SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za telo Uto predplačaa 16 (Id., za pol leta 8 rld., za četrt leta i (14., sa i »d«
meiec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za ••!• leto IS (Id., sa pol leta 6 fld., sa četrt leta S (ld., ia jedtn Meiec 1 (ld. V Ljn bljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. vsfi aa leto. Posamn« ttevilke po 7 kr.

Naročnino in Oznanila (iaierate) »»prejema npravnlitvo in ekspediclja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Iahaja таак dan, isrsemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne,
Štev. ISO.
V Ljubljani, v petek 28. maja 1897.
Letnik XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 26. maja.
Nemika burka.
V današnji seji se je nadaljevala nemška burka v x-dejanjih in y-prizorih imenom „Obstrukcija", režišer Jurij Schonerer s sodelovanjem prvih, slo-večih umetnikov: Funke, Gross, Schiicker, Bendel, Pergelt, Pommer, Lemisch, Menger, G!ockner, Mos-dorfer, Pfersche itd.
Umetniki znajo doslovno na pamet svoje uloge, Schonerer z višave bučečim glasom daje povelje ter neprestano pošilja svojega oprodo Wolfa med svoje germanske bojne čete. Gledališče je danes zopet razprodano.
Komaj danes prvi podpredsednik Abrahamowicz ob 11. uri otvori sejo, oglašajo se po vrsti dolgo-bradi Gross, kodrasti Funke, nežni Sylvester in gromobesedni Schonerer, ki se pritožujejo, da desnica dela „škandale", izpodkopava „ugled" parlamentarizma, krati opoziciji prosto besedo itd.
Torej ljudje, ki se vedejo divje, tulijo, bijejo z ravnili in pestmi ob mizo, trgajo stenografom iz rok stenograme ter mečejo proti predsedniku raztrgane poslovnike, kakor so delali v zadnji seji, ti nemški kulturonosci se danes pritožujejo o „nasilnosti" češkopoljekega predsedstva.
Med živahnim odobravanjem desnice pouči drugi podpredsednik dr. Kram&r nemško gospodo o „dostojnosti".
Ura je V.4., a če vedno smo pri „mrtvi točki", pri zapisniku.
Vrši se že osmo ali deveto glasovanje po imenih, ali je namreč zbornica „menažerija".
Levičarji, izvzemši ustavoverne veleposestnike in antisemite, ki so že opoludne pobrali šila in ko-
pita, odgovarjajo „da". Da, zbornica je pravi talmud. Celo isti nemški župani, kateri so pozvani prišli iz čeških pokrajin kot deputacija izražat svojo ogorčenost zaradi jezikovnih naredeb in so danes na galeriji prisotni tem škandaloznim prizorom, zmajujejo z resnimi glavami, ali je tako početje vredno 5000 gld., katere stane vsak dan državni zbor. Desnica bi rada preprečila to komedijo, toda v poslovnem redu ni nobenega sredstva.
Kako znoreli so že posamezni nemški kalini, dokazal je ravnokar posl. Glockner s predlogom, da se seja pretrga za 10 ur, torej do V«^- ur0 v jutro. To se je celo dr. Grossu zdelo tako bedasto, da je javno zavrnil svojega „klovna".
Posl. Sylvester predlaga, da se v zapisnik zadnje seje vsprejmo vsi dogodki, ki so se vršili po glasovanju proti odmoru 10 minut.
Podpredsednik Abrahamowicz odvrne, da taki popisi ne spadajo v zapisnik, vendar pa hoče vprašati zbornico.
Posl. Iro nato predlaga, naj se glasuje po imenih, ali sme predsednik vprašati zbornico. Ali ni to že skrajna smelost ? Odpomoči bi mogel samo poslovni red angleške ali hrvatske zbornice, da tacega „barabeža" ali zapro v tamnico ali pa vržejo iz zbornice.
Ura je pet, a glasovanjem o zapisniku ni še konca.
Naši poslanci pri delu.
Pod tem zaglavjem je pisala „Domovina" in „Narod" je ponatisnil nastopno: „O volitvi v celjski mestni skupini bode poročal nemški liberalec baron Wiedersperg. V uradnem aktu o dr. Pom-merjevi volitvi je mnogo slovenskih vlog, rekurzov
in pritožb; baron Wiedersperg vsega, v teh aktih zadržanega gradiva ne bode razumel, ker slovenščine ni vešč, in proti rojaku Pommerju se mu tudi ne bode poljubilo opozoriti legitimacijskega odseka in zbornice na kričeče nezakonitosti, katere je pri tej volitvi storilo okr. glavarstvo v Celju in namestništvo v Gradcu. Kaj je poslance k temu, nam popolnoma nerazumljivemu koraku napotilo? Kje je tu narodna jeklenostin odločnost? Sedaj sedijo naši poslanci v veČini in se b a h a j o, da so postali važen faktor, a zakaj ne izkoriščajo tega svojega ugodnega položaja ?"
Na to bahato in odločno vprašanje smemo v imenu ogromne večine, ako ne vseh slovensko-hrvatskih poslancev odgovoriti: „Si tacuisses". „Domovina" in „Narod" imata brez dvoma v uredništvih tudi nemškoliberalne liste, iz katerih bi se bila mogla uveriti, kako so besneli prusaki zaradi „pristranske" razdelitve referatov o protestiranih državnozborskih volitvah. Navajali so mej drugimi tudi Wiedersperga, ki je od večine legitimacijskega odseka izbran poročevalcem o izvolitvi celjskega rudečelasega Tevtona ia jednega prvih razsajalcev v zbornici. „Domovina" in „Narod" smeta biti mirna v tem oziru, kajti vitez Wiedersperg je pošten Ceh, že večletni član kluba konservativnih čeških veleposestnikov, ki bode gotovo nepristransko „opozoril legit. odsek in zbornico na kričeče nezakonitosti". Ko je poslanec Wiedersperg zvedel, kako sodita o njem dva slovenska časnika, bil je jako užaljen, kajti on je kot Slovan še pri vsaki priliki v drž. zboru pokazal svoje odkrite simpatije do Slovencev in sploh do Jugoslovanov. Temu še dostavim, da je g. dr. Ferjančič predlagal Wieder-sperga poročevalcem I
LISTEK.
Josip Karol Trtnik.
(Življenjepisna črtica. — Spisal Bogdan.)
(Dalje.)
III.
Nas smrti ne obvarnje koža gladka, Od nje nas ne odkupijo kupi zlata.
Preširen.
Pokojnik je bil precej občuten in pogosto jako nervozen. Na odru se je često razburjal in v takem stanju hiteval po predstavi na hladen zrak, kar je slabo vplivalo na čutnice njegove. Vsled čestega prehlada jel je bolehati, kar se početkom korenjaški njegovi postavi ni dosti poznalo. Zadnje mesece pa je vidno hiral. Trpel je na sladorni driski. Prijatelji 80 mu svetovali, naj si vzame dopust in gre v toplice, on pa je vedno le trdil, da mu ni hudega, da se čuti zdravega. Menil je pač, da samo preide, saj je mlad, in mlad človek prenese marsikaj, preboli mareikako bolezen, ki bi jo starec bridko čutil.
Pri zadnji predstavi „Pidelio", pri kateri je sodeloval on, pa se je nenavadno utrudil; med predstavo, dovršivši svojo ulogo, moral je iti na svež zrak v mestni park in tam presedel je dobro uro v večernem hladu. Drugo jutro čutil se je mnogo sla-bejega, kakor navadno.
PrejSnji dan bil je pri igri „RheiDgold" navzoč
tudi Gottinger, ravnatelj graškega gledališča. Mladi Trtnik imponiral mu je izvanredno in prosil ga je, naj bi jedenkrat hospitiral na njegovem zavodu. Pokojnik mu obljubi in teden pozneje bil je res že v Gradcu ves bolehen.
Igral je vlogo Arnolda v „Viljem Tellu", ki je bila zanj popolnoma nova. Poleg tega vznemirjala ga je vest, da mu nameravajo nemški in laški akademiki sikati. Sploh so ga fanatični Gradčani kot zavednega Slovenca sprejeli dovolj hladno in nepri-jateljski, kar kaže zlasti to, da mu niti lastni sorodniki iz odličnih krogov niso prizanašali in so, kakor čujemo, ščuvali vseučiliščnike na demonstracijo iz zavisti, da se nekdaj toli prezirani Josip tako slavi in poveličuje, in iz sovraštva do njega samega, ki se je povsod iu na vsakem mestu odločno potegoval za slovensko stvar, oni pa kot izdajice narodnosti protežirali nasprotnike Slovencev.
Vse to je pripomoglo, da mladi pevec prvič ni vzbudil v poslušalcih simpatije in odobravanja, niti pri „Trubadurju", ki se mu je vendar vedno sijajno posrečil.
Omeniti seveda moramo, da fanatični Nemci deloma tudi hoteli niso odobravati petja, ki je prihajal iz vnetih slovenskih prsi
To je potrlo umetnika, ki je bil vajen burnega odobravanja, vajen biti ljubljen in občudovan. Kal bolezni, ki jo je nosil v sebi, pognala je krepko, in na smrt bolan moral se je Trtnik še pred določenim
obrokom vrniti v Brno nazaj. Poklicali so zdravnika, ki pa je izjavil, da je malo upanja, da bi ozdravil slavnega svojega pacijenta, da se je bati najhujšega. Obvestili so takoj telegrafično stariše in bližnje sorodnike o žalostnem stanju pevčevem. Bolniku prihajalo je vedno huje, zaželel je svete popotnice in še isti dan je izdihnil plemenito svojo dušo v 29. letu svoje starosti.
Vse Slovence je globoko užalila vest o prerani smrti slavnega rojaka in od vseh stranij prihajale so izjave sožalja potrtim starišem pokojnikovim, ki so ž njim zgubili svojo srečo, svoj ponos.
Kako pa je bil pokojnik priljubljen v Brnu samem, pokazal je sijajno njegov pogreb. Brezštevilna množica spremljala je zemeljske ostanke pevčeve od župne cerkve sv. Jakoba do centralnega pokopališča v spremstvu domačih in inozemskih opernih pevcev z orkestri; najrazličnejša društva so ga spremljala na poslednji poti; kovinasta krsta bila je preobložena z venci in šopki. Ko je mestni župnik pater Klement končal pogrebne obrede, zatrobili so hornisti raznih društev, oglasili se orkestri, pevci so zapeli, in tedaj ni bilo suho nobeno oko. Pevovodja Thieme govoril je na to nekaj časa presunljivo o pokojnikovi priljubljenosti, a premagan notranjih čuvstev moral je govor prekiniti, zaklical mu je trikrat „Na svidenje!", potem pa so ga oblile solze.
Tako so pokopali slavnega sina zaničevane matere — Slovenije!	(Konec sledi.
Nekoliko pojasnila.
„Slov. Narod" je tudi radoveden, kako si Vaš poročevalec misli avtonomijo dežel, ki bi mogla polagoma voditi do avtonomije narodov. No, „Narod" naj bi preje blagovolil odkriti, kako si on misli avtonomijo narodov. Ali ste res tako najivni, da bode grof Badeni ali presvetli vladar kar na zahtevo slovenskih poslancev razdrobil in raztrgal stare, zgodovinske meje posameznih kronovin ter združil posamezne narode v upravne celote? In ko bi bila ta volja, kje in kako naj se potegnejo prave meje med Cehi, Poljaki in Nemci v Šleziji, med Nemci in Cehi v Moravski, med Rusini in Poljaki v Galiciji itd. itd., koder so celo po dve, tri narodnosti v jedni vasi, jedni občini ? Da, mi vsi, vsak zaveden Slovenec bi moral biti vesel, ko bi se to moglo brez velikanske krize v Avstriji izvršiti. Cel6 Cehi dvomijo, da bi bila taka avtonomija sedaj izvedljiva, ko se murejo sklicevati na svoje državno pravo. Pač pa je mogoča večja avtonomija dežel, kar je včeraj tudi grof Badeni naglašal v adresnem odseku. Toda, in to je conditio sine qua лоп, z a na s S 1 o vence pogoj obstanka z ozircm na štajerske, koroške in primorske sobrate, da se narodnim manjšinam ali preje ali ob jednem z večjo avtonomijo, s širšim delokrogom dež. zastopov zagotovi popolna jednakopravnost, zajamči njihova individualnost, in sicer potom jezikovnega zakona, a ne samo potom naredbe, katero vlada vsak čas lahko prekliče. Le pod tem pogojem morejo jugoslovanski, kakor tudi rusinski poslanci zagovarjati in zahtevati širšo deželno avtonomijo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. maja.
Adresna razprava v poslanski zbornici. Pričetkom zadnje seje minulo sredo se je razdelil mej poslance načrt adrese, kakor ga je predložila zbornična večina in odobril adresni odsek s 25 proti 14 glasovom. Poleg tega načrta predlože svoje predloge tudi nemški liberalci, veleposestniki in morda tudi antisemitje in bode levica skušala uporabljati vsa možna sredstva, da se ne dožene razprava o načrtu večine. Toda kakor se sedaj poroča, se ji to ne bode lahko posrečilo, kajti desnica je neki sklenila, da se ravna z adresnim načrtom ravno tako, kot s kakim nujnim predlogom, kateri bode seveda v vsakem oziru zadostno podpiran in se torej ni bati, da bi se razprava preveč zavlekla. Levici seveda ta vest ni nič kaj po volji in se že sedaj jezi aad nekim sleparskim postopanjem „češke" desnice, kateremu je treba priti v okom, naj stane kar hoče.
O položaju se praški „Politik" z Dunaja nastopno poroča: Dnevi parlamenta so sošteti. V petkovi seji se namerava takoj pričeti s prvim branjem načrta o sodnijskih pristojbinah in je tudi izvesti, prihodnji torek je pa potem že lahko na dnevnem redu adresna debata. Mogoče je, da bo levica stavila nebroj spreminjevalnih predlogov še le pri nadrobni razpravi, toda izključeno pa še nikakor ni, da do nadrobne razprave niti ne pride. Odločilni trenutek torej ni več daleč, in že sedaj se opozarjajo vsi češki poslanci, da se prihodnje seje vdeleže polnoštevilno. Mej zadnjo sejo se je vrSil ministerski svet, ki se je temeljito pečal s tem vprašanjem, in z gotovostjo se poroča, da se zasedanje ne prekine, marveč zaključi. — Gotovosti nam toraj tudi to poročilo ne more podati prav nikake, pač pa nas o perečem vprašanju pouče prvi dnevi prihodnjega tedna.
Poljski listi o obstrukciji. Popolno umevno je, da poljski listi ne morejo in ne smejo pisati za obstrukcijo, ali jo celo hvaliti, kajti tega bi ne smeli storiti že radi grofa Badenija, kateremu ni prav nič prijetno poslušati vedne, najsuroveje napade. Vedenje levičarjev ne imenujejo poljski listi nič več obstrukcijo, marveč naravnost parlamentarno nasilstvo, izrodek, ki je dosedaj nepoznan in zoper katerega ni nikakega zdravila. Vkljub temu je veda izkušnje že dognala, da tam, koder ne pomaga lekarna, treba rabiti železo, in koder je tudi to brez-vspešno, mora priti na površje ogenj. Niti vlada niti večina se ne smeta umakniti z bojišča, marveč pogumno se boriti na ravno tako surov in odločen način, kakor to delajo levičarji, kajti dogodki zadnjih dnij so dovolj jasno pokazali, da se z lepa ne da ničesar doseči.
Obstrukcija v ogerskem parlamentu. Po vzgledu avstrijskih političnih korifej nameravajo stopiti v obstrukcijo nekateri ogerski parlamentarci, posebno oni, ki se čutijo vedno v ozki zvezi z bratskimi Avstrijci. Toda nameravana obstrukcija v ogerski poslaneki zbornici se skoro ne da primerjati z divjanjem v avstrijskem parlamentu, kajti prva je vsaj deloma opravičena, kajti boj je naperjen proti točki 16. vladne predloge o spremembi porotništva. Vlada namreč želi, da bi bila ta predloga v kratkem času rešena in bi se potem zasedanje zaključilo, čemur pa se na vso moč protivijo nasprotniki § 16. in so pripravljeni, do skrajnosti ovirati delovanje državnega zbora.
Papež o otoku Kreti. Rimski dnevnik „La voce della verita" objavlja neko brzojavko pariškega lista „Temps" glede izjave sv. Očeta pri vsprejemu kardinalov povodom proglašenja svetnikov Zaccaria in Fourier. Papež Leon XIII. je tožil nad pisavo nekaterih evropskih listov, ki mu očitajo, da je premalo storil za oevobojenje Krečanov. Ko bi bil ponudil velevlastim svoje posredovanje, pravi sv. Oče nadalje, bi se mi takoj podtikali sebični, politični nameni. Sicer bi pa nikdar ne bile velevlasti odobrile mojega predloga, ko so še celo zavrnile sultanov predlog, naj se odstopi otok Kreta sveti stolici. Ko je nato jeden izmej kardinalov izrazil svoje začudenje nad dosedaj popolno neznano vestjo o ponudbi sultanovi, zagotovil je sv. Oče še jedenkrat, da mu je sultan hotel odstopiti Kreto, naj bi jo on po svoji volji uredil, da pa so se velevlasti ustavile tej ponudbi ter izjavile, da jo raje proglase avtonomnim. — Potem takem je sultan vendar nekoliko bolji, nego ostale „krščanske" velevlasti.
Nemški državni zbor je minulo srede prekinil sedanje zasedanje do 22. junija. Nad tem se razni listi izražajo zelo nepovoljno, ker ne uvidijo vzroka, čemu da se pošiljajo poslanci na počitnice v času, ko imajo dela dovolj in ko zborujejo malone vsi parlamenti. Za prekinjenje so glasovali centrum, konservativci, socijalni demokrati in antisemitje mej tem ko so proti glasovali nacijonalni liberalci, naprednjaki in nekaj konservativcev. Na dnevnem redu prve seje po počitnicah je zopet predloga o rokodelskih pomočnikih in sicer tretje branje.
O potovanju f rancoskega predsednika Faure v Rusijo se je v poslednjem času toliko pisalo za in proti, da so že nekateri krogi dvomili nad uresničenjem te govorice. Naglašalo se je, da predsednik francoske republike že v smislu ustave ne more ostaviti Francije, ker nima nikakega namestnika in ga ne sme imenovati. Temu sedaj ugovarja dnevnik „Figaro", naglašajoč, da v ustavnih določbah ni zapopadeno ničesar, kar bi predsedniku oviralo za nekaj čfcsa ostaviti francosko zemljo. Jedini resneji vzrok, ki bi oviral potovanje, bi bila eventualna ministerska kriza. Ako pa Faure nastopi potovanje mej parlamentarnimi počitnicami, kar se najbolj gotovo zgodi, potem je odstranjena tudi ta zapreka. Omenjeni list skuša konečno izpodbiti tudi vse pomisleke proti precej zdatnim stroškom za potovanje in dokazuje nasprotnikom, da se treba Francozom pokazati tudi na zunaj, kar jim gotovo ne bo škodilo. Na ta način se hoče zadovoljiti nekatere prenapete republikance in je skoro gotovo, da Faure ne opusti nameravanega potovanja.
Cerkveni letopis.
Iz Rima, 24. maja.
Mil. gospod knezoSkof lavantinski so danes obiskali državnega tajnika, kardinala Rampollo. Ob jednem so si ogledali vatikansko pinahoteko, Rafaelove stanze in Sikstinsko kapelo. Potem so pri kou-gregaciji s. Officii oddali izvestje lavantinske škofije in tudi „Gesta et statuta" II. lavant sinode.
Med drugimi so jih včeraj in danes obiskali: hrvaški škof Carev, nadškof iz Mocessa Zardetti, msgr. Montel, auditor Rotae R. za avstrijsko cesarstvo, msgr. Ant. de Waal, rektor nemškega zavoda Campo Santo p. Karol Dilgskron, generalni konzu-lator družbe redemptoristov p. Jurij Schober, re-demptorist in konzulator kongregacije za svete obrede.
V Rimu postaja vedno živahneje, kolikor bolj se približuje težko pričakovani 27. majnik. Petrova cerkev je znotraj vsa izpremenjena, da jo človek komaj spozna; od sobote je vedno zaprta, zatorej o notranjih pripravah ne morem sedaj natančneje poročati. Zato bo prilika pozneje, ker do 30. majnika
ostane vse pri miru. A tudi zunaj si bo oblekla praznično obleko. Celo pročelje ia holoaade okrog Petrovega trga bodo razsvetljeue.
1000 bakel in 2000 svetilnic bo plamtelo zvečer na Petrovem trgu. Cela svečaaost bo veliko ve-ličastnejSa, kakor je bila pred tridesetimi leti. Le Petrova kupola ne bo razsvetljena.
Družba „Union cattolica" vabi tudi rimsko sta-novništvo, naj o tej slovesni priliki razsveti in ozaljša svoje hiše.
Tudi za varnost je vse preskrbljeno. V Petrovo cerkev so napeljani vodovodi, brizgalnice stojć pripravljene v sami cerkvi, v posamezuih delih cerkve bo tudi zdravniška pomoč. Za red bo skrbelo pa-peško vojaštvo ia tudi rimska policija. Na Petrov trg bodo smeli le tisti, ki bodo imeli vstopuice za slovesnost. Tiskalo se je čez 60.000 vstopnic, ki se dobe brezplačuo. Vkljub temu se še pouarejajo io tudi pristue prodajajo različni sleparji za visok deuar. Katoliški listi svarijo občiustvo pred takimi sleparijami.
V	duhovno pripravo za imenitno svečanost se opravljajo v glavnih cerkvah posebne pobožnosti pred izpostavljenim sv. R. T.
Vikar rimske škofije, kardinal Parocchi je za danes (24. majnik) zaukazal tudi strogi post.
Tujcev je sila veliko v Rimu. Kakor poročajo tukajšnji listi, se bo k svečanosti zbralo do 500 visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Tudi iz Angleškega in Amerike jih je veliko prišlo.
Za obrede pri kanonizaciji je izdal knjigotržec Desclće posebno kojižico v italijanskem in francoskem jeziku, ki je bila v dveh daeh popolnoma razprodana.
Tudi posvetnih romarjev je veliko prišlo, zlasti iz gornje Italije in Francije, saj so pa tudi železnice po Laškem in Francoskem v ta namen jako znižale voznino.
Z drugimi gosti je pa tudi beračev navrelo v Rim, da so drug drugemu aa potu.
V	obče bodo te cerkveue slovesuosti vrgle Lahom, zlasti Rimljaaom par milijouov v žep. Samo okrasje v Petrovi cerkvi bo stalo do 400.000 frankov. Celo delo imajo laški podjetniki v rokah. Potem pa zopet lahko rogovilijo proti papeštvu, češ, da je eovražao Italiji.
Framazonski listi begajo ljudstvo, češ, da so španjski aaarhieti prišli v Rim ia aameravajo nekak uapad. Seveda framaaoai si kaj takega želi, a policija bo strogo pazila oa vsako osebo, katero spusti aa Petrov trg. Nikdo oe bo smel vzeti s seboj niti palice, dežuika ali fotografičaega stroja.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j aa i, 28. maja.
(Sarajevski nadbiskup dr. Stadler), ki je bil dva dai gost aašega kuezoškofa, se je včeraj odpeljal preko Zidauega mosta v Zagreb, kjer obišče aadbiskupa Posilovića; odtod se poda v Djakovo k biskupu Strossmayerju ia od tam v Bosne, kjer ga pričakuje 8 posebnim veseljem vsa nadbiskupija, hvaleč Boga, da je nevarno zbolelemu nadpastirju zopet utrdil milo zdravje. — Ljubljanski knezoškof se je podal daaes aa birmovauje.
(Maša na Rožniku) Katoliška družba ima prihodnji torek 1. junija na Rožniku sv. mašo za žive in umrle družbenike zjutraj ob 5. uri z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbe. K udeležbi se udje kat. družbe vabijo.
(Vtonil je), kakor se uam poroča iz Amerike, sloveuski duhovnik g. Peter Je ram, ki se je dnć 9. maja po reki Rio del Grande v Kaliferniji vračal domov od velikonočuega misijona. — Naj v miru počiva I
(Ogenj.) V sredo 26. t. m. okoli ene ure po-poludoe je začelo žalostuo biti plat zvona v Križah poleg Tržiča. Začelo je goreti v gornjem delu vasi. Zažgal je domaČi otrok s kliučki. Pogorela je samo eua hiša, a nevarnost je bila za celo vas, ker so hiše ena blizu druge ter s slamo krite. Zato stariši — pazite.
(Ponarejena krona.) Pretekli teden je nekdo v gostilni Josipa Gostiše v Spodujem Logatcu plačal s ponarejeno krono. Pred aekaj tedni pa je ravno tu neki ptujec plačeval s ponarejeoimi dvajsetvinarji.
(Darilo za rešitev življenja) je deželna vlada podelila Fraacu Fakia iz Roj, ki je 20. dec. 1. 1. rešil iz vode Jeraeja Savšek.
(Ib lavantinske škofije.) Župnijo sv. Marjete ob Pesnici je dobil g. Jernej F r a n g e ž, dosedanji
ondotni provizor. — Proštija v Ptuju je razpisana do 10. junija.
(Iz Branice) 26. maja. (Izv. dop.) Odločen kraj za spomenik junaku baronu A. Cehovinu; Koper povsem neprimeren kraj za slovensko učiteljišče. — Bliža se čas cesarjeve petdesetletnice (1898. 1), v katerem se bode obhajal znamenit dogodek za Slovence ta, da se bode postavil že večkrat omenjenemu junaku baronu A. Cehovinu bronast doprsni spomenik pred njegovo rojstno hišo na Doljancih h. št. 1., v braniški duhovniji, kakor je to že stalno določil dotični odbor. Ob jednem bo izdalo društvo sv. Cirila in Metoda tudi dovršeni junakov životopis. Spomenik bode stal prav blizo kranjske meje, komaj 5 minut oddaljen od mejnega potoka Geršaka, ki se izliva tam v rečico Branico in meji primorskokranj-sko kronovino; torej skoro tik primorsko ■ kranjske deželne meje. Ker ni še dovoljna svota v ta namen nabrana, bi bilo želeti, da bi še tudi drugi, vsaj kranjski mejači, kateri se menijo udeležiti te redke nenavadne slovesnosti, ki kaže biti velikanska, prispevali h temu domorodnemu činu. Dosihmal so nabrano svoto v znesku 2144 gld. 60 kr. častniški voji raznih polkov zložili, precejšen del iste svote pa primorski slovenski domoljubi, a primorski Lahi (čujte!) so temu dodali vsi skupaj celih 42—45 gl. Tako govori tiskan izpisek darovateljev. Zopet glasni čin avstrijskega domoljubja primorskih Lahov, med katerimi se je nabrala ta neznatna svotica. Eaj pravi h temu goriški bogataš in poslanec Lenassi in tovariši, ki se je tako širokoustil na Dunaju, da so „tudi oni" dobri domoljubi, aH menda od „madre Italia", a ne „madre Austria", ki jih tako njeguje, da ji je vse prav, naj počenjajo njeni (laški) podložni kar hočejo, kakor je povedal minister Badeni, po katerega žilah teče še zdaj več laške krvi, nego poljske. Ta izjava ministra je vkljub nasprotni resnici, kakor so to gg. slovenski poslanci jasno dokazali, ne le iznenadila, ampak tudi ogorčila vse primorske Slovane; kajti zdaj vemo, da smo izdani na milost in nemilost primorskih Italijanov, teh tudi srditih avstrijskih sovragov, tei da imamo posihmal zaupati le na božjo pomoč in svojo dobro pravico, pa samoobrambo. Vkljub temu obupnemu stanju, „ne vdajmo se", ter neustrašeno in strogo izvršujmo izdano geslo: „Svoji k svojim!" Kajti le tako za-moremo vsaj nekaj, protivnike ukrotiti. Le škoda, da nismo že dolgo preje tega gesla v dejanje vvedli; zato bodimo pa zdaj vsi tem bolj strožji v izvrševanju tega potrebnega gesla, ki ni nikakor proti krščanski moralki, kajti prej smo dolžni gmotno pomagati svojemu, politično zatiranemu narodu, nego protivniku, ki se ne drži v politiki krščanske pravičnosti, marveč brezozirnosti in raznih zvijačnih nasilstev. Složno držimo se vere in narodnosti in pravični Bog ne bo dopustil, da bi nas mogel kdo kot narod uničiti. Torej, Bog in narod. Hrvat pravi: „Brate, ufaj u sd, i u svoje kljuse I" A mi pa se hočemo neomahljivo poganjati za svoje pravice, in če nas niso razni sovražni mejači mogli dosihmal uničiti kot še nezavedne, nas bodo še manj kot zavedne in v vsem složne Slovence. V to pomozi Bog I — Kakor se mi piše iz Kopra, niso do 20. t. m. slovenski učiteljiščniki prejeli še štipendij , a italijanski so jih pa že o Veliki noči, akoravno so razgrajali proti svojim slovenskim tovarišem. Je li to pravično ?! Poleg tolikih razlogov, vsled katerih ni Koper nikakor primeren kraj za šolanje slovenskih učiteljiščnikov, je tudi ta, da noče v Kopru noben trgovec šolskih knjig prevzeti prodaje slovenskih (oziroma nemških) šolskih knjig za učiteljiščnike, ter morajo po vse tiste vselej pošiljati v oddaljeni Trst, kar je z mnogimi sitnostmi in stroški skleneno! — Hočete poleg surovih izgredov lahonske druhali, še večje sovraštvo si izmisliti, kakor je to ? Mnogi sta-riši in tudi pisec teh vrstic so sklenili na nikak način po tem šolskem letu svojih sinov v Koper pošiljati. Naj to zvedo tudi merodajne osebe in vodja Markelj, ki tako krivično postopa (morda na višjo .Komando" ?) proti slovenskim učiteljiščnikom, kajti vse strune slovenske potrpežljivosti so morale počiti po znanih izgredih in drugih razlogih, in ubog slovenski dijak ne najde tam prav nobene gmotne podpore, kakor se nahaja v drugih mestih, a hrana je tudi neprimerno draga, tako da z vsem skupaj stane jeden učiteljiščni dijak v jednem šolskem letu gotovih 300 gl., kolikor dobiva plače na Primorskem ravno jeden podučitelj. Za uboge stariše je pa to preveč I
(Iz Buzeta) dne 26. maja. V Grimaldi blizu Buzeta so dne 12. t. m. udrli tatovi v župnišče skozi okno ter razmetali vse v župnem uradu. Ležalo je na tleh sv. olja in križ — ves razbit. Od denarja so odnesli 1200 po pol novčiča. Tatove je preplašil nek cerkvenik pazinskega samostana, starček 70 let, ki je slučajno prenočil v župniji. Pri begu polomile so se jim lestve. Provzročen ropot je prebudil ljudi okolo župnišča, vstali so, a došli vendar prekasno, ker so se tatovi vže zgubili v šumi Do danes še ni sledu za njimi. — V Sv. Martinu smo slavili pred štirinajstimi dnevi obletnico vstanov-ljenja podružnice sv. Ciril in Metoda. Prša se človeku širijo, ko vidi, da je vsajeno drevo začelo vže razcvitati. Ostali so vsi stari članovi in vplačali članarino ; vpisalo se jih je pa zopet veliko novih moških in ženskih. Od vseh naših podružnic je videti pri tej največ zanimanja. Slava Svetomartincem ! — Početkom septembra 1. 1895 porušili so v bu-zetski glavni cerkvi zvonik. Dolgo časa smo bili brez njega. Javne ure ni bilo, zvonovi zvonili v nekem kotu; vse je bilo zapuščeno. Sicer zaželjenega tudi sedaj še nimamo, ali vendar vsaj upamo, da pride. Ura je naročena, zvonovi se lijejo, temelj zvoniku je bil blagoslovljen nekako pred dvema mescema. Zgradba lepo napreduje, le vedno deževje zavira zadnji čas zidanje. Vendar upamo, da bode dne 29. junija, ko imamo birmo, vže visoko štrlel nad cerkveno streho. Podvzetnik, naš Človek, se veseli, da bode stvar vsa v redu, kot so odredili v pogodbi. Pa glej! Stara kača, zavist, se je oglasila v naših Buzečanih. Prefrigani hujskač, ki vedno dela, kadar je treba šuntati in nastavljati rogove drugim, kadar ima pa hujskanje kake posledice, a tedaj je svet kot angelj, ta je nagovoril Bužečane, da ne smejo dajati kamenja za zvonik. In res ga poslušajo 1 Mešati so začeli pogodbo in dajali podvzet-niku, da podpiše nove zahteve. Ta pa se razjezi in popusti prejšnjega gospodarja kamenja; gre na občino ter prosi, da mu ta prepusti mesto za izkopavanje. Gospod načelnik je to dovolil; Buzečani pa so s silo hoteli preprečiti lomljenje. Prišli so v veliki množini ni mesto, kjer izkopavajo, a ker je bilo preveč delavcev tam, so se jih prestrašili ter šli vpit nad načelnika. Ta jim je sicer pokazal mapo ter razlagal, da ima pravico gospodariti nad občinskim posestvom, oni pa le niso hoteli ničesar razumeti, potožili te stvari svojemu „Odrešeniku", da telegrafiino pokliče na pomoč okrajno glavarstvo. In sedaj 1 ... . Buzečani se jezijo, kamnarji pa lepo kopajo kamenje. Da, du; da ne bi bilo tega advokata in morda tudi nekaterih od „k. k.", bilo bi vse mirno v Buzetu; ne bi bilo toliko vpitja, razgrajanja, psovanja in Buzečanom samim prihranjena marsikatera britka ura. Perditio ex Te . . . Ako še povem, da na naši sodniji še sedaj nimamo dvojezičnih napisov za 18.000 Hrvatov v okrožju (došla je, pa menda plesni v shrambi), ter pristavim, da novi cestovni predsednik dr. Sandrin še vedno tiči v svojem berlogu in ne pride pogledat, kako voda odnaša ceste, povedal sem vse, kar me je težilo!
(Slovenskim časopisom.) Goriški Slovenci smo pričeli gospodarski boj z nasprotniki na celi črti. Uspehi dveh mesecev so uprav velikanski 1 Ne bo dolgo, ko bodo nasprotniki britko obžalovali svoje letošnje „zmage". — Toda v tem boju nam m o-rajo iti na roko vsi Slovenci, vsi slovenski časopisi. Cim prej zmagamo Slovenci na Goriškem v tem boju, toliko bolje za ves narod. Ako bi v tem boju podlegli, bila bi to velikanska obče narodna nesreča. Disciplina, edinost vsega naroda pa bodi nasprotnikom znak naše resne volje, naše moči, pred katero bodo morali trepetati. Prosimo torej, da nas slovensko časopisje podpira, a ne morebiti, da bi podiralo ono, kar bi mi zidali. Kogar bojkotujemo na Goriškem, mora biti bojkotovan po celi Sloveniji! Slovenske Časopise prosimo, da ponatisnejo ta sestavek.
(Franckova kava.) Naznanili smo že, da smo odklonili oglase te tvrdke, ker ima v Gorici za zastopnika našega velikega nasprotnika, kateri dobiva okoli 1500 gld. samo na procentih. Tvrdka ni hotela sprejeti pogoja, da mora sa slovensko stran dežele najeti s 1 o v e n s k e g a z a -81 o p n i k a, oziroma tudi zmernejšega Italijana ali pravičnega Nemca. Ker pa „Soča" noče podpirati in agitovati za znanega B o m b i g a v Gorici, zato je oglase odklonila, dasi bi jih tovarna rada drago
plačala. To na znanje slovenskemu ljudstvu. Kdor hoče še dajati zaslužka goriškemu Bombigu, naj le še kupuje Franckovo kavo. Sicer pa so nas povpraševali že mnogi trgovci na deželi, ali se je tovarna udala ali ne, ker v drugem slučaju da te kave ne bodo več prodajali. K temu jih seveda tovarna ne bo mogla siliti, kakor ne more nas, da bi sprejeli njene oglase.	„P."
(Iz Reke.) Hrvaške volitve v naši okolici, namreč v Bakra in Selcih so srečno končane — izvoljena sta kandidata združene opozicije. V Bakru ni bilo protikandidata, ali skoro do zadujega se ni vedelo, ali bo kaj ali ne ; pristaši Barčićevi poskušali so kar so mogli, ali zastonj; tudi niso ga mogli skloniti, da zopet kandidira. Vlada ni upala prodreti, ali govorilo se je, da misli podpirati Barčićdvo kandidaturo, ali ko je kot. predstojnik vso situacijo pregledal in uvidel, da je vsa sila zastonj — se je vlada raje umaknila in volitev je bila prav mirna, tisti štirje žandarji bi bili prav lahko doma ostali. Naši Primorci ostali so torej čvrsti za vero in narod
—	v našem kotaru šlo se je res v prvi vrsti za krščanski princip. Ker se je bil Barčič izrazil nekdaj za civilno ženitev, izgubil je zaupanje, čeravno mu zaslug za hrvatstvo ne zanikajo — ali verska stvar je prva. — Kakor se čuje je tudi to pomoglo, da je propadel v Petrinji — čeravno samo za dva glasa. Ko so ga tam nekateri, kakor pravijo, staroverni duhovni glede civilne ženitve interpelirali, odgovoril je, da se noče obsegovati s kakimi obečanji in da v tem hoče imeti slobodne roke — a njim se pa ni zdelo po vesti glasovati za njega. Barčio se je Srbom prikupil, ko se je nekdaj za nje potegoval in je v tem drugih nazorov, kakor pok. Starčević. V Selcih prodrl je domačin proti vsemu obečavanju in grožnji. Pritekel je tjakaj iz Zagreba sam vladin kandidat, ali zastonj, moral je nagloma v Gospic, da tam svojo srečo poskusi. Vojaki so pa gledali, zakaj so jih neki tjakaj poslali. V Delnicah in na Fužini bili ste tudi dve kompaniji brez posla. V Delnicah si ni upala vlada zmagati, ali samo da ne bi bil David Starčevič zmagal, bila je pripravna žrtvovati mnogo tisočev za nekega drugega starče-vičanca. — Begalo se je in nudilo, pripomogli so še k temu nesrečni frankovci — ali vse zastonj, narod je stal čvrsto. Dr. Veljačic, ki so ga, kakor se vidi, le frankovci naprej silili, morebiti proti njegovi volji, umaknil je še o pravem času svojo kandidaturo. Zdi se, da so ga hoteli le zlorabiti — da bi bolj begali narod. — Tako mirna pa ni bila volitev v Ravni gori, kjer je zmagal gosp. župnik Rancinger; žandarji so prebodli neko ženo, katera je bila še celo noseča. — Se mnogo huje bilo je, kakor se čita, v Bošnjacih, kjer so vojaki med ljudstvo streljali, a iz hiš se je streljalo in kamenjalo vojake. S takimi sredstvi zmaguje vlada. Naj se samo narodu slobodno voliti pusti in vojaške sile ne bo treba. Pa še zato, ker vlada s pomočjo vojaške sile zmagati hoče, mora ubogi narod vojake plačati. V nebo vpijoča krivica. Sramoten za vlado je vzlasti izid v Berlogu v Granici. Za vlado je kandidiral neki pra-vaški renegat, ki je nekdaj rekel, da naj ga na lipo obesijo, ako bi se kdaj stranki odrekel. Borba je bila trda in vlada je zmagala samo z jednim glasom
—	ubojskim. Pred malo časom je namreč jeden volilec jednega ubil in oropal. Da vlada zmaga, peljali so ga žandarji iz ječe glasovat za vlado in ostal je še celo na banketu z vladnimi drugovi in novim zastopnikom! Res lepa družba! In vzlic vsem tem in obilnim drugim poznanim in nepoznanim dejstvom drznejo se protivne novine obsojati opozicijo, da je razvila burno agitacijo, čeravno ji je vlada s svojim novejšim udarcem tako zapreko postavila. To je že vendar predrzoviti cinizem. To je skrajna nepoštenost. — Koliko časa more iti še tako naprej ?
(Grozno se je blamiral.) Hrvatski opozicijonalni listi objavljajo sedaj po dovršenih volitvah vsak dan vrlo zanimive dopise iz posamnih volilnih okrajev, v katerih se v svitli luči slika „korektno" postopanje voditeljev vladne politike. Zalibog da so radi tega malone vsak dan zaplenjeni. — „Agramer Tagbl." z dne 25. t. m. podaja mej drugim to-le sličico: Neki okrajni predstojnik se je posebno mnogo prizadeval, da bi zadostil svoji težavni nalogi, ki mu jo je naložila višja oblast. Ze dan pred volitvijo je povabil k sebi vse volilce istega okraja ter jih celi dan in celo noč bogato gostil, poleg tega pa strogo pazil na to, da mu ni ušel noben volilec iz njegove hiše. Zjutraj na dan volitve pa je odšel z njimi na kolodvor, kupil za vse volilce vožne karte ter se odpeljal ž njimi v Dugoselo, koder se je vršila volitev.
Toda, glej ga spaka, vsi volilci so, prišedši na volišče, oddali svoje glasove za — opozicijonal-n eg a kandidata.
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Žužemberk in okolico.) Vabilo k let nemu občnemu zboru „Podružnice sv. Cirila iu Metoda za Žužemberk in okolico", kateri bode dne 3. junija t. 1. ob 2. uri popoludne v šolskem poslopju. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. __Odbor.
Telegrami.
Bled, 28. maja. Župnik K a čar je bil previden s sv. zakramenti. Zdravnik nima nič upanja. Priporoča se v molitev.
Trst, 27. maja. Notranje ministerstvo je zavrnilo pritožbo tržaškega mestnega zastopa proti odloku namestništva, s katerim se je razveljavil sklep obč. sveta glede ne-potrditve izvolitve odbornika Nabergoja. Občinski svet je sklenil pritožiti se na drž. sodišče.
Dunaj, 28. maja. Poljski klub se je včeraj posvetoval o sredstvih zoper obstrukcijo. Naznanilo se je, da se v današnji seji določi, pride li prihodnji teden na dnevni red adresni načrt. Načelnik Jaworski je omenil, da namerava desnica revizijo poslovnega reda ter da se o tem še vrše posvetovanja. Klub je proti zaključenju zasedanja in se nadeja, da zboruje parlament še po binkoštnih praznikih.
Dunaj. 28. maja. „Fremdenblatt" poroča: Državica Oranje želi skleniti z Avstro-Ogersko trgovinsko pogodbo.
Atene, 28. maja. Včeraj je odpotovalo 1200 Garibaldijancev. Odhod je nameraval preprečiti znani italijanski poslanec de Felice. Vsled tega ga je pozval ministerski predsednik Ralli k sebi na odgovor. Tu se je vedel tako robato, da so ga morali s silo odstraniti in odvesti v zapor, iz katerega so ga oslobodili še le na posredovanje poslanikovo. — S tem v zvezi je več jednakih včerajšnjih dogodkov.
Rim, 28. maja. Slovesna kanonizacija v cerkvi sv. Petra se jev izvršila najsijajneje in v najlepšem redu. Že ob 6. uri zjutraj
je bilo vse živahno po ulicah in cestah, vo-dečih proti baziliki. Ob pol 9. uri se je bližala cerkvi veličastna procesija iz Sikstinske kapele proti baziliki. Po obredni kanonizaciji, pri kateri se je določil 4. julij kot praznik sv. Antona Marija Zaccaria in 9. december sv. Petra Fourier, je opravil kardinal - starosta Oreglia pontifikalno duhovno opravilo, mej katerim je prejel sv. Oče sv. obhajilo pod podobo kruha in vina. — Mnogobrojna množica ljudstva je prihajajočega in odhajajočega papeža navdušeno pozdravljala. Cerkvene slovesnosti se je udeležilo nad 50.000 oseb.
Carigrad, 28. maja. Minulo noč je trčil blizu postaje Sufli vojaški vlak ob tovorni vlak. Ubita sta dva zavirača, hudo ranjenih je deset, manj ranjenih pa veliko mož.
BukareSt, 28. maja. Stanje princa-pre-stolonaslednika se je zdatno zboljšalo.
London, 28. maja. V spodnji zbornici se je vršilo včeraj prvo branje o vladni predlogi glede zakonite uvedbe metrične mere.
Levanger (Norvegija), 27. maja. Tu je razsajal grozen požar. Do včeraj zvečer ob 9. uri je vpepelil požar štiri petine mesta. Ogenj je sedaj pogašen. Skoro vsi prebivalci so brez strehe, ker so tudi ostala poslopja uničena vsled gašenja.
Umrli no:
25. maja. Matevž Kucler, delavec, 76 let, Kurja Vas 16, ostarelost.
26. maja. Angela Knaus, sprevodnika hči, 4'/i meseca, Cesta na ju/.no železnico 12, črevesni katar.
V hiralnici:
25. maja. Neža Prele, delavca žena, 62 let, ostarelost.
Tujci.
25. maja.
Pri fUonu: Griinwald, Skala, Savnik, Stadler, Neuberg, Karpeles, Teroller, Graf, Pollak, Seberiny z Dunaja. — Asprion iz Kitzingen-a. — Blau iz Vel. Kaniže. — Koppstein iz Gradca. — Raznožnik iz Lesec. — Seligman iz Plzna. — Stergulec iz Begunj. — Girschik iz Žatca. — Petzl iz Pulja. Spazepan iz Šempasa. — Neuner iz Celovca. — Egidy iz \Viesbaden-a. — Sachs, Weldes iz Linca. — Radmonovič z Reke. — Kepa, Turin iz Brežic. — Roth iz Budimpešte. — Deu iz Tržiča.
Pri Maliiu: Meixner, Tax iz Gradca. — Haschek, Marin, Schmid, Laad, Vinzl, Schutz, Sand»rly, Pettersch in
B A Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-■a . l-S i"- >
26	9. zvečer	ГТ26-6	14-B	sl. jvzh.	oblačno	8-3
27	7. zjutraj 2. popol.	724 3 722-7	133 18-1	sl. jvzh. sr. sevzh.	oblačno del. jasno	
27	7. zvečer	722-7	13-7	sr. jvzh.	skoro jasno	5-3
28	7. zjutraj 2. popol.	722-5	I 11-3 723-1	1 210		sr. jvzh. sr. jzah.	jasno pol oblačno	
Petzold z Dunaja. — ilille iz Rosenheim-a. — Pcdmenik iz. Radeč. — Veršec iz Sevnice. — Aichelberg iz Bleda.
Pri Lloydu: Fra?s iz Kranja. — Fajdiga iz Sodražice. Pri bavarskem dvoru -. Ruppe iz Unterlag-a. — Semler iz Gradca.
Pri Juinetn kolodvoru: Girardi iz Trsta. Pri avstrijskem caru: Hirschenfelder iz Št. Vida ob Žili.
Meteorologidno porodilo.
Srednja
Srednja temperatura četrtka 15-0°,
za 0-5" pod normalom.
Lepo posestvo
nahajajoče se četrt ure od zagorskega premogovnika, s popolno novim gospodarskim poslopjem, proda se iz proste roke.
Več pove L. Habat v Zagorju. 364 3—2
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civilno-dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov s 3834 preddobltkl ln 3834 podobltkl v skupnem znesku 165.000 kron v zlatu in 100.950 gld.
veljave in sicer: 1 dobitek po 150.000 kron v zlatu 150.000, 1 dobitek po 15.000 kron v zlatu 15.000, 1 dobitek po 5000 gld. 5000, 1 dobitek po 4000 gld. 4000, 1 dobitek po 3000 gld. 3000, 1 dobitek po 2000 gld. 2000, 1 dobitek po 1800 gld. 1800, 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 dobitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld. 3000. 4 dobitki po 600 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200, 4 dobitki po 200 gld. 800, 8 dobitkov po 176 gld. 1400, 14 dobitkov po 150 gld. 2100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 75 gld. 2100, 52 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 50 dobitkov po 25 gld. 1260, 182 dobitkov po 20 gld. 3640, 584 dobitkov po 15 gld. 8760, 350 dobitkov po 12 gld. 4200, 1350 dobitkov po 10 gld. 13.500, 660 dobitkov po 7 gld. 4620, 4400 dobitkov po 6 gld. 26.400.
Žrebanje ie vrši nepreklloljlvo 10. Junija 1897.
Sreika stane 2 gld. avstr. velj. Srečke se dobž pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, L, Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce zastonj. — Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek za državno loterijo. 26 10—9
«S* «S-
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji
posestvo
v Gaberjelah pri Mokronogu

ležeče tik okrajne ceste, katera pelja iz Šmarjete, Škocjana, St. Ruprta in Mokronoga na Št. Janž, v Radeče in na Zidani most. Lega zelo ugodna. Hiša pripravljena za štacunarski obrt, kateri se je v tej hiši že več let izvrševal. Posestvo ima rodovitne njive, lepe travnike in gozde. Proda se skupno ali pa tudi na parcele. Zelo pripravno za trgovce.
Več se iz\e pri Stanko Plrnatu, c. kr. notarju v Mokronogu.	355 3—3
Proda se ali v najem da
nova hiša
(štiri sobe, klet) in zraven njiva. Je na deželi ter pripravna za gostilno, prodajalnico ali poletno stanovanje. Več роте upravništvo „Slovenca". 361 6-2
^SHS-HSHSHSH
X. kranjski
laneno-oljnati firnež
I. kranjsko
čisto laneno olje.
lleeativ-flraež (®«šil®)
priporoča najceneje 59 104—55
cAdotf vfCaupimann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
^Q Dunajska borza.
Dn6 28. maja.
Skupili drtavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld. ■
Kreditne delnice, 160 gid......
London vista...........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
•0 mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ....... .
O. kr. cekini ...........
101 gld. 85		ki.
101 ,	90	
123 .		
100 „	85	
122 .	75	
99 .	80	
955 „	—	•
361 ,	—	»
119 .	50	•
58 .	60	■
11 .	72	Ш
9 .	61 V».	
45 .	35	
5 „	65	m
Dni 26. maja.
4% driavne srečke I. 1864, 250 gld. . .	1-54 gld.	50	kr.
b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .	159	.	—	.
Državne srefike 1. 1864, 100 gld..........192	,	50	.
4* zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	45	„
Tišine srefike 4*, 100 gld.......141	,	75	„
Dunavake vravnavne srefike b% ... .	128	.	—	,
Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . .	108	,	50	,
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	.
4% kranjsko deielno posojilo..........98	,	75	„
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 %	99 „	80	.
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	—	.	—	.
„ . južne ieleznice 3% .	177 ,	30	.
. . južne železnice 6% .	126 »	60 ,
. , dolenjskih ieleznic 4 *	99 „	60 „
Kreditne sreCke, 100 gld........
4 % srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.
Rudolfove srefike, 10 gld.......
Salmove srefike, 40 gld........
St. Genćis srefike, 40 gld.......
Waldsteinove srefike, 20 gld......
Ljubljanske srefike.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba . Montanska družba avstr. plan. .... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........
198 gld,
160 _
20 25 72 74 60 22 158 3510 396 76
96 168 127
20 kr. 10 !
25 25
50
25 60
ШЈГ Nakup ln prodaja TtaktvTitnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. («varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja
najmanjšega dobitka. Kalantna iivršitev nar o 611 na boril.
Menjarnična delniška druiba
„M E B C U B«
WolizeilB it. 10 Dunaj, RiriihilteritraitB 74 B.
»«-Pojasnila TE» v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vridmtalfc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie viioeega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.