Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah ■ ■ ■ Velja za vse leto.': : $3.00 Ima 10.000 karočnikov Slat gimniskih delavce? ^ Ameriki Ui" - ---■■te/vvam-------T«— Tf1 jjj The only Slovenian da?o in the Url ced Stem & mmm & Issued every day except W' ^ Sundays and Holidays %■ TZLKTON PISARNI: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September Sl» 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNI: 4687 CORTLAND* NO. 278. — ŠTEV. 278. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 26, 1915. — PETEK, 26. NOVEMBRA, 1915. VOLUME TTTTT, M LETNIK XXTT1, NEMŠKA ARMADA JE ZAVZELA MITROVIGO IN PRIŠTINO. AVSTRIJSKE ČETE SO RAJE ŽE NA ČRNOGORSKIH TLEH. V ODE SI JE KONCENTRIRANA VELIKA RUSKA ARMADA. ZADNJE DNI SO VJELI AVSTRIJCI IN BOLGARI 17,000 SRBOV. — AVSTRIJCI SO ŽE PREKORAČILI ČRNOGORSKO MEJO. — NEMŠKE ČETE SO DOSPELE V PRILEP. — IZJAVA BIVŠEGA FRANCOSKEGA MINISTRA. — SRBSKI PRESTOLONAS LEDNIK JE REKEL, DA SE BODO SRBI BORILI DO ZADNJE KAPLJE KRVI. — SRBI SO NAPOLNILI VSE SVOJE RUDNIKE Z VODO. — VROČI BOJI P RI KRIVOLAKU. — AVSTRIJSKI IN NEMŠKI ČASTNIKI V KITAJSKI ARMADI. ZAVEZNIŠKA POROČILA t Izjava grškega generalnega kon- ^rešat i samo par tisoč. Zaenkrat zula. nam ne preostaja drugega kakor Boji pri Krivolaku. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA. London, Anglija, 25. novembra. I™zno zasledovati sedanji politič- ~ • •• i Ti i L- luni i .rrik-i m'Tiprulni kon/nl I ni razvoj in stokrat dobro premi- Paraz Krancna novembra. lUKajsnji jrrsKi general m koii/.ui •< r rara, rruiuija, _ >. noNcmoia.j , predno napravimo kak odlo- Dants je bilo tukaj sledeče urad- se J( *rnn preči par uut\x i/. » i lm tlačeno: |i" izjavil, da se bo Grška zagoto- <-'1Jm koraK •j:{. novembra so pobile naše čete vo umešala v vojno ter da se bo % bližini Brasnika, nedaleč od Kri- pridružila zaveznikom. Sedaj kon-volaka močno bolgarsko posadko, centrira svojo armado, ki bo igra-Ostale bolgarske čete so se mora- la v tretji balkanski vojni eno le /. velikimi izgubami umakniti, glavnih vlog. .Med Kraneozi in Bolgari se vrše Trditev, da grški kralj simpa-neprestano vroči artilerijski spo- tizira z Nemci, je neutemeljena. padi. I Rusija. London, Anglija, 25. novembra. Neki tukajšnji list je dobil danes iz Kodanja poročilo, ki se glasi: V Berlinu je zavladalo veliko presenečenje, ker se je doznalo, da Zavezniki hočejo ustanoviti karte!. Zavezniki nameravajo s skupnim kartelom preskrbi jati nakup mu-ničije. ZVIŠANJE STANARIN. V poslanski zbornici se je stavilo predlogo, ki prepoveduje zvišanje stanarine. Zavezniki bodo ostali dolgo Časa v Solunu. London, Anglija, 2."». novembra. X Dunaja je dospela preko Zu-riha brzojavko, da nameravajo o- st al i zavezniki precej dolgo v So- so Rusi koncentrirali v Odesi moč-lunu. To je razvidno iz tega, ker'no armado. Armada je opremljena z najmodernejšimi novimi japonskimi topovi. Rusi bodo vdrli v Bolgarsko in se poskušali združiti s Srbi in Angleži. Ruski car je baje brzojavil kralju Petru, da bo nova ruska armada že tekom enega tedna v Srbiji iu da bo napadla Nemce, Avstrijce in Bolgare. Izjava bivšega francoskega ministra. Pariz, Francija, 25. novembra. so izkrcali veliko množino električnih strojev in so že začeli z zgradbo vojašnic. Japonski topovi. London, Anglija. 25. novembra. 1/ Kodanja poročajo, da so poslali Husi v Odeso veliko japonskih to- pov. Zakaj jih bodo rabili, se dose-daj še ni moglo dognati. Nemške čete v Prilepu. London, Anglija. 25. novembra, j Bivši francoski zunanji minister Sedaj je izgubilo že vse upanje. Gabriel Honotaux je podal danes ila bi se zamogla srbska armada sledečo izjavo: rešiti. Angleški vojni minister in fran Situacija za francoske in za an- eoski minister Denis Cochin nista da P*"" dm ne Zavezniki so se sedaj zelo oddali- ki bo imel to pristanišče v rokah, nili ko se jim je sporočilo iz Aten.'Soluna se ravno tako ne bo moglo l.i je grška vlada pripravljena u- braniti, kakor se ni moglo Ant- werpna. Vse je odvisno od tega, če bodo London, Anglija, 25. novembra. Albert Thomas, francoski muni-eijski minister, je prisostvoval ta teden konferencam v angleškem municijskem ministrstvu, kjer so se sestali tudi meščanski in vojaški zastopniki Rusije, Francije in Italije. Thomas polaga v neki javni izjavi veliko važnost na navzočnost ruskih in italijanskih zastopnikov pri konferencah ter naznanja, da se je soglasno sklenilo, ustanoviti trajno organizacijo, ki bo vodila munieijske zadeve zaveznikov. Ustanovilo se je trajen urad, ki bo reguliral naročila med zavezniškimi državami. Thomas dostavlja, da ni cela zadeva uikaka obljuba za bodočnost, tem več aktuelna pridobitev za neprestano produkcijo munici-je, ki bo imela za posledico koneč-no zmago zaveznikov. Nevarnost v zmagi. London, Anglija, 25. novembra. V nekem nagovoru z naslovom Diplomacija po vojni" svari Bernard Shaw pred uničujočim porazom Nemčije, ki bi imela za posledico, da bi bila Anglija najmočnejša sila, na suhem in na morju. Shaw pravi, da bi se potem zvezala Nemčija z Združenimi državami v defenzivno zvezo proti Veliki Britaniji ter Japonski. Vpoklicanje I8letnih. Pariz, Francija, 25. novembra. Armadni komitej poslanske zbor nice je xSklenil včeraj vpoklicali pod zastave letnik 1!)17. in sicer dne 15. decembra. Na podlagi te ga bo do prihodnje pomladi 400 tisoč mladeničev v starosti od osemnajst do devetnajst let na fronti. Nova izsiljevanja v Belgiji. London, Anglija, 25. novembra. Nemške oblasti so naložile Belgiji novo mesečno kontribueijo v znesku $8,000,000. Prvo leto plačil za vojne davke je poteklo dne 10. t. m. Pri prvi kontribuciji je moralo plačati mesto Bruselj vsaki mesec $5,400,000. Z zapadnih bojišč. Na zapadnih bojiščih trajajo artilerijski bcji neprestano naprej. Malo novosti. Berlin, Nemčija. 25. novembra. Nemško armadno vodstvo poroča glede položaja na zapadnem bojišču. da se ni pripetilo ničesar novega. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 2f>. novembra. V popoldanskem poročilu se glasi, da so se vršili v Artois. v Lotarin- giji in na različnih drugih točkah boji z ročnimi granatami. Francoska artilerija je uspešno obstreljevala nemške pozicije v dolini Fraize. nadalje ob reki Sonnne in pri Roves, kjer so postavili Nemci strojne puške. Za . V l| | o« V V iztočnih bojisc. Nemci poročajo, da so ujeli 750 Rusov ter zaplenili tri strojne puške. Berlin, Nemčija, 25. novembra. V današnjem oficijelnem poročilu se glasi -. — Bersemuende je trdno v naših rokah. Število ujetih je naraslo na devet častnikov in 750 mož ter smo tudi zaplenili tri strojne puške. — Položaj armad princa Leopolda ter generala Linsingena je neizpremenjen. Ruska poročila. Petrograd, Rusija, 25. nov. — Oficijelno se poroča, da so skušali Rusi prodreti proti Kemmern. da pa se jih je pognalo nazaj. V bližini Bersemuende so ujeli Rusi nad sto Nemcev. Ob reki Styr so napadli Rusi Avstrijce ter jih pognali v reko. Avstrijci so bili deloma uničeni, deloma so pa utonili v reki. Gorica se drži proti vsem napadom. Zadnji italijanski naval na Gorico je bil najstrašnejši, a se ga ie odbilo. Položaj v Mehiki, • Pa Vojaki generala Ville so prekoračili mejo ter streljali na ameriške vojake. PO POL LETA VOJNE. V dunajskem poročilu se glasi, da je tekla kri dobesedno v potokih. Nogales, Ariz.. 25. novembra. Kakih S5 mehiških vojakov je prišlo danes preko ameriške meje v Združene države ter so streljali pri Harrisons Ranch na šest ameriških vojakov-kavaleristov, ki pripadajo 10. polku. 25 drugih a-meriškili vojakov je takoj otvori-lo ogenj na Mehikance, izmed katerih jih je bilo mnogo ubitih. Villa in njegov general Aeosta sta se nahajala danes v Aeosta v spremstvu večjega oddelka vojakov in vsled teira se domneva, da so bile čete Ville. ki so streljale jin ameriške vojake. Dunaj, Avstrija. 25. novembra. Na dan, ko je poteklo šest mes. -cev, odkar je napovedala Italija Avstriji vojno, so vprizorili Italijani najstrašnejši naskok na soški fronti z namenom, da zavzamejo Gorico. Grof Cadorna je vrgel eelo svojo armado proti sektorju pri CJo-rici, a naskok Italijanov se je izjalovil in bil odbit ob železnem zidu Hrvatov, Slovencev in (V-hov. ki tvorijo armado generala Boroevica. Kljub koncentriranemu ognju, katerega je nameril grof Cadorna proti avstrijskim postojankam pred Gorico ter na mesto samo in vsled katerega je bila Gorica v/.-pre men jena v pravcati pekel, so ostale avstrijske čete v posesti vseh pozicij, katere so imele preje v rokah. Obronki sv. Mihaela, sv. Martina in Sabotina so bili noč in dan pozorišča obupnih bojev z ročnimi granatami ter golimi bajoneti. Italijani so večkrat zavzeli avstrijske zakope, a so jih vedno zopet izgubili v protinaskoku, katerega se je pozneje vprizorilo z avstrijske strani. Mrtveci leže dobesedno na ku- janski glavni stan, da je v st raj al a nih poleg tisočih liepokopanih iz | italijanska infanterija v vseh svo-prošlih tednov. Kjer so Italijani .jih pozicijah. Avstrijci so baje sku naskakovali po strminah, je tekla' šali dobiti nazaj eelo vrsto posto- Samomor trgovca z lesem. St. Louis, Mo., 25. novembra. —; Walter Zimmermann iz Spring-Held, 111., se je ustrelil danes v nekem tukajšnem hotelu. Poslovodji v hotelu je pripovedoval, da je bil v Nemčiji udeležen pri trgovini /. lesom, da pa je postala vsled vojne njegova trgovina popolnoma brez vrednosti. Iz listin, katere se je našlo pri mrtvecu, je razvidno, da je bila njegova hiša v Berlinu prodana ameriškemu poslaniku Gerardu. Prihod canadskih čet. Ottawa, Canada, 25. novembra. Oficijelno se poroča, da je transportni parnik ''Missambie" s 1621 možmi ter 54 častniki srečno dospel v Anglijo. Grey nima informacij. London, Anglija, 25. novembra V poslanski zbornici je izjavil sir Edward Grey, da nima nikakih informacij glede nameravane mirovne konference v Curihu. Predlog, naj se skliče tako zborovanje v decembru v Bernu, Švica, je naletel na težkoče ter se ga je opu stil o. VSEM SLOVENSKIM SLAMNI-K AR JEM! Letalec je zmrznil. postojank pred Dvinskom, se je pozneje našlo za rusko fronto zmrznjenega. so poskušali Turki zavzeti našeKo so se Srbi umikali s severnega postojanke pri Anaforti, pa so se' goditi vsem njihovim zahtevam (*rška sicer ne bo pomagala za- i /nikom, pač jim je pn obljubila,jzamogli izkreati zavezniki dovolj da ne bo francoskih, angleških in močno armado in začeti z ofenzivo srbskih čet razorožila, če bi pobegnile iz Maeedonije v grško o-zemlje. V zameno ji bodo dali zavezniki bogato odškodnino in bodo takoj odšli iz njenega ozemlja, kakorhitrn bo vojna končana. proti Srbiji. Egipet v nevarnosti. Nemci si skušajo priboriti prosto pot do Carigrada. To mesto bo najbrže izhodišče dveh velikih armad: prva se bo pomikala proti Sueškemu prekopu in Egipta, Veliko zborovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 28. novembra v Astoria Hall 62. East 4. cesti. — Zborovanje se prične natančno ob 2. uri popoldne. Pridite v pravem času. Beda med delavci v tej obrti jf Petrograd, Rusija, 25. novem- nep0pisna! Tekmovanje med de-bra. — Nekega nemškega letalca, lavci prisili slednje, da delajo za ki je skušal poleteti preko ruskih |vsak0 ceno, katero jim ponudi gospodar in posledica tega je, da delajo za stradalne plače ter postajajo razmere od dneva do dneva slabejše. Kaj je treba storiti, da se izboljša strašne razmere, ki bodo več mogli stopiti v akcijo. Londonsko poročilo. London, Anglija, 25. novembra. Poročnik Josiah Wedgmood, libe dela dežele, so napolnili z vodo ba- via7° S° P . £asl Dela v kitajskih arzenalih so pod tujejo z organizatorji. da na zavezniško noto, dosedaj še_ki bi te načrte prekrižali, če bi za- • ,™mv.strelm.m jarkom nadzorstvom nemških inženirjev. ' ni bil pnobčen. Ve se samo toli- sedli Sofijo. V tem slučaju bi pa v T™ ~ k„. da so pogajanja končana in tudi vse dosegli. Vsakemu Slove-L^® VT- ^caju streljal da so se končala za zaveznike še,ku je jasno, da smo napravili naj- 1? f OČ;d?}\mtl 1 F J enega strela, \eckrat so čakali po precej ugodno. |večjo napako s tem, ker nismo Sr- Nekateri časopisi pravijo, da si ■ bom že meseca julija pomagali, hoee Grška pridobiti le nekaj ča-j Če bi hoteli zavezuiki prodreti sa za popolno mobilizacijo svoje(do Sofije, bi morali imeti najmanj "'T.AurJ armade. [400,000 mož na razpolago. Italija 11 nmJeneea sr?a- Koliko je na tem resnice, se še.lahko pogreša 100,000 mož, Fran- Oni, ki še ne spadajo v unijo ter hočejo delati v delavnicah, da izboljšajo delavske razmere v tej delavnici, ne morejo dobiti nobene ne ve. cozi in Angleži jih zamorejo po- Italijanska pomoč. Dunaj, Avstrija, 25. novembra. celih deset minut, da so se naši vo- Poročil°.' 80 P08^ Italiiani ne" Pom«či. od ^ Najprvo morajo jaki vrnili in odvedli svoje tova- ka? svoT^.cet v Albanijo m res- spadati v-unijo. 1 riše seboj. Turki so izvanredno n,cno' ItallJanom P^manjkuje vo- Oni, ki so ze vlozih aplikacije jaštva, vsled česar je jasno, da ne morajo priti v torek na redna u jbodo mogli pomagati Srbom. Na nijska zborovanja. Dcr.ar morajo Zakladi Srbije. soško in tirolsko fronto so poslali vplačati kakor hitro jim je mo Berlin« Nemčija, 25. novembra, vse, kar zamore nositi orožje. goee, kri v pravih potokih po skalnih, strmih stezah navzdol. Pri Podgori. — katero so Tta-Jijani že slovesno prekrstili v Monte Calvario. — so zavrnile dalma finske čete naskoke Italijanov, ki =o bili sli eni velikimi morskim valovom. Na doberdobski planoti se je Ttalijanom posrečilo nekoliko napredovati južnozapadno od sv. .Mihaela do sv. Martina, a ogrske 'ete avstrijskega nadvojvode Jožefa ter koroške so vrgle, kot se noroča. tekom nočnega napada Ttalijane zopet iz njih zavzetih po žicij. Bitka divja noč in dan in prt-bivalcem Gorice, ki je obkoljena od vseh strani, so nudi prizor kot Ta menda ni bilo nikjer v sedanji svetovni vojni. Nadaljevanje italijanskih naskokov. Dunaj, Avstrija, 25. novembra. Tz oficijelnih poročil je razvidno, da ni opaziti nobenega prestanka v siloviti bitki za posest Gorice. V večernem poročilu, katero je izdalo vojno ministrstvo, se glasi : — Z ostrimi boji se nadaljuje v distriktu med izlivom Vipave ter sv. Martinom. Boji trajajo upore j noč in dan. — Severno od sv. Mihaela je sovražnik neprestano naskakoval z velikimi silami. Večkrat so zasedli Italijani naše postojanke a se jih je zopet vrglo iz njih. Najbolj so se odlikovali naši "ntanin- 7. (štajerskega) in 27. (ljubljanskega) domobranskega pol ka. — — Italijanski naskoki na goro sv. Mihaela so se popolnoma izja lovili. — Predinostje pri Gorici ter pozicije južno od tega mesta se je držalo pod neprestanim ognjem artilerije. — Dva naša zrakoplovca sta metala bombe na Tolmezzo. italijansko mesto severno od Vidma. Italijansko poročilo. Rim, Italija. 25. novembra. — Nad 500 jetnikov ter veliko vojnega materijala se je zaplenilo ob priliki zavzetja močne avstrijske postojanke na sv. Mihaelu gla- jank, katere so jim odvzeli Italijani. Pred vsemi temi naskoki so je vršilo ostro obstreljevanje artilerije. Avstrijski aeroplani so metali bombe na Arsiero, kjer niso napravili nobene škode ter na Alo, kjer so bili ranjeni štirje vojaki. Eden naših zračnih oddelkov je obstreljeval avstrijsko zrakoplov-no postajo v Ajdovščini ter železniške postaje Rihemberg ter šta-nijel. Naši zrakoplovei so se nepoškodovani vrnili. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome-stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K. t r K. $ 5.... .80 120.... 18.6C 10---- 1 60 130____ 20.15 15.... 2 40 140____ 21.70 20.... 3,20 150.... 23.25 25____ 3.90 160.... 24.80 30.... 4.75 170.... 26.35 35---- 5 50 180 ... 27.90 40.... 6.30 190____ 29.46 45.... 7.05 200____ 31 00 50.... 7.75 250____ 38.75 55____ 8.60 300____ 46.50 60.... 9.40 350____ 54.25 65.... 10.15 400____ 62.00 70____ 10.95 450____ 69.75 75.... 11.70 500 ... 77.50 80____ 12. no 600____ 93.00 85____ 13.25 700____ 108.50 90.... 14.05 800.... 124.00 100.... 15.50 900____ 139. o0 110.... 17.05 1 1G00____ 154.00 Ker se cene sedaj j ako spremi* som oficijelnega poročila, katero njajo, naj rojaki vedno gledajo na je izdal včeraj zvečer italijanski naš oglas, glavni stan. | TVRDKA FRANK SAKSER, — V nadaljnem poroča itali- 82 Cortlandt St., New York, N. Y, «6 SU$ NARODU" tStare&lc Daily.) f<*v ! «.' d t^'Vned by glwgg^jc f'ublishif*«' Co, (orpomix.) ^ . <-b iit-N'EDIK, Treasurer. • of Busine** of the co mo ration an* a&lrt ase« of above officers : i ("«tlar,i3t Street, Borough of Mta-battarv New York City, N. T. , fse*o leto ve >a Ust za Ameriko in .................... wiiei*. ....................1.50 itlC'i Ep^flto Ktw York...........4.00 -j «3.mesto New York ... 2.00 ' t* ~»?leto...........4.50 ' aoUr a . ...........2.55 Sftfcfo-...........170 "iXjSjROIiA" Uhaja vsak dac In praznikov. ~ ' NARODA" v 5JJL« of the People"* k ». a?/.- ;, lis - r - tr»t Sundays mjri Holiday«, GLAS NARODA. 26. NOTEMBHA. 1915. Dopisi. 'ivr^.i Of. kgreemcnt r*"1* n osobtiCHit; ee oe *:. tr o* f T>oš j j "j* v-7 Orier. * IfcfS _ naročnikov pro it H rt*'*! tudi prejšnje .. rtAtfC© raznani, da hitr«>, » O • >:ejc naslovnika., i >i p - jaiv ara naredit« t.» s.tr-2 o*: NARODA-v, £*., New York City. 11 Preteča lakota v Nemčiji. V < ni zadnjih izdaj berlinske " j.l or.irenpost" objavlja posa-j. znosi i odredb, katere se je iz-«l:.lo v z.idujeni času, da se še bolj. ji -- ji dne !2S. oktobra se v*ev"i svet odločil za nadaljne odredbe glede proda-i 1' nvuna živil. V eni teli od-i' ili • '.rlasi, da se ne sme pro-«1 : Ni i odjemalcem v torek in petih .i ter drugega materijala 'j };ri| .-avo mesnih jedil. V go-. ' li ne sme v poned« "jkih i:i r-.-t 1-tk!'L pripravljati mesa ali - 'v j- <• !"■ z mastjo ter se sme ser-\ i val i ta jedila le v kuhani obliki. Y soboto v ' ne sine servirati ku-]•■iiie šunke ali druge svinjine, do-«"i i s.- lahko d«>bi mrzlo šunko s k riihoui. Z drugo odredbo se daje držav-imi kanc' l.trju pravico določe-v;i:;j:i maksimalnih cen za vse vrši.- krompirja, tudi za oni kroni-I' . kali rega se poklada živini. S', i., maksimalne cene se je tudi « o za divjačino in ribe, do- < ima vlada že dalj časa v ro-kah kontrolo nad trgom z žitom K r » v« lno bolj manjšajo zaloge živil v državi, se bo brez dvoma naložilo nadaljna omejevanja osebam, ki se niso v vsakem oziru j 'koii!» odredbam glede preobi-avži vanja jedil. Državni * • i' je podal pred kratkim i/javo, v kateri j»ravi, da je p /::nel za vojaško pripravlje-lirst Združenih držav, da v ničeln.ir ne zaostaja za organizacij-6i::rni velikani v starem kraju. KO JAK I NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI »Ur. EN8KI DNEVNIK \ ZDB. hhZWAM. .m ..... Stava. New York, N. Y. — Slovenski javnosti poročamo, da je slovensko pevsko društvo "Slavec" zapelo svojemu predsedniku Mr. Josipu Renisu in njegovi gospe soprogi ob priliki njune srebrne poroke par slovenskih pesmi ter mu v znak u danost i i:i spoštovanja poklonil dragoceno srebrno kupo. Seveda je tudi on '' Slavca poča>til — bili smo oni večer njegovi gostje, in ako bi omenjali, da >aio bili slovansko gostoljubno postrežem, bi pogrevali stara dej o-' , . ,TT ,-. , • , A.n 1 t- : , . 1 i strani W. Michiaan St. stev. 413. - Martin kresevieh. Lamo' , Za obilen poset se priporočam. JOS. SCHARABOX. toni 1!>. Oldtown Md. C 24 26 amp -11 .^.■kveiand, o.|» SANITARNA WILLIS PIPA I aromatna vina. sem ljubil, sem IŠČE SE pel pesmi, blodil po gozdovih za premogarje in koksarje v St*r jeleni in divjimi neresei. . . (Junction. Pa. Stalno delo brez ne-' Krasot ice fantazije, kakor ob- prilik. Dobra hrana, dobre hiše.' lak. pbrojene v čarovniških dušah regularna plača. Vzemite Balti-' vaših genialnih poetov, so me ob- more & Ohio železnico do Lnvton. iskovale ponoči in mi šepetale ču- jT1 presedite za Star June-' dovite pravljice, od katerih se je tiou. A SLAVNA 3SST WILLIS PIPA S POSODICO 75e. po pešti sc posebej. Washington Coal & Coke 23-26—11) Co. opijanila moja glava. V vaših knjigah sem s t je siren in veselo igro pastirskih piščali, tipal sem peroti prelepili duhov, ki so prihajali k meni be-sedovat o Bogu... V vaših knjigah sem letel v propasti brez d:ia. delal sem čudeže, ubijal, ]iožigal mesta, širil nove vere. osvojeval cele države. Vaše knjige so mi dale modrost. Kar je v stoletjih našla ne-utrudljiva člov "ka mis-I, vse to je spravljeno v moji črepinji v majhni kepi. .Taz vem. da sem razumnejši nego vi. In jaz preziram vaše knjige, vaše dobrote, svete in modrost. Vse je minljivo, prsteno, lahko kot zrak in nezanesljivo k^ikor fata morgana. Bodite oholi, modri in prekrasni, smrt vas pobere z obraza zemlje kakor zemeljske miši in vaše potomstvo. Zgodovina, nesmrtnost vaših genijev zmrzne ali zgori zaeno z zemeljsko oblo. . Vi ste brez uma in ne hodite po' pravi poti. Laž vsprejemate za resnico in gnusobo za lepoto. Vi bi se čudili, če bi po kakoršuih-koli zakonih na jablanah in alpe-! sinah namesto sadu nenadoma zrastle žabe ali kuščarji, ali pa če bi dajale rože od sebe vonj potnega konja: tako se čudim jaz vam, ki ste za menili nebo z zemljo. Jaz vas nočem razumeti! , Da vam tudi v dejanju poka-! Sladek kot poljub. V.,)!* r.t.a . < >n.i T. KI. , r:j<-; r. jemo. X .bonejn . t;'ah ■ ni trebr. pr<"! i zdrava. N<- n.ort- priti nikda;- iz r«-'hi. Posodic?, nobirn ••••.<: »ok • :i •. v:i: n .ta. Ta i»030ciiia ;uc«i abs'irbir.1 bo>ie ici izvr^tnu pii>o. \a-učite ■■ >• si:«!! ' a': }«•■ !•> deniir Ona t- T M .ntv Oni'. :- nM ^itoviri. N:-. 1 »vit. i"r.a .-1 v -aki- dr",n-sliidk.. in vuhi. k tj« ikotir.om ;ili duhuir. v«. ::i.iotin tt tO1; ročir.ojn raditejm < :.nt Ce vam ne trn cer tov. pn |u." ti p- duha. I>i|-e. ka; .-te jih kc.lu: videli, ■^ie Ki ie obenem hladtn- • ; ri-!:ajf Willis pjpn je Ki.r. • r.a. in .i.■:«' prah. da r;e inorp rkdnii v i«"'l>ite hladen, s*ih «!irr:. LJuhili urajala, jo lahVn vrr.tto in ] o. S"» i'1'ntov. I"i>-!jite \ ,'nanikah. | WILLIS PiPE CO., 331 FOURTH AVE., D,pt. 29. New York. Mr. OTTO PSZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila Upravništvo Glas Naroda. Imam v zalogi MOHORJEVE za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. ^ , . , , , ^ ** Zo-odovina c in kr nešno^a Ka r-:-.:' Yii -U- ■■ *" ffi Da, triumf na tem polju je tu! Hi Ravno je prišel in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. tfi s tfi tn 31 S iS tfi s ifi tn S S ifi s bH s iS H s bi stopinja mačice pritisnila tipke! Čudovita zdravljenja. t-o--- Če trpite ne boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obbtih, na ka- j tarju, revmatizmu ali živcih, — ce odlašajte niti en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot 8e jih rabi v največjih evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam rojakov, ki so bili v brezupnem utanju, a so sedaj zdravi in Brečui. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE. • Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 PcrmusBt BMg. 746 Eaclid Arene, Cleveland, Okie. ^ Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen ijj novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da g k POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opazi*i na tem stroju, kontrolira vse Oliver. S J«. ^ v^wx ■ Celo naši prejšni modeli slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo S4 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z SVARILO l Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne Stane več kot zastareli v pri meri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti ta S jn 28 tipkami, r.ajmanjšim .številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vsedruge^stro-je lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje. umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta. Ce rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model. «17 PFNT0V NA DAN* Zapomnite zl da je ta n*jno-S U UMllUf 11 tt littn. vejši Oliver "9" naj večja vre nost, kar se j-> je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ifi ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtoma-tični "spacer", H in i unče touch ter dodatno poljubni pre- § mikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. bn Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsake- ffj mu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj ® bi more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim i§ PRINTYPE, ki piše kot tisk. ' jj| Se danes pišite za vse posameznosti pr^mltekibod « g do poznali čuda tega pihalnega stroja. Spo^naite, zakaj se jjj poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver ifi [g pisalnecra stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez- S ® nosti. Veselilo ras bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 Broadway, New York, N. Y. ElBKHffiffiiSfiK GLAS N'ARODA, 26. NOVEMBRA, 1915. Nova postava za ponesrečene delavce Pennsylvania — Piše : K o s t o U n k o vi e, pravnik. — UVOD. Tudi država Pennsylvania je napredovala v velikem socialnem M,rwšanju ki se nanaša na zavarovanja delavcev proti nezgodam, v nuinikih in pri delu sploh. To je šlo zelo počasi. Pennsylvania je j močnejših, če ni najmočneiša industrialna država. V Penn-ii ima svoje sedeže več tisoč močnih korporaeij. — Velika Avstrija in Italija. VELIKA BITKA OB SOČI. — POZICIJE NA KRNU SO IZ-VANREDNO VELIKE VAŽNOSTI. — ITALIJANI BI RADI DOBILI V ROKE VIŠINE NA LEVEM BREGU SOČE. — KAKO JE PRI SVETI LUCIJI. — ALPINCI NA KRNU IN MRZLEM VRHU. — POLOŽAJ NA TIROLSKI FRONTI. — ITALIJANI ZATRJUJEJO, DA SO ODBILI VSE SOVRAŽNIŠKE NASKOKE. — Dne 23. oktobra je preteklo pet tam vzdržati se stalno proti so . najmoenejsm, «u . > esecev? odkar je Italija napove-!vražniku ob Soči ob tako hudih Ivani ji ima svoje sedeže vee tisoč m%nlh dala Avstriji vojno. Vsaj ob pre- bojih, na to morejo biti posebno in:, t. h korporaeij si je prizadevala da ostane t t meseca da bi kaj do- ponosne. y .varovanja delavcev kolikormogoče veliko časa nerešeno. Korpora H j,. >o se hotele iznebiti težkega bremenit, kar je povsem umevno. Ne samo segli, so razmišljali italijanski generali in pričela se je dne 21. oktobra velika tretja bitka ob eel i to, ampak tudi ustava države Pennsvlvanije je delala dosti neprilik, predno je bil sprejet zakon o zavarovanju delavcev., ^ fronti. Mari so se na-7. o žirom na sedanjo ustavo omenjene države je bilo nemogoče silo- ^ ^ y dyeh dneh že (loseže. „,a izdelati zakon, ki določa, da morajo biti delavci zavarovani. -, > ^ bo zaključpk N.-mogoee je bilo storiti, da bi se prisililo delodajalce, da proti svo-,^ siiajnejši> koiikor u volji zavarujejo pri državi delavce. Prijatelji nove postave, ki tudi izdelali, so morali skrbno paziti, da niso prišli v neso-istavo. Napravilo se je tako. da se je dalo delodajalcem so jo »lasje z na prosto voljo, če hočejo novo postavo sprejeti ali odbiti. Ce jo •-prejmejo, morajo obvestiti državno komisijo in natančno izpol- preveč klavern je bil potek vojne tekom*teh petih mesecev. Pričeli so s strahovitim artilerijskim o-gnjem, 50 ur je trajalo tuljenje italijanskih topov, pokanje skal, zem- njevati vs.- določbe, ki jih določa zakon. Ce je nočejo sprejeti, ^ lrilgenje zgradb, razrivanje ne morejo ve- sklicevati na sedanje zakone, na temelju katerih de- ]je Strašno je bilo to in kdor vzdr-l;i vee ni mogel dobiti odškodnine, če se je ponesrečil po svoji krivdiže tako kanonado, mora imeti ali po krivdi svojega tovariša-delavca. Idobre živce. To se pravi, da je delodajalcem odvzeto najuspešnejše sred-1 Jn naga arma(ja 0b soški fron-stvo obrambe v slučaju sodnijskega postopanja. Prigodi se, da dobijo ima in zaman se zaletavajo di-lavee v takem slučaju še večjo odškodnino kot jo prepisuje nova jy n-Q vejikanske maRe italijanskega vojaštva. Od Kobarida do morja divja silovit boj, kakršnega še ni bilo tu na tleh, kjer se je odigravalo tekom stoletij že mnogo krvavih bitk. kakor nam priča zgodovina. Na tej dolgi fronti hočejo ■ta odobrena od governerja države Pennsylvanije. v veljavo bo prodreti, posebno važne se jim zde postava. To delodajalci prav dobro vedo in zategadelj bodo taki zelo redki, ki bi ne hoteli sprejeti zakona za zavarovanje delavcev I »roti nesrečam. Kdaj bo stopila nova postava v veljavo? Nova postava za zavarovanje delavcev je bila dne 2. junija t. ],i\ stopila dne 1. januarja leta 1916. T« i: pot.-m hočemo opozoriti naše ljudi v tej državi na pogla-\ tiu točke nove postave. Ljudi hočemo poučiti, da bodo znali j.r.ivi'po postopati in da se bodo v slučaju potrebe vedeli kam obr- tini. — V t. j industrialni državi delajo naši ljudje najtežja dela. Devet '!<■ t i procentov Slovencev. Hrvatov in Srbov je zaposlenih v pr miogorovih skih točke ob Dobrdobski planoti, tik Gorice, pri Sv. Luciji in na krnskem ozemlju. Pozicije na Krnu s soškim o-zemljem nad Bovcem, krijejo prehod v Bohinj. Gorovje v okvirju Boji za pozicijo na Sv. M. nad Sv. Lucijo so že ves čas jako 1 juti. Tako poroča na primer prof. Lovrič o nekem takem napadu Italijanov: Napad pri Sv. M. je bil jako hud in nevaren. Ko se je sovražnik približal našim pozicijam, so začele padati po njem krogle iz naših topov in iz strojnih pušk. Z junaškim klicem: A juto, indietro, siamo perduti! so šli Italijani, odkoder so prišli; 20 je ostalo mrtvih pred avstr. pozicijami. — To je sličica iz manjših bojev, sedaj pa se vrše obsežni, kake morajo biti šele sedaj izgube sovražnika! Alpinci na Krnu in Mrzlem vrhu. Italijanski napadi i Krn kakor tudi na Mrzli vrh se izjalovi ja j o kar po vrsti. Naš ogenj, ki je dobro zadeval, je pobil cele množine alpincev, ki tvorijo jedro italijanske armade. Na tisoče italijanskih vojakov je pustilo doslej svoje življenje na Krnu in Mrzlem vrhu in sedaj se jim pridružujejo novi tisoči iz jedra italijanske armade. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča, da so izgube Italijanov v dosedjnaih dneh tretje bitke iz-vanredno visoke in toliko pomemb nejše, ker je italijanska armadno vodstvo poslalo v prve vrste svoje najboljše čete. Krna in Mrzlega vrha obdaja v železolivarnah, kamnolomih, predorih, norih železni- 'polkrogu kotanjo Bohinjskega je-t ■ ; ah itd. Ker so vsa ta dela t»jžka in nevarna, ni čuda, da y.era, v katerega bližini teče Kara-.«■ video delavcev ponesreči. Ko se ponesrečijo, ne vedo, kam naj vanska železnica iz Beljaka proti -.<• obrnejo in kako naj si pomagajo. Delodajalci ponavadi zelo dobro'Soški dolini. Že verjetno torej, da i >zn;>jo to njihovo slabo stran, zategadelj jim pa izplačajo le malo bi se Italijani radi polastili te toč-■ i^kodnino, ki je veliko premajhna z ozirom na ono, ki jo določa ke. K pozicijam na višinah Krna zakon. Tako se l>o dogajalo tudi v bodoče, če ljudje ne bodo znyh in Mrzlega vrha se pridružuje kot M ..nit i svojih pravic. Nekateri delodajalci bodo prikrivali nesreče, organično nadaljevanje tolmin-ki so se pripetile v njihovih delavnicah, zamolčali bodo število po- sko mostišče, ki zapira pot proti ncsrc.-enih in bodo delali druge nepravilnosti. Ce bodo pa delavci (bohinjskemu predoru, skozi kate- italijanske operacije jako neugod- do v vsakem takem slučaju zaht '- rega stopi planinska železnica liajno. mož. Med gorenjo dolino Bolte in izvirom Rienza so prodirale naše čete skozi doline, ki obdajajo z boka pogorje Monte Cristalla. koncentrično na Schluderbach. Na pot nam postavljene sovražne o-vire smo uničili. V Karniji so obnovile nase čete srečne izpade iz višinskih dolin Degano, But in Chiasso. Sovražnik je izgubil 21 v jetnikov, med temi 1 oficirja. Pomen naših uspehov clne 21. oktobra v Zajezerski dolini, kjer smo pokopali 426 sovražnih trupel, se potrujuje. Ob gorenji in srednji Soči so dosegle naše čete uspehe na malem Javorčeku, na višini Svete Lucije, vzhodno Plavi in na hribu Oslavja. Dva močna sovražna protinapada na Mrzli vrh sta bila zavrnjena. V tem frontnem odseku smo napravili 151 vjteni-kov. med njimi 2 oficirja. Na Kraški planoti so začele naje čete zjutraj dne 22. oktobra s ponovljeno silo zopet napadati. Ne glede na močan sovražni odpor, ki je imel svoje oporo v ljutem k< ntrira-neni ognju številnih ba. ! polnih učinka, se je posrečilo i. ". pehoti po trdovratnem boju, ki je valoval sem in tja, skoro ob celi fron ti napredovati, zlasti proti Sv Martinu na Krasu. Vjeli smo 2009 mož. med temi 50 oficirjev, 7 strojnih pušk, mnogo munieije in drugega vojnega materijala. Padli in odstavljeni poveljniki. Generallajtnat Momo je umrl v Florenci. Polkovnik Cassoli je pa del ob fronti. Poveljniki pehotnih polkov št. 5. 21, 25. 53, 85 in 87 ir še drugi pehotni polkovniki, ki so navedeni v uradnem listu sa mu s priimki, kakor tudi povelj nik 8. alpinskega polka so stav Ijeni v dispozicijo. _ Položaj na tirolski fronti. Iz Rima poroča ''Times", da se jurišu italijanske armade na tirolsko fronto pri četverozvezi pripisuje velik pomen. Ali iz previdnosti dostavlja list. da je vreme za vedeli, kaj jim gre po pravici, bo< vali svoj postavni delež. Kdaj začne dobivati delavec podporo in koliko časa jo dobiva? Ko se delavec ponesreči, nima za prvih 14 dni nobene podpore. < 'e je še naprej bolan in nezmožen za delo, dobiva podporo skozi "»00 tednov. Podpora znaša 50 odstotkov plače. Podpora ne sme biti večja kot $10 na teden in ne manjša kot $5 na teden. V slučaju, da je imel ponesrečeni delavec manj kot $5 plače, dobi kot podporo svojo eelo plačo. Ko bolnik ozdravi, ne dobi več podpore. Če je bolezen dolgotrajna in če je delavec popolnoma nesposoben za delo, se mu plačuje podpora toliko časa, dokler se mu ne izplača .$4000. Ko je enkrat ski t0l)0vi> £lede nižine pa pravi *ega stopi planinska goriška tla. Posebno ljuti so boji iz že znanih vzrokov za Sveto Lucijo. V odseku pri Plaveh bi Italijani radi zagospodovali na višinah na levem bregu Soče, da bi mogli potem začeti' operirati za hrbtom Gorice. Ob Gorici so ljuti boji okoli Sa-botina. Oslavja /pod Steberjanom, Kalvarijo zopet obsipajo italijan- ta svota izplačana, nima več pravice do nikake podpore. komunike, da se vrši boj od Maj- Italijansko uradno porodilo. Iz vojnoporočevalskega stana: Naša srečno začeta ofenziva ob ti-rolsko-trentinski meji se je razvila na vsej fronti do morja. V Ju-dikarijah. kjer nam je zavzetje hriba Melino doneslo bilo vojnega materijala, smo zasedli Monte elei Pini in kraj Tirano Inferiore. V Lagarinski dolini je poskusil so vražnik. katerega so podpirale baterije na Monte Biaena dne 20. nice pod Ločnikom tja dol do kon- oktobra zvečer, protinapad na na- ca Doberdobske planote. Goriea-ne so Italijani tolažili z listki, ka Odškodnina za izgubo kakega uda. Za izgubo roke do zapestja dobiva ponesrečenec skozi 175 ted , nov 50 odstotkov svoje plače, za izgubo cele roke pa isto odškodnino,kor se nam Poro^a, naJ ostanejo skozi 215 tednov. Za izgubo stopala dobiva delavec skozi 150 ted- v mestu, naj ne beže, da do 25. ok-iiov, za izgubo cele noge pa skozi 215 tednov. Za izgubo očesa dobi tobra ze Pridei° reslt- Ah 25-posnerečenec odškodnino za 125 tednov. Če izgubi delavec dva uda, jdan oktobra potekel, "odre- dobi odškodnino za oba, kakor je navedeno v zgoranjem slučaju. I81^1" Pa že merijo svoje korake Onega, ki izgubi obe očesi, obe nogi ali obe roki se smatra zap10 Furlaniji, kako bodo tekli kr-popolnoma nesposobnega. V takem slučaju dobi odškodnino za ^00 va.vih glav- Hnb Sv- Mlhaela bl tednov. Če je roka izgubljena med laktom in zapestjo se smatra, da tak?. radl zajeh' ker od tam bl je izgubljena pest. če je pa odrezana nad laktom, se smatra, da je imeh pot v Gorico z Jngo-zapadne izgubljena cela roka. Če je noga odrezana med gležnom in med kolenom, se smatra, da je izgubljeno stopalo, če je pa odrezana nad kolenom, se smatra, da je izgubljena cela noga. Zdravnik, zdravila itd. Prvih štirinajst dni bolezni se mora delodajalec pobrigati za zdravnika, zdravila, operacijo, bolnišnico in ostale potrebe. Če ni strani, Doberdobska planota, ta pa je trda kost, to kost bi trebalo preglodati, da bi se polastili Krasa, ali, ali, trdne so naše obrambe in izbrani junaki čuvajo našo slovensko zemljo pred razjarjenim napadalcem.... potrebna večja operaciji, se ne sme potrošiti več kot $25; v slučaju' Strabo^ti so ti1 bo^ ^mjja se x: j.i_a.J_i.trese, stekla po oknih pokajo da- tezke operacije morejo doseči stroski $75. Če delodajalec ne mara i - „„ u u j • • i i i -i i i t i,-, , , . . lec za tronto, bombe padajo iz so- preskrbeti zdravnika, ga lahko bolnik sam preskrbi m prisili delo- , ^ 1 v — , - , , i - * i ■ , . vrazmh aeroplant>v, z bojisc pa dajalca, da plača s roške, ki pa ne smejo prekoračit, zgoraj ome- d(me ni fasovi ki pretresajo njene svote Če bolnik noče imeti onega zdravnika, katerega mu živce Mrtvih in ranjenih ima so- «lolcx*i delodajalec, mora sam trpeti vse stroske. - ^ — ^ vraznik ze nešteto množino. V pr- v i ~ ... ..... ^ v*i bitki so imeli Italijani izgub Kakšno pravico imajo nasledniki do odskodnme? 100,000 mož, v drugi še enkrat to- .. umre po krajšem ali daljšem bolovanju delavec vsled zadob- lik0j koliko jih bo sedaj ko je jenih ran. imajo njegovi dediči pravico do nadaljne odškodnine. stopilo na boji^e okoli '700i0^0 kakor je to nižje omenjeno. Odbita je le ona svota, katero je dobil italijanskih bojevnikov? Furlani- boln'k za časa bolezni. • •__s v . • .. , x . . . 'ja in nase obmejno ozemlje ob go- ( e umre delavec pri delu ali vsled ran, ki jih je dobil pri delu, renjem toku Soče bo velikansko .ma njegova udova pravico do odškodnine m sicer dobiva skozi 300 probišče italijanske armade, tednov 40 odstotkov njegovega zasluzka. Če ima udova enega ali več otrok, ki se nipo dosegli šestnajstecra leta. dobi razen svoie od- c^*- t__ losegli šestnajstega leta, dobi razen svoje od škodni i e to pef odstotkov za vsakega otroka. Celotna Kvota j.a n? sme presegati 60 odstotkov pokojnikovega zaslužka. Sveta Lucija. Z vojaškega stališča je posebno razveseljiva naša situacija pri , , i . • j . , , .. vuviji, u uaoa nitua^ijcl w11 V slučaju, da Pokojnik zapusti otroke brez matere in da ti Sveti Luciji. To lepo zveneče ime ,t-oci se niso stari 16 let, dobivajo podporo oziroma odškodnino: če ostane v spominu vseh. Nekoč že •1 u. eden ah dva otroka, dobivata 25 odstotkov pokojnikovega za- je igrala neka Sveta Lucija v zgo-siuzka < o .je pa otrok vee, dobi vsak deset odstotkov, svota pa ne dovini avstr. junaških vojsk veli-ine bit, višja kot 60 odstotkov pokojnikovega zaslužka. Podporo ko vlogo, ali ta je bila druga, na-dobivajo za dobo 300 tednov. Umevno je, da prestane podpora, ko ša Sveta Lucija, za katero se bore dovrši otrok šestnajsto leto. Ako je samo en otrok, dobiva nadaljno tako naporno italijanske čete le-podporo. ki znaša la odstotkov, če jih je pa več, dobivajo stali po ži južno Tolmina ob važni točki, ? ^-uU! 0V'_„ ! °!na RVOta "e Sme Preseči P^deset odstotkov po- ki odpira pota na razne strani, ka- jmor bi mogla kreniti italijanska (Pride še.)____[armada. Naše pozicije tu so od So- če dalje na pogorju, ki dominira spehi ob celi fronti. Na zapadnem sedniku deputacija, ki se je z njim Sveto Lucijo. Italijani ne morejo obrežju Gardskega jezera smo za-pogovarjalft v gospodarskih raz- doseči tega, da bi potisnili avstr. | vojevali hrib Nodic. severo-vzhod- kojnikovega zaslužka. Meso iz inozemstva. Naravno je da se je število goved vsled vojne v Avstriji silno zmanjšalo. Vsak dan je manj živine in čim dlje bo trajala vojna, tem manj je bo. Koliko časa bo trajalo, se ne da preračunati. Te dni ae bil apri ministrskem pred- še nove pozicije na Monte Crosa-no. Bil je vržen nazaj, zasledovan trpel je velike izgube. V visokem Rienzu so prodrle naše čete Čez višino v ozemlju Monte Cristalla, pri čemer so dosegle težko dohoden vrh Rauchkofla in so se polastile istočasno v ravnini v smeri na Schluderbach sovražnih strelskih jarkov. Napravili so nekaj v jetnikov. V dolini Fella so priza-djal i drzni vpadi naših oddelkov sovražni obrambni napravi težko škodo in so nam prinesli orožje in municijo. Leopoldskirclien je v plamenu. V dolini Seinera smo napadli močne sovražne oddelke, jih razpršili in pognali v beg, pri čemer so na ozemlju pustili številna trupla. Vzdolž cele soške fronte od Kobarida do morja so pričele naše čete po dolgotrajni artilerijski pripravi napadati sovražne pozicije, katere so branile raztegnjene mreže in železne žice, iz več vrst strelskih jarkov napravljene, in številne bojne sile. Pod silnim koncentriranim ognjem artilerije in strojnih pušk sovražne pehote, ki je poleg tega tudi metala ročne granate, je osvojila naša rezko in trdovratno prodirajoča pehota z baponetom važne pozicije v prostoru Krna, jako močni sistem strelskih jarkov pod Mrzlim vrhom, v tolminskem odseku številne dobro utrjene strelske jarke na hribu Sv. Lueije, severno od Gorice, kakor tudi močan okop na pobočjih Sabotina. Na Krasu smo predrli močne črte sovražnika isto-tako na več točkah. Sovražni oddelki so bili uničeni ali razrušeni. 1184 vojakov in 25 oficijerv smo vjeli. Energična ofenziva naših hrabrih čet se. nadaljuje z važnimi u 1 Transporti italijanskih ranjencev "Koelnisehe Zeitung" poroča i: Milana: Tukaj mimo se je peljale 11 vlakov, vsak po 18 vozov ranjencev, skupaj nad 4500 mož, i? bojev proti Avstrijcem, v smeri na Genovo. Pogovori z italijanskim vojnim ministrom. Italijanski vojni minister se y vrnil pred kratkim iz glavneg? stana v Rim. Imel je z ministrskirr predsednikom Salandro in zuna njim ministrom Sonninom daljše pogovore o vojnem položaju na italijanski fronti in glede dogodkov na Balkanu. Spečega primorskega begunca so hoteli zakopati. Pri Solnogradu se nahaja več beguncev z juga. Neki dan je lie-do umrl. Prišli so pogrebei, da ga prenesejo na pokopališče. — Na vprašanje, kje se nahaja mrlič, je sledil odgovor: na tretji postelji od vrat. Šli so v sobo. pograbili o-nega v tretji postelji in ga nesli ven, da ga položijo v krsto. Ali ne malo so se začudili, ko je začel '"mrtvec" gibati in kričati: Kaj hočete, kaj sem vam storil, pustite me, da bom spal naprej! Pravi mrlič ni bil na tretji, ampak na četrti postelji. Zgodovina italijanske vojne. ££Corriere della Sera" naznanja, da izide zgodovina sedanje italijanske vojne v 24 zvezkih na 5000 straneh s 400 ilustracijami. — Za sedaj je obljubljenih 14 zvezkov, ki bodo obsegali dogodke do vojne, z mogočnimi naslovi: Italija v verigah. 33 let v trozvezi, intelek-tuelci. invazija mešetarjev, nev-tralistični zarotniki, dediči Ma-chiavellija, Italija vstaja! Iščem svojega brata FRANA MI-HELČIČ. Prosim, da se mi javiš, ker ti imam poročati nekaj važnega. Tvoj brat Andrew Mi-helčie, R. F. D. 17. Box 144. McClellandtoM-n. Pa. (26-29—11)_ Kdo ve za mojega sina FRANCA DEBEVC? Doma je iz Bezulja- ka štev. 34, pošta Begunje pri Cerknici. Pred tremi leti je bil v Strainght, Pa., in od takrat mi ni še nič pisal. Prosim ga, da se naj usmili svoje uboge stare matere in ji olajša trpljenje. Če pa kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi naznani. — Frančiška De-bevc, Bezuljak št. 34, pošta Begunje pri Cerkniei, Kranjsko. Austria. (26-29—11) Slovens ko k a t o 1 i $ k o E= B ZAIZEDINJENE DRŽAVEJjSEVERNE"AMERIKE, Sedež: FOREST CITY, PA. Iokorporirano dne 21. januarja 1902 v"driavi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEJL, Box 9B. Willock. Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City. Pr. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box S3o, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pall. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZA T, AR. 1004 North Chicago St, Jollst, HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN I VEC, 900 Chicago St., Jollet, DL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. IL nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagh, Pa. IXL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kani. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČlC. G28 Davson Ave., R. F. D. L fleld, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402. Witt, I1L Dopisi na] se poSUJajo L tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Fore** City, Penna. DruStveno glasilo: "GLAS NARODA." Nakazila za mleko. Xa Nemškem a tudi na Ogrskem lameravajo za mleko uvesti t;ika iakazila. kakor jili imajo v Avstriji za kruh. ISCEM SVOJEGA BRATA SLOGA. V Clevolandu v slovenski naselbini je sieer sloga, kljub temu j«> pa vedno prepir mr1 jaz vsakemu po eno farmo prodal, in da bi prišli, rojaki, kateri upoštevajo slogo v dejanju, bi vsakemu prodal eno hišo. Tu bi bilo za vse prav. Toraj rojaki! Ako ste vsi zadovoljni z mojim predlogom, jaz imam hiše in farme za prodati. Rojaki, podpirajte rojaka ! Vaš prijatelj : JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. v \ FRANKA OSOLIN. Doma je iz vasi Nošee, pošta Radomlje, okraj Kamnik. Pred tremi leti mi je pisal iz Calumet, Mich., in njegov naslov je bil: 656 Cedar St. Sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, i če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa s»in javi, ker poročati mu imam vee važnega iz starega kraja. Kdor mi naznani pravi naslov, dobi .$10 nagrade. Pisma naslovite na: Mary Osolin, c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. (20-27—11) VABILO NA SEJO j Slovenske Delavske Zadružne _ _____________________ Zveze, katera se vrši dne 28. no- merah mest. Pri tej priliki je mi- čete za Sočo. Vedno in vedno se|no Cime al Bal, s čemur popolno- vembra v slovenski dvorani dru-nistrski predsednik povedal, da se zaletavajo v višino, ki je v pose- ma obvladujemo dolino Ledro. V štva sv. Alojzija v Conemaugh, bodo po vojni seveda premenile sti avstr. čet, zapadno Svete Lu-razraere glede uvoza živil iz ino- cije, ali vedno in vedno se morajo zemstva in da bo dovoljen tudi u - umikati' s pobočja krvavih glav. voz mesa m živine. dolini Cordevole vzdržujemo pri- Pa. Radi važnosti te seje se vabi tisk na sovražne pozicije na Col di k obilni udeležbi vse člane, kakor I Lana. Malo utrdbo na polovici vi- tudi one, ki žele pristopiti. 'Na to, da se je posrečilo avstr. če- šine smo svojili in vjeli nekaj (26-27—11) Odbor. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI drnštvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatna tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tisk&ren v Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kara drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, O. I I | v £ I I I i ___t___ _ _____________ __I_i_ / GLAS NARODA, 26. NOVEMBRA, 1915. Jugoslovanska BE S Katol. Jedneta a »n^orporirana dne 24. januarja 1901 v držcvi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOT A. •LAVNI FSADirCOj rrtdtednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way ol to* II MfrA* dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., BarbertoS Ohio. Glavni tajnik : GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mina. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VE.HOVNI ZDRAVNIK: Dr. M Alt TIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: KIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER Š PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. POROTNIKI: FRAN JUSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—fith St., Rock Springs, Wyo. « J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, cv* društva sv. Cirila In Metoda, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jeznea, Stev. Minn. JOHN GRAHEK, «t., od društva Slovenec, Iter. Ill If inn ItftV. J, is Ely, My, VbI dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn's ooiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode Hiralo. Drnitveno glasilo: "G LAS NARODA." Mati se je sklonila in ga je poljubila na čelo. • Priden bodi, Franci!".... Med jokom je izpregovorila, a Franci ni mogel. Tiščalo ga je v Izvirni igrokaz v treh dejanjih. grlu, da ni mogla nobena beseda! _ na dan. | "No voz. Franei!'' | To je bil rekel sosed, in Franci j se je stresel in .sedel spredaj k! hlapcu. i "Z Bogom. Franci!'*.... j Še enkrat je izpregovorila mati, hlapec je nategnil vajeti, za- Spisal: Filip Rekar, New York. Franc Koritnik in njego- t^r': va mahnil je z bičem in voz jc oddr-dral po cesti naprej. Franci se je ozrl nazaj za materjo in jo je videl. kako je stala tam in gledala za vozom ; dvakrat se je ozrl in ko se je ozrl v tretje, tedaj je ni videl več. Za ovinkom se je bilo izgubilo vse — domača vas in do-j mača hiša in mati. I Solnee je že sijalo takrat in pe-| ljali so se naglo naprej doli proti mostu. Franci ni bil več žalosten; prešla je bila tesnoba v srcu in duši.... "Toliko in toliko mesecev — in pridem domov, vesela bo mati, čakala me bo na cesti in se ini bo smejala naproti; tudi oče bo prišel in se mi nasmejal naproti, in na ta način bomo vsi trije .veseli in se bomo smejali...." i Že se jc videl visoki zvonik in že se je videla množina hiš, zeleni drevesni vrhovi so se videli in dimniki tovaren. Približali so se bili mestu, dospeli so naposled do gostilne in so zavili na dvorišče. Polno vozov je stalo že tam, tuin-tamkaj j? bil privezan samoten konj, komat na vratu in tia hrbtu jermenje. j Slopili so z voza in so se raz-stali. Oče in Franci sta šla naravnost proti šoli in Franei se je čudil na levo in na desno. V šoli je bilo polno fantov in fantkov po |veži in pred ravnateljevo pisarno, in dolgo sta čakala, preden sta prišla na vrsto. Naposled je oče 1 prahu tii. blata, čiste in lepe bo- potrkal, začni se je glas znotraj čevljih, pozimi in po- sobe, in odprla so se vrata, in i leti____Koke čiste in brez žuljev, Franci je stopil naprej za očeto- Osebe: PODOBNIKARCA (mati. stara 60 let.) FRANCE (njen sin.) PEPCA (Francetova nevesta.) TOMAŽEV. i' KOVAČEV, 1 „ . PRVI FANT. fantJe-DRUGI FANT. I UČITELJ (star 70 let.) VOZNIK THOMSON (gospodar, star 40 let.) Možje, žene, fantje in dekleta. Prvo dejanje se vrši v mali vasi na Kranjskem. Drugo in tretje dejanje v mali slovenski naselbini v Amel- ia. Roman Romanov. i samo" pero in za knjigo.... Tako je sanjal in sc je veselil oje gosposke bodočnosti. II. k ej. To postal in rož i, kar p raz 1C 11 so n na njihovi f približa »bil pop- •1 čas veselo na-Ije minilo, noči orumenelo je list-sušile. Prazna po-oči, prazni ho 1 nt i vini hrbtom. Ravnatelj je bil suh človek, sitnega obraza in očali imel na no- z< me lepe sanje je sanjal vso noč in zgodaj zjutraj se je prebudil. Dan se je delal, ni še bilo solnca, samo svetilo se je za gorami. Franci je vstal in se je oblekel v nedeljsko obleko, sveže perilo, rebra, tuintam jata|"°^e *?y}*e> in Pokril ie nov kl°->amotni klici. TaJl"ik. Majhen je oil m crn in kra- la jesen in Fran- Jevei s0 P°P°lnoma ozki. Potem se potni kovče** lepo'-'e domislil na Tončko in mu je , tlo, črno barvo. IpriSlo na pamet, da bi se od nje • bilo in ^olji.-e je jl>oslovil. Rad bi bil nazadnje turi čisto blizu gorskihJf videla tako gosposko nebo, rdečila;"apravJjen.e.ga: v novi ol>leki, v n, rdečilo se j< slemena, in solil« 0 niže in niže; ž v za vrhovi, že i 1 majhen košček • se .je poje bil del J1 ilovica, sa-1 e jc vid stala je sama živordeea zarja. [J* ■daj je prišel vaški mizar, suh tar možiček in je prišel s kovini II« ti je na pragu sobe. daj. stric!.... stric f____ Mica!.... Kaj iu mati je Kaj ste eei vil na pragu. "Ali ste doma doma?" Za klic prišla iz * * Hog prinesli, ".Jo v, va. Mica!". ... Mož je zastavil svoje vprašanje in je odložil kovčeg na klop. ' * S«- malo. stric !. . . . napravili!".... Mati je ogledovala tudi Franei je prišel daval. Kaj snit> pa dolžni?" Mati je stopila korak proti stri en in mu je gledala v obrez. "Dobro sem napravil! Sklepe na notranjo stran, votel ključ — z.ireV je narejeno ia trdno!" 4No, kaj smo dolžni?".... Stric mati j c "lie, nes je no!... je Storila se je bila noč, in Franci su. Pogledal je oba iu pomežik-je zaspal na skrinji ob peči. Sa- nil. "Vi ste pripeljali malega v prvo gimnazijo. Sest kron dvajset vinarjev takse. Ob devetih jr> vzprejemni izpit, naj pride fan1 in prinese popir. Izpričevalo dajte, rojen list...." Oče ni prišel do besede in z vso mogočo hitrostjo je vlekel iz malhe izpričevala. Prosim jih, na novi denar se ne razumem.... Na groše, če so tako dobri....»" Oče je govoril v najbolj spoštljivem glasu in se je ozrl boječe v ravnateljev obraz. "Šestdeset grošev.... dvain-šestdeset grošev.... skupaj Franci je stal tiho zadaj in je strmel v ravnatelja z začudenimi očmi. Oče je odštel denar in potem je pričel s priporoeevanjem in ponižnimi prošnjami. "Z Bogom!"____ Tako ga je prekinil ravnatelj in je šel proti vratom in jih odprl. Vstopil jc neznan človek, in oče in Franci sta odšla. Potem je delal Franci skušnjo za prvo šolo in jc popoldne zvedel, da jo je napravil. Veselo je to povedal očetu in šla sta po mesta in iskala stanovanja. Prišla sta do nizkih, z deskami kritih hiš, in sta vprašala v veži postarno ženico: "Ali bi vzeli na stanovanje?" Zenica je pomolčala, pogledala je dobro moža in fanta. "Zakaj ne.... če bi lepo pla čevali, vselej ob prvem.... Bi ga vzeia!.... V katero pa pojde?" novih čevljih in na glavi nov kloni k____ Tončka jc prignala mimo živino in zvonci so se začuli. Franci topil mimo vogala na cesto in se je tam ustavil. "Rog daj, modre oči, Bog daj, l pazduho in se je usta- [Tončka!" Tončka se je ustavila pred njim j. je kilo in se je začudila. "Kako si danes lep, Franci!" "Zdaj bom vedno tak, Tončka, ■vsak dan, dopoldne in popoldne." j "Z Bogom, Franci!".... | Živina je bila že naprej, in si še ži Tončki se je mudilo. Stopila je (naprej, in Franci je stopil za njo navadno;in jo je udaril z roko po hrbtu. "Ta je zadnja!".... Izginil je za vogalom, in Tončka Pa lepo stejse je ozrla nazaj in se je ustavila. | Nikjer ga ni bilo več, nikogar ni kovčeg, in 'bilo na vsi cesti, nikogar v vsi ogle-j dal javi. ... Samo živina jc zvonila i v bližini, prazno in zamolklo so i se oglašali zvonci in se oddaljevali. ... Razposajen jc stopil Franci v hišo nazaj in tedaj sta bila pokon-cu oče in mati. Oče je zavijal v popis sinova izpričevala, ogledal je vsakega še enkrat in jih lepo je taka stvar ceno, lie. ce . .. Dvajset grošev, Mica, brez pogajanja; če pa na tisto misliš, bom pa drugače povedal.." In mizar je dobil dve svetli srebrni kroni in se je odpravil proti domu. Franci je stal pri kovčegu in si ga je ogledal zelo natančno od znotraj in zunaj. Potem ga je zanesel v sobo in ga je položil na klop ob oknu. Takoj je pričel nositi vanj svoje stvari; del je vanj OGLAS. NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočan svoja je hvalil mirno naprej, in/ravnal in zavil v čist popir. ponovila vprašanje. | "Priden bodi, Franei, pa Boga malo, malo!____ Danda-jne pozabi! Moli rad, da boš srečen I". ... Mati je govorila s tihim glasom in precej žalosti je bilo v njem. "Piši domov, kako gre, kako je v stanovanju, kako je v šoli____ natanko piši!" "Bom!" — je rekel Franci in je gledal pri oknu proti sosedovim. Že je zaprezal hlapec konja, in žc je bil prišel sosed na pot pripravljen. "Pojdimo!" — je rekel oče, ko nekaj perila, nekaj ponošene oble-iJe pogledal skozi okno. Vzel je ke, in ko je prišel oče s polja, je|k°v<"eg in je šel naprej, in Franci bil že popolnoma gotov. PRVO DEJANJE. I. P r i z o r. (Kmečka hiša. V desnem kotu peč. v levem miza. zadaj vrata. Pri peči setli Podobnikarca in moli. Večer. Zunaj se sliši fantovsko petje.) Podobnikarca: — Se en očenaš za Franceta.... Bog mu daj vse dobro. Stara sem in nikdar več se ne bova videla. Kje je tista zemlja? Daleč je. (Tišje.) Edini moj sin in tako rada ga imam. Ca imam, pravim. Še nocoj, še par ur, pa bom rekla, da ga ni več, da sem mati brez sina. da sem starka brez opore. Strašen je ta sprevod. Ne pomnim, kdaj je bil začetek, ne vem, kdaj se bo končalo. Sama bom. sama na tem svetu. Ni ga človeka, da bi se spomnil name. Oče naš.... (tiho), kateri si v nebesih.... ti ga čuvaj.... an-gelj varuh.... ti mu stoj na strani.... posvečeno naj bo tvoje ime. (Utihne popolnoma, čuje se samo nerazločno mrmranje. Vrata se potihoma odpro. Vstopi France. Vesel je in se mu pozna, da je bil gostilni.) France: — No. šli bomo. mati. (Sede poleg nje na stol.) Dve ieti, sem rekel. Tudi Tomažev ni bil več. Ko se je vrnil, je toliko povedal, da se je vse zganilo v vasi. Kaj hočete, vse mine. Ce s^rn iih preživel osemindvajset, bom še dve. Tri magari, ali pa pet. Podobnikarca: — N«1 sin. ni tako. Pri meni si bil dosedaj. Samo tri leta sva bila narazen. Dolga doba je bila, polna bridkosti in trp jenja. Z ničeiiuu mi nisi mogel pomagati, revež, žalostila sem se. Sedaj boš šel. Kje je tista dežela? Pravijo, da je daleč. Tako daleč .je, da je tam noč. ko je dan pri nas in da so zvezde pri nas. ko tam sije solnee. To je daleč, daleč. (Pridušeno ihti.) France: — Ne jokajte, mati! Tomažev je šel in drugi so šli. Pol dežele je bilo že tam. Eden več ali manj. Pomislite, da jedo tam ljudje za zajtrk pečenko in da so svetli dolarji kamorkoli se skloni •lovek. (Zunaj zapojo fantje. Petje se bliža in postaja vedno raz-ločnejše: Ah, zdaj gremo, ah, zdaj gremo. V daljavi utihnejo.) Podobnikarca: — Slišiš, peli so. Mogoče nikoli več. Tudi njihova pesem bo utihnila v tuji deželi. Pesem bo utihnila in spomin bo obledel. Sedaj sem ti mati, prihodnjo spomlad ti bom morda še znanka, dve spomladi zatem ti bom tujka, starka, beračica ob cesti, ob katero se niti ne obregneš. France (začne hoditi gorindol po sobi. Roke ima sklenjene na Občna zgodovina hrbtu in gleda v tla): — Ne, mati. Ne bo tako. Saj me poznate. Ni-r Pesmarica, nagrobnlce — Ne jokaj. Pepea. se vrne. Učitelj: — Pravim, da je težko. France (stopi k Pepci in jo prime za roko Zakaj nočeš z menoj? Tomažev: — Pa bi res šla. Pepca: — Xe morem. Učitelj: — Ne spravljaj jih, te prosim. Podobnikarca: — Ne spravljaj jib. Pepca: — Saj ne grem, mati. Vrnil se bo, upajva, da France: — Seveda se bom. Drugače bi niti ne hodil. (Učitelj in Tomažev se pričneta tiho pogovarjati. Tomažev izvleče iz žepa šop papirjev in mu nekaj dokazuje. Učitelj odkimuje z glavo.) France: — Pa vseeno sem mislil, da 1.1 Sla. Ce sedaj ne, moraš pa obljubiti, tla boš p išla. Podobnikarca: — Ali noriš, France. Kam bi s tem otrokcu. Pusti mi jo, da mi bo v podporo in tolažbo v težkem času. Če bi bila mlajša, bi rekla: — Poročita se in idita v božjem imenu. _ S - daj sem stara in pravim: — Poročita se in ostanita v božjem imenu. Tomažev: — Se po vina bom stopil, da bomo pili /;I slovo. Gre skozi vrata in ne pogleda ne na desno ne na levo. Podobnikarca: — Kaj je povedal, gospod učitelj? Učitelj:— Govori, kakor vsi posvetnjaki. Kaj mu je? On ie že vajen tujine. Gre in pride, gre in ga ni. France (vstane in začne hoditi semtertja po sol.i. Pepea sprem-Ija z očmi vsako njegovo kretnjo. Podobnikarca gleda v tla učit,-I i stoji zamišljen): — Vse sem opravil; zaenkrat že. Če boste t,o trebovali delavcev, jih najmite. O.I ust si bom odtrgal, od jutra 'do večera bom delal, samo, da vi ne boste stradali (Pride še.) CENIK KNJIG katere ima v zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO, P 82 CQRTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI; Duhovni boj Marija Kraljica Vrtec nebeški POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Evangelij Fizika 1. in 2. del Hatekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Memščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50f, oba Na valovih južnega morja Nikolaj ZrinaJd O j etiki Odkritje Amerike, yea. Prihajač Pregovori, prilik*, reki Prst božji Sandevouj -.60 -.40 »—.50 —.30 tievolucijs na Portugalskem —.39 in mati sta šla za njim. Med vrati Jutri, oče, se pa lepo podamo je mati zajokala, in Franci je za-na pot.... Ob sedmih zjutraj s ;čutil tesnobo v srcu; naenkrat mu sosedovimi.... Lepo se bomo pe-;Je bilo tako tesno pri aruši, da je ljali...." Vesel in razpoložen je bil Franci, in ko je umival na večer noge, I samo mati in s« je veselil svoje gosposke bodoč- spodaj, posti.... Noge ne bodo več črne' "Z Bogom, Franei I".... zajokal tudi on. Prišli so do voza, sedli so gori, Franci sta bila še is najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino "Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropin j evee 4^2 gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. -- Potovalni agent je rojak M. Žngel. S spoštovanjem S. JACKSE, Bos lil, s*. Helena, QaL kdar vam nisem ničesar slabega prizadel. In če sem vam kaj, vas prosim v tej uri odpuščanja. Podobnikarca: — Da. zdi se mi. da bo ta ura zadnja. France: — Ne, mati, ne bo. To bomo živeli. Do sedaj še nismo. Kako širok je svet. Če ga človek od konca do konca premeri, pa še ne pride na konec. II. Prizor. (Učitelj potrka in vstopi.) Učitelj: — Toraj boš šel, France? Težavna pot bo. Malokdo je prišel in če se je vrnil, ga nismo več poznali. France: — Tako je in ne more biti drugače. Poskusil bom. kakor so poskusili drugi. Če bo. bo dobro, če ne bo, bo moralo biti vseeno. Podobnikarca (moli. sklanja glavo in plaka.) Učitelj: — Fant, koj besedičiš? Mogoče bo, mogoče ne bo — to je lahko reči. Toda, kaj bo z nami? Pomisli France! (Sede, si podpre z rokama glavo.) Pomisli na nas, pomisli na domovino. Težki časi so sedaj, kmalu se bo obrnilo. Ne samo zaradi domačih, zaradi vseh, ki smo tukaj, bi moral živeti. Mogoče, da nima pomena eno samo življenje, toda če je sto. če je tisoč takih življenj? Drug za drugega, eden za deset, deset za enega. Prej so bili lepši časi. Podobnikarca (komaj slišno) : — Da, prej so bili lepši časi____ Učitelj: — S krvjo, s solzami in s potom smo pojili to grudo. Pojili smo jo in sedaj se mi zdi, da je prenasičena, da ji ni ne za pot, ne za kri, ne za solze. Svoje najboljše ljudi odganja od sebe. Podobnikarca: — Saj ga nikdo ne goni. France: — Nikdo me ne goni. Sam vem. Toda obljubljam vam v tej uri,^ko mi je hudo pri srcu. ko slutim ločitev in vem. da bo grozna zame, obljubljam vam, da se bom vrnil, izkušenj poln____ III. P r i zo r. Pepca (se prikaže pri polodprtih vratih, v rokah ima posodo za mleko iu si briše z robcem oči) : — Moj Bog, saj bo res. France: — Da. se bom vrnil. Sam ne vem, Raj me vleče. Ni je vezi, ki bi me mogla zadržati, ni ga človega, ki bi mi zastopil pot. Podobnikarca: — France, pomisli name! Učitelj (istočasno) : — Pomisli na dom. pomisli na one, ki so odšli z istimi sklepi in se niso vrnili! . Pepca (stopi v sobo. Lase ima razkuštrane, prime se za mizo, la se ne opoteče): — France, pomisli name. Če je bila le vsaka stota tvoja beseda resnična, te prosim, ostani. France (jo pogleda, pogleda mater in učitelja in zopet njo. Zatem sede k mizi in zamahne z roko): — Ne morem. Vem, da mi je mati vse na svetu, vem, da si mi ti dražja, kakor življenje in, gl^j, i mi za mater, ni mi za življenje, ni mi za dom. Pustite nie, pustite le. (Vstane). Srce bi razparal tukaj pred vami, jasno bi vam rad dokazal, da je za vse dovolj ljubezni, da je je preveč, da je je toliko, da bi se lahko vsi vtopili v njej. Povem vam, da ne lažem in da še nikdar nisem lagal. Počakajte, vam pravim, počakajte dve leti. ''Utihne, strmi v mizo. Pepca stopi k materi in ji položi glavo na rame. Učitelj gleda skozi okna.) IV. P r i zo r. Tomažev (vstopi, se ozre po sobi in se približa Francetu): --Šleva, kaj se cmeriš? Torej če greš, greš, če ne, pa ostani. Kaj čepiš tukaj, ko vidiš, da niti dihati ne moreš. Podobnikarca (hoče nekaj reči, pa ji glas zastane v grlu, poboža Pepeo, skloni glavo in prične moliti) : — Ne vpelji nas v iz-kušn javo, temveč reši nas.... Tomažev: — Torej napravi se. Dragi že čakajo. Učitelj: — Koliko si jih že spravil, Tomažev? Tomažev: — Mogoče dvajset, žal mi je pa. da jih nisem sto, ali še več. Kdo bo živel v teh luknjah? Saj se še odsopsti ne more človek. Tam je svet. Pojdi France, kaj se zlodja obotavljaš? France: — Koliko je ura? Tomažev: — Deset bo. Vlak gre ob enajstih. Učitelj (sam pri sebi): — Daj Bog, da bi nikoli ne šel. Tomažev: — Kaj pravite? Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-slo vinski slovar -tehimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, ves. 4Q Senile - ; Stanley v Airikl Sherlock Holmes, ^_3., 4., 5. in S. svssek po "45 Sveta noč ,_.35 __Srečoloveo t—.29 r jg Strah na Sokolskem gradu, 100 zrezkov $5.06 $100 Strelec $4.00 ^an3ska knjiga, vtlika t--.S9 $1 00 ^tiri P°T-sti r—.2® ;_;50 Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 sves. $1.89 $100 Zlate ia8°de> vez. i—M ^20 življenja trnjeva pot .S5 L ]o5 ^a kruhom ,—.23} • Življenje na avstr. dvoru aii Sinrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) ~.7| $1.20 $1.20 $2.00 $1.20 ni me Slovenska pesmarica, 2. zvezek po —.60 ipisovnik ljubavnih pisem •—.40 Trtna us in trtoreja •—.40 Umna živinoreja •—.50 rjmni kmetovalec i—.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Saron Trenk t—.20 delgrajski biser t—.20 beneška vedeževalka t—.20 ciitka pri Visu ST-.30 »iodi svoje sreče kovač .30 c$oj s prirodo p—-.15 iožični darovi r-.15 •iurska vojska ^—.25 Cerkvica na skali »—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke Don Kizot i—.20 Dobrota in hvaležnost »—.60 i^abiola r t—.35 tleorge Stephenson, oče že- t—.20 leznic Grizelda ^.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po S-.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem »-.20 (van Resnicoljub .—.20 Izanami, mala Japonka t—.20 Izidor, pobožni kmet t—.20 Jama nad Dobrušo p—.20 Jaromil «—.20 Jeruzalemski romar t—.45 Krištof Kolumb «—.20 Križana umilejnost r-.40 Kaj se je Makaru sanjalo T i—.50 Leban, 100 beril .—.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 M^omestne tradicije .25 Miklova Zala i—.35 Mirko PoštenjakoviS t—.20 Na divjem zapadu, vel. f—.60 Na jutrovem Na krivih potili t—M Na različnih potih t-%28 Narodne pripovesti, 1. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.20 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike f-r 2. ev. Maron, krščanski deček «— i. z v. Praski judek — 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza i— 7. ev. Sultanovi anžnji 8. zv. Tri indijanske povesti r- 9. zv. Kraljičin nečak' 10. zv. Zvesti sin 11. zv. Bdeča in bela vrtnica «— 12. zv. Boj in zmaga r- 14. zv. Prisega huronskega glavarja t— 15. zv. Angelj suinjsv 16. zv. Zlatokopi — 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev 19. ev. Mlada mornarja «— TALIJA. Zbirka gledaliških Iger: —.21 t—.29 f—.M -.21 tirat sokol Pri puščavniku Raztresene« Starina riea Županova Micka idealna Tašča RAZGLEDNICE: Newyorike, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Torka krasnimi Blikami, mali ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna atenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v £> tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je nri w*att še vračunana, t-JI —.19 t—.21 —M $1.5« k GLAS NARODA, 26. XOYF^rBBA. 1915. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VOJAŠKE VESTI. Odlikovanje. Rezervni poročnik .Maks Kobler 1. bosensko-her- «•<■ imovinskega pi^spolka. ki si je na 1»' j i š i" ii priboril veliko srebrno hrabrostno kolajno, je odlikovali >< daj /ai hrabrost pred sovra Ini-kfiin * Sisrnum laudis. — Odlikovan jr bil /-.i hrabrost pred sovražnikom na jugozapadnem bojišču prapu! žak Drago Cesnik iz Kne-/. ka na Notranjskem s srebrno •:.-abn>stno svetinjo 1. razreda. Praporščak < 'e.snik je od izbruha vojne /. Italijo na jugozapadnem bojišču ter se je odlikoval v ku- • iili bojih ob gorenji Soči. — Srebrni si gun ni laudis je dobil nad-poročnik 1". dragonskega polka Ivo Aljanči«'. — Signum laudis so dobili: rezervni poročnik top-nii-arskega polka Karol Okretič, re/.ei vni asistenčni zdravnik dr. J*"ran I »ratanič 4. kavalerijsk® tli-vizije in rezervni nadporočnik i van Firhas. — Zlati zaslužni kri1 /c s krono na traku hrabrostne s v < t i 11 j i • j«' dobil vojaški otieijal i>i|, Sajg«*r>ini«l. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo jo < 111 >il stotnik 12. domobranskega i »Ika Krnil Brižnik. — Zlati / jisht/ ni križee na traku hrabrostne svetinj«' j<- dobil domobranski a -nnski akeesist pri 65. pešpolku .Josip Hrailae. — Srebrni signum . tui is je < 1 o i>il rezervni nadporeč-iIk infanterijskega bataljona V 22 Marko Bajuk. — Signum laudis sta dobila rezervni poročnik 22. p.-špolka Fran Devetak in j.zervni poročnik JS4. pešpolka i van Per ko. - Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je tlubil rezervni vojaški živino-/dravnik lopničarskega polka Kovač. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nemški armadi do-. ulanskega polka Henrik IYf'iiik. — Vojaški zaslužni kri-/•■i- razreda z vojno dekoracijo j • dobil nadporočnik 7. pešpolka Vinko Potočnik. — Red železne krom- :Ss razreda z vojno dekoracijo je dobil major 64. pešpolka luinu-ij Aleš. — Signum laudis so dobili; rezervni poročnik bosen-sko - hereegovinskega bataljona 111 2. Anton Miheve, črnovojniški poročnik -Ct. topničarske baterije i-Vliks Drobnjak in poročnik 17. baterije iJO.fi eni inožnarjev Josip ♦ 'ivroj. Z'.aTo hrabrostno svetinjo je dobil rezervni poročnik •">:>. pc-polka Štefan Uršič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda .jf dobil poročnik Ernest Bratko-vič. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje vi dobili nadporočnik-računovod-ja 7. topničarskega polka Teodor Tavčar, rezervni vojaški oficijal pri 27>. 4. sem Vam dosedaj okrog 100 dopisnic. Koliko ste jih prejeli.1 (Stariši so prejeli okrog dopisov, i Kaj dela Feliks? ( Nadpo-ročnikov brat. ki se nahaja kot enoletni prostovoljec pri 17. pešpolku.) Zelo ga zavidam in vsako uro si želim, da bi bil na njegovem mestu. Tu se nahajamo trije častniki in 11 mož našega polka. Živim popolnoma zase in ne vem že mesece ničesar o svetu. Dobivamo po :>0 rublje v na mesec, kar odgovarja pri nakupovanju približno KM) našim kronam. Nad dve tretjini porabim za hrano. O-stalo za tobak itd., obleko, perilo in podpore ujetemu moštvu. Zelo bi me veselilo, ako bi mi Feliks pisal kaj o mojem polku. O svojem slugi Zenku ne vem ničesar, le toliko sem izvedel, da se je nahajal neki sluga mojega polka v oktobru 1914 v Barnanlu, v gu-berniji Tomsk. Pisal sem tja. Pišite mi le na dopisnici "Rdečega križa*', ker pridejo preje. Srčno Vas poljublja in pozdravlja Vaš Frie, Tretje vojno posojilo. Pri ljubljanski kreditni banki so med drugimi subskribirali vojno posojilo sledeče stranke: Mestna hranilnica v Kamniku 35.000 K; Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 20,000 K; Posojilnica v Črnomlju 20,000 K; Ivan Samec, ve-letržec v Ljubljani, 10.000 K; Danilo Pire, lekarnar v Idriji, 10.000 K; Josip Zidar, trgovec v Ljubljani, 10.000 K: Ivan AVakonigg. trgovec v Šmartnem pri Litiji. 3000 K: Avgust Jenko, trgovec v Ljubljani, 2000 K; Viktor vitez Andrioli, e. kr. davčni upravitelj v Kamniku. 2000 K: Hranilnica in posojilnica v Železnikih 2000 K ; Stefan Arko, posestnik. Dane, 2000 K: Josip Pros, ravnatelj tobačne tovarne v Ljubljani. 2000 kron. Ljubljana. Znani hrvatski pesnik Rihard Katalinič-Jeretov piše zadarskemu '"Narodnemu Listu" iz Ljubljane: "Ljubljana! Koren te besede mora biti v glagolu ljubiti. Kajti ona je Ljubljena, ljubica, miljeniea vsakega Slovenca. Kar je Hrvatom Zagreb, to je Slovencu Ljubljana. Lepa je ta bel« sestra belega Zagreba. Lepa. čista, prijetna, vesela kakor mlado dekle. Korak iz mesta, pa si že v zeleni šumi, v tihem gaju. res prava sestra Za-greb-grada. Vsak tujec jo mora vzljubiti, kamo-li Hrvat! Ta je tu doma. saj se tu govori hrvatski, samo nekoliko drugačno, pa hrvatskemu Zagorcu doni ta mehki jezik ravno tako kakor njegov domači. Danes je Ljubljana babilonski stolp — vse jezike slišiš, zastavo pa nosi italijanski. Saj so se sem zaklonili večinoma Italijani iz Trsta, Gorice, zapadne Istre. In draga, dobra Ljubljana jih je sprejela prisrčno slovensko-slovansko. Kadar se povrnejo domov, bodo, upajmo, i oni vračali Slovencem in Hrvatom *ailo za drago... Živahna je danes Ljubljana. Povsodi vojak in povsod avtomobili, ki hitijo, pražijo, kadijo in se gnbijo kot samum. V kavarni sedi general, naše gore list. Vidiš ga citati vsak dan pri oknu slovenske in hrvatske liste. Pa tudi med vojaštvom je listov z naših gor: Bošnjaki, Istrani, i Primorci, Dalmatinci, Boduli in otočanci. I marsikateri Varaždi nec se sprehaja po ulicah, domovine sin. Pa da. Bože moj. igramo se tako po malem z raznimi pro-vineijalnimi imeni — ipak smo vsi Hrvati. Sestre Slovenske nas na to opozarjajo, saj pravijo, kadar slišijo našo govorico, "kako so Hotni ti Hrvati". In tudi Bo-dul se spomni, da ni samo človek, "vengo i Hrvat". Da, Slovenske so mile in drage, *"ko i majeiea jim Ljubljana". Le nad enim vsi mrmramo — nad meglo. Ljubljanska megla se zna na vleči kakor bi bila londonska. Bela Ljubljana bi jo rada pregnala — ali eto sad n'kud uikamo iz magle." Za mater desetih sinov-vojakev. sled posredovanja podpolkovnika Fridolina Kavčiča na Dunaju je dobila vdova Alojzija Drole v Špitaliču pri Kamniku iz cesarjeve privatne šatnlje 500 K, od nadvojvode Evgena pa 1000 K. Oddaja strečja. Na predlog deželno vlade kranjske je notranji minister odredil, da se na do na-daljne ureditve onim produeen-toni. ki pridelajo le toliko stročja (fižola), kolikor ga rabijo sami, stročje ne rekvirira. Definitivne odredbe pa bodo izdane šele, čim bo končano popisovanje zalog. Naslov profesorja je dobil dr. Alojzij Merhar. pravi učitelj ve-ronauka. na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Iz ijudskešolske službe. V Sori-ei je nameščena namesto učitelja Josipa Primožiča, ki je odšel v čr-novojniško službo, bivša provizo-rična učiteljica v Repnjah Marija Žerjav. — V Tržiču nadomestuje absolvirana učiteljska kandidati-nja Frančiška Mrak kot suplenti-nja učiteljico Sofijo Gmndner. ki ima dopust v študijske svrhe. — V Selcah nadomestuje nadučite-lja Alojzija Koprivca, ki je pri vojakih, absolvirana učiteljska kandidrtinja Katarina Milač kot suplentinja. — Nameščena je kot suplentinja na deški ljudski šoli v Tržiču Angela Hafner, na dekliški šoli istotam Margareta Lil-leg. Dovcl j eni sejmi. V Črnomlju so zopet dovoljeni tržni dnevi in sejmi za prašiče. Prvi sejem je bil 2. novembra. Izpred deželnega kot izjemnega sodišča. 621etni dninar Ivan Brun-šek iz Trebeljevega je tat iz navade. Kaznovan je bil že opetova-110, tudi na dobo več let, celo do 6 let že, ali vse kazni so ostale brez uspeha. Kradel je samo bolj previdno, slednjič so ga zasačili, ko je v cerkvi na Gorenjem polja ukradel 3 krone in vinarjev; pri njem so našli srebrno uro in dru ge stvari, ki jih brez dvoma ni dobil poštenim potom. Brunšek je obsojen na 5 let težke ječe. — Vdova Alojzija Saringer iz Celovca. rojena 1853. leta, je bila že o-petovano kaznovana radi tatvine. Ona ima navado izdajati se za profesorsko vdovo, ki ima denar po bankah, pravi, da je samo v zadregi in tako izvabi ljudem denar, stanuje zastonj pri ljudeh in jč in pije zastonj. Tako je delala zadnje čase v Ljubljani, v Spod nji Šiški in na Glincah ; opeharila je ljudi za 292 kron 30 vinarjev. Tudi se imenuje danes Berta Punier, jutri Alojzija Sedi a k, kakor se jej ravno zdi prav. Obsojena je na 5 let težke ječe. Tatvine v Ljubljani. Ročni voziček je odpeljal nekdo Magdaleni Smoletovi s Štajerskega, ko ga je pustila na Vodnikovem trgu. Potem* je bil tam ukraden tak voziček tudi Mariji Velkavrhovi iz Krakovske ulice. Pred jubilejnim mostom pa je izginil enak voziček Antoniji Trtnikovi iz Gornjega Kašlja. Razne sumljive reči so našli v nekem gozdu pri Škofljici, in sicer 2 posteljni odeji, namizne prte, pelerino, srajce, razne rute, 11 metrov ženskega blaga z rdečimi rožami, svetilko, 2 britvi, več loncev, en sodček in še drugo. Naj-brže so to nakradli cigani in pustili. ko so zbežai: od tam. ŠTAJERSKO. Vojno posojila. Pri ljubljanski kreditni banki je subskribiral vojno posojilo Cesarja Franca Jožefa I. zaklad za uboge v Trbovljah 20,000 kron. Komu bi bilo pomagano z razveljavi j en jem maksimalnih cen? Iz Maribora pišejo: Sedanje maksimalne cene so tako visoke, da jih sloji, ki so preje kolikortoliko še za silo živeli, sedaj sploh n«? morejo zmagovati. Marsikdo nima niti pojma, kako ti ljudje sedaj žive in posledice se že kažejo. Ti ljudje, posebno naraščaj, vidno hira. Vsak dan jih je manj in tudi odraščenim pojemajo zaradi slabe in pomanjkljive hrane moči. In naj bi se na primer razveljavile Kje je ANTON GLAS; Doma je iz Štajerske in pred par leti je bival v Ralphton. Pa. Prosim ga. da se mi oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. Ce kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi izvoli javiti, za kar so vnaprej zahvaljujem. — Ivan Pajk. 4-"6 Chestnut St.. Conemaugli, Pa. 2-'i-2u—11 Iščem svojega prijatelja ANDRE-1 JA JAGK A, ki je delal v spo-; mladi v Gibson. N. Mex.. in odi tam se prenns il ne vem kam.I Prosim cenjene rojake širom! kri za Amerike, naslov, da mi ga javi, mu bom zelo hvaležen: sam ta oglas, hitro javi. — 166. Monongah. (23-26—111 maksimalne cene! Posledica bi bi la, da bi vse hipoma poskočilo in kmalu bi bilo še enkrat dražje kakor je sedaj. In komu bi bilo po-magano? Za p: *niožne meščane se ni treba bati; ii so na go: kcm. Dobiček bi spravilo le pav oderuških produeentov in prekupeey. drugi bi pa morali poginiti od gladil. Kakor hitro se podraže živila, se dvignejo celic tudi drugim produktom in tako bi trpel meščan, mali posestnik in delavec na deželi, ki sta tudi odvisna od dnevnih trgovskih cen. upeni bi bili žene in otroci v vojni se bojujo-čili mož in očetov, najbolj pa še vdove in sirote v vojni padlih vojakov. Sicer je pa draginja že itak neznosna — 1o čutimo vsi. nekateri na ti. drugi pa na drugi strani. Ce proda naš seljak tistih par repov, ki jih ima še v hlevu, nekoliko dražje, bode pa zato plačeval potem druge potrebščine po še enkrat tako visoki ceni kakor daj — in kje je potem dobiček, je jasno pokazalo že sedaj. PRIMORSKO. Smrt med begunci. V Ljubljani je umrla 7-"» let stara begunka Jo-j stih, dobra poslopj žefa Skolarie. pristojna v Šmartno v kojščanski županiji v Brdih. V ruskem ujetništvu se nahajajo: Anton Skabar. doma iz Velikega Repna. Anton Šterk. doma iz Kontovelja pri Trstu; Anton Cok. od Sp. M. M. v Trstu, Leopold Pertot iz Barkovelj pri Trstu. Fran Brišček. doma v Brišče-kih pri Proseku. ter Anton Bole iz Kopreve pri Sežani. Njih bivališče je Selo Aleksandrovskoje. Staropolska gubernija. Iz italijanskega, ujetništva se je oglasil Ivan Štolfa. vikar na Trnovem pri Kobaridu, doma iz Volčjega grada pri Komnu na Krasu. Pisal je i/. Ažle (Azzide; pri Sv. IVtru Slovenskem v Benečiji. Naznanja vpokojenemn šolskemu ravnatelju Antonu Le-banu v Komnu, da se nahaja v Azzidi kot vojni ujetnik iu da mu naznani novi naslov, kadar pojde od tam. Pravi, da se mu godi dobro. Z njim je tudi sestra Marija. Paketna pošta za Avstrijo ustavljena. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravj •išnesljlvo vsakdo poSlje, ker sem ie D&d IS let tukaj v rem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek , vzamem kranjske kakor vse dM« TOV V NEMČIJO, AVSTKIJO harmonike ter račiu atn po del'1 ka,-IN OGRSKO, KER NOČEJO korSno kdo nbtera bn-a nudaHRlu PAROBROD. DRUŽBE SPRE-1 v^ra5ani-JEMATI TEH POŠILJATEV. ,0EN WENZEL- POŠTNI MOJSTER, MORGAN OBJAVLJA, DA «SE JE USTA VILO ODPOŠILJANJE PAKE 1tl7 East 62nd 8U Cleveland. Ohl«. njegov i za karj ko eita' prosim naj s" mi! Tonv Janus. AV Nasvet nje. da ako se mu kaj piše. naj se stavi pismo v navadno kuverto, pismo in kuverto je treba potem staviti v večjo kuverto z naslovom: An das Role Kreuz in Genf. Schweiz. Priložiti je treba pismu prošnjo, naj se pošlje pismo na ujetnika, naslovljeno na označeni kraj. Pismu je bil dodan nemški listek, ki priporoča, da naj se v pismih govori samo o rodbinskih rečeh in opušča vsak dvo-j umen stavek. Pisma, namenjena v Italijo, naj se denejo v zavitek brez obloge z natančnim naslovom prejemnika. Ta zavitek naj se vtakne v drug zavitek, naslovljen na "Ziiricher Bureau f»r Auf-suehung Vermisster. Ziirieh. Selivveiz." Pismo iz ('uriha v Ko-1 men je rabilo 4 dni. Vojno posojilo. pri ljubljanski; kreditni banki je subskribiral', vojno posojilo ilr. Alojzij Franko v Gorici 10,0()0 kron. Izkaznice za kruh in moko so uvedli v Trstu. Vsaka oseba ima pravico do normalne nakaznice, j ki daje pravico do 280 gramov; kruha ali 200 gramov moke na dan. Izkaznice so razdelili skupno no družinskih gospodarstvih. Farme na prodaj. Onim, ki žele kupiti obdelano farmo, se nudi tu najlepša prilika zvl nakup: 1. Farma 40 a k rov: C milj od Asli-laiula, ki ima l.j.000 prebivaloev. Ob glavni cesti; pošta v<>/.i mimo; telefon napeljan, še!a blizu: .'»3 akrov ei-mašinerija, konji. govedo, seno in druga krma. Cena $."»000; takoj se plača $1500. ostalo na lahke pogoje. (Iiolezen v družini vzrok prodaje.i Farma SO akrov: VI akrov očiščenih; ol> dobri poti, blizu železnice, dobra hiša in štabi. Cena Č-TJnO: takoj $NO0. ostalo na Inhke poiroje. — (Lastnik ima trgovino in zato prodaja.) — Farma 60 akrov: T milj fxl Asb ianila: ob cesti iz konkreta: ir> akrov fflstth: tlohra poslopja, šola na tej zemlji. Konj. 4 goveda, nekaj ]>r(>ši cev. mašinerija in pridelki. — Con? ^000: takoj $12UO, ostalo na lahka izplačevanju. < I.:istn!k je l>il vla«ino služiio in zato ]irothija.i 4. Farma 40 akrov: nedaleč od Aslilanda: 12 akrov čistili, lepa hiša Cena $2100; takoj polovica. (Bolezen vzrok prodaje.) o.) Farma 20 akrnv v malem me stecu, dobra hiša in štaia. Cena $2000 takoj $r»oo.— To so samo nekatere obdelanih farm, ki jih imamo na prodaj. — Poles tega imamo na prodaj na tisoče akrov ne obdelane zemlje po $17.30 "111 $20.00 aker. — Pišite po naš list "Kolonist", katerega pošljemo zastonj. The lames w. Good Company Slovenian Dept., Ashland, Wis. Vaš pametni tekmec rabi električno gonilno silo v svoji tovar i To je moderna metoda, ki štedi čas in < « nar Vprašajte le enega, ki rabi Edisonovo službo, če bi se hotel vrniti k staremu načinu. Nato nas obiščite The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 Branch Offiae Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Sprins W0 ] *124 W 42d St Bryant 5262 0 »151 E 80th St Lenox 7780 126 Delancey St Orchard I960 10 Irving PI Stuyvesant 5600 I ~ »27 E 125th St »362 E 149th St Melrose 3340 »Open Until Midnight Hsrlem 40J« Night and Emergency Call: Madison Square 6001 dobito "GLAB KAEODA" St,in m«8ec« dnevno, ixvzemsi nedelj In po-BUviuh praznikov. "GLAS NABOB A" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 25 strani berila, v mesten 156 strani, ali 624 strani v Štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaža drevno poročila s bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da j« list zelo rassirjen. osebje lints j« organizirano in spada v ctrokovno mijs. -33 \ Zdravje moč v 111 krepost. LSCE 8E organist in mežnar, ki jc vešč v orgljanju, petju po cerkvenih določilih, poučevanju petja in če mogoče tudi godbe, itd. Mesečna plača in prosta štolnina, skupaj okoli 7001 do 800 dolarjev letno. Imamo tu dve godbi. — Kdor bi bil zmožen voditi in igrati pri njima, bi dobil še lep postranski zaslužek. —Natančni pogoji se zvedo pri podpisanemu, kamor se naj pošljejo tudi zpričevala. Oženjeni imajo prednost. Rev. Anselm M urn, O. F. M. 408—5th St. So. Bethlehem, Pa. Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali z?.struplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, ^kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok. mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALi TRPITE na T: at ore m ir.mpil slotloi^ili slmpl-ATiior: liolri^ino v Icrižn. V rilo" no v zjibili, ^rlr.-vobol. izguba tiprtita, ki^l«a v žeio»lcti. j>ovrara:ije liinno, bl ju v a nje. /.cir-no ribanje, nerist, jvzik, smrilofa sapa. izjjuba spanja, sitib«1 sanje, slabost in na;jla razburjenosr. nervi-Knost in raztlražonost. onemogli znamenje, na.-i in zdravljenju, ki jmmag:; tn< 5kin» zdravja, inoci in svežesti. da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa ti>ri, ':i s<* narne- kak o :>i se ravajo ženiti. Iz. nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja vaše teškoee obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Pošljite ta kupon še danes, DR. J. RUSSELL PRICK CO.. S 1000. 208 N. Sth Ave.. Ch»ca£o. III. Cenjeni doktorji:—Pošljire mi takoj vaSu zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Stev. in ulica Box No. Mesto..............................Država $110.00 gotovini ZJISTOOJ. - 21 PEKOV KIlHITJjl POZLflČEHB - $6.60 $100 OO v gotovini damo v»»kemu, ki nam dokaže, da prodaja še kak drugi te pristne ure na 21 k % men o v 1 41tBmtnn nn.ux«,. _____ , . 96.es in dm daje 38 darov ZASTONJ Da uvedemo in razširimo vsepovsod nale prUtne ure na 21 kamenov luv :ft ™t„ ^" 2,° » naw cen pozita. pošljemo takoj po pošti aKek.presu na ozled tako pristno uro n.21 kameno^p^SSčenoXvom ^tomVfiS zntJt^l roje našfl posebna cena $6.68. Polesr te ure dajemo teh 3S darov popolnoma ZASTONJ Ve4žica^»f«?SSi!^- ° ,et za ka.V" pisalno pero majhno ut^bndUko. trit-. pos^icos čopičem, privesek k kukala, križec, brožo. prstan. zap«Si!cor^^e^M^iSSSSSfi^s"pH^kSST' Se^ic^ ^ "efev^tnU ^ UNION SUPPLY COMPANY, Dep. 120, Saint Louis, Mo. J OLAS NAKOPA, 26. NOVEMBRA. 1915. --- — T WATERLOO Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P. 17 (Nadajevanje) Pri teh besedah dvignil roko. in odšli smo v delavnico. Katarina je dobro zakurila in vsak se je lolil svojega dela. Isti dan je ostalo vse mirno in tako tudi prihodnji. Par sosedov je prišlo k nam pod pretvezo, da si hočejo pustiti popraviti svoje ure. — Ničesar novega, sosed? — se je glasilo. — Moj Bog. — je odvrnil oče Gulden. — vse gre tako mirne naprej. Ali tudi vi ne veste ničesar posebnega? — Ne! — Na očeh pa jim je bilo videti, da jim je bila znana usodepolna novica. čanov je priletelo za nama in vsi so govorili drug proti drugemu: — Veliki trenutek je prišel! Ko smo dospeli na vogal Paradnega trga, smo videli pred pošto vse črno ljudi in vse je stezalo vratove ter vpraševalo kurirja, ki pa ni dal nobenega odgovora. Poštar, gospod Pemette, je odprl razsvetljeno okno, nakar je /letel prav z voza v sobo velik svežen pisem in časopisov. Okno se je zopet zaprlo in pokanje z bičem je opozorilo ljudi na to. da morajo stopiti na stran. — < asopise! — se je glasilo od vseh strani. — Le časopise! — Poštni voz se je pričel tedaj zopet premikati ter je izginil za Nemškimi vratmi. — Pa bova šla v kavarno Hoffmann, — je rekel gospod Gulden proti meni. — Storiti pa morava to hitro, kajti časopise se bo takoj prineslo. Ce bova še dolgo tukaj čakala, ne bova mogla v kavarno. Ko sva pla preko trga, sva slišala nekoga, ki je letel za nama. Bil je major Margarot, ki je zaklical s svežim, veselim glasom: i. i iMimiiiwIi ■ ... .. iN — Pojdite, jaz jih imam! Vsi častniki, ki so se nahajali na dopustu, so bili poleg. Hitro šmo šli v kavarno in komaj smo sedeli notri pri veliki peci, ko se je že pridrlo noter ljudi, da je bilo veselje. V tem trenutku je bilo treba videti obraze častnikov, ki so se nahajali no dopustu. Ko so šli tako po cesti z bledimi obrazi, vise čimi brkami ter blesteeimi se očmi, ki so štrlele v temo, so bili slični divjim živalim, ki se plazijo krog svojih žrtev. Njih duša pa je bila pri Napoleonu. Vedno več ljudi je prihajalo v kavarno in postalo je tako za-dušljivo. da so morali odpreti vrata. Zunaj na cesti, ki vodi k ka-valerijski vojašnici, je bilo zelo živahno. —- Dobro je bilo. da smo takoj prišli, — je rekel gospod Gulden. Velika množica ljudi, ki se je nahajala v kavarni, je delala velik kraval. dokler ni nekdo zaklical: — Tiho! Bil je major Margarot, ki je ravno stopil na mizo. Za njim sta stala med dvojnimi vrati orožnika Keltz in "Werner, dočim so se sklanjali skozi odprta vrata drugi ljudje. V istem trenutku se je glasilo ven na trg ponovno povelje: — Mir! — Nato je nastala popolna tišina in človek bi menil, da ni sploh nikogar, ki bi bil navzoč. _(Nadaljnja m). \ EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR \ | (Notary Public) I 4 v GREATER-NEW YORKU i i ANTON BURGAR \ p 62 CORTLANDT STREET, NEW YORE, N. Y. p 1 IZDELUJE IN PRESKRBUJE I f vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne 5 'S nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti p K ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede 0 £ datuma izkrcanja ali imena parnika. fk g uh turna izkrcanja an imena parmxa. k g Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreienL J S s MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • • • DELO OKUSNO, • * • • • • IZVRŠUJE PREVODE Y DRUGE JEZIKE, • W S UNUSKO ORGANIZIRANA. v • v p FOSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlaiidt St., New York, N.Y. s«*««««^c&^cmm&^cg^xmmmw Caj pravijo pisatelji, oflsajakl la driavalkl • Eajltf "Doli z orožjem P5 Lst NlMaJevfi Tslstej |s pisal: Knjigo m a veliki* allt- prebral In v njej naSel veliko koristnega. Trn knjiga Ml« rpiiva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je nmrla madama Btasl al kilo na avetn tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli a orožjem Je pravo ogledalo sedaajo-Bs Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da m bližajo človeštva bolj Si časi. Kratkomalo: aelo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajšs poljubil, V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sua t aekam SoadB pri Krleglach ln sem bral knjigo a naslovom "Doli ■ oroA-]em I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahka rečem, da ata ta dva dneva uekaj posebnega t mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem saielel, da bi se prestavilo knjigo ▼ rm kulturne Jedke, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi t Bolah ne imelo manjkati Na avetn ao dražbe, ki raailrjajo Svate Pismo. Ali M as m noclo ustanoviti drnšbe, ki bi rasUrjala te iaJigoT HotfK bril m Ta Ja najbolj aSarlllra knjiga, kar sns li* Kdaj bral**— 1:® \ C. Neumann Hafer: — To Je aajboljte knjiga, kar s« jlk spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir____ Haas Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlina)! Ka hen slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom p*-■tuHL Naj bi tudi ta knjiga na&a svoje apostolje. ki bi ill taja Icrliemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dnnajewskl je rekel v nekem svojem sova-ru ▼ poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. ProsinrVaa. posvetite par ur tema dela. Mlslia, Aa m me bo nikdo vsi navduševal sa vojno, če bo prebral to knjig«, CBNA M CENTOV. Jo Bril Slovenic Publishing Co., 42 Cortlandt Street, Mew York City, H. T. RdRrtHRfl "GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. —NAROČITE SE NAN J I NAZNANILO, Rojakom t državah Illinois Is Wisconsin naznanjamo, da jih hole obiska! nnl aastopnOč 6 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav ia pa kolonij-skih posestev vseh yelssil, Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13palca velika Cena parno 25 centov Manjši vojni atlas devet raznih temlJevSdo - kateri j« opravičen pobirati naroi uno za list "Glas Naroda" in in lajati pravoveljavna potrdila. Ro akom ga toplo priporočamo. Uoravniitvo 'Glas Naroda'. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Baje se informacije v natarali-zacijskih zadevali: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa Inc. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N Y ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON j« vreden dessi (li) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa gA predloži skupno 1 devetdesetimi (90) ali vei rte Dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI ▼ kak* *» Uit HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali prt TEB AMERICAN TOBACCO CO* Presta* Dent 49* B-tomr St.. \W York, S. T. Ta ponudba ugasne 31. marca 191S. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih, Cena 15 centov. rosoi KOJAKTf Najbolj n-peSno mi f silo za lea-mj