AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 6, 1945
ROMMEL JE IZVRŠIL SAMOMOR, TRDI I NJEGOV SIN
| Bad Tolz, Nemčija. — Feld-marša] Rommel je izvršil samomor, da se je tako odtegnil zaslišanju pred nacijskim sodiščem radi udeležbe v zaroti proti Hitlerju. Tako je trdil njegov sin Manfred napram ameriškem častnikom.
Manfred pravi, da je dal Hit. ler Rommelu na izbiro, da se zastrupi, ali pa se bo zagovarjal pred sodiščem zaradi zarote, kjer lahko ve, kaj ga čaka. Potem so pa zvedeli, da je Rommel umrl v bolnišnici za kapjo na možganih. Toda njegova družina ve, da temu pi bilo tako.
NOVIGR OBOVI
j Od naprej posvar jenih mest jih je še 17 na' listi za razdejanje.
Guam, 6. avg. — Več kot 580 super bombnikov je sinoči bombardiralo štiri japonska mesta, na katera so zmetali 3,850 zaži-galnih in razstreljivih bomb. Med tarčami je bila tudi izdelo-valnica umetnega kavčuka Ube.
Tako ima ameriška zračna sila na listi še 17 japonskih mest, ki so bila vnaprej posvar j ena, da bodo napadena. Deset jih je pa že razdejanih. Pri tem napadu je bil izgubljen en ameriški bombnik.
Napadena so bila sledeča mesta: Nišinomija in Maebasi, ki sta dobili svarilo še 31. julija in Imabari ter Saga, ki sta prejeli svarilo šele v nedeljo.
Vrhu tega je 90 Mustangov z baz na Iwo Jima napadlo letališča pri Tokii/ kmalu popoldne v nedeljo. Razbili so več letal, lokomotiv in železniških naprav ter zažgali dva oljna tanka.
V nedeljo so ameriški bombniki metali po Japonskem letake, v katerih so zaznamovali mesta, ki bodo prihodnja tarča ameriški zračni sili.
General MacArthur pa poro-,ta, da so bombniki z Okinav/o v so&ofo napadli mesto Takanabe na otoku Kyušu ter poškodovali tri tovarne, železniško postajo in en most.
Španija ne prosi za vstop v ligo narodov pravi Franco
Madrid. — Vlada generala Franca je izjavila, da je nepravično postopanje velikih treh, ki so odklonili vstop Španije v ligo narodov. Dalje je izjavila vlada, da Španija ne moleduje za vstop.
Vse to je prineslo špansko časopisje in radio. Noben teh pa ni povedal narodu vzroka, zakaj je zabrajnen Španiji vstop k Zdijuižetfim narodom, namreč ker je bila vlada generala Franca omogočena samo s pomočjo osišča.
Ko se sliši, je poklical Franco k sebi zunanjega ministra in predsednika parlamenta, ki naj bi zvedela od velikih treh, če mislijo pritisniti na Španijo s kakimi ekonomskimi bojkoti.
Anion Svetina
Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl v Emergency Clinic bolnišnici Anton Svetina, star 68 let. Stanoval je na 14607 Thames Ave. Doma je bil iz vasi Breg, fara Brezni-ca na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Tukaj zapušča brata Johna in Jacka, v stari domovini pa štiri brate: Lovrenca, Tomaža, Jožeta in Valentina ter sestro Ivano. Soprogai Rose mu je umrla leta 1941. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Svetko-vega pogrebnega zavoda in ob devetih v cerkev Marije Vne-bovzete ter potem na Kalvari-jo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Frances Florjančii
Po dolgi bolezni je umrla Frances Florjančič roj. Ule, stara 41 let. Stanovala je na 871 E. 67. St. Doma je bila iz Grahovega pri Cerknici, odkoder je prišla v Cleveland pred 24 leti. Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Vero, sina Johna in brata Louis Uleta. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 iz Zakrajš-kovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
Barbara Juratovic
V soboto zvečer je umrla na svojem domu Barbara Juratovic, roj. Markusic, stara 69 let. Stanovala je na 22900 Ivan Ave., Euclid. Doma je bila iz Novega sela na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča soproga Franka, hčere: Ann, Rose Kozel, Barbara Ske-be in Katherine, sina Petra in Johna ter enajst vnukov, v stari domovini pa hčer Mary. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Kristine. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ob 9:30 in na pokopališče sv. Pavla.
Racioniranje čevljev do začetka 1946?"
Washington.—Urad za vojno produkcijo napoveduje konec racjoniranja obuvala začetkom 1946, ali pa še prej, če bo med tem vojna končana. Toda tudi če bo začetkom 1946 vojna še na Pacifiku, že zdaj kažejo vsa znamenja, da bo dovolj obuvala za civilno prebivalstvo, da ga ne bo treba več dajati na znamke.
Ako se pa Japonska poda zdaj kmalu, bo konec racioni-ranju čevljev takoj zatem, je izjavil neki uradnik tega ura-
Gozdni požar v Orego-nu je spet izbruhnil
Portland, Oregon. — Gozdni požar v okraju Tillamook, ki je uničil vse nasade preko 200,000 akrov, je iznova vzplamtel. Požar se je začel širiti s tako naglico, da so morali gasilci bežati, ne da bi mogli vzeti s seboj gasilsko opremo.
Uspešno sredstvo proti piku komarjev
Washington. — Mornariški zdravstveni urad poroča, da se mu je posrečilo po dolgem raziskovanju najti sredstvo proti piku komarjev. Ako se človek namaže po kožj s tem sredstvom, je varen pred komarji za enajst ur. Poskusi so se sijajno obnesli.
Mlekarska industrija §e močno prizadeta
Zurich, Švica. — Švicarski mlekarski ekonomi sodijo, cla bo vzelo do osem let, predno bo mlekarska industrija v Evropi zopet na predvojni stopnji.
V juliju smo dali za vojno nad 7 bilijonov
Washington. — Naša vlada je potrošila v juliju za vojno $7,-324,000,000. To je za 123 milijonov več kot v juliju lanskega leta. Številke je podal zaklad-niški urad.
Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama
Na oddihu v Madison
Na oddihu v Madison se nahaja pri svoji nečakinji Mrs. Mary in Mike Razboršek, Frances Judnich in njen vnuk Louis Zigmund. Pravi, da je tam na farmah prav prijetno v hladni senčici in kdor ne verjame, naj pride pogledat.
Zahtevajo zamorca za apelatno sodnijo
Washington. — Delavska organizacija CIO je apelirala na predsednika Trumana, da imenuje na federalno apelatno sodnijo za distrikt Columbia Wil-liama Hastie, zamorca.
Maša za vojaka
Jutri ob desetih bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja na 4129 Superior Ave. maša za vojaka Pfc. Jack Kofol, ki je umrl 12. julija nekje v Avstriji. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Ne odlaiajfe!
Nabavite Bi BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
Ne marajo priboljška v plači
Denver, Colo. — Stenograf-ke, ki so v državni službi Colo-rade, so zelo nevoljne nad pri-boljškom v plači. Dobile so namreč 25 centov na mesec, kar je ravno dovolj, da so prišle ' v višji razred za dohodninski davek. Na leto bodo morale plačati $6.60 več davka, a zvišanje plače znaša samo $3.
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.


;
AMERIŠKA
DOMOVINA
AMERICAN HOME
"V
Štiri nadaljna japonska mesta so v plamenih
Tedenski koledar za racioniranje
KONZERVE — Plave znamke Y-2 d0 T-l so v veljavi zdaj.
MESO, sir, sirovo maslo itd — Rdeče znamke Q-2 do K-l so v veljavi zdaj.
SLADKOR —i Znamka 36 je veljavna do 31. avgusta.
ČEVLJI — Znamke 1, 2, 3 in 4 "airplane" iz knjige 3 So veljavne do preklica.
GAZOLIN — Znamka A-16, vsaka za 6 galon, je veljavni do 21, septembra; B-7 in C-7 ter B-8 in C-8, dokler jih imate kaj.
Pfc. Fred Simončič, sin Mr. in Mrs. Frank Simončič iz 3035 W. 69 St., se je povrnil iz bojev po Nemčiji. Pravi, da je ponosen, da so ameriški fantje tako temeljito naklestili Hitlerja in njegovo morilsko ban-do. Pa tudi Japonec bo dobil, kar je prišel iskat v Pearl Harbor. Fred bo ostal doma pri starših 30 dni in če se Japonec .med tem ne poda, bo pa še njemu pokazal trdo slovensko pest.
Nt M M
T/4 Louis V. Kovačič, sin Mrs. Anton Milavec iz 1243 E. 61 St., ki služi pri poljskem topništvu, je dobil bronasto •zvezdnato svetinjo za izredno .vestno službo in hrabro obnašanje v bojih po Normandiji, Holandij'i in Belgiji. Zlasti je vršil izredno dobro službo kot radijski operator.
' Mrs a
X 68 £nthony Sket-%k0 t? ' Sta naroči-!i l ki ^movino sinu
Nbo 61 na 16- • i* vn 'iT Sama"
I®'edeči nahk° pišeJ'° p «« naslov; Pvt
f° "aaf m?02484'
111 Da Jj Zellmo mu ■j Pa zdrav povratek
i&p »J* *
J&t*«** sin J0. >U0'Z 3346 W. 63
4 Bil?0" na d°Pust ' fVropi raznih b0-
ko* P! Je vseeno
bil S,12 »'ask, v
Po zLeVabiga ugod ob priliki
j-
--o—-—
Iz raznih naselbin
Chicago. — V noči od 26. do 27. jul. je utonil v jezeru Michigan, kamor se je bil šel kopat, Anton Koren, star 46 let in doma od Trsta. Njegovo truplo so našli v petek zjutraj v kopalni obleki. Zapušča brata in več drugih sorodnikov.
Granite City, 111. —- V znani nesreči, ko je zadnjo soboto treščilo veliko bombno letalo v Empire State Bldg. v New Yorku, je bil ubit tudi T/Sgt. Christopher Domitrovich. On je bil eden izmed trojice moštva v usodnem bombniku. Star je bil 30 let. Udeležil se je invazije Francije kot padalec in se pro-šlega decembra vrnil v Ameriko. Poleg matere zapušča dve sestri in dva brata (oba v vojni).
Anaconda, Mont. — Tukaj je umrl John Ostronič, star 77 let in doma iz Vinice na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Pokopan je bil 20. jul. Tukaj zapušča ženo tri hčere, dve sestri in. brata, v starem kraju pa tudi brata.
Springfield, 111. —■ P0 dolgi bolezni je 24. jul. umrl v bolnišnici St. John Sanitarium An-j ton Tomažič, star 62 let. Doma je bil od Prema, okraj Postojna. V Ameriki zapušča dve sestri in brata ki stanuje v Chicagu.
, Do 300,000 jih je prišlo iz drugih držav na delo v državo Ohio
■j Oh i j ski urad za brezposelno j zavarovalnino je izračunal, koliko oseb je prišlo tekom vojne na delo v državo Ohio. Številke kažejo, da jih je takih .'281,000. To je urad dognal iz 'tega, ker so te osebe predloži-jle social security karte, ki so bili izdane v njih državah. K temu je treba prišteti pa še člane njih družin, ki so prišli ;ž njimi sem in tukaj vzeli kar-' te za socialno varnost.
Največ jih dela v državi iz j Kentuckya in sicer 56,961, po-j tem pride Pennsylvania z 35,-, 946, dalje West Virginia z 31,-,371 in tako dalje. Najmanj | jih je pa tukaj iz Alaske in sicer samo 20.
' Urad izjavlja, da zdaj ni , mogoče dognati, koliko teh j oseb se bo vrnilo nazaj v svoje države in koliko jih bo ostalo še nadalje tukaj po vojni. To bo še velik problem za državo, kadar bo zmanjkalo dela, ker bo prišlo vprašanje relifa in brezposelne odškodnine. -o—__
Dovršitev ceste 21 je ustavljena radi denarja
Načrti, da se dovrši deželno cesto št. 21, ki pelje iz Cle-velanda južno proti Akronu in za katero se je potrošilo že milijone dolarjev, so bili ustavljeni, ker se vas Newburg Heights brani plačati svoj delež za vzdrževanje ceste. Župan Ptak je izjavil, da bodo znašali v par letih stroški za popravo ceste najmanj $50,000 na leto, a vas ima vseh dohodkov komaj $48,000. Dalje župan Ptak dolži guvernerja Lauscheta, da je vetiral predlog, da naj bi' država pomagala vzdrževati take stroške za ceste.
Radijske aparate bomo ie lahko kupili za
■ I I ■■ I vav
prihodnji bozic
1 Washington. — Civilist; bodo že lahko kupili radijske*aparate , sebi ali drugim za darilo letošnji božič. Tako je izjavil nek urad. nik od urada za vojno produk-' cijo.
j Ta urad je dovolil industriji, da izgotovi v zadnjih treh me-; serih lejtošnjega leta 2,500,000 j 'radijskih aparatov. To je neka.' I ko polovico, kar se jih je izgo- j tovilo pred vojno. V prvi polo-j jvici 1946 bo pa že produkcija radijev v isti kvoti kot pred voj-I no.
Dalje se zagotavlja, da bodo | prihajale civilne potrebščine ve-1 'dno v večjem številu na trg in j ! koncem marca 1946 bo ta problem že toliko rešen, da bo po- • manjkanje civilnih potrebščin1 kmalu zatem izginilo.
Racioniranje novih avtomobi- \ lov bo najbrže odpravljeno kmalu v začetku 1946, ko bo začela I avtna industrija delatj s polno paro.
Obuvala je tudi vedno več na trgu in racioniranje čevljev bo 1 morda še nekaj mesecev. V zadnjem četrtletju je urad dovolil izgotpviti 2/000,000 več čevljev ; na mesec. j -o-
Ceneni čevlji se bodo prodajali brez znamk
Washington. — Od ,27. avgusta do 13. oktobra še bo smelo prodajati ceneno obuvalo brez : racioniranja. Tako naznanja OPA. To so taki čevlji, ki so bili izgotovljeni pred 1. marcem > 1944 in katerih cena je določe- 1 na za $3.50 par ali manj.
OPA je to odredil, ker je do- 1 bil od trgovcev poročilo, da lju- ; dje ne kupujejo cenenih čevljev, , ker je treba dati zanje prav ta- ] "ko znamke kot za dražje in bolj. j še. Toda ta odredba zadene sa- i mo čevlje za odrasle osebe, ne pa otroških, katerih zaloga še ] vedno ni dovolj velika.
—-0- l
Dozdaj je padlo v vojni : 249,264 Amerikancev
Washington. — Zed. države so izgubile dozdaj 249,264 mož. Toliko jih je bilo ubitih in sicer v armadi 197,676, v mornarici 51,588. Vseh izgub, to je ubitih, ranjenih, pogrešanih in zajetih pa ima aiperiška bojna sila dozdaj 1,060,727.
-o--
Kitajci se uče obratovanj ameriških železnic
Pri NYC železnici v Collin-woodu so trije Kitajci, Tang, Hung in Sung, ki bodo tukaj eno : leto, da se popolnoma priuče smeriškega sistema obratovanja železnic. To bodo potem doma vpeljali. Najbolj se Kitajci čudijo žilavosti in vztrajnosti ameriških delavcev, ki delajo dolgo in hitro, ne da bi se utrudili.
Lep dar za begunce
Mr. Anton Grdina nam je izročil $150.0'0 za slovenske begunce v Rimu in sicer so darovali sledeči: Mrs. Ana Ahačič iz Chicaga je poslala $35, Anton Grdina je dal $50 in neimenovan pa $65. Prav lepa hvala za velikodušen dar v imenu slovenskih brezdomcev.
Hladneje vreme
Včeraj je kazal toplomer v Clevelandu 54 stopinj, kar je bil skoro rekord za Cleveland. Na 5. avgusta 1886 je kazal toplomer tukaj 51 stopinj. Ponoči 1 smo imeli nevihto in ponekod je 'precej namočilo.
pintz bo delala ^ ur na teden
IS^ečjih to varen v » ?6intZ' InC-
L 'aune komisije za dovoljenje( da sme
f^mo 40 ur na teden, j »ma preprečila, da bi igHne delavce. Pod-: MilJ obratovalo 55 ur
4?ratuje podjetje 40 ffj, ' «e sme najeti no-
ScorSrVf 0dl0Či"
! bi s ,1Jd za delo. Kdor i ^ 4« ur, dobi takoj
>bnok0zab0toa^:
|Nie je ukazal Igralnice
"feuw\~~ Guverner ^ str ' da 86 počiati
VPhio 12 prostorovi
iLa' ,J.er se prodaja) 2'v t seP°lno igral-
ftawa k°i r0ČaJ0' V
0. ' Lake, Geauga
tfcpChe Je ukazal, _
Za begunce
Kn0^Unce v Rimu 4raJ7ana oseba izro-
IAT0R TAFT PRAVI, i JE ARMADA PREVELIKA1
Bt	-----|
eta'sf rekrutiranje onih, ki so stari nad 26 g > takoj ustavi in da naj se odpusti iz arma-1
Vs,e one vojake, ki so potrebni na domači e»ronti.
ni
•i|hington. — Ohijski senator Robert A. Taft za-
>, v°Jni oddelek preneha s svojo "neumno in trmasto
. obdržati tako veliko armado, kot smo jo imeli ob
n §e v Evropi. Zahteva, da se takoj preneha z rekru-
moških, posebno onih nad 26 let starih, ki so po-
ffma v industriji in da se naj armado primora, da od-
ai^J take, ki so potrebni na domači fronti, kot pre-—■— i i
mogarje in druge potrebne. .
"Nemogoče je zapopasti," je izjavil senator Taft, "kako se more rabiti celo armado 7,000,-000 mož proti Japoncem in vendar šteje naša armada še vedno 8,300,000 mož."
"Zdaj je prilika, da se razoroži armada stopnjema in odpuščene vojake se uslužbi v industriji. Ako se jih pa demobilizira na milijone takoj po vojni z Japonci, bomo imeli na rokah težak problem zaposlitve istih," je dalje izjavil Mr. Taft.
Tudi senator Johnson iz Co-lorade je prijel vojnega tajnika Stimsona radi prevelike armade, ki naj se zniža na razumljivo število. Ako ne bomo zmanjšali armade, bomo videli na .milijone vojakov pohajkovati po deželi. Senator Johnson trdi, da če pošljemo cio 4,0;00 vojakov na dan na Pacifik, jih ne bo tam do 1. januarja 1947 več kot 2,000,000, ostali bodo pa doma v deželi brez dela.
Oba senatorja zastopata mnenje, naj se odvišno vojaštvo odpusti- zdaj in se ga uvede v industrijo. 'Ne pa da bi se čakalo do konca vojne z Japonci, potem se pa armado razpustilo v masah, ki se je ne bi moglo zaposliti.
-o—:-
Proti rekrutiranju poljskih delavcev
Columbus, O. — Zveza ohij-skih farmarjev je posvarila, da naj se rekrutiranje farmarskih delavcev za vojake takoj ustavi, ker sicer ne bo mogoče spraviti letine pod streho.
upu|mo
vojne
tONDE
^ in
namke
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto 10.50. Za Cleveland, do Dottl. celo leto 17.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, po Dofctl. Dol leta (4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, do pošti četrt leta «2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaAalcih: Celo leto $8.50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 __Poninezna Številka 3 eente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per y*ar. U. s. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 for S months. U. S. and Canada, $2.00 for 8 month*. Cleveland, by mall, $2.25 for S month«. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for S month*. $2.00 for 3 month*. Single coplea 3 cent*.
riški delavec je svoboden in se lahko organizira po svoji volji. V močnih organizacijah lahko zahteva pošteno plačo za svoje delo. In to tudi dobi, kot vidimo, če pogledamo okrog sebe. To je mogoče pa le, če si ohranimo sedanji sistem svobodne trgovine in industrije. 'Kadar bomo pa vse izročili državi, bomo postali državni hlapci brez vsake besede. Kdo bi maral biti?
Čez tri gore, čez tri vode. . .
J
Entered- aa second-claa* matter January 5th, 190$. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187$.
No. 181 Mon., Aug. 6, 1945
Ameriški kapitalizem, ali ruski socializem
Nekateri imajo navado? da pri vsaki priliki zabavljajo čez ameriški kapitalizem in blagoslavljajo socializem, ruski ali kak drugi, ki da je pravi odrešenik za delavstvo.
No, mi ne zagovarjamo kapitalizma, toda rečemo pa, da daje ameriški kapitalizem, rad ali nerad, boljše delavske pogoje, kot najsibo katerikoli socializem, ki ima kako moč, kot recimo v Rusiji, ali kakor obljubuje angleški, ki je zdaj na vladi. Nihče ne more tajiti, da so ameriški delevci najboljše plačani na svetu. In plača jih kapitalizem, ali ne?
To pa lahko stori samo vsled tega, ker imamo tukaj svobodno trgovino in industrijo. Kapital, to je ameriški kapital, bi rad investiral, pa začne s te ali one vrste industrijo ali sploh podvzetjem. To j<? lahko mogoče v tej deželi, ker imamo svobodno trgovino in tekmovanje v trgovini in industriji. Z novim podjetjem se ustvarijo dela, zaposlitev.
Vzemimo največjo ameriško industrijo — avtomobil. Mi tukaj v Ameriki gledamo na avto kot potrebščino, brez katere ne bi mogli biti. 'Kar priznajmo, da je tako, saj vsak komaj čaka, da bo zopet dovolj gažolina in avtnih koles, da se bomo zopet brez skrbi vsedli v avto.
V	Rusiji ali Angliji avto ni potrebščina. Za nas je pa postala potrebščina, ko nam je kapital začel graditi avtomobile, ki smo jih začeli z veseljem kupovati.
-In avtna industrija se je začela razvijati. K temu so pomagale naše dobre ceste, kompeticija med izdelovalci, vedno boljši motorji in druga avtna oprema. Kapital je tekmoval s kapitalom, kdo bo postavil na trg boljši in cenejši avto, ker kapital je hotel zaslužiti. Toda kapital sam ne more napraviti avtomobila, ampak mora najeti delavca. Tako je avtna industrija, ali če hočemo reči: kapital, ustvaril na milijone novih del in' zaslužek, česar pred avtomobilom še ni bilo.
Vzemimo žvečilni gumij, ki ga Rusija ne pozna. Neka firma, ki se je namenila vložiti kapital v te vrste izdelek, je potrošila en milijon dolarjev samo za reklamo, predno je napravila en sam košček žvečilnega gumija. Danes je to velika industrija v Ameriki, ki daje mnogo zaslužka. Kapital je riskiral in obneslo se mu je. Toda delavec ima pri tem le svoj zaslužek.
Poglejmo našo veliko industrijo z mehkimi pijačami, ki je tudi ne pozna Rusija. Tudi tukaj je začel privatni kapital z delom, obneslo se je, ker je ameriški narod fad segel po mehki pijači. In koliko zaslužka daje ta industrija ameriškemu delavcu!
Naša avtna industrija, to je kapital, ki jo je začel, ne bi dajal dela vse od rudnika pa do prodajalca starih in obrabljenih avtov, če ne bi imeli v deželi svobodne trgovine, kjer lahko vsak začne s svojim denarjem kar hoče. Ako bi bila naša trgovina pod vladno kontrolo, to je socializirana ali nacionalizirana, kot je v Rusiji, bi nikdar ne začela s kakimi novimi investicijami. To dela samo privatni kapital, ki hoče od svojega denarja dobiček, pa s tem dela dobiček tudi drugim, ali jim daje zaslužek.
Kakor hitro vzamemo iz podjetja dobiček, bo podjetje hiralo, ker se ne bo nihče zanimal zanj. Delavca ne briga, kako bo delodajalec prodal svoje blago, ali če ga sploh bo. Kar njega briga je samo sobotna plača in stalen zaslužek.
Kakor hitro vzamemo, recimo iz avtne industrije kom-peticijo za dobiček, bo takoj manj avtov na trgu, nobenega izboljšanja ne bo in cene istim se bodo takoj dvignile — ker ne bo kompeticije.
Ako ima kapitalist dober zaslužek oziroma dobiček, se ga lahko pri vi je za boljšo plačo delavcu. Ako nima dobička, tudi dobre plače ne more dati. Mi smo proti temu in vsak bi moral biti, da bi delal kapital ogromne dobičke na račun delavca. Poštenega dobička kapitalu ni nihče nevošljiv, ker ga mora imeti, sicer bo vzel svoj denar iz podjetja in delavec bo na cesti.
Socialisti ali komunisti, ali kar so že, pridigajo podržav-ljenje vsega, industrije in trgovine. Pravijo, da bi potem ne bilo nobene brezposelnosti. Morda res ne, toda lahko si pz prestavljamo, kakšni delavski pogoji bi bili. Ako bi država lastovala vso industrijo, bi moral biti delavec zadovoljen s tem, kar bi dobival. Ali ste morda že kdaj slišali, da bi bila kaka stavka v Rusiji? In kako so plačani ruski delavci V primeri z ameriškimi se lahko vsak prepriča, če gre pogledat v Sovjetijo. Ali ste že slišali, da bi kak ruski delavec lastoval avto, med tem ko ga ima v Ameriki skoro vsak delavec? Socializacija industrije in trgovine se lepo sliši in propagatorji jo slikajo v najlepših barvah, ne povedo vam pa, da je samo na škodo delavca.
V	Rusiji, kjer je vse v državnih rokah, plačujejo velike plače preddelavcem, da gledajo na to, da se kolikor mo-
. goče dosti naredi. Delavec ne dobi za to nič več, samo pri-ganjači. V Ameriki tega ni treba, ker vsako delo plača svojo lestvico in nadzorniki dobe svojo plačo, pa ne smejo delavcu niti ukazati, da mora toliko in toliko napraviti. Ako bi zinili le besedo, bi bila takoj stavka.
Socialisti ali komunisti obljubujejo delo za vsakega. Tudi v času naše krize je dala vlada (WPA) delo vsakemu, toda ali se še spominjate za kakšno plačo? Kaj pomaga delo, če se pa ne zasluži skoro nič.
V	Ameriki se delavski pogoji vedno izboljšavajo. Ame-
Benediktinec Rev. Michels piše o Dollfussu za 11. obletnico njegove smrti. Predstavlja ga kot odličnega katoličana. O tem nimamo razloga, da bi dvomili. Ni prvič, da človeku ob takem branju prihaja na misel : Kako da tak odličen katoličan na čelu medvojne Avstrije ni imel smisla za pravice koroških Slovencev?
Da se spomnimo na Dollfus-sovega prednika, Msgr. Seipla, o katerem tudi ne dvomimo, da je bil sicer dober duhovnik in vse drugo, kar vedo o njem povedati. In zopet se nehote vprašamo: Kako da tak velik človek ni imel smisla za pravice koroških Slovencev?
In ob koncu svojega članka o Dollfussu pravi Rev. Michels takole: "Avstrija je evropska dežela, ki je čudovita harmonija nemškega, slovanskega in latinskega elementa." In takoj nato zaprosi, da bi zavezniki ne "razdelili" Avstrije. . . Torej tudi ta nima nobenega smisla za pravice koroških Slovencev! O, ta blažena "čudovita harmonija" poprej cesarske in potem republikanske Avstrije! Ali bi se človek jezil ali smejal?
Toda misli uhajajo na drugega moža Seiplovega kova — na Italijana Dona Sturza. Ni dvoma, da je velik mož kot u-čenjak, kot politik, diplomat in še katoličan povrhu, pa kar ne najdemo pri njem smisla za pravice primorskih Slovencev in Hrvatov. ,
Kakor da bi tem in takim ljudem manjkal neki poseben čut, ki povzroča pri njih notranjo slepoto!
* * *
Mislil bi, da se ta reč sploh ne da razložiti, pa tudi razumeti ne. Vendar ni čisto tako. Ko na drugi strani beremo izpod peresa odličnih katoliških Slovencev, da so na primer baltiški narodi samo nekaki pete-linčki, ki naj jih le mirno požre velik lisjak iz sosednjega gozda, se nam nekaj posveti. In še drugi so, ki kličejo ves svet za pričo svojega preganjanja od strani večjih, kakor kličejo Litvinci, Latvijci in Estonci, pa se mora vse to "drugače razumeti." Tako pravijo nekateri.	'
Če hočemo biti dosledni, moramo tudi Avstrijcem in Italijanom, katoliškim in nekatoli-
slavijo nismo slišali, da bi A-merika klicala Tita na odgovor za izvedbo svobodnih volitev. . .
Do te Titove "absolutnosti," ki je v diametralnem nasprotju s kakim amerikanstvom, so vsaj deloma pripomogli jugoslovanski Amerikanci, ki še vedno dvigajo Tita v deveta nebesa. Videti je, da se vsaj nekoliko drami j o, odkar je svojo besedo zinil Vladko Maček. A-merikanci iz kake druge evropske dežele bi se bili sami od sebe dvignili zoper kakega Tita, če bi se bil skušal v njih rodnih domovih usedlatl. Ne bi čakali na kakega svojega Mačka! In če bi bili vsi tukajšnji Hrvatje že pred nastopom Vlad-ka Mačka pomislili na to, kaj prinaša Tito njihovi stari domovini, bi se bila najbrž Amerika tudi glede Jugoslavije tako izrazila kot se je glede Poljske. "Stric Jože" se sicer najbrž smeje Ameriki, čisto brez vsega pa njena beseda vendar ni.
* * *
Poročevales Sam Pope Brewer je pisal sredi julija svojemu listu New York Times: — "Jugoslavija se nahaja v vzdušju razrednega boja. . ." Vsi tisti, ki se znajo iznajti v tem boju in se ne priličijo čez noč zahtevam vladajoče stranke, so "avtomatično osumljeni" raznih zločinov.
V tej ugotovitvi bo mnogo več kot polovica razlage za vse obilno kričanje o "izdajalstvu," ki nam neprestano bije na u-šesa. Če nisi to, kar zahteva od tebe "razredni boj," si pač — izdajalec! In kaj te potem čaka pod kumunisti, ti je vnaprej jasno. . .
* * *
Tednik "Jugoslovanski Glasnik" je svoj čas ta kolona že omenila. •' Nikoli ni hotel priznati, da je za komunizem. Bil i je pa z vsem srcem za Tita kot J "osvoboditelja kmečkega in j delovnega ljudstva." Še danes i je zanj in na eni strani trdi, da si zdaj ljudstvo samo urejuje . svoje življenje, kakor se mu zdi, da je prav .. .
Na drugi strani prinaša izjave dr. Vladka Mačka. Na tretji strani izjave kanadske Seljačke Stranke, ki proglaša v svet, da v Jugoslaviji ni nič svobode!
Kako dolgo bo mogel biti Jugoslovanski Glasnik zadovoljen s Titom in Mačkom obenem? Njegovo zadrego, ki je morala priti, je ta kolona že pred meseci napovedala.
* * *
Ali se spominjate, da je ta kolona pred nekaj tedni sumila, da dr. Vladko Maček ni pozabil na Adamičev telegram iz leta 1941, kakor ga beremo v
(Dalje na 2. strani)
-O--
škim, odpustiti, ko vidimo, da stvari glede koroških in primorskih Slovencev "drugače razumejo." Če mi ne znamo deliti pravice, je tudi drugi nam ne znajo.
To je tako; Kakor hitro le za las odstopiš od kakega temeljnega načela, kmalu ne boš vedel, kam te bo zaneslo. Zato se imamo pač vsiv skupaj še
mnogo učiti o načelnosti. * * *
Dorothy Thompson ugotavlja, da se je po vojni zgodilo nekaj v Jugoslaviji, kar se ni zgodilo v nobeni drugi osvobojeni deželi. Nikjer drugje se ni kak Tito prerinil do absolutne oblasti, kot se je v Jugoslaviji. Povsod drugod — razen v Romuniji in Bolgariji, ki sta sploh izginili — se je upostavil bolj ali manj odgovoren režim, samo v Jugoslaviji ne. Tako u-gotavlja Dorothy Thompson.
Drži, kolikor drži. Prihaja nam na misel Poljska. Toda ker je uradna Amerika izjavila, da je novi poljski režim celo njej odgovoren za izvedbo svobodnih volitev, kaj šele poljskemu narodu, naj ima Dorothy Thompson prav. Za Jugo-
Pismo iz Velrinja na Koroikem
(Za ameriške rojake, ki so doma iz Dobrove pri Ljubljani).
Prve dni maja smo mnogi Slovenci zaradi komunistične strahovlade zapustili svoje ljube domove in odšli na daljno pot, največ peš in le z ročnimi vozički čez Gorenjsko in dalje čez Ljubelj na Koroško. Sedaj se nahajamo pred Celovcem v Vetrinju na travniku pod šotori. Tu so nas sprejeli Angleži. Oni nam sedaj delijo hrano. Vendar tu ne bomo ostali dolgo časa. Baje odidemo od tu že v enem tednu in sicer nekam v Italijo.
Tu nas je Slovencev nekako 20,000. Samih Dobrovčanov je okoli 250. Mnogo beguncev so na poti ujeli Titovi partizani in jih odpeljali neznanokam. Bog ve, kako se jim godi. . . Mi smo, (hvala Bogu, srečno dospeli. Kaj bo z nami vpri-hodnje, ne vemo nič. Vse je v božjih rokah. Tu so z nami tudi naš župnik, kaplan, do-brovski zdravnik dr. Puc z družino, učitelji itd.
Dobrovčan, p. Gvido Rant, frančiškan, je bil nekaj časa zaprt pod novo vlado. Potem so ga izpustili in se mu lepo o-pravičili, da je bila velika pomota. Naj torej odpusti in hodi veliko okoli, da ga bodo ljudje videli, da ni več zaprt. Partizani ga imajo za "rdečega." To sem zvedel ravno kar iz Ljubljane, od koder se včasih kdo izmuzne in jo primaha po velikem trudu sem gor. Pripovedujejo ti begunci, da so v Ljubljani in drugod vsi zapori prenapolnjeni, kjer se ubogi ljudje nahajajo v strašnem trpljenju. Celo v trboveljskem rudniku imajo zaprtih mnogo ljudi, baje brez hrane. Škofovi zavodi so tudi vsi polni are-tirancev. O, ubogi ljudje! — "Dobri bodo veliko trpeli," je rekla Mati božja v Fatimi. In res je tako. Kdaj bo tega strašnega trpljenja konec — kdo ve?
Ne morem povedati, kako so ljudje jokali, ko je naša slovenska vojska odhajala iz domovine. Strašno so se mi smilili in očital sem vojjski, da jim dela veliko krivico, ko jih zapušča. Toda tako je bilo zapovedano, čeprav še danes ne vem, zakaj tako. Z vojaki so šle skoraj v vsakem slučaju tudi njihove družine. Mnogo mnogo ljudi pa prostovoljno.
S seboj smo vzeli Dobrovča-ni le najpotrebnejše reči in nekaj hrane. Nekaj tega smo mogli naložiti raznim dobrim ljudem na vozove, drugo, kot rečeno, z ročnimi vozički. Ker so nas pri Tržiču napadli Ti-tovci, smo že mislili, da bomo_ ob vse. Vendar smo imeli srečo in smo mnogo rešili, precej pa seveda tudi izgubili. Mnogi so pa pustili, oziroma morali pustiti vse, in so odnesli le golo življenje. Mnogi pa tudi tega ne. Grozna je bila ta pot in nepopisno trpljenje. Ne mo-. rem popisati gorja, ki smo ga prestali. . .
Tu imam nekaj prošenj raznih Dobrovčanov za njihove ro-
jake v Ameriki. Prosim, sporoči jim, kakor veš in znaš.
Dr. Puc, dobrovski zdravnik, prosi, da bi sporočiF njegovi teti, Tereziji Potočnik v Rock Springs, Wyo., 674 Ashay Ave: Na Dobravčcah so mnogo trpeli. Slavko težko ranjen na fronti. Pucova družina je bežala z Dobrove v Vetrinje, ker na noben način noče komunizma.
Kovačev Tončk iz Stranske vasi prosi: Sporoči njegovemu bratrancu in sestrični Josipu Marinku v Clevelandu in Lizi Alič istotam, da se tudi nahaja zdaj tu s štirimi sinovi, ki so bili vsi v slovenski narodni vojski.
Dovjak Lojze, Kovačev iz Ko-zarij, prosi: Sporoči njegove pozdrave njegovi sestri, Mici Krvina, Station III, Chicago, 111., da ji od tu pošilja pozdrave njen najmlajši brat Lojze.
Gosarjev Lojze iz Šmartne sporoča 'bratom: Francetu v Greenwoodu, Wis., Antonu in še enemu bratu v Waukeganu — ime drugega brata sem trenutno pozabil — da so mati u-mrli. Lojze se z vso družino nahaja tu v Vetrinju. Doma so pustili vse in se zadnji hip rešili kar na kolesih. Nadalje prosi ista Gosarjeva družina, da sporoči Frančiški Majer v Clevelandu, kakor vsem trem bratom, da bo vedela, kako je ž njimi. In še to povej, da sta tu tudi oba Gašper jeva fanta in oba Kančeva. So vsi bivši vojaki narodne vojske. Ko so šli od doma, je bila še vsa žla-hta živa, tako pri Vrba j novih in drugod.
Na spretova mama iz Šmartne prosi, da sporoči njenemu bratu v Cleveland (ime pozabil), da je tudi ona tu in sin. Ker sem ime pozabil, naj | povedo zanj Gosarjevi.
Vsi pa prav iskeno prosimo, da se nas spominjatq v molitvah, in pa če na kakšenkoli način morete zboljšati naš bedni položaj. Sicer pa res ne vemo, kako bi mogli, zlasti zdaj kmalu ne. Posebno še radi tega, ker ne vemo, kje se bomo mogli za "stalno" naseliti. . . Vsi prosimo, da bi nam naši kaj pisali.
Prav lep pozdrav in Bog s Teboj.	,
Tvoj A. Trnove. Pismu je pripisano z drugo pisavo:
Povej lastniku Ameriške Domovine, našemu stricu Debev-cu, da je vsa Remčeva družina v emigraciji, razen njegove
Kdaj bo konec vojne z Japonci?
Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado!
Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci.
Nagrade so $100, $75 in $25
Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo.
Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila:
1.	Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriški Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan.
2.	Napišite na papir ure, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denito v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli.
3.	Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo.
4.	Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj aii kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne. bomo ozirali.
5.	Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov.
6.	Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor.
7.	Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo.
Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno.
sestre Remčeve ženC"
la pri bratu Franff
in moje žene, njft
nje Vere, ki sem i
poslal z otroci v
staršem. Pozdra^
ver, profesor, doi^
sedaj begunec. j
In jaz, dr. Tine'.
rednik Slovenca i«^
ta, tudi pozdravil
pridem urejevat
sedaj v Ameriko,'',
češ. Sem brezpo*.
do. . . ? ? ?
PRIPOMBA: J"
sati svojim v Veti' , „ i'«1 slovite pisma na H
Presern, Via Sanf
Rome, Italy. V pf
povejte, komu Želf, ako mogoče, Vašer to pismo je
preko dr. PreŠeif8 ------
Pravijo, da je* len enkrat sam v® mu naenkrat zaS'; ški medved. Sv<| rekel Herblen mel pri sebi takrff bo pa najboljše,| ucvremo v smefll ji, da ne bo kak«!
Pa si je del f pazduho ter jo,1 gozdni poti, da &1 šel v zavetje sv-1!, stoletja brani sVe niševce pred slabim.
Herblen jo pa si ni bil
(lO-- i
kosmatinec je ^
rih stopah in
tesno za petafl%
je vzdihnil He^
del. da ne uteč€
poceni me tudi ^
stavi se, našlo"!]
ob parobek, vz^l
žiček, edino or0^
mel pri sebi
medvedu naravi
Kosmatinec,
opozicije od te
je bil kar nekž"^
mu na tem sve'T
pa pogledati v
či. Postavi se' o
in se začne o^T
človek, ki po
steak ali pohan0t
To 'premirje
blen v to, da
na svojega Stvje
ri. Saj je bil,,.
človek in je v«?
moč od zgorej-Jk
"Oče nebešk''|
blen naglas, <H
razumelo, "če S'I . i«
strani, daj, da j
žiček s prvim '
pri medvedu. '
njegovi strani. ^,
da bi me pre^T
Ampak, ljubi
pa Tvoja volj3.1
len, se lepo ^
robek in prilik0^
enega najlepš^H
si še kdaj sli^r * JJo
"Veš kaj. r dekle nekega snubcu, "iz te_, kruha. Spremi morem postati f
"Kakor mi^f; odgovori • TomTJ "Ampak kaj ^r rili, ki 'sem ti J i
"O, tiste ti T mu odgovori "Vem, da kdo mi bo p» 1 cigare, ki seP'-očetu in vse 1 sem jih raz* mu pamžu ^ brata, a?"
"Tone," a^Jf jatelja na ceStX° bUjem en ne vem, koga
"To me pa ^ že mislil, da | kal."
K oiaraa sta polago-lVpedala bistroumno po-Inkinih bratov in sestre hudovala na norico, ki J mlade lenuščke, in pa-11'' da Je vsak otrok svoje opravil. Toda človek pU, kako prebrisani so f' kadar hočejo odložiti ,g .breme na tuje rame;
5 se lahko Z najboljšimi !?• lako je imela Anka riPo ne roke svojega in i!Clela- zadovoljna, da si njlm notranji mir in
Ravnotežje.
l|»a je bila Anka za po-
8ILQ došla' za njeno m nista posebno marajo sta se rajša Gaš-", Je imel tudi Janeza \fa mn°go rajši kot se-,|co. Tako so imeli fant-Pogovor svoje igre, I ' Anka> Jerica in Ro. lnSe morale zadovoljeno druščino. Ce so se ' r vna poti v šolo ali iz "ruzit'> SO jih ljubeznivi J*1* Proč gonili. To se j*1 zelo zamalo zdelo, K nekoč celo Francek, f1? ^ hodil, košati! in »e bo hodil z ba-L Je Rozalka nabila. f"111 Postopek je ogor-
1 vz r Janezek in Ga-
bi| fia objokanega fan-f t0lažila in
ve j ' da naj se sramu-5«|a sPl'avila na uboge-
krlč"] Francek je poje-
'kbami V6ndar Ista
4k Se ločila. Če se je C,.pozabil in vprašal. ^eil0feric°. kaj da ima-' lem. ' sta mu odgovori-% J to nič mar; še od-2avračali dečki vsa-°a pa Jerici brat za to je skrbel >ti]la dva fanta je pa
bo!" je tarnali c radi se nimajo icaaSPer n'agaJa Jeri-** hodi tožit."
T/\ j« Potrdi-p> Jan	0 puščata
H? ^ ker 02alki Pa ved-
ft* f'^Sfi.
*fZ a tudi drugam
fa ^ da tako z,
-Uga; on ^r • odrasteJ°' i":k0 p01 da Je tudi svo-
4 «4dhi ** majhn'a'
4 r°ke |l fa Pa e> in zdaj se mu
jI 8q
o vrlinah
I ^ajviSp i sv°je-skočil, najhi-
7» Je JSPretneje ple-Ji inZ*lZm Plavati ali 4e bil Uevihti ni tre-oltrgan!^ fant" ^a S °bleka za-;1!>reden Je treba mnogo 'to jini se hiša v red . 11 da i/J Pohajalo na
,0 o prav SlI° in večer-flni vG ®m času na mi-J zdel naravni za-
li^šč°aiidl'aščali; starejši #Jsim SVoje igrače
in
t0iicer ^ z nekako otož-
jitle bi vil?62 mbšk0' i ,!' ! otočji, in ,#elja '"51 Ponašala no-
4° Po , Uo Pa jim je
f,]j sPo° množini in tfeži. jlVe. veselili počitka
<te»a pozna slaven SnUzitka, kdor ne
1 & brez de-<V*ak 86 med seboj :»'Je tOValP*sano Pogle-t'T°ral Jlkaj zahteval,
Pi'oti i ti'
ePa be,;! 81; zastonj nda\niČ; V8aka
1 Peteline iS?1®** ^
ine Pokoncu, in
(tako so se polagoma odbrušali ogli in robovi, in vedno bolj se je oglajalo občevanje. Razvajala jih je s svojo potrpežljivostjo samo Anka, ki se je vedno bala, da ne bi koga raz-žalila ali opustila kakega do brega dela.
Janez je že pomagal očetu v cerkvi in pri čevljarstvu, Gašper je delal s Tonetom na polju in oskrboval živino, Jerica in Rozalka sta se učili kuhati, šivati in hišo opravljati; Anka je bila že cela gospodinja. Kadar je bilo na Gašper-jevem posestvu več dela, so pomagali vsi skupaj in ker je bilo toliko pridnih rok, je uspevalo gospodarstvo in gospodinjstvo, in Tone je lahko po-plačeval otrokoma dolgove in popravljal hišo.
"Še dve leti naj bi bil živel Gašper," so dejali ljudje, "pa bi bila njegova otroka berača. Zdaj pa ne bosta, tako jim gre vse od rok in po sreči."
Gašperja in Jeyico so začeli vaščanje prijazno pozdravljati in vabili so zdaj njo, zdaj njega, naj pride kaj v vas. Za Bricove otroke, kjer ni bilo nobene druge dote ko glava in roke, se niso toliko menili. Gašper se je že tudi nekako čudil. Zadovoljen je primerjal svoje polje in svojo živino z drugimi in ponosen je poslušal priliznjeno priznavanje drugih gospodarjev, ki se mu je' zdele popolnoma opravičen* Kdoi nas hvali, se nam zdi vedno odkritosrčen.
"Vi imate pa samo njivico in vrt," je dejal nekoč Bricovemu Janezu, ki .je pokimal in sline požrl.
"Ampak naš oče so cerkovnik in znajo čevlje d'elati!" seje ponesel Francek.
"In kako jih znajo delati!' je pohvalil Tone, ki mu Gaš-perjeve besede niso ugajale. — "Kdor zna delati in tudi dela ta je mož. Vse tvoje polje, Gašper, bi bila sama goščava, bi ne rodila nobenega zrna, če bi ne bilo delavcev. Kako lepo hi šo ima Kržan, kjer je bila tvoja mama doma! Poprej pa je bila Tetrevova, ki živi zdaj v Kržanovi koči. Kržan je delal, Tetrev počival ; oni je spal ponoči, ta podnevi; eden je pil vodo, drugi vino; eden prodajal, kar je bilo odveč, drugi kupoval; nazadnje sta pa kar pre-menjala: eden je šel iz koče v hišo, drugi iz hiše v kočo."
"Jaz bom cerkovnik in čevljar," je dejal Janez.
"Kaj pa ti, Francek?" je vprašal Tone. "Ali hočeš ti k meni priti, da te izučim jaz za mizarja?"
"Pa še kako rad," je dejal France.
"Jaz bom pa Gašperjeva gospodinja," je dejala Rozalka.
"Ne govori tako neumno," jo je tiho posvarila in stresla za roko Anka.
Jerica je rekla, da postane tudi gospodinja in da je enkrat ko tete celo popoldne ni bilo doma, vse sama opravila.
"In kako dobro je opravila," jo je pohvalil Tone. "Trem beračem je dala kruha in vse ri je lepo poučila, da naj prid-io delajo."
Tone pa je resno mislil, kar je govoril. Ko se je razgovar-al nekega večera z Bricovima dvema, je vprašal, kaj da mislita početi s svojima fantoma.
"Janez bo moj naslednik," je dejal Bric, "da bo dan zvonil in skrbel, da ne bodo ljudje
bosi hodili. Franceta bom pa >
že moral od hiše dati."
"Hudo je to," je vzdihnila žena, "ko bi jih tako rada vse skupaj doma imela. Zmeraj se bom bala, kako da se mu godi."
"Meni ga daj," je dejal Tone, "da se mizarstva nauči!"
"Oh, saj res, je pritrdila Ro-zala. "Pri tebi bo kakor doma in ti si tudi njegov boter."
(Dalje prihodnjič). ,
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
2. — Piknik fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu na cerkvenih prostorih.
2. — Piknik dr. Velebit št. 544 SNPJ in proslava 20 letnice obstoja. Piknik se vrši na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
23. — "First Entertainment" sponsored by Waterloo Rd. Combined Lodges for the servicemen's Homecoming Fund at
SWH, Waterloo Rd.
OKTOBER
20.	— Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
21.—Prireditev	Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani.
1946 JANUAR
20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave.
ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI VODE...
(Nadaljevanje z 2 strani)
knjigi TWO-WAY PAIS'SAGE? V njem je Adamič polagal dr. Mačku na srce, češ, da se jugoslovanski narodi še nikoli niso podali kaki tiraniji—brez boja. . . . Naj se torej .bori kot predstavnik Hrvatov!
Zoper Paveličevo in Hitlerjevo tiranijo se Maček pač ni mogel drugače boditi kot z molkom v svoji ječi. Ko pa je nastopila Titova tiranija, je Maček zapazil lepo priložnost, da ?re v svet in se skuša boriti proti tej tiraniji, čeprav ne ravno s puško v roki. No, saj ste med tem že marsikaj brali, brez dvoma.
Prav je pa, da se ob tej priliki poudari: Adamičev telegram je imel lep uspeh, čeprav i?-ele štiri leta pozneje. Adami-3u ta kolona iskreno čestita! Upamo, cla bo ostal z Mačkom 'on speaking terms," kot pove knjiga TWO-WAY PASSAGE, Ja je bil spomladi 1941. Upa-.no, da Adamič še priznava Mačka za predstavnika Hrvatov, kot je to trdil o njem preel
tremi leti. . .
* * *
"The Forgotten Slovenes"— Pozabljeni Slovenci. To je naslov kratkega članka v tedniku AMERICA, ki izhaja v New Yorku. V članku je zbranih nekaj poročil o trpljenju katoliških Slovencev pod Titom. Ni veliko, pa nekaj je.
Zakaj tak naslov: Pozabljeni Slovenci
Ne verjamem, da je AMERICA prišla do tega naslova radi tega, ker je morda brala Glasilo KSKJ. Ampak če bi ga bila brala, bi celo lahko zapisala nad svoj članek naslov: ZATAJENI SLOVENCI (namreč katoliški). Glasilo K.S.K.J.
jih je popolnoma ZATAJILO. * * *
V Ljubljani so na Kongresnem trgu zborovali partizanski študentje, seveda pod pokroviteljstvom tistih, ki so ob nemškem navalu na Jugoslavijo metali orožje proč in nagovarjali druge, naj enako stori-
jo. Torej pod pokroviteljstvom tistih, ki so odpor zoper nemško orožje imenovali "imperialistično vojno."
Ti partizanski študentje so na svojem zborovanju prisrčno pozdravljali svoje nemške (avstrijske) in italijanske tovariše, ki so se baje izkazali v odporu zoper nacizem in fašizem. Prisegali so jim neminljivo ivestobo in bratstvo, seveda v znamenju komunizma.
Komunisti smejo brez graje prožiti roko enako mislečim v katerikoli deželi. Samo ela so oni v tuji deželi prevočasnp preskočili v "pravi" tabor, pa aaj so bili pred malo leti ali celo meseci najhujši zatiralci Slovencev pod fašistično zastalo.
Ce bi kaki katoliški študentje zborovali na Kongresnem trgu in prožili bratsko roko katoliškim tovarišem v Avstriji in na Laškem — kako bi poročal kak Mirko Kuhelj?
Sicer pa, čemu omenjati Mirka Kuhlja? Saj še v katoliškem tisku beremo,, da so slepi irsi tisti katoličani, ki- drže s katoličani na Irškem, na Slovenskem, na Poljskem, na Laškem itd., da onih v Španiji in Argentini niti ne omenjam
man hotel razbijat po mizi in trdit, da partizani niso komunisti. Sami borci za vsobodo, to je vsa ideologija, ki jih vodi in priganja, je kričal. Nič bi se človek ne čudil, če bi lepega dne našel v SANSovih računih posebno postavko za popravo tiste mize v Sherman hotelu. Če se ni najmanj razpočila, je skoraj čudež. Danes Kristan lahko vidi stokrat ugotovljeno
—	pa ne le "pri nas" — da i-jmajo vso vlado v Jugoslaviji v rokah komunisti.
Ko smo mi pisali že pred dvema ali tremi leti, da partizanska borba v Sloveniji ni "o-svobodilna borba," ampak čisto navadna rdeča revolucija, uh, kako ogorčeno so sršenili v nas od vseh strani! Da, od vseh strani! Danes se pa prav od tistih "vseh strani" čisto mirno ugotavlja: "Kaj hočemo, vsaka REVOLUCIJA zahteva žrtve. . . " Torej smo imeli vendar prav mi že takrat, ko drevo spoznanja drugod še dobro odevetelo ni!
Mi smo tudi že davno pisali, oziroma izrazili mnenje katoličanov v Sloveniji', da morebitna zmaga te rdeče revolucije pomeni katoliški Sloveniji
—	smrt! j oh, koliko pomilovalnih nasmeškov smo bili deležni ! Bav bav bav bav. . .
Odkoder smo takrat dobili največ pomilovalnih nasmeškov, zdaj prihaja črno na belem tiskano, da je v Sloveniji
—	pekel! Joh, kakšni optimisti smo bili mi takrat! !
-O;-
Bajtar Tomaž
Spisal Viktor Flisek
(Nadaljevanje)
Spoznam, da je vsak upor brez uspeha. Zmede me, da primem za napačno kljuko. Odprem v občinski zapor. To je spravilo še gospoda župana v dobro voljo. Dobil sem smot-ko, da 'ji še imena ne vem. '
"Ne zaradi tebe, Tomaž," ga preseka gospod, "zarad'i otrok še nekaj napravim, da ne bodo rasli brez kruha in strahu in končali brez Boga
BELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
ne. Posebno pa seveda roko in simpatije proč od — Ircev! To so najbolj priskutni ljudje! Gospod Bog je sicer obvaroval njihovo deželo, da se je izma-zala in ni bila 'Zapletena v to svetovno vojno, ampak če je s tem napravil veliko uslugo Ircem, nekim neirskim katoličanom ni s tem popolnoma nič u-stregel. V Moskvi vidijo neka "znamenja," ki .jih ni. Onih,
ki SO, ne vidijo.
* * *
Zdaj je poletje in kdor gre malo po kmetih, lahko na lastne oči vidi, kako razno sadje res počasi zori. Posebno na nekaterih drevesih. Na drugih pa mnogo hitreje. Tako je tudi s sadom pravega spoznanja. Nekatere glave so j ako počasne in jim vzame mnogo časa, preden v njih dozori spoznanje.
Vsaj eno dobro leto'je vzelo Kristana, da je hodil v Sher-
v svoje lastno pogubljenje. Obrnem se do dobrih ljudi, da pomagajo. Nekaj bo le zaleglo. Najdejo se premožni gospodarji, ki so brez otrok. Morda bi vzeli katerega tvojih otrok za svojega."
"To pa ne bo prav," ugovarja Tomaž.
"Starejšega bi jaz vzel v službo. Za pastirja nam odrine."
"Da, ko bi mu vi rezali kruh, takrat} Itako j. Odcepite ga, da se človeku roka povesi. Vaše ženske pa niso takšne."
"Ne obrekuj! Predaleč usekaš z jezikom."
"Nobenega ne dam od hiše."
"Pa qtiradajte (in amen."
"Vi veste, kaj je dom, ljub je otroku, mil je staremu človeku. Rajši so otroci, doma
lačni in tepeni kakor pri tujih ljudeh siti. Staršev, ki bi jih preganjali od doma, res ne morejo spoštovati. Niste pametno pogruntali, gospod župnik."
Kaj podobnega se gospodu Valentinu še ni zgodilo. Ta prerek s tem trmastim Tomažem je bil nespameten.
"Tomaž, midva sva končala. Obrni se, kamor hočeš, samo mene ne išči nikoli več."
"Čemu me silijo, da bi dajal otroke iz bajte," kljubuje smo-lar Tomaž.
"Zato, da bi bili bolj pošteni, kakor si ti."
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
V najem
V najem se odda hiša za 1 družino, 7 sob, na 6711 Kinsman Rd. Vprašajte v hiši zraven. _(181)
Proda ali zamenja
Proda ali zamenja se farmo od 1 do 50 akrov ba mestno posestvo. Pišite na 790 W. Main Street, Madison, O. ali pokličite MAdison 2365.	(181)
Stanovanje išče
Samec išče stanovanje 3 do 4 sobe, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v brivnici George Kovačiča, 6312 St. Clair Ave.
(182)
Stanovanje v najem
V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x)
Sobe iščejo
Išče se 4 sobe za 2 odrasli osebi, najraje od 61. do 76. ceste, med iSupeirior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 6648.
(182)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj radio, pohištvo, preproge, bara in stoli, namizna posoda, slike. Se žrtvuje za vsako ceno. Zglasite se n'a 7502 St. Clair Ave. zgorej. Tel. HE 1090. *	(182)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200 550 E. 200. St.
(*)
Ženske za čiščenje
Podnevi
Poln čas
Plača
Zglasite se v Employment Office v 5. nadstropju Wm. Taylor Sons & Co. . _ (182)
Sprejme se
Knjigovodkinjo, voznika za truk in finišerja za pohištvo. Zglasite se pri Waterloo Furniture Co., 15428 Waterloo Rd. ____________(182)
Licenziran kurjač
Delo od 11:30 ponoči do 7 zjutraj. Plača od ure. Zagotovljeno tudi po vojni.
The F. Zimmerman Co.
2040 W. 110. St. ._. _(182)
Belo na farmi
Išče se delavca, da bi delal na farmi. Dobra plača in dobra hrana. Naj pokliče ali piše, se pride ponj, ali pa če hoče sam priti.
Joseph Kovach
Stevens Blvd. Willoughby, Ohio Tel. Willoughby 771-M ______ (182)
500 povojnih del
Ferro potrebuje takoj moške za MOLDERJE GRINDERJE CHIPPER JE COREMAKERJE TEŽAKE Mi vas bomo trenirali
Ferro Machine & Foundry Company
. 3155 E. 66. St.
(Aug. 6, 8, 11)
Strategično moarnariško bazo Kobe na Japonskem so obiskali naši B-29 bombniki, katerim je bilo to japonsko mestd jalco dobra tarča in kot je soditi iz oblakov dima, ki se vzdiguje nad mestom, so naše bombe dobro zadevale. Tukaj je tudi jako važno železni-ško križišče, ki veže vse dele otoka Honshu.
Hiša naprodaj
Na 15706 Parkgrove Ave. Vprašajte Emil Johnson, 17933 Delavan Rd., IV 3109 ali HE 3282.	(182)
Popravljamo
Popravljamo pralnfe stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
MALI OGLASI
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ-
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
Hiša naprodaj
Na 7612 Aberdeen Ave. Hiša je za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, 2 furneza, velik jard in garaža. V^e v dobrem Stanju. Cena je $6,000. Zglasite se zve. čer po 6 uri ali v nedeljo pri lastniku istotam.	(183)
TOOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
PIVO V ZABOJIH
Leisy . , Dortmunder
Schlitz . . Standard
in
dobro vino na salone
EMERY'S
961 Addison Road
1945		AUG.		1945	
	[Moj	Wit	Tu	Fr	Sa)
r~	.J	......TU	2	L	
5	6	7||8	9	10	I?
12	13|	1411151	JL6j	17	18]
19	20|	21|22	23	24	251
1!	27]	28|!29|	30	131	1
yetloba in senca
, j	SPISAL DR. FR. DETELA
i Q +	....
Ali je kaj za večerjo? — Taki prizori so danjega krog ameriških vojaških kuhinj v BerU^f prihajajo nemški otroci in stikajo po posodah če bi se morda ne dobilo kaj za njih prazne želo^f
pa otroci, ki so na siliki ne izgledajo, da bi bili ________
In Loyal Support
of our fighting men. we
yf
pledged ourselves to rem^ every American to buy War Stamps & Bonds *m
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Nada slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
"Ne iščem ga . . . Ali ni živeli davni moj prednik v podobnem bivališču? — Brezdvomno je ta še mnogo na boljšem stališču!"
"Gospod, bodi mi pozdravljen še jedenkrat . . Ne maram vprašati, kdo si . . . Zadostuje mi to, da te je dovedel oče Do-brogost . . . Zapovej, in s celo svojo družino se ti hočem pokoriti!"
"Plemeniti mož, da bi ti mogel enkrat poplačati tvojo gostoljubnost!"
"Plačila ne maram ... Za vse mi je najljubše plačilo blagoslov od zgoraj!"
In ko so se zvečer Černini ločili od Premisla, so le težko zapustili ta kraj.
"Da 1 evemo, kje te imamo iskati ... Od nas, gospod, boš sprejemal najzanesljivejša poročila. Med tem pa bomo de-
lali za te, kar bo vf
Za nekaj časa J11 nad dvorcem mir. i grmovju so utihnil® so še peli svojo uSF IX.
Niti, cela ura še J. odkar se je Prenyl rodbino odrekel w kovemu gostoljubju* na obrobkih gozdov«= du prikazale prve ftfe
Ko je gospod ML dal bele prapore s je prebledel kakor K ro ni hotel verjeti °|j si sovražnik upal ta v deželo? — Kolibi gel zdaj Premisl P0' Le dve stvari mu se braniti do zadnj^ ali se pa prostovo'^ — Na pogajanje ni I Gospod Albreht je j. nil pesti in zaškrip8S]
Mož iz Missouri. — Mož v čepici na desni slike je naš predsednik Truman. Slika je bila posneta na križarki, ki ga je vozila na konferenco "Velikih treh." V sredini na sliki je državni tajnik James F. Byrnes, levi na sliki pa je kapitan J. H. Foskett, poveljnik križarke.
Ali iščete delo?
ŽENINI IN NEVESTČ
jalcem.
"In sva še vedno!" je dostavil oče Dobrogost.
Premislil se je priljubil ta mož na prvi pogled. Gospej Adleti je tudi takoj ugajal ta kraj. V bratovem gradu se'ji je zdelo kakor v ječi.
V dvorcu je bila vsaka stvar na svojem mestu, vse je bilo prijazno vravnano in jako čisto. V sobah ni bilo nikjer niti jednega praška, v gradu pa so bile cele plasti prahu . . . Pohištvo je bilo iz hrastovega lesa, toda staro, .prastaro ... V izdolbini, kjer so bili nekdaj rodbinski bogovi, katerim se je glava rodbine klanjala vsak dan zjutraj in zvečer, je stal križ, — dar očeta Dobrogosta, — tudi jako čist, nikjer ni bi-!lo opaziti pajčevine; nekoliko je sicer začrnel, a temu ni mogoče odpomoči; okoli trn j eve krone se je vil venec najvab-ljivejših cvetlic, svež, kakor bi bil obešen pred nekaj trenotki . . . Soba je bila podobna dvorani, le okna se bila nizka in ozka . . . Povsodi je bilo spoznati skrbno in redno roko po-sestnikove žene.
In v tem dvorcu je preskrbel oče Dobrogost gospej Adleti, Draguški in Premislu zavetišče ...
"Bleska tukaj ni . . ." je opomnil Dobrogost.
gola . . . Zahajajoče solnce mu je svetilo s svojimi žarki naravnost v oči, moral jih je nad-senčiti z desnico.
"Oče Dobrogost! — Kdaj se že nisva videla! — Prinesite soli in kruha!"
In mož, ki je bil očividno gospodar tega dvorca, je hitel gostom naproti . . . Toda naenkrat se je ustavil, njegovo oko je opazilo tudi mladega gospoda, štiri njegove spremljevalce, gospo, ki je bila na njegovi strani, in deklico, ki je ostala nekoliko bolj zadaj . . .
"Bog te blagoslovi, daj ti na polju žita v oblici in pod stre-I ho vso srečo . . . Kako se imaš prijatelj? — Glej, mnogo let se že nisva videla! Obema se že bliža zima . . . Prihajam s prošnjo!"
"Pozdravljam te — vas vse — vzemite in pokusite."
Gospodar dvorca je ponudil gostom na lesenem, zelo umetno izrezljanem krožniku kruha in soli.
In vzeli so vsi in tudi poku-sili vsi.
"In zdaj vas prosim, da greste dalje . . . Tvoje želje, oče Dobrogost, mi bodo v največje veselje! — Kdaj se že nisva videla! — Midva sva si bila dobra prijatelja!"
Posestnik se je obrnil s temi besedami k ostalim priha-
nin s svojimi sinovi. Ostali so se utaborili na levem bregu reke.
Na na/sprotni strani se je pričenjal kraj, kjer oko ni vedelo, kam bi ste obrnilo. Povsodi polno vrtov, na vrhovih je zelenelo jasno hrastovje, po dolinah so bile pogrnjene naj-krasnejše preproge, in tako je bilo videti, da vse to cvetje kima prihajalcem nasproti . . . Draguška je skakala po travnikih kakor metuljček. Koliko je bilo tukaj prijetneje kakor v stričevem gradu, kjer se je obnašala družina tako po gospodarsko! Tuji glasovi so ji doneli na uho celo v spanju. j
V	zahajajočem solncu se je1 posvetila dolina v bajevnemj svitu . . .
Nikdo ni zinil niti besedice.
Premislovo obličje se je zjasnilo bolj in bolj, gospej Adleti so bleda lica tudi naglo zarudela, tudi očetu Dobrogo-stu se je pri vsakem koraku teža, ki mu je že nekoliko dni j počivala na prsih kakor obrov-ska, nedvigljiva skala, manjšala in se zlivala v kristalno gladino potočka, vijočega se med zelenjem . . .
Spev krilatcev je postajal glasnejši in glasnejši; pomalo je bilo mogoče razločiti tudi slavčevo melodij o? sprva zateg-njeno, kakor bi si ubirali medsebojno grla, in potem veselo, zveneče v vseh glasovih.
Na koncu dolinice se je belil prostran dvorec, podoben majhni vasici . . . Vse je bilo še leseno, tudi stene. Strehe so bile na las podobne travnikom, samo da je njihovo zelenje prehajalo tu in tam v žoltorujavo . . . Vrh streh so bili šopki ne-treska in čudna gnezda, kakor bi jim bila v podlago vozna kolesa . . . Naenkrat so se vzdignile nad dvorom štorklje, zletele proti priha jalcem, jim ne-kolikokrat zakrožile nad glavami in se potem zopet polagoma ^pustile na strehe k dimnikom v ta velika gnezda . . .
V	tem trenotku se je vse rinilo iz dvorca. Pred vsemi je stala visoka postava, oblečena v sivkasto haljo, ob bokih pre-vezano s širokimi rokavi, segajoča do kolen; glava mu je bila na kratko ostrižena, brke nad gornjo ustnico bele, brada
ti češki knez ... In zato glej, da se nam ohraniš. To je tvoja najsvetejša dolžnost. Zemlja zori za te . . . Med Čehi imaš lepo število privržencev, častiteljev, udanih duš ... Ta boj je le zato, da bi mogel | Henrik Bretislav pripeti na ^voj prestol zmagoslavni lovorov venec ... Mi zgrabimo prvi I zate orožje . . . Gospod, mi se zaradi tebe obrnemo, mi te spremimo, mi ti napravimo pot.
Stoprav tedaj je zginil s Premislovega čela oblak, in njegovo oko se je bistre j še ozrlo v govornika.
To je bil mož, star kakih petdeset let. Njegovo obličje je kazalo hrabrost, združeno z odločnostjo, pred katero bi se spremenil v prah tudi mramor.
"Bog te pozdravi, Černin!"
Premisl je prisrčno stisnil desnico postarnega moža.
"Ali se me spominjaš?"
"Tvojih lic ne pozabim . . . Prejmi še enkrat zahvalo za tvoje prve besede!"
"Gospod, le jaz sem imel biti pri Zdicih — le jaz! Vse bi bilo drugače končalo. Toda ni prepozno — ni še zamujeno!"
"Tudi jaz še nisem izgubil upanja! — Samo da se zopet pomakneno naprej!"
"To je Černin?"
"Verni privrženec tvoj in tvojega soproga, jasna gospa!"
"Stotera — stotera hvala! V nesreči je tudi prisrčna beseda neizmerna tolažba!"
"To so moji sinovi — Old-rih, Bretislav — Protiva —."
"Tega izraza prijateljstva na tuji zemlji ti ne pozabim nikdar — nikdar, Černin!"
"In kako si prišel sem? — Saj si bil še predvčerajšnjem na strani mejnega grofa!"
"Glej, Černin, in danes nimam mesta, kjer bi mogel prenočiti!" •
"Toda boš ga imel, gospod . . . predno danes zaide solnce!" je spregovoril oče Dobrogost.
"In kje, če smem vedeti?"
"Nedaleč od tukaj poznam dobrega človeka, izmed1 bivših slovanskih starost . . ."
"Kristijana?"
"Kristijana . . . Njegov dvor je prostran. Polje mu rodi o-bilno . . . Dvor je skrit v zatišju gozdov in gorskih pobočij, ... Človeška noga zaide tja malokrat . . . Pod ondotno streho se je mogoče skriti najvarnejše . . ." je razkladal oče Dobrogost.
Premisl je molče poslušal; glavo je imel povešeno, oči v prte v tla.
"Če dovoliš, gospod, te spremim. — Prosim te za to milost!"
Premisl je molče prikimal.
"Dovoli, atej! — In ti, častivredni mož — glej, da nam za-stražiš pot!"
"Ne zastražim, — toda izsekani, deklica!"
"Ne zastražimo, — toda iz-sekamo!"
"Mi vam pokropimo pot na Češko s svojo krvjo, da ne za-idete."
"Naj živi Premisl!"
"Kakor hitro daš znamenje, se prepričaš, kako se zgrnemo pod tvoj prapor."
In potem so se spustili vsi proti vod'i, bliže in bliže k češkim mejam.
Proti večeru so se dali prepeljati čez reko.
Na plav so stopili samo: Premisl, njegova soproga, Draguška, oče Dobrogost in Čer-
Imate zdravniške , predpise?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
Handel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Jeklo, izdrto iz nožnic, se je lesketalo v solnčnih žarkih, da je zatemnjevalo oko.
"Naši ujetniki ste!" se je odzval iz daljave popolnoma jasno mogočen glas, in že. je za-donel rog, da bi obrnili meče z ostjo proti zemlji.
"Če hočete, da^postanemo vaši ujetniki, se morate z nami za to poskusiti!"
"To so Čehi! — Kdo ste vi?"
"Premisl sem . . ."
Na nasprotni strani je zavladala za nekaj trenotkov ti-hota.
"Premisl je padel pred dvema dnevoma . . ."
"In zopet je vstal in je pripravljen pasti vnovič!"
Kakor je bilo videti, četi ni bilo do tega, da bi korakala naprej. Nihče se ni ganil.
"Z menoj je moja soproga, moja hči . . . Živega me ne dobite v pest!"
Premislov konj je zarezge-tal, da so zatrepetali labski valovi.
"Pri svetem Vaclavu, našem in vašem varuhu, pri svetem Vojtehu, našem in vašem pri-prošniku, vas zaprisegam, da ne dopustite, da bi tekla na tuji ,zemlji kri, ki je skupna nam in vam . . ."
"Naj živi Premisl Otokar!"
Stotere Čapke so zletele s temi klici v ozračje.
Oče Dobrogost je znal zadeti struno, ki zazveni v duši dobrega Čteha vselej z ljubkim glasom.
Premisl se s svojim konjem ni niti ganil. Videti je bilo, kakor da tem klicem niti ne verjame. Njegova desnica je še vedno trdno d'ržala težak, na obe strani brušen meč.
Nekoliko gospodov je nagnalo konje naravnost proti vozu. Meči v njihovih rokah so bili povešeni, in v obličju se jim je zrcalil izraz resničnega spoštovanja.
"Reci, gospod, in mi te spremimo, kamor bode tvoja volja!"	■§.
"Ukaži, gospod, in te spremimo v Prago!"
"Le izratei svojo voljo, in naši hlapci te zastražijo."
"Ni mi treba straže! — Hvala vam za ponudbo!"
"Večno bi nam bilo žal za te, če bi imel priti v roke najemnikom, ki bi gledali, da spravijo od tebe kaj denarja!— Razumeš, jasni knez!"
"Jaz nisem knez . . ."
"Toda bodeš — ti moraš bi-
HEnde"7