IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO Naš tede p re g zadovoljstvo vojakov nad položajem v vojski, ki odraža splošno korupcijo, ki vlada v deželi. Med vojsko je resno vrelo že od palestinske vojne sem. E-giptovski vojaki so takrat morali okusiti vse ponižanje poraza, ki jim ga je prizadejal številčno slabši nasprotnik. Prvi vzrok za poraz je bila škandalozna oprema vojske. Vojaške dobave so namreč e-den izmed glavnih virov zaslužka ne le generalov, temveč tudi številnih velikašev, ki se pečajo z industrijot trgovino in prekupčevanjem. Zaradi splošnega ogorčenja je bila takrat uvedena preiskava v komisiji za vojaške nabave, toda po nekaj letih še ni znano, ali je preiskava, rajši «preiskava«, sploh kaj dognala. Faruk se je za osumljence nekajkrat kar odkrito zavzel. Ko je po padcu vlade Sirrg paše Hilali sestavljal novo vlado, je postavil Nagiba za vojnega ministra. Kralj se je temu uprl in vsilil v vlado svojega svaka. Dan kasneje je državni udar odlpavil Hilalijevo vlado, čez nekaj dni pa še Faruka. Vendar je verjetno, da udar ni bil organiziran proti Hilaliju, ki je že poprej pokazal nekaj volje, da stopi korupciji na rep. Zelo verjetno je bil pripravljen že prej in naperjen proti Sirry paši, ki je samo slučajno odletel dan ali dva prezgodaj. Nagib pravi, da bo skušal rešiti deželo korupcije. Vprašanje je, koliko se mu bo to posrečilo, saj ne gre samo za nekaj grešnikov, temveč za sistem Vendar je znak dobre volje, da je začel pri glavi, kjer riba najbolj smrdi. * * * Kongres demokratične stranke v Chicagu se odvija v Ei-senhowerjevi senci. Čeprav je «i7ce» pokazal marsikatero šib. ko točko in je očitno, da je važnejša in veljavnejša stranka kot njen kandidat, je vendarle zaradi svoje popularnosti človek, ki se ga je treba bati, ker utegne imeti znaten vpliv na množico neopredeljenih volivcev, ki odloča o izidu predsedniških volitev. Demokrati išče. jo torej pot, po kateri bi se mu najlaže uprli. Mnenja o tej po ti pa so, kot se zdi, deljen a. Ne govorimo tu o že tradicionalni razdeljenosti stranke v nazadnjaški Jug in naprednejši Sever, v «dixiecra-te« in sliberalce». Potek kongresa kaže, da je sama liberalna večina razdvojena. Prva teza, ki jo očitno podpira strankino vodstvo in tudi predsednik Truman, je ta, da je stranki predvsem potrebna enotnost in zagovarja zato kandidaturo guvernerja Stevensona, ki je priljubljen tako na Jugu kot na Severu; nekateri so šli celo tako daleč s koncesijami Jugu, da so govorili o možnosti kandidature sdixiecratskegar> senatorja Russella za podpredsednika ob Stevensonovi stra-nt torej nekaj podobnega kot tandem Eisenhower-Nixon med republikanci. Druga teza, ki je izraz skrajnega levega krila stranke in jo predstavlja predvsem HarrL man skupno z Rooseveltovim sinom, sodi, da o zmagi ne bo odločala toliko enotnost stranke — kajti volivci demokratične stranke so še vedno manjšina med vsemi volivci v ZDA. — temveč orientacija neopredeljenih volivcev v gosto nase. Ijenih severnovzhodnih državah, Ta teza nastopa proti vsa-kemu kompromisu z Jugom, za dosledno «liberalno» politiko stranke, zlasti pa za odločno stališče glede državljanskih pravic črncev in glede sindikalne zakonodaje. Najmočnejši predstavnik te struje na kongresu je senator Kefauver, če. prav sicer osebno ne pripada skrajni levici Gre torej za to. ali bo o zmagi na volitvah odločal kompromis, kot pri republikancih, ali pa večja ali manjša naprednost programa. Ze sam obstoj spora dokazuje, da se v demokratični stranki pojavljajo moč. ne napredne tendence. To se odraža tudi v dejstvu, da so zunanjepolitična vprašanja — ki so bila pri republikancih glavna — stopila na demokratičnem kongresu v ozadje, v o-spredje pa so aktualni notranjepolitični problemi in sicer gledani prav skozi prizmo naprednosti ali nazadnjaštva. Govoriti o tem, katera teza je v današnjem konkretnem poli. tičnem položaju v ZDA demokratični stranki neposredno koristnejša, je seveda zelo težko. Zato se zadovoljimo z ugotovitvijo, da je strankino vodstvo doseglo svoj cilj — verjetno ob močni podpori predsednika Trumana, ki je prispel v Chicago nekoliko pred začetkom tretjega glasovanja. Stevenson je bil po odstopu ostalih tekmecev izvoljen za predsedniškega kadidata demokratične stranke in se .bo v novembru pomeril z Eisenhouierjem. Takrat bomo dobili tudi odgovor na gornje vprašanje. Zadnjič smo govorili o Iranu; ta teden pa je tudi Egipt opozoril na Srednji vzhod, to najbolj nemirno področje v današnjem svetu, Najbolj nemir, no zato, ker so razmere tam najmanj urejene; stari fevdalni svet se krčevito upira zobu časa, ogromna množica prebivalstva živi v nepopisni bedi in zaostalosti, novi svet v obliki najmodernejših industrijskih naprav s katerimi tuji kapital izkorišča naravne vire teh dežel, pa se je življenja v njih komaj dotaknil. Z notranjimi nasprotji se prepleta nenehna borba tujih vplivov. V obeh primerih — v Teheranu in v Kairu — pa je bilo čutiti pri udarih razločno ost proti vladarju, in v obeh primerih je moral vladar kapitulirati. Popolnoma ljudska osnova te protivladarske osti je zlasti prišla na dan v Teheranu, kot je sploh Mosadekov udar mnogo bolj razgibal množice kot Nagibov, ki ga je izvedla vojska. V Iranu se je v izpadih proti šahu skristalizirala spontana, podzavestna mržnja proti domači fevdalni gospodi, ki se bogati ob za naše prilike neverjetnem izkoriščanju. Med Mosadekom in šahom — ali Ghavanom es Sultanehom — je samo ta razlika, da je Mo-sadek znal ubrati popularne struje nacionalizacije nafte. V tem vidi raja izhod iz svojega sedanjega bednega položaja. Seveda tega Mosadek ne more nuditi, čeprav obljublja neke reforme, ki pa jih verjetno ne bo dal, ali pa jih bo dal samo na papirju in v taki obliki, da v nobenem pogledu ne bodo pomenila spremembe položaja. Kajti vsaka korenita sprememba položaja bi pomenila obenem tudi padec Mosadeka in velikaške kaste, ki jo predstavlja. V Egiptu je položaj podoben. Majhna peščica paš — pa naj bodo združeni okoli kralja ali okoli vafdistične stranke — se redi ob garanju felahov na bombaževih poljih, ne plačuje davkov, goljufa državo in se med seboj bori za oblast. Edini so si le v enem: nihče se ne dotika korupcijskih grehov svo. jega bližnjega. Ko je parlament nekajkrat ponižno poskusil govoriti o nekaterih nečednih zadevah, je kralj Faruk hitro in odločno posegel vmes. Ko je Hilali paša napovedal, da bo preiskal nekatere afere, zlasti glede daučnih utaj, je moral na hitro zapustiti ministrsko predsedstvo, kjer ga je nadomestil Sirry paša, ki menda tudi nima prav čistih rok. Kralj Faruk s svojo prekomerno tolščo, z izrednim darom za metanje denarja skozi okno in s pikantnimi ljubezenskimi dogodivščinami, je nekaka sintetična prispodoba egiptovske vrhnje plasti. V Iranu se je šah rešil z žrtvovanjem Sultaneha. V Egiptu je vojaški državni udar odnesel debelega kralja. Se pred Fa-rukovo abdikacijo je dal general Nagib, vodja državnega u-dara. pozapreti številne kraljevske varovance, predvsem v vojski. Udar v Egiptu se pojavlja iz krogov, ki doslej niso bili pomembna politična sila v Egiptu. Med vafdistično in «kra-Ijevsko» fevdalno skupino se je vrinila skupina častnikov, ki jo včasih imenujejo emladi E-giptv in ki izraža globoko ne- Poštnlna plačana v etovinl Spedizione in abbon. pos( 1. gr. TRST. nedelja 27. julija 1952 Hrvatska, Bosna in Hercegovina proslavljajo obletnico oborožene vstaje zidij jugoslovanske ljudske skupščine odlikoval z redom narodnega heroja zaslužne borce in voditelje narodov Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Med drugim so odlikovani predsednik vlade Hrvatske dr Vladimir Bakarič ter ministri Hrvatske Slavko Komar, Vicko Krstulovič in Večeslav Holje-vac. Jutri bodo v vseh krajih Hrvatske ter Bosne in Herce, govine velike proslave. Glavna proslava na Hrvaškem bo v Glini, kjer so ustaši med vojno izvršili množični pokol Srbov. Pričakujejo, da bo na tej proslavi govoril tudi maršal Tito. Pod naslovom ((Restavracija karabinjerjev v vzhodni Afriki« nadaljuje nocojšnja ((Politika« serijo člankov o fašističnih metodah italijanske zaupne uprave v bivši italijanski Somaliji. «Politika» citira odlomke iz pisem, ki jih Soma-lijci pošiljajo komisiji Združenih narodov in iz katerih je razvidno, da je sedanja italijanska uprava v Somaliji samo nadaljevanje bivše fašistič. ne uprave. V zvezi s pisanjem rimskega lista «Messaggero», ti zahteva garancije za Italijo zaradi vojaške pomoči Jugoslaviji, piše nocojšnja «Borba» pod naslovom ((Domišljavi ljudje«: »Jugoslavija slovesno garantira, da se bo vsakemu, ki stegne roko na nas, tako godilo, kot se je godilo napadalcem v zadnji vojni. Tako garancijo so imeli od nas oni v Moskvi, zato so se odpovedali svojemu poizkusu, da nas s silo prepričajo že od meseca avgusta 1948. Take garancije lahko dobijo od nas tudi oni v Rimu, toda naj le ne mislijo na kakšne pustolovščine na Balkanu! Glede naše moči lahko jamčimo — da bo mir branjen in branjen na Balkanskem polotoku«. V zvezi s pisanjem lista «U-nita«, ki skuša izkoristiti šport, no gesto kapitana jugoslovanske nogometne reprezentance Horvata za svoje potrebe, piše nocojšnja «Borba» v športni rubriki: «Horvat je napravil samo to, kar imajo povsem svetu za navadno gesto športne vljudnosti. Kako pa so Rusi pripravljeni, da se ((pomirijo«, dokazuje med drugim nji. hova molčečnost in zadržanje po tekmi, a njihov tisk, ko potrjuje pisanje dirigiranega tista «Unita», samo dokazuje, da ta list v interesu Moskve lahko menja svojo taktiko«. V ladjedelnici «3. maj« na Reki so danes spustili v morje parnik ((Romanija«. To je tretja ladja iz serije ladij po 4200 ton, ki se gradi v tej ladjedelnici za Jugoslovansko linijsko plovbo. STEVENSOH DEMOKRATIČNI KANDIDAT ZN PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZDN .W]/„ protest/ tt]Qgov smisel ,'^nje <(Delo», da Vidama Ini komite, ki sc _1 tako genialno po- J Sc • ----- 0°cem 7711171 Stanetom Bi- !?st spr^“0bnavlja svoj pro-. 'dic» °, poSubonosnih po- ADLAI STEVENSON kandidat demokratične stranke DVVIGHT EISENHOVVER kandidat republikancev V spopadu med policijo in mamfeslanti je bilo v Ahrvadu 200 mrtvih - Anglija si še nadalje lasti petrolejske inslalac je v Iranu in Portugalci v Macao HONGKONG, 26. — Na meji med portugalsko kolonijo Macao in Kitajsko je prišlo včeraj do spopada, pri čemer je bil ubit en vojak iz Mozambika in štirje ranjeni. P0 zadnjih vesteh pa se je položaj na tem kraju še poslabšal, mtitm W'. If P §j Danes, nedelja 27. Julij* Pantaleon, Dušan Sonce vzide ob 4.42 in zatone od 19.40. Dolžina dneva 14.58. Luni vzide ob 10.10 in zatone ob «•» Juiiri ponedeljek 28. julija Zmagoslav, svetomir _ Odpasti v podgorski predilnici Kljub za. gotovdlom lokalnih oblasti, da s.o u-0 krenili vse potrebno, da se omili kriza v naših predilnicah, so pretekli teden v podgorski predilnici odpustili z dela šest tehniških asistentov, v Ron-kah pa enega. Proti odpustom tehniških asistentov se je De. lavska zbornica iz znanih razlogov mnogo bolj zavzela kot proti odpustu 30 delavk, ki so bile odpuščene pred nekaj tedni. Napovedan odpust 750 delavk in delavcev pretežno tz predilniškega oddelka skuša ravnateljstvo tovarne Za sedaj odložiti s tem, da pošilja delavce in delavke na sedem, tedenske dopuste in začasen odpust. Za tri tedne dopusta so delauke prejele samo pet tisoč lir. Med njimi je večje število delavk mater tudi s tremi in več otroki, ki jih pre. življajo z lastnim delom v tovarni. Mnoge delavke matere pa so bile že dokončno odpuščene. medtem ko še vedno hodim na delo mladenke tz premožnih kmečkih ■ hiš, ki bi laže ostale doma, kjer jim že tako ne manjka dela. Vodstvo bi moralo pri odpustih, če so že neizbežni, bolj upoštevati večjo ali manjšo potrebo posameznih delavk po zaslužku, s čimer bi tudi zanikalo go. vorice, ki so se raznesle med ljudmi, in sicer, da gnjati in salame rešujejo manj potrebne pred odpusti. Krivično davčna obremenitev Iz seznamov davkoplačevalcev. ki so jih pred časom ob. jainli na občinski razglasni deski, je razvidno, da bodo večji del davkov plačali uradniki in revnejši sloji. Medtem ko dosega obdavčljiva vsoia, ki so k> prijavili uradniki tu. di milijon, so znani trgovci, ki trgujejo z biaaom preste cone in pri tem zaslužijo de. tetine milijonov mesečno, prijavili dohodke, ki ne dosegajo niti miliiona in v mnogih merih segajo komaj čez tri ali štiri sto tistoč lir letnih do-hodkott. Mnogi veletrgovci, ki zaslutijo letmo na stotine milijonov, izkoriščajoč davčne olajšave prptte cone in si z mastnimi dobički, ki jih iz tega vira črpajo, privoščijo, kar si človek z največjo domislijo le more želeti na tem svetu, niso prijavili niti polovice svo. jih tedenskih dohodkov. Davčni seznami nam jasno govore o «poštenosti» premožnejšega sloja, ki si ne pridržuje samo monopola javne uprave mesta, marveč predstavi)-'' tudi cvrt gor iškega pa-triotizma. Da h lahko človek ustvan jasno podobo o verodostojno, sti prijav, naj omenimo samo Še. da znaša skupna vsota prijavljenih dohodkov v obeh davčnih seznamih (za dodatni davek in davek na premični, ne) za Oonco komaj 1 milijardo ISO milijonov Ur, to se pravi približno polovico vsote, kateri se italijanska vlada let. no odreka v prid proste cone, oziroma vsote, ki se steka v zePe goriške trgovske in šovi-nstične elite. Se vedno krivice Slovertci, ki smo zaradi tujih interesov po razmejitvi ostali pod Italijo, smo si obe. tali. da nam bo «demokratična» italijanska vladi popravila we po fašizmu storjene kri. vice in bomo tudi mi postali ennkopraimi državljani. Toda namesto da bi demokršianska Italija upoštevala tiste člene ustave in miroime pogodbe, ki nam jamčijo razne pravico m popravo krivic, ni še dosie;, devet let jx> padcu fašizma, niti odpravila fašističnih za-ko nov, ki so bili naperjeni proti Sli vencem, marveč e vedno skr bi za njihovo vestno izvajanje. Delo Mivodeniskeca občinskega svela Svvodenjiki občinski svet je na svoji zadnji se)i izglasoval resolucijo, v kateri zahteva, nuj pristojne oblasti v Rimu čimprej ukrenejo, da prideta novoustanovljeni občini Sovodnje in Ste ver jan, ki naravno težita h Gorici, v prav. no območje goriškeg-i okrajnega sodišča in davčnega urada. Ob zaključku seje je župan vzel na znanje pritožbo odbor, nika Pipana nad nekim občinskim uradnikom, ki ne spoštuje delovnega urnika. Zupan je svetovalcem obljubil, da bo omenjenega uradnika pozval k redu. H oSter pioučuie načrt za saoacijo Ul. Ascoli GORICA, 26 — Občinski u-pravni odbor je na obeti sejah, ki jih je imel pretekli teden, proučeval načrt za sanacijo Ul. Ascoli. Ta na načrt, o katerem razpravljajo že več let, bodo proučili tudi občinski svetoval, ci na svoji prihodnji seji Občinski odborniki bodo temu načrtu posvetili tudi pri. hodnjo sejo, ki jo bodo imeli v torek in na kateri bodo zelo verjetno tudi določili dan prihodnje seje občinskega sveta. Kako je z deli na Prevalu? Vladni komisar naj pokliče na odgovor krivce, ki morajo biti kaznovani po zakonu GORICA, 26. — O konzorciju za izboljševalna dela na Prevalu, ki bi lahko postal žitnica Brd, če ga ne bi francoska črta odrezala od teh vinorodnih gričev, krožijo že delj časa vesti o raznih nerednostih, da se milo izrazimo, Te govorice prav gotovo niso bile brez podlage, kar lahko sklepamo iz dejstva, da je ministrstvo za javna dela poslalo posebnega komisarja, ki naj bi na mestu preiskal, zakaj so nekatera dela popolnoma prenehala, druga ne gredo, kot bi morala in bi lahko šla, in kako se upravlja z javnimi sredstvi. Pri tem moramo poudariti, da je ta konzorcij nekakšna splošna ljudska ustanova, ker so njegovi člani vsi kmetje, mali, srednji in veliki, ki ima. jo svoje parcele na tem področju Združili so se v konzorcij za izooljševalna in izsuševalna dela in vplačali precej velike vsote, ki bi morale zadostovati za izsušitev tamkajšnjega močvirja in za ureditev zemljišča. Ni še znano, kaj je dognal in ukrenil vladni komisar, čeprav se bavi s preiskavo že precej časa in javno mnenje že nestrpno pričakuje njegovega poročila. Res je, da je za take vrste raziskovanj treba včasih precej časa, toda ljudski glas prinaša na svetlo vedno nove reči; vedno pogosteje je čuje. .da uprava konzorcija ni takšna, kot bi morala biti. Pri tem se govori, da je skrivnostno izginila večja vsota denarja iz konzorcijske blagajne in razni ljudje obtožujejo drug drugega ter je prišla na dan tudi zgodba o dveh ključih. Pravijo tudi, da je bila odpu. ščena neka uradnica, ne da bi se vedelo zakaj. Poleg denarja pa so menda zmanjkala tudi živila delovnega centra, ki je prenehal delovati, kot je menda zapisano tudi na evidenčnih listih, osem ali več dni pred določenim rokom. Kaže, da se škandal širi kot oljnati madež na papirju in bi nekateri vso zadeVo najraje skrili in pokopali. Ali se pri tem morda bojijo, da bi ne prišli na dan grehi kakšne zelo spoštovane osebnosti iz Krmina? Tudi to bi bilo možno, saj v nekaterih krogih še vedno obtsaja navada. očitno iz starih snoparskih časov, da delajo kot se jim zljubi in da bi za svoje početje najraje ne polagali nobenih obračunov. Zato ljudje v Krminu in bližnjih krajih, kjer žive člani konzorcija, pričakujejo ob-jasnitve, ker hočejo vedeti, kako se upravlja z njihovim de. narjem in spoznati iz točnega poročila in obračuna, kaj se je z njim naredilo. Čeprav se je začelo marsikje po starem, vendar pa se ljudstvo s takim početjem ne bo zadovoljilo in zahteva, da vladni komisar iz- vede preiskavo temeljito in do kraja, da se točno ugotovi, kako je z upravo konzorcija, da se ugotovijo krivci nerednosti, ki bodo dolsazane, in da ti prevzamejo vso odgovornost za svoja dejanja. Zvišanje cene kruhu GORICA, 26. — Pokrajinski odbor za cene je na včerajšnji seji, kateri je predsedoval pre. fekt dr Giammichele, določil nove cene kruhu, ki so v naši občini stopile v veljavo dne 26. julija 1952. Nove cene so sledeče: 1) kruh iz moke tipa «1» v kosih od 150 do 250 g po 110 lir za kg; 2). kruh iz moke tipa 2 «0» v kosih od 80 do 130 g po 124 lir za kg. Prodajalci kruha morajo imeti vedno na razpolago omenjene vrste kruha, v nasprotnem primeru morajo odjemalcem odstopiti kruh boljših vrst po ceni tiste vrste kruha, po kateri bo odjemalec vprašal. Kmečke delavke za Francijo GORICA, 26. — Pokrajinski urad za delo sporoča, da sprejema prijave kmečkih delavk, ki bi se rade zaposlile v kmeč. kih zadrugah v Franciji. Omenjene delavke morajo znati: a) ravnati s perutnino, oskrbovati vrtove in molsti; b) kuhati, o-pravljati vsa domača dela in snažiti farmo. Plača, ki jo ponujajo omenjenim delavkam, znaša 10.000 frankov mesečno, hrana in stanovanje. Vse delavke, ki znajo opravljati omenjena dela in se nameravajo izseliti v Francijo, naj se javijo na Pokrajinskem uradu za delo Ul Crispi 9 naj. kasneje do 29. t. m.. Nov dohod k Vipavi RUPA, 26. — Po razmejitvi so ostali prebivalci Rupe odtrgani od tistega dela reke Vipave, kamor so po navadi hodili napajat svojo živino. Ker jim je vojaška oblast takrat prepovedala speljati novo stezo do reke tik ob meji, so si morali Rupenci napraviti novo zasilno pot, ki pa je bila precej dolga. Pred kratkim je vojaška oblast ugodila njihovi prošnji, ki so jo napravili preko županstva v Sovodnjah, in jim dovolila, da si uredijo nov dohod k Vipavi prav ob državni meji. Nova steza bo kmetom iz Rupe precej skrajšala in o-lajšala dohod do vode. Trčmun v Beneški Sloveniji. Manifestacija koroško-furlanskega prijateljstva na obmejnem prelazu Monte Croce Srečanje zastopnikov evropskega federalističnega gibanja iz obeh držav Med Furlanijo in Koroško se vedno bolj utrjuje prijateljstvo, kar kažejo številne skupne manifestacije. Na prelazu Monte Croce Carnico na itali-jansko-avstrijski meji je bila pred kratkim celo federalistič. na manifestacija. Na tem prelazu, visokem 1363 metrov, so se zbrali parlamentarci in zastopniki strank obeh držav tet predstavniki oblasti. Poleg državnih zastav so izobesili tu tu. di belo-zeleno zastavo evropskega federalističnega gibanja. S furlanske strani so prišli videmski župan odvetnik Cen-tazzo, namestnik tolmeškega župana odbornik Job. poslanka Marija Tibaldi Chiesa, senator Cosattini, nekateri župani iz karnskih dolin, številni furlanski politiki ter zastopniki fede. ralističnega gibanja dr. Cor-bello, dr Vianello in dr, Com-messatti. Avstrijo so zastopali predsednik Salzburške dr. Klauss, poslanec Tillian, dr. Schwarz, baron Kresser, šest županov iz Ziljske doline in večja skupina mladih federalistov. Navzoči sta bili tudi skupina deklet v narodih nošah ter stara in slikovita godba iz Mau-thena. Medtem ko se je v tes- ni razlegala vesela pesem, so na obeh straneh hkrati prvič po koncu vojne dvignili obmejne zapore. Italijanski in avstrijski delegati evropskega federalističnega gibanja so prebrali poslani, ce in imeli govore, ki so jih sproti prevajali. Med drugim so govorili videmski župan: dr. Cabella ter delegata Picker in Flucker za avstrijsko socialistično in ljudsko stranko. Vsi so izražali željo, da hi prišio do evropske konstituante in. do skupne države, da bi bilo tako konec medsebojnih trenj. Poslanka Tibaldi Chiesa je prinesla pozdrave italijanskih federalističnih parlamentarnih skupin. Besede delegatke so številni ljudje, ki so prihiteli na prelaz, toplo pozdravili Nato so zastopniki federalistične mladine izmenjali zastave. Po. tem so si še med seboj napija-li s furlanskim vinom in avstrijskim pivom. Na koncu so še poslali brzojavke raznim državnikom, v katerih poudarjajo, da bi bilo treba odpraviti meje in da sta karnsko in koroško ljudstvo tesno povezani med seboj ne glede na meje. Medtem pa lahko za sedaj ugotovimo mirno «invazijo» av- Z OBISKA PO TRŽAŠKIH KOLONIJAH V SLOVENIJI OTROCI ZDRAVSTVENE KOLONIJE V TRŽIČU bivajo v nekdanjem gradu grofov Windischgrafz Igranje in spanje, da ne govorimo o hrani, glavni opravili otrok v zdravstveni koloniji - Otroci se bodo vrnili telesno in duševno okrepljeni V nekdanjem gradu grofov Windischgraetz v Tržiču je le tos zdravstvena kolonija tržaških otrok. Grad je na majhni vzpetini, od koder je prekra.-en razgled na m sto ter hribe in gore, ki zapirajo dolino na drugi strani. Pred slarirr. poslop. jem. ki ima velike sobane in je odlično urejeno, je veliko dvorišče, okoli in okoli poslop. ja je pa velik park, v katerem je tudi v najhujši vročini prijeten nlad. Ko sirto se približali poslopju nas je iznenadila tišina, ki je’ vladala vsepovsod. Vstopili sm© v vežo >n še naprej toda nikjer žive duše. Seie v prvem nadstropju nam je prišla na-sproti neka tovarišica iz Trsta in ko nas je zagledala je glasno vzkliknila pa takoj položila prst na ustji. «Pst! Otroci spijo!)), je dejala in nas odpeljala v hladno jedilnico. Poklicala je upravnika ter druge, s kate. rimi smo se pomenili, dokler niso otroci vstali. V kolonijo smo namreč prišli okoli treh popoldne ko so otroci počivali. Vodstvo kolonije je z otroci zelo zadovoljno. 2ivahni *c. nekateri morda malce čez me- ro nemirni, toda z njimi se da delati. Edino kar morda nekoliko otežkoča delo je to, da je med otroci prevelika razli. ka v starosti: najmlajši imajo komaj nekaj tez 5 let, najsta-rejši pa 15. V koloniji je 50 dečkov in 57 deklic, med njimi osem italijanske narodnosti. Otroci vstajajo zjutraj ob sedmih, se umijejo in pospravijo sobe, potem pa gredo na zajtrk. Do desetih se igrajo na igrišču, ki jf pod giadom ali pa gredo na krajše sprehod?, petem pa te vrnejo po malico in odidejo zopet na igrišče. Ob pel enih imajo kosilo in ko se nekoliko razhodijo, morajo vsi v spalnice, kjer spijo do 16. ure. Cim pridejo Po počitku v jedilnico jih čaka na mizah malica, ki jo z največjim tekom pospravijo, potem pa gredo zopet na igrišče, kjer se žogajo in drugače zabavajo. Ob 19. uri gredo na večerjo ob 20. uri je umivanje, ob 21. pa morajo biti vsi v posteljah, razen dežurnega, ki bedi do 23. ure. To je dnevni red v tej koloniji, vendar ga marsikdaj spremenijo Ko gredo otroci na izlete — bili so že na Križni go. ri, pri Domu na Kofcah in drugih privlačnih točkah krasne Iržiške okolice — si vzamejo s sabo južino in se vrnejo šele za kosilo V prihodnosti bodo odšli tudi na Begunjščico, ogledali si bodo razne tržiške tovarne itd. Za hrano je odlično poskrbljeno. Ker bodo otroci ostali v tej koloniji 6 tednov, so starši lahko prepričani, da bod0 njihovi otroci prišli nazaj fizično in duševno okrepljeni. Tudi zdravi so, bolnikov še niso imeli, če izvzamemo nekaj prask ki so jih nekateri dobili med igranjem. Ker so se medtem otroci zbudili in pridrveli v jedilnico, smo vprašali nje same, kako se počutijo. S polnimi usti so nam odgovarjali na vprašanja, potem so pa r.as začeli vleci za rokave in nam pokazali nji. hovo bivališče. »Poglejte, moja soba ima balkon in krasen razgled«, pravi eden izmed kolonistov. pa me že drugi vleče v kopalnico in mi tolmači, da imajo kar štiri kopalnice, v velikim hladilnikom, v katerem spravljajo kuharice hitro pokvarljive stvari. Nekomu je šinila misel v glavo in nas je vprašal, kaj mislimo o nogometni tekmi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Na mah smo imeli okoli sebe kopico poslušalcev, ki so potem povedali, da je vsa kolonija poslušala prenos po radiu. Navdušeni so bili tudi nad proslavo 22. julija ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva. Sami so napravili oder, ga okrasili in pri. pravili dober program, katerega je izpopolnil ekonom kolonije. Po domu jim ni dolgčas. Toliko novega vidijo vsak dan, od igre in izletov so utrujeni, zato ne poznajo domotožja. Pač, naročili so, naj pozdravimo vse starše, brate, sestre in druge sorodnike, toda naj le povemo, da si zaenkrat prav nič ne želijo domov. Grizon Ana Marija iz Trsta pozdravlja svoje starše in pravi, da se počuti dobro ter da ji ni prav nič dolgčas. Pelan Cvetki iz Bazovice se sicer vča. sih stoži po mami, kateri pošilja najlepše pozdrave, toda vseeno rada ostane še naprej v koloniji. Pozdrave pošiljajo tudi Stokovac Nadja, iz Trsta, Svab Rožica iz Sv. Križa, Lau-renčij Neva in Sonja s Kati-nare. Sedmak Zdravko iz Sv. Križa, Godnič Pierina, Kapun Miranda in Edo, Novak Anica, Višnjevec Nela, Tuljak Ana Marija, Tence Franko iz Sv. Križn in 2agar Marija ter Magda iz Bazovice Seveda pozdravljajo svoje starše in so. rodmke tudi vsi ostali otroci, katerih se lahko umivajo s to- | katerih imena pa zaradi po-plo ali mrzlo vodo. Neka dekli. i manjkanja prostora ne moreča je bila zelo ponosna nad | mo objavit. strijskih turistov v Furlanijo in k morju, kar pač prinaša korist obema državama. Ob teh izlivih furlansko-avstrijskega bratstva pa se nam vsiljuje samo od sebe Vprašanje, kdaj bodo prav tako poskrbeli za razvoj in okrepitev slovensko-fur-Ianskega bratstva, ki bi lahko prineslo obema narodoma še lepše sadove? Pri tem pa je tudi zanimivo, kako je pisal tisk o tej manifestacij. Vm Ch'0intettt?ni in ktfril-inforirfistični tisk je spravila ta bratska manifestacija med Avstrijci in Furlani' v veliko zadrego. Ker ne vedo, kako bi o stvari pisali, se poslužujejo ironije in gledajo na manifestacije prijateljstva obmejnega prebivalstva zviška. Naj bo že kakorkoli, vsak poskus zbliževanja med narodi je treba pozdraviti. pa naj gre to zbliževanje raznim šovinistom in go-bezdačem v račun ali ne. Seznam davkoplačevalcev družinskega davka v Sovodnjah Pomoč prizadetim kmetom za uničevanje krompirjevca SOVODNJE, 26. ~ Sovodenj-ska občina opozarja vse kmetovalce, ki še niso dvignili ar-zenata, ki ga razdeljuje župan, stvo. naj ga čimprej dvignejo in poškropijo svoja polja, še preden se koloradski hroš" u-makne v zemljo, iz katere se bo sicer drugo leto vrnil v pomnoženem številu. Občinski ubožni urad bo v prihodnjih dneh razdelil iz svojega sklada 50.000 lir med revnejše kmete, ki so bili prizadeti od suše in toče. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 26, — V goriški mestni občini je bilo od' dne 20. do 26. julija t. 1. 11 rojstev, 4 primeri smrti, 9 vknjiženih porok in 3 poroke. Rojstva: Atzorl Fabijan, At-zori Suzana, Mantovan Lucijan. Pcletto Flavija, paparella Aleksander, Bukovec Ernesta, Bukovec Marija Denti Tarzia Eleonora, Jerman Fulvij, Gal-van Aleksij. Bano Hubald. Smrti: 63-letni rokodelec Ni-coletti Htnrik, 66-letna gospo, dinja Sedevčič Jožica, 64-letna posestnica Mengotti por. peruz-zo Elza. 46-letna gospodinja Danevčič Jožica, V knjiženj poroke: učitelj Graniti Lucijan in gospodinja Barispn Marija, brigadir finan. ce Moscatelli Sirij in gospodinja Romani Ana, kmetovalec Lutman Cvetko in tkalka Žižmond Cvetka, brigadir finance Negri Jožef in zasebna u. radnica Federigo M8, mehanik Alt Lucijan In telefonistka Barbieri Lilijana, drogist Co-melli Bogdan in gospodinja Tommasi Zora, trgovski zastopnik Lovisutti Savin in frizerka Mauri Mafalda, delavec Gualdi Ivan in tkalka Montagner Marija, maršal finance Degiorgio Oktavij in gospodinja Scarpel-lini Lukrecija. Poroke: pek Durli Godeon in gospodinja Trampuš Angela, rokodelec Blažiča Albin in tkalk;, Hlede Marija, uradnik Seibold Renato in učiteljica Zullj Natalija. LOTERIJA VENEZIA 76 58 11 19 53 F1KENZE 4 60 56 20 75 TORINO 73 63 43 57 62 MILANO 55 19 38 63 32 PALERMO 45 5 42 9 73 ROMA 47 22 63 58 16 tENOVA 73 41 45 14 24 BARI 34 6 32 77 68 N A POLI 71 83 73 58 30 CAGLIARI 57 9 41 30 49 SOVODNJE, 26. — Objavljamo davčni seznam zavezancev za družinski davek v Sovodnjah. Iz seznama smo izpustili tiste, ki jim je bil odmerjen družinski davek izpod 3600 lir. V sovodenjski občini je 419 davkoplačevalcev, ki bodo skupno plačali 1.240.311 lir družinskega davka. Batistič Karel pok. Matije 6000 'lir; Batistič Jožef pok. Jo. žefa 3840; Batistič Leopold sin Andreja 3600; Beccia Marjan 3600; Butkovič Alojz sin Ivana 4800: Cavdek Danijel pok. Karla . 3600; Cavdek Franc pok. Karla 4200:. Cavaek Viljem pok. Karla‘9600; Cavdek Jožef pok. Karla 3600; Cavdek Peter pok, Karla 3600; Cavdek Peter pok. Karla 3600; Cernic Jožef pok; Mihaela 4246; Cernic Stefan sin Stefana 3600; Cernic Venceslav pok. Franca 6072; Ceščut Dominik pok. Ivana 3600; Ceščut Franc pok. Franca 3600; Ceščut Jožef pok. Sebastjana 4200; Ceščut Marija vd. Pavšič 5400; Cevdek Ivan pok. Jožefa 3864; Cisau Franc pok. Andreja 6000; Cisau Franc pek. Valentina 3600; Cotič Andrej ppk. Andreja 5400; Cotič Anten pok. Antona 5540; Cotič Danilo pok. Jožefa 5400; Cotič Ivan pok. Antona 3600; Cotič Ivan pok. Jožefa 3600; Cotič Ivan pok. Ivana 6000; Cotič Jožef 4230; Cotič Jožef Riko pok. Jožefa 4200; Cotič Alojz pok. Jožefa 3600; Devetak Avguštin pok. Ivana 6000; Devetak Avguštin pok. Stefana 3600; Devetak Karel pok. Antona 3600; Devetak David pok. Petra 6000; Devetak Franc pok. Antona 3600; Devetak Ivan pok. Ivana 4200; Devetak Leopold pok. Jo. žefa 4200; Devetak Marija vd. Cotič 3600; Devetak Zdenko pok. Jožefa 3600; Devetak Rudolf pok. Ivana 3600; Dottori Jožef pok. Ivana 4320; Ferfolja Franc 8400; Florenin Franc in Alojz pok. Jožefa 7760; Florenin Jožef sin Tomaža 10.800; Frandolič Angel pok. Franca 3600; Grili Franc pok. Antona 5400; Gulin Ivan pok. Mihaela 6480; Hmeljak Zdenko pok. Ivana 12.200; Hmeljak Franc pok. Franca 8400; Kodeli Rihard pok. Jožefa 4800; Kosič Benedikt pok. Jožefa 7200; Go-vi Edvin pok. Franca 6000; Ko. sič Alojz pok. Antona 3600; Krošček Mihael pok. Antona 3600: Cotar Emilija pok. Andreja 3600; Jokič Jožef 7200; Juren Franc 6000; Lutman Ana vd Peteani 3600; Lutman Ivan pok. Mihaela 5480; Melic Franc pok. Ivana 6000; Maraž Leopold pok. Jožefa 4800; Marušič Zdenko sin Jakoba 5400; Maru. .šič Jožef pok. Jožefa 5760; Ma. sten Leopold pok. Jožefa 4800; Masten Ludvik pok. Jožefa 3600; Monti Alojz pok, Alojza 3600; Mosetič Franc sin Mihaela 6000; Nanut Jožef Franc pok. Ivana 3600; Novak Jožef 5400; Ožbct Andrej pok. Jožefa 7200; Pahor Anton sin Dominika 9300; Pahor Franc pok. Franca 3600; Pahor Ivan Marjan pok- Ivana 5400; Pahor Ru. dolf sin Andreja 4320; Pauletič Danilo pok. Jožefa 26.000; Po-lettj Milsn pok. Leopolda 7080; Pelican Jožef pok, Jožefa 19.000; Petejan Andrej pok. Antona 3600; Petejan Katarina vd Tomšič 4800; Petejan Franc pok. Ivana 8156; Petejan Ivan pok. Franca 3600; Petejan Ivan Angel jok. Jožefa 4200; Petejan Alojz pok. Antona 3800; Petejan Alojz pok. Ivana 3600; Petejan Marija vd. Rosič 4200; Pisani Andrej pok. Andreja 4200; Pisani Jožef pok. Jožefa 3864; Podgornik Rozalija vd. Cisau 4080; Primožič Stanislav 3864; Semolič Danilo pok. Jožefa 5376; Tomšič Albin sin Aleša 3600; Tomšič Anton P°k. Jožefa 4800; Tomšič Dominik pok. Andreja 4500; Tomšič sin Ivana 3600; Tomšič Ivan sin Jože- fa 4800; Tomšič Jožef pok. Ste-fana 4800; Tomšič Ludvik pok. Franca 3869; Tomšič Alojz pok. Antona 12.000; Tomšič Alojz pok. Jožefa 9600; Tomšič Mari. ja vd. Vinozzi 3600; Tomšič Peter pok. Petra 7200; Tomšič Rozalija vd- Devetak 7200; Tomšič Stefan sin Stefana 4320; Trahor Lado sin Maksimilijana 3600; Uršič Franc pok. Luke 8400; Vižin Anton 3600; Vižin. tin Andrej pok. Jožefa 12.000; Vižintin Andrej , pok. Marije 5400; Zanutel Izidor sin Viktorja 3600; Zavadlal Alojz pok. Alojza 5400. „Romeo in Julija" v 'lrstu GORICA, 25. — Slovensko narodno gledališče v Trstu, priredi dne 1., 2. in 3. avgusta zve-i čer na prostem na Stadionu I. maj Shakespearovo dramo ((Romeo in Julija«. V soboto 2. avgusta zvečer organizira Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici avtobusni izlet v Trst k drugi predstavi. Vpisovanje in pojasnila na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. Seja pnkrajinskega sveta Razpravljanje o [mansicanju ceste 1 ižič (Jradez Melioracija Hrminsko - gradiščanskega polja GORICA, 26. — Nocoj ob 17.30 se je sestal v dvorani Trgovinske zbornice pod pred. sedstvom odv. Culota pokrajinski svet. Pokrajinski svetovalci so se povrnili k razpravi o finansiranju obalske ceste Tržič-Gra-dež, ki naj bi po mnenju nekaterih, rešila propadajoči Gradež in mu vrnila nekdanji obisk tujih in domačih letoviščarjev ter prestiž prvorazrednega obmorskega leioviščarske-ga središča. Pokrajinski svetovalci so se med drugim povrnili tudi k vprašanju melioracije Krmin-sko-gradiščanskega polja in izglasovali resolucijo; v kateri zahtevajo od pristojnih vladnih oblasti, kot je to storil že občinski svet, naj končno premostijo vse ovire, ki se stavijo na pot izvedbe tega načrta in odredijo čimprejšnji pričetek dela. Podrobnejše poročilo o poteku seje bomo objavili v naši prihodnji številki. Vozni red mestnih avtobusov G lavni kolodvor - Severna postaja; ob. delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20, 6.40, 6.50, 7, 7.15, 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20, 20.30. 20.40, 20.50, 21, 21.15* 21.35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40, 6.58. 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20. 20.30, 20.40, 20.50, 21 21.10. 21.20, 21.35, 21.55, 22.40, 23.20, 23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40 6.45. 7, 7.15, 7.25 (do 21 vsakin 8 minut). 21.15, 21.25, 21.35, 21.45, 21.55. lil Pii molski dmmikl 22.15, 23. 23.10. 23.40, -s severne postaje ob 5.2* s severne 6.15, 6.40. 6.58. 7.10, 7.42 (do 21 vsakih 8 m® 21.10, 21.2 0 21.35. 21-45, 2 ' 22.10, 22.30. 22.45, 23.20 m ^ ; Glavni kolodvor -odhod z glavnega kolodvora ^ delavnikih in praznikih J* 9 14, 16 in 17.30; iz umoD0i» ob 8.20, 9.50. 15.20. 16-30, »> Gorica - Standrež . So ob delavnikih odhodi s ka za Standrež ob 7.30, ^. 8.40, 10, 11, 12.40. 13.30, W 16.40. 18, 19, 20. Odhodi s J nika v Sovodnje: 7.30, 8® ’ 13.30 in 19. Odhodi iz Staj ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50, 9, ; 11.40 13, 14.40, 15.50, 11 J 19.40’ in '20.15. Odhodi iz 5 denj: 7, 7.50, 8.50, 11-3°. 19.30, Ob praznikih Travnika za Standrež: 8.3% 11.15, 13. 14, 15, lfi, 17, 1*’ ( 20, 21. Odhodi s Travni^ Sovodnje: 13, 14, 15, 1® Odhodi iz Stanareža: 8-50, j. 11.30, 13.40, 14.40, 15-40, ‘ t 17.30, 18.40, 19.30, 20.40 in ^ Odhodi iz Sovodenj '<•& 14.30, 15.30, 18.30, 20.30. A D E X IZ OD 15. DO 17. AVG. IZLET V Ljubijano Celje Maribor Ptuj Vpisovanje do 31 u 16. £N 17. AVGUS^ IZLET V Ajdovščino Vioavo in na Bied V pisovanje do 2. 1952 11)51 1952 pri «Adria-ExP^j, Ul. F, Severo 5 b; tel. f NA•VEttKEMHGRIŠCU STADIONA „PRVl MA*' nastopi v ponedeljek 4. avgusta {»TAMBURICA' S KONCERTOM IN PLESI KINO VERDI. 15: «Rdeči pesek«, K. Douglas in V. Mayo. VITTORIA. 15: «Dolina Monso-nov», J. Wayne. CENTRALE. 15: ((Ciklon«, J. Tuftf in B. Britton. MODERNO. 15; «Krivda lady Considine«, I. Bergman in J. Cotten. ESTIVO. 21: »Doline samote«, D. Powell in E. Keyes. Na prostem v Standrežu, 21: »Skrivnostni vrt«, M. 0’Brien, H. Marshall. Skupino sestavljajo sinovi jugoslovanskih Izseljen4*^ študenti iz Pittsburga, ki so v Ameriki zelo priljubil ^ zaradi svojega svojevrstnega programa. Ta obsega V nairodnih pesmi, plese, solo točke itd. /Ve zamudite edinstvene priložnost1' Predstava na prostem - Stadion ,,1'rvi maj“ KLOVKKSliO KAltODNO GLDIMIJMCfi ZA TRŽAŠKO 0*B«UE V PE 1 EK, 1. AVGUSTA 1952 OB 21. L KI premiera Wir.TTAM SHAKESPEARE (Tragedija v petih Oeja.ijmj 1'revedel : OTON ZUPANČIČ Režiser : JOŽE BAHIC Scena, in kostumi: V. RIJAVEC k. g. Scenska gedba: D. ZEBRE Plesi: STANKO HITI Dirigent: OSKAR KJUDER Esralus, veronski knez - Ljudevit Crnobori; Pariš, mlad plemič knezov sorodnik - Silvij KoteU. M°nte| ‘n VaRu^'et: prešini dveh razprtih rodovin - Ernest Zega in Moaest Sancin, Orugi Capulet - • Ro- meo, Montegov sin - Mame starešin«; Mercutio, knezov sorodnik,' Ko-meov prijatelj - *r,uk?f' Benvolio, Montegov nečak, Romeov prija- telj - Julij Gustm, Tybalt, bratič srolice Cepuletove Stane Raztresen; Brat Lorenzo, liančiskan - Rado Nakrst; Brat Janez frančiškan - Zvezdan Likar; Baltazar. R°me°v sluga - Srečko Košir; Samson in Gregor, Capule-tova ^“^bnika - Anton Pozar ,1, Lojze Starc; Peter, sluga Julijine dojilje - Josip Fišer, Abram, Montegov služabnik - Marii Mzrsič- Lekar - Beli-7.3* Sancin; Parisov paž - Tea Starčeva; Birič Grofi- ca Montegova, Montegdva. žena, - Leli Nakrstova; Grofica Capuletova. Ca-puletova zena - Ns.da GabnJ« čiceva; Julija, Capuletova hči - Štefka Drolčeva; Dojka Julijina - Ema Starčeva. k 1 a nnIn<;itanov,' !“ask in spremstva nastopajo še: Elza Bar- biceva, Angela Rakarjeva, Le,ja Reliarjeva, Zlata Rodoškova, Angelca Sancinova, Valerija Silova. Inspicienta. Silvij Kobal in Srečko Košir Sepetalka: Ropret Ada 5* v vef°n|i. samo prvi prizor drugega dejanja Mantovi Odmor po drugem in četrtem dejanju. Med izvajanjem vstop ne bo dovoljen. 1* o \ O V I T K V V soboto 2. in v nedelj0 3. avgusta - Začetek točno ob 21. uri - Konec ob 23.45 Tramvajske zveze: 2, 3, 4, 6, 9 Vstopnice so v prodaji v veži tiskarne. Ul S Franceseo 20, dnevno od H-do 13. in od 17. do 19. ure. Telefon 29-477, od torka 29. t. m. dalje- PRi.VOKSKl dnevnik NAŠ^NEDELJSKO branje mftibav \ftu uho vsi ^dolniB83 Vs! na trgu in dar ie £n 3e-m. predplu. Ka-lega ali a 111 ^an* Je od tri dinarjene!a wOSOdi.1 f‘Va' UP*I drobnariin re- i6 na' Prodajal K- 3? m ]0 pre* 3e vrnil," dohl-S? ie I2P°! 'ril, ^eduj^ pa k ,se ie nič kniid iin tudi sam ?ak° Premože krat pohvalil->val je0^® »il nekoč: h«co in hrom 6 prodaia|Po. k,° °d takrat0 fstrn- Neka-!bde oženil , Pa( ko se :e moj v^asi opustil. Fe ]e 2apil- v!so s^stri in L- fovino' pal . kler ni priše, 2acel/lužiti, do-’ cui nobene'‘T2adr>ie k stri-fnpak je C1,la ni maral, Va^? v hlevu °blek° P° slaščičarnab3! prepeIiava! Poval, ka5nah ‘er nam ku- iaK ie Poslank ,h°.-eli; po*lei Selimo sam etl’-da se Ji ^ami- gledal ^ pa Je Sel za Prepeval svori sm.ebljal in Pesenaco; Pnljubljeno "Pirnar «P0j n • Spr&eiela tetiP? jutri?» . stal je ‘p 4eta lezno. H i° gledal Pas’°ml na zid dom. dal s čudnim pof,,d «Ah > . la?. Va)? Ali si .. , kaC uenar ]„ u, mi {l da- n*Viei Pakljub .Ir? K.:‘a' Prekrižal „ le sedel na t]a lej na »“£“»•«itssa g; - pH3f i k" mravlj ‘re^n’ je de- 4 Uckazali. e de^rk0li 50 PravS® s»o L1 ln mo1- okrof nna§ajali Spr0ci kdai Pas “lega, je ’ *e ,. motali Pa ga ■ 1 in nat 411 delo. di. bVk r^ie”il °kH°dŠel- Na-> mu teta ie Pristkd.?r si bo* ramee\an' tPu Poio^’la k pip-«StarA-?a nežnP °ke na kar. P0^a'zakaj L p°Pr°5ila: ‘o!» i?Jd‘ in nam 3eziS? Nisi* . Se i„ a?pravi in je: sla in je ie tako^V1 to in Moi -?elal kat lotil po-vek v-tric je hn°r obseden, donia s°Va bi robat ŽI°-Pretepel “ 1&8? > bi]a doma Lieto ip ? okrat je naPil, jftS®bno kadZap°dl1 -Z - d- l- bll — t i r se je ti sel 56 mn mkor Pravijo kako 't'3 v°z S^0ra’ iz°šnl- Prišel Sffi*™..56, P se ■ knvališča. L?li*s pa mf obregnil na ‘ef. ie v^b ie drhtel. O strica Tn stopil mcd la teta *_ ^ Prijel - m p» se je irtrga- 2bežaia pma se V° roko ^dai je pustil ** P Predep5 IS SSr!» ^ ^odar, greh jej ‘tal.f Jensklanil vf°- *Zen-t>d i*e zdrzni," Stric pa je leze *“■! m Se ves tresel hr"1- Ti » 1?'m5 duši] !* ie zakri- 1? 'udi dujiiPes?!* je zakriti i 1 ŠtanZ^rabil Palico >hayrizgni£'a po glavi. >i?riU1;“ ves“s ^,aPP3?.3P atil ŠtaP''',aDU palico ignilu’13 sP° ?la^' Ve, ; Stanoja jc s .krvjo oblit c-uau-.'»o, M "Wku, si iz-?°ke i*11 kri „ -1 na ramo vPVal Valakni?ie “»tavila. Vo š ustavim. , OdŠM ib S L?ia pas' on’a' In V ■ k'°njeno gla- hela ia,o n, da,a lhnX Vtd?a je teta skr-fh31 Zdiera- VeiiitVtier mu 3e S p°zimr3Jpa,k k«a«c,:v: Poz na kozarec vl-v 5e Do« debg, stare obleke krij, nočj Iglo plahto, da . Nekos s ^im po' ■Je bit ie tet. i-. ! .da p0( .Zbolela. Stric li .1 ^ 1 A »s i Ir ^ i bil ?;1°. ki k. ta nji hi ia',vzei Potu zbolela. Stric skrh.ln nikogar ni Takr za otroke in Vs» dor,i. TakUe‘ za otroke m - e V je Stanoja 5Q' Sp’r.c| hase « ^ Stanoja ?bla{j.ayljai v' .^?ažil ie hf-kskor .delat °troke, jih z.vejkaka iil ,Po hiši vse \Cr vse pl!! a. In ko je S^ke in ,pp3Pravil, nasi- t'V v!e tedl PoleRel spat’ 1' Vb^ater Prag pred ■5 bi ki ®r‘ Je ležala te-i®. Po 11 b|-o °un.0{ ter čakal, 3 1reba. Ako tak ! bilo slišal od že-se|. Jtoj j,' zanjo to ali ono, Za p, eko( . kpl in ji prine-diar...la Je šel in si nadel ?adi."e. srajco polno po-‘d j ' tskai.n°n in drugega “ial- itrojju sm° okrog njega jr' ■ Pa nas je odga-P Ji(e ho 0tetb f-itc! ni za vas!» stf.Pi reki,ke| k teti v so-'hf1 Pred' Medice in vse RIm ** ip ^j0-„da|n:' r>snpnila in ga jezno °iua?».Si “°r? Zakaj mi bo «5**1 jp in se praskal po Jam sifdohnzai'ai mi bo ,0? če| lega denar? Ne matu odm«,ne maram!# je za-ka" I.nnii ava.ti in odrivati. Ihh ie >rrSe ie> V5p pobral, btidii etala, in ji iznova ' i®3'” ji je prigovarjal. »Tj 1 r. -J 1 _ t Z _ hii^ta .p3'.* Ji .ie prigovarjal. !>ie ? 3® 'ezila. da zdaj še 'b.Sko m Pravlja, ko tako A'5S.,1» ■> e .^! Dn» NIČ ne misliš bo? tjSn'.Dokler živim, kS je ^,rno je!-» Glas K3 “ai lt wvn,uboU drhlel-tria ne i!ivP,a bi «a p°-ne odbila, je teta vzela in nekaj pokusila. Prevesel je takrat stekel v kuhinjo, skakal, nas objemal, poljubljal in dvigal prav do stropa. Dokler je bila bolna, ni pokusil kaplje pijače. Ko pa je vstala, je šel in se napil ko čep. Tudi stric je pil. Dom je bil resda bogat in vsega poln. ni pa bilo sloge in ljubezni. Uboga teta! Bila je visoka, sloka, črnih, velikih oči. dolgih, tankih obrvi, malih in stisnjenih usten — delala pa je kot živina. Od ranega jutra do poznega mraka je bila zmeraj pri delu. Kolikokrat je prišla opolnoči k nam, ker je zbežala od pijanega strica, prespala je pri nas, dokler se ni iztreznil, vselej pa se je vrnila domov, preden se je zdanilo. Kar na lepem je začela bolehati, pa se nihče ni zmenil za to. Nekega dne je legla in ni več vstala. Bil je jesenski večer. Postalo je hladno. V kuhinji je plamtel velik ogenj. Otroci smo se stiskali okrog njega, vtikali bose noge v pepel ter na žerjavici pekli koruzo. V sosedni sobi je ležala teta. Gotovo je bila močno bolna, ker so mati in druge žene vsak hip hodile ven in noter ter šepetale. Stanoja je kakor zmeraj sedel pri vratih njene sobe, se stisnil in molčal. Naenkrat so se vrata odprla in prišel je ven stric. _ «Poidi, kliče te!» je dejal Stanoju, sam pa je sedel na stol prt ognju in naslonil glavo v roko. Stanoja je šel noter, vrata pa so ostala za njim odprta. «Stanoja!» se je slišal od tam tetin onemogli, slabi glas. «Bodi pameten. Stanoja, mene ne bo več. Bodi pameten. ker nimaš nikjer nikogar. Sam si. Ne pij. Zbogom in — nič mi ne zameri!# Pogledal sem strica, oči so mu postale vlažne, trepalnice nabrekh od solz. ki so mu silile na oči, in brki so mu migotali. Stanoja je prišel ven ves potrt, dušil se je, spet sedel in se stisnil v kot pri vratih. Ohrasli obraz je skril v svoje velike roke in stokal. Po rokah so mu tekie solze. Stric ga je pogledal po strani. «Kaj jočeš? Molči!# se je obregnil nanj, nam pa je mahnil z roko, naj gremo spat. «Go-o-spo-dar!» sem slišal Stanojev votli glas. Prihodnji dan smo teto pokopali. * * Dnevi so minevali. Stano ja se je bolj in bolj izgubljal. Pa tudi stričev dom je šel vsaksebi. Stanoja ga je zapustil in hodi] po kraju od hiše do hiše. Delal je, sekal drva, klal, kopal grobove in vse, kar mu je kdo naročil. Vseeno mu je bilo, poletje ali zima. Dneve je preživljal v raztrganih hlačah, z nekakšnimi pasovi in v cunjah srajce. Njegovi štršeči lasje, nizko nabrano čelo. mali nos. debele ustne, štrleče podočni-ce, močne čeljusti z gosto in ščetinasto brado — vse to je bilo podivjano, bridko in žalostno. S topim in velim izrazom v obrazu, z razgaljenimi in dlakavimi prsi, z brezza-vestnim in žalostnim pogledom je narejal nate močan, pa nekam zoprno žalosten vtis. Kadar je pred teboj obstal, povesil pogled, kakor da kaj išče, govoril z glasom, ki mu je bil votel, medel, enoličen, ti je bilo, da b; zbežal od njega, samo da ga ne vidiš takega. Prenočeval je pri nas. Dali smo mu sobico. Kolikokrat mu je dala mati spalno obleko, pa jo je kar odnesel, prodal in zapil. Nekaj let za tem mi je umrla mati. Da bi izkopali zanjo grob, smo morali prekopati teto. Stanoja je že prišel in je rad obljubil, da bo izkopal za mojo mater grob. Vzel je motiko in obstal pred menoj. «Mile, ali naj grem?# «Pojdi, Stanoja. pa glej, da lepo pobereš kosti.# «Bom, bom.# «Ali veš, čigav grob moraš prekopati?# «Ne.» «Tetin.» «Ne bom!# je dejal prestrašen« prebledel in sedel na tla. «Zakaj?» «Ne bom, ne bom!# je mahal z rokami in odbijal ter se ves čas tresel. «Kako? Ali bi rad. da kdo drug izkoplje grob?# Vstal je. Prinesel sem mu malo žga- njice. «Ne, ne, polič mi daj, polič!# in se je žačel odmikati. »Potem, Stanoja. Za zdaj je to dosti. Napiješ se, pa ne boš znal.# «Ne. ne!... Polič, Mile, polič!... Oh!» Prinesel sem mu poln polič. Vzel je steklenico, jo pogledal proti soncu, potresel žga-njico, se nasmehnil, nagnil in pol odpii, “Ah!# se je stresel. Vzel je motiko in šel. Popoldne so mi dali torbico iz čistega platna, naj grem na pokopališče, spravim v torbico tetine ostanke, ki jil) bodo potem spet blagoslovili in jih z materino krsto položili v grob. Sel sem tja. Ze od daleč sem videl ob tetinem grobu nametan kup izkopane črne prsti, po njej pa kose trhlih desk, cunje ter ostanke v zemlji povaljane obleke in pa splesnele obutve. Na robu groba je stala prazna steklenica za žgnnjlco. ob njej motika in Stanojeva raztrgana (Nadaljevanje na 5. strani) Levstikova življenjska epizoda v Trstu pred devetdesetimi leti Možnost, da bi v Trstu začel izhajati literaren časopis, je privabila Levstika v mesto ob morju, kjer je prevzel tajništvo čitalnice. Vendar pa časopisa ni bilo in Levstik se je spet vrnil k Vilharju na Kaleč. laže branila potujčevanja. V večjih mestih so čitalnice pozneje zgradile Narodne domove, kjer se je zbiralo narodnostno jedro Slovencev. To so bila hkrati lokalna središča slovenske politike. Narodni dom v Trstu se je dvignil iz tal leta 1904. Za razliko od drugih slovenskih mest pa se je v Trstu osnovala «SIavjanska čitalnica#. Zakaj? Zato, da je lahko združevala ne le Slovence, ampak tudi druge v mestu živeče Slovane, zlasti Srbe in Cehe. To je bila svojevrst-nost tržaške čitalnice. Ne smemo namreč pozabiti, da so v tisti dobi literatura, poljudna znanost, gledališka in glasbena umetnost ter telovadna spretnost obenem in z vso vnemo stopile v narodno prerodno službo, kakor pravi naš politični, kulturni in slovstveni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj. Za ustanovitev ljubljanske čitalnice je prišla prva spodbuda s Hrvaškega. A Ljubljančani so bili po stari navad] nekoliko ((zaspani#, zato so jih tržaški rodoljubi s svojo ustanovo prehiteli. V Bleivveisovih Novicah od 26. januarja 1861. beremo, da so si tržaški Slovenci ((osnovali čitalnico#. V ta namen so bili tržaški rodoljubi pozvani, da se na dan 29. januarja rečenega leta zbero v prostorih Grand hotela, «ker je vlada dovolila, da si osnujejo po zgledu drugih narodov svoje društvo pod imenom ((Slovanska čitalnica#. Noviškj oče dr. Blei- weis je priobči! ta dopis v svojem listu s pristavkom, da ((Tržačanom kliče: slava!# Ze v prvi polovici leta 1861. najdemo v Novicah nekaj dopisov o tržaški čitalnici. Na skupščini je bil izvoljen za predsednika trgovec Sorč. Takoj po skupščini pa so Tržačani pričakovali Levstika, da stopi v odbor. Društvo je imelo 250 članov. Čitalnica je začela živeti. Levstik se je pripeljal v Trst in je v društvu prevzel tajniške posle. «Udje smo Slovenci, Srbi, Cehi in Poljci in vsi imamo enako prizadevanje#, beremo v Novicah od 24. aprila 1861. Kako zbuditi za čitalnico čimveč zanimanja, kako privezati na društvo čimveč ljudi? Ta naloga je Očividno pripadla čitalhiškim ((besedam#. Zdi se, da so se prireditve te vrste začele že spomladi, kati poleti, pišejo Novice, so jih odložili do jeseni zaradi vročine. «Tedaj se zopet začno in prinesejo marsikateri vesel večer. Priskrbeli smo najboljše slovenske pesmi in pevci se marljivo urijo. Posebno vnet je za to stvar g. Lego. Ta gospod uči vsak teden po dve uri češki jezik, Levstik pa ima po tri ure slovenščine. Oba imata obilo marljivih učencev. Lepo je videti, kako sede med našimi nadepolnimi mladeniči že priletni možje raznega stanu in poklica s češko ali slovensko slovn co pred sabo...# (Nadaljevanje na 5. strani) številka 7 Junijska številka naše tržaške literamo-kulturne revije je že nekaj časa zunaj. Izšla je s petimi reprodukcijami Avrelija Lukežiča - dva portreta in tri pokrajine, ki razodevajo slikarjeve značilnosti: zamišljeno samotnost in otožnost in socialno občutje. V pokrajinah bi mu človek dal prednost, naj gre kakor tukaj za olja Na Zav-ljah, kjer imamo pred seboj samo pokrajino, ali pa za podobi, kakršni sta Nova industrija ali Skedenj. Literarni del bi na splošno lahko imenovali poletno branje, ki pa ni brez zanimivosti. Zanimivo je na pr. nadaljevanje Bevkovih spominov. To pot je segel v čas malo pred padcem italijanskega fašizma. V zaporu spoznava, da ima opravka tudi z domačimi nasprotniki, kakršen je učeni pobožnjak, ki se pripravlja za klerikalnega voditelja. V drugem odlomku je pokazal, na kakšne težave je naletela naša primorska delegacija v Parizu, ko je prepričevala zahodne politike o nesmiselnosti take meje, kakršno so nam vsiljevali in tudi vsilili. Brez zanimivosti tudi ni nadaljevanje Lominjskih mogotcev. Gema Hafner pripoveduje, kako se izseljujejo nekateri istrski Italijani v Italijo in kako drugi prenašajo novo oblast in se vživljajo v razmere pod njo. Zanimivo Je kot poročilo, tehnika pisanja pa je slabotna. Ni pravih prehodov, ne veš, kdaj gre za sočasnost, kdaj za po- Med kulturnimi delavci, ki so pomagali oblikovat] slovensko besedo na tržaškem ozemlju že v drugi polovici devetnajstega stoletja, velja omeniti predvsem Frana Levstika, Jovana Vesela-Koseske-ga in Frana Cegnarja. Pisatelj slovenske klasične proze o Martinu Kipanu in Popotovanja od Litije do Čateža se je mudil v šestdesetih letih približno poldrugo leto v našem mestu ob morju. Bilo je to od pomladi 1861. do jeseni 1862. Iz Reti j na Dolenjskem, kjer je Levstiku dozorela do popolnosti ljudske pripovedne umetnosti podoba Martina Krpana in kjer je tudi napisal «Bučelarstvo», se je pisatelj v septembru 1858. preselil v Senožeče na grad Kaleč. Postal je domači učitelj v družini «kalškega gospoda«, pesnika ih skladatelja Miroslava Vilharja. Pri njem je ostal do spomladi 1861. Doživljaji na Notranjskem so dobili odsvit na nekaterih straneh Desetega brata. Na Kalc.u je Levstik predvsem pridno pomnoževal svoj slovenski besedni zaklad in vzdrževal zvezo z župnikom Zalokarjem, ki je sestavljal slovar slovensko - nemškega jezika, poleti 1860. pa je obiskal Istro, kjer se je sešel s Franom Cegnarjem. Napisal je tudi Potovanje v Istro, ki bi bilo gotovo zanimivo za proučevanje nastanka Martina Krpana, saj je bila Istra že takrat dežela soli, katero je tovoril Levstikov hrust z Vrha Pri sv. Trojici. Potovanje po Istri se, žal. ni ohranilo. Ob tem srečanju je Cegnar opozori] Levstika, da snujejo Slovenci v Trstu čitalnico, ki bo morebiti tudi izdajala literaren časopis. Vse to je bilo za Levstika tako privlačno, da je v velikem tednu 1861. zapustil Vilharja in se napotil v Trst za tajnika ondotne čitalnece. Čitalnice so bile v tisti dobi slovenske nepolitične družbe. V njih se je s pomočjo knjig, časopisov, predavanj, iger in pevskih nastopov gojil slovenski jezik, pripravljala se je nacionalna usmerjenost tedanjega meščanstva, inteligenca pa se je utrjevala v narodni zavesti, da se je »Naša enotnost je tako trdna, da se bo vselej uspešno zoperstavila vsakršnim razbijaškim poskusom" (Iz govora predsednika vlade LR Slovenije lov. Mihe Marinka na proslavi 22. julija, Dneva oborožene vstaje slovenskega naroda) Praznovanje našega dneva vstaje ima velik moralno politični in vzgojni pomen. In to je tudi potrebno. Cim trdnejša je politična zavest socialističnega patriotizma v našem delovnem ljudstvu, tem večja je pripravljenost ljubosumno čuvati vsako ped naše socialistične domovine in našo neodvisnost, tem večji bo ustvarjalni polet v naši proizvodnji in v utrjevanju naše socialistične demokracije. Četudi smo preobloženi z mnogimi in težkimi dnevnimi nalogami, ne smemo niti za trenutek pozabiti, da nismo brez nasprotnikov in zagrizenih sovražnikov, ki preže na vssko našo slabost, na vsako priliko v mednarodnem dogajanju, da bi nam škodovali, da bi napadli našo neodvisnost, da bi zavrli našo socialistično izgradnjo. Zato j« prav, da se s tem načinom proslave utrjuje obrambna pripravljenost vsakega izmed nas. Prav je, da osvežujemo naše partizanske tradicije, da krepimo našo samozavest tudi s tem, da se spominjamo, v kakšnih neizmerno težkih okolnostih smo začeli osvobodilno vojno in kako težka je bila pot do zmage. Čeravno naš narod od Gubčevih časov dalje ni imel nobenih zgodovinskih borbenih tradicij, ker je stoletja suž-nieval tujim gospodarjem, je vendar našel v sebi dovolj borbene morale, da se loti orožja in v najstrašnejših tre- nutkih svoje zgodovine začne boj na življenje in smrt za svoj življenjski obstoj, za svojo osvoboditev. Ko danes proslavljamo težke in odločilne trenutke, začetke naše ljudske vstaje, ko se danes spominjamo na vse težke boje, ki so jih naši borci bojevali z nadčloveškim junaštvom, ko obujamo spomine in častimo mnoge tisoče borcev, ki so dali življenja v veličastnih bojih naše štiriletne osvobodilne vojne, ko se spominjamo na vse žrtve okupatorjevega zverinskega terorja in pustošenja in na vse gorje in trpljenje, imamo upravičeno ponosno zavest, da smo v polni meri prispevali svoj delež k osvoboditvi naših narodov. To naj si zapomnijo tisti, ki na vsake toliko časa pogrevajo svoje pobožne želje po vračanju na staro, ki sanjajo o neki srednjeevropski državi, ki naj bi jo predstavljalo nsračje gnezdo# alpskih dežel pod papeževim žezlom, zlasti pa one bedne kominformovske kreature, ki že štiri leta zaman čakajo, da bodo kremeljski despoti podjarmili našo domovino. Cas bi že bil, da i eni i drugi pridejo do spoznanja, da so ob našem naglem gospodarskem in družbeno demokratičnem razvoju te suha veja na našem narodnem družbenem telesu. Poedine dežele in narodi naše socialistične Jugoslavije tvorijo tako harmonično gospodarsko in politično celoto, v kateri drug brez drugih ne more živeti. Naša enotnost je tako trdna, da se bo vselej uspešno zoperstavila vsakršnim razbijaškim poskusom. Politika našega vodstva je, ob popolni enotnosti našega ljudstva, stati trdno na braniku miru in konstruktivnega mednarodnega sodelovanja, obenem pa za dosledno obrambo naših nacionalnih pravic, kar se je posebno pokazalo spričo histerične imperialistične gonje iz Italije v pogledu Trsta. Gotovo je, da smo dežela, ki je v ospredju pozornosti svetovne javnosti. Na eni strani uživamo pri vseh demokratičnih krogih in vseh malih narodih mnogo simpatij in zanimanja zaradi pogumne obrambe naše neodvisnosti, kakor tudi zaradi našega originalnega socialističnega družbenega razvoja, ki ga eni spremljajo z navdušenjem, drugi pa z zanimanjem, kako bo uspel naš socialistični — kakor pravijo — ((eksperiment#. Na drugi strani pa so v strahoviti mržnji proti nam, združeni v enotni fronti, na čelu s kremeljskimi despoti in njihovimi kominfermističnimi trabanti razni strmoglavljeni emigranti, vatikanski in drugi reakcionarni krogi, kar je spet samo dokaz, da smo na dobri poti. Z doseženimi uspehi in z neposredno perspektivo, lahko s ponosom in zadovoljstvom praznujemo in počastimo naš praznik — enajsto obletnico slovenske ljudske vstaje. Naj živi 22. julij! Slava padlim žrtvam v boju za našo narodno in socialno osvoboditev! Naj živi Ljudska republika Slovenija v nezrušljivem bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov! Naj živi trdna socialistična Jugoslavija, neomajna v svoji neodvisnosti, v polnem, zasluženem zaupanju v svojega krmarja tovariša Tita! 9IEKA.I POROČIL S SALZBURŠKEGA FESTIVALA Lep uspeli našega Letos je bil v Salzburgu od 20. junija do 3. julija glasbeni festival mednarodnega društva za sodobno glasbo. Festivala se ie udeležilo s svojimi skladbami 23 narodnosti. Spored so izvajali dunajski simfoniki, simfonični orkester iz Koelna in Frankfurta ter orkester salzburškega Mozarteuma, dalje razni inozemski ansambli, tako godalni kvartet Parrenin iz Pariza, pihalni sekstet iz Helsinkov, številni solisti in znani dirigenti, med drugimi Franc Andre iz Bruslja, Herbert Haefner z Dunaja, Ettore Gracis iz Rima, Lavard Frii-sholm iz Kopenhagna, Ernest Bour iz Pariza, Ferenc Fric-say iz Berlina in drugi. Poleg štirih rednih simfoničnih in dveh rednih komornih koncertov, so bili na spo-redu festivala še simfonični koncert sodobnih nemških skladateljev, orkestrski koncert modernih Avstrijcev, Schoenbergov slavnostni koncert in koncert »Klasikov moderne# na katerem so bile izvedene skladbe Stravinskega, Hindemitha in Bartoka. Na komornih koncertih so sodelovali znani solisti od vsepovsod in deloma sami avtorji izvajanih skladb. Poleg koncertov z moderno, sodobno glasbo je bilo tudi več prireditev z deli starejših mojstrov, tako na primer posebna matineja Mozartovih del (dirigent Paumgarten) ter njegova maša; koncert moderne orgelske literature, prva izvedba opere Cesara Bresgena «Do Frayg Amors# v koncertni izvedbi in Ora-ziobenevolijeva slavnostna, 53 glasna maša iz leta 1628. za 16 solistov, 4 zbore, 6 orkestrov in 2 orgel, ki je bila izvedena v salzburški katedrali. Pri koncertu »Moderni Avstrijci# se je zgodila nenavadna nesreča. Tik pred koncem tretje točke sporeda je dunajskega dirigenta Herberta Haefnerja med dirigiranjem zadela srčna kap in je padel vznak od dirigentskega pulta pred prvo sedežno vrsto, kjer je obležal mrtev. Na letošnjem mednarodnem glasbenem festivalu v Salzburgu sta 'bili na sporedu tudi dve jpgoslovanski skladbi. Mednarodna žirija, ki je meseca januarja zasedala na Dunaju, je izbrala med drugimi tudi skladbo našega rojaka Matije Bravničarja ((Simfonično antitezo#, sonato za violino in orgle jugoslov. skladatelja Josipa Slavenske-ga pa je uvrstil v svoj spored orgelski virtuoz Robert Schollum, ki je z dunajskim violinistom prof. Walterjem Schneiderhanom z velikim uspehom izvajal skladbo na koncertu Moderne orgelske glasbe. ((Simfonična antiteza# za veliki orkester Matije Bravničarja je bila izvedena na Maitija Bravničar četrtem orkestrskem koncertu v veliki dvorani Mozarteuma pod taktirko maestra Ettora Gracisa iz Rima dne 29. junija. Skladba je doživela nred mednarodnim elasbe- nim forumom velik uspeh, kar pričajo tudi kritike. »Salzburger Nachrichten# z dne 2. 7. 1952. poročajo: Program, četrtega orkestrskega koncerta je nudil nekatere primere iz mednarodnega glasbenega ustvarjanja, ki so bili vredni velike pozornosti. Kot bistveno v zadevi ustvariteljskega profila in vsebinske izpovedi, lahko predvsem označimo: «Simfonično antitezo» Jugoslovana Matije Bravničarja, ki predstavlja barvito zasnova-no, blagodejno jasno razčlenjeno delo, ki z vsem talentom živi iz folklore. («Antitezay> — povedano med vrstami — bi se lahko nanašala tudi na svetove Brucknerja in Dvoraka) »Salzburger Volkszeitung# 2. julija 1952. pa piše; Četrti orkestralni koncert Sime (Societe Internationale pour la musique contempo-rainc) je pokazal predvsem eksotičen kolorit in je bil prav zato posebno zanimii). Oplojene z elementi ljudske glasbe so skladbe dobile značilno, individualno lice. tako na primer neka jugoslovanska, japonska. švedska in italijanska. «Simfonična antitezan profesorja za kompozicijo Matije Bravničarja postavlja v dveh stavkih Largo . Allegro oba pojma sakralno - profano v medsebojni odnos. Prvi stavek v tekočem petčetrtin-skem taktu uporablja starejše slovanske ljudske pesmi in iz njega dihata veličina in vzvišenost. V drugem stavku vrejo ritmi vesele življenjske radosti, do grandioznega, donečega konca. Ta duhovna programska glasba je bila eno najboljših del, kar smo jih lahko slišali na festivalu. V »Salzburger Volksblatt# 2. 7. 1952 pa beremo: Zadnji mednarodni koncert. Jugoslavija, Japonska. Švedska in Italija so bile zastopane s skladbami na četrtem ^ orkestrskem koncertu v veliki dvorani Mozarteuma. Dunajski simfoniki, ki jih je dirigiral rimski maestro Ettore Grazis, so zopet pokazali pozorno predanost in kljub tehničnim težkočam, jasno in učinkovito podajali dela. Simfonična antiteza Matije Bravničarja prinaša v prvem počasnem stavku (pet-četrtinski takt) velikopotezno zgrajeno skladbo s sakralno razpoloženo vsebino in v drugem, hitrem stavku posvetno plešoče živo svetovljansko antitezo v slovenski folklor i. B. G. seg v spomine; srečaš nova Imena, ki tudi ne veš od kod, pa jih pomešaš v mrgolečo množico dosedanjih. Pozornost zbudi že naslov dnevniških zapiskov: V preizkušenem slogu Jakomina Pertota (ime časnikarja v precej brani Bartolovi feljtonski zgodbi Mangialupi in ženske, ki je izhajala pred leti v Razgledih). Med literarnimi ljudmi morda ne bo tako težko uganiti, kdo je M. Vrhovec, avtor teh zapiskov. Po naslovu bi človek dejal, da gre za nepričakovano satirično obdelavo tržaškega kulturnega življenja, pa srečaš le bolj mile duhovitosti brez hudobije, na račun nekaterih znanih postav, med katere zaide tudi italijanski časnikar, ki se zavzame za tržaške Slovence. V podobi tega tako rekoč utopičnega pravičnika je skoraj še največ Ironične osti. Branje bo poživilo zanimanje za naše tržaške osebnosti, ki jih, vsaj glavne, ne bo tako težko prepoznati. Branko Hofman ima nekaj pesmi, ki so bolj simpatične od prejšnjih v Razgledih objavljenih. Več krvi je v njih. Etično vprašanje je rodilo ljubezenski pretres, oblikovan v prvih dveh, ki sta tudi najboljši, v Kesu in Lučki v temi. Vendar je doživetje še vedno pretrezno in suho, premalo odeto. Neki mladi kritik je nedavno čez mero poudaril izpoved kot osnovo poezije in v imenu te kategorije obsojal tako imenovano oblikovanje. Izkušnja bi ga poučila bolje ko teorija, da s temi kategorijami n; tako preprosta reč. Kol' ko izpovedi srečujemo danes, ali njih realizem, ki ti toliko pove o osebnih stvareh, je vse prej ko možna poezija, prav zato ker mu manjka moči in poezije. V nadaljevanju svojih pripomb h ((Kritikam# Josipa Vidmarja govori VI. Bartol o psihološki analizi, ki jo Vidmar zanemarja spričo svojega moralno-estetskega ocenjevanja. Precej na široko se dotika delne in trajne pozabe, v katero zapadajo literarna dela, ter zavesti nekaterih, da bo njih ime odkrila in cenila šele prihodnost. Kakor je že v prejšnjem omenil pristransko neugodno sodbo, ki se pri nas širi o Kopitarju, tako poudarja Blei-tveisov pomen (prebujenje množic in s tem večje umevanje Prešerna), ki ;e tudi na splošno zanikan, in se zavzema za pravičnejšo oceno Podbevškovega nastopa. Dejal bi, da je Podbevškovo delo še zmerom zanimivo in v drobcih živo, ne bi pa trdil, da je v vseh omenjenih pesnikih, ki naj bi si bili kaj izposodili iz njega, ta duh živel «v neprimerno manj kondenzirani in izdatno zvodeneli obliki#. Ko se pa ustavlja ob geslu «Več Levstika!.', mislim, da se sam prepušča takemu ustvarjanju sodb kakršnega je prej osvetljeval. Filip Kalan obravnava vtise s štirih tržaških gledaliških predstav, zadovoljivo izvedbo lahkotnejše, pa tudi psihološko poglobljene igre, v Držičevi komediji pa stilno nedognanost. Številka prinaša še Hofma-novo oceno Mevljevih Veselih in pikrih in por'čilo o ljudskih simfoničnih koncertih v Trstu. Lepo bi bilo, če bi se spet prikazala kakšna tehtnejša nova proza. Amerika in Jugoslovani Ali veste. da je okoli leta 1540 odšla ladijska odprava iz Dubrovnika, da je nekaj teh ladij doživelo brodolom na obali Severne Caroline in da se je rešeno moštvo pomešalo s ta-mošnjimi Indijanci, ki so se pozneje imenovali Croatan Indians (Hrvatski Indijanci)? da je peščica slovenskih vojakov služila v revolucijski vojski Georgea VVashingtona kar pričajo njihova imena: Gorše, Crne, Vavtar, Vidmat in Vrtnar? da je bil Leonard Volk, vnuk slovenskega izseljenca, med najslavnejšimi ameriškimi kiparji v sredini preteklega stoletja? da je štetje leta 1940 v Združenih državah Severne Amerike izkazalo 161.000 Jugoslo-vanov, ki so bili rojeni izven Amerike in 221.000 rojenih Američanov jugoslovanskega porekla? Te številke pa so najbrž prenizke. Prevladuje mnenje, da jih je 600.000 do en milijon. da živi približno dve tretjini Jugoslovanov v Združenih dr žavah v velikih industrijski središčih Cleveland, Pitts-burg, Chicago, Milwaukee, Detroit, St. Louis in New Vork ali njihovi širši okolici? (Po Louisu Adamiču zbral V. P.J dfr Mfii i NABREŽINA Naša kamnoseška industrija je precej živa in zaposluje kakih 180 delavcev, od katerih jih je nekaj iz Italije (največ v Rimskem kamnolomu). Mnogo se izvozi neobdelanega marmorja, in sicer marogastega (stalaktita) in od sivega onega iz spodnjih plasti, ki je bolj čist (bel). Kubični meter gre povprečno od 40 do 50 tisoč. Produkcijski stroški znašajo okrog tretjine prodajne cene. Gospodarji imajo torej lep zaslužek. Zato bi bili toliko bolj umestno bolj človeški odnosi nasproti delavstvu, ki se le s težavo vzdržuje na življenjski površini. Na eni nizka mezda, na drugi draginja — to ni tako lahka reč kot pa milijonski dohodki iz njegovih žuljev. Kako velika je vročina pri nas se da soditi tudi iz tega, da se je pred dnevi na soncu razpočil precejšen kos marogastega marmorja, ki so ga malo prej dvignili iz kamnoloma nad apnenico na postaji. Matere so v skrbeh za svoje otroke, ker je precej razširjen oslovski kašelj, ki mu vročina menda precej prija. Sploh se vsi vaščani, posebno pa bolj priletni čutijo izčrpani. Umevno, da vpliva zrak, ki je brez trohice vlage, neugodno ne le na ljudi in rastline, ampak tudi na vse vrste živali. Zato Si ne želi močnega dežja le kmet, ampak prav vsi. Mnogo bi mogli pisati o županski zadevščini, a je bolje, da o tem ne govorimo. ker so komentatorji preveč — zanimivi. Sicer je več dni. kot klobas. AVH TnJe j Naše poslopje šolskega vrtca je zasedeno po koloniji srbskih otrok. V nedeljo je za njih maševal na prostem pravoslavni pop. Naš duhovnik, kateri je bil med nami le okrog leta dni, pa nas je pred par tedni zapustil, ker mu je bila služba v naši far; zaradi slabega zdravja prenaporna. Iz naše stare šole, ki je tudi bila zažgana, urejajo dve stanovanji, kar je nujno potrebno, ker imamo tudi pri nas nekaj brezdomcev Enako obnavljajo zadnjo še neobnovljeno »Koc-manovo — zgradno# hišo. Nedavno sta umrla 80-let-ni čevljar Semolič Andrej in 88-letna Pernarčič Fi-lomena. Poslednja je več let trpela na neozdravljivi bolezni. Kar se tiče letine, smo podobni ostalim okoliškim vasem. Mogoče smo na boljšem od njih le v toliko, v kolikor je naša zemlja boljša od njihove in ni zaradi svoje lege tako močno izpostavljena sončnim žarkom. Dež od predzadnjega torka je sicer namočil zemljo, kakih 20 cm. a je veter zmanjšal njegov učinek. \ SEsTj AN j V zadnjem dopisu iz naše vasi ste omenili Gorlat-tijev kamnolom ob morju, dočim ste izpustili kamnoloma Casale, ki zaposluje 4—5krat več delavcev kot prvi od 40—60. V obeh kamnolomih pripravljajo gramoz pretežno za gradivo v industrijske namene. Tvrdka Casale je znana Po njenem izkoriščanju delavstva. Prav je, da pišete o narodni mlačnosti naših gostilničarjev in trgovcev. O tem bi mogli dosti povedati. Ce se jim ne zdi vredno postaviti na svoji zemlji in hiši slovenski napis, so po eni strani slabiči, po drugi pa veliki praktiki: slabiči zato, ker jim je dolžnost nasproti slovenji skupnosti, narodna zavest in ponos na svoje poreklo deveta briga, praktiki pa za svoje osebne interese, ki začnejo in končajo pri če-ščenju zlatega teleta. Le mimogrede jim damo za zgled oba mesarja, ki se ne bojita slovenskega napisa na prvem mestu. Vročina, ki še vedno traja, priganja na našo obalo dnevno polno kopalcev. Dosti je letos gostov iz Avstrije. Močna skupina jih tabori tik obale, v gosti senci dreves. V šotorih spijo in si sami kuhajo. So praktični in zelo ekonomski ti Nemci in znajo letovati poceni. Pravijo, da so Tržačani, kar se tiče po-trošne strani zelo nepremišljeni. Morda se v splošnem ne motijo. «Da. lahko je uganjati juksus (Luxus treiben), ampak...#, mi je dejal nekdo od njih. Razumel sem te njegove besede, v katerih je bilo precej ironije, češ: Vaš luksus vas tudi stane. Kaj pa s sredstvi? Svoječasno ste poročali, da se bo Sesljan v nekaj letih spojil z Vižovljami. Bo tako. Mnogo se zida na vse strani in tudi ob cesti od pekarne Legiša proti Vi-žovljam sta že dve novi vili, više proti železniškemu postajališču tudi dve vili v delu. Ob naši magistrali pa se množijo gostinski objekti. Špekulanti medsebojno tekmujejo. Tudi tukaj gredo ogromna sredstva v luksusno opremo. (Nadaljevanje na 4. strani) &d WMi d®> (Nadaljevanje s 3. strani) Treznim možem se zdi ta lov posebno nevarna bolezen. Cene stavbiščem pa naglo rastejo. DEV I N Velika tabla z napisom »Prefettura di Trieste. So-ciet& slovena di beneficen-za Trieste Colonia di Dui-no. Questa colonia e assi-stita dall’amministrazione aiuti internazionali» visi na šoli. Nizko spodaj pod to tablo pa je majhna tabla z napisom ((Slovenska kolonija«. Nam popolnoma zadostuje slovenski ngpis, le večji naj bi bil in na bolj vidnem mestu. Seveda kar prija nam, ne prija gospodi, ki bi najTaje čez noč zabrisala vse kar diši pO naše. Mi pa pravimo, da smo že prenesli marsikateri naval in udarec, pa bomo tudi onega enaindvajsetih. K nam radi prihajajo nemški izletniki in se zelo zanimajo za ta naš lepi kos slovenske zemlje. So precej do£>ro poučeni o tukajšnjih političnih razmerah in o naši narodnostni meji. Obsojajo težnje Rima za ponovno podreditvijo teh krajev. Posebno jim ugaja naš portič. Ce bi imela Me-tlikovčeva restavracija prenočišča, bi jih vsa zasedli. Tudi ima ta lokal, ki je tik obale, solidne cene, z dobro postrežbo, kar je seveda tudi privlačno. V portiču sta hkrati zrastli dve vili in nedvomno bodo kmalu še druge. Žalostno pa je, da je naša vas tabo slabo preskrbljena z vodo. Ne vemo, kako bi bilo v primeru požara. Nekaj pip za tako raztegnjeno naselje, je pač premalo. Prejšnja občina tega tako važnega vprašanja ni videla in znala rešiti. Kako bo z novo, bo pokazala praksa. Na našega občinskega odbornika Colja Josipa se preVeč ne zanašamo, ker si je zapravil zaupanje vseh poštenih domačinov. Ce se besede in dejanja ujemajo, govorimo o možnosti, značaju, dosled* nosti, načelnosti. Vse to in še marsikaj možu manjka. Predvsem smo se o priliki volitve ožjega občinskega odbora prepričali, da mu manjka čut dolžnosti in odgovornosti do svojega naroda. Zato ne more imeti pravilnih odnosov do svojega matičnega debla. Takšen mož pa ne more pravilno zastopati naših narodnih in* teresov. On ni nič manj strupen sovražnik Jugoslavije od kominformistov. Pomeni, da se bosta s kom-informističnim kolegom v občinskem odboru dobro razumela. V ostalem pa bomo videli, kaj se bo rodilo iz tega žlahtanja. ^ m//WM M.vm. m m m wmm m m, tlMhiiiililliitiiiiiltiMfiili.iH .um,mn. Illmlii:illlllli;llllini;i.,;i nilllllllllllllil!lllll!llll;ltllillllllllill!l|i|!lllllllll!llli|lllllli!ilhilill!llllllllllllilii!llli||i|lll|:;ill!!lllll!lllili'li'll!lll!lllll!ll!ll!lllllli!illll!llll!ll!!l!lillil!i i, 11 i ili li i ni; i.. 1 ;:iiitl>( ..milu h Strniščno KAKO GOSPODARIJO IN KMETUJEJO DRUGOD PO SVETU oranje Žito bo kmalu z njiv. Nekaj jih bomo preorali za ajdo, pit-nik in pa krmsko peso. Kaj bomo storili pa z ostalimi? Prav tako jih bomo preorali, ne da bi imeli namen posejati jih s kakšno vmesno kulturo. To oranje se imenuje strniščno oranje! Tu pa fam smo že slišali, kako važno je oranje strnišč. Mnogi kmetovalci se tega že držijo in takoj po žetvi plitvo zorjejo svoja strnišča. Dosti od njih pa preorje samo tista strnišča. ki jih nameravajo zasejati, kot rečeno, z vmesnimi kulturami. Vse ostalo pa počiva kar do spomladanskega oranja. Dobro vemo kaj pomeni vlaga v zemlji. Vsak pa se ne zaveda, da je dolžan storiti vse, da t0 vlago v zemlji ohrani, da jo celo poveča. Z oranjem strnišč, ki ga moramo izvršiti takoj po žetvi, kakor hitro smo odložili zadnji snop iz rok, doseže prav to, da nam vlaga ne izhlapi iz zemlje. Z oranjem v globino do 6 cm smo namreč zrahljali površino zemlje, ki bo laže vsrkala novo vlago, !o je dež, hkrati pa bo prepre 5eval« izhlapevanje vlage spod njih plasti zemlje. Hranjenje vlage v notranjih plasteh zemlje je prva in največja korist ki jo imamo od oranja strnišč ni pa edina! Z oranjem strnišč uničujemo različne rastlinske bolezni; škodljivce pa spravljamo v zemljo, kjer večjidel poginejo. Strnišče, korenine in razni pleveli ki smo jih podorali, v zemlji razpadejo, trohnijo in tako bogatijo zemljo s humusom ter kopičijo v njej zaloge hrane! Z oranjem strnišč uničujemo plevel. Po njivi raztreseno seme plevela pride namreč z oranjem v zemljo, kjer ima vse pogoje, da hitro vzklije in v vročem poletju še zrase do cvetja. Ne utegne pa dozoreti in razviti semena, ker ga z jesenskim globokim oranjem spravimo v zemljo in popolnoma uničimo. Ako pa strnišča ne bj zorali, bi seme plevela, raztreseno po njivi zraslo prihodnje leto s posevkom ter znova dozorelo in bi se tako plevel še bolj razmnožil. Izkušnje nas učijo, da posevki mnogo bolje uspevajo v zemlji, ki smo jo takoj po žetyi plitvo zorali. Ker je zemlja rahla, ima zrak lažji dostop do korenin. Korenine imajo več hrane, so odpornejše in rastlina se bolje razvija. Posledica tega je seveda znatno večji pridelek. • v POVEČANA SVETILNOST ELEKTRIČNIH ŽARNIC Velik del luči, ki jo oddaja žarnica, se običajno izgubi v smereh, kjer ne koristi. Sedaj so izumili posebno lečo, ki jo obdaja ovof iz bleščeče kovine in ki koncentrira svetlobno energijo v želeni smeri. S to duhovito pripravo se poveča svetilnost žarnic od 25 do 100 vatov za trikrat. vssm S takimj velikimi grabljami, ki jih vlečejo traktorji, kopičijo seno. Hormoni za izboljšanje in povečanje živinoreje Ameriški znanstv?niki delajo zdaj poskuse s šestimi hormoni, s katerimi upajo dvigniti živinorejo«v raznih deželah. Hormon uporabljajo uspešno za pobijanje neplodnosti pri živini, prašičih, ovcah in drugih domačih živalih. Ovce, katere so cepili s hormoni, so tudi imele mlade v letnih časih, v katerih navadno ne kotijo jagnjet. Ta hormon je znan v znanosti kot «estradiolcyclopentyl-propionat«. splošno i?a pa imenujejo «ECP». Izumili so ga kemiki zasebne tovarne zdravil Upjohn Company. Hormon so preskusili veterinarji družbe in na kmetijskih državnih zavodih ter ga letos v marcu postavili na trg, tako da je zdaj dostopen večini veterinarjev v Združenih državah. Tudi na alabamskem politehničnem zavodu so preskusili hormon ECP. Kmetijski znanstvenik je injiciral hormon 500 jalovim kravam. V kratkem času se je začelo goniti 468 krav in postalo brejih. Znanstveniki so zdaj prišli do zaključka, da bo ECP omogočil plodnost skoraj vseh do zdaj neplodnih svinj, ovc, kobil, krav in drugih domačih živali. Po njihovi izjavi uporabljajo hormone zelo uspešno tudi pri zdravljenju nerednostj ovulacijskega kroga pri kravah mlekaricah in za odpravljanje raznih nenormalnosti pri moških živalih. Pri poskusih, ki jih je napravila Upjohn Company, je veterinar cepil z ECP 300 ovac sredi poletja, to je v času, v katerem se ovce navadno ne oplodijo. Nad 90 odst. teh ovac se je začelo goniti v petih dneh. Številni ovčerejci v Združenih državah so začeli uporabljati hormon, da lahko preskrbujejo trg z jagnjeti v času, ko vlada pomanjkanje jagnjetine. Earl Hyde, kmetovalec v Koloradu, je letos imel na prodaj jkgnjeta v oktobru namesto kot običajno v marcu. To je dosegel s tem, da je 1. maja 1951 cepil ovce z ECP. Okoli 10 dni kasneje je ovce paril z ovni in prva jagnjeta so se skotila 11. oktobra. Do 29. novembra. ko je bilo rojeno zadnje jagnje, je čreda 342 ovac dala 338 jagnjet. Nekateri državni kmetijski kolegiji, tako zlasti koloradski kolegij, so s poskusi dognali, da se z ECP lahko doseže da ovce kotijo dvakrat v enem letu. Ovce se navadno gonijo le enkrat na leto. Po oploditvi dobijo jagnje 21 do 22 tednov kasneje. Z uporabo hormona ECP pa so kmetijski znanstveniki ustvarili drugo gonilno obdobje in je ovca tako imela dvoje jagnjet na leto. Niso pa vsi znanstveniki mnenja, da je to dobro. Nekateri mislijo, da ovce v tem primeru preveč trpijo, in pravijo, da je boljši načrt, po katerem imajo ovce 3 jagnjeta v dveh letih. In tako bo hormon ECP imel važno vlogo pri povečanju dobave mesa za prehrano sveta. Mnogo domačih živali, ki so bile do zdaj jalove, bo imelo naraščaj, če jim bodo v pravem času dali ECP. RAZSTAVA CVETLIC V LONDONU Nedavno je bila v Londonu razstava cvetic, ki jo je priredilo britansko društvo cvetličarjev. Razstavo je obiskalo približno 30.000 ljudi, od teh mnogo tudi iz prekomorskih dežel Razstavljene so bile najlepše cvetice iz vsega sveta, največji uspeh pa so doživele cvetice iz Švedske, Nizozemske, Nemčije in Francije. Britansko društvo cvetličarjev je največje te vrste na svetu; šteje namreč 28.000 članov, od tega tudi 300 iz prekomorskih dežel. V zadnjih petih letih so na mnogih ameriških kmetijah spremenili njive v travnike. Predvsem se zanimajo ameriški živinorejci za napredek travništva, ki pospešuje mlekarstvo in sploh živinorejo. Travniki se v Združenih državah zdaj širijo iz zveznih držav Ob obali Atlantika iz vzhoda in iz juga proti ameriškemu srednjemu Zahodu. Nj dolgo od tega, ko se kmetovalci v Združenih državah sploh niso menili za travnike niti za pašnike. Trava ni imela tedaj v ameriškem kmetijstvu posebne vloge, razen na zanemarjenih pašnikih, kjer so se pasle krave, ali kot okras pokrajinske slikovitosti. Zato Z zračnim pritiskom spravljajo travo ali seno v ogromne silose. Ta silos 1 j Ji ko sprejme 30 ton sena ali 40 ton trave. so ameriški kmetje, če so le mogli, preorali vse travnike in spremenili v njive. Živina je nabirala travo, kjer jo je pač slučajno našla na paši, toda krmili so jo s koruzo in s silažno hrano. Po njivah so večinoma sejali koruzo in druge žitarice. Toda to se je maščevalo, kajti voda in veter sta odnašala plodno zemljo s površine, pod njo pa so korenine žitaric tlom odvzemale sestavine, ki jih oplajajo. Po novih kmetijskih načrtih pokriva najobsežnejši del ameriške kmetije trava. Plodno Zemljo sedaj posejejo z najboljšimi mešanicami travnih semen in z izdatnimi rastlinami za živinsko krmo, zlasti s sočivjem. Travnike sedaj obilno gnojijo in jim posvečajo isto skrb kot njivam. Travniki dandanes služijo ameriškim kmetovalcem izmenično kot pašniki za živino ali kot senožeti. Travo shranjujejo v obliki sena aii v svežem stanju v silosih. Tako spravljajo v Združenih državah za zimo prvovrstno in raznoliko krmo. Mnoge ameriške kmetije so sedaj spremenili v prvovrstne «pašnike» za živino. K temu so pripomogli tudi novi kmetijski stroji. Se do približno leta 1930 je bila glavna skrb ameriških kmetovalcev da čimbolj izkoriščajo zemljo in čimprej vnovčijo kmečke pridelke. To so si lahko privoščili, ker so bile Združene države še redko naseljene in je bilo veliko deviške zemlje brez gospodarja. Toda to se je hudo maščevalo, ker sta voda in veter odnašala plodno zemljo z nezaščitene površine in spremenila bogate kmetije v prašne puščave, ki so leta 1930 primorale tisoče in tisoče kmečkih družin, da zapustijo s svojo beraško culo rodno grudo. To je prisililo kmete in živinorejce, da iščejo primerno sredstvo, ki varuje plodno zemljo. V tej stiski so se oprijeli prej tako zaničevane trave kot rešilne bilke. In res varuje ta prvotno v prirodi najbolj raz širjena rasfinska vrsta ne le plodnost zemlje, marveč je tudi najbollša krma za živino in zahteva najmanj truda in stroškov za obdelovanje. Za to najvažnejše odkritje sodobnega kmetijstva nima zasluge morda posamezen strokovnjak ali določen krai. marveč so to dognali po dolgotrajnih poskusih na kmetijskih poskuševalt-šč:h, kmetijskih strokovnih in visokih šolah in posestvih. Poleg že znanih vrst detelje in trave kot so lucerna in phleum pratense so preizkušali še mnoge travne križanice za različna podnebja in različne vrste tal; trave, ki so najbolj primerno za pašo, za seno alt za krmo, ki jo svežo spravljajo v silose za zimo, kot na primer posebno vrsto trave za sadovnjake, ki je zelo odporna proti suši in raste do pozne jeseni in ki ji pravijo «orchard grass«, ali bromovo travo ali pa trstnato kanarsko travo, ki uspeva v vlažni podvodni zemlji, ki jih zelo cenijo. Med sočivjem se je zelo dobro obnesla tako imenovana ladinska detelja («ladino clover«), ki se zelo uspešno prilagodi različnim podnebjem in raznim vrstam tal in srednja in mamutska rdeča detelja, razne vrste lespedeze in drugo. Te križanice vsebujejo veliko dušika in drugih hranljivih snovi. Na posestvu, ki ga oskrbuje kmetijska visoka šola Purdue na Srednjem vzhodu Združenih držav, s0 na pr. sejal} vrsto detelje, kj ji pravijo «tičja noga» med plavkasto zeleno travo poa pra-tensis in so izračunali, da da krma z enega angleškega jutra približno 4.000 kvadratnih metrov površine povprečno 482 ameriških funtov ali približno 178 kg govejega mesa. medtem ko da sama Poa pratensis le 366 ameriških funtov ali približno 135 in pol kg na jutro. Prvič so konservirali svežo travo v silosih leta 1917 na kmetijskem poskuševališču zvez ne države Kansas na Srednjem zahodu Združenih držav. Na posestvih kmetijske visoke šole Purdue v Wisconsinu v vzhodnem in severnem delu kmetijskega osrčja Združenih držav pa so odkrili način, po katerem so sušili travo brez ozira na sončno ali deževno vreme. Kmetijski strokovnjaki Rutge-rove kmetijske visoke šole na ameriškem vzhodu pa so dognali, da lahko povečajo mlečno proizvodnjo za 83 do 86 odstotkov, če pravilno krmijo molznice s travo Ameriški pisatelj in kmetovalec Louis Bromfield pa priporoča v svojih knjigah in člankih travo kot dar narave, ki najbolj varuje plodnost domače zemlje. Izkustvo je dokazalo, da travniki zahtevajo mnogo manj truda in stroškov za obdelovanje njiv. Tako so v ameriški zvezni državi Minnesota, kjer se daleč naokrog raztezajo prerije, po mnogih poskusih dognali, da stane vzdrževanje travnikov približno polovico manj kot obdelovanje orne zemlje in da travniki dajejo celo nekaj več hranljive krme kot njive. Vzporedno z raziskovanji kmetijskih strokovnjakov na področju travništva si je ameriška strojna industrija prizadevala, da prihrani kmetom sila naporno delo, ki ga imajo pri košnji travnikov in s spravljanjem sena, tako, da v Združenih državah dandanes opravljajo to delo skoraj izključno stroji, ki kosijo travo, jo sušijo, grabijo seno, ga nalagajo na vozove in spravljajo v senike, ne da bi kmet pri tem napenjal svoje mišice ali možgane. Travo sušijo posebni stroji s toplim ali hladnim zrakom, tako, da lahko spravljajo seno tudi v deževnem vremenu, ki ga je poprej večkrat popolnoma uničilo. Spet druge vrste strojev kosijo travo, jo sekljajo, jo nakladajo z zračnim pritiskom na tovorne vozove, s katerimi jo odvažajo ter jo spravljajo skupaj z repino ali drugo krmo v silose ali posebne jame. Za vse to delo sta potrebna samo dva človeka, tisti, ki ravna stroj, ln mož, ki v silosu enakomerno stlači in zloži krmo za zimo. V Združenih državah danes ne gre v?č za to. ali naj sploh sejejo travo, marveč v kakšnem razmerju naj jo sejejo v okviru gospodarskega načrta kmetije. Saj ne smemo spet pretiravati in pokrivati v«o deželo s travniki. Ko o tem razmišljamo moramo upoštevati mnogo čini-teljev: vrsto zemlje, podnebje in predvsem vrsto dotične kmetije. Na splošno pa lahko trdimo, da vsak, tudi najmanjši kmet, sebi v prid še vedno lahko poseje večjo površino zemlje s travo. Živinorejcem in mlekarjem seveda priporočamo samo travnike. Predvsem so kmetski strokovnjaki in narodni gospodarji v Združenih državah mnenja, da bi si ameriški mlekarji in živinorejci lahko prihranili polovico stroškov in milijone ton žitaric, če bi krmili živino s prvovrstnim senom namesto z žitaricami in drugim. Poleg tega bi si tam, kjer je zemlja vlažna in trava sočna, lahko prihranjevali milijone dolarjev, če bi travo prve košnje silirali in s tem ohranili dve tretjini tiste hranljivosti, ki jo zgubi trava, če jo sušimo. Ce bi se živinorejci držali gori omenjenih nasvetov kmetijskih stro-kovjakov, bi si v Združenih državah lahko letno prihranili do ene milijarde dolarjev. Povrh tega igra trava v kme- -:••• ;>••• ■ Take velike grablje spravljajo travo ali seno v široke vrste, ki jih potem pobira drugi stroj. tijstvu vlogo «šparovca», ker varuje in izboljšuje plodnost in vrednost zemlje. Travniki ščitijo površino zemlje, kot varuje streha hišo, in spreminjajo dež, ki sicer izpira talno površino, v blagodejno roso. Poleg tega daje trava zemlji več ^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll^ v — Ce se bliska od Kopra, bo suKnja moKra; če se bliska na Krasi, ci bo burja v vasi Čebele in med Splošno prevladuje mnenje, da nabirajo čebele med. To pa pravzaprav ni res. Čebele obiskujejo cvetke zaradi nektarja in tega potem spreminjajo v med, kot na pr. krava spremeni travo v mleko. V nasprotju od navadnega sladkorja med ne zahteva nobene prebave. Pri pravljen je tako, da ga vsrka takoj in lahko brez nadaljnjega preide v krvni obtok. Zato je med idealno krepilno hranivo. * * * AMERIŠKI KMET PRIDELA Z ENAKIM DELOM VEC HRANE Ameriško poljedelsko ministrstvo objavlja, da se je kmetijska produkcija po delovni uri v Združenih državah od leta 1940 do 1951 povečala za 35%. Leta 1951 5o ameriški farmarji pridelali četrtino več živil kot leta 1940, površina obdelane zemlje pa je bila samo 1% večja. «Zdaj pridelujejo več po oralu, po številu živine in po delovni uri», dostavlja ministrstvo. organskih snovi kot katera koli druga vrsta rastlin. Tako lahko daje na primer primerna mešavina dobre lucerne in trave bromos na jutro (približno 4.000 kvadratnih metrov) zemlji nič manj kot osem ton organskih snovi. Ce je zemlja gosta in slabo izsušena, bo na primer sladka detelja s svojimi koreninami prodrla globoko do trde spodnje plasti, izvlačila iz zemlje vodo puščala v njo zrak. Po vseh Združenih državah so sedaj izčrpane pašnike in že dolgo zapuščeno orno zemljo spet obnovili in jo vrnili narodnemu gospodarstvu kot plodno zemljo. Lice ameriške dežele se sedaj spreminja in v roku desetih let bomo v razsežnih živinorejskih krajih Združenih držav lahko videli namesto njiv, kjer raste koruza, velike travnike z visoko plavkasto zeleno travo in sočivjem, ki bosta spremenili ne le lice ameriške dežele, temveč, kar je glavno, tudi kakovost njene zemlje. S tem bodo najbolj prirodno varovali talno plodnost. mmmm Stroj pobira seno in ga z zračnim pritiskom nalaga na voiz. jUdes JI CA Draga Pepa! Reče naj nekdo, kar hoče: Letos je presneto vroče. Brez prestanka štiri tedne na možgane naše bedne zgrnil se je val vročine, ki nam jemlje zadnje sline, Cim ob štirih zarja vstine, dokler v mraku dan ne mine, nič ne makne se, ne zgane, vse vzdihuje, se poti, vse le zraka si želi. Kopališča so mravljišča, prazna so zabavališča, človek lahko vse poskuša, rezultat je vedno suša. Vzhod in sever, jug, zapad, polje, travnik, vinograd, pašnik, log in gozd in njiva vse je žejno, vse počiva, vse pokriva suša siva. A kot žalostna nagrada še zavest človeka zbada, da tud’ v žepu suša vlada... Ce pogled ti gre čez mejo, tja, recimo, na Korejo, al’ v deželo faraonsko, na Kitajsko, na Japonsko, al' na ulice Berlina, Perzija naj te zanima, ali razvaline Rima, ali bližnja Nabrežina, le en klic povsod odmeva, le ta pesem se prepeva: Huda, bogme, je vročina! Se na Finskem, kjer tak žgoče sonce ni in dež nagaja, v zadnjem času se dogaja, da je marsikomu vroče. To na primer tam spoznali oni dan so srboriti nogometni Moskoviti, ko jih v kozji rog pognali naši so nogometaši in učili jih, da k maši včasih kdo po nogah skače, toda včasih tud’ drugače... V tej vročinski pa nadlogi dejstvo je razveseljivo in za vse potolažljivo, da nam meteorologi zagotavljajo svečano, da na zimo skrajno rano, ostro, dolgo, neugnano lahko se pripravimo in da dobro bo že zdaj, predno je poletja kraj, če takoj nabavimo tozadevno si gorivo. To sicer vam prav ne Pa naj pride le, ta zt”1"' Samo da bi taka da bi svet res ohladilo-. C e je to mogoče, v i '-11 naj bo zdaj le vroče. * * # Miic in Mihec: Ali zasleduje* godke v Egiptu? * Jakec: Kolikor toli*«; kaj pa vprašuješ? m Mihec: Ker se ml dozdeva, da imajo v ^ posla sami Paše. £ ^ imena: Sirrv Paša, D0 Paša, Mataal Paša, • j* Paša, Haidar Paša, Na® ša. Kaj naj to pome® ,.i Jakec: Dragi Mihec. / meni pač, da je v vladi mnogo Paš i® — paše. * * * ■ jsf Tovariše Ivan: Torei rf slovani so nas P°raZ:\.it(: gometu. Kaj bo neki dejal očka Stalin? i i-' Tovariše Vasilij: Kajti to samo potriu" t govo veliko modrost. (j Ivan: Tega pa ne ra Razloži mi! jt * Vasilij: Očka Stali# V leta 1948 spoznal, da s ^ i-slovani nedisciplin”, f>! nogometna tekma w jasno dokuzuje. * * * meo v#11 ... Nezavestna ironij* 6a f VVinterton je spreje* venska mestna ji Deklevo in Agnele' je|je mu obrazložila razn* .»jic^ težave tržaških General je pazljivosti. ", in odposlancema ^ bo sprejel njuna i^l znanje; obenem itnijoifl L» tovilo, da se s lijanskih upravna ter('e’’,; kov nič ne bo g'0dr glede ravnanja s . se j Med vrsticami- r, iro0.. spod general zavedajo'? svojih besed? NjeS° glo^ je razumeti tako-l«: ^ bodite zadovoljni da vse ostane pri * * * IM Anfl' Z‘ Abdon: Dragi Terffi^b' ko sva se tako leP® v)a/ la. res ni bilo treba tožbe proti meni. . # Terčon: Ne bodi h■ • j. Abdon! Od tisoč oD‘£d' sem jih daj volivce® ' litvami, moram vsaj polniti! ZENSKI SVET Poletni športi Nagubano krilo za tenis I' Progasta kopalna jopa z enobarvnim ovratnikom in tnan-šeiK.tnj Po trgovinah se vrstijo razprodaje poletnega blaga 2 geslom, češ, konec sezone je tukaj. Čeprav smo sredi poletja, se zgodi, da so tu in tam razstavljeni že krzneni plašči. O poletnih oblekah ne govori nihče več, kvečjemu o kakšni oble-k\ potrebni za poseben namen, kakor na pr. za razne poletne športe. O plavanju, oziroma o opremi za plavanje, smo že obširno govorili. Mogoče nismo omenili pripravne jope iz debelega bombaža, kakršnega rabi- Platneno krilo, s pripadajočimi hlačami mo za brisače, Za take jope so nujne žive barve. Komur je dano. da uživa ja-dianje, potrebuje poleg kopalne obleke Se dolge hlače in do bokov segajočo platneno jopo. Sivi naj bodo prešiti z dolgimi ubodi, na športnem ovratniku pa si izvezemo dvoje malih sider. Ne smejo manjkati ruta in temna očala. V vsakem letovišču so na razpolago teniški prostori, Ze pred mnogimi leti so pričele ženske uporabljati na teniškem prostoru kratke hlače ter preprosto majico ali bluzo. Vendar se znova pojavljajo kratka nagubana bela krila, ki so mnogo bolj ljubka in ženska. Na glavi pa nosimo ruto s pripadajočim senčnikom. Med poletne športe spada tu- Stoletnica smrti ustanovitelja otroških vrtcev V svoji zadnji številki posveča londonski «Times» dolg članek spominu ustanovitelja otroških vrtcev, Friedricha Froebla. ki je umrl pred sto leti. Froebla označuje «Times» kot enega največjih vzgojiteljev vseh časov, ki je igral odločilno vlogo pri razvoju novega vzgojnega sistema za otroke. Prvi otroški vrtec je odprl Froebel v Blankenbur-gu. Ta otroški vrtec je bil prot tip ustanove, ki je kmalu zaslovela po vsem svetu. Froebel je bil prepričan, da je vloga osnovnošolskih učiteljev popolnoma vzporedna z delom učiteljev v otroških vrtcih. Učiteljeva naloga je. da ustvari tako okolie, v katerem bodo otroci lahko razvili vse svoje spodobnosti po naravnih zakonih. Froebel je bil mnenja, da so prva leta otroške dobe naivečje važnosti. Ta njegova teorija se je kmalu razširila v Evropi in tudi drugje. Ker je trdil, da ni vzgojna vrednost zgolj v učenju, ampak tudi v igri in v učenju pri delu, so ga njegovi sodobniki imel; za ekscentričnega; vendar so se zaradi njegovega vzgleda in navdušenja tistih, ki so njegovemu zgledu sledili, njegove teorije o vzgoji otrok v predšolski dobi bliskovito razširile. Njegove teorije je prva objavila v Veliki Britaniji baronica von Marenholtz-Bulowa, dva nemška priseljenca pa sta leta 1851 v Londonu ustanovi-ia prvi otroški vrtec. Leta 1874 so ustanovili Froeblovo društvo, ki si je nadelo nalogo propagirati njegov vzgojni sistem; leta 1874 so ustanovili prvo učiteljišče za učitelje, ki poučujejo na otroških vrtcih. Mladina po svetu di hoja na planine. Me v Trstu pridemo do tega le. ako gremo v oddaliene gorate kraje. Vzemimo s seboj kratke ali dolge hlače ali hlačno krilo ter športne bluze, ki tvorijo glavno opremo. Dodati moramo še jopo, ki nas bo obvarovala pred nenadnimi najivi in vetrom. Tudi gosto platno ah bombažast žamet zadostuje. Nikar pa ne nosimo s seboj kakšne fine jope, ki ima prostor na obešalniku ali pa služi za sprehod po mestu, ne more pa biti zložena v nahrbtniku ali pa privezana okoli pasti. Pri vsem tem nismo omenili obutve; temu pa bomo raje prihodnjič posvetili celo rubriko. SONJA MIKULETIC-PALME ZBOROVANJE EVROPSKE MLADINE V EDINBURGHU Od 18. do 30. avgusta bo na Middletom Čampu, v Midlothia-nu na Škotskem, mednarodno mladinsko zborovanje, katerega se bo udeležilo 260 zastopnikov 40 mladinskih organizacij ! iz 12 držav. Konferenco je or-j ganiziral škotski oddelek Ev-1 ropskega mladinskega gibanja, 1 katerega narodne odbore so u-’ stanovili v vseh državah čla-| nicah evropskega sveta, i Vsi udeleženci konference j bodo, kot imajo v načrtu, skli-I cali odslej vsako leto, so mlajši od 30 let in so zastopniki raz-! nih verskih, socialnih, politič-; nih in vzgojnih organizacij. | Na konferenci bodo govorili ! umetniki, znanstveniki in poli-j tiki svetovnega slovesa, med I njimi tudi prvi predsednik ev-j ropskega sveta, Paul Henry I Spaak. Istovrstne konference bodo letošnje poletje tudi v drugih državah, ki so včlanjene v Evropskem mladinskem gibanju. O uspehih posameznih konferenc pa bodo poročali na zborovanju, ki bo septembra v Haagu. ♦ MEDNARODNA RAZSTAVA OTROŠKIH KNJIG V NEW VORKU Ob skorajšnjem kongresu a-meriške zveze knjigarn bo v New Yorku mednarodna razstava otroških knjig. Udeležilo se je bo 50 narodov, vsak od njih bo zastopan z dvema °-troškima knjigama. Ti dve knjigi bo pripravljalni odbor izbral v tem smislu, da bodo izbrana dela Amerikancem najbolje predstavila otroke drugih dežel. Prihodnjo zimo bo omenjena razstava »tot otroških knjig krožila po Združenih državah. AMERIŠKA ^LADIWA IMA SVOJO LASTNO MLADINSKO OLIMPIADO Vsako poletje tekmuje ^ kot 250.000 amerittih fantov ,n Hpklet na svoji mladinski in de.K‘y . , pod pokro- olimoiadi, ki sio.111 ^ JI t vitelistvom ameriške amaterske atletske zveze. Ta program seča v leto 1946 in nudi zdravstveno okrepitev mladini vseh ras in ver med 11 in 17 letom. Nadaljnji cilj je vzgajati bodo-čp olimpijske atlete. Po krajevnih in področnih zmagah, pošiljajo moštva v mesta, kjer se vršijo končna tekmovanja. # * * NEMŠKA DEKLICA JE DOBILA BRITANSKO STUDIJSKO ŠTIPENDIJO Louise Bruilsova, 11-letna nemška deklica iz Aachena, ki je šele pred enim letom prišla v Anglijo, je kot najboljša učenka v svojem razredu prejela študijsko štipendijo za šolanje na nižji gimnaziji. Ko je Louisa prišla februarja lanskega leta v Veliko Britanijo, v Dorset, kjer je dobila njena mama zaposlitev, ni znala niti besede angleško. Angleščine se je naučila iz angleških knjig, v katerih so slikanice za otroke. Prihodnji mesec bo Louisa odšla z mamo na počitnice k stari mami v Aachen. NAČRTI ZA SVETOVNI MLADINSKI KONGRES V DAKARJU Tajništvo svetovne mladinske organizacije ((Svetovni kongres mladine« je sporočilo danes nadaljnje načrte za letošnji kongres glavnega sveta organizacije, ki bo v Dakarju v Francoski zahodni Afriki. Kongres bo od 3. do 13. avgusta letos. Udeležili se ga bodo zastopniki organizacije iz 42 držav, ki so njene članice, pa tudi obiskovalci in opazovalci iz ostalih držav. Večina zastopnikov se bo zbrala v Parizu, nakar bodo v skupinah nadaljevali pot v Dakar. Zanesena Brez žive duše sein,-ci po morju plava b^ od zunaj lepo pisat*1, .rf. ^, od znotraj vsa Nad krorx>m pne slrpH” na njem zastava I* so jadra še zategni1 in sidra v bok pril*" -j samo v krmilu ni ^ fl"‘ da z jadrom pravo s'fjit8if — žensko ime; 13■ °.i> gola obračati — pri*^ , prostega življenja. L J. h NAVPIČNO: a) cesta v Zagrebu — področje; b) ruska reka — hrib pri Beogradu — češka pritrdilnica; c) kazalni zaimek — polžato zavita črta — latinski predlog; č) premikajoča se gmota snega — del noge; d) oseba v Mascanijevi o-peri «Cavalleria rusticana« — vrsta pesnitve — vrsta razsvetljave; e) okusna jed —- tvori- • • f) s tl jo človeško ogrodj®’ vrstf,; ples — nikalnica, 8' j,0K< lje — krušna jed ^ domača vodna Živ* j) - nadležna žuželk- ^ pri kartah — . ePi£ zna - eden od ital. spolnik; ki gradbena potrebsc sko ime; 1) vrtnfnV eden od kontinent PRIMORSKI dnevnik K VATIKAN PROTI NiV RODNEMU JEZIKU V CERKVI Pio/t. l/l/l, iliadetič Ali morda misli msgr. ■ Oddi, j ju in v Pesti. A Nežic, ne le, da je Istra še vedno okupira- da je Oddijev dopis poslal svo-na in vključena v italijanski j jim duhovnikom, temveč je v (Foto Magajna) | imperij ter da še veljajo italijanski raznarodovalni zakoni v tem delu naše dežele? S kakšnega stališča izhaja odpravnik poslov papeške nun-ciature v brutalnih akcijah, ki jih je podvzemal in jih še p odvzema proti glagolici!? Ta uradni dopis je pokorno prenesel svojemu duhovništvu z okrožnico št. 565/51 škof dr. Dragutin Nežic. Ta, z odrejenimi težnjami v Istro impor-tirani škof ni imel niti toliko nacionalnega ponosa in hrabrosti, da bi dopis vrnil nuncia-turi niti da bi ga stavil «ad acta», kakor so to petdeset let prej napravili drugi škofje. In to v položaju, ko so za svoje ravnanje morali odgovarjati tudi posvetni oblasti na Duna- svojem antiglagoljaštvu in v svoji antinacionalnosti šel še korak dalje. Takoj po Oddijevem dopisu je škof Nežic začel sistematično ovirati posamezne duhovnike in jim prigovarjal, naj ne hite z uvajanjem glagolice. Začel je ovirati tudi delo «Staroslovenskega seminar jan in trdil, da se je nizrodil». Po Ne-žičevi teoriji bi se v tem seminarju ne smeli zbirati duhovniki, ker da je to v nasprotju s cerkvenimi navodili. (Čeprav je njegov obstoj odobril osebno Nežič 7. III. 1949, a člani seminarja so skoro vsi istrski duhovniki). Dalje bi se po Ne-Žicu v «Staroslovenskem semi- da v pristojnost ordinariata in Vatikana, (v neki drugi okrožnici je Nežič trdil, da je to delo jugoslovanske vlade!). In končno je ta škof začel zahtevati. da se sestanki seminarja za duhovnike, ki so bili v semenišču, premeste na drugo mesto ali opuste, ker da je seminar zamišljen samo kot organizacija semeniščnikov! Staroslovenski seminar je dat ravnateljstvu semenišča obširen predlog, da bi se začelo s sistematično glagoljaško vzgojo gojencev, da se uredi muzei glagolskih starin in da se začne z drugimi primernimi akcijami in manifestacijami. Skof Nežič je v zvezi s tem izjavil, da se s takimi nažrti ni treba ukvarjati. In končno, ko je pozival le redu mnoge duhov- s pomol si seminarjem», je vrgel iz semenišča vse nepokorne duhovnike in laike, kakor so nekdaj kapitalistični delodajalci vrgli na cesto delavce. Zaradi akcij škofa Nežica je danes delovanje «Staroslovenskega seminarjia» skoro popolnoma onemogočeno. Brez dvoma se ne more teh drastičnih ukrepov škofa Neži- Levstikova življenjska epizoda v Trstu pred devetdesetimi leti (Nadaljevanje s 3. strani) Tržaška čitalnica je torej živela, ko 'e je ljubi ‘ar.ska komaj porajala. Novice poročajo 25. sept. 1861, da k «tr-žaškemu društva ulje še zrn:-rom pristopajo» in pristavijo: «Z veseijen. smo slišali, da tudi v Ljubljani snujete čitalnico, Kakršno < ***« «=- nar jun ne smelo razpravljati o nike zaradi glagoljaitva in so-uvedbi glagolice, ker da to spa* J delovanja s «Staroslovenskim PRIMERNO Prauiino sončenje mo - Mie" Mio v*Setv dneh6 kr0Č€ in pred' VeS» odstotek vi 36 / 2rakU **apira» s- =e> da ti kar znoiiš apo’ Se neprestano n kakor na prišle 2 raznh^d* infekciie P«- be]i|ni gnoin • g°Stimi ter de-Etirnerih t ™1 ranami- V vseh :o naloJn 2a HdP°ve svo-2'asti takratnaStOP^ tuc^ smrt. fa kože n!,' ko ^ nad Polovi- obrana varjena aIi kakor ^ nalog n °Pravljanju svo- -0?aja, toria3^63 se to sicer ne C1|i IjU(jj so nekoč mu- kožo z da s° snemali ^rl že sam!f ^'eSa' bi žlovek izgu- bil bo'e5in (!?° koze in ne zaradi (Srce> ali pa zaradi iz- *atno zato, ker bi 8ubi '« krvi. akšne a v u a °®e Pa ima prav-ža? Predvsem nas Pred zunanjimi lapr. ftiOra , «neVa^arovati K.rani. Pnn ?”;.ki pretijo z vseh bilo, ‘slitno samo, kako ču. “i kolovratil po sve- V tem. kar smo doslej povedali, še zdaleč nismo obde-!iii vseh značilnosti kože. Za sedaj se bomo pomudili še pri nekaterih zanimivostih, ki so prav zaradi znojenja najvažnejše. Kvadratni centimeter kože ima približno šest milijonov celic. Na vsakem kvadratnem centimetru pa je približno sto znojnic ali luknjic, skozi katere izloča telo vlago in najrazličnejše snovi, ki jih človeški organizem ne potrebuje, ker so škodljive. Vsakdo pa je opazil, da se ne znoji po vsem telesu enako, ampak ponekod mnogo bolj kot drugod. To se dogaja zaradi tega, ker so znoinice razdeljene po telesu bolj ali manj na gosto glede na njihovo potrebo. nem presnavljanju ter je zato podoben kemičnemu laboratoriju, kjer se ustvarjajo pri raznih presnavljevanjih večje ali manjše količine toplote, ki se sprošča ter razdeljuje po vsem telesu. Del te toplote se izkoristi, del pa se izloči po normalni poti skozi kožo. Izračunali so, da bi se v srednje razvitem človeku v enem dnevu dvignila temperatura do štiriin-osemdeset stopinj Celzija, če je ta ne bi ves čas oddajal in bi se stalno kopičila v njem. Ves ta proces pa je zelo zapleten in bo dovolj, če na kratko povemo, da se začne znojenje v trenutku, ko se pri izgorevanju zaradi prevelikega napora ustvarjajo prevelike količine toplote ali pa v trenutku, ko zunanji povzročitelji, n. pr. preveč odej, pretopel prostor ali pretopla obleka, ne dopuščajo dovoljne regulacije te toplote in se je torej nabere v organizmu preveč ali pa se zunanja vročina dvigne tako visoko, da ne absorbira dovolj toplote, ki kipi iz človeka. V tem je vsa skrivnost in tudi vzrok znojenja zdravega človeka. ki jim nagaja ta neznatna motnja, se zelo znojijo. To so v glavnem vzroki znojenja ter naloga kože. O tem bi mogli še mnogo pisati, toda omejili se bomo le na naslednje vprašanje: Kako si proti temu pomagamo? Cim manj se boš izpostavljal vročini, tem ki označuje tisto prisilno letališče in je tako zelo lahko najti ponesrečeno letalo. JAPONSKA DREVESCA Po vsem svetu so Japonci znani kot pogumen narod, ki , . ... .. . se v času vojne zna žrtvovati manj se bos znojil. Cim manj: tUgj do skrajnih meja in vsem bos pil, tem manj se boš znojil. S() že v spominu razni živi tor_ Najprimernejše sredstvo proti di> s katerimi so Japonci v prevelikemu znojenju pa je ko- zadnjih vojnah uničevalj ang]e. panje, s čimer se odprejo vse ško ter ameriško mornarico. znojnice ter se tako da možnost telesu, da si samo regulira .toploto kakor tudi vlago po najprimernejši poti, po porah ali znojnicah, oziroma luknjicah, ki smo jih že omenili. ZASILNI AERODROMI V BRAZILIJI Manj pij, pa se boš manj potil! In vendar bo kdo rekel, da Se znoji bolj kot drugi in da ne ve za vzrok. Res je, da je v znojenju raziika med posamezniki. So povsem zdravi ljudje. ki se zelo znojijo. So pa tudi ljudje, navidezno zdravi, ki se znojijo, ker povzroča pri njih neka bolna žleza preveliko izločanje vode, ki mora na neki način iz telesa. Temu člove ^“šičevj. , ez kože in bi vse ia°'ral0 • ar molelo v svet ter ki Pb°VSod najrazličnejše f ' vSe t ' v kratkem spreme-tifl S eVesja Prebavnega organa in ' . 'koncentrirano ali h lr«enmran° Skozi kožo s ta- P n,m 'nfundiranjem. ®o6no sonfienie ®®»?roca Skotiljivo Osuševanje kože „ “onftenie ’e' .uua „i h—-». — k?Z|°8ov k 1,1. U eb j daleč. Pomislimo poleti na kos-Plam®. • Kopalec ob morju a : 1 Pa Na hrbtu imamo povprečno |recemo hiperhidrija in ljudje, 5/ znojnic na kv. cm krže, na nogah jih je že več, in sicer 79, na licih 75, na prsih in trebuhu pa jih imamo kar 155, na čelu 172, na vratu pa 178. Največ znojnic imamo na rokah in nogah. Na dlani jih imnmo največ, in sicer do 373, dočim jih :e na zunanji strani roke 203, na podplatu stopala jih je 366, dočim jih je na gornji strani le 126. Ce računamo, ds ima vse telo srednje razvitega, ne predebelega in tudi iri tako imenovano" bariglico ki s; v višinah nad ca. Začne zjutraj še v fnraku. S i seboj prinese poln sodček ali v», tk0 itno m majico in (se tako z aDr Preda žarkom in že gledaii uz-va, kako ga bodo 2**Eorei doma’ ko bo prišel ves «“dv t Udi >’seni Je zelo nepreviden. fUševa vpli Je to zelo nevarno ni ‘ ^ ‘"carice, na drugi «tra- dan fluje '■'.Pravilno sončenje ško- samce vode in vina ali ponekod okisane vode. Ta sodček se podnevi večkrat napolni, kajti kosec se pogosto zateče v senco k sodčku ter se naliva s pijačo. Koliko spije en kosec na ne vemo, na vsak način mnogo, kajti vročina in velik napor zahtevata od organizma mnogo, in to moramo nadokna-dili. Poleg tega izločanja najrazličnejših snovi, ki jih človeški organizem odstranjuje z znojenjem, ima znojenje še važnejša KRr vsrK8~ š'> nalogo. Ves naš or za iz sončnih žarkov je zaradi prehitrega Iz-t«r odmlrai va negativno na nor-mat! ^'''ianje nalog, ki jih kar vn,'a. ler ‘Umiranja celic, ^ oprav k°*i. Z rtPr'ro^a Poveril a naši Vilno strani Pa je pra- nie», , . ®nJe, in ne «piaže-va ? koristno, ker vsrka■ suknja. Sklonil sem se nad grob, pa sem se brž p-'jstrase r umaknil. Na dnu groba so bili zloženi tetini ostanki: glava, roke. noge... Nad njimi pa je stal Stanoja naslonjen za kramp; ves umazan od prsti, z nagubanim čelom, razkuštranimi in s prstjo posutimi lasmi ter z golimi, črnimi, kosmatimi prsi je gledal v kosti, zložene v vrsto. Zdrznil sem se in pogledal proti nebu. Bilo je čisto in sinje. V daljini so nad ograjo zeleneli vrtovi in vinogradi. V čistem in suhem zraku sta se oglašala škrjanec in lastovica. To mi je vrnilo srčnost, da sem spet pogledal v grob. Stanoja si je s črno, umazano roko potegnil čez oči. Naenkrat je padel z obrazom na kosti. «Kata... kaj takole jaz tebi, jaz?» «Stanoja!» sem zaklical preplašen. «A?» je skočil in me strašno pogledal; ko pa je videl, kdo sem, se je brž zavedel, vzel kramp, začel kopati ter je šepetal: «Ti si Mile?» «Tu sem zloži!« sem dejal, pa tudi meni se je glas tresel. «Bom, precej!...« je odgovarja] vdano. Vzel je torbico, se počasi sklonil, se pokrižal in začel zbirali njene ostanke kot največjo svetinjo. Roke so se mu tresle, zdaj pa zdaj mu je zdrknila solza po umazanem in s prstjo posutem obrazu, «Zakaj pa jokaš?# Dvigni) je. glavo. Ozrl se je name s pogledom, v katerem je biio vse: pokopana ljubezen. zapravljeno življenje in večna žalost po nečem. * * # Cez nekaj let je umrl. Pripovedujejo. da je tik pred I smrtjo zbežal lz bolnišnice, Brazilija je zelo velika. Nima sicer mnogo prebivalcev, toda ozemlje je zelo obsežno, saj meri po svoji površini celo več kol vsa Evropa. Brazilija je nerazvita, toda skuša si pomagati na najrazličnejše načine. Z razvojem gospodarstva se je začela razvijati tudi aviacija. Toda aviacija se razvija lahko le tam, kjer so aerodromi, kjer so mesta sorazmerno razdeljena. Brazilija pa je naseljena in d0 neke mere razvita le v posameznih obalnih predelih, dočim je v velikih predelih centralne Brazilije prava džungla. Da se pa ne bi ponavljale nesreče, ki so bile tako pogoste doslej, in sicer, da niso avio-ni, ki so se med potjo pokvarili, mogli nikjer pristati, sci brazilske oblasti uredile na raznih krajih ob glavnih avion-skih progah zasilna pristajali-šča. To niso normalna letališča, ampak le zasilna. V okolici takega letališča izsekajo gozdove ter napravijo v sredini betonsko ploščo, ali pisto, kamor se spusti pokvarjeno lelalo. V kolikor je možno avion popraviti, da more nadaljevati pot, se to stori, če pa je okvara večja, kliče avion na pomoč po šifri, Japonci so tudi znani kot zelo skromen ter priden narod, ki si je pri vsem svojem prirod-nem siromaštvu uspel zgraditi tako mogočno industrijo. Nihče pa ne bi pričakoval, da je tako junaški ter industrijsko razviti narod tako navezan na prirodo, predvsem na cvetje. Včasih vidimo v izložbah kako pokvečeno, slabo razvito in zelo nenavadna drevesce. To so tako imenovana japonska drevesca. Ne gre tu za kako posebno vrsto rastline, ki bi se tako imenovala in bi bila v prirodoslovju zabeležena pod tem imenom, ampak je to prav navadna rastlina, ki jo Japonci gojijo ali bolje mučijo na svoj način, da se Tie razvije, kakor bi se morala po vseh naravnih zakonih, temveč ostane majhna .n nepravilno razvita. Japonec živi skromno življenje, toda če le more, posadi še tako majhen kos zemlje. Ne zadovolji se pa samo z navadnim cvetjem, ki bi bilo primerno za tak prostor, ampak hoče imeti prav povsod popoln park s cvetjem, grmovjem in celo s pravimi drevesi. Ker pa na tako majhnem prostoru ne more razviti vseh teh svojih načrtov v naravni velikosti, prisili rastline, da se razvijejo tako, kakor sam hoče in tako nastanejo take rastline, ki jim pravimo japonska drevesca. Kako pa to storijo? Ko vsadijo rastlino v zemljo, jo povežejo in povijejo tako, da ne more rasti. V takih razmerah se drevesce ne razvije, ampak dobi le obliko starega drevesa. Japonci imajo tudi v stanovanjih take rastline. Povsem razumljivo, da gojijo najraje kako plemenitejše rastlinstvo, pogosto pa se dobi tudi prav navaden bor ali celo jesen v vazi. nun- ciature, temveč tudi s stališčem. katerega so proti njemu in nunciaturi zavzeli za obnov o glagolice skoro vsi istrski duhovniki.. Da spoznamo, kako je reagiralo glagoljaško istrsko duhovništvo na prepoved gla■ golice v Istri_ je dovolj, da vre listamo strani njihovega koledarja «Danice». v katerem prav mrgoli člankov iz preteklosti glagolice v Istri. Poleg priložnostnih člankov so nekateri istrski duhovniki na straneh svojega koledarja objavili tudi mnoge dokumentarne, iz kate. rih je videti. da se ne strinjajo z Oddijevimi in Nežičevimi razlagami cerkvenih dekretov in menijo, da za obnovo glago. lice v Istri ni nikakih kanonskih zadržkov. Naravno, da imajo v tem popolnoma prav Poglejmo, kaj objavlja v obrambo glagolice neposredno po Oddijevi intervenciji v maju 1950. Navajamo izvlečke, «Mi Hrvati in drugi slovanski narodi (podčrtal M. R.) imamo v cerkvi posebno pravico do staroslovenske službe božje in to že iz časov njenih tvorcev sv. bratov Cirila in .Metoda iz leta 868. To je tudi danes v smislu cerkvenega zakona (kan. 918) redno bogoslužno stanje v Hrvatski, nZaradi pomanjkanja glago-Ijaških, semenišč, duhovnikov, cerkvenih in znanstvenih knjig in nenaklonjenosti nasprotnikov, se je začela glagolica umikati latinskemu jeziku v mno. gih hrvatskih krajih. Hrvatski se je pelo samo tisto, kar ljudstvo čuje. To je tako imenovani ,ščavet\ Tako izgine leta 1850 glagolica v velikem delu Istre.» «Habsburžanom in drugim nasprotnikom je bila ta fglago-lica) trn v peti in so jo hoteli na vsak način iztrebiti. Do ne. ke mere jim je tudi uspelo, ker so vplivali na imenovanje škofov (!), a Franc Jožef je 1908 po smrti Leona XIII. preprečil (!) izvolitev kardinala Ram-polle, ki je bil prijatelj Slova. nov, za papeža.D «Odloki iz leta 1892 in 1909 niso bili izvajani in so ostali «in suspenso« (v zraku).» ((Borba za glagolico se ponavlja skozi stoletja od njenega nastanka pri nas Hrvatih, toda je vendar še nihče ni mogel uničiti.» ((Danes, po osvoboditvi in priključitvi Istre k Hrvatski in Jugoslaviji> je ljudstvo s pravico pričakovalo ponovno vzpostavitev staroslovenskega bogo. služja po vsej Istri, kot je bilo to nekdaj m to tem bolj, ker glagolica ni bila ukinjena zaradi volje ljudstva, temveč zaradi razmer.), («Istarska Dani-ca» 1951t str. 30 do 35, 77 do 80). Res ne vemo, kaj misli škof Nežic o teh člankih svojih duhovnikov, oij, katerih smo navedli le najbolj bistvene odstavke. Ne vemo niti, kako sam pri sebi sodi o svojih postopkih niti kaj misli podvzeti, da izkorenini že uvedeno glagolico. Gotovi pa smo edino v tem, da bodo istrski ljudski duhovniki v vprašanju glagolice šli svojo lastno pot, tako kot so šli tudi njihovi predniki, ditelj in književnik češke narodnosti. Služboval je najprej v uradih plavž°v pri Zbirovu na Češkem, od tam je prišel na Kranjsko, k sodniji v Kamnik, potem v pisarno kranjskega deželnega namestnika Chorinskega v Ljubljano. Iz Ljubljane je bil premeščen v Trst, kjsr je bil dodeljen ondotnemu pomorskemu poveljstvu. V Trstu je Lego pomagal Cegnarju pri prevajanju «Babice» Božene Nemcove in Levstik ga je cenil kot prijatelja in Sodelavca. (Nadaljevanje sledi) KOPALIŠČE SV. NIKOLAJ VABI Posebno v nedeljah in praznikih je v kopališču pri Sv. Nikolaju vse živo. Čeprav marsikdo pravi, da ne bo več čakal na parnik »n se potem prerival, da pride nanj, gre vendarle naslednjo nedeljo zopet, kajti vsakdo mora priznati,: Tako lepega kopališča ni v Tržaškem zalivu. Tudi v dneh najhujše vročine je pod topoli ob kopališki obali prijetno, ker pihlja neprestano lahen vetrič, tako da vročine niti ne občutiš. Voda pa je za stare tal inlzde, za pogumne plavalce »n plahe začetnike ter otroke še prav nežne starosti. Posebno privlačno pa je popoldne, ko začne vodna gladina valovati. Predaš se valovom, ki te zibljejo in zanašajo zdaj sem, zdaj tja. Skoda le, da dan prehitro mine in da morajo tisti, ki so le ob nedeljah prosti čakati kar ves teden, da se lahko zopet odpeljejo tja. Pri Sv. Nikclaiu je res lepo. Za prijetno okrepčilo poskrbi restavracija, ki je založena z okusnimi Jedili in z dobrini pivom, kakršnega ne najdeš v Trstu. Zato na svidenje pri Sv. Nikolaju! Tržačani so 29. decembra 3861. na svojem velikem občnem zboru polagali račun o svojem prvem letu društvenega obstoja. V imenu predsednika Sorča je imel tajnik Fran Levstik na člane čitalnice nagovor, in sicer v slovenskem in srbskem jeziku glede na to, da je bila polovica članov Slovencev polovica pa Srbov, večinoma trgovcev'. V Prešernovem duhu je Levstik v svojem nagovoru poudarjal, da je namen čitalnice «v podpiranju narodnosti, ki je do zdaj zanemarjena samo nekaterim sinom svoje matere v srcih pod pepelom tlela, pa ne da bi se s tem zaničevali drugi narodi, zakaj na zemlji smo vsi bratje«. — Dne 18. januarja 1862, je priredila čitalnica v svoji drugi sezoni prvo veselico. Pri tej priliki je ob godbi godcev iz tržaškega velikega gledališča bil tudi ples. Opolnoči je bila večerja z napitnicami politikom Bleiweisu, Tomanu in Černetu, nadalje škofu Stros-smayerju in Cehu Riegru. Zgled čitalniškega življenja v Trstu je potegnil za seboj še druge kraje. Tako je dobil dr. Premerstein 6. februarja 1862. dovoljenje za ustanovitev čitalnice v Tolminu, v začetku maja pa so prišli v Ljubljano Vipavci s poslanico, ki ie slavila preporod slovenskega jezika. Dne 18. maja 1862. je imela tržaška čitalnica svojo ((besedo«. Okoliški kmečki fantje s0 pod -vodstvom Ivana Piana ubrano prepevali pesmi, čitalniški mestni pevci pa so pod vodstvom Jana Lega grmeli slovenske in slovanske budnice. A najbolj je povzdignil slovesnost prireditve ruskj svetovni goslač Svečin, učenec demoničnega violinista Paganinija. «Rekli bi, da je nosil zvonec, ko bi nas te besede ne spominjale debelega, kodrastega, dol-gorepega jarca, ki pred ovcami žvenkljaje mastito korači s paše» poroča o tem dogodku po vsej verjetnosti — kdo drugi kakor Fr. Levstik! — Svečin ,ie prišel 13. junija tudi v Ljubljano in je nastopil pred poslušalci v ondot-ni čitalnici. Naradno slavnost velikega obsega je doživela tudi Vipava dne 8. septembra, ko so Ljubljančani vrnili Vipavcem obisk. Ljubljanskim gostom so se pridružili z vihrajočo zastavo Goričani sredi ogromne množice domačega ljudstva. Med možaki v kmetiški narodni noši so se gnetli možje v gosposkih suknjah, med kmetiškimi ženami in dekleti pa gospe in gospodične v širokih krinolinah. Tu pa tam se je videla tudi kakšna sur-ka. Pod milim nebom se je vršila tombola, nato pa ((beseda«, katero je začel vipavski rodoljub dekan Grabrijan. Vipavska slavnost je pospešila ustanovitev čitalnice tudi v Gorici in 1. oktobra 1862. so si Goričani izvolili svoj prvi čitalniški odbor z Andrejem Winklerjem na čelu. Dohodki Levstikove tajniške službe pri Slavjanski čitalnici v Trstu so bili zelo pičli in neenakomerni. Ker Tržačani niso začeli izdajati časopisa, ki so ga imeli pred Levstikovim prihodom v načrtu, si je moral pisatelj pomagati z učenjem slovenščine. Vse to ga je sčasoma tako vznejevoljilo ,da je sklenil Trstu dati slovo. V jesenskih mesecih 1862. se je zopet vrnil k Vilharju in kmalu nato je v Ljubljani začel izhajati politični list »Naprej«. St. K, "Moto Qu_zzu tKONOMIČNA LAHKA M U T 0 R N A K 0 1, E S A G Al,LETO 160, 4 PHESTAVE AIRONK 250 normalna - Šport AST0RE 5110 - FALC0NE-SPURT MOTORNI TOVORNIK 15 Q. PHEVHNLJ1VI "MONDfALPISTON" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel MEHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREM ASCOLI TRST - OL. FABI0 SEI/EH0 18 TELEFON 89-03 ae prepričajte, da ata Radenska za okus m zdravje, Rogaškah za zdravje in okus mineralni vodij. ZDRAVNIK ordinira v Ul. S. Cilino 107. KOLESA, ŠiVALNE STROJE, RADIOAPARATE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI Kl\llZ HVALIM IMHRKŽIM, tel. 22523 ELEKTROTEHNIČNA DELAVNICA TRST - Ul. Giulia št. 28. Tel. 96 7-42 TVRDKA Perhauc Jakob trgovina z likerji, žganjem. in sadnimi sirupi TRST, Ul. S.Uidiasfi.Tel.86-3 32 obvešča svoje cenj. odjemalce, da bo od 21. julija do 20. avgusta poslovalnica odprta samo od 9. ^ do 13. ure. = trgovina ~7ret//. Trat, Ul. S. to OGiE'tl'g W »AŠE IZLOŽBE) Sim® Dcromiec LjuDijanski dnevnik Liudski umita Borka in drugi jugoslovanski časopisi in revije so v prodaji v glavnih prodajalnah časopisov v 1 rstu »occco V prodaji je umetniško opremljena MONOGRAFIJA ALBERTA SIRKA. Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. ETAŽHA STANOVANJA (CONDOMINIO) 3 DO 4 SOBE. kopalnica, dvigaloin druge pritilchne. Se bodo gradila v Ul. R. Sanzio (plačilne olajšave ALDISIO) Informacije pri admin. MlCHELUZZI UL ROSSFTTi su Tel. 93050 od 17. do l*. ure. B. Škerlj: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR je v prodaji v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Stane lir 1.400.—. Preden greste na dopust, se naročite na «PRIMORSKi DNEVNIK*. Pošljemo Vam ga v katerikoli kraj. i 15 — dnevna naročnina samo L 180.— Telefonirajte na štev. 7338 — NOVE SLOVENSKE KNJIGE Glazer: jaz IN TI, platno............. Legiša-Novy: LIRIKA V CASU MODERNE -KLASJE ST. 32, broš Lewis: KRALJEVSKI K1NGSBLOOD. pl. Laberenne: NASTANEK SVETOV, polpl. Jezernik: BELI BRATEC, polpl. Strossmayer: O PAPE2EVI NEZMOTLJIVOSTI. broš............................... Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI! lir 750,— » 450.— » 850.— » 600.— » 350.— » 30.— Tfamraiea l!ico“ sprejema vsa/co barvarsko delo. Čiščenje n n «//in „ «“■2 '&xrzz?%.zr~ui- - MILJE. Koizo Puccini telefon 22-K59. - TRŽIČ Drevored Friuli 55 99 Tt:n€£STI!ASS“ UVOZ - IZVOZ TKST - ULICA C A It 1,0 GHEGA ŠT. * . TELEFON 34-61» STRAN 6 ŠPORTNA POROČILA 27. JULIJA 1952 i imr i i r Vremenska napoved za danes: V K I A/l T Lep°’ jasno s P°rast°m tem- f IlLfVlL Perature. Včerajšnja« najvišja , ... temperatura v Trstu je dosegla 28.2, najnižja 18.4 stopinje. IjjijlijHlilaiiiij jjj iiliiiiF 1 II i :!i 1 !l ililip 1 i ii: j ' li: H* 108888! - ,1 f MlHUinOII Barthel pometel s favoriti na 1500 m Bob Mathias rekorder v deseteroboju RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje. Jug. cone Trsta: 9.30: Pozdravi otrok iz kolonije v Kamniku. 17.30: Od Tolmina do Kobarida. — Trst II.: 21.00: Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 21.40: Musorgski: Boris Godunov. — Trst I.: 17.30: Simfonični koncert. — Slovenija: 8.15: Pesmi narodov Jugoslavije. 16.00: Ivan Tavčar: Izza kongresa, radijska igra. RBZULTATII KINO Jacksonova zmagala na 200 m, Zibina v metu krogle - Kaj so delali Lueg, Ban-nister in El Mabrouk? - Radosavljevičeva je zavzela v metu krogle sedmo mesto (Naše poročilo) HELSINKI, 26. — N* climr pijsleem stadionu se je nadalje, vala vrsta rekordov. Bob Ma. thias je izboljšal lastni svetovni rekord, katerega je dosegel pred dnevi v rojstem mestu Tulare y Kaliforniji. Z obvezano desno nogo zaradi včerajšnje poškodbe pri skoku v daljino je 22-letni gigant delal čudeže. «OdIično se počutim», je dejal po sijajnem {asu na 110 m ovire, odšel k disku, bil tretji v skoku ob palici, zmagal v metu kopja. Za konec je ob luči reflektorjev navdušil poln stadion, ko je pretekel 1500 metrov v 4:50.8, torej v disciplini, ki je njegova Ahilova peta. Tako je Bob Mathias po. pravil za 62 točk svoj svetovni rekord. Bil je ob koncu zelo srečen, ko je dejal: «Nikoli v svojem življenju se nisem toliko trudiL Igram nogomet, a to je še mnogo hujše*. Nato je oblekel trenerko in odšel v slačilnice. Mi vas samg prosimo, da si ogledate njegove rezultate v vseh desetih disciplinah. Tedaj vam bo šele jasna vsa veličina Mathiasovegg podviga. Toda to ni bil edini svetovni rekord dneva. Rusinja Galina Zibina je osvojila zlato medaljo v metu krogle. Plavolaso dekle s kitami ima mile sinje oči, toda njene proporcije, no pa pustimo... Drugo plavolaso dekle Marjo rie Jackson je zmagalo v teku na 200 metrov. Odnesla bo domov v Avstralijo dve zlati medalji in je v tem edina kos Emilu Zatopeku. Jacksonova je tekla v času, ki je za tri de. setinke slabši od njenega rekor. da, doseženega v izločilnih tekmah. Ogromno zanimanje je vla- dalo za tek na 1500 metrov, k je v kvalifikacijski tekmah bil najmanj zanimiv od vsega lahkoatletskega sporeda. Tekači so se oddolžili danes. Zmagal je Luksemburžan Joseph Bar thel s časom 3:45.2, novim olimpijskim rekordom. 25-letni kemik je mnenja, da je njegova zmaga zmnožek masaže in vest. nega treninga. Drugo mesto Američana MacMillena je prav tako veliko presenečenje kot Luksemburžanova zmaga ki je prišla povsem nepričakovano. Favoriti Nemec Lueg, Francoz El Mabrouk in angleška nada Bannie&ter so morali kloniti pred dvema, vrinjencema v eli. to srednjeprogašev. Bomo videli, ali so njuni današnji časi samo slučajni, ali pa je svetovna lahka atletika z obema novima človekoma dobila resno pojačenje. ELVEZIO BIANCHI ne, Fernetiči, Repentabor, Opči- ne, Faccanoni, Ključ. Ciij bo na Lovu. Start ob S. uri v Barkov-ljab pri kopališču Cedas. Inter - Piran za prvaka STO V Sv. Nikolaju bo v nedeljo finalna tekma za prvenstvo STO. V borbi za prvo mesto se bosta sestali enajstorici Internazionala in Pirana. Tretje mesto bo zasedel zmagovalec dvoboja Sv. Ana-Dekani. Kolesarska dirka ZDTV ZDTV organizira v nedeljo zjutraj kolesarsko dirko na progi: Cedas, Sesljan, Devin, Sesljan, avtomobilska cesta, Boljunec, Zavije, Milje, 2avlje, Boršt, Ključ, Bazovica, Padrtče, Opči- * * * Z zmago nad Švedsko si je Italija zagotovila zlato medaljo v sablji za moštva. Drugi so Švedi, tretji Švicarji, četrti Luksemburžani. * * * Kono je osvojil zlato medaljo v dviganju uteži (lahka kategorija), Njegov rezultat znaša skupno 362.5 kg. To je obenem tudi novi olimpijski rekord. Davisov pokal Italija-Belgija 1-1 ljavno za teniiški finale evropske cone Davisovega pokala, ki so jo sinoči prekinili zaradi pozne ure. Zmagal je Gardini z 8-6, 6.1, 3-6, 1-6, 6-4. MILAN, 26 — Danes so končali igro Gardiru-Washer, ve. DANAŠNJI PROGRAM: Lahka atletika: skok v višino (ženske), maratonski tek, ženska štafeta 4x100 m, meška štafeta 4x100 in 4x400. Košarka: Finska-Bolgarija, CSR-Madžarska, Francija-Cile, Egipt-Kuba, Kanada-Filipinl, SZ-Mehika, Argen-tlna-Brazilija, ZDA- Urugvaj. Sabljanje, streljanje, grško-rimska rokoborba, jadranje, kajak. Plavanje: skoki s stolpa, polfinale 200 prsno (ženske), 100 metrov presto, polfinale 100 metrov prosto ženske, vaterpolo. Lahka atletika 1500 M finale: 3. Poljska 41.8, 4. Finska 42.0, I 5 Kanada 42.6. V T It S T l 1. ExceIsior. 16.30: «Zaklad v Sierra Madre», H. Bogart. Nazionale. 16.30: «Samo Bog lahko sod:», Fernandel. 2. skupina: 1. ANGLIJA 41.2, 2. Italija, rnlliI1„ BARTHEL (Luksemb.) 41.5, 3. Kuba 41.9, 4. Kostadoro ™ 3:45.2 (novi olimpijski rekord), 42.5, 5. Avstraliji 42.3 I Kreolka* (THara 2. MacMillen (ZDA) 3:45.2, 3. , , I »■ ' ; ,?n r , , I upu (Nemč) 3-45 4 4 RaAni 3- skupina: I Arcobaleuo. 14.30: «Lincolnovo ste? (AnT) 3-46 0 5 El Ma L MADŽARSKA 41.2, 2. CSrI Pismo*. H. Duff, M. Freeman. brouk (Franc) 3:46 0, 6 L^1:5' ,3; ^SerUma 415 4. Ne^AstraRajan.16.30: ». s. Delair, B. Blicr 1. ZDA 3:11.5. 2. Anglija (i-ntif«) I Moderno. 17.00: «Btsede in glas- 3- Madžarska 3:13.8, 4. finale- I ba>1’ J- AlIyson in J. Garland. Italija 3:15.2, 5 Švica 3:15.4. j ZIBINA (SZ) 15.28 (novi I Sa™“f' 14 00: «zlegfeM Follies*) 3. skupina. J olimpijski rekord) 2 Wprnpri Astairc. NEMČIJA 3:10.5 2 Kanada Sč.) 14 57? 3. Benova Vi^ “j°°= ‘Eoth brez vrnitvei>' Til a’ 5 a l4-50-.. 4- Tiškevič (SZ) I H’ Km1' V- HobSon- 3:14.8, 5. Avstralija 3:15.8. ŠTAFETA 4x100 M Prvi trj ekipe vsake skupine v polfinalu. 1. skupina: , . 1. ZDA 40.3, 2. Francija 40.8, | ^ DESETEROBOJ 17.00 Promenadni koncert (plošče). 18.15 Kar po domače.. 18.40 Igrajo godbe na pihala. 19.00 Poročila. 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 21.00 Zabavni zvoki. 22.00 Poročila. JIIkOiŠLOVAtlgKl', € O N K T K S T A 254,6 m ali 1178 kc PONEDELJEK 28. julija 1952 6.45 Kaj je danes novega — go-govor z ženo, 7.00 Poročila. vTl5 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Domači zvoki. 14.20 Ob Soči in Zili. 18.15 Virtuozne skladbe za harmoniko igra Albert Paple-r. 18.30 Revija zabavnih orkestrov in pevcev. 19,15 Poročila. 21.00 Slušna igra. 22.00 Večerni koncert. 23.10 Glasba za lahke noč. 23.30 Zadnja poročila. H1ST II. 254,6 m ali 1178 kc 12.1 KOŠARKA IN VATERPOLO Košarka Urugvaj-Madžar. 70:56 (36:33) ZDA-CSR 72:47 (35:21) * * * Bolgarija-Mehika 52:44 (27:16) SZ-Finska 47:35 (23:14) * # * Francija-Kuba 58:42 (30:19) Cile-Egipt 74:46 (47:18) * * * Filipini-Brazilija 71:52 Argentina-Kanada 82:81 (42:48) (Naše poročilo) SZ-FINSKA 47-35 Rusi so danes razočarali. S težavo so s pomočjo sreče premagali Finsko, ki je tehnično Čudovita življenjska zgodba leteče ribe-Hironošina Furuhašija skoraj na stopnji začetnikov. Sovjeti so igrali netočno in njih kombinacije so bile počasne. Od minute do minute so gle-daLci pričakovali, da bodo Rusi-privlekli na dan lepo igro, kakršno so še znali prikazati na evropskem prvenstvu, toda zaman. Edini njihov igralec, je zadovoljil v vseh pogledih je bil georgijski študent Otar Korkija, plešast in lastnik velikih brkov. Sam je realizir: 25 točk. Zanimivo je, dp igrajo v sovjetskem moštvu pretežno ljudje iz baltskih dežel ali pa Kavkazijci. Rusi so sarmo trije. in od tega je živela v drugem polčasu brez napora. Avstralci so daneg igrali še slab,- Saari (Finska) 13.02, ’ 9^ Veste L,Wayn.€' „ ™ (Franc.) 12.96, 10 Bregula I rcom- 15-°°: < 2:59.1, 6. Garritsen (Ho-X,i ’... 1 • ff3 _™|land.) 2:59.4, 7. Bonnier (Ho- 100 M PROSTO obojega neučinkoviti proti I $£?£ 8.' EktoT(Sve‘dU močni madžarski obrambi. 3:01.2, 9 Gavriš (SZ) 3:01.6, Igra je bila korektna, sodil pa lo. Happe (Nemč.) 3:02.7, 11 je dobro Francoz Regal. Sakamoto (Jap.) 3:02.7, 12. Ver- uvnr i a <7 n gauwen (Belg.) 3:02.8, 13. Lo- - INDIJA 12-0 yons (Avstrai,) 3;o4.4, 14. Har- Igra je revna na kroniki. In. ris (Angl.) 3:04.6, 15. Makela dijej so v vodnem šiportu za. (Finska) 3:04.7, 16. Bruins (Ho- čeitniki, poleg tega pa imajo land') 'j*’4 ', skrhano moralo vsled hudega včerajšnjega poraza prati Ita- V finale na 100 m prosto se liji (16-1). Gole so dali za Ru- plasira 8 tekmovalcev, ki dose- se: Semenov, Prokopov in Ko- žejo najboljši čas v polfinalu: korim Po 3, Svenšeradce 2, L SCHOLES 57.1, 2. Gora 57.7, Teplov 1. 3. Kadas 57.8, 4. Larsson 57.8, LEO PETERSEN 5. Aubrey 57.8, 6. Suzuki 58.0. $ * # Za sedmo in osmo mesto so Popravek: V napisu pod sliko kandidati Hamaguši, Eminente svetovnega rekorv-erja Nemca ;n Goto, ki so preplavali progo Kleina se nam Je vrinila neljuba v času 58.3. Morda b0 brez bor- tiskovna pomota. Klein je nam- be izločen Eminente, ker se je reč rekorder na 100 metrov s ča- v svoji skupini plasiral na som 1:05.8 in ne na 200 kot je četrto mesto, preostala dvojica pomotoma napisano. | pa na tretje. glasba. 17.00 Mozart: Kvartet v C-duru. 17.30 Priljubljene melodije. 18.30 Komorna glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Slovenske pesmi. 20.30 Športna kronika. 21.00 Kon. oert pianista Gabrijela Devetaka. 21.20 Zmerni ritmi. 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Musorgski: Boris Godunov — 1. in 2. dtej.‘23.15 Poročila. TKST I. 8.45 Veseli motivi. 9.00 Odlomki iz oper. 14.20 Poje Nilla Pizzi. 16.20 Lahka glasba. 17.30 Simfonični koncert. 19.15 Plesna glasba. 20.30 Orkester. 21.00 «Srečno pot», radijska revija. 22.00 Koncert. 22.30 Športna nedelja. 23.30 Plesna glasba. 23.50 Vesti z olimpiade. SLOVENIJA 327.1 m 202,1 m 212,4 m 8.15 Pesmi narodlov Jugoslavije. 8.50 Vasja Ocvirk: XIII, hrvatska proletarska brigada in slovenski partizani, 9.10 Glasbena medigra. 9.15 Vstaja bosanskega naroda v delih Borisa Popandopula. 11.00 Slovenske narodne pesmi, 11.15 Prigode čebelice Raje — 11. 11.45 Od melodije do melodije. 12.30 Poročila. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 15.40 Veseli slovenski napevi. 16.00 Ivan Tavčar: Izza kongresa, radijska igra. Kdor uporablja pse ms svetuje pihlDOS KOMPLETNE INSTALACIJE * ** 'v od 12.000 lir dalj# PKOD4JALU KA VSEM TEKITOKlJC KopaliSče Prijetna obala, bujet. izvrstna kuhinja, izborna vina, weekends, penzioni različne igre in zabave, ob sobotah in nedeljah koncert ODHOD PARNIKOV: Ob delavnikih: 9.50, 11.00, 12.30, 14.00 18.30 iz Trsta iz Sv. Nikolaja Ob nedeljah in praznikih: iz Trsta . . 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.20 iz Sv. Nikolaja . 18.00, 18.45, 19.15, 21.15 AVTOBUS: Ob sobotah: iz Škofij ................. 15.30, 18.00, 21.00 iz Sv. Nikolaja ..... 19.00, 20.00, 21.00 Ob nedeljah: iz Škofij . . . 10., 12., 14., 16., 20.30, 21.30 iz Sv. Nikolaja . H.. 13., 15., 20., 21., 23. Cena za odrasle: obojestranska vožnja in kopanje 200 lir. - Cena za otroke: obojestranska vožnja in kopanj® 100 lir. - Fakultativna cena 300 lir, za konsum. bon. Challeh Ujialimh 43. Prci/udel prof. dr. Fr. Bradač Pol ure sta hodila sem ln tja po bližnjem pokopališču. Gospod Pickwick je vneto izpodbijal sklep svojega prijatelja. Vsak poskus, ponoviti njegove misli, bi bil zaman; kajti kateri jezik bi mogel podati moč in energijo govora moža, lz katerega rodovitnih možganov so te misli izvirale? Ali se je gospod Tupman že naveličal svoje samote ali se ni mogel ustaviti mojstrovi zgo-vomostl — to je vseeno — dovolj Je, da se slednjič ni več upiral «Malo mara za to,» Je dejal, «kje bo preživel bedni ostanek svojega življenja; ln ker polaga njegov prijatelj toliko vrednosti na njegovo spremstvo, je pripravljen, še dalje deliti z njimi pustolovščine in nevarnosti.* Gospod Pickwick se je nasmehnil; stisnila sta si roke ln se vrnila k svojima tovarišema. V prav tem trenutku Je gospod Pickwiek nekaj odkril, Kar je postalo ponos lin slava njegovih prijateljev ter predmet zavisti vseh starinoslovcev v Angliji ln v vseh državah. Minila sta že vrata svoje gostilne ter sta se šele več sto korakov spodaj v vasi spomnila, kje stoji gostilna. Ko sta se vračala, je padel pogled gospoda Pickwicka na majhen, okrušen, na pol lz tal moleč kamen pred vrati nekega kočarja. «To je zelo čudno,* Je rekel gospod Plckwiok in se ustavil. «Kaj je čudno?* je vprašal gospod Tupman ter se razgledo- Poslednje besede so bile vzklik nepremagljivega začudenja, val po vseh predmetih naokrog, samo pravega m pogledal. «Strela! Kaj je?» da je gospod Pickwlck v svoji odkrlteljski ekstazi pokleknil pred mali kamen ter začel brisati prah z njega s svojim žepnim robcem. «Tu je napis,* je rekel gospod Piokwick. «Ali je mogoče?* je dejal gospod Tupman. •sRazločujem,* je nadaljeval gospod Pickwlck, brisal kamen na vso moč ter napeto gledal skozi naočnike, «razločujem križ ter B in T. To je važno. Napis Je zelo star, morda mnogo starejši kakor tukajšnja ubožnica. Ta se ne sme izgubiti.* Vstal je ter potrkal na vrata koče. Kočar Je prišel ven. «A11 ne bi mogli povedati, kdaj je prišel tale kamen sem, prijatelj?* je vprašal dobrohotno gospod Pickvvick. «Nak, ne morem,* je odgovoril vljudno vprašanec. «Bil je tu že davno, preden sem se jaz in sploh kdo od nas rodil.* Gospod Pickwick Je zmagoslavno pogledal svojega prijatelja. «Vam - vam — vam ni mnogo zanj, prijatelj,* je rekel ln se tresel od pričakovanja. «Ali bi ga prodali?* «0, seveda! Ampak kdo bi ga kupil?* Je odgovoril kočar z izrazom, ki ga je menda smatral za posebno premetenega. «Dam vam takoj deset šilingov zanj,* je pravil gospod Plck-wick, «če ml ga izkopljete.* Lahko si mislimo, kako se je vsa vas začudila, ko je kočar izkopal kamen ln ga je gospod Pickwick lastnoročno nesel v krčmo, ga skrbno opral in položil na mizo. Veselje in radovanje Pick-wickovcev je bilo brezmejno, ko so videli, da Je njihova potrpežljivost in vztrajnost, njihovo umivanje in otiranje doseglo lep uspeh. Kamen ni bil raven, bil je nalomljen, črke so se zde- le zelo okorne ter so stale nepravilno; jasno pa se je dal čitati tale odlomek: + BILSTU MPS NAS ME N IN Gospodu Pickwicku so žarele oči od veselja, ko je sedel ter od vseh strani ogledoval zaklad, ki ga je odkril Dosegel je enega naj višjih ciljev svoje častlželjnosti. V grofiji, ki je slovela po množici starin, v vasi, kjer je bilo še več spomenikov iz starih dob. Je odkril on - on, predsednik kluba Plckwickovcev, znamenit ln zagoneten napis, brez dvoma zelo star, napis, za katerim so zaman tzvedovali mnogi učenjaki! Skoraj ni hotel zaupati izprlčevalu svojih čutov. *To — to,» je rekel, «to Je odločilo Jutri se vrnemo v mesto.* «Jutn, jutri!* so vzkliknili njegovi učenci in se čudili. «Jutri, jutri,* je ponovil gospod Pickwick. «To dragotino je treba takoj spraviti na kraj, kjer Jo bo mogoče temeljito raziskat) in zadostno raztolmačiti. Imam za to še drug vzrok V nekaj dneh bodo parlamentarne volitve za Catanswill, kjer je gospod Perker, gospod, ki sem se z njim pred kratkim seznanil, agitator enega izmed kandidatov. Hočemo biti priče za vsakega Angleža tako zanimivega nastopa, bistro opazujoče priče.* «Tako jel* so navdušeno kakor iz enih ust vzkliknili gospod Tupman, gospod Winkle ln gospod Snodgras. Gospod Pickvhck se je oziral okrog sebe. Vdanost in živo navdušenje njegovih učencev ga Je napolnjevalo z visokimi občutki. On je bil njih voditelj ln on Je to čutil. «Proslavimo to srečno uro s prijateljsko čašo* je re^. Tudi ta poziv so soglasno odobrili; gospod Pickwic’k je polOF važni kamen lastnoročno v leseno skrinjico, ki jo je v ta ^ men kupila krčmarica, ter je sedel v naslanjač na zgornji koncu mize Večer so preživeli v veselju in zabavi. Enajsta ura Je že minila pozna ura za majhno vas, ^ kor je b‘l Cobham ko je odšel gospod Pickvvick v sobo. mu je bila pripravljena za spalnico. Postavil je luč na m,z?’ odprl okl}o t«r se globoko zamislil v DremenUive dogodke njih dveh dni. Kraj in ura sta bila ugodna za premišllevanle' v zvonih je udarilo dvanajst ter prebudilo gospoda Plckvvicka iz nJ®2°' veea sanjarjenja. Prvi udarec mu-je slovesno zadonel i« v° zadnjem se mu je zdela globoka tišina vsenaokoli nežnost; °^mia It ®^ora1’ kakor da 'zgubil prijatelja in tovarl^ " ' , Lnf,° vznemirjenega; zato se je naglo slekel. stavil luč na kaimn ter legel v posteljo. nQ°nie^L^L^?e?rijlt,n.eni Star^u ko se Je cutll , * ----stanju »c jr cutu i« vLirL Ptov gf Sšatl? Tak0 Je bUo v tem trenutku gospoda Pickwicka. Premetaval se je zdaj na to, zdaj na ® ra? n V2tra^no mižal, da bi privabi] spanec. Zaman. ^orqii , en™ vzrok nevajeni napor, ki ga je prestal. . a Xr°?f?,a’ žganie z vodo ali tuja postelja: ostudne . gost lniški sobi so mu bile neprestano pred očmi 'n m0 je^proti volji venomer misliti na čudne povesti, ki so Jlh v l C b, te ci la: ho lo % H, Sl, Vl, --------— "'ic. v-ez poi ure se je za suo prepir *— .n bilo vse njegovo prizadevanje zaman; zato je spet vstal pogledal skozi okno — bilo je zelo temno; hodil je po svo.l s° gori in doli — bilo je tako samotno! (Nadaljevanje sled0 Glavm urednik BRANKO BABIC, - Odg. uredmk STANISLAV HINKO. — UREDNIŠTVO ULICA MON fECCHl šl 6, III nad. — Itlefon štev. 93-8% ------- —,___________ .U, — .. In 94-638. - postni predal 502. — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska št. 73-38 - OGLASI od 8.30 12 ln od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FT.RJ- ra vsak rntr. širine t Stolpca za vsa vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica Ul S Pclllco l-II.. Tel 11-32 — Rokopisi se ne vrafaio NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700 celoletna rjnn n. « .. ^ * v -mu, iciuiemd Ur. Fed. Mud. repub Jugoslavila: izvod in mesečno 210 din- Poštn, tekoči račun za STO ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - .lugosiaviJo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlsK» Ljubljana Tvrševa 34 tel 2001 tekoči račun pri Komunalni bank! v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.ZOZ. ■ T«STL bi' »iti k! b,