PRIMORSKI DNEVNIK
SjSfVJKr . Cena 35 lir
Leto XVII. - St. 53 (4827)
TRST^ petek 3* nifticr 1961
jSjggg Burgibe, Hasana in Abasa o Alžiriji
Ne bi smelo
5*neposredna
biti ovir
pogajanja
°po/n0 soglasje o sredstvih, da se zagotovi neod-
Yq Alžirije - Burgiha se je vrnil v Ziirich lPQdi ultrasov na Alžirce v Oranu - Zaključen
ABat' -
Jetn Hasan<
proces zaradi barikad
Razgovori med
Burgibo, maroškim
Ijh
»auu,
K? ponoči	in Perhatom	Abasom so se končali
se ° razgovorih so objavili kratko poroči-• redsednik Burgiba je poročal o svo-ki nv, • predsednikom francoske republike de DnUs Vračilu i Je imel 27- fel3ruarja 1961. Po njego-
Cwajoč n^avPniŠ1r°azvoiŠir0ke izmenjave pogledov'
m v°<iiteiiirPriafania so tri-
h!a’ ia ne hi	gacii mne-
°vlre nirft®610 biti 11 °-’ 6 pr°hi začetku ne-
al-
v Okvi*,*" j-rancosko
trdnih ZrZ. začetku
C° Vlado ^ani med al' bS'*0 V ok„iwln irancoskc
».-Uto	d!i	so
6V' hi na!	wed-
k^nogt Alžfagotovijo ne-5a » 'S°nferenp	prili‘
rili iv% ravni’	je	bila
2efJV°j° odi- S0 pouda-sf^io veHki ,enost- da iL ^i Žan Ma?reb in trn naPreHn ^stvo	za-
I Potu Predovanja	po	tej
h* ^0|lri
Pt(kje Ahmed’St4?' za hifor-ttrSto Alaui’ ki je
i«.«**":	DriJpor°eil°. n'
'. da ld^nil. Dodai
Hrv n	dliO	CnArrvnll«
Mai*»eao 2 J\.“uo sP°ročilo
>i
s» Ma’-tni-nist'
Sl .tt>*roškomarca> na ob-iHaci^ijki rr,i®:.?eodvisnosti.
ni, d! 5***mudJ1Y,5Va intor-
liitrj ® ho veriot davi izja-
?Stt, kariz B,]»0-u0dpotoval <Tal v » ie davi So * v Ziirich d - °b Pri-tflo a^iosti tl* izjavil, da 8oVi a hre, inm'zu v Alžiriji loti« azSovori va n0 bdi "j6"
<>. 0 odL?abatu zel°
^*8a v®*"« n• F,erhata ?9fošk^ erietnn v1 e niž
„a«- '"»"M« £ SJ1.;
Hl,„?,r°ški
!? Mor. » hoM m’ da v.lnoci izjavil M»tob ereiioa m 1Jmorala bi-&J4 tl-jSiziL voditelji 95«, Mmi Z}5, m, Alžireev
•lilo ■ od«	1
S A
op	j-	leta
so Pra.- i
^elav katpJLC0zi Prestreg s<itni poo z a”1 bil 060
ni zgo-
to
Slo
«ky
dprr^i"ii'aiii;: !eteaLbl tedai „ .iPomnil je, Pflft S; hi biia ,Isl.° do konji hm zdav-nai l°In.a v Al-
V|> SM°stavljeni ncana ter ,,v O« i°van?r teinelji za ?Si >nu pa' , 5 Francijo. balinjih P°grebn° -ffanc°ski k°8rorn- sPopadnv zrtev vče-
F&sžS?«'.................
io>
1? a»PadT
ranila. * «ni
"•»in
uprizorili Pre. ure se je 'rala i ‘ aov, ki je p domačine in F°rcčajo tud“
»IIIIHln
da so danes eksplodirale v Oranu štiri bombe v različnih krajih, ki pa so povzročile samo materialno škodo.
V zadnjih 48 urah so v Alžiriji aretirali pet francoskih ultrasov na podlagi preiskave v zvezi z atentati, ki trajajo v Alžiriji že eno leto. Od 15. do 26. februarja je na področju Alžira eksplodiralo osem. najst' bomb.
V Parizu pa so danes končno zaključili tako imenovani proces o barikadah. Sodišče je obsodilo na smrt Josepha Ortiza. Bivši poslanec Pierre Lagaillarde, ki je sedaj v Spa. niji, je bil obsojen na deset let zapora. Tudi Ortiz je bil obsojen v odsotnosti. Od devetnajstih obtožencev je bilo trinajst oproščenih, šest pa obsojenih. Štirje obtoženci so bili sojeni v odsotnosti (Ortiz, Laquiere, Martel in Me-
žirskega lista De Serigny je bil tudi oproščen. Robert Martel je bil obsojen na pet let zapora, Jean Meningaud na sedem let, Marcel Honda na tri leta, Jacques Susini pa na dve leti pogojno.
Napovedan sestanek Nehru-Naser
NOVI DELHI. 2. — V poučenih krogih se je zvedelo, da se bc Nehru sestal z Naserjem najprej 5. marca, ko se bo u-stavil v Kairu, ko bo potoval V London na konferenco Com-momvealtha, drugič pa, ko se bo vračal. Nehru je baje poslal Naserju posebno pismo.
Nehru je časnikarjem izjavil, da se ne bo udeležil prihodnjega zasedanja skupščine OZN. Na vprašanje, ali se je SZ o-pravičila zaradi vohunstva, ki so ga nedavno odkrili v Indiji, je Nehru odgovoril, da ni bilo potrebno nobeno opravičilo, ker je sovjetski poslanik izrazil obžalovanje, in zadeva je bila s tem zaključena.
Še o razpravi o šolskem zakonu
Poslanec KD proti slovenskim šolanj za	beneške
Po njegovem bi smeli slovenske Šole obiskovati samo italijanski državljani - Sicer pa se je strinjal s socialističnim osnutkom zakona - Sprejem mešane komisije pri veleposlaniku FLRJ
(Od našega dopisnika) i razil mnenje, da bi se bilo
RIM, 2. — O razpravi, ki je bila včeraj v skupščinski komisiji za javno vzgojo, se je dodatno zvedelo, da je včeraj poročal referent, kr-ščanskodemokratski poslanec Franceschini o vseh treh predlogih zakonov o slovenskem šolstvu:	vlad-
nem, socialističnem in komunističnem. Glavne pripombe, ki jih je izrazil do obeh nevladnih predlogov, se nanašajo na območje, na katerem naj bi bile uzakonjene slovenske šole, in na vprašanje državljanstva o-trok. ki jih imajo pravico obiskovati. Referent se je postavil na stališče, da ne bi bilo umestno «razširjati problem* tudi na videmsko pokrajino, Češ da je slovenska manjšina tam neznatna in osredotočena le na nekatera naselja V Kanalski in Nadiški dolini in da se tam ne govori slovenski jezik, pač pa neko popolnoma svojevrstno narečje. Kar ^e tiče otrok, ki bi imeli pravico obiskovati šole na Tržaškem in Goriškem, pa je vztrajal na stališču, da bi bila pravica omejena samo na italijanske državljane s slovenskim materinim jezikom. V ostalem pa je iz-
s temi spremembami mogoče sporazumeti o predlogu socialističnih poslancev Co-dignola-Marangone.
Med diskusijo so nekateri krščanskodemokratski poslanci zahtevali, naj bi vlada predložila dokumentacijo o položaju italijanskega šolstva na jugoslovanskem o-zemlju in naj bi se diskusija šele nato nadaljevala. Seja je bila nato preložena do prihodnje srede, ko bo vlada predložila zahtevano dokumentacijo.
Nocoj je jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Mihajlo Javorški, priredil v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva sprejem za jugo-slovansko-italijanski mešani odbor, ki te dni zaseda v Rimu. Sprejema sta se u-deležila šefa obeh delegacij, opolnomočeni minister Manlio Castronuovo in Be-rislav žulj s člani delegacij. Na sprejemu so bili prisotni tudi številni italijanski poslanci in senatorji, funkcionarji zunanjega ministrstva in ugledni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Navzoč je bil tudi generalni konzul FLRJ v Trstu, dr. žiga Vodušek. A. P.
ningaud). Bivši ravnatelj al-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiMiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiitiiiiiiiiiiiillHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiii
Pred eno najbolj zapletenih kriz v življenju avtonomne dežele
Po ostavki deželne vlade na Siciliji grozi razpust deželnega parlamenta
Med vsemi teoretično možnimi variantami rešitve sedanje krize, je razpust parlamenta in razpis splošnih volitev ena najverjetnejših - Tudi poslanci odobrili zakonski osnutek o finančni in tehnični pomoči Somaliji
«no» do «si»...
i °bi«, s.
Iffe, 2*W0	\ P°d na-
tl lLlNOUI-n^PVtor, lša «SI AL
!# J (,ankihiTni' tmiTnerjava
H je »»i ltv*mi v Wn°»ti nje do,l° Poristn“ ni4>nSe »'au/ieni osti in nf v nai-n nosilca
C’V^iDi S°vi-
# O,eko° na3b0‘3
W: »L °h>». 5	.
-Vi* »e«.
H
..... . ■ d VMS februarja
'h ibv°ie>a°gtadu • v Kimu u1’'61! ^n°st v t6 ,vsiliu-?esto Dr.?rstu' bo*
S' azde n°vno h„ra.Vlieno *Mk • ®0vrao4 °ste od-
e ko-dalje-
pono™° >ižin0S^0re med dV0j 1. se tePričanln ostalim
i,2!e>iostbrouči]r, sm°> da,
"	»V1	v	Trn	uvajanje
*«Ba *
~%tu »b.W<i
ga nAl ,nifnega
°.sobno,
>tLUVaJaskrbljenftal- da
ta?5«* Uje dvn?st> ke>-
&N; mawJezian°at>
¥'^‘4 Snllf sk°:
^ ^ S^dinij^1 !! tSvii^šinsk* s° D?otreb°vali
tiL1«« >	‘
N»0>oTndar*tvo ~ X zičn0d?pus.titi, da Pnnese >: Zan. imajo1‘f11 *
smo:
i *■ r*ie v ’ fisita in ■ da na-
'i‘%A^naa\ misinsk^
V,' da "h o fiibani ’ Zakaj
i‘hfa«0r labkVob°dt ’rtie ko
0p»a b;ko tisk' d°Pusti-! at,; «jcb»r cena 'ta>ijan.
VMhk> Lk"1’1« v. re in u-
1,1 Pr,|V°bc!iaio iz td.rUse
lavne
urade
(Od našega dopisnika)
RJM 2. — Dogodek dneva je nedvomno ostavka deželne 'vlade na Siciliji. V političnih krogih se poudar-ia da ie s tem končno prenehal še zadnji »škandalozni* primer sodelovanja med KB in fašisti. Predstavniki vseh strank, razen seveda liberalcev, fasistov in monarhistov, podčrtavajo pozitivni značaj te ostavke, razhajajo pa se mnenja, ko gre za vprašanje, kako premostiti politično krizo, ki je nastala z ostavko deželne vlade, prevladuje sicer splošno mnenje, da se bo
I KD skušala ogniti rešitvi krize z neposredno ali vsaj posredno podporo socialistov, ker taki rešitvi odločno nasprotujejo liberalci, ki bi v takem primeru celo odrekli podporo Fanfanije-vi vladi, kar pa skušata Moro in Fanfani vsekakor preprečiti. Še včeraj sta namreč tako Fanfani kot Moro zagotovila Malagodiju in o-stalim zaveznikom, da KD ne namerava pristati na take rešitve na Siciliji, ki bi utegnile predstavljati nevarnost za vlado.
Po drugi plati prevladuje mnenje, da bo kriza dolgotrajna, ker stranke, ki podpirajo Fanfanijevo vlado, ne razpolagajo s potrebno večino v deželnem parlamentu na Siciliji in bi jim morale priskočiti na pomoč še druge sile, kakor na pr. Milazzovi krščanski socialci in socialisti. V razgovorih med Morom, Fanfanijem, in Mala-godijem so se baje sporazumeli, da se ne bodo trudili, da bi krizo rešili v doglednem času. Tudi poskuse za rešitev krize so odložili na dobo oo kongresu socialistične stranke, ki se bo vršil od 15. do 19. t. m.
Teoretično obstajajo- naslednje možnosti za rešitev krize: sestava deželne vlade levega centra s podporo socialistov; vrnitev k vladi desnega centra; pretegnitev v vlado milaz-zovih krščanskih socialcev m končno razpust deželnega parlamenta. Po vseh znakih, sodeč se zdi, da se bodo oprijeli te zadnje možnosti, ki predstavlja najpreprostejši izhod iz zagate.
Drugo nič manj zapleteno vprašanje predstavlja pokrajin-ski upravni odbor v Milanu. Kot je znano, je v prejšnjem tednu prišlo do presenečenja na prvi seji pokrajinskega sveta, ko je bil proti pričakovanju izvoljen za predsednika pokrajine socialdemokrat senamr
Lami Starnuti s socialističnimi, komunističnimi in fašističnimi glasovi. Kljub Pozivu , svojega vodstva Lami Starnu i do danes še ni podal ostavke, v teh dneh pa se je izvedelo, da predsedniškega mesta ne bo sprejel, hkrati pa da je POudard' da krajevna organizacija Rca” ne pristaja na kakršno koli so-delovanje z liberalci v okviru pokrajinskega sveta. Malago je zatekel k Fanfanij.u i rotil, naj ne dopusti, da bi
sc tudi v pokrajinskem svetu
v Milanu sestavil odbor levega ir o v ai* ji nheini. in zdi
med komunisti in nekomunisti in tako naprej. Vrnite svobodo Cerkvi in duhovščini in storite s pomočjo normalizacije na te-n področju, da se pozabijo malverzacije, ki so bile povzročene škofu, ko je zadnjikiat obiskal Koper, ka-te.e škofije naslov še vedno nosi.
Napravite vse te stvari in še tisoč drugih, ki so z njimi povezane kot usodna in neposredna posledica, in videli boste, da boste brez nadaljnjega imeli uspeh, ko boste zahtevali, da se prilepi kak napis, ali da dosežete še kak prevod... Zaradi tega nobenih dvoumnosti ustvarjenih v bolj ali manj dobri veri. Mi hočemo memorandum. Toda hočemo ga, kot je predvideno, izvedenega v celoti z nepopustljivostjo in z recipročnostjo. Vse drugo je besedičenje.«	„
Taki so torej pogoji triasKe-ga «Piccola» za izvajanje memoranduma na Tržaškem. E-dina škoda je pri vsem tem, da med sestavljale i posebnega statuta ni bilo njegovih urednikov, da bi poskrbeli za vključitev vseh teh pogojev v besedilo tega statuta. Mislimo, da bodo tedanjo pomanjkljivost popravili in se potrudili napisati vsaj vabilo Djilasu, naj zaprosi — za božjo voljo — za ustanovitev svoje stranke na Koprskem in na Bujskem, da bi mogli potem v Trstu Slovenci zalimati še tistih par napisov in doseči še kak prevod več. In kako zelo smo jim hvaležni za priznanje, da samo že šest let čakamo na uzakonitev slovenske šole, še bolj pa za tolažbo, da bodo naši šolniki vendarle acbili pokojnino «con il solito effetto retroattivo della nostra burocrazia*. Skoda, da uprava tega tako velikodušnega dnevnika ni obljubila, da bo kar -• iz jeze — iz svojih sredstev izplačala našim Šolnikom tiste desettisoče lir mesečno, za katere jim je «la nostra buro-crazia* zaradi pomanjkanja uzakonitve slovenskih šol po podpisu londonskega sporazuma zmanjšala plače.
Toda ne:	oprostite! Naši
šolniki bodo morali počakati, dokler ne bo ljudska oblast v Kopru in Bujah dovolila ustanovitev fašistične ali pa vsaj Djilasove stranke... K sreči ni niti poslanec Franceschini v sredo postavil takega •pogoja*.
se
ga
se
centra, kakor na občini, in se, da mu je Fanfani tako zagotovilo tudi dal.
Vodstvo KD se še ni sestalo in se tudi ne namerava sestati,
da bi proučilo politični položaj po ostavki deželne vlade na Siciliji. Izvedelo se je, da nameravajo počakati, da se prej sestanejo krajevni organi KD in da najprej oni proučijo dejansko stanje na Siciliji, šele nato jih bodo poklicali v Rim, da bi skupno proučili vso zadevo.
Vodstvo PSI je na današnjem sestanku sklenilo slediti razvoju dogodkov na Siciliji skupno s krajevnimi organi stranke, s skupino deželnih poslancev PSI, s katerimi se bo sestalo verjetno prihodnji torek ali sredo. Corona je poročal o poteku predkongresnih zborovanj v 48 pokrajinskih federacijah PSI in povedal, da se je . avtonomistična večinska struja okrepila v teh federacijah za 1,47 odst. v primerjavi z letom 1959. Prihodnjo hedeljo se bodo predkongresna zborovanja vršila še v 50 pokrajinskih federacijah, 11. t. m. pa še v štirih federacijah. Predvidevajo, da bo v teh federacijah avtonomistična struja v glavnem ob. držala dosedanje pozicije, v nekaterih pa jih celo okrepila.
V poslanski zbornici so razpravljali o zakonskem osnutku, ki zadeva tehnično in finančno pomoč Somaliji, ki ga je senat že odobril. V osnutku so predvideni izdatki za 280 italijanskih funkcionarjev, ki vršijo svojo službo v Somaliji. Gre za 36 vojakov, vštevši 10 policajev; 40 sodnikov, 74 šolnikov, 41 zdravnikov, 21 inženirjev, geometrov in gradbenih asistentov, 18 kmetijskih izvedencev in agro. nomov, 6 živinozdravnikov, 4 farmacevte in določeno število sanitarnih asistentov. Osnutek so odobrili z 252 glasovi, 4 so glasovali proti, 138 pa se jih je vzdržalo. Nato so nadaljevali z diskusijo o členih vladnega načrta za razvoj kmetijstva. Clen 3 so odobrili z enim pokravkom, 4. in 5. čl. brez popravkov, 6, s štirimi popravki. O ostalih členih bodo razpravljali jutri.
V senatu so končno odobrili še ostale člene zakonskega osnutka o napredovanju sodnikov prizivnega in kasacij-skega sodišča, ki so ga nato odobrili s tajnim glasovanjem.
Danes pozno ponoči so se
Messmcr o bombi <H»
PARIZ, 2. — Francoski O' brambni minister Pierre Mess. mer je odločno demantiral, da bi Francija imela namen razstreliti v . Sahari vodikovo bombo. V izjavi za agencijo «Reuter» Messmer poudarja, da je v obrambni komisiji poslanske zbornice dejal, da Francija nima takega namena, hkrati pa je obvestil komisijo, da Francija ne namerava spremeniti svojega dosedanjega načrta poskusov z atomskimi bombami.
uspešno zaključila pogajanja med vodstvom petrolejske čistilnice «RASIOMs v Augusti in sindikalnimi predstavniki stavkajočih delavcev, in delavci se bodo vrnili na delo že danes ponoči. V zvezi s stavko je prišlo do resnih incidentov med stavkajočimi in policijo, pri čemer je bilo večje število delavcev in nekaj policistov in karabinjerjev laže ranjenih. O tem bodo na interpelacijo socialistič. nih poslancev razpravljali tudi v poslanski zbornici.
A. P.
S solzilnimi bombami, tolkači in jeepi nad delavce
Surovi napadi policije in karabinjerjev na stavkajoče delavce tržiške ladjedelnice
Sodijo, da je policija brez povoda napadla delavce v Ul. Anconetta zato, da bi se maščevala za stavko, zaradi katere so morali ladjo splaviti samo simbolično
Včeraj dopoldne so oddelki «celeres trikrat' šli na znak trobente v napad na delavce ORDA, ki so manifestirali svoje zahteve po ureditvi važ. nih vprašanj, ki jih že dolgo žulijo: prvič so šli «alla carica« v Ul. Anconetta, dvakrat pa na Trgu republike. Ti napadi so bili nepotrebni, ker so delavci manifestirali na miren način in niso nikogar žalili.
Ko so zjutraj ob 7. uri skle. nili proglasiti stavko v skladu s predčasnim sklepom, da stavke vnaprej ne bodo napovedali, se je glavnina odpravila po ulici, ki pelje iz ladjedelnice v smeri proti severu. Prišla je v Ul. Anconetta, ki je v tržiškem predmestju. Tako ogromna množica ljudi je seveda povsem zasedla cesto; tedaj se je iz vrst policije zaslišal glas trobente in «celere», ki je bila na jepih in oborožena s tolkači in solzilnimi bombami, je na najbolj divjaški način napadla delavce. Nastal je zelo hud pretep, v katerem je bilo na obeh straneh, to se pravi med policijo in demonstranti, precej ranjenih. Na tem mestu je policija aretirala tri osebe, ki jih je odpeljala na komisariat in jih ni izpustila kljub zahtevam delavcev.
Na tako grob in niti najmanj človeški odnos policije so demonstranti odgovorili ze* lo odločno. Zbrali so se na Trgu republike, ki so ga skoraj povsem napolnili. Oddelki policije in karabinjerjev so obkolili demonstrante z več strani in jih pričeli napadati. Z jepi so z veliko br-zino zavozili med nje, da bi jih razkropili. Ker s tako ime. novano tehniko «carosello» ni. so dosti opravili, ampak so demonstrante samo še bolj razdražili, da so pričeli reagirati, so poskušali s solzilnimi bombami. Oddelki policije so bombe izstreljevali iz pušk, karabinjerji pa so jih metali z rokami. Precej hitro se je trg izpraznil, kajti teh bomb so toliko zmetali po trgu in okoliških ulicah, da jih je bilo med kamenjem in opekami, ki so jih zmetali demonstranti, kar precej. Na Trgu republike so oddelki «celere» še dvakrat šli «alla carica«.
Velike skupine delavcev, med katerimi je bilo izredno dosti mladine, ki zaradi pomanjkanja dela bolj kot ostali občutijo krizo v CRDA, so se zbrale po okoliških ulicah, ne. katere pa so se zadrževale v bližini cerkve, dokler niso oddelki policije, ki so imeli svoj glavni stan pred komissria-
Delavci, zaposleni v CRDA v Tržiču so včeraj ponovno odšli na tržiške ulice, da z dostojanstvenim zadržanjem podkrepijo svoje zahteve, zaradi katerih stavkajo. Toda oddelki ecelere« so jih trikrat napadli in prišlo j« do hudih spopadov. Policisti so šli nad demonstrante tudi s solzilnimi bombami, kakor kaže slika
tom javne varnosti na nasprotni strani cerkve, z metanjem solzilnih bomb pregnali tudi to zasedo, ki je bila v parku.
Ob tej priliki se je odigralo eno izmed najbolj žalostnih dejanj včerajšnjih dogodkov v Tržiču. Ko je skupina žena, kakšnih pet do deset po
številu, v družbi sindikalnih predstavnikov bila na poti proti komisariatu, da bi protestirali proti barbarskemu
(Nadaljevanje na 4. strani)
nimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiriiiiiiiiuiiniiiiiiiiiniiiimiiiiiiniiniiiiiiironiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimimiiiiii
Govor maršala Tita v ganskem parlamentu
0 zunanji politiki Ml o mednarodnih odnosih in o položaju v Kongu
AKRA, 2. — Meščani glavnega mesta Gane, zastopniki kmetijskih, zadružnih in ženskih organizacij in pripadniki stranke konvencije so danes ponovno izkazali svoje prijateljske občutke predsedniku Jugoslavije, ko je v spremstvu predsednika republike Gane Nkrumaha obiskal sedež stranke konvencije in ganski parlament. Tito je bil prvi tuji državnik, ki je govoril v parlamentu Gane.
Predsednik Jugoslavije je v svojem govoru objasnil poslancem Gane zunanjo politiko Jugoslavije in njene poglede na rešitev mednarodnih vprašanj. Jugoslavija se je vedno zavzemala za ohranitev in utrditev miru, za sodelovanje med vsemi državami na osnovah spoštovanja načela neodvisnosti in enakopravno-
  umnim ...................................
Novi pokoli Mobutujevih tolp med civilisti v Luluaburgu
Velika odgovornost poveljstva OZN, ki je zahtevalo umik zakonite vojske
LEOPOLDVILLE, 2, —Predstavnik OZN je sporočil, da so Mobutujeve in Kasavubuje-ve tolpe začele Včeraj prave pokole nad prebivalstvom v Luluaburgu in so ubile 44 civilistov. Popoldne se je več tisoč ljudi zbralo na ZDorova-nju in zahtevalo izpustitev poveljnika Gizengovih čet majorja Mulambe, ki so ga Mobutujeve tolpe ujele. Kakor je znano, so čete zakonite vlade nedavno zasedle Luluaburg, in prebivalstvo jih je z navdušenjem sprejelo. Toda poveljstvo OZN je ponovno pokazalo, da ne misli menjati svoje politike podpiranja izdajalcev, ki so v službi imperialistov in kolonialistov. Po nalogu poveljstva OZN so čete Gane zasedle letališče v Luluaburgu, da bi preprečile oskrbovanje zakonite vojske z vsem potrebnim. Gizengova vojska se ni hotela spopasti s četami OZN in se je rajši umaknila iz mesta, ki so ga takoj zatem spet zasedle Mobutujeve in Kasavubujeve tolpe. Te so napadale po ulicah prebivalstvo, da se maščujejo, ker je navdušeno sprejelo zakonito vojsko. Prebivalstvo je v obrambi ubilo tri vojake. Takoj so Mobutujeve tolpe začele še bolj divjati'in so do pozne noči ubile 44 ljudi. Okoli tisoč ljudi se je zateklo pod zaščito čet OZN, da ubežijo smrti.
Ta dogodek ponovno kaže veliko odgovornost poveljstva OZN, ki je najprej dalo ukaz za izgon zakonite vojske, zatem pa ni nič ukrenilo, da bi zaščitilo prebivalstvo pred po-divjanimi tolpami. Verjetno se bo Hammarskjoeld spet izgovarjal, da resolucija Varnostnega sveta ne govori o pobijanju mirnega prebivalstva temveč samo o »preprečitvi državljanske vojne*. In zopet je treba to vojno preprečiti tako, da se ščitijo kon-geški izdajalci, ker kolonialisti pač tako želijo.
V Leopoldvillu pa so Mobutujeve tolpe tudi včeraj izvršile več napadov na čete OZN, da bi izsilile še večjo podporo za svoje akcije. Poveljstvo OZN je sporočilo, da je dalo stroge ukaze svojim četam, da »branijo svoje orožje*, če je treba tudi s silo. Kasavubu pa je zahteval od poveljstva OZN, naj razpusti taborišče za begunce, kamor se je zateklo nad 400 ljudi po umoru Lumumbe, da se rešijo smrti. Hammarskjoeld bo verjetno spet »odločno protestiral*, morda samo ustno, kakor se je do sedaj večkrat zgodilo, in s tem bo zanj zadeva verjetno rešena. Saj se do sedaj omejuje samo na formalne proteste, vsakikrat ko ne more zamolčati zločinov Mobu-tujev in drugih tolp.
Pomočnik ameriškega državnega tajnika za afriške zadeve Mennen Williams pa je danes na tiskovni konferenci v Leopoldvillu izjavil, da ga je njegov obisk v Kongu prepričal o potrebi navzočnosti OZN, da se lahko rešijo tamkajšnji problemi. V zvezi z zadnjo resolucijo Varnostnega sveta je dejal, »da resolucije ne delujejo same* in da mora OZN delati »ob sodelovanju s kongoško vlado*. Ker pa je Kennedy že izjavil, da je zanj samo Ileova vlada zakonita, ie vse jasno. Mennen Williams je izjavil tudi, da ima »komunizem znatne interese do Konga* Pripomnil je, da se »kon-geški voditelji tega zavedajo in se borijo, da preprečijo nevarnost*. »Ne gre toliko, da se prepreči, da bi Kongo postal komunističen, je nadaljeval Williams, kakor pa, da se prepreči, da bi komunizem prišel v Kongo*. Kar se tiče Belgijcev, je Williams izjavil, da morajo nekateri Belgijci ostati, »kolikor so sestavni del skupnosti*. »Toda so drugi, ki ne predstavljajo belgijske vlade in njihova odsotnost bi olajšala končno , šitev*.
Stevensonovo
modrovanje
NEW YORK, 2. — Ameriški predstavnik v OZN Stevenson, ki je govoril na kosilu, katerega je priredil newyorški župan, je pozva] afriške države, «naj ne povabijo Sovjetske zveze, da bi intervenirala«, trdeč, da bi to pomenilo «da bi sovjetsko nadzorstvo ostalo, kakor se danes dogaja v vseh državah Vzhodne Evrope«.
«Ko mi, v ZDA, je nadaljeval Stevenson, nudimo našo podporo, da se napravi konec sleherni zunanji intervenciji, razumemo s tem nekaj dokončnega in praktičnega. Mi mislimo, da bi morala Belgija končati umik iz Konga, in menimo, da se nobena druga država ne bi smela vmešavati v notranje zadeve te dežele, posebno pa ne novi imperializem Sovjetske zVeze.«
Raznim testrujam v Kongu, ki skušajo dobitj komunistično pomoč za okrepitev svojih krajevnih teženj«, je Stevenson dejal: «Pravimo jim: Spomnite se preteklosti. Vse to se je že zgodilo prej. Majhne države Azije so skušale postaviti Veliko Britanijo, Francijo in Nizozemsko drugo proti drugi v notranji borbi za oblast. Kot rezultat je bil, da so krajevne skupine izginile, medtem ko so zahodne države ostale. Danes ne verjamemo, da bi vi uspeli manevrirati Ruse v vaši igri za zavojevanje krajevne oblasti.«
ANKARA, 2. — «Odber nacionalne enotnosti«, najvišji organ revolucije 27. maja 1959, je ustanovil ((Sodišče revolucije«, ki bo moglo izreči vsa-kršno razsodbo, tudi smrtno, re- j in bo sodilo vsako vrsto pro- ’ smislu resolucije Varnostnega tirevolucionarne dejavnosti.1 sveta, je novo izzivanje OZN,
sti in nevmešavanja v notranje zadeve, za mirno rešitev mednarodnih vprašanj. Jugoslavija ni nikdar odstopila od svojih načel in je včasih celo žrtvovala nekatere svoje normalne interese v odnosih z drugimi državami, ki so se zoperstavile taki njeni politiki. Jugoslavija se je vedno zoperstavila vsakemu poskusu vmešavanja v notranje zadeve in v notranje zadeve drugih držav, ker tako vmešavanje o-groža neodvisnost in svobodo.
Današnji položaj na svetu cznačuje resno zaostritev mednarodnih odnosov in negotovost njihovega nadaljnjega razvoja. Mogoče v nobeni povojni (Jobi ni bil svet v takšni negotovosti kot danes. Tito je obsodil tiste, ki še vedno zastopajo politiko s pozicije sile. in ugotovil, da je doba Vilhelma, Hitlerja, Mussolinija’in drugih že davno minila, in da o usodi človeštva danes ne morejo več odločati maloštevilni neodgovorni ljudje. Vzrok sedanje krize je v težnjah po dominaciji in poskusih, da se zadrže narodi v kolonialnem suženjstvu. Zato je likvidacija kolonializma osnovna naloga.
Zato se postavljata dve_ o-snovni nalogi; Prva, čim učinkoviteje pomagati narodom, ki so pod kolonialno upravo, da čimprej postanejo neodvisni in enakopravni, in druga: pomagati pravkar osvobojenim narodom pri utrditvi njihove neodvisnosti in reševanju njihovih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj. Uresničenje teh nalog bi bilo enostavno, če se temu ne bi zoperstavljale nekatere kolonialne in visoko razvite države, Tito je obsodil Belgijce za tragične dogodke v Kongu, zoperstavljanje pravični osvobodilni borbi ljudstva Alžirije, brezobzirni politiki Portugalske v Angoli, brezvestni politiki rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji in opozoril na druga žarišča na svetu, ki ogrožajo mir. Tito je ugotovil, da brez popolne likvidacije kolonializma ne more biti dejanske koeksistence. Zato so stališča posameznih držav in političnih gibanj do likvidacije kolonializma istočasno merilo njihove dejanske privrženosti politiki miru in mednarodnega sporazumevanja. Tito je nadalje ugotovil, da je dolžnost vseh držav, da po svojih možnostih pomagajo narodom Afrike in drugim na. rodom, in v zvezi s tem omenil moralno in materialno pomoč, ki jo je Jugoslavija doslej dajala drugim narodom.
Tito se je posebno zadržal na dogodkih v Kongu in ugotovil, da je Patrice Lumumba danes borbena zastava ne samo za narode Afrike, temveč tudi za ves svet v borbi proti nasilju in dominaciji. Predsednik republike Jugoslavije je pobil hinavske izgovore belgijskih kolonialistov in nji. hovih zaveznikov o potrebi borbe proti komunizmu v Kongu in je opozoril na odgovornost OZN, posebno generalnega tajnika Hammar-skjoelda za razvoj dogodkov v tej deželi. Zoperstavljanje belgijske vlade, da ravna v
katere dolžnost je, da začne učinkovito akcijo. Ne sme se več dopustiti ponavljanje zakulisnih manevrov in odkrito izigravanje sklepov OZN ob sodelovanju generalnega tajnika, kajti to bi pomenilo konec OZN, je poudaril Tito.
Umik Belgijcev, razorožitev vseh plačancev kolonialistov, kaznovanje krivcev za usmrtitev Lumumbe, to je edina pot za normalizacijo razmer v Kongu. Tito je poudaril, da je sedaj bolj kot prej potrebna aktivnost .izvenblokovskih držav, da se prepreči, da bi svetovna organizacija služila interesom posameznih skupin držav in da bi se sprejeli sklepi, ki so v interesu Konga in mriu v svetu.
Med večerjo, ki jo je sino-či priredil na čast predsedniku Titu in njegovi soprogi, je predsednik Gane Nkrumah v svoji zdravici izjavil, da se bo Gana borila proti imperializmu in kolonializmu, dokler vsa afriška celina ne bo svobodna in združena. Nkrumah je izrazil globoko zahvalo za tehnično pomoč ki jo Jugoslavija daje Gani: «Mi smo ponosni, da lahko v Jugoslaviji gledam • bratsko republš. ko, s katero imamo iste ideale, iste koncepcije in iste cilje," je poudaril Nkrumah.
V odgovoru na zdravico je Tiio poudaril, da je aktivna koeksistenca edina realna politika miru na svetu, in je u-gotovil, da kolonialistične sile za ceno miru na svetu nadaljujejo tlačenje in izkoriščanje Afrike. Tragičen pri-“er_ tega je Kongo. Sedanje izkušnje 'r. dogodki so pokazali, da o mednarodnih vprašanjih ne morejo več odločati samo skupine držav in da je neobhodno potrebno skupno delovanje izvenblokovskih držav, da bi se premagale težave in naš'a osnova za konstruktivno rešitev mednarodnih vprašanj.
FRANKFURT, 2. — Center za zgodovinsko dokumentacijo o nacističnih vojnih zločinih v Hajfi je poslal državnemu pravdništvu v Frankfurtu seznam 47 bivših nacističnih častnikov, ki so obtoženi, da so skupno z Eichmannom sodelovali pri množičnem pobijanju 2idov v 18 državah. Državni pravdnik v Frankfurtu je izjavil, da so bila imena, ki jih omenja seznam, že znana.
PARIZ, 2. — Francoski pesnik in komediograf Jean Coc-teau je bil včeraj odlikovan z redom častne legije. Coc-teau ima 61 let.
Vlil. festival dokumentarnega tilma v Beogradu
BEOGRAD, 2. — Osmega festivala jugoslovanskega dokumentarnega kratkometražne-ga filma, ki se je sinoči začel v Beogradu, so se udeležili številni inozemski filmski delavci, producenti in kritiki. Bo sedaj je prispelo dvajset gostov iz Danske, iz Poljske, ZDA, Zahodne Nemčije, SZ, Avstrije, Češkoslovaške in V-e. like Britanije.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
3. mar«
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.9, najnižja 6.9, ob 19. u-n 10.5, zračni tlak 1029.8 raste, veter vzhodnik-severovzhodnik 13 km na uro, vlage 41 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.8.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 3- mJI° Milena ,« Sonce vzide ob 6.42 in ^ 17.53. Dolžina dneva »•“' fl| vzide ob 18.56 in zat°ne__jftJ Jutri, SOBOTA, 4. ** Kazimir
Tudi včeraj popolna stavka v ladjedelnicah
Protestna demonstracija delavcev CRDA proti napadu policije na delavce v Tržiču
Skupščini stavkajočih delavcev CGIL in CISL - Dvoumni pogoji Intersinda za pričetek pogajanj - Sestanek sindikalnih voditeljev kovinarjev v Tržiču ■ Solidarnostna izjava NSZ
Sindikalna borba v CRDA se nadaljuje. Delavci v vseh obratih v Trstu in Tržiču so stavkali tudi včeraj. Kot vsak dan so prišli včeraj zjutraj delavci na delo, kjer so jim sindikalni voditelji povedali, da se stavka nadaljuje. Ob vhodih v posamezne obrate so se postavile močne stavkovne straže, ostali delavci pa so okrog 8. ure odšli na skupščini, ki sta ju ločeno sklicali obe sindikalni organizaciji: CGIL v Ljudskem domu, CISL pa na svojem sedežu v Ul. Duca d’Aosta.
Na skupščinah so delavci razpravljali o položaju v podjetju ter ponovno poudarili, da je treba akcijo odločno nadaljevati, Med skupščino so sindikalni voditelji seznanili delavce tudi z naslednjim spo. ločilom, ki so ga bili pravkar prejeli od vladnega generalnega komisarja:
V Trst je prišlo sporočilo v zvezi s prizadevanjem vladnega generalnega komisarja za čimprejšnjo rešitev sindikalnega spora v Združenih ja. dranskih ladjedelnicah. Odvet. nik Bojer, generalni ravnatelj Intersinda, je poslal dr. Pala-mari naslednjo brzojavko: ((Nanašajoč se na prejšnja spo. ročila se bosta lahko stranki, ki sta v sporu, sestali prihodnji ponedeljek, s pogojem, da se nehajo prej sedanje stavke.«
Delavci so takoj zavrnili po. gajanja s takimi pogoji. Brzojavka generalnega ravnatelja Intersinda ni namreč pomenila nič novega, saj se ni Intersind niti malce premaknil s svojega trmastega stališča. Ze prej je namreč bil ponudil pogajanja s pogojem, da se neha v Tržiču stavka delavcev, ki postavljajo na ladje razne naprave iz cevi. Toda stavka teh delavcev nima nobene neposredne zveze s sedanjimi zahtevami vseh delavcev CRDA, saj gre za omejeno skupino, ki je stavkala že mnogo prej. Intersind vztraja torej na svojem stališču samo zato, da bi ponižal delavce. Ker pa niso delavci sprejeli tega pogoja prej, ga nočejo sprejeti niti sedaj, kajti čemu bi 'sp bili sicer toliko časa HtjJfili in se žrtvovali.
Med skupščino so delavci zvedeli tudi za resne dogodke v Tržiču in so se zato usuli na uiice in pohiteli protestirat in izrazit svoj gnev proti divjanju policije v Tržiču. Kmalu po 11. uri so delavci prispeli na Trg Goldoni, kjer so za nekaj minut ustavili promet ter je prišlo do prerivanja med delavci in policijo, ki pa ni nastopila surovo kot zadnjič ter ni uporabljala tolkačev. Na trg je pribrzelo tudi nekaj «jeepov» čelerinov, kateri pa niso intervenirali ter so ostali ob ro. bu trga. Delavci so ostali na trgu do okrog ene ure, nakar so se mirno razšli. Takrat so odšli tudi karabinjerji in če-lerini.
S skupščine FICKM so poslali delavci sindikatom kovinarjev FIOM, U1LM in CISL naslednjo brzojavko; «Skupšči. na stavkajočih delavcev CR DA, včlanjenih v FIOM, je zvedela za neupravičeni napad na vaše stavkajoče delavce ter izraža ogorčen protest in popolno solidarnost', hkrati pa se obvezuje za nadaljevanje borbe.«
Včeraj ob 16. uri so se v Tržiču na sedežu UIL sestali voditelji vseh petih sindikatov kovinarjev iz Trsta in Tržiča in razpravljali o zaostritvi položaja v Tržiču ter o zadnjem predlogu Intersinda. O sestanku niso izdali nobenega poročila, vendar kaže, da soglasno nasprotujejo sklicanju sestanka z Intersindom z takšnimi pogoji. Sinoči pa je dr. Palamara sprejel tajnika Delavske zbornice CISL Finguentinija in Novellija, ki sta mu orisala položaj v CRDA.
r-----------------'
PRIMORSKI DNEVNIK
»Celere« na jeepih ob včerajšnji demonstraciji ladjedelniških delavcev proti surovemu napadu policije na delavce v Tržiču
O položaju v CRDA in dogodkih v Tržiču je razpravljal sinoči na svoji seji tudi odbor Neodvisne socialistične zveze, ki je izrazil stavkajočim delavcem CRDA popolno solidarnost ter obsodil nepopustljivost Intersinda in grobi napad policije na delavce v Tržiču. Notranji komisiji v tržiški ladjedelnici so poslali solidarnostni brzojavki deželni odbor KPI in delavci velikih tovarn v Trstu, člani KPI, ki so se zbrali včeraj na konferenci.
Ponoči so sindikalni predstavniki sporočili goriškemu prefektu, da so pripravljeni prekiniti stavko, če se bodo pričela v ponedeljek v Rimu pogajanja na Intersindu, na osnovi- predloga ravnatelja. Istočasno pa sindikalni predstavniki niso popustili glede stavke krivcev cevi (tubisti) in ne bodo . suspendirali te stavke. Izjavili pa so, da so tudi glede tega vprašanja pripravljeni na pogajanja in da: bi v tem primeru stavko prekinili. Sindikalisti- str -od- go-riškega prefekta zahtevali, da jim čimprej sporoči odgovor na njih zahteve in da bo od odgovora odvisno danes nadaljevanje stavke vseh zaposlenih v CRDA.
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletne 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s? naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
v  /
Zaključek stavke delavcev Esso
Sinoči ob 22. uri se je zaključila 48-urna stavka delavcev in uslužbencev rafinerije Esso Standard pri Sv. Soboti. Tudi včeraj ro se delavci udeležili stavke stoodstotno, uradnikov pa je stavkalo «tad polovico.
V arzenalu so popravili ladjo v rekordnem času
Danes bo zapustila tretji dok Tržaškega arzenala turbinska cisterna «Polinice», ki se je ponesrečila in katero so v rekordnem času, in sicer samo v enem mesecu, popravili v arzenalu. Ladji so zamenjali 1200 kvadratnih metrov jeklenih plošč. V izpraznjeni dok bodo postavili prekooceansko ladjo Saturnio, ki je priplula v Trst 28. februarja.
Sestanek vodstva Del. zbornice CGIl
Drevi ob 18.30 se sestane v Ulici Pondares vodstvo Delavske zbornice CGIL, ki bo proučilo razvoj delavskih borb s posebnim poudarkom na stavko v CRDA, na dogodke v Tržiču in na stavko delavcev AFA. Na sestanku bodo razpravljali tudi o pridobivanju novih članov in razdeljevanju izkaznic ter o kampa-niji za zbiranje prispevkov za proslavo 1. maja.
O Na pokrajini se je sestala komisija, v kateri so predstavniki občine, pokrajine in ECA in ki je razpravljala o pokojninah INPS
mrli II ■■■•■ lltlll
V tej komisiji so predstavniki pristaniškega poveljstva, turistične ustanove, nadzorništva za umetnost, ravnateljstva za obmorska dela in letoviščarske ustanove. Predseduje pa ji tržaški župan. Na svoji prvi seji je komisija razpravljala o okvirnem načrtu, ki ga je sestavil neki arhitekt po nalogu letoviščarske ustanove.
Vprašanja v občinskem svetu
Dvojno merilo ravnateljev industrijske in navtične šole
Občina bo sezidala za 2,5 milijarde lir sta-novanj - INAM ne skrbi za nalezljive bolezni
Na zadnji seji tržaškega ob-1 zdravnik INAM ugotovi, da
činskega sveta so postavili svetovalci poleg že omenjenih tudi druga vprašanja, med katerimi poročamo o najbolj važnih.
Svetovalec Tomel je opozoril župana na dvojno mero ravnateljev navtične in industrijske šole, ki sta kaznovala dijake, ko so stavkali zaradi znane zahteve, da se pripustijo dijaki z maturo teh dveh višjih srednjih šola na univerzo. Tonel je dejal, da pa nista ravnatelja nikogar kaznovala, ko so dijaki več dni zapustili pouk m se udeležili znanih političnih demonstracij. Zato je Tonel zahteval, naj župan intervenira glede tega pri šolskem skrbniku. Župan ni dal zadovoljivega odgovora. Predvsem je rekel, da se ne strinja z opredelitvijo, po kateri gre za stavko dijakov. Načelno je sploh proti zapuščanju pouka, kar je obsodil tudi ob zadnjih izgrednih. Zato ne bo posredoval pri šolskem skrbniku, čeprav se o-sebno strinja z zahtevo dijakov.
Dr. Pincherle pa je postavil vprašanje v zvezi s položajem v podjetju AFA in zahteval neka pojasnila, ki mu jih je dal odbornik Gasparo.
Svetovalec Radich (KjPI) je opozoril občinski svet na ta, da noče INAiM plačevati vzdrževalmine v bolnišnicah za zavarovance, ki imajo kakšno nalezljivo bolezen. Ko
Sestanek komisije za ureditev barkovljanskega obrežja
Na občini je bil prvi sestanek komisije za organični načrt ureditve obrežja v Barkovljah.
Umor Trevisana pred prizivnim porotnim sodiščem
Braini In Rapotec popolnoma oproščena
Belicli na svobodi, ker so mu pomilostili še eno leto Spremenjene in poostrene obsodbe trem obtožencem
Včeraj zjutraj se je zaključila na prizivnem porotnem sodišču razprava proti skupini obtožencev z znanega procesa iz Sentjernejske doline. Kot je znano, sta bila v zaporu dva obtoženca, in sicer Slavko Giacomini in MarceUo Belich. Medtem ko je sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo gle. de Giacominija, pa je priznalo Marcellu Belichu še eno leto pomilostitve. Zato je uka. zalo, da se Belich takoj izpusti na svobodo.
Razsodba prizivnega porotnega sodišča predvsem ugotavlja, da ni sprejemljiv priziv državnega tožilstva v pogledu zločina ropa. Sodišče je prav tako zanikalo utemeljenost priziva Daria Brainija, ker ta ni utemeljil priziva samega.	,	,.	,	,
Sodniki so nadalje delno spremenili prejšnjo razsodbo s tem, da so spoznali Sergeja Fontanota, Marcella Belicha in Carla Derina za krive poskusa umora z obtežilno okoliščino premišljenosti, v škodo pok. Giusta Trevisana. Obtožencem pa so priznali' splošne olajševalne okoliščine ter jih obsodili na 10 let zapora.
Posebno pa je treba poudariti da je sodišče oprostilo Bruna Brainija in Luciana Rapotca vseh obtožb, ker nista zagrešila inkriminiranih dejanj. Pripomniti je treba, da je imenovana dva obtoženca porotno sodišče prve stopnje o-prostilo inkriminiranih dejanj zaradi pomanjkanja dokazov.
V ostalem je sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo, vključno postranske kazni. Potrdilo je tudi razsodbo z dne 26. marca 1960 v pogledu Slavka Giacominija.
Včerajšnja razprava se je začela z nekaterimi pripombami odvetnikov, ki so odgovorili na zadnja izvajanja državnega tožilca. Takoj nato so sodniki odšli v posvetovalno dvorano ter po večurnem posvetovanju izrekli gornjo razsodbo.
Kaj prinaša nova razsodba novega v primerjavi s prejšnjo? Dejansko samo to, da je Marcello Belich zapustil temne zidove jetnišnice ter dosegel svobodo zato, ker so mu pač priznali še eno leto pomilostitve. Na svobodo je Belich prišel, ne zato, ker so spozna-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii*i|',i"",,im,l,,,",,,l,,,,,,m,,,m,l,n,l,ll,,m
Z vespo v žensko na črtastem prehodu
Avto povozil 14-letnega dečka Neroden padec mladega dekletu
li njegovo nedolžnost, temveč ozadjem, je dejansko propadel
zato, ker so mu na osnovi splošnih zakonov pomilostili eno leto zapora, ki bi ga moral sicer presedeti.
Brez dvoma pa je važno priznanje glede Brainija in Rapotca. V tem primeru so sodniki menili, da obstajajo zadostni dokazi, ki pričajo v prid obeh inkriminiranih oseb.
Včeraj še nismo mogli zvedeti, če se bodo nekateri obsojenci pritožili na zadnjo instanco, in sicer na kasacijsko sodišče. Vsekakor ni mogoče izključiti, da bi do tega priziva prišlo, saj nekateri branilci menijo, da obstajajo stvarne možnosti za popolno oprostitev nekaterih obtožencev.
Kot smo že pisali, je državni tožilec zahteval v svojem obtožilnem govoru, da sodišče obsodi glavne obtožence na 30 let zapora. Te zahteve niso sodniki sprejeli. To potrjuje še bolj domnevo, da so bili policijski organi zasnovali obtožni, eo na zelo majavih tleh. Poskus, da bi se spravilo na zatožno klop določeno število oseb, in sicer na podlagi namišljenih obtožb s političnim
Svojih tez obtožba ni mogla v bistvu uveljaviti. Zločin v Šent-jernejski dolini je ostal še vedno nepojasnjen. Dejstvo pa je, da so nekatere osebe, ki so jih sedaj proglasili za nedolžne, morale marsikaj pretrpeti v teh letih in morajo še danes nositi posledice neke gonje čisto političnega značaja.
Belich zapušča koronejske zapore
je kakšen zavarovanec zbolel za nalezljivo boleznijo, sporoči primer higienskemu uradu kateri pošlje bolnika v bolnišnico, če ga ni mogoče zdraviti na domu. Toda INAM smatra ta sprejem v bolnišnico kot preventiven u-krep in ne kot zdravljenje. Zato noče plačati bolniške vzdrževalnine zanj. Na splošno gre to zdravljenje potem v breme skupnosti, to je občine, ki izterja vsoto, če je to mogoče spričo gmotnega položaja zavarovanca. To je seveda krivično bodisi nasproti občini bpdisi nasproti zavarovancem, za katere bi moral INAM skrbeti v vseh primerih, razen v tistih, ko gre za bolezni, proti katerim so delavci in uslužbenci zavarovani pri drugih ustanovh. Resnična izjema so le tbc, za katero skrbi INPS, nezgode (INAIL) in poklicne bolezni. Radich je zahteval, naj županstvo protestira proti tej praksi.
Odbornik Puppi je odgovoril na neko prejšnja vprašanje svetovalca Tonela, ali bodo znižali v skladu z zakonom stanarine v občinskih hišah, ki jih upravlja IACP. Puppi je dejal, da je stvar zapletena, ker si je država lastila hiše, ki so bile sezidane z njenim denarjem ter da je bilo treba zato najprej dokončno razčistiti vprašanje lastnine.
Po dolgih pogajanjih je država pristala, na to, da ostane lastnica stanovani občina, toda s pogojem, da se obveže sezidati nova stanovanja, katerih vrednost bo enaka vrednosti omenjenih že obstoječih stanovanj. Pri tem bo uživala občina ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Država bo namreč prispevala delno kritje obresti za potrebno 35-letno posojilo. Ministrstvo za delo je že nakazalo 250 milijonov v ta namen. Skupno bo moral občina sezidati za 2 milijardi in pol novih stanovanj. Glede stanarin, je odbojnik dejal, da zakon, ju je nedavno izšel, ne določa njihovega znižanja, če gre za občinske hiše.
Kar se tiče upravljanja hiš, je dogovor med občino in IACP zapadel konec leta 1959 in ga niso obnovili. Zaradi tega upravlja hiše še vedno IACP seveda začasno.
Tonel je v odgovor pripomnil, da skrbi IACP zelo slabo za čistočo v teh hišah, ki so bile mnogo bolj čiste, ko jih je upravljala občina sama.
Svetovalec Burlo je zahteval, naj žiupan, naj posreduje za rešitev spora V AFA, kjer stavkajo delavci že 43 dni. Brulo je dejal, naj zahteva župan od dr. Palamare, da se osebno zavzame za rešitev spora, ki je že prešel čisto sindikalni okvir. Odbornik za delo Gasparo je odgovoril, da je župan že pisal ravnatelji AFA ter da bo župan interveniral pri dr. Pa-lamari.
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 4. t. m. ob 20. uri v AVDITORIJU F. GOODRICH-A. HACKETT
Dnevnik Ane Frank
ZADNJIC! MOČNO ZNI2ANE CENE
Prodaja vstojinic eno uro pred pričetkom predstave v Caffč Moscolin (nasproti Avditorija)
V nedeljo, 5. t. m. ob 16. uri v AVDITORIJU PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
Opozarjamo občinstvo okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, na to predstavo v Avditoriju. Uprava Slovenskega gledališča obvešča, da zaradi premajhnega odra se ((Sneguljčica« v Borštu ne bo uprizorila.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, v petek in v soboto ter eno uro pred pričetkom predstave v Caffe Moscolin (nasproti Avditorija).
[ OLBP ALlSC A ~1
VERDI
Danes ob 20.30 za abonma C za parter in lože in B za galerijo tretja predstava opere «Rigoletto».
TEATRO NUOVO
Danes ob 21 dvanajsta predstava Itala Sveva «Soprog».
Prodaja vstopic pri gledališki blagajni.
C
KINO
Fentce 15.00 (cV pekel za večnost«, Jeffrey Hunte r, Vic Da-mone. Prepovedano mladini.
Excelsior 15.00 «Suzie VVongov svet«, technicolor, WiUiam Hol-den, Nancy Kwan. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.00 ((Pugni, pu-pt e pepitr«, Jahn Wayne, Ca-pucine.
Grattacielo 15.00 »Resnica«, Bri-gitte Bardot, Charles Vanel, Sami Frey. Prepovedano mladici.
Arcobaleno 15.30 »Sedem sijajnih«, YU1 Brynner, barve De Luxe.
Supercinema 16.00 ((Počitnice v Argentini«, Isabelle Corey, Fol-co Lulli.
Alabarda 16.00 «Dogodivščina», Monica Viitti, Gabrielle Ferzet-ti, Lea Massari. Prepovedano mladini. Zadnji dan,
Aurora 16.00 »Pater Manisco i-šče hudobije«.
Capito! 16.30 »Dekle s kovčkom«, Claudla Cardinale.
Garibaldi 15.30 »Rocoo in njegovi bratje«, Alain Delon, Renato Salvatori. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Cristallo 16.00 «Crimen», Alberto Sc rdi, Vittorio Gassman, Nino Manfredi.
.j. i
lmpero 16 30 «01ifP^
skih mož«.
Italia 16 00 «Zk>ae) ’ -Dirk Bogarde, O" willand.	m
Massimo 15.30 t1--; Strasberg, Emano« .j rent Terzieff. r mladini.	/f
Moderno 15.30 technicolor, Rldia™ Robert Rian.
Astra 16.30 »Marin« ™ v ih otokov«.	nj i'
Astoria 16.00 (®**fa,# James Mason, W> Prepovedano m'a l5' Vittorio Veneto l5, ^ njegovi bratje«, mladini	wao
Marconi 16.00 ((^iV ,M! roji«, technicolor,	j
ter, Costance Tow» Ideale 15.30 «PreW°	.
povedano mlad'1"' ^ (jo Savona 15.30 ce», Simone SIS' lo Mastroianni. mladini.	, ti*.
Odeon 16.00 (tO^jSjr
Vohunski lilm
paivn
Deseta št**®1 «Noi D»nnt»
Zveza demoltr^jet1 sporoča, da bo deseta štev^lka edn#.b donne«, ki b0 ,,,si« in v kateri bo ^ o perečih ženski p Številka bo obse p običajno in bo
PRISPEVAJ^
dijaško
HimiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiittniiiiiHimiiiiiitiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiii
Izpred kazenskega sodišča
Osem obtožencev na zatožni klopi zaradi	izrabljanja
Danes začetek razprave proti Normi Cecchi
V Ul. Mazzini je včeraj dopoldne 34-letni Franco Bigaz-zi iz Ul. Fabio Severo 59 povezi! z vespo 48-letno Violetto Ursini por. Giunta iz Ul. San Vito 5, ki je prečkala cesto v določenem prostoru za pešce. Ženska se je pobila in ranila po čelu ter obrazu in st verjetno nalomila nosno kost, zaradi česar se bo morala zdraviti od deset do dvajset dni.
V Drevoredu D’Annunzto pa je 50-letni Salvatore Germelli iz Drevoreda D’Annunzio 51 povozil z avtom 14-letnega dijaku Gianfranca Preteja iz Drevoreda D’Annunzio št. 5.
Gianftanco se je pobil in ranil v levo koleno ter si ga verjetno tudi prebil, ranil se je v čelo in opraskal po desnem kolenu. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od dvajset do štirideset dni.
Blizu svojega doma je včeraj nerodno padla na cesti 2l-letna Liliana Bandelli iz Ul. Bucnarroti 52. Pri tem si je zlomila gleženj desne noge in so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek Zdraviti se bo morala štirideset dni.
Včeraj se je začela pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Falchi (ki nadomešča obolelega dr. Boschi-nija), sodna razprava proti osmim osebam, ki se morajo zagovarjati v zvezi z raznimi prekrški, ki so jih zagrešili, kot trdi obtožnica, pri upravljanju rekvalifikacijskih tečajev. Na zatožni klopi sedijo: 70-letni inž. Ernesto De Petris, iz Ul. Giustiniano, 64-letni Antonio Laghi iz Furlanske ceste 111, 47-letni Tullio Massa iz Miramarskega drevoreda 277-3, 65-letni Giovanni Falconi, 58-letni Guido Cividino iz Ul. Romagna 87-1, 67-letni Giuseppe Ripamonti iz Milana, 67-letni Pietro Franco iz Miramarskega drevoreda 297-A ter 48-letni Theodor Oltchik iz Co-
a.
Vse obtožence dolžijo izrabljanja javnega denarja in javnih sredstev. Vsi so bili namreč več ali manj pomembni voditelji rekvalifikacijskih tečajev ter raznih ustanov, ki so bili s temi povezane. Inž.
De Petris je bil na primer ravnatelj rekvalifikacijskih tečajev, ki jih je ustanovil krajevni Urad za delo. Konkretno so jih obtožili, da so odvzeli, bodisi zaradi lastne koristi, ali pa v korist gradbene zadruge nameščencev Urada za delo. večje količine gradbenega materiala, ki je bil namenjen rekvalifikacij-skim tečajem, torej last javne uprave.
Obtožnica jih dolži med drugim, da so si prilastili na delovišču v Ul. Giulia večjih keličin neobdelanega in obdelanega kamna, strešnikov, pod-i ih plošč, železnine itd. Ves ta material so uporabili pri gradnji nekaterih vil v Bar-kovljah. V Ul. Romagna pa so | žem.
152 vreč cementa ter "Šgil Skupščina delavcev AFA
drugega materiala. Sledijo še
Danes	v SUPERCINEMA
oomucoiui
SOLA GLASBENE MATICE
V nedeljo 5. t. m. ob 17, uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v NABREŽINI
NASTOP GOJENCEV PODRUŽNICE GLASBENE SOLE V NABREŽINI
Sodeluje tudi mladinski pevski zbor prosvetnega društva «Igo Gruden« pod vodstvom prof. Ambrozeta Erminija.
Vljudno vabljeni
OD VČERAJ DO DA^
razne druge obtožbe, ki zadevajo uporabo javnih sredstev za razna popravila v zasebnih stanovanjih nekaterih obtožen, cev. Poleg tega jih še dolžijo, da so uporabili za prevoze kamione, ki jih je dajal na razpolago «Truck pool» ter delovno silo rekvalifikacijskih tečajev.
Pripomniti je treba, (la s.-: obtoženec Franco nahaja že dalj časa v Južni Ameriki, medtem ko Oltchika niso mogli nikjer izslediti.
Na včerajšnji razpravi je sodišče zaslišalo inž. De Petrisa, ki je med drugim izjavil, da so najvišji predstavniki bivše ZVU pripravljeni, da pričajo njemu v prid. Med drugimi bi bil to pripravljen storiti bivši predsednik zavezniškega vojaškega sodišča Bayliss, ki je sedaj	šef	pravnega	urada
angleškega poslaništva v Rimu.
Sodišče	je	še	zaslišalo La-
ghija, Cividina, Ripamontija. Prečitali	so	še	izjave	Oltchika, medtem	ko	glede	Franca
ne obstoja noben zapisnik ali kakršnakoli pisana izjava. Na koncu so zaslišali še Falchija. Prcces se bo nadaljeval jutri. # * #
Danes se bo začela pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, kazenska razprava proti znani Normi Cecchi, ki je obtožena obrekovanja in samoobrekovanja. Kot je znano, so preiskovalni organi inkriminirali Cecchijevo v zvezi z žalostnim koncem nesrečne Claudie Favento, ki so jo lanskega leta našli mrtvo« pod obalno cesto pod Kri-
Stavka delavcev AFA se še vedno nadaljuje. Danes se bodo ponovno sestali na enotni skupščini v Ul. Duca d’Aosta, kjer bodo razpravljali o razvoju spora.
 «»-------
Tatovi motornih vozil vedno na delu
Tatovi motornih vozil ne prenehajo in vsak dan se vrstijo prijave na raznih komisariatih javne varnosti. Tako je 17-letni Mauro Bensi iz Ro-cola prijavil, da so mu neznanci ukradli motorno kolo, ki ga je parkiral na Trgu Hortis. V Ul. S. Lazzaro pa je nekdo ukradei vespo, ki jo je tam parkiral 34-letni Ric-cardo Gortani iz Ul. Negrelli 28, Gortani je imel srečo, ker je čez dobro uro že našel svoje vozilo v Ul. S. Spiridione.  «»------------------
Vrata trolejbusa so mu poškodovala prst
Ko je 53-letni Alfonso Kicci iz Ul. Cossa 4 včeraj opoldne stopil iz trolejbusa proge številka 10 v Istrski ulici, so mu vrata stisnila levo roko in mu poškodovala prst, zaradi česar so Riccijn z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral deset dni.
O Rešilni avtomobili Rdečega križa so februarja opravili 528 nujnih voženj s spremstvom zdravnika in 198 voženj brez zdravnika. Od tega so o-pravili 331 voženj v nočnih urah.
[ KAZKA OBVKSTII.A j
Pedagoški odsek Sindikata slovenske Sole v Trstu priredi danes 3. t. m. ob 1». uri predavanje v prostorih slovenske osnov-ne šole pri Sv. Jakobu. Predaval bo dr. Milan Starc o temi: O živčnih motnjah šolskega o-troka. Vabljeni vsi šolniki.
IZLETI
PD L. Škamperle priredi 30. aprila In 1. maja t.l. dvodnevni lziet v Mariboi, na Pohorje, v Ptuj, R. Slatino, Celje in Ljubljeno. Vpisovanje se prične v ne deljo 5. t.m. od 11. do 12. ure in se nadaljuje vsak večer od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih. Za vpisanje je potrebna osebna izkaznica ali potni list.
MALI OGLASI
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir
kv. m — se prodajo v Ulici Gam bin-i 3.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče..........	53	176	83
limone ............. 118	141	129
mandarini........ 153	235	188
jabolka 1......... 83	153	118
jabolka II........ 36	94	59
hruške 1..........112	165	129
hruške II......... 47	94	88
pesa............... 59	260	77
artičoke.......... 25	35	28
zelje ............... 53	65	• 59
cvetača ............. 24	83	47
ohrovt............ 53	94	59
cikorija .......	36	59	47
čebula............ 47	106	94
koromač ............. 71	94	77
razna solata ....	44	163	100
krompir........... 25	71	41
rdeč, radič...... 250	500	375
zeleni radič	I.	.	.	.	450	500	450
zeleni radič	II	.	.	.	125	400	17S
zelena............ 71	140	94
špinača............. 63	220	100
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
( LJUDSKA PKOUVKTA )
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 3. marca ob 1». uri na sedežu v Ul. Geppa 9.
Knjižnica PD S. Škamperle posluje vsako sredo po 20. uri in nedeijo od 11. do 12. ure.
TOVARNA MOTORNIH VOZIL
TOMOS
obvešča svoje cenjene odjemalce, da je 1. marca odprla v Kopru, Nazorjev trg 5, lastno industrijsko prodajalno. Poslužujte se uslug in informacij Tomosove prodajalne v Kopru, ki je bogato založena s finalnimi izdelki in rezervnimi deli!
jN ,
ROJSTVA, sMBT' A
Dne 2. marca	ji
Trstu 13 otrok,£ ^ RODILI SO St- |, V‘ | chini, Fabio bec, Luciana Bacaiiir. 1 Sardoč, Roberto	yol*.
rano Felluga,
Laporta, Riccardp lisabetta Frasson, zoli, Vinicio Ste'
UMRLI SO:	m
te vd. Mohorčič, n' y) la Pogatschnig letni Ernesto Y jjjt119 Vincenzo Sorg°> potj lorata Dipasqi'ale 72-letna Luig'a , Gr h Vattovani, 69-Ie‘ telil, 77-letna
ban vd. Štolfa, -, Porcorato, 42-!e ^ro . slo, 48-letni
81-letna Amelia xida.
foi
'A
  0'
NOČNA SLO^^tl^ INAM - Al
sv
to-sino 9 Valmaura lči trg 12.
dolar
švicarski tr><* funt Sterilne „ francoski marka šil ing dinar marengo zlato
■*
/
s
crCe^ d U
S potrtim s..nIn, 1$ ?
•.um sorodni^S‘
vsem
in znancem rosti --	.
naš nadvse U
dav>‘’ 48 let. .z?bijfl"
Marcel
S
Pogreb Pf t."nVr; bo danes ?■ ^ar« rt iz mrtvašnice	.gj
pokopališča.	jfl
žalujoč1:
bratje
Barkovlje,
Melbourne.
sof‘
Tr*
&
3.3-
Nekaj obrobnih dogodkov v Zahodni Nemčiji
Koliko je«Adolfov»?
ija «psihoze Eichmann» - Dva samomora * Od 920 oseb s prvega ovega seznama so jih odkrili le 28 • Adenauerjeve rehabilitacije
tohmanm
pra
ti a'"J®?8 ne mislimo trdi-tifoi ali r !0bl?' dogodki zna-Ptave	bistvo	neke	u-
Venda'r "* Pobtične smeri, 60*i lahv,°it!ldi obrobni določeno „?,:,a!co značilni, da smer krep-to
°dražL
Pozitivu,
a3°' Pa naj gre
smislu n,"1 ,* negativnem Sakih nohmK2^’ bomo nekaj škodne	dogodkov iz
Do,i^Ciie in bralec
2ele ocenf	smer te de-
°ceni. so se
Ko
STed0
V zakliii^n pustne priredi-?!fcmci Prešli e ln so verni ■anje, je -- v.P°stno razmiš-
^^skih nij8 “dovih duessel-i“.cerkva nit1?8 zid°vih šol iPkastih l. • na desetine
lJdiW met»1ŽeV' ki 80 bili
* Pustn’ Vls°ki. Pod raz-ta.*i kŠuT šmarni so se
^ 'nov^a°rVedt.:2raZitl n°'
** ®ahrinra^8r''nsk' bolnišni-rodu Ti,. ne^a bolnica,
T..J. . —«■« uumica,
«wja# dobila kosi-
na jeki j u-je živčni
Ssn P?[J*° °Pazila , k!s‘s	vrezane
'‘aPad. p' pobila ' vS 3e oajmarf^cn80 ngotovili-
rov te k , 0 Jedilnih pri-'8ravjra oinišnice imelo
Pred v JUk8ste križe...
^sruhe^oj11^111 sodiščem v
azPrava 0 n S! vedno v°di
zam.s- belsovi «1>te-kraai v^.UŠČlni- Ta se že leta
t!?ke. ,***» neke koelnske l^riia new-°, Pa se že 6 let Jurski 7al v°elnski in neki
c!ž)>0 dobil h2m^' Kdor bo ?** Posrka,, , <<zeIinim bral-N*ove ,,i;t	sledeče Goeb-
aba
oterarne
* avt>a	umotvore«:
v °kon{a? ’ neko dramo,
' .tega njr,an in tudl stl‘
t8ci«a. p. v 3 fanatičnega čVHterarn*JSen zaslužek od
kUJe 5ton’apUŽČine P"’
is Po k nja neke
Goeb'baCeVOj;ni
, Jarp, pr„ <<umotvore» pred le ,rroces p; .. ,r
°Pn
nune, obvarovala
1,5- Vrednos°tCe!’ uki se v°di, pa [si!}ianj j. ob »literarnih« 0 ftiark. od 6-m na ktp[sUgl Prav
Ol je
>k*?,EV?v‘°rja,
tako
«resen» ro-njegov 1925—2(j, pa «aku in se šo-
SO ga na ukaz *!*itate“,0Ve Zg°d°vin-lm malo D8 V Muenchenu, ta i9?’tlerjeVe 3 objaviti P.s. .• Gledf Pomine iz leti! 8ls° imeli g0I?3eSa roko-
v nobenih  ------------
ln avtorske u fclso
.™ *Orpv“in r,obenib prav. >rdaiter Ustr« 3vt°rske pra-ka ul:„G°ebb6isn*, dobič,ek od
Baer, živel do pred kratkim povsem mimo življenje, dokler ga niso na temelju seznama, ki so ga dobili iz Izraela, vendarle morali aretirati, ko so prišli ponj na delovno mesto, se ni prav nič razburjal. Toda od 950 Eich-niannovih neposrednih sodelavcev, kolikor jih je na Eich-mannovim »seznamu iz Izraela«, so jih Adenauerjeve oblasti «odkrile« komaj 28 in se še pri teh aretacijah nekake sramežljivo izogibajo imen in krajev aretacije. Morda zato, da bi ne pospešili epidemije »psihoze Eichmann«. Tako so na primer «nekje v Zvezni republiki« v januarju prijeli bivšega poveljnika koncentracijskega taborišča Hinzert, ne da bi «izdali» tudi ime areti-lanca. V Ulmu pa so aretirali Bohrmannovega tajnika KJomipfera in tudi za tega se več dni ni videlo, da je aretiran ker Adenauerjevim oblastem ni bilo do tega, da bi se t.o razvedelo...
V raznih zahodnonemških zaporih je še več bivših nacističnih zločincev, Eichman-ncvih sodelavcev, toda samo na enem seznamu, ki je povezan z zločini v Auschwitzu je, kot smo že rekli, 950 imen, od katerih so jih doslej spravili pod ključ le 28. Kdaj pridejo in ali sploh pridejo na vrsto ostali...?
Ker pa nacistični zločini -liso omejeni le na taborišče Auschwitz, ker je bila vsa Nemčija, ker so bila vsa področja, ki so jih nacisti zasedli, posejana s taborišči, gle-e katerih so imeli Eichmann njegovi svoje prste vmes, se je «psihoza Eichmann« močno razširila. Sicer pa je to povsem v duhu one izja-e zahodnoberlinskega župana Brandta, ko je v prvih letih vojni rekel, da je le redek Nemec, ki ne nosi krivde za zločin, ki se imenuje na-:rem,-Brandtu sicer danes to odkritosrčnost štejejo v zlo, ejstvo pa je, da je v Zahodni Nemčiji zaradi »psihoze Eichmann« mnogim ljudem nekako neprijetno, ker se pač taki ali drugače čutijo soudeležene pri milijonskih umorih, do katerih je prišlo v nacistič-■ih taboriščih.
Kot bi Adenauerjeva vlada
•o »epidemijo« pričakovala, je že lani zaključila z «denacifi-kacijo«, da bi to epidemijo se-oaij omilila, začenja z izrazito ((rehabilitacijo«. Nekdanji nacistični letalski «as», »sloviti« pilot stukaletal Kammhuber, je”danes postal general nemške vojske s štirimi zvezdicami. Nosi načelnik zahodno-r.emške vojne mornarice pa bo po vsej verjetnosti kontraadmiral Adolf Zencker. Za tega niti niso dovolj .njegovi ((podvigi« iz zadnje vojne, kajti še danes Zencker poveličuje piratsko vojno admiralov Roe-derja in Ooenitza, ki naj bi biia vzor tudi sedanji nemški mornarici. Med rehabilitiran-ci je tudi Hitlerjev generai-lajtnant Fertsch, ki je bil zaradi svojih «podvigov» v času vojne po vojni obsojen na 20 let zapora...
V začetku smo rekli, da obrobni dogodki niso merodajni. Nekdo bo o teh dogodkih rekel, da so obrobni in zato nepomembni. Morda, toda mnogo obrobnih dogodkov lahko postane usodnih...
D. B.
i	-	~
■ "š •/ /•
*	J*"
liiiipi
mam
Nemški sestri-dvojčici Kessle r, ki z velikim uspehom nastopata na italijanski tele viziji kot pevki in plesalki
Drama «Nebeski odred* kmalu tudi na platnu
Kako je delo nastalo - Delo noče opisovali preteklosti, pač pa opozarjati človeštvo, naj bo vedno v pripravnem stanju • Morda pride tudi k nam
Med zadnjimi Judi, ki so jih «> januarju 1944 nacisti odpeljali iz Jugoslavije v taborišče Auschwitz, je bil tudi 15-letni Djordje Lebovič iz Som-bora. Njegove starše so nacisti pobili že prej. Po šestih dneh potovanja v plombiranem vagonu se je Lebovič s svojimi sopotniki znašel pred vhodom v taborišče, nad katerim je pisalo, da delo osvobaja človeka. SS-ovci se že prvi dan po prihodu pobili vse ženske in otroke izpod deset let iz transporta. Lebovič pa je skupno z ostalimi dečki v starosti od 10 do 17 let prišel v «mladinske» barake. Se danes ne ve zakaj, toda iz «mladinskih» barak je pobegnil v barako, kjer so bili zaprti starejši ljudje. In imel je srečo. V baraki, v katero je pobegnil, so bili zaprti moški — obrtniki. Ti ljudje, ki so bili SS-ovcem potrebni, so imeli največ možnosti vojno preživeti. Večino mladine Lebovičeve starosti so nacisti že v nekaj dneh pobili, Lebo-viča pa so skupaj še z nekaterimi nobrtnikin premestili v Auschvoitz 1, kjer je postal številka A-127.500.
Bombni napadi, ki so bili v
tem času pogosti, so razbili _ mesecih «staža» sami končali stekla na oknih taborišč in Le-' bovič je moral razbita stekla nadomeščati. To mu je omogočilo, da je mogel pogledati v marsikateri «kot» taborišča, do katerega drugim ni bilo dano. Zato je videl knjige, ki so bile vezane v človeško kožo, zato je videl $50.000 lutk ki so jih nacisti iztrgali otrokom, videl je tudi ukopalni-ce», kjer so nacisti s strupom morili sto tisoče in milijone ljudi, videl je tudi operacijsko sobo, v katen so nacistični «zdravniki» izpopolnjevali svoje znanje, skratka, Lebovič je spoznal taborišče smrti v celoti.
Ko se je vojna bližala koncu in so Nemci hoteli vsako sled svojih zločinov zabrisati, so ukazali zrušiti krematorij, kjer so do tedaj sežgali nad 5 milijonov oseb. Krematorij so rušili «obrtniki», med katerimi je bil tudi Lebovič. Pri tem delu se je spoznal tudi z nekim taboriščnikom, ki je pri krematoriju »delal«. Ta mu je na dolgo pripovedoval o «nebeškem odredu», to je o ljudeh, ki v pečeh sežigajo svoje sotrpine, da bi po treh
umni .....
 ...............................................................................    miinn.......................................................................................................
Prvi rezultati znanstvenih opazovanj 15. februarja
dnevni-
a ir, žsov‘ sorod-
8 ln nečaki.
k'Cif.8.3«ezeteG.0ebbelsoveg
V;
*CV0
eWUv‘?2SnaaniKiVa’ de'
y°laki	0	so	so-
^etau^trstvo8^11 Goabbel »ato sktzi u’ vsn
ie,° tei-J?1 .okna
teki'’81'- Mimc n Ie Gr,k, "Pošle,.. -?a 3e Pn-
vso šaro da bi jo
, ki
tokopis pobral ,:fokopiT®eriianom. Od
'od je r°čil
£5 r°vai v h-
'<? ^ano00 ‘U je vse
Prišel L ko Pa j® ta za,artdva (}„ iz ameri-
9 inmhUienchenske‘ ■i^ait, kega . bl* na ukaz tf^ituta tudi k to, 'n t„a.mani znano.
•,latsky'1 3e funv .značiln0 pa
Sta f8 WC1°nar maen-
j. fJe'llnut(10y!nskeSa in-N Vei ’2daii ^eiber v u-VfcS «. k . ebbelsa o.
Stev 8 a’celn Stnega ma’ ,ei	Goebt ,vrsto kom-
^e... 0lhešč,- ie bil t0
i
an.
to-
ne Pa zlo-
^iSh«>CIiki zi°či
lot
Nemči-ali A 8 «Psihoza-^‘i- M„nremira ^ Mr0ka
nec A-
■araelskih
ti
Ogi »T razdra
a, 6“tahl8 36 niiamci’ k’ so > Str ,kna ,3h Preteklost
da KSedaj v »tal-
C kšne etilo. p1 5e jim kaj
v’ e- r'evarnfv ». kdove
13stga 8n°» odt , asu «ne-tfSaUazl°činca [ ’ kakega rJeviv, ’ .toda
avit) - vvrua vnema
llede
Si1 Do Se ta Ce koga
t«>ijaakijučjrdi Z8res
)* >ta 8)0» I ’
lih.,,ra:
taio.
zgodi
oziroma
aže:
fj.	Pok	,	»razdraž-
Ht
vS^'-UatZ' ki
I>a nSt0’ ker sa 50 ti ljud-
ni»
Pa
in
Batz,
tl!« k:
^dolf p‘V8i SS-ovski
«J* v
S:
RO ga in mu
»ekaj a,ttiraii
zl°činov
Mi, ‘aVen Pba.d ' kem zannrn
- ti
dove!°vai !er K
esil c-TV1 zaPoru ‘Vši h„4,ebmannov OrnuVSki tlber-
«tvSoh>or^LPa je na-
V* vti
»te 8 bQtrkal Pom°t‘» K.klite ’ da u a.na nje-'‘te. tej-er,t« 1 izterjala *“ S' H	nje.
t(.«a So 36 *ornhi3eno>> lju' ‘t f,vih »rišli n r ustra-
3 «liel!"ianiFh 3 ,zaradi
^bai , ‘bozi p: . rločinov 'tropi! chmann» si
1 ’ te^rav el° V glav°...
££kih PHme
'* Oa z . b°ie, H °hV1 s°-
1 -« t« -“m	v?8 bi ne
te steu Ea «he žePp; ven ta Nlte 'Tako ®30 Pre'
8b<‘%k koncem Pa >)ri' «ča v antracijske-Auschwitzu
Prejeli smo
NASA SODOBNOST. Leto IX.
Številka 3. Ljubljana. 1961. OBZORNIK 61. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. St. 3 1961. Ljubljana. PIONIR. Izdaja založba Mladinska knjiga. 1960-61. Številka 5. Ljubljana.
CICIBAN, list za naše najmlajše. Izdaja Mladinska knjiga v
V času popolnega sončnega mrka je bil dan 8570-krat
Številne znanstvene odprave, ki so se 15. februarja letos podale na razne opazovalne točke na področju popolnega mrka, so se vrnile na svoje sedeže z dragocenim materialom, ki so ga zbrale med dvournim opazovanjem od začetka do konca delnega mrka in posebno še v razdobju dveh minut, kolikor je trajal popolni mrk.
Javnost seveda sedaj z nestrpnostjo pričakuje vesti o tem, kakšni so bili rezultati epazovanj in kakšne nove u-gotovitve nam bodo lahko posredovali znanstveniki. Kljub temu pa, da lahko že danes govorimo o nekaterih reposrednih rezultatih opazovanja, bo, kot smo poudarili tudi že pred mrkom, potekalo še več mesecev, morda celo tudi leto, preden bodo lahko znanstveniki do kraja proučili zbrano gradivo. Zato se bemo k letošnjemu popolnemu sončnemu mrku prav gotovo še povra-čali, za sedaj pa si oglejmo rezultate, ki so v svojih o-
Globalno in direktno žarčenje je padlo na ničlo, temperatura pa se je znižala od 7,2 na 5,5 stopinje Celzija
Ljubljani St. 6. 1960-61.
 .....
MIHIH lllll Hill llllll milini! IH
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
luigi cillo
v Moncenisiu
V baru Moncenisio razstavlja Luigi Cillo, po rodu iz Vittorio Veneta, ki pa že dolgo deluje v Rimu. Je to slikar, kakor je navedeno v katalogu, ki je prešel od jresk tihih cerkva v bučno dojemanje nepredmetnega ustvarjanja. Sodeloval je na treh beneških Biennalah in bil tudi nagrajen. Toda to kar nam tu razstavlja gotovo ni iz njegove najboljše likovne žetve. Prireditelji so v odsotnosti slikarja, izmed obilice poslanega nesrečno izbrali dokaj neenotna dela, razna olja, tempere in keramične panoje. Cillo se namreč poslednje ca se bavi tudi z žganjem keramike, ki mu z gostimi prelivi stopljenih keramičnih barv dovoljuje doseči injormalno delujoče like neopredeljenih oblik na reliefno razorani površini. Vendar pa se mu v keramiki pozna, da je šele v po-četkih izvajanja te umetniške panoge. Ravno te. keramike m tempere so ono kar daje razstavi neenoten izgled, tak, kot da stojimo pred deli treh različnih razstavljavcev, izmed katerih je edino slikar olinatih slik teh
oljih se Cillo umetniško izživlja v nekakšnem že močno razkrojenem ekspresionizmu, v kolikor pač še lahko govorimo o tem slogu glede na nenaravno izobličeno predmetnost, ki pa uhaja skoro že v infor-malno dojemanje, tako da se pred sliko četveronožne živali zaman sprašujemo o nje prirodopisni opredelitvi Boljša je slika nekakih dreves pred žarečim ozadjem dočim so stavbe stoječe proti svetlobi že zelo obrabljen motiv. Sicer je Cillo v olju dokaj dober kolorist. četudi težkih nasičenih barv barvne lestvice ki se že redko uporablja zaradi precej preživele sestave. V splošnem pa nam Cillo vzbuja vse preveč, občutek, da še. vedno nemirno koleba med raznimi poli likovne umetnosti in krčevito išče osebnejšega izraza kako prispeti*!’ svojih delih do lastne zaključne sinteze.
Tudi Prva razstava n baru «Al"ione» je bila poslednja slikarska razstava te vrste. ker je gostinske prostore bara prevzelo vele podjetje «Alfa Romeo«. Namesto slik — razstava avtomobilov.
snovnih danes in
'(Mi
mj
še na dostojni višini. V
   I Illlllllllllll Hlinim. ...........
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Problem, ki zadeva vaše pri-vatno življenje, vam ne bo dal miru. Nekdo se bo vmešaval v vaše sentimentalne odnose. Ne reagirajte.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.)
Dan ni ugoden: preložite važnejše opravke na jutri. Neupravičeno nezaupanje v osebo, ki vas resnično ljubi. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22.
6.) Ne .zdajate načrtov in mnenj osebam, ki ste jih komaj spoznali. Braniti boste morali vaše ideje. Znana utrujenost.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Majhna /lapaka lahko resno
oblikah znani ze ki jih je tudi mogoče formulirati.
Med najpomembnejše znanstvene rezultate sodijo brez dvoma opazovanja in meritve znanstvene /ekipe geofizikalnega zavoda v Zagrebu, ki jo je vodil vseučiliški profesor dr. Branko Maksič s sodelovaicema profesorjema Berislavom Makjaničem in Ivanom Penzarpjn. Po zaslugi izredno ugodnih meteoroloških okoliščin se je tem geofizikom nudila edinstvena jn srečna priložnost za proučevanje pojava mrka tako rekoč v neokrnjeni obliki, to je v najidealnej- ’ ših pogojih, brez najmanjšega oblaka in najmanjšega vetra. Zaradi te srečne okoliščine je bilo mogoče vse spremembe, ki jih je povzročil popolni mrk, izmeriti brez škodljivega vpliva tako imenovanih «vzporednih» faktorjev, ki običajno zelo otežkočajo in komplicirajo o-pazovanje samo in toliko bolj seveda tudi ugotavljanje rezultatov. Najvažnejši podatki, ki jih je mogoče že sedaj zabeležiti, so naslednji:
Dnevna svetloba je padla od 12.000 na 1.4 luxa, kar pomeni, da je bil v času mrka dan za 8.570-krat bolj mračen kot normalni senčni dan;
Globalno in direktno žarčenje je v času popolnega mrka padlo na ničlo. To pomeni, da žarki, ki so prihajali od sončne krone nišo pošiljali naši Zemlji nobene občutljive toplote, kar je v ostalem tudi popolnoma razumljivo;
Temperatura zraka, merjena po vseh predpisih s posebnimi električnimi odpornimi termometri, se je zmanjšala od 7.2 na 5.5 sto-pinje’Celzija.
Poleg teh strogo znanstvenih rezultatov, ki jih je zabeležila ta ekipa jugoslovanskih geofizikov, pa je treba omeniti tudi rezultate ekipe mladih astronomov — amaterjev zagrebške zvezdarne na Popovem stolpu. Ti mladi amaterji, avtorji priljubljene knjige «Drama v vse-mirju«, sc dosegli med drugim tudi uspešne fotografije sončne krone, posnete z nalašč za to izdelanim apara-tcm. Mladim astronomom je uspelo posneti celo zanimiv »briljantni prstan«, ki se pojavlja v času popolnosti mrka, ko osamljeni žarek sončne plošče zdrsne ob samem robu lunine površine. Mlademu slikarju Zlatku Beri-ču, ki je tudi član astronomske sekcije zvezdarne, pa je uspelo, da je v dveh minutah popolnosti mrka v
barvah naslikal prekrasen prizor sončne krone.
Popolni sončni mrk je o-pazovala tudi ekipa Astronomskega zavoda zagrebške univerze, in sicer v Vrbo-skem na Hvaru. Glede na to, da je bilo njeno delo usmerjeno v prvi vrsti k raziskovanjem na področju praktične astronomije, je pri opazovanju vključeval njen program ugotavljanje točnih trenutkov posameziiih dozdevnih stikov sončne in lunine plošče. V ta namen je ekipa razpolagala z dvema daljnogledoma sovjetskega izdelka, ki služijo za opazovanje umetnih satelitov in z nekoliko večjim daljnogledom ameriškega izvora. Razen tega je imela ekipa tudi kratkovalovni radijski sprejemnik za sprejemanje signalov točnega časa in pa električni kronograf za zaznamovanje trenutkov s preciznostjo okrog 1 stotinke sekunde. Meritve so bile izvršene v najugodnejših meteoroloških pogojih in zbrano gradivo je sedaj v proučevanju. Določanje trenutkov stika sončne in lunine plošče je važno zaradi tega, ker je iz njih mogoče določiti točno lego Lune v času blizu mlaja, ko se z drugimi metodami njen točni položaj ne more ugotoviti. Na osnovi teh podatkov bo mogoče točneje ugotoviti pravilno lunino gibanje, kar je zelo važno za določanje točnega efemerid-skega časa, ki je bil nedavna uveden kot glavni argument za skoraj vse astronomske račune pa tudi naj-rovejša definicija časovnih enot temelji na efemerid-skem času.
Zanimivi so tudi nekateri neposredni rezultati opazovanj, ki so bila izvršena v Italiji. Tako je radioteleskop observatorija v Arcetriju v bližini Florence pokazal na primer obsevanje na 3-cm valovih na Lunini površini, ki je obrnjena proti nam in ki jo torej ne osvetljujejo sončni žarki. Razen tega se zdi, da je prišlo do mrka z enosekundno zamudo v primerjavi s časom, ki je bil predviden. Seveda pa bo treba počakati na potrditev teh ugotovitev, predvsem prve, da bo mogoče zvedeti, če je lunino obsevanje s 3-cm valovno dolžino spremljajo tudi enako obsevanje na drugi valovni dolžini. Na to poslednje vprašanje bodo dale odgovor meritve, ki bodo izvršene v bodoče naravnost na Luni in primerjane z u-gotovitvami ob sončnem mrku.
Drugi rezultat o katerem
je mogoče govoriti seveda ne i dokončno potrditvijo, zadeva dejstvo, da je bila zemeljska atmosfera med mrkom posebno »prosojna« za ilektromagnetične valove, ki prihajajo iz kozmosa. To bo omogočilo boljše poznavanje naše atmosfere in odvisnost
Z’ S-\arr,.	od
sončnega obsevanja.
Prav ničesar pa ni še mo-goče reči glede ugotavljanja točnosti Einsteinove teorije kar bo znano šele čez kakih šest mesecev, ko bodo lahko opravljena dodatna opazovanja za primerjavo z onimi, ki so bila izvršena med
T Onc ln:m cpT%*'**v*v» r^-vprp.
Citež sončne krone v črno-be lj realizaciji na posebnj grafični podlagi, kakor so jo vi deli med popolnim mrkom v Jugos laviji
v pečeh.
Lebovič pa je imel srečo. Ni končal v krematoriju, kajti Nemci niso utegnili vseh nesrečnežev sežgati. V januar* ju 1945 so preživele taboriščnike natlačili v vagone in jih devet dni vlačili proti zahodu. Tako je Lebovič prispel v Mauthausen. Ko je tik pred koncem vojne začela v taborišču moriti epidemija pegavega legarja, so nacisti taborišče kar blokirali in nesrečneže prepustili smrti ali rešitvi. Med kupi mrtvih je Lebovič maja 1945 dočakal Američane. Bil je že v agoniji zaradi trebušnega legarja in pljučnice. Tehtal je 34 kg. Toda ostal je živ. Bil je eden izmed onih 2000 taboriščnikov, kolikor jih je od 5 milijonov jetnikov iz Auschvvitza ostalo živih.
Lebovič pa se je vrnil, končal nato gimnazijo in filozofsko fakulteto. Toda to, kar je doživel v taborišču, ga je vedno morilo. Čutil je, da se teh spominov ne bo rešil, dokler jih ne izpove vsemu svetu. In tako je ob sodelovanju z Aleksandrom Obrenovičem nastala drama eNebeški odre d«.
Dramski prvenec mladih pisateljev Leboviča in Obreno-viča je drama o jetnikih, ki v nacističnem taborišču sežigajo svoje sotrpine in hkrati čakajo na enako usodo. Na Sterijinem pozorju v Novem Sadu je bila ta drama pred štirimi leti nagrajena. Dve leti pozneje so «Nebeški odred» uprizorili v samem bivšem taborišču Auschvvitzu. Od tod je «Nebeški odred» odšel v Varšavo, kjer je doživel svoj velik uspeh in bil preveden tudi v češčino.
Te dni končujejo «Nebeški odred« tudi v ateljejih na Ko. sutnjaku pri Beogradu. Drama mladega Juda iz Som bora bo tako prišla na platno.
U zvezi s tem je Djordje Lebovič rekel: eNismo nameravali prikazati tega, kar se je zgodilo. To preteklost smo hoteli prikazati kot možnost sedanjosti, kol morebitno grožnjo, proti kateri mora biti člo. vek, mora biti človeštvo stalno pripravljeno, V drami, v našem scenariju smo prikazuli povprečne človečke usode v senci velikih zločinov, v senc i bestialnost sposobnost člove-na, da se vživi v vse strahote in njegovo željo, da te stra-note preživi, ljudi, ki jih usoda zlomi, in drzne sarnožive m plemenite ljudi, ljudi, ki se pustijo pokoriti in ljudi, ki so uporni, premagane ljudi in ljudi, ki jih nihče ne more uničiti«.
Film sta režirala Boškovii in Nikolič. V tem filmu se ne bo videl niti en mrlič, se ne bo slišal niti en krik, niti en strel. Razen silhuete poveljnika taborišča, ki se tu in tam pojavlja kot simbol, se ne bo videl niti en uniformiran zločinec.
Glasbo za ((Nebeški odred« je pripravil Branimir Sakač. Ta pa ne bo le spremljava, pač pa neke vrste izrazni pod-tekst zgodbe. Premiera filma bo verjetno že kcnec tega meseca, vsekakor v prvi polovici procesa proti Adolfu Eichinan-nu. Upati je, da ga bomo videli tudi pri nas, ker so se italijanski distributerji za «Ne beški odred« na celuloidnem traku že zanimali.
To bo torej še en film o nacističnih zločinih in antisemitizmu, ki smo jih v zadnjih letih, odkar se je antisemiti zem začel ponovno oglašati, dobili kar celo vrsto in ki neposredno ali posredno opozarjajo svet pred novo ne varnostjo.
MILKO BAMBIČ
uiiiiiiiHimiiiimuniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHi
M2
kompromitira ves napor. Vaše ideje bodo zelo cenjene družinskem okolju. Nervoz-
r.ost
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce boste poslušali neizkušeno osebo, boste tvegali izgubo časa in denarja. Vznemirjenost v družini. Ljubezensko pismo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preveliko oklevanje lahko onemogoči uspeh važnega podjetja. Verjetno potovanje po-
slovnega ali ljubezenskega značaja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vaša živčnost ne sme motiti normalnega poteka nekega posla. Obnašanje znane osebe vas bo zaskrbljalo. Zobobol.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekaj prehodnih skrbi profesionalnega značaja. Prijatelj vam bo v znatno pomoč, vendar pa ne izrabljajte njegove usluge.
STRELEC (od 23, 11. do 20.
12.) Strogost predpostavljenih vas bo užalila. Prijeten in miren večer v družinskem krogu. Ne kadite-preveč
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Ne izsiljujte sreče, ki vam v tem trenutku ni naklonjena Obetajo se vam ure nepozabnega užitka. Zdravje dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) S težavo boste kos vsem nalogam, ki vas čakajo. Ne upoštevajte nasvetov, v katerih učinkovitost niste prepri-čani.	  _
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaše delo ne bo cenjeno, če ga sami se bost • cenili. Tek mec vam utegne zmešati štrene v čustvenih odnosih. Zdravje odlično.
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dm; 12.3C: Za vsakogar nekaj; 13.30; Glasba po željah; 17.20: Pe.-em in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30- Lipovšek: Suita za goda'm orkester št. 2 v C-duru; Gotovac: Simfonično kolo; 19.20: Glasbeni kalejdoskop: OrktsteT Gregor Serban — Pri vibrafonu Terry Gibbs — Pojejo «Fantje na vasi« — Nekaj ritma z Bennyjem Goodman >m;	20.00:	Šport; 20.30:
Pevcii, kitare tn ritmi; 21.00: Gospodarstvo in delo; 21.20: Koncert operne glasbe, ki ga vodi Arturo Basile s sodelovanjem sopranistke Gabriel-le Tucci in baritonista Giu-sap.ra Taddeja; 22.00: Obletnica teana:	Rado Bednarik:
«Francoski državnik, kardinal Jules Mazarin, ob 300-letnici smrti«; 22 15: Srečanja s slavnimi glasbeniki:	«Pablo Ka-
sals«; 22.45:	Orkester	Kurt
Edelhagen.
Trst
12.25:	«Tret.ja stran»; 14.20:
Premiere v Trstu; 15.05: Bari-to.-.st Clauda Strudthoff.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 7.»5- Tečaj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Orkestra Stott in Pourcell; 14.00: Operetne melodije; 14.33: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor RTV Ljubljana; 15.30: Okrogle in poskočne; 15 55: Lahka glasba; 16.00: Parada orkestrov; 16.30:	Da-
našnje teme; 16.40: Prvo dejanje Puccinijeve «Tosce»; 17.40; Plesna glasba; 18.00: Pre-
1‘etek, 4. marcu IttOl
nos RL; 19.00: Kramer in njegov orkester; 19.30:	Prenos
RL; 22.15:	Chopinovi noetur-
n.i; 22.35:	Francoski orkestri;
23.C0: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00:	Ra-
dijska šola; 11.30: Pojeta Na-talino Otto in Betty Curtis; 12.20:	Glasbeni	album; 13.30:
Negroni, Rizzi, Querci; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za najmlajše; 16.30: H. Winterhalter in njegov orkester; 17.20:	Operni	svet;
18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske novosti; 21.00:	Simfonič-
ni koncert: Beethoven, Strauss.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Mala revija; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45:	Moda;
14.00: Plesni motivi; 15.00: Italijanski sprehodi; 16.00:	Pro-
gram ob štirih; 17.00: Pentagram; 17.30:	Oder	za mlade
talente; 20.30: Gran gala; 21.45: Dokumentarij: Po sledeh delfinov.
III. program
17.00: Skladbe Strgeja Prokofjeva; 18.30:	Na programu
G. F. Haendel; 19.30: Vincen-zo Davico:	Pustne	variacije;
20.00:	Vsakovečerni koncert:
Vivaldi, Schubert, Fa-ure; 21.30: Enodejanka P. de Marivauxa «Oidkritosrčneži»; 22.20:	Por-
tret Carla Carraja; 22.50: Skladbe Stolzela, Telemanna, Quamtza.
Slovenija
8.05: Koroške narodne; 8.25: Zvočna panorama; 9.00:	Naš
podlistek — Dakijevi spomini;
9.20: Benjamin Britten: Glasbena matineja; 9.35:	Kotiček
za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Igra vam violončelist O-ton Bajde; 10.35:	Veliki zabavni orkestri; 11.00:	Scene
iz opere Turandot; 11.30: Človek in zdravje: 11.40: Sedem popevk za sedem pevcev; 12.00; S Kmečko godbo; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Klavir v ritmu; 12.40: Pisani zvoki z Dravskega polja; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35: Dva odlomka iz opere Danila Švare »Slovo od mladosti«; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Od plesišča do plesišča; 18.00: lz naših kolektivov; 18.15: Orkester Raphaele; 18.30:	Moški
zbor «Svobode» Trbovlje; 20.00: Z orkestrom Ray Martin; 20.15: Zunanjepoiklčni pregled; 20.30: Z violino skozi čas — XI. oddaja; 21.15: oddaja o morju in pomorščakih; 22.15:	Po stru-
nah in tipkah; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05:	Nočni
komorni koncert.
Ital. televizija
12.30:	'tv šola; 15. v0: Ko-
lesarska dirka po Sardiniji; 15.30: TV šola; 17.00- TV za najmlajše; 18.00:	Oddaja za
analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45:	«Osebnost»; 19.30:	TV
pošta; 19.45: Rimski poštni muzej; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Hebbelova drama «Judita», ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Italija 17.00: TV za otroke; a) Razvedrilo; b) Sokolje pero — poglavar Sajenov (konec ob 18.00). Beograd 20.00:	TV
dnevnik; 20.15; TV o filmu; 20.45: Spored jugoslovanske kinoteke.
v sve
Tanker »Trud« izročen sovjetski mornarici
Na Reki so 1. marca izročili «Crnomorski mornarici« iz Odese turbinski tanker »Trud«, ki ga je zgradila ladjedelnica «3. maj«. Ladja sodi med najsodobnejše tega tipa na svetu. Dolga je 192 m, turbina z 12.000 KS pa ji omogoča plovbo s hitrostjo 17 morskih milj na uro. Ladja je opremljena z mečnimi žerjavi, ki lahko to-voT' vkrcajo oziroma izarca-jo v šestih urah. Razen prostora za tekoči tovor ima ladja tudi manjši prostor za prevoz suhega tovora.
Franclja na 39. velesejmu v Padovi
Francija bo letos sodelovala na mednarodnem padovan-skem poslovnem velesejmu, ki bo od 29. maja do 13. junija, z lastnim informacijskim uradom. Ta njena udeležba je posledica vedno večjega razmaha trgovske izmenjave med Francijo in Italijo. Tako je bilo v prvih 9 mesecih lanskega leta uvoženih iz Francije v Italijo izdelkov za 1.776.604 lir v milijonih, izvoženih iz Italije v Francijo pa za 1.263.482 lir vedno v milijonih.
Nazzdovanje proizvodnje avtomobilov v ZDA
Proizvodnja avtomobilov v ZDA je v prvih dveh mesecih letošnjega leta padla na 743.000 enot od 1.310.000 e-not v prvih dveh mesecih leta 1960, v odstokih torej kar za 43,5 odst. Zaloga tipov 1961, katerih proizvodnja se je začela že konec lanskega leta, se je povečala na blizu 1 milijon enot.
Danski izvoz kmetijskih proizvodov
Danska je lani izvozila za 5,37 milijarde kron kmetijskih proizvodov, kar je za 0,6 odst. več kot 1. 1959, medtem ko se je ta izvoz od 1. 1958 do 1959 povečal za 7,8 odst. Kljub temu pa se je delež izvoza kmetijskih izdelkov v celotnem danskem iz 'ozu zmanjšal od 56,2 odst. na 53,1 odst. v 1. 1960 zaradi povečane prodaje ostalih proizvodov. Ce odštejemo vrednost uvoženih surovin za kmetijstvo kot so to n. pr. razna umetna gnojila, potem ie celotna vrednost izvoženih kmetijskih izdelkov dosegla 4,13 milijarde kron v prime’javi s 4,08 milijarde v prejšnjem letu.
Industrijski program Madžarske
Madžarski gospodarski načrt v 1. 1961 predvideva za 31 milijard forintov investicij predvsem za okrepitev industrijskih' naprav in za razširitev tistih proizvodnih področij, ki so najbolj koristna. V praksi to pomeni, da se bi z investicijami okoristila predvsem mehanična in kemična industrija ter industrija izkoriščanja rudninskih ležišč.
Svetovna proizvodnja bombaža
Na podlagi ocenitev ame-riš.iega kmetijskega ministrstva bi moral svetovni pridelek bombaža v sezoni 1960-61 doseči 47,1 milijona bal po 225 kg oz. 700.000 bal več kot v razdobju 1959-60. Ker se je Dovršina bombažnih nasadov povečala od 32.550.000 hektarov samo na 32.800.000 hekt rov, bo povečanje pridelka šlo predvsem na račun dobre sezone, predvsem v Indiji, kjer bodo pridelali 4 milijone bal nasproti 3,3 milijona v prejšnji sezoni. Piaktično nespremenjen bo pridelek v ZDA in le nekaj manjši v Egiptu (2.262.000 bal). Slabši pridelek bodo imeli le v Kongu zaradi neurejenih internih razmer, v Ugendi. na Kitajskem in v SZ, predvsem zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
Izvoz britaeskih avtomobilov
Januarja letos je V. Britanija izvozila 31.728 avtomobilov vseh vrst, kar je za z.504 več kot decembra lani, vendar pa skoraj za pol manj kot januarja 1960. Tudi proizvodnja se je zmanjšala, saj je v januarju dosegla le 59.795 avtomobilov v primerjavi s 118.265 avtomobili v januarju 1960 kar je obenem tudi za 17.000 e-not manj kot decembra lani. V istem mesecu pa se je povečala proizvodnja tovornih avtomobilov in avtobusov na 36.579 enot kar je za 3.153 več kot v istem mesecu 1960.
Izvoz konserviranega mesa iz Poljske
Lani je Poljska izvozila o-krog 18.300 ton konserviranega mesa v vrednosti 16 milijonov dolarjev nasproti 16.0u0 tonam in vrednosti 14,2 milijona dolarjev v 1. 1959, Glavni poljski klienti na tem sektorju so bile Zah. Nemčija, V. Britanija in ZDA. Po poljskih načrtih naj bi se izvoz konserviranega mesa do leta 1965 podvojil.
Uvoz južnega sadja v Jugoslavijo
Po nepopolnih statističnih podatkih za razdobje januar-november 1960 je Jugoslavija uvozila 30.901 tono južnega sadja v vrednosti 1.29 mili.ard. dina jev. V primerjavi s prejšnjim letom je bil ta uvoz večji za 60,8 odst. po kvantiteti in za 62,7 odst. po vrednosti. Predvsem se je povečal uvoz pomaranč. Glavni dobavljači so bili Francija, Italija, Španija, E-gipt, Maroko in Izrael.
Kitajska kupuje ječmen
Poleg drugih žitaric je morala Kitajska zaradi izredne suše uvoziti tudi 15 milijonov bušljev ječmena iz Avstralije. kar predstavlja doslej največ,o nabavno kitajske v Avstraliji.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 —
3. BWC*
Gioriško-beneški dnevnik
S solzilnimi bombami in tolkači
Hude posledice prometne nesreče
policija nad tržiške delavce
(Nadaljevanje s 1. strani)
ravnanju, je oddelek policije šel v napad proti njim in jih pregnal z dvignjenimi tolkači, solzilnimi bombami in surovim prerivanjem. Ena izmed žensk se je pri tem onesvestila in padla na tla. Nič ni zaradi tega čudnega, če je množica, kadar se ji je le ponudila prilika, vzklikala »na juriš« in s kamenjem obmetavala oddelke, ki so stražili posamezne dohode na trg.
Demonstracije na Trgu republike so se razvile v znak protesta proti aretaciji treh
S
ši||*
Policist v napadu s solzilnimi bombami na delavce v Tržiču
V pasaži bo razstavljal slikar Jože Cej
delavcev v Ul. Anconetta, ki jih policija ni hotela izpustiti. Pozneje je policija aretirala še pet' delavcev. Sindikalni predstavniki vseh treh organizacij in župan Cuzzi so se odpravili na poveljstvo jav. ne varnosti, da bi dosegli izpustitev pripornikov. Okoli 12.30 se je delegacija vrnila in Cuzzi je demonstrantom sporočil, da je policija prijavila sodnim oblastem 4 osebe, ki pa bodo čez pol ure na svobodi in bodo prišle na trg. Res so kakšne pol ure kasneje aretirane delavce izpustili in množica, dasiravno še vedno zelo razdražena, se je pričela polagoma razhajati, ko je videla, da so se najprej
umaknili orožniki, potem pa še glavnina «celere».
V bolnišnico so skupno odpeljali 23 delavcev in pripadnikov javne varnosti ih karabinjerjev; razen 4, ki so jih pridržali na zdravljenju zaradi manjših ran, so vse ostale izpustili po prejeti zdravniški pomoči.
Po objektivni sodbi policija v Ul. Anconetta ni imela razloga za napad. Ce pa je kaj takšnega vseeno napravila, te. daj je osebe, ki so ta napad odredile, gnalo maščevanje za. radi stavke, ki je bila prejšnjo soboto, zaradi katere so se morali najvišji predstavniki oblasti zadovoljiti samo s simbolično splavitvijo ladje.
Mlademu šoferju z Dunaja
so morali odrezati nogo
Med potjo v Trst se je njegov tovornik prevrnil v jarek
Včeraj popoldne so v civilni bolnišnici v Gorici odrezali nogo nad kolenom 32-letmemu šoferju Alojzu Hochkoglerju z Dunaja, ker mu je v nesreči pri Redipuglii zmrcvarilo levo nogo. Nesreča se je zgodila okoli 12.15 na državni cesti. Avstrijska cisterna s prikolico je bila namenjena v Trst, da bi jo napolnili z nafto. Zaradi neznanih vzrokov pa je zapeljala s ceste v jarek in se prevrnila. Prikolica je ostala na cesti in jo povsem zaprla. Sele goriški gasilci, ki so nekaj po 13. uri prišli na kraj dogodka, so tovornik izvlekli iz jarka in
llilllliiiiiiuiiiiiililiillillilliiiiiiillliiiiiilliiiminnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izpred okrajnega sodišča
Plačal naj bi pohištvo ki ga ni nikoli prejel
Zato je bil oproščen, tožilec pa mora plačati sodne stroške - Odložena razprava proti tajniku CGIL
 i J ,1J   ~	4 a	1 O/l (i in rlnnoc Orl + <
V pasaži zgradbe trgovinske zbornice, v kateri ima sedež hranilnica, bodo jutri, 4. marca ob 18. uri otvorili razstavo slik Jožeta Ceja iz Gorice. Slikar bo razstavil 15 olj in 10 akvarelov. Razstava bo odprta do 13. marca in slovensko občinstvo že sedaj opozarjamo nanjo.
• IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIII*
OD VČERAJ DO DANES
K I N
v GORICI
CORSO. 16.30: »Neapeljski zaliv«, C. Gable, S. Loren in V. De Sica. Panoramsko platno v barvah.
VERDI. 17.00: «Velika olimpia-da», dokumentarni film v barvah o olimpijskih igrah v Rimu.
VITTORIA. 17.15: «Rdeča usta«, G. Ferzetti in C. Hauffmann. Italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: »Samostanska ulica«, S. Laurel in O Hardy. Ameriški film.
MODERNO. 17.00: »Gola zemlja«, J. Greco in R. Todd.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia št. 4, tel. 25-76.
 «» —
TEMPERATURA VCEHAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,8 stopinje ob 14.10, najnižjo plus 1 ob 4.30; povprečna dnevna vlaga 53 odstotkov.
Včeraj dopoldne se je pred okrajnim sodiščem v Gorici moral zagovarjati 26-letni Ezio Massari iz Gorice, Ul. Monte-santo 99, pod obtožbo protizakonite prilastitve raznega pohištva. Tožilo ga je podjetje De Vit, ki je sedaj v likvidaciji zaradi stečaja.
V obtožnici je rečeno, da je Massari nakupil pri omenjenem podjetju pohištvo za spalnico, za kuhinjo, nekaj foteljev itd. v skupni vrednosti okrog 533.000 lir. Podjetje da mu je prodalo blago s pridržkom lastninske pravice, dokler Massari ne bi izplačal dolžne vsote.
Pri razpravi je Massari obrazložil, da je v resnici pred nekaj meseci naročil navedeno pohištvo pri podjetju De Vit in je tudi že izplačal na račun 15.000 lir; dogovorili so se, da bo pohištvo prevzel, kadar bo dobil stanovanje. Dejansko potem pohištva ni nikoli prevzel in je zato izgubil tudi tistih 15.000 lir, ki jih je že dal na račun.
Ker tožitelj ni mogel dokazati, da je kdaj izročil kupljeno pohištvo Massariju, je sodnik tega oprostil, ker ni zagrešil pripisanega mu dejanja; po drugi strani pa je to-žitelja obsodil na plačilo sodnih stroškov.
Sodil je sodnik Rinaldi, zapisnikar Sabini.
Omenimo naj še, da bi morala biti včeraj tudi razprava proti pokrajinskemu tajniku CGIL iz Gorice Fulviu Bergo-masu v zadevi letalske družbe Meteor iz Ronk, kjer je med pogajanji na zvezi indu-strijcev prišlo do dejanskega obračunavanja. Razprava o tej zadevi je bila odložena in bodo o njej po vsej verjetnosti razpravljali prihodnji teden.
Predavanje o pridelovanju in izvozu
Včeraj ob 15.30 je bila na sedežu kmetijskega nadzorni-štva v Ul. Duca d’Aosta v Gorici četrta lekcija iz kmetijstva, na kateri je predaval ravnatelj avtonomne ustanove za splošna skladišča v Padovi dr. Giuseppe Perticara. Predstavil ga je direktor kmetijskega nadzorništva prof. Mar-sano, ki je na kratko orisal stanje sadjarstva, ki se ne odlikuje toliko po kvantiteti, ampak po kvaliteti, ki je znana širom Evrope. Njegovo trditev je podčrtal tudi predavatelj sam, ki je navedel nekaj številk o pridelku sadja
leta 1946 in danes. Od takrat dalje se je na primer pridelek jabolk povečal od 7 na 23 milijonov stotov, približno e-nako razmerje velja tudi za ostalo sadje, zlasti za breskve.
Posebno velik poudarek je dal predavatelj na razpečavanje pridelkov in na industrijsko predelavo. Navedel je primer s suhimi slivami, ki jih uvažamo, čeprav imamo idealne pogoje za njihovo pridelovanje in sušenje. Obžaloval je dejstvo, da izvoz ne gre vštric s proizvodnjo. Rekel je, da se pridelek veča, izvoz pa narašča veliko počasneje. To pomanjkljivost bi bilo mogoče odpraviti z organiziranim delovanjem v zadrugah, ki bi lahko zbrala velika sredstva, da bi se lotila izvoza našega sadja.
V diskusiji so se priglasili številni izmed prisotnih sadjarjev in kmetijskih tehnikov, ki so se zanimali za najrazličnejša vprašanja, katerih se je predavatelj dotaknil v svojem govoru. Med drugim so se zanimali za tehniko hipnega zamrzovanja sadja, ki se dolgo časa konservira, ne da bi izgubilo svoje hranilne vrednosti, zlasti vitaminov.
Ul. Contavalle so asfaltirali
Včeraj zjutraj je velik fi-nišer podjetja Matiroli iz Gorice, ki ga je spremljalo kakih 12 delavcev, začel z asfaltiranjem Ul, Contavalle, ki gre od Stande proti Ul. Mo-relli. Delo Je šlo naglo od rok in je bilo v nekaj urah zaključeno. Tako ima sedaj tudi ta ulica lepo novo prevleko, ki jo je res nujno potrebovala.
Tudi' v Ul. Brigata Casale se pripravljajo, da bodo nadaljevali z asfaltiranjem od križišča pri Ul. Angiolina, kjer st je delo pred nekaj meseci ustavilo. Prav tako bodo menda v kratkem ponovno asfaltirali Ul. Cadorna
 «»-------
POPRAVEK
V zvezi s prijavo, ki jo je go-riška kriminalna policija napravila na državno prokuro glede nepravilnosti delovanja goriških koncesionarjev Carina in Murat-tija, nismo včeraj zvedeli na pristojnem mestu nobenih podrobnosti. Prejeli pa smo obvestilo, da sta Carin in Muratti še vedno lastnika koncesije za prodalo avtomobilov FIAT, medtem ko je inž. Carrozza samo nekakšen nadzornik v poslovanju te trgovine.
S tem popravljamo trditev v našem včerajšnjem članku, kjer je navedeno, da Carin ta Muratti ne sklepata več kupoprodajnih pogodb.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo 12. t. m. v Prosvetni dvorani v GORICI
Korzo Verdi 13
z mladinsko igro P. Golie:
SNEGULJČICA
Dve predstavi: ob 15 in 18
Režira Jožko Lukeš Balet Adrijan Viles Nastopajo:	kot	Snegulj-
čica: Miranda Caharija; Kraljica: Zlata Rodoško-va; Meglici: Sonja Pulger in Tatjana šiškovič; Fri-ce: Stane Raztresen; Frače: Danilo Turk; Maršal: Modest Sancin itd.
Vstopnice bodo v prodaji od ponedeljka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li 1/1 in v kavarni Bratuš. Cene: odrasli: sedeži po 300 in 200 ter stojišča po 150 lir; otroci: sedeži po 150 in 100 ter stojišča po 50 lir.
omogočili razvijanje prometa. Škodo na vozilu cenijo na 200.000 lir.
Upravne volitve bodo
v nedeljo 28. maja
Ministrstvo za notranje zadeve bo v kratkem objavilo dan upravnih volitev v goriški pokrajini. Po poročilih iz poluradnih virov naj bi bile volitve v nedeljo 28. maja in ne 7. odnosno 14. maja kot se je najprej predvidevalo.
Ta dan bodo po vseh občinah volili pokrajinski svet, medtem ko bodo občinske vo-
VZ1
Včeraj uradni začetek svetovnega prvenstva v hokeju
na
Prve zmage SZ, CSSR in Kanad nad ZDA, Finsko in Svedsk
Danes v Lausannu in Ženevi srečanja B in C skupine
ŽENEVA, 2. — Danes je v Lausannu predsednik mednarodne zveze za hokej Kanadčan Leben uradno otvoril letoš-nje svetovno prvenstvo. Se prej pa so bile v Lausannu in v Ženevi kvalifikacijske tekme za zasedbo nekaterih mest v A. B in C skupini.
Vzhodna Nemčija si je z zma. go nad Norveško s 6:3 (1:0, 1:1,
litve samo v 22 občinah, med
katerimi so Gorica, Tržič, Kr-min, Števerjan, Sovodnje, Doberdob in druge.
 «»---------
Blagajna za kredite
obrtniškim podjetjem
Pokrajinska zveza obrtnikov iz Gorice sporoča, da je blagajna za kredite obrtniškim podjetjem v teh dneh zaključila kreditne ope"aeije, ki jih je dosiej prejela, in kt so se precej zakasnile zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev v skladu prispevkov.
Zveza jamči obrtniškim podjetjem, ki se jih to tiče. da je obrtniška blagajna razposlala ustrezna obvestila vsem kreditnim zavodom, ki se ukvarjajo s prošnjami.
Danes v Gorici seja občinskega sveta
Danes ob 18. uri se bo sestal goriški občinski svet, ki Bo razpravljal o vprašanjih svetovalcev glede proste cone in o pravilniku proste cone.
iiiiiiiinmiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Odbojkarsko srečanje med srednjimi šolami
Tehnična	šola
slo venski licej z 2:0
Tekmi je prisostvovalo nekaj stotin dijakov slovenskih in italijanskih srednjih šol
Včeraj popoldne je bilo v telovadnici na Catterinijevem trgu odločilno srečanje v odbojki med športnim odsekom tehničnega zavoda «E. Fermi« in športnim odsekom slovenskega liceja v Gorici. Tekma se je zaključila v dveh setih, v katerih so igralci zavoda «Fermi» odpravili požrtvovalne in sposobne igralce slovenskega liceja z rezultatom 2:0; prvi set se je zaključil s 13:5, drugi pa s 17:15. S to tekmo je postala tehnična šola letošnji prvak goriških srednjih šol, slovenski licej pa je zasedel izvrstno drugo mesto. Sodil je Capetto, stranski sodnik pa je bil Trinajstič.
Vzdušje je bilo že pred samim začetkom zelo napeto, kajti na obsežnih tribunah se je zbralo nekaj stotin dijakov, ki so navijali tako za eno kot za drugo šolo. Seveda je vse to in pa razumljiva trema, ki se polasti igralcev pred tako važnim srečanjem močno vplivala na končni rezultat.
V prvem setu so bili igralci tehnične šole močnejši. Nji. hova premoč je prišla do izraza zaradi konstitucije igralcev, ki so bili vsi zelo visoki in močni, drugič pa zaradi šibkih točk slovenske postave, v kateri je igralo nekaj igralcev, ki se v takšni sestavi niso znašli.
V drugem setu se je polo-
jžaj povsem spremenil. Vstopili so novi igralci, ki so set skoraj odločili v svojo korist, saj so zmagovali z rezultatom 12:5. Tedaj je nastopila pri nekaterih igralcih nervoza, zaradi katere so se okrnile njihove sposobnosti, ko bi jih najbolj potrebovali. Seveda so bili to izredno dramatični trenutki, v katerih so servisi prehajali z ene strani na drugo in je občinstvo kar grmelo, ko je bila osvojena točka.
Ce bi bil sodnik strožji in bi žvižgal za vse nošene in zadržane žoge, tedaj bi imeli igralci slovenskega liceja, ki v tehniki niso kazali vrzeli, več možnosti za zmago; rezuL tat bi bil nedvomno drugačen, če bi sodil tekmo kakšen drug sodnik.
Na splošno je slovenska eki. pa pokazala zelo dovršeno igro, ki je navdušila vse poznavalce tega športa, njeni igralci poznajo prstno tehniko in sistem igre in nastopajo kot kompaktna ekipa. Nasprotniki so bili fizično močnejši, kar je velikega pomena zlasti za tolkače; močnejši so bili tudi v servisu.
Bil je lep športni dogodek, škoda le, da se je zaključil s takšnim rezultatom. Kakor vidimo, je žoga okrogla tudi v odbojki in ne samo v nogometu.
4:2) pridobila pravico do nastopa v A skupini, iz katere bo izšel letošnji svetovni prvak. Norveška pa bo igrala v B skupini, kjer bo nastopila tudi Švica, ki je v kvalifikacijskem srečanju z zahodnonem-ško reprezentanco doživela poraz s 6:5 (1:0, 3:1, 1:4, 1:0).
Avstrija se je z zmago nad Romunijo s 6:5 (1:1, 4:3, 1:1) uvrstila v B skupino, medtem ko se bo morala premagana re-
pom v C, kjer bo šlo za zasedbo od 15. do 20. mesta.
Danes so odigrali tri tekme prve skupine. Rezultati so naslednji:
Sovjetska zveza - ZDA 13:2 (5:0, 5:0, 3:2)
Češkoslovaška - Finska 6:0 (1:0, 0:0 5:0)
Kanada-Švedska 6:1 Jutri ne bo na sporedu nobena tekma A skupine. Odigrali pa bodo srečanja v okviru ostalih dveh skupi-n in sicer po naslednjem razporedu:
prezentanca zadovoljiti z nasto-
niiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiNniHnimiiHimiminiiiiMiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Kolesarska dirka po Sardiniji
Bailetti
Adornija in zmaga!
Tretji je bil Defilippis - Daems še vedno «bela majica»
SASSARI, 2. — Vittorio Adorni je prav na cilju pete etape kolesarske dirke po Sardiniji prišel ob zmago. Kolesar se je sam spustil v beg, a Bailetti, ga je tik pred ciljem dohitel in zmagal. Bailetti je bil namreč bolj svež, kar, je bilo v sprintu odločilne važnosti.
Današnja etapa se je začela
v Nuoro in vse je kazalo, da bodo sprožili napad na «belo majico« Daemsa. Videlo se je tudi, da so bili Daemsovi rojaki pripravljeni na to in da so imeli namen preprečiti vsakršno nevarno ofenzivo. Na njihovo srečo Pa jim ni bilo treba v borbo in Daems je še enkrat preživel miren dan ter je obdržal svojo majico.
Kolesarska karavana se je dolgo držala skupaj, le posamezniki so tu in tam potegnili, da bi prišli do številnih ciljnih nagrad, ki jih ni manjkalo na progi.
Šele po 50. km je prišlo do
(Fr.), 7. Van Looy (Belg.), 8. Porteri, 9. Van Geneudgen (Belg.), 10. Magni, 11. Nencini, 12. Brandolini, 13. Cribiori, 14. Massignan, 15. Coletto, 16. Con-temo, 17. Impanis (Fr.), 18. Desmet Gilbert (Belg.), 19. Sar-tore, 20. Defilippis itd. Lestvica gorske nagrade
1. Bahamontes (Šp.) 13 točk
2. Adorni 5
3. Magni in Armando Desmet (Belg.) 3
5. Stablinsky (Fr.), Fallarini in Zanchetta 1.
Opozorilo
V zvezi s povpraševanjem, če
resnega poskusa bega, katerega so se udeležili lanskoletni ,	..
zmagovalec dirke po Sardiniji bo v nedelJ° v Zagrebu med-
Holandec De Roo, Van Looy, Anquetil, Grazcyk in drugi. Daems je pravočasno spoznal nevarnost in se je spustil v zasledovanje, ki se je uspešno končalo. Pri 66. km pa je prišlo do odločilnega bega. Adorni je izrabil počasnost kolesar-
jev in je hitreje potegnil, s c:
imer si je nabral 2’30” naskoka. Glavnina, kateri je načeloval Daems, ni odgovorila in tako si je Adorni zagotovil zmago na cilju za gorsko nagrado.
Pri spustu proti Ozieriju 'e bil Adorni še vedno sam, medtem ko sta se Bailetti in Mu-sone oddaljila od skupine in sta začela zasledovalno vožnjo. Dolga osamljena vožnja pa ga je utrudila Adornija, ki je samo 14 km pred ciljem popustil in je sklenil počakati na zasledovalce. Vsi trije so nato nadaljevali pot proti Sassariju. Na zadnji strmini je Musone zaostal in pustil, da sta Bailetti in Adorni vozila sama. Tik pred ciljem je Bailetti sprožil zadnji napad, ki mu je prinesel zmago in burno odobravanje številnega občinstva. Na čelu zasledovalne skupine pa je privozil Defilippis, kateremu je pripadlo tretje mesto.
1. BAILETTI (Bianchi), ki je prevozil 147 km v 4 urah 14’45”, s povprečno hitrostjo 34,622 km
2. Adorni
3. Defilippis 4.15’26”
4. Favero 4.15*32**, 5. Nencini, 6. Van Est (Hol.), 7, Van Looy (Belg.) 4.15*52”, 7. Van Geneugden (Belg.), 9. Riccč, 10. Massignan, 11. Schroeders (Belgija), 12. Martin, 13. Azzini, 14. Impanis (Belg), Sorgeloos (Belgija), Armand Desmet (Belg ), Daems (Belg.), Armando Sab-badin, Musone, Cogliti, Bahamontes (Šp.) itd.
LESTVICA
1. DAEMS (Belg.) 20.12*5”
2. Pambianco z zaost. 25”
3. Cloarec
4. De Bruyne (Belg.), 5. Sta-blinsky (Fr.),	6. Delberghe
narodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo opozarjamo naše čitatelje in ostale ljubitelje te športne pa noge, da na sporedu ni nobene tekme in da je zaradi tega tudi vest, ki kroži po mestu o organizaciji izleta v Zagreb neresnična.
ženeva: ob 12: Romunija-Bel-gija (skupina C)
Lausanne ob 12: Jugoslavija-Južna Afrika (C)
Lausanne ob 17: Velika Britanija-Avstrija (B) ženeva ob 17: Froncija-Holandska (C)
Lausanne ob 20.45: Italija -Poljska (B)
Ženeva ob 20.45: Norveška-Švica (B)
Danes odhod v Messino
Luison, Reina, Brach in Cazzaniga odsotni
Danes bo Triestina odpotovala v spremstvu komisarja dr. Gallinottija in začasnega trenerja Buffala v Messino, kje bo v nedeljo odigrala prvenstveno tekmo, že pred dnevi je bilo jasno, da se trener ne bo mogel poslužiti vratarja Lui-sona in Reine ter Cazzanige. Včeraj pa je zbolel tudi Brach in ker ni izljučeno, da bo moral ostati doma, ga bo zamenjal Simoni.
Po včerajšnjem treningu sta komisar in trener Triestine sestavila seznam igralcev, ki bodo odpotovali v Messino. Zelo verjetno bodo Tržačani nastopili na jugu v naslednji postavi:
De Min; Bernard, Simoni; Larini, Frigeri, Degrassi; Fogar, Trevisan, Secchi, Rebizzi. For-tunato. Kot rezervi bosta spremljala moštvo Sadar in Rocco.
12. t. m. v okolici Bazovice
pred začetkom tek®1 bo ob 9. uri.
0VJ«l
I NOGOMET
MIDDLESBROUGH.1' ,
 ,-i.rni e'1'.
nogometni tekrm ^ »under 23» je 5kots„s 1:0 (lw
gala Anglijo z
* * •
ESCH SUR AL
,zette'
V okviru mednan
škega nogometnega lu‘^
Francija premagal3 fcurg 5:0 (2:0).
* * *
- v
ATENE. 2
velja za mednaroda1
C
d
turnir, je Grčija s 4:0 (3:0).
ril«
Zenski pokrajinski
Luinova (B#r) na drugem i*1*5
Snoči se je na
, zen«*"
vi maj« ponovilo zen> pl ■ namiznotenis* j
novo zasedel drugo ®en^iij
jmsko namiznu.w— r,-stvo, na katerem ie p.ni
t
lovorika je šla Di D^‘tviK (RAS), ki se je kot včeraj izkazala s ^
dalno igro.
Najbolj napete ^ ] med Godinovo >n. med Mijotovo ter b bro se je odrezala ,j da Batista, ki je jja Di Benedettovi nU
i
odpor.
Notranje prvenstvo Bora v teku čez drn in strn
V nadaljevanju
Atletski odsek športnega združenja Bor bo priredil v nedeljo 12. t. m. v okolici Bazovice notranje prvenstvo v teku čez drn in strn za člane in mladince. Poleg nastopa posameznikov bo tudi tekmovanje štafet.
Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, medtem ko bodo prijave sprejemali na kraju pol ure pred začetkom. Podrobnosti bomo objavili v prihodnjih dneh.
V nedeljo 5 t. m.
V Križu ekipno strelsko tekmovanje
V nedeljo, 5. t. m. bo v prostorih prosvetnega društva «A. Sirk« v Križu ekipno strelsko tekmovanje za Križ, Prosek, Nabrežino in okolico.
Prijave bodo sprejemali 1 uro
venstva za zasedbo 0	S|«
os<aly.
mest za deželni .. rova igralca Toms>c .. šuta uspešno zaklA^ nja in se uvrstila šo desetorico. To .»jj je bil predvidevan, je zato presenetil ,a|C je v petih setih Pre ..	,
Tehnični rezultat1',^)«. Zenske:	Godin8-..je,b
(15:21, 21:18. 16:21. »0;J (1 Petrovich-Batista
13:21, 9:21)	0:3	I1
Godina - Batista 8:21, 5:21)	tt„0i
Švab - Di Benede11
3:21, 9:21 >	„	«■«1
Luin-Hmeljak
21:10. 21:10)	„	(1g:2l
4 C*
Mijot-Luin 2:3
10:21, 21:13, 22:24) tist«
T\:	n____
Di Benedetto
(21:10. 21:19, 21:1°L 3:°
Di Benedetto-L
21:9, 21:9)
Moški:	Grbec-L	„j.jl)J
(14:21, 21:17, 21 L®1 j:0
Tomšič - Fgliola 2J:13, 21:15)	3:2
Košuta - Grbec
21:17. 24:22. 15:21
Danes v «ARC0BALEN0»-
MIRISCH C0MPANV
VI4L BRVJUNč*
■
Sedem sijajni!1
ELI WALLACH-STEVE McQUEEN
PREPOVEDANE IZKAZNICE
ZAČETE*4
FRANCE MAGAJNA:
Kaki sen kupoval kolo
Iz cikla*. «Tržaški zvitorepci*)
Dogodilo se mi je kmalu po svojem povratku iz Amerike. Med Trstom in nami v Reški dolini ni še bilo avtobusne veze. Z vlakom, z vozom, s kolesom ali peš to so bili edini štirje nači-m naše osebne povezave s Trstom. Nobena ni bila i-dealna. Prehoditi peš 25 kilometrov tja in 25 nazaj je za naše raznežene čase le prehuda pesem. Voza in primerne vprežne živine nima ravno vsak, do železniške postaje je pa bilo zame — poldrugo uro hoda, za ljudi v brkinskih hribih pa dokaj več. Kaj pa bicikel? Kolo?
Da kolo ne more biti re-litelj problema vsem, ki od »d nameravajo v Trst, je Nesumljivo, Vendar meni ni
bilo do tega, da bi reševal probleme vseh. Najprej bom ustvaril brado sebi, potem bom pa že znal drugim svetovati, da bo prav. Svoj veliki sklep sem povedal domačim naglas.
{(Prihodnji teden pojdem v Trst in tam si bom kupil kolo, da veste! Kdo bo zmeraj trošil denar za vlak, zraven pa še peš krevsal v Divačo in nazaj «
«A res?« je rekel oče in me pogledal čez gornji rob očal. »Ni slaba misel, ampak, ali veš, koliko stane danes novo kolo? Jaz vem, ker sem poizvedoval. Novo kolo dobre znamke stane tisoč lir, od najboljših znamk tudi kak stotak več.«
Res so bile v tistih letih po prvi svetovni vojni take
cene, očetove besede me pa le niso oplašile.
«Saj ni nujno, da si kupim novo kolo, tako že rabljeno bo zame tudi opravilo.«
«Ce le ne bo piškavo,« je dejal oče. «Pa naredi, kakor veš.«
Cez nekaj dni sem odpe-šačil v Divačo in od tam dalje z vlakom v Trst.
Na Goldonijevem trgu, prav v tistih prostorih, kjer je danes skladišče kmetijskega orodja inženirja Ri-ghija, je bila takrat mehanična delavnica in poprav-ljalnica koles. Tam sem pri širokih vratih postal in se zagledal v temno notranjost. In sem zagledal v lesenih podstavkih pet ali šest kar lepo ohranjenih bici-klov, ki se jim je pa le poznalo, da niso novi. Nekaj časa sem okleval, potem sem se pa le ojunačil in se jim približal. Sklonjen sem jih otipaval in jih ocenjeval. Trije delavci, ki so marljivo delali pri mizah, se zame niso zmenili, v mali pisarnici zraven se je pa dvignil možakar, ki je bil
videti gospodar.
<«Ali bi kaj radi, signor?« je vprašal.
«Eno teh koles bi mogoče kupil, če je naprodaj in če ne b" predrago.«
«Od tistih ni nobeno naprodaj; imamo jih tu v popravilu in niso naša. Kakšno kolo bi pa radi, žensko ali tako za ljudi?«
«Ta vic m kdo ve kaj nov, veste!« sem rekel. «Rad bi kol ) zase, bojim se pa, da Dom moral kam drugam pogledati »
«0 ne bo treba. Imam tamle v kotu prav imenitno kolesce, ki ga hranim nekomu, ki se mi je bil priporočil. Ce bi se midva domenila, bi mu utegnil poskrbeti drugo. Ta teden vsaj ga on tako ne bo rabil. Ali naj vam ga pokažem?«
«Prosim.»
»Pepino, pripelji tisto lepo kolo tam iz kota. Ta gospod bi ga rad videl.« In nekdo od delavcev je odšel v ozadje.
»Tukaj poglejte,« je navdušeno besedičil gospodar in prijel kolo v roke. #To je kolesce, ki ne odpove no-
benemu novemu poleg tega je pa močno, da bi vzdržalo tri take, kut ste vi. In ni eno tistih današnjih, ki nimajo niti torpedo zavore. Poglejte, tole na zadnji o-si, je torpedo zavora, ki vam zadrži ali celo ustavi kolo tudi v največji strmini navzdol. In smo ga od konca do kraja predelali in prečistili, da bo teklo ko misel. Ima tudi nov zvonec najlepšega izdelka. Vse vrline ima, da vam rečem.«
(«Ali je opravilo velikonočno spoved?«
«Ha, ha! No pri spovedi pa menda res ni bilo še, vem pa, da je brez greha.«
«Zakaj pa je tako kratko? Bojim se, da se bom zadeval s koleni v brado. Ni mi všeč taka moda.«
«Cim krajše je, tem bolj teče. Dolga kolesa je težko potiskati in vozač se mora na njih skoro vodoravno zlekniti naprej. To pa zelo utruja. Mojstri, ki so ga izdelali, so že vedeli, kakšno mora biti «
«No, koliko boste zahtevali zanj?«
«Ce ste pameten in razso-
den mož, boste sami spoznali, da je vredno najmanj šest sto lir, jaz vam ga bom dal za pet sto petdeset in verujte mi, da bom samega sebe opeharil.«
«Ne bo nič, je predrago. Kolo je staro in nikake lepote ne vidim na njem. Brez avoma ima tudi kaj napak.«
«Nič napak nima. Poslušajte zadnjo besedo. Ce se ne boste nič pogajali, vam ga dam za pet sto lir in niti centezima manj. Velja?«
«Gre.n najprej malo po mestu. Vrnem se čez uro ali dve in takrat, se bova morda dogovorila. Moram najprej malo razmisliti sam.«
«Dobro. Povem pa vam, da za tak denar ne boste dobili boljšega ali lepšega kolesa v vsem Trstu. Na svidenje »
Vrnil sem se res čez do-
b>o uro me je
od dalf roko m njost i sen: g;
Ko sem prihajal, rodajalec videl že Pomigal mi je z •,e obrnil v notra-et sem do vrat in slišal govoriti. Za mmulo sem postal pred pragom m poslušal.
«...Ne, ne, prijatelj, tega kolesa vam ne morem dati. Je že na pol prodano. Prijatelju, ki prav zdajle prihaja in bo vsak trenutek vstopil, sem to . kolo obljubil za ceno pet sto lir. In svojo besedo hočem držati. Le če on odstopi, se bova zmenila midva.«
«Jaz vam bi dal deset ali dvajset lir več.«
«0 vem to, a tudi če mi jih navržete petdeset, me ne pregovorite. Počakajte; če on kolesa ne vzame, ga boste dobili vi in to je zadnja beseda.«
Ves vesel značajnega moža sem vstopil. Posmehljivo sem pogledal ubogega neznanca, ki ne bo zaželenega kolesa dobil.
»Kolo vzamem,« sem dejal, «in tu vam plačam pet sto lir kot je zadnja cena.«
«Ce ga želite temu gospodu odstopiti, boste profiti-rali deset ali dvajset lir.«
«Ne bom ga odstopil nikomur. Kupil sem ga, ker ga rabim zase. Vas vse lepo pozdravljam in adijo.#
Krenil sem po stranskih ulicah, da se po možnosti
izognem uličnemu prometu in da se kar najprej približam Ulici Fabio Severo, ki je dolnji konec nove ceste, po kateri gre moja pot domov. Stopal sem ob kolesu peš, ker se mi je zdelo tako bolj varno. Se bom že ao sitega navozil, ko se rešim mestnega vrveža in ko bom na cesti tako rekoč sam.
Nenadoma se mi ob velikem izložbenem oknu nekje ustavi korak. Zagledal sem se skozi čisto šipo v notranjost izložbe in oči so se mi izbuljile, kakor da me je pravkar napadla nevarna bazedovka. Tam notri, na ličnih stojalcih, je stalo ali viselo pol ducata krasnih novih koles — moških, ženskih in otroških — in na vsakem je bingljal listek z debelo natiskano prodajno ceno. In ravno na sredi je stalo zeleno lakirano moško kolo, lepo, kakor da so ga bili pravkar prinesli angelci naravnost iz nebeškega raja. V»ai meni se je tako zdelo. In bral sem njegovo ceno na visečem listku: «Lit. 600.—»!
In potem senl n ut klavrno, rjasto 1 j s železno pokveko bilo mi je, da p P požarna hramb8, ^
klel kot sedem e
rad bi iz Trsta a sto, kar je natfej 11
mnogimi leti Pot' s ‘*
sine. Ali naj ljo nazaj na in zahtevam P narja? Da se mi |j ne, a grla
končno brcnili Kaj jim pa sp'0 ^
Da bi jim bovje požrli! 9 ... S5,
mil,, in hreZ Ž8j . t*
mili. s kavst* me
ičn°,
i. s 6av-s K*
požehtah,
ske! Tisti «nezm* jeV j j «hot.el»	£0	^
sti je bil najet, sedaj. Pomaga* ,
sedaj. Pomaga* dolžnega	j
in zdaj brez u* [j
gostilni »Pr*
LIJU
likof na moj r uji dajalec je * . ra^
saj on bo
ko se smejeta-čeva!
,taf”
(NadaH1
je»»'