo počitniških objektov: • streha: dvokapnica, naklona strešin 40-45°, izvedba šopov je dovoljena; • strešna okna je dovoljeno izvesti v ravnini osnovne strehe, dovoljene so tudi strešne frčade, ki pa morajo biti osno razporejene in krite z dvokapno strešico in zidcem ob strani; • smer slemena: vzporedna z daljšo fasado objekta in praviloma vzporedna z osjo dovozne ceste, kot je razvidno iz grafičnih prilog, slemena prizidkov in rizalitov ne smejo presegati višine slemena osnovne strehe in so praviloma pravokotna na smer osnovnega slemena; • na strehah je dovoljeno izvesti odprtine v obliki rizalitov, ki pa ne smejo presegati 1/2 dolžine oz. širine objektov, strehe rizalitov morajo biti poenotene s streho osnovnega objekta; • uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture(kamen, les, omet); • fasade morajo biti v niansah bele barve oz. lesene; • okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno; • pri izboru kritine osnovne strehe je dovoljeno uporabljati avtohtone materiale: opečna in opeki podobna kritina oz. betonski strešnik v sivi ali črni barvi, lesene skodle; • objekti so lahko grajeni s klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oz. v montažni izvedbi. 11. člen (faktor izrabe in zazidanosti parcel) (1) Faktor izrabe parcel(razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je dovoljen do največ 0,50 za počitniške objekte. (2) Faktor zazidanosti parcel(razmerje med zazidano površino objekta, vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, in celotno površino parcele namenjene gradnji) je dovoljen do največ 0,20 za počitniške objekte. 12. člen (pogoji za ureditev okolice objektov) (1) Glavni dovozi do parcel in glavni vhodi v objekte so praviloma predvideni v pritlični oz. kletni etaži v nivoju terena. (2) Najmanj 50 % zemljiških parcel objektov mora biti ozelenjenih, na teh površinah naj se ohranja tradicionalni videz kulturne krajine, predvsem v obliki travniških sadovnjakov.. (3) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem, oporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu s mnenjem geomehanika ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije. (4) Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. (5) Po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oz. hortikulturno urediti. (6) Površine med posameznimi zemljiškimi parcelami objektov naj ohranjajo tradicionalni videz kulturne krajine, predvsem v obliki travniških sadovnjakov ter z uporabo avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. (7) Ograjevanje zemljiških parcel objektov z zidanimi ograjami ni dovoljeno. Dopustni so le leseni plotovi oz. žive meje višine do 1,50 m, ki morajo biti odmaknjeni od roba cestnega telesa najmanj 0,50 m in postavljeni tako, da ne ovirajo preglednosti. (8) Po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oz. hortikulturno urediti. 13. člen (pogoji in merila za parcelacijo) (1) Parcele grajenega javnega dobra so razvidne iz grafičnih prilog. Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1664 (2) Zemljiške parcele posameznih počitniških objektov bodo velikosti od ok. 513 - 1133 m2. (3) Velikost posameznih parcel je razvidna iz grafičnih prilog. (4) Zemljiške parcele stanovanjskih objektov so določene v gradbenem dovoljenju za gradnjo le-teh. 14. člen (pogoji in merila za stanovanjske objekte) (1) Na zemljiških parcelah z oznako S1- S3 je dovoljeno graditi enostanovanjske stavbe(CC SI 11100) v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja št. 351-45/2013-0302-12 z dne 11. 7. 2013. (2) Dodatne posege na stanovanjskih objektih(rekonstrukcije, dozidave, vzdrževalna dela in podobno) je dopustno izvajati skladno s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve na območjih prepoznavnih arhitekturnih kvalitet - E0P-03 Tolsti vrh, 131. člen OPN Občine Ravne na Koroškem. 15. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na celotnem območju OPPN je dovoljeno graditi naslednje nezahtevne in enostavne objekte: pomožne objekte v javni rabi, podporne zidove, male komunalne čistilne naprave, rezervoarje, vodnjake, priključke na objekte javne gospodarske infrastrukture, vodna zajetja in objekte za akumulacijo vode, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (2) Nezahtevne in enostavne objekte, ki se štejejo za majhne stavbe, je dovoljeno graditi le na zemljiških parcelah objektov, ob upoštevanju splošnih in podrobnih pogojev, ki v OPN Občine Ravne na Koroškem glede vrste in velikosti le-teh veljajo za območje namenske rabe SP pri objektih z oznako P1-P9 oz. za območje namenske rabe SSe pri objektih z oznako S1-S3. Pri tem se obvezno upoštevajo pogoji za gradnjo, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih prepoznavnih arhitektonskih kvalitet(132. člen 0PN). (3) Nezahtevni in enostavni objekti - majhne stavbe morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo. (4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti smiselno locirani na parceli, ob upoštevanju urbanistične zasnove osnovnega objekta. (5) Minimalni odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč oz. gospodarske javne infrastrukture so določeni v OPN Občine Ravne na Koroškem. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno dobro 16. člen (komunalna oprema območja) (1) Območje prostorske ureditve je delno komunalno opremljeno v skladu z gradbenim dovoljenjem št. 351 -45/2013-0302-12 z dne 11. 7. 2013. (2) Komunalna oprema za enostanovanjske stavbe z oznako S1-S3 ostaja nespremenjena oz. v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. 17. člen (prometna infrastruktura) (1) Celotno območje se navezuje na gozdno cesto 116083 Kvasnik - Jakobova tabla, preko obstoječega cestnega priključka. Na območju OPPN bo zgrajena nova dovozna cesta. (2) Tehnični elementi za izvedbo prometne infrastrukture: • dovozna cesta se izvede s širino cestišča najmanj 3,5 m in skupno širino cestnega telesa ok. 5,0 m; • obstoječi cestni priključek do stanovanjskih objektov S1, S2 in S3 se delno preuredi in priključi na novo dovozno cesto; • parkirni prostori za osebna vozila stanovalcev se morajo urediti znotraj zemljiške parcele posameznega objekta. 18. člen (oskrba s pitno in požarno vodo) (1) Oskrba območja s pitno vodo bo izvedena z navezavo na obstoječe zasebno vodovodno omrežje, ki je zgrajeno na tem območju - obstoječe zajetje in vodohran na zemljišču parc. št. 66/46 k.o. Tolsti vrh. Za navedeno uporabo vode je bilo pridobljeno vodno dovoljenje št. 35526-21/2013-5 z dne 12. 3. 2013. (2) Pri tem bo potrebno preveriti zadostnost obstoječega vodnega vira ter po potrebi zagotoviti tudi nove vire. Dodatni viri pitne vode so evidentirani na severni strani območja urejanja, in sicer na zemljiščih parc. št. 59 in 70, vse k.o. Tolsti vrh. (3) Zaradi zagotavljanja zadostnega pritiska v vodovodnem sistemu se predvidi tudi vgradnja naprav za zagotavljanje le-tega, kjer je to potrebno. (4) Za zagotavljanje zadostnih količin požarne vode je predvidena gradnja požarnega bazena kapacitete ok. 50 - 60 m3. Premer cevovoda do nadzemnega hidranta mora biti najmanj DN 80. Za zagotavljanje zadostnega tlaka v hidrantnem omrežju se predvidi črpalni jašek ob bazenu za namestitev gasilskih črpalk. (5) Investitorji morajo v fazi izdaje vodnega soglasja za gradnjo objektov pridobiti tudi vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo iz obstoječega vira(če je dovolj izdaten) oz. in drugega novega vodnega vira. 19. člen (odvajanje odpadnih voda) (1) Na območju urejanja bo izveden ločen sistem odvajanja odpadnih voda. (2) Čisto padavinsko vodo s streh se primarno zadržuje v namenskih zadrževalnikih vode, za ponovno uporabo za higiensko manj zahtevne potrebe(splakovanje stranišč) in zalivanje zelenic na zemljiških parcelah objektov. (3) Presežene količine čiste padavinske vode s strešnih površin objektov ter zemljiških parcel objektov in padavinske vode s prometnih površin se morajo preko sistema padavinske kanalizacije kontrolirano odvajati na nižje ležeča kmetijska zemljišča(preko kanalet oz. na drug podoben način), ob upoštevanju geomehanskih lastnosti terena. Presežek padavinskih voda se lahko uporabi tudi za zagotavljanje požarne vode v požarnem bazenu. (4) Padavinske vode se lahko odvajajo le po zemljiščih, ki se nahajajo izven vpliva povoznih površin. (5) V sistem padavinske kanalizacije je potrebno vključiti tudi obstoječi sistem odtoka padavinske vode z gozdne ceste Kvasnik - Jakobova tabla, ki je speljan na območje 0PPN. (6) Zaradi velike razpršenosti objektov in večinoma občasnega bivanja je predvidena izvedba individualnih sistemov za zbiranje in čiščenje komunalnih voda. Komunalne odpadne vode se morajo zbirati v vodotesnih greznicah brez iztoka oz. se morajo prečistiti v malih komunalnih čistilnih napravah v skladu z veljavno zakonodajo. Prečiščena odpadna voda se mora odvajati v sistem padavinske kanalizacije. (7) Odmik kanalizacije padavinskih in odpadnih voda od ostalih vodov gospodarske javne infrastrukture mora Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1665 znašati najmanj 1,0 m pri vzporednem poteku oz. 0,5 m pri križanjih. 20. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Predvideni objekti bodo priključeni na elektro omrežje v skladu s pogoji upravljalca. (2) Predvideni objekti bodo priključeni na elektro omrežje preko novega napajalnega NN kablovoda v skladu idejnim projektom št. 24/15, 30.7.2015, EPNS, d.o.o. in pogoji upravljavca. (3) Priključno mesto se nahaja na obstoječem električnem omrežju na oddaljenosti ok. 1000 m - TP Tolsti vrh-Lešnik. Prvi del trase od TP bo izveden z zemeljskim kablovodom v dolžini ok. 575 m, kjer preide v nadzemni SKS kabel na delu trase po gozdu in preko potoka v dolžini ok. 205 m, ki se zaključi na obstoječem KA drogu. Od navedenega droga do zazidave se ponovno izvede podzemni kablovod do treh RMO(razvodno merilnih omar), ki bodo napajale posamezne objekte. Ob tem se izvede tudi preureditev obstoječega nN omrežja na območju zazidave. (4) Električno omrežje na območju zazidave bo potekalo vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov, NN razvod bo izveden z zemeljskimi kabli. 21. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Ureditveno območje bo možno priključiti na telekomunikacijska omrežja v skladu s pogoji upravljavcev - priključitev je možna na zračni TK liniji, ki poteka mimo objektov Tolsti vrh 67 in 74. (2) Pri gradnji objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja ter na podlagi projektne dokumentacije predvideti zaščito, prestavitev in razširitev telekomunikacijskega in KTV omrežja. (3) Za potrebe izvedbe telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja(po dovozih cestah) vgradi kabelska kanalizacija za telekomunikacijske vode(2 x PE cev fi 50). 22. člen (ogrevanje objektov) Počitniški objekti lahko uredijo lastne kurilnice(predvsem na leseno biomaso) oz. za ogrevanje objektov uporabljajo obnovljive energetske vire(sončna energija, toplotna črpalka...). 23. člen (obveznost priključitve na omrežja in objekte gospodarske infrastrukture) Vsi predvideni objekti se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje ter sisteme odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda. 24. člen (hortikulturna ureditev) Vse neutrjene površine se morajo humusirati in zatraviti. 25. člen (nasipavanje in odkop zemljine) (1) Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev za potrebe graditve objektov. (2) Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednji parcel. (3) V primeru, da višinska razlika ne omogoča naravnega naklona terena, se višinska razlika izjemoma premosti z opornimi zidovi, ki morajo biti obdelani z naravnimi materiali in zazelenjeni. 26. člen (sanacija temeljnih tal) (1) Zaradi zamočvirjenosti površinskih slojev zemljišč je predvidena izvedba drenažnega sistema za odvajanje drenažnih voda na celotnem območju urejanja(ob dovoznih cestah ter ob objektih). (2) Drenažni sistem se mora navezati na sistem odvajanja padavinskih voda. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 27. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN ni evidentiranih območij oz. objektov, ki imajo status kulturne dediščine. (2) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 28. člen (varstvo zraka) (1) V predvidenih objektih je dovoljena izvedba kurišč na biomaso oziroma uporaba obnovljivih virov energije, ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki določajo emisije snovi v zrak za male kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. (2) V času izdelave OPPN sta to: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav(Ur. list RS št. 24/2013) Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja(Ur. list RS št. 31/2007, 70/2008, 61/2009, 50/2013). 29. člen (varstvo podtalnice) (1) Prostor, ki je predmet OPPN, se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi načrti Občine Ravne na Koroškem in Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin - Rudnik Kotlje in Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne-Prevalje(Uradni list Republike Slovenije št. 71/1997) določena kot vodozbirna območja vodnih virov. (2) Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda. 30. člen (varstvo voda) (1) Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, področje emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. (2) V času izdelave OPPN so to: Uredba o odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode(Ur. list RS št. 98/2015), Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo(Ur. list RS št. 64/2012, 64/2015, 98/2015), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. list RS št. 47/2005) in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ravne na Koroškem(Ur. list RS št. 12/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/2013). Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1666 31. člen (ravnanje z odpadki) (1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno v skladu s veljavnim predpisom Občine Ravne na Koroškem glede načina ravnanja z komunalnimi odpadki. (2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki. (3) V času izdelave OPPN sta to: Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v koroški regiji(Uradni list RS št. 85/2011), Uredba o odpadkih(Ur. list RS št. 37/2015). (4) Posode za odpadke morajo biti nameščene na primernih lokacijah, kjer je možen dostop s smetarskim vozilom. (5) Prostor za zbiranje odpadkov je predviden na lokaciji, kjer se dovozna cesta priključi na gozdno cesto. 32. člen (varstvo pred hrupom) (1) Objekti, zgrajeni na območju OPPN, morajo glede hrupa izpolnjevati določila veljavnih predpisov glede zvočne zaščite stavb in drugih predpisov iz področja varstva pred hrupom. (2) V času izdelave OPPN sta to: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju(Ur. list RS št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010), Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah(Ur. list RS št. 10/2012). (3) V skladu z navedeno uredbo je območje urejanja opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom (površina razpršene poselitve). 33. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) (1) Pri gradnji novega in rekonstrukciji obstoječega elektro omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zaščite pred elektomagnetnim sevanjem. (2) V času izdelave OPPN je to Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju(Ur. list RS št. 70/1996). 34. člen (raba obnovljivih virov energije) (1) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda - voda, si bo moral investitor za poseg v podzemno vodo predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom Zakona o vodah, pridobiti: - dovoljenje za raziskavo podzemnih voda(izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika- vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m, ter na tej osnovi tudi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote; - samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m. (2) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa zemlja - voda(geosonda) si bo moral investitor za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobiti: - dovoljenje za raziskavo podzemnih voda(izvedba vrtine). 35. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave. 36. člen (varstvo plodne zemlje) S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina, ter jo uporabiti pri urejanju zemljiških parcel objektov oz. nezazidljivih zemljišč na območju urejanja. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 37. člen (raba prostora za obrambo in zaščito) (1) Na območju urejanja ni evidentiranih oz. predvidenih objektov in naprav za potrebe zaščite in obrambe. (2) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč(Ur. list RS št. 57/1996, 54/2015) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite. 38. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi. (2) V času izdelave OPPN so to: Zakon o varstvu pred požarom(Ur. list RS št. 71/1993, 87/2001, 110/2002-ZGO-1, 105/2006, 3/2007-UPB1, 9/2011, 83/2012), Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013). (3) Za potrebe zagotavljanja požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zgraditi hidrantno omrežje z nadzemnim hidrantom, ki bo lociran ob dovozni cesta in bo pokrival celotno območje urejanja. Požarna voda za gašenje bo akumulirana v požarnem bazenu, ki bo priključen na vodovodno omrežje. (4) Dovozne ceste in utrjene površine ob objektih morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila. (5) Odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja(upošteva se veljavna tehnična smernica glede požarne varnosti v stavbah - TSG-1-001:2010). (6) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom. 39. člen (varstvo pred naravnimi nesrečami) (1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,1 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8. (2) Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost terena in načrtovanih objektov. (3) Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskega poročila z datumom marec 2007, Samo Marinc, s.p., Celje. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji 40. člen (etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč) (1) Prvo etapo izvedbe predstavljata izgradnja prometnega omrežja in gradnja novega infrastrukturnega omrežja. Istočasno z izgradnjo komunalne opreme je možno izvajati posege v zvezi z gradnjo posameznih objektov, ureditve okolice objektov in njihovih priključkov na infrastrukturno omrežje. Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1667 (2) V obdobju do realizacije posameznega objekta se zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN. 41. člen (posegi izven ureditvenega območja) Posegi izven ureditvenega območja, ki so potrebni za realizacijo OPPN, obsegajo: • izvedba priključka nove dovozne ceste na gozdno cesto 116083 Kvasnik - Jakobova tabla na zemljiščih parc. št. 70, 1112, vse k.o. Tolsti vrh: • izvedba vodovoda(zajetje, vodohran, cevovod) na zemljišču parc. št. 66/46, vse k.o. Tolsti vrh; • izvedba povezovalnega NN kablovoda od obstoječe TP Tolsti vrh - Lešnik do območja zazidave in preureditev obstoječega električnega omrežja na zemljiščih parc. št. 192, 191, 190, 205, 211/1, 210, 145/1, 146, 145/2, 66/45, 66/46, 197/1, 197/2, 1109, vse k.o. Tolsti vrh; • izvedba sistema padavinske kanalizacije z razpršenim ponikanjem na zemljišču parc. št. 66/45 in 66/46 k.o. Tolsti vrh; • izvedba požarnega bazena in hidrantnega voda na zemljišču parc. št. 66/45 oz. 66/46 k.o. Tolsti vrh, 42. člen (obveznosti investitorja oz. pobudnika in izvajalcev) (1) Pobudnik oz. investitor načrtovane prostorske ureditve mora v celoti financirati in opremiti območje s potrebno komunalno infrastrukturo v skladu z določili podrobnega načrta. (2) Investitor oz. izvajalec mora v času izvajanja del zagotoviti nemoteno funkcioniranje obstoječega infrastrukturnega omrežja, ki se nahaja na območju urejanja. (3) Pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le-teh v času gradnje. (4) Investitorji morajo pridobiti geotehnična poročila o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del. (5) Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objektov morajo izvajalci in investitorji upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN(smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora). X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 43. člen (dovoljena odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenih objektov(v okviru parcel, zajetih v tem odloku), ter načrtovanih tras komunalnih vodov, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti in varstva okolja. (2) Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določene v 7., 8. in 9. členu tega odloka. XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta 44. člen (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta oz. drugega veljavnega prostorskega akta, ob obveznem upoštevanju določil opisanih v 4. in 5. poglavju tega odloka. XII. Končne določbe 45. člen (vpogled) OPPN se hrani in je dostopen javnosti v prostorih Občine Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem. 46. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 47. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0004/2015-35 Datum: 12.10.2016 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA ŠENČUR 670. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (UVG, št. 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 14. redni seji, dne 28.09.2016 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se zemljišča s parc. št. 1809/2, k.o. Visoko in parc. št. 1915/4, ID nepremičnine 6594435, parc. št. 1915/6, ID nepremičnine 6594436, parc. št. 1915/7, ID nepremičnine 6594439, parc. št. 1915/8, ID nepremičnine 6594438, parc. št. 1915/9, ID nepremičnine 6594440 in parc. št. 1915/10, ID nepremičnine 6594434, vse k.o. Šenčur izvzamejo iz javnega dobra. 2. člen Nepremičninam iz 1. člena tega sklepa preneha status javnega dobra. Na parc. št. 1809/2, k.o. Visoko in parc. št. 1915/4, ID nepremičnine 6594435, parc. št. 1915/6, ID nepremičnine 6594436, parc. št. 1915/7, ID nepremičnine 6594439, parc. št. 1915/8, ID nepremičnine 6594438, parc. št. 1915/9, ID nepremičnine 6594440 in parc. št. 1915/10, ID nepremičnine 6594434, vse k.o. Šenčur se vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, matična številka 5874696. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-6/2016-2 Datum: 28.09.2016 Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1668 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 671. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (UVG, št. 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 14. redni seji, dne 28.09.2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se pri zemljiščih s parc. št. 1102/3, parc. št. 1102/4, parc. št. 1102/5, parc. št. 1102/6 in parc. št. 1102/7, vse k.o. 2126 - Trboje ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Nepremičninam iz 1. člena tega sklepa se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-6/2016-4 Datum: 28. 09. 2016 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan II. Predmet OPPN je prostorska ureditev parcele št. 774/30 k.o. Vojnik trg v velikosti 480 m2, na kateri že stoji stanovanjska hiša. Meja območja urejanja OPPN meji na severni strani z lokalno cesto, na zahodni strani z lokalno cesto, na vzhodni in južni strani z obstoječo stanovanjsko gradnjo. III. Javna razgrnitev osnutka OPPN, se začne naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem glasilu slovenskih občin, in sicer v prostorih Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik ter v prostorih Krajevne skupnosti Vojnik. Javna razgrnitev traja 30 dni. Javna obravnava bo v sredo 16 novembra 2016 ob 15.30 v sejni sobi Občine Vojnik (I .nadstropje). Na tem naslovu je na vpogled tudi javno razgrnjeni osnutek. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. IV. V tridesetih dneh javne razgrnitve lahko pristojni organ KS posreduje pripombe in svoja stališča županu Občine Vojnik. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se KS strinja s predlogom. Pripombe in stališča iz prvega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošiljajo županu Občine Vojnik. Le-ta zavzame do njih stališče, ki jih posreduje v potrditev Občinskemu svetu Občine Vojnik. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0002/2008-42 Datum: 20. 10. 2016 Občina Vojnik Branko Petre, župan Občina Oplotnica Matjaž Orter, župan OBČINA VOJNIK 672. Sklep o javni razgrnitvi OPPN za obrtno poslovno cono Arclin, spremembe in dopolnitve OLN z obrtno poslovno cono Arclin Na podlagi 60. in 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - ZUPUDPP - popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12 in 109/2012 in 35/13-skl. US:U-I-43/13-8) ter Statuta Občine Vojnik (Ur. l. RS št. 3/2016), je župan Občine Vojnik sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OPPN ZA OBRTNO POSLOVNO CONO ARCLIN, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OLN Z OBRTNO POSLOVNO CONO ARCLIN I. Župan Občine Vojnik odreja javno razgrnitev osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno poslovno cono Arclin, spremembe in dopolnitve OLN za obrtno poslovno cono Arclin (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT Sevnica, št. 6/2016. Št. 50/11.10.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1669 OBČINA BLOKE Stran 657. Sklep o določitvi javne infrastrukture 1648 na področju kulture v občini Bloke 658. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1648 javnega dobra OBČINA DESTRNIK Stran 659. Sklep o soglasju k ceni za odjem 1649 plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. OBČINA DIVAČA Stran 660. Odlok o prenehanju veljavnosti 1649 Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Divača 661. Sklep o vzpostavitvi statusa 1649 grajenega javnega dobra lokalnega pomena OBČINA GORJE Stran 662. Tehnični pravilnik za projektiranje, 1650 tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega omrežja v Občini Gorje OBČINA GORNJI GRAD Stran 663. Sklep o cenah izvajanja zimske 1659 službe 664. Sklep o imenovanju člana 1659 Nadzornega Odbora 665. Sklep o imenovanju člana Sveta za 1659 preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Gornji Grad OBČINA MIRNA Stran 666. Tehnični Popravek Odloka o (1) 1660 spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna (UGSO, št. 47/2016) OBČINA NAKLO 667. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1660 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »PO 7 Podbrezje-Britof-jug« OBČINA OPLOTNICA 668. Sklep o začetku priprave občinskega 1660 podrobnega prostorskega načrta za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Hohler OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 669. Odlok o Občinskem podrobnem 1662 prostorskem načrtu za območje to 22 sp - območje počitniških hiš OBČINA ŠENČUR 670. Sklep o izvzemu iz javnega dobra 1667 671. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1668 javnega dobra lokalnega pomena OBČINA VOJNIK 672. Sklep o javni razgrnitvi OPPN za 1668 obrtno poslovno cono Arclin, spremembe in dopolnitve OLN z obrtno poslovno cono Arclin