KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
26.
kos.
V LJUBLJANI, dne 31. marca 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
269. Uredba o vrhovnem zdravniškem disciplinskem svetu.
270. Uredba, s katero se začasno obdrže v veljavi predpisi o nabiranju naročil in o pohiševanju (krošnjarjenju).
271. Pravilnik za opravljanje drž. strokovnih izpitov v rudarskem resortu ministrstva za šume in rudnike.
272. Pravilnik o opravljanju' drž. strok, izpita uradniških pripravnikov z nepopolno srednjo šolo za administrativno pisarniško službo v šumarski stroki.
273. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
274. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
269.
Na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in na osnovi § 123. zakona o zdravnikih predpisujem to-le
uredbo
o vrhovnem zdravniškem disciplinskem svetu.*
§ i.
Vrhovni zdravniški disciplinski svet se osnuje pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in ga sestavlja pet članov in pet namestnikov (§ 109. zakona o zdravnikih**).
§ 2.
Dolžnost tajnika (poslovodje) kakor tudi vse druge administrativne posle vrhovnega disciplinskega sveta vrši uradnik-pravnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki ga odredi načelnik sanitetnega oddelka ministrstva.
§3.
Vrhovni tožilec pri vrhovnem zdravniškem disciplinskem svetu, odnosno njegov namestnik ima vse pravice zborničnega tožilca po zakonu o zdravnikih (§ 118. zakona o zdravnikih).
§ 4.
Vrhovni zdravniški disciplinski svet razmotriva pritožbe, vložene zoper razsodbe disciplinskih svetov (§ 107.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. marca 1932., št. 67/XXVII/lB4.
** »Službeni list« št, 107/18 iz Jl 1931,
zakona o zdravnikih), zoper odločbe disciplinskih svetov o predhodni ustavitvi prakse (§ 90. zakona o zdravnikih) kakor tudi zoper odločbe disciplinskih svetov o obnovi postopanja (§ 114., tretji odstavek, zakona o zdravnikih).
§ 5.
Razen reševanja po pritožbah rešuje vrhovni zdravniški disciplinski svet spore o pristojnosti med zdravniškima disciplinskima svetoma dveh zbornic, o predlogih, naj se določi drug disciplinski svet (§§ 85. in 119. zakona o zdravnikih), kakor tudi o zahtevi, naj se izključi ves disciplinski svet (§ 95., četrti odstavek zakona o zdravnikih).
§ 6.
Seje vrhovnega disciplinskega sveta sklicuje predsednik, če je pa zadržan, njegov namestnik. Seje se vrše v določeni pisarni pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ob času. ki sa odredi predsednik.
§ 7.
Za sklepanje v vrhovnem zdravniškem disciplinskem svetu mora biti navzočnih pet članov (§ 109. zakona o zdravnikih). Namestniki se kličejo samo, če je član zbog bolezni ali drugega važnega razloga zadržan, priti k seji. Vsak član mora to javiti ministrstvu (sanitetnemu oddelku).
Vrhovni tožilec ima pravico in dolžnost, da prisostvuje sejam vrhovnega zdravniškega disciplinskega sveta, če je vrhovni tožilec zadržan, je pozvati enega izmed njegovih namestnikov.
§ 8.
Vrhovni zdravniški disciplinski svet sklepa na osnovi poročevalčevega poročila po svojem svobodnem prepričanju.
§ 9-
Predsednik vrhovnega zdravniškega disciplinskega sveta dodeljuje goedine predmete članom y prouče-
vanje in poročanje; lahko prevzame pa tudi sam poročilo za poedine predmete. Namestnikom dodeljuje predsednik poedine predmete, če je član daljši čas osnovano zadržan, da se udeleži dela.
§ 10.
Člani, odnosno njih namestniki, ki so jim dodeljeni predmeti, so jih dolžni proučiti in pripraviti poročilo do prve seje sveta, določene po dodelitvi predmeta.
§ 11-
Če se pokaže potreba, da je zahtevati dopolnitev spisov ali pojasnilo od disciplinskega sveta, lahko to odredi na predlog člana — poročevalca predsednik vrhovnega disciplinskega sveta še pred sejo.
§ 12.
Vrhovni zdravniški disciplinski svet sklepa v nejavnih sejah, in sicer praviloma, ne da bi se vabil pri-tožilec, odnosno predlagalec. Vendar predsednik sveta na poročevalčev predlog lahko pozove zaradi pojasnila, ki se po pismeni poti ne bi dalo pridobiti v zadostni meri, pritožilca kakor tudi nasprotno stranko, da pridejo osebno na sejo ob določenem času. Istotako lahko tudi svet sam to sklene, če se za to pokaže stvarna potreba.
§ 13-
Vrhovni zdraviliški disciplinski svet sklepa z večino glasov. Najprej glasuje poročevalec, za njim član sveta višji uradnik sanitetnega oddelka ministrstva, nato ostali člani po starosti. Predsednik glasuje poslednji.
§ 14.
Ko sklepa o pritožbah (§ 4. te uredbe), vrhovni zdravniški disciplinski svet usvoji pritožbo ali jo pa zavrne kot neutemeljeno. Če pritožbo usvoji, lahko odločbo, zoper katero je vložena, predrugači ali razveljavi, če je treba postopanje popolniti, odnosno popraviti. Odločbo lahko v okviru pritožbe predrugači celoma ali deloma.
Če se odločba zbog nedostatnosti ali nepravilnosti postopanja razveljavi, mora ukreniti disciplinski svet, za čigar odločbo gre, v smislu pripomb vrhovnega disciplinskega sveta vse, česar treba, in skleniti novo odločbo. Če je ta odločba bila razsodba, se sme ta izdati samo na osnovi nove razprave.
%	§	15.
O seji se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, člani in poslovodja.
§ 16-
Odločbo podpišejo predsednik, poročevalec in poslovodja. Odločba mora biti pismeno izdelana v 8 dneh.
§ 17.
Zapisnik o seji in izvirne odločbe ostanejo v arhivu ministrstva, spisi pa s potrebnim številom odpravkov odločbe, ki jih podpišeta predsednik in poslovodja, se vrnejo pristojnemu disciplinskemu svetu v nadaljnje postopanje,
§ 18.
Predmeti, ki spadajo v pristojnost vrhovnega zdravniškega disciplinskega sveta, se morajo vpisati po vrsti, kakor prihajajo, v poseben vpisnih, številka vpisnika pa se mora zapisati na omot dotičnih spisov. V vpisniku se mora označiti, kateri dan je predmet dospel, njegova vsebina (pritožba, predlog, zahteve), poročevalec, datum odločbe, kratka označba odločbe in datum njene odprave. Ta vpisnik vodi tajnik vrhovnega disciplinskega sveta (§ 2.).
§ 19.
Članom vrhovnega disciplinskega sveta, ki morajo potovati iz notranjosti k sejam, pripada povračilo po uredbi, ki velja za državne uradnike II. položajne skupine.
Vsem članom in vrhovnemu tožilcu pripadajo dnevnice za one dni, ko imajo seje, kakor državnim uradnikom II. položajne skupine.
§ 20.
Te stroške kakor tudi druge stroške sveta zalaga po predhodni overovitvi predsednika sveta predjemoma zveza zdravniških zbornic (§ 109., tretji odstavek zakona o zdravnikih); dokončno so pa v breme vseh zbornic.
§ 21.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinahc.
V Beogradu, dne 25. februarja 1932.; S. br. 23.100/31.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Pucelj Ivan s. r.
Ministrski svet se je izjavil v svoji seji z dne 17. marca 1932. soglasnega s prednjim načrtom uredbe o vrhovnem zdravniškem disciplinskem svetu, ki ga je predložil minister za socialno politiko« in narodno zdravje.
Predsednik v	ministrskega	sveta
P. R. Živkovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
^ . — -
270.
Na osnovi § 432. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. predpisujem to-le
uredbo,
s katero se začasno obdrže v veljavi predpisi o nabiranju naročil in o po-hiševanju (krošnjarjenju), ki so veljali do uveljavitve zakona o obrtih.*
Člen 1.
Do nadaljnje odredbe ostanejo v veljavi in se uporabljajo na področju njih veljavnosti naslednji predpisi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22j maica 1932^
1. Na področju veljavnosti prejšnjega zakona o rad-njama z dne 29. julija 1910. odločba ministra za trgovino in industrijo z dne 20. julija 1928., št. 13.985/111 o obiskovanju privatnih oseb zaradi nabiranja naročil, objavljena v št. 178/LVII »Službenih novim z dne 4. avgusta 1928.,
2. na področju veljavnosti prejšnjega zakonskega člena iz leta 1884.: obrtni zakon, naredba ministrstva za trgovino z dne 10. maja 1901., št. 27.483;
3. na področju veljavnosti prejšnjega obrtnega reda z dne 20. decembra 1859., drž. zak. št. 227, odredba § 1. naredbe ministrstva za trgovino in industrijo z dne
27.	decembra 1902., drž. zak. št. 242.
Odločba ministra za trgovino in industrijo z dne
29.	julija 1928., št. 13.985/111, omenjena v točki 1., se uporablja do nadaljnje odredbe tudi na področju, kjer Je veljala prejšnja naredba o izvrševanju obrta z dne
3.	februarja 1909., št. 217.222/1.
Člen 2.
Dokler se ne izdajo odredbe po odstavku (2) § 177. zakona o obrtih, ostanejo do nadaljnje odredbe v veljavi:
1. naredba ministra za trgovino in industrijo z dnte
27.	julija 1928., št. 14.401/111 o krajih, v katerih je kroš-ujarjenje prepovedano ali omejeno, kakor tudi o kraji-nah, katerih prebivalci uživajo glede krošnjarjenja posebne ugodnosti, ki je objavljena v št. 169,/EIV »Službenih novin< z dne 5. julija 1928.;*
2. odločba ministra za trgovino in industrijo z dne
7.	novembra 1925., št. 12.018/111 o pohiševanju (krošnjar-jenju), objavljena v štev. 12/IV »Službenih novin« z dne 18. januarja 1926.,** kolikor se nanaša na predmete, s katerimi se sme na poedinih pravnih področjih izvrševati pohiševanje (krošnjarjenje).
Trgovanje po ulicah in hodeč iz kraja v kraj in od tiše do hiše z blagom, navedenim v členih 3. in 4. na-redbe, omenjene v točki 1. prvega odstavka, se sme opravljati (na osnovi dovolila) do nadaljnje odredbe na področju vse kraljevine.
Člen 3.
Ta uredba velja od dne, ko je dobil zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931. moč.
V Beogradu, dne 8. marca 1932.; II. br. 7321/u.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r.
271.
Pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v rudarskem resortu ministrstva za šume in rudnike.***
Obče odredbe.
Člen 1.
Državni strokovni izpit morajo opravljati vsi uradniki rudarskega resorta pri ministrstvu za šume in rudnike, izpitno gradivo in postopanje pri opravljanju tega izpita pa se predpisuje s tem pravilnikom.
• »Uradni liste št. 266/74 iz 1. 1928.
** »Uradni liste št. 36/8 iz 1. 1926.
•** »Službene novine kraljevine Jugoslavijee z dne 18, marca 193&, it 63/XXV/162,
Člen 2.
Pravico, opravljati državni strokovni izpit, pridobi uradniški pripravnik po dveletni službi, kar je nadrobneje predpisano v členu 16. tega pravilnika; izpit pa se mora opraviti do. konca petega leta pripravniške službe, računši od dne nastopa službe. Brez tega izpita uradniški pripravniki ne morejo priti v ustrezne uradniške skupine po njih strokovni šolski izobrazbi. Opravljanja tega izpita smejo biti oproščeni oni uradniki, ki jih oprosti ministrstvo za šume in rudnike skladno z odredbo odstavka (2) § 55. zakona o uradnikih.
Člen 3.
Državnemu strokovnemu izpitu je namen, da se pri vseh uradniških pripravnikih ugotovi, ali imajo zadosti praktične izobrazbe, kakor tudi, ali poznajo administrativna, komercialno-finančna, obča in rudarsko-strokovna dela, zakone in predpise, ki veljajo za službo v rudarski stroki ministrstva za šume in rudnike in ki so predpisani kot izpitna snov v tem pravilniku.
Člen 4.
Strokovni izpit se opravlja pred posebnimi komisijami, ki jih postavlja minister za šume in rudnike. Ena komisija se postavlja za vse pripravnike tehniške j stroke, geologe in kemike in druga za pripravnike računsko-koihercialne in administrativne stroke.
Člen 5.
Pripravniki, ki opravijo državni strokovni izpit, imajo pravico zaračunati stroške potovanja in bivanja v kraju izpraševalne komisije ali na terenu, kakor pri drugih službenih potovanjih, po zakonskih predpisih, ki veljajo za službena potovanja (§ 14. zakona o uradnikih).
Kandidatom za državni strokovni izpit se daje odsot-stvo največ 30 dni zaradi priprave za izpit
Člen 6.
Izpiti se opravljajo vsako leto v pomladanskem terminu meseca aprila in maja, v jesenskem terminu pa meseca oktobra in novembra na sedežih ali v bližnji okolici kateregakoli rudarskega oblastva ali podjetja, kar določi za vsak izpitni termin minister za šume in rudnike na predlog predsednika izpraševalne komisije. Kandidati, ki izpita ne opravijo, ga smejo še dvakrat ponavljati v roku, določenem z odredbo člena 2., vendar mora od poslednjega izpita preteči najmanj 6 mesecev (§ 14. zakona o uradnikih).
Člen 7.
Kandidati vlagajo prošnje za opravljanje državnega strokovnega izpita po službeni poti najkesneje do konca meseca februarja, odnosno avgusta vsakega leta. Prošnje se pošljejo po službeni poti ministrstvu za šume in rudnike, oddelku za rudarstvo, za pristojno izpraševalno komisijo. Prijave po tem roku se ne upoštevajo. Prošnji mora vsak kandidat priložiti v izvirniku ali overovljenem prepisu:
1. šolska izpričevala. Univerzitetne in tem enake diplome tujih fakultet morajo biti nostrificirane po ustrezni fakulteti domačih univerz ali njim enakih visokih domačih strokovnih šol;
2. potrdilo nadrejenega rudarskega oblastva, odnosno podjetja, da je kandidat prebil in v katerih granah rudarske stroke je prebil s tem pravilnikom predpisani č*8!
\
3. kratek popis življenja in dela pred vstopom v rudarsko službo in med rudarsko službo;
4. domačo pismeno praktično nalogo (elaborat, projekt, načrt itd.) iz kandidatove stroke obenem s potrebnimi prilogami, ki jih predpisuje točka 1. člena 18. tega pravilnika.
Člen 8.
Predsednik izpraševalne komisije da kandidatom dovolitev za opravljanje državnega strokovnega izpita in določi obenem:
1. dan in uro za pismeni izpit po točki 2. člena 18. tega pravilnika,
2. dan in uro za ustni izpit in
3. dan in uro praktičnega terenskega ali laboratorijskega izpita, če se pokaže po tem potreba.
Člen 9.
Ob prestopu iz druge stroke v rudarsko stroko mora uradnik pred prestopom opraviti državni strokovni izpit, določen s tem pravilnikom (§ 55. zakona o uradnikih).
Člen 10.
Kandidatom, ki so po hudi bolezni zadržani, opravljati izpit, pa se to stanje potrdi z zdravniškim potrdilom, se čas bolovanja ne šteje v predpisani izpitni rok (člen 2. tega pravilnika).
Člen 11.
Komisija za državni strokovni izpit pripravnikov tehnikov, geologov in kemikov je sestavljena iz predsednika, štirih rednih članov in tajnika; tej komisiji se določita še dva člana namestnika in en namestnik za tajnika. Komisija se postavlja ob pričetku vsakega leta.
Člani komisije morajo imeti fakultetno izobrazbo, najmanj en član pa mora biti šef kakega rudarsko-policijskega oblastva.
Tajnik izpraševalne komisije in njegov namestnik morajo službovati po možnosti na sedežu predsednika izpraševalne komisije.
Člani izpraševalne komisije si izbero iz svoje sredine sporazumno izpraševatelje za poedine predmete (skupine) izpita. Njih dolžnost je, da pripravijo in določijo tčmo za pismeni izpit, napišejo vprašanja za ustni izpit in pripravijo naloge za terenski, odnosno laboratorijski praktični izpit.
Teme za pismeni in terensko-praktični izpit določa komisija za vsakega kandidata posebej; vprašanje za vsako skupino pri ustnem izpitu pa vlečejo kandidati iz večjega števila pripravljenih napisanih vprašanj.
Ob predsednikovi odsotnosti je po činu najstarejsi član njegov namestnik.
Izpitni razpored in postopanje pri vseh vrstah izpitov določa predsednik izpitne komisije, tajnik pa vodi zapisnik in vse dopisovanje komisije po predsednikovih navodilih.
Člen 12.
Komisija za pripravnike računsko-komercialne in administrativne stroke je sestavljena iz predsednika, štirih rednih članov izpraševateljev in tajnika; tej komisiji se določita dva člana namestnika in en namestnik za tajnika.
Predsednik komisije mora biti uradnik s fakultetno izobrazbo. Tajnik in njegov namestnik naj po možnosti službujeta na sedežu predsednika komisije. Za to komisijo veljajo »tale odredbe i* člena lt. teh pravil.
Člen 13.
Če je član komisije ali tajnik zadržan, da bi prisostvoval izpitu, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika izpraševalne komisije, ki določi namestnika. Če pa bi bili tudi namestniki zadržani, sme predlagati predsednik ministru za šume in rudnike drugega izpra-ševatelja.
Če v komisiji ni zastopan kot član ali namestnik izpraševatelj strokovnjak iz specialne stroke (geolog, kemik itd.), sme predsednik predlagati za izpraševatelja strokovnjaka iz resorta ministrstva za šume in rudnike.
Člen 14.
O poteku strokovnih izpitov se vodi zapisnik, v katerega se morajo vpisati vsa posvetovanja in sklepi komisije. Zapisnik podpiše vsa izpraševalna komisija. Predsednik predloži overovljeni prepis tega zapisnika ministru za šume in rudnike z imenskim seznamkom kandidatov in posebnim poročilom po vsakem dokončanem izpitu. Zapisnik vodi tajnik komisije.
Člen 15.
Izpitne honorarje za člane komisije plačujejo kandidati po veljavnih predpisih.
Če se udeleže predsednik, člani in tajnik izpraševalne komisije izpita zunaj kraja svojega službovanja, imajo pravico tudi še do rednega povračila potnih stroškov po zakonskih predpisih, veljavnih za službena potovanja.
Posebni pogoji.
Člen 16.
Kazen že navedenih občih odredb se zahteva kot posebni pogoj za pripustitev k državnemu strokovnemu izpitu od vsakega kandidata, da je prebil čas svojega dvoletnega službovanja v praksi po teh-le predpisih:
1. za rudarskega (topilniškega) inženjerja: da je prebil štiri mesece pri merjenju, šest mesecev pri zunanjem in strojnem prometu, leto dni pa v jamski (topil-niški) praksi, od tega najmanj tri mesece v jamah, kjer se pojavlja metan (odnosno pri plavžih).
Če bi bil dodeljen državni rudarski inženjer državnemu kovinskemu rudniku ali premogovniku brez metana, ga je poslati pravočasno na trimesečno prakso v državni premogovnik, kjer se pojavlja metan;
2. za ostale tehniške pripravnike: da so prebili isti čas v različnih prometnih granah, pri računovodstvu in administraciji in da so upoznali zakone in predpise kakor tudi poslovanje in potrebe podjetja;
3. za geologa: da je prebil najmanj 12 mesecev pri terenskih delih, ostali čas pa pri administraciji;
. 4. za kemika: da je prebil najmanj poldrugo leto v. laboratoriju, ostali čas pa pri administraciji;
5.	za računsko-komercialnega in administrativnega uradnika: da je prebil najmanj šest mesecev pri blagajni, pet mesecev ,v skladiščih, dva meseca pri odpravi proizvodov, ostanek pa v knjigovodstvu, komercialni in administrativni službi podjetja ali da je prebil ves čas v različnih granah službe pri rudarskih oblastvih.
Člen 17.
Šefi rudarskih oblastev in podjetij morajo omogočiti uradniškim pripravnikom prakso po predpisih člena 16.; o tem izdajajo kandidatom uradna potrdila, potrebna za prilogo k prošnji za opravljanje izpita.
Vrsta izpita.
Člen 18.
Za rudarske uradniške pripravnike se določajo sledeče vrste izpita:
1- Domača samostojna praktična naloga z eventualnimi načrti (prilogami), ki jih mora predložiti vsak kandidat za državni strokovni izpit kot svoj elaborat k prošnji za opravljanje tega izpita (člen 7.).
To nalogo določi v kandidatovi prošnji pismeno šef rudarskega oblastva ali podjetja, pri katerem kandidat sluzi (priloži se pa k elaboratu v izvirniku). Domača Pismena naloga se mora nanašati na katerikoli predmet iz kandidatove prakse (projekt, kritika, prikaz itd.).
Šef oblastva ali podjetja, ki je določil to nalogo, mora overoviti pismeni elaborat te naloge kakor tudi eventualne priloge (črteže, profile, stroškovnike itd.), ali le izdelal kandidat — po njegovem mnenju in vednosti — samostojno, ali ustreza stvarnosti in katero slovstvo je uporabil.
2. Pismeni izpit ob nadzorstvu komisijskih elanov in uporabi onih tehničnih sredstev in knjig, ki jih dovoli komisija, opravlja kandidat ob točno določenem casu in dnevu, določenem po izpraševalni komisiji, in iz raznih strok, odnosno skupin, ki so navedene v členu 20. lega pravilnika.
Pismeni izpit traja za vse kandidate največ en dan brez prekinitve; tema nalogi se določi iz glavne strokovne skupine za vsakega kandidata posebej.
Nadzorstvo vrše izmenoma poedini člani komisije, kakor jih predsednik odredi.
Kandidati, ki dokončajo svojo nalogo prej, morajo lakoj oditi iz izpitnih prostorov.
3. Ustni izpit je javen in se vrši po povoljno opravljenem pismenem izpitu. Kandidat izvleče dve napisani vprašanji iz glavne strokovne skupine, iz ostalih skupin pa po eno napisano vprašanje; lahko pa dobi ludi več ustnih vprašanj po soglasnosti komisije. Za vsako izvlečeno napisano vprašanje se mora dati kandidatu najmanj 15 minut za premišljevanje.
Razen tega zastavi komisija vsakemu kandidatu eno Mi več ustreznih ustnih vprašanj iz gradiva domače pismene naloge.
Ustni izpit enega kandidata ne sme trajati več ko en dan.
Kandidati opravljajo ustni izpit po abecednem redu.
Med pismenim in ustnim izpitom se mora odrediti Presledek najmanj 24 ur.
4. Terenski praktični izpit pri podjetjih ali v njih bližnji okolici odredi komisija za one tehniške uradnike m geologe, o katerih se iz opravljanja pismenega in Ustnega izpita ni uverila, da ustrezajo popolnoma praktičnim potrebam rudarske državne službe; za kemike in topilničarje se vrši v takem primeru praktični izpit v kemijskem laboratoriju, odnosno pri topilniškem podjetju.
Če nima komisija sedeža pri kakem podjetju, se vrši tehniški praktični izpit pri enem izmed onih državnih Podjetij, ki je najbližje sedežu, kjer se izpit opravlja: kandidatu pa je treba dati največ 48 ur, da zadostno upozna razmere dotičnega podjetja (terena, laboratorija itd.).
Terenski izpit traja največ en dan za vsakega kandidata.
Člen 19.
Vse izpite, navedene v prejšnjem členu, vodi predsednik komisije, ki je upravičen izpraševati iz vseh predmetov.
Člani komisije izpraševatelji izprašujejo samo iz skupine predmetov, za katero so odrejeni.
* Izpitna snov.
Člen 20.
Izpitna snov za ustni, pismeni in praktični izpit se deli po vrstah službe v rudarskem resortu na naslednje skupine:
1.	Strokovno rudarska:
Glavne geološke tvorbe in značilne okamenine.
Glavna načela nauka o rudnikih.
Poznavanje glavnih rud in premogovnih vrst v kraljevini.
Rudosledna dela, otvarjanje rudnikov in vrste motenj v rudnikih.
Glavne metode pri dobivanju in kopanju rud in premoga kakor tudi ravnanje z orodjem, stroji in razstrelivi.
Vrste zavarovanja (podzidavanja) rudarskih gradb in prevoz proizvodov ob poznavanju materiala, strojev in aparatov.
Načela vede o predelovanju rudarskih proizvodov.
Separacija rud, premoga itd.
Ogledki za analizo proizvodov.
Jamski požari.
Akcija in priprave za reševanje ljudi in del.
Rudarska geografija in statistika v kraljevini.
Razne vrste strojnega prometa in praktični nauk o ekonomiji toplote.
Specialni rudarski stroji (vzdiganje, črpalke, zavore itd.) in poznavanje vsega prometnega materiala, pribora in orodja.
Glavni predpisi o parnih kotlih, o čuvajih kotlov in strojev in predpisi o gradbah.
Glavni električni predpisi in strokovni pogoji za nabavo vseh rudarskih strojev in materiala.
Načela rudarskih meritev na polju in v janu, izdelava rudarskih kart in poznavanje glavnih aparatov.
Izdelava troškovnikov, pogoji za gradbe in gasilni predpisi.
Donosnost rudnikov in rudišč, uprava jamske in zunanje službe, storilnost delavcev in strojev.
Izračunjanje proizvodnih stroškov in tržnih cen proizvodov.
2.	Strokovno topilniška:
Nauk o topilništvu (plavžarstvu), zlasti železa, bakra, svinca, antimona in predelovanje kuhinjske soli.
Topilniške naprave (vrste peči s priteklinami).
Topilniški stroji in nauk o ekonomiji toplote.
Anorganska kemija kovin, aparati, pribor in odvzemanje ogledkov.
Mehanično metalografsko in metalografsko-mikro-skopsko preizkušanje kovin in kovinskih zlitin.
Topilniške gradbe, gradbeni gasilni predpisi.
Topilniška geografija in statistika kraljevine.
Donosnost topilniškega dela, storilnost delavcev, strojev in naprav.
Poznavanje vseh vrst in cen' topilniških sirovin in polsirovin, prometnega materiala, orodja in pribora.
3. Geološka:
Praktična geologija, paleontologija, petrografija, mineralogija in metalogenija.
Ravnanje z aparati (kompas, barometer, mikroskopi itd:).
Poznavanje glavnih rudišč, rudarske geografije in statistike kraljevine.
Citanje in risanje geoloških kart in kartiranje.
Osnove iz anorganske kemije. %
Določanje kovin po suhi poti in odvzemanje ogledkov.
Ureditev geološkega muzeja.
Organizacija in predpisi muzejske službe.
4. Kemijska:
Anorganski del kemije.
Pravila za odvzemanje ogledkov: rud, premoga, plina in njih priprava za analizo.
Poznavanje glavnih rudnin in kamenov.
Metode kolikostne analize kakor tudi ugotovljene odločilne metode pri odločilnih kolikostnih analizah.
Elektrolitične metode pri kolikostni analizi. *
Kemijsko-metalurgični izračuni.
Metalografija, zlitine in mikroskopija zlitin.
Kolikostno določanje kovin po suhi poti (svinec, zlato, srebro in platina) pri rudah.
Vode za higiensko in tehniško uporabo (predpisi in analize).
Premog in proizvodi iz premoga.
Maziva (kakovost, predpisi in analize).
Nafta in derivati nafte (uporaba, kakovost, predpisi in analize).
Glavne metode preizkušanja živil, zlasti pa onih, ki se nabavljajo za rudniški potrošek.
5.	Delavsko zakonodajstvo:
Poznavanje . »Službenega reda« za delavce, tarifne pogodbe in glavnih odredb zakona o zaščiti delavcev.
Poznavanje pravil bratovske skladnice.
Poznavanje predpisov o delavskih nadnicah — akordih, izplačilih, obračunih in odtegljajih od zaslužka.
6.	Finančno-komercialna (za tehnike):
Poznavanje glavnih odredb zakona o državnem računovodstvu, glavni kontroli in zakona o taksah glede na potrebe v rudarski in topilniški stroki.
Proračun in sestavljanje proračuna v rudarski stroki.
Predpisi o službi v rudarskih skladiščih, prodaji proizvodov, nabavah, prevzemanju in izdajanju materiala in strojev.
Poznavanje prometnih izkazov rudarske stroke.
Poznavanje uzanc o kakovosti, nakupu in odpravi blaga, potrebnega za rudnike.
Poznavanje poedinih stroškov za proizvajanje proizvodov in računa o donosnosti za podjetje, pri katerem služi.
7.	Računsko-komercialna (za računske uradnike):
Poznavanje zakona o državnem računovodstvu in glavni kontroli.
Poznavanje pravilnika o specialnih blagajnah.
Poznavanje glavnih odredb zakona o taksah in uporabe finančnega zakona.
Poznavanje prostega in dvojnega rudarskega knjigo-vodstva2 sestavljanje grometnih izkazov* in bilanc.
Poznavanje glavnih predpisov trgovinskega zakona za pokrajino, v kateri služi.
Znanstvo o poznavanju blaga in tvarin, potrebnih v rudarstvu. Borzne uzance.
Osnovni pojmi vede o nacionalni ekonomiji.
Glavni železniški predpisi o tarifah, dostavljanju in odpremi vagonov in blaga. Reklamacije.
Predpisi za rudarska skladišča, zaračunjanje, prevzemanje in izdajanje blaga.
Predpisi o poštni hranilnici in čekovnem prometu.
Predpisi o inventarju.
Sestava rudniškega proračuna.
Predpisi o izračunu delavskih zaslužkov, izplačilu delavcev in uslužbencev.
Poznavanje cen in zaračunjanje rudniških proizvodov ter najvažnejših odredb o rudniških davkih in taksah.
Organizacija finančnih oblastev in poznavanje naj-glavnejših davčnih vrst.
Tarifna pogodba in službeni red za delavce. Pravila bratovske skladnice.
Pravilnik o prejemkih.
Delo s pisalnim in računskim strojem.
8. Rudarsko-policijska:
Poznavanje vseh rudarsko-policijskih predpisov, zlasti o pojavljanju metana (velja samo za rudarske tehniške uslužbence), ravnanje in hranitev razstreliv (ne velja za topilničarje), o varnosti življenja, del, o ravnanju s stroji, z rudarskim priborom kakor tudi poznavanje odredb in odgovornosti uslužbencev in prometnih upravnikov.
Poznavanje glavnih zemljiškoknjižnih predpisov in predpisov o rudniških knjigah.
Poznavanje predpisov o rudniških razlastitvah.
Poznavanje predpisov za rudniške strojne in električne instalacije.
Poznavanje predpisov za prijavo in dolžnosti ob nezgodah v jami in v zunanjem prometu.
9. Obče zakonodajna:
Ustava.
Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
Uredba o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev.
Zakon o organizaciji ministrstva za šume in rudnike in rudarskih oblastev (zaslej uredba).
Zakon o uradnikih.
Rudarski zakon pokrajine, v kateri kandidat služi. To velja samo do izenačitve rudarskega zakonodajstva.
Zakon o občem upravnem postopku.
Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih.
10.	Administrativna (za računske in administrativne uradnike):
Organizacija dela v pisarnah in državnih skladiščih, ravnanje s spisi, inventarjem in materialom.
Obči predpisi o administrativni skladiščni službi, glavne odredbe zakona o taksah, državnem računovodstvu, blagajnah in glavni kontroli ter zakona o uradnikih z disciplinskimi predpisi.
Obče poznavanje rudarskega knjigovodstva in izra-čunjanje delavskih zaslužkov, tarifna pogodba in pravila bratovske skladnice.
Poznavanje blaga in prometnega materiala. Borze uzance,
    . -------------------------------------------------------
Glavni železniški predpisi o vročevanju in odpremi blaga. Reklamacije.
Službeni red za rudarske delavce.
Delo s pisalnim in računskim strojem.
11.	Administrativna (za tehnike):
Organizacija dela v pisarnah, delavnicah in skladiščih.
Ravnanje s spisi, knjigami, črteži in materialom.
Poročevalska služba in voditev tabel in diagramov o delovnem uspehu, proizvodnji, stroških, nadnicah in o raznem prometnem materialu po prometnih granah.
Izpitna snov za poedine uslužbence.
Člen 21.
Poedine vrste rudarskih uslužbencev opravljajo izpite iz sledečih skupin, navedenih v členu 20.:
1. Rudarski inženjerji	iz skupin	1.,	5.,	6.,	8.,	9.
in 11.
2. Topilniški inženjerji iz skupin 2., o., 6., 8., 9. in 11.
3. Kemiki iz skupin 5.	in 9.
4. Geologi iz skupin 3.	in 9.
5. Rudarski tehniški	pripravniki	z	nižjo	šolsko
izobrazbo iz istih skupin, kakor inženjerji, toda po njih šolski izobrazbi v zmanjšanem obsegu.
6. Topilniški tehniški pripravniki z nižjo šolsko izobrazbo iz istih skupin, kakor inženjerji topilničarji, toda po njih šolski izobrazbi v zmanjšanem obsegu.
7. Računsko-komercialni pripravniki s srednješolsko izobrazbo iz skupin 7., 9. in 10.
8. Administrativni pripravniki z nižjo šolsko izobrazbo iz skupin 9. in 10.
9. Gradbeni in strojni inženjerji in ostali gradbeni in strojni pripravniki z nižjo šolsko izobrazbo opravljajo izpite po predpisih in pred komisijo ministrstva za gradbe.
10. Rudniški zdravniki opravljajo izpit pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje po predpisih in pred komisijo tega ministrstva.
11. Pravniki v rudarskem resortu opravljajo poli-tično-administrativni izpit pri ministrstvu pravde po predpisih in pred komisijo tega ministrstva.
Ta izpit ne daje kvalifikacije za pravnega referenta.
Člen 22.
Izpitne ocene so komisijske in se ocenjajo vsa pismena dela, pri ustnem izpitu pa vsaka skupina posebej. Ocene so: odlično, prav dobro, dobro in slabo, kar se izraža s številkami 5, 4, 3 in 2. Končna ocena ustnega izpita je aritmetični seštevek poedinih ocen za vsako skupino. Končno oceno vsega izpita izkazuje aritmetični seštevek ocen domače naloge, pismenega in ustnega izpita, razen če je končna ocena pri ustnem izpitu »slabo«.
Komisija odloča z večino glasov, ob enakem številu glasov pa odloča ona stran, s katero je glasoval predsednik komisije.
Kandidat, čigar domača pismena naloga se oceni za slabo, se ne pripusti k izpitu.
Kandidat, čigar pismeni izpit se oceni s slabo oceno, se ne pripusti k ustnemu izpitu.
Ocene domače pismene naloge, pismenega in ustnega izpita se kandidatu priobčijo.
Člen 23.
Kandidati, ki izpit opravijo, dobe potrdilo z naslednjimi ocenami: »odlično«, če je njegov aritmetični seštevek končne ocene 5 ali nad 4.5, pa ga komisija soglasno oceni za odličnega; »prav dobro«, če je njegov aritmetični seštevek najmanj 4, toda pod 4.5 in ga komisija soglasno oceni za jako dobrega; »dobro«, Če je njegov aritmetični seštevek najmanj 3 in ga komisija z večino glasov oceni za dobrega; »slabo«, če je z večino glasov ocenjen za slabega, odnosno če je njegov aritmetični seštevek pod 3.
Kandidat, ki dobi pri ustnem izpitu slabo oceno, se zavrne od izpita in mora vsega ponavljati v roku, predpisanem s tem pravilnikom (člena 2. in 6. pravilnika).
Kandidatu se izda izvirno potrdilo, en prepis potrdila pridrži komisija v svojem arhivu, dva prepisa potrdila pa se vročita oddelku za rudarstvo zaradi vpisa v uslužbenski list in za drugo službeno uporabo.
Besedilo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu se glasi:
POTRDILO.
Podpisana komisija za državne strokovne izpite v rudarskem resortu ministrstva za šume in rudnike je danes izprašala po predpisih pravilnika ministrstva za šume in rudnike P. br. 1287 z dne 1. marca 1932. in na osnovi § 14. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
uradniškega pripravnika g. .............................   ,
rojenega dne  .......................v.....................,
sreza ...................   ,	banovine	   ,
in je sklenila, da je opravil ta izpit z oceno .............
............ in da zasluži, da prestopi v ........... uradniško skupino. V potrditev tega se mu izdaje to potrdilo.
Člani komisije:	Predsednik	izpraševalne
komisije: (Štampiljka izpraševalne komisije)
Tajnik:
Predpisi
za opravljanje državnega strokovnega izpita za privatne inženjerje po uredbi o pooblaščenih inženjerjih k. ministrstva za gradbe štev. 27.326 z dne 8. septembra 1924., čl. 2. tč. 4.
Clen 24.
Privatni rudarski in topilniški inženjerji pridobe pravico za opravljanje državnega strokovnega izpita po dveletni praksi po dovršenih naukih in po predpisih točke 1. člena 16. tega pravilnika, le da zanje ne velja rok 5 let iz člena 2. tega pravilnika.
Člen 25.
Prošnja za izpit se vloži pri pristojnem prvostopnem rudarskem oblastvu, ki predloži prošnjo s prilogami in domačo pismeno nalogo (glej člen 18, tega pravilnika)
ministrstvu za šume in rudnike, oddelku za rudarstvo — za izpraševalno komisijo.
Glede prilog k tej prošnji veljajo odredbe, izdane s tem pravilnikom.
Člen 26.
Temo za domačo pismeno nalogo da na kandidatovo ' prošnjo pristojno rudarsko prvostopno oblastvo, ki overovi to nalogo in priloge po predpisih člena 18. tega pravilnika.
Člen 27.
Glede izpitne snovi veljajo odredbe členov 20. in
21.	tega pravilnika.
Člen 28.
Izpit se opravlja pred isto komisijo, pred katero ga opravljajo državni rudarski inženjerji in topilničarji, ter v rokovih, predpisanih v členih 7. in 8. tega pravilnika.
Člen 29.
Glede taks in izpitnih honorarjev veljajo odredbe člena 15. tega pravilnika.
Člen 30.
Če kandidat izpita ne opravi, ga sme samo enkrat ponavljati.
Člen 31.
Glede ocenjanja veljajo odredbe člena 22. tega pravilnika.
Člen 32.
Kandidatom, ki ta izpit opravijo, se izda potrdilo po odredbah člena 23. tega pravilnika, besedilo potrdila pa se glasi:
POTRDILO.
Podpisana komisija za državne strokovne izpite v rudarskem resortu ministrstva za šume in rudnike je izprašala danes po predpisih pravilnika ministrstva za šume in rudnike P. br. 1287 z dne 1. marca 1932. in na osnovi uredbe o pooblaščenih inženjerjih ministrstva za
gradbe št. 27.326 z dne 8. oktobra 1924. g. ---------------  ,
rojenega dne  ..........—............v  -------------------  ,
sreza ................    -.., banovine .......................................... ,
privatnega rudarskega (topilniškega) inženjerja, in je sklenila, da je opravil ta izpit z oceno..............................
V potrditev tega se mu izdaje to potrdilo.
Člani komisije:	Predsednik	izpraševalne
komisije: (Štampiljka izpraševalne komisije)
Tajnik:
Člen 33.
Ta pravilnik ukinja vse dosedanje predpise o izpitih, ki so veljali doslej na ozemlju kraljevine Jugoslavije za rudarsko stroko.
Člen 34.
Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 1. marca 1932.; R. br. 1287.
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r.
272.
Pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbe za administrativno-pisarniško službo (v šumarski stroki).*
Namen opravljanju izpita.
Člen 1.
Ta izpit opravljajo administrativni uradniški pripravniki v šumarski stroki, da pridobe pravico biti postavljeni na uradniška mesta v državni in banovinski službi. S tem izpitom naj se oceni sposobnost in izobrazba kandidatova za opravljanje administrativno-pisarni-ške pomožne službe pri državnih in banovinskih šumar-skih oblastvih in napravah.
Pravica, opravljati izpit.
Člen 2.
Za opravljanje tega državnega strokovnega Izpita veljajo predpisi III. poglavja, §§ 12. do 17., in VI. poglavja, §§ 55., 61. in 66. zakona o uradnikih.
Vsi oni uradniški pripravniki v šumarski stroki, ki imajo nepopolno srednješolsko izobrazbo, ki pa ni omenjena v uredbi gospoda ministra za prosveto, izdani po odstavku (2) § 7. zakona o uradnikih, morajo opravljati državni strokovni izpit po tem pravilniku.
Ta izpit se opravlja po dovršeni dveletni, najkes-neje pa po dovršeni petletni pripravniški službi pri državnih ali banovinskih šumarskih telesih, napravah in podjetjih.
Kandidat, ki se želi koristiti z odredbo odstavka (5) § 14. zakona o uradnikih (strokovni izpit se sme v isti stroki dvakrat ponavljati), se mora javiti za prvo opravljanje izpita najkesneje po dovršenem tretjem letu pripravniške službe.
Uradniški pripravnik v državni službi, ki ne opravi tega izpita v času, določenem v odstavku (6) § 14. zakona o uradnikih, se odpusti iz državne službe.
Pripravniška praksa.
Člen 3.
Starešina inora posvečati izobrazbi pripravnikov posebno pažnjo. Zato mora pripravnika v administrativno pisarniško službo smotrno uvajati in njegovo delo trajno nadzirati.
Zaradi sistematičnega vzgajanja določi starešina vsakemu pripravniku, če se temu poslu ne bi utegnil posvetiti osebno, posebnega uradnika, ki mora skrbeti z vso skrbnostjo za pripravnikovo vzgojo in vežbanje.
čas za opravljanje izpita.
Člen 4.
Izpiti se vrše enkrat na leto, in sicer meseca no* vembra. Dan pričetka izpitov določa izpraševalna komisija.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	marca 1932.* ši: 66/XXVI/177.
Prijave za opravljanje izpita, kolkovane po zakonu o taksah, se morajo izročiti komisiji najkesneje do konca meseca julija istega leta.
Prijave za opravljanje izpita.
Clen 5.
Prijavi za opravljanje izpita se morajo priložiti potrdilo nadrejenega strokovnega starešine o opravljeni pripravniški službi ob navedbi vrste del, ki jih je pripravnik opravljal, uslužbenski list in starešinsko poročilo.
Kraj izpita in sestava izpraševalne komisije.
Clen 6.
Izpit se opravlja pred izpraševalno komisijo, ki jo določi ban one banske uprave, na katere področju se je zatekel kandidat v službi ob času, ko je vložil prijavo za opravljanje izpita.
Kandidati s področja uprave mesta Beograda opravljajo izpit pri oddelku za šumarstvo ministrstva za šume in rudnike pred izpraševalno komisijo, ki jo določi minister za šume in rudnike.
Komisija se sestavlja najkesneje do 10. januarja vsakega leta in je sestavljena iz predsednika, dveh članov izpraševateljev in poslovodje.
Člani izpraševatelji morajo biti aktivni državni šu-marski uradniki s fakultetno izobrazbo, od katerih mora ©den biti od uprav© (direkcije) državnih gozdov, ki ga odredi ha banovo zaprosilo minister za šume in rudnike.
Ob sestavitvi komisije se določijo predsedniku in članom izpraševateljem obenem tudi namestniki.
/
Clen 7.
Določeni člani komisije morajo v 15 dneh po prejemu obvestila o imenovanju pismeno izjaviti ministru za šume in rudnike ali banu, ali sprejmo imenovanje ali uo; v poslednjem primeru morajo navesti razloge, radi katerih imenovanja ne morejo sprejeti.
Clen 8.
Ce je član komisije	zadržan, da bi prišel	k izpitu,
•	mora o tem pravočasno	obvestiti predsednika	komisije,
ki pozove namestnika;	če bi bil pa tudi ta	zadržan,
zaprosi predsednik pismeno ministra za šume in rud-ulke ali bana, naj imenuje drugega namestnika^ v tem Primeru lahko tudi predlaga kandidata.
Clen 9.
Sestava izpraševalne komisije, imena izpraševateljev za poedine predmete kakor tudi vse izpremembe med letom se objavljajo kandidatom po »Šumarskem listu«, odnosno banovinskih listih in je ta objava za vsakogar obvezna.
Odločba o sprejemu kandidata in določitvi izprašeia-teljev za poedine predmete.
Clen 10.
Izpraševalna komisija se sestaja najkesneje do dne Ib. avgusta na pismeni poziv predsednika komisi|e2 pre-
gleda prejete prijave in njih priloge in sklepa z večino glasov o vsakem kandidatu posebej, ali se pripusti k opravljanju izpita ali ne.
O sklepu komisije obvesti poslovodja vsakega kandidata posebej po njegovem nadrejenem oblastvu najkesneje do konca meseca avgusta.
Obenem izbere komisija izmed svojih članov izpra-•ševatelje za poedine predmete, iz katerih naj se opravlja izpit po tem pravilniku.
O vsem delu pri tej seji vodi poslovodja zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani in poslovodja.
Vrsta izpita.'
Clen 11.
Izpit je javen in usten, toda med izpraševanjem se smejo dajati kandidatu tudi manjše pismene naloge.
Obseg in opravljanje izpita.
Clen 12.
Kandidati za opravljanje izpita se morajo, preden se izpit prične, prijaviti pri poslovodji izpraševalne komisije.
Ce prijavljeni kandidat k izpitu ne pride, se smatra, da je po lastni volji odstopil od izpita, pa komisija o tem sklepa in ga po njegovem nadrejenem oblastvu obvesti.
Clen 13.
Dana pismena vprašanja, naloge, se morajo izdelati najkesneje v štirih urah in po preteku tega časa se mora naloga, četudi nedovršena, izročiti.
Ce je delal kandidat pismeno nalogo tudi v konceptu, ga mora z ostalimi zapiski vred, ki jih je napravil pri izpitu, izročiti izpraševalni komisiji.
Predsednik izroči nalogo pristojnemu članu v oceno in poročanje komisiji.
Clen 14.
Pismene naloge se izdelujejo vpričo in ob nadzorstvu enega člana komisije, ki ga odredi predsednik.
Kandidatom je dovoljeno, da uporabljajo pri izdelovanju pismenih nalog službeni zbornik pravil in predpisom kot pomožno sredstvo. Druga pomožna sredstva niso dopuščena.
Kandidat mora obdelati prejeto vprašanje samostojno, brez kogarkoli pomoči; vsako nedovoljeno dejanje kandidatovo ima za posledico izključitev od nadaljnjega opravljanja izpita v tem roku; o tem sklepa izpraševalna komisija v popolni seji.
Clen 15.
Predmeti, iz katerih se kandidati izprašujejo, so ti-le:
1. organizacija šumarske stroke v državi;
2. poznavanje najvažnejših odredb zakonov, uredb, pravilnikov, naredb itd., izdanih po oddelku za šumarstvo in oddelku za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike;
3. poslovnik za obča upravna oblastva.
Poleg ustave kraljevine Jugoslavije najvažnejše odredbe naslednjih zakonov:.
4. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja^
5. zakona o banski upravi;
6. zakona o uradnikih;
7. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje tega zakona;
8. zakona o taksah s pravilnikom;
9. zakona o imovinskih občinah;
10. zakona o pobijanju zlorab v uradni dolžnosti;
11. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev;
12. uredbe o draginjskih dokladah.
Poznavanje vseh poslov kakor tudi predpisov in na-redb, nanašajočih se na administracijo in manipulativne pisarniške posle oddelka za šumarslvo pri ministrstvu za' šume in rudnike in temu podrejenih naprav.
Člen 16.
Izpit vodi predsednik izpraševalne komisije. Ima pravico izpraševati iz vseh predmetov.
Člani izpraševatelji izprašujejo samo iz onih predmetov, ki so jim dodeljeni po členu 10. tega pravilnika.
Izpraševalna komisija se mora prepričati, ali je pridobil pripravnik potrebno znanje in sposobnost, da vrši uspešno uradne administrativno-pisarniške posle šumar-ske stroke. Zato mora komisija z izpraševanjem ugotoviti, ali kaže kandidat pravilno pojmovanje, zadostno izkušnjo in izobrazbo za uspešno uporabo teoretičnega znanja, kolikšna je v tem pogledu njegova obča izobrazba in poslovna spretnost in končno, kako ume uporabljati zakonske predpise in strokovno znanje na konkretne primere.
Izpit smejo opravljati na dan najmanj 4, največ 6 kandidatov.
Odlaganje izpita.
Člen 17.
Samo v opravičenih primerih sme kandidat, ki je pripuščen k izpitu, izpit prekiniti ali zaprositi za odložitev roka za opravljanje, o čemer odloči po pribavlje-nem mnenju izpraševalne komisije ban, odnosno minister za šume in rudnike, če službuje kandidat pri upravi državnih šum.
Rok se ne more odložiti, če je to poslednji rok po odstavku (6) § 14. zakona o uradnikih.
Izid izpita.
Člen 18.
Takoj po dokončanem izpitu sklepa komisija o uspehu izpita; pri tem lahko upošteva tudi starešinsko poročilo o kandidatu.
Izpraševalna komisija posluje samostojno in njene odločbe glede kandidata so izvršne.
Člen 19.
Izprašani kandidat se lahko oceni: >zelo dobro«, »dobro« in »slabo«.
Samo v izjemnih primerih, če se kandidat posebno odlikuje od ostalih s svojim znanjem in izobrazboj se lahko d& ocena ^odlično«,	,
Najprej glasuje najmlajši po činu; predsednik glasuje poslednji.
Ti sklepi se vpisujejo na kandidatovi prijavi sami in jih podpisujejo predsednik, vsi člani komisije in poslovodja.
Člen 20.
Zapisnik o izpitu vodi poslovodja; razen osebnih kandidatovih podatkov se vpisuje v zapisnik tudi uspeh izpita in razmerje glasov, s katerimi se je uspeh določil. Zapisnik podpisujejo predsednik, člani komisije in poslovodja.
Člen 21.
Uspeh izpita se mora priobčiti kandidatu takoj. Službeno izpričevalo o tem izdaja izpraševalna komisija proti plačilu predpisne takse.
Izpričevalo se glasi:
DIPLOMA
o opravljenem državnem strokovnem izpitu.
G.    ..........................,	rojen	dne.................
..............v _.....................    ,	je	opravil	danes pred izpraševalno komisijo, odrejeno z odločbo
g. bana ................. banovine z dne  ................—
............. ,	št.  ......., strokovni državni izpit za
administrativno pisarniško službo v šumarski stroki z oceno .................. V	dokaz se mu izdaja ta diplo-
ma po členu 21. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo za administrativno pisarniško službo v šumarski stroki.
V _________________ ,	dne _________________ 193 l
III.	št.  ......
predsednik
poslovodja
Člana:
1.__________________________
2.   _______________________
Obrazec se natisne v državni tiskarni kot državno izdanje na pol pole normalne velikosti (pisarniške) in boljše kakovosti bele barve z znakom: hrastove vejice z listi in trije želodi zelene barve v sredi nad gorenjim napisom: DIPLOMA.
Člen 22.
Vse odločbe in spisi izpraševalne komisije o kandidatskih izpitih se predajo odseku za šumarstvo kr. .banske uprave za njegov arhiv; banska uprava objavi te odločbe v banovinskem službenem listu.
Poročilo o uspehu izpita vsakega kandidata mora poslati komisija pristojnim oblastvom, pri katerih so uslužbenski listi kandidatovi zaradi vpisa potrebnih po-
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Clen 23.
Kandidati smejo dobiti za opravljanje izpita največ 7 dni odsotstva.
Nagrada izpraševateljem.
Clen 24.
Predsednik, člani izpraševalne komisije in poslovodja dobivajo nagrado, ki jo trpe kandidati po pravilniku gospoda ministra za finance D. R. br. 72.100 z dne 4. junija 1927.; če pa stanujejo zunaj kraja, kjer se opravlja izpit, dobivajo iz banovinske, odnosno državne blagajne tudi še pripadajoče potne stroške po predpisih o povračilu polnih stroškov za službena potovanja.
Povračilo potnih stroškov kandidatom.
Clen 25.
Pripravniku, ki opravlja ta izpit zunaj svojega službenega kraja, se prizna pravica do potnih stroškov iz banovinske, odnosno državne blagajne, če izpit opravi.
Prehodne odredbe.
Clen 26.
V letu 1932. se lahko opravlja izpit kljub predpisom člena 4. tega pravilnika razen v novemberskem roku tudi v mesecu maju, če se tedaj kak kandidat k izpitu Prijavi.
Prijave za opravljanje izpita v tem roku se morajo vložiti najkesneje do konca meseca marca tega leta.
Da so pripuščeni k izpitu, je komisija dolžna obvestiti kandidate najkesneje do dne 15. aprila.
Veljavnost pravilnika
Člen 27.
Ko stopi ta pravilnik v moč, prestanejo veljati vsi drugi predpisi, ki so veljali doslej v kraljevini Jugoslaviji za opravljanje državnega strokovnega izpita za administrativno pisarniško službo v šumarski stroki uradnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo.
Člen 28.
Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«.
V Beogradu, dne 3. marca 1932.; št. 34.487,
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r.
'•■s* >
Banove uredbe.
273.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 5304/2.
Popravek.
V 21. kosu »Službenega lista« z dne 15. marca t. 1. je bilo pomotoma objavljeno pod poglavjem: »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1932«, pod II. No. 5304/1, in sicer v toč. a, da bo pobirala občina Središče občinske trošarine od 100 1 vina Din 50’—. Pobirala pa bo od 100 1 vina Din 75-— občinske trošarine.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
29.	marca 1932.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka dr. Stare s. r.'-
II.	No. 1000/1.
Objava.
Občina Planinska vas, v srezu Šmarje pri Jelšah, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v
letu 1932. občinsko trošarino od 100 1 vina Din 100'—.
1
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. marca 1932.
■ . m	—
274.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 39 z dne 19. februarja 1932.
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil na predlog ministra za prosveto in na podstavi § 77. zakona o za-	.
ščiti avtorskih pravic z ukazom od 26. januarja 1932. za člane sveta strokovnjakov za avtorsko pravo Zupančiča Otona, pisatelja, Dolinarja Alojzija, kiparja, in Lajovica Antona, skladatelja.
Z ukazom Njegbvega Veličanstva kralja od 21. januarja 1932. je bil postavljen v etnografskem muzeju v Ljubljani za upravnika s pravicami uradnika III. položajne skupine 1. stopnje dr. Zupanič Niko, upravnik istega zavoda v pokoju.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. februarja 1932. so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje: dr. Kociper Janez, profesor klasične gimnazije v Mariboru, Prijatelj Karel, profesor klasične	Mžžj&žOfa	ga^aL p dsi k,
profesor realne gimnazije v Murski Soboti, dr. Šorli Peter, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani in Mravljak Franc, profesor realne gimnazije v Celju, dosedanji uradniki IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje: Tomec Ernest, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, Kambič Mihael, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani in d r. Lovrenčič Jožef, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, dosedanji uradniki V. položajne skupine; v V. položajno skupino: dr. Žerjav Gregor, profesor ženskega, učiteljišča v Ljubljani, Koblar Franc, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, Sivec Ivan, profesor klasične gimnazije v Ljubljani, Kranjc Silvester, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, Anžič Anton, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, Osterc Franjo, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, Bajželj Ivan, učitelj veščin moškega učiteljišča v Ljubljani in Zaletel Vinko, učitelj veščin I. realne gimnazije v Ljubljani, dosedanji uradniki VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino:	Leben	Marija, profesor ženskega
učiteljišča v Ljubljani in dr. Ilc Josip, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, dosedanja uradnika VII. položajne skupine; v VII. položajno skupino: Klemenc Ivana, učiteljica veščin II. realne gimnazije v Ljubljani in Šliber Ljudmila, učiteljica veščin II. realne gimnazije v Ljubljani, dosedanja uradnika VIII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 30. decembra 1931. so napredovali v VIL položajno skupino: Troha Elza, učiteljica v Zavrču, srez ptujski, Š a j -ger Hedvika, učiteljica v Novem mestu, Herzog Ana, učiteljica v Ljutomeru, Rakovec Cirila, učiteljica pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Kontler Marija, učiteljica v Prihovi, Levec Štefanija, učiteljica v Bohinjski Bistrici, Arrigler Valerija, učiteljica v Trzinu in Veber Franja, učiteljica v Starem trgu, dosedaj učiteljice VIII. položajne skupine.
Številka 40 z dne 20. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. februarja 1932. je bil upokojen Zupančič Jakob, direktor realne gimnazije v Mariboru, uradnik III. položajne skupine 1. stopnje.
• Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. januarja 1932. so bili upokojeni: Širc Ernest, učitelj v Ljubljani, Skrbinšek Ignacij, učitelj v Planici, Pušenjak Ivan, učitelj v Mozirju, Odlasek Josip, učitelj v Domžalah, Premk Alojzija, učiteljica v Grosupljem in Ored Zora, učiteljica v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. januarja 1932. se je razveljavil ukaz z dne 17. junija 1929.,
O.	n. štev. 47505, kolikor se tiče upokojitve Horvat-Sos Klare, bivše otroške vrtnarice iz Dolnje Lendave.
Številka 41 z dne 22. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. februarja 1932., III. štev. 5631, je bil postavljen za višjega policijskega komisarja VI. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani Vodinelič Ante, policijski komisar VII. položajne skupine iste uprave.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. decembra 1931. je bil razveljavljen ukaz z dne 30. novembra 1929., po katerem je napredoval v V. skupino
I.	kategorije dr. Košir Alija, docent medicinske fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Z istim ukazom je bil razveljavljen ukaz z dne 8. aprila 1930., po katerem je napredoval v VI. skupino I. kategorije dr. Rus Jože, pomočnik knjižničarja državne knjižnice v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. januarja 1932. je bil razveljavljen ukaz z dne 30. marca 1927., P. številka 4068, s katerim je bil upokojen Pavlinič Alojzij, ravnateljski adjunkt pri bivšem velikem županu v Ljubljani kot uradnik 1. skupine III. kategorije.
Minister za trgovino in industrijo je postavil z odlokom z dne 14. januarja 1932., I. štev. 966/0, pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani za uradnika IX. položajne skupine Cvetličanina Manoj-la, uradniškega pripravnika iste podružnice.
Pomočnik ministra za finance je na prošnjo postavil z odlokom z dne 8. februarja 1932., štev. 11401, za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Novem mestu Šterbenca Jožefa, davkarja iste položajne skupine davčne uprave v Supetru, in za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Škofji Loki Šoberla Andreja, pomožnega davkarja iste položajne skupine davčne uprave v Čabru.
Številka 43 z dne 24. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. februarja 1932., štev. 7274/1., je bil postavljen za kmetijskega višjega pristava in vršilca dolžnosti vinarskega potovalnega učitelja pri banski upravi Dravske banovine v Ljubljani v VIL položajni skupini ing. Lukman Franjo, profesor srednje kmetijske šole v Bukovem v isti položajni skupini.
Številka 44 z dne 25. februarja 1932.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je postavil z odlokom z dne 23. decembra 1931., O. štev. 21417/31, dr. Herferla Henrika, uradniškega pripravnika obče državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika v VIII. položajni skupini s plačo 730— dinarjev in s položajno doklado Din 400-— mesečno.
Z odlokom ministra pravde z dne 5. februarja 1932., štev. 9105, je bil postavljen za pisarniškega oficiala VIII. položajne skupine pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi Gruden Rafael, bivši pisarniški uradnik pri okrajnem sodišču v Gilarzi (Italija), premeščen pa je bil na prošnjo k okrožnemu sodišču v Mariboru v dosedanji položajni skupini Amalietti Julij, višji pisarniški oficial VIII. položajne skupine pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi.
številka 45 z dne 26. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. februarja 1932. sta bila na prošnjo postavljena: za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Novem mestu Štarkel Rudolf, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave na Brežicah in za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Mariboru Petek Anton, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Brežicah.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
8.	februarja 1932., I. štev. 3358/0, je bil premeščen po' potrebi službe v državno tehnično srednjo šolo v Ljubljani Urankar Pavel, profesor VIII. položajne skupine državne trgovske akademije v Sarajevu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, lisk* in Bfdagn; Šiškama »Merkur* s Ljubljani:; njen predstavnik; Otmar Michdlek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE BRAVSKE BANOVINE
Priloga k 26. kosu letnika III. z dne 31. marca 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
v». No. 6675/11.	1235
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 15. marca do 21. marca 1932.
Po naredbi ministrstva ja narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Skupina tifuznih bolezni.
Dolnja Lendava . .
Kranj................
Litija...............
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi bree Novo mesto . . . . Ptuj.................
I
— 1
Vseaa
10
Škrlatinka. — Scarlalina.
Brežice ....
femiii::::
Kranj.........
Kočevje • • •
Laško.........
Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto) Maribor levi breg Maribor (mesto) Murska Sobota . . . Kovo mesto . . . Prevalje...........
Radovljica . • . i “lovenjgradec . .
Vseea
3 — 1
73	5	9	1	68
1
1
2
11
4
3
Ošpice. — Morbilli.
Srez	ca rr 0	Na novo oboleli	> a t-t T3 sj O	Dmrli	Ostanejo v oskrbi
Daviva. — Diphtci	da 26	;t C 9	Voh 9	P	19
Celje 		7	—	4	2	1
Gornjierad		—	1	—	—	1
	3	1	1	—	3
Kranj		13	—	—	—	13
Konjice		—	1	—	—	1
Krško		1	1	—	—	2
Ij3S|\ 3	2	—	—	—	2
Litija		5	—	3	—	2
Ljubljana (3rez) ....	0	4	1	—	8
Ljubljana (mesto) . . .	3	—	—	—	3
Ljutomer		3	2	1	—	3
Maribor desni breg . .	2	—	2	—	—
Maribor levi brea • . •	6	—	—	—	6
Maribor (mesto) ....	2	—	i	—	1
Murska Sobota		2	—	1	—	1
Novo mesto		1	—	1	—	—
Prevalje		 . .	3	—	—	—	3
Ptui		1	1	—	1	1
Radovljica 			2	—	1	—	1
Slovenjgradec		2	—	—	—	2
Šmarje pri Jelšah ....	12	4	2		14
Vseaa . . .	100	17	27	3	87
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Konjice			—			27
Ptui			9	—	15
Ptui (mesto)		. 1 2 1 —	—	—	2
Vseea . .	. 45,1 8	9		44
Šen. — Erjsipelas.
K rani		1				'	1
Kočevje 		1	1			—	0
Krško		1	1			—	1
Laško 		2	1	1	—	2
Ljubljana (mesto) . . .	1	1			—	9
Maribor levi brea . . .	—	1				1
Maribor (mesto) . . .	4	—	1		3
Novo mesto		1	2			—	3
Ptuj		—	1				—	1
Radovljica		1	—				1
Šmarje pri Jelšah ....	—	1	. 		—	1
Vseea . . .	12	8	2	-	18
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Maribor desni breg . • I 1 I — I 1 I — I
	* • *	50	15 1	48 1	2	15	Vseea . . .	1	-	1	-	—
{\rsko . •••«•«• m 1 		147 59			—	147 59	Otročična vročica. — puerperalis.		Scpsia			
Ktul		5	2	4			3						
®Qiarje pri Jelšah . . ,	31	4	10			25	Kočevje .........	1		_	_	1
						Konjice		l	—	—	1	
Vseea . . .	292	22	63	2	249	Metlika •....•««», Novo mesto .......	1 3	—	—	1	1 2
Nalezljivo vnetje možganov, ^ningitis cerebrospinalis epidemica.						Vseea . . . Ljubljana, dne 25.	8 l marca 1		- 932	2	4
Konjice		_	1	_	1		Kraljevska banska uprava Dravske					
Maribor desni bree . .	1	—	—		1	banovine v Ljubljani,					
Vaeaa , ■ •	1	1	—	1	1	*					
V—No. 276 3.
1215-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za 1. zidarska, težaška, tesarska, kleparska in pečarska dela ter polaganje linoleja, 2. mizarska in steklarska dela, 3. polaganje parketov, 4. ključavničarska dela, 5. pleskarska dela in slikarska dela in 6. za vodovodno instalacijo
1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. aprila 1932 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 20.
Ponudbe naj se glase za posamezne skupine v obliki popustov (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunskih zneskov, ki značaje za:
1 zidarska, težaška, tesarska, kleparska, pečarska dela ter polaganje linoleja	Din	1,106.256-06
2. mizarska in steklarska dela	3
3. polaganje parketov 3
4. ključavničarska dela 3
5. pleskarska in slikarska dela	>	123.556-50
6. vodovodna instalacija >	148.482'30 Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji v »Službenih novicah in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 25. marca 1932.
214.286'90
76.100-50
25.880-50
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
1242
Preds. 347—5/32—1.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo gospoda dr. Reismana Avgusta, odvetnika v Mariboru sodnim tolmačem za češkoslovaški jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Predsedstvo višjega deželnega sodišča, v Ljubljani, dne 22. marca 1932.
*
1234 3-1
Preds. 113—4/32—1.
Razpis.
Odda se 5 mest pisarniških uradnikov od X. do IX. položajne skupine, in sicer pri deželnem sodišču v Ljubljani 2 mesti, pri okrajnih sodiščih v Radovljici, Škofji Loki in na Vrhniki po eno mesto.
Hkratu se razpisujejo tudi vsa mesta pisarniških uradnikov in pripravnikov, ki bi se eventualno izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega.
Podčastniki, ki so dovršili z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo in napravili I. pisarniški in zemljiškoknjižni izpit, se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Prošnje za razpisana mesta, ki morajo biti svojeročno pisane, pravilno kolkovane in opremljene z vsemi listinami o izpolnitvi pogojev po §§ 2. in 3. zakona o uradnikih, je vložiti po službeni poti najkesneje do
30. aprila 1932. pri podpisanem predsedništvu,
Prekesno ali brez predpisanih prilog 'ložene prošnje se pri natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 29. marca 1932.
*
Preds. 114—4/32—1.	1233	3—1
Razpis.
Odda se 8 mest jetniških paznikov-pripravnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Prosilci za razpisana mesta morajo ustrezati pogojem po §§ 2. in 3. zakona o uradnikih in §§ 7. in 8. uredbe o uslužbencih kazenskih in drugih sličnih zavodov z dne 6. junija 1931., br. 67150 U 536 >Službene novine« št. 132—XLI. Ker je mogoče, da se kesneje izmed prosilcev popolni mesto stražnega nadzornika, za katero je v smislu čl. 2., odst. 5., uredbe o ureditvi kazenskih zavodov z dhe 18. novembra 1931. v zvezi s členom 3., točko d), uredbe o ureditvi kazenskih zavodov z dne 6. junija 1931. predpisana spodnja srednja ali njej enaka šola in mora biti prosilec tudi rezervni častnik, se opozarjajo na razpisana mesta tudi prosilci s tako kvalifikacijo.
Vsi prosilci morajo biti samskega stanu. v starosti nad 23 do 30 let.
Prošnje za razpisana mesta, ki morajo biii svojeročno pisane, pravilno kolkovane in opremljene z listinami o izpolnitvi vseh pogojev, je vložiti službenim potom najkesneje do 30. aprila 1932. pri podpisanem predsedništvu.
Hkratu se razpisujejo vsa mesta jer-niških paznikov-zvaničnikov, ki bi se eventualno izpraznila tekom razpisa ali pa zaradi njega.
Prekesno ali brez predpisanih prilog vložene prošnje se pri natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 29. marca 1932.
*
Preds. 115-4/32-1.	1232	3-1
Razpis
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto zvaničnika-poduradnika.
Hkratu se razpisujejo tudi mesta pod-uradnikov-zvaničnikov ter služiteljev, ki bi se eventualno izpraznila zavoljo razpisa ali tekom razpisa.
Prosilci za mesto zvaničnika-poduradnika morajo izkazati, da so vršili najmanj 1 leto izvršilno službo, da so napravili poduradniški izpit ter da ustre-
zajo pogojem § 10. uradniškega zakona.
Prošnje, ki morajo biti svojeročno pisane, pravilno kolkovane in s predpisanimi prilogami opremljene, je vložiti do službeni poti najkesneje do
30.	aprila 1932. pri podpisanem predsedništvu.
Novi prosilci morajo izkazati tudi izpolnitev pogojev po §§ 2. in 3. zakona o uradnikih.
Prekesno ali brez predpisanih prilog vložene prošnje se pri natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo deželnega sodišča
v Ljubljani, dne 29. marca 1932.
*
Preds. 266 4/32—2	1227—3-2
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto jetniškega pazmika-pripravnika.
Hkratu se oddajo tudi vsa mesta jetniških paznikov-zvaničnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega.
Prošnje za razpisano mesto morajo biti svojeročno spisane, pravilno kolkovane ‘n opremljene z vsemi listinami, ki potrjuje izpolnitev pogojev iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih. Vložiti jih je d„
28.	aprila 1932. leta
pri podpisanem predsedništvu.
Po gornjem roku ali brez predpisanih dokumentov ali nepopolno vložene prošnje se pri tem natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo okrožnega sodišča,
~v Celju, dne 27. marca 1932.
*
Preds. 265—4/32—2.	1226-3—2
Razpis.
Pri okrajnih sodiščih v Laškem in v Rogatcu se oddaste mesti pisarniških uradnikov od IX. do VII. položajne skupine. Hkratu se oddado tudi ona mesta pisarniških uradnikov in pripravnikov, ki bi se eventualno izpraznila tekom razpisa ati pa zavoljo njega. Podčastniki, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Prošnje za razpisano mesto morajo biti svojeročno spisane, pravilno kolekovane in opremljene z vsemi listinami, ki potrjujejo izpolnitev pogojev iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih. Vložiti jih je do
28.	aprila 1932. leta pri podpisanem predsedništvu.
Po gornjem roku ali brez predpisanih dokumentov ali nepopolno vložene prošnje se pri tem natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo okrožnega sodišča, v Celju, dne 27. marca 1932.
Preds. 82 4/32-2	1238
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru se oddasta 2 mesti jetniških pazuikov-pri-pravnikov.
Hkrati se oddado tudi vsa mesta j®1' niških paznikov-zvaničnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega.
Za pazniško službo se mimo pogojev iz §§ 3. in 4. urad. zak. zahteva še
a) da je kandidat dovršil osnovno šolo,
b) da ni oženjen, ali da je vdovec brez otrok ali sodno ločen brez otrok,
c) da nima manj ko 23 let in ne nad 30 let, ko stopi v službo.
Prošnjam je treba priložiti te-le li' stine:
a) potrdilo o državljanstvu,
b) rojstni (krstni) list,
c) šolsko izpričevalo,
č) potrdilo o opravljeni vojaški obveznosti,
d) potrdilo o vedenju, v katerem ino* ra biti naznačeno, ali je bil kandidat kaznovan in obsojen za onečaščujoča dejanja,
e) zdravniško potrdilo, da je telesno in duševno popolnoma zdrav in da j® sposoben za pazniško službo,
f) potrdilo, da ni oženjen, ali da je vdovec brez otrok, ali da je sodno 1°' čen in brez otrok,
g) pismeno obvezo, overovljeno p° pristojnem oblastvu, da bo služil v pa z-niški službi najmanj 3 leta.
Prvenstvo pri sprejemu imajo one osebe, ki poleg tega, da izpolnjujejo gornje pogoje, služijo pri policiji, orožni št vu ali vojski.
Ob enakih pogojih imajo vselej prednost vzdržljivci in Sokoli.
Lastnoročno spisane prošnje naj se predlože do
30.	aprila 1932.
pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 29. marca 1932.
*
Preds. 218-4/32—2	1251-3"1
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Novem mesti* se oddasta mesti pisarniškega uradni*2 in služitelja.	‘
Svojeročno spisane in pravilno kolk°* vane prošnje za razpisani mesti je vid* žiti
do 30. aprila 1932.
pri podpisanem predsedništvu. _
Hkratu se s tem razpisujejo tudi B*?] sta pisarniških uradnikov in priprav®*' kov, odnosno služiteljev', ki bi se ev®“' tuatao izpraznila med razpisom ali za-voljo njega.	»	.
Podčastniki, ki so dovršili sodn<H>' sarniško pripravljalno dobo s predpi^ nima izpitoma in zvaničniki, se opozar jajo na § 8. zakona o uradnikih-^ s
Prosilci, ki so že v državni priložijo svoji prošnji overjen izvw®®£ iz uslužbenskega lista v 2 izvodih, li prosilci pa naj opremijo svoje Pf0^. z listinami, ki potrjujejo, da imajo goje iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih-
Predsedništvo okrožnega sodišča Novem mestu, dne 29. marca 1932.
*
Proglasitve za mrtve.	122:
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se ■nore o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., d rž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase Pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na zna nje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, kije bil postavljen pogreša ncu	Dan in opr. št.	Oklicni rok poteče
Zupančič Jožef, rojen 16. februarja 1877 v Grmuljah, pristojen v občino Raka, oženjen, posestnik v Totnažji vasi št. 26, ■	odrinil dne 15. maja 1915 v svetovno vojno in je od avgusta 1915 neiz-vesten.	žena Zupančič Jožefa st.	Jarc Ivan, pristav pomožnih uradov v pokoju v Novem mestu.	9. XII. 1931. T 41/31-2	1. X. 1932.
Kolenc Gregor, rojen 5. marca 1876 v Lokvah št. 11, pristojen v Kostanjevico, oženjen, posestnik v Mladju, srez Krško,	odšel je 1. 1917 v svetovno vojno kot vojak 27. domobranskega pešpolka na rumunsko fronto, odkoder se je zglasil zadnjič 15. avgusta 1917, potem pa je neizvesten.	žena KcJene Ana	M	16. XII. 1931. T 43/31-2	1. X. 1932.
Miklavčič France, rojen 19. oktobra 1880 v Dolenjem Kamenju št. 5, pristojen v občino Dobrnič, srez Novo mesto, oženjen, posestnik v Kitnem vrhu št. 19,	odšel je kot vojak 27. domobr. pešpolka leta 1914 v svetovno vojno in je od sv. Martina 1914 neizvesten.	sin Miklavčič Franc ml.	n	28. XII. 1931. T 42/31-3	1. X. 1932.
Luzar Franc, posestnikov sin, rojen 15. avgusta 1895 v Brezju št. 4, pristojen v občino Št. Jernej, srez Krško,	je odšel 15. marca 1915 s 55. pešpolkom v Voitsberg na bivšem Štajerskem, a od tam je bil poslan v Galicijo in je od junija 1915 neizvesten.	oče Luzar Jožef	w	23. II. 1932. T 1/32-3	1. X. 1932.
Brinskelle France, rojen 9. februarja 1887 v Toplem vrhu 26, pri stojen v občino Cnnošnjice, sin f Brinskelle Neže,	je odrinil v svetovno vojno leta 1914 in ni o njem od 6. novembra 1914 nikake vesti.	sorodnik Brinskelle Avgust	n	27. I. 1932. T 27/32-2	1. X. 1932.
Gregorčič Jožef, rojen 20. marca 1880, oženjen, posestnik v Mali Strmiči, pristojen v občino Šmar-jeta, srez Krško,	je odšel v vojno na gališko fronto koncem julija 1914, kjer je padel, zadet od sovražne krogle dne 8. avgusta ter bil pokopan dne 9. avgusta 1914.	žena Gregorčič Terezija	n	23. II. 1932. T 3/32-3	1. VIT. 1932. (dokaz smrti)
Galič Martin, posestnikov sin, rojen 7. marca 1888 v Velikem Cirni-ku št. 17, pristojen v Veliko dolino, srez Krško,	je odrinil kot vojak bivš. 17. pp. II. nadomestne stotnije 1. voda v Karpate, odkoder je zadnjič pisal 27. aprila 1915, odtlej pa je neizvesten.	brat Galič Janez	♦*	24. II. 1932. T 4/32-3	1. X. 1932.
Hočevar Franc, rojen 20. aprila 1886 v Gorenji Radolji, pristojen v Bučko, srez Krško, delavec v Bršljinu pri Novem mestu,	je odšel kot vojak 17. pp. 3. stotnije koncem julija 1914 v Galicijo in bil okrog 8. septembra 1914 v bitki z Rusi zadet smrtnonevarno v glavo in od takrat ni bilo več čuti o njem.	žena Hočevar Ana roj. Vozelj	**	22. III. 1932. T 6/32-3	1. XI. 1932.
Fabjan Jožef, rojen 17. marca 1889 v Vel. Trnu pri Sv. Duhu, stanujoč kot delavec v Kalcah, pristojen v Krško,	je odšel ob izbruhu vojne z bivšim 27. domobranskim pešpolkom v Galicijo in prišel začetkom 1. 1915 v rusko vjetništvo, odkoder je zadnjič pisal 6. aprila 1915 iz neke bolnice, potem ni bilo nobene vesti o njem.	sestra Fabjan Ana	H	15. III. 1932. T 8/32-3	1. XI. 1932.
Smolič Janez, rojen 26. maja 1881 v Mokronogu št. 82, oženjen, mizarski mojster v Šmavru, pristojen v Dobrnič, srez Novo mesto,	je odšel kot vojak bivšega 27. pešpolka v Galicijo, od tam na tirolsko fronto, kjer ga je baje meseca oktobra 1916 zasul plaz in je od tedaj neizvesten.	žena Smolič Ana	11	22. III. 1932. T 9/32-7	1. XI. 1932.
Mirt Franc, rojen 12. avgusta 1878 'viSenušah št. 14, posestnik isto-fe Vini, pristojen v Krško, ' !£ t r. -	je odšel kot vojak bivšega 17. pešpolka 11. čete 4. voda v vojno na gališko fronto in je bil 26. avgusta 1914 pri Volčji dolnji zadet od granate v glavo in je od takrat neizvesten.	žena Mirt Marija	tl	16. II. 1932. T 5/32-4	1. X. 1932.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 24. marca 1932.
V a 4394/31-8	1239
Dražbeni oklic.
10.	maja 1932. ob devetih bo pri Popisanem sodišču v sobi št. 16 dražil nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. vk', vh št. 287.
Cenilna vrednost: Din 117.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 78.(XXI-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. *
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 20. marca 1932.
Konkurzni razglasi
S 10/32-3	.	1240
8gl' Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini An-tičevič Marije, bivše trgovke z vinom v Logatcu, sedaj lastnice vinotoča v Ljubljani, Dunajska oesta 37, registrovane pod firmo Antičevič Marija.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Dr. Benkovič Ive, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 2. aprila 1932. ob devetih.
Oglasitveni rok do 30. aprila 1932. pri deželnem sodišču. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 7. maja 1932. ob devetih v sobi št. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1932.
Sa 25/31—16.	1247
382.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnika Juharta Mihaela, trgovca v Meži, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 30. marca 1932.
*
1246
Sa 4/32—6.
383.
Ustavitev poravnalnega postopanja.
Poravnalna dolžnika: Tretjak Franc in Tretjak Marija, posestnika v Slovenj-gradcu. ,
Poravnalno postopanje se po § 56., točka 4 zak. o prisilni poravnavi izven stečaja ustavlja.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 30. marca 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 3952/661/1932	1211	2—2
Oklic.
Tvrdka Karl Thoma, mehanična tvor-nica svilenih izdelkov, ki izvršuje na podlagi obrtnega lista z dne 23. novembra 1927., štev. 31.489/1992/1927, obrt tovarne za izdelovanje svilenih tkanin s sedežem v Mariboru, Mlinska ul. 23, je z vlogo z dne 18. marca 1932. zaprosila, da se ji dovoli urediti nekaj prostorov v Cvetlični ul. 18 za barvarno lastnih izdelkov.
Radi tega odreja mestno načelstvo v Mariboru v smislu IV. poglavja zakona o obrtih komisijski ogled in razpravo na 11. aprila 1932. ob četrt na 16. uro s sestankom na mestu samem v Mariboru, Cvetlična ul. 18.
Pri tej razpravi je vložiti ugovore, ki niso bili že prej pismeno uveljavljeni,
drugače se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z ustanovitvijo obrata in se bo razsodilo, ne oziraje se na poznejše ugovore.
Izvršitev naprave se bo dovolila, če se uradno ne podajo pomisleki.
Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da prisostvujejo tej razpravi.
Načrti so do dneva razprave na vpogled pri mestnem načelstvu v Mariboru ined uradnimi urami.
O tem se obveščajo z vabilom udeležbe:
1. Tvrdka Karl Thoma, mehanična tvornica svilenih izdelkov v Mariboru, Mlinska ul. 23;
2. Eksportna družba Matheis, Sup-panz & Co. v Mariboru, Cvetlična ul. 18;
3. Gospod Herman Berg, industrija-lec v Mariboru, Usnjarska ul. 2;
4. Gospod dr. Anton Dolar, profesor in hiš. pos. v Mariboru, Wildenrainer-jeva ul. 12;
5. Gospod Fran Domicelj, industrija-lec v Mariboru, Wildenrainerjeva ul. 15;
6. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, oddelek VI., v Ljubljani;
7. Mestni gradbeni urad v Mariboru;
8. Mestni fizikat v Mariboru.
Mestno načelstvo v Mariboru,
dne 24. marca 1932.
Mestni podnačelnik:
Golouh s. r.
Št. 812.	1192	a	2—1
Razglas
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega . mostu čez »Mali graben« v km 3188 drž. ceste št. 49.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani razpisuje po naročilu kraljevske banske uprave z dne 25. septembra 1931. V. No. 1411/4 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev železobetonskega mostu čez »Mali graben« I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. maja 1932. ob 11. uri dopoldne
v prostorih tehničnega razdelka, Ljubljana, Sv. Petra vojašnica, Vrazov trg št. 4.
Vse natančnejše podatke vsebuje celotna objava v prilogi objav »Službenega lista« št. 25 z dne 30. marca 1932. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 24. marca 1932.
$
Štev. 1143.	1253
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno pismeno ofertalno licitacijo za prodajo ca 700 plm1 bukovih hlodov, izdelanih v režiji na Opatovi gori v področju šumske uprave v Kostanjevici.
Popjidbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in
pri šumski upravi v Kostanjevici, je vložiti do 18. aprila 1932 do 11. ure dopoldne pri podpisani direkciji, kjer se bo tega dne vršila licitacija.
Pojasnila dajeta omenjena dva urada.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 30. marca 1932.
Razne objave
1243
Prodaja hiše in zemljišč v stepanji vasi in na Barju.
Zbog sodne dovolitve se vrši prostovoljna sodna dražba v zapuščino pokojne Bricelj Frančiške iz Stepanje vasi spadajočih zemljišč, vlož. štev. 77 in 421, k. o. Stepanja vas, in vi. štev. 172 in 601, k. o. Karlovško predmestje,
dne 13. aprila 1932. od 9. ure dalje na mestu samem v Stepanji vasi, hšt. 31, oziroma v gozdu na Golovcu, na Barju, »Dolgi breg« in »Ilovca«.
Dražba se prične v Stepanji vasi, hšt. 31. — Dražbalo se bo po posameznih parcelah, potem cel vložek skupaj-
Izklicna cena za celo posestvo 109.833 Din 20 p, za posamezne parcele je izklicna cena cenilna vrednost.
Vadij 10% izklicne cene v gotovini, hranilnih knjižicah ali pupilarnih vrednostnih papirjih je položiti pred dražbo. — Vknjiženim upnikom so njihove pra' vice pridržane.
Vpogled dražbenih pogojev v pisarni dr. Kuharja, javnega notarja. Kolodvorska ulica št. 3.
V Ljubljani, dne 30. marca 1932.
I>r. Kuhar Andrej javni notar kot sodni poverjenik.
H*
1237 3-1
Objava.
»Commerce« d. d. v Ljubljani je n* svojem rednem občnem zboru dne 2. novembra 1931. sklenila znižati delnišk® glavnico od 1,000.000 Din na 250.000 dinarjev. Vsi upniki družbe se pozivljejo, da se prijavijo pri družbi. Znižanje se bo izvedlo v skrajšanem trimesečnen1 roku od dneva zadnje objave tega ogla* sa v smislu ces. nar. 21. junija 1873., drž. zak. št. 144.
Upravni svet.
*	1243
Objava.
Izgubil sem številko tovornega avto-mobila 2/55, izdano od policijske upra' ve v Ljubljani, ter jo proglašam za ner veljavna
Foltyn Karl * r.
*	1213	3-2
Objava.
Podpisani Ulčar Mirko, Jesenice, ksandrov trg št. 5, sem izgubil i*Pr” čevalo II. razreda meščanske šole ® Jesenicah. Proglašam ga neveljavni«1-
Ulčar Mirko s. r.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tisk« !■ zalaga: Tiskarn« Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; Q. Mich&lek v Ljubljani