VEZISTI IN ZVEZE OB 30-LETNICI REPUBLIKE SLOVENIJE ZBORNIK Alojz Šteiner, ur. 2021 VEZISTI IN ZVEZE – OB 30-LETNICI REPUBLIKE SLOVENIJE Urednik: dr. Alojz Šteiner Uredniški odbor: Jernej Bizjak, Igor Bogataj, Danijel Božic, Samo Flisek, Martin Jugovec, Franci Knaflic, Ivan Kukec, dr. Alojz Šteiner Jezikovni pregled: Milena Sevšek Potocnik Recenzija: ddr. Rudi Cop in dr. Uroš Svete Prevodi: Šola za tuje jezike Slovenske vojske Oblikovanje in racunalniški prelom: Avgust Kosi, CTP d. o. o. Fotografsko in drugo gradivo: Jernej Bizjak, Igor Bogataj, Tine Brajnik, Martin Jugovec, Boris Podvršnik, Stanislav Šantelj, Bruno Toic in drugi Ovitek knjige: fotografije Janko Gacnik, Brigita Petric, Bruno Toic in Igor Ternar, oblikovanje Boštjan Koleša, CTP d. o. o. Izdajatelji: Zveza slovenskih castnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Društvo radioamaterjev in vezistov – Vezist Založnik: Defensor, d. o. o., zanj Boris Knific Tisk: CTP, d. o. o. Naklada: 1000 izvodov Ljubljana, junij 2021 Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti brez predhodne privolitve lastnikov avtorskih pravic, tj. izdajateljev, reproduciran, shranjen ali prepisan v kakršni koli obliki oziroma na kakršen koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem bodisi kako drugace. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 355.415.7(497.4)(091)(082) 94(497.4)"1991"(082) VEZISTI in zveze ob 30-letnici Republike Slovenije : zbornik / Alojz Šteiner, ur. ; [prevodi Šola za tuje jezike Slovenske vojske ; fotografsko in drugo gradivo Jernej Bizjak ... et al.]. - Ljubljana : Defensor, 2021 ISBN 978-961-6177-57-3 COBISS.SI-ID 65994499 »Nismo imeli boljših pušk, generalno gledano tudi boljšega in bolj unicevalnega orožja ne. Tehnicno premoc smo imeli v zvezah in njihovih zašciti ter uporabi informacij. Imeli pa smo prednost v cloveškem dejavniku. Ce bi prešteli vse, ki so sodelovali, in še tiste, ki so nas neposredno podpirali v osamosvojitveni vojni, smo bili v krepki premoci ...« (iz uredniškega uvodnika zbornika) Slike na naslovnici: Janko Gacnik - stolp, Brigita Petric - Policija, Bruno Toic - SV. Slika na hrbtni strani: Igor Ternar Izdano ob 30-letnici samostojnosti Republike Slovenije in obletnici osamosvojitvene vojne Posveceno nekdanjim in sedanjim vezistom Kazalo................................................................................................................................................4POPOTNICE ZBORNIKU. .................................................................................................11Dr..Alojz.ŠteinerUredniški.uvodnik..............................................................................................................12Robert.GlavašNagovor.nacelnika.generalštaba.Slovenske.vojske....................................................16Ladislav.LipicVezisti.in.zveze.–.zbornik.ob.30-letnici.Republike.Slovenije......................................18Tomaž.CasZborniku.na.pot.................................................................................................................20Janko.CasVezisti.in.zveze.po.30.letih.samostojne.Slovenije.......................................................22Dr..Alojz.Šteiner Vezistu.v.spomin...............................................................................................................24ZGOVORNA RAZVOJNA POT...........................................................................................27Martin.Jugovec Tehnološko-razvojni.okvir.zvez.od.analognega.do.digitalnega.prenosa.informacij................28Tine.BrajnikUpravne.zveze...................................................................................................................32Igor.BogatajZveze.milice.in.notranjih.zadev.do.osamosvojitve.......................................................44Marjan.AntoncicZašcita.informacij.in.kriptografija...................................................................................62Igor.BogatajMilica.in.njeni.kadri.na.podrocju.zvez............................................................................78Franci.KnaflicZveze.skozi.razvojna.obdobja.Teritorialne.obrambe....................................................80Tine.Brajnik.Zašcita.v.prenosu.informacij.na.podrocju.obrambe..................................................108 Franci.KnaflicKriptozašcita.tajnih.podatkov.in.informacij.v.Teritorialni.obrambi...........................114 Silvo.ŠkrbinaVojaški.vidik.elektronskega.izvidništva.in.protielektronskega.delovanjav.Sloveniji.do.osamosvojitve.........................................................................................125 Franci.KnaflicUsposabljanje.pripadnikov.rodu.za.zveze.Teritorialne.obrambe..............................139 Miran.FišerVloga.zvez.pri.ocenjevanju.bojne.pripravljenosti.TO.Vzhodnoštajerske.pokrajine.v.letih.od.1986.do.1990..............................................................................147 Matjaž.GoricarZveze.v.brigadi.Teritorialne.obrambe...........................................................................165 Silvester.StaricSlovenska.vojaška.elektronska.industrija.–.od.konca.druge.svetovne.vojnedo.osamosvojitve............................................................................................................170 Jernej.BizjakNakup.radijske.opreme.Racal.v.letih.1970/1971......................................................180 Franci.Knaflic,.Alojz.Šteiner.in.Tine.BrajnikPregled.kljucnih.ljudi.na.dolžnostih.vezistov.v.slovenskih.upravnih.zvezahin.Teritorialni.obrambi.....................................................................................................185 Franci.KnaflicIvan.Pavlin.je.oral.ledino.na.podrocju.zvez.v.Teritorialni.obrambi.........................225 Milan.MežnarZveza.ima.dva.konca......................................................................................................227 Janez.Dobravec,.Milko.Petek.in.Martin.JugovecFranc.Kokoravec,.vodja.za.velike.spremembe...........................................................229 PRISPEVEK VEZISTOV K OSAMOSVAJANJU SLOVENIJE..................................................231 Stanislav.PraprotnikNov.zacetek.razvoja.zvez.in.projekt.Racal.1991.......................................................232 Marjan.Šiftar. O.zvezah.vrhovnega.poveljnika.in.komuniciranju.iz.urada.Predsednika.predsedstva.RS........................................................................................240 Stanislav.PraprotnikO.komunikacijskih.povezavah.in.komuniciranju.v.Republiški.koordinaciji............244 Tine.BrajnikZveze.Službe.za.opazovanje,.javljanje,.obvešcanje.in.alarmiranje..........................250 Igor.Bogataj. Zveze.milice.in.UNZ.ter.podpora.obrambnim.silam..v.osamosvojitveni.vojni.leta.1991................................................................................256 Milko.PetekZagotovitev.in.delovanje.zvez.TO.RS.od.oktobra.1990.do.julija.1991..................264 Franci.Knaflic,.Ciril.Belšak.in.Silvo.ŠkrbinaSpremljanje.zvez.JLA.v.osamosvojitveni.vojni.in.do.oktobra.1991.......................286 Željko.VargaOrganizacija.zvez.in.kriptozašcite.v.TO.Dolenjske.....................................................310 Janez.DobravecOrganizacija.in.delovanje.zvez.v.TO.Gorenjske..........................................................319 Matjaž.GoricarOrganizacija.zvez.v.obmocnem.štabu.TO.–.primer.štaba.v.Grosupljem................328 Leon.Marjan.Možina.in.Jože.ŽitkoDelo.in.organiziranost.zvez.v.53..obmocnem.štabu.TO.Logatec.v.vojni.1991.............332 Mag..Boris.PodvršnikUpravne.zveze.ter.služba.za.opazovanje.in.obvešcanje.na.Konjiškem..................344 Jože.VaupoticDelovanje.zvez.v.osamosvojitveni.vojni.v.Obcini.Gornja.Radgona.........................376 Alojz.Šteiner.in.Martin.JugovecUvod.v.pricevanja.o.izkušnjah.na.podrocju.zvez.......................................................390 Milan.MežnarMoje.delo.kot.nacelnik.zvez.in.kriptozašcite.v.RŠTO.Slovenije.do.leta.1990.......393 Slavko.CelarcOd.prostovoljca.v.Teritorialni.obrambi.do.poklicnega.vezista..................................400 Francišek.Zavašnik. Spomini.na.desetletje.organiziranja.zvez.in.kriptozašcite.v.TO.Koroške.pokrajine,.TO.Zahodnoštajerske.pokrajine.in.8..PŠTO.....................404 Matjaž.GoricarSpomini.na.služenje.v.rezervni.sestavi.slovenske.Teritorialne.obrambe...............412 Jožef.Franc.KaduncSpomini.............................................................................................................................421 Leon.Marjan.MožinaMojih.22.let.v.Teritorialni.obrambi...............................................................................423 Mirko.OgnjenovicKrakovski.gozd.1991.–.radijsko.prisluškovanje.in.prenos.informacij....................427 Boštjan.PreglPomen.in.opis.zvez.pri.obrambi.mejnega.prehoda.Šentilj.leta.1991.....................430 Beno.KopmajerCentri.za.obvešcanje.in.obcinski.centri.zvez.na.Koroškem.1990–1991...............440 Milan.KorbarUsposabljanje.prve.generacije.vezistov.v.TO.v.letih.1991.in.1992.......................444 Tomaž.LavtižarUsposabljanje.vezistov.in.zagotavljanje.zvez.v.enoti.RKBO....................................451 Martin.Jugovec.in.Alojz.Šteiner. Osamosvojitveni.bojni.in.spominski.znaki.za.prispevek..na.podrocju.zvez,.telekomunikacij.in.elektronskega.izvidništva.............................455 Martin.Jugovec,.Beno.Kopmajer.in.Alojz.Šteiner. O.spominskem.znaku.Enote.za.upravne.zveze.1991,..ki.je.ostal.v.birokratskih.predalih.................................................................................468 PRISPEVEK RADIOAMATERJEV SLOVENIJE.....................................................................475 Tine.BrajnikVloga.radioamaterjev.Slovenije.v.osamosvojitveni.vojni.leta.1991........................476 Karl.Drago.BucarRadioamaterji.in.vezisti.Posavja.smo.bili.zraven.......................................................484 Marko.TominecNovogoriški.radioamaterji.leta.1991............................................................................498 Janko.FraneticRadioamaterji.kluba.Laško.v.vojni.za.Slovenijo.........................................................501 Olga.GermadnikRadiotelegrafist.tudi.po.srcu.........................................................................................505 Matej.StritihSpomini.na.radiotelegrafsko.delo.................................................................................507 Jože.Žitko. Primer.sodelovanja.med.oddelkom.za.obrambo..Obcine.Vrhnika.in.Radioklubom.Borovnica.................................................................510 PRISPEVEK PTT IN TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE ...................................... 515 Jernej.Bizjak. Velikokrat.spregledani.–.vloga.PTT.pred.osamosvojitveno.vojno,..v.njej.ter.v.samostojni.državi........................................................................................516 Janez.GrilPTT.Slovenije.v.vojni.vihri.............................................................................................541 Matjaž.Jemec.in.Severin.Peruzzi.Radijski.sistemi.prenosa.v.telekomunikacijskem.omrežju.......................................545 Marjan.Kleva.Kabelski.sistemi.prenosa...............................................................................................557 Tomaž.LevicnikPostavitev.javnega.mobilnega.omrežja.NMT..............................................................562 Zvone.Šerdoner.in.Zdravko.ObradovicRadiorelejne.postaje.Boc.in.Pohorje.med.vojno.........................................................565 Stane.KoželjTudi.na.Pohorju.smo.bili.v.pripravljenosti...................................................................568 Pavel.HacinSpomini.iz.PTT-podjetja.Trbovlje...................................................................................572 Zdravko.KraljSpomini.iz.PTT-podjetja.Nova.Gorica...........................................................................574 Jernej.Bizjak. Spomini.o.aktivnostih.in.dogodkih.med.osamosvojitveno.vojno..v.posameznih.PTT-podjetjih.v.Sloveniji.......................................................................576 Dr..Andrej.GodecReševanje.zvez.v.štabu.TO.Slovenska.Bistrica.v.prelomnih.casih.........................583 VEZISTI IN TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI PO OSAMOSVOJITVI..................................587 Igor.BogatajZveze.v.policiji.in.njihov.razvoj.po.osamosvojitvi......................................................588 Samo.Flisek.in.Franci.KnaflicPregled.enot.za.zveze.Slovenske.vojske.po.letu.1995.............................................597 Martin.JugovecNacelniki.za.zveze.in.informatiko.v.Generalštabu.Slovenske.vojske.po.letu.1995.......614 Stanislav.Šantelj. Opremljanje.Slovenske.vojske.s.komunikacijskimi..in.informacijskimi.sistemi.po.osamosvojitvi...............................................................621 Stanislav.ŠanteljMednarodno.sodelovanje.in.vaje.SV.na.podrocju.zvez.in.informatike...................638 Samo.Flisek.Kibernetska.obramba.v.Slovenski.vojski....................................................................660 Stanislav.ŠanteljIzzivi.digitalizacije.v.vojskah.in.kako.naprej...............................................................666 Samo.FlisekKam.gremo.in.kaj.nas.caka...........................................................................................670 Matjaž.GoricarSlovesnosti.ob.dnevu.rodu.zvez.Slovenske.vojske...................................................673 PRISPEVEK K OHRANJANJU TEHNICNE KULTURNE DEDIŠCINE ZVEZ IN TELEKOMUNIKACIJ.........683 Martin.Jugovec,.Franci.Knaflic,.Francišek.Zavašnik.in.Igor.BogatajKatalog.naprav.za.zveze.v.obrambnih.in.varnostnih.strukturah.Slovenije............684 Igor.BogatajAljoša.Barle,.zbiratelj.sredstev.zvez.milice.in.policije...............................................715 Jože.KondaAlfonz.-.Fonzi.Baškovic,.zbiratelj.orožja.in.vojaške.opreme.....................................717 Matjaž.GoricarJanez.Cervek,.zbiratelj.vojaške.radijske.tehnike........................................................719 Vanja.PeganAljoša.Frank,.zbiratelj.radijske.opreme.milice.in.policije..........................................721 Francišek.ZavašnikMirko.Pelcl,.zbiratelj.vojaških.sredstev.zvez...............................................................723 Martin.Jugovec.Luka.Senicar,.zbiratelj.telefonov.in.central.................................................................725 DOKUMENTARNO GRADIVO Z DODATKI IN POVZETKOM.................................................729 Dokumenti....................................................................................................................................730Seznam.virov.fotografij.in.pregled.dokumentov,.shem.ter.preglednic................................768Seznam.kratic.z.razlagami.in.prevodi......................................................................................774Predstavitev.avtorjev.prispevkov..............................................................................................783ddr..Rudi.Cop Recenzentsko.porocilo.o.zborniku................................................................................800dr..Uroš.Svete . Komunikacije.–.temelj.ucinkovitega.delovanja.(vojaške).organizacije..v.dinamicnem.fizicnem.in.virtualnem.okolju.(recenzentsko.mnenje).....................802 Marko.Košir.Slovenska.osamosvojitev.skozi.sodobna.operativna.nacrtovalna.orodja..............806 Marko.Košir;.Katarina.Rogelj.(translation)Slovenian.independence.through.modern.operational.planning.tools....................812 Marko.Košir. Pregled.pomembnih.dogodkov.s.podrocja.zvez.in.informatike..v.slovenskih.obrambno-varnostnih.strukturah...........................................................818 Marko.Košir;.Katarina.Rogelj.(translation). Overview.of.Important.Events.in.Signals.and.Informatics..in.Slovenian.Defence.and.Security.Structures...........................................................828 Alojz.Šteiner.Povzetek...........................................................................................................................840 Alojz.Šteiner;.Matevž.Kersnik.and.Justi.Carey.(translation). Summary:.Signal.Personnel.and.Communications.–.A.Journal.Marking..the.30th.Anniversary.of.the.Republic.of.Slovenia.....................................................851 PREDSTAVITEV IZDAJATELJEV ZBORNIKA, PODPORNIKOV IN DONATORJEV.................865 Izdajatelji.zbornika.......................................................................................................................866Izdajo.zbornika.so.z.donacijami.in.podporo.omogocili..........................................................869Zahvala.........................................................................................................................................876 Sestanek, na katerem je bila sprejeta odlocitev o oblikovanju zbornika Vezisti in zveze – ob 30-letnici Republike Slovenije, Vojaški objekt Kadetnica – Žunkoviceva dvorana, junija 2020 (foto: Martin Jugovec) UREDNIŠKI UVODNIK Spoštovana bralka, spoštovani bralec, pred tabo je zbornik z naslovom Vezisti in zveze – ob 30-letnici Repub-like Slovenije. Zbornik je nastal na podlagi razmišljanj in pobud o tem, kaj slovenski javnosti in državi ponuditi ob trideseti obletnici osamosvojitve in osamosvojitvene vojne, pa še ni dovolj raziskano oziroma je bilo zakrito ali celo spregledano. Zamisel je nastala 22. junija 2019, ko so se na Kopah ob prazniku vezistov Slovenske vojske zbrali tudi nekdanji pripadniki enot za zveze, vojni veterani, radioamaterji, predstavniki castniške organizacije in druge strokovne javnosti s podrocja telekomunikacij in informatike. Leto zatem sta bila sprejeta odlocitev in dolocen organizacijski odbor za pripravo zbornika. Še preden smo se lotili zbiranja prispevkov je bilo treba rešiti dilemo, od kdaj zajeti in zbirati gradivo ter ali si upamo in smemo pogledati nazaj, dlje od treh desetletij. Organizacijski odbor je sprejel odlocitev, da je mejno leto pri opisovanju za milico leto 1967, ko je bil sprejet prvi republiški zakon za to podrocje, za vojaško obrambo pa leto 1968, ko je bila sprejeta odlocitev o oblikovanju glavnega štaba za SLO. Tako se je krog sodelujocih zelo razširil, s tem pa tudi poslanstvo zbornika in iskanje prispevkov s podrocja upravnih in javnih zvez, ki so tekle v glavnem prek državnega podjetja, ki je skrbelo za pošto, telegrafijo in telefonijo (PTT), in javnega radia in televizije ter njunih zvez in oddajnikov. Kmalu se je pokazalo, da za uspeh v osamosvojitveni vojni sinergicno delovanje teh državnih subjektov ni bilo dovolj, da je tu še, imenujmo ga »skriti bataljon« radioamaterjev z ljudmi in sredstvi vred. Priprava in izdaja zbornika sta rezultat dobrega sodelovanja treh veteran-skih in domoljubnih organizacij: Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih castnikov s Slo­vensko vojsko ter Policijo, ki sta naslednici struktur obrambnih sil, ki so vo­jaško obranile samostojnost pred tridesetimi leti. K navedenim je kot sode­lujoce pri nastajanju zbornika treba dodati še Zvezo radioamaterjev, Pošto in Telekom Slovenije ter javni RTV-servis, in seveda tudi številne posameznike, ki so pomagali pri zbiranju in preverjanju podatkov o izpostavljenih kadrih na podrocju zvez in telekomunikacij. 92 prispevkov v zborniku je oblikovalo 51 avtorjev razlicnih generacij in struktur. K temu je treba dodati še recenzentski mnenji, tri prevode v angleški jezik, predstavitve avtorjev in izdajateljev zbornika s podporniki ter donatorji. Urejanje zbornika ni bilo preprosto. Ni šlo zgolj za zbiranje strokovnih prispevkov, pricevanj posameznikov in pridobivanje dokumentov ter dru­gega gradiva o napravah in sredstvih, temvec je bilo treba zagotoviti tudi poenotenje in uskladitev tehnicnega in drugega specificnega izrazja ter umestitev v strukturo zbornika, k temu pa dodati še izbrane fotografije in dokumente. Vse skupaj pa združiti v smiselno celoto, ki naj pritegne tudi bralce. Posebno zahtevno je bilo zbiranje podatkov o kadrovski zasedbi, saj so omejitve zaradi epidemije covid-19 velikokrat predstavljale nepremostlji­vo oviro za dostop do arhivskih dokumentov ali neposredno srecanje s po­znavalci. Nekaj tega se je dalo nadomestiti z danes popularnim rudarjenjem in iskanjem po svetovnem spletu ter virtualnim komuniciranjem. Zbornik je razdeljen na devet vsebinskih delov oziroma poglavij. Prvi del sestavljajo popotnice zborniku z nagovori nacelnika Generalštaba Sloven-ske vojske, predsednikov domoljubnih in veteranskih organizacij ter zapi­som – vezistu v spomin. Drugi del z naslovom Zgovorna razvojna pot v 18 prispevkih prikazuje razvoj upravnih zvez, zvez milice in notranjih zadev ter zvez skozi razvoj­na obdobja Teritorialne obrambe, zašcito v prenosu informacij in rešitve pri kriptozašciti, elektronskem izvidništvu in protielektronskem delovanju ter vojaško elektronsko industrijo na Slovenskem do osamosvojitve. K temu je treba dodati še prispevke o kadrih, od republike do obcine, in prispevka o usposabljanju in ocenjevanju bojne pripravljenosti na podrocju zvez. Po-sebno zanimiv je zapis o prvem nakupu radijske opreme Racal v tujini pred 50 leti. Tretji del zbornika je namenjen opisom prispevkov vezistov k osamosva­janju Slovenije. Takšen je tudi naslov tega poglavja, ki vsebuje 13 prispevkov, od zvez vrhovnega poveljnika oziroma predsednika Predsedstva Republike Slovenije, prek komunikacijskih povezav in komuniciranja v Republiški koor­dinaciji, do upravnih zvez, zvez milice in notranjih zadev ter zvez Teritorialne obrambe v prelomnem casu 1990–1991. Zanimiv je prispevek o spremljanju zvez JLA med pekrskimi dogodki in osamosvojitveno vojno. Splošnim opisom sledijo prispevki o zvezah in izkušnjah vezistov na ravni pokrajin, v obmocnih in obcinskih štabih TO ter upravnih zvezah v obcinah. Temu dodajamo spo­minska pricevanja in opise 12 avtorjev o njihovem videnju in doživljanju so-delovanja v navedenih strukturah, o prispevkih in posebnostih v osamosvo­jitveni vojni, vse do opisov zacetkov usposabljanja vezistov nabornikov v TO Slovenije. Omeniti je treba še dva prispevka, prvega o podeljenih, drugega pa o nepodeljenih medaljah na podrocju zvez. Prispevek radioamaterjev Slovenije je naslov cetrtega dela zbornika. Uvodnemu opisu stanja in rešitev sledi šest pricevanj o organiziranosti in vlogi radioamaterjev v obrambnem sistemu ter o njihovem delovanju med osamosvojitveno vojno. Iz tega lahko razberemo, zakaj je bil prispevek ra­dioamaterjev v Sloveniji tako poseben. Peti del zbornika vsebuje 10 prispevkov, ki razkrivajo organizacijsko, strukturno in funkcionalno povezanost zvez in telekomunikacij posebnega pomena zunaj obrambnega, vojaškega in varnostnega podrocja, vendar z njim nelocljivo povezanih. Podrobno sta predstavljena sistem PTT in njegov prispevek k osamosvajanju in v osamosvojitveni vojni. Temu sledijo price­vanja posameznikov iz PTT, pa tudi s podrocja oddajnih centrov RTV in o uporabi sredstev zvez železniškega gospodarstva. Šesti del zbornika je namenjen poosamosvojitvenemu obdobju in opisom organizacije, razvoja, usposabljanja in delovanja sistemov zvez in informatike Teritorialne obrambe/Slovenske vojske ter Policije in izzivom digitalizacije, kibernetske zašcite in kibernetske obrambe. Zelo zgovorni so prispevki o vojaški opremljenosti s sredstvi in o mednarodnem sodelovanju in vajah ter iz tega izvirajocih spremembah. Spominski del v tem poglavju sta prispevka o nacelnikih zvez po osamosvojitvi in slovesnostih ter praznovanjih vezistov v vojski. V prihodnost usmerjeni pa so tisti prispevki, ki govorijo o izzivih digitalizacije, vizijah in kibernetski zašciti ter varnosti. Prispevek k ohranjanju tehnicne kulturne dedišcine zvez in telekomuni­kacij je naslov sedmega poglavja zbornika. Ta prinaša katalog z informa­cijami in fotografijami ter opisi o sredstvih in sistemih zvez iz obdobij, ki jih opisujemo v prejšnjih delih zbornika. Poleg tega predstavljamo izbrane zbiratelje, vse »posebne navdušence« ter njihove zbirke oziroma zgodbe. V osmem delu so predstavljeni dokumenti in fotografije, ki niso bili vklju-ceni v prejšnje prispevke. Dodani so seznami slik, shem in preglednic ter kratic. Tudi vsi avtorji prispevkov so predstavljeni v tem delu. Ta del vsebuje predstavitev slovenske osamosvojitve skozi sodobna operativna nacrtovalna orodja in casovni pregled pomembnih dogodkov s podrocja zvez in informa­tike za obdobje od 1967 do 2021 ter povzetek zbornika, vse v slovenskem in angleškem jeziku. V devetem delu so predstavljeni izdajatelji zbornika, podporniki in dona-torji. Vsem sodelujocim pri nastajanju zbornika in pripravi tiskanja dolgujem za­hvalo. Posebej izpostavljam Francija Knaflica, Martina Jugovca, Igorja Boga­taja in Jerneja Bizjaka, ki so opravili veliko organizacijskega in urejevalskega dela ter ne nazadnje uporabili številne spretnosti pri usklajevanju prispevkov in tehnicnega izrazja. Zahvaljujem se lektorici za opravljeno izjemno delo, še posebno pa za potrpežljivost pri mavricnem zbiru besedil tako velikega števila avtorjev. Zahvala gre tudi oblikovalcu in drugim clanom uredniškega odbora, ki so sledili usmeritvam organizacijskega odbora in ne nazadnje urednika. Izre­kam zahvalo tistim, ki so prispevali gradivo in fotografije ter financna sredstva, da smo lahko natisnili knjigo v predvidenem obsegu. V osamosvojitvenih prizadevanjih in vojni za samostojno Slovenijo sem, tako kot tisoci drugih, po svojih moceh sodeloval tudi sam. Kot zaposlen v slovenski Teritorialni obrambi sem to moral in hotel poceti in ponosen sem, da nam je uspelo. Bili smo tudi v vojni, ki si je takrat v vecini nismo želeli. Nismo imeli boljših pušk, generalno gledano tudi boljšega in bolj uniceval­nega orožja ne. Imeli pa smo prednost v cloveškem dejavniku. Ce bi prešteli vse, ki so sodelovali, in še tiste, ki so nas neposredno podpirali, potem smo bili v krepki premoci. Tehnicno premoc smo imeli v zvezah in njihovi zašciti ter uporabi informacij. To sicer ni bilo orožje, bilo pa je mocnejše od njega. Upam, da s knjigo, ki z namero po celovitem prikazu tematike zvez in telekomunikacij in njihove zašcite ter razvoja pri nas nima primere, vendarle odstremo zapostavljeni vidik osamosvajanja, dosežke in prispevke prezrtih ali spregledanih vec tisoc akterjev. Oceno o knjigi, ki jo pospremljam na pot, bo dalo bralstvo, gotovo tudi strokovna javnost. Mogoce bo kdo oporekal prepoznavnosti ali (pre)globo­kemu pogledu v preteklost in v razvoj, ko se je ustvarjala prednost v clo­veškem kapitalu in delno tudi tehnicnem vidiku zvez. Naj k temu še dodam, da avtorjev, v zborniku so z vseh strani ali podrocij, nismo spraševali po politicni pripadnosti. Tisti, ki bodo po zdaj že uveljavljeni slovenski navadi prispevke preštevali po tem merilu, bodo gotovo imeli pripombe. Smo pa imeli po tridesetih letih pri zbiranju in urejanju prispevkov težavo bolj s tem, da je za nekatera vprašanja ponekod izginil spomin, pa tudi udeležencev, ki smo jih želeli vkljuciti v zbornik, nismo našli. Kljub temu verjamem, da bodo tankocutni bralci prispevkov v zborniku našli in prepoznali številne skrivnosti naše osamosvojitve in vojne, nekatere so namrec dolgo ostale zakrite. Namen zbornika je oblikovanje knjižnega spomenika sodelujocim ljudem in institucijam, da ne bo pozabljeno. Sporocilo o zvezah in vezistih pa, da nismo bili brez veze in ni šlo za brezvezne dosežke in prispevke k nastajanju slovenske države. Murska Sobota, marca 2021 dr. Alojz Šteiner NAGOVOR NACELNIKA GENERALŠTABA SLOVENSKE VOJSKE Spoštovani vezisti, 30 let je minilo od dogodkov, ki so usodno zaznamovali prihodnost naše domovine. Kot nas uci zgodo­vina, v vojaških spopadih ne zmaga vedno tisti, ki je številcno in tehnicno mocnejši, ampak tisti, ki zna kljucne dejavnike v pravem trenutku obrniti v svojo korist. To pa lahko stori samo pod pogojem, da se zaveda situacije in ima pravocasno na voljo kljucne in-formacije, pomembne za sprejeman­je odlocitev, ki jih mora nato uspešno posredovati v izvedbo. In tu se po­kaže vrednost pravocasnega nacrto­vanja, vzpostavitve in vzdrževanja ka­kovostnih elektronskih komunikacij, ki omogocajo vse prej navedeno. To velja tako za civilne kot tudi za vojaške komunikacijske sisteme, pri cemer ima vsak sistem svojo, v danem trenutku pomembno vlogo v sistemu ob-rambe države. Zveze v Teritorialni obrambi Republike Slovenije so se, vse od njene usta­novitve, razvijale skladno z njenimi potrebami, pri cemer so bili uporabljeni razpoložljivi vojaški telekomunikacijski sistemi, prav tako pa tudi naprave in sistemi, ki so jih razvijala podjetja slovenske elektronske industrije. V vsem tem casu so pripadniki organov in enot za zveze skrbeli za ustrezno pripra­vljenost tehnike in usposobljenost, kar se je pokazalo kot zelo pomembno v dogodkih leta 1991, ko so odigrali kljucno vlogo pri zagotavljanju povelje­vanja in kontrole med Republiškim štabom Teritorialne obrambe in podreje­nimi enotami ter znotraj njih. Nadaljnjemu razvoju Teritorialne obrambe in preoblikovanju v Slovensko vojsko je sledil tudi razvoj podrocja zvez, ki je moral odgovoriti vse vecjim potrebam in zahtevam. Vzporedno so se razvijali tudi informacijski sistemi in kmalu so oboji postali nelocljiva celota, ki omogoca uspešno delovanje Slovenske vojske tako doma kot v tujini, v mednarodnih operacijah in na misijah. Vezisti ste ves ta razvoj uspešno spremljali in skrbeli za zagotavl­janje kakovostne podpore poveljevanju in kontroli v Slovenski vojski. V zadnjem casu smo znova postavljeni pred nove izzive, ki jih prinašajo razvoj novih tehnologij, pojav kibernetskega prostora kot nove domene boje­vanja in vse hitrejši razvoj umetne inteligence. Vpetost Slovenije in posledic­no tudi Slovenske vojske v mednarodno okolje, tako v Zavezništvo kot tudi v Evropsko unijo, prav tako prinaša nove izzive na podrocju komunikacijske in informacijske podpore – da bo Slovenska vojska nanje lahko pravocasno odgovorila, ji bo treba zagotoviti ustrezne materialne in cloveške vire. Ob izidu zbornika vam želim izraziti zahvalo za vsa dosedanja prizadevan­ja in pohvalo za vse vaše dosežke, ki jih ni bilo malo. Prav tako vam želim veliko uspehov pri vašem nadaljnjem delu in spopadanju z izzivi, ki jih tudi v prihodnosti ne bo manjkalo. Generalmajor Robert Glavaš, nacelnik Generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipic, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo VEZISTI IN ZVEZE – ZBORNIK OB 30-LETNICI REPUBLIKE SLOVENIJE Letos, ko je za vse nas pomembno jubilejno leto, saj praznujemo 30 let od razglasitve naše domovine Slovenije in njene vojaške obrambe, se spominja-mo casa, ko je tihi upor proti vojaškim grožnjam prerasel v vojne spopade z enotami Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je pod vplivom srbske politike želela s silo ustaviti proces demokrati­zacije in predvsem namero slovenske­ga naroda, da živi v samostojni državi. Ustvarjanje posebnih evidenc o številu in hrambi orožja TO že ob koncu leta 1989 in na zacetku 1990, nato izdaja ukaza o premestitvi orožja iz skladišc TO v skladišca JLA in upor proti tej name-ri, ki se je glasil »Orožja ne bomo dali!«, vse to in še marsikateri drugi dogodki v politicnem procesu osamosvajanja so bili jasni signali, da bo JLA za dosego svojih ciljev uporabila vojaško silo, kar se je tudi uresnicilo. Prav je, da v zborniku, katerega namen je opisati takratno stanje na pod-rocju zvez v obrambnih silah, zapišem, da je s poskusom odvzema orožja TO enaka usoda doletela tudi sredstva zvez, ki jih je takrat imela na voljo slovenska TO. Ukaz takratnega komandanta TO Republike Slovenije sred­stev zvez izrecno ne omenja, pac pa navaja le oborožitev in strelivo enot za zveze družbenopoliticnih skupnosti (DPS). Kljub temu pa je bil del sredstev zvez, ki so bila shranjena v skladišcih JLA, delno nedosegljiv. Vse to pa ni preprecilo castnikom in podcastnikom TO ter delavcem upravnih organov za ljudsko obrambo, ki so delali za enote za zveze DPS, da sredstev zvez za usposabljanje in urjenje enot in poveljstev TO ne bi zagotovili. Ceprav so bila ta sredstva nekoliko zastarela, so vseeno veliko pomenila, ne le kot tehnicno sredstvo, ampak tudi kot nekakšen motivacijski element za vse pripadnike TO. Vedeli in govorili smo o »živcnem sistemu organizacije«, ki je omogocal usklajevanje, notranje zveze in zveze do nadrejenih poveljstev ter naših sosedov, vedeli pa smo tudi, da enote brez takšnih sredstev ne morejo preživeti nobenega resnejšega spopada. Zanašati se na zastarela tehnicna sredstva, ki jim je bilo mogoce z lahko-to prisluškovati in so bila potrebna nenehnega vzdrževanja in katerih doseg ni izpolnjeval zahtev takratnega vojskovanja, bi bilo neodgovorno. Vse to so vezisti vedeli in odlocevalci so za takratne razmere zagotovili sodobna sred­stva zvez. 22. junija 1991 so bile postavljene radijske zveze in zašciteno radijsko omrežje med republiškim štabom TO in podrejenimi pokrajinskimi štabi TO ter 30. razvojno skupino. Zaradi vsega tega je prav, da so takratni dogodki opisani v tem zborniku in da bodo pripadniki danes že Slovenske vojske (SV) vedeli, kako se je kalila TO v vojnih spopadih, koliko samozavesti, iznajdljivosti, koristnih im­provizacij in medsebojnega zaupanja je bilo treba, da smo dosegli vojaško zmago, na katero smo lahko ponosni vsi, ki smo v njej sodelovali. Prav je, da so v zborniku opisani prispevki tudi tistih, ki niso bili v sestavi TO ali sloven-ske milice. Mislim predvsem na radioamaterje in vse tiste s posebnim znan­jem, radiotelegrafiste, šifrerje, radiomehanike in druge, ter na strokovnjake, zaposlene v podjetjih, ki so se ukvarjali s proizvodnjo in vzdrževanjem sred­stev zvez in komunikacij, pozneje tudi informacijskih sredstev, brez katerih danes ni nobene resne ne civilne ne vojaške organizacije. Kot predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, v kateri smo spodbu­dili organizacijo posvetov in pisanje o vlogi TO v osamosvajanju, sem zado­voljen in ponosen na dosežene rezultate. V tem procesu posebej izpostavljam sodelovanje z Združenjem policijskih veteranskih društev Sever in Zvezo sloven-skih castnikov. Rezultat takšnega sodelovanja je tudi zbornik, ki ga imate v rokah. Danes se še ne zavedamo popolnoma, kako pomembno vlogo smo opravili. Nihce vec ne more zatajiti prispevka TO kot nacionalne obrambne sile v osamosvajanju naše države, naj se še tako trudi. Enako velja tudi za takratno milico, ki je, ceprav je bila usposobljena in namenjena pretežno za izvajanje varnostnih nalog, nalogo pri vojaški obrambi naše države opravila z odliko. Vsi skupaj smo ohranili svoj ponos, ne samo zaradi nas samih, ampak tudi zaradi tisocih, ki so se vec kot dve desetletji usposabljali in urili v enotah TO, da bi bili takrat, ko bo treba braniti slovensko ozemlje in njegove prebivalce, pripravljeni. In bili smo! Vse te knjige in zbornike vidim in doživl-jam kot zahvalo vsem njim in tistim, ki so umrli za našo domovino! Dr. Tomaž Cas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever ZBORNIKU NA POT Štejem si v posebno cast in privilegij, da lahko pišem uvodne vrs­tice v zborniku o vezistih, ki obravna­va podrocje telekomunikacijskih sis-temov in rešitev v enotah slovenske teritorialne obrambe in milice oziroma sedanje slovenske vojske in policije od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja do današnjega casa. S pomenom in namenom siste­mov zvez v milici sem se kot milicnik – kadet seznanil že med šolanjem v Tacnu. Izjemen pomen sistemov zvez sem spoznal kot operativec na terenu in kot vodstveni delavec v okviru na-crtovanja delovanja organizacijskih enot milice in posebnih enot milice ter vodenja enot milice pri izvajanju njihovih nalog. V casu svoje poklicne poti sicer nisem bil neposredno vkljucen v tehnicne vsebine in naloge vezistov, sem pa bil uporabnik njihovih storitev in s tega vidika poznam delovanje informacijsko-telekomunikacijskih sistemov. V pretežnem obdobju kariere sem opravljal naloge v organih za notranje zadeve in bil leta 1988 in leta 1990 imenovan za clana Komisije za informacijski sistem organov na no-tranje zadeve SR Slovenije (ISONZ) ter leta 1988 za predsednika podkomi­sije ISONZ za podrocje dela javne varnosti. Leta 2000 sem nadaljeval delo na obrambnem podrocju kot državni sekretar, pri cemer sem imel možnost nadgradnje svojega poznavanja zvez tudi z obrambnega podrocja, vodil pa sem tudi projekt vzpostavitve Centra za krizno upravljanje pri Ministrstvu za obrambo. Ta zbornik opisuje podrocje komunikacij v casovnem obdobju, ki je v zgodovinskem pogledu zelo pomembno za Slovenijo in se je zacelo sredi šestdesetih let. Leta 1967 je bil sprejet prvi slovenski zakon o notranjih za­devah, zato lahko to oznacimo tudi kot zacetek decentralizacije Jugoslavije, vsaj na podrocju delovanja milice. Zbornik vkljucuje tudi opis dogajanja v širšem obdobju osamosvojitvene vojne Slovenije in tudi v casu lastne drža­ve. Tako kot na drugih segmentih našega vsakdanjega delovanja in življenja je bil tehnološki napredek v tem obdobju nepredstavljivo hiter in se v zadnjih letih še stopnjuje. Seveda ima razvoj tehnologije vpliv tudi na operativne službe javne varnosti. V zacetnem obdobju so bile v uporabi razmeroma preproste tehnicne rešitve, vsaj z vidika današnjih tehnologij. Tako so se v nekaterih sistemih uveljavile celo elektromehanske rešitve oziroma so se uporabljale elektron­ke. Izum polprevodniških elementov je povzrocil pravo revolucijo, saj je omogocil uvedbo tranzistorjev, v naslednji fazi pa tudi mikroprocesorjev. To je temelj za današnjo uporabo umetne inteligence tudi v komunikacijskih in informacijskih sistemih. S tem so uporabnikom na voljo funkcionalnosti, ki so bile pred desetletji še nepredstavljive. Omeniti pa moramo tudi cloveški faktor. Za vso tehnologijo so stali zapo­sleni tehnicni strokovnjaki v posameznih organih javne varnosti. Brez njiho­ve podpore delovanje informacijsko-komunikacijskih sistemov ne bi moglo biti na ustrezni ravni. Tako kot je šel razvoj tehnologije skozi razlicna obdobja in danes dosega izredno visoko raven, je bilo nujno stalno in sprotno nad­grajevanje znanja zaposlenih. Velikokrat so tehnicne službe neupraviceno prezrte, ker svoje delo opravljajo bolj v ozadju. Najveckrat se zavemo po­membne vloge komunikacij šele, ko nastopijo težave v delovanju sistemov ali ko smo v skrbeh v situacijah, ki so krizne za ustrezno funkcioniranje dr­žave. Kot najvecji takšen izziv, ki je bil postavljen pred komunikacije, lahko navedemo dogajanje v širšem casovnem obdobju osamosvojitvene vojne leta 1991. Tako je v tem zborniku priložnost, da se zahvalimo vsem vezistom in dru­gim, ki ste delali na podrocju zvez, saj ste s svojim znanjem in tehniko poma­gali milici, teritorialni obrambi in drugim sodelujocim v vojni za samostojno Slovenijo in s tem pomembno prispevali h koncni zmagi nad Jugoslovansko »ljudsko« armado. Zbornik je izdan tudi v pravem casu, v letu pocastitve 30. obletnice us-pešno zakljucene vojne za samostojno Republiko Slovenijo. Janko Cas, predsednik društva Vezist VEZISTI IN ZVEZE PO 30 LETIH SAMOSTOJNE SLOVENIJE Spoštovani, ta nagovor zacenjam s tem, kar sem na služenju vojaškega roka slišal od nekega polkovnika in je po mojem mnenju še vedno aktu­alno, glasilo pa se je nekako tako­le: »Na svetu ne obstaja armada niti orožje, ki bi dobilo vojno proti volji ljudi.« Ko so se zadeve v Slo­veniji proti koncu leta 1991 umiri­le, sem se tega ponovno spomnil in si rekel, ce kaj drži, to zagotovo. V osamosvojitvenem casu sem bil poveljnik enote za upravne zveze. V tistih casih sta pomembno vlogo igrala medsebojno prijateljstvo in zaupanje med vezisti ter pripadniki TO. Ce k temu dodamo še radioa­materstvo, kjer nas je delovala velika vecina vezistov, potem je to nemalokrat pripeljalo do iznajdljivosti in tehnicnih rešitev, ki jim nasprotna stran ni bila kos. Žal status pripadnikov enot za upravne zveze v odporu proti agresorju ni bil nikoli jasno definiran, saj te enote niso bile v sestavu enot Teritorialne obrambe. Verjetno zato tudi delovanje enot za upravne zveze v teh tridesetih letih ni bilo deležno kakšnega opaznega spominskega dogodka. Bilo pa je veliko druženj in obujanja spominov med vezisti radioamaterji, tako da je spomin ostal živ. Društvo radioamaterjev in vezistov, skrajšano Vezist, deluje od 24. junija 2015, danes pa ima vec kot 40 clanov, ki uresnicujejo cilje na podrocju ra­dijskih komunikacij in informatike, ki je danes sestavni del novih tehnologij. Je neprofitno društvo javnega pomena, namenjeno radioamaterjem in njih­ovim simpatizerjem, vezistom nekdanjega sestava TO in milice, današnjemu sestavu Slovenske vojske in Policije ter drugim, ki službeno ali kako druga-ce delujejo na podrocju radijskih zvez in informatike. Med temeljnimi name-ni društva je uresnicevanje skupnih interesov z organiziranjem dejavnosti s podrocja radioamaterstva in vojaških komunikacijskih ter informacijskih tehnologij, negovanje slovenskega zgodovinskega spomina na radioama­terstvo in vojaške zveze, spodbujanje prijateljstva med vojaki-vezisti ter clani društva, sodelovanje s Slovensko vojsko, še posebno z enotami za zve­ze in informatiko, sodelovanje z domacimi in tujimi strokovnimi združenji na podrocju telekomunikacij ter informatike v Sloveniji in tujini. Društvo Vezist namrec deluje kot interesno združenje v sestavi Zveze slovenskih castnikov in kot stanovsko združenje aktivno sodeluje v dogodkih, ki jih zveza orga­nizira. Sedež društva je v Slovenj Gradcu, poskuša pa privabiti clane iz vse Slovenije. Društvo aktivno deluje pri spremljanju novih tehnologij, izobraževanju in prakticnem delu na podrocju telekomunikacij in informacijskih sistemov. Pri tem pa ne pozabljamo na starejše tehnologije, ki so v praksi preizkušene in še danes lahko dajejo rezultate. Svojo vlogo pri tehnicni in strokovni pomo-ci prebivalstvu namrec vidimo v delovanju ob naravnih nesrecah ali drugih nevarnostih. Društvo znotraj civilno-vojaškega sodelovanja na vec ravneh odlicno so-deluje z enotami za zveze obrambno-zašcitnega sistema. Tak dogodek je tradicionalna izvedba tekmovanja Field-Day, posvecenega službam zašcite in reševanja v svetu. Pri tem društvo za avtonomno terensko delo sodeluje s svojo tehnicno opremo ob pomoci transportnih sredstev Slovenske vojske. Omeniti je treba še sodelovanje z Vojaškim muzejem in s Ceto za zveze 72. brigade Slovenske vojske, leta 2017 smo namrec v Kadetnici v Mari-boru skupaj uspešno pripravili razstavo vojaških radijskih postaj iz obdobja 1941–1991. Razstavo smo v Vojaškem muzeju odprli 22. junija 2017, po osrednji slovesnosti ob dnevu vezistov Slovenske vojske. Avtor zbirke je bil naš clan Mirko Pelcl iz Sv. Jurija ob Šcavnici. Skladno z letnim nacrtom sodelovanja je bil omembe vreden dogodek leta 2019 tudi podpora pri slovesnosti ob dnevu rodu zvez Slovenske voj­ske. Društvo je na Kopah pripravilo celovito podporo za izvedbo slovesnosti in strokovnih predavanj ter razprav na temo sodobnih telekomunikacij in in-formacijskih sistemov. Želja društva Vezist je, da s svojimi aktivnostmi zapolni praznino v zgodovinskem spominu in vrednotah vezistov in radioamaterjev ter ohranja tehnicno-kulturno dedišcino. S pogledom na nove najsodobnejše komunikacijske in informacijske sisteme pa lahko širimo tudi krog védenja in kadrov. Izražam zadovoljstvo, da so vezisti in podrocje zvez po 30 letih samostojne Slovenije dobili zbornik, ki nam bo pomagal ohranjati zgodovinski spomin in poskrbeti za lažje razumevanje preteklosti in sedanjosti. Dr. Alojz Šteiner VEZISTU V SPOMIN Ta prispevek je nepredvideno zašel na uvodne strani zbornika. Tako ne­navadno, kot se je od nas poslovil Ivan Herbert Kukec, ki je bil eden od pobudnikov izdaje te knjige in vse do konca decembra 2020 tudi aktivni clan organizacijskega in uredniškega odbora. Potem pa je, podobno kot takrat, ko je zmanjkalo zvez, vezisti pa so takoj vedeli, kaj to pomeni, nena­doma odšel tudi Ivo. Ivo je kot vezist tudi vedel, kaj pomeni sporocilo, da ima neozdravljivo bolezen, ki se nezadržno širi. Še pred koncem lanskega leta me je klical in po zgledu s konca filma Nasvidenje v naslednji vojni dejal: »Pa sem dobil svoje.« Žal se je v petek, 26. februarja 2021, iztekla njegova življenjska pot in koncala zadnja bitka. Ivo bi verjetno nasprotoval temu, da pišemo o njem v zborniku, ceš, da ni bil nic vec kot drugi, in sploh, da se njegov prispevek vezista ne razlikuje od preostalih, ce že ne zaostaja, kot bi dejal v svoji skromnosti. Pa vendar se nam tudi v zborniku ponuja priložnost, da se ob tem žalostnem trenutku zahvalimo, ne le Ivanu Herbertu Kukcu, ampak tudi drugim že preminulim vezistom, ki so prispevali delež k osamosvojitvi Slovenije in opravili svoje poslanstvo in naloge v osamosvojitveni vojni. In memoriam Ivan Herbert Kukec Ivana, kot je sam zapisal1, rodijo 24. maja 1942 v Gradcu, zatem pa ga kot vojno siroto posvoji ljutomerski odvetnik. Leta 1957 so ga vpisali v triletno tehniško vojaško šolo v Ljubljani, zatem pa je leta 1961 nadaljeval šolanje na vojaški aka-demiji v Beogradu in jo koncal cez štiri leta, nakar je sledila služba aktivnega vo­jaškega castnika v Prištini, Strumici, na Ptuju in v Ljubljani. Z dolžnosti namestni­ka poveljnika bataljona v polku za zveze je leta 1981 odšel na poveljniško-štabno akademijo v Beograd, potem pa služboval v Kranju in od leta 1982 eno leto tudi v Republiškem štabu za TO. Leto kasneje je ...Glej:.Popotnik.med.vojskami.in.državami.-.Življenjepis,.Ivan.Herbert.Kukec,.polkovnik.Slovenske.vojske,.https://www.sistory.si/cdn/publikacije/44001-45000/44626/Zivljenjepis%20Kukec.pdf. bil postavljen za nacelnika štaba 308. polka za zveze, leta 1986 pa za na-celnika informatike v poveljstvu 9. armade v Ljubljani. V zacetku leta 1989 je ponovno prišel službovat v operativni odsek na RŠTO. Tukaj se je, kot je navajal, nadaljevalo njegovo popotovanje med vojskami in državami. Bil je soocen z zasedbo RŠTO, ki jo je 4. oktobra 1990 zasedla vojaška policija JLA, ter z razkolom med castniki Hocevarjevega RŠTO na­slednji dan in vse do osamosvojitvene vojne. Od avgusta 1990 je na skrivaj sodeloval s slovensko stranjo in bil vkljucen v priprave na osamosvojitev. 28. junija 1991 je uradno prestopil iz JLA na slovensko stran in bil analitik v vojaškem obvešcevalnem sektorju ministrstva. Julija 1991 je bil imenovan za inšpektorja v Republiškem inšpektoratu za obrambo, zatem pa januarja 1994 za svetovalca nacelnika naše vojske. Leta 1994 je vodil oblikovanje prve doktrine vojaške obrambe, leta 1995 pa ustanovil Vojstvo – prvo stro­kovno publikacijo Slovenske vojske. Naslednje leto se je upokojil. Bil je predavatelj na Poveljniško-štabni šoli, delal je v skupini za uvedbo sistema kakovosti in projektnega managementa na Ministrstvu za obrambo. Zelo se je razdajal v Društvu upokojencev MO, ki ga je ustanovil in vec let tudi vodil. Od leta 2014 je bil clan Združenja slovenskih mirovnikov pri Zvezi slovenskih castnikov in od leta 2016 clan Zgodovinske komisije Zveze vete­ranov vojne za Slovenijo. Ivan Kukec spada med castnike na prostoru nekdanje skupne države, ki so lahko okusili slavo in tragedijo vojsk, ki je te spremljala celo dvajseto stoletje. Tega, da je bil po stroki tehnicni tip in vezist ter informatik, ni mogel in ni hotel skriti. Vcasih je bil trmast in ga je bilo težko premagati. Ce si bil Prlek, za kar se je Ivo tudi štel, je še nekako šlo. Avtorju teh vrstic nikoli ni pokazal, da je bil on, Ivo, aktivni castnik, na drugi strani pa le rezervni cast­nik. Znal pa je hitro razbrati strokovni nivo sogovornika. Iva sem prvic srecal na RŠTO leta 1989, ko smo pregledovali ocene bojne pripravljenosti enot TO. Drugi spomin seže v poosamosvojitveno ob-dobje in vajo Odpor-1993. Takrat sem igral vlogo napadalca na Primorsko in od njega v imenu Republiške inšpekcije za obrambo, ki je vodila vajo, prejel pohvalo. Kasneje sva bila dve leti svetovalca pri nacelniku generalšta­ba in odlicno sodelovala. Ko se je upokojil, jaz pa sem cez desetletje odšel na šolanje v ZDA in cez štiri leta prevzel nacelnikovanje naši vojski, se je ustvarila kriticna distanca, ki sem je bil vesel. Vcasih je kaj napisal, zatem pa dal vedeti, da se zaveda, da imajo priložnost in odgovornost drugi. To mi je bilo v poduk. Ivo, pridružil si se preminulim vezistom, naj vam bo lahka slovenska ze­mlja. (arhiv: Luka Senicar) Martin Jugovec TEHNOLOŠKO-RAZVOJNI OKVIR ZVEZ OD ANALOGNEGA DO DIGITALNEGA PRENOSA INFORMACIJ V vec kot petdesetih letih razvoja Teritorialne obrambe (TO) Republike Slovenije in Slovenske vojske se je v tehnološkem smislu na podrocju ko­munikacijskih in informacijskih tehnologij zgodil velikanski preskok od ana­lognih k digitalnim tehnologijam, ki je pomenil tudi veliki izziv pri opremljanju in zahteva prilagajanje osebja za upravljanje ter uporabo teh tehnologij. Telekomunikacijska oprema, s katero je bila opremljena TO v sedem­desetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je temeljila še na analogni tehnologiji, ki je bila preverjena v drugi svetovni vojni. S tehnološkega vidika je ta oprema temeljila na polprevodniški tehnologiji (diode, tranzistorji in in-tegrirana vezja), v posameznih primerih pa tudi še na cevni tehnologiji (elek­tronke). Operaterji na sredstvih zvez v TO so pridobivali osnovno znanje s podrocja telekomunikacij v sistemu srednješolskega izobraževanja, med služenjem vojaškega roka in opravljanjem vojaških dolžnosti vezistov v šta­bih in enotah TO. Oprema je izpolnjevala glavne zahteve za prenos govora ter pisnih informacij z Morsejevo abecedo (telegrafija) in prek teleprinterja. Uporaba telegrafije in teleprinterja je že predstavljala neko vrsto prenosa podatkov, vendar še vedno z uporabo analogne tehnologije, ki pa scasoma ni vec mogla spremljati zahtev po vse vecjem obsegu informacij in podatkov, ki jih je bilo treba prenesti hitro in varno z enega mesta na drugo. Na zacetku organiziranja TO v sedemdesetih letih so bile na voljo radijske naprave z majhnim številom delovnih kanalov oz. frekvenc. Tako je imela Iskrina radijska naprava RT-1-T4 samo štiri delovne kanale, radijska napra­va RT-1-T600 že 600, PRC-320L iz opreme TO v osemdesetih letih pa že 280.000. Število delovnih kanalov radijskih naprav pa je seveda odvisno od frekvencnega razmika med kanali in frekvencnim obmocjem, ki ga naprava pokriva. Širše je to obmocje, zahtevnejša je konstrukcija naprave in seveda delno tudi velikost. Za krajše razdalje na nižji takticni ravni (oddelek–vod– ceta) so dovolj naprave z manjšo oddajno mocjo, kar omogoca tudi manjšo velikost naprav, ker so namenjene osebni rabi poveljnikov teh enot. Za višje ravni poveljevanja in vecje razdalje pa so potrebne tudi vecje naprave z vecjo oddajno mocjo in vecjimi akumulatorji ter razlicnimi vrstami anten. Takšne naprave pa obicajno za poveljnika že prenaša vojak vezist ali pa so namešce­ne v vozilih poveljnikov ali v posebnih vozilih, namenjenih le za zveze ali delo Ponazoritev sredstev in opreme od analognega prenosa govora do digitalnega prenosa podatkov (foto arhiv: Martin Jugovec) 29 clanov štaba ali poveljstva enote. Na krajših razdaljah se uporabljajo radijske naprave z manjšo mocjo in na višjih frekvencah, obicajno od 30 do 80 MHz, ter s frekvencno modulacijo za prenos govora. Na vecjih razdaljah za višje ravni poveljevanja (operativna in strateška raven) se lahko uporabljajo tudi te naprave, vendar z uporabo retranslacij in vecjo oddajno mocjo za povecanje dosega, ali pa kratkovalovne naprave v obsegu od 2 do 30 MHz in obicajno z uporabo amplitudne modulacije za prenos govora ter uporabo telegrafije in teleprinterja. Prenos govora na teh napravah omogoca pri normalni hitrosti govorjenja okrog 800 znakov na minuto, okrog 100 znakov z uporabo tele­grafije in 400 znakov z uporabo teleprinterja. Res je, da je hitrost prenosa informacij pri govoru vecja, kot pa pri uporabi telegrafije ali teleprinterja, ven­dar moramo upoštevati, da je govor veliko bolj obcutljiv na razlicne namerne in nenamerne motnje, kot drugi dve obliki prenosa informacij. Še vecja pred­nost telegrafije in teleprinterja je v možnosti šifriranja informacij za prenos, kar pa je bilo za govor že teže. Prenos govora ima prednost tudi v tem, da je to takojšen prenos informacij, za uporabo telegrafije in teleprinterja pa je treba najprej napisati ali natipkati sporocila, jih predati operaterju in šele nato prenesti naslovniku in na njegovi strani ponoviti obraten proces, kar precej podaljšuje cas prenosa informacij. Ce k temu dodamo še cas, potreben za šifriranje in dešifriranje, je bil govor v obdobju analognih tehnologij po hitrosti prenosa informacij v še vecji prednosti. Razvoj tehnologije je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega sto­letja povzrocil tudi vse vecjo miniaturizacijo elektronskih komponent, manjšo porabo elektricne energije, uporabo digitalne tehnologije za prenos infor­macij in podatkov, ki omogocajo pred desetletji nepredstavljive hitrosti pre­nosa podatkov, šifriranje in dešifriranje sporocil v realnem casu, brezžicne povezave na vse višjih frekvencah, uporabo satelitskih povezav in opticnih vlaken, možnost povezave vsakega z vsakim skladno s pristojnostmi ter prednostmi in podobno. Z digitalizacijo govora in uporabo podatkovnih modemov se lahko tudi analogne radijske naprave uporabljajo za prenos podatkov, npr. pri hitrosti 3,6 kb/s, kar pomeni 450 znakov na sekundo oz. 27.000 znakov na mi-nuto. Z uporabo digitalizacije sporocil se torej hitrost prenosa informacij pri isti napravi poveca za približno 33-krat v primerjavi s prenosom govo­ra pri enaki analogni radijski napravi. Ce pa to primerjamo še z današnjo standardno hitrostjo prenosa podatkov k uporabniku v mobilnih telefonskih omrežjih izboljšane cetrte generacije, ki jo operaterji oglašujejo v povprecju s 150 Mb/s, so to nepredstavljive hitrosti, ki si jih pred nekaj desetletji niti zamisliti nismo mogli. Tudi razvoj vojaških ali še širše obrambno-varnostno--zašcitnih telekomunikacijskih sistemov spremlja ta napredek, zato so tudi za te namene standardne hitrosti prenosa podatkov pri usmerjenih radijskih oz. radiorelejnih in satelitskih zvezah že nekaj Mb/s ali nekaj 10 Mb/s. Izjemno hiter razvoj digitalnih tehnologij na vseh podrocjih clovekovega delovanja pa spremlja tudi vse vecja uporaba racunalnikov za upravljanje teh tehnologij. Sestavni del takšnih naprav so tudi racunalniki, s katerimi se te naprave upravljajo, nadzorujejo in vzdržujejo. Temu se je moral upravljavec oz. uporabnik teh tehnologij v zadnjih desetletjih izjemno hitro prilagajati in se uciti, da je lahko sledil napredku teh tehnologij in jih uporabljal za svoje potrebe. Tisti, ki tega ni sposoben, preprosto ne more vec spremljati tega napredka in biti del tistih, ki se danes ukvarjajo s tehnologijo kot upravljavci ali kot napredni uporabniki. Za mlade generacije, ki se danes izobražujejo, to ni tako velik zalogaj, saj tudi izobraževanje ponuja veliko vsebin s tega pod-rocja, mladi živijo s sodobno tehnologijo ter se tudi hitreje in brez posebnih težav prilagajajo napredku oz. mu sledijo. Težje je to za starejše, ki so se izobraževali še v »analognem casu« in pozneje niso uspeli s samoizobraže­vanjem spremljati tega napredka. Zato je vedno bolj pomembno, kdo se za­posli za upravljanje takšnih sistemov in kako se njegova karierna pot usmerja z opravljanjem razlicnih dolžnosti in permanentnim izobraževanjem. Vrhunski kader za upravljanje sodobnih komunikacijskih in informacijskih sistemov mora biti tudi ustrezno nagrajen, saj ga lahko drugace na konkurencnem trgu hitro izgubimo in s tem osiromašimo svoje zmogljivosti, ker takšnega po­sameznika ni mogoce zamenjati cez noc, kot se to, žal, dogaja na razlicnih strokovnih podrocjih. Zelo pomemben segment pri uporabi sodobnih komunikacijskih in infor­macijskih tehnologij pa je tudi uporabnik teh zmogljivosti, ki se mora zave­dati, kaj sodobne tehnologije omogocajo in kako to izrabiti za uresnicevanje svojega poslanstva. Vse to kaže na zahtevnost upravljanja kadrov, tako danes kot v prihodnosti. Tehnologije nam ne bodo mogle pomagati pri opravljanju naših nalog, ce jih ne bomo znali upravljati in njihovih zmogljivosti uporabiti sebi v prid. Tine Brajnik UPRAVNE ZVEZE Doktrina splošne ljudske obrambe in družbene samozašcite je v Jugo­slaviji v obrambne priprave vkljucevala vse družbene subjekte. Poleg ob-rambnih sil, zvezne vojske, teritorialne obrambe, milice, narodne zašcite in civilne zašcite so imela posebno vlogo vodstva družbenopoliticnih skup­nosti (DPS). Temu so bile prilagojene in organizirane tudi telekomunikacije in zveze. Normativne podlage Za zagotavljanje delovanja v vojnih razmerah, ki so predvidevale zacasno zasedenost ozemlja, je bilo treba zagotoviti tudi normativne podlage, kar vel­ja tudi za tako imenovane vojne zveze. Vojne zveze so zagotavljale povezavo od Zveznega izvršnega sveta do republiških vodstev in prek pokrajinskih (medobcinskih) vodstev do obcin ter od teh do krajevnih skupnosti. Repub­liški Zakon o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) je sistemsko opredeljeval vojne zveze od republike do obcin. V 8. tocki 34. clena zakona je bilo doloceno, da Predsedstvo republike doloca nacela o organizaciji vojnih zvez v republiki. Za Republiški izvršni svet je bilo v 13. tocki 44. clena doloceno, da doloca organizacijo vojnih zvez v republiki in splošni režim rabe in uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in med vojno, v 14. tocki pa je bila opredeljena organizacija kriptografskega zavarovanja in varnosti prenašanja zaupnih podatkov in informacij. Za Republiški sekre­tariat za ljudsko obrambo (RSLO) je bilo v 15. tocki 45. clena doloceno, da pripravlja vojne zveze republiških organov ter usklajuje priprave vojnih zvez za organe ožjih družbenopoliticnih skupnosti, v 16. tocki pa, da pripravlja organizacijo in nacrte za izvajanje kriptografskega zavarovanja in varnosti prenašanja zaupnih podatkov za civilni sektor in jih usklajuje z oboroženimi silami. V 9. tocki 59. clena je zakon za obcine dolocal organizacijo vojnih zvez v obcini in splošni režim rabe ter uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in v vojni. Glede na stanje in vse vecje potrebe zagotavljanja zvez za organe druž­benopoliticnih skupnosti, štabe in enote za civilno zašcito ter za službo opazovanja, javljanja, obvešcanja in alarmiranja (OJOA) je bila leta 1980 v Sloveniji narejena študija podrocja vojnih zvez. Informacijo ter predlagane sklepe je obravnaval in sprejel Svet za ljudsko obrambo pri Predsedstvu SRS. Najpomembnejši so bili: - za potrebe vodstev DPS se organizira avtonomni sistem upravnih zvez; - sistem mora biti organiziran tako, da zagotavlja delno delovanje že v miru; - tehnicna oprema mora biti med seboj kompatibilna in prenosne oziroma mobilne izvedbe. Strokovna služba zvez pri RSLO je pripravila dokumentacijo za naloge iz navedenih sklepov in projekt tudi uresnicila po pripravljenem terminskem nacrtu. V nadaljevanju je na normativnopravnem podrocju Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozašciti (Uradni list RS, št. 35/82) že upo­rabljal izraz upravne zveze, opredelitve in naloge pa so ostale enake kot pri prejšnjem zakonu. Uredba o organizaciji in delovanju upravnih zvez je pod-robneje urejala organizacijske, tehnicne in kadrovske zadeve. Razvoj upravnih zvez Zacetki organiziranja enot za upravne zveze v Sloveniji so predvidevali organiziranje enot za takrat še vojne zveze v vseh obcinah, pokrajinah in pri republiškem vodstvu. Enote za upravne zveze so bile v obcinah v velikosti voda za zveze z oddelki za KV in UKV radijske zveze, z oddelkom za žicne zveze, šifrirno postajo ter oddelkom za podporo. V pokrajinski enoti je bila organizirana ceta zvez, medtem ko je imel republiški odred za zveze pet cet. Pripadniki enot so bili vojni obvezniki – rezervisti. Ker je bilo razporejanje vojaških obveznikov v domeni obcin, so navadno poskrbeli, da so v obcinske eno­te za zveze razporejali najboljše kadre s podrocja zvez. V sistem vojnih zvez so spadale tudi relejne kurirske zveze (RKZ). Pokrivale so celotno obmocje republike Slovenije. Organizacija je temeljila na nacrtovanju ku­rirskih postaj, na katere so se navezovala vodstva bližnjih obcin. Kurirji so si izmenjevali pošto na nacrtovanih kurirskih javkah. Sistem je temeljil na tradiciji partizanskega ustroja zvez v drugi svetovni vojni in je z leti izgubljal svoj prakticni pomen, saj je tehnologija zvez hitro napredovala in so bile potrebe po prenosu informacij v cim krajšem casu prednostne. Potrebe po posodabljanju delov sistema so bile nenehne, saj se je dogajalo, da je bila kurirska javka nacrtovana sredi nove avtoceste ali pa v središcu novega naselja. RKZ so bile zaradi neucinkovitosti ugasnjene v zacetku devetdesetih let. Pripadniki enot za upravne zveze so bili opremljeni kot pripadniki te­ritorialne obrambe in zanje so veljala enaka pravila, le da so na rokavu nosili oznako pripadnikov za upravne zveze in so bili po liniji poveljevanja vezani na vodstva družbenopoliticnih skupnosti, ne na vojaška teritorialna poveljstva. Republiški odred za zveze (ROZ) se je veckrat reorganiziral, vendar je v bistvu zadržal organizacijo, ki je izpolnjevala zahteve uporabnikov (repub­liškega vodstva). Organizacijsko-kadrovska struktura ROZ leta 1985 je pri­kazana v preglednici 1. Preglednica 1: Organizacijsko-kadrovska struktura ROZ leta 1985 Naziv podenote Osnovno formacijsko število pripadnikov Minimalno formacijsko število pripadnikov Poveljstvo ROZ 12 7 ceta 85 55 ceta 58 39 ceta 58 39 ceta 53 36 ceta 53 36 Skupaj v ROZ 319 212 Vir: Brajnik, 1985, osebni zapiski. Prva ceta je bila namenjena osnovnemu mestu zvez, druga in tretja ceta sta bili enaki ter namenjeni drugi in tretji rezervni lokaciji. Cetrta in peta ceta sta bili namenjeni za pokrivanje rezerv in za zveze poveljstva. V osnovnih treh cetah so bili po trije vodi in oddelek za oskrbo ter vzdrževanje. Prvi je bil radijski vod z osmimi oddelki (KV-zveze proti GŠ JLA, KV proti ZIS, KV-zveze proti pokrajinam, dežurna KV-postaja, zveze sodelovanja na KV, zveze med cetami na KV, zveze s pokrajinami na UKV in zveze med cetami na UKV). Drugi vod je bil dolocen za telefonsko-telegrafske in radiorelejne zveze, imel je enajst oddelkov (trije oddelki za RR-zveze, trije oddelki za VF-zveze, oddelek za telefonsko centralo, za telegrafske zveze, za postavitev telefonskih linij/kab­lov, oddelek za zveze do PTT-omrežja ter oddelek za notranje telefonske zveze). Tretji vod je bil namenjen za kriptozašcito, ekspedit in kurirje (oddelek za kurirske zveze med cetami, za notranje kurirske zveze, oddelek za navezavo na relejne kurirske zveze, ekspedit in postaja za kriptozašcito). Cetrta enota je bil oddelek za oskrbo in vzdrževanje, ki je imel tri skupine (skupina za oskrbo, prehrano in vzdrževanje). Opremljanje s tehnicnimi sredstvi je potekalo pocasi, ker so bile vojaške ra­dijske naprave zelo drage. Republiški odred za zveze je imel deset kompletov 100-vatnih kratkovalovnih postaj Racal (osnova 20-vatna TRA-921 in ojace­valnik), v vsaki od šestih pokrajin so organizacije PTT kupile po en 100-vatni komplet za pokrajinsko enoto, v manj kot polovici obcin pa so kupili postaje Racal TRA-921. Naprave so bile kupljene v zacetku sedemdesetih let, in sicer v okviru organov za notranje zadeve, ki so bili do leta 1976 odgovorni tudi za priprave vojnih zvez. Ob koncu sedemdesetih let je bil organiziran nakup enakih postaj Racal še za preostale obcine, vendar pa je republiško vodstvo sklenilo, da ne bodo tro­šili deviznih sredstev in so tako obcine morale kupiti Iret PRC-247. Iret je bila tovarna v Trstu, v kateri so delali zamejski Slovenci, zato je bil nakup postaj tudi podpora tovarni. Leta 1978 je bila za ROZ kupljena 500-vatna KV-radijska naprava Racal in nato še leta 1982 1000-vatna KV-naprava proizvajalca Dansk Radio. Poleg krat­kovalovnih postaj so imele vse obcine tudi Iskrine radijske naprave v obmocju 34 do 36 MHz RT-20-TC6. Za interne zveze na lokaciji vodstva družbenopoli­ticne skupnosti so bile v vsaki obcini kupljene ITC-10, induktorske telefonske centrale z desetimi prikljucki. Sistem zvez je temeljil na dveh ravneh. Prva je vkljucevala zveze od repub­liškega vodstva do pokrajin, druga pa zveze od pokrajin do obcin znotraj po­samezne pokrajine. Pokrajine (medobcinske skupnosti) v miru niso delovale, namenjene so bile le za vojno organizacijo. S tem je bila povezava od vodstva republike do obcin razbremenjena. Upravne zveze so bile predvsem namen­jene vodstvom, ko so bila ta na rezervnih ali vojnih lokacijah v najtežjih vojnih razmerah. Radijske zveze so bile organizirane v enem kratkovalovnem kanalu in v enem kanalu spodnjega VHF-obmocja. Enota je na vojni lokaciji zagotovila tudi prikljucek v telefonsko omrežje. Radijske zveze med republiškim vodstvom in pokrajinami so potekale radiotelegrafsko in teleprintersko, medtem ko so se zveze med pokrajinami in obcinami opravljale radiotelegrafsko. Uporabljen na-cin dela je sledil protokolom, ki so veljali za enote JLA in teritorialno obrambo, predpisal pa ga je Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. Za zagotovitev kakovostnih zvez so enote vsaj enkrat na leto opravile teren­ske vaje, na katerih so preizkušale usposobljenost operatorjev na sredstvih zvez, brezhibnost tehnicnih sredstev in možnosti za zveze med razlicnimi mogo-cimi lokacijami. Vaje so bile organizirane znotraj posameznih pokrajin. Obcasno pa so bile organizirane tudi združene vaje, na katerih je sodelovalo vec pokrajin in tudi enote teritorialne obrambe ter JLA. Enote v obcinah in pokrajinah so uporabljale transportna sredstva iz popisa. Republiška enota pa je opremila najprej dve vozili Land Rover s 100-vatnimi KV-napravami Racal in postajami RT-20-TC6. V letih 1977 in 1978 je republiški odred dobil šest novih vozil TAM 2000 kombi izvedbe, ki so jih s pomocjo nekaj pripadnikov republiškega odreda za zveze opremili strokovni delavci RSLO. Vsako vozilo je imelo svoj namen (eno vozilo s KV-radioteleprintersko postajo za zvezo z ZIS, dve vozili za radijske zve­ze s pokrajinami, eno vozilo za telefonsko centralo, eno vozilo za šifrirno postajo in eno vozilo za službo OJOA. Navedeno je veljalo do zacetka 80. let, ko sta bili opravljeni reorganizacija in modernizacija sistema ter uvedeno delovanje dela sistema že v miru. Po letu 1980 je prišlo do velikih sprememb na podrocju zvez za obrambo. Upravne zveze so poleg priprav na vojno dobile tudi mirnodobno delujoco kom­ponento, ki je služila funkcionalnim potrebam organov za obrambo, sistemu za opazovanje in obvešcanje, potrebam civilne zašcite ter lokalnim potrebam do krajevnih skupnosti. Na kadrovskem podrocju je bil dosežen velik napredek s tem, da so v vseh obcinah znotraj oddelkov za ljudsko obrambo sistemizirali delovno mesto refe­renta za zveze, kriptozašcito in službo OJOA. Referenti so skrbeli za organiza­cijo, usposabljanje in izvedbo vaj obcinske enote za zveze, za pripravljenost in delovanje tehnicnih sredstev ter za nujni del rednega mirnodobnega delovanja obcinskega centra zvez. S pomocjo strokovnih delavcev, ki so v obcinah opra­vljali naloge s podrocja zvez, sta se kakovost in delovanje sistema upravnih zvez bistveno izboljšala. Prav tako so se izboljšale obrambne priprave na tem pod-rocju. S sodelovanjem in skupnim nastopom na obmocju pokrajine je bilo lažje usklajevati delo tudi do republiškega vodstva. Novozgrajeni Center za obrambno usposabljanje v Poljcah na Gorenjskem je imel poseben oddelek za usposabljanje kadrov zvez in kriptozašcite, ki ga je vodil strokovni delavec za to podrocje. V centru so bili zagotovljeni tudi kabineti za usposabljanje kadrov zvez. Strokovna služba zvez pri RSLO je namrec sodelovala že pri pripravi nacrtov in projekta za izgradnjo centra. S programi usposabljanja, ki jih je pripravila strokovna služba zvez pri RSLO, so se redno izvajali tecaji in druge oblike usposabljanja pripadnikov enot za zveze in obcinskih strokovnih de­lavcev. S tecaji v RCOU Poljce so bili usposobljeni tudi vsi kadri za kriptozašcito na obrambnem podrocju v Sloveniji. Za primer navajam, da je program za leto 1985 predvideval po štiri tecaje za poveljnike obcinskih enot za upravne zveze, za vodje oddelkov radijskih zvez in za izdelavo ter ažuriranje obrambnih nacrtov zvez in 14 tecajev za kriptozašcito. Izvajalci so bili strokovni delavci sektorja zvez, KZ in OJOA v RSLO. Na podrocju obrambnih priprav sta se v osemdesetih letih izvajali posodo­bitev in reorganizacija sistema. Najvecja novost je bila v nakupu nove genera-cije radijskih naprav spodnjega UKV-spektra (od 30 do 90 MHz) z najnovejšo tehnologijo vgrajene zašcite prenosa s frekvencnim skakanjem (angl. frequen­cy hopping). Postaje PRC-738 je izdelal Iret iz Trsta, ki je imel dostop do kom­ponent za izdelavo take naprave. Podjetje je delovalo v Italiji, njegovi lastniki pa so bili Slovenci v zamejstvu oziroma Iskra. Zaradi najnovejše tehnologije in uporabe posebnih komponent, za katere je veljal embargo na izvoz zunaj držav Nata, je bil uvoz teh naprav zelo otežen (Stipanic, 2012, str. 179). S temi postajami smo opremili vse obcinske in pokrajinske enote za upravne zveze ter ROZ. Ker te tehnologije jugoslovanska vojska ni imela, smo te naprave koristno uporabili v akcijah ob osamosvojitvi Slovenije. Druga novost, ki je bila uvedena v sistem vojnih upravnih zvez, so bile eno­kanalne radiorelejne naprave (Iskra RRU-1 ali RRS-7), ki so omogocale nepo­sredne telefonske/telegrafske zveze med ROZ in pokrajinskimi enotami. S tem je bila odpravljena odvisnost od možnosti zagotavljanja telefonskih zvez prek sistema zvez PTT. Tudi na novo uvedeni sistem zvez Saturn, ki je deloval že v miru, je zelo izboljšal kakovost zvez med enotami ter omogocil hitrejši prenos nujnih sporocil med vodstvi DPS. Na podrocju vojnih priprav zvez je v Sloveniji delovala koordinacijska skupi­na, sestavljena iz predstavnikov RSLO, Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ), Republiškega komiteja za promet in zveze (RKPZ), PTT Slove­nija, RTV Slovenije in 9. armade JLA. Skupina se je sestajala veckrat na leto in usklajevala odprta vprašanja s podrocja vojnih zvez. Najvec dela je bilo namen­jeno obrambnim pripravam na podrocju kabelskih povezav zunaj glavnih smeri. Priprave so potekale z gradnjo obhodnega sistema žicnih zvez prek pomožnih PTT-centrov. JLA je za svoje potrebe zgradila posebno povezavo »Kabel cen­tral«, ki je potekala od pomožnega centra PTT Grosuplje, prek Kocevja in nato prek hrvaške meje vse do središca Srbije. Na tem kablu je bilo ob ustrezni opre-mi mogoce prenašati vecje število telefonskih kanalov. Poleg tega kabla je PTT Slovenija nacrtoval in gradil tudi obhodne kabelske zveze znotraj Slovenije. Žal je tehnologija teh sredstev kmalu zastarala in po osamosvojitvi ni bilo mogoce koristno uporabiti vloženega dela in sredstev, ki so bila uporabljena pri gradnji teh povezav. Mirnodobno delovanje upravnih zvez V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ob obrambnih pripravah na podrocju zvez napredek tehnologije zahteval tudi sprotno možnost povezo­vanja tako vodstev DPS in organizacij, kot tudi posameznih enot in funkcio­narjev. Razvijala se je javna telefonija, ki je zagotavljala redno komuniciranje med organi, ni pa še bilo možnosti komuniciranja ob premiku, na izdvojenih lokacijah ali obmocjih, kjer ni bilo telefonskih povezav. Za prenos pisanih sporocil so imeli vsi centri zvez (od obcin do republike) teleprinterje v teleks omrežju, v republiškem centru pa je bilo omogoceno cirkularno pošiljanje, kar je bistveno skrajšalo cas prenosa. Poznejše uvajanje telefaks naprav pa je omogocalo še prenos vseh vrst besedil ali slik. Na podrocju radijskih zvez je bil zasnovan sistem, ki je povezoval vodstva republiških organov med seboj in z obcinami, obcine v posamezni pokrajini med seboj ter zahteve na lokalni ravni. Dodatno je bil za vse obcine že v uporabi sistem obcinskih radijskih zvez, ki je zagotavljal povezavo od obcinskih vodstev do krajevnih skupnosti in vecjih oziroma pomembnih organizacij združenega dela v obcini. Tako je bil sistem strukturiran v štirih ravneh. Za izpolnitev zahtev iz opisane zasnove je strokovna služba zvez v RSLO pripravila projekt UKV-radijskih zvez za pokrivanje celotnega obmocja republike in sistem tudi zgradila. Uporabljeno je bilo štirimetrsko frekvencno obmocje (78 do 88 MHz). Projekt je bil potrjen na državnem organu, pristojnem za zveze, kar je pomenilo, da so bile dane frekvence usklajene z drugimi uporabniki in sosednjimi državami. Tako ni moglo prihajati do medsebojnih motenj z drugimi uporabniki. Prva raven je temeljila na rešitvi s postavitvijo sedmih repetitorskih tock, ki so bile centralno vodene iz republiškega centra za obvešcanje (RCO). Repetitorji so bili postavljeni na lokacijah: Boc za vzhodno Štajersko in Pomurje, Mrzlica za zahodno Štajersko in Zasavje, Trdinov vrh za Dolenjsko in Posavje, Sivka za severno Primorsko, Slavnik za južno Primorsko in Notranjsko ter Šmarna gora za Ljubljansko pokrajino in Gorenjsko. Sedmi repetitor je bil na Grmadi nad Ribnico in je kot rezerva pokrival osrednjo Slovenijo. V RCO je bil nadziran tudi ves promet. Tehnicna rešitev je dajala možnosti prevezovanja repetitorjev med seboj in s tem možnost zveze mobilnega udeleženca, npr. iz Primorske z obci-no v Prekmurju. Poleg tega je bilo mogoce prevezovati radijske zveze v javno in lokalno telefonsko omrežje. Sistem je poleg govornih omogocal tudi prenos pisanih – radioteleprinterskih sporocil ob izpadu ali nedelovanju javnega teleks omrežja. Za uporabnike je bil narejen tudi poseben radiotelefonski imenik s kratkimi navodili za uporabo in tajnimi številkami za vse udeležence. Drugo raven so vodili centri za obvešcanje v obcinah na sedežih pokrajin. Delo je potekalo simpleksno, z uporabo tehnike izpostavljenega simpleksa. Po-stajo na posamezni izpostavljeni lokaciji je upravljal center. Ta raven sistema je bila uporabljena predvsem za delovanje elementov sistema za opazovanje in obvešcanje ter za potrebe obcin znotraj pokrajine. Vkljucevala je 13 postaj. Vsaka je uporabljala svojo frekvenco, tako da ni bilo možnosti medsebojnih mo-tenj. Glavni operativni uporabnik te ravni je bil sistem zvez obrambe pred toco. Upravna postaja je bila na Lisci in je upravljala izpostavljene postaje, ki so pokri-vale obmocja protitocne obrambe. Udeleženci so bili strelci za obrambo pred toco. Tretja raven je pokrivala potrebe po lokalnih zvezah v klasicnem sim-pleksnem nacinu dela. Vsaka obcina je imela na voljo svojo doloceno frekven-co (kanal). Ta raven je bila namenjena predvsem potrebam civilne zašcite na lokalnem obmocju. Tudi druga in tretja raven sta, ce je bilo treba, omogocali radioteleprinterski prenos, torej prenos pisanih sporocil. Tehnicna sredstva, ki so delovala na vseh ravneh, so bila med seboj primerlji­va in uporabna kjer koli na obmocju Slovenije. Sistemsko so bile uvedene v uporabo radijske naprave Iskra TR-40LO, Iret PRC-450 in rocne naprave Iskra PTR-100. Glavna oblika dela je bil radiotelefonski nacin. Uporabnikov je bilo vec sto, saj so bile poleg stacionarnih postaj na lokacijah obcinskih centrov vgrajene radijske postaje tudi v vozila RSLO in obcin. Kot cetrto raven sistema štejemo tako imenovane obcinske zveze. Takrat je bilo po nekdanji državi še vedno veliko krajevnih skupnosti, v katerih ni bilo telefonske povezave. Zvezna uprava za radijske zveze je na zahtevo Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo zagotovila v obsegu od 40,7 do 42,2 MHz doloceno število frekvenc (kanalov z rasterjem 25 kHz). Te kanale so nato po posebnem razporedu dali v uporabo obcinam. V Jugoslaviji je bilo vec proizva­jalcev radijskih naprav, tako da je bilo na trgu mogoce kupiti razlicne postaje. V Sloveniji je bila dobavitelj in proizvajalec Iskra z napravami RT-10-T12. Vse slo­venske obcine so opremile svoje krajevne skupnosti in vecje delovne organiza­cije s temi sredstvi ter tako zagotovile še dodatno povezavo. Pri nas so namrec krajevne skupnosti že imele telefonske prikljucke in bile tako povezane z obci­nami. Sistem radijskih zvez je v tem primeru deloval kot rezerva telefonskemu, ce bi prišlo do izpada telefonije, bil je tudi zelo koristen ob nesrecah ali ujmah. V mnogih obcinah so ta sistem gradili ali pomagali graditi obcinski referenti za zveze, skupaj z obvezniki vojne enote za upravne zveze. Ker je bilo frekvencno obmocje za obcinske zveze doloceno za vso državo, žal ni bilo združljivo s prvi-mi tremi ravnmi našega sistema upravnih zvez. Vendar to ni predstavljalo težav, saj je bil namen teh zvez strogo lokalnega znacaja. Za brezhibno delovanje tako obširnega sistema so glavno breme nosili centri za obvešcanje, ki so bili pravzaprav centri upravnih zvez. Združevali so opravljanje nalog centrov zvez, operativnih centrov za obvešcanje in alarmiranje ter centrov oziroma postaj za kriptozašcito. Najprej je v zacetku maja 1983 zacel neprekinje-no delovati Republiški center za obvešcanje, ki je nastal z združitvijo nekdanjega centra za obvešcanje in alarmiranje ter šifroteleprinterskega centra pri Izvršnem svetu SRS. V njem je bilo na republiški ravni združeno delo obeh prejšnjih cen­trov, ki pa do tedaj nista delovala neprekinjeno. V RCO je bilo mogoce nadzo­rovati in voditi delo radiotelefonskega sistema prve ravni upravnih zvez, izvajali so se komutacija radijskih in telefonskih zvez, prevezava avtomatskih telefon-ski zvez z neposrednimi induktorskimi zvezami, teleprinterski prenos (odprt in šifriran) ter morebitno takojšnje obvešcanje vodstva ali funkcionarjev o nujnih zadevah. Z aktiviranjem stalnega delovanja centrov v obcinah, v katerih so bili sedeži pokrajin, in z opremljanjem ter delovanjem centrov v vseh preostalih obcinah, se je v delovnem casu vzpostavil delujoc sistem obvladovanja vseh nalog s podrocij sistema OJOA, upravnih zvez ter drugih nalog DPS (civilna za-šcita, usklajevanje delovanja organov, funkcionalne potrebe organov za ljudsko obrambo idr.). Konec osemdesetih let je v Sloveniji deloval sistem upravnih zvez, ki je s svo­jim neprekinjenim delovanjem zagotavljal takojšen pretok informacij od repub­liškega vodstva do vseh obcin, ce je bilo treba, pa tudi do krajevnih skupnosti in nazaj, brez nuje aktiviranja posebnih enot. Vecje nevarnosti in nesrece ter ujme so sistem utrdile v delu in zagotovile nenehno pripravljenost obvladovanja vsakršnega stanja. Cernobilska jedrska nesreca, železniška nesreca v Divaci, vec poplavnih nesrec po delih Slovenije in druge so se reševale s povezanostjo centrov za obvešcanje ob možnostih komuniciranja med katerimi koli tockami v Sloveniji. Upravne zveze pred osamosvojitveno vojno in po njej Delovanje sistema upravnih zvez je svojo vrednost in pripravljenost dokazovalo v pripravah na osamosvojitveno vojno in v njej. Že marca leta 1991 je Predsedstvo Republike Slovenije sprejelo sklep o ustanovitvi operativnega koordinacijskega telesa za primer izrednih razmer, ki je bil najvišje poveljniško telo Republike Slove­nije med osamosvojitveno vojno in je usklajevalo vse vojne operacije Teritorialne obrambe Republike Slovenije, slovenske milice in civilne obrambe. Za delovanje Republiške koordinacije (kot se je krajše imenovala) je bila za za­gotovitev komunikacijskih povezav odgovorna strokovna služba zvez RSLO, torej upravne zveze. Prva lokacija je bila v tretjem nadstropju objekta izvršnega sveta na Gregorcicevi 25, nato se je preselila v objekt izvršnega sveta na Gregorcicevi 20, od tam v drugo klet Cankarjevega doma, kjer je ostala do konca svojega delovanja. Koordinacija je delovala stalno z vsaj enim clanom iz RSNZ, RŠTO in RSLO. Na kraju delovanja je imela delujoco telefonsko garnituro ISICOM PLUS, na kateri so bili prikljucek centrale RCO, dva prikljucka telefonskih central PTT (eden iz centrale Cankarjevega doma, drugi pa iz centrale v glavnem objektu PTT na Cigaletovi ulici), prikljucek centrale RSLO, RŠTO in interni prikljucki na kraju delovanja koordinacijske skupine. Poleg naštetega je bil posebej prikljucen tudi telefon omrežja RSNZ. Med pekrskimi dogodki je bila vzpostavljena neposredna telefonska povezava med centrom Pekre in koordinacijsko skupino, tako da je bilo mogoce kadar koli brez posrednikov prenašati obvestila oziroma informacije. Najpomembnejši je bil prikljucek centrale RCO, od koder so bile nadaljnje možnosti prevezav v katero koli omrežje ali neposredno linijo oziroma v radijsko omrežje upravnih zvez. Na centrali RCO so bili vkljuceni tudi neposredni telefoni pri koordinacijskih podskupinah v pokrajinah (Kranjc, 2005, str. 69). Koordinacija je delovala neprekinjeno in je bilo zato treba zagotoviti tudi neprekinjeno delovan­je vseh zvez. Ob selitvah je bilo treba na novi lokaciji pripraviti vsa sredstva in jih povezati ter pripraviti prikljucne linije v razdelilniku lokalne centrale ter ob doloce­nem casu cim prej vkljuciti nove linije. Telefonske številke vseh prikljuckov se niso smele spremeniti in so morale ostati ves cas enake. V nobenem primeru ni bilo prekinitev zvez. Preklop je bil vedno opravljen istocasno, ko so se clani koordina­cije selili z ene lokacije na drugo. V sklopu sredstev zvez za delo koordinacijske skupine je bil na voljo tudi satelit-ski telefon sistema Inmarsat, ki so ga imeli na preizkušnji v RSNZ. Najbolj je prišel prav v casu pred vojno, ko smo konec maja iz Velike Britanije uvažali nove, sodob­ne radijske naprave Racal za enote teritorialne obrambe. Tovor je bil že pripravljen, da bi ga naložili na letalo, ki bi ga pripeljalo na Brnik. Obvešcevalni organi JLA so za ta transport izvedeli in treba je bilo spremeniti nacin prevoza. Po telefonu tega ni bilo mogoce urediti, ker so bile vse mednarodne telefonske zveze nadzorovane in bi lahko bila tudi ta informacija odkrita. Zato je bil aktiviran satelitski telefon, ki mu ni bilo mogoce prisluškovati. Po dogovoru je bil tovor preložen na tovornjak, ki je opremo pripeljal v Slovenijo po cesti. Poleg omenjenih delovnih lokacij koordinacijske skupine sta bili za morebit-no uporabo pripravljeni še dve lokaciji, kamor bi se skupina lahko preselila in takoj delala dalje. Ena je bila v kleti Iskrine stolpnice in druga v objektu RSNZ za Bežigradom. Najvecji izziv, ki ga je imela strokovna služba zvez RSLO pri zagotavljanju zvez za koordinacijo, je bila njena selitev med enim izmed koncev tedna na Stari vrh nad Škofjo Loko. Treba je bilo zagotoviti prevezave prikljuckov ljubljanskih telefonskih central do Kranja, nato iz Kranja prek Škofje Loke dvanaj­stkanalno napravo za povezavo do Starega vrha ter lokalno razpeljavo. Tudi na to lokacijo so bile vse povezave narejene pravocasno, tako da od zunaj ni bilo mogo-ce vedeti, kje se koordinacijska skupina nahaja. Priprave na morebitne težave ob razglasitvi osamosvojitve Slovenije so tudi na podrocju vojnih upravnih zvez tekle že od sredine leta 1990. Prva naloga je bila preveriti in zamenjati, ce bi bilo treba, potrebno število obveznikov enot za uprav­ne zveze. Za ROZ je bil to velik zalogaj in ne preprosta naloga. Spomladi 1991 je v pripravah na morebitne izredne ali vojne razmere ob razglasitvi samostojnosti Slovenije manjša skupina operativcev, med katerimi je bil tudi vezist iz RSLO, s helikopterjem obiskala vec lokacij po Sloveniji, ki bi v primeru nuje služile repub­liškemu vodstvu. Na podlagi te naloge je strokovna služba zvez pri RSLO pripravila nacrt povezovanja od teh lokacij do pokrajin in vseh obcin. Na sreco tega nacrta ni bilo treba uporabiti, je pa bil ROZ pripravljen na to nalogo. Vozila ROZ in tehnicna sredstva zvez so bila v zacetku junija 1991 preseljena. Prevoz je bil opravljen ponoci. Glavna lokacija sredstev in vozil ROZ je bila sicer vsa leta na Grmezu pri Lavrici (na jugovzhodnem delu Ljubljanskega barja), vendar so jo poznala tudi poveljstva enot JLA. Vozila so bila preseljena na tri lokacije, kjer so bila v zaprtih garažnih prostorih in nedostopna javnosti. V ponedeljek, 24. junija 1991, je bil v zgodnjih jutranjih urah mobiliziran celotni Republiški odred za zveze. Dopoldne so bile tri cete z opremo odpeljane na nove rezervne lokacije. Povelj­stvo odreda in prva ceta sta bila namešcena v naselju Hrastovec pri Dobrovi, blizu ceste Ljubljana–Polhov Gradec. Druga ceta je bila v Besnici pri Kranju in tretja v Tuhinjski dolini. Po dogovoru je vladal radijski molk, izvajalo pa se je usposabljan­je. Vsi obvezniki so resno upoštevali situacijo in brezhibno upoštevali ukaze nadre­jenih, ki so bili delavci sektorja zvez iz RSLO. Enako se je dogajalo v vseh trinajstih pokrajinah in vseh obcinah v Sloveniji, kjer so bile mobilizirane enote za upravne zveze in vzpostavljeni centri zvez na varnih lokacijah. Sistem vojnih upravnih zvez je bil pripravljen za prevzem nalog, ce bi bilo treba. Zaradi mobilizacije enot za zveze so nastajale težave na mirnodobnih loka­cijah, na katerih je bilo treba vzdrževati zveze za redno delo. Pripadniki enot za zveze so poleg dežurnega dela na sredstvih zvez in usposabljanja pomagali tudi pri zagotavljanju delovanja zvez na mirnodobnih lokacijah, kjer je potekal ves promet. Ker so imeli strelci obrambe pred toco v uporabi vec kot 200 radijskih postaj PRC-450, so bile te postaje razdeljene enotam TO, ki so imele težave pri zagotavljanju medsebojnih zvez. Nekaj postaj PRC-738 pa je ROZ namenil za posebne akcije, ker so zagotavljale varno komunikacijo in tem zvezam ni bilo mogoce prisluškovati. Upravne zveze so ves cas vojnih aktivnosti opravile svoje delo brezhibno in v celoti izpolnile komunikacijske potrebe obcinskih, pokrajinskih ter republiškega vodstva. Na višjih ravneh je vecina prometa tekla po telefonskih in teleks kanalih zvez, medtem ko so na obcinskih ravneh odigrale svojo vlogo radijske zveze. Za neprekinjeno in nemoteno delovanje sistema upravnih zvez gre pohvala predvsem strokovnim delavcem iz sektorja zvez RSLO in obcinskim referentom za zveze, ki so skrbeli za redno delo na mirnodobnih sedežih ter za enote za zveze na re-zervnih lokacijah. Povojno obdobje Upravne zveze so po osamosvojitveni vojni zaradi razlicnih vzrokov pocasi izgubljale svoje mesto v sistemu obrambe nove države. Naravnanost k vkljuce­vanju v severnoatlantske povezave in vstopanje v Evropsko unijo ter nov druž­beni sistem nista vec potrebovala organiziranosti obrambnih subjektov, kot v prejšnji državi. S skokovitim razvojem telekomunikacij in elektronskih sistemov so se vedno bolj razvijale tehnologije osebnega komuniciranja, ki ga je nudil operater javnih telekomunikacij, brez potrebe po vmesnih centrih za obdelavo informacij, vkljucno s šifriranjem in dešifriranjem sporocil. Sistem upravnih zvez je še naprej deloval s svojo mirnodobno komponento, saj je bilo v novonastali državi veliko potreb po komunikacijski podpori, s cimer je pomembno prispeval k razvoju, izgradnji, upravljanju in vzdrževanju zasebnega komunikacijsko-infor­macijskega sistema Ministrstva za obrambo. Na podlagi razvoja novih tehnologij sta bila v zacetku devetdesetih let uvede­na varna elektronska pošta (VEP) in kriptotelefon. Oba sta bila unikatna in plod razvoja, temeljecega na naših potrebah in zahtevah. Uspešno sta bila uvedena v delo obrambnih struktur v Sloveniji. Centri za obvešcanje, ki so že v vsem dotedanjem delu velik del svojega dela opravljali za civilno zašcito, so z letom 1994 prešli v upravljanje organov za zašcito in reševanje. Reorganizacija lokalne uprave in pristojnosti ter dolžnost države, da ureja podrocje obrambe in skrbi zanj, pa je zahtevala tudi reorganiza­cijo komunikacijskih potreb. Enote za upravne zveze so bile kadrovsko mocno zmanjšane. Nenehen izziv je bilo opremljanje in usposabljanje enot, saj je bilo vlaganje v opremljenost Teritorialne obrambe in pozneje Slovenske vojske te­meljna naloga ministrstva, poleg tega pa je bila prednostna tudi gradnja zaseb­nega komunikacijsko-informacijskega sistema Ministrstva za obrambo. Z uveljavitvijo racunalniških omrežij in digitalnih komunikacij so bili na Minis-trstvu za obrambo leta 2002 ukinjeni tudi javni teleks prikljucki. Zaradi tehno­loške zastarelosti teh storitev oziroma teleprinterskega omrežja, ki je v pretek­lem obdobju v sistemu upravnih zvez uporabnikom zagotavljalo hitro in varno izmenjavo sporocil, to za uporabnike ni bilo vec ustrezno. Naj sklenem: upravne zveze v Sloveniji so bile v procesu decentralizacije nek­danje skupne države dobro organizirane in opremljene. Do zacetka osamosvo­jitvenih procesov so imele za seboj najmanj dve desetletji razvoja in nabiranja izkušenj ter posodabljanja. Neposredno pred osamosvojitvijo se prednosti v teh­nicni opremljenosti in organiziranosti nismo niti prav zavedali. Ko pa se je zacela osamosvojitvena vojna in smo organizacijske rešitve in tehnicne sisteme preverili v praksi, pa se je pokazalo, da smo bili v prednosti pred nasprotno stranjo. Tudi zato sta bila zavarovanje osamosvojitve in obramba nove države takšna, kot sta bila – uspešna. Upravne zveze so bile pomemben steber tega uspeha. Viri: Brajnik, Tine, 1985. Osebni zapiski. Hrani avtor. Kranjc, Viktor, 2005. Vojna za Slovenijo 1991. Ljubljana, Vojaška zgo­dovina, 1/05, (9). Stipanic, Anton, 2012. Od pastirja do direktorja. Ankaran, samozaložba. Igor Bogataj ZVEZE MILICE IN NOTRANJIH ZADEV DO OSAMOSVOJITVE V prispevku opisujemo zveze slovenske milice in organov za notranje zadeve v prejšnji skupni državi od leta 1967 naprej1. Ta struktura se je v samostojni Republiki Sloveniji leta 1992 preimenovala v policijo. Del zgodovine zvez slovenskih varnostnih struktur spada v obdobje SFRJ. To je pomenilo, da je bilo institucionalizirano sodelovanje z Zveznim sekretariatom za notranje zadeve, poleg tega pa je bil sistem v zasnovi centraliziran. Vendar poudarjamo, da so se kmalu pokazale težnje po de­centralizaciji v Jugoslaviji, h katerim lahko prištevamo sprejetje prvega slo­venskega zakona o notranjih zadevah, ki je zacel veljati leta 1967. Kmalu po sprejetju zakona o notranjih zadevah je bila ustanovljena lastna tehnic­na služba zvez za opravljanje nalog milice. Pred tem obdobjem je namrec delovala enotna služba zvez, ki je skrbela za komunikacije razlicnih repub­liških organov, ki so bili odgovorni za varnost države. Organizacijski pristop k zvezam v slovenski milici Novoustanovljena tehnicna organizacijska enota milice v Sloveniji se je imenovala Odsek za zveze in je bila v zacetnem obdobju kadrovsko zelo omejena. Ker niso imeli vsi državni organi oziroma organizacije, odgovor­ne za javno varnost in reševanje, vzpostavljenih služb za zveze, jim je pod-poro nudila tehnicna služba milice. Kot primer lahko navedemo Gorsko reševalno službo, ki ji je milica še dolgo obdobje dajala tehnicno pomoc na podrocju radijskih zvez. Prav tako si je slovenska milica prizadevala in tudi uspela izboriti ne­kaj samostojnosti, povezane z uporabljenimi tehnicnimi rešitvami, znotraj Jugoslavije. Na nekaterih segmentih pa se temu ni dalo izogniti in je bilo vseeno nujno medrepubliško usklajevanje oziroma dogovarjanje na zvezni ravni. Tako je usklajevanje frekvenc milice potekalo prek Zveznega sekreta­riata za notranje zadeve, ki je pripravljal tako imenovani generalni plan te­lekomunikacijskega sistema zvez organov za notranje zadeve Jugoslavije. Zvezna uprava za radijske zveze je kot vrhovni organ skrbela za ustrezno 1...Pri.oblikovanju.prispevka.so.mi.s.pricevanji.in.nasveti.pomagali:.Marjan.Antoncic,.Francišek.Dolinšek,.Bojan.Glavnik,.Janez.Javornik.in.Vasilij.Ribic. Shema iz dokumenta Zvezne uprave za radijske zveze iz leta 1980 o usklajevanju radijskih frekvenc s sosednjimi državami (osebni arhiv: Igor Bogataj) uporabo radijskih frekvenc vseh uporabnikov v vsej nekdanji državi, prav tako pa je usklajevala frekvence s sosednjimi državami2. Oprema, ki se je v milici uporabljala za zveze, je sledila razvoju tehno­logije v svetu, vsekakor pa je treba poudariti, da je bila tudi v Jugoslaviji v nekaterih delih zelo razvita elektronska industrija. V celotnem casovnem razponu razvoja zvez v milici lahko govorimo najprej o obdobju uporabe elektronk, ki mu je sledilo obdobje uveljavitve polprevodniških elementov. Naslednja stopnja so logicna vezja in mikroprocesorji ter s tem tudi uvel­javitev programske opreme. Seveda je moralo razvoju opreme slediti tudi znanje tehnicne ekipe milice, zato je bilo treba uvesti nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje, ki je z leti postajalo vedno bolj vsestransko in obsežno. 2...V.casu.pred.osamosvojitvijo.Slovenije.so.se.naši.organi.in.organizacije.že.zavedali.pomembnosti.podrocja.uporabe.radijskih.frekvenc,.ki.ga.mora.vsaka.država.urejati.sama..Predstavniki.milice.so.sodelovali.od.prvih.korakov,.ki.so.bili.narejeni.na.zacetku.leta.1991.na.Republiškem.sekretariatu.za.promet.in.zveze..Koncni.rezultat.pogovorov.je.bila.ustanovitev.Republiške.uprave.za.telekomunikacije,.predhodnice.današnje.Agencije.za.komunikacijska.omrežja.in.storitve.(AKOS). Antenski stolp na objektu Krim (foto: arhiv policije) Prva samostojna tehnicna služba za zveze znotraj milice, Odsek za zveze, je vkljucevala tri glavna podrocja: brezžicne zveze, žicne zveze in eksploatacijo. Pred tem so podrocje zvez upravljali v službi, ki je spadala pod pristojnost službe državne varnosti. Prvi vodja Odseka za zveze je bil Jože Kuhar. V zacetnem obdobju službe zvez milice sta bili na podrocju ra­dijskih komunikacij aktualni kratkovalovna (KV) in ultrakratkovalovna (UKV) tehnologija. Pri žicnih zvezah sta prevladovali telefonija in telegrafija, po-leg tega pa so v službo zvez umestili še telefonske posrednike. S stališca operativnega dela je bila Slovenija razdeljena na osem uprav za notranje zadeve (UNZ). Pozneje se je število uprav povecalo na trinajst3. Odsek za zveze je bil odgovoren predvsem za infrastrukturno opremo za obmocje vse republi­ke, prav tako je skrbel tudi za terminalni del opreme. Tehnicna služba na republiški ravni je skrbela tudi za montažo infrastrukturne opreme, tako je na primer na vseh planinskih objektih sama opravila vse namestitve an-tenskih in napajalnih sistemov, skupaj z radijskimi napravami. Tak pristop je bil nujen, ker je bilo treba v nekaterih izrednih primerih naloge opraviti takoj in ni bilo mogoce cakati na zunanje izvajalce. Hitra realizacija je bila nujna ob vecjih naravnih nesrecah, nenacrtovanih operativnih dogodkih ali varnostno kriticnih situacijah. Ker je bilo ugotovljeno, da mora biti del storitev in podpore cim bližje koncnim uporabnikov, so se tudi na regional-ni ravni ustanovile kadrovsko manjše tehnicne službe zvez. Vsaka regija je zato imela svojo tehnicno službo, ki je bila podaljšana roka republiškega Odseka za zveze. S takim pristopom so se težave, ki so morebiti nastale na lokalni ravni, lahko najhitreje reševale4. Zanimiv je pogled oziroma razmišljanje pred obdobjem, ki ga opisuje-mo, ko v milici še ni bil ustanovljen samostojen odsek za zveze. Tako so v Nacrtu razvoja UKV-zvez (1960, str. 1) zapisali: »Trditev, da so KV radio zveze nepokretne, pa velja samo v omejenem obsegu. Tehnicne lastnos-ti, zlasti še velikost anten, moc, zasedenost KV podrocij, obstoj mrtve cone in spreminjanje pogojev širjenja z letnimi casi so vzrok, da krajevna radio omrežja skoro nikjer vec ne uporabljajo KV radio zvez.« S takim razmišljanjem so tlakovali pot za uvajanje UKV-sistemov v delo milice, vendar je moralo miniti še nekaj casa, da je prišlo tudi do uresnicitve. V že navedenem dokumentu so zapisali stališce, da sta za zveze pomembni predvsem zanesljivost in tajnost. 3...Za.primerjavo.navedimo,.da.smo.v.Republiki.Sloveniji.po.opravljeni.racionalizaciji.ponovno.na.številki.osem,.organizacijske.enote.na.regionalni.ravni.pa.se.imenujejo.Policijske.uprave.(PU). 4...Podoben.nacin.dela.je.v.uporabi.še.danes,.ker.se.je.izkazal.kot.najboljši. Nekaj pogledov na zveze v milici v šestdesetih letih V 60. letih je radijska oprema milice delovala še v štirimetrskem frek­vencnem obmocju, pred tem pa tudi v sedemmetrskem. Bazne postaje na izpostavljenih planinskih lokacijah so bile v tem primeru medsebojno po­vezane z dvometrskimi linki. Takšno odlocitev lahko razumemo, ker je bila skladna s takratnim tehnološkim razvojem. Sredi omenjenega desetletja pa se je zacel prehod na ultrakratkovalovno frekvencno (UKV) obmocje za ba­zne postaje in ultra visoke frekvence (UHF) za linkovske povezave. To je povzrocilo tudi spremembo pri organizaciji regionalnih omrežij, ki so se v naslednjih desetletjih funkcionalno in kolicinsko prilagajala potrebam milice. V zacetnem obdobju so bile namrec v posamezni regijah le po ena ali dve bazni postaji (repetitor), v naslednjih desetletjih pa se je število baznih po­staj bistveno povecalo. V uporabi so bili prenosni radijski terminali (radijske postaje), ki so imeli še elektronke, Iskra UKP 3 Phonoport, avtomobilski terminali Lorenz SEM 7 in Iskra UKM 5 ter stacionarni terminali Lorenz SEF. Tudi navedeni avtomobilski in stacionarni terminali so imeli še elektronke. Hkrati pa so bili v uporabi novejši prenosni terminali, ki so že imeli tranzistor­je, Iskra UKP 5 in Iret PRC 149. Iz navedenih modelov lahko vidimo, da je imela tudi domaca Iskra za tiste case zelo napredno tehnologijo. Kot zani­mivost lahko navedemo, da zaradi financnih omejitev v vseh vozilih niso bile namešcene radijske postaje. Tako so prakticirali pristop, da so bile v vozilih že pripravljene ustrezne napeljave, uporabnik pa je moral pred nastopom svoje službe namestiti avtomobilsko radijsko postajo. Seveda je ta postopek zahteval nekaj casa in uporabniki so morali biti usposobljeni za namestitev postaje. Tudi za opremo tak nacin ni bil najboljši, ker je bila ob nenehnih selitvah med razlicnimi vozili vecja možnost poškodb in okvar. V milici je bilo v uporabi tudi fiksno govorno omrežje, ki je pri svojih za-cetnih korakih uporabljalo elektromehansko tehnologijo. Omrežje je omo-gocalo govorno komunikacijo med organi za notranje zadeve, povezano pa je bilo neposredno z drugimi organi oziroma organizacijami, kot so: že­leznice, elektrogospodarstvo, carina, radio in televizija, vojska ter nekatera pomembna podjetja. Prikljucki fiksnega govornega omrežja so bili aktivni tudi na vseh pomembnih tockah drugih državnih in republiških organov in so sestavljali tako imenovano specialno omrežje. V fiksno omrežje je bila vkljucena telefonska centrala proizvajalca Siemens. Zanimivo je, da je za­radi takratne tehnologije redno vzdrževanje obsegalo cišcenje kontaktov in mazanje gibljivih delov. Omeniti velja tudi uporabo induktorskih telefo­nov, tako imenovanih poljskih telefonov, ki so se uporabljali tam, kjer so to zahtevale operativne potrebe in ni bilo nobene druge telekomunikacijske Telefonska posredovalnica v šestdesetih letih (foto: arhiv policije) infrastrukture. Ko je bila na voljo ustrezna tehnologija in ker je bilo v najpo­membnejših komunikacijah treba izvajati kriptiranje, je bilo kupljenih nekaj naprav švedskega proizvajalca Transvertex. V podrocje fiksnih govornih storitev lahko uvrstimo tudi klice na intervent­ne številke. V zacetnem obdobju je bila omenjena številka dvomestna, in sicer 02, pozneje pa je bila uvedena nova interventna številka milice – 92. Interventne klice obcanov so sprejemali v stalnih službah, med operativnim razvojem enot milice pa so se te službe preoblikovale v operativno-komuni­kacijske centre, pod tem imenom jih poznamo še danes. Z osamosvojitvijo se je zacela uvajati interventna številka 113. Zveze v milici in njihova modernizacija v sedemdesetih letih V 70. letih se je na radijskem podrocju zacela modernizacija UKV-sis­temov, tako je bila namešcena infrastrukturna oprema Stornophone, serija 600 (proizvajalec Storno). V tem obdobju je bil opravljen tudi prehod na 25 kHz frekvencne kanale. Prehod na ožje kanalske pasove je bil nujen, ker se je tako podvojilo število kanalov. Med radijskimi terminali so bili najvec v uporabi rocni Storno 511 in 812 ter avtomobilski Iret VRC 112, 212, 412 in 512. Ti radijski terminali so se uvajali daljše obdobje, ki se je pomaknilo tudi v 80. leta. Radijski terminali so še vedno imeli locene oscilatorje za posamezni kanal. V naslednji generaciji radijskih terminalov pa so se že uveljavili tudi frekvencni sintetizatorji, kar je pomenilo, da so lahko imeli ra­dijski terminali vec kanalov. V zacetni fazi te modernizacije se je zacel uva­jati tudi tako imenovani dispecerski sistem, ki je bil namenjen operativno--komunikacijskim centrom. Dispecerski sistem je bil neposredno povezan z regionalnimi radijskimi omrežji posameznih uprav za notranje zadeve in je omogocal govorne komunikacije med centrom in uporabniki na terenu. Vsekakor je zanimiva takratna odlocitev na ravni Jugoslavije, ki je v UKV-ob­mocju predpisala frekvencni razmik med oddajno in sprejemno frekvenco 4,5 MHz, medtem ko se je v drugih državah uporabljal predvsem razmik 4,6 MHz. Tak nacin uporabe parov je še dodatno otežil frekvencno usklajevanje s sosednjimi državami. Tudi razvoj dispecerskega sistema radijskega omrežja je doživel pomem­ben tehnicni napredek. Kot je bilo omenjeno, se je njegova uvedba zace-la v 70. letih, v prvem obdobju so podpirali samo govorne komunikacije. Na zacetku naslednjega desetletja so se zaceli uvajati dispecerski sistemi Compad, proizvajalca Storno. Oprema je pomenila naslednjo stopnjo v teh-nicnem razvoju, saj je vsebovala mikroprocesorje. Uporabniki so imeli na voljo dodatno funkcionalnost, ker se je v radijskih terminalih zacela uporabljati iden­tifikacijska številka. Identifikacijska številka posameznega radijskega terminala je bila sestavljena iz petih digitov, uporabljal pa se je 5-tonski sistem CCIR (angl. Consultative Committee on International Radio) z dolžino posameznega tona 70 ms (milisekund). Pripravljeni so bili tudi temelji za uvajanje rešitve CTCSS (angl. Continuous Tone-Coded Squelch System) oziroma tonov PL (angl. Private Line). S tem se je omejil dostop do baznih postaj le radijskim terminalom, ki so podpirali oddajo omenjenih tonov. Kot zanimivost lahko navedemo, da se je v razvoj koderja/dekoderja tonov CCIR aktivno vkljucila tudi Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani. V 70. letih so se zaceli uvajati UHF-radijski sistemi, in sicer za dve vrsti delovanja. Zaradi karakteristik razširjanja radijskih valov v gostih urbanih ob-mocjih so bile UHF-bazne postaje namešcene v vecjih slovenskim mestih. Namenjene so bile za govorno komunikacijo milicnikov pešcev in so bile ge­ografsko omejene na manjša obmocja. Na zacetku so bili v uporabi radijski terminali angleškega proizvajalca Pye in še dolgo potem, ko terminali že niso bili vec aktivni, se je uporabljal izraz »pajevka«, sploh med tehniki zvez. Drugo UHF-omrežje pa se je postavilo kot linkovski radijski sistem med vecjimi mes-ti v Sloveniji in je bilo namenjeno za teleprinterske povezave. Delovni naziv Teleprinterska posredovalnica v sedemdesetih letih (foto: arhiv policije) omenjenega omrežja je bil UHF-teleks. Teleks je omogocal prenos alfanu­mericnih sporocil in ker je bila osnova analogno radijsko omrežje, so bile prenosne hitrosti podatkov zelo nizke. Omrežje UHF-teleks je omogocalo tudi prenos govora in je bilo namenjeno predvsem za rezervne zveze. Radijski sistemi, ki so bili v uporabi na ravni regij, so bili po svoji zasnovi enotni za vso Slovenijo, povsem drugacen pa je bil sistem, ki se je uporabljal na obmocju uprave za notranje zadeve Nova Gorica. S stališca zagotavljanja radijskega pokrivanja je teren uprave zelo zahteven, saj obsega geografsko obmocje od bližine Nanosa do Nove Gorice, Brd, celotne Soške doline in notranjosti s Cerknim in Idrijo. Na zacetku je bilo to obmocje pokrito s tremi baznimi postajami, ki so vse delovale na isti frekvenci v UKV-frekvencnem obmocju. Bazne postaje so bile prek radijskih linkov UHF povezane s cen­tralno opremo. Ta je v sprejemnem delu zaznala, s katere bazne postaje prihaja najboljši signal od mobilnih uporabnikov na terenu in nato le prek te bazne postaje oddajala govorno komunikacijo. Ob koncu 80. let pa je bil ta sistem nadgrajen in je s tem omogocal dodatno zmogljivost uporabni­kom. V sprejemnem delu je centralna oprema še vedno dinamicno izbrala najboljši signal z razlicnih baznih postaj, v oddaji pa je hkrati aktivirala vse tri oddajnike. S tem se je lahko povecal radijski doseg oziroma je uporabnik na celotnem obmocju uporabljal le en kanal. Proizvajalec omrežja je bil danski Storno, sistem se je v anglešcini imenoval co-channel/diversity. Rešitev je bila tehnicno precej zahtevna in edina v Jugoslaviji. Treba je namrec vedeti, da morajo biti frekvence vseh treh oddajnikov zelo natancne, kar je bilo doseženo z oscilatorji, ki so bili zaradi cim manjšega nihanja temperature vgrajeni v posebne pecice. V tistem casu za civilno tržišce namrec še niso bili na voljo sprejemniki signala GPS, ki bi jih lahko uporabili za sinhroniza­cijo analognih omrežij. Za kratkovalovne zveze (KV) je imela milica v zacetnem obdobju posta­vljen oddajnik v bližini Ljubljane (Lavrica), ki je bil prek žicne povezave pri­kljucen na komunikacijski center v mestu. Prav tako so bili kratkovalovni oddajniki postavljeni na vsaki upravi za notranje zadeve. Naloga milicnika na kratkovalovnem oddajniku/sprejemniku je bila, da si je dnevno zapiso-val operativna obvestila, ki so bila posredovana prek omenjenega sistema. Vsak dan so ob 19. uri s centralne lokacije posredovali sporocila na regio­nalno raven. Prav tako je veljala zahteva, da se enaka oprema uporabi za vzpostavitev zvez z drugimi republikami v nekdanji državi. V zacetku 70. let je bila opravljena tudi modernizacija kratkovalovnih zvez, za ta namen so bile kupljene naprave proizvajalca Racal. Pred tem so Delovno mesto dežurnega za zveze v sedemdesetih letih (foto: arhiv policije) se uporabljale kratkovalovne zveze RUP, enake je imela tudi jugoslovanska vojska. Prve kratkovalovne zveze v milici pa so bile naprave proizvajalca Iret. S casom sta se povecala število aktivnih naprav in tudi obseg komunikacij v tem frekvencnem obmocju, oprema je bila namešcena tudi na ravni postaj milice. Zadnja vecja modernizacija kratkovalovnih zvez je bila opravljena v 80. letih, ko so bili kupljeni radijski terminali TRA-931, proizvajalca Racal. Za te terminale so bili kupljeni tudi 100-vatni ojacevalniki. V bistvu so bile kratkovalovne zveze uporabljene predvsem za stacionar-no delovanje. Poleg prenosa govornih komunikacij pa je bilo na to radijsko opremo mogoce prikljuciti tudi teleprinterje. Na centralni ravni milice je bila kratkovalovna oprema s teleprinterji namešcena tudi v posebna vozila, na­menjena za zveze. Za ta namen so bila uporabljena terenska vozila Fiat Campagnola in pozneje Land Rover, ki so bila nekoliko manjša in zato bolj mobilna. Za uporabo na višji ravni vodenja so imeli dodatno na voljo vecja oziroma težja vozila, ki pa so imela nekatere omejitve – na primer pri hit-rosti premika. Na zacetku 70. let so v milico dobili dve zelo veliki vozili ZIL, proizvedeni v Sovjetski zvezi, seveda pa so se uporabljala tudi vozila jugo­slovanske proizvodnje, na primer TAM, poznan pod vzdevkom Dojc. Poleg zagotavljanja kratkovalovnih zvez so ta posebna vozila omogocala tudi upo­rabo drugih tehnicnih rešitev za zahteve milice, na primer za vzpostavitev UKV-baznih postaj (repetitorjev) in linkovskih povezav z veckanalnimi sistemi Siemens FM 200. Milica je redno sodelovala pri razlicnih vajah v Sloveniji, v nekaterih pri­merih pa je bilo vkljucenih vec republik. To so bile vaje, kot na primer NNNP – nic nas ne sme presenetiti, na katerih so se navadno simulirale vecje na­ravne nesrece (potresi) oziroma drugi pomembni operativni dogodki (tero­risticni napad). Za namestitev celotne telekomunikacijske opreme na vajah je bila odgovorna služba zvez milice. Pri tem se je pogosto vzpostavljala dodatna telekomunikacijska infrastruktura v zelo velikem obsegu. Izkušnje z vaj so bile pomembne, saj je v praksi obcasno prišlo do dogodkov, ob kate­rih je bilo treba angažirati vso razpoložljivo opremo. Del opreme je bil zaradi takšnih povecanih potreb spravljen v skladišcih. Med vecje resnicne dogod­ke lahko štejemo vec potresov v Posocju ter obsežne poplave na obmocju Krškega in Celja. Pozneje se je za takšna vozila zvez zacel uporabljati izraz MOKC – mobilni operativno-komunikacijski center. Navadno je bil center sestavljen iz dveh enot. V prvi je bil poveljniški oziroma dispecerski del, v drugem delu pa je bila namešcena tehnicna oprema zvez. Zelo podoben pristop se uporablja še danes. Na naslednji sliki so prikazana vozila za zveze, ki so bila uporabljena na vaji na Lisci leta 1985. Z Land Roverji je takratna ekipa v osmih urah od Vozila zvez milice na vaji na Lisci (foto: arhiv policije) napovedi zacetka vaje vzpostavila sistem na zahtevanih lokacijah. Celoten radijski sistem so sestavljali kratkovalovni center, center za šifriranje, vecka­nalni linkovski oziroma radiorelejni sistem FM 2005 ter ustrezno število UKV­-baznih postaj. Za vso opremo sta bili dodatno potrebni še dve tovorni vozili. Veckanalni radijski linkovski sistem je deloval na relaciji Ljubljana–Krim–Lis-ca–Sevnica in je bil na koncnih tockah prikljucen na telefonsko in teleprin­tersko omrežje, ki sta ga uporabljala štaba na obeh krajnih lokacijah. Poleg tega se je prenos šifriranih sporocil izvajal prek kratkovalovnega omrežja, ki je bilo uporabljeno tudi za govorne komunikacije. Zelo obsežna vaja je bila tudi na obmocju Bele krajine in Karlovca, v katero so bili vkljuceni uporab­niki dveh republik nekdanje države, milica pa je imela predvsem nalogo va­rovanja. Milica je zagotavljala komunikacije ob vecjih dogodkih tudi drugim uporabnikom, saj je bila dostopnost opreme na tržišcu zelo omejena. Tako je leta 1979 na svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu zagotavljala radij­ske komunikacije tudi ekipi organizatorja, bazne postaje so bile za uporabo na prireditvi postavljene na blejskem gradu. V službi zvez so med drugim zagotavljali telekomunikacijsko opremo, ki je skrbela za podatkovne povezave v racunalniškem sistemu milice. Prvo racunalniško okolje je temeljilo le na osrednjem racunalniku, imeno­vanem tudi host. Oddaljeni terminali so do njega dostopali po posebnih 5..Postavljen.je.bil.na.Planinskem.domu.na.Lisci. 54 nizkohitrostnih najetih linijah, po protokolu SNA (angl. Systems Network Architecture). Tipicno je šlo za modemske povezave 300–1200–2400 b/s (bitov na sekundo), kar je omogocalo zgolj prenos in prikaz alfanume­ricnih znakov. V okolju z enim racunalnikom je bilo delovanje, predvsem pa deljenje virov, razmeroma preprosto. Sistem je postal mnogo bolj za­pleten že, ce naj bi se povezala dva racunalnika. Takrat smo se soocili s tako imenovanim naslavljanjem naprav, zaznavo in odpravljanjem napak, sinhronizacijo in usklajevanjem posredovanja podatkov. Nekateri izzivi in novosti v osemdesetih letih in pridobivanje prednosti Ko je bil Josip Broz Tito na zdravljenju v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani, v prvih mesecih leta 1980, so bile pred milico postavljene nove nalo­ge, povezane z varovanjem. Takrat je bila sprejeta odlocitev, da je treba nujno kupiti sistem za brezžicno klicanje (angl. paging). Ob zahtevi po cim hitrejši uresnicitvi naloge je bil kupljen oddajnik Motorola Micor z dolocenim številom sprejemnikov osebnega klica Motorola Pageboy, imenovanih tudi pagerji. Ta-krat je bil predstavnik tehnicne službe milice nemudoma napoten k proizva­jalcu v Nemcijo, kjer so bili opravljeni preizkus delovanja, prevzem opreme in tehnicno usposabljanje, nato pa je bil takoj opravljen prevoz opreme v Slove­nijo. Oddajnik smo v najkrajšem roku namestili na stavbo na Cigaletovi ulici v Ljubljani6 in ga povezali s posrednikom za pošiljanje govornih obvestil, ki je deloval na sedežu milice na Štefanovi ulici 2. Sistem je deloval v UKV-frek­vencnem obmocju, zaradi zelo velike oddajne moci je imel tudi precej velik do-seg. Prvi sprejemniki osebnega klica so omogocali prenos govornih sporocil, vendar je sistem podpiral tudi prenos digitalnih signalov, zato so bili naknadno v operativno uporabo dodani sprejemniki osebnega klica Motorola Optrx, ki so omogocali prikaz alfanumericnih sporocil. Govorimo o casih, ko še ni bilo mobilne telefonije in so lahko le prek sprejemnikov osebnega klica priklica­li milicnike, ki niso bili na svojem delovnem mestu oziroma zunaj delovnega casa niso bili doma. Ker se je storitev pokazala kot zelo ustrezna, se je sistem razširil tudi na preostale enote po Sloveniji. Vendar v ta namen ni bilo zgrajeno posebno radijsko omrežje, ki bi bilo namenjeno le klicanju oseb. Uporabljena so bila obstojeca govorna omrežja UKV, ki so delovala na regionalni ravni. Selektivni klici sprejemnikov so bili opravljeni v sistemu pettonske signalizacije CCIR. Komunikacija je bila seveda le enosmerna, od bazne postaje do oseb­nega sprejemnika klica, zato je moral uporabnik po sprejetem klicu zvezo s 6..Danes.je.na.Cigaletovi.15.v.Ljubljani.sedež.podjetja.Telekom. Radiorelejna postaja Siemens FM-200 (foto: arhiv policije) klicateljem oziroma narocnikom klica vzpostaviti prek fiksnega telefona. Že proti koncu 70. let so se zacele v milico uvajati tudi veckanalne linkovske zveze oziroma tako imenovane radiorelejne zveze. Uporabljene so bile naprave FM 200, proizvajalca Siemens. Med drugimi je takšno opremo uporabljala tudi jugoslovanska vojska. Naprave so bile namenjene za usmerjene zveze tocka– tocka in so imele vgrajen multipleksni sklop, ki je omogocal 30 dvožicnih kanalov, kar pomeni prav toliko hkratnih komunikacij, ter so podpirale priklop telefonskih oziroma teleprinterskih terminalov. Sistem je deloval v frekvencnem obmocju 610– 960 MHz, kar je bilo za tisti cas precej visoko. V obdobju, ki je sledilo osamosvojitvi, so se naprave postopoma zacele ugašati, ker je bilo treba sprostiti del frekvenc za sistem mobilne telefonije GSM, del omenjenih frekvenc pa je bil že pred tem namenjen za televizijske oddajnike. Postopoma so se v milici zaceli uporabljati tudi osebni racunalniki (angl. Per­sonal Computer – PC), kar je pomenilo tudi pravo malo revolucijo v tradicional­nem okolju racunalniških komunikacij. PC so bili najprej samostojne naprave, vendar je poslovno okolje kmalu spoznalo njihovo veliko prilagodljivost in poten­cial. Na zacetku 90. let so se zacela uvajati tudi lokalna racunalniška omrežja (LAN – Local Area Network), zatem je sledila potreba po medsebojnih pove­zavah lokalnih omrežij, kar je omogocilo uvedbo razlicnih omrežnih aplikacij. V splošnem so v tem casu aplikacije še vedno ostajale samostojne in locene, prica pa smo bili razvoju razlicnih komunikacijskih protokolov. V zvezi z operativnimi akcijami milice je zelo pomembna funkcionalnost tudi kriptiranje v radijskem sistemu. Treba se je zavedati, da je bil Generalni plan telekomunikacijskega sistema zvez organov za notranje zadeve Jugo­slavije zelo velika ovira za Slovenijo pri uvajanju kriptirnih sistemov v svoje komunikacije, zato so se iskali nacini, kako zagotoviti neodvisnost in samo­stojnost. Seveda je bila v zacetnem obdobju rešitev v tehnicnem smislu tež­je izvedljiva, kar je bila posledica razvoja tehnologije. Pomenila bi tudi velik financni zalogaj, saj se je število aktivnih radijskih terminalov skozi razlicna obdobja hitro povecevalo in je ob koncu 80. let že preseglo štiri tisoc. Zato so milicniki na terenu uporabljali posebne pogovornike, s katerimi so s predhodno dolocenimi številskimi oznakami najavljali standardizirane dejavnosti. Seveda je to pomenilo dodatno obremenitev milicnikov, ki so morali vedeti, s kakšno številsko kodo je oznacena posamezna naloga oziroma dejanje. Za operativno najbolj pomembne službe pa je bil kupljen Motorolin DVP-sistem (angl. Digital Voice Protection), skupaj z radijskimi terminali Motorola MX-350, ki so imeli digitalno kriptiranje. Število radijskih termi­nalov z navedenim kriptiranjem je bilo zelo omejeno. Radijski sistem Moto­rola DVP je bil popolnoma locen od analognih radijskih omrežij. Sistem je predstavljal najvišjo stopnjo kriptiranja, ki nam jo je dovolila ameriška vlada. Treba se je zavedati, da je bila politicna polarizacija v svetovnem merilu drugacna, kot smo ji prica danes. Jugoslavija je bila sicer neuvršcena drža­va, vendar je kljub temu imela, sicer omejene, možnosti uporabe zahodne tehnologije. Prav tako smo informacijo o uporabljeni opremi DVP, tudi v relaciji do zveznega sekretariata za notranje zadeve, poskušali zadržati le znotraj Slovenije. S tem smo dosegli doloceno neodvisnost od nekdanje države in zagotovili varne komunikacije našim uporabnikom. V casu pred osamosvojitvijo je bila izpostavljena problematika prisluško­vanja radijskim komunikacijam milice. V tistem obdobju je bil še posebno prisoten strah pred prisluškovanjem drugih organov v Jugoslaviji. Zato so se zaceli vgrajevati posebni analogni mešalci signalov – scramblerji SC20­460, proizvajalca Transcrypt. To je bila namrec edina možnost kriptiranja ra­dijskih komunikacij milice v razmeroma kratkem casu. Zaradi pomembnosti vsebine je tehnicna služba sama opravila vgradnjo modulov za kriptiranje v razlicne tipe radijskih postaj, kar je predstavljalo zahteven servisni poseg. Treba je bilo uporabiti namensko delovno postajo za spajkanje z infrardeco svetlobo, ker je bila v radijskih terminalih že uporabljena tehnologija SMD (angl. Surface Mount Device). Na primer v radijskih terminalih Motorola P-210 je bilo treba odstraniti mikroprocesor, narediti predelavo vezja na ma-ticni plošci in nazaj prispajkati mikroprocesor. Pomembna je bila tudi zahteva milice, da imamo popolnoma odprte teh­nicne možnosti spreminjanja vseh enkripcijskih kljucev v modulih za kripti­ranje in to nalogo izvajamo sami. S tem je bilo doseženo, da je imela milica na podrocju kriptiranja komunikacij popolno samostojnost, tako v odnosu do proizvajalca opreme kot tudi do organov za notranje zadeve drugih re-publik in Zveznega sekretariata za notranje zadeve. Prav tako smo kupovali samo module za kriptiranje, ki smo jih naknadno vgrajevali v obstojece ra­dijske terminale in smo jih pri uvozu deklarirali kot rezervne dele oziroma nismo navedli njihovega tocnega namena. Zaradi takega pristopa na zvezni ravni nekdanje države niso bili seznanjeni z uporabljeno opremo in njenimi zmožnostmi. Analogni scramblerji so se montirali v omejenih kolicinah radij­skih terminalov, saj so po eni strani sicer res pomenili višjo raven varnosti komunikacij, po drugi strani pa se je v analognem okolju vseeno nekoliko poznalo pri kakovosti govora, ki je bila na ustrezno nižji ravni. Milica je, poleg skrivanja informacij o uporabljenih nacinih kriptiranja, tudi na drugih podrocjih poskušala doseci, da je bilo zveznim organom cim manj znanega o uporabljeni opremi. Tako smo že ob koncu 80. let izvajali postopke, s katerimi smo sledili našim usmeritvam. Nakup avtomobilskih radijskih terminalov Iret VRC-617 je potekal tako, da je bila oprema najprej sestavljena pri proizvajalcu, naša tehnicna služba pa jo je pregledala. Zatem so bili vsi radijski terminali razstavljeni na posamezne module, vsak kos je bil ustrezno oštevilcen. Po dobavi materiala v Slovenijo pa je tehnicna služba milice opravila obraten postopek. To je pomenilo, da je bilo treba vse radijske terminale ponovno sestaviti in opraviti meritve ustreznosti delovanja. Treba se je zavedati, da je bila carinska služba v tistem casu v zvezni pristojnosti in podatke o opremi, ki jo je kupovala Slovenija, bi lahko imeli tudi drugi organi v nekdanji državi. V primeru radijskih terminalov Iret VRC-617 so bile pošiljke dobavljene v vec razlicnih obdobjih, da ni bilo prevec sumljivo, v specifikacijah pa je bilo navedeno, da vsebujejo le rezervne dele (module). Tudi na drugih podrocjih dela je milica del operativno pomembnih infor­macij zadrževala znotraj Slovenije. Tako so bile lokacije, na primer Gotenica in Kocevska Reka, do katerih je imela dostop le zelo omejena skupina oseb. Že v tehnicni službi niso imeli vsi zaposleni možnosti dostopa, za predstavni­ke iz drugih republik pa so bile te lokacije popolnoma zaprte. Veljali so strogi varnostni ukrepi in lokacije so bile zelo varovana skrivnost. Na teh krajih se je med drugim skladišcil del telekomunikacijske opreme, ki bi bila morebiti potrebna v izrednih razmerah. Del celotne infrastrukture teh lokacij pa je bil celo tako zgrajen, da je omogocal umik republiškega politicnega vodstva, ki bi v spremenjenih razmerah lahko delovalo daljši cas in bi tako še naprej vo­dilo Slovenijo v kriznih razmerah. To je pomenilo, da je bila poleg opreme, ki je bila nujna za daljše preživetje dolocenega števila oseb, vzpostavljena tudi celotna telekomunikacijska oprema. Namešcanje, vzdrževanje in odprava napak na telekomunikacijski opremi so bili v pristojnosti službe zvez milice. Milica je zagotovila tudi tehnicni kader zvez, ki bi ob aktiviranju lokacij na kraju samem skrbel za nemoteno delovanje. Prav tako je milica morala zago­toviti storitve na podrocju zvez preostalim najvišjim predstavnikom Slovenije7, saj se je treba zavedati, da je bila javna infrastruktura zelo slabo razvita. Še posebno je bilo to ocitno na radijskem podrocju, saj tehnologije za civilno prebivalstvo, kot je na primer mobilna telefonija, sploh ni bilo. Milica je za svoje mobilne uporabnike uporabila tudi javne storitve, kar je bilo mogoce šele pozneje. Prva javna storitev na podrocju mobilnih komuni­kacij je bil sistem brezžicnega klicanja oseb RDS (angl. Paging Radio Data System), ki se je zacel uporabljati na zacetku 90. let. Storitev je nudilo sloven-sko podjetje Teleray, kot prenosni sistem pa je bila uporabljena oddajniška mreža Radiotelevizije Slovenija (oddajniki Vala 202). Sistem omogoca prenos podatkov z nizkimi hitrostmi, zato se je uporabljal za prenos alfanumericnih sporocil. Brezžicno klicanje oseb (paging) je s pojavom mobilne telefonije, najprej NMT, zatem pa še GSM, zacelo pocasi zamirati. Sistem RDS je da­nes še vedno v uporabi, saj nam na klasicnih radijskih sprejemnikih omogoca identifikacijo radijske postaje, programske podatke in druge dodatne informa­cije, kar poenostavi uporabo in omogoci boljšo uporabniško izkušnjo. 7..Takšni.so.bili.Stane.Dolanc,.Ivan.Macek.in.drugi. 59 V devetdesetih letih smo na braniku samostojne domovine izkoristili ustvarjene prednosti Zacetek 90. let predstavlja tudi obdobje, ko so bili prvic uporabljeni mobilni telefoni tudi v slovenski milici. Prve naprave so delovale v sistemu NMT (angl. Nordic Mobile Telephone), v analognem okolju. V Jugoslaviji se je uvajal sistem, ki je deloval v frekvencnem obmocju 410–430 MHz. Po mnenju milice je bila ena izmed operativnih pomanjkljivosti zacetne­ga sistema NMT v tem, da je bila centralna oprema v Zagrebu, ker se je omrežje pac zacelo graditi še v casu skupne države. Seveda je tako v naslednjem obdobju sledila postavitev centralne opreme v Ljubljani, števi-lo baznih postaj pa se je postopoma povecevalo, s cimer se je izboljšalo radijsko pokrivanje. Milica je uporabljala mobilne radijske terminale satelitskega sistema In-marsat, ki je omogocal globalne mobilne komunikacije in je bil razvit pred­vsem za pomorstvo, za zveze med ladjami in kopnim. V satelitskem siste-mu smo uporabljali govorne telefonske komunikacije in faksimilne storitve. Inmarsat A je imel štiri geostacionarne satelite, dva nad Atlantskim ter po enega nad Indijskim in Pacifiškim oceanom. Z obmocja Slovenije smo lah­ko vzpostavili povezavo z dvema satelitoma, mogoce pa je bilo izbrati vec­je število zemeljskih postaj, prek katerih se je vstopalo v fiksno telefonsko omrežje na svetovni ravni. Slovenija oziroma Jugoslavija ni imela nobene zemeljske postaje. Na zacetku 90. let so bili kupljeni terminali Inmarsat A, proizvajalcev Magnavox MX2400T in Mobile Telesystems TCS-9200 Lite, ki so bili prilagojeni za mobilno oziroma »prenosno« uporabo. Nakup je bil opravljen s pomocjo Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, vendar je opremo ves cas upravljala služba zvez milice. Glede na stanje ta­kratnega tehnicne razvoja sta bila prej omenjena modela satelitskih termina­lov še vedno precej velika, prvi je bil na primer v dveh vecjih kovckih, med-tem ko je bil drugi že v enem samem. Kupljeni so bili za povecanje stopnje zanesljivosti telefonskih klicev v tujino, ker je obstajala realna možnost, da bodo fiksne mednarodne zveze prekinjene, ce pride do konfrontacij z vod­stvom Jugoslavije. Takšna tehnicna rešitev je bila še posebno pomembna med osamosvajanjem. Milica in njena služba zvez sta si ves cas prizadevali, da bi na tehnicnem podrocju dosegli cim višjo raven neodvisnost od takratne skupne države. Na nekaterih podrocjih to seveda ni bilo mogoce, saj je bilo treba upošte­vati jugoslovanske usmeritve in zahteve. To velja predvsem za uporabo ra­dijskih frekvenc, ki se je usklajevala prek Zveznega sekretariata za notranje zadeve. V drugih delih pa je bila dosežena visoka raven neodvisnosti, ker o vseh svojih korakih in postopkih slovenska milica ni obvešcala vodstva na zvezni ravni. Na podrocju telefonskih sistemov je bila mocno razvita tudi slo­venska industrija, zato je logicno, da je milica uporabljala njeno opremo. Pri uporabi radijskih komunikacij, ki je s stališca operativnih komunikacij in tudi morebitne ranljivosti še posebno pomemben del, pa so se ves cas iskali na-cini, kako bi dosegli samostojnost. Vse to je prispevalo, da smo na braniku samostojne domovine lahko izkoristili ustvarjene prednosti. Viri: 50 let informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije. Dostopno na: https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/general­na-policijska-uprava/urad-za-informatiko-in-telekomunikacije/prispevki-uit/7474-50-let-itspol (21. september 2020). 60 let informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije. Dostopno na: https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/generalna­policijska-uprava/urad-za-informatiko-in-telekomunikacije/prispevki-uit/60­let-itsp (21. september 2020). Antoncic, Marjan, 2020. Pricevanje. Zapis hrani Igor Bogataj. Dolinšek, Francišek, 2020. Pricevanje. Zapis hrani Igor Bogataj. Glavnik, Bojan, 2020. Pricevanje. Zapis hrani Igor Bogataj. Javornik, Janez, 2020. Pricevanje. Zapis hrani Igor Bogataj. Ribic, Vasilij, 2020. Pricevanje. Zapis hrani Igor Bogataj. Marjan Antoncic ZAŠCITA INFORMACIJ IN KRIPTOGRAFIJA Uvod Zagotavljanje zaupnosti, celovitosti, dostopnosti in odpornosti sistemov za pre-nos informacij je kljucnega pomena za uspešno delovanje in opravljanje nalog policije, pa tudi vseh drugih dejavnosti, katerih izvedba je odvisna od kakovosti prenosa oziroma izmenjave podatkov. Obenem so to podlaga za odlocitve o izved-bi najoptimalnejših ukrepov in postopkov glede na naravo, okolišcine in akterje do-locenega dogodka ali dogajanja. Eden poglavitnih elementov kakovosti telekomu­nikacijsko prenesenih podatkov, ki mu namenjamo pozornost v tem prispevku, je ohranjanje njihove tajnosti. Razen kratkega orisa zgodovine organiziranosti šifrirne službe v Sloveniji od NOB do osamosvojitve leta 1991 obravnavam v prispevku predvsem normativno ureditev, organiziranost in opremo kriptografske dejavnosti v organih za notranje zadeve v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, med osa­mosvajanjem Slovenije in do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, oktobra 1991. Zato uporabljam takrat veljavna poimenovanja organov za notranje zadeve (ONZ)1 in operativnih služb RSNZ oz. ONZ (milica, kriminalisticna služba, služba državne varnosti2). Podrocje telekomunikacij je bilo v RSNZ do oblikovanja UIT3 kot dejavnost zvez in kriptozašcite od leta 1973 dalje umešceno v razlicne organi­zacijske oblike skupnih služb na ravni RSNZ in UNZ, podrocje informatike pa od marca 1980 do avgusta 1991 kot Uprava za informatiko, pred tem pa od zacetka avtomatske obdelave podatkov leta 1957 v razlicnih organizacijskih enotah RSNZ. Iz zgodovine organiziranosti kriptografske zašcite znotraj ONZ Razvoj dejavnosti kriptografske zašcite v ONZ do tocke, kot je bila organizi­rana in dejavna v obdobju osamosvajanja Slovenije, seže v cas NOB. Enovita 1...Po.Zakonu.o.notranjih.zadevah.(ZONZ).iz.leta.1980.so.organe.za.notranje.zadeve.sestavljali.republiški.sek­retariat.za.notranje.zadeve.(RSNZ),.uprave.za.notranje.zadeve.(UNZ),.postaje.milice.s.splošnim.delovnim.podrocjem.(PM).in.obcinski.organi.za.notranje.zadeve..Republiški.sekretariati.so.bili.v.ministrstva.prei-menovani.24..junija.1991,.med.njimi.RSNZ.v.MNZ. 2...Uprava.službe.državne.varnosti.je.bila.z.novelo.ZONZ.maja.1991.preoblikovana.v.Varnostno-informativno.službo.(VIS).RSNZ. 3...Oblikovanje.Uprave.za.informatiko.in.telekomunikacije.(UIT).je.bil.projekt.SIT,.ki.ga.je.vodil.nacelnik.Uprave.za.informatiko.Stanko.Cufer,.in.sicer.od.oktobra.1990.do.avgusta.1991;.vsebinsko.je.bil.projekt.koncan.maja.1991,.zaradi.vojne.za.Slovenijo.pa.je.bila.UIT.v.MNZ.oblikovana.1..avgusta.1991. organizacijska struktura šifrirne službe, kot so imenovali dejavnost kriptografske zašcite v NOV in PO Jugoslavije, je bila uvedena leta 1944, ko je bil oblikovan Centralni šifrirni oddelek Vrhovnega štaba (CŠOVŠ), ki je bil za svoje delo odgo­voren neposredno vrhovnemu poveljniku, pri Glavnem štabu NOV in PO Slove­nije pa šifrirni oddelek (SI AS 1851). Konec leta 1944 je bil znotraj Oddelka za zašcito naroda (OZNA) organiziran centralni oddelek za šifro (COŠ), ki je deloval do leta 1946, ko je bila OZNA preoblikovana v Upravo državne varnosti (UDV), kamor je prešel tudi COŠ. V Sloveniji je bila šifrirna služba, ki je delala za vse ONZ, organizirana znotraj VII. oddelka UDV, po Brionskem plenumu leta 1966 pa je prešla v kabinet Uprave službe državne varnosti RSNZ. Leta 1971 je Služba za mobilizacijske zadeve RSNZ poskušala ustano­viti republiški kriptografski center, v katerem bi bili združeni šifroteleprin­terski centri RSNZ, RSLO in RŠTO. Iz te zamisli je nastal šifroteleprinterski center pri IS SRS, ki je opravljal šifrirna dela za vse organe in organizacije, razen za ONZ. Konec leta 1973 je šifrirna služba v RSNZ iz Uprave služ-be državne varnosti prešla v Upravo skupnih služb RSNZ (USS), v kateri je skupaj z odsekom za zveze tvorila Oddelek za zveze in kriptozašcito (OZKZ). Na ravni RSNZ je bil torej organiziran šifroteleprinterski center, na ravni UNZ šifrirni podcentri, na ravni postaj milice pa šifrirne postaje (Satler idr., 1993). Šifrirna služba je bila sestavni del USS do avgusta leta 1991, ko je bila v MNZ z združitvijo UI in OZKZ ustanovljena UIT, znotraj katere so bile zveze organizirane v centru za telekomunikacije, razvoj in upravljanje kriptozašcite pa v centru za zašcito podatkov (CZP). S prehodom na elektronsko pošto in z ukinitvijo uporabe telegrafskega omrežja za prenos tajnih podatkov so bili leta 1991 ukinjeni šifroteleprinterski center, šifrirni podcentri in šifrirne postaje, s cimer je bila v ONZ koncana uporaba kriptografskih rešitev nekdanje skupne države. Dejavnost pošiljanja in sprejemanja depeš prek telegrafskega omrežja je do vkljucitve zadnje enote milice v sistem elektronske pošte tekla prek ope-rativno-komunikacijskih centrov (OKC) MNZ in UNZ. Projekt reorganizacije t. i. stalnih služb v OKC je bil zakljucen konec leta 1991. Oblikovanje Centra za zašcito podatkov CZP je bil kot organizacijska enota UI ustanovljen 1. marca 19914, in sicer kot del priprav RSNZ na osamosvojitev Slovenije. Proces oblikovanja CZP je bi koncan z ustanovitvijo UIT 1. avgusta 1991. Dodeljene so mu bile te naloge: ...Utemeljitev.predloga.za.oblikovanje.CZP,.ki.sta.jo.pripravila.Marjan.Antoncic.in.Venceslav.Šmon,.je.bila.republiškemu.sekretarju.Igorju.Bavcarju.posredovana.10..decembra.1990.(dokument.RSNZ.št..0031-S­236/90). - projektiranje, organiziranje in izvajanje postopkov ter ukrepov kontraob­vešcevalnega, organizacijskega, kriptološkega, programskega in tehnic­nega zavarovanja zbiranja, obdelovanja, shranjevanja, posredovanja in uporabe podatkov v informacijskem in telekomunikacijskem sistemu ONZ (ITSONZ); - strokovno usmerjanje in nadzor nad izvajanjem vseh organizacijskih, programskih in kriptoloških postopkov varovanja podatkov v organizacij­skih enotah ONZ; - organiziranje in izvajanje usposabljanja delavcev ONZ za uporabo vseh postopkov in ukrepov zavarovanja podatkov v ITSONZ; - spremljanje in proucevanje razvoja postopkov in ukrepov za zavarovanje podatkov ter izbiro in nakup opreme za zavarovanje podatkov v ITSONZ; - pripravljanje predlogov notranjih aktov in sodelovanje pri pripravi predpi­ sov s podrocja varovanja podatkov; - strokovna pomoc operativnim službam ONZ pri odkrivanju in raziskovanju kaznivih dejanj ter drugih negativnih pojavov s podrocja racunalništva; - v sodelovanju z drugimi službami ONZ in drugimi informacijskimi službami republiške uprave proucevati in analizirati vprašanja zašcite podatkov in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji ter nuditi strokovno pomoc. O nalogah CZP velja omeniti, da je bila izhodišcna ambicija ob dolocitvi njegovega delokroga zajeti celotno kriptološko podrocje, od kriptografije do kriptoanalize. V praksi se CZP s kriptoanalizo ni nikoli ukvarjal, je pa leta 1993 zacel opravljati naloge protiprisluškovalne zašcite, ki v njegovem pr-votnem delokrogu ni bila predvidena5. Normativna ureditev podrocja zašcite podatkov V Jugoslaviji je bila zakonsko urejena le zašcita tajnih podatkov. Temeljna predpisa za to sta bila zvezni Zakon o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, 21/82) in na njegovi podlagi izdana Uredba o merilih, po katerih se dolocajo za ljud­sko obrambo pomembni podatki, in o ukrepih za njihovo zavarovanje (Ur. list SFRJ, 6/75). Skladno s to uredbo je bil v RSNZ leta 1982 sprejet Pravilnik o dolocanju tajnih podatkov, o uporabi in cuvanju teh podatkov ter o nacinu njihovega varovanja6. 5...Zacetek.teh.nalog.je.bil.povezan.z.oblikovanjem.slovenske.varnostno-obvešcevalne.agencije.pri.Vladi.Re­publike.Slovenije,.v.katero.je.februarja.1993.iz.MNZ.prešla.VIS,.ki.je.v.MNZ.opravljala.protiprisluškovalno.zašcito. 6...Ta.pravilnik.(z.oznako.01/1-Z-100/2-82).je.veljal.do.leta.1993,.ko.je.bil.sprejet.Pravilnik.o.dolocanju.zaup­nih.podatkov.in.o.varovanju.zaupnih.in.osebnih.podatkov.(Ur..list.RS,.št..8/93).in.je.veljal.do.leta.2008.(Ur..list.RS,.št..31/08).. Naslovnica Navodila za evidenco in porocanje v kriptozašciti (foto: Igor Makuc) Tehnicna knjižica šifrirne naprave TG41, Ei Niš (foto: Igor Makuc) V zvezi z izvajanjem kriptozašcite oz. šifrirne službe so zvezni organi Zvezni sekretariat za notranje zadeve (ZSNZ), Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo (ZSLO) in Generalštab Jugoslovanske ljudske armade (GŠ JLA) republiškim šifrirnim službam posredovali le navodila o izvajanju in doku­mentiranju šifrirnih postopkov ter uporabi šifrirnih naprav in kljucev. Sredi osemdesetih let je postalo aktualno podrocje protielektronskega zava­rovanja, ki so ga urejali zvezni predpisi, izdani v »tajnem« uradnem listu7. Ti tajni predpisi so dolocili postopke in ukrepe zašcite telekomunikacijskih in racunal­niških sistemov, pomembnih za ljudsko obrambo (JLA, TO, ONZ, PTT, ŽG, ca-rino, NB, SDK itd.). Skladno z omenjenimi predpisi so bile na RSNZ in vecini UNZ za izvajanje šifrirne dejavnosti zgrajene t. i. Faradayeve kletke8. Vse raziskovalne in razvojne naloge s podrocja kriptozašcite in protielek­tronskega zavarovanja, kot tudi inšpekcija in atestiranje naprav in postopkov, so se izvajale v zveznih ustanovah, kot so: Uprava za zveze in kriptozašcito ZSNZ, Inštitut varnosti, Uprava za zveze ZSLO, Inštitut za uporabno mate-matiko in elektroniko, 120. center GŠ JLA, Vojaško-tehnicni inštitut, Uprava za elektronsko izvidništvo in protielektronske ukrepe ZSLO idr., izdelava na­prav pa je bila zaupana dolocenim podjetjem. Ker podrocje informatike oziroma informacijskih sistemov v seznam in-špekcijskih pooblastil zveznih organov ni bilo zajeto, RSNZ tem organom, kljub nekaj poskusom, ni dovolil nikakršnega vmešavanja ali nadziranja dela na tem podrocju na nacin, ki je bil predpisan za kriptozašcito. Zvezne orga­ne je motil tudi slovenski razvoj kriptografskih rešitev za elektronsko pošto, ki se je v UI RSNZ zacel leta 1986. V povezavi s podrocjem informatike velja omeniti normativno ureditev za­varovanja podatkov v sedemdesetih letih, ko je bil leta 1977 v RSNZ pripra­vljen interni pravilnik o zašciti podatkov v Elektronskem racunalniškem cen­tru (ERC), naslednje leto pa prvo navodilo o zašciti informacijskega sistema organov za notranje zadeve. V Sloveniji je bil leta 1983 oblikovan predlog zakona o zašciti podatkov v družbenem sistemu informiranja, pri katerem je sodeloval tudi RSNZ. Pred-log zakona, ki je obsegal tudi varovanje osebnih podatkov, je uspešno pre­stal prvo obravnavo v republiški skupšcini, nadaljnji zakonodajni postopek pa je bil ustavljen, ker je bila sprejeta politicna odlocitev, da je materija za­kona take narave in pomena, da ga je treba najprej sprejeti na zvezni ravni. 7...Uredba.o.temeljnih.elementih.protielektronskega.zavarovanja.(Ur..list.SFRJ,.št..19/85.–.zaupno.glasilo).in.Pravilnik.o.postopkih.in.nacinu.organiziranja.ter.izvajanja.protielektronskega.zavarovanja.in.o.sredstvih.ter.napravah,.na.katere.se.ti.ukrepi.nanašajo,.(Ur..list.SFRJ,.št..49/86,.in.št..14/87.–.zaupno.glasilo). 8...Faradayeva.kletka.je.omejen.prostor,.ki.razlocuje.elektricno.polje..Prvic.jo.je.leta.1836.zgradil.angleški.fizik.in.kemik.Michael.Faraday. Tam za tak zakon seveda ni bilo nobenega posluha. Cas za pripravo prvega ZVOP je napocil šele leta 19899. Telekomunikacijska in informacijska infrastruktura ONZ, ki je bila predmet kriptozašcite Da bi lažje razumeli obseg in vrsto varnostnih ukrepov za zagotovitev tajnosti podatkov, posredovanih znotraj ali prek telekomunikacijskih sistemov, ki so jih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter v obdobju priprav na osamosvojitev in med osamosvojitveno vojno uporabljale operativne in druge službe RSNZ10, poglejmo, katere sisteme so imele na voljo in kakšno varnost komunikacij so jim zagotavljali: a) za prenos govora: - javno telefonsko omrežje PTT, - specialno telefonsko omrežje, - interno telefonsko omrežje, interfonsko telefonsko omrežje v stavbi RSNZ, ki so ga uporabljali nekateri vodstveni uslužbenci in dežurne službe, - UKV- in UHF-radijsko omrežje, - KV-radijsko omrežje, - satelitske komunikacije prek mobilnih radijskih terminalov; b) za prenos besedil: - javno telegrafsko omrežje PTT, - posebno telegrafsko omrežje RSNZ (ta sistem je bil konec osemdese­ tih nadgrajen s t. i. PC-TELEX opremo, ki je omogocala neposreden prenos avtorjevega besedila, posredovanega na racunalniški disketi, na teleprinter pošiljatelja in pri prejemniku izpis depeše namesto na papir na racunalniško disketo, ki je bila posredovana prejemniku11), - telefaks javno PTT in zasebno RSNZ omrežje, - KV-radijske postaje v kombinaciji s teleprinterjem in kriptografsko opre-mo za šifriranje in dešifriranje, - elektronska pošta organov za notranje zadeve Seja in Odmev. Za vse naštete komunikacijske sisteme velja ugotovitev, da so bili varovani z organizacijskimi in tehnicnimi ukrepi, katerih namen je bil zagotoviti zanesljivo 9...Prvi.slovenski.Zakon.o.varstvu.osebnih.podatkov.je.bil.sprejet.marca.1990.in.objavljen.v.Uradnem.listu.Republike.Slovenije.št..8/90,.z.dne.16.3.1990. 10 ...Vec.o.tem.glej:.Šmon.idr.,.1993:.Zgodovina.razvoja.šifrerske.službe.v.Republiki.Sloveniji.11...17..junija.1991.je.republiški.sekretar.za.notranje.zadeve.vsem.predstojnikom.uprav.v.RSNZ,.z.dopisom.št..1600-1-56.narocil,.da.od.24..junija.besedila.vseh.depeš.šifroteleprinterskim.centrom.na.RSNZ.in.UNZ.dostavljajo.na.disketi,.kar.je.omogocilo.njihovo.bistveno.hitrejše.oddajanje. delovanje sistemov in naprav ter preprecevati nepooblašceno uporabo ali odtu­jitev terminalov in drugih komunikacijskih naprav. Radijske komunikacije so bile varovane celo s predpisi, ki so prepovedovali prodajo in uporabo radijskih po­staj, ki so delovale na frekvencah, ki so jih uporabljali organi za notranje zadeve in vojska. Varovanje vsebine komunikacij, še posebno govornih, je bilo mocno odvisno od varnostne ozavešcenosti in kulture uporabnikov. Znacilnost vseh naštetih sistemov je bila, da njihove tehnološke zasnove in sestave niso zagotavljale tajnosti vsebine komunikacij med njihovim prenosom po telekomunikacijskih omrežjih. Za dosego tega cilja je bilo treba v sisteme vgraditi ali jim dodati kriptografske rešitve oz. opremo. Ta zahteva je bila ucinko­vito rešena pri telegrafskem prenosu sporocil in v sistemu elektronske pošte, manj zadovoljivih rešitev pa je bilo na voljo pri govornih komunikacijah. Naprave in rešitve za zašcito tajnosti podatkov Za zašcito tajnosti telefonskih govornih komunikacij je bilo v drugi polo-vici osemdesetih let znotraj sistema zvez RSNZ na voljo manjše število te­lefonskih aparatov, opremljenih z dodatnimi scramblerji, ki so se uporabljali na tocno dolocenih prikljuckih specialnega telefonskega omrežja. Ker je bila kakovost govora ob vkljuceni zašcitni funkciji zelo slaba, je bila upora­ba tega nacina komunikacije zelo redka. Med razlogi, da ta zašcita ni bila Aparat specialnega telefonskega omrežja z dodano zašcitno napravo (foto arhiv: Igor Makuc) Kolut Š-7 šifrirnega kljuca (foto: Igor Makuc) bolj razširjena, je bilo tudi mnenje uporabnikov, da je specialno telefonsko omrežje že zaradi nacina izgradnje in upravljanja »varno« omrežje, ki zago­tavlja tajnost komunikacije, kar seveda ni bilo res. Za zašcito vsebine radijskih govornih komunikacij je bil za posebne opera-tivne potrebe v uporabi locen radijski sistem Motorola DVP z radijskimi terminali Motorola MX-350, ki so imeli digitalno kriptiranje. Za nekoliko širšo uporabo, predvsem za zahteve kriminalisticne službe, so se v radijske postaje vgrajevali analogni mešalci signalov oz. scramblerji SC20-460, proizvajalca Transcrypt. Ker je bil osrednji komunikacijski sistem za prenos sporocil oz. depeš med organizacijski enotami ONZ telegrafski sistem, tako po žicnih kot krat­kovalovnih radijskih zvezah, so bile za delovanje ONZ najpomembnejše na­prave in rešitve za zagotavljanje tajnosti vsebine depeš12. V obdobju pred vojno za Slovenijo se je uporabljal sistem šifriranja, ki je bil v Jugoslaviji 12...Poleg naprav in rešitev, opisanih v tem prispevku, so ONZ razpolagali tudi s komunikacijsko in kriptozašcitno opremo, nacrti in kadri za podporo delovanja operativnih služb ONZ v primeru izrednih stanj in vojne. Ta del kriptozašcite oz. šifrirne dejavnosti je tudi v ONZ potekal na nacin, kot ga v prispevku Kriptozašcita tajnih podatkov in informacij v Teritorialni obrambi opisuje Franci Knaflic. predpisan in dolocen kot edino dovoljen za zašcito tajnosti vsebine depeš takratnih stopenj tajnosti državna tajnost in uradna tajnost – strogo zaupno. Šifrirne naprave so bile po narocilu ZSLO oz. GŠ JLA izdelane v namenski proizvodnji, predvsem v Ei Niš in Rudi Cajevec Banja Luka, šifrirne kljuce pa so pripravljali in distribuirali ZSLO in ZSNZ. V ONZ je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih v uporabi sistem, ki je temeljil na sinhroni šifri z enkratnim šifrirnim kljucem (Š-7) in izdelavo kripto­grama z napravo TG41. Šifroteleprinterist je besedilo depeše na teleprinterju prepisal na luknjani teleprinterski trak, s katerim je nato z napravo TG41 in šifrirnim kljucem, zapisanim na luknjanem teleks traku, ustvaril trak šifrirane­ga besedila (t. i. kriptogram)13, ki ga je po telegrafskem omrežju poslal na­slovniku. Šifroteleprinterist pri naslovniku je v postopku v obrnjenem vrstnem redu z razlicico enakega šifrirnega kljuca, ki je bil uporabljen za šifriranje, kriptogram dešifriral in »odprto« besedilo s teleprinterjem izpisal na papir. Izpisane depeše so bile fizicno (po kurirju) dostavljene naslovnikom. OZKZ je v preizkus in na posodo od kolegov RSNZ Bosne in Hercego-vine leta 1987 dobil tudi nekaj šifrirnih naprav KzU-31, izdelanih v podjetju Rudi Cajevec. Ta šifrirna naprava je za vsako pošiljanje depeše s pomocjo glavnega šifrirnega kljuca, dolžine 79 znakov, shranjenega na luknjanem te­leprinterskem traku, ustvarila šifrirni kljuc za enkratno uporabo. Glavni kljuc je bil zamenjan vsakih 14 dni. ZSNZ je od RSNZ zahteval, da te naprave kupi za vse relacije med RSNZ in UNZ, vendar do uresnicitve te zahteve ni prišlo. Sistemi in rešitve jugoslovanske kriptozašcite so bili v ONZ opušceni v zacetku leta 1991, in sicer na podlagi analize Oddelka za zveze in kriptoza-šcito, narejene na zahtevo republiškega sekretarja Igorja Bavcarja, iz kate-re je izhajalo, da obstaja velika verjetnost, da zvezni organi lahko naredijo in hranijo kopije vseh šifrirnih kljucev, posredovanih šifrirnim službam, kar bi jim omogocilo, da bi pridobljene/prestrežene kriptograme depeš RSNZ tudi prebrali. To tveganje je bilo podlaga odlocitvi za pospešen prehod na pošiljanje depeš po sistemu elektronske pošte. Razvoj sistema elektronske pošte, ki je vkljucevala lastno kriptografsko rešitev za šifriranje e-sporocil, je v UI RSNZ tekel že od leta 198614. Ugoto­vitev, da je treba prenos tajnih depeš, ce je le mogoce pa tudi drugih depeš oziroma sporocil, cim prej umakniti iz telegrafskega sistema, je sprožila ak­cijo pod kodnim imenom Seja15. Sistem e-pošte je bil postavljen na rešitvi 13...Sistem.je.temeljil.na.principu.»one.time.key.pad«,.torej.»en.kljuc,.enkratna.uporaba.za.eno.sporocilo«,.ki. je.absolutno.varen.proti.vsem,.ki.nimajo.šifrirnega.kljuca.doticne.seje..14...Pilotska.izvedba.zašcitene.e-pošte.je.bila.preizkušena.leta.1989.na.vaji.Kozjek. 15...Akt.št..0031-Z-12/12-90,.z.dne.5..novembra.1990.. Seja – prenosna delovna postaja (foto: Igor Makuc) DISOSS (iz angl. Distributed Office Support System), delujoci na glavnem racunalniku IBM ter na osebnih racunalnikih z namešcenim urejevalnikom besedil DW4 (iz angl. Display Write 4). Zašciten je bil z lastno RSNZ krip­tografsko rešitvijo, temeljeco na algoritmih DES (iz angl. Data Encryption Standard) za šifriranje vsebine sporocila in RSA (iz angl. Rivest Shamir Ad-leman) za izmenjavo šifrirnih kljucev. Izmenjava datotek e-pošte je potekala prek glavnega racunalnika, na katerem so se sporocila depeš v besedilni bazi STAIRS tudi shranjevala. Prvo sporocilo po e-pošti Seja je bilo iz kabineta republiškega sekretarja poslano nacelnikom UNZ 27. novembra 199016. Od izdaje projektne odlocbe do pošiljanja prvega e-sporocila so bila v treh tednih opravljena usposabljanja vseh nacelnikov UNZ in zagotovljena ustrezna oprema. Ob e-pošti, ki je delovala prek glavnega racunalnika, je bila pripravljena tudi rezervna rešitev sistema Seja, ki je omogocila šifrirano komunikacijo prek javnega telefonskega omrežja na namiznem ali prenosnem racunalni­ku ob izpadu glavnega racunalnika ali delu na ad hoc lokaciji. Ta rešitev je bila uporabljena tudi kot prvi, lastni in varni e-sporocilni sistem slovenske diplomacije. Na podlagi uspešnega zagona sistema Seja je bila januarja 199117 spro­žena akcija Odmev, ki je obsegala uvedbo elektronske pošte v vse organiza­cijske enote RSNZ in UNZ. Temu projektu je leta 1992 sledila širitev e-pošte do vseh policijskih postaj, kar je leta 1994 omogocilo dokoncno izkljucitev telegrafskega sistema iz telekomunikacijskega sistema MNZ. Elektronska pošta, vzpostavljena z akcijama Seja in Odmev, in takojšnja racunalniška obdelava prejetih sporocil sta bili izjemnega pomena za varno in zanesljivo obvešcanje, vodenje, usklajevanje, porocanje in analiziranje aktivnosti operativnih in drugih enot ONZ. Poleg zanesljivega in ucinkovi­tega komuniciranja je bil pri uporabnikih pomemben tudi obcutek zaupanja in varnosti, da bodo izmenjana sporocila resnicno obravnavana samo v kro­gu pooblašcenih uporabnikov. Sistem elektronske pošte je deloval na centralnem racunalniku RSNZ, prenos e-sporocil pa je potekal po podatkovnem omrežju informacijskega sistema ONZ (ISONZ). Opozoriti je treba, da je bil ves podatkovni promet na relacijah RSNZ–UNZ od leta 1979 varovan (tocka–tocka, od celnega racunalnika pri glavnem racunalniku v RSNZ do kontrolnih enot omrežij na UNZ) s šifrirnimi napravami Gretacoder 515, švicarskega proizvajalca Gre-tag. To je pomenilo, da so bila sporocila e-pošte kriptozašcitena dvakrat: na 16...Informacijo.o.delovanju.sistema.Seja,.z.dne.28..11..1990,.je.pripravil.vodja.projekta.Igor.Verstovšek,.pomocnik.nacelnika.UI. 17...Z.odlocbo.št..0035-Z-13/2-91,.z.dne.28..1..1991. prenosni ravni z napravami Gretacoder 515 in na aplikativni ravni z lastno kriptografsko rešitvijo, ki je temeljila na algoritmu DES. Naprave Gretacoder 515 so bile v ISONZ v uporabi do leta 1992. Nji­hova uvedba je v osemdesetih letih povzrocila veliko razburjenje v zveznih organih, saj je bilo jasno, da je Slovenija »ušla« iz strogo nadzorovanega zveznega sistema kriptozašcite komunikacij. RSNZ je moral en par Greta-govih naprav izrociti zveznemu sekretariatu za NZ, ta pa vojaškim organom, pristojnim za šifro. Po dobrih desetih letih, tik pred osamosvojitvijo Slovenije, je podjetje Rudi Cajevec izdelalo testno serijo podobnih naprav za kriptoza-šcito podatkovnega prometa (KzU-1), ki pa v Sloveniji ni bila nikoli v uporabi. Aktivnosti za zagotavljanje varnosti in neprekinjenosti delovanja informacijskega sistema med vojno Prehod na elektronsko pošto kot osrednji sistem za izmenjavo sporocil/ depeš je pred informacijski in komunikacijski sistem ONZ postavil še vecje obratovalne zahteve. UI je ob izbruhu vojne aktivirala in dopolnila nacrte za zagotavljanje varnega in neprekinjenega delovanja ISONZ, ki so obsegali te poglavitne postopke in ukrepe: - postavitev ožje kadrovske ekipe Uprave za informatiko, ki je na sedežu RSNZ neprekinjeno, v obliki dežurstev, upravljala delovanje infrastrukture ISONZ, vkljucitev kadra UI za podporo delu koordinacijske skupine republiških upravnih organov in nenehno dosegljivost preostalega kadra UI (RSNZ, UI, 1991d); - omejitev obdelav na centralnem racunalniku ISONZ na nujen obseg in zagotavljanje najvišje ravni razpoložljivosti sistema elektronske pošte ter transakcijskega sistema za dostop do podatkov registrov in evidenc; - izklapljanje podatkovnih povezav in terminalov ISONZ na mejnih prehodih oz. drugih tockah18, povezanih z ISONZ, ki so jih zasedli pripadniki JLA in Zveznega sekretariata za notranje zadeve ali je bilo ugotovljeno visoko tveganje, da jih zasedejo (RSNZ UI, 1991a)19; - shranitev racunalniške in mikrofilmske kopije vseh registrov in evidenc po­datkov ter uporabniške programske opreme za obdelovanje teh podatkov na centralnem racunalniku ISONZ20; 18...Prvi.odklopi.so.bili.opravljeni.že.26..junija.1991..Vse.izklopljene.lokacije.pa.so.bile.ponovno.povezane. 5..julija.1991.(RSNZ.UI,.1991a). 19...Porocilo.je.8..julija.1991.za.direktorja.Uprave.za.informatiko.pripravil.vodja.servisa.Dušan.Banjac. 20...Poleg.rezervnih.varnostnih.kopij.podatkov,.ki.so.bile.redno.narejene.in.shranjene.v.prostorih.UNZ.Kranj,.je.bila.narejena.posebna.kopija.vseh.podatkov.in.programske.opreme,.ki.je.bila.27..junija.1991.shranjena.na.skrivni.lokaciji.pri.Mateju.Dobcniku.v.Logu.pri.Dragomerju..Leta.2013.je.Združenje.Sever.tam.postavilo.obeležje.Tajna.skladišca.orožja.v.letih.1990–1991. - izdelava dveh scenarijev brisanja podatkov na centralnem racunalniku ISONZ, namešcenem na sedežu RSNZ v Ljubljani, Štefanova 2, ob grožn­ji sovražne zasedbe stavbe RSNZ; 30 minut je bilo namenjenih po prvem, ki je obsegal brisanje najobcutljivejših evidenc, in 90 minut po drugem, ki je obsegal brisanje vseh podatkov in programske opreme centralnega racunalnika (RSNZ UI, 1991 c)21; - dogovor z družbo Intertrade kot zastopnikom IBM za neprekinjeno do-segljivost njihovih tehnikov za takojšnjo izvedbo morebitnih servisnih po­segov in strokovno pomoc pri aktivnostih iz prejšnje alineje (RSNZ UI, 1991c); - proucitev možnosti izvajanja nekaterih obdelav na mini sistemu IBM 8100 in osebnih racunalnikih IBM PS2 ter zagotovitev ustreznih kopij podatkov in programske opreme za izvedbo obdelav (RSNZ UI, 1991b)22. Sklep Kriptozašcitne tehnologije so v slovenski policiji nelocljiv sestavni del telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, rešitev in storitev, ki podpirajo izvajanje operativnih in drugih delovnih procesov. V tem prispevku smo izpostavili dolgoletno tradicijo policijskih in drugih operativnih služb pri uporabi šifrirnih rešitev pri varovanju prenosa sporocil in govornih komunikacij. Priprave na osamosvojitev in osamosvojitvena vojna na obravnavanem podrocju niso prinesle le prekinitve z jugoslovanskim šifrirnim sistemom in sistemom zvez, kar je bilo ne nazadnje sestavni del vzpostavitve lastne države, ampak so privedle tudi do organizacijske integracije informatike in telekomunikacij, do zamenjave starih z novimi tehnologijami in do njihove uvedbe v delo operativnih služb in podpornih dejavnosti MNZ. Vse našteto, še zlasti na kriptografskem podrocju, pa je bilo dosegljivo le z visoko strokovnim, profesionalnim in predanim osebjem, ki je bilo v prelomnem casu sposobno in odlocno sprejeti in uresniciti tudi nekatere drzne odlocitve, ki so se, gledano z zgodovinske perspektive, v vseh ozirih izkazale za prave in pravilne. 21...Porocilo.je.8..julija.1991.za.direktorja.Uprave.za.informatiko.pripravil.vodja.oddelka.za.centralni.sistem.Dragan.Vidic. 22...Porocilo.je.9..julija.1991.za.direktorja.Uprave.za.informatiko.pripravil.vodja.oddelka.za.mikroracunalništvo.Damjan.Križman. Viri: Pravilnik o dolocanju tajnih podatkov, o uporabi in cuvanju teh podatkov ter o nacinu njihovega varovanja. Akt št. 01/1-Z-100/2-82, z dne 18. 9. 1982, zbirka dokumentarnega gradiva MNZ Pravilnik o dolocanju zaupnih podatkov in o varovanju zaupnih in osebnih podatkov. Uradni list RS, št. 8/93, z dne 12. februarja 1993. Pravilnik o postopkih in nacinu organiziranja ter izvajanja protielektronske­ga zavarovanja in o sredstvih ter napravah, na katere se ti ukrepi nanašajo. Ur. list SFRJ, št. 49/86 in št. 14/87 – zaupno glasilo. RSNZ, 1990. Informacija vodje projekta o funkcioniranju sistema »SEJA«, z dne 28. 11. 1990. Dokumentacija projekta SEJA, zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. RSNZ, 1990. Odlocba o imenovanju projektne skupine »elektronska pošta z integrirano kriptografsko zašcito«. Akt št. 0031-Z-12/12-90, z dne 5. 11. 1990, zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. RSNZ, 1990. Utemeljitev predloga za oblikovanje CZP – Antoncic in Šmon. Dokument št. 0031-S-236/90, 10. 12. 1990. RSNZ, 1991. Akt o dostavljanju besedil vseh depeš šifro-teleprinterskim centrom na RSNZ in UNZ na disketi Ljubljana. Akt št. 1600-1-56, z dne 17. junija 1991, zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. RSNZ, 1991. Odlocba o imenovanju projektne skupine »uvedba elek­tronske pošte v sistem komuniciranja med službami ONZ«. Akt št. 0035-Z­13/2-91, z dne 28. 1. 1991, zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. RSNZ UI, 1991a. Porocilo »ocena dela v razmerah vojne« – Banjac, z dne 8. 7. 1991. Zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. RSNZ UI, 1991b. Porocilo »delo v izrednih in vojnih razmerah« – Križman. Zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. RSNZ UI, 1991c. Porocilo »delo v izrednih in vojnih razmerah« – Vidic, z dne 9. 7. 1991. Zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. RSNZ UI, 1991d. Seznami dežurstev v UI 1991, akciji »Lipa« in »Plamen« ter koordinacijske skupine republiških upravnih organov. Zbirka dokumen­tarnega gradiva MNZ. SI AS 1851. Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1941–1945. Šmon, Venceslav; Mlakar, Rado; Satler, Henrih; Samsa, Zdenko; Makuc, Igor, 1993. OZKZ USS in CZP UIT, Zgodovina razvoja šifrerske službe v Re-publiki Sloveniji, 1993; zbirka dokumentarnega gradiva MNZ. Uredba o temeljnih elementih protielektronskega zavarovanja. Ur. list SFRJ, št. 19/85 – zaupno glasilo. Igor Bogataj MILICA IN NJENI KADRI NA PODROCJU ZVEZ Pregledi zaposlenih v milici na podrocju zvez so pripravljeni na podlagi price­vanj nekdanjih zaposlenih delavcev milice in dopisa Ministrstva za notranje zadeve (1996), Uprave za informatiko in telekomunikacije, o udeležbi v vojni leta 1991. Seznam vsebuje zaposlene, ki so bili aktivni v obdobju od leta 1967, ko je bil spre-jet prvi slovenski zakon o notranjih zadevah. Prva organizacijske enota, ki je bila odgovorna za delovanje zvez, je bil Odsek za zveze. To je tudi prva samostojna tehnicna služba zvez znotraj milice, saj je bila pred tem organizacijsko odgovor­na skupna republiška tehnicna služba, ki je pokrivala potrebe razlicnih organov. V zacetnem obdobju je Odsek za zveze deloval za potrebe milice na obmocju vse Slovenije, šele pozneje so se ustanovile enote zvez na regionalni ravni oziroma na ravni uprav za notranje zadeve. Število posameznih regionalnih tehnicnih služb za zveze se je s casom spreminjalo in prilagajalo številu uprav za notranje zadeve. Tako je bilo število regionalnih služb v razlicnih obdobjih med osem in trinajst, poleg tega je bila na republiški ravni tudi osrednja tehnicna služba. Regionalne službe so bile uvedene naknadno, ker se je tako izboljšala odzivnost glede na zahteve koncnih uporabnikov, prav tako pa je prišlo do izraza poznavanje lokalnih poseb­nosti. Takšna organizacijska shema je v uporabi še danes. V prvem delu opisa so našteti vezisti, ki so bili aktivni v razlicnih obdobjih, ven­dar so svoje delo v organih za notranje zadeve oziroma na zvezah koncali pred osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Posamezniki so opravljali naloge na številnih podrocjih, tako navajamo zaposlene razlicnih profilov, od strokovnjakov strokovno--tehnicnih vsebin do operaterjev na telegrafskih, telefonskih ali radijskih sistemih, saj se je njihovo delo pogosto prepletalo. Prvi vodja Odseka za zveze je bil Jože Kuhar. Drugi zaposleni, ki so navedeni po abecednem vrstnem redu, so bili: Štefan Avbelj, Slavno Benedik, Danica Benkic, Jernej Bizjak, Stanka Marija Dekleva, Mar-jan Dežan, Rudolf Južina, Ivana Južina, Boris Kapus, Severin Kavs, Jože Kavšek, Boris Kovacic, Branko Kranjc, Ivana Krašovec, Janez Krašovec, Slavka Kumer, Josip Lah, Milan Lapajna, Ivo Marušic, Zdenko Muhar, Stane Nemanic, Bernard Nemec, Milan Orel, Ivica Pešut, Stane Plut, Zvone Potocnik, Katerina Prebilic, Jože Racman, Anton Radkovic, Dora Rehar, Darko Simoncic, Vlado Šetina, Viktor Štolfa, Rudi Tomažic, Ana Uršic, Svetopolk Valencic, Dimitrij Zlobec in Ivan Živic. V nadaljevanju so našteti zaposleni, ki so se na zvezah zaposlili pozneje kot na­vedeni v prejšnjem odstavku, vendar so bili še vedno aktivni med osamosvojitveno vojno. Spodnji vrstni red je sestavljen okvirno glede na prihod v organe za notranje zadeve, najprej so navedeni najstarejši zaposleni: Radivoj Kokalj, Danijel Vrhovec, Matija Pukl, Albin Štrajhar, Jože Hercog, Anton Žagar, Dušan Lužar, Vojko Oven, Francišek Dolinšek, Jože Ceglar, Vasilij Ribic, Antonija Rotovnik, Ivan Lenardic, Joško Kogovšek, Henrih Satler, Marjeta Pristavec, Marija Oven, Jože Vehovc, An-dreja Gale, Bojan Palma, Demitrij Klancar, Marjan Pulko, Dušan Pokovec, Zlatko Krec, Emil Kovac, Zdenko Samsa, Maruška Lipold, Cvetko Pavlin, Ludvik Hodoš-cek, Boris Germadnik, Janez Bauer, Jože Brvar, Branko Pirc, Lojze Škufca, Aljoša Barle, Venceslav Šmon, Slavka Indof, Franko Uršic, Bogdan Zgaga, Stanko Pong­racic, Drago Lumbar, Tomaž Glajncer, Dušan Lumbar, Nada Vidmar, Brane Gosa­ric, Franci Berkopec, Dušan Butkovic, Franc Gricar, Dušen Trobec, Marko Ajdic, Rade Divac, Branko Golob, Dragan Nikolic, Milan Divac, Janez Javornik, Srec­ko Dolenc, Miran Lepicnik, Zdravko Radanovic, Mirko Napret, Jani Luthar, Bojan Glavnik, Rado Mlakar, Igor Makuc, Andrej Jarc, Stanislav Vidrih, Peter Kic, Tatjana Peterle, Slavko Vovk, Tone Erjavec, Sandi Jakopic, Vojko Urbas, Vlasta Lendaro, Robert Mesesnel, Srecko Šauer, Igor Bogataj, Janko Gacnik, Iztok Košir, Mirjana Škoda, Marin Sever, Robert Žnidaric, Jure Pecar, Dušan Merklin in Gregor Dolinar. Ker so bile aktivnosti razlicnih tehnicnih služb med osamosvojitveno vojno zelo pomembne in je delo teklo neprekinjeno, so pri nekaterih nalogah sodelovali tudi strokovnjaki s podrocja informatike in zašcite podatkov ter operaterji na informacij­skih sistemih. Seznam udeležencev teh aktivnosti med vojno je: Stanko Cufer, Igor Verstovšek, Marjan Antoncic, Ronald Klec, Dušan Banjac, Janko Gaceša, Branislav Štante, Vladimir Prelogar, Dušan Kricej, Branislav Protega, Vladimir Cadež, Maksi­miljan Trop, Stanislav Cizl, Rajko Kacin, Igor Franceškin, Damjan Križman, Vojko Petelin, Samuel Simšic, Peter Okoliš, Aleš Zevnik, Andrej Gosticar, Sašo Pergar, Tomaž Lampic, Aleš Avsec, Boštjan Prešeren, Vojko Dolinšek, Jani Golob, Vlado Gruden, Mateja Grah, Zoran Ružic, Bojana Mahnic, Majda Gartner, Jože Štumer­ger, Aleš Omejec, Andrej Falež, Filip Kragelj, Andrej Rozman, Andrej Hrovat, Anton Cvelbar, Dušanka Vipotnik, Vika, Lucic, Iztok Meglic, Boris Zupan, Dubravka Radu­lovic, Franc Naglic, Tomaž Ramoveš, Mirjana Dovgan, Dragoslava Jokovic, Milena Koritnik, Milena Islamovic in Ksenija Kavcic. Seznam imen ljudi iz slovenske milice, ki so bili dejavni na podrocju zvez in informatike, bodisi kot strokovnjaki operaterji bodisi kot strokovnjaki za vzdrževanje, ni popoln, ker nismo uspeli vkljuciti tistih iz vojne sestave milice in drugih sestav, ki so bili v rezervi, in jih v virih, iz katerih smo crpali podatke, ni. Kljub temu velja zapisati, zahvala in spomin veljata za vse. Viri: Ministrstvo za notranje zadeve, 1996. Udeležba v vojni leta 1991. Akt št. 0031-Z-42/96, z dne 30. 9. 1996. Pricevanje: Francišek Dolinšek, 16. februarja 2021. Zapis hrani Igor Bogataj. Pricevanje: Anton Žagar, 15. februarja 2021. Zapis hrani Igor Bogataj. Franci Knaflic ZVEZE SKOZI RAZVOJNA OBDOBJA TERITORIALNE OBRAMBE Prispevek je poskus prikaza zvez teritorialne obrambe, njenih znacilnosti in razvoja od leta 1968 do 1990. Opis razvoja in znacilnosti je razdeljen v tri dele, zacenši z zacetki leta 1968 do vzpostavitve štabov za teritorialno obrambo in prevzema pristojnosti aprila 1975. Temu sledi zanimiva petletna razvojna faza do leta 1980, v katerem so se štabi in enote Teritorialne ob-rambe, kot druge komponente oboroženih sil tedanje skupne države SFRJ, dodobra uveljavili, pa tudi vzpostavili razvejano organizacijsko strukturo in dosegli dobro pripravljenost za delovanje v vojni. Tretji del opisa razvoja se nanaša na cas od leta 1980 do leta 1990. To je obdobje treh reorganizacij, leta 1980, 1985 in 1990. Slednja je bila na pragu osamosvojitvenih proce­sov in priprav za obrambno zavarovanje vzpostavitve samostojne in suve­rene slovenske države. Prispevek je nastal na podlagi dostopne literature o razvoju TO ter raziskovanja podrocja zvez in njenih struktur. Pomemben del vedenj in navedb izhaja tudi iz osebnega poznavanja struktur, stanja in sprememb, katerih akter je bil avtor prispevka. Zveze v Teritorialni obrambi v obdobju od leta 1968 do 1974 Slovenija je skladno s svojim ustavnim položajem po letu 1968 zacela tudi v praksi uveljavljati koncept splošnega ljudskega odpora (SLO) (Bolfek, 2018, str. 45 in 46). Z vzpostavitvijo strukture štabov za SLO in poveljstev partizanskih enot1 ter dolocitvijo njihovih pristojnosti in nalog pa je bila dana podlaga za postavitev sistema zvez. 20. novembra 1968 je Izvršni svet SRS na svoji 46. seji sprejel odlok o ustanovitvi Glavnega štaba SRS za splošni ljudski odpor (GŠ za SLO). Že leta 1969 so se zaceli ustanavljati tudi prvi conski štabi (CŠ za SLO) (Bol­fek, 2018, str. 57 in 60). Skupaj je bilo ustanovljenih šest conskih štabov, in sicer za Primorsko, Gorenjsko, zahodno Štajersko, vzhodno Štajersko in Dolenjsko. Kot zadnji je bil leta 1973 ustanovljen conski štab za Ljublja-no. Z ustanovitvijo conskih štabov se je skoraj socasno oblikovalo tudi 24 partizanskih odredov, od teh 19 bataljonske sestave in pet cetne sestave. 1...V.obdobju.do.1974.so.bili.v.veljavi.nazivi:.štabi.za.SLO.in.partizanske.enote..Z.novo.zakonodajo.so.se.leta.1975.ti.nazivi.spremenili.v.štabi.TO.in.enote.TO. Za organiziranje priprav partizanskih enot so se na ravni obcin oblikovala poveljstva partizanskih enot. GŠ za SLO je bil vojaško podrejen Generalšta-bu JLA, sicer pa je bil za svoje delo odgovoren republiškemu vodstvu oz. Republiškemu izvršnemu svetu. Na operativni ravni so bili ob conskih štabih ustanovljeni tudi pokrajinski odbori. Pokrajinski odbori so v miru imeli funkci­jo usklajevalnega oz. usmerjevalnega organa obrambnih priprav, v izrednih razmerah in v vojni pa so prevzeli oblastno-politicno funkcijo. Koncept SLO je predvideval poleg klasicnih oblik bojevanja tudi aktivni odpor v zaledju sovražnika. V zacetnem obdobju razvoja TO se povezovanju z enotami JLA ni namenjalo veliko pozornosti. Prvo navodilo za zveze in kriptozašcito ter koncept zvez Navodilo za zveze in kriptozašcito v partizanskih enotah, ki ga je izdal GŠ za SLO leta 1972, je bil prvi dokument, s katerim so bile dolocene usmeri­tve za postavitev sistema zvez v novoustanovljeni strukturi štabov za SLO in v partizanskih enotah (Pavlin, 1972, str. 3). Navodilo je bilo namenjeno poveljniškemu kadru, starešinam za zveze in tudi nekaterim kljucnim specialnostim v enotah za zveze. Poveljniki štabov in poveljstev so bili nosilci organizacije sistema zvez in odgovorni za pravil-no uporabo zvez ter njihovo vzdrževanje. Poveljniki enot so morali poznati zmogljivosti sistema v celoti. Za poveljnike enot za zveze so bila podana konkretna navodila za vzpostavljanje in vzdrževanje sistema zvez. Dokument je predpisal, katere vrste zvez se organizirajo v partizanskih enotah ter dolo-cil postopke za organiziranje kriptozašcite (prav tam). Navodilo je obsegalo opis vseh radijskih naprav in druge opreme, s ka­tero so bile opremljene enote za zveze v zacetnem obdobju razvoja parti­zanskih enot. Opisane naprave so bile v vecini rezultat domacega znanja in proizvedene v domacem okolju, nekatere pa tudi uvožene. Radijske napra­ve so predstavljale vrhunske tehnološke rešitve in so presegale kakovost ra­dijskih naprav, s katerimi je bila v tem casu opremljena JLA. Dejstvo je tudi, da radijske naprave v temeljnih in nižjih takticnih enotah niso bile združljive z napravami JLA. Z navodilom za zveze in kriptozašcito v partizanskih enotah je bil tako po­stavljen tudi koncept razvoja sistema zvez v novoustanovljeni strukturi SLO. Vrste zvez v partizanskih enotah od leta 1968 do 1974 V štabih za SLO in partizanskih enotah so bile organizirane radijske, žic­ne in kurirske zveze. Temeljne vrste zvez so bile radijske in kurirske. Radijske zveze v štabih za SLO in partizanskih enotah so bile organizirane v vsakem casu in na vsem prostoru, v našem zaledju in zaledju sovražnika ter pri razlicnih bojnih delovanjih. Poleg splošno znanih dobrih in slabih lastnosti radijskih zvez je bilo treba upoštevati nekatere posebnosti. Usposobljenost operaterjev za delo na radijskih napravah je bila kljucnega pomena za uspešno delovanje radijskih zvez. Zato se je radiotelegrafistom namenjala posebna pozornost pri usposabljanju. Za neprekinjeno delovanje naprav v vseh razmerah bojnega delovanja je bilo treba zagotoviti vec virov elektricne energije. Za neprekinjeno delovanje so morali imeti kompleti radijskih naprav dovolj rezervnih akumulatorjev, napajalnikov, polnilcev, rocnih generatorjev ter agregatov. V nižjih takticnih enotah so za dodatno opremo morala poskrbeti nadrejena poveljstva oz. poveljniki. Kurirska zveza je bila ena temeljnih vrst zvez. V razmerah, ko radijskih in žicnih zvez ni bilo mogoce vzdrževati, je bila kurirska zveza edina mogoca. Štabi in enote so se morali povezati s kurirskimi postajami družbenopoli­ticnih skupnosti (DPS), prek katerih so imeli kurirsko zvezo z nadrejenimi in podrejenimi štabi za SLO. Znotraj osnovnih in nižjih takticnih enot so povelj­stva prav tako organizirala kurirske zveze. Za zanesljive kurirske zveze je bilo treba zagotoviti usposobljene kurirje, ki so bili dobro fizicno pripravljeni. Razclenjeni so morali biti postopki, ce bi sovražnik kurirja zajel. Sporocila so bila lahko tudi kodirana oz. šifrirana. V izjemnih primerih je kurir sporocilo prenesel tudi ustno. Žicne zveze so se najvec uporabljale v miru, v pripravljalnem obdobju, ob mobilizaciji ter tudi v vojni, ce je bilo to mogoce. Znotraj poveljstev in enot so bile žicne zveze organizirane z lastnimi sredstvi. Za vzpostavitev in delovanje žicnih zvez so se uporabljali infrastruktura PTT ter individualni telefonski prikljucki na obmocju delovanja štabov in enot. Realno je bilo pri-cakovati, da bodo žicne zveze v vojni zaradi izpostavljene infrastrukture prej ali slej prekinjene oz. fizicno unicene, zato so bile le pomožna vrsta zvez (Pavlin, 1972, str. 4–8). Zveze v štabih za SLO in v partizanskih enotah Zveze v štabih za SLO in v partizanskih enotah so vkljucevale mirnodob­ne zveze in premicni sistem zvez za vojne razmere. Mirnodobne zveze so zagotavljale povezave med štabi za SLO in po­veljstvi partizanskih enot na mirnodobnih lokacijah. To so bile telefonske zveze prek javnega sistema zvez PTT ter v manjšem obsegu prek stacionar­nega sistema zvez JLA. Pisne pošiljke so se prenašale po kurirskih zvezah notranjih zadev, JLA in tudi z lastnimi kurirji. Mirnodobne zveze so se uporabljale tudi v zacetnem obdobju mobilizaci­je in omogocale prehod na uporabo premicnega sistema zvez. Enote za zveze so bile oblikovane hkrati s štabi za SLO in v partizanskih enotah. To so bile rezervne strukture, ki so imele t. i. vojno formacijo. For-macije so dolocale kadrovsko sestavo in popolnitev z materialno-tehnicnimi sredstvi. Enote so se vzpostavljale z mobilizacijo rezervnega kadra in s pre­vzemom v skladišcih shranjenih sredstev zvez in druge opreme ter pripravo za njeno delovanje skladno z nacrti uporabe, ki so se imenovali tudi vojni nacrti. Enote za zveze so oblikovale centre in postaje za zveze na poveljniških mestih štabov za SLO in poveljstev enot. Zagotavljale so zveze med mobili­zacijo in v casu vojne. Pri GŠ za SLO se je oblikovala ceta za zveze. Sestavljena je bila iz radij­skega in telefonsko-linijskega voda ter šifrirnega oddelka. Poveljstvo cete je imelo poleg poveljnika in namestnika tudi cetnega starešino in dva kurirja. Formacija se je zaradi uvajanja nove tehnike veckrat spremenila. Leta 1974 se je oblikoval še radiorelejni oddelek. Pri CŠ za SLO so se oblikovali vodi za zveze. Vod za zveze je imel v ses­tavi radijski oddelek, telefonsko-linijski oddelek in oddelek šifrerjev. Poveljstva odredov in bataljonov so imela v svoji sestavi oddelek zvez. V cetah in nižjih enotah so radijske naprave upravljali poveljniki sami, nekatere cete pa so imele tudi formacijske in dodane veziste. Zveze v premicnem sistemu Radijske zveze so bile temeljna vrsta zvez, saj sta tudi nacrtovanje in organizacija celotnega sistema zvez temeljila na radijskih zvezah. GŠ za SLO je radijske zveze z nadrejenim Generalštabom JLA oz. t. i. vrhovno komando ter podrejenimi CŠ za SLO organiziral z radijskimi napra­vami Racal Syncal TRA-931 izhodne moci 100 W. Kratkovalovne radijske (KV) zveze z napravami RACAL Syncal TRA-931, moci 20 W, pa so bile namenjene za zvezo z republiškim vodstvom ter za zveze sodelovanja s po­veljstvi JLA. CŠ za SLO so za zveze s podrejenimi poveljstvi odredov organizirali KV­-zveze z radijskimi napravami Racal Syncal TRA-921 oz. TRA-931, moci 20 W. Te naprave so bile namenjene tudi za zveze štabov za SLO z vodstvi družbenopoliticnih skupnosti na pokrajinski ravni ter za zveze sodelovanja s poveljstvi in enotami JLA. Za zveze na relacijah poveljstvo odreda–bataljon–ceta ter za sodelovan­je z vodstvi DPS na nižjih ravneh so bile namenjene ultrakratkovalovne (UKV) radijske naprave RT-20-TC6, izhodne moci od 5 do 20 W. Za zveze na relacijah ceta–vod–oddelek ter s prištabnimi enotami pri poveljstvih odreda in bataljona so bile namenjene UKV-radijske naprave RT-1-T4, izhodne moci od 0,2 do 1 W. V nižjih takticnih enotah so se uporabljala tudi radijska sredstva, ki so se nahajala v razlicnih delovnih organizacijah in ustanovah na dolocenem obmocju. Leta 1974 so se z nakupom teleprinterskih naprav zacele priprave za uvajan­je radioteleprinterske zveze na relacijah GŠ za SLO s podrejenimi CŠ za SLO. Kurirske zveze so uporabljali štabi za SLO in poveljstva partizanskih enot za kurirski prenos sporocil med nadrejenimi in podrejenimi štabi in enotami. Kurirski sistem zvez je nacrtoval in organiziral Republiški sekreta­riat za ljudsko obrambo (RSLO). V ta namen so morali štabi in enote na vseh ravneh, od republike prek pokrajin do obcin, izmenjati podatke o javkah oz. najbližjih kurirskih postajah, na katerih so se oddajale in prevzemale kurir­ske pošiljke. Kurirski sistem zvez JLA je GŠ za SLO uporabljal predvsem za izmenjavo kurirskih pošiljk z Generalštabom JLA in drugimi vojaškimi poveljstvi. Žicne zveze so štabi za SLO in partizanske enote organizirale z lastnimi sredstvi znotraj štabov in poveljstev na poveljniških mestih, in sicer zveze do prikljucnih telefonskih objektov (omaric) za povezave v javni sistem zvez pošte, telegrafa in telefona (PTT) ter do stacioniranih centrov zvez JLA, prek katerih so se vzpostavljale zveze z nadrejenimi in podrejenimi štabi za SLO in s poveljstvi enot. Za žicne povezave za mobilizacijo in vojno prek javnega sistema zvez PTT so štabi za SLO pripravljali in dostavljali zahteve pristojnim republiškim organom. V zahtevah je bilo treba navesti lokacije, na katerih se bodo štabi in poveljstva prikljucevali. Posebnost zahtev je bila, da so morali žicni vodi teci izkljucno po kabelskih linijah, položenih v zemlji. Radiorelejne zveze so zaceli organizirati leta 1974, ko je JLA za zvezo med Generalštabom JLA oz. Vrhovno komando ter GŠ za SLO dodelila ra­diorelejni sistem RRU-800 z veckanalno napravo VZ-12. Ta sistem je omo­gocal telefonske in teleprinterske povezave v vec kanalih. Posadko za delo na sistemu je moral zagotoviti GŠ za SLO (Pavlin, 1972, str. 9–10). Opremljanje s sredstvi za zveze Ob nastanku štabov za SLO in partizanskih enot v zacetku sedemde­setih let je bila razvoju sistema zvez namenjena velika pozornost. Za razvoj je poskrbelo slovensko podjetje Iskra, ki je opremljalo štabe in enote TO z radijskimi napravami za takticno raven. V tujini pa je Slovenija za TO kupila kratkovalovne radijske naprave Racal, ki so bile namenjene za vzdrževanje radijskih zvez na operativni in strateški ravni (Kocbek, 1990, str. 119). V letih 1970 in 1971 so bile za štabe TO in partizanske enote kupljene oz. uvožene iz Anglije ter nato uvedene v uporabo prve radijske naprave Racal Syncal TRA-921. V štabe in enote pa so se uvajale naprave RT-1-T4 in RT-20-TC6 domace proizvodnje. V letih 1973 in 1974 se je opremljanje s sredstvi zvez intenzivno nadalje­valo. Leta 1974 so imeli štabi za SLO in partizanske enote skupaj 57 kom­pletov naprav Racal Syncal TRA-921 in TRA-931 (Bolfek 2018, str. 76). Kupljene so bile tudi komponente (usmerniki, ojacevalci, antenske stopnje) za kompletiranje 100-vatne radijske naprave za GŠ za SLO in CŠ za SLO. Racal Syncal TRA-931 je predstavljal tudi osnovno enoto v kompletu 100 W radijske naprave. Zacelo se je opremljanje s teleprinterji T-100 in prvi-mi sredstvi kriptozašcite TG-4. Za premicne centre zvez so bila kupljena terenska vozila UAZ, sovjetske izdelave. V ta vozila se je zacela vgradnja kompletov radijskih naprav Racal Syncal-100 W. Z dodanimi teleprinterji T-100 in radiotelegrafsko napravo RTU-1B so bili sestavljeni kompleti ra­dioteleprinterskih naprav. Z omenjenimi kompleti so GŠ za SLO ter CŠ za SLO pridobili vrhunsko opremo. Zmogljivosti prenosa pisnih sporocil so se zelo povecale. Poleg opremljanja za zahteve najvišjih ravni poveljevanja se je popolnjevanje s sredstvi zvez nadaljevalo tudi na takticni ravni. Kadri za zveze Poleg materialnega vidika zvez je bil prav tako ali še bolj pomemben tudi kadrovski. Kljub temu da to vprašanje posebej obravnavamo v prispevku o kadrovski zasedbi dolžnosti vezistov, je treba zaradi celovitosti predstavitve sistema zvez in kriptozašcite vendarle omeniti še nekaj zadev. Mirnodobna sestava je bila naziv za kadre, ki so bili stalno zaposleni ali na služenju vojaškega roka. Teh na podrocju zvez v TO praviloma ni bilo. Stalno zaposlene smo imenovali tudi stalna sestava, s cimer smo razlikovali poklicne od drugih pripadnikov, tudi tistih, ki so bili v enote za zveze razpo­rejeni kot rezervisti in so bili aktivirani bodisi z vpoklicem bodisi z mobiliza­cijskim pozivom. V obdobju intenzivnega razvoja zvez je bilo treba zaceti popolnjevati for-macijska mesta dolžnosti organov za zveze tudi v formacijah stalne sestave GŠ za SLO in podrejenih CŠ za SLO. V GŠ za SLO se je prvi nacelnik za zveze zaposlil leta 1971, leta 1973 pa je bilo popolnjeno formacijsko mesto referenta za kriptozašcito. Leta 1974 se je pospešeno nadaljevala kadrovska popolnitev mirnodob­ne sestave. V GŠ za SLO se je oblikoval odsek za zveze in kriptozašcito s tremi pripadniki. Poleg že omenjenih je bilo dodano še formacijsko mesto pomocnika za tehnicna sredstva. V CŠ za SLO so bila uvedena formacijska mesta za nacelnike zvez. Vsa navedena delovna mesta so se tudi popolnila z ustreznimi kadri. Pri GŠ za SLO se je oblikovala mirnodobna enota – od­delek za zveze (izvirno odeljak veze), ki je bil v sestavi polka za zveze pri poveljstvu 9. armade. Oddelek je bil popolnjen z aktivnim podoficirjem in vojaki na služenju vojaškega roka, ki so koncali osnovno usposabljanje in že pridobili vojaško evidencno specialnost zveze. V sestavi je imel kljucne specialnosti za zveze in je pomenil mirnodobno jedro cete za zveze pri GŠ za SLO. Oddelek je bil nastanjen v vojašnici Ljube Šercerja v Ljubljani, kjer je enota imela garažo za vozila s pripadajocimi sistemi zvez. Vojna sestava je predstavljala strukturo vezistov v enotah, ki jih je bilo treba mobilizirati. Znacilno je bilo, da so se enote za zveze popolnjevale s pripadniki, ki so koncali vojaški rok ustrezne specialnosti, predvsem ra­diotelegrafske in telefonsko-linijske. Radiotelegrafisti so morali vzdrževati ustrezno raven pripravljenosti, zato jih je bilo treba nenehno kondicirati. Enote so težavo elegantno rešile tako, da so v svoje vrste vkljucevale cim vec radioamaterjev. Te odlocitve so se v praksi izkazale kot odlicne, hkrati pa je bila to tudi slaba rešitev. V praksi je to pomenilo, da so radioamaterji nosili celotno breme in odgovornost za radijske zveze. Znacilnost obdobja, ki ga opisujem, je bila tudi, da so bili izvedeni številni tecaji za šifrerje. Zacetno usposabljanje kandidatov je nacrtoval GŠ za SLO, izvajal pa Republiški sekretariat za notranje zadeve (RSNZ). Preverjanje in preizkusi premicnega sistema zvez Sistem zvez se je redno preverjal med mobilizacijskimi vajami in vajami bojne pripravljenosti štabov, poveljstev in enot. Prvi pravi preizkus sistema zvez je bil opravljen znotraj manevra Svoboda-71, jeseni leta 1971 na ob-mocju Bele krajine in na Hrvaškem. Na tem manevru so od slovenskih terito­rialnih struktur sodelovali Belokranjski odred in še deli Vzhodnodolenjskega odreda ter CŠ za SLO Dolenjske (Bolfek, 2018, str. 103 in 104). Pridoblje­ne izkušnje so bile pomembne za nadaljevanje razvoja sistema zvez. GŠ za SLO je izvajal nekatere aktivnosti tudi v casu arabsko-izraelske vojne oktobra leta 1973 ter ob napetostih na jugoslovansko-italijanski meji oktobra leta 1974. Aktiviran je bil del premicnega sistema radijskih zvez. GŠ za SLO je takrat vzpostavil radijsko zvezo z Vrhovno komando SFRJ ter s podrejenim CŠ za SLO Primorske, ki je vzpostavil radijske zveze z nekateri-mi aktiviranimi podrejenimi enotami. Ceprav se je izvajal samo radiotelegraf-ski promet, je sistem deloval brezhibno. Šifrirana sporocila so se prenašala hitro in tocno. Zveze v Teritorialni obrambi od leta 1975 do 1979 Leta 1974 so bili sprejeti nova Ustava SFRJ, Zakon o ljudski obrambi in službi v Oboroženih silah (Bolfek, 2018 str. 139), nova Ustava SRS ter leta 1976 Zakon o ljudski obrambi SRS. Po sprejetju novih ustav in zakonov so se na obrambnem podrocju zgodile velike spremembe. Republike so do-bile vec pristojnosti na tem podrocju. Dejavnost organizirane obrambe se je prenesla v DPS do najnižje ravni ter v organizacije združenega dela, kot so takrat poimenovali podjetja. Poudarjena je bila zahteva po medsebojni usklajenosti obrambnih nacrtov po vertikali in horizontali, posebej pa z voj­nimi nacrti poveljstev in enot JLA. Teritorialna obramba Slovenije je postala del ljudske obrambe SRS in hkrati del oboroženih sil SFRJ. V TO so se za-cela intenzivno uvajati pravila in navodila za zveze, ki so bila predpisana za JLA. Sistem zvez TO se je zacel normativno in organizacijsko bistveno bolj usklajevati z JLA. Reorganizacija leta 1975 Glavno vodilo reorganizacije je bilo, da se številcnost sestave ne pove-cuje, temvec da se s spremembami pridobi kakovost v smislu izboljšanja kadrovske sestave ter opremljenosti ob spremenjeni organizaciji. Med dru­gim je bil sprejet sklep, da se Teritorialna obramba reorganizira in se obliku­jejo enote manevrske strukture ter prostorske strukture. Enote manevrske strukture so predstavljale brigade TO, ki naj bi bile po organizacijsko-forma­cijski strukturi podobne brigadam JLA. Enote prostorske strukture pa naj bi se organizacijsko-formacijsko prilagodile potrebam okolja, v katerem bodo delovale. Reorganizacija je sledila 23. aprila 1975 (Bolfek, 2018, str. 149). GŠ za SLO se je preimenoval v Republiški štab za teritorialno obrambo (RŠTO), conski štabi so se preimenovali v pokrajinske štabe (PŠTO), poveljstva par-tizanskih enot so tvorila izhodišca za obcinske štabe za teritorialno obrambo (OŠTO). Oblikovanih je bilo 18 brigad in 20 odredov TO ter številne enote prostorske strukture. Kot posebna enota je bila oblikovana zašcitna brigada, katere glavna naloga je bila zavarovanje vojaško-politicnega vodstva SR Slo­venije. Spremembe v sistemu organizacije zvez v Teritorialni obrambi Naloge TO so se spremenile in prilagodile novim konceptualnim zahtevam razvoja oboroženih sil SFRJ. Predvideno je bilo, da bodo enote TO lahko delovale samostojno ali v sodelovanju z enotami JLA. Enote TO bodo lahko podrejene poveljstvom JLA ali obratno. Na podlagi spremenjene organizacijsko-formacijske strukture štabov, po­veljstev in enot TO ter oblikovanja nekaterih novih enot je bilo treba reorganizi­rati in nadgraditi sistem zvez in kriptozašcite v TO. Pripraviti je bilo treba nove nacrte zvez, preoblikovati in oblikovati nove enote za zveze ter prerazporediti tehnicna sredstva in opremo zvez. Pri reorganizaciji sistema zvez TO je bilo treba upoštevati tudi enotni koncept modernizacije zvez v oboroženih silah SFRJ. Za organe zvez je bil to izziv, saj so morali sistem zvez prilagoditi in uskladiti z zahtevami povelje­vanja ter s strokovnimi usmeritvami organov za zveze Generalštaba JLA. Pri nacrtovanju zvez je bilo treba upoštevati tudi specificne pogoje, ki so vpli­vali na delovanje sistema zvez: (a) bojna delovanja na zacasno zasedenem ozemlju bodo imela znacaj sodobnega partizanskega delovanja; (b) enote TO bodo nenehno v ofenzivnem delovanju v težkih terenskih in vremen­skih razmerah, vedno pripravljene za delovanje proti zracnim desantom in izvidniško-diverzantskim skupinam, v protioklepnem boju in proti zracni obrambi; (c) bojni razpored in elementi poveljevanja bodo medsebojno bolj oddaljeni, kar bo treba upoštevati pri nacrtovanju zvez; (c) temeljna oblika bojnega delovanja enot TO bo napad, kombiniran z zasedami ter diverzant­skimi in protidiverzantskimi akcijami (Hribernik, 1977, str. 1–2). Spremembe so se zgodile tudi na podrocju normativnih dokumentov. Teritorialna obramba kot del oboroženih sil SFRJ je zacela normativno ure­jati oz. bolje usklajevati vojaške predpise in strokovno literaturo z JLA. Narejeni so bili tudi prvi prevodi literature s podrocja zvez v slovenski jezik. Prevedenih predpisov oz. pravil je bilo na zacetku zgolj za vzorec. Stro­kovno-tehnicna navodila so vec ali manj ostala neprevedena in so se še naprej uporabljala v srbohrvaškem jeziku. RŠTO je leta 1977 izdal novo Zacasno navodilo za zveze v štabih in enotah TO. To navodilo je bila dobra podlaga za nacrtovanje zvez, vendar, kot se je v praksi pokazalo, so bile ambicije izdajatelja, predvsem v pri­kazu potrebne opreme zvez, prevelike in se v celoti niso nikoli uresnicile (Hribernik, 1977). Zveze vodenja in poveljevanja ter sodelovanja in obvešcanja v TO so morale zagotavljati: (1) vodenje in poveljevanje v miru in v vojni, (2) so-delovanje med enotami TO, s poveljstvi in enotami JLA ter DPS in drugimi dejavniki SLO, (3) zašciten prenos informacij prek sredstev in sistemov zvez in (4) spremljanje zracne situacije. Vodenje in poveljevanje v Teritorialni obrambi je bilo organizirano hierar-hicno po nacelu nadrejeni–podrejeni. RŠTO je bil vojaško podrejen Gene-ralštabu JLA, hkrati pa je bil za svoje delo odgovoren Predsedstvu republike in Republiškem izvršnem svetu, ki sta vplivala tudi na financiranje iz repub­liškega in obcinskih proracunov ter odlocala o njem. Štabi TO so vodenje in poveljevanje vodili z mirnodobnih lokacij. V izrednih razmerah, mobilizaciji in vojni pa so štabi in poveljstva enot TO vzpostavljali poveljniška mesta na naprej pripravljenih lokacijah. Poveljniška mesta so bila nacrtovana in pripravljena z ustrezno infrastrukturo za dostop, namestitev in delo. Omogo-cati so morala takojšnje prevzemanje vodenja in poveljevanja, zato je moral biti pripravljen tudi sistem zvez z ustrezno infrastrukturo. Dolocene so bile lokacije centrov zvez in postaj za zveze ter prikljucne omarice PTT ter zago­tovljene kabelske linije za takojšnjo vzpostavitev žicnih zvez z nadrejenimi in podrejenimi. Štabi in enote TO so nacrtovali tudi lokacije za naslednja po­veljniška mesta, ki pa se, razen telefonskega prikljucka, niso urejala vnaprej (Hribernik, 1977, str. 6–7). Zveze vodenja in poveljevanja so nacrtovali in organizirali nadrejeni štabi in poveljstva TO do neposredno podrejenih štabov in enot. Na višjih ravneh poveljevanja so se zveze nacrtovale v enem ali vec kanalih razlicnih vrst zvez. Za sodelovanje med štabi in enotami so se lahko uporabljale zveze po­veljevanja nadrejenih poveljstev. Med štabi in enotami TO ter enotami JLA so se praviloma organizirali posebni kanali zvez. Zveze sodelovanja je nacr­toval in organiziral štab ali enota TO oz. JLA, ki je bila odgovorna za organi­zacijo sodelovanja. Za obvešcanje so se praviloma uporabljale vse zveze vodenja in povelje­vanja. Podatke o zracni situaciji so štabi in enote TO sprejemali iz vojaškega centra za obvešcanje, javljanje in usmerjanje na kratkovalovnih sprejemni­kih. Obvešcanje oz. alarmiranje se je v enote posredovalo prek zvez voden­ja in poveljevanja (Hribernik, 1977, str. 2–3). Vrste zvez v TO po spremembah Radijske zveze so dobile še vecji pomen, predvsem v razmerah delovanja na zacasno zasedenem ozemlju. Z uvajanjem novih tehnicnih sredstev se je vzpostavil tudi radioteleprinterski promet. Radiorelejne zveze so bile uvedene v RŠTO za zvezo z Generalštabom JLA, sicer pa v omejenem obsegu tudi v podrejenih PŠTO in enotah kot oblika podaljševanja telefonskih linij na poveljniških mestih zunaj mirnodobnih lokacij. Žicne zveze so dobile vecji pomen. Zahteve so bile vecje, kar je omogo-calo tudi vse bolj razvito javno omrežje PTT. Štabi in enote TO so z nadreje­nimi in podrejenimi poveljstvi še vedno nacrtovali žicne zveze prek podzem­nega kabelskega sistema zvez PPT. Žicne zveze so se organizirale v enotah za obrambo letališc, protizracno obrambo vecjih mest in pomembnih in-frastrukturnih objektov ter obale Slovenskega primorja. Svojega namena in vloge pa žicne zveze v bistvu niso izgubile. Zaradi obcutljivosti in možnosti fizicnega unicenja kabelskih povezav so še vedno ostale kot pomožna vrsta zvez. Nacrtovanje lastnih žicnih zvez, razen notranjih zvez na poveljniških mestih, in postavitev privodov sta bila bolj izjema kot pravilo. Kurirske zveze so svojo vlogo in namen zadržale. Kurirskim zvezam je bila še vedno namenjena velika pozornost, posebno na zacasno zasede­nem ozemlju, kjer bi bilo delovanje drugih zvez zelo otežkoceno (Hribernik, 1977, str. 3–5). Mirnodobni sistem zvez Leta 1975 je RŠTO zacel priprave, leta 1976 pa uvedel redne telep­rinterske povezave (telekse) s podrejenimi PŠTO prek javnega sistema PTT. Prenosa sporocil je bilo v zacetku malo. Deloma so bile realizirane tudi telefonske povezave prek stacionarnega sistema JLA, predvsem s PŠTO, ki so bili namešceni v vojašnicah JLA. RŠTO je mirnodobni enoti za zveze (odeljak veze) dolocil vec nalog. Enota se je formacijsko povecala, med drugimi je imela nalogo pripraviti premicni sistem zvez RŠTO za višjo stopnjo pripravljenosti. V ta namen so se v enoti usposabljali vojaki naborniki zahtevnejših oz. kriticnih spe­cialnosti (radioteleprinteristi in radiorelejci) za najbolj pomembne forma­cijske dolžnosti v ceti za zveze RŠTO. Pripadniki enote so opravljali vzdr­ževanje in redne tehnicne preglede sistemov ter vozil za zveze. Skrbeli so za njihovo celotnost in brezhibno delovanje. Enota je sodelovala pri usposabljanju rezervnih pripadnikov cete za zveze pri RŠTO. Premicni sistem zvez Premicni sistem zvez je predstavljal temelj zvez za bojno delovanje šta­bov in enot TO. Neodvisno od zakonskih sprememb ter reorganizacije se je težnja razvoja na podrocju zvez nadaljevala. Obdobje so zaznamovali uvajanja in vzpostavljanje radioteleprinterskih ter šifroteleprinterskih zvez, uvajanje naslednje generacije šeststokanalnih naprav RT-1-T600 in RT­-20-T600 ter nadaljevanje opremljanja s sredstvi zvez v nižjih takticnih eno­tah in enotah prostorske strukture. Generalštab JLA je dodelil novo opremo za zveze z Vrhovno komando. Zato je bil v materialni formaciji cete za zveze RŠTO opravljen popravek, v radioteleprinterskem oddelku pa dodan nov sistem RTU-400. Šifrerski oddelek se je po uvedbi teleprinterjev T-100 in kriptografske naprave TG-4, preoblikoval in preimenoval v šifroteleprinterski oddelek. Na podlagi organizacijsko-formacijskih sprememb so se spremenile tudi enote za zveze PŠTO. Vod za zveze se je razširil, po spremembah je imel v svoji sestavi radioteleprinetrski oddelek, radijski oddelek, telefonsko-linij-ski oddelek in šifroteleprinerski oddelek. V novoustanovljenih brigadah TO je bil oblikovan vod za zveze z dvema radijskima oddelkoma ter telefonsko--linijskim oddelkom. V OŠTO je bi oblikovan mešani oddelek za zveze. Zveze RŠTO Radijska zveza z Generalštabom JLA oz. z Vrhovno komando je bila or-ganizirana z radioteleprintersko napravo RTU-400. S podrejenimi PŠTO se je vzpostavila radioteleprinterska zveza z radijskimi napravami Racal 100 W. Po-skus uvajanja drugega UKV-radijskega kanala z napravami RT-20-T600 oz. RUP-20 se ni obnesel. Zveze z bližnjimi PŠTO so se lahko vzpostavile le ne­posredno, za bolj oddaljene pa radijske zveze brez retranslacije ni bilo mogo-ce vzpostaviti. Za postavitev klasicne retranslacije niso bili izpolnjeni ustrezni takticni in tehnicni pogoji, kot so nacrtovanje frekvenc, odmiki in medsebojna zakritost anten idr. Zveze sodelovanja na republiški ravni ter s poveljstvom JLA so bile organizirane s KV RN Racal 20 W. Zveze s prištabnimi enotami so bile organizirane z RN RT-20-TC6 oz. z RT-1-T4. Radiorelejna zveza z Generalštabom JLA oz. Vrhovno komando je bila organizirana z radiorelejnim sistemom RRU-800 ter z veckanalno napravo VZ-12. Radiorelejni oddelek je imel v sestavi koncno in vmesno RR-postajo. RŠTO se je lahko povezal neposredno ali pa prek vmesne radioreljne naprave na najbližje RR-vozlišce JLA. Tako je bil RŠTO dosegljiv s katere koli lokacije v Sloveniji. Ta RR-sistem je poleg zveze z Vrhovno komando omogocal tudi zve­ze z vsemi višjimi poveljstvi JLA in RŠTO preostalih republik. RŠTO je za po­vezavo v javno telefonsko omrežje PTT organiziral tudi enokanalne RR-zveze. Tako je vzpostavil zveze z republiškim vodstvom in tudi s podrejenimi PŠTO in poveljstvi na mirnodobnih lokacijah, ce je bilo treba. Žicne zveze niso doživele bistvenih sprememb. RŠTO je žicne zveze za­gotavljal prek sistema zvez PTT in stacionarnega sistema JLA, tako z nadreje-no Vrhovno komando, republiškim vodstvom in drugimi republiškimi organi ter podrejenimi PŠTO in zašcitno brigado. RŠTO je imel v ta namen nacrtovano kabelsko povezavo do prikljucne omarice PTT na zanjo tocno dolocenem ob-jektu. Te zveze so se aktivirale po vnaprej dogovorjenih oz. nacrtovanih signa­lih. Žicne zveze s prištabnimi enotami je RŠTO vzpostavljal z lastnimi sredstvi. Kurirske zveze je RŠTO organiziral do republiškega centra kurirskih zvez in armadnega poveljstva. Prek kurirskih zvez teh organov se je kurirska pošta dostavljala do vseh nadrejenih in podrejenih, republiškega vodstva ter sodelujocih poveljstev in drugih struktur (Hribernik, 1977, str. 15–18). Zveze letalske eskadrilje TO so bile v pristojnosti RŠTO, saj mu je bila eskadrilja neposredno podrejena. Letalska eskadrilja TO je bila sestavljena iz sedmih letalskih oddelkov, ki so bili namešceni na letališcih po Sloveniji. Zveze poveljstva letalske eskadrilje z nadrejenim RŠTO in podrejenimi od­delki na letališcih so bile organizirane v javnem sistemu zvez PTT. Za zveze zemlja–zrak pa so se nacrtovale in uporabljale radijske naprave na radijskih frekvencah vojnega in tudi civilnega letalstva. Zveze izvidniško-obvešcevalnih centrov RŠTO so bile posebna struk­tura zvez v pristojnosti RŠTO. Ta je oblikoval izvidniško-obvešcevalne centre (IOC), ki so bili razporejeni ob državni meji in tam tudi delovali. IOC so bili podrejeni obvešcevalnim organom RŠTO. Za IOC so se s poveljniškega mesta RŠTO organizirale kratkovalovne radijske zveze z napravami PRC­-320L. Posebnost IOC je bila, da so radijske naprave upravljali obvešceval­ci sami, njihova usposobljenost pa je bila na zavidanja visoki ravni. Zveze PŠTO in MŠTO Ljubljana Radijske zveze so se z uvedbo radioteleprinterske zveze do nadrejene­ga RŠTO posodobile. Za ta namen je bil v komplet radijske naprave Racal 100 W dodan teleprinter z ustrezno opremo za radijsko delo. Z novousta­novljenimi brigadami TO so bile organizirane kratkovalovne radijske zveze z napravami Racal Syncal TRA-931. Za sodelovanje s pokrajinskimi odbori in poveljstvi JLA bila organizirana zveza z napravo Racal Syncal TRA-931, s prištabnimi enotami pa z RT-20-TC6 oz. RT-1-T4. Žicne zveze so bile organizirane po vzoru organizacije takšnih zvez v vsej TO, to je enako kot v RŠTO. PŠTO so z lastnimi sredstvi vzpostavili zvezo do najbližjih prikljucnih omaric PTT oz. stacionarnih centrov zvez JLA. Radiorelejna zveza z enokanalno RRN-1 je bila namenjena za telefon­sko zvezo oz. povezavo v javni PTT. Kurirske zveze so se organizirale po enakem nacelu, kot je bilo dolo-ceno za TO. Zveze v brigadi TO Brigade TO so bile novoustanovljena formacija po reorganizaciji Teritorial­ne obrambe. Brigade so se preoblikovale iz nekdanjih partizanskih odredov bataljonske sestave. Iz odredov so se prerazporedili kadri in tehnicna sred­stva za zveze. Poleg radijskih so vecji pomen dobile tudi žicne zveze. V bistvu pa so obveljala navodila za organiziranje zvez, predpisana za partizanske eno­te. Pri nacrtovanju zvez je bilo treba upoštevati naloge, ki jih je brigada imela kot manevrska enota. Posebej je bilo treba upoštevati, da se brigade lahko podredijo poveljstvu JLA ter nacrtujejo in organizirajo tudi zveze. Ceprav so bile zahteve za povezovanje z enotami JLA zelo striktne, pa je bila praksa drugacna. Razlicni tipi kratkovalovnih radijskih naprav so sicer bili združljivi, vendar so bile tehnicne lastnosti tako razlicne, da je bilo nacrtovan­je sodelovanja vedno zahtevna naloga. Še vecje težave pa so nastale, ko je bilo treba podatke hitro spreminjati oz. prilagajati v nepredvidenih situacijah. Radijske naprave RT-1-T4 in RT-20-TC6 za zveze na takticni ravni so bile ne­združljive z radijskimi napravami JLA (Kocbek, 1990, str. 120). Sprejem podatkov o zracni situaciji se je organiziral s kratkovalovnim ra­dijskim sprejemnikom FRG-7700 v lahkem protiletalskem vodu brigade na frekvencah centrov za opazovanje, javljanje in usmerjanje. Žicne zveze z nadrejenim štabom oz. poveljstvom ter podrejenimi so bile organizirane prek kabelskega sistema zvez PTT in tudi z uporabo telefonskih narocniških prikljuckov PTT. Povezavo z najbližjo prikljucno omarico PTT je brigada zagotovila s svojimi sredstvi, prav tako do bližnjih podrejenih enot. Žic­ne zveze so se uporabljale, dokler je bilo to mogoce. Na zacasno zasedenem ozemlju so se žicne zveze uporabljale povsod, kjer je bila mogoca uporaba javnega sistema zvez PTT. Kurirske zveze z nadrejenimi štabi oz. poveljstvi in podrejenimi poveljstvi ter sodelujocimi strukturami so se organizirale z lastnimi silami ter z organizi­ranjem kurirske povezave do najbližje kurirske postaje DPS. Zveze v zašcitni brigadi TO Navodila za organizacijo zvez v zašcitni brigadi TO2 so bila v bistvu enaka kot za druge brigade TO, ceprav je bila ta enota neposredno podrejena RŠTO. Zaradi posebnih nalog in temu prilagojene strukture ter formacije je bila tudi organizacija zvez v zašcitni brigadi drugacna. Ukaze za nacrtovanje zvez so pripravljali predstavniki odseka za zveze RŠTO, izvedbene nacrte in dokumente zvez za poveljstvo brigade in podrejene enote pa predstavniki brigade sami. Mirnodobna zveza z zašcitno brigado TO je bila organizirana prek tele­fonske zveze v javnem sistemu zvez PTT ter s šifroteleprintersko zvezo. Premicne zveze sta v poveljstvu brigade nacrtovala castnik iz stalne sestave in referent za zveze. Vod za zveze je imel kot prištabna enota naloge za realizaci­jo oz. vzpostavitev zvez z nadrejenim RŠTO in drugimi strukturami ter podrejeni-mi bataljoni, z enotami za podporo in s prištabnimi enotami. Zveze z nadrejenim RŠTO ter s podrejenimi enotami so bile organizirane v vseh vrstah zvez. Zašcitna brigada je imela prednost pri opremljanju, zato je bila popolnitev s sredstvi zvez temu primerno visoka. Zveze v bataljonu TO Radijska zveza z nadrejenim poveljstvom brigade TO je bila organizi­rana z radijsko napravo RT-20-TC6 oz. RT-20-T600, s podrejenimi cetami in enotami za podporo ter prištabnimi enotami pa z RN RT-20-TC6 oz. RT­-1-T4. Podatke o zracni situaciji je bataljon TO nacelno dobival od nadreje­nega poveljstva po zvezah vodenja in poveljevanja. 2...Navajam.splošno.oznako.za.zašcitno.brigado,.ker.je.ta.imela.v.razvoju.razlicne.nazive..Vec.o.tem.glej.Kastelic.in.Šteiner.v.Šteiner,.2018,.str..195–206,.217–218.in.233. Žicne zveze z nadrejenim poveljstvom brigade TO so se organizirale nepo­sredno prek kabelske povezave ter z uporabo telefonskih narocniških prikljuc­kov PTT, kjer je bilo to mogoce. Ko so okolišcine dovoljevale (bližina enot, cas), so se s podrejenimi enotami vzpostavljale žicne zveze z lastnimi sredstvi. Kurirske zveze z nadrejenim poveljstvom so bile organiziranje po nacrtu kurirskih zvez brigade, s podrejenimi enotami pa z lastnimi kurirji. Zveze v OŠTO OŠTO so bili novoustanovljeni štabi TO, ki so prevzeli vlogo in naloge predhodnih poveljstev partizanskih enot v obcinah ter njihovo vodenje in poveljevanje podrejenim enotam prostorske strukture, kar je bila bistvena novost. OŠTO so imeli pod poveljstvom od sedem do 18 podrejenih enot, ki so bile razporejene in so delovale na obmocju obcine. Zaradi velikega števila enot je bilo poveljevanje pogosto otežkoceno. OŠTO v primerjavi z drugimi strukturami po reorganizaciji niso imeli materialne baze v opremi in sredstvih za zveze. Slaba popolnjenost s sredstvi zvez je dolgorocno vplivala na organiziranost in stanje zvez v OŠTO in tudi v podrejenih enotah prostor­ske strukture. Na slabo popolnjenost s sredstvi zvez v OŠTO je vplivalo vec dejavnikov: (1) kot novoustanovljeni štabi TO po reorganizaciji niso nasledili nobenih sredstev zvez; (2) praviloma so se štabi prednostno popolnjevali z oborožitvijo, strelivom, intendantsko opremo itn., nakup sredstev zvez, ra-zen redkih izjem, pa ni imel prednosti; (3) le razvite obcine so lahko prispe-vale vec tudi za opremljanje s sredstvi zvez, vendar teh ni bilo veliko. Prerazporejanje starejših tipov radijskih naprav v podrejene enote OŠTO prostorske strukture je zaradi omejitev frekvencnega plana ter velikega šte­vila enot povzrocalo veliko težav pri nacrtovanju in uporabi radijskih zvez. Radijske zveze so bile temeljna vrsta zvez. Z nadrejenimi PŠTO so bile nacrtovane v KV- in UKV-radijskih kanalih. Najprej so bile organizirane le v UKV-radijskem kanalu z RT-20-TC6 oz. z RT-20-T600. Kratkovalovne so se zacele organizirati po nakupu novih naprav PRC-515 oz. RU-20. Zveze s podrejenimi enotami prostorske strukture so bile organizirane z RT-20-TC6 oz. RT-1-T4. Žicne zveze so bile organizirane z nadrejenimi in podrejenimi. OŠTO so praviloma izbirali lokacije z delujocimi telefonskimi prikljucki. Za vzpostavitev zveze prek kabelskega sistema PTT se je OŠTO z lastnimi sredstvi prikljucil na nacrtovano prikljucno omarico. Ob pomanjkanju radijskih zvez so bile žicne zveze za OŠTO zelo pomembne. Težava je nastala, ko so podrejene enote zapustile izhodišcne lokacije. Kurirske zveze je OŠTO organiziral do kurirskih postaj skupšcine obcine, kjer se je opravila izmenjava pošte z nadrejenimi in sodelujocimi štabi TO. OŠTO je s podrejenimi enotami organiziral lastne kurirske zveze. Znacilnost kurirskih zvez je bila hitra dostava kurirske pošte na kratkih razdaljah na obmocju obcine. Med gibanjem in dinamiko enot pa so kurirske zveze izgubile svoj pomen. Zveze v odredu TO Odredi TO (OdTO) so bile samostojne formacije cetne sestave, njihove formacije se od odredov cetne sestave v predhodnih partizanskih odredih niso bistveno spremenile. Navodila za organizacijo zvez v odredih so bila v bistvu enaka kot za bataljone TO, le da so bili odredi podrejeni OŠTO. Zveze v enotah prostorske strukture OŠTO Popolnitev s sredstvi zvez je bila slaba, še posebno z radijskimi naprava-mi. Radijske zveze z nadrejenim OŠTO so bile organizirane z RT-20-TC6 oz. z RT-1, s podrejenimi enotami pa z RT-1-T4, ce so bila sredstva na voljo. Enote prostorske strukture so uporabljale tudi druge neformacijske radijske naprave. Žicne zveze v javnem sistemu PTT so bile nacrtovane in organizirane na mobilizacijskih zbirališcih in so se uporabljale, dokler je situacija to dopušcala. Enote so pomanjkanje drugih zvez dopolnjevale s kurirji, sicer pa so se kurirske zveze najvec uporabljale za pošiljanje bojnih porocil v nadrejeni OŠTO.3 Podatke o zracni situaciji so naceloma dobivali od nadrejenega povelj­stva prek zvez poveljevanja. Zveze v enotah TO za obrambo zracnega prostora in objektov posebnega pomena Odred oboroženih ladij – Mornariški odred (MOd) se je oblikoval na slovenski obali. Formacija odreda je bila sestavljena iz devetih ribiških ladij, ki so imele nalogo nadzorovati slovensko morje. Radijske zveze so bile glavna in edina vrsta zvez. Zveza z nadrejenim PŠTO Južnoprimorske pokrajine je bila organizirana z RT-20-TC6. Znotraj odreda, z ladjami, pa so bile radijske zveze organizirane z RT-1-T4 ter z lastnimi ladijskimi napravami.4 Lahki topniški raketni divizion zracne obrambe (ltrdZO) je bil enota, na­menjena za obrambo zracnega prostora vecjih mest. Enota je bila podrejena MŠTO oz. PŠTO. Zveze z nadrejenim štabom TO so bile organizirane z RT­20-TC6 in žicno zvezo prek javnega sistema zvez PTT, s podrejenimi baterijami zracne obrambe pa so bile zveze organizirane z RT-1-T4 ter žicnimi zvezami z lastnimi sredstvi.5 3..Telefonsko.pricevanje,.Venceslav.Ogrinc,.3..2..2021.4..Telefonsko.pricevanje,.Zvezdan.Ostrouška,.29..1..2021.5..Telefonsko.pricevanje,.Venceslav.Ogrinc,.3..2..2021. Protidesantni odred (PDOd) je bil enota, namenjena za obrambo proti zracnim desantom na letališcih Ljubljana in Maribor. Radijska zveza z nadre­jenimi je bila organizirana z RT-20-TC6 oz. RT-20-T600 ter z žicno zvezo v sistemu PTT. S podrejenimi enotami, ki so bile razporejene okrog letališca, je bila organizirana radijska zveza z RT-1-T4 oz. RT-1-T600. Enote TO so upo­rabljale tudi vse notranje telefonske in radijske zveze letališca.6 Topniški protioklepni artilerijski divizion (Tpoad) Koper. Naloga enote je bila obramba obalnega pasu Slovenskega primorja. Divizion je bil podrejen PŠTO, s katerim so bile organizirane radijska zveza z RT-20-TC6, žicna zveza v javnem PTT-sistemu ter kurirska zveza. Poveljstvo diviziona je imelo s pod-rejenimi enotami - baterijami organizirane žicne, radijske in kurirske zveze do vseh položajev - topov 76 mm.7 Divizion protizracne obrambe (DivPZO) Krško je bil enota TO, namen­jena za obrambo zracnega prostora na obmocju jedrske elektrarne Krško8. Divizion je imel v svoji sestavi poveljstvo, tri baterije PZO ter enote za zago­tovitev in podporo delovanja. Divizion je bil podrejen OŠTO Krško. Radijske zveze poveljstva diviziona z OŠTO Krško so bile organizirane z RT-20-TC6 oz. RT-20-T600, s podrejenimi enotami diviziona pa z RT-1-T4 oz. RT-1-T600. Radijske zveze so bile organizirane tudi s sredstvi zvez elektrarne Krško. Žic­ne zveze so bile organizirane z lastnimi direktnimi linijami od OŠTO do povelj­stva diviziona ter do vseh podrejenih enot in položajev. Kurirske zveze so bile namenjene predvsem dostavljanju porocil iz podrejenih enot. Zracno situacijo so spremljali z radijskim sprejemnikom FRG-7700 na frekvencah vala obveš-canja vojaških centrov opazovanja, javljanja in usmerjanja. Za najavo lastnega letalstva pa so imeli neposredno zvezo s kontrolnim stolpom na vojaškem le­tališcu v Cerkljah.9 Zveze v Teritorialni obrambi v obdobju od leta 1980 do 1990 Leta 1979 je Slovenija dolocila novo administrativno-upravno razdelitev na pokrajinski ravni. Šest pokrajin se je preoblikovalo v 12 pokrajin ter Mesto Ljubljana. V TO SRS je po preoblikovanju nastalo 12 PŠTO in MŠTO Ljubljana ter zašcitna brigada (Šteiner, 2018, str. 154–155), ki so zaceli delo v zacetku januarja 1980. 6..Telefonsko.pricevanje,.Venceslav.Ogrinc,.3..2..20217..Telefonsko.pricevanje,.Darko.Andrejašic,.4..2..2021.8..NEK.je.zacela.obratovati.leta.1983,.graditi.pa.so.jo.zaceli.leta.1974.9..Telefonsko.pricevanje,.Mirko.Ognjenovic,.5..2..2021. Spremembe v organizaciji zvez po preoblikovanju strukture PŠTO Mirnodobni sistem zvez je bil pred novim in velikim izzivom, s katerim so bili sooceni organi za zveze štabov TO. RŠTO je za neposredno vodenje in po­veljevanje dobil še šest novih PŠTO in MŠTO Ljubljana, torej skupaj 13 štabov in zašcitno brigado. Najprej je bilo treba popolniti delovna mesta nacelnikov za zveze ter zagotoviti zveze za mirnodobno delovanje. Poleg telefonskih zvez je bilo treba zagotoviti tudi nove teleprinterske naprave in naprave kriptozašcite ter organizirati in vzpostaviti šifroteleprinterske zveze do vseh novoustanovljenih PŠTO. Premicni sistem zvez je bilo treba prilagoditi in reorganizirati tudi v mobili­zacijskih in vojnih nacrtih. Formacije enot za zveze so se spremenile. Ceta za zveze pri RŠTO se je zaradi velikega števila neposredno podrejenih štabov po-vecala. Po preoblikovanju je imela v svoji sestavi dva radijska voda, mešani vod ter radiorelejni in šifroteleprinterski oddelek. Generalštab JLA je za zvezo z Vr­hovno komando zamenjal zastareli RR-sistem RRU-800 in veckanalno napravo VZ-12 z novim digitalnim sistemom FM-200 ter veckanalno napravo AMD-310. Zveza je bila zašcitena s kriptografsko napravo KZU-71, s katero so se šcitili pogovori in pisne informacije. Sistem je že omogocal tudi video in podatkovni prenos, ki pa ni bil uveden. V novih PŠTO I. in II. variante so se oblikovale cete za zveze z radijskim in mešanim vodom. V PŠTO III. variante pa so bili oblikovani vodi za zveze z dvema radijskima oddelkoma in telefonsko-linijskim oddelkom. Narediti je bilo treba nove nacrte zvez, oblikovati nove vojne formacije in njihovo popolnitev ter kupiti manjkajoca sredstva zvez. Hkrati z reorganizacijo in prednostnim zagotavljan­jem zvez do novoustanovljenih PŠTO ter uskladitev in prilagoditev zvez celotne strukture je RŠTO uvajal novo opremo ter nadgrajeval obstojeci sistem zvez. V letih 1982 in 1983 so se PŠTO in MŠTO Ljubljana opremili z novimi teren­skimi vozili za zveze Lada Niva. Za RŠTO je bila kupljena nova radioteleprinter-ska naprava Racal 400 W, vsi PŠTO pa so se opremili z novimi radioteleprinter­skimi napravami 100 W. Z nadgradnjo RT-20-T600 z retranslacijskim sistemom Sora je bil podrejenim PŠTO in MŠTO zagotovljen še en radioteleprinterski ka­nal. Z uvedbo te tehnologije v RŠTO in PŠTO je bila vzpostavljena kakovostna radioteleprinterska zveza v dveh kanalih. TO se je zacela opremljati še z nekaterimi novimi kratkovalovnimi radijskimi napravami PRC-515 oz. RU-20 in PRC-320L. Popolnjevanje s sredstvi zvez se je nadaljevalo na nižjih ravneh, predvsem v OŠTO in enotah prostorske strukture. Reorganizacija Teritorialne obrambe v letih 1985 in 1986 V letih 1983 in 1984 je bila opravljena analiza organizacijsko-mobilizacij­skega razvoja štabov in enot Teritorialne obrambe SR Slovenije. Teritorialna obramba je sledila spremembam v konceptu splošne ljudske obrambe in družbene samozašcite (SLO in DS) ter predpostavki za delovanje na zacas-no zasedenem ozemlju. Zmanjšalo se je število enot manevrske strukture, obcine so se razbremenile tudi prevelikega števila prostorskih enot, zato se je znižalo tudi število razporejenih rezervistov v Teritorialni obrambi (Bolfek, 2018, str. 223). Število manevrskih brigad se je leta 1985 z 19 zmanjšalo na 12 in zašcitno brigado TO. Na temelju bataljonov TO so praviloma nastajali odredi TO cetne sestave. Vezisti iz brigadnih vodov za zveze in oddelkov za zveze v bataljonih so bili razporejeni v odrede TO ali v druge prostorske enote, prav tako sredstva zvez. Število prostorskih enot se je povecalo, kar je povzrocilo nove težave oz. pomanjkanje radijskih naprav pri zagotavljanju zvez znotraj OŠTO. Tako so nastajale samostojne enote cetne ravni, kot so protidiverzantske cete, cete za ognjeno podporo, protioklepne cete, pontonirske cete, jurišni od­redi, diverzantski odredi10, samostojne cete TO idr. Za vse te enote je bilo znacilno, da so v svojo formacijsko sestavo dobile veziste in sredstva za zveze, kar vse je povecevalo materialno-tehnicno in kadrovsko strukturo zvez. Zveze Alpskega izvidniškega voda so predstavljale poseben izziv in bile povezane z oblikovanjem teh enot v letih 1985 in 1986. Vod je bil ustanovljen za bojno delovanje v predalpskem in alpskem svetu11. V alpskih izvidniških vodih so bile radijske zveze glavna vrsta zvez. V formaciji je bil predviden radiofonist, za popolnitev s sredstvi zvez pa je bila odrejena RT­-1-T4, sicer najbolj razširjena radijska naprava v TO. Žal za potrebe takšne enote in delovanje v gorskem svetu ni bila ustrezna, ker je imela prekratek doseg, neustrezno napajanje in kratko avtonomijo dela, povezave z gorsko reševalno službo (GRS) in milico niso bile mogoce, težave pa so bile tudi z namestitvijo in nošenjem. Alpski izvidniški vodi so se popolnjevali tudi s clani GRS in radioamaterji. Tako je enota TO lahko uporabljala radijske zve­ze GRS, njene delovne in lokalne frekvence (Torkar, 2013, str. 30 in 36) ter radioamaterska podrocja, prek njih pa zagotavljala kakovostne zveze z nadrejenim OŠTO ter drugimi strukturami na obmocju delovanja. Obstajala je tudi zamisel o signalnih zvezah znotraj voda, vendar tega nikoli niso pre­skusili (prav tam, str. 66). 10..Jurišni.in.diverzantski.odredi.so.bili.v.rangu.samostojne.cete.TO. 11...Alpski.izvidniški.vodi.TO.so.bili.posebnost.zaradi.izbire.moštev,.saj.so.bili.med.njimi.gorski.reševalci,.alpinisti,.smucarji.in.lovci,.oboroženi.z.lahko.pehotno.oborožitvijo.in.opremljeni.s.sodobno.alpinisticno,.smucarsko.in.reševalno.opremo..Naloge,.ki.so.jih.izvajali,.so.bile.varovanje.objektov,.nadzor.zelene.meje,.sodelovanje.z.organi.mejne.milice,.varovanje.okolja.idr..(telefonsko.pricevanje,.Janez.Kavar,.4..2..2021). O poveljujocih v Teritorialni obrambi in nekaterih spominih nanje Ker ta prispevek govori o zvezah in razvoju Teritorialne obrambe, bi bil zgodovinski pregled nepopoln, ce ne bi omenili vsaj najodgovornejših za vodenje in poveljevanje12, saj so bili vezisti zadolženi, da to tehnicno omo­gocijo in uresnicijo. Komandanti teritorialne obrambe in njihovi namestniki Najpogosteje se zacetek slovenske teritorialne obrambe povezuje z 20. no-vembrom 1968, ko je bil ustanovljen Glavni štab SRS za ljudski odpor (Glavni štab za SLO), vendar je Slovenija v tistih viharnih casih njegovega prvega povelj­nika dobila dobre štiri mesece pozneje, ko je bil na to dolžnost 3. aprila 1969 imenovan takrat enainpetdesetletni partizan, narodni heroj, general in velepo­slanik Bojan Polak – Stjenka (1918–2004). Kdo je takrat poveljeval, ni povsem jasno, je pa imel v tistih casih pomembno vlogo tudi politicni komisar Albert Jako­pic – Kajtimir (1914–1996). Ta kadrovska zasedba je trajala do novembra 1973. V zacetku leta 1974 je bil na dolžnost komandanta13 postavljen takrat triin­petdesetletni partizan, narodni heroj in politik, generalpodpolkovnik/general­polkovnik Rudolf Hribernik – Svarun (1921–2002), kot njegov namestnik in nacelnik štaba pa generalmajor Branko Jerkic. Od jeseni leta 1977 pa do leta 1980 je dolžnost poveljnika opravljal gene-ralmajor/generalpodpolkovnik Branko Jerkic – Živko (1925–2016), njegov namestnik in nacelnik štaba pa je bil generalmajor Lado Kocjan (roj. 1925). Komandanti TO Socialisticne republike Slovenije so bili: v obdobju 1980– 1983 generalpodpolkovnik Mihael Petric – Stevo (1924–2000), v obdob­ju 1983–1984 generalpodpolkovnik Radislav Klajnšcek – Jakec (1925– 1984)14, 1984–1985 je bil v. d. komandanta in nacelnik štaba polkovnik Milovan Zorc (1935–2018), od leta 1985 do 1988 generalmajor/general­podpolkovnik Edvard Pavcic (1929–2002) in od 1988 do 1990 generalpod­polkovnik Ivan Hocevar (1933–2021). Namestniki komandanta in nacelniki štaba v RŠTO so bili: leta 1980 generalmajor Mihael Petric, v obdobju od 1980 do 1981 generalmajor Radoslav Jakin (1924–2009), od 1981 do 1985 polkovnik Milovan Zorc, od 1985 do 1988 polkovnik Marjan Vidmar 12...Podatki.so.vzeti.iz.zbornika.Nastanek.in.razvoj.slovenske.teritorialne.obrambe.–.del.nacionalne.vojaške. tradicije.(Šteiner,.2018)..Da.je.šlo.za.zelo.pomembne.zadeve.in.kadrovska.preigravanja.potrjujejo.tudi. navedbe.Borisa.Bolfeka.v.istem.zborniku.(str..134–135). 13...Leta.1974.še.poveljnik.Glavnega.štaba.za.SLO,.od.aprila.1975.pa.komandant.teritorialne.obrambe. Slovenije.14...Radislav.Klajnšek.je.umrl.v.helikopterski.nesreci,.ki.se.je.zgodila.12..oktobra.1984. Podpisa na ukazu o postavitvi avtorja v RŠTO leta 1973, ki kažeta, da je v praksi še vedno obstajalo dvostarešinstvo (arhiv: Franci Knaflic) (roj. 1935) in v obdobju od 1988 do 1990 generalmajor Dragutin Drago Ož-bolt (1931–1994). General Hocevar in general Ožbolt bosta ostala zaznamo­vana z dogodki iz leta 1990, ki jih opisujemo v tudi v drugih prispevkih. Spomini na prve poveljnike Teritorialne obrambe Ko sem septembra 1973 prišel na delo v RŠTO na Prežihovo 4 v Ljublja­ni, sem bil poln pricakovanj in optimizma, zavedal sem se tudi, da prihajajo nove priložnosti in izzivi. Kaj me je v resnici cakalo na novem delovnem mes-tu, pa si pravzaprav nisem znal predstavljati. GŠ za SLO je bil v tistem casu kolektiv, v katerem je delalo nekaj vec kot 20 ljudi, po vecini upokojenih ofi­cirjev JLA oz. nekdanjih partizanskih borcev ter nekaj civilnih oseb. Bil sem eden najmlajših clanov kolektiva. Takrat je malico za zaposlene pripravljala že nekoliko starejša gospa Ivanka. Vedno je pazila, da sem dobil dovolj in še t. i. repete. Gospa Ivanka je v znacilnem dolenjskem narecju vedno po­navljala, da ona dobro ve, kaj mlad fant potrebuje. Poveljnik15 je bil takrat general Bojan Polak – Stjenka, narodni heroj. Po rangu enak poveljniku je bil politicni komisar, takrat Albert Jakopic – Kajti­mir. O njem sem veliko prebral v Svetinovem romanu Ukana. Po prihodu me je sprejel prav on – politicni komisar, zelo urejen gospod, sicer pa redkobe­seden. Le to je omenil, da je dobro, da so zaceli prihajati tudi mladi kadri. Nacelnik za zveze podpolkovnik Ivan Pavlin ni leporecil niti veliko govoril. Naloge so sledile. Organizirati kriptozašcito v TO je bila moja glavna naloga, za katero sem se izobraževal leto dni, zato mi o tem nadrejeni podpolkovnik Pavlin ni kaj dosti razlagal. V tistem casu je bil za kriptozašcito v Sloveniji od­govoren RSNZ. Podrocje je vodil Matija Pecenik, upokojeni polkovnik JLA, pomagal pa mu je Branko Stojcevski. Oba strokovna in odgovorna cloveka, ki sta do mojega prihoda prakticno sama skrbela za organizacijo in nacrte kriptozašcite ter usposabljanje kadrov, tudi za vso TO. 15...Naziv.poveljnik.se.je.uporabljal.v.štabih.za.SLO.in.v.partizanskih.teritorialnih.enotah..Naziv.komandant.se.je.uvedel.po.spremembi.zakonodaje.oz..z.reorganizacijo.Teritorialne.obrambe.1975. Na Prežihovi 4, kjer je bil nastanjen Glavni štab za SLO, je bilo v kleti skladišce sredstev zvez. Prijetno sem bil presenecen, ko me je podpol­kovnik Pavlin seznanil z opremo, ki smo jo imeli na voljo. Tehnika je bila nova, pedantno zložena, oznacena, kateri enoti pripada, in pripravljena za takojšnjo razdelitev in uporabo. Spoznal sem radijske naprave Racal, od 20- do 100-vatne z napajalniki, polnilci, rocnimi generatorji, ojacevalci ... pa Hondine agregate. Skratka, nova tehnika, ki nam je dajala samozavest in zaupanje v nekaj, o cemer smo lahko le sanjali. Kot sem zvedel pozneje, je vso opremo zvez, in tudi sodobno oborožitev, nakupil slovenski glavni štab brez soglasja partijskega in vojaškega vrha. Mesec dni po mojem prihodu v Glavni štab se je oktobra 1973 zgodila nova arabsko-izraelska vojna. Nekatere enote JLA so bile mobilizirane, v TO posebnih ukrepov, razen dežurstva, ni bilo. Novembra 1973 pa se je zgodil znameniti partijski sestanek. Partijski sekretar v Glavnem štabu, polkovnik Bogomir Stibilj, me je še pred sestankom dolocil, da bom pisal zapisnik. Takrat se še nisem zavedal, da bo to verjetno eden najbolj odmevnih sestan­kov, na katerih sem sodeloval. Sejna soba v šestem nadstropju na Prežihovi 4 je bila nabito polna. Prisotna sta bila oba vodilna, poveljnik Bojan Polak in politicni komisar Albert Jakopic. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik CK ZKS, kar je bilo neobicajno. Glavna tocka sestanka je bila »oborože­vanje teritorialne obrambe«. Poveljnik je pojasnil stanje in razloge za nakup oborožitve in vojaške opreme. Takratna struktura je bila neustrezno oboro­žena, tudi brez tehnike zvez ter druge vojaške opreme. Nakupi oborožitve in vojaške opreme so bili nujni, opravljeni v tujini, po zagotovilih odgovornih pregledno in z jasnim namenom. Vsi nakupi so bili opravljeni s posredovan­jem Ljubljanske banke, ki jo je takrat vodil Niko Kavcic. Kljub vsemu pa je s partijskega vrha prišel ocitek, da nakup oborožitve in vojaške opreme ni bil skladen z usmeritvami politicnega vodstva in Generalštaba JLA. Zato je bilo treba sprejeti odgovornost. Poveljnik Polak je to napako samokriticno priznal, tudi v imenu Jakopica. Na koncu govora nam je kratko izjavil: »Midva odstopava s svojih položajev.« Albert Jakopic ni govoril in tudi nihce drug ne. Sestanek se je po odstopih hitro koncal. Prvotna razlicica zapisnika je bila slaba, saj tega nikoli nisem pocel. Zapisnik je bilo treba poslati na CK ZKS. Nazadnje je vse skupaj popravil in uredil sam polkovnik Stibilj, s po­veljnikom Polakom in politicnim komisarjem Jakopicem se po tem sestanku nisem vec srecal. Kakšen mesec pozneje je dolžnost poveljnika prevzel generalpodpolkov­nik Rudolf Hribernik – Svarun, nekdanji partizanski poveljnik, narodni heroj in legenda partizanskega boja na Gorenjskem in Primorskem. Bilo je pred dnevom JLA, 22. decembra 1973, ko se je predstavil kolektivu Glavnega štaba. Nekako sem bil vznemirjen, ko sem spoznal živo legendo partizan­skega boja. Nic ni govoril o preteklosti in partizanstvu. Sledile so nagle in korenite spremembe. Najprej kadrovske popolnitve. Dolžnost nacelnika štaba Glavnega štaba je prevzel Branko Jerkic. Politicnega komisarja so v prejšnjem poslanstvu ukinili! Poveljnik Hribernik, ki smo ga smeli klicati tudi Svarun, je bil clovek, ki je zamisli želel uresniciti do konca. Posvet na Bledu leta 1974 je bil eden izmed dogodkov, ki so dolocili smeri razvoja Teritorialne obrambe oziroma reorganizacije, ki je sledila leta 1975. Prav s posvetom na Bledu je Hriber­nik dolocil nov zacetek, kar tudi ni nakljucje. Hribernik je na Bledu živel in bil nanj navezan, tako kot jaz, ki sem tam odrašcal. Obcinski štabi in brigade TO so se formirali tako rekoc prek noci. Zamisel o šoli rezervnih oficirjev v Sloveniji, v Šentvidu, je bila njegova. Kadar so sle­dile pomembne odlocitve, je vedno sklical celoten kolektiv in nas seznanjal »iz prve roke«. Tako smo vsi vedeli vse, zato je bilo lažje uresnicevati naloge, ki so se vrstile kot po tekocem traku. Poveljnik je na delo hodil v civilni obleki, tako kot tudi vsi aktivni castniki, ki nas je bilo v tistem casu zelo malo. To, da sem lahko hodil na delo v civilni obleki, je bila zame izjemna motivacija. Hribernik je živel s kolektivom in bil zelo priljubljen. Na malico je vedno prihajal v jedilnico in jedel skupaj z nami. Krajec kruha je bil tisti, ki ga je gospa Ivanka morala prihraniti zanj. Cas za obvezno rekreacijo smo navadno izigrali, ko pa se je za rekreacijo odlocil Hribernik, takrat ni smel manjkati nihce. Rad je kegljal in zgodilo se je, da so nekateri castniki ob Hriberniku kegljali prvic v življenju. Veliko stvari se je zgodilo in vse se je spremenilo v štirih letih njegovega vodenja in poveljevanja. Marsikaj sem dojel šele pozneje in ugotovil, da so bile odlocitve generala Hribernika prelomne, ucinkovite in dolgorocne. Ko­mandant Hribernik se je predvsem zavzemal za vojaški razvoj in obrambo Slovenije. Temelji TO, ki jih je postavil, se pozneje niso bistveno spreminjali. TO je delovala in skupaj z drugimi dejavniki zmagala v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991. Ko je ugotovil, da je svoje poslanstvo opravil, se je poslovil. Njegov ne­nadni zakljucek in odhod sta bila zame šok. Pravih vzrokov za odhod ni povedal16. Vendar so se zgodile zadeve, za katere menim, da so vplivale na njegovo odlocitev. Najprej o nazivu komandanta. General Hribernik je na uradnih dokumen­tih pri navedbi svojega podpisa imel naziv »komandant teritorialne obram-be Slovenije«, torej brez SR oziroma socialisticna republika. To dejstvo je 16...Na.njegovo.mesto.je.bil.17..oktobra.1977.imenovan.generalmajor.Branko.Jerkic..Rudolf.Hribernik.je.bil.na.svojo.željo.razrešen.dolžnosti.zaradi.upokojitve. Zacasno navodilo za zveze in kriptozašcito iz leta 1977 s podpisom komandanta TO Slovenije generala Rudolfa Hribernika (arhiv: Franci Knaflic) na enem od sestankov kolektiva, nekje leta 1977, samokriticno komentiral približno takole: »Ne znam si razložiti, da tega do sedaj nisem opazil ...« Zacasno navodilo za zveze in kriptozašcito v TO SRS (1977) smo že napisali in komandant ga je tudi podpisal. Najpomembnejša zadeva pa je bil njegov projekt formiranja divizij in korpusov TO. Vse je bilo pripravljeno, da se ta projekt potrdi. Da divizij in korpusov TO politika ne bo sprejela, je najbrž že vedel. To je bilo zagotovo proti njegovi volji. Omenjeni projekt resnicno ni nikoli zaživel, a so ga dokoncno preklicali šele nekaj let po njegovem odho­du. Zakaj tako pozno? To je vprašanje, ki ima lahko vec odgovorov. Projekt je imel podporo v vrhu JLA, dokler je bil nacelnik generalštaba Svarunov prijatelj general Stane Potocar. Projekt je dokoncno ugasnil, ko se je leta 1979 Stane Potocar upokojil in je njegovo mesto zasedel admiral Branko Mamula. Po tem so se stvari bliskovito spreminjale. V obdobju poveljevanja generala Hribernika smo vezisti uresnicili vse, kar smo morali, in tudi vse, kar smo si zamislili sami. Veliko zaslug pri tem ima zagotovo tudi nacelnik zvez podpolkovnik Pavlin, ki je znal slediti »ubijal­skemu tempu« generala Hribernika. To je bil cas, v katerem sem se naucil odgovorno delati. Izkušnje, ki sem jih pridobil v casu poveljevanja Rudolfa Hribernika – Svaruna in nacelnika zvez Ivana Pavlina so bile zame nepre­cenljive. Sklep TO SR Slovenije je v razvoju zvez dosegla vrhunec sredi 80. let prejšn­jega stoletja. Organiziranost sistema zvez je vsekakor izstopala v primerja-vi s TO preostalih jugoslovanskih republik. Kakovost zvez slovenske TO v primerjavi z rezervno sestavo JLA pa je bila že dolgo presežena. Pogoste zvezne inšpekcije so znova in znova dajale ugodne ocene, kar je po drugi strani postalo tudi motece. Prednosti zvez teritorialne obrambe v Sloveniji v primerjavi z drugimi je bilo veliko, predvsem pa dosledna organiziranost, vi-soka raven usposobljenosti ter na višjih ravneh poveljevanja zavidanja vred­na popolnitev s sodobnimi tehnicnimi sredstvi. Slabša popolnitev s sredstvi za zveze je ostala v OŠTO in enotah prostorske strukture. V drugi polovici osemdesetih let pa se je tok obrnil. Veliko dejavnikov je vplivalo, da sta razvoj in organizacija zacela stagnirati. Prvi hud udarec je TO SRS doživela leta 1984 ob izgubi poveljnika generalpodpolkovnika Ra-dislava Klanjšcka. Novega poveljnika dolgo casa ni imela, kar je vplivalo tudi na dogodke, ki so se zgodili v letih 1988 in 1989, predvsem pa leta 1990. Zamenjava vodstva RŠTO leta 1988 je imela negativne posledice. Razvoj zvez v TO je zastal. Nacrtnega usposabljanja je bilo vse manj, po 15. maju 1990 pa se je dokoncno nehalo. Na castnike, aktivne vojaške osebe, ki so bili vec kot pet let v TO, se je izvajal pritisk, da se morajo vrniti v enote JLA, med njimi so bili tudi castniki za zveze. Dogodki, ki so se vrstili, niso imeli veliko povezave s stroko. Prvi vrhunec težav je prišel 15. maja 1990 ob preseljevanju orožja Teritorialne obrambe, ko so tudi sredstva za zveze, ki so bila v objektih JLA, ostala blokirana. Sredstva za zveze RŠTO so ostala parkirana v garažah v vojašnici Ljube Šercerja za Bežigradom ter za uporabo nedosegljiva. Premicni sistem zvez je bil tako onemogocen za uporabo, hkrati z odvzemom orožja. Zveze na relaciji RŠTO s podrejenimi PŠTO ni bilo vec mogoce vzpostaviti, kar velja tudi za zveze z IOC in vsemi prištabnimi enotami RŠTO. Po tem dogodku je bilo delovanje IOC in vseh prištabnih enot RŠTO onemogoceno. Pod nadzorom JLA so ostali tudi radijske naprave in sistemi, ki so bili postavljeni na stacionarnih objektih in RR-vozlišcih JLA. V tej situaciji se je najbolj pokazala odvisnost sistema zvez Teritorialne obrambe od sistema zvez JLA, pa tudi odvisnost od infrastrukture in objek­tov zvez JLA (Kocbek, 1990, str. 122). Mirnodobni sistem telefonskih in šifroteleprinterskih povezav je deloval le še do konca septembra 1990, ko so bile vse zveze z RŠTO v objektu na Prežihovi 4 prekinjene. Vse nacrte zvez in dokumente kriptozašcite so iz RŠTO na Prežihovi 4 odstranili »zaupni« kadri JLA ter jih prepeljali v »varno« hranjenje na poveljstvo Ljubljanskega korpusa oz. neznano kam. Po ne­preverjenih podatkih so pripadniki JLA vse dokumente nekdanjega RŠTO unicili s sežiganjem. Pomembno je namrec vedeti, kdo in kako je zacel od­klapljati in trgati obrambno-vojaške zveze z nekdanjo skupno državo. Viri: Andrejašic, Darko. Telefonsko pricevanje, 4. februar 2021. Zapis hrani Franci Knaflic. Bolfek, Boris. 2018. Nastanek in razvoj Slovenske TO 1968–1990. Lju­bljana, ZVVS. Hribernik, Rudolf, 1977. Zacasno navodilo za nacrtovanje in organizacijo zvez in kriptozašcite v štabih in enotah TO SRS, Ljubljana, RŠTO. Kavar, Janez. Telefonsko pricevanje, 4. februar 2021. Zapis hrani Franci Knaflic. Kocbek, Andrej, 1990. Teritorialna obramba in njen komunikacijski sis-tem, diplomska naloga. Maribor, FSPN. Ognjenovic, Mirko. Telefonsko pricevanje, 5. februar 2021. Zapis hrani Franci Knaflic. Ogrinc, Venceslav. Telefonsko pricevanje, 3. februar 2021. Zapis hrani Franci Knaflic. Ostrouška, Zvezdan. Telefonsko pricevanje, 29. januar 2021. Zapis hra­ni Franci Knaflic. Pavlin, Ivan, 1972. Navodilo za vzdrževanje zvez in kriptozašcito v parti­zanskih enotah, Ljubljana, GŠ SRS za SLO. Šteiner, Alojz, ur., 2018. Nastanek in razvoj Slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije, zbornik. Ljubljana, Defensor. Torkar, Blaž, ur., 2013. Alpski izvidniški vodi Teritorialne obrambe, Boh­injska Bela: Združenje vojaških gornikov Slovenije. Tine Brajnik ZAŠCITA V PRENOSU INFORMACIJ NA PODROCJU OBRAMBE V prispevku poskušam prikazati, kakšna je bila zašcita prenosa informacij pred vec desetletji v nekdanji skupni državi, takratnem sistemu in obdobju ter kam je šel poznejši razvoj v obrambnem sistemu samostojne države. Prispevek temelji na védenjih in poznavanju tematike ter osebnih zapiskih med poklicnim delom v sistemu. Analogno obdobje je imelo svoje posebnosti, v nekaterih po­gledih je bilo neprimerljivo s sedanjo dobo digitalizacije in številnimi rešitvami, ki ji sledijo. Zato je lahko pomembno in za bodoce raziskovalce spodbudno navajanje nekaterih takratnih rešitev o zašciti pri prenosu informacij, ki jih nava-jam v prispevku. Z izrazi preneseni podatki oziroma signali opisujem operativne podatke za prenos z identifikacijo udeležencev v prometu in njihovo verifikacijo, opravljanje prometa ipd., ter vsebino prenesenih sporocil. S takim védenjem so se ukvarjali vsi snovalci rešitev zašcitnih ukrepov pri prenosu sporocil. Pa ne samo ti, ampak tudi tisti na nasprotni strani, ki so to želeli odkriti, razkriti in se tako dokopati do domnevnih skrivnosti, s cimer bi pridobili doloceno prednost. Zacetki Skupaj z zacetki organiziranja zvez za splošni ljudski odpor, kasneje ljud­sko obrambo in družbeno samozašcito, so bili v vse sisteme zvez uvedeni tudi zašcitni ukrepi pred morebitnim razkrivanjem vsebin prenesenih infor­macij. Glavni in hkrati najšibkejši clen v verigi komunikacije je bil clovek, manj tehnicne rešitve. »Pozor, sovražnik prisluškuje!« je bil napis na plošcici, ki je bila redni inventar vseh postaj za zveze. Opomin je veljal operaterjem na sredstvih zvez, naj se zavedajo, da vsaka prenesena odprta ali slabo zaš-citena informacija daje možnosti razkrivanja njene vsebine. Nadaljnji zašcitni ukrepi so bili v tako imenovani radijski tišini. Radijski signal je slišen povsod in tega bi se morali zavedati vsi uporabniki radijskih sredstev. Ce torej radijski oddajnik ne bo oddajal, ga ne bo mogoce slišati, zato ga ne bo mogoce locirati in s tem omogociti nasprotniku, da ga unici. Od tod izvira tudi prednost prenosu informacij prek žicnih sredstev zvez do zadnjega trenutka, ki je še na voljo. Toda tudi prenos podatkov oziroma signalov po žicnih vodih je bilo mo­goce prestreci, zato so morale biti tudi te informacije dodatno zašcitene, saj obicajno celotna žicna linija, po kateri so se prenašali podatki in signali, sploh ni bila znana ali pa je tekla po nadzorovanih obmocjih. Operativni podatki za zašcito delovanja postaj za zveze Delovanje sistema zvez zahteva vec operativnih podatkov, ki jih morajo imeti vsi udeleženci, da lahko varno komunicirajo med seboj. Zato sta nujna centralno dolocanje teh operativnih podatkov in njihova razdelitev udeležencem pravocas-no, pred zacetkom stvarne varne komunikacije med uporabniki. Operativni po­datki za delo morajo biti zakriti (kodirani) na nacin, da jih ni mogoce preprosto od­kriti, prav tako pa je treba poskrbeti za varno distribucijo teh podatkov iz središcne tocke do posameznega uporabnika. Leta 1979 je Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo v Beogradu (ZSLO) uvedel nov sistem za nacrtovanje, identifikacijo in verifikacijo udeležencev v prometu prek sredstev zvez, in sicer za vse obrambne strukture, imenoval se je Jastrebac. Dokumenti so bili tiskani v desetih knjižicah ter centralizirano razdeljeni, tako da je vsak vecji uporabnik dobil svoj komplet. Iz teh kompletov je nato vsak uporabnik pripravljal dokumente za podrejene ude­ležence. Za upravne zveze je bil to Republiški sekretariat za ljudsko obrambo (RSLO). Knjižice so dolocale klicne znake v radijskem prometu, frekvence za radijska omrežja, tajne nazive udeležencev, kljuce za uporabo podatkov, nacrte dela radijskih omrežij, legitimiranje udeležencev in navodila za uporabo. Na podlagi tega dokumenta je bilo treba v stolpec A in vrsto B vpisati še kljuc (nakljucno izbrane številke od 0 do 9), ki je bil posebej dolocen in posredovan uporabnikom. Sistem je bil nekoliko zapleten, vendar je zagotavljal, da se podatki nikoli niso prekrivali oziroma da razlicni udeleženci niso uporabljali istih podatkov. Za operativne zahteve medsebojne komunikacije je bil v RSLO za upravne Primer nacrta dela in podatkov za delo v dokumentih Jastrebac-7 (foto: Miha Habic) zveze narejen poseben pogovornik, za tako imenovano tajno poveljevanje eno-tam (TPE) in je imel enak format (tablica 10 x 10 polj). V vsakem polju je bilo deset izrazov oz. pojmov. Kljuc je bil sestavljen tako, da je imel stolpec A 10 dvomestnih številk, enako tudi vrsta B. Za sestavo sporocila je bil pripravljen telegram s skupi­nami po pet številk (dve številki stolpca A, dve številki vrste B in ena številka znotraj polja). Tako so, ce je bilo treba, operaterji na sredstvih zvez kodirano komunici­rali med seboj. Dokumente TPE so pripravljali tudi posamezni drugi uporabniki (organi za mobilizacijo, civilno obrambo, logistiko idr.). Takšni dokumenti so bili primerni le za zašcito osnovnih informacij in usmeritev. Zašcita prenesenih sporocil Za zašcito vsebin sporocil drugih uporabnikov pa opisano kodiranje ni prišlo v poštev. V vsebini sporocil so bili navadno upravni akti, dopisi, ukazi ipd., skrat­ka, uradni dokumenti in predvsem dokumenti z daljšim besedilom. Ti dokumen-ti so bili pred prenosom prek sredstev zvez šifrirani z enim izmed šifrirnih siste­mov, ki so zagotavljali visoko stopnjo zašcite. Uporabnik je prinesel dokument, ki ga je bilo treba posredovati drugemu uporabniku, v ekspedit centra zvez, ki je bil navadno pri šifrirni postaji ali šifrirnem centru. Šifrer ga je obdelal in predal na ustrezno postajo za zvezo v centru zvez. Od tam je bil poslan z ustreznim na-cinom prenosa naslovnikovi postaji za zvezo. Tam ga je šifrer obdelal (dešifriral) in prek ekspedita poslal naslovniku. Odvisno od možnosti prenosa in obsega dokumenta je bil dokument obdelan bodisi rocno bodisi s strojno šifro. ZSLO, ki je urejal in dolocal sisteme za zašcito prenosa informacij, je dolocal posamezne sisteme za uporabo ter kljuce za posamezne uporabnike. Nacin dela je bil enak za vse, le kljuci so bili za razlicne uporabnike razlicni. V upravnih zvezah smo uporabljali dva sistema šifriranja – rocno šifro (Š-1) in strojno šifro (Š-7). Pri rocni šifri je šifrer najprej sporocilo spremenil iz besedilnega v številcno, v katerem je imela vsaka crka oz. znak svojo številko. Nato je ta številcni zapis odštel od kljuca in razliko vpisal kot šifrirane petštevilcne skupine v obrazec telegrama. Telegram se je prenesel prek sredstev zvez. Na sprejemni strani je šifrer, ki je imel enak kljuc, šifrirane petštevilcne skupine telegrama odštel od kljuca in dobil številcni zapis, katerega je nato spremenil v besedilo in dobil dešifrirano oz. odprto besedilo. Takšno šifriranje in dešifriranje je bilo precej zamudno, primerno predvsem za kratke depeše in prenos v slabših razmerah. Za strojno šifro je bil v uporabi sistem Š-7, pri katerem je bila kot pod-laga uporabljena teleprinterska strojna koda. Šifroteleprinterist je sporocilo prepisal na teleprinter in istocasno izdelal luknjan teleprinterski trak. Besedilo v obliki teleprinterskega traku je s pomocjo naprave TG-4/41, ki ni bila priklju-cena v nobeno komunikacijsko omrežje, obdelal s kljucem (v obliki luknjanega Naprava za kriptozašcito KPU-21 se je uporabljala za generiranje kljucev za strojno kripto obdelavo v upravnih zvezah. (foto: Martin Jugovec) teleprinterskega traku) v šifriran luknjani teleprinterski trak. Tega je nato ope-rater poslal naslovniku s teleprinterjem, prikljucenim na javno teleks omrežje ali prek radioteleprinterske zveze. Dešifriranje je potekalo enako kot šifriranje, le da se je sprejet šifriran luknjani trak obdelal z enakim kljucem kot ga je upo­rabil pošiljatelj. Z dešifriranjem se je na teleprinterski list nato izpisalo odprto sporocilo, ki so ga dostavili koncnemu naslovniku. Kljuce za vse šifrirne sisteme je pripravljal ZSLO in jih delil uporabnikom. To je pomenilo, da je imel možnost obdržati tudi svoje kopije teh kljucev. Pred vojno in v njej smo sami izdelovali kolute s kljuci, tako da nismo uporabljali tistih, ki smo jih dobili iz ZSLO. To je prakticno pomenilo, da smo še vedno uporabljali nekdanja skupna sredstva, medtem ko so bili kljuci za šifriranje samo naši. Ali v današnjem izrazju – t. i. hardware je bil isti, kljucni software pac ne. Že leta 1983 smo v Sloveniji vse obcine opremili z novimi šifrirnimi napravami KPU-21 za izdelavo kljucev. Pri teh napravah smo sami pripravljali šifrirne klju-ce, zato nismo bili odvisni od zveznih organov. Naprave so bile preprostejše za upravljanje, saj je bilo treba vnesti le algoritemski kljuc, po katerem se je aktiviral notranji kljuc za šifriranje. Tako smo bili med osamosvojitvenimi ak­tivnostmi tudi na podrocju kriptozašcite informacij neodvisni in samostojni. Nadaljnji razvoj sistemov za zašcito informacij Izjemen razvoj komunikacijsko-informacijske opreme, ki je bila cedalje bolj na voljo koncnemu uporabniku, oblikovalcu oziroma prejemniku informacij, je zahteval nadgradnjo sistemov za zašcito informacij. S širitvijo javnih in zasebnih komunikacijskih sistemov je imelo cedalje vec uporabnikov dostop do telefona, telefaksa in racunalnika, zato si je uporabnik zaželel olajšati varen prenos ozi­roma varno izmenjavo informacij brez nepotrebnega vmesnega clena – centra zvez. Na Ministrstvu za obrambo (MO) so se zato v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zacele uporabljati naprave za zašcito prenosa informacij, ki so temeljile na ozkopasovnih modulacijah, uporabljenih na analognih telefonskih prikljuckih. Posamezni ponudniki naprav za zašcito govora prek telefonskih zvez so ponujali svoje proizvode, toda naše zahteve so bile v lastnem izdelku, ki bi onemogocal odvisnost od tujih proizvajalcev. Tako smo v sodelovanju s švedsko firmo izdelali svojo rešitev – kriptotelefon, pri katerem je bil princip kriptiranja oziroma zašcite prenesenih podatkov unikaten in znan samo nam. Izbranim namiznim telefonskim aparatom in telefaks napravam so bile dodane te kriptonaprave, s cimer je bila omogocena varna izmenjava informacij med posameznimi uporabniki. Uporabnik, pri katerem je bila kriptonaprava, je bil odgovoren tudi za njeno uporabo. S tem je nastala zahteva po dodatnem izobraževanju uporabnikov za varno uporabo teh naprav, hkrati pa je uporabnik prevzel novi nalogi – odgovornost za njihovo pravilno uporabo in varovanje. Ob uvajanju racunalnikov v vsakdanje pisarniško delo in z možnostjo njihove medsebojne komunikacije s pomocjo telefonskih modemskih naprav je v obrambnem resorju nastala zamisel za izgradnjo sistema varne elektronske pošte (v nadaljevanju VEP), s katerim bi si uporabniki med seboj lahko varno izmenjevali elektronsko pošto, od kratkih sporocil do takšnih, ki bi vsebovala priponke poljubnega tipa. Tako kot kriptotelefon sta bila tudi ta sistem in ustrezna programska oprema v celoti razvita v Sloveniji. Sistem je samostojno upravljala pristojna notranja organizacijska enota MO, pri cemer je bilo za uspešno delovanje sistema kljucno sodelovanje organov v sestavi MO, poveljstev in zavodov SV ter tistih notranjih organizacijskih enot ministrstva, v katerih so bili namešceni strežniki sistema oziroma je bilo vecje število njegovih uporabnikov. Zaradi uvajanja nove tehnološke rešitve so bila pripravljena obsežna navodila za uporabo, v Centru za obrambno usposabljanje v Poljcah pa so bila usposabljanja za uporabo sistema VEP. Z uporabo prenosnih racunalnikov oziroma kompletov, ki so bili sestavljeni iz prenosnega racunalnika, telefonskega modema, tiskalnika in napajalnika za vse sestavine kompleta, je bil sistem izjemno prilagodljiv in je uporabnikom omogocal varno komunikacijo v razlicnih okolišcinah. Zaradi operativnih zahtev po izboljšanju informatizacije poslovnih proce­sov ter procesov vodenja in poveljevanja je v drugi polovici devetdesetih let MO zacelo postopoma graditi enotno racunalniško omrežje, ki je vkljucevalo tudi zahteve Slovenske vojske. Pri nacrtovanju in gradnji tega omrežja so bila že na zacetku upoštevana strokovno-tehnicna in organizacijska izhodišca, na podlagi katerih bi lahko v tem omrežju obdelovali tudi tajne podatke. Zato je bil vsak prenos podatkov zunaj obmocja prostorov MO ali vojaških objektov Slovenske vojske, ne glede na velikost, varovan s kriptonapravami. Z upo­števanjem razpoložljivosti telekomunikacijskih prikljuckov javnih telekomuni­kacijskih omrežij in svojih telekomunikacijskih omrežij so bile v tem omrežju uporabljene kriptonaprave ISDN ter kriptonaprave z elektricnim prikljuckom X.21 in G.703. Podobno kot pri kriptonapravah na analognih telefonskih pri­kljuckih so tudi naprave za racunalniško omrežje upravljale pristojne notranje organizacijske enote MO, ob sodelovanju vezistov in informatikov v upravah za obrambo in poveljstvih, enotah ter zavodih Slovenske vojske. S pojavom IP1-tehnologije in komunikacijsko-informacijskih naprav ter sis-temov, ki temeljijo na IP-tehnologiji, so postale vse druge tehnologije skoraj v vseh primerih vec ali manj zgodovina. V stvarnosti pa veliki sistemi, kamor zaradi izjemnega števila razlicnih komunikacijskih sistemov spadajo tudi ob-rambno-vojaški sistemi, ne morejo nadgraditi obstojece opreme. Razlog je v tem, ker svoje, velikokrat zelo specificne opreme, ne morejo kratkorocno nadgraditi v IP-okolje ali pa to okolje sploh ni prava tehnologija za posebne zahteve. Zaradi tega so upravitelji teh posebnih sistemov, ki so še vedno v uporabi, pred cedalje vecjim izzivom, od tega, ali razvojno-raziskovalne insti­tucije sploh razumejo posebne operativne potrebe, do usposabljanja kadrov za te posebne tehnološke rešitve, ki še vedno zahtevajo ustrezno znanje za uporabo teh sistemov. Za uspešen, ucinkovit in racionalen razvoj ter uvajanje sistemov za zašcito informacij ni dovolj le poznavanje tehnicnega okolja, ampak sta nujna tudi ustrezna normativna podlaga ter ustrezno usposobljen kader. Na zacetku je zakon o obrambi dajal ustrezno normativno podlago, s približevanjem Slove­nije Natu pa je strokovno-tehnicni kader Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske postopoma zacel dobivati možnost vpogleda v tehnološko-organizacij­ske rešitve informacijske varnosti in zašcite tajnih podatkov zavezništva. S tem pa se je vedno znova znašel pred novim razvojnim izzivom. 1...IP.je.kratica.za.internetni.protokol.(angl..Internet.Protocol),.za.zbirko.pravil,.ki.jih.je.treba.upoštevati.pri.pošiljanju.podatkov.med.dvema.racunalnikoma.po.internetu. Franci Knaflic KRIPTOZAŠCITA TAJNIH PODATKOV IN INFORMACIJ V TERITORIALNI OBRAMBI Uvod Kriptozašcita obsega znanstvenoraziskovalno dejavnost in sistem organi­zacije za zašcito tajnih informacij, pomembnih za državni aparat in obrambni sistem. Glavna naloga kriptozašcite je, da z uporabo kriptografskih metod, ukrepov in postopkov pretvarja tajne informacije in podatke v primerno obli­ko za prenos prek sredstev za zveze (ZSLO, 1977). Tajna informacija mora po opravljenih ukrepih kriptozašcite ter med prenosom prek sredstev za zveze ostati prikrita vsem, ki jim ni namenjena. Kriptografija je veda, katere cilj je raziskovanje in dolocanje postopkov za tajno izmenjavo pisnih informacij.1 Kriptografija obsega tudi podrocje dekriptiranja sporocil, to je razkrivanja šifrirnih sistemov ter pridobivanja tajnih informacij brez kljucev in poznanih postopkov dešifriranja. V nekdanji državi je bila dejavnost kriptozašcite organizirana centralizirano za vse državne in republiške organe. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo oz. Generalštab jugoslovanske ljudske armade (GŠ JLA) je bil najvišji organ kripto­zašcite v SFRJ, pristojen tudi za Zvezni sekretariat za notranje zadeve in Zvezni sekretariat za zunanje zadeve, druge državne organe ter republike in pokrajine. Kriptozašcita TO SR Slovenije je bila do oktobra 1990 del enotnega sistema za-šcite tajnih podatkov in informacij v takratnih oboroženih silah. Normativni akti, navodila, specialni dokumenti, kljuci in naprave kriptozašcite so se oblikovali centralizirano za vse uporabnike kriptozašcite v SFRJ. Za nacrtovanje, organizi­ranje in uresnicevanje ukrepov ter usposabljanje kadrov kriptozašcite so veljali enotni principi, nacrti in programi. Kriptozašcita tajnih podatkov in informacij je bila v štabih za splošni ljud-ski odpor (SLO), v partizanskih enotah ter pozneje v Teritorialni obrambi organizirana s specialnimi dokumenti kriptozašcite ter dokumenti za tajno poveljevanje enotam. Specialni dokumenti kriptozašcite Specialni dokumenti kriptozašcite so pod tocno dolocenimi pogoji zagotavljali najvišjo stopnjo zašcite tajnih podatkov in informacij. 1...Podrocje.kriptografije.se.je.razširilo.tudi.na.druge.oblike.sporazumevanja,.kot.so.govor.(kriptofonija).in.slika.(kriptovizija)..Nastala.je.nova.veda.kriptologija..(ZSLO,.1977). S temi dokumenti so se lahko šcitile zaupne in strogo zaupne informacije vseh vrst, v izjemnih primerih pa tudi informacije, ki so pomenile državno skrivnost. Specialni dokumenti kriptozašcite so vsebovali dogovorjene šifre in kljuce za šifriranje ter dešifriranje. Vsi postopki, kot so priprava be-sedil, šifriranje in dešifriranje, so bili poimenovani tudi kriptoobde-lava informacij. Naloge šifriranja in dešifriranja so opravljali usposobl­jeni šifroteleprinteristi in radiošif­roteleprinteristi, poimenovani tudi organi za kriptoobdelavo. Tajnost sporocil so zagotavljali kljuci za šifriranje in dešifriranje, izdelani po posebnem postopku (t. i. zunanji kljuci). Kljuci so bili nakljucni brezkoncni nizi števil od 0 do 9 (dekadni oz. desetiški sis-tem), zapisani v obliki dokumen­tov oz. tablic. S temi dokumenti so šifrerji obdelali sporocilo in ga kot rezultat – šifriran telegram iz­pisali na obrazec »telegram«, si­cer vezistom zelo dobro poznan dokument. Telegrami so se po­sredovali prek sredstev za zveze v radiotelegrafskem, radiofonskem in telefonskem prometu, lahko pa so jih prenašali tudi kurirji. Drugace povedano so bila ta sporocila šifrirana s t. i. rocno šifro, imenovano tudi sistem Š-1. V drugem primeru so bili kljuci nakljucni brezkoncni niz števil 0 in 1 (bi-narni oz. dvojiški sistem), in sicer v obliki teleprinterskega luknjanega traku. Šifroteleprinteristi so besedilo, namenjeno šifriranju in pošiljanju prek telep­rinterske oz. radioteleprinterske zveze, prepisali na teleprinter ter ga isto-casno luknjali (perforirali) na teleprinterski trak. Z napravo za kriptozašcito TG-4/41 so perforirano sporocilo šifrirali in pripravili za oddajo naslovniku. Ta sporocila so bila šifrirana s t. i. strojno šifro, imenovano tudi sistem Š-7. Naslovna stran rocne šifre Š-1-B, št. 05679/2 (foto: Martin Jugovec) List kljucev iz rocne šifre Š-1-B, št. 05679/2 (foto: Martin Jugovec) Naprave za kriptozašcito so omogocale samodejno kriptografsko obde­lavo sporocil z zunanjimi ali notranjimi kljuci. Naprave z notranjimi kljuci so imele lastnost, da so same generirale kljuce za šifriranje oz. kriptoobdelavo, t. i. psevdonakljucni niz znakov. Kriptografska vrednost kljuca v primerjavi z zunanjimi kljuci je bila manjša. Za te kriptografske naprave je bilo pred­pisano, da so se z njimi lahko šifrirala sporocila stopnje zaupno in strogo zaupno. Dokumenti za tajno poveljevanje enotam Kriptozašcita z dokumenti za tajno poveljevanje enotam, tudi splošni do-kumenti kriptozašcite, so bili temeljni dokumenti za zašcito tajnih informacij in podatkov od najnižje takticne enote oz. tudi posameznika do najvišjih ravni vodenja in poveljevanja v TO. Ti dokumenti so bili široko uporabni v vseh štabih, poveljstvih in enotah. V obdobju, ko ni bilo zašcite govora in drugih tehnicnih možnosti, je bila to edina prakticna možnost najširše zašci­te prenosa sporocil prek vseh sredstev za zveze. Dokumente so za zašcito tajnih podatkov in informacij, namenjenih za prenos prek sredstev zvez v telefonskem in radiofonskem prometu, uporabljali castniki in podcastniki v vseh štabih in poveljstvih enot TO. Predpisano je bilo, da se z dokumenti za tajno poveljevanje enotam lahko šcitijo sporocila kratkotrajnega pomena ter vsebine najvec do stopnje zaupno. Vsebina teh dokumentov je pojasnjena v nadaljevanju. Pogovornik je bil dokument, ki je vseboval vojaške besede in izraze, ki so se v obliki telefonskih ali radiofonskih sporocil najbolj pogosto uporabljali in prenašali prek sredstev za zveze. Besede in izrazi so bili vpisani v pred­pisan dokument, ki je s kljuci in kodnimi zamenjavami omogocal zašcito sporocila za prenos. Pogovornikov je bilo glede na vsebino in namen lahko vec vrst, od splošnih, do sektorskih in rodovskih. Kodirana karta je bila topografska karta ustreznega merila, oznacena s polji za natancno dolocanje lokacij. S kljuci in kodnimi zamenjavami je omo-gocala zašcito podatkov (lokacije, premiki idr.) o poveljstvih in enotah, ki so bili namenjeni za prenos prek sredstev zvez. Tablica signalov je bil dokument, ki je vseboval izvršne ukaze oz. kratka sporocila ter njihove kodne zamenjave. Tablica signalov je praviloma dolocala vec nacinov prenosa: telefon, radijska naprava, svetlobni signali, zvocni signali ali neposredno povelje. V nižjih takticnih enotah, kot sta vod in oddelek, je bila tablica signalov lahko edini dokument tajnega poveljevanja enotam. Tajni nazivi štabov in enot je bil dokument s pregledom štabov in enot ter njihovih kodnih zamenjav, ki so se uporabljale za prenos prek sredstev za zveze. Številke za identifikacijo starešin je bil dokument s pregledom dolž­nosti ali drugih nazivov starešin ter njihovimi kodnimi zamenjavami v števil­kah, ki so se uporabljale za prenos prek sredstev za zveze. Pregled kljucev in pregled kodnih zamenjav je bil dokument s kljuci in kodnimi zamenjavami za vse navedene dokumente. S kljuci in kodnimi zamenjavami so se zašcitili podatki in informacije, ki so se prenašali prek sredstev za zveze. Krajši cas uporabe kljucev in kodnih zamenjav je pomenil boljšo kriptozašcito informacij in obratno. Organizacija kriptozašcite je bila povezana oz. odvisna od vrste sredstev za zveze ter vrste prometa oz. oblike prenosa sporocil. V TO SR Slovenije lahko razvoj in uvajanje kriptozašcite pogojno razdeli-mo na obdobja: - od leta 1969 do 1974 – kriptozašcita v štabih za SLO in v partizanskih enotah, - od leta 1974 do leta 1980 – kriptozašcita v Teritorialni obrambi po letu 1974, - po letu 1980 – razvoj in uvajanje naprav kriptozašcite. Kriptozašcita v štabih in partizanskih enotah Kriptozašcita v štabih za splošni ljudski odpor in v partizanskih enotah je bila v obdobju od 1969 do 1974 organizirana za zašcito tajnih podatkov in informacij v premicnem sistemu zvez oz. v vojnih zvezah. Mirnodobne organizacije kriptozašcite štabi za SLO niso imeli. Te potrebe so uresnice­vali prek Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ), ki je bil v tem obdobju nosilec organizacije kriptozašcite v SR Sloveniji. Sporocila, namenjena prenosu prek sredstev za zveze, so morala biti kratka in razumlji­va. Posebno je bilo to pomembno v casu, ko sredstva zvez niso imela velikih zmogljivosti, sporocila pa so se prenašala pocasi.2 Usposobljeni so bili prvi kadri in narejeni prvi nacrti za kriptozašcito. Kriptozašcita tajnih podatkov in informacij je bila na ravni Glavnega štaba za splošni ljudski odpor (GŠ za SLO), z nadrejenim Generalštabom JLA oz. Vrhovnim poveljstvom oboroženih sil ter podrejenimi conskimi štabi za splošni ljudski odpor, organizirana le s specialnimi dokumenti kriptozašcite v sistemu Š-1. Organizacija kriptozašcite na ravni conskih štabov s pod-rejenimi partizanskimi odredi je bila prav tako organizirana v sistemu Š-1. Hkrati z organizacijo s specialnimi dokumenti od najvišje ravni pa do ravni poveljstva odreda je bila organizirana tudi kriptozašcita z dokumenti za tajno 2...Radiotelegrafist.III..razreda.je.z.Morsejevo.abecedo.prenesel.cca..100.znakov.v.minuti.oz..20.besed. 119 poveljevanje enotam. Na zvezah poveljstev partizanskih odredov s podreje­nimi poveljstvi enot ter do najnižjih poveljstev in enot pa je bila kriptozašcita z dokumenti za tajno poveljevanje enotam edina zašcita prenosa informacij prek sredstev za zveze (Pavlin, 1972, str. 8–9). Organizacija kriptozašcite je bila preizkušena tudi v praksi, najprej na manevru Svoboda-71 ter vojaški vaji Jesen-74. Tudi v kriznih situacijah, ki so se dogajale v letih 1973 (izraelsko-arabska vojna) ter jeseni leta 1974 ob jugoslovansko-italijanskih napetostih ob zahodni meji. Sistem kriptozašci­te je potrdil pravilno organizacijo, dobro usposobljenost in ucinkovito delo šifrerskega kadra. Kriptozašcita v TO po letu 1974 Naslednja faza razvoja kriptozašcite je sovpadala z reorganizacijo TO, pa tudi s posodabljanjem sistema zvez. GŠ JLA je za prenos sporocil prek sred­stev za zveze z GŠ za SLO zacel nacrtovati sistem kriptozašcite za teleprin­terski prenos, t. i. strojno delo. V istem letu je RŠTO zacel nacrtovati in ku­povati teleprinterje in dodatno opremo za teleprinterski oz. radioteleprinterski promet tudi za Teritorialno obrambo. Hkrati z nacrtovanjem opreme zvez so se zaceli nacrtovati in narocati specialni dokumenti kriptozašcite za strojno obdelavo, naprave za kriptozašcito ter priprave za pridobivanje in šolanje novega kadra za kriptozašcito. V tem obdobju so bile prednostne naloge izdelava novih nacrtov kriptoza-šcite za celotno TO ter vzpostavitev kriptozašcite za strojno obdelavo tajnih informacij na zvezah RŠTO–PŠTO. Za na novo vzpostavljene zveze PŠTO z OŠTO ter brigadami in odredi TO je bilo treba organizirati kriptozašcito s t. i. rocno šifro (Hribernik, 1977, str. 6). Mirnodobna organiziranost kriptozašcite v Teritorialni obrambi Leta 1976 so bile vzpostavljene teleprinterske zveze med RŠTO in PŠTO. Ti štabi za TO so se opremili s teleprinterji T-100 in kriptografskimi napra­vami T-4, za namestitev opreme ter delo organov za kriptozašcito pa so bili zagotovljeni ustrezni prostori. Za dolžnost organov za kriptoobdelavo so bile usposobljene po ena ali dve administratorki iz stalne sestave RŠTO, PŠTO, MŠTO Ljubljana in 30. razvojne skupine TO. V RŠTO in PŠTO so bile ob-likovane šifroteleprinterske postaje oz. postaje kriptozašcite. Teleprinterski prenos šifriranih sporocil je bil organiziran prek javnega teleks sistema PTT. V zacetnem obdobju sporocil ni bilo veliko, tako da so administratorke nalo­ge kriptoobdelave lahko opravljale poleg svojega rednega dela. Po sprejetju zakona o ljudski obrambi leta 1976 je bil ustanovljen Svet za kriptozašcito. Vanj so bili vkljuceni RSLO, RSNZ, RŠTO in CK ZKS, kot sodelujoci pa tudi predstavnik 9. armade JLA. Naloge sveta so bile pred­vsem usmerjanje in usklajevanje nacrtovanja, opremljanja in organiziranja kriptozašcite ter usposabljanje kadrov v navedenih strukturah. Kriptozašcita v premicnem sistemu zvez Znotraj premicnega sistema zvez so bile med RŠTO in PŠTO vzpostavljene radiošifroteleprinterske zveze. Za to vrsto dela so bili potrebni vrhunski strokovnjaki, usposobljeni za radiotelegrafsko, teleprintersko in šifroteleprintersko specialnost. Usposabljanje za te specialnosti je bilo zahtevno, še bolj pa dolgorocno vzdrževanje usposobljenosti. Radioteleprinterski promet je bil za prenos šifriranih sporocil zahteven tudi zaradi posebnosti kratkovalovnih zvez. Na ravni RŠTO se je poleg že omenjenih sistemov kriptozašcita organi­zirala še s sistemom Š-7, in sicer z Generalštabom JLA oz. vrhovnim po­veljstvom, republiškim vodstvom, podrejenimi PŠTO, MŠTO Ljubljana ter poveljstvom 9. armade JLA. Na ravni PŠTO se je poleg omenjenega sistema Š-7 z RŠTO, s podre­jenimi brigadami TO, odredi TO in OŠTO kriptozašcita organizirala tudi s sistemom Š-1. Kriptozašcita v brigadi TO se je z nadrejenim PŠTO ali poveljstvom orga­nizirala s sistemom Š-1. Na vseh zvezah z nadrejenimi so se informacije šci-tile z dokumenti za tajno poveljevanje enotam, na zvezah s podrejenimi po­veljstvi pa je bila uporaba dokumentov za tajno poveljevanje enotam edina vrsta zašcite prenosa tajnih informacij in podatkov. Nacin zašcite prenosa na zvezah sodelovanja je dolocilo poveljstvo ali ŠTO, odgovoren za organi­ziranje sodelovanja. Kriptozašcita v bataljonu TO se je izvajala z dokumenti za tajno poveljevanje enotam. Kriptozašcita OŠTO z nadrejenim PŠTO je bila organizirana s specialnimi dokumenti s sistemom Š-1. Na nižjih ravneh poveljevanja so se za zašcito tajnih podatkov uporabljali dokumenti za tajno poveljevanje enotam. Razvoj in uvajanje naprav kriptozašcite v TO po letu 1980 Leta 1979 je bila narejena naslednja sprememba v organizacijsko-forma­cijski strukturi PŠTO. Nastale so nove zahteve in novo nacrtovanje sprememb tudi v organizaciji kriptozašcite. Novooblikovane PŠTO je bilo treba opremiti s specialnimi dokumenti ter tehnicnimi sredstvi, tako za delo z mirnodobnih lokacij kot tudi v premicnem sistemu zvez. Pridobiti je bilo treba nove kadre ter jih usposobiti za delo kriptoobdelave tajnih podatkov in informacij. Proces reorganizacije kriptozašcite po oblikovanju novih PŠTO se je koncal leta 1983, ko so v TO uvedli posodobljene radioteleprinterske sisteme za zve­ze med RŠTO in PŠTO ter MŠTO Ljubljana. Z uvedbo radioteleprinterskih zvez prek radijske naprave RT-20-T600 in retranslacije Sora se je tudi kakovost pre­nosa sporocil obcutno izboljšala. Za radiošifroteleprinteriste in šifroteleprinteriste je delo postalo hitro in preprosto oz. primerljivo z delom v stacionarnih razmerah. Z uvedbo digitalnega sistema AMD-310 z FM-200 je RŠTO za zveze z GŠ JLA dobil v uporabo tudi napravo kriptozašcite KZU-71, ki je zašcitila veckanal­ni prenosni sistem oz. vse, kar se je po njej prenašalo, tako govor kot pisne informacije. KZU-71 je omogocal tudi zašcito slike, vendar ta vrsta prenosa ni bila uporabljena. Pri delu s KZU-71 so se postopki še skrajšali. Besedilo je bilo treba pripraviti enako kot za prenos odprtih sporocil, kjer ukrepov kriptozašcite ni bilo treba izvajati. Organi za kriptozašcito so skrbeli zgolj za pravocasno men-javo nastavitev notranjega kljuca. Sredi 80. let se je razvoj usmeril v tehnološko posodobitev in avtomatiziranje sistemov kriptozašcite. V SFRJ in posebno v oboroženih silah so se pospešeno zacele uvajati nove kriptografske naprave, ki so poenostavile ter povecale hitrost kriptoobdelave in prenosa sporocil ob hkratnem zadostnem zagotavljanju kriptografske zanesljivosti. Nove naprave so same generirale kljuce za šifriranje sporocil, kar je skrajšalo postopke pri kriptoobdelavi. RŠTO je temu sledil in v letih 1985 in 1986 uvedel naprave KZU-31. Naprava je omogocala samodejno generiranje kljuca, šifriranje, istocasen teleprinterski prenos ter generiranje kljuca pred dešifriranjem sporocila na sprejemni strani, t. i. on line delo. Za šifroteleprinteriste je to pomenilo skrajševanje oz. ukinjanje nekaterih postopkov ter obcutno razbremenitev pri delu. To je bil v tem obdobju pomemben napredek. Leta 1986 je RŠTO opravil testno uvajanje zašcite govora prek RT-20-T600 z napravo za zašcito govora KZU-63. V bistvu je bila naprava KZU-63 narejena za radijsko napravo RUP-2/2K, ki pa je TO ni imela v opremi. RŠTO se je odlocil za tehnicno prilagoditev RT-20-T600. Pri tem sta sodelovali podjetji Iskra Elektrozveze Ljubljana in Rudi Cajevec iz Banja Luke. Po tehnicni prilagoditvi naprav je bil narejen prototip in opravljeni so bili tudi prvi preizkusi. Leta 1987 je bila vzpostavljena preizkusna zveza med RŠTO in PŠTO Dolenjske prek retranslacijske postaje na Krimu. Preizkusi so bili uspešni. Uvajanje govorne kriptozašcite KZU-63 prek RT­20-T600 se zaradi spremenjenih okolišcin ni nadaljevalo. Izobraževanje in usposabljanje kadrov za kriptozašcito Temeljno izobraževanje kadrov za vse strukture v nekdanji SFRJ je izva­jal GŠ JLA v Šolskem centru za zveze v Beogradu. Za vodstvene dolžnosti in popolnjevanje castniških dolžnosti v JLA je bilo izobraževanje enoletno, za dolžnosti organov za kriptoobdelavo pa so bili organizirani šestmesecni tecaji, tako za civilne strukture kot tudi za podcastniške dolžnosti v JLA. V Šoli za rezervne castnike rodu za zveze so se gojenci usposabljali za dolž­nosti poveljnikov šifroteleprinterskih vodov in referentov za kriptozašcito v rezervnih sestavah JLA in TO. Za pridobivanje in usposabljanje kadrov za kriptoobdelavo je moral GŠ za SLO in kasneje RŠTO poskrbeti sam. Šifrerske tecaje je v zacetnem obdobju skladno z dogovorom organiziral in izvajal RSNZ. Za dolžnosti šifrerja so se organizirali pet- in desetdnevni tecaji za šifrerje, na katerih so se izbrani rezervni pripadniki iz specialnosti vezista usposobili za delo s t. i. rocno šifro oz. za sistem Š-1. V za-cetnem obdobju je bilo za podrocje kriptozašcite usposobljenih in razporejenih v strukturo štabov za SLO in partizanskih odredov približno 75 šifrerjev. Leta 1974 je GŠ za SLO v sodelovanju z RSNZ organiziral prvi tritedenski šifroteleprinterski tecaj. Usposobljeni so bili prvi kandidati za radiošifroteleprinterske dolžnosti v RŠTO in PŠTO. Po reorganizaciji TO je bilo treba usposobiti nove kandidate tudi za brigade TO in OŠTO. Zacetni tecaji šifroteleprinteristov so bili organizirani še nekaj naslednjih let. Leta 1976 je bil organiziran prvi tecaj šifroteleprinteristov za administrativno osebje, predvsem pripadnice stalne sestave. V tem obdobju je bilo usposobljenih okoli 30 radiošifroteleprinteristov za po­polnitev formacijskih mest v PŠTO in RŠTO ter cca 100 novih šifro-teleprinteris­tov za brigade TO, OŠTO in odrede TO. Z naslednjo reorganizacijo štabov TO leta 1979 se je oblikovalo še šest PŠTO in MŠTO Ljubljana, za katere je bilo treba usposobiti naslednje generacije šifroteleprinteristov. Organiziran je bil tudi tecaj kriptozašcite za nacelnike zvez PŠTO, s katerim so ti dobili pooblastila za opravljanje dolžnosti na podrocju kriptozašcite. Leta 1982 je bil organiziran še zadnji tecaj kriptozašcite za šifroteleprinteriste z namenom, da se popolnijo še nekatera formacijska mesta. Za dolžnosti organov za kriptoobdelavo v štabih in enotah TO je bilo usposobljenih in razporejenih okoli 210 rezervnih podcastnikov. Za mirnodobno delovanje RŠTO in PŠTO ter 30. razvojno skupino TO pa je bilo usposobljenih okoli 30 pripadnic in pripadnikov stalne sestave. Usposabljanje organov za kriptoobdelavo se izvajalo tudi v casu usposabljanja štabov in enot TO oz. enot za zveze v njihovih sestavah. Na podlagi usmeritvenih dokumentov Generalštaba JLA je leta 1976 RŠTO odobril Plan in program bojnega pouka in vzgoje enot TO. Enote za zveze so bile v petletnem ciklu enkrat na sedemdnevnem usposabljanju ter dva- do trikrat na enodnevnem dopolnilnem usposabljanju (Bolfek, 2018, str. 202). Specialisticno usposabljanje je bilo organizirano enkrat na leto, ko se je pregledalo tudi stanje specialnih dokumentov kriptozašcite ter obnovilo strokov-no znanje. Odvisno od nacrtov usposabljanja drugih specialnosti za zveze so organi za kriptoobdelavo sodelovali tudi na usposabljanjih radiotelegrafistov in radioteleprinteristov. Sklep Kriptozašcita v nekdanji Teritorialni obrambi se je hitro razvijala in v zacetnem obdobju sledila razvoju in organiziranosti sistema kriptozašcite RSNZ, pozneje pa JLA. Zacetki segajo v leto 1969, ko je bil v uporabo uveden prvi šifrirni sistem in so bili usposobljeni prvi kadri za delo. V letih 1974 in 1975 je bila opravljena modernizacija sistema zvez in kriptozašcite v TO. Z vzpostavitvijo teleprinterskih in radioteleprinterskih zvez je bila uvedena tudi t. i. strojna šifra oz. sistem Š-7. Na relaciji RŠTO do PŠTO je bil vzpostavljen mirnodobni šifroteleprinterski pre-nos informacij. Sredi 80. let je razvoj kriptozašcite v TO SR Slovenije dosegel svoj vrhunec, ko se je opremila z najnovejšimi tehnicnimi sredstvi za kriptozašci-to, ki so bila na voljo v SFRJ, in sicer z napravami KZU-31, KZU-71 ter KZU-63 (testni sistem). TO je imela vrhunsko usposobljene kadre, tako za mirnodobno delo kot tudi za uporabo premicnega sistema zvez. Dogodki, ki so sledili po zamenjavi vodstva RŠTO leta 1988, so pomenili konec opremljanja za celoten sistem zvez in kriptozašcite. Usposabljanja so se nehala, premicni sistem se prakticno ni vec uporabljal. Z odvzemom orožja TO 15. maja 1990 je bila fizicno onemogocena uporaba premicnega sistema zvez RŠTO, ki je bil namešcen na vozilih v vojašnici Ljube Šercerja v Ljubljani. Vsa oprema zvez TO, ki je bila namešcena na radiorelejnih vozlišcih, je ostala pod nadzorom JLA. Do zacetka oktobra 1990 so delovali le še telefoni in teleprinterske zveze z mirnodobnih lokacij. Po zasedbi RŠTO, ki ga je 4. oktobra 1990 zasedla vojaška policija JLA, pa je bil mirnodobni sistem zvez in kriptozašcite RŠTO prekinjen. Viri: Bolfek, Boris, 2018. Nastanek in razvoj Slovenske TO 1968–1990, Ljublja­na, ZVVS. Hribernik, Rudolf, 1977. Zacasno navodilo za nacrtovanje in organizacijo zvez in kriptozašcite v štabih in enotah TO SRS, Ljubljana, RŠTO. Knaflic, Franci. Osebni zapiski. Hrani avtor. Pavlin, Ivan, 1972. Navodilo za vzdrževanje zvez in kriptozašcito v partizan­skih enotah, Ljubljana, GŠ SRS za SLO. ZSLO, 1977. Kriptografija. Beograd. Silvo Škrbina VOJAŠKI VIDIK ELEKTRONSKEGA IZVIDNIŠTVA IN PROTIELEKTRONSKEGA DELOVANJA V SLOVENIJI DO OSAMOSVOJITVE Opredelitev in organizacijski pristop V uvodu prispevka je treba podrocje dejavnosti elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja opisati tako, kot je bilo v tistih casih opre­deljeno in zastavljeno. Res je, da je zelo težko najti pisno gradivo, saj se o tem ni pisalo veliko in se še vedno ne. Zavito je v tancico skrivnosti, ki se le redko nekoliko odgrne in omogoci vpogled v kakšno malenkost. Vecina gradiva, ki je še ohranjeno, je tudi v državah, ki so nasledile nekdanjo Ju­goslavijo, oznacena s stopnjami zaupnosti in vecini še vedno nedostopna. Zelo verjetno pa je bilo veliko gradiva v takih ali drugacnih okolišcinah tudi uniceno. Tehnicno podrocje na splošno se je zadnjih 100 do 150 let silovito raz­vijalo, še posebno pa elektronika, ki je v takšni ali drugacni obliki vstopala v vse pore vojaških dejavnosti. Vsi deli oboroženih sil v vseh armadah sveta so uporabljali vedno vec razlicnih in zelo vsestranskih elektronskih sredstev in sistemov. Razlike so se kazale le v njihovi vecji ali manjši uporabi in nacinu te uporabe, najveckrat v odvisnosti od razvitosti in financne moci posamezne države ter njenih oboroženih sil. Hkrati z razvojem in uporabo elektronike v vojaške namene se je vecala tudi intenzivnost uporabe razlicnih nacinov ter oblik borbe z nasprotnikovim elektronskim orožjem, predvsem s ciljem, da se onemogoci ali pa vsaj oteži optimalna uporaba njegovih elektronskih sredstev in sistemov. Tako se je razvila nova raven vojskovanja, poimenovana in znana tudi kot »elektronska vojna«. V Jugoslaviji se je namesto tega poimenovanja v 80. letih prejšnjega stoletja razvil in uporabljal pojem protielektronski boj (PEB) (Lubarda, 1990, str. 231). Protielektronski boj je obsegal aktivnosti, ukrepe in postopke, ki se na-crtujejo, organizirajo ter izvajajo z namenom elektronskega izvidništva in protielektronske zašcite lastnih elektronskih sredstev in sistemov, žive sile in objektov ter bojne tehnike, pa tudi onemogocanja ali vsaj oteževanja delo­vanja elektronskih sredstev in sistemov nasprotnika ter unicevanja njegovih elektronskih sredstev. Protielektronski boj so sestavljali štirje temeljni ele­menti: (1) elektronsko izvidništvo (EI), (2) protielektronska delovanja (PED), Shema 1: Strukturiranost protielektronskega boja v Jugoslaviji v osemdesetih letih Vir: Lubarda, 1990, str. 233. (3) protielektronska bojna delovanja (PEBD) in (4) protielektronska zašcita (PEZ), kar prikazujemo tudi na shemi 1. Cilj elektronskega izvidništva je bil, da se za vodenje in poveljevanje zbe­rejo podatki o nasprotniku, ki so nujni za oceno situacije in odlocanje, ter podatki o elektronskih sredstvih in sistemih nasprotnika za druge vsebine protielektronskega boja. Protielektronska delovanja so sestavljali ukrepi in postopki, ki so se upo­rabljali za elektronsko motenje delovanja nasprotnikovih elektronskih sred­stev in sistemov in njegovo zavajanje. Slednje se je izvajalo z delovanjem naših elektronskih sredstev z lažnih lokacij in z vpadanjem v radijske zveze nasprotnika, da bi ga zavajali pri njegovem ocenjevanju resnicnih lokacij naših elektronskih sredstev in o naših nacrtih ter možnostih. Protielektronska bojna delovanja so vkljucevala bojne aktivnosti, s ka­terimi se s fizicnim unicenjem ali poškodovanjem nasprotnikova elektron-ska sredstva in sistemi izlocijo iz uporabe. Te aktivnosti so potekale kot del vsakodnevnega bojnega delovanja, z delovanjem posebnih sil, opremljenih s specialnimi sredstvi, in z diverzantskimi ter drugimi ustreznimi bojnimi de­lovanji. Opredeljeno je bilo, da najvecje rezultate dosegajo posebne diver-zantske skupine, ki poznajo elektronska sredstva, njihov pomen in obcutlji­vost njihovih delov. Protielektronska zašcita je bila sestavljena iz organizacijskih, operativno--takticnih in tehnicnih ukrepov ter postopkov, s katerimi smo šcitili svoja elek­tronska sredstva in sisteme pred nasprotnikovim elektronskim izvidništvom, motenjem in zavajanjem. Prav tako smo sem šteli tudi aktivnosti, s katerimi je mogoce nasprotnika napeljati k napacnim sklepom o stanju, razporedu in namenih naših sil. Namen organiziranja in izvajanja protielektronske zašcite je bil nasprotniku otežiti elektronsko izvidništvo, našim silam pa zagotoviti namensko uporabo naših elektronskih sredstev in sistemov. Opredeljeno je bilo, da se ukrepi neprekinjeno izvajajo in so zasnovani na enotnih nacelih za vso državo. Za vsako vrsto elektronskih sredstev in sistemov so se nacr­tovali posebni ukrepi in postopki protielektronske zašcite. Elektronsko izvidništvo kot temeljno komponento protielektronskega boja je treba še nekoliko podrobneje predstaviti, ker se njegovo bistvo ni veliko spremenilo niti danes. Pri tem izvidništvu se z elektronskimi sredstvi zbirajo obvešcevalni podatki o morebitnem nasprotniku, ki so nujni za oceno situa­cije in sprejemanje odlocitev o najboljši možni uporabi lastnih sil in sredstev. Prav tako se zbirajo podatki o elektronskih sredstvih in sistemih nasprot­nika, ki jih potrebujemo za vodenje protielektronskega boja. Elektronsko izvidništvo je usmerjeno v vse vrste delujocih nasprotnikovih elektronskih sredstev in sistemov: telekomunikacijska (radijska, radiorelejna, radiotro­posferska, satelitska, žicna, optoelektronska in hidroakusticna) sredstva in sisteme opazovanja, upravljanja in vodenja (radarji, vodeni in samovodeni sistemi in navigacijski sistemi), sredstva za protielektronsko delovanje itn. Elektronsko izvidništvo se izvaja s sprejemanjem elektromagnetnega valo­vanja, ki ga povzroca delovanje nasprotnikovih elektronskih sredstev, z go-niometriranjem, dolocanjem smeri in lokacije teh elektronskih sredstev ter z elektronskim opazovanjem ciljev (letecih objektov, plovil, bojnih vozil in žive sile v gibanju) ter z njihovo identifikacijo. Opredelimo ga lahko glede na izhodišce, s katerega se izvaja, na primer s kopnega, z morja, iz zracnega prostora in iz vesolja. Po znacaju je lahko strateško, operativno ali takticno. Glede na sredstva, s katerimi ga izvajamo, je radijsko, radarsko, radioteh-nicno, optoelektronsko (televizijsko, termovizijsko, lasersko, infrardece …) in akusticno (hidroakusticno). Globina takšnega izvidništva ali daljava, na ka­teri lahko odkrijemo nasprotnikova elektronska sredstva in sisteme oziroma cilje ter spremljamo njihovo delo in zbiramo podatke, je odvisna od tehnicnih lastnosti in razmestitve sredstev, ki so cilj našega izvidništva. Ucinkovitost in uspešnost elektronskega izvidništva je odvisna od možnosti naših sredstev in razmer za širjenje elektromagnetnih valov od njihovega izvora oddajanja, našega izvidniškega cilja, do našega izvidniškega sredstva. Razlicna elek­tronska izvidniška sredstva v odvisnosti od njihovih tehnicnih znacilnosti in zmožnosti dosegajo razlicno globino izvidniškega delovanja, od nekaj sto metrov do nekaj desetin in tisoce kilometrov. V JLA so bile enote za elektronsko izvidništvo in protielektronsko de­lovanje kombinirane oziroma razlicne sestave, posebne enote za prvo in POVELJNIK Poveljstvo OOP.-.Oddelek.zaobdelavo.podatkov Radio prislušk. ceta Radio goniometrijska ceta Radio relejma prislušk. ceta Vod za zveze 4x.RTU-1001x.ŠTpU Zaledna ceta Vod vojaške policije RP.vodza.RTp.zvezeRTPK-1,.3xRP.vodRPK-1,.4xRP.vodRPK-1,.3x Oddelek.za.upravljenjeKgU-1,.RTU-400Rg.oddelekTELEGON.VI,RTU-100Rg.oddelekTELEGON.VI,RTU-100 Odd..za.prisl.RR.zvezam.(KRR-8)Odd..za.prisl.RR.zvezam.(KRR-8)Odd..za.prisl.RR.zvezam.(KRR-8)Odd..za.prisl.RR.zvezam.(KRR-8) Tehnicni vod IntendantskivodOddelek.zdravstveneoskrbe Oddelek.za.obv.diverzanske.zveze Rg.oddelekTELEGON.VI,RTU-100 Odd..za.RPVVF./.UVF.zvez.(RPK-6) Oddelek.za.TAS(tehnicno.analizo.signalov) Rg.oddelekTELEGON.VI,RTU-100 Odd..za.RPVVF./.UVF.zvez.(RPK-6)Odd..za.RP.troposketer.in.satelit..zvez Shema 2: Nacelna shema bataljona za elektronsko izvidništvo do leta 1990 Vir: Osebni zapiski, Pancevo 1983. druge enote za drugo obliko1. Enote so bile ranga bataljona, cete in voda. Marijan (2003, str. 35–36) navaja, da so 1. januarja 1990 v JLA obstajali štirje bataljoni za elektronsko izvidništvo in en bataljon za protielektronsko delovanje ter dva centra za elektronsko izvidništvo in opazovanje2. Ta orga­nizacija je veljala do jeseni 1990, ko so enote zacele preoblikovanje, ki pa do junija 1991 še ni bilo koncano. Enote za elektronsko izvidništvo so naceloma imele v svoji sestavi radio prisluškovalno enoto, radijsko goniometrijsko enoto, enoto za izvidništvo ra­diorelejnih, radiotroposferskih in satelitskih zvez ter enoto za radiotehnicno izvidništvo, namenjeno predvsem izvidništvu radarjev. Enote za protielek­tronsko delovanje so bile sestavljene iz enot za radijsko prisluškovanje in 1..Marijan.(2003,.str..12).tudi.navaja,.da.so.do.konca.obstoja.armad.sredi.osemdestnih.let.te.imele.po.en. bataljon.za.elektronsko.izvidovanje..Te.so.obstajale.do.25..decembra.1987.(prav.tam,.str..11),.ko.so.jih. nadomestila.vojaška.obmocja. 2...Kolikor.je.avtorju.znano,.je.bil.bataljon.PED.pod.neposrednim.poveljstvom.generalštaba.in.lociran.v.Titovem.Užicu.(Osebni.zapiski,.Pancevo.1984). radijsko goniometrijo ter enote za radijsko motenje in radijsko zavajanje. Za motenje radarjev in radarskih sistemov so bile predvidene posebne enote. Bataljoni za elektronsko izvidništvo (skrajšano BEI) so imeli v JLA nacelo-ma strukturo, ki jo prikazujem na shemi 2. Bataljoni za elektronsko izvidništvo so bili tako imenovane A-formacije, kar pomeni, da so bili popolnjeni med 60 in 100 odstotki že v miru in so se le z nekaterimi manjšimi in v miru nepotrebnimi elementi popolnjevali iz rezervne sestave. V primeru bataljona za elektronsko izvidništvo na pri­mer z deli voda za zveze, zaledne cete (vecjim delom intendantskega voda, oddelkom zdravstvene oskrbe) in vodom vojaške policije. Prav tako so bili bataljoni za elektronsko izvidništvo JLA v manjšem delu prilagojeni stvarnim nalogam, ki so izhajale iz cone odgovornosti in posebnosti morebitnega na­sprotnika. Te so bile za vsak bataljon seveda nekoliko drugacne, predvsem so bile namenjene zbiranju podatkov z elektronskim izvidništvom iz cone odgovornosti armade, v katere sestavi so bili, za poveljstvo te armade. Naloge, ki so jih opravljali, so bile: - odkrivanje in potrjevanje indikatorjev morebitne agresije na SFRJ, ki jih je mogoce najti v delovanju radijskih in radijsko relejnih zvez; - zbiranje in obdelava obvešcevalnih podatkov o nasprotnikovih oboroženih silah, prostoru bojnih delovanj, meteoroloških razmerah; - zbiranje in obdelava podatkov o vseh drugih nasprotnikovih strukturah in službah ter njihovih oblikah aktivnosti, ki bi lahko bile v nastalih okolišcinah zanimive zaradi njihovega namena in vpliva na delovanje oboroženih sil; - odkrivanje in potrjevanje prisotnosti ter zbiranje podatkov o nasprotnikovih specialnih silah v našem zaledju, ce uporabljajo sredstva zvez; - zbiranje in obdelava podatkov o nasprotnikovih organih okupatorske ob-lasti, obvešcevalnih in varnostnih strukturah ter centrih na našem zacasno zasedenem ozemlju; - zbiranje in obdelava podatkov o nasprotnikovih zvezah in drugih elektron­skih sredstvih in sistemih; - odkrivanje nasprotnikovih sil in sredstev ter dolocanje nacinov in metod njihovega elektronskega motenja in zavajanja lastnih sil; - sodelovanje z enotami in organi za elektronsko motenje. Poslanstvo bataljona za elektronsko izvidništvo lahko opišemo kot od­krivanje, identifikacijo, spremljanje, tehnicno analizo signalov, dekriptiran­je, analizo in obdelavo podatkov ter pravocasno porocanje in dostavljanje obdelanih podatkov. Kot je prej omenjeno, je bilo leta 1990 zaceto preoblikovanje enot za protielektronski boj, katerega cilj naj bi bil oblikovanje petih centrov za elektronsko izvidništvo in opazovanje (CEIO), po enega v sklopu štirih Profesionalni sprejemniki Collins, AEG Telefunken in Watkins Johnson, poreklo ZDA in ZR Nemcija (foto arhiv: Silvo Škrbina) novooblikovanih vojaških obmocij in enega za vojaško letalstvo in proti­zracno obrambo. Ti naj bi bili v zacetnem obdobju enote na ravni polka, v nadaljevanju reorganizacije JLA pa naj bi se preoblikovali v brigado. Na-loge naj bi bile prilagojene novim conam odgovornosti njim nadrejenih po­veljstev vojaških obmocij. Poveljstvo 315. CEIO v okviru novonastalega 5. vojaškega obmocja je bilo v Veliki Buni pri Zagrebu, vanj pa naj bi združili prejšnja 240. BEI ljubljanske 9. armade in 315. BEI zagrebške 5. armade. Še dva CEIO, ki sta delno vplivala na naše obmocje, sta bila s poveljstvi v Batajnici pri Beogradu, pod neposrednim poveljstvom generalštaba, in v Divuljah pri Splitu, prej za potrebe vojne mornarice, po novi organizaciji pa Vojaško-pomorskega obmocja s poveljstvom v Splitu. Prav tako je bil oblikovan CEIO znotraj vojaškega letalstva in protizracne obrambe. Podatek, kje je bilo njegovo poveljstvo v letih 1990–91, avtorju ni znan, so pa bile vanj vkljucene cete za elektronsko izvidništvo, ki so bile prej v sestavah treh kor­pusov vojnega letalstva. Preostale enote na ravni bataljona za elektronsko izvidništvo so bile do leta 1990 s poveljstvi v Prokuplju, Skopju in Titogradu. Enote elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja JLA so bile takrat opremljene z zelo sodobnimi elektronskimi sredstvi, ki so delo­vala v stacionarnih ali premicnih okolišcinah, namešcena v specialnih vo­zilih, na ladjah in v letalih ali helikopterjih. Sredstva in sistemi (vecina) za protielektronsko bojevanje so bili in so še vedno tehnicno zelo zahtevni in dragi. Zahtevajo visoko strokovno usposobljeno tehnicno osebje za delo in vzdrževanje ter so namenjeni ozko usmerjeni uporabi, najveckrat proti dolocenemu elektronskemu sistemu nasprotnika. Obcutljivi so na delo­vanje posebnih sredstev nasprotnika in protielektronska bojna delovanja. Podvrženi so tudi hitrejšemu zastaranju v primerjavi z drugimi sredstvi in sis-temi vojaške tehnike. Ta posebna oprema se je v tistem obdobju kupovala tako na vzhodu kot na zahodu, zato so imele enote elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja v JLA konec 80. let za tisti cas na voljo zelo sodobne naprave, proizvedene v ZDA, ZRN in takratni ZSSR. Nekatera sredstva so bila tudi rezultat domace proizvodnje ali prilagoditve. AEG Telefunken – Telegon VI, HF-radiogoniometer za rocno, polavtomatsko ali avtomatsko delo v RG-mreži, izdelan v ZRN (Lubarda, 1990, str. 731) Strukture TO v Sloveniji, prav tako pa tudi v drugih jugoslovanskih repub­likah do leta 1991, niso imele svojih elementov in enot elektronskega izvid­ništva in protielektronskega delovanja. Teritorialna obramba zato ni imela na voljo elektronskih sredstev za protielektronsko bojevanje, prav tako pa v njeni sestavi ni bilo kadrov, ki bi bili strokovno usposobljeni za nacrtovanje in izvajanje teh dejavnosti. Enote elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja JLA na obmocju Slovenije pred osamosvojitvijo in v vojni leta 1991 Na zahtevno vprašanje, ali je bila v Sloveniji leta 1990 in 1991 t. i. elek­tronska vojna v razmerah, ko si nasproti nista stala nasprotnika s primerljivim potenciali in strukturami, ne bomo dajali neposrednega odgovora. Bomo pa v nadaljevanju navedli najpomembnejše kazalnike, kako je spopad potekal in se koncal ter zakaj je bil za eno stran uspešen, za drugo pac ne. 240. bataljon za elektronsko izvidništvo Ljubljana Leta 1978 je bil v Ljubljani oblikovan 240. BEI v sestavi in pod neposrednim poveljstvom 9. armade. Jedro je prišlo iz 315. BEI iz Zagreba, preostali kader pa so pocasi z leti izbirali in pridobivali med pripadniki enot za zveze v 9. armadi. Ti kadri so se dodatno usposabljali ob izvajanju rednih nalog, pozneje pa so bili napoteni na strokovna usposabljanja, ki so bila organizirana v Šolskem centru v Pancevu in namenjena prav pripadnikom enot elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja. Bila so posebna usposabljanja za podcastnike in civilne osebe, zaposlene v JLA, ter usposabljanja za castnike. Prav tako so bili pripadniki teh enot deležni usposabljanj v šoli za tuje jezike, kjer so v enoletnem zelo intenzivnem šolanju dosegli popolno usposobljenost uporabe tujega jezika za naloge elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja. Strokovno so 240. BEI vodili še II. uprava Generalštaba (vojaška ob-vešcevalna služba) in sredi 80. let ustanovljena Uprava za elektronsko izvidništvo in protielektronsko delovanje. Pokrival se je cel frekvencni spekter, od HF do SHF, morebitnih vojaških nasprotnikov JLA zunaj ob-mocja takratnega jugoslovanskega ozemlja. Naloge enote so bile spreml­janje zvez enot Nata in italijanske vojske na zahodu, Varšavskega pakta in madžarske vojske na severovzhodu in avstrijske vojske na severu. Delo­vala je s sedeža poveljstva enote v Ljubljani, v takratni vojašnici na Roški cesti, objektov v obmejni stražnici Vrhovlje pri Kožbani v Goriških Brdih in kasneje samostojnega objekta v Rijavcih na Trnovski planoti, objekta na Pohorju, ter HF radiogoniometrijskih tockah v Spuhlji pri Ptuju, Puli, Prije­doru – pozneje v Biogradu na Moru in Batajnici pri Beogradu. Iz Ljubljane je enota pokrivala navedene cilje in prisluškovala na HF-obmocju ter upra­vljala radiogoniometrijsko mrežo za dolocanje smeri in lokacij spremljanih HF-oddajnikov. Na objektih Rijavci in Pohorje je nadzirala predvsem VHF/ UHF in višja podrocja komunikacij izvidovanih ciljev. Enota je do sredine 80. let delovala kot visoko profesionalno jedro, ki so ga sestavljale vojaške osebe, in sicer castniki, podcastniki in civilne osebe, zaposlene v JLA (oko­li 100 oseb), ter manjše število vojakov za logisticno pomoc pri delovanju, kot so vozniki, pripadniki enot za zveze in osnovno vzdrževanje tehnicnih sredstev in prostorov. Leta 1985 so se zaceli usposabljati vojaki na rednem služenju vojaškega roka za specialnost elektronsko izvidništvo in protielek­tronsko delovanje. Ves ta cas je poklicni del deloval na vecini lokacij v treh izmenah, 24 ur na dan, vse dni v letu. Slovencev je bilo v enoti kar nekaj, porazdeljenih po vseh strokovnih podrocjih dela in ravneh poveljevanja. Enota je bila ukinjena konec novembra 1990 ob reorganizaciji JLA po projektu »Jedinstvo« (enotnost). Že pred tem je bila ukinjena tudi 9. armada oziroma njeno poveljstvo v Ljubljani in uvedeno 5. vojaško obmocje s po­veljstvom v Zagrebu. Na obmocju Slovenije sta bila oblikovana 14. korpus, s poveljstvom v Ljubljani, in 31. korpus, s poveljstvom v Mariboru. V Ljubljani je ostala ceta za radijsko izvidništvo, ki se je preselila v del vo­jašnice v Šentvidu v Ljubljani. Ostali del 240. BEI iz vojašnice na Roški cesti je bil preseljen v novo enoto 315. CEIO (center za elektronsko izvidništvo in opazovanje), ki je bila nastanjena v Veliki Buni, okoli 25 km jugovzhodno od Zagreba. Pod njegovo poveljstvo so z ozemlja Slovenije prešli tudi objekti in deli prejšnje enote v Rijavcih in na Pohorju ter radiogoniometrijska postaja v Spuhlji. Omeniti je treba tudi prisluškovalni center v Savudriji, nasproti Pi-rana, ki je bil prav tako sestavni del 315. CEIO, pred tem pa 315. BEI 5. ar-made v Zagrebu. Opravljal je podobne naloge kot CEI v Rijavcih. 315. CEIO je upravljal tudi objekt na planini Papuk v Slavoniji, kjer je enota opravljala podobne naloge kot CEI na Pohorju, na dejavnosti na obmocju Slovenije med osamosvajanjem pa ni vplival. Center za elektronsko izvidništvo Rožnik, Ljubljana Druga enota, ki je avtonomno delovala na podrocju elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja v Sloveniji, je bila enota ravni cete – CEI na Rožniku, tocneje na Šišenskem hribu v Ljubljani. Ta je bil v sestavi CEIO Ba-tajnica, najvecje in najmocnejše enote v takratni Jugoslaviji, pod neposrednim poveljstvom generalštaba. Enota na Rožniku oziroma njena predhodnica je bila po pripovedovanju ustanovljena kmalu po drugi svetovni vojni. Pripadniki CEI na Rožniku so imeli posebne naloge elektronskega izvidništva na HF-radijskem obmocju. Cilj so bili obvešcevalni centri v tujini in odkrivanje agentov, ki delujejo v državi oziroma njeni neposredni okolici. Tu je treba izpostaviti, da se je po vec­strankarskih volitvah v Sloveniji in izvolitvi prve slovenske demokraticne vlade in po njenem prevzemu oblasti 16. maja 1990 ta enota delno preusmerila tudi na nove naloge elektronskega izvidništva nove oblasti in obrambno-varnostnih struktur Slovenije. V te naloge so bili vkljuceni samo posebej izbrani in preverje­ni kadri, nekateri posamezniki tudi iz 240. BEI pred ukinitvijo novembra 1990. Od Slovencev ni bil vkljucen nihce. Je bilo pa zadevo in njihovo dejavnost gle­de na strokovno usposobljenost in dolgoletne izkušnje sodelavcev v 240. BEI nemogoce popolnoma prikriti in skriti. Pridobili so tudi novo opremo za delo na VHF/UHF-obmocju, ki je prej niso imeli. Center za elektronsko izvidništvo na Rožniku je bil v vecernih urah 28. junija 1991 obkoljen in brez žrtev nevtraliziran, njegove pripadnike pa je skupaj z opremo zajela enota vojaške policije 5. PŠTO Ljubljana. To je bil v tistem trenutku zelo pomemben element in uspeh slovenskega PEBD. Zajete so bile naprave, s katerimi so nadzirali radijske zveze organov Slove­nije, poleg HF-obmocja (ki jih ti v normalnih razmerah niso uporabljali) še na VHF- in UHF-frekvencnih obmocjih 50, 70, 160 in 440 MHz. Na omenjenih frekvencah so bile organizirane radijske zveze upravnih organov Slovenije, takratne milice in Službe državne varnosti (SDV), pa tudi nekatere zveze TO. Danes vemo, da so bile vse vecje akcije in vsi dogodki pred osamosvojitvijo in ob njej, ki so jih izvedli organi Slovenije, uspešni in niso bili predcasno razkriti in kakor koli kompromitirani ali onemogoceni. Iz tega je mogoce sklepati, da glede na tehnicno omejen doseg izvidniške tocke Rožnik in druge omejene vire, ki so jih imeli v tistih casih na voljo na Rožniku, ter glede na seznanjenost strokovnih služb organov Slovenije z njihovo dejavnostjo in zato sprejete ukrepe protielektronske zašcite, posebnega uspeha s svojim delovanjem niso dosegli. Radiogoniometrijska postaja Suha pri Kranju V Suhi pri Kranju je bila postavljena še radiogoniometrijska postaja HF­-obmocja, ki je delovala v sestavi CEIO iz Divulj pri Splitu, najprej za vojaško mornarico oziroma pozneje za vojno pomorsko obmocje (VPO). Ta na do-godke med osamosvajanjem pri nas ni vplivala. Elektronsko izvidništvo in protielektronsko delovanje v TO pred osamosvojitvijo in ob zacetku vojne Kot že navedeno, v takratnih strukturah TO pred osamosvojitvenimi dejan­ji ni bilo nobenih enot, ki bi bile usposobljene in opremljene za delovanje na podrocju elektronskega izvidništva in za protielektronsko delovanje. Vendar sta takratna milica in SDV s podrocja notranjih zadev imeli nekatere strokov­ne službe, namenjene cisto drugacnim nalogam in oblikam prisluškovanja z elektronskimi sredstvi. V zacetnem obdobju sovražnosti so posamezni strokovnjaki TO na pod-rocju zvez, radioamaterji s svojim znanjem in požrtvovalnostjo ter z zelo omejenimi tehnicnimi sredstvi, ki so jih imeli na voljo in so bila prvotno na­menjena drugim namenom, predvsem pri enotah TO na terenu, poskušali narediti, kar so lahko pri pridobivanju podatkov o nasprotniku in njegovih namerah. Prav tako so znani in zabeleženi poskusi pri motenju ali celo zava­janju njegovih enot – Tihomir Batorek v 7. PŠTO Maribor na primer (Ogrinc idr., 2018, str. 234). Posamezniki nekdanjega 240. BEI so s predstavniki slovenskih ob-rambnih in varnostnih struktur na razlicne nacine sodelovali daljše ob-dobje že pred prvimi bojnimi delovanji. Dnevna porocila, ki so jih sicer iz radioizvidniške cete (RIC) iz Ljubljane dostavljali poveljstvu v Veliko Buno, so bila obcasno in, ce je bilo treba, na razlicne prej dogovorjene prikrite nacine dostavljena tudi obrambno-varnostnim strukturam Slove­nije, najprej prek 5. PŠTO, v nadaljevanju pa varnostnemu organu na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in slovenski SDV. Ker so bili 27. junija 1991 obicajni mirnodobni stacionarni komunikacijski kanali vecinoma prekinjeni, je splet okolišcin poskrbel, da je bil v vogalu dela vojašnice v Šentvidu, kjer je delovala RIC, steber PTT s 100-paricnim telefonskim kablom. Odvod tega so preprosto pripeljali v prostore RIC in uporabljali stacionarne telefonske številke PTT-sistema za vecino komu­nikacij: službene JLA, zasebne potrebe osebja RIC in obvešcevalne za potrebe Slovenije. Niso vedeli, s katere telefonske številke klicejo, ker takrat tehnologija še ni prikazovala številke prikljucka, so jih pa veckrat na dan spreminjali, da pravi narocniki niso bili predolgo brez telefonskih povezav in da jih nadzorniki in serviserji v tistih dneh niso odkrili. Žal so bila tudi navodila, ki so jih prejemali od zunanjih zvez, vcasih zelo nasprotujoca. Na primer, Silvo Škrbina in Zvonko Štuhec sta bila s SDV prek dogovorjene zveze pozvana, naj nemudoma zapustita enoto in pred tem povzrocita cim vecje težave za njeno nadaljnje delovanje. Ko je bila sabotaža že pripravljena, pa je po drugem kanalu z obrambnega resor­ja prišel ukaz, naj na vsak nacin še vztrajata v enoti (Lovšin, 2001, str. 219), ker so »zunaj« nujno potrebni zanesljivi podatki za nadzor dogajanj v vojašnici v Šentvidu. Za prispevek k obrambi in osamosvojitvi Slovenije sta oba prejela priznanji spominski znak MSNZ 1990 (Mikulic, 2005, str. 69–70) in spominski znak VOMO 1991. Nekateri drugi pripadniki RIC v Šentvidu so 27. junija 1991 takoj zavrnili delo v enoti, za kar so bili priprti, a že po nekaj dneh izpušceni in izloceni iz sestave enote. Lahko so odšli domov. Drugi, ki so bili slucajno doma, se po zacetku dogajanja preprosto niso vrnili v enoto. Skupaj so se našli v CEI Prule, o cemer nekoliko vec v prispevku o spremljanju zvez JLA v osamosvojitveni vojni 1991. Posebna zgodba je skupina, ki je delovala na Pohorju in se je v dogovoru s pripadniki TO, ki so objekt zasedli in opremo zasegli 2. julija 1991, že na­slednji dan z delom opreme preselila na novo lokacijo, kjer je zacela takoj delovati. Svoja porocila je posredovala tako 7. PŠTO Maribor kot VI. upravi na MO (Ogrinc idr., 2018, str. 229–244). Spet drugacno pot je že prej ubral Anton Peinkiher, ki je prav tako že dlje sodeloval z obrambnimi strukturami Slovenije, od 1. junija 1991 pa je bil med vodilnimi castniki varnostnega organa na MO in odgovoren za obveš-cevalno dejavnost, s cimer je pomembno sodeloval pri analiticni obdelavi vseh prejetih informacij. Vanjo je pritegnil tudi nekdanjo sodelavko z dolgo­letnimi izkušnjami v analiticni obravnavi podatkov, pridobljenih z elektron-skim izvidništvom. Oba sta odlocilno prispevala, da so se porocila in podatki skupin elektronskega izvidništva zaceli zbirati in analiticno obdelovati sku­paj, na enem mestu, s cimer sta dosegla sinergijski ucinek takrat skromnih razpoložljivih struktur in sredstev. Prav tako so se v razlicnih okolišcinah tistega casa znašli in odzvali tudi drugi posamezniki po poreklu iz Slovenije, strokovnjaki razlicnih ožjih spe­cialnosti iz nekdanjega 240. BEI, ki so se vecinoma tako ali drugace do oktobra pridružili na novo oblikovanim strukturam elektronskega izvidništva pod okriljem VOMO. Oprema navedenih enot elektronskega izvidništva na obmocju Slovenije, ki je prešla v roke obrambnih struktur Slovenije, je bila samo iz enot na Rož­niku in Pohorju, ki so bile zajete pred premirjem in brionskim sporazumom ter odlocitvijo o odhodu JLA iz Slovenije. Vse preostale enote elektronskega izvidništva z obmocja Slovenije, iz Šentvida pri Ljubljani, Rijavcev, Spuhlje in Suhe, so se z vso opremo med prvimi enotami JLA umaknile iz Slovenije že v zacetku avgusta 1991. Uporaba zaplenjenih sredstev elektronskega izvidništva in organizacija protielektronskega bojevanja v TO sta opisani v posebnem delu tega zborni­ka. Tu je treba izpostaviti, da so vse enote elektronskega izvidništva JLA, ki so delovale na obmocju Slovenije med osamosvojitvenimi dogajanji pod po­veljstvom 315. CEIO iz Velike Bune in CEIO Divulje, opravljale svoje redne naloge proti morebitnim nasprotnikom v tujini, zato jim v obdobju osamosva­janja niso naložili novih nalog proti Sloveniji. Takšne naloge je opravljal samo CEI na Rožniku, pod neposrednim poveljstvom CEIO Batajnica, ki pa je bil zelo hitro po zacetku oboroženega spopada 28. junija 1991 onemogocen, kot je bilo že zapisano. Sklep JLA je na obmocju Slovenije vec desetletij pred osamosvojitvijo imela razlicne enote za elektronsko izvidništvo in protielektronsko bojevanje, s strukturo in nalogami, ki so opisane v prispevku. Tako kot na drugih podrocjih vojaškega delovanja JLA v Sloveniji nepo­sredno pred osamosvajanjem in med njim so nacrtovalci JLA tudi na pod-rocju protielektronskega bojevanja naredili veliko napako v oceni nasprotni­ka ter okolišcin pricakovanega delovanja Slovenije in njenih struktur. Zaradi podcenjevanja in na podlagi napacne ocene so sledili napacni sklepi in odlocitve. Sistem protielektronskega boja v JLA je bil nacrtovan pretežno za de­lovanje proti morebitnim zunanjim nasprotnikom in v omejenem delu proti zunanjemu nasprotniku v povezavi z notranjim sovražnikom, predvsem v ob-liki protielektronskega bojevanja proti njegovemu agenturnemu delovanju. Tudi med notranjo krizo nekdanje skupne države in po vecstrankarskih vo­litvah ter napovedi osamosvojitve Slovenije in Hrvaške je velika vecina enot elektronskega izvidništva delovala na ustaljenih nalogah proti morebitnemu zunanjemu nasprotniku. Zelo majhne sile, kot na primer CEI Rožnik, so po-leg rednih nalog dobile še dodatne naloge proti organom Slovenije. Tudi to delovanje je bilo z njegovim zajetjem prekinjeno že drugi dan vojaških akcij, 28. junija 1991. Ne smemo zanemariti niti nacionalno mešane sestave enot JLA, ki se je hitro po uporabi sile proti posameznim republikam dobesedno podrla z zelo velikim odhodom kadra iz enot, kar velja tudi za vecino enot elektronske­ga izvidništva in protielektronskega delovanja. To lahko trdimo predvsem za enote z obmocij Slovenije in Hrvaške. Gre za 315. CEIO Velika Buna, ki je »izgubil« RPO Pohorje po zajetju 2. julija 1991 in številne kadre, po poreklu iz Slovenije in Hrvaške, ki so enoto zapustili tako ali drugace. 315. CEIO je bil delno unicen, delno zajet v Veliki Buni 6. in 7. oktobra 1991. Podobno se je kadrovsko zelo osipal CEIO Divulje, ki je bil s preostankom kadra in tehnike jeseni 1991 evakuiran na obmocje Boke Kotorske. Povedati je treba tudi, da so bili kadri elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja pripravljani in z dolgoletnim delom usposobljeni za delo na zelo specialisticnih podrocjih, proti tocno dolocenim morebitnim zunanjim nasprotnikom, kar pomeni, da niso poznali dela na notranjih zvezah JLA ali TO in niso bili usposobljeni zanj. Zaradi vsega tega so bili, na podlagi obdelave dostopnih podatkov, rezul­tati delovanja JLA in njenih enot elektronskega izvidništva in protielektron­skega delovanja proti napadeni Sloveniji v casu neposredno pred zacetkom vojne za osamosvojitev, to je od junija 1991, med vojno in do konca oktobra 1991, zelo picli in omejeni. Viri: Lovšin, Andrej, 2001. Skrita vojna, spopad varnostno-obvešcevalnih služb 1990–1991. Ljubljana: Alpe avto: Mladinska knjiga. Lubarda, Rade, idr., 1990. Prirucnik za vojnike roda jedinice za EI i PED – sistem veza, Beograd, Vojnoizdavacki i novinski centar; Vojna tajna – pov­erljivo, SSNO – U EI i PED, od str. 231 do 833. Marijan, Davor, 2003. »Jedinstvo« – Posljednji ustroj JNA. Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/2671 (1. februar 2021). Mikulic, Albin, 2005. Uporniki z razlogom. Ljubljana: MO RS, Slovenska vojska, Vojaški muzej; Litera picta, d. o. o. Ogrinc, Venceslav, idr. (ur), 2018. Vzhodnoštajerska pokrajina v pro-cesih osamosvajanja Slovenije. Maribor: ZVVS. Škrbina, Silvo. Zapiski z izobraževanja za castnike EI in PED, Pancevo, sep. 1983–feb. 1984. Hrani avtor. Franci Knaflic USPOSABLJANJE PRIPADNIKOV RODU ZA ZVEZE TERITORIALNE OBRAMBE Teritorialna obramba je bila vojska pretežno rezervne sestave. V manjšem delu so jo sestavljali pripadniki stalne sestave v štabih TO in t. i. razvojnih jedrih, kot je bila 30. razvojna skupina TO za zašcitno brigado slovenskega politicnega vodstva. Glavnino sestave pa so predstavljali t. i. rezervisti1, vo­jaški obvezniki, ki so opravili služenje vojaškega roka ali so vojaško uspos­abljanje uredili drugace, kot na primer pri rezervnem sanitetnem kadru (bol­nicarke), rezervnem šifrerskem kadru in administrativnem kadru (strojepiske, daktilografke). V stalni sestavi so bili mirnodobno zaposleni rezervni castni­ki in podcastniki ter civilne osebe (za administracijo, finance ter cišcenje). Stalna in rezervna sestava sta skupaj tvorili vojno sestavo Teritorialne ob-rambe. Vojna sestava je bila dolocena v vojnih formacijah in se je praviloma popolnjevala do 110 odstotkov oziroma z 10-odstotno rezervo. K temu pa so v sestavo enot ali celo štabov TO razporejali še mladinke in mladince pros-tovoljce, mlade osebe, ki še niso imele zakljucenega osnovnega vojaškega usposabljanja, iz šol ali drugih oblik obrambnega usposabljanja pa so imeli nekaj tega znanja. Ti prostovoljci so bili opremljeni tudi z uniformami in imeli celo posebne izkaznice. Vojna sestava se je aktivirala z mobilizacijo ali z vpoklici na usposabljanje in vojne vaje oziroma manevre. Temeljna obveza rezervistov je bila ohran­jati in dopolnjevati vojaško strokovno usposobljenost in utrjevati izurjenost ter psihofizicno pripravljenost, kar se je uresnicevalo s številnimi oblikami usposabljanja. Rezervisti so jih najpogosteje imenovali vojaške vaje, ceprav je bila strukturiranost usposabljanja bolj sestavljena in celovitejša. Za stalno in vojno sestavo TO je bil v Sloveniji že leta 1976 predpisan Plan in program bojnega pouka in vzgoje enot teritorialne obrambe. Od leta 1986 pa se je vojaško izobraževanje oz. usposabljanje imenovalo bojno usposabljanje in vzgoja starešin, štabov in poveljstev ter enot TO. Usposabljanje je bilo razdeljeno na osnovno in dopolnilno, sestavljeno pa iz ideološko-politicne­ga izobraževanja in vzgoje, vojaškega strokovnega usposabljanja in telesne vzgoje (Šteiner, 2015, str. 59–62). K bojnemu usposabljanju in vzgoji je treba dodati še vojaško strokovno izobraževanje, imenovano tudi šolanje, ker je bilo organizirano v šolah in na razlicnih tecajih, bodisi osnovnih bodisi 1...Rezervisti.so.imeli.zakonsko.obveznost.služenja.v.rezervni.sestavi..Služenje.v.rezervni.sestavi.je.bilo.poleg.naborne.obveznosti.in.obveznosti.služenja.vojaškega.roka.ena.od.sestavin.vojaške.obveznosti. nadaljevalnih2. Pri kadrih zvez, zlasti radiotelegrafistih, radioteleprinteristih in šifroteleprinteristih pa, se je pojavila še posebna oblika urjenja, ki so jo, tako kot v športu, poimenovali kondiciranje in je bila v praksi športnemu kondiciranju tudi zelo podobna. Izobraževanje in usposabljanje za popolnitev dolžnosti Izobraževanje za popolnitev castniških dolžnosti zvez se je izvajalo na Vojaški akademiji kopenske vojske, smer zveze, in Šoli rezervnih oficirjev, smer zveze, vse v Šolskem centru za zveze v Beogradu. Castniki so popolnjevali dolžnosti poveljnikov vodov za zveze in referentov za zveze v brigadi in višjih poveljstvih. Izobraževanje kandidatov za poveljnike oddelkov oz. podcastniške dolž­nosti se je izvajalo na tecajih za poveljnike oddelkov zvez v JLA. Dolžnosti poveljnikov oddelkov zvez so prevzemali tudi vojaki vezisti, ki so imeli drugo primerljivo strokovno-tehnicno znanje. Dolžnosti vojakov so popolnjevali z vojaki obvezniki, ki so koncali vojaški rok v enotah za zveze in pridobili vojaškoevidencne specialnosti, imenovane tudi VES zveze. Po letu 1975 je bilo v enote za zveze vkljucenih tudi vecje število mladincev prostovoljcev, predvsem iz vrst radioamaterjev. Za usposabljanje novih kadrov v vojnem casu so bile pri PŠTO oblikova­ne ucne enote za zveze. Usposabljanje v zacetnem obdobju razvoja V zacetnem obdobju razvoja štabov za splošni ljudski odpor (SLO) in par-tizanskih enot so nacrtovanje, pripravo in izvajanje bojnega usposabljanja uresnicevali na podlagi razlicnih direktiv, smernic, ukazov Glavnega štaba (GŠ) za SLO in conskih štabov (CŠ) za SLO ter nacrtov in zacasnih progra­mov usposabljanja (Bolfek, 2018, str. 196). Usposabljanje enot in specialistov za zveze je nacrtoval GŠ, izvajalo se je vsako leto, trajalo je dva do tri dni, usklajeno po posameznih CŠ. Nacelnik 2...Vojaškostrokovno.usposabljanje.(VSU).je.bilo.sestavljeno.iz.streljanja.z.osebno.ali.skupinsko.oborožitvijo,.usposabljanja.za.strokovno.delo.na.dolžnosti,.takticnega.usposabljanja.v.obliki.urjenj,.takticnih.urjenj.in.takticnih.vaj..Posebne.oblike.so.bile.združene.takticne.vaje,.takticne.vaje.z.bojnim.streljanjem.in.manevri.. V.TO.se.je.zahtevalo,.da.se.osnovna.bojna.usposabljanja.enot.izvajajo.po.metodi.premicnega.pet-.do.sedemdnevnega.usposabljanja.ali.premicnega.taborjenja..Tako.so.želeli.doseci.vecjo.premicnost.enot.TO.in.njihove.manevrske.sposobnosti..Praviloma.so.prostorske.enote.TO.to.obliko.izvajale.na.obmocju.svojega.delovanja,.manevrske.enote,.kot.brigade.in.odredi,.pa.tudi.na.obmocjih.pokrajin,.iz.katerih.so.prihajale.(prav.tam,.str..60). za zveze GŠ je vodil usposabljanje cete za zveze pri GŠ in kot inštruktor sodeloval pri vseh usposabljanjih CŠ. Prvi dan je vodil priprave starešin oz. izvajalcev usposabljanja, naslednja dva pa je nadzoroval in spremljal potek ter na koncu sodeloval pri analizi usposabljanja. Naslednji konec tedna se je usposabljanje nadaljevalo pri naslednjem CŠ in tako naprej. Usposabljanje v letih od 1976 do 1980 Usposabljanje enot za zveze Na podlagi usmeritvenih dokumentov Generalštaba JLA je leta 1976 RŠTO odobril Plan in program bojnega pouka in vzgoje enot TO. Poenoteni so bili nacrtovanje, organiziranje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja v TO ter dolocena njegova materialna podlaga. Doloceni sta bili tudi pristoj­nost in odgovornost štabov TO. Enote za zveze so bile v petletnem ciklu enkrat na sedemdnevnem uspos­abljanju ter dva- do trikrat na enodnevnem dopolnilnem usposabljanju (Bolfek, 2018, str. 202). Usposabljanja enot za zveze so bila lahko samostojna ali v sklo­pu usposabljanj prištabnih enot štabov in poveljstev oz. v sestavi takticnih enot TO. Doloceni so bili splošni in posebni cilji usposabljanja. Splošni cilji so morali biti usklajeni s konceptom SLO ter vojaško doktrino in vlogo TO. Program za sedemdnevno usposabljanje je obsegal splošne vojaške in specialisticne vsebine. Enote za zveze so se usposabljale na formacijskih sredstvih za zveze. Hkrati s pripravami na usposabljanje so se preverjali celovitost in brezhibnost sredstev za zveze ter stanje virov elektricne energije in vozil za zveze. V programu je bilo nacrtovano specialisticno usposabljanje, usposabljanje za delo na sredstvih za zveze ter usposabljanje in urjenje pri izvajanju takticnih postopkov za zagotovitev delovanja postaj in centrov za zveze. V zadnjem delu usposabljanja so bile organizirane takticne strokovne vaje z vzpostavljanjem zvez na izbranih lokacijah in z njihovim preizkusom. Na sklepnem delu usposabljanja so lahko sodelovali tudi štabi in poveljstva TO ter druge prištabne enote. V petletnem ciklusu usposabljanja enot za zveze ter s sodelovanjem na mobilizacijskih in drugih vajah ter z usposabljanjem specialistov je bila tako dosežena visoka stopnja pripravljenosti za delovanje. Posebni cilji usposabljanja so izhajali iz zahtev bojnih delovanj na zacas-no zasedenem ozemlju. To je zahtevalo poglobljeno znanje starešin s pod-rocja takticne uporabe enot ter ucinkovito vodenje in poveljevanje enotam TO ter sodelovanje z vsemi dejavniki SLO (Bolfek, 2018, str. 198). Enote rodov in služb so se morale usposobiti za samostojno izvajanje namenskih nalog ter v sestavah takticnih in združenih takticnih enot. Pri usposabljanju enot za zveze je bilo vec zahtev oz. ciljev: - specialiste v enotah za zveze je bilo treba usposobiti za samostojno delo na napravah za zveze, - enote za zveze je bilo treba usposobiti za pravilno izbiro mest in razpore­ ditev postaj, centrov, vozlišc, retranslacij in kabelskih linij ter za ustrezen dostop oz. izvoz za vozila itn., - enote za zveze so se morale usposobiti za takticno-tehnicno ureditev po­ staj, inženirsko ureditev, maskiranje, za postopke obrambe, varovanja itn., - preverjanje zvez s predvidenih lokacij poveljniških mest štabov in povelj­ stev enot TO. Koncne zahteve usposabljanja pripadnikov rodu za zveze so bile, da se z rednim in nacrtnim usposabljanjem zagotovita kakovostno poveljevanje enotam za zveze in trajno vzdrževanje pridobljenega znanja ter doseže viso­ka stopnja vseh vrst specialisticnega znanja. Usposabljanje zahtevnejših specialnosti za zveze Usposabljanje specialnosti radiotelegrafistov, radiošifroteleprinteristov in šifroteleprinteristov je bilo najzahtevnejše. Vzdrževanje visoke stopnje pripravljenosti za delo brez dodatnih specialisticnih usposabljanj je bilo za te specialnosti težko dosegljivo. Vzdrževati so namrec morale doloceno raven pripravljenosti, zato jih je bilo treba nenehno kondicirati. Usposabljanja so bila enodnevna, dva- do trikrat na leto. GŠ za SLO se je v ta namen povezal tudi z Zvezo radioamaterjev Slovenije, ki je prek radioamaterskih klubov vkljucevala radiotelegrafiste v programe usposabljanja za radioamaterje. To je le deloma uspevalo, saj je bilo rezervne pripadnike TO težko motivirati za »obvezen« hobi. Program usposabljanja zahtevnejših specialnosti v tem obdobju ni dosegel pricakovane ravni usposobljenosti. RŠTO je šele v naslednjem srednjerocnem obdobju (1981–1986) uvedel specialisticno usposabljanje v obliki t. i. šolskih radijskih zvez. To so bila enodnevna strokovno-specialisticna usposabljanja na formacijskih radijskih napravah v realnih razmerah na terenu. Rezultati takšnega usposabljanja so bili veliko boljši. Kakovost radijskih zvez se je obcutno izboljšala. Sicer je bilo v srednjerocnem nacrtu od leta 1976 do 1980 izobraževanje in usposabljanje uresniceno v nacrtovanih okvirih. Usposabljanje v letih od 1981 do 1990 V naslednjem petletnem ciklu (1981–1985) so se zaradi financnih težav sedemdnevna usposabljanja skrajšala tudi na štiri dni. Enote za zveze so se znotraj petletnega cikla vsako leto urile v vzdrževanju visoke pripravljenosti delovanja sistema zvez enkrat do dvakrat. Specialnosti za zveze so se Z usposabljanja vezistov na terenu, Zapotok maja 1986 (foto: Defensor) 143 usposabljale po nacrtu vzdrževanja »šolskih« radijskih zvez. Enote za zveze so sodelovale na mobilizacijskih vajah in vajah štabov ter poveljstev enot TO. V obdobju 1986–1990 je bilo težišce usposabljanja na uresnicevanju na­menskih nalog. V tem obdobju so se enote za zveze usposabljale za samo­stojno delovanje v razlicnih takticnih postopkih. Poveljniki so se usposabljali za poveljevanje, usmerjanje in nadzor dela podrejenih enot za zveze, spe­cialisti pa so se usposabljali in vzdrževali pripravljenost za samostojno delo na centrih in postajah za zveze. Veliko je bilo vaj (Jesen-87, Pomlad-88), na katerih so enote za zveze obvezno sodelovale. V tem obdobju so bili pogosti nadzori Glavne inšpekcije ljudske obrambe in ocenjevanje usposobljenosti. Enote za zveze so pri ocenjevanju vodenja in poveljevanja dobivale soraz­merno visoke ocene. Sestave enot za zveze se niso pogosto spreminjale. Usposobljeni in izur­jeni pripadniki zahtevnih specialnosti so na dolžnostih v enotah za zveze lahko ostajali dlje. To je za enote za zveze pomenilo stabilnost, kakovost ter visoko stopnjo zanesljivosti pri prenosu sporocil za potrebe vodenja in poveljevanja v TO. Mladinci prostovoljci v TO – primer voda za zveze PŠTO Notranjske Mladinke in mladinci prostovoljci so imeli pomembno mesto v strukturi nekdanje TO. Ti kadri so se pridobivali predvsem za poznejše usmerjanje v vojaške šole (Bolfek, 2018, str. 192). Organi za zveze TO stalne sestave so v marsikaterem PŠTO uresnicili zamisel, da so med mladince prostovoljce vkljucili tudi radioamaterje. Ti so popolnili tudi najbolj zahtevne dolžnosti v enotah za zveze – specialnosti radiotelegrafistov in radioteleprinteristov. Primer uspešnega pridobivanja mladincev prostovoljcev že kot radioa­materjev je bil tudi v PŠTO Notranjske. Pobudnik aktivnosti je bil nacelnik za zveze stotnik Boris Gril, ki se je s to zamislijo obrnil na predsednika Ra-diokluba Postojna Igorja Kafola. Ta je razumel potrebe in ocenil, kdo bi bil primeren za vkljucevanje v Teritorialno obrambo. Predlagal je Darka Mis-leja, Zvezdana Birso in Stanislava Šantlja, ki so bili glede na strokovnost in starost primerni, da se vkljucijo v enoto za zveze pri PŠTO Notranjske. Menil je, da bo vkljucevanje v TO za predlagane nova izkušnja, ki jo bodo lahko s pridom nadgradili tudi pri radioamaterskem delu v klubu. Igor Kafol je bil sicer odlicen strokovnjak in vsestranski vzgojitelj, ki je s svojim zgle­dom pomembno vplival na nadaljnji razvoj mladih fantov. Tako se je iz vrst postojnskih radioamaterjev izšolalo in doštudiralo kar nekaj strokovnjakov, Izkaznica mladinca prostovoljca v TO: Darko Mislej (foto: Darko Mislej) predvsem na podrocju elektrotehnike. Za osnovno vojaško usposabljanje ter uradni postopek sprejema mladincev prostovoljcev v vrste TO so bili zadolženi OŠTO. Tako je tudi OŠTO Ilirska Bistrica ob pomoci rezervnih castnikov junija leta 1984 organiziral enotedenski tabor na Mašunu. Mladi radioamaterji so se naucili osnov vojaških postopkov, celo bojevanja, kot so obramba, napad in zaseda. Namen usposabljanja je bil seznaniti se z vojaškim življenjem za lažje vkljucevanje v enote TO še pred služenjem vojaškega roka. Po enotedenskem usposabljanju so zaprisegli in bili slovesno sprejeti v vrste mladincev prostovoljcev TO. Podelili so jim tudi posebne izkaznice. Sledilo je specialisticno usposabljanje. Boris Gril je že dobro poznal stro­kovno-tehnicno znanje, ki so ga pridobili na radioamaterskem tecaju in z iz­popolnjevanjem kot aktivni radioamaterji v radioklubu, zato je temu prilagodil tudi prvo seznanitev z opremo zvez in delom na radijskih postajah (Knaflic, 2021, intervju Gril). Mladinci prostovoljci so bili povabljeni na usposabljanje vezistov voda za zveze, ki je bilo organizirano kot vaja »šolske radijske zve­ze«. Kot opazovalci na vaji so se seznanili s potekom oz. delom, s katerim se bodo ukvarjali v vodu za zveze PŠTO Notranjske. S prostovoljnim vstopom v TO so bili razporejeni na dolžnosti radiotelegrafistov in radioteleprinteristov. Pred služenjem vojaškega roka je bilo treba zagotoviti, da so bili ti prosto­voljci napoteni v enote za zveze JLA in da bodo po vrnitvi ponovno razpore­jeni v vod za zveze PŠTO Notranjske. To ni bilo lahko, zadeve pa so v vecini primerov ugodno rešili. Razporeditev prostovoljcev radioamaterjev v enoto za zveze je prispevala k dolgorocnemu povecanju kakovosti zvez. Radijske zveze so postale bolj zanesljive tudi za zahteven radioteleprinterski prenos sporocil. Ti pripadniki so kot aktivni radioamaterji vzdrževali pripravljenost na visoki ravni. Opisan primer pa ni bil osamljen v takratni praksi. Med pripravami na osamosvojitveno vojno se je eden izmed teh prosto­voljcev, Stanislav Šantelj, aktivno vkljucil v projekt nakupa in uvajanja novih radijskih naprav Racal, ki je za JLA pomenil veliko strateško presenecenje. Med osamosvojitveno vojno so nekdanji mladinci prostovoljci nosili veliko breme odgovornosti za zveze v svoji enoti. Stanislav Šantelj pa se je leta 1991 zaposlil v RŠTO in na podrocju zvez ustvaril uspešno kariero castnika Slovenske vojske. Viri: Bolfek, Boris, mag., 2018. Nastanek in razvoj Slovenske TO 1968– 1990, Ljubljana, ZVVS, str. 192, 196, 198 in 202. Knaflic, Franci, 2021. Intervju Boris Gril, nacelnik za zveze PŠTO Notran­jske in 4. PŠTO, 21. februar 2021. Zapis hrani avtor. Knaflic, Franci, osebni zapiski. Hrani avtor. Šteiner, Alojz, ur., 2015. Vloga TO Pomurja v procesu osamosvajanja – zbornik. Lendava: Arma. Miran Fišer VLOGA ZVEZ PRI OCENJEVANJU BOJNE PRIPRAVLJENOSTI TO VZHODNOŠTAJERSKE POKRAJINE V LETIH OD 1986 DO 1990 Uvod Osrednji kazalnik ali standard pripravljenosti vojske, njenih poveljstev in enot je ocena bojne pripravljenosti. Za zagotovitev tako postavljenih stan­dardov je tudi v Teritorialni obrambi (TO) teklo spremljanje in ocenjevanje bojne pripravljenosti. Pri preverjanju in ocenjevanju so uporabljali metodo preverjanja ucinkovitosti mobilizacijskega alarmiranja, spremljanja štabov TO pri reševanju takticnih nalog in takticnih vaj na terenu, izvedbe streljanja z osebnim orožjem, preverjanja izurjenosti v ravnanju z orožjem, pogovorov s pripadniki TO in odgovornimi za obrambna vprašanja v obcinah in pokraji­nah ter metodo pregleda skladišc in nacrtov pripravljenosti in mobilizacijskih nacrtov ter operativne, ucne in drugih evidenc. Srednjerocno obdobje 1986–1990 je sledilo uvedbi nove organizacij­ske strukture TO Vzhodnoštajerske pokrajine (VŠP), število štabov, enot in pripadnikov je bilo zmanjšano. Zacelo se je tudi novo ocenjevalno obdobje za štabe in enote TO, ki so bili ustanovljeni pred letom 1985. Na obmocju severovzhodne Slovenije sta po letu 1980 delovala dva pokrajinska štaba, v Mariboru in Murski Soboti, ki sta se leta 1990 ponovno združila. Da bi preveril vlogo zvez in njihov vpliv na bojno pripravljenost TO VŠP v letih 1986–1990, kar opisujem v prispevku, sem primerjal ocene, ki so bile dane ob preverjanjih bojne pripravljenosti, s posebno pozornostjo na vodenju in poveljevanju, ob tem pa sem sledil dejavnikom, ki so imeli vpliv na razvoj zvez TO VŠP. Enote zvez v strukturi TO VŠP v letih 1986–1990 TO VŠP je bila leta 1986 obmocje odgovornosti obcin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. V takticnem pomenu je bilo to obmocje na obeh straneh reke Drave, omejeno z vencem Slovenskih goric, Halozami, Pohorjem in Kozjakom. V takticno precej razgibanem prostoru je TO VŠP razvijala 135 enot (PŠTO, MŠTO, 10 OŠTO, tri brigade, tri odrede cetne sestave (OdTO), protidiverzantski odred (PDivOdTO), protidesantni odred (PDOdTO) in baterijo topov B-1, ki jih je bilo treba povezati v sistemu zvez. Shema organiziranosti štabov in enot TO VŠP leta 1985 Vir: Karta mobilizacijskega razvoja TO VŠP 1985 (avtor Gorazd Vidrih) Shema organiziranosti brigade TO Vir: Priloga h karti mobilizacijskega razvoja TO VŠP 1985. (avtor Gorazd Vidrih) Za to nalogo je imela v svoji sestavi ceto zvez v PŠTO, vod zvez v MŠTO, 10 oddelkov za zveze pri OŠTO, tri vode zvez v poveljstvu brigade, devet oddelkov zvez v bataljonih brigad, tri oddelke zvez v odredu cetne sestave in oddelek zvez v protidiverzantskem odredu, oddelek zvez v bateriji B-1 ter oddelek zvez v protidesantnem odredu. Poleg tega so pri pokrajinskem od­boru (PO) v Mariboru delovali ceta zvez in štirje vodi upravnih zvez v obcinah Vzhodnoštajerske pokrajine. Skupaj je to pomenilo eno ceto zvez, štiri vode zvez in štiriindvajset oddelkov zvez TO. Odgovorni za zveze v TO so imeli nalogo skrbeti za neprekinjeno de­lovanje sistema zvez, s cimer so prispevali, da sta bila vodenje in povel­jevanje del stalne bojne pripravljenost TO v miru, izrednih razmerah, ob mobilizaciji ter vseh stopnjah bojevanja. Enote za zveze so svoje poslan­stvo uresnicevale samostojno in v sodelovanju z drugimi subjekti v širšem sistemu zvez za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozašcito (SLO in DS). Zato je bilo na podrocju zvez izjemno pomembno delovanje po enotnih nacrtih in nacelih, enotnost je zagotavljala tudi združljivost teh­nicnih sredstev zvez. Poleg tega so v sistemu gradili enoten nacin zašcite zvez in informacij, ki so jih za vodenje in poveljevanje oblikovali v nadreje­nem štabu. Tako je bil zagotovljen prenos sporocil na razlicnih razdaljah in prek razlicnih sredstev zvez od štabov in poveljstev do enot TO kot te­meljnih elementov takticnega bojnega razporeda. Zveze in bojna pripravljenost TO Bojna pripravljenost oboroženih sil in s tem tudi TO, ki je poleg mir­nodobnih štabov na razlicnih ravneh, od krajevnih skupnosti in obcin do pokrajine, razvijala vojne enote TO, je bila definirana kot pripravlje­nost sil za organizirano in pravocasno vkljucitev v oborožen boj. Bojna pripravljenost je bila po takratni doktrini Splošnega ljudskega odpora in družbene samozašcite sestavni del pripravljenosti celotne družbe za delovanje v vojni (VIZ, 1981, str. 66). Bojna pripravljenost TO je bila odvisna od trdnosti in pripravljenosti sistema vodenja in poveljevanja ter varnosti zvez. Na pripravljenost so odlocilno vplivali tudi stopnja usposobljenosti in izurjenosti enot, kadrov-ska popolnjenost in pripravljenost bojne tehnike, mobilizacijska pripra­vljenost, moralnopoliticno stanje ter zdravstvene in zaledne zagotovitve (prav tam). Spremljanje bojne pripravljenosti TO je teklo vse leto, prav tako njeno ocenjevanje. Opredeljeno je bilo tudi, da štabe, poveljstva in enote vsaj enkrat v petih letih preverijo in ocenijo nadrejeni subjekti. Programi usposabljanja enot TO za zveze Usposabljanje enot za zveze in njihovih pripadnikov razlicnih specialnos-ti je teklo po veljavnem Planu in programu bojnega pouka in vzgoje enot TO, ki ga je izdal RŠTO SR Slovenije že leta 1976. Pouk enot za zveze je bil organiziran za obnovitev in utrditev znanja in tehnik dela ter delo z novi-mi napravami, za utrditev vešcine hitrega vzpostavljanja in vzdrževanja zvez ter usposabljanje za skupinsko delo v sestavi centra zvez (RŠTO, 1976, str. 13). Usposabljanje je bilo v petletnem ciklusu organizirano v obsegu 70 ur, in sicer razdeljeno v specialisticno in vojaškostrokovno usposabljanje v obsegu 14 ur, vkljucevalo pa je udeležbo na bojnem streljanju z osebnim orožjem in družbenopoliticno ter varnostno vzgojo. Enote za zveze TO so se usposabljale na formacijskih napravah oz. napravah za posamezne special-nosti s katerimi so bile popolnjene. Specialisticno usposabljanje se je razlikovalo glede na specialnost. Ra-diotelegrafisti (prav tam, str. 159) so tako obnavljali znanje o radijskih napra­vah RT-20-TC6, RT-20-T600 ter znanje o Racal Syncal TRA-921 in TRA­931 ter radijskih napravah PRC-515 in PRC-320L. Glavna vsebina je bilo prakticno delo kot terenska skupinska vaja v telegrafskem prometu z Mor­sejevimi znaki in delo pri vzpostavljanju brezžicnega telefonskega prometa. Radioteleprinteristi (prav tam, str. 161) so obnavljali znanje o napravi Racal Syncal TRA-931 100 W, teleprinterjih T-100 in ETL-1, radiotelegrafski napravi RTU-1b in korektorju telegrafskih napak KTP-32 ter se na terenskih skupinskih vajah urili v prakticnem delu z Morsejevimi znaki in v vzpostavljanju brezžicnega telefonskega prometa. Osrednji del usposabljanja je bilo prakticno delo v radioteleprinterskem prometu. Pripadniki radiorelejne specialnosti (prav tam, str. 163) so imeli 64 ur usposabljanja, od tega 50 ur specialisticnega usposabljanja, ki je obsegalo obnovitev znanja o radiorelejni napravi (RRN-1), prakticno delo z napravo RT-1-T4 (RUP-12) in delo v žicnem telefonskem prometu ter v brezžicnem telefonskem prometu. Pripadniki teleprinterske specialnosti (prav tam, str. 165) so se usposabljali 64 ur, od tega je bilo 50 ur specialisticnega usposabljanja, ki je obsegalo obnavljanje znanja o napravi teleprinter T-100 in ETL-1 in telegrafskih napravah TG-1a in PK-3. Osrednji del usposabljanja je bilo prakticno delo v teleprinterskem prometu. Pripadniki telefonskolinijske specialnosti (prav tam, str. 167) so se usposabljali 64 ur, od tega je 50 ur specialisticnega usposabljanja obsegalo delo z induktorskim telefonom M-63, delo s telefonsko centralo 10–40 številk, postavljanje dvožilne PTK-linije in telefonski promet. Pripadniki radiofonske specialnosti (prav tam, str. 169) so opravili 50 ur usposabljanja, ki je obsegalo delo z UKV-radijskimi napravami RT-20-TC6, RT-20-T600 in TR-1-T4. Osrednji del je bilo prakticno delo v brezžicnem prometu. Preverjanje in ocenjevanje bojne pripravljenosti v TO VŠP 1986–1990 Le z ugotavljanjem in ocenjevanjem bojne pripravljenosti TO VŠP so lah­ko odgovorni za SLO in DS v Sloveniji dobili vpogled v sposobnost njenih enot in štabov, da se skupaj z drugimi subjekti SLO in DS pravocasno in organizirano vkljucijo v oborožen boj. Bojna pripravljenost je v celoti odvis­na od izurjenosti in pripravljenosti PŠTO ter podrejenih štabov in poveljstev za vodenje in poveljevanje, od pripravljenosti zvez, stopnje usposobljenosti pripadnikov in enot ter opremljenosti z bojno tehniko, od mobilizacijske pri­pravljenosti, moralnopoliticnega stanja ter materialne in zdravstvene zago­tovitve. Ocenjevanje bojne pripravljenosti je teklo po vnaprej doloceni metodo­logiji, ki je zagotavljala objektivno ocenjevanje za ugotavljanje dosežkov ozi­roma napredka ocenjevanih enot in štabov na podrocju usposobljenosti in izurjenosti ter motiviranosti za delo z razpoložljivimi sredstvi tudi v najtežjih razmerah bojevanja. Cilj ocenjevanja je bil spodbuditi ocenjevane k odpravi morebitnih pomanjkljivosti in izboljšanju razmer za bojevanje. O usposobljenosti enot za zveze TO v VŠP v porocilih o preverjanju bojne pripravljenosti ni locenih podatkov, so le ocene preverjanja štabov s prištab­nimi enotami. V porocilih o bojni pripravljenosti TO VŠP v obdobju 1986–1990 sem pregledal podatke o bojni pripravljenosti PŠTO, manevrskih enot TO VŠP in OŠTO s prostorsko strukturo. Gre za obdobje petletnega ciklusa bojnega usposabljanja in vzgoje, v katerem so bile velike težave v gospodarstvu, kar je nedvomno vplivalo na odziv vojaških obveznikov ob vpoklicih na vojaške vaje, pa tudi na dinamiko opremljanja z oborožitvijo in vojaško opremo. To je bilo tudi obdobje, ki se je zakljucilo z družbenimi dogodki, ki so kazali na spremenjen odnos okolja do skupne države in še posebno do oboroženih sil, katerih sestavni del je bila TO. Pregled ocen bojne pripravljenosti pokaže, da je bila pripravljenost TO VŠP, z manjšimi nihanji, stabilna, kar sem preveril z oceno bojne pri­pravljenosti pred tem obdobjem. Leta 1981 je bila TO VŠP ocenjena z dobro oziroma 80 odstotki razpoložljivih tock (PŠTO VŠP, 1982, str. 20), v celotnem petletnem obdobju 1985–1990 pa je ostala pri 77 odstotkih in oceni dobro. Leta 1987 je takšno oceno potrdila tudi Glavna inšpekcija ljudske obrambe, ki je pri preverjanju PŠTO s prištabnimi enotami in Po-horskega odreda TO Slovenska Bistrica TO VŠP ocenila z oceno dobro in ji dodelila 752 tock (75 %) (GINO, 1987, tabela 1). Primerjava ocen je razvidna tudi iz preglednice 1. Preglednica 1: Pregled dodeljenih ocen na preverjanjih bojne pripravlje­nosti TO VŠP v obdobju 1986–1990 Štab/enota TO 1981 1986 1987 1988 1990 PŠTO VŠP 3/86 % 3/77 % 3/75 % 3/78 4/81 % 41. partizanska brigada TO 3/74 % 4/83 % 42. partizanska brigada TO 3/77 % 3/75 % 44. partizanska brigada TO 3/76 % 3/78 % MŠTO Maribor 3/75 % 3/78 % 3/79 % OŠTO Lenart 3/79 % 3/73 % OŠTO Ormož 3/77 % 3/77 % 4/83 % OŠTO Ptuj 3/80 % 3/79 % 3/77 % OŠTO Slovenska Bistrica 4/81 % 3/78 % 4/81 % Metode ocenjevanja bojne pripravljenosti so bile skladne z usmeritvami RŠTO SR Slovenije za spremljanje in ocenjevanje bojne pripravljenosti. Za ocenjevanje sta RŠTO in PŠTO VŠP opravila obhode, PŠTO je organiziral porocanje, na katerem so poveljniki OŠTO predstavili svojo oceno stanja in izpostavili težišcne probleme, ki so povezani s posameznimi elementi ocenje­vanja bojne pripravljenosti. Na porocanjih so bili praviloma prisotni predstav­niki družbenopoliticnih skupnosti (predstavniki svetov in komitejev za SLO in DS, predsedniki obcinskih izvršnih svetov, predsedniki obcinskih konferenc SZDL idr.). Kot metoda za pridobivanja ocene so bile izvedene vaje bojnega preverjanja z mobilizacijskim alarmom, štabi so dobili takticno nalogo, ki so jo rešili s štabnim procesom dela in prakticno izvedbo premika poveljniškega mesta. Med prakticnimi oblikami preverjanja je bilo bojno streljanje z osebnim orožjem, castniki nadrejenega štaba so preverili znanje in vešcine v ravnanju z orožjem in izvajanju takticnih postopkov, opravili so tudi pogovore s castniki rezervne sestave in vojaškimi obvezniki, ki so bili vpoklicani na vojaške vaje. Na mirnodobnem sedežu štaba so ocenjevalci pregledali nacrte, evidence in druge dokumente s podrocja bojnega usposabljanja, vzgoje in operativnega dela. Ob tem so ocenili razmere za delo in skladišcenje materialno-tehnicnih sredstev (MTS) posameznega štaba TO. Zveze kot element ocene bojne pripravljenosti Zveze so bile pri ocenjevanju bojne pripravljenosti TO VŠP vrednotene kot del elementa vodenje in poveljevanje, ceprav so bili pripadniki s svojo usposobljenostjo in izurjenostjo, odnosom do vojaške obveznosti, s svojim neposrednim prispevkom k izvedbi mobilizacije, z opremljenostjo enot s sredstvi zveze in skrbjo za skladiš-cenje sredstev zvez ter z vprašanji s podrocja varnosti in samozašcite neposredno vkljuceni v vse elemente ocenjevanja bojne pripravljenosti. Prav tako so bile zveze v TO sestavni del elementa vodenja in poveljevanja, v posameznih vprašanjih tudi kljucni dejavnik. Pri pregledu posameznih vprašanj izhaja, da sta delo in stanje na podrocju zvez v posameznih delih posebno znacilna. Neodvisno od metod nacr­tovanja v štabnem delu, pri delu z dokumenti usposabljanja in operativno doku­mentacijo so na podrocju zvez znane specificnosti z veliko težo. Takšen primer je alarmiranje, ki se pravzaprav zacne na podrocju zvez in je bilo za visoko stopnjo stalne bojne pripravljenosti kljucnega pomena. Vpliv zvez na ucinkovito delovanje dežurstva na poveljniških mestih je pomemben, saj se ocenjuje z opremljenostjo poveljniških mest za opravljanje dežurne službe in z usposobljenostjo štabnih cast­nikov za delo s sredstvi zvez, ki morajo znati izkoristiti pripravljenost sistema zvez in kriptozašcite. Pri tem je treba poudariti, da so zveze med najbolj izpostavljenimi možnostmi za odtekanje informacij, kar pomeni, da so na tem podrocju izpostavl­jeni vojaška in strokovna disciplina ter cut za samozašcitno delovanje pripadnikov enot za zveze. Zveze so v metodologiji ocenjevanja bojne pripravljenosti v ožjem smislu element ocene vodenja in poveljevanja, vendar iz vsebine porocil o bojni pri­pravljenosti mocno izstopa prepletenost vseh elementov spremljanja bojne pripravljenosti TO VŠP. Iz porocil sta jasno razvidna tudi vpliv pomanjkanja financnih sredstev za opremljanje z MTS ter zaznavanje prioritet pri zagota­vljanju sodobnejšega orožja in streliva na racun posodabljanja s tehnicnimi sredstvi za zagotavljanje zvez za vodenje in poveljevanje. So še drugi vplivi na zveze, vendar niso tako izstopajoci pri analizi dejavnikov, ki podrocje zvez v TO VŠP dvigujejo nekoliko nad povprecje bojne pripravljenosti. Za predstavitev stanja sem primerjal ocene bojne pripravljenosti TO VŠP v letih 1987, 88 in 90. Primerjave ocene bojne pripravljenosti TO VŠP v obdobju 1986–1990 Podrocje vodenja in poveljevanja je bilo leta 1987 ocenjeno z oceno dobro (3) (PŠTO VŠP, 1987, str. 53). Iz vsebine porocila sem bil posebno pozoren na podatke, ki so povzrocili znižanje ocene: - mesecni nacrti in njihove analize kažejo pojav dodatnih nenacrtovanih nalog, ki so zaradi razlicnih vzrokov dobile prednost pred pravocasno nacrtovanimi in z nacrtovanimi financnimi viri pokritimi nalogami (prav tam, str. 5); - uvedena enotna ucna dokumentacija je prinesla obsežno administriranje izvajalcem bojnega usposabljanja in vzgoje. Porocila, ki jih na tej podlagi pripravljajo rezervni starešine, vsebujejo podatke brez vsebine in poveza­ve s tematiko (prav tam); - varnostni nacrti so pomanjkljivi, ne sledijo hitrim spremembam, saj se ažu­rirajo le enkrat na leto. V enote za protidiverzantsko dejavnost TO so raz­porejeni neustrezni kadri (prav tam, str. 7); - nacrti varovanja obcinskih objektov s pripadniki narodne zašcite niso pri­pravljeni, zato naloga še naprej ostaja TO (prav tam); - vojni nacrti kažejo nedoslednosti pri usklajevanju sodelovanja med so-sednjimi OŠTO, pri tem so nacrti preskrbe za delovanje TO na zacasno zasedenem ozemlju premalo natancni, sredstva zvez, še posebno radijske naprave v podrejenih enotah, ne zagotavljajo optimalnih zvez, kar ogroža delovanje TO v zacetnem obdobju vojne, v katerem se je treba izjemno hitro prilagajati (prav tam, str. 8); - posebni ukrepi stalne bojne pripravljenosti kažejo nedoslednosti pri po­polnitvi izvidniško-obvešcevalnih enot z vojaškimi obvezniki in radijskimi napravami (prav tam); - Center zvez v Mariboru, ki je tudi pokrajinski, nima potrebnih dokumentov za delovanje, kar blokira nemoteno delo obcinskih centrov in uvedbo stalnega de­žurstva ter stalne povezave vseh subjektov SLO in DS v VŠP (prav tam, str. 9); - v OŠTO je vzpostavljeno redno dežurstvo, vendar je težava pri dosegljivosti de­žurnih, ki v delovnem casu opravljajo redno delo tudi na terenu, zunaj delovnega casa pa so dosegljivi na domu, težava je tudi neažurnost porocanja dežurnih; - pri usposabljanju enot se pojavljata nedoslednost in nestrokovnost pri po­dajanju vsebin, težave povzroca tudi velika fluktuacija kadra, ki zahteva pogosto uvajanje novega kadra. Za pouk ni sodobnih avdiovizualnih sred­stev, tako da usposabljanje prevec sloni na »svincniku in papirju«; - MŠTO Maribor v svoji strukturi nima castnika, ki bi skrbel za izvidniško-ob­vešcevalno dejavnost, kar zavira delo na tem strokovnem podrocju; - ureditev in priprava obmocja nista napredovala, ker podjetja, ki opravljajo redno delo na podrocju komunikacij, PTT in oskrbe z vodo, niso sposob­na podpreti potreb TO za ureditev poveljniških mest, centrov zvez, mobi­lizacijskih zbirališc in drugih objektov. Štabi TO niso izboljšali razmer za delo pozimi in pri urejanju rezervnih letališc. Iz ocene bojne pripravljenosti TO VŠP za leto 1987 povzemam stanje na podrocju zvez (prav tam, priloga ZV-2): - kakovost radijskih naprav, zlasti RT-20-TC6, ki so nezanesljive, je zelo kriticna; - popolnjenost z materialno-tehnicno opremo za zveze v TO VŠP je slaba. V skladišcih je 27,97 odstotka radijskih naprav, telegrafskih naprav je 57,63 odstotka, pomožnih materialno-tehnicnih sredstev za zveze je 42,9 od­stotka. Poleg slabe opremljenosti je kriticna tudi kakovost radijskih na­prav, ki ne omogocajo zanesljivega komuniciranja za zahteve vodenja in poveljevanja (prav tam, str. 14); - pomanjkanje kadrov za zveze in kriptozašcito je kriticno v vseh OŠTO, v MŠTO Maribor ni popolnjena dolžnost referenta za zveze, na kateri bi potrebovali rezervnega castnika s koncano šolo rezervnih oficirjev za zveze. MŠTO ima težave zaradi neurejenosti zvez s podrejenimi, ki izvirajo iz nepopolnjenosti formacijskega mesta referenta za zveze v stalni sestavi, cesar niso uspeli rešiti v minulih štirih letih. Opozorili so tudi na nered pri vzgoji vseh specialnosti zvez in enot za zveze v TO VŠP, kar je po mnenju ocenjevalcev posledica preobre­menjenosti nacelnika za zveze v PŠTO, ki je edini pripadnik stalne sestave v TO VŠP na tem strokovnem podrocju. K preobremenjenosti nacelnika prispe­va tudi nezasedenost formacijskih dolžnosti vodje pisarne in daktilografa, ki sta šifroteleprinterista, kar se kaže v neažurnosti šifroteleprinterskih zvez in obremenjevanju nacelnika z vodenjem predpisanih knjig in obrazcev. Na te­žave opozarjajo že dve leti (prav tam, str. 16); - vzdrževanje sredstev za zveze je eno najbolj zanemarjenih podrocij dela v TO nasploh. Na težave opozarjajo že osem let (prav tam, str. 15); - pri pripravi dokumentov Kremen je zabeleženo zamujanje dokumentov za zveze s sosednjimi PŠTO. V OŠTO dokumentov za zveze s sosednjimi OŠTO niso pripravili (prav tam, str. 16); - nova radijska sredstva, ki jih predvideva nova formacija, niso v celoti prila­gojena potrebam TO in delovanju v sistemu radiomostov v pokrajini (prav tam, str. 17); - težave pri sodelovanju z JLA pri usposabljanju specialnosti zvez in vzdrže­vanju MTS (prav tam, str. 19); - po nakupu novih sredstev zvez se je stopnja opremljenosti TO VŠP pove-cala le za en odstotek. Kupljenih je bilo sedem telefonskih aparatov M-63 in pet številcnikov BN-1 za telefonski aparat M-63. Poleg tega je PŠTO iz vzajemnosti dobil eno radijsko napravo TR-40LO in napravo za kriptozaš-cito KZU (prav tam, str. 44). Element vodenja in poveljevanja je bil leta 1988 ocenjen z oceno dobro (3), in sicer s 77 odstotki tock, kar je za eno odstotno tocko boljše kot leta 1987. Pri pregledu vsebine porocila sem bil posebno pozoren na podatke, ki so prispevali k znižanju ocene (prav tam, str. 17): - pri nacrtovanju se kot težava kažejo nenacrtovane naloge, ki v mesecnih nacrtih postajajo prednostne, kar je v obdobju pomanjkanja financnih sredstev vprašljivo in je vplivalo na to, da niso opravili dopolnilnih usposabljanj v 42. brigadi, Haloškem odredu, Jurišnem odredu TO Ptuj, dveh cetah in štirih vodih TO Slovenska Bistrica (VŠP, 1988, str. 3); - v družbenopoliticni skupnosti VŠP ni ažurno usklajevanje mobilizacijskih priprav (prav tam); - na kadrovskem podrocju so izpostavljene nepopolnjene formacijske dolžnosti stalne sestave PŠTO po mirnodobni formaciji, manjkajo referenti za brigade, inženirstvo in atomsko-biološko-kemicno obrambo (ABKO) (prav tam, str. 10); - v varnostnih nacrtih je izpostavljeno, da vprašanje zvez za enote za protidiverzantsko delovanje TO obcin Maribora ni v celoti rešeno (prav tam, str. 5); - v TO VŠP niso zagotovljena bojna sredstva za protioklepni boj, protizracno obrambo, sredstva inženirstva in ABKO-zagotovitve, kot je predvideno v vojnih nacrtih(prav tam, str. 9); - za posebne ukrepe bojne pripravljenosti niso bila dobavljena sredstva zvez in sredstva za dekontaminacijo (prav tam, str. 7); - zagotavljanje vozil iz popisa ni skladno z nacelom voznik-vozilo, prav tako pri zagotavljanju materialne obveznosti ni dosežena usklajenost po nacelu konj-konjevodec (prav tam, str. 17); - za alarmiranje TO je ugotovljeno, da je dežurstvo v štabih organizirano, te­žave pa so zaradi nedosegljivosti dežurnih, kot je opredeljeno s predpisi, prav tako porocanje o stanju v OŠTO ni dovolj hitro (prav tam, str. 7); - ocena usposobljenosti štabov in enot TO kaže na njeno upadanje (prav tam, str. 9); - preverjanja bojne pripravljenosti v protidiverzantskem odredu, protidiver­zantski ceti in jurišnem odredu TO so pokazala, da popolnitev enot z vo­jaškimi obvezniki ni primerna, ugotovljene so tudi slabosti pri materialni za­gotovitvi usposabljanja in zagotovitvi primernih razmer za namestitev enot na usposabljanju, saj je bilo v zimskih razmerah (prav tam); - v MŠTO ni popolnjen formacijski organ za podrocje izvidniško-obvešce­valne dejavnosti (prav tam, str. 10); - ureditev in priprava obmocja ne izpolnjujeta zahtev delovanja TO na zacas-no zasedenem ozemlju, v VŠP pri uresnicevanju te naloge ni nacrtnega pristopa, v vseh OŠTO primanjkuje financnih sredstev za uresnicitev veci­ne nalog (prav tam, str. 13); - naloge enot TO za oviranje niso usklajene z JLA, ki se je pred kratkim reorganizirala, prav tako nista dogovorjena enoten pristop in uresnicitev nacrtov (prav tam, str. 16). Iz ocene pripravljenosti zvez za leto 1988 je razbrati: - da štabom TO VŠP kljub zagotovljenim financnim sredstvom ni uspelo do-biti vseh narocenih sredstev, zlasti induktorskih telefonov M-63. Ce bi bila dobavljena vsa narocena tehnicna sredstva, bi bila stopnja popolnjenosti s telefonskimi aparati M-63 103-odstotna (prav tam, str. 20); - usposabljanje referentov za zveze in kadra za kriptozašcito je bilo leta 1988 osrednja aktivnost specialnosti zveze TO VŠP. Ceprav je bila skupna ocena usposabljanja vezistov prav dobra (4), je bilo opaziti pojave nezavzetosti pri opravljanju nalog ob preverjanju bojne pripravljenosti. Urjenje enot za zveze je bilo pripravljeno in izvedeno na nižji kakovostni ravni, kot prejšnja leta. V OŠTO se niso dovolj angažirali pri pripravi kondiciranja radiotelegrafistov (prav tam, str. 14); - pri prakticnem delu enot TO na terenu je bilo ugotovljeno, da so sredstva zvez dosegla kriticno stopnjo zanesljivosti, poleg tega so kratkovalovne (KV) radijske naprave tipa Racal frekvencno neuglašene in z zmanjšano izhodno mocjo (prav tam, str. 14); - kljub temu da se je disciplina v enotah zvez izboljšala, so opozorili na pojave uživanja alkohola, slabega vojaškega videza in slabega varovan­ja vojaške opreme na vojaških vajah, kar je posledica slabo pripravljenih usposabljanj in pomanjkljivega dela starešin (prav tam, str. 15); - usklajenost TO VŠP z JLA in drugimi strukturami SLO in DS ni bila vselej dobra in dosledna, poveljstva JLA zahteve štabov TO izpolnijo le delno, uspešno le pri vlogah za vzdrževanje MTS, redkeje pa dosežejo sodelo­vanje specialistov iz JLA na usposabljanjih vezistov TO (prav tam, str. 16). Odgovorni za zveze v TO VŠP so si prizadevali izboljšati opremljenost s sredstvi za zveze in posodobiti materialno-tehnicna sredstva, vendar so bili omejeni s financnimi sredstvi in zmožnostjo dobav iz proizvodnje. Leta 1988 je TO VŠP z nakupi za potrebe zvez pridobila novo radijsko napravo RUP­20 in 29 naprav PTR-100, en enosmerni pozivnik, dve napravi RTN UKT M-66/17 in 15 TR-40LO. Iz vzajemnosti so dobili dve napravi RT-20-TC 6 (VŠP, 1988, priloga 20). V skladišcih materialno-tehnicnih sredstev je bilo leta 1988 127 radijskih naprav RT-20-TC6, 541 radijskih naprav RT-1-T4, 42 napajalnih naprav za radijske naprave ND–13 in 157 napajalnih naprav za radijske naprave ND-L ND-11 ter 16 rocnih generatorjev za napajalnik za radijske naprave. Iz skla­dišc TO VŠP so uspeli poslati na srednjerocni remont tri radijske naprave RT-20-TC6 ter po eno napravo RT-1-T4, napajalnik ND-13, napajalnik ND-L ND-11 in rocni generator za napajalnik (VŠP, 1988, priloga 21).. Stanje na podrocju zvez je bilo leta 1988 ocenjeno s prav dobro oceno (VŠP, 1988, priloga 1).. Leto 1990 je bilo za nadzor in ocenjevanje bojne pripravljenosti nekaj posebnega, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji za ocenjevanje, ki bi v celoti teklo skladno s predpisano metodologijo in po nacrtovanem obsegu. Glavni razlogi so bili financne težave v zacetku leta in blokada usposabljanja TO po ukazu poveljnika RŠTO po premestitvi orožja pod nadzor JLA (7. PŠTO, 1990, str. 1). Element vodenja in poveljevanja je pri ocenjevanju prejel 162 tock, kar je 81 odstotkov mogocega števila in s tem oceno prav dobro (prav tam, str. 4 a)..Dejavnike, ki so zniževali oceno bojne pripravljenosti, navajam v nadal­jevanju po posameznih elementih ocenjevanja. Letno nacrtovanje je teklo skupaj z nacrtovanjem dela za naslednje pet-letno obdobje pod izjemno neznanimi pogoji, saj je bil del oborožitve pod nadzorom JLA. Pristopi k izdelavi vojnih nacrtov S-1 in S-21 se niso spremin­jali, vsebine bojne pripravljenosti pa so bile zastavljene popolnoma na novo, predvsem opredelitev objektov, poveljniška mesta in razpored sil. Delovanje pripadnikov v štabih za delovanje po nacrtih alarmiranja so dvakrat preverili s šolskim nacrtom alarmiranja (prav tam, str. 4).. Izvidniško-obvešcevalna dejavnost je bila zastavljena na novo, in sicer z nalogo oblikovanja namenskih enot za intenzivno zbiranje podatkov o na­sprotniku, s težišcem na varovanju obmocja odgovornosti (prav tam, str. 2). Naloge za ureditev in pripravo ozemlja OŠTO niso opravili v celoti, pred­vsem zaradi pomanjkanja financnih sredstev. Ugotovljena so bila razhajanja v posameznih obcinah, saj rezultati niso ustrezali novi situaciji, zato je RŠTO Republike Slovenije oblikoval smernice za pripravo novih študij (prav tam). Na podrocju kriptozašcite je bilo ugotovljeno, do so veljavni pogovorniki preokorni za ucinkovito poveljevanje enotam, oblikovani so bili zahtevki za kriptozašcito s tehnicnimi sredstvi zašcite govora in pisnimi sporocili (prav tam, str. 3). Pripravljenost radijskih zvez je bila z ozirom na starost in kakovost naprav na precej nizki ravni, prav tako opremljenost OŠTO z radijskimi sredstvi. Ne 1...Vojni.nacrt.je.imel.kodno.ime.Sutjeska.in.je.bil.narejen.v.dveh.razlicicah,.za.primer.agresije.z.vzhoda.in.zahoda.. glede na to se je vkljucenost štabov TO VŠP v sistem upravnih zvez obcin do decembra izboljšala, predvsem po pridobitvi radijskih naprav TR-40LO, kar je predstavljalo kakovostne radijske zveze tudi za poveljevanje v TO VŠP (prav tam). Žicne zveze, ki so jih vzpostavile enote TO VŠP, so temeljile na linijah podjetja PTT Maribor in Murska Sobota, zagotavljale pa so dobro doseglji­vost poveljniških in mobilizacijskih mest. 7. PŠTO je imel nekaj težav z žicnimi zvezami po preselitvi v nove prostore, kjer ni bilo teleprinterskih in telefaks povezav, kar pa so pri PTT odpravili in prikljucili PŠTO na omrež­je. Premicne zveze, ki so jih enote TO zagotavljale s poljskimi kabelskimi linijami, so zagotavljale povezanost štabov TO s podrejenimi enotami in mobilizacijskimi zbirališci (prav tam). Izkazalo se je, da so enote za zveze prevelike in neustrezne strukture, prav tako sta nacin dela v radijskem prometu in zašcita podatkov casov-no prevec potratna, k temu prispeva tudi nizka stopnja usposobljenosti radiotelegrafistov. Vsi našteti dejavniki so bili ocenjeni kot najšibkejši del delovanja sistema zvez poveljevanja. Pregled ocen posameznih vrst zvez pokaže, da je stanje na podrocju radijskih in radiorelejnih zvez v TO za­dostno, podrocje žicnih zvez je bilo cenjeno kot prav dobro, kriptozašcita s splošnimi dokumenti KZ pa z oceno dobro. Podrocja kriptozašcite s specialnimi dokumenti niso ocenili, ker RŠTO ni posredoval dokumentov za strojno in rocno šifriranje (prav tam, str. 4). Leta 1990 je bila vecina tehnicnih sredstev zvez v skladišcih pod nadzo­rom TO in s tem na voljo za usposabljanje in utrjevanje bojne pripravljenosti TO VŠP. Glede na potrebe so primanjkovale radijske naprave do 1 W, od 1 W do 10 W, naprave za kriptozašcito, KV- in UKV-radijski sprejemniki, ra­dioteleprinterske naprave, induktorske centrale, elektricni agregati in aku­mulatorji (prav tam, str. 35). V PŠTO in OŠTO Maribor, Lenart, in Slovenska Bistrica so imeli racunalnike, s katerimi so si olajšali delo pri vodenju knjig in imeli ažuren vpogled v inventarno stanje materialno-tehnicnih sredstev, vendar so izpostavljali potrebo po ustrezni sistemski ureditvi opremljanja TO z racunalniki na vseh ravneh poveljevanja (prav tam, str. 36). Iz pregleda kolicin orožja in vojaške opreme, ki je bila leta 1990 pod nadzorom JLA, razberemo tudi, koliko je bilo v teh skladišcih radijskih in ra­diorelejnih naprav: dve radiorelejni napravi RRU-1, 34 radijskih naprav VHF 1-2 W RUP-12, 50 RT-20-TC6, štiri RUP-20, štiri AN/GRC-9, ena PRC­515, dve RN-4, ena centrala ITC-10, dve induktorski telefonski centrali TlCi­10 in 94 telefonskih aparatov M-63, kar je po knjižni vrednosti predstavljalo 6.836.730,00 din oziroma štiri odstotke skupne vrednosti blokiranih sred­stev pod nadzorom JLA (prav tam, priloga 1). Sklep o primerjavi ocen v obdobju 1986–1990 in sklepne besede Pregled ocen in dejavnikov, ki so nastali ob sprotnem spremljanju boj­ne pripravljenosti TO VŠP v srednjerocnem obdobju 1986–1990, s pou­darkom na podrocju zvez, ugotavljam, da je bilo stanje pripravljenosti vseh elementov stabilno v obmocju ocene dobro. Prav tako je bila konstantna ocena elementa bojne pripravljenosti vodenje in poveljevanje, v katerem je bilo ocenjevano podrocje zvez. Pri pregledu dejavnikov, ki so vplivali na znižanje ocene bojne pripravlje­nosti v elementu vodenje in poveljevanje, izstopajo dejavniki, ki jih navajam v nadaljevanju. Težave nacrtovanja so bile pri ocenjevanju prisotne ves cas, pri cemer so izpostavljene dodatne naloge, ki so postajale prednostne. Leta 1990 je poudarjeno, da se je nacrtovanje prilagodilo razmeram, v katerih so vse naloge nenacrtovane in prednostne. Poleg tega je pomanjkanje financnih sredstev za izvedbo nacrtovanih nalog ogrožalo usposabljanje in razvoj TO, leta 1990 pa je v prvi polovici leta zapiranje dotoka denarja v TO grozilo z blokado delovanja OŠTO. V zacetnih letih petletnega obdobja je bilo pri usposabljanju kriticno pomanjkanje strokovnosti izvajalcev, opažene so bile nedoslednosti pri izvajanju usposabljanj, razmere pa so bile dodatno obremenjene z veliko fluktuacijo kadra in zato z dodatnim angažiranjem za usposabljanje in uvajanje novih ljudi. Zabeležene so bile tudi potrebe po sodobnih avdio-vizualnih sredstvih za vse vrste usposabljanja, da to ne bi vec slonelo na »svincniku in papirju«. Izvajalci pouka so opozorili na novo enotno ucno dokumentacijo, ki je prinesla obsežno administriranje izvajalcem bojnega usposabljanja in vzgoje, s tem pa so se manj posvecali vsebinam. Ocene usposobljenosti štabov in enot TO so kazale na upadanje. V porocilih za leto 1988 težave na podrocju usposabljanja niso bile izpostavljene. V zadnjem letu srednjerocnega obdobja, to je leta 1990, pa se je vse delovanje pripadnikov TO štelo za operativno delo po nacrtih alarmiranja, nacrtih povišane bojne pripravljenosti ali mobilizacijskih nacrtih, kar so veckrat preverili z alarmiranjem in angažiranjem enot TO pri varovanju obmocja njihove odgovornosti. Odnos do varnostnih nacrtov se je v petletnem obdobju 1986–1990 spreminjal, v zacetku so bili pomanjkljivi, niso omogocali delovanja v raz­merah hitrih sprememb. Za leto 1988 je bilo izpostavljeno, da po var-nostnih nacrtih ni usklajeno sodelovanje s sosednjimi PŠTO, da nacrti niso usklajeni z JLA, ki se je pred kratkim reorganizirala, da nista dogovorjena enoten pristop in uresnicitev izvedbenih nacrtov za skupno delovanje in da ni poskrbljeno za ustrezne zveze v enotah za protidiverzantsko delovanje TO obcin Maribora. Stanje TO VŠP pri popolnjevanju enot in štabov s kadrom je bilo leta 1987 izpostavljeno zlasti za enote protidiverzantskega delovanja, v katere niso bili razporejeni primerni kadri. Poznejša preverjanja bojne pripravljenosti pa so pokazala, da popolnitev enot z vojaškimi obvezniki ni vec neprimerna. Leta 1987 je bilo izpostavljeno, da niso narejeni nacrti varovanja obcin­skih objektov s pripadniki narodne zašcite, kar je pomenilo, da naloga še naprej ostaja za TO. V naslednjih letih so obcine pripravile narodno zašcito za varovanje obcinskih objektov, ceprav se je leta 1990 TO z delom sil an-gažirala pri varovanju nekaterih obcinskih objektov. Pri pregledovanju vojnih nacrtov so bile leta 1987 ugotovljene nedosled­nosti pri usklajevanju sodelovanja med sosednjimi OŠTO ter pri nacrtih pre­skrbe za delovanje TO na zacasno zasedenem ozemlju. Leta 1990 se v TO VŠP izdelani vojni nacrti niti niso vec spreminjali, so pa popolnoma na novo opredelili vsebine in elemente bojne pripravljenosti, predvsem izbiro objek­tov za poveljniška mesta, namestitev enot TO in razpored sil v prostoru. Na podrocju zvez je bila v srednjerocnem obdobju izpostavljena predvsem kakovost sredstev zvez, še posebno radijskih naprav, ki niso zagotavljale op-timalnih zvez, kar je ogrožalo delovanje TO. Leta 1987 sta bili izpostavljeni starost radijskih naprav in slaba popolnitev enot z napravami, leta 1988 so opozorili na pojav, da štabom TO VŠP kljub zagotovljenim financnim sred­stvom niso uspeli dobaviti vseh narocenih sredstev. Tudi leta 1990 je bila pripravljenost radijskih zvez na precej nizki ravni, pridobitev radijskih naprav TR-40LO ob kocu leta pa je pomenila njihovo izboljšanje. Kljub temu so se enote TO VŠP opirale predvsem na PTT-linije in zagotavljale dobro povezlji­vost poveljniških mest TO in mobilizacijskih zbirališc s temi zvezami. Po pre­selitvi v nove prostore so v PTT cez cas prikljucili PŠTO na omrežje. Mirnodobna popolnitev štabov TO VŠP s kadri zvez in kriptozašcite je bila ponekod kriticna. MŠTO Maribor je potreboval rezervnega castnika s koncano ŠRO za zveze, cesar niso rešili v štirih letih. Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO je bil edini pripadnik stalne sestave s tega podrocja. Leta 1988 je bilo na usposabljanjih opaziti pojave nezavzetosti pri delu in nižjo kakovostno raven urjenja kot prejšnja leta. Opozarjali so tudi na težave pri sodelovanju kadrov iz JLA pri usposabljanju kadrov specialnosti zvez v TO. Leta 1987 so ugotavljali nizko stopnjo popolnjenosti TO VŠP s sredstvi zvez, naslednje leto so vložili zajetna financna sredstva in kupili nove radij­ske naprave. Kurir TO Ptuj na motorju z voznikom vpoklicanega motornega vozila na vojaški vaji (foto arhiv: Miran Fišer) Leta 1990 je bila vecina tehnicnih sredstev zvez v skladišcih pod nadzo­rom TO in s tem na voljo za usposabljanje in utrjevanje bojne pripravljenosti TO VŠP. Zanimiv je tudi pregled kolicin orožja in vojaške opreme, ki so bile leta 1990 pod nadzorom JLA, iz katerega lahko razberemo tudi, koliko je bilo radijskih in radiorelejnih naprav, do katerih TO VŠP ni imela dostopa. Po knjigovodski vrednosti je to predstavljalo štiri odstotke skupne vrednosti blokiranih sredstev pod nadzorom JLA. Pri pregledu ocen in dejavnikov bojne pripravljenosti TO VŠP v srednje-rocnem obdobju 1986–1990 ugotavljam, da se stanje pripravljenosti vseh elementov z leti ni bistveno spreminjalo. Ocene za podrocje zvez so bile objektivne, v njih je prepoznana dosežena stopnja usposobljenosti in izur­jenosti enot ter posameznih specialnosti. To je bilo potrjeno tudi z zunanjo oceno, ki jo je leta 1987 dala Glavna inšpekcija ljudske obrambe pri pre­verjanju TO VŠP (GINO, 1987). Elementu vodenje in poveljevanje je bila dodeljena ocena dobro, podrocju zvez pa prav dobro.. S tem lahko potrdim, da je bila opisana kakovost dela in stanja na pod-rocju zvez TO VŠP realna glede na druge dejavnike. Radiofonist TO Ptuj z napravo RT-20-TC-6 na usposabljanju sredi osemdesetih let. (foto arhiv: Miran Fišer) 163 Viri: 7. PŠTO, 1990. Porocilo o krepitvi bojne pripravljenosti TO VŠP za leto 1990 (akt 7. PŠTO, št. 127/11, z dne 17. 12. 1990) GINO, 1987. Ocena borbene gotovosti PŠTO istocne Štajerske sa prištapskim jedinicama i Pohorskim odredom TO Slovenska Bistrica. (akt Generalštab JNA Inspekcija Oružanih snaga, št. 275-1, z dne 1. 7. 1987). PŠTO VŠP, 1982. Porocilo o b/p PŠTO VŠP za leto 1982 (akt PŠTO VŠP, št. 1/138, z dne 3. 12. 1982). PŠTO, VŠP, 1985. Karta mobilizacijskega razvoja TO VŠP. Kopijo hrani Miran Fišer. PŠTO VŠP, 1987. Ocena bojne pripravljenosti TO VŠP za leto 1987 (akt PŠTO VŠP, št. 1/91, z dne 14. 12. 1987). PŠTO VŠP, 1988. Porocilo o bojni pripravljenosti TO VŠP za leto 1988 (akt PŠTO VŠP, št. 65/36, z dne 6. 12. 1988). RŠTO, 1976. Plan in program bojnega pouka in vzgoje enot TO, Lju­bljana: RŠTO SR Slovenije. VIZ, 1981. Vojni leksikon. Beograd: Vojnoizdavacki zavod. Matjaž Goricar ZVEZE V BRIGADI TERITORIALNE OBRAMBE V tem prispevku bom opisal organizacijo zvez v brigadi teritorialne obram-be (TO) po letu 1976. Najprej bom navedel strukturo brigade, nato opisal organizacijo zvez, naprave in vrste zvez, kriptozašcito ter prispevek koncal z usposabljanjem. Struktura brigade Struktura brigade TO se je spreminjala. V nadaljevanju za primerjavo na­vajam strukturo brigade leta 1981, zatem pa še strukturo brigade TO po letu 1985. Brigada je v sedemdesetih letih, do leta 1981, štela 13901 pripadnikov (Bolfek, 2018, str. 151). Sestavljena je bila iz poveljstva (21 pripadnikov), treh pehotnih bataljonov (vsak bataljon po 361 pripadnikov) in prištabnih enot. V sestavi brigade so bile prištabne enote: zašcitna ceta (51 pripad­nikov), protioklepna ceta (55 pripadnikov), izvidniški vod (23 pripadnikov), pionirsko-diverzantski vod (22 pripadnikov), vod za zveze (27 pripadnikov), vod protizracne obrambe (26 pripadnikov), vod za tehnicno podporo in vzdrževanje (28 pripadnikov), sanitetni vod (22 pripadnikov), vod za nasta­nitev (12 pripadnikov), intendantski oddelek (14 pripadnikov) in veterinarski oddelek (6 pripadnikov). Po letu 1985 pa so imele brigade TO po formaciji T-411670 (Maraš, 2019, str. 156) 1200 pripadnikov. Poleg poveljstva (26 pripadnikov) in treh pehotnih bataljonov (vsak bataljon po 305 pripadnikov) še prištabne eno­te. Prištabne enote v brigadi so bile: izvidniški vod (15 pripadnikov), vod vojaške policije (23 pripadnikov), oddelek ABKO (10 pripadnikov), ceta za ognjeno podporo (71 pripadnikov), lahki topniško-raketni vod PLO (30 pri­padnikov), pionirska ceta (48 pripadnikov), vod za zveze (16 pripadnikov) in zaledni vod (46 pripadnikov). Brigada je v obeh obdobjih imela vod za zveze. Poleg tega je imel vsak bataljon pri poveljstvu oddelek za zveze, posamezne veziste pa so imele tudi cete, bodisi v bataljonih bodisi kot samostojne v prištabnih enotah. Ve­ziste so imeli tudi samostojni vodi v bataljonih (na primer v vodih za podporo) in v vodih prištabnih enot (vod PZO, vod vojaške policije in vodi za ognjeno podporo). 1...Podatki.so.iz.beležke.Marjana.Ahlina,.poveljnika.51..brigade.TO,.s.štabne.vaje.12..junija.1981. Struktura brigade iz formacijskega pregleda brigade TO (vir: MO RS) Organizacija zvez v brigadi Brigada je bila najvišja manevrska enota TO. Zasnovana je bila tako, da je lahko delovala samostojno na širšem obmocju pokrajine ali celo zunaj nje. Slovenija je imela v sedemdesetih letih in do sredine osemdesetih 19 brigad, po reorganizaciji leta 1985 pa 13. Struktura zvez V brigadi TO so bile organizirane radijske, žicne in kurirske zveze. Te-meljne so bile radijske in kurirske zveze. Zveze vodenja in poveljevanja je zagotavljal vod za zveze, ki je imel poveljnika voda zvez, dva šifrerja, radijski in telefonski oddelek (skupaj 27 pripadnikov – struktura iz leta 1981). Glavna naloga voda za zveze v brigadi je bila zagotavljati zveze brigade z nadrejenim poveljstvom, podrejenimi poveljstvi bataljonov ter prištabnimi enotami. Nacrt in dokumenti zvez brigade so imeli tajno ime Kre-men. Nacrt zvez je zagotavljal zveze vodenja in poveljevanja ter zveze sodelo­vanja in obvešcanja. Zveze sodelovanja in obvešcanja med brigadami TO so bile nacrtovane znotraj zvez, ki jih je nacrtoval nadrejeni pokrajinski štab. Naprave in sistemi zvez Radijske zveze so bile nacrtovane in organizirane na ultrakratkem frek­vencnem obmocju (UKV), in sicer v nacinu dela radiofonija. Za te zveze so se uporabljale radijske naprave RT-1-T4 in RT-20-TC6. Pozneje so se upo­rabljale novejše radijske naprave, ki so imele vec delovnih kanalov, in sicer RT-1-T600 in RT-20-TM. Kratkovalovne (KV) radijske zveze so bile nacrtovane in organizirane v nacinu dela radiotelegrafija. Za te zveze so se uporabljale radijske naprave Racal Syncal TRA-921 in Racal Syncal TRA-931. Od telefonskih sredstev so bili v vodu za zveze v 51. brigadi TO v upora-bi induktorski telefonski aparat M-63 s številcnico BN-1, poljski telefonski kabel PTK-56, linijski pribor, linijska palica, induktorska telefonska centrala ITC-10 in induktorska telefonska centrala TlCi-10. Kriptozašcita V zvezah je bilo treba komunicirati s kratkimi sporocili. Za vecino stan­dardnih ukazov in bojnih postopkov je bilo treba izdelati pogovornike, kodi­rane karte in tablice signalov za vse ravni poveljevanja. Informacije, namen­jene za prenos prek sredstev zvez, je bilo treba kodirati z dokumenti TPE oz. šifrirati s specialnimi dokumenti kriptozašcite. V ta namen je imel vod zvez brigade TO dva šifrerja in ustrezno šifrersko opremo. Usposabljanje in vezisti pri tem Usposabljanju brigad je bila namenjena posebna pozornost. Za usposabljanje so bili narejeni posebni programi in petletni nacrti vojaškega strokovnega usposabljanja in urjenja. Vojaškostrokovno usposabljanje je vkljucevalo štabno usposabljanje in urjenje poveljstev, strokovno usposabljanje in kondiciranje posameznikov ter specialisticno urjenje in tecaje. Urjenja enot so bila vecdnevna, trajala so od pet do sedem dni, imenovana tudi osnovna, poleg tega pa so se v letih, ko ni bilo osnovnega usposabljanja, organizirala še in eno- do dvodnevna. Pri tem je treba omeniti še vaje enot, ki so bile takticne vaje ali združene takticne vaje, vaje bojne pripravljenosti in mobilizacijske ali celo mobilizacijsko-takticne vaje. Navedeno je pomembno tudi zaradi tega, ker so bile zahteve po usposobljenosti brigad postavljene visoko, brigade pa so pri tem imele prednost. Ta se je kazala tudi v tem, da so se prednostno popolnjevale z rezervisti mlajših letnikov, praviloma do 35. leta. Na podlagi letnega nacrta usposabljanja PŠTO so bila organizirana usposabljanja vojaških obveznikov – rezervistov, predvsem za specialnosti šifrerji, radiotelegrafisti in radiofonisti. Ko so se pripadniki voda za zveze brigade TO udeleževali tudi eno- do dvodnevnih vaj, so na njih praviloma preverjali radijske zveze z nadrejenim poveljstvom, pravilno komuniciranje v radijskem prometu ter uporabo retranslacijskih postaj. Na teh vajah so upo­rabljali šolske nacrte zvez, ki so bili precej podobni predvideni organizaciji zvez in kriptozašcite ob mobilizaciji enot in štabov TO. Sklep Brigade so bile najvišje manevrske enote v TO. Bile so sodobno opremljene, temu so sledile tudi zahteve po izurjenosti. Zagotovitve zvez so bile v obdobju obstoja brigad sicer skladne z casom, a tehnološko gledano za njim. Leta 1991 se je ta dejavnik sicer spremenil z novo opremo, vendar pa takrat brigade niso imele na voljo vsega orožja in opreme. Kljub temu so v osamosvojitveni vojni v glavnem uspešno delovale. Tudi zato, ker so bili za ucinkovito vodenje in poveljevanje v brigadi TO pravocasno zagotovljeni nacrti, kakovostna sredstva zvez in ustrezno usposobljen kader za ravnanje z njimi. Vezisti TO so bili zelo zaželeni na obrambnih dnevih. Fotografija je iz Brda pri Ljubljani leta 1985 (foto Dominik Grmek) Viri: Ahlin, Marjan, 1981. Delovna beležnica poveljnika 51. brigade TO Jože Kovacic. Hrani Janez Lesjak. Bolfek, Boris, 2018. Posebnosti uvedbe in organiziranja štabov in enot Teritorialne obrambe Slovenije. V: Šteiner, Alojz, ur., 2018. Nastanek in raz­voj slovenske Teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije. Lju­bljana, Defensor. Maraš, Vasilije, 2019. 52. brigada Teritorialne obrambe Milan Majcen: zgodovinski pregled. V: Ravbar, Matjaž, ur., 2019. Teritorialna obramba Do-lenjske 1968–1995. Ljubljana: Defensor. Silvester Staric SLOVENSKA VOJAŠKA ELEKTRONSKA INDUSTRIJA – OD KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE DO OSAMOSVOJITVE Uvod Slovenska elektronska industrija se je iz skromnih zacetkov, ki segajo še v cas druge svetovne vojne, razvila v sodobno, visoko tehnološko in-dustrijo, s svojim razvojem, ki je na nekaterih podrocjih že v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja spadala v svetovni vrh. Prispevek je poskus prikaza tega razvoja in ustvarjalne poti, ki je vplivala tudi na vojaško--obrambno in zašcitno-reševalno podrocje1. Znacilnosti in videz sredstev bodo prikazani v posebnem poglavju knjige. Razvoj in proizvodnja elektronske opreme za vojaške potrebe sta se v Sloveniji zacela razmeroma pozno, saj je bila ta preblizu morebitnim so-vražnikom na zahodu. Takratna strateška usmeritev je bila gradnja vojaških zmogljivosti v notranjosti Jugoslavije (Kovacev in drugi, 2006, str. 139). Tako na primer leta 1980 v Združenju industrije vojaške opreme Jugoslavije ni bilo niti enega podjetja iz Slovenije, pa tudi pozneje so bila vanj vkljuce­na le tri podjetja, in sicer Iskra Elektrozveze, Iskra Elektrooptika in tovarna smodnika KIK Kamnik (Vugrinec in Lavric, 2004, str. 10–32, in Gajšek, 2020). Pomembnejše sodelovanje slovenske elektronske industrije z JLA se je zacelo sredi sedemdesetih let, saj sta bili za visoko tehnološki razvoj in proizvodnjo elektronskih in komunikacijskih naprav nujni koncentracija stro­kovnjakov in tehnicna tradicija, cesar je v drugih republikah primanjkovalo (prav tam). Inštitut za elektrozveze Leta 1948 je bil v Ljubljani, na Linhartovi 15, v prostorih stare Rižarne ustanovljen Inštitut za elektrozveze (IEV). IEV je takrat zaposloval vecino elektroinženirskega kadra osrednje Slovenije in postavil temelje za razvoj 1...Pri.oblikovanju.prispevka.so.mi.nesebicno.pomagali:.Marko.Cebokli,.Stanko.Gajšek,.Viljem.Gerkeš,.Jože.Mrzlikar,.Stane.Narobe,.Fedor.Peršin,.Bogdan.Pirnovar,.Ivan.Ranfl,.Leopold.Šolc,.Mitja.Zornada,.Marko.Zupancic.in.Andrej.Žontar. radijske, radiorelejne in antenske tehnike2. V svojih zacetkih se je sreceval z mnogimi težavami, saj je primanjkovalo tako opreme kot tudi komponent, ki so jih raziskovalci potrebovali pri svojem delu, v težkem povojnem ob-dobju pa ni bilo niti možnosti njihovega uvoza. Pomankanja so se na mno­gih podrocjih lotili z zagnanim delom in tako z veliko iznajdljivosti postavili temelje za lasten razvoj ter proizvodnjo sestavnih delov in elektronskih komponent. Iz IEV in njenih naslednikov je nastala množica tovarn, ki so jih zaradi decentralizacije in pospeševanja industrializacije ruralnih obmocij postavljali po vsej Sloveniji. Tako so v Ljubljani nastale: - Iskra Pržan, proizvodnja radijskih (in kasneje televizijskih) aparatov, - Iskra Tela, proizvodnja relejev, - Iskra Feriti, proizvodnja feritov, - Iskra Delta, proizvodnja racunalnikov, - Iskra Elektrooptika, proizvodnja opticnih vlaken in laserskih naprav, - Iskra Antene, proizvodnja anten in pribora za skupinske antenske sisteme, - Zavod za avtomatizacijo (kasnejša Iskra Elektrozveze). Zunaj Ljubljane pa so nastale: - Iskra Semic, proizvodnja stirofleks kondenzatorjev, - Iskra Žužemberk, proizvodnja keramicnih kondenzatorjev, - Iskra Šentjernej, proizvodnja uporov, - Iskra Mokronog, proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev, - Iskra Otoce, proizvodnja mehanizmov, - Iskra Podnart, proizvodnja merilnih instrumentov, - Iskra Zašcita, proizvodnja naprav za zašcito pred prenapetostjo in strelo, - Iskra Horjul, proizvodnja merilne opreme in ohišij, - Iskra Trbovlje, proizvodnja polprevodnikov, - Iskra Železniki. Iz IEV je izhajala tudi vecina profesorskega kadra na Fakulteti za elektro­tehniko na novi študijski smeri šibki tok. 2...IEV.je.nadaljeval.delo.radijskega.oddelka.Centralne.tehnike.KP.Slovenije,.ki.je.ilegalno.deloval.v.okupirani.Ljubljani.od.leta.1941.do.leta.1945..Do.maja.1942.je.ljubljanska.ekipa.izdelala.že.šest.vecjih.oddajnikov,.od.katerih.so.bili.trije.namenjeni.štabom.in.eden.za.Glavno.poveljstvo.partizanskih.sil..V.radijskem.sektorju.so.izdelali.tudi.znameniti.radijski.oddajnik.Osvobodilne.fronte,.imenovan.Radio.Kricac,.ki.je.ilegalno.deloval.v.Ljubljani.od.17..novembra.1941.do.5..aprila.1942.in.bil.edini.radijski.oddajnik.kakšnega.odporniškega.gibanja.v.takratni.okupirani.Evropi..Poslanstvo.Kricaca.je.nadaljeval.Radio.OF,.ki.je.oddajal.na.osvobojen-em.ozemlju.iz.Crnomlja,.in.sicer.od.26..avgusta.1944.do.28..aprila.1945..Poleg.tega.je.IEV.nadaljeval.delo.legendarnih.partizanskih.radijskih.delavnic,.ki.so.po.kapitulaciji.Italije.delovale.na.osvobojenem.ozemlju.v.Starih.Žagah,.na.Novi.Gori.ter.nato.v.Crmošnjicah. Zavod za avtomatizacijo Leta 1961 se je IEV s svojimi tovarnami združil z Iskro, Telo in Avtomatiko v Združeno podjetje Iskra Kranj. Razvojni oddelki so se povezali v Zavod za avtomatizacijo (ZZA), s sedežem na Tržaški 2 v Ljubljani. Znotraj ZZA so delovali tudi razvojni oddelki, ki so bili nosilci razvoja podrocja civilnih in vojaških elektronskih komunikacij ter antenskih in navigacijskih naprav. Med pomembnejšimi za razvoj vojaških naprav naj naštejem: - oddelek za razvoj radiorelejnih naprav, - oddelek za razvoj radijskih naprav, - oddelek za razvoj antenskih in navigacijskih naprav. V tem casu so bili v ZZA opravljeni tudi prvi poskusi z laserjem, a se je ta dejavnost pozneje prenesla v novo Elektrooptiko. Leta 1974 se je ZZA preimenoval v Iskra Raziskovalni inštitut (IRI), leta 1975 pa se del razvoja reorganizira v Inštitut za prenosno tehniko (IPT). Iskra Elektrozveze Leta 1979 je bila v Iskri opravljena obsežna reorganizacija, njena posle­dica je bila ustanovitev delovne organizacije Industrija sistemov elektronike in zvez (DO ISEZ) ali krajše Iskra Elektrozveze. Eden namenov reorgani­zacije je bil približati razvoj proizvodnji. Znotraj Elektrozvez je nastalo vec temeljnih organizacij združenega dela (TOZD), med njimi tudi: - TOZD Usmerjene zveze (UZ), zadolžen za razvoj radiorelejnih naprav, - TOZD Radijske zveze (RZ), razvoj radijskih naprav in - TOZD Antene in navigacija (AIN), zadolžen za razvoj in proizvodnjo antenskih in navigacijskih naprav. Te so skrbele predvsem za razvoj do prototipne ali malo­serijske faze, proizvodnja pa je bila organizirana v proizvodnih organizacijskih enotah Elektrozvez, razen radijskih zvez, za katere je bila proizvodnja organizi­rana v Iskrini tovarni v Horjulu. Leta 1983 so se omenjene organizacije znotraj Iskre Elektrozvez združile v TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi (RRNS). Iskra Transmission Leta 1992 je podjetje Iskra Elektrozveze ustanovilo pet hcerinskih družb, med katerimi je tudi Iskra Transmission, d. o. o. Deset let pozneje Iskra Elek­trozveze, d. d., pripoji Iskro Transmission, d. o. o., in Mibo Komunikacije, d. d., ter se preimenuje v Iskro Transmission, d. d. Danes se dejavnost nekaterih proizvodnih programov teh podjetij nadaljuje znotraj Iskre Sistemi, d. d. Pomembnejši proizvodni programi podjetij V nadaljevanju navajam pomembnejša podjetja in njihove izdelke. Pri tem izpostavljam programe, povezane z vojaško elektronsko industrijo, kot se je to takrat imenovalo. Iskra Transmission s predhodniki od IEV do Elektrozvez je imela naj­pomembnejši razvojni in proizvodni program, ki je obsegal podrocja usmer­jenih zvez, radijskih zvez ter poseben antenski in navigacijski program (Vug­rinec in Lavric, 2004; Peršin, 2020; Pirnovar, 2020). V zacetku petdesetih let so bile v IEV razvite prve sestavine, potrebne za razvoj naprav usmerjenih zvez na UHF-obmocju, tako da sta bili že je­seni 1953 izdelani dve napravi UKD-2B, s katerima je bila vzpostavljena prva zveza med Splitom in Visom. Z nadaljnjim razvojem so nastale naprave UKD-1A,-B,-C ter pozneje PLM 1/400, z dosegom do 20 km. Te naprave so se uporabljale za povezave težko dostopnih krajev, predvsem jadranskih otokov z obalo. Leta 1955 je bila razvita prva veckanalna naprava UKD-12, ki je delala v frekvencnem obmocju 400 MHz. Prva naprava je povezala Bled z Ljubljano (z vmesno relejno postajo na Šmarjetni gori). Po letu 1956 se je razvoj radiorelejnih naprav usmeril na obmocje 2 GHz. Narejena je bila naprava IGM 6/2200, ki je omogocala prenos šestih govornih kanalov. Pod vodstvom ZZA so se po letu 1964 zacela osvajati tudi višja frekvenc­na obmocja (8 do 12 GHz). Razvita je bila serija naprav majhnih (20, 60 telefonskih kanalov) in srednjih zmogljivosti (120, 300 telefonskih kanalov) v tranzistorski tehniki. Prve naprave iz te serije, FM 400, so bile izdelane in dane v uporabo leta 1973. Za te naprave so bile v ZZA razvite tudi antene, tako da je Iskra lahko ponudila celoten program. V zacetku osemdesetih let se je v Iskri Elektrozveze zacel razvoj digitalnih radiorelejnih sistemov z modulacijo QPSK in koherentno detekcijo signala. Razvita sta bila radiorelejna sistema DRS-2/2500 in DRS-8/2500, ki sta bila v proizvodnji do leta 1994. Razvoj novih naprav je posegal po vse višjih frekvencnih obmocjih (7 in 8,5 GHz) in vse vecjih zmogljivostih (do 34 Mbi-t/s), omogocal pa je tudi že vgradnjo multipleksov. Po ustanovitvi Iskre Transmission leta 1992 se je nadaljeval razvoj novih ge­neracij radiorelejnih naprav, saj so se zahteve po njih, predvsem zaradi gradnje baznih postaj celicne telefonije, mocno povecale. Pomemben je bil tudi prodor na tuje trge (Rusija). Razvite naprave serije DRS (digitalni radijski sistem) in DRL (digitalni radijski link) na vec frekvencnih obmocjih, vse do 38 GHz, z vedno novimi funkcijami (deljena montaža), so postale jedro proizvodnega programa. Uspešen razvoj in proizvodnja radiorelejnih naprav sta leta 1958 prepri-cala takratno JLA, da se je odlocila sofinancirati razvoj vojaške radiorelejne naprave, primerne za terensko rabo. Rezultat razvoja je bila naprava HVT-1, ki je delovala v frekvencnem obmocju 1,7 do 2,3 GHz in je omogocala pre-nos šestih govornih kanalov. Serijska proizvodnja se je zacela leta 1963. V petih letih je bilo izdelanih približno 1200 naprav z vso pripadajoco opremo. Med letoma 1974 in 1982 je po licenci italijanske Selenije stekla tudi proizvodnja 120-kanalnih radiorelejnih naprav z oznako SMC 1306B, ki so delovale v frekvencnem obmocju 4,4 do 5 GHz. Skupaj je bilo narejenih okoli 120 naprav. Hkrati s proizvodnjo HVT-1 in razvojem civilnih naprav je stekel projekt RRS-3, ki je postavil temelje za razvoj nove generacije radiorelejnih naprav za prenos tako analognih kot tudi digitalnih signalov. Projekt je bil leta 1972 predstavljen JLA, ki ga je podprla in zagotovila financiranje razvoja. Projekt RRS-3 se je preimenoval v RRU-9. Razviti sta bili dve družini naprav, in si­cer RRU-B (frekvencno obmocje 610 do 960 MHz) in RRU-C (frekvencno obmocje 1,7 do 2,3 GHz) s prenosom 4, 12 ali 24 FDM telefonskih kanalov za analogne signale in prenosne hitrosti 256, 512, 1024 ali 2048 kbit/s za digitalne signale. Proizvodnja RRU-9B je stekla leta 1984. V šestih letih je bilo narejenih okoli 700 naprav. Hkrati s proizvodnjo RRU-9B je tekel tudi razvoj RRU-9C, ki pa se je zavlekel vse do leta 1990, tako da je bilo do osamosvojitve proi­zvedenih vsega 20 naprav. Leta 1980 se je zacel tudi razvoj popolnoma digitalizirane vojaške radio-relejne naprave RRU-9D, ki bi bila del že sodobnega digitalnega omrežja integriranih storitev DISK za namene obrambe. Narejena sta bila dva proto­tipa, proizvodnja pa ni stekla. Iskra Merilna elektronika Horjul, današnji Metrel, ima prav tako za­nimivo razvojno pot. Že leta 1949 je znotraj IEV zacel delovati laboratorij za elektronske merilne instrumente, ki je v casu, ko je vsega primanjkova-lo, zacel razvijati preproste elektronske aparature. Kmalu se je zacela tudi proizvodnja, vendar za širitev na takratni lokaciji na Linhartovi cesti ni bilo možnosti. Januarja 1957 se je delo nadaljevalo na novi lokaciji v Horjulu, kamor so se delavci vsak dan vozili iz Ljubljane. Zaradi izredne rasti je tudi v Horjulu zacelo primanjkovati prostora, zato se je leta 1960 razvojni labora­torij ponovno preselil v Ljubljano in je bil leto pozneje integriran v Iskrin ZZA, v katerem je nadaljeval razvojno dejavnost za Tovarno elektronskih instru­mentov v Horjulu. Tovarna se je ob reorganizaciji Iskre leta 1975 vkljucila v Iskro Elektromehaniko Kranj, leta 1979 pa se je kot TOZD Elektronika vklju-cila v Elektrozveze. Leta 1985 je postala samostojna delovna organizacija Iskra Merilna elektronika Horjul, ki danes posluje pod imenom Metrel, d. d. (Metrelove novice, 2016; Gajšek, 2020; Zornada, 2020). Proizvodni programi radijskih zvez so vkljucevali razvoj številnih ra­dijskih naprav, ki so se uporabljale v sistemu zašcite in reševanja, TO in upravnih zvezah. RT-20-TC-6 je bila 6-kanalna SSB-radijska sprejemno-oddajna naprava z mocjo oddajnika 20 W, narejena za nošenje na hrbtu ali za stacionarno postavitev. Proizvedenih je bilo nekaj tisoc naprav. RT-1-TC-4 je bila 4-kanalna SSB-radijska sprejemno-oddajna naprava z mocjo oddajnika 1 W. Manjša, lažja, za nošnjo prek ramena, namenjena prenosni uporabi na terenu. Proizvedenih je bilo nekaj tisoc naprav. RT-20-TM (poimenovana tudi RT-20-TC500) je bila 500-kanalna SSB- in FM-radijska sprejemno-oddajna naprava, moci 20 W, frekvence so bile generirane s sintetizatorjem. Proizvedenih je bilo nekaj deset naprav. SORA je bil sistem za retranslacijsko postavitev dveh radijskih naprav RT-20-TM in posebnega RF-filtra za visoke moci. Sistem je omogocal spre­jem z eno napravo in hkratno oddajanje istega signala prek dveh lokacijsko razmaknjenih anten. Proizvedenih je bilo kakih deset naprav. Vse naštete naprave so bile med seboj združljive, RT-20-TM pa je bila združljiva tudi z drugimi FM-napravami v istem frekvencnem obmocju. ECM-450X je bila oznaka za prenosno FM-radijsko sprejemno-oddajno napravo s frekvencnim skakanjem in frekvencnim obmocjem od 30 do 76 MHz. Za Slovenijo je bilo narejenih in dobavljenih 150 naprav. SPARK je bila v zasnovi enaka naprava kot 450X, vendar v drugacnem ohišju in nacrtovana za stroge klimo-mehanske zahteve jugoslovanske voj­ske. Proizvodnje ni docakala. Vse radijske naprave so bile proizvedene v Iskri v Horjulu, razen ECM­-450X, ki so bile proizvedene v tržaški tovarni Iret, ki je bila v lasti zamejskih Slovencev. Omeniti je treba še sprejemnik MARKER, kot del ILS (angl. Instrunental Landing System – sistem za instrumentalno pristajanje), ki je bil razvit v so-delovanju z organizacijsko enoto Antenski in navigacijskimi sistemi. Antenski in navigacijski program ima svoje korenine prav tako v omen-jenem IEV, v katerem je deloval tudi antenski oddelek. Sprva je skrbel za popravilo unicenih anten radijskih naprav, saj uvoza ni bilo. Kmalu je zacel razvijati antene za nove radijske in radiorelejne naprave, razvil pa je tudi celoten spekter profesionalnih KV- in UKV-anten, vkljucno z antenami za radijske in TV-oddajnike, s katerimi je zalagal vso Jugoslavijo. Sredi šestdesetih let je bil na Fakulteti za elektrotehniko ustanovljen Labo­ratorij za antene in razširjanje valov, v katerem so se usposabljali strokovni kadri, ki so pozneje delali na antenskem in navigacijskem programu. S financ­nimi vložki Iskre in opremo, ki jo je zagotovila JLA, je postal osrednji razvojni la-boratorij, ki je omogocal razvoj vrhunskih, visokotehnoloških naprav (Gajšek, 2020; Mrzlikar, 2020; Peršin, 2020; Ranfl, 2020; Šolc, 2020; Zupancic, 2020; Žontar, 2020). RDL (radarski detektor in lokator) je bil analogni detektor radarskih sig­nalov za pomorske sile, ki jih je sprejemal socasno v radiju 360o, in sicer v petih frekvencnih podpasovih od 1 do 18 GHz, s po osmimi antenami za vsak frekvencni pas ter z natancnostjo merjenja smeri radarskega signala nekaj stopinj. Razviti sta bili dve razlicici, in sicer podmorniška in ladijska. Razvoj je bil koncan leta 1974. Izdelan je bil le en komplet podmorniškega RDL, z oznako RDB-723, ter šest ladijskih, z oznako RDL-13, ki pa so se vecinoma uporabljali kot stacionarni. SO-1/SO-2 (izvirno: signalizator ozracenja – opozorilnik radarske osvet­litve) je bil eden pomembnejših opozorilnih sistemov v letalih, ki je pilota opo­zoril, da se je letalo znašlo v radarskem snopu namerilnega radarja. Deloval je v frekvencnem obmocju 8 do 12 GHz in smer radarskega signala dolocil na pol kvadranta natancno. Njegov razvoj se je zacel v sedemdesetih letih, proizvodnja približno 150 naprav pa leta 1985. Ker opozorilnik radarske osvetlitve-1 ni locil med prijateljskimi in sovražnimi radarji, je bila predvidena nadgradnja v opozorilnik radarske osvetlitve-2, vendar njegovega razvoja niso dokoncali (Cebokli, 2020; Šolc, 2020; Mrzlikar, 2020). VARK-01 (izvirno: vazduhoplovni avtomatski radio kompas) je bil letalski radiokompas, razvit v osemdesetih letih. Po opravljenih preizkusih prototipov na vojaških letalih je bila vzpostavljena tudi proizvodnja. Princip delovanja je temeljil na obliki antenskega diagrama, ki ima obliko kardioide. Sistem je na izbrani frekvenci poiskal minimum sprejema in to prikazal kot podatek o smeri do oddajnika. Naprava je delovala v dolgovalovnem in srednjevalovnem frek­vencnem obmocju, na frekvencah od 190 do 1799 kHz. V letalskem svetu je naprava znana kot ADF (angl. Automatic Direction Finder), omogoca pa navigacijo v povezavi z namenskimi zemeljskimi oddajniki NDB (angl. Non Directional Beacon) v dolgovalovnem obmocju, v srednjevalovnem pa v po­vezavi s komercialnimi AM-radijskimi oddajniki. NDB-oddajniki oddajajo kot svoj razpoznavni znak dve ali tri crke v Morsejevi kodi. Navigacijski podatek o poziciji letala dobimo kot presecišce smeri do najmanj dveh zemeljskih od­dajnikov. Po dolocilih Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) je najboljša tocnost ADF znotraj +/– 5 stopinj (Gerkeš, 2020; Mrzlikar, 2020; Šolc, 2020). 3...Ta.RDL.je.montiran.na.podmornici.HEROJ.P-821,.ki.je.razstavljena.v.Tivtu,.Crna.gora. RRU-1 (izvirno: jednokanalni radio relejni uredjaj – enokanalna radiore­lejna naprava) je bila plod razvoja razvijalcev radijskih zvez ter anten in navi­gacije iz zacetka sedemdesetih let. To je bila prenosna analogna frekvencno modulirana dupleksna radijska naprava za prenos enega telefonskega ka­nala prek NF-prikljucka ali pogovora neposredno prek pogovorke. NF-pri­kljucek je prek prikljucne škatle z vzmetnimi sponkami omogocal preprosto prikljucitev naprav z razlicnimi vrstami prikljucka. Vrsto prikljucka oziroma naprave se je dalo preprosto izbirati s preklopnikom (Narobe, 2020; Peršin, 2020; Ranfl, 2020; Zupancic, 2020). Tako so bile mogoce dvožicna pri­kljucitev avtomatskega telefonskega aparata, dvožicna prikljucitev na avto­matsko telefonsko centralo, dvožicna prikljucitev induktorskega telefona ali induktorske centrale, prikljucitev na telefonski prenosnik (štirižicen prenos govora z locenim prenosom telefonske signalizacije) ali v konfiguraciji vmes­ne radijske postaje povezava z drugo napravo RRU-1. Proizvodnja je stekla v zacetku osemdesetih let4. Skupno je bilo narejenih od 1500 do 2000 naprav, ki so se uporabljale v JLA in TO, pozneje tudi v Slovenski vojski. ROMS-S (izvirno: radarska ometacka stanica – radarski motilec) je bil razvit v zacetku osemdesetih let in je deloval v frekvencnem obmocju od 2 do 4 GHz. Sestavljen je bil iz antenskega venca z 12 lijakastimi antenami za detekcijo radarskega signala, vsesmerne antene za merjenje frekvence, polarizacijske antene in parabolne antene za motenje radarja. Vse to je bilo namešceno na antenskem stolpu, ki se je dvignil iz terenskega premicnega vozila. S pomocjo vgrajene elektronike so se izmerile karakteristike spre­jetega radarskega signala in smer, iz katere je deloval. Ti podatki so služili za generacijo motilnih signalov, s katerimi so prek parabolne antene motili ciljani radar. Antenski venec z elektroniko za detekcijo in analizo radarskih signalov je bil razvit v Iskri, za motilni del pa je bil zadolžen Rudi Cajevec iz Banja Luke. Izdelan je bil prototip, do serijske proizvodnje pa ni prišlo (Per­šin, 2020; Zupancic, 2020). Letalska naprava AIM (izvirno: abonentska kutija interfon i mešac) omo­goca komunikacijo med pilotom in kopilotom prek prikljucenih parov slušalk in mikrofonov. Prek AIM in VHF-radijske postaje tece tudi komunikacija s kontrolo letenja na zemlji ali posadkami v sosešcini. Na AIM so prikljuceni zvocni in svetlobni opozorilni signali s senzorjev na letalu, ki obvešcajo pi-lota, da je ukaz izpolnjen oziroma da je presežena kriticna meja nekega za 4..Napajana.je.bila.lahko.z.izmenicno.napetostjo.220.V,.z.enosmerno.napetostjo.iz.zunanjega.vira.(na.primer.avtomobilskega.akumulatorja).ali.iz.akumulatorske.baterije.12.V.iz.kompleta.naprave..V.komplet.naprave.sta.spadali.dve.anteni:.palicasta.za.hitro.vzpostavitev.zveze.ali.prenos.govornega.signala.iz.pogovorke.med.premikanjem.po.terenu.in.usmerjena.za.kakovostnejšo.zvezo.z.nepremicne.lokacije..V.tem.primeru.je.bila.antena.pritrjena.na.sestavljivi.antenski.drog,.ki.je.bil.prav.tako.del.kompleta.naprave.(prav.tam). Na uspešnost slovenske elektronske industrije po drugi svetovni vojni danes spominjajo v glavnem le še zbirke zbirateljev radijske tehnike. (foto arhiv: Alojz Šteiner) letenje pomembnega parametra. Naprava AIM je bila razvita v osemdesetih letih. Po koncanih preizkusih na testnem letalu je stekla proizvodnja. Nare­jenih je bilo vec kot 100 naprav (Gerkeš, 2020). VRTIO (izvirno: vazduhoplovna radio tehnicka izvidjacka oprema – letal-ska radiotehnicna izvidniška oprema) je bila nedvomno tehnološko najza­htevnejša elektronska naprava, razvita v osemdesetih letih za detekcijo in lokacijo radarjev. Sestavljala sta jo dva podsistema, in sicer podsistem za detekcijo, merjenje in analizo radarskih signalov, ki je bil pritrjen na lovsko--izvidniško letalo Orel, in zemeljski podsistem za sledenje letala, sprejem podatkov radarskih signalov ter obdelavo in prikaz rezultatov. V Iskri razviti podsistem za detekcijo, merjenje in analizo radarskih signalov je imel obliko cigare, dolg pet metrov in premera 0,6 metra, v skupni teži 350 kg. Z napra­vo je bilo mogoce prepoznati vsak radar in ga locirati na nekaj deset do sto metrov natancno, na razdaljah do nekaj sto kilometrov5. Narejena sta bila dva prototipa, ki pa sta ostala na vojaškem letališcu Batajnica. 5...Sprejem.radarskih.signalov.je.bil.razdeljen.na.pet.frekvencnih.obmocij.od.1.do.18.GHz,.s.po.tremi,.fazno.razmaknjenimi.antenami.na.vsakem.boku.cigare,.in.še.po.eno.v.kapi.in.repu,.s.katerimi.je.bilo.mogoce.izmeriti.vpadni.kot.radarskega.impulza.na.0,5o.do.1,2o.natancno..Vgrajena.elektronska.oprema.je.omogocala.meritve.frekvence,.amplitude,.ponavljalne.frekvence.impulzov.ter.njihovo.širino.v.realnem.casu..Tako.dobljeni.podatki.so.bili.procesorsko.obdelani.in.prek.HF.radijske.postaje.poslani.v.zemeljski.podsistem,.ki.je.na.njihovi.podlagi.dolocil.vrsto.in.tip.radarja.ter.izracunal.njegovo.lokacijo. Sklep Kot je razvidno iz prispevka, je slovenska elektronska industrija po drugi sve­tovni vojni kljub pomanjkanju naredila velik napredek in bila konec osemdesetih let prejšnjega stoletja blizu konkurenci v svetu. Tudi na podrocju vojaških komu­nikacij in antensko-navigacijskih sistemov je potem, ko je tudi JLA spoznala, da sta za razvoj vrhunske tehnologije potrebna tudi tehnicna tradicija in ustrezno okolje ter vanjo usmerila nekaj vec financnih sredstev, zacela pospešeno dohi­tevati razvitejše države, na nekaterih podrocjih pa jih tudi prehitevati. Žal je po razpadu Jugoslavije zaradi izpada financiranja in premajhne kriticne mase narocil prišlo tudi do razpada razvojnih ekip in preusmeritve proizvodnje na druga, donosnejša podrocja. Viri: Kovacev, Simeon, Matijašic, Zdenko, in Petrovic, Josip, 2008. Naucno istraživacki resursi i kapaciteti JNA, Polemos 9/06-1, str. 77–125. Vugrinec, Jože, Lavric, Andrej, 2004. Pol stoletja usmerjenih zvez v Sloveniji. Ljubljana, Iskra Transmission. Metrelove novice, 2016. Horjul, Metrel, d. d., julij 2016. Cebokli, Marko, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Gajšek, Stanko, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Gerkeš, Viljem, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Mrzlikar, Jože, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Narobe, Stane, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Peršin, Fedor, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Pirnovar, Bogdan, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Ranfl, Ivan, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Šolc, Leopold, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Zornada, Mitja, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Zupancic, Marko, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Žontar, Andrej, 2020. Pricevanje po e-pošti. Zapis hrani Silvester Staric. Jernej Bizjak NAKUP RADIJSKE OPREME RACAL V LETIH 1970/1971 Prihod na delo v Republiški sekretariat za notranje zadeve Oktobra 1967 sem dobil delo na takratnem Republiškem sekretariatu za notranje zadeve (RSNZ), v službi zvez v Ljubljani. Delal sem v oddelku za kratkovalovne zveze, kjer smo vzdrževali vse kratkovalovne naprave milice na obmocju Slovenije. V tem casu so se s posebne lokacije pri Ljubljani vsa nujna obvestila UNZ in postajam milice pošiljala dvakrat na dan po dogovor­jenih kratkovalovnih frekvencah prek oddajnikov 5 ali 20 kW. Februarja leta 1968 sem odšel na služenje vojaškega roka, služil sem kot radiotelegrafist v enoti za zveze v Ljubljani. Izbira in nakup nove radijske opreme Septembra 1969 sem se vrnil na delovno mesto v službi zvez na RSNZ, kjer sem z izboljšanim znanjem angleškega jezika in novo izkušnjo upora-be mobilnih vojaških zvez ter znanjem radiotelegrafije 1. razreda nadaljeval delo na podrocju kratkovalovnih zvez. Med mojo odsotnostjo se je zacelo posodabljanje radijskih UKV- in KV-zvez. Zaceli so se zametki uporabe pol-vodnikov (tranzistorske tehnike). Izbira opreme in odlocitev Vodja službe zvez, Jože Kuhar, je dobilo nalogo, naj izbere najustreznej­šo prenosno radijsko napravo za republiški štab za teritorialno obrambo, policijo in pokrajinske ter obcinske upravne enote, ki bo preprosta za upravljanje, avtonomna in primerna za vzdrževanje. Za koga izbiramo ra­dijsko opremo, takrat nismo vedeli. Na izbiro so bile naprave Iret, Collins, Tadiran in Racal. Po nastavitvenih postopkih in preizkusu vzpostavljanja zvez na razlicnih kratkovalovnih frekvencah ter po preprostosti postavljanja in uglaševanja smo izbrali radijsko napravo Racal TRA-921, ki je bila naj­primernejša za vse zahteve terenske uporabe. Najvecje prednosti radijske naprave so bile preprosto upravljanje, maj­hna teža, velika avtonomija, frekvencno obmocje od 2 do 8 MHz in raznolik pribor v opremi. Radijska naprava je bila integrirana v nahrbtni izvedbi kot »manpack«, izhodne moci 5 ali 20 vatov enobocnega prenosa brez nosilne frekvence, kar je zagotavljalo dober izkoristek energije in veliko avtonomijo. Naprava je imela inovativen in edinstven tranzistoriziran sintetizator, ki je delil frekvenco po 1 kHz, kar je omogocilo izbiranje frekvenc v korakih po 1 kHz. To je bila idealna rešitev za preprosto upravljanje in veliko natancnost ter stabilnost izbrane frekvence brez nosilca, na USB-telefoniji in radiotelegrafiji ali LSB-telefoniji ali radiotelegrafiji, pa tudi z amplitudno modulacijo (AM). Prenosni komplet je vseboval radijski del s privijaceno nikelj-kadmijevo baterijo (NiCd) v spodnjem delu, prenosni nahrbtnik s priborom, telegraf­sko tipkalo, naglavne slušalke z mikrofonom in telefonsko slušalko, zložljivo vecdelno bicasto anteno z upogljivim nosilcem, dipolno žicno anteno, pri­padajoc koaksialni kabel in ozemljilo. V dodatnem priboru je bil 220-voltni napajalnik z zvocnikom, polnilnik 18-voltnih NiCd-baterij, rezervna NiCd-ba­terija in navodila za ravnanje z napravo. Navodilo sem prevedel iz angleškega jezika in ga prilagodil slovenskemu ravnanju s prenosno napravo. Vodstvo službe zvez RSNZ je predlagalo predstavnikom RSLO ter Glav­nega štaba za splošni ljudski odpor, pozneje je bil to štab teritorialne obram-be, da potrdijo predlagano izbiro strokovne skupine. Zacele so se priprave za poskusni nakup opreme Racal angleškega proizvajalca. V tovarni Racal 1970, v sredini Jernej Bizjak (foto arhiv: Jernej Bizjak) Prenosni komplet Racal TRA-921 (foto: Jernej Bizjak) Predstavitev prenosnega radijskega kompleta S predstavniki RSLO in RSNZ smo se udeležili predstavitve prenosnega kompleta Racal TRA-921 na vojni lokaciji Generalštaba JLA v Foci. S služ­benim vozilom RSNZ smo se odpeljali Anton Cvelbar, Rudolf Peteh in jaz. Zadolžen sem bil, da vojaškemu vrhu predstavim komplet TRA-921 in nje­govo prakticno uporabo na terenu. Z nekaj radioamaterskega znanja smo zjutraj pred predstavitvijo ugotovili, da bo najboljša nastavitev nekje okrog 3 in 4 MHz na SSB-podrocju. Z dežurnim operaterjem v centru zvez RSNZ v Ljubljani sva se prej dogovorila, da preizkusiva kakovost zveze z 20-vatnim prenosnim kompletom in palicasto bic anteno ter radiotelefonsko slušalko. Zveza je bila odlicna. V dolini, na plošcadi pred vhodom v utrjen zvezni vojaški center, smo pri­bližno desetim oficirjem in predstavnikom Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo najprej predstavili elemente kompleta, pripravo na zvezo in nato vzpostavitev zveze. Po pozivu se je dežurni operater v Ljubljani takoj javil in zveza je bila odlicna. Predstavniki GŠ JLA niso verjeli, da je vzpostavljena di­rektna radiotelefonska zveza v Ljubljano. Za njeno preverjanje so na zahtevo prisotnih vzpostavili induktorsko telefonsko zvezo s centrom zvez v Ljubljani, tako da so se lahko prepricali v resnicnost kakovosti komunikacije. Izbira uvoznika opreme Racal Uvoznik opreme je bila Elektrotehna Ljubljana. Opravili smo nekaj stro­kovnih obiskov v tovarni Racal v Bracknellu, nato pa smo v letih 1970/71 prevzeli opremo pri proizvajalcu. Njene kolicine se ne spominjam natancno. Ob naslednjem prevzemu smo prevzeli še 100-vatne linearne ojacevalnike z napajalniki, antenskimi enotami in 28-vatnimi NiCd-akumulatorji ter polnil­niki, ki so bili že univerzalni za polnjenje 18- in 28-vatnih akumulatorjev. Vso opremo smo prevzeli po MIL-standardih, kar je dobavitelju povzrocilo kar precej preglavic pri zahtevani vodotesnosti, mehanski trdnosti in odpornosti na pospeške in vibracije. Proizvajalec je vse pripombe upošteval in odpravil pomanjkljivosti v nekaj dneh in noceh. Po vrnitvi iz Anglije, po opravljenem prevzemu opreme Racal, sem bil z osebnim soglasjem republiškega sekretarja sprejet v službo za obrambne priprave RSNZ, v njegovem kabinetu. Prevzel sem nalogo organizacije izobraževanja in usposabljanja rezervnih pripadnikov, ki so zagotavljali radijske zveze civilnega sektorja (pokrajin in obcin) ter enote za zveze republiškega vodstva. Dopolnitev s sredstvi zvez smo izvedli z VHF-prenosnimi napravami Stor-no CQM in CQP 600, ki smo jih po posebnem projektu kupili v Kbenhavnu in uvozili prek zastopstva Avtotehne in uvoznika Emona Commerce. Sistem zvez je bil projektiran kot povsem prenosni avtonomni sistem z repetitorskimi napravami, ki so omogocale zanesljivo povezavo med eno­tami za zveze za potrebe republiškega vodstva. Naprave so omogocale predvsem prenos govora. Opremo smo po posebnem projektu za terensko podporo prevzeli pri proizvajalcu Storno Kbenhavn, servisiranje pa je za­gotavljala Avtotehna v Ljubljani. Sodelovanje na republiških vojnih vajah civilnega sektorja V letih od 1972 do 1975 smo z vojaškimi obvezniki v sestavi enote za zveze službe za mobilizacijske zadeve RSNZ sodelovali na vec pokrajinskih (in zvezni) vojaških vajah na obmocju Blok, Rakitne, Bloške Police, pa tudi Karlovca in Trdinovega vrha. Mobilni radijski sistem je bil preizkušen na vojaških vajah v Sloveniji in uporabljen tudi na Hrvaškem na zvezni vojaški vaji Jesen-74, na kateri je sodelovalo celotno republiško vodstvo. Moj status je bil vodenje centra zvez za slovensko vodstvo. V polni sestavi je sodelovala je enota RSNZ za krip­tozašcito. Usposabljanje rezervnih vojaških obveznikov Rezervni vojaški obvezniki, ki so bili razporejeni v enoto republiškega centra zvez, so bili odlicni radiotelegrafisti in telefonisti, ki so nestrpno ca­kali vsak poziv na usposabljanje, saj smo jim vedno zagotovili popolno ne­kajdnevno oskrbo v planinskih postojankah, okrog katerih smo postavili te­renski center zvez z opremljenimi terenskimi vozili. Iz njih smo vzpostavljali radiotelefonske in radiotelegrafske zveze med pokrajinskimi in obcinskimi centri zvez. Vsem udeležencem usposabljanja je bila zagotovljena refun­dacija stroškov v njihovih delovnih organizacijah za cas njihove odsotnosti. Rezerviste smo spodbujali, da so se vkljucili v bližnje radioklube, osebno pa sem bil obcasno prisoten v radioklubu policijske šole v Tacnu YU3DMU, ker sem stanoval pod Šmarno goro. Mislim, da sem imel znak YU3JB in pozneje S52JB. Oprema mobilnih centrov Vsa mobilna oprema, ki smo jo projektirali za vozila, je bila vgrajena v terenska vozila Land Rover. Sestavni deli opreme so bili še elektricni gene­rator, pnevmatski nosilec anten CLARC in UKV-telefonske naprave Storno CQP600 in CQM600, s katerimi smo prek repetitorjev posredovali tele­fonske zveze, pozneje pa tudi kriptirane vsebine s telegrafskimi sistemi, in seveda z vso opremo Racal TRA-921 – 100 W. Predaja dolžnosti leta 1975 in novim izzivom naproti Julija 1975 sem se odlocil za nov izziv in odhod na Združeno PTT pod-jetje Slovenije, kjer sem prevzel naloge varnosti, obrambe in zašcite v PTT­-sistemu. Dolžnost sem predal Tinetu Brajniku in Jakobu Klunu, upravljalcu tehnicnega dela opreme. Franci Knaflic, Alojz Šteiner in Tine Brajnik PREGLED KLJUCNIH LJUDI NA DOLŽNOSTIH VEZISTOV V SLOVENSKIH UPRAVNIH ZVEZAH IN TERITORIALNI OBRAMBI Uvod Ta prispevek je poskus prikaza strukture upravnih zvez in zvez Teritorialne obrambe ter zasedbe vodstvenih dolžnosti vezistov v obdobju 1975–1991. Najprej prikažemo strukturo in zasedbo vodstvenih dolžnosti vezistov v t. i. upravnih zvezah, od republiške prek pokrajinske do obcinske ravni. Zatem prikažemo veziste v strukturi Teritorialne obrambe od leta 1975 do 1991, prav tako po ravneh organiziranosti. Prispevek temelji na dostopnih virih in podatkih, ki smo jih zbrali nepo­sredno od še živih udeležencev in poznavalcev za obmocja takratnih obcin ter pokrajin, bodisi prek telefonskega pricevanja, pricevanja po elektron-ski pošti in s poizvedovanjem zaradi preverjanja. Uporabljene pa so tudi ohranjena uradna evidenca RŠTO – Zasedenost formacijskih položajev v RŠTO, PŠTO, OŠTO in 30. razvojni skupini (pred oktobrom 1990) (MO RS, 1993) ter evidence, ki jih hranijo posamezniki. Pri odsotnosti primarnih do-kumentov smo za preverjanje posameznih podatkov uporabili vec pricevanj nekdanjih zaposlenih v upravnih organih za ljudsko obrambo in pripadnikov teritorialne obrambe. Vire podatkov navajamo pri sprotnih opombah. K metodologiji prikazovanja je treba navesti, da smo posameznike pred­stavili z imenom in priimkom, obicajno tudi z oznako, ali gre za castnika ali podcastnika oziroma aktivno vojaško osebo (AVO), pripadnika v stalni sestavi ali rezervista. K temu pa v oklepaju dodajamo leto zacetka in konca opravljanja dolžnosti. Tam, kjer je pri posameznem elementu organizacijske strukture dolžnost opravljalo vec oseb, jih navajamo po casovnem zapored­ju. Tako predstavljamo karierne poti in prehod kadrov iz sistemov v pretekli skupni državi v novo državo, kar je specificen kazalnik kadrovskega kapi­tala. To pa pomeni tudi, da drugih kadrov preprosto ni bilo, kar je bilo za strokovnost in predhodno usposobljenost vezistov še kako pomembno. Še neraziskani primeri o obdobju zasedanja dolžnosti so oznaceni z vprašajem (?), tam, kjer nismo pridobili informacij, pa ni podatka. Upravne zveze na republiški ravni Prikaz kadrovske zasedbe kljucnih ljudi na dolžnostih vezistov v slovenskih vojnih in pozneje upravnih zvezah zacenjamo leta 19761. Tega leta je bil sprejet novi republiški Zakon o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76). Ta je za podrocje ljudske obrambe in vodenja splošnega ljudskega odpora (SLO) predvideval ustanovitev vojnih zvez od republike do obcine. Obdobje po letu 1976 je tako prvo obdobje v našem prikazu. Treba je izpostaviti še, da so se voj­ne zveze na pokrajinski ravni za t. i. vojna vodstva pokrajin zacele vzpostavljati že v casu od leta 1971 do leta 1973, ko so bili oblikovani pokrajinski odbori za SLO. Ti leta 1976 skladno z dolocili novega republiškega zakona delujejo naprej in so usklajeni s pokrajinsko organiziranostjo teritorialne obrambe. Pokrajinska orga­niziranost se je s šestih pokrajin v zacetku leta 1980 povecala na 12 pokrajin. Leto 1980 smo vzeli tudi za zacetek drugega obdobja, ceprav je bil nov republiški zakon s podrocja obrambe sprejet leta 1982, in sicer Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozašciti (Uradni list SRS, št. 35/82). Ta zakon dopolnjuje implementacijo dotedanjega koncepta (SLO) v koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozašcite (SLO in DS). Za zagotovitev vodenja družbenopoliticnih skupnosti v izrednih razmerah ali vojni se krepi organizacija vojnih zvez, od leta 1982 dalje upravnih zvez, ki so po odlocitvi Sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozašcito pri predsedstvu Republike Slovenije delno delovale že v miru. V tem obdobju je v Sloveniji najprej 60 obcin, od leta 1982 pa 65. Tretje obdobje je povezano s spremembami, nastalimi z demokraticnimi volit­vami aprila 1990 in novo oblastjo maja 1990, traja pa do razglasitve neodvisne države Republike Slovenije in prek osamosvojitvene vojne vse do leta 1994, ko pride do spremembe lokalne organiziranosti v državi. Pomembno je izpostaviti, da so bili z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o splošni ljudski ob-rambi in družbeni samozašciti (Uradni list SRS, št. 9/90) ukinjeni komiteji za SLO in DS na vseh ravneh dotedanje organiziranosti ter pokrajinski odbori. S tem je bila vmesna pokrajinska raven upravnih zvez (za primer vojne) ukinjena že jeseni leta 1990. Poleg tega se je jeseni 1990 število obcin zmanjšalo s 65 na 62. Nova država pa je z razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti na državni ravni spreme­nila republiške sekretariate in komiteje v ministrstva. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in kadri za vojne in upravne zveze V Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo so bili v obdobju 1976– 1980 za vprašanje zvez in kriptografsko zavarovanje odgovorni: pomocnik 1..Zbrane.podatke.hrani.Tine.Brajnik. sekretarja Anton Cvelbar, polkovnik v pokoju, samostojni svetovalec za zve­ze Rudi Peteh, svetovalec za radijske zveze Tine Brajnik, Janez Škufca, svetovalec za kriptozašcito, in Jakob Klun, ki je skrbel za tehnicna sredstva zvez. V Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo so bili v obdobju 1980– 1990 za vojne zveze (od leta 1982 upravne zveze) in druga vprašanje zvez in kriptografskega zavarovanja odgovorni: pomocnik sekretarja Ivo Primc do leta 1988, nato Dušan Kumer, poslovna sekretarka je bila Anica Hribar. So-delavci so bili: za republiški odred za zveze polkovnik Viktor Orehek in Stane Vadnjal, za žicne zveze Damir Istenic, za radijske zveze Tine Brajnik do leta 1983, nato do leta 1991 nacelnik Republiškega centra za obvešcanje, za kriptozašcito Janez Škufca, za službo opazovanja, javljanja, obvešcanja in alarmiranja (OJOA) major Tihomir Mirkovic, nato Jože Križnik ter pozneje Jože Peteh. Vodja oddelka za projektiranje in vzdrževanje je bil Jože Štuf­lek, njegovi sodelavci so bili Stane Kocjancic, Marjan Lebenicnik, Rade Todorovic, Tomaž Kastelic, Borut Voga in Miloš Dermota. Po letu 1987 je vodjo oddelka nadomestil Pavel Žakelj. Namesto Tomaža Kastelica je prišel Roman Klemenc, za vozni park je skrbel Rafael Což. V Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in pozneje na Ministrstvu za obrambo je bil v obdobju 1990–1991, med osamosvojitveno voj-no in do oktobra 1991 za upravne zveze ter kriptografsko zavarovanje in prenašanje zaupnih podatkov odgovoren pomocnik sekretarja in direktor Uprave za informatiko in telekomunikacije Stanislav Praprotnik. Preostali so-delavci so bili že zgoraj omenjeni. Sektor za zveze je bil po novi organizaciji V. uprava Ministrstva za obrambo, imenovana tudi Uprava za informatiko in telekomunikacije (UIT). V Republiški koordinaciji je deloval Stanislav Praprotnik, za vprašanja zvez in zavarovanje prenosa tajnih podatkov med delovanjem koordinacije pa je skrbel Tine Brajnik. Za tehnicno podporo so skrbeli strokovni delavci sektorja zvez. Republiški odred za zveze 1976–1991 Poveljniki Republiškega odreda za zveze (ROZ) v obdobju od leta 1976 do leta 1991 so bili: - Peteh Rudi, polkovnik (1976–1981), - Viktor Orehek, polkovnik (1981–1991) in - Jože Štuflek (1991–1992), ki je odred vodil kot namestnik. Upravne zveze in kadri na pokrajinski ravni Aprila 1972 so z uredbo o ustanovitvi, organizaciji in delovanju pokra­jinskih odborov v SRS dolocili delovanje in pristojnosti šestih pokrajinskih odborov (PO) za splošni ljudski odpor (SLO). Ti organi bi imeli naloge v vojni in bi med vojno predstavljali oblastne organe na stopnji med republi­ko in obcino. Ustanovljeni so bili pokrajinski odbori Primorske, Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske ter Zahodnoštajerske in Vzhodnoštajerske pokrajine (Bolfek, 2010, str. 30). Obdobje 1976–1980 Pokrajinski odbor Primorske v Novi Gorici je v vojni organiziranosti do zacetka leta 1980 z republiškim vodstvom povezoval obcine Ajdovšcina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin. Obcine na obali so bile povezane tudi v obalno skupnost obcin. Pokrajinski odbor Ljubljana v Ljubljani je v vojni organiziranosti do zacetka leta 1980 z republiškim vodstvom povezoval obcine Cerknica, Domžale, Kamnik, Logatec, Vrhnika in mesto Ljubljana z obcinami Ljublja­na Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Vic Rudnik in Ljubljana Šiška. Pokrajinski odbor Gorenjske v Kranju je v vojni organiziranosti z repub­liškim vodstvom povezoval obcine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržic. Pokrajinski odbor Dolenjske v Novem mestu je v vojni organiziranosti do zacetka leta 1980 z republiškim vodstvom povezoval obcine Crnomelj, Grosuplje, Krško, Kocevje, Litija, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Pokrajinski odbor Zahodnoštajerske pokrajine v Celju je v vojni orga­niziranosti do zacetka leta 1980 z republiškim vodstvom povezoval obcine Brežice, Celje, Dravograd, Hrastnik, Laško, Mozirje, Ravne na Koroškem, Sevnica, Slovenj Gradec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Tr-bovlje, Zagorje ob Savi in Žalec. Pokrajinski odbor Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru je v vojni organiziranosti do zacetka leta 1980 z republiškim vodstvom povezoval ob­cine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi in Slovenska Bistrica ter Slovenske Konjice. Ce so na zacetku pokrajinski odbori predstavljali le obliko delovanja za t. i. vojna vodstva pokrajin, so ti kmalu dobili svojo organizacijsko, kadrovsko in tudi materialno strukturo. S spremembo regionalizacije Slovenije pa se je vecala tudi vloga pokrajin. Obdobje 1980–1990 Pokrajinski odbor Dolenjske v Novem mestu je v vojni organiziranosti v obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obcine Crnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Pokrajinski odbor Gorenjske v Kranju je v vojni organiziranosti obdob­ju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obcine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržic. Pokrajinski odbor Koroške v Slovenj Gradcu je v vojni organiziranosti v obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obcine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Pokrajinski odbor Ljubljanske pokrajine v Ljubljani je v vojni organizira­nosti v obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obcine Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kocevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika Pokrajinski odbor mesta Ljubljana v Ljubljani je v vojni organiziranosti obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval ljubljanske obcine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vic Rudnik. Pokrajinski odbor Notranjske v Postojni je v vojni organiziranosti v ob-dobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obci­ne Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica. Pokrajinski odbor Pomurja v Murski Soboti je v vojni organiziranosti v obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obcine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Pokrajinski odbor Posavja v Brežicah je v vojni organiziranosti v ob-dobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obci­ne Brežice, Krško in Sevnica. Pokrajinski odbor Južnoprimorske pokrajine v Kopru je v vojni orga­niziranosti v obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obcine Izola, Koper, Piran in Sežana. Pokrajinski odbor Severnoprimorske pokrajine v Novi Gorici je v vojni organiziranosti v obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vod­stvom povezoval obcine Ajdovšcina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. Pokrajinski odbor Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru je v vojni organiziranosti v obdobju od leta 1980 do septembra 1982 z republiškim vodstvom povezoval obcine Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Ma-ribor. Ko je leta 1982 prišlo do razdelitve mestne obcine Maribor, pa tudi z obcinami Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor in Maribor Tezno. Pokrajinski odbor Zahodnoštajerske pokrajine v Celju je v vojni orga­niziranosti v obdobju od leta 1980 do konca 1990 z republiškim vodstvom povezoval obcine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Glede na to, da pokrajinski odbori niso imeli stalne kadrovske popolnjenosti, razen vodje obrambnih priprav v pokrajinskem odboru, tudi ni bilo zaposlenih vezistov. Naloge vezistov so na pokrajinski ravni najveckrat opravljali referenti za zveze iz obcine, v kateri je bil pokrajinski odbor, ter poveljniki enot za zveze pokrajin. Sta pa bila kot vezista zaposlena v PO Zahodnoštajerske pokrajine Janez Oman in v mestu Ljubljana Valentin Marinko. Upravne zveze in kadri na obcinski ravni Število obcin se je v opazovanem obdobju (1976–1991) s 60 povecalo na 65 leta 1982 in se konec leta 1990 ustalilo na 62. Organizacijske enote na podrocju obrambe v obcinah so imele v razlicnih razvojnih obdobjih razlicne nazive, od oddelkov ali sekretariatov za ljudsko obrambo do upravnih organov za obrambne zadeve. Za to podrocje je znacilna tudi postopna profesionalizacija dolžnosti vezistov v obcinah. Njihov uradni naziv je bil najpogosteje referent za zveze, kriptozašcito in službo za OJOA oziroma referent za zveze, službo OJOA in kriptozašcito. Obcine so organizirale in opremljale ter popolnjevale tudi obcinske vode za upravne zveze. Delo referentov v obcinah po letu 1976 do leta 1991 so opravljali: - v Ajdovšcini Miodrag Jovanovic, - v Brežicah Janez Dejak, - v Celju Franc Macek in Josip Zilinski za službo OJOA, - v Cerknici Jože Arko, - v Crnomlju Jože Švajger, - v Domžalah Oto Hozjan, - v Dravogradu Franc Praznik, - v Gornji Radgoni Jože Vaupotic, - v Grosupljem Jože Jamnik, - v Hrastniku Vili Zaletel, - v Idriji Marjan Povšnar, - v Ilirski Bistrici do leta 1978 Rado Jurac, nato Rajko Kranjec, Iztok Prosen in Radivoj Šajn, - v Izoli Rozman Franc, Celestin Kleva in Srecko Bogatec, - na Jesenicah Cveto Erman, - v Kamniku Rafael Zagoricnik, - v Kocevju Janez Hering, - v Kopru Aleksander Rutar, Boris Markežic in Elvin Maršic za OJOA, - v Kranju Peter Mauser, - v Krškem Milan Zorko, - v Laškem Janko Franetic, - v Lenartu Drago Roškaric, - v Lendavi Miroslav Sankovic, - v Litiji Marko Mlinar, - v Ljubljani Bežigrad Ljubo Dobaj, - v Ljubljani Center Roman Kolar, - v Ljubljani Moste Polje Vinko Trebše, - v Ljubljani Šiška Janko Damjan, - v Ljubljani Vic Rudnik Janko Kovše, - v Ljutomeru Miran Blagovic, - v Logatcu Tone Arh, - v Mariboru Ernest Harc in Aleksander Hren za službo OJOA, - v Metliki Jože Hocevar, - v Mozirju Božo Križnik, - v Murski Soboti Štefan Barbaric, - v Novem mestu Dominik Gutman, nato Silvo Polak in pozneje Zoran Ravbar, - v Novi Gorici Miran Gorkic, - v Ormožu Boris Verbancic, - v Piranu Nikola Živanovic in Edvard Gerželj, - v Postojni Pepi Sajovic, - na Ptuju Boško Djurica, nato Srecko Jurgec, - v Radljah ob Dravi Miloš Pecoler - v Radovljici Brane Ambrožic, od leta 1982 Jože Olaj, - v Ravnah na Koroškem Silvo Ozimic, - v Ribnici Borut Kozina, - v Sevnici Cveto Bergant, - v Sežani Jože Bevcic, - v Slovenj Gradcu Francišek Zavašnik do leta 1980, nato Brane Škedelj, - v Slovenski Bistrici Franc Pešak in Slavko Brumec, - v Slovenskih Konjicah Tone Arnuš, od leta 1985 Boris Podvršnik, - v Šentjurju pri Celju Edo Peperko in Janko Cerkvenik, - v Škofji Loki Janko Platiše, - v Šmarju pri Jelšah Dominik Novak in Franci Sinkovic, - v Tolminu Slavko Golob, - v Trbovljah Tone Cešnjevar, - v Trebnjem Nace Hribar do leta 1985, nato Jože Zupan, - v Tržicu Janez Perko, - v Velenju Zdenko Zajc, - na Vrhniki Vilko Oblak do leta 1985, nato Ivo Maglica, - v Zagorju ob Savi Marino Brvar, - v Žalcu Miran Krajšek do leta 1990, nato Stane Skok. Glede na precejšnjo casovno oddaljenost ni bilo mogoce dobiti tocnih terminov opravljanja dela referentov za zveze. Poleg tega so v nekaterih ob­cinah navedeni referenti opravljali tudi druge naloge oziroma so bili razpore­jeni na druga delovna mesta in so poleg tega opravljali tudi naloge vezistov. Teritorialna obramba in kadri za zveze na republiški ravni 20. novembra 1968 je Izvršni svet Skupšcine SRS sprejel odlok o usta­novitvi glavnega štaba za splošni ljudski odpor, kar se najpogosteje oznacu­je za zacetek oblikovanja republiške teritorialne obrambe v konceptu sploš­nega ljudskega odpora. Konceptualno in normativno je bil SLO uveljavljen leta 1969, ko so bili sprejeti politicne odlocitve o obrambnem preustroju in Zakon o ljudski obrambi SFRJ, ki so republikam prinašali nove in dodatne pristojnosti na podrocju obrambe in odpora v vojnih razmerah. O zacetkih in obdobju 1969–1975 Za zacetno obdobje, za katero je bilo znacilno organiziranje teritorialnih sil, pa je bilo treba v obcinah najprej prevzeti tiste strukture, ki so bile po­vezane s takratnimi vojaškimi komandami obcin oziroma mest ter izvedbo mobilizacije in jih je zvezna armada predajala republikam. Temu je sledilo oblikovanje partizanskih odredov po vsej Sloveniji, ki so v zacetnem obdob­ju bili podrejeni glavnemu štabu za SLO. Hkrati so tekli popolnjevanje glav­nega štaba in oblikovanje conskih štabov za splošni ljudski odpor ter njihova kadrovska popolnitev, tako v stalni kot rezervni sestavi. Podpolkovnik Ivan Pavlin je bil prvi nacelnik za zveze v GŠ za SLO, zaposlen od leta 19712. Ma­jor Marjan Vidmar, pomocnik za tehniko zvez, je bil zaposlen od leta 19743. Vodnik Franci Knaflic je bil v Glavnem štabu za SLO zaposlen od 31. av-gusta 1972, in sicer za zadeve kriptozašcite. V Novi Gorici je bil v istem ob-dobju podpolkovnik Venceslav Poljanec nacelnik za zveze in kriptozašcito v conskem štabu za SLO4. Po pricevanjih lahko sklepamo, da so se dolžnosti vezistov v stalni sestavi, tudi zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov, pocasi 2..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.3..Prav.tam....Zasedenost.formacijskih.položajev.v.RŠTO,.PŠTO,.OŠTO.in.30..RSk.(MO.RS,.1993).in.Zaposleni.v.stalni.sestavi.teritorialne.obrambe.Primorske-Severnoprimorske.1969–1994.(Berginc,.2018a). popolnjevale5. V zacetnem obdobju je odgovornost na podrocju zvez slone-la na poveljniškem kadru v štabih za SLO in poveljstvih partizanskih enot, kot so jih takrat imenovali. Pri Glavnem štabu za SLO je bila oblikovana ceta za zveze. O poveljnikih ni podatkov. Leta 1974 je bila za potrebe RŠTO formirana mirnodobna enota za zve­ze »odeljak veze RŠTO«. Enota, ki ji je poveljeval podcastnik JLA, je bila sestavljena iz vojakov kljucnih specialnosti za zveze, podrejena pa je bila 308. polku za zveze v vojašnici Ljube Šercerja v Ljubljani6. RŠTO 1975–1979 in zašcitna enota republiškega vodstva Nacelnik odseka za zveze in kriptozašcito v RŠTO SR Slovenije v ob-dobju 1975–1979 je bil pripadnik stalne sestave, podpolkovnik Ivan Pav­lin (1971–1978)7, za njim pa podpolkovnik/polkovnik (AVO) Milan Mežnar (1978–1990). V odseku za zveze in kriptozašcito sta v stalni sestavi delovala še pomocnik za tehniko zvez major Marjan Vidmar (1974–1977) in referent za kriptozašcito podporocnik/porocnik (AVO) Franci Knaflic (1972–1990). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij sta opravljali podcastnici Vero­nika Beti (1976–1990) in Slavka Pavlin (1977–1990), obe iz administrativ­nega odseka8. Pri RŠTO je bila oblikovana ceta za zveze. Tocnih podatkov o poveljnikih iz tega obdobja ni.9 61. brigada TO je kot republiška zašcitna enota delovala od leta 1973 do leta 1982. Brigada je imela tudi mirnodobno (stalno) sestavo, tako kot conski štabi za SLO in pozneje pokrajinski štabi za TO. Mirnodobno sestavo je vodil nacelnik poveljstva, ker je bil poveljnik brigade v sestavi GŠ za SLO/RŠTO. Formacijsko mesto referenta za zveze v poveljstvu brigade ni bilo popolnje­no.10 Poveljnik voda za zveze je bil porocnik/stotnik Leon Šporcic (1978– 5...Svojevrsten.primer.»prvega.zaposlenega.vezista«.v.TO.je.rezervni.castnik,.Jonaš.Ludvik.(roj..1942).iz.Hodoša..Ta.je.17..decembra.1968.s.tajnikom.Skupšcine.Obcine.Murska.Sobota.podpisal.pogodbo.(SO.MS,.št..11-13/68-1).o.obcasnem.delu.na.oddelku.za.narodno.obrambo,.ki.traja.od.15..novembra.do.konca.leta.1968..Po.tem.so.ga.zaposlili.za.stalno,.najprej.za.podrocje.materialno-tehnicnih.zadev.pri.vodji.priprav.za.SLO,.kasneje.kot.pomocnika.komandanta.za.zaledje.v.OŠTO.Murska.Sobota..V.75..obmocnem.štabu.TO.je.poklicno.opravljal.naloge.pomocnik.nacelnika.štaba.za.zveze.in.usposabljanje.(od.1..6..1991.do.31..7..1992),.zatem.pa.do.upokojitve.referenta.za.rodove.(od.1..8..1992.do.1995),. 6..Zapis.Franci.Knaflic,.2021. 7...Vpisano.je.celo.obdobje.opravljanja.te.dolžnosti.v.TO..Na.enak.nacin.je.to.zapisano.v.nadaljevanju.za.vse. posameznike.. 8..Vsi.podatki.iz.Zapisa.Francija.Knaflica,.2021. 9.Vodil.naj.bi.jo.Anton.Žnidaršic.ali.Dušan.Klancar.(Zapis.Franci.Knaflic,.2021). 10..Zapis.Franci.Knaflic,.2021. 198?)11, ki je opravljal tudi naloge referenta za zveze v poveljstvu brigade. Oddelki za zveze so bili tudi v vseh štirih bataljonih in tankovskem bataljonu. RŠTO od 1980 do 28. septembra 1990 in zašcitna enota republiškega vodstva V odseku za zveze in kriptozašcito v RŠTO v SR Slovenije so bili v obdob­ju 1980–1990 (september 1990) zaposleni12: - nacelnik za zveze in kriptozašcito je bil polkovnik (AVO) Milan Mežnar (1978–1990), - pomocnika za zveze sta bila major (AVO) Ivan H. Kukec (1982–1983) in za njim major (AVO) Ciril Bohinec (1984–1987), za tem je bilo delovno mesto nepopolnjeno od leta 1988 do 1990, - pomocnik za kriptozašcito je bil kapetan/major (AVO) Franci Knaflic (1972–1990), - tehnik za vzdrževanje telefonsko-telegrafskih sredstev je bil višji vodnik Jo-žef Franc Kadunc (1986–1990), formacijskega mesta pred tem ni bilo. V zalednem sektorju je bil pomocnik za vzdrževanje sredstev zvez in elek­tronike zastavnik Miloš Miloševic (197?–1990). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij sta opravljali podcastnici Ve­ronika Beti (1976–1990) in Slavka Pavlin (1977–1990), obe iz administra­tivnega odseka13. Poveljnik cete za zveze pri RŠTO je bil porocnik/kapetan Miro Jesenšek (198?–1990)14. S preoblikovanjem brigad je bila 61. brigada TO kot republiška zašcitna enota preoblikovana in maja 1982 preimenovana v Brigado TO Edvarda Kardelja Krištofa. To ime je obdržala do leta 1985, ko se je preimenovala v 27. zašcitno brigado TO. Njena stalna sestava (do 12 oseb) je delovala v 30. razvojni skupini, vendar v njej ni bilo vezista, to mesto so še naprej popolnjevali iz rezerve. Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala pripadnica stalne sestave, podcastnica Stanka Kep15. Formacijsko mesto referenta za zveze v brigadi v obdobju 1980–1990 ni bilo popolnjeno16. Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil stotnik Leon Šporcic 11..Prav.tam.12..Zasedenost.formacijskih.položajev.v.RŠTO,.PŠTO,.OŠTO.in.30..RSk.(MO.RS,.1993).13..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.14..Prav.tam.15..Prav.tam.16..Prav.tam. (1978–198?)17, ki je istocasno opravljal tudi naloge referenta za zveze v po­veljstvu brigade. Oddelki za zveze so bili tudi v vseh treh bataljonih. Kadri za zveze na pokrajinski ravni 1969–1975 Pokrajinska raven je imela v organiziranosti teritorialne obrambe vedno pomembno vlogo. Še vec, razmejitev republike na pokrajine v pogledu ob-rambe in oboroženega boja je bila velikokrat izhodišce tudi za druge te­ritorialne razmejitve. Dodati je treba izjemno dinamiko sprememb pri tem vprašanju. V pogledu kadrov za zveze je bila pokrajinska raven zadnja, ki je imela zaposlene v stalni sestavi na podrocju zvez. Conski štabi za splošni ljudski odpor in njihova sestava Conskih štabi so se zaceli oblikovati leta 1969, zadnji je bil ljubljanski conski štab, ki so ga oblikovali leta 1973 (Bolfek, 2010, str. 30). Conski štabi za splošni ljudski odpor (CŠ za SLO) in poveljstva partizanskih enot v obcinah so imeli t. i. vojno sestavo in zaposlene v stalni sestavi. Na zacetku so to bili vodje priprav za SLO, ki so bili prvi zaposleni in so imeli vojaški ra­zpored ter naloge v conskih štabih ali poveljstvih. Število zaposlenih v con-skih štabih in poveljstvih se je postopoma povecevalo. Dolžnosti nacelnikov za zveze in kriptozašcito so se zacele popolnjevati leta 1972, najprej v conskih štabih za SLO Primorske, nato pa se je popolnjevanje nadaljevalo leta 1974, ko so z aktivnimi vojaškimi osebami popolnili vsa preostala delovna mesta v conskih štabih za SLO. Z oblikovanjem conskih štabov za SLO so se oblikovali tudi vodi za zveze, za katere pa ni podatkov o njihovi kadrovski popolnjenosti.18 Na obmocju Primorske je bil ustanovljen Conski štab za splošni ljudski odpor s sedežem v Novi Gorici. Nacelnik za zveze in kriptozašcito v štabu je bil pripadnik stalne sestave, podpolkovnik Venceslav Poljanec (1972– 1975)19. Conski štab je vzdrževal zveze s Severnoprimorskim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na tolminskem obmocju in s Srednjeprimorskim par-tizanskim odredom (poveljstvo in štirje bataljoni) na novogoriškem in ajdovskem obmocju ter jim poveljeval. Enako je veljalo za Južnoprimorski partizanski odred (poveljstvo in trije bataljoni) na postojnskem obmocju in Istrski partizanski odred (poveljstvo in dva bataljona) na obmocju skupnosti obalnih obcin. 17..Prav.tam.18..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.19..Zaposleni.v.stalni.sestavi.teritorialne.obrambe.Primorske-Severnoprimorske.1969–1994.(Berginc,.2018a). Na obmocju Ljubljane in okolice je bil kot zadnji leta 1973 ustanovljen Conski štab za splošni ljudski odpor s sedežem v Ljubljani. Nacelnik za zve­ze in kriptozašcito v štabu je bil pripadnik stalne sestave, major (AVO) Josip Rukavina (1974–1976)20. Conski štab je vzdrževal zveze z Dolomitskim partizanskim odredom (po­veljstvo in trije bataljoni) na širšem obmocju Vrhnike in Dolomitov. Povelj­nik voda za zveze v Dolomitskem odredu je bil višji vodnik Anton Sajovic (1970–1974)21. Conski štab je vzdrževal zveze še z Notranjskim partizan-skim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na obmocju Notranjske, s Krim-skim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na širšem obmocju Krima in s Kamniškim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na domžalsko-kamniškem obmocju ter jim poveljeval. Do vzpostavitve Conske­ga štaba Ljubljana je tem odredom poveljeval Glavni štab za SLO. Na obmocju Gorenjske je bil ustanovljen Conski štab za splošni ljudski odpor s sedežem v Kranju. Nacelnik za zveze in kriptozašcito v štabu je bil pripadnik stalne sestave, major (AVO) Savo Baic (1974–1979)22. Conski štab je vzdrževal zveze s Škofjeloškim partizanskim odredom (po­veljstvo in trije bataljoni) na škofjeloškem obmocju, z Jeseniško-Bohinjskim partizanskim odredom (poveljstvo in štirje bataljoni) na zgornjesavskem ob-mocju ter v Bohinju in s Kokrškim partizanskim odredom (poveljstvo in štirje bataljoni) na kranjskem in tržiškem obmocju ter jim poveljeval. Na obmocju Dolenjske je bil leta 1971 ustanovljen Conski štab za sploš­ni ljudski odpor s sedežem v Novem mestu. Nacelnik za zveze v štabu je bil pripadnik stalne sestave, major (AVO) Đuro Jovandic (1974–1977).23 Conski štab je vzdrževal zveze z Vzhodnodolenjskim partizanskim odre­dom (poveljstvo in trije bataljoni) na širšem novomeškem obmocju, z Zahod­nodolenjskim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na obmocju Grosuplja, s Kocevskim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na obmocju Ribnice in z Belokranjskim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na obmocju Bele krajine ter jim poveljeval. Na obmocju Zahodnoštajerske pokrajine je bil ustanovljen Conski štab za splošni ljudski odpor s sedežem v Celju. Kdo je bil nacelnik za zveze v štabu, ni podatka. Conski štab je vzdrževal zveze s Koroškim partizanskim odredom (poveljstvo in štirje bataljoni) na obmocju Koroške, s Celjskim partizanskim odredom (povelj­ 20..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.21..E-poštni.zapis.Leon.Marjan.Možina,.2021.22..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.23..Zapis.Franci.Knaflic,.2021. stvo in štirje bataljoni) na celjskem obmocju, z Zasavskim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na obmocju Zasavja in s Kozjanskim partizanskim odredom (poveljstvo in trije bataljoni) na obmocju Kozjanskega ter jim poveljeval. Na obmocju Vzhodnoštajerske pokrajine je bil ustanovljen Conski štab za splošni ljudski odpor s sedežem v Mariboru. Nacelnik za zveze v štabu je bil pripadnik stalne sestave, major (AVO) Ivan Šantic (1974–1977). Conski štab je vzdrževal zveze s Pohorskim partizanskim odredom (poveljstvo in štirje bataljoni) na širšem mariborskem obmocju, s Sloven-jegoriškim partizanskim odredom (cetne sestave) na slovenskogoriškem obmocju, s Haloškim partizanskim odredom (cetne sestave) na obmocju Haloz, s Kobanskim partizanskim odredom (cetne sestave) na obmocju Ko­banskega in s Prekmurskim partizanskim odredom (cetne sestave) na ob-mocju Prekmurja ter jim poveljeval. Teritorialna obramba in kadri za zveze na pokrajinski in obcinski ravni 1975–1979 To je zacetno obdobje v organiziranosti štabov Teritorialne obrambe (TO). Ti so 23. aprila 1975 prevzeli odgovornost za oboroženi del splošnega ljudskega odpora, podrocje t. i. civilne obrambe pa je prešlo pod nadzor upravne strukture (Bolfek, 2010, str. 60). Glavni štab za splošni ljudski odpor se je preimenoval v Republiški štab za teritorialno obrambo (RŠTO). Conski štabi za splošni ljudski odpor so se preoblikovali v pokrajinske štabe za teritorialno obrambo (PŠTO) in dobili nova poimenovanja. Dotedanja poveljstva partizanskih enot so se ukinila. Namesto njih so se skladno z zakonom o ljudski obrambi v vseh obcinah ustanovili obcinski štabi za TO (OŠTO). Ta struktura se je po letu 1976 do septembra 1991 spreminjala skladno s spremembami komunalne organiziranosti v republiki in, kot že navedeno, s spremembami regionalne organiziranosti oziroma pokrajinske ravni Teritorialne obrambe. Pri tem je treba izpostaviti mesto Ljubljana, kjer so že obstojece obcine ob koncu sedemdesetih let dobile obcinske štabe TO, tako da se je število štabov leta 1980 izenacilo s številom obcin (60). Dolžnosti vodilnih vezistov so v štabih TO v obcinah in poveljstvih enot opravljali referenti za zveze in poveljniki oddelkov za zveze. V zacetnem ob-dobju oblikovanja OŠTO je bilo veliko pomanjkanje poveljnikov enot za zve­ze in t. i. specialnosti za zveze. Zaradi pomanjkanja kadra so imeli v OŠTO pri popolnjevanju razlicne rešitve. OŠTO, ki so lahko popolnili formacijska mesta referenta za zveze in poveljnika oddelka za zveze, so bili v manjšini. Najvec primerov je bilo, da so poveljniki oddelkov za zveze OŠTO istocasno opravljali tudi naloge referentov za zveze v štabu, v posameznih primerih pa so tudi referenti opravljali naloge poveljnikov oddelkov. Tam, kjer je to dolž­nost opravljalo vec oseb, jih kronološko navajamo (z letnicami v oklepajih). Nekateri obcinski štabi so razvijali še samostojne divizione in odrede, ki so imeli v svoji sestavi tudi oddelke za zveze. Iz odredov bataljonske sestave so bile v letih od 1973 do 1975 oblikovane brigade teritorialne obrambe. Skupno je bilo oblikovanih sedemnajst brigad in zašcitna brigada. V brigadah sta bila predvidena formacijsko mesto referenta za zveze in vod za zveze. V brigadnih bataljonih so bili oblikovani oddelki za zveze. Te spremembe so povzrocile povecanje strukture z referenti in poveljniki vodov za zveze v brigadah. Primanjkovalo je castnikov in podcastnikov ter tudi vojakov specialnosti za zveze. V praksi je to pomenilo (vendar ne v vseh brigadah), da je bilo od dveh castnikov v brigadi popolnjeno le eno formacijsko mesto, praviloma poveljnik voda, ki je opravljal tudi naloge referenta za zveze v poveljstvu.24 Primorska pokrajina 1975–1979 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Primorske v Novi Gorici je bil v obdobju 1975–1979 pripadnik stalne sestave, podpolkovnik Venceslav Poljanec (1972–1976), za njim pa kapetan I. razreda Veselin Dujin (1976– 1979).25 Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala pripadni-ca stalne sestave, podcastnica Marija Kodermac (1976–1990)26. Ni podat­ka o tem, kdo je poveljeval vodu za zveze PŠTO. O popolnjenosti s poveljniki oddelkov za zveze v OŠTO Ajdovšcina, Idri­ja, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica in Piran ni podatkov. V OŠTO Postojna je bil referent za zveze in istocasno poveljnik oddelka za zveze podporocnik Boris Gril (1977–1979)27, v OŠTO Sežana je bil referent za zveze višji vodnik I. razreda Ivan Gorup (1974 1978)28, v OŠTO Tolmin pa kapetan I. razreda Marijan Perat (1976–1979)29. Referent za zveze v 11. brigadi TO Simon Gregorcic (Tolmin) je bil v ob-dobju 1975–1979 porocnik Zoran Taljat (1975–1979)30. O poveljniku voda 24..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.25..Zapis.Franci.Knaflic,.202126..Telefonsko.pricevanje.Marija.Kodermac,.2021.27..Telefonsko.pricevanje.Boris.Gril,.2021.28..Telefonsko.pricevanje.Zvone.Vatovec,.2021.29..Berginc,.2018b,.str..44..30..Prav.tam,.str..45. za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Tolmin) ter v 3. bataljonu (Nova Gorica). O referentu za zveze v 12. brigadi TO Janko Premrl – Vojko (Nova Go-rica) v obdobju 1975–1979 ni podatka, prav tako ne o poveljniku voda za zveze v brigadi. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Nova Gori-ca) ter v 3. bataljonu (Ajdovšcina). Referent za zveze v 13. brigadi TO Pinko Tomažic (Koper) je bil v obdobju 1975–1979 kapetan I. razreda Andrej Oman (1975–1979)31, poveljnik voda za zveze v brigadi pa je bil višji vodnik I. razreda Slavko Golob (1975–1979)32. Poveljnik oddelka za zveze je bil v 1. bataljonu (Koper) višji vodnik Ivan Štru­kelj, v 2. bataljonu (Izola) višji vodnik Darij Ban, za 3. bataljon (Piran) pa ni podatka.33. Ljubljanska pokrajina 1975–1979 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Ljubljanske pokrajine v Ljubljani je bil v obdobju od 1975 do 1979 pripadnik stalne sestave major (AVO) Đuro Jovandic (1978–1990). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala pripadnica stalne sestave, podcastnica Vlasta Morgan (1976–1986)34. Vodu za zveze PŠTO je poveljeval podporocnik Branimir Otonicar (1976–1979)35. PŠTO Ljubljanske pokrajine je poveljeval Mestnemu štabu za teritorial-no obrambo (MŠTO) in petim ljubljanskim obcinskim štabom ter preostalim okoliškim obcinskim štabom za TO. Poveljnik oddelka za zveze v OŠTO Domžale je bil Franci Jamšek (1975–1983)36, v OŠTO Vrhnika pa je bil višji vodnik Jože Jakše (1975–1985).37Za OŠTO Cerknica, Kamnik in Logatec ter Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vic Rudnik, ki so delovali v sestavi MŠTO Ljubljana, o popolnjenosti s poveljniki oddelkov za zveze ni podatka. O referentu za zveze v 34. brigadi TO Matija Blejc – Plamen (Domžale) v obdobju 1975–1979 ni podatka, prav tako ne o poveljniku voda za zveze v brigadi. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Domžale) ter 3. bataljonu (Kamnik). 31..E-poštni.zapis.Darko.Andrejašic,.2021.32..Prav.tam.33..Prav.tam.34..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.35..Prav.tam.36..E-poštni.zapis.Dominik.Grmek,.2021.37..E-poštni.zapis.Leon.Marjan.Možina,.2021. Nacelnik za zveze v MŠTO Ljubljana je bil v obdobju 1975–1979 pri­padnik stalne sestave kapetan (AVO) Franjo Žagar (1979–1990), pred tem ni podatka. Vodu za zveze MŠTO je poveljeval podporocnik Branko Petric (1979–1990) 38, pred tem ni podatka. MŠTO je poveljeval tudi trem briga-dam TO in samostojnim divizionom PZO. O referentu za zveze v 1. brigadi TO Miro Perc – Maks (Ljubljana Moste Polje) v obdobju 1975–1979 ni podatka. Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil v obdobju 1975–1979 podporocnik Marjan Videtic (1979–1981)39, pred tem ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Ljubljana Moste Polje) ter 3. bataljonu (Ljubljana Bežigrad). O referentu za zveze v 2. brigadi TO Franc Ravbar – Vitez (Ljubljana Šiška) v obdobju 1975–1979 ni podatka, prav tako ne o poveljniku voda za zveze v brigadi. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Ljubljana Šiška) ter 3. bataljonu (Ljubljana Bežigrad). O referentu za zveze v 3. brigadi TO Lado Mavsar – Ronko (Ljubljana Vic Rudnik) v obdobju 1975–1979 ni podatka. Poveljnik voda za zveze v 3. brigadi TO je bil porocnik Jože Kuhar (1979–1990)40. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Ljubljana Vic Rudnik) ter 3. bataljonu (Ljubljana Center). Oddelek za zveze je bil tudi v prvem Lahkem topniškem raketnem divi­zionu protiletalske obrambe (ltrdiv PLO), ki ga je razvijal OŠTO Ljubljana Bežigrad. Gorenjska pokrajina 1975–1979 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Gorenjske v Kranju je bil v ob-dobju od 1975–1979 pripadnik stalne sestave, major/podpolkovnik (AVO) Savo Baic (1974–1979)41. Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala pripadnica stalne sestave, podcastnica Nevenka Podjed. Vodu za zveze PŠTO je poveljeval podporocnik Mujo Alidžanovic (1976–1988).42 Poveljniki oddelkov za zveze so bili: v OŠTO na Jesenicah Janez Uršic (1975–1990), za OŠTO Kranj ni podatka, v OŠTO Radovljica je bil castnik Emil Škrinjar (1975–1979), za OŠTO Škofja Loka ni podatka, v OŠTO Tržic pa je bil podcastnik Franci Košnjek (1975–1985)43 38..E-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021.39..E-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021.40..E-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021.41..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.42..E-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021.43..E-poštni.zapis.Janez.Kavar,.2021. Referent za zveze v 21. brigadi TO Lojze Kebe – Štefan (Kranj) je bil v obdobju 1975–1979 podporocnik/porocnik Andrej Varl (1975–1990). Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil castnik Marjan Markun (1976–1990). Oddelki za zveze so bili tudi v vseh treh bataljonih (Kranj). Referent za zveze v 22. brigadi TO Stane Žagar (Radovljica) je bil v ob-dobju 1975–1979 castnik Branko Stare (1975–1979)44. O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Radovljica) ter 3. bataljonu (Jesenice). Dolenjska pokrajina 1975–1979 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Dolenjske v Novem mestu je bil v obdobju od 1975–1979 pripadnik stalne sestave, major (AVO) Đuro Jovandic (1974–1977), za njim porocnik Željko Varga (1978–1994).45 Krip­toobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala pripadnica stalne ses­tave, podcastnica Katjuša Borsan (1976–1979). Poveljnik voda za zveze PŠTO je bil porocnik Peter Madronic (1975–1977), za njim porocnik Jože Cesar (1978–1986)46. Poveljnik oddelka za zveze v OŠTO Kocevje je bil podcastnik Alojz Ko-cevar (1975–1983).47 Za OŠTO Crnomelj, Grosuplje, Krško, Litija, Metliko, Novo mesto, Ribnico in Trebnje o referentih in poveljnikih oddelkov za zveze ni podatkov. Referent za zveze v 51. brigadi TO Jože Kovacic (Grosuplje) je bil v ob-dobju 1975–1979 podporocnik Matjaž Goricar (1979–1985)48. Dolžnost po­veljnika voda za zveze v brigadi ni bila popolnjena.49 Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Grosuplje) in 2. bataljonu (Litija) ter 3. bataljonu (Trebnje). O referentu za zveze v 52. brigadi TO Milan Majcen (Novo mesto) v obdobju 1975–1979 ni podatka, prav tako ne o poveljniku voda za zveze v brigadi. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Novo mesto) ter 3. bataljonu (Krško). Zahodnoštajerska pokrajina 1975–1979 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine v Celju je bil v obdobju 1975–1979 pripadnik stalne sestave, major (AVO) 44..E-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021.45..E-poštni.zapis.Željko.Varga,.2021.46..Prav.tam.47..E-poštni.zapis.Marko.Košir,.2021.48..Zapis.Matjaž.Goricar,.2021.49..Zapis.Matjaž.Goricar,.2021. Milan Kranjc (1976–1986).50 Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala pripadnica stalne sestave, podcastnica Helena Klinar (1976– 1981)51. Kdo je poveljeval vodu za zveze PŠTO, ni podatka. O popolnjenosti referentov in poveljnikov oddelkov za zveze v OŠTO Brežice, Celje, Dravograd, Hrastnik, Laško, Mozirje, Ravne na Koroškem, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Žalec ni podatka. O referentu za zveze v 31. brigadi TO Franjo Vrunc – Buzdo (Celje) v obdobju 1975–1979 ni podatka, prav tako ne o poveljniku voda za zveze v brigadi. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Celje) in 2. bataljonu (Žalec) ter 3. bataljonu (Laško). Referent za zveze v 32. brigadi TO Karel Destovnik – Kajuh (Velenje) je bil v obdobju 1975–1979 castnik Stjepan Krcmar (1975–1990)52. Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil castnik Dušan Zrimšek (1975– 1990)53. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Velenje) in 2. bataljonu (Slovenj Gradec) ter 3. bataljonu (Ravne na Koroškem). O referentu za zveze v 33. brigadi TO Alojz Hohkravt (Trbovlje) v obdob­ju 1975–1979 ni podatka, prav tako ne o poveljniku voda za zveze v brigadi. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Trbovlje) in 2. bataljonu (Hrastnik) ter 3. bataljonu (Zagorje ob Savi). Vzhodnoštajerska pokrajina 1975–1979 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Vzhodnoštajerske pokrajine v Ma-riboru je bil v obdobju 1975–1979 pripadnik stalne sestave, porocnik Andrej Kocbek (1978–1979). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala pripadnica stalne sestave, podcastnica Danica Humar (1976–1990). Vodu za zveze PŠTO je poveljeval castnik Božidar Mithans (1976–1979)54. Referenti oz. poveljniki oddelkov za zveze so bili55: v OŠTO Gornja Radgona podcastnik Jože Vaupotic (1973–1981), referent za zveze v OŠTO Lenart Friderik Dolajš (1976–1988), v OŠTO Lendava castnik Ljubo Dražnik (1975–1978), za njim je to dolžnost istocasno opravljal poveljnik oddelka za zveze podcastnik Živko Stanic (1978–1983), referent za zveze v OŠTO Ljutomer je bil castnik Andrej Ohman (1975–1990), poveljnik oddelka pa 50..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.51..Prav.tam.52..E-poštni.zapis.Francišek.Zavašnik,.2021.53..Prav.tam.54..Vsi.podatki.so.vzeti.iz.prispevka.Mirana.Fišerja.o.kadrih.zvez.v.Vzhodnoštajerski.pokrajini.55..Prav.tam. podcastnik Alojz Cedula (1975–1990), referent za zveze v OŠTO Maribor je bil castnik Vanja Remic (1975–1982), za referenta za zveze v OŠTO Murska Sobota in OŠTO Radlje ob Dravi ni podatka, referent za zveze v OŠTO Ormož je bil podcastnik Slavko Kacicnik (1975–1979), v OŠTO Slovenska Bistrica podporocnik/kapetan I. razreda Franc Školc (1975–1990), v OŠTO Ptuj pa kapetan I. razreda Drago Šober (1975–1990).56 Oddelek za zveze je bil tudi v Prekmurskem odredu cetne sestave, ki ga je razvijal OŠTO Murska Sobota. Referent za zveze v 41. brigadi TO Ivan Kovacic – Efenka (Maribor)57 je bil v obdobju 1975–1979 castnik Rihard Pecovnik (1975–1990), o povelj­niku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1., 2. in 3. bataljonu (Maribor). Referent za zveze v 42. brigadi TO TO Milka Kerin (Maribor)58 je bil v obdobju 1975–1979 castnik Ivan Stepišnik (1975–1990). O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1., 2. in 3. bataljonu (Maribor). O referentu za zveze v 43. brigadi TO Štefan Kovac – Marko (Murska Sobota)59 v obdobju 1975–1979 in poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Murska Sobota) in 2. bataljonu (Lendava) ter 3. bataljonu (Gornja Radgona). Teritorialna obramba in kadri za zveze na pokrajinski in obcinski ravni 1980–1990 Za to obdobje je najprej znacilno narašcanje strukture in subjektov poveljevanja TO zaradi reorganizacije, ko so dotedanjih šest pokrajin in mesto Ljubljana razdelili na 12 pokrajin in mesto Ljubljana. Tako je imel RŠTO od 1. januarja 1980 na svoji zvezi 14 subjektov, poleg navedenih dvanajstih PŠTO še MŠTO Ljubljana in zašcitno brigado republiškega vodstva. Število obcinskih štabov TO se je leta 1982 povecalo na petinšestdeset, ko so OŠTO Maribor preoblikovali v MŠTO s šestimi obcinskimi štabi (Bolfek, 2010, str. 62 in 64). S tem se je povecalo število obcinskih štabov za pet, ker je OŠTO Maribor prerastel v MŠTO Maribor. Vendar ta ni bil vezan na RŠTO, tako kot v ljubljanskem primeru, ampak podrejen PŠTO Vzhodnoštajerske, kar bi lahko razumeli, kot da ni dobil enakega statusa. 56..E-poštni.zapis.Miran.Fišer,.2021.57..Prav.tam.58..Prav.tam.59..Prav.tam. V drugi polovici te dekade pa sta se obseg in struktura TO zacela zmanjševati, tako v prostorski kot manevrski sestavi. Število brigad TO se je leta 1985 z 19 zmanjšalo na 12 in zašcitno brigado. Konec leta 1989 je bilo v strukturi, ki jo je obvladoval RŠTO, 12 PŠTO, dva MŠTO in 65 OŠTO. S povecanjem števila PŠTO je bilo treba popolniti delavna mesta z nacelniki za zveze in kriptozašcito ter zanje organizirati tecaj kriptozašcite.60 Za delovanje teleprinterskih zvez za novoustanovljene PŠTO je bil leta 1981 organiziran tecaj za kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij za pripadnice stalne sestave. Zaradi razširitve strukture in posodobitve ter uvajanja nove tehnike zvez in kriptozašcite so bile reorganizirane obstojece ter ustanovljene nove enote za zveze. V RŠTO se je ceta za zveze povecala na tri vode in dva samostojna od­delka. Skupno število je preseglo 90 pripadnikov TO, kar je bilo najvec v casu obstoja in delovanja cete. Pri PŠTO I. variante in MŠTO Ljubljana so bile obliko-vane cete za zveze, pri PŠTO II. in III. variante pa vodi za zveze. Dolenjska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Dolenjske v Novem mestu je bil v obdobju 1980–1990 kapetan/kapetan I. razreda Željko Varga (1978– 1994). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala podcastni-ca Jožica Kojadin (1981–1990). Ceti za zveze PŠTO je poveljeval porocnik Jože Cesar (1978–1986), za njim porocnik Janez Borštnar (1987–1990)61. Referent za zveze v OŠTO Novo mesto je bil podporocnik/porocnik Jože Križman (1983–1990)62. Za popolnjenost poveljnikov oddelkov v OŠTO Cr­nomelj, Metlika in Trebnje ni podatka. Referent za zveze v 52. brigadi TO Milan Majcen (Novo mesto) je bil v obdobju 1980–1990 porocnik Stanislav Zagorc (1981–1990).63 O povelj­niku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Novo mesto) ter 3. bataljonu (Krško). Gorenjska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Gorenjske v Kranju v obdobju 1980– 1990 je bil podcastnik Franc Kokoravec (1986–1990), pred tem ni podatka. Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala podcastnica Nevenka Podjed (1976–1990)64. Ceti za zveze PŠTO je poveljeval porocnik/stotnik Mujo 60..Zapis.Franci.Knaflic,.2021.61..Vsi.podatki.iz.e-poštni.zapis.Željko.Varga,.2021.62..Telefonsko.pricevanje.Jože.Križman,.2021.63..E-poštni.zapis.Željko.Varga,.2021.64..E-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021. Alidžanovic (1980–1988), nasledil ga je castnik Tomaž Jelenc (1989–1991).65 Poveljniki oddelkov za zveze so bili66: v OŠTO Jesenice Janez Uršic (1975– 1990), za OŠTO Kranj ni podatka, v OŠTO Radovljica stotnik Stanislav Ažman (198?–1990), za OŠTO Škofja Loka ni podatka in v OŠTO Tržic podcastnik Fran-ci Košnjek (1975–1985) ter za njim podporocnik Davor Mikulic (1986–1990)67. Oddelek za zveze je bil tudi v 91. protidesantnem odredu (PDOd, Brnik), ki ga je razvijal OŠTO Kranj. Referent za zveze v 21. brigadi TO Lojze Kebe – Štefan (Kranj) je bil v obdobju 1980–1990 stotnik Andrej Varl (1976–1990). Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil castnik Marjan Markun (1976–1990)68, oddelki za zve­ze so bili tudi v vseh treh bataljonih (Kranj). Referent za zveze v 22. brigadi TO Stane Žagar (Radovljica) je bil v ob-dobju 1980–1990 castnik Silvo Bradaškja (1980–1990). Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil castnik Valentin Arnež (1980–1990). Oddelki za zveze so bili tudi v 1., 2. in 3. bataljonu. Poveljnik oddelka za zveze v drugem ba­taljonu je bil v obdobju 1980–1990 Janko Kovacic69. Koroška pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Koroške v Slovenj Gradcu je bil v obdobju 1980–1990 podcastnik Francišek (Branko) Zavašnik (1980–1990). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala podcastnica Vida Barl70. Vodu za zveze PŠTO je poveljeval castnik Vinko Kuhelnik (1980–1990) 71. O popolnjenosti s poveljniki oddelkov za zveze v OŠTO Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec ni podatkov. Ljubljanska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Ljubljanske pokrajine v Ljubljani je bil v obdobju 1980–1990 podpolkovnik (AVO) Đuro Jovandic (1978–1990). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala podcastnica Vlasta Morgan (1976–1986), za pozneje ni podatka. Ceti za zveze PŠTO je poveljeval porocnik/kapetan Branimir Otonicar (1976–1990) 72. 65..Vsi.podatki.e-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021.66..Prav.tam.67..E-poštni.zapis.Janez.Kavar,.2021.68..E-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021.69..Vsi.podatki.e-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021.70..E-poštni.zapis.Francišek.Zavašnik,.2021.71..Prav.tam.72..Zapis.Franci.Knaflic,.2021. Poveljniki oddelkov za zveze so bili: v OŠTO Domžale73 višji vodnik Jakob Franjic (1984–1990)74, v OŠTO Grosuplje referent za zveze porocnik/kapetan Matjaž Goricar (1985–1990), poveljnik oddelka za zveze vodnik/vodnik I. razreda Jože Strmole (1981-1990)75, v OŠTO Kamnik referent za zveze stotnik Zvonko Podbevšek (1981–1990), nato Franc Maškon ter za njim Jurij Bernot76, v OŠTO Kocevje referent za zveze podporocnik/porocnik Marko Košir (1984– 1990),77 za OŠTO Litija in OŠTO Logatec ni podatka, v OŠTO Ribnica je bil referent za zveze podporocnik/porocnik Janez Prijatelj (1984–1990),78 v OŠTO Vrhnika je bil poveljnik oddelka za zveze višji vodnik Jože Jakše (1975–1985) in nato vodnik I. razreda Boris Stanovnik (1986–1990)79. Referent za zveze v 34. brigadi TO Matija Blejc – Plamen (Domžale) je bil v obdobju 1980–1990 kapetan Anton Grilj (1980–1985) in za njim porocnik Janez Kovac (1985–1990)80. Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil višji vodnik Franci Žankar (1980–198?), za njim pa vodnik I. razreda Miran Štiftar (198?– 1990).Poveljniki oddelkov za zveze so bili v 1. bataljonu višji vodnik Franc Jam-šek (1980–1990), v 2. bataljonu vodnik I. razreda Miran Štiftar (1980–198?) in v 3. bataljonu višji vodnik Vojko Hribovšek (1980–1990).81 Referent za zveze v 51. brigadi TO Jože Kovacic (Grosuplje) je bil v ob-dobju 1980–1985 podporocnik/porocnik Matjaž Goricar (1979–1985)82. Poveljnik voda za zveze v brigadi je bil podporocnik/porocnik Slavko Mehle (1981–1985)83. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Grosuplje) in 2. bataljonu (Litija) ter 3. bataljonu (Ljubljana Center). Ljubljana mesto 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v MŠTO Ljubljana v obdobju 1980– 1990 je bil major (AVO) Franjo Žagar (1979–1990). Kriptoobdelavo tajnih 73...Poveljujoci.kadri.v.enotah.za.zveze.v.TO.Domžale.so.bili.clani.radio.kluba.Domžale,.ki.so.predstavljali.jedro.radioamaterske.dejavnosti..V.enotah.za.zveze.so.delovali.že.kot.mladinci.prostovoljci..E-poštni.zapis.Dominik.Grmek,.2021. 74..E-poštni.zapis.Dominik.Grmek,.2021.75..E-poštni.zapis.Matjaž.Goricar,.2021.76..E-poštni.zapis.Dominik.Grmek,.202177..E-poštni.zapis.Marko.Košir,.2021.78..Prav.tam.79..E-poštni.zapis.Leon.Marjan.Možina,.2021.80..Vsi.podatki.e-poštni.zapis.Dominik.Grmek,.2021.81..Prav.tam.82..Zapis.Matjaž.Goricar,.2021.83..Prav.tam. podatkov in informacij je opravljala podcastnica Terezija Kotolenko (1981– 1990). Ceti za zveze PŠTO je poveljeval stotnik Branko Petric (1980– 1990)84. Poveljniki oddelkov za zveze v OŠTO so bili85: v OŠTO Ljubljana Bežigrad ni podatka, v OŠTO Ljubljana Center Anton Simonic (198?–1990), v OŠTO Ljubljana Moste-Polje ni podatka, v OŠTO Ljubljana Šiška Bosnar (198?– 1990) in v OŠTO Ljubljana Vic Rudnik ni podatka. Oddelek za zveze je bil tudi v 1. in 2. lahkem topniškem raketnem di­vizionu protiletalske obrambe (ltrdiv PLO), ki ju je razvijal OŠTO Ljubljana Bežigrad. Referent za zveze v 1. brigadi TO Miro Perc – Maks (Ljubljana Moste Polje) je bil v obdobju 1980–1990 podporocnik/porocnik Mirko Ivancic (1981–1991)86. O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Ljubljana Moste Polje) ter 3. bataljonu (Ljubljana Bežigrad). Referent za zveze v 2. brigadi TO Franc Ravbar – Vitez (Ljubljana Šiška) je bil v obdobju 1980–1990 kapetan/kapetan I. razreda Vojan Rozman (1981– 1991)87. O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Ljubljana Šiška) ter 3. bataljonu (Ljubljana Bežigrad). Referent za zveze v 3. brigadi TO Lado Mavsar – Ronko (Ljubljana Vic Rud­nik) je bil v obdobju 1980–1990 porocnik/kapetan Jože Kuhar (1979–1991) 88. O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Ljubljana Vic Rudnik) ter 3. bataljonu (Ljubljana Center). Notranjska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Notranjske v Postojni je bil v obdobju 1980–1990 kapetan Gril Boris (1980–1990). Kriptoobdela­vo tajnih podatkov in informacij sta opravljali podcastnici Božena Kušlan (1981–1990) in Tatjana Zemljic (1981–198?). Vodu za zveze PŠTO je po­veljeval vodnik Peter Marinšek (1980–198?)89. Poveljniki oddelkov za zveze so bili: v OŠTO Cerknica Janez Telic (1980– 1990), v OŠTO Ilirska Bistrica Darko Škrab (1980–1990) in v OŠTO Postoj­na stotnik Ivan Vilhar (1980–1990).90 84..Vsi.podatki.e-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021.85..Vsi.podatki.e-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021.86..E-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021.87..E-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021.88..Prav.tam.89..Telefonsko.pricevanje.Boris.Gril,.2021.90..Prav.tam. Pomurska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Pomurja v Murski Sobo-ti je bil v obdobju 1980–1990 porocnik/kapetan I. razreda Jože Palfi (1980–1990). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala podcastnica Ruža Magdic (1980–1990). Poveljnik voda za zveze PŠTO pa je bil castnik Jože Kolaric (1980–1990)91. Poveljniki oddelkov za zveze so bili: v OŠTO Gornja Radgona podcastnik Jože Vaupotic (1973–1981), za pozneje ni podatka, v OŠTO Lendava porocnik Stanko Novak (1983–1990), v OŠTO Ljutomer castnik Andrej Ohman (1975–1990) in podcastnik Alojz Cedula92, v OŠTO Murska Sobota je bil poveljnik oddelka za zveze podcastnik Boris Fujs (1980–1990)93. O referentu za zveze v 43. brigadi TO Štefan Kovac – Marko (Murska Sobota) v obdobju 1980–1985 in poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatkov. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Murska Sobota) in 2. bataljonu (Lendava) ter 3. bataljonu (Gornja Radgona). Oddelek za zveze je bil v obdobju 1980–1985 tudi v Prekmurskem odredu cetne sestave, po letu 1986 pa v 66. in 67. odredu TO cetne sestave, ki ga je razvijal OŠTO Murska Sobota, in 68. odredu TO cetne sestave, ki ga je razvijal OŠTO Lendava. Posavska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Posavja v Brežicah je bil v obdobju 1980–1990 kapetan I. razreda Anton Hribernik (1980–1990). Kriptoobdela­vo tajnih podatkov in informacij je opravljala podcastnica Vida Tomše (1981– 1990). Poveljnik voda za zveze PŠTO je bil castnik Alojz Petrin (1980–1990)94. Referenti za zveze, istocasno poveljniki oddelkov za zveze, so bili v OŠTO Bre­žice višji vodnik Franc Cater (198? –1990), v OŠTO Krško višji vodnik Ladislav Brzin (198?–1990) in v OŠTO Sevnica podporocnik Branko Pirc (198?–1990)95. Oddelek za zveze je bil tudi v lahkem topniškem raketnem divizionu pro-tiletalske obrambe (ltrdiv PLO), ki ga je razvijal OŠTO Krško. Južnoprimorska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Južnoprimorske v Kopru je bil v obdobju 1980–1990 kapetan Zvezdan Ostrouška (1980–1990). Kripto­ 91..Vsi.podatki.so.vzeti.iz.prispevka.Mirana.Fišerja.o.kadrih.zvez.v.Vzhodnoštajerski.pokrajini.92..Podcastnik.Alojz.Cedula.je.za.zasluge.v.vojni.1991.prejel.cin.podporocnika.(prav.tam).93..E-poštni.zapis.Ludvik.Jonaš,.2021.94..Telefonsko.pricevanje.Vasko.Maraš,.2021.95..E-poštni.zapis.Mitja.Teropšic,.2021. obdelavo tajnih podatkov in informacij je najprej opravljala podcastnica Ivan-ka Humar (1981–198?) in nato podcastnica Mirela Božic (1989–1990)96. Poveljnik voda za zveze PŠTO pa je bil porocnik Bojan Medved(1980– –1990)97. V OŠTO Koper je bil referent za zveze kapetan Marjan Šcuka (1985– 1990), v OŠTO Izola je bil referent višji vodnik Boris Milošev (198?– 1990), poveljnik oddelka za zveze pa višji vodnik Zlatko Pamic (1985– 1990), v OŠTO Piran je bil referent za zveze višji vodnik Stojan Rogelja (198?–1990), poveljnik oddelka za zveze pa višji vodnik Marjan Peric (1985–1990), v OŠTO Sežana je bil referent za zveze porocnik Srec­ko Umek (1980–1990),98 poveljnik oddelka za zveze pa vodnik Damjan Ceh (1989). V 116. jurišnem odredu je bil referent za zveze vodnik I. ra­zreda Branko Korošec (1985–1998) ter v 117. jurišnem odredu desetnik Damjan Šonc (1985–1998). Oba sta opravljala tudi dolžnost poveljnika oddelka za zveze v odredu.99 Referent za zveze v 13. brigadi TO Pinko Tomažic (Koper) je bil v obdobju 1980–1985 kapetan Jure Krameršteter (1980–1985). Povelj­nik voda za zveze v brigadi je bil kapetan Marjan Šcuka (1980–1985), Poveljniki oddelkov za zveze pa v 1. bataljonu (Koper) višji vodnik Ivan Štrukelj (1980–1985), v 2. bataljonu (Izola) višji vodnik Zlatko Pamic (1980–1985) in v 3. bataljonu (Piran) višji vodnik Marjan Peric (1985– 1990)100 . Oddelek za zveze je bil v obdobju 1980–1986 tudi v Mornariškem odredu TO, po letu 1986 pa v odredu TO cetne sestave, v obdobju 1980–1990 pa tudi v topniškem protioklepnem artilerijskem divizionu (tpoad 76 mm), ki ga je razvijal OŠTO Koper. Severnoprimorska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Severnoprimorske pokrajine v Novi Gorici je bil v obdobju 1980–1990 major Zdenko Likan (1980–1994). Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljala podcastnica Marija Kodermac (1976–1990). Ceti za zveze PŠTO je poveljeval castnik Vojko Martinuc (1980–1994) 101 . 96..E-poštni.zapis.Darko.Andrejašic,.2021.97..Prav.tam.98..Vsi.podatki.e-poštni.zapis.Darko.Andrejašic,.2021.99..Drago.Božac,.2018,.str..114-115100..Vsi.podatki.e-poštni.zapis.Darko.Andrejašic,.2021.101..Zapis.Franci.Knaflic,.2021. Poveljnik oddelka za zveze v OŠTO Tolmin je bil kapetan I. razreda Bojan Žagar (1980–1991)102. Za poveljnike oddelkov za zveze v OŠTO Ajdovšci­na, Idrija in Nova Gorica ni podatka. Referent za zveze v 11. brigadi TO Simon Gregorcic (Tolmin) je bil v ob-dobju 1980–1985 nižji vodnik Jožko Pregelj (1981–1985).103 O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Tolmin) ter 3. bataljonu (Nova Gorica). Referent za zveze v 12. brigadi TO Janko Premrl – Vojko (Nova Gorica) je bil v obdobju 1980–1990 porocnik Edvard Grmadnik (198?–1990)104. O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. in 2. bataljonu (Nova Gorica) ter 3. bataljonu (Ajdovšcina). Oddelek za zveze je bil v obdobju 1986–1990 tudi v odredu TO cetne sestave (Ajdovšcina) in odredu cetne sestave, ki ga je razvijal OŠTO Ajdovšcina, ter odredu cetne sestave, ki ga je razvijal OŠTO Idrija. Vzhodnoštajerska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru je bil v obdobju 1980–1990 kapetan/kapetan I. razreda Andrej Kocbek (1980–1990)105. Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij sta opravljali podcastnici Danica Humar (1976–1990) in Dragica Orešek (1981– 1990). Ceti za zveze PŠTO je poveljeval kapetan Vlado Venuti (1980–1990), njegov namestnik pa je bil porocnik Boštjan Pregl (1989–1990)106 . Leta 1982 se je OŠTO Maribor po reorganizaciji preoblikoval v MŠTO Maribor. Nacelnik za zveze v njem je bil v obdobju 1982–1990 castnik Vanja Remic. O poveljujocem v vodu za zveze MŠTO Maribor ni podatka. V OŠTO Pesnica je bil referent za zveze vodnik Juraj Ivancan (1982–1989), v OŠTO Ruše je bil referent za zveze in istocasno poveljnik oddelka zvez višji vodnik Marjan Podlesek (1982–198?), v OŠTO Tezno pa je bil referent za zveze in istocasno poveljnik oddelka za zveze Ervin Weis (1982–198?). Poveljnik oddelka za zveze v 4. lahkem topniško raketnem divizionu protiletalske obrambe (ltrdiv PLO) je bil Marjan Drašler (1982–198?), v 92. protidesantnem odredu (PDOd) TO na letališcu Slivnica pri Mariboru pa je bil vezist Anton Križovnik (1982–198?)107 . 102..Berginc,.2018b,.str..44.103..Prav.tam,.str..45.104..E-poštni.zapis.Bogdan.Beltram,.2021105..Vsi.podatki.so.vzeti.iz.prispevka.Mirana.Fišerja.o.kadrih.zvez.v.Vzhodnoštajerski.pokrajini.106..Prav.tam.107..Prav.tam. V OŠTO Lenart je bil referent za zveze višji vodnik Friderik Dolajš (1976– 1988). Referenta za zveze v OŠTO Ormož sta bila Marjan Bratuša (198?– 1988) in Marjan Novak (1989 –1991). Referent za zveze v Slovenjegoriškem protioklepnem odredu je bil referent za zveze in istocasno poveljnik oddelka za zveze Anton Vesenjak. V OŠTO Ptuj je bil referent za zveze kapetan I. razreda Drago Šober (1975–1990), v Haloškem odredu sta bila za zveze odgovorna Stanislav Golc in Jagarinec, referent za zveze v OŠTO Slovenska Bistrici pa je bil porocnik/kapetan I. razreda Franc Školc (1975–1990)108. Referent za zveze v 41. brigadi TO Ivan Kovacic – Efenka (Maribor) je bil v obdobju 1980–1990 castnik Rihard Pecovnik (1975–1990)109. O povelj­niku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v vseh treh bataljonih v sestavi brigade. Referent za zveze v 42. brigadi TO Milka Kerin (Maribor) je bil v obdobju 1980–1990 castnik Ivan Stepišnik (1975–1990)110. O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v vseh treh bataljonih v sestavi brigade. Referent za zveze v 44. brigadi TO (Maribor) je bil v obdobju 1980–1990 castnik Ernest Smisl (1980–1990)111. O poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Oddelki za zveze so bili tudi v vseh treh bataljonih v sestavi brigade112 . Zahodnoštajerska pokrajina 1980–1990 Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine v Celju je bil v obdobju 1980–1990 podpolkovnik (AVO) Milan Kranjc (1976– 1986), za njim pa castnik Goran Krajcar (1987–1990)113. O poveljniku cete za zveze PŠTO ni podatka. Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij sta opravljali podcastnici Helena Klinar (1976–1981)114 in Renata Sorcan (1981– 1990).115 O popolnjenosti poveljnikov oddelkov za zveze v OŠTO Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec ni podatkov. Oddelek za zveze je bil tudi v sestavi Celjskega odreda TO cetne sestave, ki ga je razvijal OŠTO Celje. 108..Vsi.podatki.so.vzeti.iz.prispevka.Mirana.Fišerja.o.kadrih.zvez.v.Vzhodnoštajerski.pokrajini.109..Prav.tam.110..Prav.tam.111..Prav.tam.112..Brigada.je.oblikovana.leta.1980.113..E-poštni.zapis.Francišek.Zavašnik,.2021..114..Prav.tam.115..Prav.tam. O referentu za zveze v 31. brigadi TO Franjo Vrunc – Buzdo (Celje) v obdobju 1980–1990 in poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatka. Od­delki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Celje) in 2. bataljonu (Žalec) ter 3. bataljonu (Laško). Referent za zveze v 32. brigadi TO Karel Destovnik – Kajuh (Velenje) je bil v obdobju 1975–1979 castnik Stjepan Krcmar (1975–1990), poveljnik voda za zveze v brigadi pa castnik Dušan Zrimšek (1975–1990)116. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Velenje) in 2. bataljonu (Slovenj Gradec) ter 3. bataljonu (Ravne na Koroškem). Zasavska pokrajina (1980–1990) Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Zasavja v Trbovljah v obdobju 1980–1990 je bil castnik Božo Roglic (1980–1985), za njim pa podcastnik Boris Drenik (1986–1990)117. Kriptoobdelavo tajnih podatkov in informacij je opravljal nacelnik za zveze in kriptozašcito. Poveljnik voda za zveze PŠTO je bil castnik Sašo Licar (1980–1990)118 . O popolnjenosti poveljnikov oddelkov za zveze v OŠTO Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi ni podatkov. O referentu za zveze v 33. brigadi TO Alojz Hohkravt (Trbovlje) v obdob­ju 1980–1985 in o poveljniku voda za zveze v brigadi ni podatkov. Oddelki za zveze so bili tudi v 1. bataljonu (Trbovlje) in 2. bataljonu (Hrastnik) ter 3. bataljonu (Laško). Oddelek za zveze je bil v obdobju 1985–1990 tudi v Zasavskem odredu TO cetne sestave, ki ga je razvijal OŠTO Trbovlje. 116..E-poštni.zapis.Francišek.Zavašnik,.17..3..2021.117..E-poštni.zapis.Francišek.Zavašnik,.17..3..2021118..Telefonsko.pricevanje.Francišek.Zavašnik,.2021. Teritorialna obramba in kadri zvez v prelomnih casih (1990–1991) To obdobje zajema strukturo enot za zveze in kadrovsko zasedbo vezistov Teritorialne obrambe Republike Slovenije119 od zacetka oktobra 1990, ko je na podlagi ustavnih amandmajev k Ustavi Republike Slovenije120, z dne 27. septembra 1990 TO prišla pod izkljucni nadzor in vodenje slovenskih politicnih avtoritet, do konca osamosvojitvene vojne oziroma odhoda JLA iz Slovenije 25. oktobra 1991. Potem, ko je bil 28. septembra 1990 imenovan vršilec dolžnosti nacelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo in zastopnik poveljnika major Janez Slapar121, je ta 4. oktobra 1990 imenoval sedem novih poveljnikov pokrajin. S tem in dejstvom, da je poveljujoce v obcinskih štabih imenoval novi republiški nacelnik, je bil koncan formalni prehod pristojnosti za vodenje in poveljevanje Teritorialne obrambe Slovenije z republiško-zveznih na zgolj republiške politicne in vojaške avtoritete. To je obenem obdobje izjemne kadrovske tranzicije, ki se je zacela z oblikovanjem novega RŠTO v casu, ko je še vedno obstajal tudi predhodni, tako imenovani Hocevarjev RŠTO. Od oktobra do novembra 1990 je tekla reorganizacija pokrajinske ravni in pokrajinskih štabov za teritorialno obrambo, pri cemer se je njihovo število zmanjšalo s 13 na sedem, v kar je vkljuceno tudi preoblikovanje mestnih štabov za teritorialno obrambo v Ljubljani in Mariboru, ki se je uveljavilo do konca leta 1990. Pri tem ljubljanski OŠTO ostanejo, štirje mariborski se »vrnejo« v OŠTO Maribor, preostala dva pa ostaneta le do naslednje reorganizacije. Na pomlad 1991 je sledilo preoblikovanje obcinske ravni in združevanje obcinskih štabov v obmocne štabe za teritorialno obrambo (ObmŠTO). Te spremembe so zacele veljati v zacetku maja 1991. Struktura brigad in bataljonov je ostala nespremenjena, vendar je treba upoštevati, da zaradi pomanjkanja oborožitve ni bila operativna. Brigade tudi niso vec nosile imen, ki so jih dobile leta 1978 (Kastelic in Šteiner v Šteiner, 2018, str. 232). 119...Oznake.socialisticna.ni.bilo.vec.od.8..marca.1990,.saj.je.bila.z.Ustavnimi.amandmaji.XCI.do.XCV.k.Ustavi.Socialisticne.Republike.Slovenije.(1974).(Ur..list.RS,.št..8/90).iz.naziva.Socialisticna.Republika.Slovenija.izbrisana.beseda.socialisticna. 120...Ustavni.amandmaji.XCVI,.XCVII,.XCVIII.k.Ustavi.Republike.Slovenije..Ur..list.RS,.št..35/90,.z.dne.27..septembra.1990. 121...Major.Janez.Slapar.je.bil.poveljnik.TO.Gorenjske.od.1988.do.1990..V.TO.je.bil.zaposlen.od.1..maja.1971. Republiški štab za teritorialno obrambo od oktobra 1990 do oktobra 1991 V odseku za zveze in protielektronsko obrambo RŠTO so bili zaposleni122: - nacelnik odseka podcastnik/podporocnik Franc Kokoravec (1990– 1995)123 , - pomocnik za nacrtovanje stotnik Milko Petek (1991–1995)124 , - pomocnik za usposabljanje major Franci Knaflic (1991–1992)125 in - referent za kriptozašcito in protielektronsko obrambo vojak Stanislav Šan­ telj (1991–1993)126 . V zalednem oddelku RŠTO sta bila za podrocje zvez zaposlena tehnik za vzdrževanje telefonskih sredstev praporšcak Jožef Franc Kadunc (1990– 1995) in tehnik za vzdrževanje radijskih sredstev vodnik Štefan Malavašic (1990–1995)127 . Poveljnik cete za zveze pri RŠTO je bil stotnik Miro Jesenšek (1990– 1991)128 . V 27. zašcitni brigadi TO je preoblikovanje konec leta 1990 prineslo novo kadrovsko zasedbo in novo strukturo brigade, ki je ostala v veljavi do 13. ok­tobra 1992129. Bataljone so nadomestili zašcitni odredi, spremenjena pa je bila tudi struktura prištabnih enot. Naloge nacelnika za zveze v 30. razvojni skupini TO je opravljal pripadnik stalne sestave, stotnik Franjo Lautar (1991–1992)130 . Dolenjska pokrajina V TO Dolenjske je njen pokrajinski štab ob koncu leta 1990 dobil nov naziv 2. PŠTO Novo mesto. Novi štab je v obdobju oktober 1990–april 1991 združeval devet OŠTO (Brežice, Crnomelj, Kocevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, 122..Pregled.kadrovske.popolnitve.Odseka.za.zveze.in.protielektronsko.obrambo.RŠTO.iz.leta.1992.123...Franc.Kokoravec.je.v.odsek.za.zveze.prišel.15..11..1990..Pri.casu.opravljanja.dolžnosti.je.letnica.1995.nave­ dena,.ker.je.bila.po.Zakonu.o.obrambi.15..januarja.Teritorialna.obramba.preimenovana.v.Slovensko.vojsko. 124..Milko.Petek.je.v.odsek.prišel.1..5..1991. 125...Franci.Knaflic.je.v.odsek.prišel.1..7..1991..Vodja.CEI.na.Prulah.je.bil.od.4..7..do.31..7..1991,.potrem.pa.je.nadaljeval.delo.v.odseku.za.zveze..Po.odlocbi.MO,.št..11/32,.z.dne.17..7..1991.je.bil.Inštruktor.III.(od.30..6..1991.do.30..9..1991),.zatem.pa.po.dolocbi.št..10/496,.z.dne.7..10..1991.od.1..10..1991.pomocnik.za.usposabljanje.v.odseku.za.zveze. 126 ...Stanislav.Šantelj.je.v.odsek.prišel.16..3..1991,.kot.pripravnik.je.bil.zaposlen.od.24..2..1992.do.23..2..1993,.zatem.pa.je.delal.po.pogodbi.od.24..2..do.15..3..1993.127..E-poštni.zapis.Milko.Petek,.2021.128...Na.zadnjem.sklicu.cete.26..10..1991.v.Dobrunjah.pri.Ljubljani.so.pripadniki.cete.dobili.novo.vojaško.obleko.slovenske.TO.(Zapis.Franci.Knaflic,.2021).129..E-poštni.zapis.Cveto.Zorko,.24..in.27..5..2018.130..Zapis.Franci.Knaflic,.2021. Sevnica in Trebnje), poleg štirih iz prejšnje dolenjske pokrajine še tri posavske in dva kocevsko-ribniška, ki sta bila pred tem v ljubljanski pokrajini. V štabu kadri za zveze ostanejo enaki kot v prejšnji organizacijski shemi, kar velja tudi za nacelnika zvez v pokrajini. Nacelnik za zveze in kriptozaš-cito v PŠTO Dolenjske je bil stotnik I. stopnje Željko Varga (1990–1994), referent za zveze v štabu (vojne sestave) je bil porocnik Damjan Slapnicar (1990–1994), poveljnik cete za zveze PŠTO je bil porocnik Janez Borštnar (do leta 1990) in za njim porocnik Boris Zajc (1991–1994)131 . Bistveno vec kadrovskih sprememb je bilo v 25. brigadi TO (pred letom 1991 52. brigada), v kateri se je spremenila skoraj celotna zasedba povelj­niških dolžnosti, od poveljnika brigade in bataljonov v casu pred osamosvo­jitveno vojno, v 2. bataljonu pa med njo. Referent za zveze v brigadi je bil po­rocnik Peter Medle (1991–1994)132, o poveljniku voda za zveze ni podatka. Referenti za zveze in poveljniki vodov za zveze v obmocnih štabih TO v Dolenjski pokrajini od maja 1991 so bili: - v 21. obmocnem ŠTO s sedežem v Novem mestu porocnik Jože Križman (1991–1992)133, za poveljnika voda ni podatka, - v 23. obmocnem ŠTO s sedežem v Crnomlju stotnik Branko Polimac (1991–1994)134, za poveljnika voda ni podatka, - v 25. obmocnem ŠTO s sedežem v Brežicah višji vodnik Franc Cater (1991–1994) in njegov namestnik praporšcak Franc Baznik135 , - v 27. obmocnem ŠTO s sedežem v Ribnici pomocnik nacelnika štaba za zveze in usposabljanje porocnik Marko Košir (1991–1992)136, za povelj­nika voda ni podatka. Gorenjska pokrajina V TO Gorenjske njegov pokrajinski štab ob koncu leta 1990 dobi naziv 3. PŠTO Kranj. Gorenjski pokrajinski štab je eden od dveh v Sloveniji, ki v obdobju oktober 1990–april 1991 nista spremenila obmocja in svoje strukture v petih podrejenih obcinskih štabih (Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržic) in sta tako, kolikor je bilo mogoce, ohranila organiza­cijsko kontinuiteto in pridobljene izkušnje. Dotedanji nacelnik za zveze, podcastnik Franc Kokoravec (1986–1990), 131..E-poštni.zapis.Željko.Varga,.2021.132..E-poštni.zapis.Željko.Varga,.2021.133..E-poštni.zapis.Željko.Varga,.2021.134..Telefonsko.pricevanje.Jože.Križman,.2021.135..Telefonsko.pricevanje.Mitja.Teropšic,.2021.136..Dolžnost.je.opravljal.od.aprila.1991.dalje..V.ObmŠTO.se.je.zaposlil.1..7..1991. je bil razporejen v RŠTO. Dolžnost nacelnika za zveze je novembra 1990 prevzel stotnik Janez Dobravec, ki je istocasno poveljeval tudi ceti za zveze PTŠO.137 Do zamenjave poveljujocih v OŠTO ni prišlo, prav tako ne pri na-celnikih zvez in poveljnikih enot za zveze pri OŠTO. Kadrovskih sprememb v 21. brigadi TO (Kranj) in 22. brigadi TO (Radovljica) ni bilo. Izjema je bil po­veljnik 1. bataljona (Radovljica), ki je bil marca 1991 razporejen na dolžnost v novi ucni center TO in 63. odred TO cetne sestave (Škofja Loka), ker je bil njegov poveljnik razporejen v stalno sestavo na RŠTO. Referenti za zveze in poveljniki vodov za zveze v obmocnih štabih TO v Gorenjski pokrajini od maja 1991 so bili138: - v 31. obmocnem ŠTO s sedežem v Kranju castnik Marjan Markun (1991– 1995), poveljnik voda castnik Franc Povšic (1991–1995), - v 33. obmocnem ŠTO s sedežem v Radovljici castnik Robert Rimahazi (1991–1995), poveljnik voda castnik Branko Stare (1991–1995), - v 35. obmocnem ŠTO s sedežem v Škofji Loki castnik Daniel Kirbus (1991–1995) in poveljnik voda castnik Andrej Novak (1991–1995). Južnoprimorska pokrajina V TO Južnoprimorske pokrajinski štab ob koncu leta 1990 dobi naziv 4. PŠTO Postojna. Pa ne le to, teritorialno in strukturno pride do novega oblikovanja pokrajine ter njene sestave štabov in enot iz prejšnje Notranjske in Južnoprimorske pokrajine, ki traja od jeseni 1990 pa vse do organiziranja novih obmocij in štabov TO na njih. Novi štab je v obdobju oktober 1990– april 1991 združeval sedem podrejenih obcinskih štabov (Cerknica, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana). Nacelnik za zveze v stalni sestavi 4. PŠTO je bil stotnik I. razreda/st. Boris Gril (1990–1994), poveljnik cete za zveze je bil stotnik Branko Kaluža (1990–1991)139 . Nekdanji nacelnik za zveze Južnoprimorske pokrajine castnik Zvezdan Ostrouška je prevzel dolžnost referenta za zveze v 43. obmocnem ŠTO140. Del strukture vezistov in enot za zveze pri OŠTO se je ohranil. Do zamenjave poveljujocih je prišlo le v OŠTO Postojna zaradi prerazpo­reditev. V Kopru odred TO cetne sestave in topniški protioklepni artilerijski divizion (tpoad 76 mm) nista bila vec predvidena za mobilizacijski razvoj, ker orožje zanju ni bilo dosegljivo. 137..E-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021.138..E-poštni.zapis.Janez.Dobravec,.2021.139..Telefonsko.pricevanje.Boris.Gril,.2021.140..E-poštni.zapis.Darko.Andrejašic,.2021. Referenti za zveze in poveljniki vodov za zveze v obmocnih štabih TO v Južnoprimorski pokrajini od maja 1991 so bili: - v 41. obmocnem ŠTO s sedežem v Cerknici Janez Telic (1991–1995), za poveljnika voda ni podatka141 , - v 43. obmocnem ŠTO s sedežem v Izoli stotnik Zvezdan Ostrouška (1991–1996), poveljnik voda stotnik Bojan Medved (1991–1999)142 , - v 45. obmocnem ŠTO s sedežem v Sežani porocnik Srecko Umek (1991– 199?), poveljnik voda vodnik Damjan Ceh (1991–1998)143 , - 47. obmocni ŠTO ni bil oblikovan tako, kot je bilo prvotno predvideno, saj je zacel delovati šele v zacetku leta 1992144, njegov sedež je bil v Ilirski Bistrici. Vse to pomeni, da so na tem obmocju do vojne delovale predhodne vodstvene strukture in enote (obcinskih) TO. Navedeno velja tudi za kadre in enote zvez. Referent za zveze pri OŠTO v Ilirski Bistrici je bil castnik Kristijan Kikovic (1991–1994)145 . Ljubljanska pokrajina V TO Ljubljanske pokrajine je njegov pokrajinski štab ob koncu leta 1990 dobil naziv 5. PŠTO Ljubljana. Novi ljubljanski PŠTO je v obdob­ju oktober 1990–april 1991 združeval enajst obcinskih štabov (Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Vic Rudnik, Ljubljana Šiška, Logatec in Vrhnika). Dolžnost nacelnika za zveze v 5. PŠTO je od 1. 11. 1990 do zacetka osamosvojitvene vojne opravljal stotnik Marjan Videtic, referent za zveze v 51. obmocnem ŠTO. Na zacetku vojne je dolžnost nacelnika prevzel stotnik Branko Petric (1990–1991)146, sicer poveljnik cete za zveze. Major Franjo Žagar je dolžnost prevzel med vojno leta 1991 in bil nacelnik za zveze do leta 1994147 . Nacelnik za zveze PŠTO Ljubljanske pokrajine podpolkovnik (AVO) Đuro Jovandic se je vrnil v JLA že leta 1990. Nacelnik za zveze MŠTO Ljubljana major (AVO) Franjo Žagar je bil oktobra 1990 iz MŠTO Ljubljana odpušcen in prerazporejen v nekdanji RŠTO. Do zamenjave vecine nacelnikov zvez in poveljnikov enot za zveze pri OŠTO ni prišlo. 141..Telefonsko.pricevanje.Boris.Gril,.2021.142..E-poštni.zapis.Darko.Andrejašic,.2021.143...Drago.Božac,.2018,.str..257-258.144..Telefonsko.pricevanje.Evgen.Primožic,.30..5..2018..145..Telefonsko.pricevanje.Boris.Gril,.2021.146..Telefonsko.pricevanje.Miha.Butara,.24..1..2021.147..E-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021. Sprememb v zasedbi dolžnosti poveljnikov brigade in bataljonov v 1., 2. in 3. brigadi TO v casu do osamosvojitvene vojne ni bilo. Referenti za zveze v brigadah in poveljniki vodov za zveze so ostali isti. Referenti za zveze in poveljniki vodov za zveze v obmocnih štabih TO v Ljubljanski pokrajini od maja 1991 so bili: - v 51. obmocnem ŠTO s sedežem v Ljubljani stotnik Marjan Videtic (1991–1996)148, za poveljnika voda ni podatka, - v 53. obmocnem ŠTO s sedežem v Logatcu formacijsko mesto referenta za zveze leta 1991 ni bilo popolnjeno, od 1992–1994 pa je bil Branko Garafolj, poveljnik voda vodnik I. st. Boris Stanovnik (1991–199?) med pripravami in v osamosvojitveni vojni ni opravljal te dolžnosti (1991)149 , - v 55. obmocnem ŠTO s sedežem v Domžalah je bil pomocnik nacelnika štaba za zveze in operativne zadeve stotnik I. stopnje Marko Konjar (1991–1992), poveljnik voda višji vodnik Jakob Franjic (1991– 1992)150 , - v 57. obmocnem ŠTO s sedežem v Grosupljem stotnik Matjaž Goricar (1991–1994), poveljnik voda stotnik Slavko Tabacek (1991–1998)151 . Severnoprimorska pokrajina V TO Severnoprimorske pokrajine pokrajinski štab ob koncu leta 1990 dobi naziv 6. PŠTO Nova Gorica. Poleg gorenjskega tudi severnoprimorski štab v obdobju oktober 1990–april 1991 ni spremenil obmocja in svoje strukture podrejenih obcinskih štabov (Ajdovšcina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin). Do kadrovske spremembe v poveljniški sestavi je prišlo le v idrijskem štabu, medtem ko teh v 12. brigadi TO ni bilo, kar velja tudi za dolžnosti referentov za zveze in poveljnike enot za zveze. Nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Severnoprimorske pokrajine v Novi Gorici je bil major Zdenko Likan (1990–1994), ceti za zveze PŠTO je poveljeval castnik Vojko Martinuc (1990–1994) 152 . 148..E-poštni.zapis.Franjo.Žagar,.2021....Podcastnik.Leon.Marjan.Možina.in.Jože.Žitko.sta.po.ukazu.poveljnika.53..obmocnega.štaba.TO.v.osamosvojit­veni.vojni.nacrtovala,.organizirala.in.izvedla.usposabljanje.ter.z.vodom.za.zveze.zagotavljala.zveze.za.obmocni. štab..E-poštni.zapis.Leon.Marjan.Možina,.2021..Vec.o.tem.v.njunih.prispevkih.v.zborniku.150..E-poštni.zapis.Dominik.Grmek,.2021.151..Zapis.Matjaž.Goricar,.2021.152..E-poštni.zapis.Bogdan.Beltram,.2021 Referenti za zveze in poveljniki vodov za zveze v obmocnih štabih TO v Severnoprimorski pokrajini od maja 1991 so bili: - v 61. obmocnem ŠTO s sedežem v Novi Gorici ni podatka, poveljnik voda je bil višji vodnik Zoran Mikuš (1991–199?)153 , - v 63. obmocnem ŠTO s sedežem v Tolminu kapetan Bojan Žagar (1991– 199?)154, za poveljnika voda ni podatka. Vzhodnoštajerska pokrajina V TO Vzhodnoštajerske pokrajine pokrajinski štab ob koncu leta 1990 dobi naziv 7. PŠTO Maribor. Novi štab je v obdobju oktober 1990–april 1991 združeval enajst obcinskih štabov (Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Sloven-ska Bistrica) iz dveh pokrajin in njunih pokrajinskih štabov, t. i. mariborskega in prekmurskega. Primerjalno gledano se v strukturo vrne tudi mariborski obcinski štab, tokrat brez dveh samostojnih obcinskih štabov Pesnica in Ruše, ki sledita poti oblikovanja novih samostojnih obcin. V štabu kadri za zveze ostanejo isti kot v predhodni organizacijski shemi, razen pri nacelniku zvez v pokrajini, ko prejšnjega nacelnika zamenja nacel­nik za zveze iz Pomurja, castnik Jože Palfi (1990–1994). Prejšnji nacelnik za zveze Andrej Kocbek je cakal dolžnost nacelnika ucnega centra TO, bil je prvi vezist na tako pomembni poveljniški dolžnosti. Pri zasedbi dolžnosti referentov in poveljnikov enot za zveze v OŠTO in 41., 42. ter 44. brigadi TO ni bilo sprememb, pa tudi pri zagotavljanju operativnosti ne. Pri zasedbi poveljniških dolžnosti v brigadah je prišlo le do spremembe v 1. bataljonu 44. brigade. Vec prerazporejanj kadrov pa je bilo v pripravah na oblikovan­je obmocnih štabov, kar je prineslo tudi posebne rešitve pri premešcanju zunaj ozkega obmocja t. i. maticnega štaba TO. Referenti za zveze in poveljniki vodov za zveze v obmocnih štabih TO v Vzhodnoštajerski pokrajini od maja 1991 so bili155: - v 71. obmocnem ŠTO s sedežem v Mariboru castnik Vanja Remic (1991– 1992), poveljnik voda porocnik Boštjan Pregl (dolžnost je prevzel po vojni), - v 73. obmocnem ŠTO s sedežem v Ljutomeru castnik Branko Bratkovic (1991–1995), poveljnik voda castnik Andrej Ohman (1991–1995), - v 75. obmocnem ŠTO s sedežem v Murski Soboti major Ludvik Jonaš (1991–1992), poveljnik voda podcastnik Alojz Matko (1991–1995)156 , 153..Prav.tam.154..Berginc,.2018b,.str..44.155..Vsi.podatki.so.vzeti.iz.prispevka.Mirana.Fišerja.o.kadrih.zvez.v.Vzhodnoštajerski.pokrajini.156. E-poštni.zapis.Ludvik.Jonaš,.2021. - v 77. obmocnem ŠTO s sedežem na Ptuju stotnik I. stopnje Drago Šober (1991–1992), hkrati poveljnik voda, - v 79. obmocnem ŠTO s sedežem v Slovenski Bistrici je bil referent za zveze stotnik I. stopnje Franc Školc (1991–1995)157, o poveljniku voda ni podatka. Zahodnoštajerska pokrajina V TO Zahodnoštajerske pokrajine pokrajinski štab ob koncu leta 1990 dobi naziv 8. PŠTO Celje. Nova pokrajina je sestavljena iz treh nek­danjih, t. i. celjske, koroške in zasavske. Novi štab je v obdobju oktober 1990–april 1991 združeval petnajst OŠTO (Celje, Dravograd, Hrastnik, Laško, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Žalec), bil je tudi najvecji po številu subjektov povel­jevanja. V štabu kadri za zveze ostanejo isti kot v predhodni organizacij-ski shemi, razen pri nacelniku zvez v pokrajini, to mesto namrec zasede prejšnji nacelnik s Koroške, podcastnik/podporocnik Francišek Zavaš­nik (1990–1995). Poveljnik cete za zveze je bil castnik Borut Korošec (1991–1995).158 Pri zasedbi dolžnosti referentov za zveze in poveljnikov enot za zveze v OŠTO in 31. brigadi TO ni bilo sprememb. Pri zasedbi poveljniških dolžnosti v OŠTO je prišlo do spremembe v petih obcinskih štabih, z združevanjem teh v pet novih obmocnih štabov pa je bilo prerazporejanja kadrov iz stalne sestave zelo veliko. Referenti za zveze in poveljniki vodov za zveze v obmocnih štabih TO v Zahodnoštajerski pokrajini od maja 1991 so bili159: - v 81. obmocnem ŠTO s sedežem v Žalcu castnik Rajko Štopfer (1991– 1995), ki je opravljal tudi dolžnost poveljnika voda, - v 83. obmocnem ŠTO s sedežem v Slovenj Gradcu podcastnik Janko Škrabelj (1991–1995), poveljnik voda castnik Miran Perše (1991–1995), - v 85. obmocnem ŠTO s sedežem v Slovenskih Konjicah castnik Zdravko Galuf (1991–1995), poveljnik voda castnik Slavko Pecenko(1991–1995), - v 87. obmocnem ŠTO s sedežem v Trbovljah castnik Davor Wimer (1991– 1995), poveljnik voda castnik Samo Gjerek (1991–1995), - v 89. obmocnem ŠTO s sedežem v Velenju castnik Dušan Zrimšek (1991– 1995), poveljnik voda castnik Roman Secki (1991–1995). 157..Prav.tam.158..E-poštni.zapis.Francišek.Zavašnik,.17..3..2021.159..E-poštni.zapis.Francišek.Zavašnik,.17..3..2021 Namesto sklepa V zbiranje podatkov in proucevanje kadrovske popolnitve vodilnih vezistov štabov in enot za zveze je bilo vloženo veliko prizadevanj. To je bil pravi ra­ziskovalni projekt. Ob koncu smo bili njegovi oblikovalci mnenja, da je bilo vredno vložiti toliko prizadevanj in dela, ceprav bi mogoce lahko dosegli celo vec. Veliko neznanih podatkov še caka prihodnje raziskovalce. V prispevku so prikazane strukture upravnih zvez in zvez teritorialne obrambe ter kadrov, v vecini primerov pa tudi njihova personifikacija. Uradnih dokumentov je ohranjenih bolj malo, ker pa je raziskava potekala v casu omejitev zaradi pandemije, so bile zaprte tudi marsikatere poti do do-kumentov in podatkov. Vendar je ustno izrocilo še živo, ponekod celo zelo živo, in pricevalci so vedno znova izražali pripravljenost pomagati. Vse to, da bi ostala sled in ne bi bilo pozabljeno. Iz prikazanega so razvidni tudi dinamika sprememb strukture, kadrovska rast rodu za zveze in ne nazadnje zacetki njegove profesionalizacije. Ti so bili pred pol stoletja sicer skromni, pa vendar so že takrat kazali smer, ki smo ji prica v digitalni družbi in njenih implikacijah. Veziste smo kot posebno strukturo in rodovce v vojaškem žargonu popisovali v obdobju, ko so bile težave s popolnitvijo formacijskih dolžnosti za nacelnike ali referente za zve­ze v štabih teritorialne obrambe oziroma je primanjkovalo vojaškostrokovno usposobljenih kadrov za poveljnike enot za zveze. Zato je bilo tudi veliko od­stopanj od postavljenih formacijskih zahtev za te dolžnosti. To vrzel so dobro dopolnjevali t. i. civilni strokovnjaki in radioamaterji, ki niso imeli vojaških šol, imeli pa so ogromno znanja in volje. Profesionalnih vezistov na nižjih ravneh v TO dolgo ni bilo, potem pa se je vendarle prebilo spoznanje, da hitra in pravocasno prenesena povelja in informacije prek vezistov delujejo kot naj-ucinkovitejše orožje. Ob sklepu je treba navesti še zahvalo številnim posameznikom, ki so pomagali pri zbiranju in preverjanju podatkov. Še posebno, ko smo zbirali podatke o upravnih zvezah. Verjamemo, da so poizvedovanje in zbiranje podatkov ter njihovo preverjanje marsikoga spodbudila k urejanju in pripravi zapisov o kadrovski zasedbi vezistov, ki jih zaradi narave prispevka nismo vkljucili. Ce bo prispevek ali mogoce kakšna pomanjkljivost v njem spodbu­dila nadaljnje raziskovanje in dopolnjevanje kadrovske zasedbe, bo to lahko le koristilo ohranjanju zgodovinskega spomina. Viri: Andrejašic, Darko, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Beltram, Bogdan, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Berginc, Vito, 2018a. Zaposleni v stalni sestavi teritorialne obrambe Pri­ morske–Severnoprimorske 1969–1994. Berginc, Vito, ur., 2018b. Nastanek in razvoj TO na Tolminskem med leti 1968 in 1995, Zbornik, Ljubljana-Tolmin, ZVVS in OZVVS Gornje Posocje. Bolfek, Boris, 2010. Teritorialna obramba kot oblika vojaške organizacije, magistrsko delo. Ljubljana. Božac, Drago, 2018. Ponosni nase. OZVVS Kras – Brkini: Sežana. Brajnik, Tine, 2021. Kadri upravnih zvez v Sloveniji. Zbirko hrani Tine Brajnik. Butara, Miha, 2021. E-poštni zapis Miha Butara. Hrani Franci Knaflic. Butara, Miha, 2021. Telefonsko pricevanje 24. 1. 2021. Zapis hrani Franci Knaflic. Dobravec, Janez, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Fišer, Miran, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Fišer, Miran, 2021. Kadri zvez TO na obmocju Vzhodnoštajerske pokra­ jine. Prispevek hrani Franci Knaflic. Goricar, Matjaž, 2021. Zapis o kadrih. Hrani Franci Knaflic. Gril, Boris, 2021. Telefonska pricevanja februar 2021. Zapis hrani Franci Knaflic. Grmek, Dominik, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Jonaš, Ludvik, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Kavar, Janez, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Knaflic, Franci, 2021. Zapisi o kadrih zvez TO v Sloveniji. Zbirko hrani Franci Knaflic. Kodermac, Marija, 2021. Telefonsko pricevanje. Zapis hrani Franci Knaflic. Košir, Marko, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Križman, Jože, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Maraš, Vasko, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Možina, Leon Marjan, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. MO RS, 1993. Zasedenost formacijskih položajev v RŠTO, PŠTO, OŠTO in 30. RSk (pred oktobrom 1990). Petek, Milko, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Podvršnik, Boris, 2021. Zapis o upravnih zvezah na Konjiškem. Hrani Alojz Šteiner. Primožic, Evgen, 2018. Telefonsko pricevanje, 30. 5. 2018. Hrani Alojz Šteiner. RŠTO, 1992. Pregled kadrovske popolnitve Odseka za zveze in protiele­ktronsko obrambo RŠTO iz leta 1992. Hrani Franci Knaflic. Šteiner, Alojz, 2021. Zapis o telefonskem preverjanju podatkov. Hrani Alojz Šteiner, Teropšic, Mitja, 2021. Telefonsko pricevanje. Zapis hrani Franci Knaflic. Varga, Željko, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Vatovec, Zvone, 2021. Telefonsko pricevanje. Zapis hrani Franci Knaflic. Zorko, Cveto, 2018. E-poštni zapis z 24. 5. in 27. 5. 2018. Hrani Alojz Šteiner. Zavašnik, Francišek, 2021. E-poštni zapis 17. 3. 2021. Hrani Franci Knaflic. Zavašnik, Francišek, 2021. Telefonsko pricevanje. Zapis hrani Franci Knaflic. Žagar, Franjo, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Kadrovski kapital je bil osrednji dejavnik moci obrambnih sil v Sloveniji. Pri zbiranju podatkov o zasedbi vodstvenih dolžnosti vezistov smo ugotovili, da se tega premalo zavedamo in ne ohranjamo dovolj. Na fotografiji so pripadniki TO Vzhodnoštajerske pokrajine po osamosvojitvi. (foto arhiv: Ludvik Jonaš) Franci Knaflic IVAN PAVLIN JE ORAL LEDINO NA PODROCJU ZVEZ V TERITORIALNI OBRAMBI Ivan Pavlin je bil rojen 12. junija 1925 v vasi Kalce, Obcina Ivancna Gorica, v skromni osemclanski družini je imel še tri sestre in dva brata. Majhna kmetija ni mogla preživeti velike družine, zato je vecina otrok zelo zgodaj zapustila dom. Ivan je s sedmimi leti odšel na kmetijo k teti v Sticno pri Ivancni Gorici. Tam je ob trdem delu koncal osnovno šolo. Leta 1943 je odšel v Gubcevo brigado in v njej kot partizan ostal do konca voj­ne. Po koncani vojni je s cinom vodnika služboval v obmejnih enotah Jugoslo­vanske armade na obmocju Prekmurja in Koroške. V Dravogradu je spoznal svojo ženo. Rodila sta se jima hcerka Cvetka in sin Zlatko. V Škofji Loki se je šolal na vojaški gimnaziji in nato nadaljeval študij na Vojaški akademiji za zve­ze v Kraljevu. Po pridobitvi cina podporocnika je bil leta 1954 premešcen v Zagreb, kjer je služboval do leta 1958. Vojaško kariero v JLA je nadaljeval v Zadru in Splitu, leta 1964 pa je bil premešcen v Ljubljano, kjer je bil pre­davatelj na podoficirski šoli do njene preselitve v Beograd. Leta 1965 je bil premešcen na Vrhniko, v takratno 1. oklepno brigado, kjer je do upokojitve leta 1970 opravljal dolžnost nacelnika za zveze. Nemirni duh ustvarjalnosti ga je ponovno pritegnil in že leta 1971 se je zaposlil v Glavnem štabu za splošni ljudski odpor (GŠ za SLO), kjer je nadaljeval svojo vojaško kariero. V Glavnem štabu za SLO je bil podpolkovnik Ivan Pavlin prvi nacelnik za zveze, sistem je zacel vzpostavljati iz nic. Bil je avtor Navodila za zveze in kriptozašcito v partizanskih enotah, ki ga je Glavni štab za SLO izdal leta 1972. Z navodilom je dolocil temelje rodu za zveze v TO. V letih od 1971 do 1973 je bil edini zaposleni castnik za podrocje zvez v celotni struktu­ri takratnih teritorialnih štabov, poveljstev in odredov. Primoran je bil delati prav vse. Najprej naloge na strateški ravni, ki so bile v pristojnosti GŠ za SLO. Vešc je bil v predlaganju in utemeljevanju svojih strokovnih predlogov, ki so bili vsebinski in argumentirani. Zato je bil pri poveljujocih zelo cenjen in spoštovan castnik. Nacrtoval in delal je nacrte zvez z vsemi izvedbenimi dokumenti za vse štabe SLO in podrejene partizanske enote. Ker je imel za svoje delo v glavnem štabu veliko podporo, je dosegel, da so tudi podrejeni poveljniki z njim tvorno sodelovali in pomagali pri gradnji sistema zvez v svo­jih štabih in poveljstvih. Skrbel je za opremljanje s tehnicnimi sredstvi ter so-deloval pri oblikovanju enot za zveze v celotni strukturi. S svojim pristopom je spodbujal ustvarjalnost in samostojnost ter razmišljanje s svojo glavo, kar se mu je dolgorocno obrestovalo. Svoje znanje in izkušnje je prenašal na poveljnike ter vse pripadnike enot za zveze. Velik motiv za usposabljanje so bile tudi nove radijske naprave, s katerimi se je opremljala takratna terito­rialna obramba. Poveljniki enot za zveze so bili usposobljeni za samostojno organiziranje zvez, specialisti za zveze pa za samostojno delo na radijskih napravah. Bil je clovek stvarnih idej, zato je bilo na podlagi njegovih pobud uresnicenih veliko zamisli v teritorialni obrambi, tudi v jugoslovanskem merilu. Slovenska teritorialna obramba se je na podrocju zvez po zaslugi Ivana Pavlina razvijala najhitreje v Jugoslaviji. Slovenske rešitve so bile izvirne in marsikomu za zgled. Oblikovanje mirnodobne enote za zveze ter potrditev formacij za nacelnike zvez v conskih štabih za SLO sta bila med predlogi podpolkovnika Ivana Pavlina. Najprej sta bila sprejeta v slovenskem GŠ za SLO in nato v Generalštabu JLA ter bila uveljavljena za celotno strukturo TO v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1978 se je upokojil in nato še nekaj let delal kot svetovalec novemu nacelniku zvez. Od vsega zacetka je sodeloval in s svojimi uporabniškimi zahtevami vpli-val na razvoj slovenske elektronske industrije. Zahvaljujoc Ivanu Pavlinu se je teritorialna obramba opremljala s sodobnimi radijskimi napravami, ki so jih razvili domaci strokovnjaki in izdelala slovenska elektronska industrija. Od-locno je odklanjal zastarelo, sicer brezplacno opremo zvez, ki jo je ponudila JLA, ko jo je sama prenehala uporabljati. Ivan Pavlin je umrl januarja leta 2019 v Notranjih Goricah pri Ljubljani. Franci Knaflic MILAN MEŽNAR: ZVEZA IMA DVA KONCA Milan Mežnar je bil rojen 19. febru­arja 1937 v kmecki družini v vasi Rut, v Obcini Tolmin. Oceta so kot partizana leta 1944 zajeli Italijani in ga internirali v nemško taborišce Buchenwald, kjer je umrl. Mama je z dvema otrokoma ostala sama. Po koncani osnovni šoli je odšel v Ljubljano, da bi se izucil za elektricarja. Ker pa ni bilo denarja za placilo namestitve v domu, je šolanje po pol leta moral zapustiti. Imel je veliko željo, da bi pridobil poklic, zato se je vpisal v vojaško šolo, v kateri je bilo šolanje brezplacno. Leta 1957 je koncal podcastniško šolo v Bileci in bil premešcen v planin-ski polk na Bohinjsko Belo. Po enoletnem službovanju na Bohinjski Beli se je leta 1958 vpisal v vojaško akademijo v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1962. Kot poveljnik voda je služboval v pehotnem polku v Zrenjaninu. Leta 1965 se je vpisal v šolo za prekvalifikacijo in se preusmeril v rod za zveze. Opravljal je dolžnosti poveljnika radijskega voda v pehotnem polku v Srem-ski Mitrovici, zatem pa je bil od leta 1967 nacelnik za zveze v protioklepnem polku v Cupriji. Poveljniško-štabno akademijo je koncal v letih od 1972 do 1974, nato pa je bil premešcen na dolžnost nacelnika za zveze 6. divizije v Karlovcu. Na njegovo prošnjo so ga leta 1978 premestili v RŠTO SR Slovenije, na dolžnost nacelnika za zveze in kriptozašcito, kjer je ostal do upokojitve leta 1991. Po prevzemu dolžnosti je nadaljeval zastavljeno delo svojega predhodnika, podpolkovnika Ivana Pavlina. Dolžnost je prevzel v casu še ne koncane prve reorganizacije TO, ko je leta 1979 sledila nova sprememba v organizacijsko-formacijski strukturi. Vse nacrte zvez je bilo treba narediti znova. Hkrati z nakupom tehnicnih sredstev za zveze za novoustanovljene PŠTO pa je poskrbel za posodobitev celotnega sistema zvez. Uvedena so bila nova terenska vozila Lada Niva, na katera so bili v RŠTO namešceni radioteleprinterski sistemi Racal 400 W in RT-20-T600, v vseh PŠTO pa Racal 100 W in RT-20-T600. K sodelovanju je povabil priznane strokovnjake iz Iskre Elektrozveze, In-štituta za radijske antene pri Fakulteti za elektrotehniko, iz Oddajnikov in zvez pri RTV Slovenija, PTT, RSLO, IT 100 in druge, ki so sodelovali pri opremljanju z novo tehnologijo ter pri uvajanju inovacij v sistem zvez. Med njegovim vodenjem je sistem zvez TO dosegel visoko stopnjo razvoja in pri­pravljenosti. Tudi na podrocju usposabljanja se je zgodil pomemben napredek. Vklju-cevanje radioamaterjev prostovoljcev v enote za zveze ter ustrezno nagraje­vanje najboljših na takticno-strokovnih vajah, poimenovanih »šolske zveze«, je bila posrecena rešitev, ki je dvignila raven usposobljenosti najbolj kriticnih specialnosti. Milan Mežnar je bil clovek povezovanja. Njegovo vodilo je bilo: »Zveza ima dva konca.« Tega se je mocno zavedal in vedno skrbel, da je bil stik s podrejenimi strokoven in pristen. Z vsemi je odlicno sodeloval, tudi zato kakovostne zveze nikoli niso izostale. Spremembe, ki so se zgodile po zamenjavi vodstva RŠTO jeseni leta 1988, so Milana prizadele. Za novega komandanta je bilo najpomembnejše, da bodo z delom RŠTO zadovoljni le v generalštabu v Beogradu. Za razvoj sistema zvez in usposabljanje v TO ni bilo vec pravega posluha. Nacelnik RŠTO je celo predlagal, da bi iz terenskih vozil Lada Niva odmontirali nove sisteme zvez, vozila pa uporabili za druge namene. Veliko prepricevanja je bilo treba, da se to ni zgodilo. Seveda se je Milan s svojo odlocnostjo za­meril obema generaloma, tako komandantu kot tudi nacelniku štaba. Med komandantom in Milanom Mežnarjem je dokoncno »pocilo« po izdaji ukaza za odvzem orožja TO, ko so bila odvzeta tudi sredstva zvez RŠTO. Milan Mežnar živi v Ljubljani. Zelo rad se vraca v svojo rojstno vas Rut, kjer preživi vecino poletnega casa. Tehnika je bila in bo njegov vecni hobi. Na tekocem je z vso najnovejšo racunalniško tehnologijo, ki jo tudi s pridom uporablja. Z veseljem se udeležuje vsakoletnih srecanj vezistov ob dnevu rodu zvez Slovenske vojske. Z zanimanjem spremlja razvoj zvez in dosežke vezistov v Slovenski vojski in na Ministrstvu za obrambo. Janez Dobravec, Milko Petek in Martin Jugovec FRANC KOKORAVEC, VODJA ZA VELIKE SPREMEMBE Franc Kokoravec je bil rojen 22. septembra 1947. Po poklicu je bil dipl. inženir elektroteh­nike, do leta 1977 je bil zaposlen v Iskri Kranj, nato pa se je zaposlil na Sekretariatu za ljudsko obrambo Obcine Kranj, kjer je imel nalogo for-miranja in usposabljanja enote za upravne zveze. Naslednjo nalogo je sprejel leta 1979, ko se je zaposlil na Pokrajinskem odboru za Gorenjsko. Od septembra 1986 pa je bil nacelnik za zveze in kriptozašcito na PŠTO Gorenjske. Na tej dolž­nosti ga je cakala podobna naloga, le da je tokrat kot edini vezist v stalni sestavi skrbel za vse štabe TO v pokrajini. Že kot mladenic se je zagnano predal radioamaterstvu, kar je bila odlicna podlaga za njegovo poklicno delovanje v obrambnem sistemu Slovenije. Upokojil se je leta 2005 in prerano preminil leta 2013. Njegovo tehnicno in strokovno znanje ter nadarjenost za ucinkovito orga­niziranost je opazil tudi v. d. nacelnika RŠTO in zastopnik poveljnika TO Slo­venije major Janez Slapar, zato je bil že jeseni leta 1990 premešcen v novi RŠTO Slovenije v Tacen. Bil je prvi nacelnik za zveze in kriptozašcito v no-voustanovljenem RŠTO Slovenije. V tistem casu je bilo treba ponovno vzpo­staviti in zagotoviti delovanje stacionarnega in nato še premicnega sistema zvez TO Slovenije. Z izjemno energijo, preudarnostjo, dobro organizacijo in zaupanjem v sodelavce je v pol leta zagotovil razmere za delovanje RŠTO, nujne komunikacijske povezave med štabi in enotami TO ter preoblikovanje in popolnitev enot za zveze s sredstvi in opremo ter kljucnimi kadri. Pri tem je uporabil vse svoje strokovno znanje, razpredeno mrežo poznanstev in radioamaterskih izkušenj. Sodeloval je v najpomembnejših aktivnostih in pripravah TO Slovenije za zagotovitev podlag in vzpostavitev samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Sredi leta 1991 je bil vodja skupine, ki je v TO prinesla novo znanje o najnovejših radijskih postajah Racal iz Velike Britanije ter bil odgo­voren za vgradnjo v vozila, usposabljanje uporabnikov in zagon radijskega sistema Jupiter. Verjel je v našo strateško prednost in zmago na podrocju komunikacij. Bil je tudi clan ožje skupine RŠTO, ki je pripravljala nacrte za vojaško obrambo osamosvojitve Republike Slovenije. Zaradi tega je bil tudi clan Republiške koordinacije, ki je med vojno vodila osamosvojitvene aktiv­nosti in usklajevala delovanje TO ter organov za ljudsko obrambo in notranje zadeve. Po osamosvojitvi pa je bilo težišce njegovega delovanja usmerjeno v na-crtovanje in izvedbo usposabljanja nabornikov vezistov, vojnih enot za zve­ze, oblikovanje prve mirnodobne enote za zveze TO, nadgradnjo sistema zvez ter razvoj in opremljanje TO s sredstvi in opremo zvez. Franc je bil po profesionalni in cloveški plati predvsem sodelavec, pri­jatelj, zaupnik in šele zatem »šef«. Ko je prišel na RŠTO, je bil še rezervni podcastnik, aprila 1991 pa je bil povišan v castnika, kar kaže, da je bil tudi drugacna avtoriteta, kot smo bili v vojaškem štabu do takrat vajeni. Dovol­jeval in spodbujal je iniciativo, samostojnost in iznajdljivost, ki so bile pri izvajanju nalog s podrocja zvez in kriptozašcite še kako potrebne. Vcasih morda celo vec, kot smo pricakovali. Pogovarjal se je z nami o predlogih, potrpežljivo poslušal in umirjeno usklajeval množico idej, ki smo jih imeli mi, razlicno izobraženi, usposobljeni in izkušeni sodelavci. Znal je uporabiti »pozitiven naboj« strokovnjakov razlicnih profilov. Vedno je iskreno in pogu­mno zagovarjal stališca nas vezistov in imel zaradi tega vcasih tudi težave pri svojih nadrejenih. Bil je razumevajoc in pripravljen poslušati ter pomagati pri reševanju služ­benih in osebnih težav sodelavcev in podrejenih. Delu je bil predan, nikoli ni poudarjal ali izpostavljal pomembnosti svoje vloge in delovanja v pripravah na osamosvojitev in v casu obrambe osamosvajanja. Franc je za izjemne zasluge v vojni ter pri utrjevanju in razvoju Slovenske vojske poleg drugih priznanj prejel tudi zlato medaljo generala Maistra z meci. (foto Igor Ternar) Stanislav Praprotnik NOV ZACETEK RAZVOJA ZVEZ IN PROJEKT RACAL 1991 V procesih oblikovanja in vzpostavljanja zvez slovenskih obrambnih sil so sodelovali mnogi omenjeni in tudi neomenjeni sodelavci. Njihov prispevek je pomemben kljub nekaterim težavam in nerodnostim, ki so se dogajale. Vsem sodelavcem iz zacetnega obdobja nastajanja slovenske države se je za prispevek in doseženo treba zahvaliti. Razvoj sistema zvez Teritorialne obrambe (TO) in za tem Slovenske voj­ske (SV) se ni zacel leta 1991. Vendar pa je takrat prišlo do hitre in nujne spremembe glede na ogrožanje slovenske osamosvojitve. Takšen kontekst pa je povzrocal težave in zahteval rešitve v obliki hitrih ter temeljitih spre­memb, tako da se je zacel kot projekt kriznega upravljanja. Decembra 1990, v mesecu plebiscita o samostojnosti Republike Slo­venije, je Bogdan Koprivnikar na nekdanjem Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo (RSLO) ustanavljal majhen oddelek za razvoj vojske. Med razlicnimi strokovnjaki sem prevzel podrocje zvez. Pripravljali in dolocali smo koncepte, vojaško kulturo in podobo naše vojske v obliki slovenskega poveljevanja in vedenjskih protokolov ter oznak, nove vrste uniform, osnov-no opremo vojaka, nove maskirne barve, oborožitev, vrste vozil in drugo opremo. Vse to se je zbiralo v »formacije« tipicnih enot in dolocalo celotno število potrebnih kosov. Koncept zvez in odlocitve o nakupih na tujih trgih V prvih mesecih leta 1991 je bilo pripravljeno obsežnejše gradivo kon­cepta obrambnih zvez, ki ga je vodja oddelka usklajeval s TO, oddelkom upravnih zvez in vodstvom sekretariata. Pripomb ni bilo. Prva razlicica kon­cepta je imela obliko brez dolocenih tipov sredstev in proizvajalcev. Že takrat so bili opredeljeni prihajajoca digitalna tehnologija z internetnimi protokoli, bojno takticno radijsko zašciteno omrežje z vgrajenim frekvencnim ska-kanjem, (pol)premicno hrbtenicno radiorelejno omrežje z dostopi v bojno omrežje, z dostopi v radijska omrežja drugih služb in stacionarno telefonsko omrežje. Hrbtenica bi bila uporabna tudi za pomoc zašciti in reševanju ob naravnih in drugih nesrecah. Opredeljena je bila tudi razporeditev po terenu in po enotah, kar je omogocalo izracun potrebnega števila kosov. Vse sku­paj je spominjalo na odporno mešanico amebe in hidre. Spomladi leta 1991 se je pripravljala združena takticna vaja Premik-91, za njene potrebe je bilo treba vozila prebarvati v novo maskirno barvo. Vod­stvo ministrstva se je obrnilo na podjetje TAM Maribor. V zacetku so trdili, da za razvoj potrebujejo eno leto. Takrat je bila prvic izbrana osnovna Natova barva, podobna maskirnim uniformam. Kljub vsem pomislekom so bila vozi-la v enem tednu prebarvana. Enak vzorec barve je ostal nespremenjen kar nekaj let. Tako smo takrat uresnicevali postavljene naloge in zahteve. Na omenjeni vaji je bilo ugotovljeno tudi resno pomanjkanje sredstev zvez, kar se je takrat ocenjevalo kot kljucno. Približevala sta se tudi zacetek delovanja prvih dveh ucnih centrov TO na Igu in v Pekrah ter razglasitev samostojnosti po šestih mesecih od plebiscita. Inten­zivno smo zaceli iskati možnosti nakupa modernih sredstev zvez pri evropskih proizvajalcih. Pritisk hladne vojne se je zmanjševal že od sredine osemdesetih let, zato so usahnila državna vlaganja, tako da so bili vsi v razvojni krizi in s tem bolj odprti za t. i. sodelovanje. Slovenija takrat še ni bila samostojen in vero­dostojen partner na trgu, sploh pa ne priznana. Domaca namenska industrija takšnih zvez v ponudbi ni imela, obenem pa je bila pod nadzorom stalnega velikega kupca in protiobvešcevalne službe JLA. Tehnološki preskok se je šele zacenjal, tudi internet so v Institutu Jožef Stefan uvedli šele na koncu leta 1991. Z zakasnitvijo so evropski ponudniki vendarle zacenjali razumeti nujnost naših potreb zaradi možnosti oboroženega konflikta. V tem kontekstu sem bil premešcen v Upravo za informatiko in teleko­munikacije (UIT) oziroma v V. upravo, kot smo se takrat še uradno imeno­vali. Z vizijo skupnega delovanja smo v UIT kmalu združili prej loceni enoti za upravne zveze in informatiko ter jima dodali novo organizacijsko enoto za vojaške zveze. Nova uprava je imela majhno število zaposlenih. V njeni sestavi je bil tudi Republiški center za obvešcanje, skrbela pa je tudi za vo­jaško organiziran republiški odred upravnih zvez. Ta je bil namenjen podpori republiškega vodstva pri njegovem premikanju, sestavljalo ga je okrog 350 rezervistov. Že na zacetku je bilo odloceno, da se kupi prva manjša kolicina vojaških sredstev zvez, in sicer enokanalne radiorelejne naprave (RRN-1), ki so jih proizvedli v namenskem podjetju Iskra Elektrozveze. Formalno so bila ta sredstva vkljucena v republiški odred za zveze, ce bi bilo treba, pa se je racunalo na njihovo premestitev v enote TO. Nekaj mesecev pred osamosvojitvijo je bil za direktorja II. uprave na RSLO, ki je skrbela za logistiko, imenovan Ludvik Zvonar. To se je razumelo kot signal za pospešitev nakupov. Zaradi poznavanja postopkov opremljanja in obvladovanja tveganj v zacetku ni bilo pretiravanja v hitrosti odlocanja. Ob vedno krajšem razpoložljivem casu za odlocanje sem se kot vodja UIT sestal tudi s predstavnikoma podjetja Cifra. To sta bila nekdanja sodelavca Iskre IPT, ki pa nista omenjala pogojev in možnosti nujne nabave opcijskih sredstev iz tujine ali Slovenije. Na podlagi prošnje so pripravili tudi koncept zvez. Vsebinsko je bil podoben konceptu UIT, vendar nekoliko manj celovit. Dva meseca pozneje so, za placilo, dobili narocilo prevoda navodil za takrat že kupljena sredstva zvez. Žal Cifra in Iskra nista opcijsko ponudili domacih sredstev zvez ali dostavili kakršne koli dokumentacijo o tem. Približeval se je dan razglasitve neodvisnosti. Sprejeta je bila odlocitev, da se potrdi izvedljiv nakup zašcitenih radijskih sredstev zvez s frekvencnim ska-kanjem pri podjetju Racal, in sicer v obsegu pokrivanja dveh bataljonov oziroma dveh ucnih centrov, in za usposabljanje pripadnikov TO pri dobavitelju. Lastnosti teh sredstev so omogocale tudi organiziranje povezav na vsem ozemlju Sloveni­je. Izbira je vsebovala nekaj kratkovalovnih (HF) radijskih postaj za povezavo na daljših razdaljah po vsej Sloveniji, mocnejše prevozne VHF-postaje, prenosne oz. prevozne VHF-postaje in vec rocnih VHF-postaj. Sredstva so morala imeti tudi potrdilo proizvajalcevega obrambnega ministrstva o testiranju in mnenje o ustreznosti za uporabo v njihovih oboroženih silah. Nacelnik za zveze v RŠTO Franc Kokoravec je na zaprosilo UIT dolocil šte­vilo pripadnikov TO za odhod na usposabljanje v tujino. Namen usposabljanja je bil pridobiti informacije in vešcine za poznejši prenos znanja preostalim ve­zistom. Med njimi sta bila tudi Franc Kokoravec in Stanislav Šantelj. Uprava za logistiko je za nosilca pogodbe izbrala podjetje Iskra Commerce1, ki je opravilo pogajanja z dobaviteljem. UIT je potrdila izbrane tipe in kolicine. Zacele so se tudi priprave republiškega odreda za zveze. Opravljena sta bila postroj vse enote ter okvirna seznanitev njenih pripadnikov z resnostjo razmer. Njihova vozila z vso opremo smo prebarvali z novimi vojaškimi bar-vami. Ob tej priložnosti so bile preizkušene tudi vse nove vojaške maskir­ne barve. UIT je v terenskih razmerah opravila primerjalni preizkus novih in nekdanjih uniform (barve JLA) ter terenskih vozil. Uporabili so infrardeca sredstva (za nocno opazovanje) ter fotoaparate z vec vrst filmi. Rezultati so bili zanimivi, vendar zaradi casovne stiske nikogar niso zanimali. To aktivnost je spremljala JLA, vendar so se ji na terenu uspeli izogniti. Racal od dobavitelja do uporabnika Zaradi zmanjšanja neznanih tveganj pri dobavi sredstev zvez TO je bilo odloceno, da odpotujemo k dobavitelju. Podrobnosti potovanja v Anglijo sta 1...Direktor.Iskra.Commerce.je.bil.takrat.Ivan.Marjek,.pri.pogajanjih.pa.je.sodeloval.tudi.Andrej.Pardupski,.nekoc.povezan.z.Iretom.v.Trstu. uskladila direktorja uprave za informatiko in telekomunikacije ter uprave za logistiko. Ob morebitni zamudi pri dostavi na kraj razdelitve opreme vezistom TO sta za sodelovanje dolocila Tineta Brajnika in druge. Z dobaviteljem je bilo dogovorjeno, da na kraju razdelitve v Sloveniji sodelujejo tudi njegovi predstavniki. Dobava sredstev je bila predvidena med 12. in 15. junijem 1991. Na dogovorjeni dan se je že okrog polnoci, pred vzletom letala Airbus, v lasti Inex-Adrie Avioprometa, ki ga je pilotiral Jure Finžgar, zgodil zaplet. Poklical je neznanec, ki je poznal vse podatke in vedel tudi za namen prevoza, ter v srbohrvaškem jeziku zagrozil, da bodo prevoz preprecili z vsemi sredstvi. Odhod je bil za nekaj ur preložen. S težavo sem telefonsko dosegel Ludvika Zvonarja in Mirana Bogataja. Sprejeta je bila odlocitev, da se zabojniki z opremo preložijo na tovornjak s prikolico. Za izhod iz Velike Britanije je do-bavitelj uredil vso dokumentacijo, potrebno za njihovo carino. Za sledenje tovornjaku sem s predstavnikom dobavitelja prevozil velik del Evrope. Po treh dneh in neprespanih noceh sva na mejnem prehodu ene izmed evrop­skih držav ujela vozilo, ki sva ga spremljala, in obvestila logistiko za organi­zacijo njegovega prevzema. Po vrnitvi v Slovenijo me je Zvonar, domnevno zaradi varnosti, za eno noc odpeljal v manjši hotel na Gorenjskem. Tam so že bili tudi pozabljeni tuji svetovalci, ki so se nato v spremstvu zašcitne enote TO odpeljali na kraj razdelitve, v Kocevska Reko. Namestitev nekaterih postaj v vozila je z nekajdnevno zamudo opravil podjetnik Štuflek, nekdanji uslužbenec oddelka upravnih zvez. O izpolnjeni nalogi sem osebno porocal republiškima sekretarjema za obrambo in no-tranje zadeve oz. ministroma za obrambo in notranje zadeve. S prvim tovornjakom pa ni prispela celotna pošiljka. Preostale manjše rocne radijske postaje so prišle pozneje in so bile razdeljene predstavnikom zašcitne brigade TO2. Zaradi morebitnih težav s polnjenjem baterij je bilo za TO dobavljenih še okoli 300 bencinskih agregatov Honda. Po nekaj letih so bili ti agregati ob žledu koristno uporabljeni za pomoc kmetijam s podrtim elektricnim omrežjem ter v sistemu zašcite in reševanja. V kranjski Iskri pa so hitro razvili in dostavili usmernike za polnjenje baterij. To akcijo nakupa radijskih naprav Racal so pozneje poimenovali Hrast. Ta je imel tri veje, prvo, povezano z iskanjem dobaviteljev, sklenitvijo pogodbe in zapletenim prevozom v Slovenijo, drugo z razdelitvijo sredstev in namestitvijo v premic­na prevozna sredstva, kar je kot tretje omogocilo vzpostavljanje bojnega ra­dijskega omrežja na obmocju vse Slovenije. In to ne kakršnega koli, temvec takšnega, ki mu nasprotna stran ni mogla slediti in priti do živega. 2..To.enoto.so.takrat.nekateri.poimenovali.tudi.Moris. Govornik ob dvajseti obletnici projekta, 22. junija 2011 v Kocevski Reki (foto: Bruno Toic) Spominska plošca, ki v Kocevski Reki spominja na eno od faz pri uresnicevanju projekta Racal (foto: Bruno Toic) Republiški odred za zveze v podporo Republiški koordinaciji Pred razglasitvijo državnosti so me imenovali za clana Republiške koordi­nacije 1991, ki je skrbela za usklajevanje obrambe v osamosvojitveni vojni. Ob podpori koordinacije je Republiški center za obvešcanje ucinkovito de­loval s skrajnimi napori njegovih pripadnikov. Nova tehnika in zanesljivi ljudje. Del veteranov, ki so bili akterji uvedbe radijskih postaj Racal v operativno uporabo leta 1991, pred objektom v Kocevski reki 22. junija 2011 (foto: Bruno Toic). Enota republiškega odreda za zveze je bila med desetdnevno vojno na­mešcena v bližini Kamnika. UIT je sprejela tudi nekaj mlajših slovenskih castnikov, ki so prestopili iz vojnega letalstva nekdanje države. Z Andrejem Lovšinom, odgovornim za obvešcevalno-varnostno dejavnost, je bil dose-žen dogovor o delitvi komunikacijske dejavnosti med zvezami vodenja in poveljevanja ter zvezami za obvešcevalno-protiobvešcevalno dejavnost. Do-segljivost odgovornih je bila izboljšana tudi z brezžicnimi pozivniki (pagerji), mednarodno pa z nekaj satelitskimi terminali z možnostjo vkljucevanja v te­lefonsko omrežje. Pri povecani letalski nevarnosti je bil na zahtevo vodstva koordinacije vzpostavljen satelitski stik s tujo državo, ki pa se pozneje ni vec obnavljal. Takrat sem se prvic seznanil s prenosno satelitsko postajo: krož­nik-antena, telefon, telefaks in vse drugo v enem kovcku. Za izboljšanje popolnitve s sredstvi zvez TO je UIT pred zacetkom spopa­dov organizirala zbiranje radijskih postaj iz sistema protitocne obrambe in jih po vojni na urejen nacin vrnila prvotnim lastnikom. Zaradi varnosti je bila moja družina odpeljana na skrito lokacijo. Po vojni pa nove naloge in izzivi Po vojni sem bil med trimesecno zamrznitvijo postopkov osamosvajanja po brionskem sporazumu dolocen v tako imenovano Bogatajevo pogajalsko skupino za urejanje odhoda JLA iz Slovenije. Med drugim sem skrbel za možnost povra-cila škode zaradi porušenih antenskih stolpov televizijskih oddajnikov, in sicer v vrednosti okoli 11 milijonov nemških mark, in za vracilo zaplenjenega orožja TO. Seznam orožja sem moral v nekaj urah prevesti v angleški jezik. Z Miranom Bo-gatajem sva se pred vsakim pogajalskim sestankom z vodjo evropske nadzorne komisije sestala in temeljito pripravila. Zaradi razvojnih potreb TO in MO smo že jeseni 1991 zaceli reševati kadrovsko stisko Uprave za informatiko in telekomunikacije. Nekaj novih strokovnjakov je bilo izbranih med sodelavci nekdanjega Iskrinega inštituta za prenosno tehniko (Iskra IPT), poleg tega pa še nekaj mlajših castnikov nekdanje JLA in drugih. Po tem je bila skupaj opravljena druga razvojna ite­racija nekdanjega koncepta zvez. Takrat je bil sodelavec Silvester Staric za­dolžen za podrocje zvez TO/SV, ko so najprej reševali nakup novih sredstev radijskih zvez za mirnodobno delovanje vojske. To je v sodelovanju z vezisti TO tudi opravil. Dva sodelavca sta razvila zašcito pomembnega telefonske­ga prometa na MO in v GŠSV, ki je bila pozneje tudi vgrajena. S tem je bilo privarcevanih kar precej financnih sredstev. Po vojni se je naša varnostna in obrambna struktura hitro razvijala in s tem tudi njena zapletenost s hkratno diferenciacijo in integracijo. Kmalu se Pogajalska skupina na sprejemu na MO ob dvajseti obletnici osamosvojitve (foto: Bruno Toic) je pojavila potreba po smiselni informatizaciji procesov vodenja in delovanja. Zacelo se je njihovo oblikovanje, popisovanje, urejanje in izboljševanje ter ustvarjanje možnosti za manj administrativnih ovir. Iz tega se je razvila para­digma vodenja kakovosti, ki je takrat optimisticno zajela vso državo. Ureje-no omrežje povezanih procesov in nosilcev podatkov je namrec predpogoj dobre informatizacije. Na kolegiju ministra je UIT predlagala vecji poudarek kakovosti procesov in njihovi povezanosti. V tem procesu je MO oblikovalo tudi sprejemljivo politiko kakovosti za vso državno upravo, ki jo je podpisal takratni predsednik vlade. Ta je sprožila gibanje v vseh delih javnega sektor­ja. Pozneje sem nadaljeval delo na podrocju strateškega planiranja. V vsakem kriznem upravljanju izbiramo med trenutnim tveganjem in tve­ganjem poznejših vecjih posledic. Ta prispevek lahko vsaj nekaj doda k ra­zumevanju obvladovanja kriz, tudi na podrocju sistema zvez in informatike. Marjan Šiftar O ZVEZAH VRHOVNEGA POVELJNIKA IN KOMUNICIRANJU IZ URADA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA RS 27. junij 1991, dan se je šele dobro zacenjal. Na dvorišcu Izvršnega sveta (vlade) in Predsedstva RS mi minister Bavcar pove: »Zacelo se je, kje je pred­sednik?« In se je zacelo: telefonski klic predsedniku Kucanu, iskanje prvih tele­fonskih stikov z Zagrebom in Beogradom, prvi delovni stiki predsednika Pred­sedstva in vrhovnega poveljnika Milana Kucana z ministroma za notranje zadeve in obrambo ter drugimi iz operativne koordinacije, obvešcanje clanov Predsed­stva in drugih rednih udeležencev sej razširjenega Predsedstva ter pridobivanje informacij pri predstavnikih politicnih strank, ki so samoiniciativno prišli na Pred­sedstvo. In proti jutru, 44. seja Predsedstva v obicajnem razširjenem sestavu! O njej in vsem, kar je sledilo, pa tudi o vsem pomembnem, kar je bilo pred tem, so znana dejstva, mnogi so o tem pisali in prispevali za zgodovino svoje odlicne zgodovinske zapise in obsežne monografije (dr. B. Repe in drugi), dragocena so osebna pricevanja sodelujocih v takratnih dogajanjih – tudi o vlogi in delovan­ju takratnega Predsedstva RS in njegovega predsednika. Tudi Predsedstvo in predsednik Kucan sta se, tako kot drugi državni or-gani, lahko opirala na takratno tehnicno in tehnološko infrastrukturo za ko­municiranje, na poštne in dodatne »žicne« telefonske povezave, telefakse, na zametke digitalizirane tehnologije in opreme – na t. i. pagerje, ki so bili med takratnimi vrhunci nove dobe. In seveda, nepogrešljiva je bila opora, ki so jo s svojo opremo zagotavljale ekipe delavcev Urada za varnost in zašcito pri MNZ, ki so skrbele za varnost in logistiko clanov in predsednika Pred­sedstva. Ne nazadnje je bila pomembna tudi objektivna koristna okolišcina za medsebojno komuniciranje, da so v isti stavbi »domovali« Predsedstvo, Izvršni svet, operativna koordinacija, državni protokol, da je bil Cankarjev dom na eni strani ceste in MZZ na drugi. Nesmiselno je primerjati sedanje možnosti za komuniciranje v tehnicnem in tehnološkem pogledu s takratnimi. Marsikdo se lahko danes tudi sprašu­je, kako smo zmogli in uspeli kaj opraviti »le« s pomocjo telefonov in dru­gega, kar je bilo na razpolago, brez e-pošte, pametnih mobilnih telefonov, interneta, twitterja – in tudi zmagati! Kako sta tudi Predsedstvo RS in njegov predsednik mogla uspešno opraviti svojo zgodovinsko vlogo ter prispevati k skupnim osamosvojitvenim prizadevanjem, osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju Republike Slovenije. Tudi na tiskovnih konferencah je bilo treba dokazovati, da enotnost v vojni ni navidezna. (vir: dnevnik.si) V takratnih zgodovinskih dogajanjih se je ponovno in prepricljivo potrje­valo, da je ob vsej tehniki in komunikacijski tehnologiji (pa tudi razpoložljivi oborožitvi), ki sta bili na voljo, vendarle kljucen, kot pravimo, cloveški faktor: ljudje, narod, državljani in njihova skupna ter enotna volja in odlocenost, legalnost in legitimnost plebiscitarno podprtih ciljev ter visoka stopnja neo­majnega medsebojnega zaupanja in sodelovanja najširšega kroga sodelu­jocih, od TO oz. slovenske vojske, milice-policije, civilnodružbenih organi­zacij, medijev, spontanih aktivnosti ljudi do vseh takratnih državnih organov in organizacij. Še kako se je to kazalo in potrjevalo tudi v delovanju Predsedstva in njegovega predsednika. Kolektivni duh in demokraticna atmosfera, živahna komunikativnost in odprtost za najrazlicnejše mogoce stike – tudi ce jih strogo formalno ne bi mogli uvršcati med formalne pristojnosti – so bile tiste lastnosti njunega delovanja, ki so se še kako koristno potrjevale v predosamosvojitvenem obdobju in še posebno po 26. juniju. Predsedstvo je bilo pravi »cebelnjak«, v katerem so si »kljuke podajali« clani Predsedstva, predsedniki drugih državnih organov, ministri in njihovi sodelavci, poveljniki enot ter štabov TO in milice, gosti iz tujine, zdravniki, upokojeni generali JLA iz Slovenije, gosti iz Beograda, novinarji ... Živi, neposredni stiki so bili glavni nacin delovanja, seveda so stalno »peli« tudi telefoni, telefaksi pa so »mleli« z njim lastno hitrostjo in zmogljivostjo. Prav posebno in neprecenljivo vlogo so imeli tudi tako rekoc vsakodnevni neposredni stiki z mediji oz. državljani, najširšo domaco in mednarodno jav­nostjo – prek novinarskih konferenc, številnih intervjujev in izjav na sedežu Predsedstva in na terenu. Še kako pa so se ravno na terenu – na srecanjih predsednikov takratnih republik SFRJ spomladi leta 1991, v številnih krajih po Sloveniji, ki jih je predsednik Kucan obiskal pred in med vojno, ob obiskih v Zagrebu in Avstriji (srecanje z zunanjim ministrom Zvezne republike Nemcije) ter pred vojno v drugih državah, na Brionih, na konferenci o Jugoslaviji v jeseni tega leta – potrjevale koristnost vsega, kar smo imeli na voljo za komuniciranje, izjemna profesionalnost, predanost ter požrtvovalnost vsakokratnih varnostnih spre­mljevalcev, ki so skrbeli za predsednikovo in našo skupno varnost. In bili so še mnogo vec. Z vso svojo opremo, znanjem in izkušnjami so bili pomem­ben kanal našega komuniciranja in informiranja ter aktivna opora vsakršne mogoce pomoci. Bili so del naše, predsednikove ekipe, naše tovarišije, v kateri se je sicer vedelo, kdo ima kakšno vlogo in kakšne naloge ter odgo­vornosti, ki pa je temeljila na izjemnem medsebojnem zaupanju, vzajemni solidarnosti, samoiniciativnosti in delavnosti. Ostali smo prijatelji do dana­šnjih dni! Marsikatero tudi komunikacijsko zadrego, s katerimi smo se srecevali na terenu, smo s skupnimi mocmi in iznajdljivostjo uspešno rešili. Ko je bilo nujno navezovati dolocene telefonske stike, smo se ustavljali na najbližjih postajah milice, ko smo med izjemno pomembnim srecanjem za Slovenijo Brioni, 7. julija 1991, tocka odlocitve nove države (vir: mladina.si) na Brionih v zacetku julija skušali »prek vrste« priti do telefona zaradi nujnih posvetov z Ljubljano ali vzpostaviti zvezo z Ljubljano, ko smo obticali na zagrebškem letališcu, da ne omenjam tudi dobrih, profesionalnih odnosov med našimi in tujimi varnostniki na poteh v tujino, zaradi njih smo prav tako lažje dobivali zveze z domovino, ko še nismo imeli svojih veleposlaništev in konzulatov ter njihove pomoci. Da je takratna tehnologija že sicer marsikaj omogocala, smo se lahko prepricali, ko smo po zasedbi centra JLA na Cankarjevem hribu (Rožniku) lahko poslušali magnetogramske trakove oz. posnetke prisluškovanj tudi našim telefonskim pogovorom. Tudi zaradi teh vzrokov in da bi še dodatno otežila takšno delovanje sva s predsednikom Kucanom pogosto govorila v prekmuršcini, najinem maternem jeziku. Kar je sicer normalna praksa med Prekmurci, pa ce se srecamo kjer koli po svetu. S posebno nostalgijo se spominjam casa in dogajanj pred 30 leti tudi, ko govorimo o našem medsebojnem komuniciranju, o pomenu cloveških od­nosov, kulturi medsebojnega komuniciranja ter odprti in demokraticni dia­loškosti, ki je takrat mocno prevladovala. Marsikaj bi veljalo bolj ohranjati ali ponovno obuditi. Še posebno izkušnjo – tudi takratnega Predsedstva RS in njegovega predsednika – da sta dobri, celo vrhunski tehnika in ko­munikacijska tehnologija izredno koristni, vendar pa ne moreta vedno in v vseh pogledih nadomestiti živih stikov, še manj pa lahko nadomestita em-patijo, kulturo naših medsebojnih odnosov, pravo in pristno kombinacijo ra­cionalnega in custvenega, custveno inteligenco – in zaupanje. To pa je že druga, aktualna tema, vkljucno z množico vprašanj o zlorabah tehnologije, družabnih omrežij, o sencnih straneh njihove uporabe in izrabe. Stanislav Praprotnik O KOMUNIKACIJSKIH POVEZAVAH IN KOMUNICIRANJU V REPUBLIŠKI KOORDINACIJI Spomladi leta 1991 so se priprave na zavarovanje slovenske samostoj­nosti zelo pospešile. Življenje v takratni skupni zvezni države se je vse bolj slabšalo. Državljani in pripadniki slovenskih oboroženih sil (TO–slovenska vojska, milica–policija) so se vse bolj zavedali nevarnosti morebitne izgu-be slovenske samostojnosti, za katero so glasovali na plebiscitu decembra leta 1990. To bi pomenilo tudi izgubo idealizirane vizije lastne prihodnosti. Zvezne oblasti pa so se zavedale nevarnosti, da bi se preostale republike zgledovale po Sloveniji, vse vecjega kaosa, izgube dostopnosti do meja z razvitim zahodom in privlacne prometne lege, izgube priliva slovenskih nabornikov ter zmanjšanja prihodkov od carin in davkov. Najvec pa bi lahko izgubila jugoslovanska vojska (JLA), saj bi samostojna Slovenija pomenila tudi zacetek njenega konca. V tem kontekstu so pospešeno potekale priprave Republike Slovenije na najslabši mogoc scenarij, na oborožen konflikt. Za vodenje in usklajevanje obrambe je Predsedstvo RS 18. marca 1991 imenovalo Republiško koor­dinacijo (RKor) in koordinacijske podskupine v pokrajinah. Vodja koordina­cije in njegov namestnik sta bila takratna sekretarja (ministra) Igor Bavcar in Janez Janša. Oba sta v prvih kriticnih dnevih vojne delovala odlocno in neposredno opogumljala enote na terenu. Republiška koordinacija je bila najprej nastanjena v prostorih takratne slovenske vlade na Gregorcicevi, kjer so bili tudi prostori Republiškega cen­tra za obvešcanje. 27. junija 1991 so bile razmere zelo zapletene. Vsi clani Rkor smo se oborožili in nekateri smo si priskrbeli plinske maske. Po sestrelitvi helikopterja JLA na Igu sem odšel na ulico, med pripadnike zašcitne brigade TO. Vsi smo z orožjem v rokah zaskrbljeno poslušali brnenje helikopterja nad sicer nemo Ljubljano. Nato sem videl izstrelitev protiletalske rakete z vrha stolpnice in padec zadetega helikopterja JLA (tragicna smrt vojaškega pilota Mrlaka in letalskega tehnika Sibinovskega). Mnogi smo takrat ta dogodek, seveda z vojaškimi ocmi, doživeli kot provokacijo naši odlocnosti in nasprotnikovo preizkušanje možnosti prihoda v središce Ljubljane. Pricakovali smo razlicne scenarije, tudi helikopterski desant na sedež republiškega vodstva, ki bi ga izvedla enota padalcev iz Niša. Hkrati pa smo zaupali naši specialni enoti in enotam TO, ki so že dalj casa bivale v ljubljanskih kleteh, bile so dobro oborožene, dodatno tudi z mocnimi ter tihimi samostreli ter protioklepnimi sredstvi. Pozneje je ožja sestava RKor obiskala tudi rezervni položaj v okolici Blegoša v Selški dolini. Kljub vsem mogocim izbiram se je koordinacija odlocila ostati v prestolnici in se je v noci z 28. na 29. junij preselila v klet Cankarjevega doma. Vsa telekomunikacijska infrastruktura Republike Slovenije je bila takrat v rokah naših ljudi in pod nadzorom naših varnostnih sil. V vseh telekomunikacijskih vozlišcih so bili doloceni »telekomunikacijski« koordinatorji. Izkoristili smo tudi izkušnje s priprav na vodenje totalne obrambe. Vsak clan RKor je imel v operativnem centru na voljo svoj telefon, racunalnik in seznam vseh pomembnih kontaktnih oseb v Republiškem štabu TO (RŠTO), poveljstvu milice, v republiških sekretariatih (pozneje ministrstva), koordinacijah pokrajin, organih civilne obrambe in drugih javnih službah kriticne infrastrukture. Vsem pa sta bila na voljo telefaks in kopirni stroj. Na steni sta visela zemljevida Slovenije in Jugoslavije. Za povezavo z vodstvom hrvaške obrambe je bil na voljo tudi poljski indukcijski telefon. Ko je bilo treba, je vse druge povezave vzpostavljal Republiški center za obvešcanje. Prek tega je bilo mogoce vzpostaviti povezavo tudi z nasprotnikom, celo z njegovimi radijskimi zvezami. V rezervi in obcasni uporabi so bile zveze infrastrukturnih služb (železnice, elektrogospodarstva, televizije in radia, vodnega gospodarstva itn.) in zelo pomembne zveze radioamaterjev ter njihovih društev. Osebje, prostori in naprave v Cankarjevem domu, kjer je delovala Republiška koordinacijska skupina v vojni leta 1991. (video arhiv. gov.si) Republiška in pokrajinske koordinacije so delovale kot nosilci usklajevan­ja in integracije vodenja ter poveljevanja. Ta organiziranost je bila sestavljena po geografskem nacelu s središcem in pokrajinami, s povezavami vse do obcin in celo do krajevnih skupnosti. V delovanju je kazala nekatere lastnosti mrežnega delovanja in celo participativnega odlocanja. Na zacetku smo ob­casno celo preskakovali posamezne ravni vodenja in komunicirali neposred-no z enotami na terenu. Pri tem smo poskrbeli za seznanitev preostalih. Nižje ravni so se odlocale tudi samostojno. Ob dvomu o vplivu dolocene zadeve na celoto je nižja raven za nasvet vedno vprašala pristojno pokrajinsko koor­dinacijo, ta pa praviloma RKor. Na primer, terenska enota TO me je vprašala za dovoljenje za unicenje glavnega nasprotnikovega radarja, cesar pa za-casno nismo odobrili, saj smo racunali na njegovo morebitno pridobitev. Ta radar je bil povezan tudi z glavnimi nasprotnikovimi protiletalskimi raketnimi baterijami, ki so branile vstop v Ljubljansko kotlino. Žal so vse te sisteme ob prvi priložnosti odpeljali iz Slovenije. V razmerah, ko nas je ogrožalo vojno letalstvo JLA in brez lastnega voj­nega letalstva, je bil za odhod na civilni radarski objekt ene od sosednjih držav izbran slovenski civilni kontrolor letenja. Dogovorjen je bil nacin vzpo­stavljanja zveze v kodiranem algoritmu javljanja podatkov o preletih nasprot­nikovih vojaških letal. Kljub temu, da je nasprotnik z vojaškimi letali obcutno poškodoval nekaj antenskih televizijskih stolpov, je bila z rezervnih položa­jev hitro vzpostavljena komunikacija z državljani. Pripadniki zvez TO so do-stavili zajeto frekvenco poveljnika tankovskega bataljona JLA, ki je okupiral letališce Brnik. Zaradi »dokazovanja« obvladovanja zadev je bilo poveljniku tankovskega bataljona po radijski zvezi predlagano, da se preda in se mu omogoci oskrba ranjene roke, vendar ponudbe ni sprejel. RŠTO in poveljstvo milice sta skrbela za razporeditev, stanje in premi­kanje enot. Zaceti z odpiranjem ognja je bilo težko. Pozneje smo spoznali, da je streljanje še težje ustaviti. Zaradi zagotavljanja potrebne budnosti nam je nekdo prinesel tudi posebne ampule, mislim da apaurina, ki pa jih nismo uporabljali. Vsak dan smo pripravljali dnevna porocila ter jih dostavljali obe-ma vodjema in drugim. Ko je bilo treba, so posamezni clani RKor odhajali tudi v svoje maticne organizacijske enote in na teren. Za obvešcanje javnosti je bil zadolžen Jelko Kacin, njemu je RKor spro-ti dostavljala pisna sporocila o pomembnih dogodkih in krajša porocila o celotnem dogajanju. On je hkrati usklajeval tudi vse javne medije, vkljucno z RTV, ki je bila takrat najpomembnejša tudi z vidika psihološke obrambe. To je vedela tudi JLA in se z letalskimi napadi lotila televizijskih oddajnikov. Takrat so z rezervnih položajev zaceli delovati mobilni TV-oddajniki, kar je bilo pomembno za nenehno komunikacijo s prebivalstvom in tujimi mediji. Komunikacije in komuniciranje, tudi z javnostmi in svetom, so bili pomembna sestavina našega delovanja. (vir: twitter.com) Po sprejetju Brionske deklaracije, 7. julija 1991, se je delo koordinacij v obliki rednih dežurstev nadaljevalo vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, 25. oktobra. Pri tem smo v koordinaciji, skladno z dogovori Bogatajeve pogajalske skupine, spremljali tudi uresnicevanje Brionske de­klaracije v zvezi s premiki nasprotnikovih enot in zbiranjem opreme JLA na tovornih vlakih. Takratna slovenska »obrambna strategija« je bila nekako zapisana v Smer­nicah o ukrepih za pripravljenost, ki jih je 15. maja 1991 sprejelo Predsed­stvo RS, aprila pa oblikovali in pripravili Janez Janša ter sodelavci njegovega Sekretariata za ljudsko obrambo. Strategija je vsebovala nadzor celotnega ozemlja in onemogocanje koncentracije sil JLA tam, kjer bi ta hotela imeti pobudo. Z blokado njenih enot naj bi onemogocili njihovo manevriranje, naše enote pa naj bi napadale JLA povsod tam, kjer bi imele takticno pred­nost. To naj bi scasoma privedlo do unicenja ali zajetja enot JLA. Na podlagi vpogleda v delovanje slovenskih oboroženih sil in RKor pa lahko prepozna-mo stvarno uresniceno obrambno strategijo, katere pomembni elementi so po mojem mnenju bili: - jasna vizija lastne in boljše države, za katero se je vredno boriti kljub žrtvam in trenutnim gospodarskim težavam; - zavedanje možnosti nastanka varnostne krize srednje velike verjetnosti z zelo velikimi posledicami za prihodnje življenje in razvoj (zavedanje – var- nost ima casovno prednost pred gospodarstvom in drugimi podrocji); - prizadevanje za visoko hitrost ukrepanja (zavedanje – cas je naš nasprotnik); - pravocasna zagotovitev obrambnih zmogljivosti (TO, milice, civilne obram-be, civilne zašcite) ter njihovo nenehno izboljševanje pred in med osamo­svojitveno vojno; - nenehni nadzor in vzdrževanje sledljivosti nasprotnikovih sil in dogodkov na celotnem ozemlju; - pravocasno in nenehno izoliranje nasprotnikovih sil in njihov odklop od ži­vljenjsko pomembne infrastrukture (zavedanje – nepovezanost elementov vsakega sistema vodi v njegovo propadanje); - pravocasno in odlocno oviranje prihoda novih nasprotnikovih sil v Sloveni­jo, preprecevanje povezave z njihovimi izoliranimi enotami ter morebitnega skupnega razvitja in nastopa (zavedanje – možnost ponovne vzpostavitve nasprotnikovega povezanega sistema); - zgodnje, odlocno in prožno ukrepanje z orožjem; - gradnja zaupanja ter verodostojnosti na podlagi objektivno preverljivih po­datkov (psihološka obramba); - nenehna skrb vseh slovenskih struktur za povezanost znotraj države, s sosednjimi državami in svetom; - preprosta logisticna podpora enotam na terenu in brez odvecnih administrativnih ovir; - koristno vkljucevanje slovenskih prebeglih ali prestopljenih vojakov, pod­castnikov in castnikov ter pripadnikov služb nekdanje države (vezisti, piloti, diplomacija itn.); - empatija do žrtev in prizadetih (skrb za družine padlih in ranjence, skrb za vojne ujetnike ter njihov hitri odhod iz Slovenije); - iskreno preprecevanje zlobnih, nemoralnih, mašcevalnih in drugih slabih dejanj proti nasprotniku (relativno majhno število cloveških žrtev in zave­danje – vsako življenje šteje); - sprotno hitro ucenje na novih izkušnjah in tudi na napakah. Republiška koordinacija je svojo vlogo uspešno opravila, tako v stra­ teškem kot tudi operativnem smislu. Pozneje so jo v zakonu o obrambi celo preimenovali v državni operativni štab obrambe. Odprto pa ostaja vprašanje uporabe pridobljenih izkušenj v odzivu na podobna prihodnja krizna stanja sodobne družbe v operativnem kot tudi v strateškem smislu. Spominski znak Republiška koordinacija in nadomestni trakec zanj Tine Brajnik ZVEZE SLUŽBE ZA OPAZOVANJE, JAVLJANJE, OBVEŠCANJE IN ALARMIRANJE Zasnova službe Služba opazovanja, javljanja, obvešcanja in alarmiranja (OJOA) je bila or-ganizirana z namenom, da prebivalstvu zagotovi takojšnja opozorila pred vsakovrstnimi vojnimi nevarnostmi. Vsaka obcina je imela posebno enoto službe, ki so jo sestavljali center za obvešcanje in alarmiranje z operativno skupino, skupina za spremljanje zracne situacije, racunsko-analiticna sku­pina in vizualne opazovalne postaje, ki so pokrivale obmocje obcine. Glede na tako širok spekter dela službe in velikih potreb po komunikacijskih zago­tovitvah je bila služba OJOA v Sloveniji organizacijsko povezana v strokovno službo zvez in kriptozašcite pri organih za ljudsko obrambo. Center za obvešcanje in alarmiranje naj bi bil komunikacijski center, v ka­terem bi se zbirale in obdelovale vse informacije, od tod pa bi se obvešcala ali alarmirala prebivalstvo in vodstva družbenopoliticnih skupnosti. Skupina za spremljanje zracne situacije je sprejemala val obvešcanja – kodirane podatke o stanju v zracnem prostoru, ki so jih nanašali na veliko plasticno plošco, t. i. planšeto. Na njej so risali podatke o poletih zracnih plovil (njihovo smer, višino in hitrost). Podatke so oddajali vojaški centri zrac­nega opazovanja, javljanja in usmerjanja (ZOJU, izvirno vazdušno osmat­ranje, javljanje i navodenje – VOJIN), ki so podatke crpali s svojih radarjev in opazovalnic. Podatki so bili v zacetku oddajani še s klasicno amplitudno modulacijo na nižjih kratkovalovnih radijskih frekvencah. Razpored frekvenc za uporabo v dolocenem casu in kode za prenašane podatke so poveljstva vojnega letalstva in protizracne obrambe JLA dostavljala organom za ljudsko obrambo. Racunsko-analiticna skupina je imela nalogo obdelave podatkov ob jedr­skem ali kemicnem udaru. Podatke je skupina dobivala od vizualnih opazo­valnic, ki so imele v svoji sestavi tudi posamezne merilne naprave za prepo­znavo takšnih groženj. Navedeno je predpisoval že zvezni Zakon o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22/74), v katerem je bilo službi OJOA namenjeno posebno VII. poglavje, v clenih od 129. do 135. Tudi v republiškem zakonu iz leta 1976 je posebno po­glavje namenjeno službi OJOA, in sicer v clenih od 137. do 143. V tem zakonu so bile naloge službe nekoliko bolj razclenjene kot v zveznem zakonu. Stanje v Sloveniji je bilo na podrocju OJOA v sedemdesetih letih še pre­cej slabo. Obcine so sicer imele nekaj glavne opreme, vendar so se za vaje uporabljali prostori, prirejeni samo za vaje, navadno na sedežih obcin. Od sredstev zvez so imeli radijske sprejemnike (najvec Iskra CS-1 in nekaj komercialnih Blaupunkt), za zveze z opazovalnicami pa so se navadno upo­rabljale postaje RT-20-TC6 ali RT-1. V zacetku osemdesetih let je služba OJOA dobila dodatne naloge z za­htevo za delovanje njenih delov (centri za obvešcanje) že v miru. Ob tem so se pojavile nove zahteve in nacini dela. Treba je bilo zagotoviti neprekinjeno delovanje, služba pa se je preimenovala v sistem za opazovanje in obveš-canje (OO). Sistemu so poleg že znanih nalog dodali še vkljucitev dopolnil­nega opazovalnega omrežja. To omrežje so sestavljale organizacije, ki so že v temelju delovale na celotnem obmocju (npr. hidro sistemi, elektro sistem, komunalna podjetja ipd.). Poseben pomen je imel sistem obrambe pred toco, ki so ga sestavljali raketna strelna mesta in radarski center. Zakon o sistemu obrambe pred toco (Ur. list SRS, št. 33/79) je namrec predpiso-val, da deluje služba za obvešcanje in alarmiranje ob nevarnosti vremenskih nesrec znotraj posebnega tehnicnega sistema zvez. Zveze za povezovanje strelnih mest obrambe pred toco z radarskim centrom so bile projektirane in vzpostavljene znotraj sistema upravnih zvez. Strelnih mest je bilo vec kot 200, ta sistem pa je bil pomemben del pri spremljanju stanja na obmocjih, ki jih je pokrival. Poleg tega je bila v centrih za obvešcanje vkljucena tudi posebna telefonska številka 985, kamor so obcani lahko sporocali opažene posebne dogodke. Centri za obvešcanje Najpomembnejšo vlogo sistema za opazovanje in obvešcanje so vseka­kor imeli centri za obvešcanje. V njih so se zbirale in obdelovale vse spre­jete informacije in prek njih so se prenašali tudi odlocitve in ukrepi vodstev. Temeljna zamisel delovanja službe za opazovanje in obvešcanje je bila, da se zagotovi možnost opozarjanja prebivalstva pred zracnimi napadi in pred kemicnimi, biološkimi ali atomskimi udari. Seveda vse to v primeru vojne. Ob izgradnji in zagotavljanju delovanja centrov za obvešcanje je bil naj­prej pripravljen republiški center za obvešcanje in alarmiranje. Prostorsko je obsegal veliko operativno dvorano za delo vodstva, v kateri sta bili namešce­ni panoji za spremljanje zracne in zemeljske situacije. V tem prostoru je bila tudi posebna zvocno izolirana kabina, opremljena z napravami za neposred-no vkljucitev v studio radia Ljubljana. Center je imel tako možnost neposred­nega vstopa v radiodifuzno omrežje za obvešcanje prebivalstva. V drugem prostoru sta bili namešceni oprema za radijske zveze in telefonska centrala. Za radijsko zvezo med obcinskimi centri za obvešcanje in republiškim cen­trom je bilo organizirano radijsko omrežje, imenovano SIRENA, na frekvenci 3812 kHz in z nacinom dela LSB. Zveze tega omrežja so se preverjale en-krat na mesec in ob vajah ter posebnih dogodkih. Za zagotovitev možnosti dela tega omrežja je strokovna služba v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo organizirala skupen nakup radijskih naprav Atlas-350XL. Ker to ni bila vojaška radijska naprava, je bila njena cena petkrat nižja od tehnicno primerljivih vojaških naprav. Te naprave so kupile vse obcine. Ustrezne ante-ne je za vse udeležence (65 obcin) izdelala Zveza radioamaterjev Slovenije. Tudi na podrocju zagotavljanja boljših možnosti sprejemanja vala obveš-canja so vse obcine kupile nove radijske sprejemnike za spremljanje vala obvešcanja. FRG-7000 so bili širokopasovni kratkovalovni sprejemniki, pri­merni za sprejem vseh vrst telegrafskih in govornih modulacij. Skupina mlajših racunalniško usposobljenih obveznikov enote iz Kran­ja je pripravljala in oblikovala racunalniški program, ki je nadomešcal roc­no vnašanje podatkov vala obvešcanja na planšete. Program je bil narejen tako, da je bila na zaslonu izrisana celotna zracna situacija, za katero je dajal podatke val obvešcanja. Ker je bila rešitev velika novost, saj takih pro-duktov še ni bilo na trgu, je bila na enem izmed njegovih obiskov v Sloveniji predstavljena tudi nacelniku generalštaba JLA generalu Nikoli Ljubicicu za morebitno uporabo v enotah vojske. Kljub zelo napredni rešitvi pa po vec pogovorih s predstavniki poveljstev vojnega letalstva in protizracne obrambe do koncnega dogovora za nadaljnji razvoj ni prišlo. Razvoj se je zato ustavil in pozneje so bile uvedene komercialne rešitve, ki so se z razvojem racunal­niške tehnologije pojavile na trgu. Že v temelju je bila organizacija službe postavljena tako, da so bili na najnižji ravni centri organizirani v vsaki obcini, ce bi bilo treba pa lahko tudi v vecjih delovnih organizacijah ali javnih sistemih. Naslednja stopnja so bili centri v medobcinskih skupnostih (regijah, pokrajinah itn.) nato v republikah in zvezni center v Beogradu. Centri so se medsebojno obvešcali o posebnostih s svojega obmocja (po horizontali in vertikali). Kljub usmerit­vam iz Beograda, da naj vsi centri že v miru delujejo v polnem obsegu, so posamezne republike reševale organizacijo vsaka na svoj nacin. V Sloveniji smo maja leta 1983 zaceli z neprekinjenim delom republiškega centra za obvešcanje. Center je bil v pritlicju zgradbe Izvršnega sveta Republike Slo­venije, v prostorih teleprinterskega centra. Vsak republiški izvršni svet je namrec imel svoj teleprinterski center za prenos pisnih odprtih in zaupnih sporocil med organi Zveznega izvršnega sveta (ZIS) in republiškimi vodstvi. Tega prometa je bilo precej1. Sporocila so potovala po teleks omrežjih ali neposredno med teleprinterji, bodisi odprto bodisi s šifrirano vsebino, ce je bilo treba. Za šifriranje in dešifriranje je bila v centru zgrajena posebna Fara-dayeva kletka2. Centri so delovali med rednimi delovnimi urami, z dosegljivim dežurnim delavcem tudi za nujno delo zunaj delovnega casa. Z združitvijo teleprinterskega centra in dotedanjega centra za obvešcanje smo ustanovili nov Republiški center za obvešcanje (RCO). RCO je bil opremljen s ko­mutacijskim pultom, ki je služil za sprejemanje in posredovanje telefonskih in radiotelefonskih zvez. Zgrajena je bila posebna avtomatska telefonska centrala z možnostjo 300 prikljuckov, na katero so bili vezani vsi pomembni resorji izvršnega sveta, posamezni funkcionarji ter delavci, predvsem Re-publiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Z neposrednimi induktorskimi telefonskimi kanali so bili povezani centri za obvešcanje v obcinah, v katerih so bili sedeži pokrajin in stalno delujoce službe (notranje zadeve, poveljstvo 9. armade …). V pultu so bile vgrajene tudi kontrolne enote za povezavo z radiotelefonskimi repetitorskimi postajami sistema upravnih zvez, tako da je bilo mogoce spremljati promet na obmocju vse Slovenije. Vse navedene zveze je bilo mogoce medsebojno prevezovati, tako telefonske med seboj kot telefonske z radijskimi ali radijske med seboj. V drugem prostoru je bilo v teleks omrežje vkljucenih šest teleprinterjev, dva teleprinterja z neposredno povezavo s centrom ZIS in en teleprinter za zvezo z operativnim centrom 9. armade. V rednem delovnem casu sta delo v centru opravljala dva delavca (operativni tehnik in operativec), v preostalem casu pa en operativec. Želja, da bi neprekinjeno delali tudi vsi obcinski centri za obvešcanje, ni bila dovolj, kajti sistem z obsegom dela ni upraviceval takšnega rednega stroška. So pa tekle priprave prostorov ter tehnicnih sredstev zvez v vseh obcinah. Vsi ti centri so delovali v delovnem casu obcinskih organov za ob-rambo. Za delo so skrbeli predvsem referenti za zveze, kriptozašcito in služ­bo OJOA, njihova delovna mesta so po usmeritvah RSLO uvajali v obcinske sistemizacije. Ob potrebi za delo zunaj delovnega casa pa so referenti za­gotavljali svojo dosegljivost. Prometa med republiškimi organi in obcinami je bilo cedalje vec in centri so zagotavljali takojšnje prenose sporocil, odprtih besedil in šifriranih telegramov. Do sredine osemdesetih let so bili urejeni, opremljeni in stalno delujoci še centri v obcinah na sedežih pokrajin (regijski centri Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto). Vsi ti centri so imeli podobno tehnicno opremo kot republiški, vendar v manj­šem obsegu. Tudi v preostalih obcinah je bila enota službe usposobljena za 1...Prek.teleprinterskega.centra.so.šli.vsi.sklepi.ZIS.o.povecanju.cen.posameznih.artiklov.ali.dobrin,.besedila. posameznih.zakonov,.uredb.ipd.2..Oznaka.za.poseben.prostor,.ki.ni.prepušcal.elektromagnetnega.sevanja. opravljanje neprekinjenega dela centra. Tehnicne rešitve komunikacijskih povezav med centri so pokazale svojo vrednost v rednem delu, predvsem pa se je pokazala kakovost take ureditve ob vecjih izrednih situacijah in dogodkih3. Sistem je s svojo organizacijo omogocal vedno vec možnosti aktivnostim na podrocju civilne zašcite, bodisi na relacijah od obcin navzgor bodisi pri usklajevanju aktivnosti znotraj obcin. Glede na pomembnost in naloge sistema za opazovanje in obvešcan­je je imel Republiški sekretariat za ljudsko obrambo v svojem Centru za obrambno usposabljanje v Poljcah na Gorenjskem poseben oddelek za usposabljanje pripadnikov sistema OO. V centru so se vse leto izvajali raz­licni tecaji za naloge, ki jih je ta sistem moral opravljati. Poleg usposabljanja v Poljcah pa je bilo vsako leto organiziranih tudi vec vaj, ki so se jih udeleže-vale posamezne obcinske enote. Najvec usposabljanja je bilo namenjeno enotam vizualnih opazovalnic in racunsko-analiticnim skupinam. Osamosvojitvena vojna V osamosvojitveni vojni leta 1991 v delu centrov za obvešcanje po teh­nicni plati ni bilo nobenih sprememb, saj je bilo potreb po prometu v casu pred in med vojno zelo veliko. Sta se pa cutila pritisk in nelagodje, saj smo iz republiškega centra pravzaprav vsakodnevno neposredno komunicirali z nasprotno stranjo. Tudi priprave vseh enot v obcinah so bile intenzivne. Po-vecan je bil promet v omrežjih dopolnilnega opazovanja. Takoj ob razglasitvi neodvisnosti so bile aktivirane tudi nacrtovane obcinske vizualne opazoval-nice. Obcinski centri za obvešcanje so bili aktivirani s stalnim delovanjem. Zaradi potreb po sredstvih zvez v enotah teritorialne obrambe so bile posta­je iz sistema obrambe pred toco razdeljene v enote TO. Ne glede na to, da strelska mesta obrambe pred toco niso vec imela sredstev zvez in sistem ni mogel delovati, je Republiška koordinacijska skupina, ki je vodila obrambne aktivnosti, opozorila poveljstvo vojnega letalstva in protizracne obrambe JLA, da je zracni prostor nad Slovenijo zaprt zaradi aktivnosti protitocne ob-rambe. To opozorilo je vsaj nekoliko zmanjšalo aktivnosti zracnih napadov, ki so v prvih dneh povzrocili cloveške žrtve in veliko materialne škode. V centre za obvešcanje so se stekale tudi vse informacije, ki so jih spo­rocali obcani na telefonsko številko 985. Tudi aktivnosti enot civilne zašcite so bile usklajene in vodene prek centrov. In ne nazadnje, vsa pisna spo-rocila za Republiško koordinacijsko skupino in iz nje so se prenašala prek 3...Takšni.primeri.so.bili.cernobilska.jedrska.nesreca.aprila.1986,.železniška.nesreca.v.Divaci.julija.1984,.vec.vremenskih.ujm.itn. republiškega centra za obvešcanje, prav tako tudi promet iz koordinacijskih podskupin prek regijskih centrov. Tehnicno je sistem v celoti odlicno odigral svojo vlogo, tako da po tej strani v nobenem primeru ni bilo ogroženo uskla­jevanje vodenja obrambnih aktivnosti Republike Slovenije. Stanje po vojni Po koncu vojne so centri delovali dalje, le da je bila organizacija dela urejena tako, kot pred vojno. Neprekinjeno so ostali delujoci republiški in regijski centri, medtem ko so obcinski delovali le v rednem delovnem casu. Težišce dela se je preneslo na podrocje zašcite in varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. Še vedno je bilo dovolj rednega prometa z obcinami, toda nova organiziranost in izboljšanje zašcite in reševanja v Sloveniji sta leta 1994 z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami (Ur. list RS, št. 64/94) omogocila, da so se naloge s podrocja opazovanja in obvešcanja prenesle na organe za zašcito in reševanje. Namesto številke 985 je bila uvedena nova evropska telefonska številka 112. Z novo ureditvijo lokalne samouprave in povecanjem števila obcin so se prejšnji pokrajinski centri preimenovali v regijske, ki jih je zdaj 13. Druge naloge, ki jih je imela služba za opazovanje in obvešcanje, so v casu po vojni ostale na posameznih organizacijskih enotah Ministrstva za obrambo (MO). Po vstopu v Nato pa se je pokazala potreba po sticni tocki za komunikacijo s preostalimi državami Severnoatlantskega zavezništva in razvil se je Nacionalni center za krizno upravljanje, ki je organiziran in deluje znotraj MO. Viri: Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami (Ur. list RS, št. 64/94). Zakon o sistemu obrambe pred toco (Ur. list SRS, št. 33/79). Zakon o ljudski obrambi SFRJ (Ur. list SFRJ, št. 22/74). Zakon o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76). Igor Bogataj ZVEZE MILICE IN UNZ TER PODPORA OBRAMBNIM SILAM V OSAMOSVOJITVENI VOJNI LETA 1991 Milica se je zavedala pomembnosti komunikacij v kriznih razmerah ter predvidela stanje in dogodke, ki bi lahko nastopili ob osamosvajanju Slove­nije. Prav tako je dozorelo spoznanje, da bo treba nekatere korake opraviti v zelo kratkem casu in da bo mogoce uporabiti le lastne zmogljivosti, tako v opremi kot v kadru1. Prva primerljiva situacija oziroma dogodek, ki ga lah­ko uvrstimo v širše casovno obdobje kriznih razmer v takratni Jugoslaviji in predstavlja vecjo možnost pojava tveganja, je tako imenovani miting resni­ce, ki je bil predviden konec leta 1989. Takrat je bilo napovedano, da bo prišlo vecje število udeležencev iz drugih republik, predvsem iz Srbije in s Kosova. Ker so bili pogledi drugih republik, predvsem v izražanju naciona­lizma, v nasprotju z mnenjem slovenskega prebivalstva in milice, bi lahko prišlo do nasilnih dejanj. Milica je takoj pokazala svojo pripadnost slovenski državi in narodu. Za preprecitev mitinga je bila angažirana celotna milica, aktivnosti pa so tekle na širšem obmocju Slovenije. Aktivnosti so se vodile pod delovnim imenom »akcija Sever«. Najbolj odmevna posamicna aktiv­nost je bila na železniškem mejnem prehodu Dobova. Na mejnem prehodu je bilo v pripravljenosti vecje število milicnikov z nalogo, da preprecijo vstop v Slovenijo skupinam ljudi, ki so želele izvesti demonstracije v vec mestih. Seveda je bila posebna pozornost namenjena Ljubljani kot glavnemu mes-tu, a tudi drugim središcem po Sloveniji. Akcija je bila uspešna, saj se je na posameznih lokacijah zbrala le pešcica demonstrantov. Aktivno je bila v akcijo vkljucena služba zvez milice, ki je morala na rezervnih lokacijah na­mestiti bazne postaje, prav tako pa je bilo treba uporabnikom zagotoviti vec dodatnih prenosnih radijskih terminalov. Ravno spoznanje o resnosti razmer oziroma predvidevanje, kakšni do-godki lahko sledijo v naslednjih letih, je pred milico in veziste postavilo nove izzive. Seveda je bila predvidena tudi možnost konfrontacij, zato so v milici že zelo zgodaj zaceli priprave na morebitne dogodke. V kriticnih situaci­jah lahko naloge razdelimo na del, ki pokriva tako imenovane mirnodobne vsebine, in na del, ki je povezan z delovanjem v posebnih situacijah. Pri­meri, povezani s posebnimi oziroma kriznimi situacijami, so bili predvsem v pristojnosti posebnih enot milice (PEM), ki se danes imenujejo posebne 1...Pri.pripravi.prispevka.sem.vsebine.zapisal.na.podlagi.intervjujev,.ki.so.jih.dali.Francišek.Dolinšek,.Bojan.Glavnik,.Janez.Javornik.in.Vasilij.Ribic. policijske enote (PPE). Danes so te enote javnosti znane predvsem zaradi vecjih odmevnih dogodkov, kot so varovanje športnih prireditev, iskanje po­grešanih oseb, posredovanje ob demonstracijah itn. To so enote na sklic in svoje pripadnike zacasno, le za izvedbo operativne akcije, pridobijo iz nabo­ra rednih policistov, v preteklosti milicnikov. Seveda pa moramo v tem delu omeniti tudi Specialno enoto, ki ima stalne pripadnike. Pred osamosvojitvijo Slovenije se je ta enota imenovala Zašcitna enota milice. Zašcitna enota je morala reševati najbolj konfliktne in nevarne situacije. Že jeseni 1990 so se pripravljali novi nacrti zvez za vse omenjene enote, ker sta se nacrto­vala njihovo obsežno aktiviranje in delovanje (Glavnik, 2020). Treba je bilo povsem na novo nacrtovati razpored radijskih kanalov. Zvezni sekretariat za notranje zadeve z novim nacrtom ni bil seznanjen. Intenzivneje se je zacela kupovati radijska oprema, velik poudarek pa je bil tudi na kriptiranju radijskih komunikacij, kar je opisano že v poglavju Zveze milice in notranjih zadev do osamosvojitve. Že v naslednjem obdobju so organizatorji Manevrske strukture narodne zašcite vzpostavili mreže enot tudi v organih za notranje zadeve. Seveda so bile najprej vkljucene specialna enota in posebne enote milice. Aktivno so se zacele iskati in opremljati skrivne lokacije za montažo zacasne radijske infrastrukture. Obstajala je namrec možnost, da bi bil lahko del stalne infrastrukture unicen, saj so za vecino lokacij vedeli tudi v jugoslovanski vojski. Poleg tega je bil del obstojecih lokacij na obmocjih, ki so bila pod nadzorom jugoslovanske vojske oziroma je bila njihova posadka stacionirana v neposredni bližini. Take lokacije so na primer Krim, Trdinov vrh, Boc in Slavnik. Radijska infrastruktura milice na teh tockah bi bila lahko zelo hitro onesposobljena. Zato so dodatne skrivne lokacije izbrali tudi na podlagi zaupanja do lastnikov oziroma uporabnikov posameznih objektov. Najveckrat so uporabili dislocirane domacije, pocitniške hiše in druge podobne objekte. Prav tako je morala posebna skupina vezistov skupaj z vodstvom milice predsedstvu in slovenski vladi porocati o pripravljenosti milice v zvezi s komunikacijami ter nacrtovati korake, ki bi omogocili uspešno delovanje ob povecanju ne­soglasij in konfrontacij z vodstvom Jugoslavije. Ta naloga je bila izrednega pomena in zaupne narave, zato o njej v zacetni fazi niso bili obvešceni niti vsi iz vodstva službe zvez oziroma vezisti ter vodstva milice na regionalni ravni. Kriticnim okolišcinam delovanja je morala bila prilagojena tudi radijska infrastrukturna oprema, in sicer tako, da je omogocala cim hitrejšo mobil­nost in zmožnost delovanja na novih lokacijah. Zaradi konspirativnosti je bil del opreme namešcen na primer v vecje poslovne kovcke, tako da zunan­jemu opazovalcu ni bilo mogoce ugotoviti, kaj so na lokacije, predvsem v urbanih središcih, prinesli vezisti. Nacelu zakritosti oziroma nevidnosti so seveda morale ustrezati tudi naprave na lokacijah. Za takšne izvedbe se je uporabljal izraz »prikrita instalacija«. Milica je za redne vsakodnevne komu­nikacije uporabljala regionalna radijska omrežja, ki so bila fiksno vzposta­vljena. Toda delovanje organov za notranje zadeve mora biti zagotovljeno v vseh razmerah in situacijah, tudi v izrednih in nenacrtovanih. Tako je imela vsaka uprava za notranje zadeve na regionalni ravni dodatno radijsko opre-mo, za katero so skrbeli vezisti te uprave. Vsaka regija je imela posebno terensko vozilo s sistemom zvez, ki je obsegal dva kompleta opreme. Vsak komplet je bil sestavljen iz mobilne bazne postaje (repetitor), teleskopa s kompletnim antenskim sistemom in prenosnega agregata. Celotno uskla­jevanje delovanja zvez je bilo vodeno z osrednje ravni službe zvez. Poleg že omenjenih skrivnih lokacij so bile dodatno dolocene še nekatere, kjer bi se opisana oprema lahko postavila zelo hitro, ce bi bilo treba. Vezisti so skrbeli tudi za varovanje premicne infrastrukturne opreme, kar je pomenilo, da so morali biti oboroženi. Prav tako so bili med namensko opremo za krizne razmere na voljo tudi radijski terminali, saj so se ob aktivaciji milicnikov povecale zahteve na terenu. Pri rocnih radijskih terminalih smo bili sooceni s tehnicnimi omejit­vami, predvsem pri akumulatorjih (Glavnik, 2020). Starejši tipi radijskih ter­minalov so namrec imeli akumulatorje, ki so potrebovali zelo veliko casa za polnjenje, tudi 12 ur. To je lahko pomenilo težave z zagotavljanjem polnih akumulatorjev za uporabnike na terenu, zato so število akumulatorjev, ki so pripadali posameznemu radijskemu terminalu, povecali na tri. Prav tako so bili starejši tipi rocnih radijskih terminalov nekoliko vecji in zato bolj nerod­ni za nošenje. Treba se je zavedati, da je milica poskušala uporabiti vso razpoložljivo opremo, tudi tisto, ki je bila starejše izdelave. V 80. letih so zaceli kupovati že modernejše radijske terminale z drugacno tehnologijo izdelave akumulatorjev. V uporabo so prišli akumulatorji tipa nikelj-kadmij (NiCd), ki so omogocali bistveno hitrejše polnjenje. Tudi radijski terminali so bili že precej manjši. Dodatna omejitev pri starih radijskih terminalih je bila možnost izbire radijskih kanalov oziroma frekvenc. Stare radijske po­staje so za vsak radijski kanal uporabljale locen oscilator, zato je bilo šte­vilo kanalov omejeno. Prav tako je bila uvedba novega komunikacijskega kanala v doloceno radijsko omrežje dolgotrajen postopek, saj je bilo treba zamenjati del strojne opreme, predvsem pri vseh aktivnih radijskih termi­nalih. Z uvajanjem sintetizatorjev v radijsko opremo je ta pomanjkljivost odpadla. Novejši radijski terminali so lahko imeli že vecje število kanalov, v terminale, ki so bili kupljeni konec 80. let, pa so se nastavitve delovanja in frekvence vpisovale programsko, tako da niso bili vec nujni posegi v strojni del opreme. Seveda se je to pozitivno odrazilo tudi na hitrosti izpolnitev zahtev operativnih uporabnikov. Lahko povzamemo, da je bila milica s stališca zvez dobro pripravljena na dogodke med vojnimi aktivnostmi od 27. junija do 6. julija 1991. Seveda je moralo zato biti veliko nalog opravljenih že pred tem obdobjem. Dogodki, povezani z vojnimi akcijami, so si sledili z veliko naglico. Ekipe vezistov so bile nenehno (24/7) prisotne v službi, tako na državni kot na regionalni rav­ni. Dolocene so bile po tri ekipe na posamezno službo in vsaka je morala naloge opravljati v izmenah, ki so trajale po dvanajst ur. Tako je bila upo­rabnikom na voljo neprekinjena podpora. Nekaj posameznih dogodkov v tem kratkem obdobju, v katere so bili vkljuceni le vezisti oziroma dogajanje vkljucuje radijsko opremo, je opisanih v nadaljevanju. Služba zvez za radijske komunikacije je imela svoj sedež na Vodovodni 93 a v Ljubljani. Na tej lokaciji so vezisti in drugi spremljali radijske komunikacije jugoslovanske vojske (Ribic, 2020). Kraj sicer z radijskega vidika ni optimalen, ker tocka ni dovolj dvignjena nad terenom, je pa bila opremljena z vso ustrezno opremo. V tem delu je mišljen panoramski sprejemnik Rohde & Schwarz s posebno log-periodicno anteno z vecjim ojacenjem in rotorjem. Spremljali so predvsem komunikacije letalstva in oklepnih enot jugoslovanske vojske. Ker je bila ta lokacija osrednja tocka radijskih komunikacij službe zvez milice, je bila vsekakor zanimiva tudi za jugoslovansko vojsko. Vezisti na njej so bili sicer opremljeni tudi z dolgocevnim orožjem, vendar so bili številcno omejeni in bi v morebitnih konfliktih lahko nudili le omejen odpor. Kot zanimivost lahko navedemo, da je slovenski castnik, ki je služboval v vojašnici v Šentvidu, prestopil na slovensko stran prav na Vodovodni, in to ponoci. Ker je obstajala možnost, da bi enota jugoslovanske vojske prišla za njim, je takoj ves objekt zavarovala specialna enota milice. Na sreco ni prišlo do posredovanja. Vendar je bila zaradi tega sprejeta odlocitev, da vsa rezervna radijska oprema ne sme biti v objektu, ker bi bila ob napadu lahek plen. Zato je bilo nekaj najpomembnejše opreme shranjeno v civilna vozila, ki so jih vezisti odpeljali drugam in nekaj najbolj kriticnih dni skrivali po Ljubljani. Dolocene so bile tudi tocke, na katere bi morali dostaviti opremo, ce bi prišlo do poslabšanja razmer. Med napadom letal jugoslovanske vojske na del telekomunikacijskih ob-jektov v Sloveniji je bila poškodovana tudi oprema milice (Dolinšek, 2020). Tako so bili na Bocu prestreljeni antenski kabli regionalnega radijskega omrežja. Milica je že v preteklosti zagovarjala pristop, s katerim je poskuša-la v delovanje svojih sistemov uvesti cim višjo stopnjo zanesljivosti. Ker so bili na Bocu postavljeni tudi rezervni radijski sistemi, ki pa v napadu niso bili poškodovani, ta incident ni imel vpliva na komunikacije uporabnikov na te­renu. Na drugih objektih, ki so bili prav tako tarca napada jugoslovanskega letalstva, ni bilo opaženih vecjih poškodb na opremi milice. Število klicev na nekaterih baznih postajah se je med vojno precej povecalo, saj so morali uporabniki o dogajanju na terenu porocati v štabne centre, kjer se je odlocalo o nadaljnjih aktivnostih. Tako je na gorskem objektu Krim zaradi povecanega obsega komunikacij prišlo do okvare koncne stopnje ojacevalnika v oddajniku. Bazna postaja je še vedno delovala, vendar s precej manjšo oddajno mocjo. Na sreco so uporabniki še vedno lahko komunicirali, le domet se je nekoliko zmanjšal. Napake ni bilo mogoce takoj odpraviti, saj je bil celoten vrh Krima zaprto obmocje, ki je bilo ograjeno in pod nadzorom stalne posadke jugoslovanske vojske. Po koncanih vojnih aktivnostih v Sloveniji se je vodstvo milice uspelo dogovoriti s 5. vojaškim obmocjem v Zagrebu, da je bil dovoljen servisni poseg na okvarjeni opremi. Predstavnika službe zvez sta odšla na Krim in pod nadzorom oboroženih jugoslovanskih vojakov opravila servisni poseg, ki je nato omogocil normalno delovanje bazne postaje. Na lokaciji Šišenski hrib (Rožnik) je bila namešcena radijska oprema, za katero je skrbela služba zvez milice (Dolinšek, 2020; Javornik, 2020). Milica je bila obvešcena, da so jo vojaki zapustili oziroma da se je vojska umaknila z lokacije. Ker je zato obstajala možnost, da bi prišlo do odtujitve opreme, ki je bila v lasti organov za notranje zadeve, sta predstavnika službe zvez odšla na lokacijo. V posebni zaklenjeni železni omari sta bili nameš-ceni analogna bazna postaja (repetitor) Storno in bazna postaja (repetitor) Motorola. Ta je bila namenjena za obcutljivejše komunikacije, ker je imela vgrajeno posebno kriptiranje DVP (angl. Digital Voice Protection). Število ra­dijskih terminalov s kriptiranjem DVP je bilo prav tako omejeno in so ga zato uporabljale le posebne službe oziroma vodstvo. Ker objekt ni bil vec pod nadzorom, je bila sprejeta odlocitev, da se obe bazni postaji demontirata in preselita na drugo lokacijo, ki je bila varnejša. V obdobju vojnih aktivnosti se je poskušalo zagotoviti cim vec radijske opreme, predvsem za uporabnike na terenu. Tako je bila pridobljena opre-ma tujih proizvajalcev, ki so jo imeli njihovi slovenski zastopniki v svojih skladišcih. Ker je šlo za novejšo opremo, je bilo treba izvesti le ustrezne programske nastavitve za delovanje v radijskem omrežju milice, kar je opra­vila ekipa vezistov, ter nato predati opremo v uporabo. Prav tako sta pred­stavnika službe zvez odšla do proizvajalca Iret, ki je imel svoje proizvodne prostore v Trstu (Dolinšek, 2020). Tudi tam je bila urgentno zagotovljena ustrezna kolicina dodatnih avtomobilskih radijskih terminalov, ki so bili takoj prepeljani na naše lokacije in ustrezno pripravljeni za uporabo. Prav tako je bila ekipa vezistov pozvana, da pregleda radijsko opremo na objektu Jance (Javornik, 2020). Na tej tocki milica sicer ni imela svoje radij­ske infrastrukture, je pa bila med drugim namešcena oprema (bazne postaje oziroma repetitorji Iskra) jugoslovanske vojske. Ob ogledu ta oprema ni bila onesposobljena, vendar se je opravil pregled, ce bi se ob zaostrovanju do-godkov odlocili, da se te naprave izkljucijo oziroma onesposobijo. Pri tem je treba dodati, da je milica uporabljala tudi nekaj gorskih lokacij, ki so bile pod nadzorom jugoslovanske vojske ali pa je bilo moštvo jugoslovanske vojske v neposredni bližini. Tako bi lahko zelo hitro onesposobili opremo milice, ob-stajala pa je tudi možnost motenja njenih radijskih komunikacij. Do motenj teh radijskih komunikacij je v zacetnem obdobju prišlo le v manjšem obsegu in ni imelo vpliva na komunikacije uporabnikov. Vsekakor pa je treba poudariti, da je imela milica pripravljene rezervne razlicice, ki so v tem poglavju že opisane. Zelo pomembno je bilo tudi dogajanje, ko se je slovenska delegacija 7. julija 1991 na Brionih sestala z delegacijami Evropske unije, Hrvaške in Jugoslavije (Javornik, 2020). Rezultat sestanka je bil podpis Brionske deklaracije. Na Brio­nih je slovenska milica zagotovila prisotnost svojega vezista, ki je moral vzpo­staviti komunikacijo s politicnim vodstvom, ki je ostalo v Ljubljani. Tako je imela naša delegacija, v kateri je sodelovalo vodstvo države, možnost vzpostavitve zveze s Slovenijo. Vezist milice je za ta namen na Brionih uporabil vec tehnicnih rešitev. Med drugim je bila namešcena radijska postaja milice, ki je delovala v UKV-frekvencnem obmocju. Z usmerjeno anteno je bila vzpostavljena povezava do bazne postaje milice, ki je bila na Slavniku. Kot druga možnost vzpostavitve komunikacije je bil uporabljen satelitski telefon sistema Inmarsat. Poleg tega je bila komunikacija mogoca tudi prek analognega sistema mobilne telefonije NMT. Poleg govorne komunikacije, ki je bila lahko kriptirana, je bila omogoce­na tudi podatkovna komunikacija. Za prenos podatkov je bila namenjena varna elektronska pošta Seja, ki je bila v delo milice uvedena že v obdobju pred vojni-mi aktivnostmi, ker se je že pricakovalo zaostrovanje odnosov v nekdanji državi. Treba se je zavedati, da so bile v zacetku 90. let javne komunikacijske možnosti precej omejene v primerjavi z današnjim stanjem. Kljub temu je milici na Brionih uspelo zagotoviti vec razlicnih tehnicnih rešitev, kar je drugim delegacijam še dodatno pokazalo našo odlocenost na poti k samostojnosti Slovenije. Milica je imela pripravljen nacrt korakov na razlicnih tehnicnih podrocjih, ce bi prišlo do dodatnih zaostrovanj. To je veljalo tudi za glavni racunalniški center, in sicer za strojno in programsko opremo. Kopije podatkov so bile spravljene na dislociranih lokacijah, tako da bi bilo še vedno omogoceno delo nekaterih državnih organov in vlade. Ob najslabših mogocih dogod­kih bi sledilo tudi unicenje nekatere opreme. Bila je tudi možnost, da bi se morala vlada preseliti na drugo lokacijo, s katere bi še naprej lahko vodila državo. Zato je bila dolocena ekipa vezistov milice, ki bi se v takem prime-ru preselila z vlado, njena glavna naloga pa bi bila zagotavljanje ustreznih komunikacij. Na sreco do tako skrajnih dogodkov ni prišlo. Milica je že pred vojnimi aktivnostmi skrbela za podporo Predsedstvu RS in Izvršnemu svetu RS (vladi) z zagotavljanjem mednarodnih telefonskih klicev (Glavnik, 2020). Obstajala je namrec možnost, da bi bile prekinjene fiksne mednarodne povezave Slovenije s svetom, kot rezervna oprema so se zato uporabili satelitski telefoni sistema Inmarsat. Podrobneje je satelitski sistem opisan v poglavju Zveze milice in notranjih zadev do osamosvojitve. Ker je bila želja, da je na voljo cim manj informacij o uporabljeni opremi, in tudi zaradi vecje zanesljivosti delovanja, je bil en satelitski telefon registriran v Avstriji, preostali pa so bili prijavljeni v Jugoslaviji. To se je pokazalo kot pravilna odlocitev, saj je le satelitski terminal, ki je bil registriran zunaj Ju­goslavije, med vojnimi aktivnostmi deloval brez prekinitev. Ta oprema se je intenzivno uporabljala še precej casa po vojnih aktivnostih v Sloveniji. Vojna se je namrec zatem razširila še na nekatere druge republike nekdanje Jugo­slavije. Satelitski telefoni so bili tako uporabljeni ob organiziranju evakuacije Slovencev iz Bosne in Hercegovine. Opisani dogodki in vojaška intervencija agresorja so za milico predstavljali velik izziv, ki pa je bil uspešno rešen. Milica je že veliko prej nacrtovala svoje aktivnosti in je zato prvi dan agresije pricakala dobro pripravljena tudi na podrocju zvez. Seveda je bilo zato treba veliko nalog in aktivnosti postoriti že v predhodnem obdobju. Telekomunikacijski sistem milice je namrec moral biti cim bolj robusten, odporen na morebitne napade, imeti vgrajene rezervne možnosti, omogocati visoko raven varnosti itn. Za dosego takšne ravni zanesljivosti opreme in storitev pa sta potrebna cas in kakovostno usposobljena ekipa vezistov, ki je najpomembnejše naloge lahko opravila sama in dovolj hitro. Viri: Glavnik, Bojan, 2020. Intervju. Zapis hrani Igor Bogataj. Antoncic, Marjan, 2020. Intervju. Zapis hrani Igor Bogataj. Dolinšek, Francišek, 2020. Intervju. Zapis hrani Igor Bogataj. Javornik, Janez, 2020. Intervju. Zapis hrani Igor Bogataj. Ribic, Vasilij, 2020. Intervju. Zapis hrani Igor Bogataj. Pomemben del preobrazbe slovenske milice v slovensko policijo je potekal v pripravah na osamosvojitev in v vojni za Slovenijo. Zanesljivi ljudje in oprema ter temu primerno delovanje pa so bili most za uspešnost med preteklostjo in prihodnostjo. Del sredstev zvez milice iz zbirke Aljoše Barleta (foto: Francišek Dolinšek) Milko Petek ZAGOTOVITEV IN DELOVANJE ZVEZ V TERITORIALNI OBRAMBI OD OKTOBRA 1990 DO JULIJA 1991 Uvod Skupšcina Republike Slovenije (RS) je 28. septembra 1990 spreje-la amandmaja k Ustavi RS in ustavni zakon, s katerima je na Predsedstvo RS prenesla pristojnost za poveljevanje Teritorialni obrambi (TO) v miru in izrednih razmerah ter pristojnost razreševanja in imenovanja nacelnika Re-publiškega štaba TO (RŠTO) in poveljnika TO ter dolocilo, da je RŠTO organ v sestavi Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO). Istega dne je Predsedstvo RS izdalo odloka o razrešitvi generalov Hocevarja in Ožbolta ter imenovanju vršilca dolžnosti (v. d.) nacelnika RŠTO in istocasno v. d. poveljnika TO RS, majorja Janeza Slaparja. Janez Slapar je po tem, ko so bili imenovani tudi novi v. d. poveljnikov pokrajinskih štabov, poveljujocim v pokrajinskih štabih (PŠTO) in obcinskih štabih (OŠTO) med drugim predstavil naloge za konsolidacijo (predvsem RŠTO) in reorganizacijo pokrajinskih štabov s 13 na šest PŠTO, naloge za uveljavitev poveljevanja štabom in enotam TO, varovanje orožja ter usposabljanje in zagotovitev ustrezne bojne pripravljenosti. V zacetku oktobra je bila razpušcena tudi Manevrska struktura narodne zašcite (MSNZ). Teritorialni obrambi RS je bil s tem dan nov zagon. Takoj se je zacela pospešeno pripravljati za obrambo domovine pred napadom Jugoslovan­ske ljudske armade (JLA), armade, po sprejetju odlocitve za plebiscit in po razglasitvi njegovega izida pa tudi za obrambo samostojnosti in neodvisnos-ti. Do konca leta 1990 so bili reorganizirani in kadrovsko popolnjeni RŠTO in PŠTO. RŠTO se je po svoji ponovni popolnitvi preselil v Tacen, v t. i. Kar­deljevo vilo, na Seunigovi 5, kjer bilo 23. oktobra 1990 tudi uradno in javno odprtje. Za nacelnika zvez v RŠTO je bil imenovan Franc Kokoravec1, ki sem ga v Tacnu, pred pisarno Janeza Slaparja, oktobra tudi srecal, vendar se takrat še nisva poznala. ...Franc.Kokoravec.je.bil.do.zacetka.oktobra.1990.kot.rezervni.podcastnik.zaposlen.v.stalni.sestavi.PŠTO.Gorenjske.v.Kranju.kot.nacelnik.zvez.in.kriptozašcite..Na.dolžnost.nacelnika.zvez.in.kriptozašcite.v.RŠTO.je.bil.uradno.imenovan.15..novembra.1990,.v.resnici.pa.je.delo.tam.opravljal.vse.od.zacetkov.oktobra..V.cin.porocnika.je.bil.imenovan.aprila.1991. V nadaljevanju bom predstavil opis dogajanja od oktobra 1990 do julija 1991, vkljucno z osamosvojitveno vojno, povzet po zapiskih Francija Koko­ravca in po svojem spominu na takratne dogodke, pri tem pa dopušcam tudi drugacno interpretacijo ali razumevanje istih dogodkov. Priprave in prehod RŠTO na vojaško podporo osamosvojitve Sistem zvez TO RS je bil že od zacetka njenega vzpostavljanja zelo dobro organiziran, enote za zveze so bile dobro opremljene s sredstvi in opremo, predvsem domacega izvora, v mirnodobnih sestavah štabov so bili zaposleni pripadniki stalne sestave, ki so skrbeli za nacrtovanje in uporabo sistema zvez in kriptozašcito informacij ter za vzdrževanje sredstev in opreme. Opremljanje TO je v zacetku slonelo predvsem na bremenih lokalnih skupnosti in deloma na vecjih domacih proizvodnih subjektih, kar je povzrocalo zelo razlicno opremljenost teritorialnih enot in s tem tudi enot za zveze. Zaradi razlicnih politicnih in ekonomskih dejavnikov, predvsem pa zaradi pomanjkanja denarja za razvoj in nakup opreme ter med drugim direktiv iz Beograda, da se TO opremlja predvsem z opremo domace proizvodnje in zastarelo opremo iz JLA, pa so postala sredstva in oprema zvez v devetdesetih letih, predvsem v premicnem delu, tehnološko zastarela, slabih zmogljivosti in prakticno brez zašcite. Ob poskusu odvzemu orožja TO 15. maja 1990 so tudi sredstva in opre-ma za zveze vecine štabov na prvi ravni poveljevanja ostali pod nadzorom JLA, v vojašnicah, skladišcih in vozlišcih JLA. To je veljalo predvsem za RŠTO v celoti in deloma za nekatere PŠTO, ki so imeli ta sredstva shran­jena ali namešcena v oz. na objektih JLA. Prav tako je JLA »zasegla« vse nacrte delovanja, vkljucno z nacrti zvez in kriptozašcite informacij, ki so se hranili v objektih JLA. To je pomenilo, da so postali nacrti in kriptozašcita informacij za TO neuporabni. Tako je bil prakticno onemogocen predvsem premicni sistem zvez na obeh ravneh poveljevanja, na relaciji od RŠTO do podrejenih PŠTO in 30. razvojne skupine TO2 ter od PŠTO do njim podre­jenih. Stacionarni sistem telefonskih in teleprinterskih povezav, vkljucujoc šifroteleprinterske, je na tej ravni še deloval, a okrnjeno do 4. oktobra, ko je vojaška policija JLA zasedla RŠTO na Prežihovi 4 in so bile tudi te povezave v celoti prekinjene. Zato so se s ponovnim zagonom delovanja poveljniške strukture TO in s snovanjem ter organiziranjem priprav za osamosvojitev, poleg nacrtovanja 2...30..razvojna.skupina.je.bila.oznaka.za.mirnodobno.(razvojno).jedro.zašcitne.brigade.republiškega.vodstva.s.sedežem.v.Kocevski.Reki. drugih nujnih ukrepov in zagotovitve sredstev in oborožitve, nacrtovale tudi revitalizacija in reorganizacija enot in sistema zvez ter posodobitev (nakup novih) sredstev in opreme zvez. Ob preoblikovanju štabov oktobra in novembra 1990 je bilo najprej treba pregledati ali pripraviti nove formacije mirnodobne in vojne sestave, pa tudi njihovih enot za zveze, in jih kadrovsko ter materialno popolniti, pripraviti nove nacrte zvez za mobilizacijske dokumente in splošne dokumente za operativno delovanje. Temu so sledili gradnja in zagotovitev infrastrukture zvez in poveljevanja – operativnih centrov in poveljniških mest, prerazpore­janje in popolnjevanje ter popravila sredstev in opreme zvez, usposabljanje ter preverjanje enot in sistemov. Pri tem je bila prednostna naloga zagotoviti in vzpostaviti najnujnejše povezave štabov TO na njihovih starih ali novih mirnodobnih lokacijah. Ceprav je mirnodobni sistem zvez TO pred majem 1990 dobro deloval, je bilo treba po ponovnem zagonu delovanja opraviti analizo stanja in preveriti vse povezave, predvsem žicne povezave in prikljucke, ter zagotoviti dodatne. Zaradi precejšnjih organizacijskih sprememb in kadrovske sestave štabov TO so bili dopolnjeni ali narejeni novi nacrti mirnodobnega delovanja, mobilizacije in bojnega delovanja, vkljucno z nacrti zvez in kriptozašcite informacij. Sestava štabov se je nenehno spreminjala, zato so se temu prilagajali dokumenti delovanja in usposabljanje pripadnikov. Glede na to, da se kadrovska struktura organov za zveze in zasedenost delovnih mest v stalni sestavi in dolžnosti v rezervni sestavi (nacelniki in referenti za zveze) v PŠTO, razvojni skupini in OŠTO ni bistveno spremenila, so bila medsebojno poznanstvo in zaupanje ter dobro sodelovanje med pripadniki vezisti TO s pristojnimi osebami javnega PTT-sistema tudi bistvenega pomena za hitro uresnicitev številnih nalog. Pri tem je bilo zagotovljeno zadostno število krajnih telefonskih prikljuckov za telefonske centrale in potrebe kljucnih kadrov, prikljuckov za teleprinterske (teleks) in telefaks povezave, pa tudi za obnove in nadgradnje hišnih telefonskih central in zagotovitev zadostnega števila internih prikljuckov na mirnodobnih lokacijah štabov TO. Vecji so bili izzivi pri prerazporejanju in zagotovitvi oziroma nakupu do-datnih teleprinterjev in telefaksov ter druge opreme. Kot rezerva tem po­vezavam sta bili vzpostavljeni radijska povezava na kratkovalovnem (KV) frekvencnem obmocju in radiotelefonska povezava na ultrakratkem (UKV) frekvencnem obmocju v sistemu Saturn. KV-povezava se je le obcasno pre­verjala in je bila v pripravljenosti za delovanje. Za poveljnike in kljucne pri­padnike štabov sta se zacela vzpostava sistema samosklica prek pozivnikov in nakup brezžicnih naprav pager. Radiotelefonske povezave v omrežju Saturn je upravljal in vzdrževal RSLO oz. oddelek upravnih zvez v njegovi sestavi, ki je za uporabo pripravljal tudi radiotelefonski imenik. Omrežje je bilo zgrajeno in povezano prek osmih stalno postavljenih repetitorjev na izpostavljenih višinskih tockah, tako da je bila dosežena vecinska pokritost obmocja Slovenije, namenjeno pa je bilo uporabnikom družbenopoliticnih skupnosti in Teritorialni obrambi za pove­zave in prenos govornih informacij, predvsem na prvi in drugi ravni povel­jevanja. Radijske naprave za štabe TO so bile montirane na mirnodobnih sedežih in v terenskih motornih vozilih. Uporaba omrežja je bila dovoljena le v nujnih in izrednih razmerah, ob izpadih vseh drugih zvez, za preizkušanje zvez, v premiku ter na nekaterih vajah. Te povezave so odigrale pomembno vlogo spomladi in v zacetku poletja 1991, saj so se uporabljale predvsem pri premikih enot TO v rajone uporabe, pri premikih streliva in orožja, pri nujnih komunikacijah dežurnih služb in varovanju objektov, pozneje pa tudi v bojnih spopadih in drugih aktivnostih v osamosvojitveni vojni. Komuniciranje v tem sistemu ni bilo zašciteno, po teh povezavah so se lahko prenašale le informacije kratke casovne verodostojnosti, zato so uporabniki uporabljali kodiran pogovor in pri tem pokazali veliko iznajdljivosti in domišljije. Delno se je uporabljal tudi samostojni radiotelefonski sistem TO v iz­gradnji, ki sta ga ob koncu osemdesetih let s prvimi repetitorji na Slavniku, Krimu in Mrzlici zacela graditi odsek za zveze RŠTO in upravne zveze. Delo-val je na UKV-frekvencnem obmocju (64–84 MHz), s premicnimi in stacio­narnimi radijskimi postajami (TR-40LO) ter rocnimi napravami razlicnih proi­zvajalcev. Ker je repetitor na Krimu JLA izkljucila, so se povezave opravljale predvsem lokalno, odvisno od dosegljivosti signala. Radiotelefonski sistem JLA, ki so ga štabi TO uporabljali do maja 1990, je zaradi odprtosti prenosa informacij in blokiranja JLA postal neuporaben, razen v manjšem obsegu na lokalnih obmocjih. Tak je primer uporabe repe­titorja JLA na Plešivcu za Koroško pokrajino že pred vojno, pozneje pa še z dodatnima repetitorjema na Malicu in na 8. PŠTO v Celju za vso Zahod­noštajersko pokrajino in njena obmejna obmocja. Ta sistem je neovirano deloval med pripravami na osamosvojitveno vojno, v vojni in po njej. Enote in pripadniki TO so ga s kodiranim pogovornikom uporabljali predvsem za zagotavljanje povezav v premiku in druge nujne komunikacije. Zaradi stalne­ga delovanja in mogoce povezljivosti v sistem skoraj na vsem obmocju po­krajine je uporabnikom, še posebno pa poveljnikom, zelo »prirasel k srcu«. Štabi in enote TO, predvsem vezisti in zaledniki, so se spopadali z dosti vecjimi izzivi pri nacrtovanju ponovnega zagona in zagotovitve delovanja premicnega sistema zvez. Najprej je bilo treba ugotoviti stanje sredstev in opreme zvez, ki so bila TO dosegljiva oz. pod njihovim nadzorom. To je bila naloga organov za zveze in zaledje ter posameznih strokovnjakov, ki so bili z njihovo privolitvijo vpoklicani ali so prostovoljno pristopili v TO. Organi in vzdrževalci sredstev in opreme zvez so delovali predvsem po ustnih direk­tivah Francija Kokoravca, ker se takrat zadeve zaradi pomanjkanja kadrov­skih in materialnih virov, predvsem pa zaradi varnega prenosa informacij in nujnosti uresnicevanja aktivnosti, niso urejale z dopisovanjem, pac pa neposredno med posamezniki ali na usklajevalnih sestankih. Vso premicno opremo in sredstva je bilo treba pregledati, popraviti in ustrezno razporediti. Zaradi ukinjenih PŠTO vsa sredstva niso bila dostopna, a jih je bilo klub temu dovolj za popolnitev RŠTO ter dopolnitev PŠTO in drugih enot TO, od aprila 1991 pa tudi na novo oblikovanih obmocnih štabov. Pri tem so velik izziv pomenili prerazporejanje obstojecih radijskih naprav, polnjenje in popravila akumulatorjev, zagotovitev rezervnih delov kot so kabli, prikljucki, akumulatorske celice in akumulatorji ter antene, vgradnja naprav v terenska motorna vozila in zagotovitev ustreznih agregatov. Najvec dela so opravili vezisti, usposobljeni zaledniki, vpoklicani rezer­visti – mehaniki sredstev zvez in zunanja podjetja ter posamezniki, pred­vsem tisti, ki so že v preteklosti sodelovali in vzdrževali sredstva in sisteme zvez za TO in RSLO oz. upravne zveze. Vsi nacelniki zvez v pokrajinah so imeli »na svoji zvezi« takšno strokovno in stvarno pomoc, na osrednji ravni pa pri vzdrževanju in popravilih ter nakupu in namešcanju novih sredstev in naprav v motorna vozila in na izpostavljene lokacije (repetitorje). Pri tem sta izstopala predvsem Jože Štuflek (podjetje IT 100) in Franc Mihalic. Posebej je treba poudariti tudi prispevke in konkretno podporo radioamaterjev, saj je bila vecina vezistov TO prav tako radioamaterjev, ki so posameznim štabom priskocili na pomoc z izposojo radijskih naprav in svojih repetitorjev ter po­magali z majhnimi popravili sredstev zvez. V vsej TO sta bila zaposlena le dva vzdrževalca sredstev in opreme zvez, in sicer vodnik Štefan Malavašic za radijska sredstva in opremo ter prapor-šcak Jožef Kadunc za telefonsko opremo in žicne zveze, oba v zalednem organu pri RŠTO. Oba sta tesno in po dogovoru podpirala napore vseh ve­zistov in enot. Aprila in maja 1991 sta pregledala in znotraj svojih zmožnosti popravila vsa premicna sredstva in opremo za RŠTO in 5. PŠTO, ki je bila takrat še na lokacijah in v skladišcih PŠTO in OŠTO. O svoji nalogi sta pri­pravila podrobno porocilo, ki je hkrati predstavljalo tudi popis vseh sredstev, delujocih, popravljenih in tistih za vecja popravila oz. remont. Ob tehnicnem pregledu radijskih naprav RUP-20, RT-20-TC6, RT-1-T600 in RT-1-T4 sta ugotovila zelo slabo stanje. Manjše okvare sta odpravila ob pregledu, vecjih pa nista mogla, predvsem zaradi pomanjkanja rezervnih delov in materia-la, nezadostne opreme in orodja, neprimernih prostorov ter pomanjkanja casa. Ugotovila sta, da je stanje napajalnikov in polnilnikov dokaj dobro, stanje akumulatorjev na vseh radijskih napravah pa kriticno. V vec primerih sta ugotovila tudi neustrezno ravnanje in nepravilno polnjenje akumulatorjev. Predlagala sta nakup ustreznih testerjev za akumulatorje in druge najbolj nujne opreme za vzdrževanje, kot so osciloskopi in merilci frekvenc, ter nakup rezervnih delov in materiala. Rezervni deli in material proizvajalca ra­dijskih naprav Iskra Horjul takrat na tržišcu ali pri Iskri niso bili vec dosegljivi, zato sta predlagala, da te naprave v prihodnje Iskra tudi servisira. Zaradi pomankanja casa in osamosvojitvene vojne pa do tega ni prišlo. Podobno stanje radijskih postaj in akumulatorjev je bilo tudi v drugih štabih in enotah. To se je posebno pokazalo pri njihovi uporabi in zagotovitvi povezav za eno­te prostorske strukture TO v vojni 1991. Štabi in enote so po svoji odlocitvi vpoklicali vzdrževalce – mehanike za zveze za tehnicne preglede, popravila, dopolnjevanje in razporejanje sredstev zvez ter organizirali priprave na vpoklice enot za zveze. Vpoklice enot za zveze so preoblikovani štabi TO opravljali po organizacijskih spremembah in popolnitvi z rezervisti razlicno, za konsolidacijo in mobilizacijsko preverjanje enot in deloma za usposabljanje z »novimi« sredstvi, ki so bila dodeljena enoti. V vecini primerov so vpoklicali le poveljujoci kader. Tako je RŠTO 24. maja 1991 vpoklical na vojaško vajo le poveljnika cete za zveze pri RŠTO in poveljnike vodov. Glede na odzivnost in pripravljenost za sodelovanje je bila nato sestava spremenjena. S tem je bila zagotovljena podlaga za vpoklic enote v juniju. Za vzpostavitev radijskega sistema Jupi­ter pred osamosvojitveno vojno in za delovanje sistema med njo so bili po delih vecinoma vpoklicani le poveljujoci castniki in podcastniki ter operaterji radijskih sistemov. Za vpoklice, usposabljanje in izvedbo vaj ter preverjanje mobilizacije so štabi in enote pripravljali posebne nacrte zvez, ki so bili po koncu aktivnosti in uporabe uniceni. Analiza mobilizacijsko-takticne vaje Premik-91 je pokazala nekatere or-ganizacijske in takticne težave pri uporabi zastarelih sredstev in opreme zvez v tej enoti, predvsem pa tehnicne pomanjkljivosti zastarelih radijskih naprav, še posebno njihovega dosega in zašcite ter neustreznost oz. neu­porabnost akumulatorjev glede na moc in kapaciteto. Podobne težave so nastajale tudi pri drugih vajah in usposabljanjih enot TO, pri varovanju po­veljniških mest in premikih za prevoz osebja, opreme in oborožitve. To se je delno reševalo s hitrim nakupom radijskih naprav na domacem tržišcu, z dosegljivimi civilnimi radijskimi napravami kratkega dosega in napravami za prikljucevanje v radiotelefonska omrežja, podobnimi, kot so jih uporabljali radioamaterji in milica. Podobne izzive, kot pri ponovnem zagonu premicnega sistema zvez, so imeli štabi in enote TO tudi pri ponovnem zagonu sistema kriptozašcite pre­nosa podatkov in informacij. Vse specialne in splošne dokumente kripto­zašcite ter tehnicna sredstva in naprave je bilo treba pregledati, urediti in popraviti ter preveriti in pravilno razporediti. Pri tem je bil najvecji »zalogaj« ob preoblikovanju in premešcanju štabov na druge lokacije ter zaradi tega spremenjene kadrovske strukture zagotoviti ustrezne prostore in opremo, teleks prikljucke in usposobljene operaterje. Še najvec naporov je bilo vlo­ženih v zagotovitev usposobljenih operaterjev in ustreznih teleprinterjev (ve-cinoma tipa T-100, podjetja Siemens), ki pa so se po montaži uporabljali predvsem za prenos nešifriranih, nezaupnih pisnih informacij. Težav zaradi zastarelosti, nezašcitenosti prenosa informacij in podatkov ter sploh (ne)uporabnosti sredstev zvez, predvsem na takticni ravni povel­jevanja, so se dobro zavedali vsi vezisti, poveljniki štabov in enot TO ter vodstvo RSLO, zato je veziste zelo opogumila zaupna novica v drugi polovici maja 1991, da pristojne službe pospešeno išcejo rešitve za odpravo tega stanja in opremljanje novih enot in struktur TO, kot sta bila ucna centra (UC) Ig in Pekre, z nakupom novih, tehnicno sodobnih in preizkušenih radijskih naprav in sredstev za zagotovitev delovanja ob predvideni razglasitvi in za zavarovanje samostojnosti in neodvisnosti RS. O odklopu, ki ni bil enostranski Zveze so dober primer za ponazoritev odklopa od zveznih struktur leta 1990, saj so se na tem podrocju zelo nazorno kazali prejšnja skupna in raz­meroma enotna organiziranost, nacrtovanje in opremljenost s sredstvi zvez, še posebno pa zašcita prenosa informacij in kriptozašcita zvez. Danes bi se lahko še vedno prerekali, kdo je zacel s t. i. odklopom in komu pripada prvo mesto za to. V resnici je od srede maja 1990 s poskusom onemogocenja uporabe sredstev in nacrtov zvez, ki so bili shranjeni v vojaških objektih, in s prekinitvijo zvez starega oziroma t. i. Hocevarjevega RŠTO prekinitev dokoncno sprožil on sam, Hocevar, in sicer 4. oktobra s prekinitvijo zvez s PŠTO. Ceprav je, kot je pisal Kukec3, njegov nadrejeni menil, da so po­stavitve novoimenovanih slovenskih poveljnikov TO pokrajin zanj, to je za generala Kolška, sprejemljive. Seveda je bilo jasno, da je bilo treba zveze in povezave že zaradi varnosti takoj prekiniti tudi na drugi, slovenski strani. O tem t. i. odklopu ni bilo nobenega dogovora ali soglasja, le tiha akcija in dejstvo, da sta se odklapljali obe strani. 3..Glej:.Popotnik.med.vojskami.in.državami,.https://www.sistory.si/11686/44626. Novooblikovani RŠTO RS je to pocel tako, da je na podlagi prejšnjih nacrtov in nacrtov ter dokumentov zvez RSLO oz. upravnih zvez pripravljal in posodabljal samostojne nacrte za povezave s svojimi podrejenimi štabi (PŠTO) in enotami TO (zašcitne enote, enote zvez …), ki so na tej podlagi prav tako pripravljali svoje nacrte za poveljevanje svojim podrejenim. Pred­nostno so bili dopolnjeni nacrti oz. zamenjani in narejeni novi dokumenti in njihove priloge, ki jih je imela pod nadzorom JLA, v naslednji fazi, po konsolidaciji in popolnitvi štabov z nacelniki in referenti za zveze, pa so se pripravljali novi nacrti. Za kriptozašcito informacij je specialne dokumente posredoval RSLO oz. upravne zveze. Nacrti zvez za mobilizacijo in bojno delovanje štabov in enot TO so imeli tajno ime Kremen, ki se je v slovenski TO uporabljalo tudi od oktobra 1990, vkljucujoc osamosvojitveno vojno leta 1991. Pri tem je šlo le za pristop z novo, drugacno in zašciteno vsebino. S preoblikovanjem štabov TO ter njihovo materialno in kadrovsko konsolidacijo sta se zaceli posodobitev in priprava novih dokumentov za mirnodobno delovanje, mobilizacijskih dokumentov ter vojnih nacrtov, kar je obsegalo tudi nacrte zvez in kriptozašcite informacij. To je potekalo v štirih valovih, in sicer: oktober-november 1990 v povezavi z oblikovanjem novih pokrajin, februar-marec 1991 v povezavi z urejanjem novih ukrepov pripravljenosti in spremembami strukture sil TO, april-maj v povezavi z zacetkom delovanja ter spremembami, ki so se zgodile z ukinitvijo OŠTO in vzpostavljanjem ObmŠTO ter obeh ucnih centrov, ter junija, ko so tekle priprave za uresnicitev nacrta Kamen, kar je bila oznaka za nacrt slovenske obrambe, z uvajanjem novih sredstev zvez Racal. O dokumentih zvez RŠTO maja 1991 Franciju Kokoravcu sem se v RŠTO pridružil 1. maja 1991 in bil postavljen na delovno mesto referenta za kriptozašcito. S tem podrocjem se pred tem sploh nisem ukvarjal, po tem pa samo v vlogi nacrtovalca zvez, tudi za to pod-rocje. Po kratkem spoznavanju okolja, organizacije in nalog RŠTO ter podre­jenih so mi bile takoj dodeljene naloge posodabljanja operativnih dokumen­tov in dokumentov zvez, cez nekaj dni pa kljucna naloga: priprava nacrta zvez in kriptozašcite informacij za RŠTO in prvo raven poveljevanja. Zadeva ni bila preprosta, saj na zacetku nisem imel prakticno nobenih vhodnih po­datkov, pregledov opremljenosti s sistemi in napravami. Franci mi je zaupal in dal na vpogled nacrt zvez gorenjske pokrajine, dal nekaj dodatnih usmeritev ter rekel, naj poklicem podrejene, Kadunca in Malavašica. Takoj sem se lotil dela. Delovno mesto sem si uredil v sejni sobi, ki je bolj spominjala na predavalnico ali majhno kinodvorano. Racunalniške podpore takrat seveda še nisem imel, dokumente sem pripravljal rocno in s pomocjo administratork RŠTO Veronike Beti, Slavke Pavlin in Martine Podvršnik, ki so mi delo tudi zelo popestrile. Francija v tistih dneh nisem prav veliko videl. Pozneje sem bil seznanjen z vzroki za to. O Racalu, razumljivo, takrat še nisem vedel nic. V naslednjih desetih dneh sem s pomocjo navedenih zbral vse potrebne po­datke in pripravil osnutek nacrta, razen podatkov o naslednjem poveljniškem mestu oz. centru zvez RŠTO. Ko sem Francija o tem povprašal, ga je kar zmanjkalo. Cez dobrih deset minut se je vrnil z Danielom Kuzmo in Milošem Bregarjem in deležen sem bil resnega spraševanja, zakaj me to zanima. Ko­maj sem ju preprical, da to potrebujem za vpis v nacrt zvez. Na koncu je bilo odloceno, da teh podatkov v nacrte delovanja ne vpisujemo. Nov nacrt zvez in kriptozašcite RŠTO je bil tako narejen in 20. maja predstavljen nacelnikom in referentom zvez PŠTO, razvojne skupine ter ucnih centrov Ig in Pekre. Ucna centra sta bila namrec neposredno podrejena v. d. nacelnika RŠTO. Janez Slapar je nacrt podpisal 25. maja 1991. Nacrt je vseboval ukaz za zveze in ustrezne priloge: sheme organizira­nosti in nacrte dela v posameznih vrstah zvez, preglednice tajnih imen šta­bov in enot ter številk za identifikacijo, imenike, tablice idr. Dolocal je centre zvez, nacin vzpostavljanja in delovanja zvez vodenja in poveljevanja, zvez sodelovanja, javljanja in obvešcanja, zašcito zvez in informacij, ukrepe po stopnjah bojne pripravljenosti ter druge naloge podrejenih za njihovo nacr­tovanje, priprave in zagotovitev izvedljivosti nacrta ter porocanje. Stacionarni centri zvez štabov TO in razvojne skupine so bili organizirani in so na mirnodobnih lokacijah delovali neprekinjeno. Organizirani so bili tudi premicni centri zvez na naslednjih poveljniških mestih, na tajnih lokaci­jah, predvidenih za njihovo namestitev in zagotovitev povezav z nadrejenimi ter poveljevanje podrejenim. Tajne lokacije so bile znane le dvema ali trem pripadnikom štaba (nacelnik – referent zvez, operativni in obvešcevalno--varnostni organ). Premicni centri zvez za poveljstva brigad in odredov so bili doloceni praviloma na njihovih mobilizacijskih zbirališcih, njihove lokacije pa so bile prav tako znane le njihovim kljucnim pripadnikom. Ti centri so se naceloma nacrtovali na lokacijah, kjer je bila zagotovljena temeljna (tele) komunikacijska infrastruktura, da so bile dostopne najmanj s terenskimi mo-tornimi vozili in da so bili tam vsaj en ali vec prikljuckov javnega PTT-sistema, možnost ustreznega napajanja ter sklenjen zaupen dogovor z lastnikom. Stacionarni center zvez RŠTO je bil od imenovanja Janeza Slaparja or-ganiziran na sedežu RŠTO v Tacnu, Seunigova 5, od koder je bil 25. maja 1991 preseljen v Ljubljano, na Prežihovo 4, v obnovljeno stavbo sedeža prejšnjega RŠTO. Od tu je neprekinjeno deloval med osamosvojitveno vojno 1991 in vse do leta 1995, do preselitve v novo zgradbo na Vojkovi cesti 55. Center zvez koordinacijske skupine, ki jo je 8. marca 1991 ime­novalo predsedstvo RS, vodila sta jo Igor Bavcar, republiški sekretar za notranje zadeve, in Janez Janša, republiški sekretar za ljudsko obrambo, je prav tako neprekinjeno deloval na mirnodobni lokaciji na Gregorcicevi ulici, na sedežu vlade in republiškega centra za obvešcanje (RCO), ob­casno na tajni lokaciji na Starem vrhu, nazadnje pa v drugi kleti Cankarje­vega doma. Tudi stacionarni center RSLO in drugih republiških organov, uprav za notranje zadeve (UNZ), milice, RCO in regijskih centrov za ob-vešcanje, PTT in drugih imetnikov zvez na obmocju Slovenije so delovali neprekinjeno na mirnodobnih in drugih sedežih teh ustanov. Za vodenje in poveljevanje v štabih in enotah TO so bile na vseh ravneh organizirane radijske, radiotelefonske, radiorelejne, žicne in kurirske zveze, razlicno po obsegu in številu kanalov ter prikljuckov (udeležencev). Pri tem je bilo zagotovljeno, da je imel prenos informacij obvešcevalnih organov absolutno prednost. Radijske zveze so bile organizirane in v pripravljenosti za delovanje kot rezerva vsem drugim zvezam. Aktivirale so se ob prekinitvi drugih zvez ali ob njihovem pomanjkanju zaradi nezmožnosti zagotovitve ali delovanja v premiku, na terenu, za vodenje delovanja – vaj in bojnih aktivnosti. Aktivirale so se v izrednih razmerah in po posebnem povelju v. d. nacelnika RŠTO oz. poveljnika (PŠTO, ObmŠTO, brigade, odreda) za vzpostavitev zvez s podrejenimi. Preverjale so se med usposabljanjem in vajami, po posebnih poveljih in posebnih nacrtih. Na prvi in drugi ravni poveljevanja so bile nacrtovane v najvec treh radijskih mrežah, ena na kratkovalovnem frekvencnem obmocju in ena na ultrakratkovalovnem frekvencnem obmocju. V vecini primerov je bila organizirana tudi vsaj ena rezervna mreža, odvisno od opremljenosti in predvidenih delovanj ter udeležencev. Na kratkovalovnem frekvencnem obmocju se je kot oblika dela uporabljal radiofonski, radiotelegrafski in radioteleprinterski prenos podatkov. Na UKV-frekvencnem obmocju, v vecini primerov s posredovanjem retranslacijskih postaj, pa se kot glavna oblika dela uporabljala radiofonija. Rezervna radijska mreža je bila namenjena izdvajanju nekaterih udeležencev iz delovne mreže ali za vkljucevanje novih udeležencev, npr. za sodelovanje. KV- in UKV-radijske postaje za prvo in deloma drugo raven so bile z ustrezno opremo in elektricnimi agregati za napajanje teh sistemov namešcene v terenska motorna vozila. Za zagotovitev oz. povecanje dosega so posamezne radijske postaje v radijski mreži lahko imele tudi vlogo posrednika prenosa informacij tistim udeležencem, s katerimi upravna postaja ni imela neposredne zveze in obratno. Pri tem so uporabljali posebne signale (npr. PREHOD 3/5, kar je pomenilo, da udeleženec pod zaporedno številko 3 posreduje informacijo udeležencu pod zaporedno številko 5 in v nasprotni smeri). Podrejenim je bilo tudi naloženo, da v glavnih radijskih mrežah, kjer ni mogoca neposredna radijska povezava, vzpostavijo ustrezne retranslacije. Konec maja 1991 pa so se že zacele intenzivne priprave na sprejem novih radijskih naprav Racal v enote in štabe TO, za kar so bili naknadno narejeni novi nacrti organiziranosti in delovanja. Radiotelefonske zveze so bile organizirane v UKV-radiotelefonskem omrežju Saturn in v posameznih locenih lokalnih omrežjih, kot na primer v 8. PŠTO. Radiorelejne zveze so bile organizirane z enokanalnimi napravami do-macega proizvajalca Iskra, ki so jih štabi in enote deloma kupili ob koncu osemdesetih let in v majhnih kolicinah spomladi leta 1991. Namenjene so bile predvsem za premostitev zracne razdalje v žicnih zvezah (PTT, LB4), na­vadno na naslednjem ali rezervnem poveljniškem mestu ali za neposredne povezave dveh koncnih uporabnikov, organov štaba ali poveljstva TO. Telefonske, teleprinterske in telefaks zveze so bile organizirane in vzpostavljene prek javnega PTT-omrežja in prek avtonomnega avtomatskega sistem telefonskih zvez organov za notranje zadeve (Special). Pri prenosu informacij po teh zvezah je bilo obvezno uporabljati dokumente tajnega poveljevanja enotam in kriptozašcito informacij (za zaupne in strogo zaupne informacije), tajne nazive štabov in poveljstev, enot in ustanov ter številke za identifikacijo starešin. Zveze po teleksu in telefaksu so se uporabljale za prenos informacij, ki niso bile strogo zaupne. TO je imela v tem obdobju le v redkih primerih organizirane in vzpostavljene neposredne – induktorske telefonske povezave (LB). RŠTO je tako imel vzpostavljene povezave z nekaj PŠTO, predvsem pa so se uporabljale v rajonih poveljniških mest oz. centrih zvez in za varovanje skladišc oborožitve in streliva. Za vse štabe TO je bila zahtevana zagotovitev kakovostne, zanesljive in neprekinjene žicne zveze z nadrejenimi, internih povezav v rajonu njihovih poveljniških mest in centrov zvez ter s podrejenimi štabi in enotami. Za pravocasno prikljucitev ter zagotovitev rednega vzdrževanja in popravil med uporabo so bili odgovorni nadrejeni štabi TO. Kurirske zveze so bile organizirane s stalnimi oz. rednimi kurirji, ki jih je uvedel RŠTO, predvsem na prvi ravni poveljevanja, in z obojestranskim po­šiljanjem kurirjev, ko je bilo treba. Izredne kurirske zveze so se aktivirale po posebnem signalu. V vecini primerov so redni kurirji RŠTO prenašali pošto tudi za druge republiške in pokrajinske organe. 4...Induktorske.telefonske.zveze.so.praviloma.uporabljale.lokalno.baterijo.za.vir.napajanja.in.se.oznacevale.z.LB. Zveze sodelovanja s sosednjimi štabi in poveljstvi enot TO ter z enotami, organi in organizacijami republike, pokrajin in obcin so podrejeni štabi in enote TO praviloma in po odlocitvi nadrejenega štaba ali poveljstva ali na podlagi svojih konkretnih potreb zagotavljali prek centra zvez nadrejenega, in sicer z vsemi vrstami zvez vodenja in poveljevanja ter z organiziranjem neposrednih radijskih, telefonskih in kurirskih povezav. Pri tem je bila, pred­vsem na takticni ravni, kljucnega pomena opremljenost enot z ustreznimi radijskimi postajami. Na republiški in pokrajinskih ravneh so bile kljucne žicne in radijske povezave, predvsem z republiško in pokrajinskimi koordi­nacijskimi skupinami, organi za notranje zadeve, z obcinskimi organi in po­stajami milice. Štabi in enote so v rajonih ali bližini svojih poveljniških mest nacrtovali, pripravili in oznacili kraje za pristajanje helikopterja. Zveze javljanja in obvešcanja so štabi in enote organizirali s spremljan­jem in sprejemom podatkov republiškega in regijskih centrov za obvešcan­je, skladno z 2. in 15. clenom Odloka o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obvešcanje, ki ga je izdala slovenska skupšcina že maja 1986. Zato so bili štabi in enote formacijsko opremljeni s KV-sprejemniki (Yaesu FRG-7700). Za prenos teh podatkov, predvsem enotam in uporab­nikom, ki takega spremljanja niso mogli organizirati oz. niso imeli ustreznih radijskih naprav, so nadrejeni podatke praviloma prenašali podrejenim in pri tem uporabljali vse vrste in kanale žicnih, radijskih in radiotelefonskih zvez (predvsem s štabi in enotami v premiku in na terenu) ter posebne signale (npr. Zrak). Prenos teh podatkov in informacij o situaciji v zracnem prostoru je imel prednost pred prenosom drugih podatkov in informacij. Za zašcito zvez in informacij je bila organizirana kriptozašcita, za protielektronsko zašcito zvez in prenos informacij pa doloceni ustrezni ukrepi. Kriptozašcita informa­cij je bila na prvi ravni poveljevanja organizirana s šifrirnimi napravami in specialnimi dokumenti sistemov Š-7 in Š-31, na drugi ravni pa tudi s sistemom Š-1. Uporaba teh sistemov je bila dovoljena izkljucno po osebnem ukazu Janeza Slaparja. Takrat je bilo v ukazu za zveze med drugim tudi dolocilo, da se med mobilizacijo ter v kriz­nih in izrednih razmerah nadaljuje uporaba dokumentov kriptozašcite, ki so bili do tedaj v uporabi, dokler se ne porabijo. Vendar je bila prav v tistih dneh, kar sovpada tudi z nakupom naprav in opreme Racal, na republiški ravni sprejeta dokoncna odlocitev, da se vse šifrirne naprave in dokumenti, ki jih je imela tudi JLA in so zato neuporabni, ne uporabljajo vec ter da se predajo upravnim zvezam v Ljubljano. To je pomenilo, da vse oblastne strukture v Sloveniji, vkljucno s TO, niso imele vec v uporabi enotnega sistema kriptozašcite informacij. Vsi štabi in enote TO so zato za zašcito informacij uporabljali splošne dokumente kriptozašcite oz. dokumente tajnega poveljevanja enotam, ki so vsebovali pogovornik, kodirano karto z oleato, tablico signalov, tajne nazive štabov in enot, številke za identifikacijo starešin ter ustrezne kljuce in kodne zamenjave za navedene dokumente. Strogo je bil pre­povedan odprt pogovor oz. prenos nezašcitenih informacij v vseh vrstah zvez. Za prenos strogo zaupnih dokumentov v fizicni obliki pa smo aktivirali kurirske zveze. Na podlagi analize možnosti JLA za elektronsko delovanje na sistem zvez TO smo prišli do ugotovitev, da ima JLA zadostne sile za to in da bo do zacetka konfliktov uporabljala predvsem stacionarne prisluškovalne centre in naprave, ki so bili locirani tako, da so lahko uspešno spremljali komunici­ranje v vseh radijskih in radiotelefonskih zvezah štabov in enot TO in drugih uporabnikov radiofrekvencnega spektra v Sloveniji. Predvidevali smo, da JLA v miru ne bo motila naših zvez, na to pa smo racunali v kriznih razmerah in ob mobilizaciji. Predvidevali smo tudi, da bo, predvsem v fazi konfliktov, verjetno poskušala tudi s preslepitvijo. JLA je imela prav tako možnosti in sile za delovanje zracnih sil in infiltriranje diverzantskih in drugih enot za spe­cialno delovanje ter fizicno unicenje poveljniških mest, centrov zvez, kurirjev in enot za zveze. Zato so bili za zašcito zvez doloceni ukrepi: (1) v miru, ob mobilizaciji in zacetku bojnih aktivnosti za vodenje in poveljevanje uporabljati predvsem stacionarne (žicne) in kurirske zveze; (2) radijske in radiotelefonske zveze uporabljati v integraciji z žicnimi zvezami; (3) za sistem radijskih zvez nacr­tovati vec rezervnih frekvenc in rezervne radijske mreže; (4) pri delu z radij­skimi in radiotelefonskimi zvezami upoštevati lastnosti zemljišca (uporaba zadnjih nagibov in umetne objekte) ter manevre s frekvencami, uporabljati usmerjene antene in prilagajati izhodno moc signala; (5) nujno oddaljevati radijske centre in radijske postaje od elementov poveljstva in veckrat spre­minjati njihove lokacije; (6) povsod in vedno disciplinirano izvajati vse ukrepe kriptozašcite in uporabljati dokumente tajnega poveljevanja enotam. Znotraj nacrtovanja in izvajanja bojnih delovanj sta bila dolocena nujno nacrtovan­je in izvajanje ukrepov elektronskega delovanja na nasprotnikove centre in sisteme zvez, vkljucno z bojnim delovanjem in fizicnim unicenjem, pri cemer mora posebej priti do izraza bojno delovanje prostorskih struktur TO. V nacrtu zvez so bili doloceni tudi povecanje zvez in ukrepi po stopnjah bojne pripravljenosti ter druge dodatne naloge. Na prvi stopnji bojne pripra­vljenosti se preverijo mirnodobne zveze, celovitost in uporabnost sredstev in opreme ter nacrti zvez, na drugi se opravita mobilizacija enot za zveze in dekonzervacija sredstev in opreme ter preveri celotna organizacija zvez, na tretji stopnji pa se uresnicijo vse zveze po nacrtu zvez, prilagojeno situaciji in potrebam štaba ali poveljstva. Pri tem je bilo doloceno, da morajo biti zve­ze pripravljene najmanj eno uro prej, kot štab ali enota. Z ukazom za zveze je bilo med drugim tudi doloceno, da podrejeni na podlagi nacrta RŠTO pripravijo svoj nacrt zvez za poveljevanje podrejenim in en primer dostavijo v vednost RŠTO, da prednostno zagotovijo in vzpostavijo stalne in kako­vostne zveze poveljevanja z nadrejenim in povezavo do najbližjega centra za obvešcanje. Dolocene so bile enote, ki se prednostno popolnjujejo s sredstvi in opremo zvez idr. Pri organiziranju in nacrtovanju ter vzpostavitvi zvez so bili štabi in enote na vseh ravneh poveljevanja, predvsem pa na takticni ravni in v prostorskih enotah, odvisni predvsem od popolnjenosti s sredstvi in opremo zvez, po­polnjenosti in usposobljenosti osebja in enot za zveze, njihove iznajdljivosti in vzpostavljenega sodelovanja z razlicnimi organi in zvezami ter podjetji na obmocju njihovega delovanja. Zato je bila njihova stalna naloga, da analizi­rajo infrastrukturo, sisteme zvez, usposobljenost enot in posameznikov ter nacrte zvez dopolnijo z novimi in boljšimi rešitvami, do katerih pridejo pri pregledih in preverjanju zvez ter pri usposabljanju in vajah. Vzpostavitev radijskega sistema Jupiter Spomladi 1991 je bilo v RSLO pod vodstvom Stanislava Praprotnika in v sodelovanju z vsemi odgovornimi deležniki pripravljenih vec razlicic posodo­bitve sistema zvez, vkljucno z nakupom novih sredstev in opreme. Najprej so bile raziskane možnosti domace namenske industrije, zaradi casovne stiske pa tudi možnosti nakupa preverjenih sredstev in opreme v tujini. Izbrano je bilo podjetje Racal iz Velike Britanije, ki je lahko dobavilo radijske naprave in opremo iz zaloge. Te naprave so bile preverjene v bojnih aktivnostih bri­tanske vojske v Iraku, zato so bile tudi dobavljene v pušcavski barvi. Nakup, prevoz v Slovenijo, namestitev v motorna vozila, usposabljanje uporabnikov in zagon sistema so pomenili za vse udeležene velik konceptualni, varnostni in logisticni zalogaj, še posebno zaradi kratkega roka, kar je bila posledica cilja, da je moral biti sistem v pripravljenosti pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Skladno s pogodbo je bilo dobavljeno 12 KV-radijskih naprav z izhodno mocjo do 100 W z ojacevalnikom, 100 UKV-prevoznih naprav z mocjo do 50 W in z ojacevalnikom, 160 UKV-prenosnih naprav z mocjo 5 W in 320 UKV-rocnih naprav z mocjo 1 W. Nujna oprema, ki je spadala k napravam je bila: akumulatorji (po dva za prenosne in rocne), enojni in skupinski polnilci akumulatorjev, antene, mikrotelefonske kombinacije in naglavne slušalke, programatorji, kabli, filtri in pribor za montažo ter navodila za uporabo v anglešcini. Vse UKV-naprave so imele vgrajeno zašcito prenosa signala in frekvencno skakanje s simpleksnim in tudi semidupleksnim nacinom dela, rocne pa nacin šepetanja, za nasprotnika neslišen signal. Poleg naprav je bilo posebej kupljeno še zadostno število bencinskih agregatov, napajalnikov ter anten in antenskih kablov (proizvajalca Trival iz Kamnika) za stacionarno postavitev naprav ter retranslacije. KV-naprave so bile predvidene za prvo raven poveljevanja v premicnem sistemu, od RŠTO do PŠTO, razvojne skupine in obeh ucnih centrov, UKV-naprave z vecjo mocjo za prvo raven poveljevanja z republiškimi retranslacijami, za drugo raven poveljevanja (od PŠTO do njim podrejenih ObmŠTO in dolocenih enot) s pokrajinskimi retranslacijami ter za stacionarno postavitev na sedežih vseh štabov TO in za premicni sistem z vgradnjo v terenska motorna vozila. Preostale naprave so bile razdeljene v podrejene štabe in enote, ki so jih delili naprej in uporabljali po svojih potrebah in odlocitvah. Za delovanje premicnega sistema in vgradnjo KV- in UKV-naprav v te­renska motorna vozila so bila zbrana prakticno vsa vozila, ki jih je TO takrat premogla, vecinoma so bila to vozila Lada Niva, Mitsubishi Pajero in ne­kaj Puchov. Za vsako vozilo je bilo treba pred montažo sredstev pripraviti ustrezen nacrt in ogrodja za naprave in antenske nosilce. Slednje, skupaj z vgradnjo, je bilo zaupano Jožetu Štufleku in Francu Mihelicu. Osnutek koncepta postavitve zašcitenega sistema radijskih zvez za TO, ki je pozne­je dobil naziv Jupiter, je bil v glavah nacrtovalcev pripravljen že ob narocilu opreme, dokoncno pa sta ga pripravila s shemo organizacije zvez Franc Kokoravec in Stanislav Šantelj, na usposabljanju petih pripadnikov rezerv­ne sestave TO, poleg Francija še štirih, v zacetku junija pri proizvajalcu naprav. Razen Francija in Stanka, ki sta imela že veliko prakticnega znanja o radijskih zvezah v TO in na radioamaterskem podrocju, so preostali trije imeli predvsem teoreticno in splošno znanje s podrocja elektrotehnike in racunalništva. Do petka, 14. junija 1991, je bilo vse pripravljeno za vgradnjo naprav v motorna vozila, razdelitev opreme, programiranje in zagon naprav ter usposabljanje najboljših vezistov stalne in rezervne sestave vseh štabov in nekaterih enot TO, in sicer pri starih garažah pri Kocevski Reki. V njeni okolici so se tudi že zbrali vsi izvajalci in vezisti z motornimi vozili. Ker je JLA odkrila in spremljala aktivnosti nakupa in transporta, ta dan oprema ni bila prepeljana v Slovenijo, pac pa bil prevoz opravljen pozneje, v cetrtek, 20. junija 1991, namesto z letalom tokrat s tovornjakom neposredno od proizvajalca v Kocevsko Reko. Znova smo se v skoraj enaki sestavi zbrali v okolici garaž. Aktivnost so varovale enote 30. razvojne skupine. S Kokoravcem, Malavašicem in Kaduncem smo pred zacetkom akcije pregledali in pripravili vso dobavljeno opremo, vec kot dvesto kartonskih škatel. V vecerni urah pa se je zacelo resno delo za vse izvajalce. Formiranje akumulatorjev, priprava in programiranje ter montaža naprav in opreme ter usposabljanje, vse skupaj je trajalo dva dni in dve noci. Da je bila montaža opravljena tako hitro, je zasluga predvsem nosilcev Štufleka in Mihelica. V aktivnosti sta sodelovala tudi dva predstavnika podjetja Racal. Ob razdelitvi radijskih sredstev in pripadajoce opreme so bile vse radijske naprave sprogramirane in podana temeljna navodila za vzpostavitev radijskih omrežij, narejeni so bili osnovni spiski razdeljene opreme, ki so jih podrejeni morali pozneje dopolniti s serijskimi številkami in tocnimi kolicinami. Pri tem je sicer nastalo nekaj razlik pri opremi, predvsem na racun 2. PŠTO, kar pa je bilo v naslednjih dneh tudi odpravljeno. V petek, 21. junija 1991, popoldan in zvecer so na maticnih lokacijah usposobljeni strokovnjaki in operaterji opravili prva usposabljanja za progra­miranje in delo z radijskimi napravami, združeno za clane štabov in enot ter veziste iz republiške in pokrajinskih cet za zveze. Za operativno delo so bile pripravljene vse radijske postaje. Skladno z ukazom Janeza Slaparja smo naslednji dan, 22. junija 1991, postavili temeljno republiško hrbtenico kot temelj radijskega omrežja in del-no radijska omrežja znotraj pokrajin. Naslednji dan pa je radijsko omrežje zaživelo v celoti, kot je bilo nacrtovano. Pokrivalo je celotno ozemlje Slove­nije, vanj so bili povezani vsi udeleženci na prvi in drugi ravni poveljevanja do ObmŠTO. Sestavljale so ga republiška mreža z retranslacijami in koncnimi postajami na sedežih in v motornih vozilih RŠTO, PŠTO, razvojne skupine in obeh ucnih centrov ter pokrajinska omrežja in omrežje razvojne skupi­ne z retranslacijskimi in koncnimi postajami za zvezo s podrejenimi štabi in enotami. Retranslacijske postaje so bile postavljene na dolocenih visokih tockah, da bi cim bolje radijsko pokrivali Slovenijo in stacionarne postaje na sedežih štabov in enot. V tej aktivnosti je poleg vecine vezistov stalne sesta­ve sodelovalo tudi vec kot sto rezervnih vezistov, velika vecina med njimi iz radioamaterskih vrst. Vezisti smo bili pripravljeni! Omrežje je od 23. junija neprekinjeno delovalo do 10. julija 1991, ko je RŠTO izdal ukaz o prekinitvi dela v tem omrežju. Pri izvedbi naloge in zago­tovitvi neprekinjenega delovanja so sodelovali pripadniki stalne in rezervne sestave TO ter civilni strokovnjaki. Za delovanje retranslacijski postaj na iz­postavljenih tockah so skrbeli najbolj izkušeni vezisti, pripravljeni tudi na bojni spopad. Za njihovo varovanje so skrbele razlicne enote TO. Delo tam je teklo v glavnem mirno, brez vecjih težav. Situacija je bila nekajkrat napeta zaradi informacij o morebitnih napadih »specialcev JLA«, še posebno po raketiranju RTV-oddajnikov na Nanosu, Krvavcu in Bocu. Zato je bilo nekaj retranslacijskih tock premaknjenih na druge lokacije. Prav zaradi tega dosežka, predvsem pa vloge, ki jo je ta radijski sistem imel med osamosvojitveno vojno, je bil 22. junij dolocen za dan rodu zvez, ki ga še danes vsi vezisti, udeleženci aktivnosti leta 1991 in vsi pozneje vzgo­jeni in usposobljeni vezisti TO in Slovenske vojske, ponosno praznujemo. Delovanje sistema zvez v osamosvojitveni vojni 1991 V casu od 26. junija do 10. julija 1991 so zveze v funkciji vodenja in povel­jevanja na razlicnih ravneh delovale zelo razlicno. Na prvi ravni poveljevanja od RŠTO do PŠTO, razvojne skupine in obeh ucnih centrov se je v žicnih zvezah uporabljal predvsem avtonomni samodejni sistem telefonskih zvez organov za notranje zadeve (Special), ki je deloval brezhibno. Brez teh zvez bi bilo poveljevanje pocasnejše in težje, kar se je npr. pokazalo pri premes­titvi 4. PŠTO iz Postojne na rezervno lokacijo, kjer so se lahko uporabljale le telefonske zveze javnega PTT-sistema. Poleg telefonskih so se uporabljale še predvsem telefaks zveze za prenos pisnih sporocil, redkeje pa teleks oz. teleprinterski prenos sporocil. Sistem radijskih zvez Jupiter je bil neprekinje-no v pripravljenosti, deloval je odlicno in je ob prekinitvi telefonskih zvez oz. nedosegljivosti ali zasedenosti uporabnika zagotavljal dodatni kanal za hiter prenos vseh vrst zašcitenih informacij. Na drugi ravni poveljevanje od PŠTO do njemu podrejenih ObmŠTO in enot so se uporabljale javne telefonske in telefaks zveze PTT. Zaradi njihove preobremenjenosti in v premicnem siste-mu pa se je uporabljal predvsem sistem radijskih zvez Jupiter, ki je, odvisno od izbranih višinskih tock in izurjenosti operaterjev za retranslacijske posta­je, deloval s krajšimi prekinitvami. Na obeh ravneh so bile vzpostavljene tudi redne in izredne kurirske zveze, pri katerih pa se je v nekaterih primerih za­radi cestnih zapor in težje prehodnosti posameznih obmocij pojavljal zamik pri dostavi pošte, kar pa ni bistveno vplivalo na delovanje. Na tretji ravni poveljevanja od ObmŠTO do podrejenih enot in pri zagotovitvi zvez v enotah pa so se štabi in enote soocali z vecjimi izzivi. Na to je vplivalo vec dejavnikov. Nekaj ObmŠTO v svoji sestavi sploh ni imelo referenta za zveze. Telefonske zveze javnega PTT-sistema je bilo mogoce zagotoviti samo na nekaterih lokacijah, predvsem na mirnodobnih, in na mobilizacijskih zbirališcih. Po prehodu enot in zacasnih skupin v rajone delovanja in zaradi hitro spreminjajoce se situacije na terenu pa so se uporabljale predvsem radijske zveze. Pri tem so imele enote, ki so bile popolnjene z novimi radijskimi napravami Racal, dobre in zanesljive zveze. Manjše težave so nastajale le zaradi neusposobljenosti kadra in obcasno zaradi nezadostnega števila oz. prevec oddaljenih skupinskih polnilcev za te naprave. Pri izvajanju bojnih aktivnosti so pomanjkanje povezav nadoknadile tudi radijske povezave organov za notranje zadeve, ki so sodelovali v aktivnostih. Najslabše pa je bilo v enotah, ki še niso bile konsolidirane in so bile popolnjene s starimi radijskimi napravami ali niso imele zagotovljenih usposobljenih operaterjev teh naprav ali jih je manjkalo zaradi kadrovske nepopolnjenosti ali se niso odzvali na vpoklic. Nekatere enote zaradi obsežnega preoblikovanja še niso bile popolnjene s sredstvi zvez in niso imele posodobljenih nacrtov zvez. Ce je bil mogoc samo odprt nacin prenosa informacij s starimi napravami, so se nadrejeni poveljniki pogosto odlocali in s hitrim prerazporejanjem opreme za enote v prvi liniji zagotavljali radijske naprave Racal, skupaj z operaterji. Sistem radijskih zvez Jupiter je popolnoma upravicil pricakovanja. Ne-kaj težav se je pokazalo predvsem zaradi nezadostne oziroma neusklajene kolicine posameznih elementov sistema, ki jih ni bilo na zalogi pri dobavi­telju, predvsem polnilnikov za akumulatorje in polnilcev programov, ter ne­zadostnega števila terenskih motornih vozil, kar je zahtevalo veliko naporov in improvizacije podrejenih vezistov pri zagotavljanju delovanja omrežij in pravocasni prerazporeditvi opreme. Pri delu v radijskih in radiotelefonskih omrežjih ni bilo zaznano, da bi JLA povzrocala vecje in vztrajno motenje prenosa signalov, zato tudi nismo dobili pomembnih izkušenj, kako bi ta delovala v takih primerih. Nismo tudi dobili nobenih podatkov, katerim našim zvezam so prisluškovali. Verjetno pa so, tako kot tudi oborožene sile sosednjih držav (nam in JLA). Sam sem med vojno skrbel za zagotovitev delovanja republiškega re-translacijskega omrežja in delovanje stacionarnega centra zvez RŠTO na Prežihovi, vecinoma pa opravljal izmensko delo v operativnem centru RŠTO. Za delovanje retranslacije št. 1, ki je bila postavljena na Jancah, in za izmenjavo njenega moštva ter operaterja koncne UKV-radijske postaje v operativnem centru je skrbel poveljnik cete za zveze pri RŠTO, rezervni porocnik Branislav Kocijan. Za neprekinjeno delovanje sredstev in opreme zvez na Prežihovi pa sta odlicno skrbela tehnika zvez Jožef Kadunc in Šte­fan Malavašic. Spremljanje in oviranje delovanja nasprotnika – JLA Že jeseni 1990 sta se zacela intenzivno spremljanje aktivnosti poveljstev in enot JLA na vseh ravneh ter pridobivanje podatkov in informacij o njenih aktivnostih in nacrtih, kar je vkljucevalo tudi spremljanje delovanja sistema zvez ter pridobivanje podatkov in informacij o nacrtih zvez JLA. Teh aktivnosti pa niso izvajali le obvešcevalno-varnostni organi, pac pa tudi vezisti TO na vseh ravneh. Pridobljene informacije so posamezne ravni vodenja in poveljevanja uporabljale za svoje potrebe, vecina informacij pa se je posredovala do kljucnih nacrtovalcev in uporabnikov zvez, med drugim tudi v RŠTO, do Francija Kokoravca. Glede na to, da je bil sistem zvez TO vzpostavljen na istih sistemskih podlagah kot v JLA, tega vezistom TO ni bilo težko prepoznati in razumeti. Podobno velja tudi za zgrajeno infrastrukturo zvez JLA, še posebno pri skupni uporabi nekaterih sistemov in vrst zvez, kot jer npr. radiotelefonski sistem na UKV-frekvencnem ob-mocju, ter pri uporabi ali najemu povezav in prikljuckov javnega PTT-sis­tema. Po postopnem izkljucevanju oz. odklopih vojašnic in lokacij JLA od javne komunalne in telekomunikacijske infrastrukture so enote in povelj­stva JLA zaceli intenzivno uporabljati tudi radijske in radiotelefonske zve­ze. Te so bile nezašcitene, njihovi uporabniki pa so uporabljali predvsem odprt govor, zato je bilo takšno komuniciranje lahko spremljati. Tega pa štabi in enote TO niso izvajali organizirano, saj za to ni bilo nacrtovane­ga in zagotovljenega usposobljenega kadra in opreme: sprejemnikov, goniometrov, motilcev. Te aktivnosti so lahko izvajali le posamezniki, ki so bili dovolj splošno tehnicno izobraženi in imeli prakticne izkušnje z uporabo obstojece opreme, vecinoma so bili to tudi radioamaterji. Do osamosvojitvene vojne te povezave niso bile nacrtno motene. PTT je lahko prekinila oz. izkljucila vse povezave, ki jih je upravljala, ni pa bilo mogoce prekiniti avtonomnih žicnih povezav, ki jih je JLA sama zgradila, zato o tem podatki niso bili dostopni. Prav tako ni bilo mogoce spremljati in motiti vecine povezav avtonomnega stacionarnega veckanalnega ra­diorelejnega sistema JLA, zgrajenega prek objektov Krim, Boc in Trdinov vrh za uporabo v korpusnih, divizijskih in brigadnih poveljstvih. Od zgodnje pomladi 1991 je bilo iz vec virov pridobljenih veliko podatkov in informacij o nacrtih zvez ter uporabi sistema zvez JLA. Naštel jih bom samo nekaj. Aprila je bila Franciju dostavljena kopija dela nacrta zvez poveljstva 14. korpusa JLA, s tajnimi nazivi vseh stacionarnih centrov zvez in garnizij v vsej Jugoslaviji, z uporabniki radiotelefonskih zvez korpusa, ki so zacele veljati 27. marca oz. 1. aprila, pa tudi podroben opis zvez 1. oklepne brigade JLA na Vrhniki, s podrobnim opisom žicnih zvez in kabelskih povezav, opisom varovanja Krima ter podrobno organizacijo radijskih zvez in uporabo frekvenc. Maja pa so bili dostopni še sheme in nacrti za delo v radijskih zvezah ter kratka analiza delovanja in uporabe zvez te brigade. Koncna radiorelejna postaja za povezavo poveljstva brigade z nadrejenim prek Krima je bila sicer že tri mesece na popravilu v delavnici na Parmovi! Maja je Franci dobil vse skice objekta za posadko JLA in skice ter opise varovanja in obrambe celotnega rajona ter podzemnih prostorov na Bocu, tik pred vojno pa še pregled vseh telefonskih in telegrafskih vodov JLA na obmocju severne Primorske, z relacijami in dolžinami vodov, posebej v upravljanju JLA in posebej javnega PPT-sistema. Med vojno je bilo prav tako pridobljenih veliko podatkov in informacij o delovanju sistema zvez, še uspešnejše pa je bilo spremljanje prometa in ko­municiranje uporabnikov, predvsem v radijskih in radiotelefonskem omrežju poveljstev in enot JLA, še posebno tistih pri aktivnostih na terenu, ter prido­bivanje informacij o njihovih nacrtih in situaciji v enotah, o kadrovski zasedbi in morali. Pri tem so uporabniki med sabo komunicirali predvsem odprto, verjetno prepricani, da jih nihce ne posluša. To je nekaterim našim enotam in bojnim skupinam omogocilo lažje in uspešnejše delo. Celovito se je odkrivanja, prisluškovanja in motenja radijskih zvez JLA lotil 3. PŠTO. Že drugi dan agresije so ugotovili vse glavne frekvence, ki so jih enote JLA uporabljale na njihovem obmocju, jim potem prisluškovali in jih obcasno motili. Pri tem so jim prostovoljno pomagali tudi radioamaterji. Go-renjcem je uspelo v teh prvih dneh bojnih aktivnosti tudi prekiniti oz. izkljuciti vse žicne povezave do objektov JLA na njihovem obmocju, ki jih je upravljal javni PTT-sistem ali so njihove trase lahko sami odkrili, ter izkljuciti koncno radiorelejno postajo za povezavo poveljstva planinske brigade z nadrejenim. Z motenjem radijskih zvez so naredili najvec preglavic oklepni enoti na Brni­ku, ki je tudi zaradi tega ostala prakticno brez svojih internih povezav. Podobne in uspešne aktivnosti so izvajali tudi drugi štabi TO. Med dru­gim je Anton Tunja iz 5. PŠTO Franciju dostavil celovit pregled frekvenc, ki jih je uporabljal bataljon vojaške policije iz Šentvida, z izpisom specifikacij iz postaje tipa Motorola ter z opisom prometa (naprava je bila zasežena na Prulah). Enote in poveljstva JLA so na KV-frekvencnem obmocju z radijskimi po­stajami velikih moci (100 in 400 W) uporabljali predvsem teleprinterski pre-nos informacij, ki ga zaradi pomanjkanja opreme ni bilo mogoce analizirati ali motiti. Na zacetku vojne so posamezne enote uporabljale tudi radijske postaje na UKV-obmocju (155–175 MHz), s pocasnim frekvencnim skakan­jem in zašcito govora (scrambler, na obmocju 30–80 MHz). Tak scrambler je bil pozneje tudi zasežen, vendar so ga v JLA prej programsko izbrisali. Pridobljene izkušnje in sklep V vojni smo pridobili pomembne izkušnje, ki so v nadaljevanju pripomogle k nadgradnji in maksimalni uporabi sistema zvez TO, predvsem sistema ra­dijskih zvez Jupiter in radiotelefonskega sistema (RASTO), omogocale so tudi pripravo podlag za nadaljnji razvoj in gradnjo sodobnega sistema zvez. (1) Glavno breme, predvsem na prvi ravni poveljevanja in sodelovanja ter skupnega delovanja z oblastnimi organi (RSLO, republiška in pokrajin­ske koordinacijske skupine ...), so nosili avtonomno samodejno omrežje organov za notranje zadeve in zašciteni sistem radijski zvez Jupiter ter javni PTT-sistem, vkljucujoc telefonski in faksimile promet. Ta je bil zaradi pre­obremenjenosti PTT-central ali nezmožnosti hitre zagotovitve prikljucka na terenu ter kratkega casovnega okna za dostavo podatkov in informacij ne­zanesljiv prav v kriticnih trenutkih. (2) Po premikih poveljniških mest in centrov zvez ter enot z mirnodobnih lokacij so glavno breme prevzele radijske in radiotelefonske zveze ter kurir­ske zveze na višjih ravneh poveljevanja. Glede na komunikacijske zmožnosti in izredno dinamiko bojnih delovanj niso odigrale bistvene vloge. (3) Radijskih naprav, ki so bile v enotah TO že 20 let ali vec (RUP-20/600, RT-20-TC6, RT-1-T600 itn.), zaradi tehnicne zastarelosti, predvsem pa nezanesljivosti njihovega napajanja, v bojnih aktivnostih prakticno nismo uporabljali. (4) TO takrat ni imela vec možnosti strojnega šifriranja podatkov in informacij, rocno šifriranje in kodiranja podatkov in informacij pa se zaradi casa priprave šifriranih oz. kodiranih vsebin prakticno nista uporabljala, uporabljali so se samo splošni dokumenti tajnega poveljevanja enotam. Vrzel pri neposrednem komuniciranju sta zapolnila avtonomno samodejno omrežje organov za notranje zadeve in zašciteni sistem radijskih zvez Jupiter. (5) Enote in štabi TO so elektronsko izvidovanje oziroma odkrivanje radij­skih in radiotelefonskih zvez in prisluškovanje zaradi pomanjkanja opreme, dokumentacije in navodil ter neusposobljenega kadra izvajali le v omejenem obsegu in selektivno. Maksimalne ucinke pa so dosegali s fizicno prekinitvi­jo oz. izkljucitvijo žicnih povezav med objekti in poveljstvi JLA ter s selektiv­nim motenjem povezav nasprotnikovih enot na takticni ravni. Zbrani obveš-cevalni podatki o premikih, kadrovski popolnjenosti in bojni morali teh enot pa so nekaterim našim enotam omogocili uspešno delovanje. Nastajajoca slovenska država je vojsko nujno potrebovala. Potrebovala je mocno in odlocno stalno sestavo. Poleg zadostne kolicine oborožitve in stre­liva je potrebovala tudi posodobljen sistem zvez in kriptozašcite informacij. Za priprave, nakup novih sredstev in opreme ter za organiziranje je bilo na voljo le nekaj mesecev. Samo v nekaj dneh smo pod orožje vpoklicali deset tisoce naših rezervnih pripadnikov in ohranili ter ubranili komaj doseženi samostoj­nost in neodvisnost. Sami in brez tuje pomoci smo porazili takratno armado. Že oktobra 1990 so se vezisti najbolj odgovorno lotili revitalizacije in reorganizacije sistema ter posodobitve sredstev in opreme zvez. Z izjemnimi napori in neprecenljivo ter nesebicno podporo civilnih struk­tur in posameznikov so ponovno vzpostavili ter posodobili vse nujne poveza­ve in opremo za zagotovitev poveljevanja štabom in enotam TO. Uvedba sodobnih radijskih naprav, ki so imele vgrajeno vezje za zašci-to govora in možnost frekvencnega skakanja, tik pred vojno je nedvomno pomenila veliko in izjemno pomembno pridobitev za celotno TO, kar je ne­izmerno povecalo samozaupanje v sposobnosti TO in vseh deležnikov osa­mosvajanja, še posebno poveljnikov in vezistov. Za nasprotno stran pa je »samo naše« radijsko omrežje, odporno na motenje in prisluškovanje, pred­stavljalo nerešljiv izziv. Radijske naprave Racal so v vojni odigrale izjemno pomembno vlogo. Veliko naporov je bilo vloženih v to pomembno nalogo, ki je pomenila veliko vec, kot smo si v tistem trenutku lahko predstavljali. To je bil na zacetku poti samostojne in neodvisne države nenadomestljiv zgodo­vinski prispevek vseh vezistov, veteranov vojne za Slovenijo. Po osamosvojitveni vojni 1991 smo pridobljene izkušnje uporabili pri nadgradnji in uporabi obstojecega sistema zvez ter za pripravo podlag za nadaljnji razvoj in izgradnjo sodobnega sistema zvez TO in Slovenske voj­ske. Franci Knaflic, Ciril Belšak in Silvo Škrbina SPREMLJANJE ZVEZ JLA V OSAMOSVOJITVENI VOJNI IN DO OKTOBRA 1991 V prispevku predstavljamo opis stanja na podrocju elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja v Sloveniji pred osamosvojitveno vojno, v njej in do oktobra 1991. Opis temelji na osebnem poznavanju tematike avtorjev, na izkušnjah njihove neposredne udeležbe v aktivnostih, ki jih predstavljamo, pa tudi na publiciranih virih in informacijah poznavalcev oziroma akterjev. Predstavitev zacenjamo z opisom spremljanja zvez JLA oz. aktivnosti na podrocju elektronskega izvidništva (EI) in protielektronskega delovanja (PED) pred osamosvojitveno vojno. Ciril Belšak predstavlja nadzor radijskih zvez med osamosvojitveno vojno v Vzhodnoštajerski pokrajini, Franci Knaflic opisuje postavitev in delovanje Centra za elektronsko izvidništvo (CEI) na Prulah leta 1991, Silvo Škrbina pa je v nadaljevanju povzel dogajanja in dejavnosti elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja po osamosvojitvi, do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Zapisano temelji na spominu sodelujocih, ki je sicer zaradi casovne od­maknjenosti in subjektivnih pogledov na posamezne dogodke morda kljub trudu tudi nekoliko okrnjen. Za podrobnejšo predstavitev bi bilo treba po­datke crpati tudi iz avtenticnih arhivov, v katerih so shranjena porocila elek­tronskega izvidništva, tako operativna kot poslovno-funkcionalna. Ta so bila skoraj brez izjeme oznacena z visoko stopnjo zaupnosti in dostopna zelo omejenemu krogu ljudi (še vedno je tako). Pri tem pisanju v glavnem niso bila uporabljena, morda pa bo branje tega prispevka spodbudilo koga k podrobnejši zgodovinski raziskavi in obravnavi. Zacetki elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja v TO Republike Slovenije Slovenska teritorialna obramba v svojih nacrtih prvotno ni imela predvidene dejavnosti elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja. To je bilo razumljivo, saj so bile enote TO rezervna sestava, v katerih specializiranih enot za te aktivnosti ni bilo. Zamisli za takšno delovanje so se zacele pojavljati med pripravami na osamosvojitveno vojno. V nekaterih PŠTO in tudi obmocnih štabih TO so o tem zaceli resno razmišljati. Želja po pridobivanju obvešcevalnih podatkov, neodvisno od drugih virov, je bila velika. Organizirati radijsko prisluškovanje ter po tej poti pridobivati podatke o nasprotniku je bila uresnicljiva možnost. Razvito tehnicno okolje, izkušeni radioamaterji in zanesenjaki z vrhunskim tehnicnim znanjem so izpolnjevali ustrezne pogoje za organiziranje te dejavnosti. Enote za zveze so imele pri tem pomembno vlogo, saj so se nekatera radijska sredstva lahko uporabila tudi za prisluškovanje. Treba je poudariti, da je bilo kljub pomanjkljivi tehniki in splošnem pomanjkanju strokovnih kadrov ob preudarni iznajdljivosti ter improvizaciji doseženih nekaj vidnih rezultatov. Zacetek elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja v TO Republike Slovenije sega v obdobje po pekrskih dogodkih maja 1991, ko je Gorazd Vidrih uresnicil svojo zamisel in organiziral center za elektronsko delovanje (CED) v 7. PŠTO Vzhodnoštajerske pokrajine (Ogrinc idr., 2018, str. 233). Poveljnik 7. PŠTO podpolkovnik Vladimir Miloševic je zamisel podprl in CED je zacel delovati. Porocila in rezultate prisluškovanja je dobival vsak dan. Zanimivejše posnetke pogovorov starešin JLA so mu tudi neposredno predvajali. Posnetih je bilo veliko službenih in vmes tudi precej zasebnih pogovorov, 7. PŠTO je tako pridobil veliko koristnih informacij. Porocila je Vidrih pošiljal tudi Lovšinu, direktorju VI. uprave Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, pozneje VOMO (prav tam). CED je od ustanovitve naprej deloval neprekinjeno, Gorazd Vidrih in Tihomir Batorek sta bila v njem vse do konca osamosvojitvene vojne. Po zavzetju radijskega prislušnega objekta na Pohorju in po prestopu specialistov radioizvidnikov iz JLA v TO se je CED 3. julija 1991 kadrovsko in tehnicno okrepil. Na obmocju 7. PŠTO so se s prisluškovanjem enotam JLA ukvarjali tudi na PTT v Mariboru in v Varnostno-informativni službi, v kateri so imeli veliko boljšo opremo. Pridobljene informacije in podatke so si, ce je bilo treba, medsebojno izmenjevali. Z radijskim prisluškovanjem pravocasno razkrite namere poveljstev in enot JLA so bila za 7. PŠTO izjemnega pomena. Za veliko nacrtovanih aktivnosti poveljstev in enot JLA so zvedeli, preden so se zgodile. To je imelo velik pomen za delo štaba TO. Odlocitev, da se organizira in vzpostavi delovanje centra za prisluškovanje, je bila sprejeta ob pravem casu. Ta dejavnost je bila veliko pomembnejša kot marsikaj drugega (Knaflic, 2020, Intervju Miloševic). Primer strokovnega pristopa so bili tudi ukrepi, ki so jih uvedli v 3. PŠTO na Gorenjskem. Brez vnaprej pripravljenih nacrtov so izvajali aktivnosti, ki jih je zahtevala situacija. Za radijske zveze, za katere so presodili, da lahko z njimi pridobijo koristne podatke, so organizirali prisluškovanje. Z ukrepi motenja izbranih radijskih zvez so dosegli, da je bilo poveljevanje v enotah JLA, predvsem v nadrejenih poveljstvih, mocno okrnjeno. Radijske zveze JLA so delovale le na nižjih takticnih ravneh. Poveljniki niso imeli jasne situacije, delovali so lokalno in neusklajeno. Iz vsega tega lahko sklenemo, da so poveljniki TO pravilno presojali, cemu in kdaj prisluškovati, kdaj radijske zveze motiti oz. katere zveze je treba popolnoma blokirati. Za uresnicevanje teh ukrepov niso bile angažirane ali oblikovane posebne skupine, temvec so to deloma opravljale enote za zveze ob pomoci radioamaterjev ter z vkljucevanjem nekaterih vrhunskih strokovnjakov za podrocje radijskih zvez (Knaflic, 2020, pisna informacija Dobravec). 5. PŠTO je z likvidacijo prislušnega centra JLA na Rožniku fizicno onemogocil njegovo nadaljnje delovanje. Zaplenjena oprema pa je bila uspešno uporabljena za delovanje Centra za elektronsko izvidništvo na Prulah (Jurjevic, 2006, str. 38–41). Primer ukrepanja na podlagi informacij, pridobljenih z radijskim prisluškovanjem, je uspešna blokada kolone JLA v Krakovskem gozdu, ki so jo izvedle enote 25. obmocnega štaba TO (Smodic, 2019, str. 53–54, 61–63, 142). To pa ni bil osamljen primer. Nadzor radijskih zvez med osamosvojitveno vojno za Slovenijo v Vzhodnoštajerski pokrajini K že omenjenemu o zacetkih elektronskega izvidovanja med pekrskimi dogodki in v zacetku osamosvojitvene vojne v 7. PŠTO Maribor je treba dodati, da so se uporabljala vsa razpoložljiva in v tistem trenutku uporabna Radioamaterski radijski sprejemnik AR-2002, uporabljen za odkrivanje in sprem­ljanje enokanalnih zvez (vir: https://www.discriminator.nl/ar2002/index-en.html) Profesionalna snemalnika proizvajalca Uher, Nemcija, uporabljena za snemanje radijskih in telefonskih pogovorov (vir: https://nl.pinterest.com/ pin/490610953147116126/ in https://www.hifiengine.com/manual_library/ uher/4000-report.shtml) tehnicna sredstva, ki so omogocala nadzor nad enotami in poveljstvi JLA na obmocju Vzhodnoštajerske pokrajine in tudi širše. Kot radijska prislušna sredstva so bile v 7. PŠTO uporabljene tudi vojaške radijske naprave TO, ki so delovale v enakem frekvencnem obmocju, kot radijske naprave JLA. Za prisluh so bile uporabljene tudi radioamaterske radijske postaje, ki so omo­gocale hitrejše pregledovanje radijskega spektra, vendar še vedno v precej omejenem obsegu. Kljub temu je bilo s temi tehnicnimi sredstvi mogoce preprosto, vendar takrat dokaj ucinkovito spremljati enokanalne radijske povezave vojaške policije in nezašcitene radijske povezave poveljstev enot JLA v Mariboru. V 7. PŠTO so uporabljali tudi snemalne naprave, ki so bile izposojene v mariborskem RTV-centru. Izvajalec radijskega prisluha je hkrati snemal vec razlicnih kanalov/frekvenc, varnostni organi iz sestave 7. PŠTO pa so posnete trakove poslušali in tako pridobili za TO zelo zanimive in takrat upo­rabne obvešcevalne podatke. Radio-prislušni objekt JLA Pohorje Vojaški radio-prislušni objekt (RPO) JLA Pohorje je predstavljal stvarno in veliko grožnjo za Republiko Slovenijo in njena osamosvojitvena dejanja. Imel je izredno strateško lego v severovzhodnem delu Slovenije, saj je bilo zaradi njegove dominantne lege in velike nadmorske višine, vec kot 1000 metrov, iz njega mogoce nadzorovati radijske in radiotelefonske povezave velikega dela Štajerske, od Maribora do hrvaške meje, pa tudi vse do haloškega hribovja in prekmurske ravnice do Gorickega ter telefonske povezave Maribora z Ljubljano. Objekt je bil opremljen z modernimi, profesionalnimi tehnicnimi sredstvi za radijsko izvidovanje, ki so bila v glavnem ameriške in nemške proizvodnje. Profesionalni radio-prislušni sprejemnik AEG Telefunken E 1800/3, Nemcija, uporabljen za spremljanje telefonskih pogovorov v veckanalnih radiorelejnih zvezah JLA (vir: http://www.seefunknetz.de/e1800_3.htm) Profesionalni radio-prislušni sprejemnik Watkins-Johnson WJ-8617B, ZDA, upo­rabljen za spremljanje radijskih zvez vojaškega letalstva JLA (vir: https://rigrefer­ence.com/rigs/5682-watkins-johnson-wj-8617b-series) Profesionalna radio-prislušna sprejemnika Colins 851S-1 (levo) in starejša razlicica Colins 51S-1 (desno), ZDA, uporabljena za spremljanje radijskega pro-meta enot JLA (vir: http://www.rigpix.com/collins/collins_851s1.htm in https:// deluxelasopa301.weebly.com/collins-51s-1-serial-numbers.html) Radio-prislušna sredstva so bila namenjena spremljanju zvez kopenske vojske, vendar je JLA spomladi 1991 na objekt poslala dodatno posadko s profesionalnimi prislušnimi sredstvi, namenjenimi spremljanju vojaškega letalstva, tako da so bila na objektu tudi tehnicna sredstva za spremljanje situacije v zraku (postaja R-375 sovjetskega izvora) oziroma radijskih komu­nikacij med vojaškimi bojnimi letali in med letališci ter vojaškimi bojnimi letali na nalogah. V tistem casu so bila na ozemlju Republike Slovenije to edina radio-prislušna sredstva za spremljanje radijskega prometa v zraku. Objekt je bil novejšega tipa in moderne zasnove, namenjen popolni sa­mozadostnosti posadke v daljšem obdobju. Med pomožnimi objekti je imel vecdesettisoclitrski rezervoar s kurilnim oljem, ki je bilo namenjeno ogre-vanju in poganjanju mocnega elektro agregata, ki je ob izpadu elektricne energije napajal ves objekt. V objektu je bil tudi velik rezervoar s pitno vodo, zaloge hrane so bile velike, prav tako zaloge streliva. V objektu je bila tudi asfaltna plošcad, namenjena pristajanju helikopterjev, v miru je bil to re-kreacijski prostor za posadko in vojake zavarovanja. Objekt je bil ograjen z visoko dvojno ograjo, prostor med obema ograjama so varovali službeni psi. Ob objektu je bil zgrajen armiranobetonski antenski stolp, visok 48 met-rov, na njegovem vrhu je bila montirana plasticna kupola. Bila je zgrajena brez kakršnih koli kovinskih elementov, tudi vsi vijaki so bili plasticni, spe­cialna plastika pa ni povzrocala motenj ali slabljenja radijskih signalov, kar je omogocalo odlicen sprejem iz vseh smeri. V kupoli so bili trije nivoji, namen­jeni postavitvi usmerjenih prislušnih anten. Antenski del stolpa je bil povezan z visoko kakovostnimi nizkošumnimi koaksialnimi antenskimi kabli z glavnim prislušnim prostorom v objektu. Za dodatno kakovost in moc sprejemanih radijskih signalov so skrbeli profesionalni nizkošumni ojacevalniki radijske­ga signala za razlicna frekvencna obmocja, ki so bili namešceni na obeh straneh antenskih kablov, na vrhu stolpa in v prislušnem prostoru. Usmerjene antene so bile v vecini namešcene na antenskih usmerjeval­cih – rotorjih, ki so omogocali njihovo natancno usmerjanje po horizontalni in vertikalni ravni iz glavnega prislušnega prostora v objektu. S tem je bilo, v realnem casu, zagotovljeno kakovostno spremljanje radijskih povezav izbra­nega prislušnega cilja. Na objektu je bila stalna posadka zaposlenih profesionalcev, ki so bili uspos­obljeni za iskanje in spremljanje radijskih zvez. Poveljnik in ena civilna oseba sta bila Slovenca, preostali pripadniki so bili v glavnem srbske narodnosti. Na objektu je bila tudi dodana posadka, ki jo je JLA poslala iz 1. vojaškega obmocja Beograd, njena naloga je bila nadzorovati radijske zveze vojaškega letalstva, predvsem oboroženih sil Madžarske in Avstrije. Njihove naloge so bile tajne, vodene neposredno iz Beograda, z njimi niso smeli seznanjati stalne po­sadke na RPO Pohorje. Med njimi ni bilo nobenega Slovenca. V posadki za varovanje objekta so bili zbrani vojaki na rednem služenju vojaškega roka, ki so že opravili vsa usposabljanja. Kot dodatno pomoc pri varovanju objekta so imeli tudi dva službena psa. Ceprav je bil objekt zgrajen za spremljanje radijskih zvez oboroženih sil Madžarske, je bilo mogoce z obracanjem anten tarco prisluha v trenutku spremeniti. Obstajala je realna verjetnost, da bi tarca postali organi novo­nastale slovenske države v severovzhodnem delu Slovenije, milica ali terito­rialna obramba. Zaradi izredne strateške pomembnosti objekta, predvsem pa zaradi teh­nicnih sredstev, ki so bila v njem, je bil cilj slovenskih obrambnih sil objekt zavze-ti nepoškodovan, tehnicna sredstva pa delujoca. S tem namenom je že pozimi 1990/91 vodja sektorja 9. RSLO, poznejšega varnostnega organa ministrstva za obrambo (VO), Andrej Lovšin navezal stike s poveljnikom objekta in dobil zagotovilo, da objekt ni in ne bo uporabljen za spremljanje organov novonasta­jajoce države Republike Slovenije niti radijskih in telefonskih povezav teritorialne obrambe in slovenske milice. Ce bi se stanje spremenilo, bi bil varnostni organ takoj obvešcen. Sprejeta je bila tudi usmeritev, da poveljnik ostane Slovenec, lojalen Sloveniji, da se prepreci njegova zamenjava ali prostovoljen prestop v TO pred zavzetjem objekta. Odlocitev je bila v tistem trenutku logicna, saj je varnostni organ že imel podatke, da bi ob zamenjavi poveljnika to mesto zasedel castnik s prosrbsko orientacijo, zaposleni pa bi tako lahko spremljali radijske povezave teritorialne obrambe in milice. Prva sklenitev premirja v osamosvojitveni vojni V cetrtek, 27. junija 1991, popoldne je poveljnik radio-prislušnega ob-jekta Pohorje, porocnik Ciril Belšak, povabil predstavnike TO na pogovore o statusu objekta. Skupini TO je zagotovil varen prihod in odhod. Sestanek je bil v delovnem prostoru objekta, prisotni so bili stalno zaposleni in dodani pripadniki za spremljanje radijskih zvez letalskih sil. Vojaki, ki so opravljali dolžnosti varovanja objekta, sestanku niso prisostvovali niti niso bili v poviša­ni stopnji pripravljenosti, del jih je v športni opremi sprošceno igral košarko. V imenu TO je pogajanja vodil porocnik, ki smo ga klicali Dani in je bil povelj­nik enote TO, ki je bila v neposredni bližini RPO na Pohorju. Dogovorjeno je bilo: (1) da enote TO ne bodo napadle radio-prislušnega objekta Pohorje, (2) da enote TO ne bodo ovirale oskrbe posadke objekta z osnovnimi življenjskimi potrebšcinami, (3) da stalno zaposleni na objektu lahko prosto vstopajo in izstopajo iz objekta, vendar izkljucno neoboroženi, posadka za varovanje pa objekta ne sme zapušcati, (4) da TO ne bo zagotovila ponovne vzpostavitve telefonske povezave z RPO Pohorje, (5) da pripadniki TO, ki so objekt obkolili, ostanejo v neposredni okolici objekta, vendar ne bodo vstopali v objekt. To je bilo, po védenju poveljnika, prvo premirje med TO in JLA oziroma prvi dogovor o nenapadanju v slovenski osamosvojitveni vojni, sklenjen med poveljnikoma enote TO in JLA. Treba je dodati, da nobena stran ni imela pooblastil za pogajanje. O sklenjenem dogovoru s pripadniki TO poveljnik RPO Pohorje ni ob-vestil nadrejenega poveljstva 315. CEIO v Veliki Buni pri Zagrebu1, saj bi s tem ogrozil dogovor in dal povod za napad na objekt z uporabo vojaškega letalstva JLA in s tem povzrocitev žrtev ter unicenje tehnicnih sredstev za radijsko izvidovanje. Poveljnik RPO Pohorje, porocnik Ciril Belšak, je v nadrejeno poveljstvo 315. CEIO poslal porocilo, da je Teritorialna obramba Republike Sloveni­je: (a) objekt za radijsko izvidovanje Pohorje obkolila, (b) blokirala dovozne poti, (c) postavila protiletalsko obrambo in zagrozila, da bo sestrelila vsak helikopter, ki bi poskusil pristati na obmocju objekta, (c) da pripadnikom JLA, ki niso redno zaposleni na objektu Pohorje, ne dovoli vstopa vanj, (d) da je prekinila vse telefonske povezave z objektom, (e) da je v objektu do-volj hrane, vode, oborožitve in streliva, (f) da je moralno stanje zaposlenih in posadke za varovanje dobro, zato ne potrebujejo pomoci nadrejenega poveljstva JLA ali druge enote JLA. Poveljnik je 28. junija 1991 vseeno zapustil objekt in se želel prikljuciti enotam TO v okolici Ormoža, kjer bi kot usposobljen vojaški strokovnjak lahko pomagal pri obrambi objektov v severovzhodnem delu Slovenije. Ven­dar so ga pripadniki varnostnega organa MO že v bližini Mariborske koce prestregli in ga s tehtnimi argumenti prepricali, da je bolj potreben in koris-ten na RPO, kot pa na bojišcih v severovzhodnem delu Slovenije, kjer jim vojaškega kadra ne primanjkuje, drasticno pa jim primanjkuje oborožitve in pravocasnih informacij o namerah enot JLA. Te pa bo mogoce zagotoviti s sredstvi na RPO Pohorje. S temi argumenti so ga prepricali, da se je vrnil. Cez pet dni je sledila akcija, ki je bila dobro nacrtovana, psihološko dobro pripravljena ter casovno usklajena. Zavzetje radio-prislušnega objekta JLA Pohorje V jutranjih urah 2. julija 1991 je poveljnik enote TO porocnik Dani obvestil posadko RPO Pohorje: (1) da ne more vec izpolnjevati sklepov iz doseže­nega premirja, predvsem obljube o nenapadanju, (2) da je RŠTO poslal na Štajersko dve vecji enoti TO z izkljucnim namenom zavzetja objekta za radijsko izvidovanje Pohorje, (3) da poveljevanje operaciji zavzetja objekta Pohorje ne bo v njegovi pristojnosti, (4) da bodo enote TO akcijo zavzetja izvedle, (5) da TO ob nenasilni predaji objekta zagotavlja pošteno ravnanje z vojnimi ujetniki, (6) da zahteva mirno predajo vseh pripadnikov JLA. 1..CEIO.je.bila.oznaka.za.center.za.elektronsko.izvidništvo.in.opazovanje. Dogovori o predaji so potekali v Zidanškovem domu na Pohorju in vse se je precej zavleklo. Poveljnik RPO Pohorje, porocnik Ciril Belšak, je okrog poldneva z novo­nastalo situacijo seznanil vse zaposlene na objektu in pripadnike zavarovan­ja. Zahteval je mirno predajo vseh pripadnikov objekta in jim zagotovil varen umik ter možnost prestopa v TO oziroma pot, kamor kdo želi. Kot pogoj je zahteval spoštovanje zahtev TO, neuporabo sile in da tehnicna sredstva, oprema in objekt ostanejo nepoškodovani. Dodana posadka iz Beograda je onesposobila šifrirno napravo in sežgala kolute ter dnevnik prisluhov, ki so ga vodili. Predaja posadke se je zgodila 2. julija 1991 okoli 17. ure. V vecernih urah 2. julija 1991 je TO del zaposlenih in pripadnike enote varovanja RPO Pohorje s kombiji prepeljala v bližnji hotel Areh in jih tam na­mestila, del pripadnikov stalne posadke pa se je že popoldne odpravil v Ma-ribor oziroma v Kidricevo. Tiste, ki so bili v hotelu, je naslednji dan prevzela milica in jih z avtobusom odpeljala v Maribor, v center za vojake na služenju, preostale zaposlene, ki niso prestopili v TO, pa v zbirni center TO na Areh. Posebna skupina TO, ki jo je vodil Zvonko Murko, v njej pa sta bila tudi v RPO zaposlena Slatinšek in Cretnik, je tega dne tehnicna sredstva za radijsko izvido­vanje varno demontirala in jih zavita v vojaške odeje zložila na tovorna vozila. Ta vozila so skupaj s preostalimi prepeljali na Areh, kjer so jih skrbno varovali. S premestitvijo prislušnih tehnicnih sredstev na lokacijo zunaj objekta se je zelo mudilo, saj je iz poveljstva 315. CEIO pred tem veckrat prišlo spo-rocilo, da bo vojaško letalstvo JLA »zažgalo objekt in ga zbrisalo z oblicja zemlje«, ce TO zavzame RPO. V JLA so se zelo dobro zavedali pomena prislušnih sredstev s Pohorja in v nobenem primeru TO niso želeli dopustiti njihove uporabe. V skupini za radijsko izvidovanje CED 7. PŠTO so že nestrpno pricako­vali prislušna sredstva s Pohorja. Prislušni center TO je bil skoraj prazen, v njem je bilo ob nekaj rocnih radijskih napravah še manjše število prevoznih radijskih naprav iz vozil TO in JLA. To so bila radijska sredstva, ki so bila namenjena predvsem vzpostavljanju radijskih povezav in ne prisluškovanju, zato je bila njihova obcutljivost oz. uporabnost za prisluškovanje bistveno omejena. Z njimi je bilo hkrati mogoce poslušati le nekaj fiksnih radijskih kanalov, možnosti hitrega skeniranja frekvencnega spektra pa ni imela no-bena naprava. Zato je skupina za radijsko izvidovanje 7. PŠTO že pripravljala prostor, kamor bi postavila zaplenjena prislušna sredstva iz RPO Pohorje. Akcija Areh, ki je ne bi smelo biti 3. julija 1991 je sledila akcija, v kateri sta sodelovali dve casovno loce­ni skupini. Prva je dopoldne pod vodstvom Zvonka Murka in s tehnikom Slatinškom ter mehanikom Lorbkom vstopila v RPO Pohorje in strokovno odstranila inštalacije (ležaje in konektorje). Poleg tega je skupina za radijsko izvidovanje 7. PŠTO v sestavi Ciril Bel-šak in Tihomir Batorek s kombijem šla iskat zaplenjena prislušna sredstva v RPO, kjer ju je pricakal Anton Slatinšek, ki je že bil na objektu. V gozdu ob hotelu Areh so našli varno skrita in dobro zavarovana tovorna vozila. Upali so, da so v njih še vedno sredstva za radijsko izvidovanje, vendar nihce od posadke ni imel pooblastil za njihov prevzem. Po krajšem razmisleku se je skupina spet oddaljila in se odpravila na vojaški RPO, kjer si je ogledala stanje objekta po zavzetju. Ugotovila je, da na objektu ob predaji ni nastalo nobene škode, da so prislušna sredstva strokovno demontirana, povezo­valni koaksialni kabli med vrhom stolpa in prislušnim prostorom pa so ostali nepoškodovani. V stolpu je našla nepoškodovane antene, del jih je demon-tirala in naložila v kombinirano vozilo. Prav tako je v stolpu našla nepoško­dovane nizkošumne ojacevalnike radijskih signalov, ki jih je prav tako vzela s sabo. Preden je zapustila objekt, je vodja skupine Ciril Belšak s pištolo streljal v luc ob objektu, da bi tako pritegnil pozornost posadke TO, odgo­vorne za zavarovanje objektov na Pohorju. Predpostavil je, da se bo odzvala tudi posadka zavarovanja iz objekta Areh, kjer so bila vozila s tehnicnimi sredstvi iz objekta Pohorje. Skupina se je nato odpravila nazaj na Areh in na poti srecala kombinirano vozilo s pripadniki enote TO za varovanje iz Areha, ki je spraševala, ali je kdo slišal streljanje. Skupina jim je predlagala, naj preverijo stanje na objektu JLA Pohorje in bližnji Kagarjevi koci, ki jo je JLA uporabljala kot pocitniško nastanitev za svoje pripadnike. Pot do tehnicnih sredstev je bila prosta. Skupina za radijsko izvidovanje 7. PŠTO je nadaljevala pot do Areha, kjer so bila vojaška vozila trenutno brez zavarovanja. Prikrito je vstopila v vozila in iskala radijske sprejemnike, ki jih je nujno potrebovala. Iskanje je bilo naporno, potekalo je v temi, s spušcenimi ceradami tovornih vozil, brez luci. Po otipu je bilo treba prepoznati radijske sprejemnike, ki so bili varno zaviti v vojaške odeje. Skupina je želela najti izbrane radijske sprejemnike, sne­malne naprave in magnetne trakove za snemalne naprave. V polmraku so bili vsi zavoji videti skoraj enaki, treba pa je bilo hitro in v tišini izbrati želena tehnicna sredstva. Z vsakim dodatnim trenutkom se je povecevala verjet­nost, da bo kdo iz sestave vojaške posadke TO Areh opazil dodatno vozilo in nenapovedane goste v civilu, ki se smucejo okrog vojaških vozil. Skupina je na poti z Areha pregledovala izplen. Po hitrem pregledu je ugotovila, da ima dovolj profesionalnih radijskih sprejemnikov, s katerimi bo lahko spremljala že znane radijske frekvence, in dovolj snemalnikov Uher ter potrebnih magnetnih trakov. Vendar je manjkal profesionalni hitri radijski sprejemnik, ki je bil bistven za iskanje novih radijskih in radiotelefonskih zvez JLA. Zato se je kljub tveganju vrnila do parkiranih vozil, jih ponovno preiskala in se zmagoslavno vrnila z iskanim hitrim sprejemnikom AEG Te­lefunken E-1800. Na poti v prostore 7. PŠTO je skupina analizirala akcijo in se šele takrat zacela zavedati, da so nalogo izpeljali popolnoma na svojo roko, brez vednosti poveljnika 7. PŠTO. Vendar se nihce med prisotnimi ni obremenjeval s podrobnostmi, da poteka vojna, da so vsi trije v civilu, brez osebnih dokumentov, da so oboroženi, vendar tudi za orožje nimajo dovol­jenj, pa tudi da za vpoklican avtomobil nimajo dokumentov. Takrat je bila pomembna le profesionalna radio-prislušna tehnika, ki je bila na sedežih in po tleh vozila. Po vrnitvi na 7. PŠTO je skupina že drugic v nekaj dneh namestila zaplen­jena radio-prislušna sredstva v objekt na Pobrežju in zacela z njimi spremljati radijske in radiotelefonske zveze enot in poveljstev JLA. Tehnicnih sredstev je bilo toliko, da so popolnoma zapolnila takratni prislušni center 7. PŠTO. V poznih nocnih urah je v prislušni center TO vstopil poveljnik 7. PŠTO, podpolkovnik Vladimir Miloševic. Takoj je opazil povecanje prislušnih in sne­malnih sredstev. Nejevoljen je govoril o prepovedi uporabe sredstev s Po-horja in o njihovi takojšnji premestitvi v Ljubljano. Pripomnil je, da skupina za radijsko izvidovanje 7. PŠTO tega ukaza ni upoštevala, se obrnil vstran in si v brk zabrundal: »Vsaj nekdo je pameten.« Vodja skupine ga je potolažil, da so zahteve delno spoštovali, saj so v bližini hotela Areh pustili vsa namenska vojaška vozila z nadgradnjami, v katerih je še vedno prislušna tehnika, da pa tako ali tako v Ljubljani sploh ne vedo, kaj je bilo na RPO JLA Pohorje. Dejstvo je bilo, da so bila tehnicna sredstva, ki so ostala v vozilih na Arehu, prevec robustna, zastarela in na­menjena spremljanju radijskega prometa madžarskih oboroženih sil, zato so bila neprimerna za uporabo v 7. PŠTO. Ta sredstva so odpeljali v Ljubljano in jih namestili v objekt na Prulah. Tehnicni vidik elektronskega izvidništva v 7. PŠTO Za nadzor radijskih zvez in telefonskih povezav je ob kakovostnih radij­skih sprejemnikih zelo pomembna tudi kakovostna sprejemna antena. Ce so spremljani radijski oddajniki oddaljeni, je potrebna kakovostnejša ante-na. Ko so enote in njihova poveljstva, katerih radijske zveze je treba nadzira-ti, v neposredni bližini, je lahko za sprejemno anteno že kos navadne žice. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo sta bila ves cas uporabljena oba nacina delovanja. Poveljstva in enote JLA na ozemlju severovzhodnega dela Slovenje so dobivali ukaze iz Zagreba in Varaždina, vcasih pa je komunika­cija potekala tudi neposredno iz Beograda, bodisi po neposredni radijski Radioamaterski radijski sprejemnik AR-3000, uporabljen za odkrivanje in spremljanje enokanalnih radijskih zvez JLA (vir: http://radiopics.com/Scan­ners/Scanners/AOR/1.%20RX/AR3000.htm) Rocna radioamaterska radijska postaja Ken-wood TH-78, uporabljena za zavajanje nasprot­nika ter spremljanje in motenje radijskih zvez JLA. (foto: Ciril Belšak) Rocna radioamaterska radijska sprejemna postaja Icom 20 MHz–1300 MHz, uporabljena za odkrivanje in spremljanje radijskih zvez, meritve prisotnosti radijskih signalov in zgodnje odkrivanje približevanja nasprotnika. (foto: Ciril Belšak) povezavi bodisi prek radiorelejnih repetitorjev na vojaškem objektu Boc. Za spremljanje teh zvez je bilo treba uporabiti kakovostne usmerjene antene in jih postaviti v ozek radiorelejni snop oddajnikov. Tudi zaradi tega je skupina za radijsko izvidovanje 7. PŠTO med osamosvojitveno vojno za Slovenijo in po njej morala veckrat spreminjati lokacijo delovanja. Delovala je na sedežu 7. PŠTO v Mariboru, z lokacije Malecnik, iz Hoške koce na Pohorju ter iz bližine posameznih vojašnic v Mariboru. S svojim premešcanjem je iskala nujen kompromis za optimalno oddaljenost od obeh virov obvešcevalnih in-formacij. Uporabljala je antene in antenske sisteme, zaplenjene na RPO JLA Pohorje: usmerjene logaritemsko periodicne antene za frekvencni obseg od 100 MHz do 960 MHz, usmerjene parabolicne antene do 5000 MHz, nizkošumne ojacevalnike radijskih signalov od 20 do 5000 MHz, horizon-talno-vertikalne usmerjevalnike anten ter paleto neusmerjenih sprejemnih anten med 20 in 1000 MHz, pa tudi antene vojaških radijskih oddajnikov. Uporabljala je tudi radioamaterske radijske sprejemnike in oddajnike, ki jih je bilo takrat mogoce kupiti na tržišcu ali so že bili v osebni lasti pripadnikov skupine. S takšno sprejemno postajo Icom je pripadnik skupine Anton Sla­tinšek aktivno zavajal nasprotnika, saj je še vec dni po preselitvi tehnicnih sredstev v prostore TO porocal v 315. CEIO, da je na RPO Pohorje »vse v redu«, le da zveze ne delujejo. K sklepu Zavzetje RPO JLA na Ledinekovem koglu na Pohorju je omogocilo vsebinski preboj pri pridobivanju obvešcevalnih informacij s spremljanjem radijskih zvez enot in poveljstev JLA. V TO je prestopil kljucni del posadke radio-prislušnega objekta Pohorje, ki je v 7. PŠTO prenesel znanje o postopkih in organizaciji prislušnega dela pri nadzoru radijskih zvez, s cimer se je ucinkovitost zbiranja obvešcevalnih podatkov izboljšala in hkrati približala realnemu casu. Pomembno je bilo tudi znan­je o ucinkoviti uporabi in optimalni izrabi zmogljivosti tehnicnih sredstev za radijsko izvidovanje. Poleg omenjenega vsebinskega preboja pa je treba izpostaviti, da se je hkrati povecalo število izvajalcev spremljanja radijskega prometa JLA. Nadalje se je CED 7. PŠTO opremil s profesionalnimi radijskimi prisluš­nimi sredstvi, ki so omogocala nadzor radijskega prometa kopenskih enot in poveljstev JLA v njegovi coni odgovornosti, nadzor njihovih premikov in prenos ukazov od nadrejenih v Zagrebu in Beogradu. Pa tudi nadzor radij­skih povezav med piloti vojaških letal JLA in komunikacij vojaških letališc z vojaškimi piloti pri izvajanju nalog nad Republiko Slovenijo.2 S tem je bila precej zmanjšana možnost presenecanja iz zraka oziroma »se je lažje spa-lo«. Tako je bil CED 7. PŠTO v tistih vojnih casih edini, ki je imel na voljo profesionalna tehnicna sredstva za spremljanje vojaškega letalstva JLA. Vse to je nasprotna stran vedela, tako ji je bil poslan jasen signal, da ima slovenska stran zavidanja vredne zmogljivosti za spremljanje njihovega radij­skega prometa. Zato so bile radijske povezave enot in poveljstev JLA bistve-no otežene, prenašalo se je manj, zaradi strahu pred prisluhom vcasih tudi premalo informacij, zaradi cesar ukazi niso bili jasni in nedvoumni, tako da jih veckrat ni bilo mogoce popolnoma razumeti. Poleg tega so bile radijske povezave enot in poveljstev JLA kanalizirane v tako imenovane varne oziro-ma zašcitene povezave, del katerih pa so strokovnjaki za radijski prisluh v CED 7. PŠTO tudi uspešno spremljali. V dnevih pred agresijo JLA, odlocilnih za Slovenijo, in med osamosvo­jitveno vojno so številni posamezniki nesebicno prispevali svoje znanje in pogum. Zaradi varnosti in konspirativnosti nacrtov delovanja in povezav po­gosto niso poznali niti najožji sodelavci ali družinski clani. Za posamezne pomembne povezave, obljube in naveze smo izvedeli šele po mnogih letih, za nekatere pa najbrž ne bomo nikoli. Med osamosvojitveno vojno in do podreditve VO, novembra 1991, je skupino za radijsko izvidovanje CED 7. PŠTO usmerjal njen ustanovitelj Go-razd Vidrih, sestavljali pa so jo Tihomir Batorek, Ciril Belšak in Anton Slatin­šek. V CED so delovali še Siniša Cretnik, Zdenko Frangež in Blaž Pavlin. 2..Vec.o.tem.glej.Ogrinc.idr.,.2018,.str..243–.244. 299 Batorek, Belšak in Slatinšek so po vojni prejeli spominski znak Elektronsko izvidništvo 1991, Batorek pa tudi castniški cin. Center za elektronsko izvidništvo Prule 1991 Po zavzetju objekta na Prulah je nacelnik RŠTO izdal ukaz, da se na tej lokaciji vzpostavi center za elektronsko izvidništvo. Za njegovo delo so bila uporabljena zaplenjena sredstva iz prislušnega centra JLA na Rožniku ter dodano še nekaj druge opreme. Varovanje objekta in logisticno oskrbo posadke je zagotovil 5. PŠTO. Delo v centru so prevzeli specialisti za radijsko izvidovanje, ki so na poziv Predsedstva Republike Slovenije prestopili iz JLA v slovensko TO, in sicer Damijan Hafner, Bojan Klancnik, Renato Kužatko, Branko Pertovt ter Miljen­ko Belina, specialist za vzdrževanje tehnicne opreme. Za vodenje centra je bil dolocen major Franci Knaflic. 4. julija 1991 je bil center pripravljen za delo. Porocila o dogodkih so se vsak dan dostavljala na MO (VO), nujne informacije pa neposredno Andreju Lovšinu, direktorju VO. Prislušni center Rožnik po zavzetju 28. junija 1991 (foto: Brane Praznik) Spominsko obeležje – zavzetje objekta Prule, v katerem je bil od 4. julija 1991 center za elektronsko izvidništvo. (foto: Stasil Burja) Prule so bile za postavitev centra dolocene zato, ker je bil ta objekt ta­krat na voljo. Ustreznost tako v tehnicnem kot tudi v varnostnem pogledu ni bila vnaprej preverjena. Kot se je pozneje ugotovilo, je bila izbira lokacije v tehnicnem pogledu srecno nakljucje. CEI na Prulah je bil na južni strani Ljubljanskega gradu, pod Šancami, na smeri med vojašnico na Metelkovi in Krimom. Oddaljenost Krima, na katerem je bilo namešceno radiorelejno vozlišce JLA, je bila manjša kot 13 km, zato so Prule imele izrazito ugodne razmere za sprejem radijskih signalov. V varnostnem pogledu so bile Prule tvegana izbira. Objekt je bil v strnje­nem mestnem naselju. Že dan po zacetku dela so pripadniki centra prejeli grozilni telefonski klic, tudi pripadniki kontraobvešcevalne službe JLA so se kmalu pojavili. V osebnih vozilih in civilnih oblekah so se vozili mimo objekta. Ti dogodki so zahtevali ucinkovito zavarovanje ter skrajno previdnost za vse pripadnike centra. Socasno z zavzetjem objekta na Prulah je bojna enota TO iz 5. PŠTO zavzela vojaški objekt – radiorelejno vozlišce na Krimu. Za JLA je bil Krim strateškega pomena, saj so povezave 14. korpusa potekale le še prek tega vozlišca. JLA je zagrozila, da bo Krim z vso infrastrukturo unicila, ce bo enota TO blokirala delo radiorelejnega vozlišca (Kastelic, 2011, str. 4–6). Kompromisna odlocitev, da se delo vozlišca ne prekine, je imela odlocilen Objekt na Prulah, v katerem je julija 1991 deloval CEI. (foto: Stasil Burja) pomen tudi za delovanje CEI na Prulah. Prule so bile v »snopu« informacij, ki so se prek Krima prenašale med poveljstvom 14. (ljubljanskega) korpusa, poveljstvom 5. vojaškega obmocja v Zagrebu in Generalštabom v Beogra­du ter podrejenimi brigadami na Vrhniki, v Postojni, Kranju in z artilerijskim polkom v Ribnici. V CEI so uspešno spremljali tudi neposredne povezave poveljstva 14. korpusa z enotami v ljubljanskih vojašnicah v Polju, Šentvidu in za Bežigradom. Posadka je svoje delo opravljala profesionalno. Sprejemne in snemalne naprave so bile neprekinjeno v pripravljenosti za prestrezanje vseh signalov, ki so se pojavili na razlicnih frekvencnih obmocjih, v vecini iz smeri Krima in tudi drugih vojašnic v Ljubljani in okolici. Poveljstva JLA so bila po blokadi kabelskih povezav in druge infrastrukture na obmocju Slovenije prisiljena komunicirati prek radijskih in radiorelejnih zvez oz. najvec prek radiorelejnih povezav prav prek Krima. Nekaterih radiorelejnih zvez ni bilo mogoce spremljati, ker so bile zašcitene. Sistem zašcite je po dolocenem casu zahteval nastavitve novih kljucev, ki pa jih na radiorelejna vozlišca zaradi blokad vojašnic ni bilo mogoce dostavljati. Zašcitene zveze so naenkrat postale odprte, kar je pripadnikom centra olajšalo delo. Tudi pisnih informacij, ki so se odprto prenašale prek radioteleprinterskih povezav, je bilo veliko. Ociten primer popolnega nespoštovanja zašcitnih ukrepov v JLA je bilo delo bataljona vojaške policije (BVP) iz Šentvida. Zaupne informacije so pošil­jali v povsem odprti obliki. Vojaška policija je sprejemala tiralice za prebegle, vecinoma slovenske vojake in starešine iz JLA, ki so jih radioizvidniki v centru tekoce prestrezali. Podatki o prebegih so bili prek MO posredovani staršem in svojcem, ki so lahko pravocasno poskrbeli, da so se njihovi sinovi varno prikrili. Naloga vojaške policije JLA je bila, da ujete vojake vrne v maticne vo­jašnice, kar je bilo prakticno nemogoce. Za posamezne primere, predvsem za prestope strešin iz JLA v TO, pa so bili predvideni ukrepi skrajno rigorozni. Najbolj ociten primer je bil nocni prebeg poveljnika BVP iz Šentvida. Zanj je bilo ukazano, da ga je treba takoj ubiti – izvirno likvidirati odmah. Kako so bili oficirji JLA prepricani v zanesljivost in zaupnost svojih zvez, potrjuje primer komunikacije med obvešcevalnim oficirjem iz vojašnice v Ribnici in poveljnikom artilerijskega polka, ki se je zdravil v vojaški bolnišnici v Mostah. V enem od pogovorov mu je obvešcevalni oficir porocal, kdo vse je tam gori (na Krvavi peci, op. a.), in mu naštel nekaj priimkov oficirjev JLA, ki so prestopili v TO. Enota TO je na podlagi te informacije odlocno ukrepala ter zbirni center na Krvavi peci naglo preselila. Raznolikost naprav, od analogne in digitalne tehnike ter zašcita le ne­katerih najvažnejših kanalov v sistemu, je povzrocila, da so se informacije pridobivale v dokaj velikem obsegu. Na podlagi predhodnega poznavanja situacije ter z analizo sprejetih informacij so se lahko oblikovale celovite presoje in informacije o posameznih dogodkih. Uporaba kriptografskih sistemov v zvezah JLA sicer ni bila ucinkovita. V najvec primerih je bilo le nekaj glavnih kanalov zašcitenih, vecina pa ne. Po nacrtih so zašcitene kanale uporabljali praviloma le poveljniki, za katere je bilo znano, da so sami to možnost redko izkoristili, ker so naloge dodelje­vali clanom poveljstva, ki pa so imeli na voljo vecinoma le nezašcitene ko­munikacije. Ob spremljanju nezašcitenih kanalov se je dalo ugotoviti bistvo informacij. Zaradi takega pristopa so zašciteni kanali postali nepomembni, kriptozašcita pa je izgubila na svoji vrednosti. Dokumentov za tajno poveljevanje enotam, s katerimi bi lahko vsaj delo-ma šcitili vsebino informacij, poveljstva in enote JLA tudi niso uporabljale. Nacin komuniciranja, predvsem pa vsebine, ki so bile odkrite s prisluš­kovalnimi napravami v centru, so potrdile domneve, da je JLA tudi na tem podrocju podcenila možnost, da jim lahko kdo prisluškuje. Individualni po­govori, dnevna porocila o dogodkih v enotah in druge informacije je bilo mogoce tekoce spremljati ob ustaljenih urah. Iz nekaterih enot so prihajale odprte informacije in v centru so se zbirale kot dnevnoinformativna porocila. Še vec, po likvidaciji centra na Rožniku in tudi po tem, ko je bila lokacija na Prulah odkrita, bi morala JLA dopustiti možnost, da je njihov nekdanji center lahko uporabljen proti njim, kar se je v resnici tudi zgodilo. Med delovanjem centra za elektronsko izvidništvo, julija 1991, je bilo pridobljeno veliko razlicnih informacij in podatkov, ki so posredno, v posameznih primerih pa tudi neposredno vplivali na dogajanja na te­renu. Pripadniki CEI na Prulah so za svoje požrtvovalno delo med osamosvo­jitveno vojno za Slovenijo prejeli spominski znak za elektronsko izvidništvo 1991. Vodja centra major Franci Knaflic je proti koncu julija odšel na novo dolžnost v RŠTO. Izkušnje po kratkotrajnem in uspešnem delu v centru na Prulah so bile zanj izjemne. Po odhodu je kot »rojen« vezist o marsicem, kar je pocel na podrocju zvez in kriptozašcite že 20 let, spremenil svoje mnenje. Elektronsko izvidništvo do oktobra 1991 Prvega avgusta 1991 sta bila sprejeta v VI. upravi MO in direktorju Lovšinu predstavljena pripadnika enot elektronskega izvidništva iz prejšnjega 240. BEI3, Silvo Škrbina in Zvonko Štuhec. Tu sta srecala nekdanje sodelavce iz iste enote, Antona Peinkiherja in Nevenko Kricej, ter se kmalu pocutila domace. Predstavljen jima je bil tudi major Franci Knaflic, ki je vzpostavil in vodil CEI Prule, v katerem so delovali vecinoma sami znani obrazi. V naslednjih dneh je bila Silvu Škrbini naložena skrb za elektronsko izvidništvo in operativno tehniko takratne uprave, skupaj umešceno v tako imenovani Oddelek tehnike varnostnega organa, (kasneje oddelek tehnike VOMA), v katerem je bil postavljen za vodjo. Kot je bilo že zapisano, so imeli na CEI Prule predvsem opremo, zaplenjeno na Rožniku, in so lahko spremljali radijski promet na HF- ter VHF/UHF-obmocju, v zelo omejenem obsegu pa tudi radiorelejne zveze. V takratnih okolišcinah je to pomenilo spremljanje radijskega in radiorelejnega prometa takticne in deloma operativne ravni. Želja in cilj sta bila cim prej vstopiti in pokriti strateško raven, kar je takrat pomenilo radiorelejne zveze Generalštaba, 5. vojaškega obmocja ter 14. in 31. korpusa JLA. Glavne težave so bile ustrezna oprema, ki je niso imeli, ter kraj in nacin vstopa v te zveze. Najprej so preverili, ali bi bilo to mogoce izpeljati na Prulah, kjer so že imeli nekaj kadrovskih potencialov in ustrezne varovane prostore za delo. S pomocjo ljudi z RTV Ljubljana, Leopolda Gregoraca in Stanka Perparja ter njihovega analizatorja spektra, ki je omogocal ustrezne meritve, so na njihovi oddajni tocki Šance pri Ljubljanskem gradu in na obmocju našega CEI Prule preverili možnost sprejema signalov radiorelejne zveze Krim–poveljstvo 14. korpusa Ljubljana, in sicer v obsegu med 4,4 in 5,0 GHz. Rezultati so bili obetavni, zato so zaprosili znance in strokovnjake iz takratne Iskrine tovarne telekomunikacij za pomoc pri ustrezni napravi, 3..BEI.je.oznaka.za.bataljon.elektronskega.izvidništva. Radiorelejna naprava SMC 1306B, Iskra-Selenia, prenos do 120 kanalov (foto arhiv: Francišek Zavašnik) ki deluje v tem frekvencnem obmocju. Marinko Mušcet in Iztok Stegel sta našla enako napravo SMC-1306B, ki so jo uporabljali v njihovem razvoju, žal pa je bila razstavljena in zato neuporabna za namene elektronskega izvidništva. Njun sodelavec, ime se je žal nekje založilo, ki bi bil sposoben to sestaviti in vse povezovalne valovode na tem frekvencnem obmocju tudi ustrezno uglasiti, je bil takrat že vec let v zasluženem pokoju. Kakor koli, nekdanji sodelavec se je skupni prošnji odzval in napravo po dobrem tednu dni napornih prizadevanj usposobil za delo. Ker je sestavljena naprava težka okoli 170 kilogramov, je bil logisticni podvig, kako napravo dostaviti in postaviti v drugem nadstropju objekta na Prulah, kjer ni bilo dvigala, pri tem pa ne razglasiti ali celo poškodovati ob­cutljivih delov, predvsem valovodov naprave. Kljub zaskrbljenosti je bila na­prava uspešno postavljena, prav tako ustrezna antena in vse to z valovodi povezano v delujoco celoto. Na izhodu seveda ni bilo kakšnega ustreznega telefonskega multipleksa, pa so prikljucili zaplenjene VLF/HF-sprejemnike in v zelo kratkem casu poiskali ter odkrili zanimive telefonske kanale. Ne-kaj tednov pozneje so z nekoliko srece pridobili še eno tako napravo in jo postavili na RTV-stolp na Trdinovem vrhu. Pridružili sta se jim še Radovan Abram in Drago Rajh, vrhunska strokovnjaka na podrocju radiorelejnega elektronskega izvidništva. Skupaj s prej oblikovanima skupinama za elek­tronsko izvidništvo na Prulah in na mariborskem obmocju so tako v dobrih dveh mesecih, do konca avgusta 1991, oblikovali tri centre, naj bodo po­imenovani centri elektronskega izvidništva Prule, Pohorje in Trdinov vrh. V oddelku tehnike varnostnega organa so prevzeli odgovornost za kadre in opremo ter jih organizirano usmerjali pri delu. O prestreženih podatkih in informacijah so CEI z dnevnimi porocili redno zalagali varnostni organ. Tam so v analiticnemu oddelku porocila obdelali, jih primerjali s podatki iz dru­gih virov in oblikovali svoja porocila, analize za vodstvo MO in predloge za usmerjanje dejavnosti protielektronskega bojevanja. S tem je bil krog dejav­nosti tega delovanja sklenjen. Tako so bile pod nadzorom strateške zveze med operativno-strateškimi poveljstvi JLA na obmocju Republike Slovenije (Lovšin, 2001, str. 219). Kot je že bilo omenjeno, so zaradi podcenjevanja JLA o možnostih in sposobnostih pripadnikov varnostno-obrambnih struktur Slovenije na podrocju protielektronskega bojevanja ter zelo velike nediscipline in neodgovornosti tudi najvišjih poveljujocih castnikov JLA, imeli v varnostnem organu MO dostop do vecine pomembnih informacij o njihovih namerah in odlocitvah(Janša, 1992, str. 320, prilogi 42, 43). S pridobljenimi informacijami sta bila vodstvo varnostno­obrambnih struktur in državni vrh Republike Slovenije seznanjena z dejanskim stanjem in namerami enot JLA na obmocju države in v neposredni okolici. Pridobili so pomembne podatke, tako o nacrtovanju morebitnega na­silnega preboja oklepne enote z Vrhnike proti Hrvaški, kot o izhodišcih in skrajnih mejah pogajalskih izhodišc v pogajanjih med Republiko Slovenijo ter JLA o umiku iz Slovenije. Vodja slovenske strani v pogajanjih Miran Bo-gataj je tako lahko dosegel maksimalne, za JLA in vodjo njihove pogajalske skupine generala Andrijo Rašeta še sprejemljive zahteve. To je bil pomem­ben prispevek k uspešnemu zakljucku osamosvojitve Republike Slovenije in ubranitvi njene suverenosti do trenutka, ko se je 25. oktobra v Luki Koper še zadnji vojak JLA vkrcal na trajekt in zapustil Slovenijo. Neposredno pred umikom zadnjih enot je bil po liniji poveljevanja posredovan še ukaz za uni­cenje motorjev vozil in agregatov, ki jih ne bi mogli vzeti s seboj. Iz njih naj bi izpustili olje in jih zagnali. Seveda bi to pomenilo unicenje teh motorjev in veliko materialno škodo. Poveljnikoma korpusov je bilo posredovano ustrez-no opozorilo naših obrambnih struktur in do unicenja ni prišlo. Seveda je treba ob vsem zapisanem povedati tudi, da elektronski izvidniki niso bili edini izvir obvešcevalnih podatkov obrambnih struktur varnostnega organa, saj so se podatki pridobivali tudi iz vseh drugih oblik obvešcevalne­ga dela, bili pa so njegov zelo pomemben del. V tem casu so nastali tudi že nastavki za spremljanje dogajanja v naši neposredni okolici, s posebnim poudarkom na obmocju Republike Hrvaške. Tu so se oboroženi spopadi zelo razširili in bi lahko ogrozili tudi naše ozemlje. Neposredno se je med drugim spremljalo dogajanje v Veliki Buni 6. in 7. oktobra 1991, ko so pripadniki hrvaških oboroženih sil napadli in zavzeli vojašnico, v kateri je do takrat poleg drugih enot deloval vecji del 315. CEIO, tudi z deli enot elektronskega izvidništva in protielektronskega bojevanja, ki so bile avgusta premešcene iz Slovenije. Vendar je to že druga zgodba. Nesporno je, da so bili elektronski izvidniki, pretežno iz nekdanje JLA, okrepljeni s skupino zagnanih posameznikov, strokovnjakov na podrocju elektronskih komunikacij in pri nekaterih prebojih podprti tudi s pomocjo zunanjih strokovnjakov, v tem casu pri svojem delu zelo uspešni. Delovali so kot ekipa, ki se je zaradi okolišcin zbirala nekaj casa, vendar je v nadal­jevanju vsak od njih dodeljeni del nalog opravil po najboljših moceh. V tej dejavnosti je bil zelo pomemben in nepogrešljiv vsak posameznik, kot del nedeljive celote, ki lahko prispeva k uspešnemu delu ali ga onemogoci in vpliva na rezultat celotne ekipe. Uspeli so, to je treba še enkrat poudari-ti, tudi zaradi podcenjevanja JLA, ki kot nasprotnik predvsem ni spoštoval lastnih pravil na podrocju komunikacij in prenosa sporocil. Prav tako so bili prepricani, da nekaterim njihovim sistemom zvez ni mogoce prisluškovati, kar je bila velika zmota in napaka tudi najvišjih poveljujocih in odgovornih castnikov JLA. Vse navedeno je izkušnja oz. nauk, ki bi ga moral posvojiti vsak vojak, pa tudi nosilec katere koli druge javne ali poslovne funkcije, ne glede na rang in naloge, ki jih opravlja. Vedno in povsod je pri uporabi komunikacij mogoca prisotnosti »tretjega«. V preteklih tridesetih letih se je z neverjetno hitrostjo povecevala uporaba elektronskih sredstev vseh vrst, vpeta so skoraj že v vsako opravilo vsakdanjega dela in življenja posameznika, zato je to spoznanje postalo še pomembnejše. Sklep TO v pripravljalnem obdobju na osamosvojitev Slovenije ni imela struktur za protielektronsko delovanje. Odlocitve nekaterih PŠTO, da se že v pripra­vah na osamosvojitev zacnejo aktivnosti za spremljanje zvez JLA, so bile pravilne in sprejete pravocasno. V 7. PŠTO so se odzvali najprej in pred­vsem na pobudo posameznikov zaceli z improviziranimi sredstvi in ukrepi uspešno izvajati te dejavnosti. Po pridobitvi opreme iz zavzetih objektov na Rožniku in Pohorju ter po prestopih specialistov radioizvidnikov iz JLA v TO se je CED v 7. PŠTO teh-nicno in kadrovsko okrepil, na Prulah pa se je oblikoval nov CEI. V obdobju osamosvojitvene vojne so bile v obeh centrih pridobljene številne koristne informacije. Tudi v nekaterih drugih štabih TO so prisluškovali enotam JLA s svojimi oz. improviziranimi sredstvi. Ukrepi, ki so jih sprejemali na podlagi pridobljenih informacij, so bili zelo ucinkoviti. V protielektronskem delovanju so v pripravah in med osamosvajanjem RS ter do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije sodelovali številni kadri, tako šolani strokovnjaki kot tudi vrhunski radioamaterji ter drugi, predvsem pripadniki enot za zveze. V zacetnem obdobju so bila uporabljena impro­vizirana sredstva, nato pa zaplenjena tehnicna sredstva, ki so omogocala pridobivanje bistveno vec podatkov o nasprotniku. S kadrovsko in tehnicno ter organizacijsko nadgradnjo dejavnosti elek­tronskega izvidništva znotraj takratnega varnostnega organa MO se je ustva­rila solidna struktura protielektronskega bojevanja, ki je od 26. junija do konca oktobra 1991 zelo dobro opravila strokovno zahtevne naloge. Ob-rambnim in državnim strukturam je zagotovila del zelo pomembnih podatkov za sprejemanje pravih odlocitev v pravem – realnem casu. Dejavnost elektronskega izvidništva in protielektronsko delovanje sta le v nekaj mesecih prerasla v ustrezno organizacijsko obliko in se umestila v slo­venski obrambni sistem. Razvoj protielektronskega delovanja je v Slovenski vojski v letih, ki so sledila, krenil svojo pot in se sproti prilagajal novim spo­znanjem in doktrinam, s katerimi se je srecal, in razvijal slovenski obrambni sistem, pa tudi sodobna elektronska sredstva. Viri: Janša, Janez, 1992. Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988–92, Ljubljana. Jurjevic, Andrej, 2006. Naš prispevek k osamosvojitvi, vod VP 5. PŠTO, Ljubljana, samozaložba. Kastelic, Stojan, 2011. Spomini: Delovanje 51. ObmŠTO Ljubljana od 25. 6. do 7. 7. 1991 na podrocju bivše obcine Ljubljana Vic Rudnik, Ljublja­na, Združenje veteranov 90–91 mesta Ljubljane in bivših ljubljanskih obcin. Knaflic, Franci, 2020. Intervju z brig. V. Miloševicem, poveljnikom 7. PŠTO, 14. 12. 2020. Zapis intervjuja hrani avtor. Knaflic, Franci, 2020. Pisna informacija Dobravec. 14. 12. 2020. Zapis hrani avtor. Lovšin, Andrej, 2001. Skrita vojna, spopad varnostno-obvešcevalnih služb 1990–1991. Ljubljana, Alpe avto: Mladinska knjiga. Ogrinc, Venceslav, ur., 2018. Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja Slovenije: Delovanje CED 7. PŠTO – Intervju z Gorazdom Vidrihom. Maribor: ZVVS, str. 231–246. Smodic, Rudi, 2019. Boj v Krakovskem gozdu. Dostopno na: http://www. krsko.zvvs.si/files/11000/04-2/boj-v-krakovskem-gozdu5f315ef58df7b. pdf (10. februarja 2021). Škrbina, Silvo, 1991–92. Zapiski. Hrani avtor. Željko Varga ORGANIZACIJA ZVEZ IN KRIPTOZAŠCITE V TO DOLENJSKE Nekaj zgodovine V teritorialni obrambi sem zacel delati leta 1976, in sicer v dolenjski po­krajini. Od leta 1976 do 1978 sem delal kot zalednik, od leta 1978 pa sem bil odgovoren za zveze. Naziv delovnega mesta se je od ene do druge re-organizacije spreminjal vse do moje upokojitve leta 2010. V obdobju med 2001 in 2003 sem sicer delal kot nacelnik operativnega odseka v 25. ob-mocnem štabu TO oziroma po preoblikovanju v 325. PPSV (Polkovno po­veljstvo Slovenske vojske), vendar je moja poklicna vojaška pot povezana z delom na podrocju zvez, kriptozašcite in informatike. Med službovanjem se je pokrajinska organiziranost slovenskih vojaških struktur na Dolenjskem veckrat spremenila. Conski štab za Dolenjsko se je preimenoval v PŠTO Dolenjske, ta konec leta 1990 v 2. PŠTO (Pokrajinski štab TO) in po preimenovanju TO v Slovensko vojsko v 2. PPSV (Pokrajin­sko poveljstvo Slovenske vojske) ter zatem v 32. PVTPSV (Pokrajinsko vo­jaškoteritorialno poveljstvo Slovenske vojske). Število podrejenih poveljstev in enot v obliki brigad, odredov in drugih samostojnih ter prištabnih enot se je med reorganizacijo spreminjalo. Opremljenost poveljstev in enot TO z materialno-tehnicnimi sredstvi zvez pa je bila odvisna predvsem od razvitosti in financnih sredstev maticne obcine. Moram povedati še to, da so obcine opremljale tudi enote TO v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, vendar so bile te pri sredstvih zvez bolj odvisne od njihovih stacio­narnih zvez. Na relaciji med Glavnim štabom SRS za splošni ljudski odpor (GŠ za SLO), pozneje Republiški štab za TO (RŠTO), in podrejenimi, v mojem pri­meru v Dolenjski pokrajini, smo vse zveze nacrtovali, organizirali in vzdrže­vali po njihovih nacrtih in zahtevah. Nacrt zvez za primer mobilizacije enot je imel tajno ime Kremen. V preglednici 1 predstavljam nacelno shemo orga­nizacije zvez in kriptozašcite v TO na pokrajinski ravni v osemdesetih letih. Preglednica 1: Nacelna organizacija zvez in kriptozašcite na ravni PŠTO I. radijske zveze 1. z RŠTO: - v enem radioteleprinterskem kanalu s prenosno R/n (radijsko napravo) 100 W, - v enem radijskem kanalu podrejenih, z obcasnim vkljucevanjem v ROm podrejenih, - v enem UKV-radijskem kanalu prek relejne repetitorske postaje PŠTO in RŠTO, - v enem radiotelefonskem kanalu prek repetitorja UKV. 2. z OŠTO: - v enem radijskem kanalu z R/n KV 20 W, - v enem radijskem kanalu z R/n UKV, neposredno ali prek repetitorske postaje. 3. z brigadami in odredi TO: - v enem radijskem kanalu z R/n KV 20 W, - v enem UKV-radijskem kanalu z radijsko napravo RT-20-TM (RUP-20/600), nepo­sredno ali prek repetitorske postaje PŠTO. 4. z izvidniško obvešcevalnimi centri RŠTO: - v enem radijskem kanalu z vkljucevanjem KV R/n v ROm in po nacrtu RŠTO. 5. z družbenopoliticnimi skupnostmi: - s Pokrajinskim odborom nacelno v UKV-radijskem kanalu, a tudi z R/n KV z vklju-cevanjem v ROm odbora, ce je bilo nujno, - s skupšcinami obcin prek centrov zvez OŠTO oziroma prek centra zvez PO, - sprejem podatkov zracne situacije prek kratkovalovnega radijskega sprejemnika na frekvenci vojaškega centra za obvešcanje, javljanje in usmerjanje. 6. s prištabnimi enotami: - v enem UKV-radijskem kanalu, s tem da se z avio oddelkom lahko organizira krat­kovalovna radijska zveza v enem od KV ROm. II. radiorelejne zveze Med centrom zvez PŠTO in najbližjim RR-vozlišcem (RRv) se vzpostavlja RR-smer z 2–4 telefonskimi oziroma 1–2 telegrafskima kanaloma, ki se na RRv prespajajo proti RRv, na katerega se naslanja RŠTO z radiorelejnimi zvezami. Z 1-kanalnimi RR/n se organizirajo RR-smeri z brigadami TO, ki imajo 1-kanalne RR/n, zlasti s tistimi, s katerimi ni mogoce zagotoviti žicne zveze. III. žicne zveze PŠTO se naceloma naslanja na najbližjo TT-linijo, ki je povezana s PTT-centrom in prek katere je mogoce zagotoviti veckanalni sistem žicnih zvez. V ta namen se uporabljajo najmanj štirikanalne NNF, ki jih nacelno zagotavlja podjetje za PTT tega obmocja ali se zagotavljajo iz popisa. IV. kurirske zveze PŠTO organizira v bližini svojega poveljniškega mesta svojo kurirsko postajo, s katero vzdržuje kurirske zveze z nadrejenim in podrejenimi štabi ter enotami neposredno ali pa posredno prek tajne kurirske zveze z naslonitvijo na najbližjo tajno kurirsko postajo ali kurirsko postajo skupšcine obcine. Z RŠTO vzdržuje kurirsko zvezo po nacrtu njegovih kurirskih zvez, ce je treba, pa tudi s svojimi kurirji, ki jih pošilja v RŠTO. V. kriptozašcita Za zašcito prenosa informacij prek sredstev zvez se nacelno v centru zvez PŠTO organi­zira telegrafsko-šifrerska postaja z dvema šifroteleprinterskima napravama za sprejem in oddajo pisnih sporocil prek sistema telegrafskih zvez in s 3–5 stroji za zašcito govornih informacij. V RŠTO se zaupni podatki (Š-7) nacelno obdelujejo strojno, v podrejenih štabih in enotah pa rocno po sistemu Š-1 in z dokumenti za TPE. Vir: Varga, osebni zapiski in RŠTO, 1977, str. 20–21. 2. pokrajinski štab TO (2. PŠTO) s sedežem v Novem mestu je nastal s preoblikovanjem PŠTO Dolenjske jeseni leta 1990, ko je bil oblikovan novi RŠTO, v katerem je bil major Janez Slapar vršilec dolžnosti nacelnika in za­stopnik poveljnika TO Slovenije. Poleg spremembe v sestavi pokrajinskega štaba je bilo še nekaj kadrovskih sprememb v OŠTO, 52. brigada TO je bila preimenovana v 25. brigado, medtem ko je bila struktura preostalih enot TO odvisna predvsem od orožja, ki je bilo na voljo. Vendar se nacrtovanje in organizacija zvez v 2. PŠTO nista bistveno razlikovala od prejšnje v TO Dolenjske, kar opisujem v nadaljevanju. Neposredno pred osamosvojitveno vojno pa se je vendarle zgodil pomemben preobrat. Organizacija radijskih zvez Radijske zveze kot temeljna zvrst zvez vodenja, poveljevanja in obveš-canja so bile organizirane in vzdrževane v dveh radijskih kanalih, in sicer na kratkovalovnem frekvencnem obmocju (KV) in ultrakratkem frekvencnem obmocju (UKV). Za delo na KV-obmocju smo kot oblike dela uporabljali ra­diofonijo, radiotelegrafijo in radioteleprintersko delo. Za delo na UKV-ob­mocju pa smo s posredovanjem retranslacijske postaje uporabljali radiofo­nijo kot temeljno obliko dela. Za delo na KV-obmocju smo imeli na voljo ves frekvencni pas, od 1 do 30 MHz (megaherc), in sicer vse do uvedbe dokumentov DIV Jastrebac (dokumenti za identifikacijo v zvezah). Ti dokumenti so bili narejeni v JLA in so nam po njihovi uvedbi vzeli možnost, da si sami dolocimo delovno in rezervno frekvenco, ker so se na podlagi teh dokumentov frekvence dolocale iz frekvencnih tablic, kljuca A/B in identifikacijske številke povelj­stva ali enote. Organizacija in vzdrževanje radijskih zvez na tako dolocenih frekvencah sta bila skoraj nemogoca, ker frekvence niso bile dolocene glede na velikosti ozemlja države, razdaljo med udeleženci in konfigura­cijo zemljišca, kar so elementi, ki so pri nacrtovanju radijskih zvez na KV­-obmocju bistvenega pomena. Za delo na tem frekvencnem obmocju smo uporabljali radijsko napravo Racal Syncal TRA-931, in sicer kot prenosni komplet z izhodno mocjo v anteni do 20 W ter kot stacionarni ali premicni komplet z dodanim 100-vatnim ojacevalcem in izhodno mocjo v anteni do 100 W. Premicni komplet, v katerem je bil tudi teleprinter Siemens T-100, je bil takrat namešcen na terenskem vozilu UAZ. Kot anteni sta bili za upo­rabo na voljo palicasta in dipol antena. V kompletu je bil še rocni telegrafski taster za delo v radiotelegrafiji in naglavne slušalke z mikrofonom za delo v radiofoniji. Racal Syncal TRA-931 smo uporabljali vse do leta 1991, do-kler nismo dobili KV-naprave Racal VRQ-319, ki je med drugimi možnostmi imela tudi kriptozašcito govornih informacij. Za delo na UKV-obmocju smo imeli na voljo ozko frekvencno obmocje od 2 MHz, in to v obmocju od 36 do 38 MHz. To frekvencno obmocje smo na relaciji do nadrejenega poveljstva zaradi manjše izhodne moci oddajnika radijske postaje in zato krajšega dosega radijskih zvez malo uporabljali. Za organizacijo in vzdrževanje radijskih zvez na omenjenem frekvencnem ob-mocju smo uporabljali radijske naprave RT-20-TC6. Naprave je izdelovala Iskra Horjul. Frekvence so bile fiksne, ker so bile dolocene s kristali, bilo jih je samo šest. Vsaka frekvenca je imela svoj namen oziroma že vnaprej predvideno in doloceno zvezo v radijskem omrežju. Zveze v tem frekvenc­nem spektru je bilo veliko lažje nacrtovati, ko smo zaceli uporabljati radij­ske naprave RT-20-TM (RUP-20/600). Naprava je omogocala delo na 600 razlicnih kanalih, frekvencno je bila bolj stabilna in je imela frekvencno in amplitudno modulacijo. Moram izpostaviti težavo z napajanjem radijskih naprav domacega izvora RT-1-T4, RT-20-TC6 in drugih, ki so imele akumulatorje s celicami NiCd (nikelj-kadmij). Polnilci teh akumulatorjev namrec niso imeli elektronskega nadzora nad stanjem celic in njihovo napetostjo, zato niso mogli prekiniti polnjenja, dokler so bili priklopljeni na 220-voltni izmenicni tok. Tako stanje je povzrocilo pregrevanje in napihovanje celic ter unicenje akumulatorja. Pri UKV-zvezah smo dosegli veliko sprememb ter velik napredek tik pred osamosvojitveno vojno leta 1991, in sicer z uporabo radijske naprave Racal Jaguar BCC-66HE. To radijsko napravo smo uporabljali kot pre­nosno, njeno nadgradnjo s 50-vatnim ojacevalnikom Racal Jaguar VRQ­-316HE pa kot prevozno ali stacionarno radijsko postajo. Dva kompleta teh radijskih naprav smo povezali v enega in ga uporabljali kot retranslacijsko vmesno postajo (repetitor) z namenom, da z radijsko zvezo povežemo dva ali vec bolj oddaljenih udeležencev radijskega omrežja. Ti radijski postaji sta imeli možnost kriptozašcite govornih informacij na fiksni frekvenci ali z možnostjo uporabe preskakovanja frekvenc. V kompletu radijske naprave je bila dobra širokopasovna antena AD-19 (oblika ribje kosti) z možnostjo usmerjanja proti udeležencu. Anteno je naredila tovarna Trival iz Kamnika. Premicni kompleti retranslacije ali koncne radijske postaje so bili nameš-ceni v terenska vozila Lada Niva. Naprave Racal Jaguar VRQ-316HE, Racal Jaguar BCC-66HE in Racal Jaguar PRM-4720A so leta 1991 omogocale zahtevnejšo, vendar ucinkovitejšo organizacijo radijskih zvez ter zašcito prenosa govornih informacij. Prednost v kakovosti pa ni mogla povsem nadomestiti primanjkljaja v kolicini. Vendar je bil tak razdelilnik naprav, o katerem pa nismo odlocali na 2. PŠTO. Glede na naše takratne potrebe smo imeli teh naprav premalo, še posebno, ce ob številu enot in podenot TO upoštevamo konfiguracijo zemljišca Dolenjske in Bele krajine (Gorjanci in Kocevski Rog). Na sestanku pri nacelniku za zveze in kriptozašcito RŠTO Francu Kokoravcu, spomladi leta 1991, je bilo dogovorjeno, da se v delavnicah Grcarice pri Kocevski Reki opravi montaža radijskih naprav Racal Jaguar VRQ-316HE, pred tem pa še prerazporeditev motornih vozil Lada Niva za TO Dolenjske, ker jih mi nismo imeli dovolj, in sicer: (1) retranslacijska postaja za vzdrževanje radijskih zvez na relaciji RŠTO– 2. PŠTO v vozilo Lada Niva, reg. štev. MB-342-793, (2) retranslacijska postaja za vzdrževanje radijskih zvez na relaciji 2. PŠTO–ObmŠTO Crnomelj, ObmŠTO Novo mesto, ObmŠTO Brežice in ObmŠTO Ribnica v vozilo Lada Niva, reg. štev. NM-167-432, (3) koncna radijska naprava za vzdrževanje radijskih zvez z RŠTO v vozilo Lada Niva, reg. štev. NM-169-694, (4) koncna radijska naprava za vzdrževanje radijskih zvez na relaciji PŠTO–ObmŠTO Crnomelj v vozilo Lada Niva, reg. štev. NM-167-188, (5) koncna radijska naprava za vzdrževanje radijskih zvez na relaciji PŠTO–ObmŠTO Novo mesto v vozilo Puch, reg. štev. NM-170-815, (6) koncna radijska naprava za vzdrževanje radijskih zvez na relaciji PŠTO–ObmŠTO Brežice v vozilo Lada Niva, reg. štev. NM-170-098, (7) koncna radijska naprava za vzdrževanje radijskih zveze na relaciji PŠTO–ObmŠTO Ribnica v vozilo Lada Niva, reg. štev. LJ-665-973. Pri montaži radijskih naprav so sodelovali pripadniki iz TO Dolenjske, in sicer iz 2. PŠTO: Danilo Gorenc, Ivan Avsenik, Miro Povše, Aleš Vranešic, Vlado Gacnik ter jaz kot nacelnik za zveze. Iz ObmŠTO pa so sodelovali Jože Šimec in Igor Šimec iz ObmŠTO Crnomelj, Jože Križman in Bogdan Prudic iz ObmŠTO Novo mesto, Vojko Kovacic in Marjan Vrcek iz ObmŠTO Brežice ter Marko Košir in Janez Prijatelj iz ObmŠTO Ribnica. Ti pripadniki in še nekateri drugi, za katere danes nimam vec evidence, so sodelovali na usposabljanju za delo z radijskimi napravami v organizaciji 2. PŠTO. Teoreticni del usposabljanja smo izvedli v prostorih Osnovne šole Bršljin Novo mesto, prakticni del, kot zakljucek usposabljanja, pa na Trški Gori nad Novim mestom. Za varovanje centra radijskih zvez so nam bili v pomoc pripadniki TO iz drugih enot. Ker bi retranslacijska postaja morala biti sestavljena iz dveh radijskih na­prav Racal Jaguar VRQ-316HE, teh naprav pa ni bilo dovolj, smo bili primo­rani improvizirati. Manjkajoco radijsko napravo Racal Jaguar VRQ-316HE smo nadomestili z Racal Jaguar BCC-66 in jo prikljucili na stacionarno na­pajanje. Tako smo zagotovili radijsko povezavo med poveljstvom 2. PŠTO in retranslacijsko postajo. Da bi z eno razmeroma strogo usmerjeno anteno z lokacije Golušnik, po domace Karlovci, na Trški Gori za poveljstvo istocas-no zagotovili kakovostno radijsko zvezo z ObmŠTO Crnomelj in ObmŠTO Ribnica, je bilo treba nenehno spremljati radijski promet in rocno obracati anteno AD-19. Med vojno in delovanjem retranslacij smo doživeli tri heli­kopterske prelete JLA iz smeri vojašnice v Cerkljah ob Krki proti vojašnici v Novem mestu. Na sreco za nas veziste, ki smo bili na radiooddajni tocki, ni bilo nobenih negativnih posledic. Retranslaciji smo uporabljali do druge polovice oktobra 1991. Organizacija radiotelefonskih zvez Za vzpostavitev radiotelefonskih zvez pred letom 1991 nismo imeli svojih radiotelefonskih omrežij, uporabljali smo omrežje JLA. Moram povedati, da smo to zvrst zvez zelo malo uporabljali. Na voljo smo imeli radiotelefonski napravi FM-66/17 kot mobilno verzijo naprave ter FM-66/17F kot stacio­narno verzijo te naprave, ki je imela možnost povezave radijskih in žicnih zvez. Po osamosvojitvi se je z uvedbo rocnih radiotelefonskih naprav Motorola GP-300 in naprave Yaesu Vertex-2011, v mobilni ali stacionarni verziji, ter postavitvijo radiotelefonskih repetitorjev na izpostavljenih tockah zacel raz­vijati sistem (omrežja) radiotelefonskih zvez. Med znacilnostmi tega sistema zvez je bila tudi možnost kriptozašcite govornih informacij. Organizacija radiorelejnih zvez Radiorelejne zveze so bile nacrtovane in organizirane z materialnimi sred­stvi, ki jih je zagotavljal RŠTO. Za vzdrževanje radiorelejne zveze smo imeli v PŠTO na voljo napravo enokanalna radiorelejna naprava (RRN-1). Kmalu po preselitvi PŠTO v vojašnico, leta 1991, in po postavitvi koncnih in vmesnih radiorelejnih naprav na izpostavljenih tockah ter po povezavi tega sistema s sistemom žicnih zvez smo zaceli uporabljati nov sistem radiorelejnih zvez. Organizacija žicnih in kurirskih zvez Žicne zveze so bile najprej organizirane v telefonskem omrežju PTT. Pri komuniciranju smo uporabljali stacionarne telefone za prenos govornih informacij ter teleprinterje in telefakse za prenos pisnih informacij. S preselitvijo v vojašnico, z montažo nove telefonske centrale ter uvedbo optike so se možnosti za uporabo žicnih zvez v omrežju žicnih zvez MO RS zelo povecale in omogocile kakovostnejšo uporabo informacijskega sistema. Kurirske zveze so imele zaradi možnosti dostave vecje kolicine dokumentov, kot so elaborati in drugi dokumenti, svoj poseben pomen. Kurirske zveze so bile organizirane tako, da je bil v nadrejeno ali drugo poveljstvo poslan kurir s pošto ali za njen prevzem. Ce je bilo nujno, je imel tudi oboroženo spremstvo. Kriptozašcita zvez Z vidika varnosti in zašcite tajnosti vodenja in poveljevanja je bilo nujno, da so bile vse informacije, ki se prenašajo prek sredstev zvez, kriptološko zašcitene. Za zašcito takih informacij smo na višji ravni uporabljali strojno in rocno obdelavo podatkov ter dokumente za TPE (tajno poveljevanje eno-tam). Na nižjih ravneh smo uporabljali rocno obdelavo in zašcito zaupnih podatkov ter dokumente za TPE. V kompletu dokumentov za TPE so bili ko­dirana karta z oleato in kotomerom, pogovornik in tablica signalov. Na višji ravni so se uporabljali pogovorniki, ki so bili vsebinsko prilagojeni za upora­bo posameznih rodov in služb, ter operativni pogovornik. Na nižjih ravneh sta se vecinoma uporabljala samo operativni pogovornik in tablica signalov. Usposabljanja vezistov Da bi lahko zagotovili organizacijo in uresnicitev vseh navedenih zvez, smo pripravljali usposabljanja pripadnic in pripadnikov stalne ter rezervne sestave štabov in enot TO. Usposabljanja smo izvajali na podlagi letnih na-crtov dela in usposabljanja, ki so bili narejeni na podlagi letnega nacrta usposabljanja RŠTO ter smernic za uresnicitev sprejetih ciljev. V Dolenj-ski pokrajini smo pripadnike enot za zveze urili tudi v ucnem centru Svetli potok, in sicer na vecdnevnem osnovnem usposabljanju. Po opravljenem usposabljanju v ucnem centru smo enote in posameznike naslednja leta usposabljali v bližini ali celo na lokaciji njihovega mobilizacijskega zbirališca. Poleg tega smo na podlagi letnega nacrta dela in usposabljanja trikrat na leto pripravili kondiciranje vezistov, s poudarkom na specialnostih, kot sta radiotelegrafist in radioteleprinterist, ter tistih, ki so delali na napravah za kriptološko zašcito in smo jih imenovali šifrerji. Med letnimi usposabljanji smo organizirali tudi tekmovanja radiotelegrafistov v sprejemu ter oddaji šif­riranega in odprtega besedila. Taka tekmovanja so bila na ravni pokrajine, na njihovi podlagi pa smo sestavili ekipo najboljših radiotelegrafistov, ki smo jih pozneje poslali na republiško tekmovanje, ki ga je organiziral RŠTO. Pri tem so se predvsem pokazali znanje in sposobnosti radiotelegrafistov, ki so bili clani radioamaterskih klubov. Z radioamaterskimi klubi smo zelo dobro sodelovali, tudi sam sem radioamater od leta 1978. Med usposabljanji radiotelegrafistov, ki so delali na kriptozašciti, smo ocenjevali tudi vsebine sprejetih telegramov, ki smo jih morali po koncani vaji dostaviti na RŠTO. Tako ocenjevanje sicer ni bilo povsem realno, saj vsi sodelujoci nismo imeli enakih razmer za sprejem vsebine telegramov zaradi razlicne oddaljenosti centrov zvez PŠTO od upravne postaje in zelo razgi-bane konfiguracije zemljišca ter razlicne usmerjenosti KV-anten. Vendar so te aktivnosti prispevale k motivaciji in kazale doseženo znanje ali pomanjklji­vosti, ki jih je bilo mogoce odpraviti. Da bi se usposabljali tudi za pripravo nacrtov zvez in KZ (kriptološke za-šcite) zaupnih podatkov, smo na 2. PŠTO oblikovali tudi šolske nacrte zvez na relaciji 2. PŠTO–podrejeni štabi TO. Ti nacrti so bili razmeroma podobni predvideni organizaciji zvez in KZ ob mobilizaciji enot in štabov TO ali pa za organizacijo zvez ob poplavah, potresih ali kakšnih drugih naravnih nesre-cah. Februarja 1991 smo v ucnem centru Bajnof (Kmetijska šola Novo mesto pod Trško Goro) izvedli enotedensko usposabljanje referentov za zveze v PŠTO, brigadi in bataljonih TO in ObmŠTO ter poveljnikov enot za zveze na obmocju Dolenjske pokrajine. Vezisti smo posebno usposabljanje in preizkus usposobljenosti opravili marca 1991 v sodelovanju s pripadniki TO Primorske in 27. zašcitne briga­de TO (enota BOR – brigada za obrambo republike), ko je bil na obmocju Dolenjske pokrajine zakljucni del mobilizacijsko-takticne vaje Premik-91. To je bila vaja, ki je prikazala zmožnost, sposobnost in pripravljenost slovenske TO za obrambo slovenskih osamosvojitvenih procesov. Na tej vaji smo se vezisti, pogovorno receno, prvic povezali in delovali prek meja pokrajine. Po koncani osamosvojitveni vojni so sledile reorganizacije poveljstev in enot TO. Nadaljevalo se je opremljanje poveljstev in enot s sodobnimi sred­stvi zvez, a to je zahtevalo, da smo nadaljevali z novimi usposabljanji, na katerih smo pridobili novo znanje in nove vešcine. Vezisti v poveljstvih in enotah TO na Dolenjskem smo v pripravah in osa­mosvojitveni vojni uspešno izkoristili znanje in izkušnje, ki smo si jih pridobili na usposabljanjih in vajah v prejšnjih poveljstvih in enotah. Ko so bila k temu neposredno pred vojno dodana še nova sredstva zvez s kriptozašcito, ki ji nasprotna stran ni mogla biti povsem kos, smo lahko ucinkovito podprli de­lovanje štabov in poveljstev ter pomembno prispevali k rezultatom vseh, ki so delovali na bojnih položajih. Viri: Varga, Željko. Osebni zapiski 1990–1991. Hrani avtor. RŠTO, 1977. Zacasno navodilo za nacrtovanje in organizacijo zvez in kriptozašcito v štabih in enotah TO RS Slovenije, str. 20 in 21. Janez Dobravec ORGANIZACIJA IN DELOVANJE ZVEZ TO GORENJSKE Uvod V TO sem vstopil spomladi leta 1984 kot operater v oddelku za UKV­-zveze in se od takrat udeleževal vsakoletnih usposabljanj rezervne sestave enote za zveze PŠTO Gorenjske. S takratnim nacelnikom za zveze in kripto­zašcito Francijem Kokoravcem smo najožji clani pokrajinske enote za zveze iskali nacin, kako podpreti vodenje in poveljevanje z zvezami z vsemi štabi in podrejenimi enotami TO na tako hribovitem obmocju, kot je Gorenjska. Zamisli in rešitev je bilo dovolj, le tehnicna sredstva oziroma radijske postaje so bile zastarele in brez kriptozašcite. To je bilo v procesu priprav na osa­mosvojitev skrb zbujajoce, saj smo se zavedal pomena tehnicnega vidika pri organizaciji zvez. Ker je takratni nacelnik za zveze in kriptozašcito v PŠTO Gorenjske odšel na novo dolžnost v novoustanovljeni Republiški štab TO, sem novembra 1990 njegovo delo na podrocju zvez v takrat preoblikovanem 3. PŠTO na Gorenjskem prevzel jaz. Cas pred razglasitvijo samostojnosti Slovenije Seminar vezistov stalne sestave TO 20. maja 1991 v Poljcah je prinesel nove usmeritve na podrocju organizacije zvez v TO. RŠTO je sprejel odlocitev o nakupu novih sodobnih radijskih naprav. Zaradi sodobne tehnologije, ki je bila uporabljena že v zalivski vojni, in kratkih dobavnih rokov je bilo izbrano angleško podjetje Racal. Predstavljena nam je bila VHF-radijska naprava BCC-66HE, ki je imela vgrajeno razlicice za zašcito govora in možnost frek­vencnega skakanja. Narejen je bil nov nacrt zvez Kremen za bojno radijsko omrežje TO na prvi in drugi ravni za vso Republiko Slovenijo. Poudarek je bil na: (a) vzpostavitvi retranslacije v ROm-31 in -33 povsod tam, kjer ni bila omogocena neposredna radijska zveza (radijska postaja RUP 20/600 – TR-40LO), (b) obvezno je bilo treba nacrtovati zveze v premiku (Saturn in UHF), (c) za novoustanovljene ucne centre TO (510.UC in 710.UC) je bilo treba pripraviti dokumente zvez, (c) centre zvez je bilo treba popolniti z elek­tricnimi agregati (300–800 W) in (d) vsaj en avtomobil v ObmŠTO naj bi imel vgrajeno radijsko napravo TR-40 (Saturn). 24. maja 1991 sem v RŠTO vrnil vse dokumente kriptozašcite (Š-1, Š-7 in Š-31), saj jih je imela tudi JLA, tako da so bili neuporabni. Dobava novih radijskih naprav je bila predvidena med 12. in 15. junijem 1991, zato smo pripravili šest vozil za vgradnjo novih radijskih naprav. Za pre­vzem in vgradnjo radijskih postaj smo poleg štirih pripadnikov stalne sestave TO vpoklicali še osem pripadnikov rezervne sestave iz vrst ObmŠTO, in sicer za 14. junij 1991. Bil je petek, ko smo se zbrali pred pokrajinskim štabom in s šestimi terenskimi vozili odrinili proti Kocevski Reki. Tam naj bi del radijskih naprav na­mestili v vozila, prevzeli pa naj bi tudi preostale prenosne, rocne in stacionarne naprave ter pripadajoco opremo. Na poti v Kocevsko Reko so nas spremljali helikopterji in letala JLA. V bližino Kocevske Reke smo prišli popoldne, vendar smo na mrak pocakali skriti v gozdu in se nato premaknili proti starim garažam na Škriljah. Noc smo prebedeli, oprema ni prišla, zato smo se naslednji dan vrnili domov. Ponovno je bila skoraj enaka ekipa iz Gorenjske pokrajine zbrana v cetrtek, 20. junija 1991. Ozracje je bilo podobno. Nebo nad Kocevsko Reko so prele­tavala letala JLA in takrat v zelo nizkih preletih tudi dva helikopterja. Pozneje sem izvedel, da je oprema prišla s tovornjakom, ki je imel nizozemsko registracijo. Po uradnih dokumentih so bile v tovornjaku »svinjske polovice«. Za montažo naprav v vozila, formiranje akumulatorjev in pripravo opreme smo potrebovali dva dni in dve noci. Med montažo smo opravili tudi hitro usposabljanje progra­miranja novih radijskih naprav. Skupaj je bilo opremljenih 86 vozil razlicnih tipov. V petek, 21. junija 1991, zgodaj zjutraj smo se v razbiti koloni vracali na pokrajinsko poveljstvo v Kranj. Istega dne popoldne, ko smo prispeli v Kranj, sem vodil prvo usposabljanje za programiranje radijskih naprav Racal in delo z njimi. Prisotni so bili nekateri clani štaba, vezisti iz pokrajinske eno­te za zveze in nekaj vezistov iz obcinskih štabov. Ta dan smo za operativno delo pripravili vse radijske naprave. Na položaje smo odšli naslednji dan, v soboto, 22. junija 1991, in postavili retranslacijo za republiško hrbtenico bojnih radijskih zvez (prva raven) na Krvavcu in retranslacijo za bojno radijsko omrežje znotraj naše pokrajine (druga raven) na Sv. Joštu. Bojno radijsko omrežje je tako, kot je bilo zamišljeno, zaživelo v nedeljo, 23. junija 1991. Zveze in osamosvojitvena vojna za Slovenijo na Gorenjskem Za cim uspešnejše delovanje zvez in poveljevanja 3. PŠTO na obmocju Gorenjske sem organizacijo zvez in njeno delovanje usmeril v tri smeri, in sicer: (1.) delovanje bojnega radijskega omrežja v vsej pokrajini, (2.) po­polna blokada telefonskih in radijskih zvez vseh objektov JLA (vojašnice, karavle in skladišca) ter (3.) izvedba elektronskega bojevanja proti JLA z vsemi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo (prisluškovanje, motenje, zavajanje). S temi usmeritvami sem takratnega poveljnika 3. PŠTO Petra Zupana seznanil na skupnem sestanku štaba 25. junija 1991, ko je prišel v štab po zasedanju skupšcine, ki je razglasila samostojnost Republike Sloveni­je. Slutili smo, da se ne bomo razšli mirno, zato smo sprejeli sklep, da vsi prispevamo po svojih moceh, da bo žrtev cim manj. Za izvedbo smo vpokli­cali 18 vezistov, pripadnikov rezervne sestave, in jih razporedili v tri oddelke (dva oddelka retranslacije in oddelek v poveljstvu PŠTO). Bojno radijsko omrežje V Gorenjski pokrajini smo za bojno radijsko omrežje postavili dve retranslacijski postaji. Za zveze znotraj pokrajine je bil dolocena lokacija Sv. Jošt nad Kranjem, za republiško mrežo pa RTV-oddajnik na Krvavcu. Koncne postaje so bile postavljene na pokrajinskem poveljstvu in ObmŠTO ter pri prvopodrejenih enotah. Posadka retranslacije na Krvavcu je bila sestavljena iz petih vezistov, ki so skrbeli za 24-urno neprekinjeno delovanje naprav v radijskem omrežju ROm-31, in zašcitne enote (en vod jurišnega odreda iz 31. obmocnega štaba TO), ki naj bi varoval tako RTV-oddajnik kot tudi retranslacijsko postajo. Posadka retranslacije na Sv. Joštu je bila prav tako sestavljena iz petih vezistov, ki so skrbeli za 24-urno neprekinjeno delovanje naprav v radijskem omrežju ROm-33, in zašcitne enote. Iz shem radijskega omrežja ROm-31, prikazanih v nadaljevanju, je razvid­na struktura na prvi ravni med RŠTO in prvo podrejenimi, tudi PŠTO, shema ROm-33 pa prikazuje strukturo na drugi ravni za Gorenjsko pokrajino. Delo na obeh retranslacijah je prve dni potekalo umirjeno, brez tehnicnih težav. Malce bolj napeta je bila situacija dvakrat, in sicer zaradi informacij o mo-gocem napadu »specialcev« na RTV-oddajnik. V petek, 28. junija 1991, sem odšel do posadke retranslacije na Krvavcu in jo obvestil o morebitnem letal­skem napadu na RTV-objekt na Krvavcu. Spotoma sem poveljniku zašcitnega voda narocil, naj se njegovi možje zaradi varnosti umaknejo izpred koce GRS v zaklone zadaj za hotelom. Ko sem se z vozilom spustil do gozdne meje, sem zaslišal letali, ki sta prileteli in raketirali vrh Krvavca. Obrnil sem vozilo, da vidim, kaj se je zgodilo. Letali sta z raketami podrli star železni TV-stolp, hišico zgornje postaje žicnice in koco GRS pa razsuli v trske. Oddahnil sem si, ko sem videl, da nihce ni ranjen, bili so le prestrašeni. Ob drugem raketiranju, 2. junija 1991 dopoldne, so bile posledice hujše, tokrat je bil precej poškodovan RTV-stolp in ranjen operater retranslacije, Shema ROm-31 – prva raven Shema ROm-33 – druga raven ki je bil poleg prostora, v katerega je priletela raketa, in trije zaposleni na RTV-oddajniku. Operaterja smo odpeljali v UKC Ljubljana, kjer je ostal na opazovanju tri dni, nakar je odšel v domaco oskrbo. Ker retranslacija ni bila vgrajena v vozilo, so radijske naprave in antene rocno prenesli približno 1,5 kilometra nižje na sosednjo Kriško planino, v pocitniško koco, v kateri je delovala do 12. julija. Z novimi radijskimi napravami Racal VRQ-316 so bila opremljena povelj­niška vozila 3. PŠTO, 31., 33. in 35. obmocnega štaba TO, poveljstva pa s kompletom za stacionarno postavitev. Sodobne prenosne radijske naprave Racal BCC-66HE so bile razpore­jene v: - 31. obmocni štab: 5 naprav (poveljstvo 1, 32. brigada 3, odred 1), - 33. obmocni štab: 4 naprave (poveljstvo 1, 34. brigada 3), - 35. obmocni štab: 2 napravi (poveljstvo 1, odred 1), - 13. skupina Brnik: 4 naprave. Ker so bile opremljene z dvema akumulatorjema in hitrim polnilcem, so delovale vseh 24 ur. Obe skupini radijskih naprav sta med seboj združljivi, zato je prek njih v radijskem omrežju ROm-33 potekalo vodenje in povel­jevanje na celotnem obmocju Gorenjske od 23. junija do 12. julija 1991. Zaradi vgrajene kriptozašcite in frekvencnega skakanja so poveljniki lahko poveljevali v živo, brez tablic legitimiranja, šifriranih dokumentov ali pogovor­nikov – poveljevanje v realnem casu, brez bojazni prisluškovanja ali motenja na zvezah. Obe bojni omrežji ROm-31 in ROm-33 sta delovali nemoteno do roka, ki ga je RŠTO dolocil z ukazom o prekinitvi dela v bojnih radijskih mrežah. Tretja skupina radijskih naprav Racal PRM-4720A so bile rocne radijske postaje, namenjene za zveze na krajših razdaljah in predvsem enotam, ki so v bližjem stiku z nasprotnikom, in imajo funkcijo »šepetanje«, ki omogo-ca komunikacijo, ne da bi nasprotnik slišal govor. S temi napravami smo opremili Posebno bojno skupino (8 naprav) in 13. skupino na Brniku (14 naprav). Izkazale so se za zelo ucinkovite, saj so bile tudi brez frekvencnega skakanja združljive s predhodnima skupinama naprav, le da smo jih žal imeli premalo. Radijsko omrežje Saturn Drugo radijsko omrežje, ki smo ga uporabljali, je nosilo oznako Saturn in je delovalo prek repetitorja na Krvavcu. Ker so bile radijske naprave za to omrežje vgrajene predvsem v vozila, smo jih uporabljali med premikom na razlicne lokacije, in sicer z vednostjo, da komuniciranje ni zašciteno in se prenašajo le informacije, ki so zelo kratek cas verodostojne. Tudi tu smo pokazali zvrhano mero kreativnosti in domišljije. Tako sta se Zvone Rešek in Roman Marguc med seboj pogovarjala o prevozu »velikih rib«, v resnici pa je šlo za prevoz orožja. V manjši meri smo uporabljali tudi rocne radijske naprave PTR 100, predvsem zaradi težav z akumulatorji (starost). Najvecja težava pri delovanju zvez je bila 13. skupina na Brniku. Vsi vpo­klicani vodi in cete so prispeli na Brnik brez vezistov, zato smo usposabljali tako imenovane nove veziste kar na kraju samem. Radijskih naprav, ki so bile v TO že 20 let ali vec (RUP-20/600, RT-20­TC6, RT-1-T600, itd.), v bojnih aktivnostih prakticno nismo uporabljali, saj je bila uporabljena le pešcica delujocih. Razlog je bil preprost, zastarela tehnologija in nezanesljivost zaradi starih akumulatorjev. Popolna blokada telefonskih in radiorelejnih zvez vseh objektov JLA To podrocje mi je ves cas najbolj grenilo delo med vojno. Ker nismo imeli nikakršnih nacrtov o povezavah vojašnic v javnim telefonskim omrežjem in LB-povezav (direktnih) med vojašnicami, karavlami in skladišci, sem se obr-nil po pomoc na PTT Kranj. Z njihovo pomocjo smo iz javnega PTT-omrežja izklopili vse vojašnice, karavle in skladišca na obmocju Gorenjske pokrajine. Težavnejše je bilo onemogocanje LB-telefonskih povezav (direktne tele­fonske zveze) med vojašnicami, karavlami in skladišci, ker nacrtov teh po­vezav nismo imeli ne v TO ne v PTT. Edino karavle smo lahko izlocili, ker so bile telefonske linije do njih ponekod speljane po zraku in smo jih zato zlahka prekinili. Vedel sem, da ima kranjska vojašnica RR-povezavo z radiorelejno po­stajo prek Krima in Gorjancev do 5. vojaškega poveljstva v Zagrebu, vendar pa na poveljniški stavbi nisem videl antenskega sistema. Torej sta morala biti RR-postaja in antenski sistem na nam neznani lokaciji. Tretji dan vojne je prišel k meni naš civilni sodelavec Franc Mihalic in mi po­vedal, da je ta postaja verjetno na letališcu Brnik. Takoj sva odhitela na letališce in iskala prostor z namešceno opremo. Zanimivo, da dolgo ni­sva uspela najti zaposlenega na letališcu ki bi vedel, v katerem prostoru je RR-postaja. Ni nama ostalo drugega, kot da sva zacela iskati antenski sistem in po smeri koaksialnih kablov ugotovila, v katerem prostoru je. Sledil je najlažji del, postajo sva izkljucila iz elektricnega omrežja in pros-tor zapecatila. Kranjska vojašnica je bila od takrat v popolni informacijski osami, gledali so lahko le slovenske TV-programe in poslušali slovenske radijske programe, kar jim pa ni bilo všec. Prisluškovanje, zavajanje in motenje radijskih zvez JLA V zacetku maja 1991 sem našemu civilnemu sodelavcu Francu Mihalicu narocil, naj s prisluškovanjem ugotovi vse radijske frekvence, ki jih uporabljajo enote JLA na obmocju Gorenjske. Podatki, ki jih je zbral, so nam še kako prišli prav med bojnimi delovanji. Kombinacijo prisluškovanja in motenja radijskih zvez smo uporabljali selektivno, in sicer tako, da smo prisluškovali zvezam znotraj posamezne enote, docim smo zveze med vojašnicami in enotami motili toliko casa, dokler jih niso v JLA nehali uporabljati. Prisluškovanje radijskim zvezam JLA je teklo na treh lokacijah (Kranjska Gora, Kranj in Cerklje), motenje pa le z dveh lokacij, Duplje in Komenda. V obeh primerih so v vecini sodelovali radioamaterji, ki sem jih opremil s tehniko in podatki. Ko sta tankovski koloni napredovali proti Brniku, smo spremljali njihove radijske komunikacije in izvedeli za njihove nacrte in težave. Naše poveljstvo je imelo takoj vpogled v namere nasprotnika in seveda smo temu primerno sprejemali najbolj optimalne odlocitve. Ko je poveljnik enote Radovanovic hotel prek radijske postaje in radijskega omrežja Saturn vzpostaviti zvezo s svojim poveljstvom na Vrhniki in vojašnico v Kranju, smo mu to z motenjem preprecili. Prav tako smo mu preprecili vse zveze z obema helikopterjema, ki naj bi enoti dostavila hrano, zato sta preprosto odletela. Ker poveljnik kranjske vojašnice zaradi motenja ni imel radijske zveze z enoto na Brniku, je 29. junija 1991 tja s kolesom poslal svojega castnika za zvezo. Naši fantje so na robu Šencurja nanj streljali, zato je pobegnil nazaj v vojašnico brez koristnih informacij. Prestregli smo tudi informacijo o mogocem zracnem desantu na obmocju Brnika in še množico drugih pomembnih informacij za naše nadaljnje delovanje. Radijskih zvez med bataljonom na Bohinjski Beli in karavlami nismo moti­li, le prisluškovali smo njihovim vsakodnevnim težavam in upadanju morale. Informacijo o tem, kdaj se mislijo predati TO, smo dobili isti trenutek kot njihovi poveljujoci na Bohinjski Beli. Seveda smo vse pogovore, ki smo jim prisluškovali, snemali z radiokasetofoni, da nam ne bi kakšna informacija ušla. Nekaj kaset z zelo zaupnimi informacijami pa smo dostavili varnostni službi ministrstva. Zavajanje prek radijskih zvez smo uporabljali predvsem nad 1. oklepnim bataljonom JLA na Brniku, saj smo z njimi imeli najvec težav, da smo ga blo­kirali in umirili. Vedel sem, da na nasprotni strani spremljajo radijsko omrežje Saturn, ker so se prek repetitorja na Krvavcu hoteli povezati s svojim povelj­stvom na Vrhniki in vojašnico v Kranju. Spomnim se, da smo prenesli povelje »vodu minometov«, ki naj bi napadli tanke takoj, ko bi dobili povelje poveljnika 3. PŠTO. Pozneje sem izvedel, da je bilo dogajanje v Radovanovicevi enoti kar pestro in je nacenjalo njihovo moralo. No takšnih cvetk je bilo še nekaj, vendar smo zelo pazili, da so bila takšna ravnanja v našo korist. Sklep Naloga, ki je bila postavljena predme in pripadnike enote za zvezo 3. PŠTO je bila jasna, zagotoviti je bilo treba poveljevalno in informacijsko pre­vlado nad nasprotnikom. Naš poveljnik mora biti z informacijami seznanjen vsaj tri korake pred nasprotnikom in poveljevati podrejenim v vsakem tre­nutku. To smo gorenjski vezisti našemu poveljniku in drugim v podrejenih enotah tudi omogocili. Sklenem lahko, da so imela dogajanja na podrocju zvez v Gorenjski po­krajini te znacilnosti: (1) Z nakupom novih radijskih naprav smo postavili borbeno radijsko omrežje, ki je bilo »samo naše«, odporno na motenje in prisluškovanje. Z vzpostavitvijo retranslacij je bilo pokrito celotno obmocje Gorenjske in tudi Slovenije. To je bilo za JLA presenecenje na strateški ravni. (2) Z uspešno blokado telefonskih in radiorelejnih povezav ter radijskih zvez smo enote JLA na obmocju Gorenjske informacijsko popolnoma osa­mili. (3) S prisluškovanjem zvezam smo zbrali veliko obvešcevalnih podatkov o premikih, kadrovski popolnjenosti in bojni morali. (4) Z motenjem radijskih zvez smo dosegli, da je poveljevanje v enotah JLA ostajalo na najnižjih ravneh, poveljniki niso imeli jasne slike situacije in so lahko delovali le lokalno ter neusklajeno. (5) Pri vpoklicanih rezervistih smo imeli nemalo težav z uporabo novih radijskih naprav Racal, saj ti žal niso bili usposobljeni za njihovo uporabo, zato sem na obmocje Brnika poslal Boruta Zadražnika in Branka Jakhla, da sta izvedla hitro dodatno usposabljanje in odpravila nastale težave. Ko pogledam nazaj na vsa dogajanja, lahko zapišem, da smo na podrocju zvez prispevali pomemben delež k uspehu pri osamosvajanju Slovenije. Predvsem pa moram poudariti izjemno zavzetost in motiviranost vpoklicanih vezistov, njim gre zahvala, da so poveljstvu 3. PŠTO in drugim poveljnikom zagotovili strateško in takticno prednost pred nasprotniki. Poraja se mi tudi vprašanje, zakaj nisem teh spominov napisal takoj po koncani vojni. Ce sem povsem odkrit, lahko recem le to, da ni bilo casa. Adrenalin je bil premocan, ustanavljali smo svojo vojsko, treba je bilo izobra­ziti nove veziste in jih opremiti z novo tehniko. Vsi nacelniki za zveze po takratnih pokrajinskih štabih TO smo podprli zamisel pokojnega nacelnika za zveze v RŠTO Franca Kokoravca, da ne bomo spali na lovorikah, temvec gremo v posodobitev tega, kar smo imeli. Na podrocju takticnega radiorelej­nega sistema smo bili »bosi«, premicna poveljniška mesta so bila še vedno opremljena s slabo tehniko, hoteli smo doseci ravni sodobnih vojsk, saj smo kmalu nato kandidirali za clanstvo v Natu. V nekaj letih po osamosvojitvi, tja do 2005, smo primerljivost dosegli in ne samo to, na podrocju informatike smo bili enakopravni partnerji drugim državam. Torej, ce strnem v sklepno misel: Ce poveljnik v realnem casu lahko sprejme informacije o nasprotniku in njegovih dejanjih ter se odzove skladno s svojo oceno, pomeni, da je v superiornem položaju. To moto nas vezistov se je kalil v praksi pred tridesetimi leti, ko smo ga glede na dane okolišcine tudi uresnicili. Matjaž Goricar ORGANIZACIJA ZVEZ V OBMOCNEM ŠTABU TO – PRIMER ŠTABA V GROSUPLJEM Uvod 57. obmocni štab TO (ObmŠTO) je bil eden petih obmocnih štabov v TO Ljubljanske pokrajine, ki je zacel uradno delovati v zacetku junija 19911. Podrejen je bil 5. PŠTO v Ljubljani. Obmocni štab je nastal z združevanjem obmocij OŠTO Grosuplje in Litija, tako da je prevzel poveljevanje tudi vojnim enotam obeh štabov. Obstajal je do leta 1998, pri cemer je januarja 1995 namesto naziva Teritorialne obrambe dobil naziv Slovenska vojska. V prispevku bom predstavil organizacijo in strukturo sredstev zvez v 57. obmocnem štabu TO. Pri navajanju sredstev zvez, ki jih je uporabljala terito­rialna obramba pred osamosvojitveno vojno in med njo, se ne bom spušcal v tehnicne podrobnosti. Struktura sredstev zvez Že takoj po nastanku se je TO v Sloveniji oprla na republiške proizvajalce sredstev zvez. Najpomembnejša tovarna za radijske in telefonske naprave je bila Iskra. Namesto VHF-radijskih naprav RT-1-T4 in RT-20-TC6 je Iskra pozneje izdelala novejši razlicici, in sicer RT-1-T600 in RT-20-TM, ki sta imeli bistveno vecje število delovnih kanalov. Nekaj radijskih naprav pa je bilo celo tuje proizvodnje, npr. HF-radijska naprava PRC-320L, ki je bila angleške proizvodnje (Racal) in PRC-515 (RU-20), ki jo je po kanadski li­cenci izdelovala tovarna RIZ Zagreb. Sredstva zvez v TO pred osamosvojitveno vojno Pred osamosvojitveno vojno so bile v Sloveniji v uporabi: VHF-radijska na­prava RT-1-T4, VHF-radijska naprava RT-20-TC6, VHF-rocna radijska naprava PTR-100, stacionarna VHF-radijska naprava TR-40LO, HF-radijska naprava PRC-320L, VHF-sprejemnik RN-6, VHF-radijska naprava RT-1-T600 in VHF-ra­dijska naprava RT-20-TM. K temu je treba dodati še rocni generator GR-2A-RT. Od telefonskih sredstev so bile v slovenski TO v uporabi naprave: in-duktorski telefonski aparat M-63 s številcnico BN-1, induktorska telefonska 1...Priprave.za.oblikovanje.pa.so.se.zacele.že.pred.sprejetjem.Odredbe.o.ustanovitvi.štabov,.enot.in.zavodov.v.Teritorialni.obrambi.Republike.Slovenije,.z.dne.30..aprila.1991.in.se.nadaljevale.v.mesecu.maju.1991. 328 centrala ITC-10 in induktorska telefonska centrala TlCi-10. Za povezavo naprav se je uporabljal poljski telefonski kabel PTK-56. Vecino telefonskih sredstev (induktorski telefonski aparat M-63, telefonske centrale ipd.) je izdelovala Iskra. Sredstva zvez v TO med osamosvojitveno vojno Slovensko politicno vodstvo se je v procesu osamosvajanja Slovenije za­vedalo, da je za uveljavljanje samostojnosti in volje po uresnicevanju lastne prihodnosti nujna pripravljena Teritorialna obramba. Za povezovanje njenih enot in omogocanje njenega delovanja pa so bile potrebne zveze z ustrezno komunikacijsko opremo. Vodstvi takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in Republiškega štaba za Teritorialno obrambo sta se odlocili za sistemski in nacrtni pristop k razvoju TO. V ta namen je v Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo na zacetku leta 1991 zacel delovati Sektor za razvoj TO, med drugim tudi za razvoj komunikacijske opreme. V sektorju so se zavedali hkratne potrebe po odprtosti sistema zvez TO, po njegovi varnosti in povezljivosti z drugimi sistemi zvez na podrocju ob-rambe in zašcite v Sloveniji ter tudi v morebitnih mednarodnih varnostnih in obrambnih integracijah (Praprotnik, 2011, str. 6). Na tej podlagi so bila opredeljena strateško in mobilno takticno omrežje ter bojno radijsko omrež­je. Bistvene lastnosti zasnove tega sistema so poudarjale omrežno delovan­je, mobilnost, zašcitenost in robustnost. Koncept je vseboval tudi pregled vseh morebitnih dobaviteljev opreme (prav tam). Spomladi leta 1991 se je pritisk JLA stopnjeval in vodstvo takratnega sekretariata se je konec marca odlocilo za nujen nakup vojaških sredstev zvez. V mednarodnem okolju nepriznane države je bila to izjemno težka naloga. V takšnem okolju in zaradi nujnosti zavarovanja nove države se je bilo pred osamosvojitvijo leta 1991 treba odlocati o izbiri med dobavljivostjo nuj­ne kolicine zašcitenih sredstev zvez za bojno radijsko omrežje pri omejenih financnih sredstvih in med kratkim rokom njihove dostave. Veliko vrednost pri odlocanju o sredstvih je imela njihova zašcita pred odkrivanjem lokacij, motenjem in prisluškovanjem nam poznanih zmožnosti takratne JLA. Zaradi sodobne tehnologije, ki je bila uporabljena že v zalivski vojni, in kratkih do-bavnih rokov, je bilo izbrano angleško podjetje Racal (Šantelj, 2011, str. 8). Med osamosvojitveno vojno leta 1991 so enote zvez Teritorialne obram-be uporabljale ta sredstva zvez: VHF-rocna radijska naprava Racal PRM­-4720A, VHF-prenosna radijska naprava Racal BCC-66HE, VHF-prevozna radijska naprava Racal VRQ-316HE/HG in HF-prevozna radijska naprava Racal VRQ-319. Enota zvez pri 57. obmocnem štabu TO Grosuplje V 57. obmocnem štabu TO Grosuplje je bil predvideno mesto nacelnika zvez. Pred in med vojno to mesto ni bilo popolnjeno s pripadnikom stalne sesta­ve. Razmere pa so se spremenile kmalu po vojni, ko je tudi v stalni sestavi eden od pripadnikov, naceloma na dolžnosti referenta za rodove in zveze, skrbel za podrocje zvez in njihovo strukturo ter delovanje pri obmocnem štabu. Pri 57. obmocnem štabu TO Grosuplje je bila oblikovana vojna enota T-5700/4 (vod za zveze), ki je štela 16 pripadnikov. Vod za zveze je bil sestavljen iz poveljstva in dveh oddelkov (radijski in telefonski). Struktura voda za zveze je vkljucevala poveljnika voda, dva šifrerja, poveljnika radijskega oddelka z dvema radiotelegrafistoma in šestimi radiofonisti ter poveljnika telefonskega oddelka s tremi telefonisti. Tik pred osamosvojitveno vojno, konkretno 20. junija 1991, je vod za zveze prejel: pet VHF-prenosnih radijskih naprav Racal BCC-66HE, eno VHF-prevozno radijsko napravo Racal VRQ-316HE/HG in deset rocnih ra­dijskih naprav Racal PRM-4720A. S prevozno radijsko napravo Racal VRQ-316 HE/HG je bila vzdrževana ra­dijska zveza z nadrejenim poveljstvom, in sicer s 5. PŠTO Ljubljana. Zveza je delovala zanesljivo in je bila zašcitena pred prisluškovanjem, saj se je uporabljal zašciten in šifriran nacin dela, tako imenovani hoping (frekvencno skakanje in šifriranje). Prenosne radijske naprave Racal BCC-66HE so bile podeljene pod-rejenim enotam 57. obmocnega štaba TO, in sicer 571. odredu za posebne namene, 3. jurišnemu odredu TO, protidiverzantskemu vodu, diverzantskemu vodu in zašcitni ceti (Šonc, 2006, str. 27). Ukaz RŠTO o prekinitvi dela v bojnih radijskih mrežah je bil posredovan 10. julija 1991 prek 5. PŠTO Ljubljana. Telefonske zveze med osamosvojitveno vojno je vzdrževal telefonski od­delek voda za zveze pri 57. obmocnem štabu TO Grosuplje. Tako je v pros-torih štaba na Gasilski cesti 6 v Grosupljem postavil telefonsko centralo TlCi-10 z dvema zunanjima avtomatskima linijama in osmimi notranjimi polj­skimi telefonskimi linijami, s cimer je povezal prištabne enote in prijavnico. Poleg radijskih in telefonskih zvez so se med enotami in štabom uporabljale tudi kurirske zveze, ki pa so bile manj uporabljene, kar je razvidno iz evidence sporocil. Sklep Uvedba sodobnih radijskih naprav tik pred osamosvojitveno vojno, ki imajo vgrajeno vezje za zašcito govora in možnost frekvencnega skakanja, je nedvomno pomenila veliko vprašanje in izziv za nasprotno stran. Take naprave so namrec odporne tako na prisluškovanje, kot tudi na motenje. Tr-dim, da je bilo doseženo presenecenje na strateški ravni – radijske naprave Racal so v vojni odigrale pomembno vlogo. Vojna za samostojno Slovenijo je zanimiva tudi po tem, da je bilo veliko informacij, povelj in obvestil prenesenih po sredstvih javnega telefonskega omrežja, ki je vseskozi delovalo. Pri tem pa ne smemo zanemariti vloga pripadnikov enot za zveze, ki so s svojo profesionalnostjo dokazali, da so kljub pomanjkanju casa za celovito usposabljanje za uporabo novih radijskih naprav Racal svojo nalogo uspeš-no opravili. Ta prispevek naj bo namenjen njim. Viri: Goricar, Matjaž, 1991. Delovna beležka. Hrani avtor. Praprotnik, Stanislav, 2011. Rojstvo zvez Slovenske vojske. V: CQ ZRS, Glasilo zveze radioamaterjev Slovenije – (letnik XXII – 3-4/2011), str. 6. Šantelj, Stanislav, 2011. Kako sem sodeloval. V: CQ ZRS, Glasilo zveze radioamaterjev Slovenije – (letnik XXII – 3-4/2011), str. 8. Šonc, Miloš, 2006. Delovanje v 57. ObmŠTO Grosuplje v casu osamosvojitvene vojne. V: Miklic, Jože, ur., 2006. 15 let po vojni za samostojno Slovenijo. Grosuplje: OZVVS Grosuplje. Leon Marjan Možina in Jože Žitko DELO IN ORGANIZIRANOST ZVEZ V 53. OBMOCNEM ŠTABU TO LOGATEC V VOJNI 1991 Uvod Vojno za samostojno Slovenijo sva, Leon Marjan Možina, vezist in šifrer, in Jože Žitko, vezist, doživela kot pripadnika 53. obmocnega štaba TO. Prvic sva se srecala na Vrhniki junija 1991, in sicer pred prvim odhodom na montažo radijskih postaj Racal na zaprto obmocje Kocevske Reke. Nato sva med junijem in oktobrom 1991 oziroma ves cas agresije na Slovenijo delovala na podrocju zvez kot organizatorja in vzdrževalca žicnih in brez­žicnih zvez. Morava izpostaviti, da sva delovala v civilni obleki in oborožena z osebnim orožjem, da sva bila med gibanjem po terenu cim manj opažena. To sicer nadrejenim ni bilo ravno najbolj všec, vendar sva pri tem vztrajala do konca vojne. Organizacija tajnega skladišca sredstev zvez v Borovnici 25. decembra 1990 sta po predhodnem telefonskem dogovoru na moj dom prišla Jože Molk, poveljnik takratnega OŠTO Vrhnika, in Vinko Kucler, skladišcnik OŠTO, z vprašanjem, ali bi na svojem domu v pregled in hrambo prevzel vsa sredstva zvez OŠTO Vrhnika1. Strinjal sem se in naslednji dan prevzel na reverz vsa sredstva zvez OŠTO Vrhnika, pozne­je pa še OŠTO Logatec. Kot imetnik radijskega dovoljenja iz leta 1979 sem kot radioamater deloval na podrocju zvez in bil preverjeno lojalen TO. Tako so bila na domaciji Jožeta Žitka na Ljubljanski cesti 43 v Borovnici spravljena sredstva zvez poznejšega 53. obmocnega štaba TO Logatec. Vsa sredstva sem najprej tehnicno pregledal, preizkusil akumulatorje, za­menjanih je bilo vec NiCd-celic, popravljenih vec mikrotelefonskih kombi­nacij ter antenskih konektorjev PL239. Vse radijske postaje sem potem na ustreznih instrumentih preizkusil in jih pozneje vsak mesec praznil in polnil. Sredstva so bila shranjena v prostoru, ki je bil za mojo delavnico, v kateri sem imel postavljeno radijsko sprejemno-oddajno opremo za vec ...Sredstva.zvez.OŠTO.Vrhnika.so.se.namrec.vsa.hranila.na.štabu.v.Crnem.orlu.na.Vrhniki..Lokacija.štaba.je.postajala.vedno.bolj.ogrožena.zaradi.morebitne.nenadne.blokade.posebnih.sil.JLA..Vprašali.so.Jožeta.Žitka,.ki.je.bil.zelo.aktiven,.sposoben.in.marljiv.radioamater,.hkrati.pa.pripadnik.enot.TO.za.zveze..Vec.o.tem.glej:.Odkritje.spominskih.obeleženj.Zveze.veteranov.vojne.za.Slovenijo,.16..maja.2009. Spominsko obeležje na hiši Jožeta Žitka, Borovnica (foto: Peter Žitko) radioamaterskih obsegov. V ta prostor sem napeljal elektriko in prikljucil vec elektricnih podaljškov, tako da je bilo mogoce naenkrat polniti vec kot 20 vojaških radijskih postaj. Od decembra 1990 do junija 1991 sem bil neobicajno velikokrat v teh prostorih. Na vprašanje pokojne žene Cvetke, kaj tam pocnem, sem odgovarjal, da so cez zimo najboljši pogoji za vzpo­stavljanje radioamaterskih zvez. Oprema je vsebovala poljske telefone M63, »motalice« s PTK-56 žico, Iskrine radijske postaje RT-20-TM z mocjo 20 W in napajalniki ND-10A, RT-20-TC6 z mocjo 20 W in napajalniki ND-10 oziroma polnilniki ND-13 in RT-1-T4 z mocjo 1 W in polnilniki ND-12. Sredstva zvez so bila pri meni vse do 23. junija 1991, ko so jih predstavniki 53. obmocnega ŠTO prepel­jali enotam v Logatec za uporabo v vojni. Vpoklic in nova sredstva za zveze Racal 14. junija 1991 zjutraj sva bila Jože Žitko in Leon Marjan Možina vpo­klicana in pozvana, da se v civilni obleki, z osebnim orožjem, ki sva ga prejela na štabu na Vrhniki, javiva na policijski postaji na Vicu, od koder smo predstavniki zvez Ljubljanske pokrajine pozno popoldne v dvanajstih terenskih vozilih krenili v neznano smer proti Kocevju. V Grcaricah smo zavili levo, v tem trenutku nas je v nizkem letu preletel helikopter JLA tipa Gazela. Opazovali smo, kaj bo storil, vendar se je oddaljil od nas, zato smo nadaljevali vožnjo do zaprtega obmocja Kocevske Reke. Že v mraku smo prispeli do prve zapornice, kjer smo se prvic srecali z uniformirano enoto 30. razvojne skupine (MORiS). Ti so nas usmerili v neznano smer, kjer smo nekaj ur cakali na montažo opreme v vozila. Tam smo se srecali tudi z vsemi preostalimi posadkami iz vse Slovenije. Zgodaj zjutraj so nas obvestili, da oprema ni prispela, vrnili smo se domov in cakali na ponovni poziv. 19. junija 1991 proti veceru smo se po pozivu ponovno odpravili na isto pot. Skupaj z voznikom Zvonetom Mackom smo v noci z 20. na 21. junij docakali montažo angleških radijskih postaj Racal VRQ-316HE/HG v vo­zilo Lada Niva. Te postaje so imele možnost frekvencnega preskoka, tako jim s takratno tehniko JLA ni bilo mogoce prisluškovati. Ta tehnika je bila pozneje odlocilna za nemoteno delovanje radijskega omrežja med vojno. 22. junija 1991 smo popoldne z novimi postajami Racal prvic postavili po­polno slovensko radijsko omrežje, ki je brezhibno delovalo ves cas vojne. Za sodelovanje v teh aktivnostih smo po odredbi ministra za obrambo, številka 960-01-12/2003-1 z dne 15. decembra 2003, prejeli Jože Žitko, Leon Marjan Možina in Zvone Macek priznanje spominski znak Hrast. V 53. obmocnem štabu TO Logatec V 53. obmocnem štabu TO Logatec je bila 24. junija 1991 mobilizirana vojna sestava s prištabnimi enotami (izvidniški oddelek, zašcitni vod, odde­lek za zveze in zaledni vod). Telefonski poziv sva prejela tudi Leon Marjan Možina in Jože Žitko kot organizatorja in vzdrževalca brezžicnih in žicnih povezav. V vecernih urah istega dne smo s Petrom Logarjem, operativcem v štabu, naredili celovit nacrt brezžicnih in žicnih zvez. Tako smo bili v 53. obmocnem štabu pripravljeni na izredne dogodke, ki so sledili pozneje. Za organizacijo zvez na obmocju 53. obmocnega štaba sva dobila modri kombi VW, pozneje pa R4, belo katrco, oba last KLI Logatec, obcasno pa sva uporabljala tudi svoja prevozna sredstva. Kot sva že omenila, sva delovala v civilni obleki, ceprav sva imela uniformo TO, oborožena pa sva bila z osebnim orožjem. Zaradi neoviranega gibanja po takratnih obcinah Logatec, Vrhnika in Ljubljana Vic Rudnik, sva od Upravne enote Logatec dobila pisni dovolilnici za neomejeno gibanje po terenu. Vpoklic in usposabljanje vezistov 25. junija 1991 je bil vpoklican celoten oddelek vezistov, ki sva jih usposobila za delo na novem Racal VRQ-316HE/HG in na domacih Iskrinih postajah RT-20-TM in RT-20-TC6, moci 20 W, in RT-1-T4, moci 1 W. Nekaj težav se je pojavilo pri usposabljanju na novi radijski postaji Racal, s povsem novo tehnologijo dela in nujnim takojšnjim delom na njej, vendar sva to usposabljanje uspešno izvedla. Tako smo bili pred zacetkom vojne s tehniko zvez pripravljeni za dogodke, ki so nenapovedano sledili že cez dva dni, 27. junija. Center zvez 53. obmocnega štaba TO Logatec Sedež 53. obmocnega štaba je bil na Tržaški cesti 13, v Logatcu. Kraj ni bil ustrezen za postavitev anten, zato je bila slabša tudi zveza med 5. PŠTO in na­šim štabom, prav tako med našim štabom in posameznimi podrejenimi enotami na terenu. Tako je bila 26. junija 1991 sprejeta odlocitev, da je treba center zvez prestaviti na lokacijo, ki bo ugodnejša. Nova lokacija je bila na hribu v Logatcu, v Domu na Gricu (Didel dom), ki je bil od štaba oddaljen približno 500 metrov zracne linije. Med obmocnim štabom in novo lokacijo centra smo vzpostavi­li žicno zvezo s telefonskim kablom PTK-56 in z dvema poljskima telefonoma M-63. Kabel smo napeljali po vrtovih, prek cest in po fasadah hiš do centra. Na novi lokaciji smo za zvezo s 5. PŠTO postavili zunanjo anteno Trival za radijsko postajo Racal VRQ 316HE/HG. Za zvezo med štabom in prištabnimi Sredstva zvez v 53. obmocnem štabu TO Logatec (foto: Leon Marjan Možina) Osebna radijska oprema (foto: Leon Marjan Možina) enotami pa vertikalno anteno A-50 za radijsko postajo RT-20-TM (RUP-20) z napajalnikom ND-10. Pred vhodom v center je bila parkirana Lada Niva z dodatnim akumulatorjem, polnjenje je bilo opravljeno z zunanjim polnilcem, radijsko postajo Racal pa smo prestavili kar v center zvez. V njem sta bila ves cas agresije na Slovenijo vedno aktivna najmanj dva vezista, na lokaciji 53. obmocnega štaba pa je imel dežurni poljski telefon M63. Tako so vsa sporo-cila med štabom in centrom zvez potekala prek poljskih telefonov. Za zavaro­vanje centra je bil pristojen zašcitni vod, ki je bil 26. junija prestavljen v center. Po postavitvi anten smo imeli ves cas agresije na Slovenijo brezhibno zvezo s 5. PŠTO ter 51. obmocnim štabom TO Ljubljana, 55. obmocnim štabom TO Domžale in 57. obmocnim štabom TO Grosuplje ter z vsemi podrejenimi enotami na obmocju 53. obmocnega štaba TO Logatec. V sistemu zvez 53. obmocnega štaba je bilo ves cas agresije na Slovenijo hkrati na eni frekvenci aktivnih 22 radijskih naprav: šest RT-20-TC6, od tega tri z antenami A-50, tri RT-20-TM (RUP-20) ter trinajst RT-1-T4. Zacasna delavnica zvez v hiši Franca Milavca v Lazah pri Planini Ker je vladala velika negotovost, sva polnilnico akumulatorjev za radijske postaje na terenu iz kletnih prostorov štaba preselila v stanovanjsko hišo Franca Milavca v Lazah pri Planini, kjer sva imela tudi improvizirano delav­nico za polnjenje in popravila radijskih zvez. Napolnjene akumulatorje sva vsak dan dostavljala vezistom podrejenih enot na obmocju nekdanjih obcin Logatec in Vrhnika. Leon Marjan Možina je v tistem casu iz Iskre Horjul2 dostavil vec origi­nalnih konektorjev in prehodov za spajanje napajalnih enot, ki jih je Jože Žitko zamenjal, ker so bili med akcijami uniceni. Najvec popravil je bilo na prikljucnih kablih mikrotelefonskih kombinacij ter zamenjav konektorjev. Osebna radijska oprema in sodelovanje z milico Oba sva bila tudi radioamaterja in sva koristno uporabila najine radioama­terske UKV-rocne radijske postaje ICOM in YAESU, ki so bile frekvencno razširjene za delo zunaj radioamaterskih frekvenc, za prisluškovanje zvezam tankovskih enot na Vrhniki in letalstvu JLA. Prav tako sva poslušala usmeri­tve operativno-komunikacijskega centra takratne milice. Po dogovoru in z ustnim dovoljenjem komandirja postaje milice Vrhnika Logatec Zdravka Godnjavca sva imela s temi rocnimi postajami neposredno UKV-simpleks zvezo z njihovim sistemom radijskih zvez. Obmocje je obsegalo takratni obcini Vrhnika in Logatec. 2...V.tej.Iskrini.tovarni.je.v.sedemdesetih.letih.tekla.proizvodnja.radijskih.naprav,.ki.smo.jih.imeli.v.uporabi.v.TO.tudi.med.osamosvojitveno.vojno. Ta zveza je bila uporabljena dopoldne 2. julija 1991, ko so se tri osebe iz raket­ne baze Logatec, Blekova vas3, pripeljale s cisterno za vodo pred gasilski dom v Dolnjem Logatcu. Poveljstvo 53. obmocnega štaba TO je bilo v neposredni bližini, tako da sva bila z Leonom Marjanom Možino takoj pri gasilskem domu. Civilni uslužbenec je pokazal pisno dovoljenje Obcine Logatec za crpanje vode iz hidranta. Takrat je Žitko po rocni UKV-postaji poklical na postajo milice v Logatcu ter vprašal, kaj naj naredimo. Dobil je odgovor, da naj JLA kar napolni cisterno. Po približno 15 minutah pa je na kraj crpanja pripeljal policijski kom-bi z vec oboroženimi milicniki. Povedal jim je, da ima JLA sicer dovoljenje za napolnitev cisterne z vodo, vendar so vse tri osebe odpeljali na zaslišanje v Ljubljano. Cisterno je TO Logatec odpeljala v Laze pri Planini, kjer so jo še isto popoldne prebarvali in na vratih dodali oznake slovenske TO. Izpostavljeno poveljniško mesto 53. obmocnega štaba TO Logatec Poveljnik 53. obmocnega štaba TO Logatec Jože Molk se je zaradi bolj­šega pregleda nad akcijami na obmocju Vrhnike 28. junija 1991 prestavil na izpostavljeno poveljniško mesto na Razpotje nad Veliko Ligojno. Tu sva postavila zunanjo anteno A-50 in radijsko postajo R-20-TC6, z dovoljenjem lastnika hiše je bila uporabljena tudi njihova telefonska linija. Po prestavitvi izpostavljenega poveljniškega mesta je poveljnik zaradi pomanjkanja vezis­tov ostal brez vezista, zato sem (Jože Žitko) kot soodgovorni za zveze v 53. obmocnem štabu TO Logatec na ustno povelje Petra Logarja 2. julija navezal stik z odlicnim vrhniškim radioamaterjem Slavkom Celarcem, ki se je strinjal, da bo deloval kot vezist pri poveljniku. Tako sem Celarca 3. julija pripeljal do Petrolove bencinske crpalke na Vrhniki, pri kateri je bila v tem casu minirana blokada z raketiranimi in zgorelimi vozili, poškodovanimi v letalskem napadu na Vrhniko prejšnjega dne. Z druge strani barikade se je po dogovoru iz Bevk pripeljal Igor Miklavcic iz zašcitne enote TO ter Celarca odpeljal do izpostavljenega poveljniškega mesta, kjer je kot vezist deloval do konca agresije na Slovenijo. Samostojna ceta TO Laze in prebegli iz radarskega centra Ljubljanski vrh Po ukazu poveljnika 53. obmocnega štaba TO Logatec se je poveljnik samostojne cete TO Laze Bogo Žerjav 26. junija 1991 iz rezervnega centra zvez na Pokojišcu s tremi vodi premaknil v Bistro pri Vrhniki4, v prostore Teh­niškega muzeja Slovenije. 3...Med.njimi.sta.bila.dva.vojaka.iz.3..raketnega.oddelka.350..raketnega.polka.PZO.ter.civilni.uslužbenec.Krmavner.iz.Laz.pri.Planini. 4..Vezista.v.ceti.sta.bila.Franc.Treven.in.Uroš.Mušic. V nedeljo, 30. junija 1991, so iz radarskega centra na Ljubljanskem vrhu (91. bataljona ZOJU)5 v Bistro prebegnil Maks Garfold, starejši vodnik, Mirko Podjavoršek, kapetan 1. razreda, odgovoren za delovanje radarja, ter Mar-ko Gricar, porocnik, poveljnik cete zvez na radarskem centru6. Podjavoršek je pred prebegom zacasno onesposobil oziroma izklopil delovanje radarja, tisto nedeljo je bil dopoldne na celotnem obmocju Slovenije razglašen alarm za letalski napad. Gricar je bil kot poznavalec zvez takoj vkljucen v TO, kjer je vec dni deloval kot vezist v ekipi vezistov Samostojne cete TO Laze. Sredstva zvez pri Jožetu Žitku v Borovnici, november 1991 Po dogovoru sem novembra 1991 na svoj dom v Borovnici iz 53. obmoc­nega štaba TO Logatec prevzel v popravilo oziroma usposobitev vec radij­skih naprav: eno RT-20-TM in pet RT-1-T4. Te postaje so bile iz drugega obmocnega štaba TO in niso bile frekvencno združljive z našimi radijskimi postajami. V tehnicni delavnici TO na Vicu, ki je bila poleg postaje milice Vic-Rudnik sem poznal serviserja Štefana Malavašica. On mi je priskrbel rezervne (pra­ve) kristale za postaje RT-1-T4. Tako sem na vseh petih postajah zamenjal kristale, da so bile združljive z našimi. Spisek sredstev, ki sem ga sestavil 29. novemba 1991, je obsegal tudi napajalnike ND-10, ND-11, ND-12, ND-13, rocno radijsko postajo ERTP-42 s polnilcem in postajo Racal TRA-921 s polnilcem. Po popravilu oziroma usposobitvi so sredstva odpeljali nazaj v Logatec. Zacetek vojne – tanki z Vrhnike proti Ljubljani in Brniku Ko sva se 26. junija 1991 po vrnitvi iz Logatca okrog polnoci ustavila v gostilni Boter na Vrhniki, kjer se je že koncala proslava ob dnevu samo­stojnost in zasaditvi lipe samostojnosti, in je bilo slovesno, sva se po kraj­šem okrepcilu nekaj po polnoci odpravila vsak na svoj dom z namenom, da kakšno urico pocivava. Vendar ni bilo tako. Ker stanujem na Stari Vrhniki, sem 27. junija nekaj pred drugo uro zjutraj zaslišal zaganjanje tankov in po nekaj minutah tudi premik in izpad 1. oklepnega bataljona JLA iz Vrhnike7. Hrumenje je bilo v tihi noci neznansko mocno in se je oddaljevalo. Obvestil sem Jožeta Žitka in zacela sva pozorno poslušati na vojaških frekvencah in 5..Vojaški.radar.JLA.dolgega.dosega.na.Ljubljanskem.vrhu.z.dosegom.od.400.do.500.km.6..Izjava.Boga.Žerjava.in.Franca.Trevna.avtorjema.prispevka....Kolona.JLA.je.bila.sestavljena.iz.poveljniškega.transporterja.BTR,.20.tankov.M-84,.11.BVP,.MKŠK.ter.treh.tovornjakov.TAM,.glej:.Remškar,.2007,.str..71. frekvencah Operativno-komunikacijskega centra milice, kaj se dogaja. Nekaj pozneje, ko so se tanki bližali Ljubljani, je na vojaški frekvenci te­kel naslednji pogovor: »Nailazio sam na prepreku, šta da radim?« Sledila je kratka tišina in nato povelje: »Idite napred!« Na frekvenci milice sva slišala, kako milicnik sporoca svojemu centru, da so mu tanki unicili povsem novo stoenko in osebni avto, ki ga je ustavil in postavil kot cestno zaporo – bari­kado tankom pri gostilni Gorjanc na Brezovici. Cestne zapore na Vrhniki in minska polja Isti dan, 27. junija zjutraj, so se postavljale cestne zapore na Vrhniki pri Slovenija avtu, ena teh se je pozneje premaknila, to je bil primestni avtobus – zglobnik Krpan, približno 150 metrov proti vojašnici, in druge pri bencin-ski crpalki pri izvozu z avtoceste ter v Sinji Gorici8. Ker za premik prve ovire proti vojašnici nisva vedela, sva pri Crnem orlu s katrco, kljub opozorilom vodje zapore Igorja Miklavcica, zapeljala na minsko polje protitankovskih min, a na sreco nisva nobene povozila. Vrnila sva se na križišce pri hotelu Mantova in se premaknila naprej proti cerkvi Sv. Lenarta v smeri Stare Vrh­nike in Velike Ligojne. Po približno 200 metrih sva na odcepu cest pri hiši »pri Torbarju« naletela na gruco ljudi in vojakov ter kapetana JLA, ki je tej enoti poveljeval. Vse to je bilo pri cestni zapori zglobnika Krpan, zato nama je bilo nemogoce nadaljevati pot proti Veliki Ligojni, kamor sva v prtljažniku peljala radijsko opremo in nacrte zvez. Obkolili so naju vojaki in vprašala sva jih, kako bi prišla do gostilne Povž, ki je 500 metrov naprej, ker sva žejna. Kapetan nama je odgovoril, da je to nemogoce in dodal: »I ja sam žedan. Možete da poletite preko barikade«. Previdno sva obrnila katrco in se nato po drugih poteh prek Borovnice in Podpeci, Notranjih Goric ter Loga prebila do enot v Ligojni in na Drenovem gricu. Šele takrat sva se vprašala, kaj bi se lahko zgodilo, ce bi bila v uniformi TO in bi naju pripadniki JLA pregledali in ugotovili, kaj prevažava v prtljažniku. Tanki proti Logatcu in letalski napad na Vrhniko 2. julija 1991 smo okoli poldneva po zvezah in prisluškovanju tankovski enoti v vojašnici na Vrhniki dobili obvestilo, da bodo tanki opravili premik proti Logatcu. Poveljnik vojašnice v Logatcu je namrec zaradi tega, ker so naše enote vojašnico obkolile in ker se cisterna za vodo ni vrnila, prosil za pomoc vojašnico na Vrhniki. Že zgodaj zjutraj in med dopoldnevom se je po povelju našega štaba zbralo za odcepom ceste na Zaplano na Cesarskem vrhu nekaj tovornih vozil za cestno zaporo, s katero bi onemogocili prodor tankov do Logatca. 8..Remškar,.2007,.str..73. Strmica Cesarski vrh dan po napadu na zaporo (foto arhiv: Veteran – leto XVI, št. 46, str. 23) Vsem enotam sva nekaj pred 14. uro sporocila, da se kolona tankov in transporterjev pripravlja za premik iz vrhniške vojašnice. Sama sva iz impro­vizirane delavnice iz Laz oskrbela naše enote z napolnjenimi akumulatorji za radijske postaje na obmocju Logatca ter za diverzantski in protidiverzantski vod pri cestni zapori na Cesarskem vrhu. Nekaj po 16. uri je sledil izpad 2. oklepnega bataljona JLA9 iz Vrhnike proti Logatcu. Ko so prispeli do cest­ne zapore na Cesarskem vrhu so unicili minirano zaporo, ki je zagorela, vendar je bila kolona zaradi okvare prvega tanka v koloni, ki je zapeljal na protitankovsko mino in zagorel, ter gorece cestne zapore onemogocena za nadaljnje napredovanje. Pred premikom tankov iz vojašnice na Vrhniki sta tega dne okoli 15. ure dve letali JLA MiG izvedli zracni napad na Vrhniko. Tudi tema letaloma sva prisluškovala. Zadeti sta bili bencinska crpalka na Vrhniki in cestna zapora ob njej. V tem napadu je bilo ranjenih nekaj ljudi, od teh eden težje10. Zanimiv je bil pogovor med poveljstvom in pilotoma, ki sva ga ujela po radioamaterski postaji. Tekel je približno takole: »Momci spremite se za napad, važno je, da obavite svoju zadacu, borite se za svoju domovinu i u bilo kojem slucaju vaše 9..Remškar,.2007,.str..90..Sestava.je.bila.20.tankov.M-84.in.10.bojnih.vozil.BVP.M-80A.10..Remškar,.2007,.str..89. 341 majke nece plakati za vama.« To je bilo pred napadom nekajkrat ponovlje-no. Po napadu pa: »Momci, dobro ste obavili svoj posao, odmah napustite državu Sloveniju.« To je bil konec pogovora in obe letali sta odleteli v smeri proti jugu. V 53. obmocnem štabu TO je bil obcasno moten tudi radijski promet. Tudi 2. julija je bila približno eno uro motena zveza med centrom zvez 53. obmocnega štaba in podrejenimi enotami; pozneje smo izvedeli, da je ta motnja prihajala iz radijskega retranslacijskega centra JLA11 na Strmici nad Zaplano, ki je bil v naši neposredni bližini. Ocitno so tudi oni prisluškovali našim zvezam. Odkritje spominskega obeležja in zahvala Za hrambo sredstev zvez v letih 1990 in 1991 je leta 2009 ZVVS na do­maco hišo na Ljubljanski cesti 43 v Borovnici postavila spominsko obeležje, Žitko je prejel tudi spominski znak Tajna skladišca 1990–1991. Govornik Jože Molk, poveljnik takratnega OŠTO Vrhnika in pozneje 53. obmocnega štaba TO Logatec, se je ob odkritju spominske plošce zahvalil Jožetu in njegovi družini ter poudaril, da je bilo zaupanje, dano Žitku, posredno tudi zaupanje njegovim sosedom in prijateljem – in vsi so ga upravicili. Pri tem je izpostavil, da je bil Žitko tudi sam vkljucen v 53. obmocni štab TO Logatec, v operativno skupino za vzdrževanje stalnih zvez med enotami TO, in prav njemu ter Leonu Marjanu Možini gre zahvala, da se zveza med enotami TO na Vrhniki in v Logatcu med osamosvojitveno vojno ni nikoli prekinila. Ob zakljucku opisanega v casu vojne 1991 To je najin prispevek, v katerem sva opisala svoje delo v vlogi organiza­torjev zvez in tehnicne pomoci na obmocju, ki sva ga pokrivala, s cimer sva prispevala svoj delež v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, na katero sva kot pripadnika TO tudi ponosna. Sva tudi prejemnika številnih priznanj. Oba sva upokojena in s statusom veterana vojne za Slovenijo. Opisala sva tudi dogodke, ki sva jim bila prici in niso bili nikjer objavljeni. Meniva, da je prav, da bodo bralci in predvsem mladi razumeli, kaj se je dogajalo v sicer kratki osamosvojitveni vojni leta 1991. Spomini sicer bledijo, dogodki pa so še vedno živi in je prav, da so zapisani. 11...Radijski.retranslacijski.center.JLA.Strmica.nad.Zaplano.je.bil.podrejen.poveljstvu.91..bataljona.ZOJU,.v.katerem.so.po.formaciji.bili:.ceta.za.upravljanje,.radarska.ceta.Ljubljanski.vrh,.radarski.vod.Oljska.gora,.radarski.vod.Savudrija.ter.enote.za.vzdrževanje..Glej:.Remškar,.2007,.str..34. Vezista TO na položaju 27. junija 1991 pri Brniku potem, ko je oklepna enota JLA iz Vrhnike prodrla do letališca (foto arhiv: Defensor) Viri: Remškar, Sanja, 2007. Obcina Vrhnika v casu vojne za Slovenijo (1991): diplomsko delo. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Rem-skar-Sanja.PDF.(5. december 2020). Mag. Boris Podvršnik UPRAVNE ZVEZE TER SLUŽBA ZA OPAZOVANJE IN OBVEŠCANJE NA KONJIŠKEM Uvod V prispevku po treh desetletjih od prelomnih dogodkov navajam spomine s podrocja upravnih zvez ter službe za opazovanje in obvešcanje takratnih obcin.1 Kot enotni podporni informacijski mehanizem procesov obrambne­ga odlocanja sta namrec »nerazdelno« povezana zagotavljala tako uspešne osamosvojitvene priprave kot koncno zmago v osamosvojitveni, (samo)ob­rambni vojni leta 1991, ki smo jo vojevali s takratno Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Ker govorimo o dejavnostih s podrocja t. i. civilne obrambe, o katerih je razmeroma malo znano in napisano, je izdaja zbornika toliko pomembnej­ša. Zgodovinska škoda bi bila, da prepustimo vlogo, napore in uspehe teh služb in njihovih pripadnikov pozabi, saj so enote in njihovi akterji v tem našem neponovljivem zgodovinskem obdobju odigrali izredno pomembno vlogo. S sprejemanjem, obdelavo in posredovanjem kljucnih (pravocasnih in zašcitenih) informacij so omogocali pristojnim organom uspešno usklaje­vanje in sprejemanje kakovostnih odlocitev, vkljucno z javnim obvešcanjem in alarmiranjem.2 Poleg tega pa gre za nezanemarljivo število sodelujocih. O njihovem številu natancni podatki verjetno niti niso zbrani oziroma niso javno pred­stavljeni. Zato se lahko opiramo le na oceno števila sodelujocih v enotah upravnih zvez v obcinah, pokrajinah in njihovih enotah ter med pripadniki republiškega Odreda za zveze3, govorimo o številki 3000 do 3350. Ce k 1...Takratne.družbenopoliticne.skupnosti.so.v.republikah.predstavljale.obcine.in.SRS..Za.to.obravnavo.v.to.kategorijo.uvršcamo.tudi.t..i..pokrajinske.odbore.kot.vojna.vodstva.sprva.šestih.in.pozneje.od.leta.1979.12.pokrajin.ter.mesta.Ljubljane..Prave.politicno-administrativne.drugostopenjske.pokrajine,.kot.druga.vmesna.raven.lokalne.samouprave,.žal.niso.bile.ustanovljene.. 2...O.zadnji.vojni.za.samostojno.Slovenijo.je.o.konkretnih.(operativnih).uspehih.civilnih.in.vojaških.oblasti,.posameznikov,.struktur,.enot.in.poveljstev.TO,.milice,.Manevrske.strukture.narodne.zašcite.in.drugih.seg­mentov.nacionalnega.varnostnega.ustroja,.veliko.napisano..Nasprotno.lahko.ugotavljamo.za.clanke.ali.spomine.s.to.tematiko,.ki.je.po.mojem.mnenju.glede.na.odigrano.vlogo.in.pomembnost.doslej.neupraviceno.zapostavljena..Zato.upam,.da.se.v.prihodnje.javno.oglasi.vec.sodelujocih,.ki.so.organizirano,.z.znanjem,.sposobnostmi.in.srcnostjo.ter.pogumom.zagotavljali.uspešno.delovanje.naše.oblasti.. 3 ...Ocena.števila.kadrov.upravnih.zvez.za.oktober.1990.je:.odred.za.zveze.=.350,.13.pokrajin.x.40.=.520,.62.obcin.x.40.=.2480. temu prištejemo še aktivirane v službi opazovanja in obvešcanja (brez dopol­nilnega opazovalnega omrežja) s po 25–35 osebami na obcino, to pomeni dodatno od 1500 do 2100 sodelujocih. Skupno število v casu osamosvo­jitvene vojne tako znaša 4500 do 5500 oseb, in to brez relejnih kurirskih zvez (ki v vojni niso bile aktivirane). Ta obseg je torej najmanj desetkrat vecji od sedanjega števila podobnih struktur našega obrambnega sistema. Vloga takratnih obcin na podrocju ljudske obrambe Po vdoru sil Varšavskega pakta oziroma t. i. vzhodnega bloka leta 1968 na Ceškoslovaško, kar je bil neke vrste zunanji dejavnik, in z decentraliza­cijo4 na notranjem podrocju v obdobju po Rankovicu, so se v Jugoslaviji lotili pomembnih sprememb. Zato so obrambni koncept na strateški ravni prenovili in zaceli graditi t. i. sistem splošnega ljudskega odpora (SLO), ki so ga v osemdesetih letih razširili še na podrocje notranje varnosti v sistem ljud­ske obrambe in družbene samozašcite (SLO in DS) na vseh ravneh družbe. To je pomenilo sistem »totalne obrambe« oziroma »obrambno-zašcitnega ježa«, katerega bodice bi bodle tako rekoc iz vseh struktur družbe, z ukrepi pasivnega upiranja, vse do aktivnih prvin vojaške obrambe znotraj zvezne vojske (JLA) in republiških vojaških struktur (TO). Slovenska posebnost je bila tudi organiziranje t. i. narodne zašcite (NZ) in gotovo tudi poskusi z mno-žicno izvidniško-obvešcevalno dejavnostjo, t. i. MIOD. Tako so na obcinskih ravneh zaceli (sprva) znotraj obcinskih oddelkov za ljudsko obrambo nastajati trije povezani (pod)sistemi. Prvega je predstavljala »vojaška teritorialna struktura« s prostorskimi enotami in partizanskimi odredi ter t. i. poveljstvi partizanskih enot v obcinah. Vse to so pozneje preimenovali v teritorialno obrambo z obcinskimi štabi in prostorskimi ter manevrskimi enotami teritorialne obrambe.5 Drugi in tretji podsistem je s spremembo ustave in zakonodaje predstavljalo oblikovanje službe opazovanja in obvešcanja ter upravnih zvez kot dejavnosti, ki so vkljucevale organiziranje služb in ustanavljanje rezervnih enot, med njimi so nekatere na podrocju službe za opazovanje in obvešcanje pozneje prerasle v stalno dejavnost. Drugi sklop je v obcinah predstavljal (pod)sistem opazovanja, obvešcan­ja in alarmiranja, ki je temeljil na obcinskih centrih za obvešcanje, vizualnih 4...Decentralizacijo.obrambe.je.prinesel.Zakon.o.ljudski.obrambi,.sprejet.11..februarja.1969. 5...Moj.oce.Boris.Podvršnik,.st..(1932-2019),.je.bil.komandir.(poveljnik).cete.v.bataljonu.Celjskega.partizan­skega.odreda.od.3..1..1969.do.leta.1975..Potem.pa.od.15..1..1976.razporejen.v.enote.pri.OŠTO.Slovenske.Konjice,.od.leta.1978.je.vodil.štab.TO.krajevne.skupnosti.Zrece.do.njegove.ukinitve.sredi.osemdesetih.let.prejšnjega.stoletja. opazovalnicah in dopolnilnem opazovalnem omrežju (elektrodistribucija, zdravstvo, gasilci, gozdarji, vodarji, PTT…) ter strelcih proti toci.6 Na Kon­jiškem smo organizirali obcinski center opazovanja in obvešcanja (OCO) z oznako C-1482. Upravne zveze in kriptozašcita družbenopoliticnih skupnosti (DPS), ki so jih sprva imenovali vojne zveze DPS, so predstavljale posebno avtonom-no komunikacijsko strukturo, kot živi »mehanizem« prenosa informacij ob izrednih razmerah, vecjih nesrecah in vojni, namenjene so bile vodstvom SRS, pokrajin in obcin ter službi opazovanja in obvešcanja. Struktura je bila organizirana po striktni zakonski dolocbi in nacelih, ki so veljala za teritorial-no obrambo, kar jo uvršca med vojaške sisteme ne glede na to, da so bili zanjo odgovorni upravni organi za obrambo ali pokrajinski odbori kot civilne obrambne institucije. V izrednih razmerah in vojnem stanju je bila zadolžena tudi za zagotavljanje komunikacij in kriptozašcito za službo opazovanja in obvešcanja. Želim pojasniti in poudariti, da so bile takratne obcine, v primerjavi z današnjimi, neke vrste dvoživke7. Kot (enotirni) upravno-teritorialni upravni sistemi so poleg tipicno lokalnih (obcinskih oz. komunalnih) zadev, ki jih opravljajo sedanje obcine, opravljali tudi prvostopenjske naloge s podroc­ja klasicne državne uprave (oblasti), kot so notranje zadeve in obramba. Dvojcek dejavnosti je tako zagotavljal upravne zveze (komunikacije) in t. i. službo opazovanja, obvešcanja in alarmiranja (tudi prebivalstva) tudi za naj­nižjo raven – za naloge vojnih vodstev in obrambno-zašcitnih sil takratnih slovenskih obcin. Za »civilni« obrambni del so bili pristojni obcinski upravni organi za ljudsko 6...Na.ravni.pokrajin.so.bili.poleg.republiškega.centra.za.obvešcanje.Ljubljani.s.1..januarjem.1987.ustanovljeni.pokrajinski.centri.za.obvešcanje,.ki.so.nastali.iz.jedra.mestnih.centrov.regijskih.središc..Regijski.center.za.obvešcanje.Celje.je.vodil.Josip.Zilinski,.pri.tem.pa.mu.je.pomagal,.vsaj.sprva,.referent.za.zveze.in.KZ.Macek. 7...Dodati.je.treba,.da.je.bil.tudi.znotraj.obcin.uveljavljen.dvotirni.sistem.upravljanja.s.t..i..izvršnimi.sveti,.ki.so.predstavljali.nekakšno.obcinsko.vlado.z.izvršilnimi.pooblastili.in.»obcinskimi.ministri«.za.posamezna.podrocja..Najvišji.predstavniški.organ.je.predstavlja.tridomna.skupšcina.obcine.(s.tremi.zbori:.krajevnih.skupnosti,.združenega.dela.in.družbenopoliticni).s.profesionalnim.predsednikom,.ki.je.bil.hkrati.predsednik.sveta.za.SLO.in.DS.kot.najvišjega.organa.za.podrocje.obrambe..Za.operativno.usklajevanje.vojnih.priprav.pa.je.bila.pri.izvršnih.svetih.praviloma.ustanovljena.tudi.obcinska.koordinacija,.podobno.kot.na.ravni.države. obrambo (UOLO)8, za vojaški del pa štabi in enote teritorialne obrambe. Ti so kot druga komponenta oboroženih sil z ožjo stalno sestavo in rezervnimi obvezniki ter enotami delovali v vsaki obcini. Zanimivo je, da je bila služba opazovanja in obvešcanja klasificirana kot civilna služba (klasifikacija C in štiri mestna številcna oznaka), enote za zveze pa kot sistem, ki je temeljil na podlagi zakonodaje, ki je veljala za teritorialno obrambo (razporejanje, organiziranje, delovanje, opremljanje, uniformiranje, oboroževanje, usposabljanje – klasifikacijska oznaka LO in štirimestna številcna enoznacna šifra vsake posamezne enote. Obcinski upravni organi za obrambo so poleg vodje in administrativnih uslužbencev predstavljali strokovni delavci oz. profesionalci, ki so pokrivali temeljna podrocja organizacijsko-mobilizacijskih zadev, vkljucno z voden­jem evidenc in razporejanjem civilnih in vojaških obveznikov (referenti za nabor), za civilno zašcito (zašcito in reševanje), uslužbenci za t. i. civilni družbenogospodarski sistem ter referenti za zveze in službo opazovanja, obvešcanja in alarmiranja (v manjših obcinah, v vecjih, t. i. 13 mestnih obci­nah pa sta bila referata locena).9 Organiziranost upravnih zvez in službe opazovanja, obvešcanja in alarmiranja Služba upravnih zvez in služba opazovanja, obvešcanja in alarmiranja sta bili organizirani na treh (vertikalno in horizontalno) povezanih ravneh: re-publiški, pokrajinski(h) in obcinski(h). S tem smo zagotavljali poleg (kaskad­nega) prenosa sporocil, ukrepov (za pripravljenost) in drugih informacij ter odlocitev tudi mrežno povezovanje, t. i. zveze sodelovanja kot informacij-sko-komunikacijski mehanizem odlocanja oblastnih organov za izredne raz­ 8...Sprva.kot.t..i..obcinski.vojni.odseki,.v.vmesnem.obdobju.oddelki,.pozneje.pa.so.nekatere.obcine.posne­male.državno.raven.in.so.uvedle.namesto.oddelkov.in.njihovih.vodij.sekretariate.in.sekretarje..To.je.bila.po.mojem.mnenju.stvar.prestižne.narave,.saj.je.naziv.sekretar.v.javnosti.bolje.zvenel.kot.vodja.oddelka..Odvisno.od.organiziranosti.posamezne.obcine.torej..Tako.je.prihajalo.do.absurdov,.da.so.nekatere.velike.mestne.obcine.imele.oblikovane.precej.številcne.oddelke,.nekatere.najmanjše.pa.sekretariate..Ponekod.so.bili.upravni.organi.v.obcinah.pred.osamosvojitvijo.celo.združeni.z.resorjem.notranjih.zadev..Bili.pa.so.celo.primeri,.ko.so.bili.sicer.samostojni,.v.izvršnem.svetu.obcine.pa.jih.je.pokrival.samo.en.clan..V.starem.žargonu.smo.jih.pogovorno.imenovali.tudi.vojni.odseki..V.vecjih.obcinah.so.bili.lahko.celo.notranje.struk­turirani.na.oddelke,.referate.… 9...Del.nalog.UOLO.je.bil.civilne.narave,.kot.sta.zašcita.in.reševanje..Naborni.referat.pa.je.predstavljal.že.podaljšano.roko.JLA,.podobno.kot.vojaške.evidence,.razporejanje.kadra.in.mobilizacija.za.potrebe.vojnih.enot,.ki.je.operativno.deloval.s.pomocjo.rezervnih.mobilizacijskih.inštruktorjev.in.kurirjev..Vojaške.evidence.in.razporejanje.kadra.je.bilo.sicer.centralno,.ne.samo.za.JLA,.temvec.za.celotno.vojaško.strukturo,.milico,.narodno.zašcito.in.civilno.zašcito.. mere in vojno v takratnih DPS. Obcinska raven je pomenila osnovno (zacet-no) raven. Vmesno raven je bila t. i. pokrajinska. Ta je ob tem, da nismo imeli usta­novljenih »pravih« upravno-politicnih pokrajin, opravljala nalogo vojnega vodenja na vmesni ravni med obcino in SRS. Obcina Slovenske Konjice se je skupaj s petnajstimi drugimi obcinami po letu 1975 povezala v t. i. Zahodnoštajersko (obrambno, vojaško) pokrajino s sedežem v Celju. Kot vojno vodstvo pokrajine je bil institucionaliziran Pokrajinski odbor za Za­hodnoštajersko.10 Obseg pokrajine se je v zacetku osemdesetih let zman­jšal, ker sta se na nekdanjem obmocju oblikovali še Koroška in Zasavska pokrajina. Stalno službo na pokrajinskem odboru v Celju je vodil sekretar Vlado Gorjup, pozneje ga je zamenjal Vili Petek, ki je to delo opravljal vse do nji­hovega razformiranja leta 1990.11 Stane Kužnik je bil zaposlen za podrocje obrambnega nacrtovanja, za mobilizacijo in zveze je bil poklicno zadolžen Janez Oman, poveljnik voda zvez12 pa je bil inž. Dani Knez. V vojni je bilo pred­videno, da je enota oblikovala pokrajinski center zvez za zagotavljanje zvez (vodenja in sodelovanja) in kriptozašcite vojnega pokrajinskega vodstva13. Usklajevanje pokrajinske službe za opazovanje in obvešcanje pa je bilo naloga Pokrajinskega centra za obvešcanje Celje, ki je mirnodobno zaživel po 1. januarju 1987, vodil pa ga je Josip Zilinski. Na ravni SRS je znotraj Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO) obe podrocji precej casa upravljal (republiški podsekretar) Ivo Primc. Za Republiški center za obvešcanje (RCO) je bil zadolžen Tine 10...Pokrajinski.odbor.(PO).Zahodnoštajerske.pokrajine.je.od.1972.do.leta.1980.vodil.Lojze.Libnik,.v.vmesnem.obdobju.predsednik.Franjo.Korun.in.zadnje.obdobje.Jože.Stanic..PO.je.je.bil.strukturiran.na.poverjeništva:.za.obrambo,.gospodarstvo,.zdravstvo,.preskrbo,.kmetijstvo,.šolstvo.in.socialo.…,.ki.so.jih.vodili.pover­jeniki..Vir:.Janez.Oman,.telefonski.pogovor.z.avtorjem.26..1..2021.. 11...Janez.Oman.se.spominja,.da.je.Petek.poleg.mornariške.vojaške.akademije.v.Splitu.dokoncal.tudi.ekonom­ijo.. 12. ..Šlo.je.za.identicno.formacijo,.kot.je.to.veljalo.za.obcine..Vod.je.imel.v.sestavi.poveljstvo,.dva.oddelka.radijskih.zvez.(HF-KV.in.VHF-UKV),.oddelek.kriptozašcite,.oddelek.žicnih.zvez.in.oddelek.kurirskih.zvez..Formacija.se.je.gibala.okrog.40.vojaških.obveznikov,.z.10.%.rezervo.pa.je.lahko.dosegala.do.45.obveznikov..Vsaka.takšna.vojaška.enota.za.zveze.in.informacijsko.podporo.formira.odvisno.od.razmer.enega.ali.vec.stacionarnih.ali.mobilnih,.zacasnih.ali.trajnih.centrov.zvez,.bodisi,.da.gre.za.organiziranje.za.potrebe.celote.bodisi.dela.razlicnih.(združenih.ali.razdruženih).poveljstev. 13...Sistem.zvez.v.pokrajini.je.bil.brezhibno.organiziran,.tako.je.tudi.deloval..Zato.so.v.pokrajino.radi.prihajali. v.nadzor. predstavniki.RSLO..Najmanj.enkrat.na.leto.smo.organizirali.tudi.skupne.vaje,.pri.cemer.smo. v. zadnjem.obdobju.najvec.uporabljali.radioteleprintersko.delo.na.podrocju.okrog.80.MHz,.z.uporabo.simetricnega.šifriranja/dešifriranja.po.metodi.Š-7.s.pomocjo.binarnega.seštevalnika.po.modulu.2.v.TG-41..Poleg.tega.se.je.proti.koncu.osemdesetih.uveljavil.tudi.digitalni.sistem.s.pomocjo.kriptirne.naprave.KPU-21. Nacrt samosklica enote za zveze leta 1991 (arhiv: Boris Podvršnik) 349 Brajnik, za kriptozašcito sprva Matija Pecenik, pozneje pa Janez Škufca, za relejne kurirske zveze Stane Vadnal ter obrambno nacrtovanje zvez Viktor Ostanek. V centru za obrambno usposabljanje Poljce je ta sektor upravljal mag. Vitomir Pretnar. Primer takratne Obcine Slovenske Konjice V nadaljevanju opisujem zadeve v takratni »veliki« Obcini Slovenske Konji­ce14. Opis se nanaša na razvojno-organizacijske, operativne, kadrovske, ucne, materialno-tehnicne, financne, nacrtovalske in druge vidike. Leta 1968 je Gvido Hauptman, dolgoletni vodja vojnega odseka, z name-nom ustanovitve enot za zveze in službe OJOA sklical jedro rezervnih vojaških obveznikov, ki so vojaški rok služili kot vezisti15. Prvi komandir enote, ki so jo pogovorno imenovali kar obcinski center zvez, je postal Zrecan Mirko Klemen16, v enoti pa so sodelovali nekdanji vojaški telegrafisti, telefonisti, teleprinteristi in kurirji17. V zacetnem obdobju je jedro sestavljala pešcica zagnanih radioamaterjev iz radioklubov YU3DXU Slovenske Konjice in YU3DBQ Zrece, ki so »zrasli« iz potrebe po vojaškem kondiciranju rezervnih telegrafistov in hkrati iz njihove resnicne predanosti, srcnosti in zagretosti, na cemer je temeljila njihova motivacija. Temu jedru so se pozneje pridružili drugi mlajši kadri. Kot profesionalec, zaposlen v vojnem odseku, je za zveze in enoto zvez v zacetnem obdobju skrbel Tone Arnuš, po njegovi smrti pa vodja oddelka za ljudsko obrambo Gvido Hauptman s pomocjo referentov za druga podrocja, in sicer vse do 1. septembra 1985, ko so za ta podrocja zadolžili avtorja prispevka. 14 Obcina se je po reformi lokalne samouprave leta 1995 razdelila na tri obcine: Slovenske Konjice, Vitanje in Zrece. 15...Povzeto.po.pripovedovanju.prvega.poveljnika.Mirka.Klemna.in.pisnem.zapisu.Jožeta.Onica,.poveljnika.1..oddelka.radijskih.zvez.od.ustanovitve.enote.do.njenega.razformiranja.po.osamosvojitvi..Dodajam,.da.je.po.Hauptmanovem.odhodu.v.pokoj.nekaj.casa.oddelek.zacasno.vodil.Franc.Omerzu,.referent.za.vojaške.evidence.in.mobilizacijo.(organizacijsko-mobilizacijske.zadeve),.pozneje.pa.je.postal.vodja.Janko.Kovac,.nekdanji.predsednik.Izvršnega.sveta.Skupšcine.obcine..Za.t..i..sistem.priprav.družbenogospodarskega.sistema.je.bil.odgovoren.Vinko.Bauman,.za.nabor.Maks.Rakovnik,.za.civilno.zašcito.Slavko.Pacnik,.za.administracijo.pa.Milena.Šajtegl. 16...Mirko.Klemen.je.22.let.vodil.tudi.zreško.krajevno.skupnost,.kar.je.bil.cas.njenega.najhitrejšega.razvoja..Bil.je.dolgoletni.direktor.Uniorjevega.vzdrževanja.in.predsednik.radiokluba.YU3DBQ.Zrece..V.obdobju.dveh.dveletnih.mandatov.tudi.podpredsednik.Skupšcine.Obcine.Slovenske.Konjice..Imenovan.je.za.castnega.obcana.Obcine.Zrece. 17 ...To.so.bili:.Jože.Onic,.Mihael.Vuherer,.Štefan.Verdnik,.Slavko.Pecovnik.ter.Oto.Bauman.in.Jože.Lepšina.(kot.šifrerja),.Rudi.Bajda.in.Viktor.Žabot..Jože.Onic.je.dolgoletni.radioamater,.ki.še.zdaj.zelo.uspešno.tekmuje.v.veteranski.kategoriji.ARG..Je.tudi.dolgoletni.in.aktualni.predsednik.radiokluba.S59DXU.Slovenske.Konjice. Po pripovedovanju prvih sodelujocih funkcije in dejavnosti oziroma dolžnosti v zacetnem obdobju znotraj obeh služb niso bile strogo locene, ceprav sta bila vodji imenovana posebej. To je bila posledica prepletenosti obeh podrocij, saj je bila dolžnost enote za zveze zagotavljati vse temeljne zveze tudi za službo opazovanja in obvešcanja, razen morda za obe ekipi vizualnih opazovalnic, ki sta bili opremljeni z radijskimi sredstvi in drugo opremo ter tako kadrovsko in materialno »avtonomni«. Preglednica 1: Pregled oborožitve in streliva v Sekretariatu za obrambo Obcine Slovenske Konjice 3. julija 1990 I. Orožje Vrsta Kaliber (mm) Kosov puškomitraljez M72 7,62 (7,62 x 39) 10 avtomatska puška M 70 B1 7,62 (7,62 x 39) 20 avtomatska puška M 70 AB2 7,62 (7,62 x 39) 75 brzostrelka MP 38 in 40 9 (9 Para) 11 avtomatska pištola M 84 7,65 (32ACP) 30 puška M 48A 7,9 (8 x 57 IS) 42 ostrostrelna puška M 76 7,9 (8 x 57 IS) 2 pištola M57 in M70 7,62 (TT) in 7,65 150 pištola M 83/87 9 (357 Magnum) 1 brzostrelka MGV 176 5,6 (22LR) 2 pištola Drulov 5,6 (22LR) 2 Skupaj: 345 II. Strelivo Vrsta Zaboji Kol. v zaboju Skupaj naboj 7,62 M 67 za AP in PM 50 1260 63.000 naboj 7,62 M 67 za AP in PM 8 1120 8960 naboj 7,62 (TT) za m 57 8 3150 25.200 naboj 7,65 za M 70 in M 84 4 4000 16.000 naboj 7,9 za M 76 1 900 1800 naboj 7,9 za m 48 A 2 1200 7200 naboj 9 Para za MP 38 in 40 1 2000 4500 naboj 22 LR 2000 naboj 357 Magnum 350 Vsega: 74 129.010 Vir: Primopredajni zapisnik, z dne 3. julija 1990 (arhiv: Boris Podvršnik). Enota pa je v tehnicnem in manipulativnem smislu zagotavljala tudi zveze sodelovanja, pri cemer smo poseben poudarek namenjali vsem vrstam komu­nikacij s CZ in z OŠTO, za kar smo zagotavljali tudi glavno kriptozašcito po obeh smereh OŠTO–PŠTO, prek pokrajinske enote ali po obeh smereh z Ljubljano. Od jeseni leta 1985 je konjiškemu vodu za zveze in kriptozašcito (enoti LO-7729) poveljeval rezervni porocnik (pozneje stotnik) Drago Rasperger.18 Pokazatelji opremljenosti so preglednice, navedene v nadaljevanju. Pri­kazujejo sicer stanje iz obdobja vojne za samostojno Slovenijo, vendar so zelo zgovorni. Preglednica 2: Pregled sredstev za zveze v enoti Obcine Slovenske Kon­jice 3. julija 1990 Mobilni center zvez - terensko vozilo za zveze UAZ-469B I. Radijske zveze Vrsta postaje - sredstva Frekv. obseg Število RN Iret PRC-738 (450X) UHF 1 RN Iret PRC-45019 UHF 5 Iskra TR-40LO (stacionarna) UHF 3 Iskra TR-40LO (mobilna) UHF 9 Iskra PTR-100 (prenosna) UHF 10 Yaesu FT-225 RD UHF 1 Iskra RT-20-TC6 UHF 2 RUP-20 UHF 1 RN RIZ MRS-480/8 (stacionarna) 22 RN RIZ MRS-centralna SI 400 UHF 1 RN MRS 480-mobilna UHF 5 RN Iskra RT-10-12ID (stacionarna) UHF 1 RN Iskra RT-10-12ID (mobilna) UHF 2 Atlas-350XL VHF 2 Kenwood TS-811 VHF 1 Iret PRC-247 VHF 1 radijski sprejemnik FRG-7000 1 18...Drago.Rasperger.je.bil.kot.elektrotehnik.dolga.leta.zaposlen.v.Konusovem.elektro.vzdrževanju.kot.specia­list.za.elektroniko.in.informatiko,.pozneje.pa.je.deloval.v.svojem.podjetju..Drago.je.bil.gojenec.ŠRO,.smeri.zveze..Bil.je.tudi.pobudnik.in.organizator.prvega.srecanja.nekdanjih.pripadnikov.enote.v.Konjiški.vasi.22..maja.2004. 19..3.v.centru.in.2.pri.strelcih.na.terenu. teleprinter TX-200 1 RTP Modem UP-1 1 pager PP-400 8 Skupaj: 78 II. Žicne zveze teleprinter ETX-35 ESY 1 garnitura ISICOM PLUS 12 interfonska centrala Ring Master 1 interfon Ring Master 24 telefon ATA-86 7 telefon ATA-31 7 telefon ETA-900 1 telefonska centrala PTC-10 4 telefon PIT M-63 56 navijalnik ML, dvojni 2 navijalnik, enojni 5 kolut DB-3A z žico PTK 10 kabel PK ŽP 12/50 4 telefonska omarica PKON-10 2 Skupaj: 137 Vir: Primopredajni zapisnik z dne 3. julij 1990 (arhiv: Boris Podvršnik). Relejne kurirske zveze Štafeta kot pomemben del upravnih zvez Poseben »unikatni« segment sistema upravnih zvez in kriptozašcite v SRS so predstavljale relejne kurirske zveze Štafeta. Te zveze so bile na podlagi izkušenj s podobnim sistemom mreže kurirskih postaj z oznako TV iz druge svetovne vojne organizirane enotno za vse ozemlje Slovenije. Na obmocju obcine so bile za vojno delovanje organizirane tri kurirske postaje s 27 vojaškimi obvezniki, oznak LO-7729/ZŠ-18 (4022), LO-7729/ ZŠ-19 (4023) in LO-7729/ZŠ-20 (4024).20 Sprva so bil vojaški obvezniki oboroženi s trofejnim orožjem21. 20...Spominjam.se,.da.je.eni.kurirski.postaji.(KP).poveljeval.gozdar.in.lovec.Boris.Planinc,.drugi.gozdar.Srecko.Bornšek. 21 ...Prvotno.oborožitev.11.trofejnih.nemških.brzostrelk.MP-38.in.16.pušk.M-98.sva.s.skladišcnikom.na.OŠTO.Slovenske.Konjice.Francijem.Kodricem.pozneje.zamenjala.z.novejšimi,.še.neuporabljenimi.in.konzervira­nimi.repetirkami.Mauserjevega.tipa.CZ.iz.Kragujevca.M-48A. Preglednica 3: Pregled sredstev in dokumentov kriptozašcite za Obcino Slovenske Konjice, 28. junija 1990 I. Sredstva kriptozašcite Vrsta Kolicina naprava TG-41 1 naprava KPU-21 1 teleprinter Siemens TX-100 1 II. Dokumenti kriptozašcite Vrsta Redna uporaba Kremen Sutjeska Skupaj: šifre Š-1B 1 1 šifre Š-1Ab 1 1 1 3 šifre Š-1Ba 11 8 12 31 šifre Š-1Bb 7 4 7 18 šifre Š-21-S-1 1 1 šifre Š-21-1-U/1 2 2 Vsega : 23 13 36 72 Navodila, predpisi in drugi dokumenti KZ 16 16 Vir: Primopredajni zapisnik z dne 3. julij 1990 (arhiv: Boris Podvršnik). Nacrt delovanja je temeljil na podlagi iz leta 1978, s poznejšimi veckratnimi posodobitvami, nazadnje leta 1989, ko smo na novo usklajevali kurirske javke.22 Na ravni SRS je bilo oblikovano poveljstvo RKZ, na nižji pa sektorska poveljstva (SP). Sektorskemu poveljstvu naše pokrajine je bilo podrejenih 18 kurirskih po­staj. V vojni za Slovenijo sistem ni bil aktiviran, ker za to na sreco ni bilo potrebe. Sistem opazovanja, obvešcanja in alarmiranja Glede na nosilce aktivnosti se je sistem opazovanja, obvešcanja in alar­miranja razvejal v dva locena specializirana dela. Prvi je bil opazovanje in 22...Kurirske.javke.(KJ).na.Konjiškem.so.bile:.1:.KJ.v.Loški.gori,.Bukova.gora,.kota.863,.pri.kmetu.Podgrajšku,.po.domace.Pacniku;.2.KJ.v.Špitalicu,.Stare.Slemene.20,.pri.kmetu.Mirku.Slemenšku;.3.KJ.v.Jerneju,.Licenca.6,.pri.kmetu.Raku,.pod.Bezgetovo.kapelo;.4.KJ.v.Bukovljah.26,.na.Stranicah,.pri.kmetu.Tisnikarju;.5.KJ.v.Vitanju,.pri.kmetu.Pungartniku,.Stenica.38;.6.KJ.v.Spodnjem.Dolicu,.pri.kmetu.Žovsu,.po.domace.Špeglu,.Sp..Dolic.39;.7.KJ.je.bila.sistemska.javka.za.vkljucevanje,.pri.kmetu.Pušniku.na.Planini.na.Pohorju. obvešcanje v oboroženih silah in drugi v družbenopoliticnih skupnostih – državi, republikah in obcinah.23 V obcinah je bila najnižja raven, ki je v celoto povezovala vse elemente službe opa­zovanja in obvešcanja ter dopolnilno opazovalno omrežje. Pri tem je center za obveš-canje s pomocjo enote za zveze zagotavljal in omogocal ne samo obvešcanje vojnih vodstev in civilno-obrambnih sil, ampak tudi obvešcanje in pravocasno alarmiranje prebivalstva.24. Namen je bil ob razglašenih t. i. izrednih razmerah ali vojni in ob vecjih naravnih nesrecah ali katastrofah zagotavljati prenos vseh ukazov, odredb, sporocil in ukrepov za pripravljenost ter mobilizacijo. To bi lahko opisali tudi kot živcni sistem ali center oziroma informacijski center, namenjen predvsem za operativno zbiranje, obdelovanje (analiziranje) in posredovanje informacij, zanimivih za vodstva DPS, kot živi procesor s zunanjimi enotami in spomini. Službo za opazovanje in obvešcanje so povezovali centri za opazovanje in obvešcanje (vseh treh ravni), vizualne opazovalnice (VOP), enote za alarmiranje, vanjo pa so bili vkljuceni tudi strelci proti toci.25 Obcinski center za obvešcanje (OCO) je vodil nacelnik, ki je imel na­mestnika. Center so sestavljali: - ekipa za spremljanje zemeljske situacije (vodja, trije operativci, trije zapi­ sovalci in rezerva), - ekipa za spremljanje zracne situacije (vodja, trije operativci, trije zapiso­valci in rezerva), - racunsko-analitska skupina za spremljanje JKB-situacije, kot racunsko- -analiticni organ (vodja in trije analitiki), - skupina za vzdrževanje in oskrbo (vodja in trije obvezniki), - vizualne opazovalnice z opremo za spremljanje predvsem zemeljske in JKB-si­ tuacije (jedrsko-kemicno-biološke) ter javljanja zracne situacije v coni opticne vidljivosti. Ta elementa sta bila naceloma samostojna znotraj službe, vendar smo v naši obcini zaradi racionalnosti oba podredili nacelniku OCO.26 23...Sistem.so.v.oboroženih.silah.SFRJ.sestavljali:.ZOJIN.–.zracno.opazovanje,.javljanje.in.usmerjanje;.OSOJ.–.obalne.službe.opazovanja.in.obvešcanja,.ZOJ.–.zracno.opazovanje.in.obvešcanje.in.MOJ.–.minsko.opazovanje.in.obvešcanje. 24...Na.ravni.SRS.so.bili.ustanovljeni.Republiški.center.za.obvešcanje,.ki.je.v.osemdesetih.letih.prevzemal.tudi.dejavnosti.mirnodobnega.centra,.pokrajinski.(regijski).centri.za.obvešcanje,.ki.so.mirnodobno.delo.zaceli.po.1..januarja.1987,.in.obcinski.centri.za.obvešcanje,.ki.so.bili.predvideni.samo.za.delo.v.izrednih.razmerah,.nara­vnih.nesrecah.in.vojni..Dopolnilno.opazovalno.omrežje.pa.so.predstavljali:.hidrometeorološka.služba,.zdravstvo,.veterinarska.služba,.gasilstvo,.vodnogospodarski.subjekti,.elektrogospodarstvo,.v.društva.organizirani.planinci,.radioamaterji.in.podobni,.organi.za.notranje.zadeve.ter.lovci..Uvedena.je.bila.tudi.enotna.telefonska.številka.985. 25...V.nekaterih.vecjih.obcinah.je.bil.imenovan.nacelnik.službe,.v.manjših.pa.je.ta.funkcija.v.praksi.združena.z.nacelnikom.centra. 26...Tudi.enote.za.alarmiranje.so.bile.nacelno.samostojne.znotraj.službe.OO,.vendar.smo.tudi.njih.v.Konjicah.funkcionalno.podredili.nacelniku.OCO,.v.resnici.pa.so.predstavljale.ožje.triclanske.ekipe.naših.gasilskih.društev.v.krajevnih.skupnostih.in.najvecjih.delovnih.organizacijah,.vendar.jih.kot.»formacijo«.v.OCO.nismo.prištevali. Sredi osemdesetih let, ko je zaživel sistem obrambe proti toci, smo na Konjiškem aktivirali štiri strelna mesta in strelce, in sicer v Suhadolu, Goren-ju, Vitanju in Zecah, vendar sta najdalj delovala strelca Arih in Bobik s prve in zadnje lokacije. Strelci so bili navezani na enotni sistem meteorološkega obvešcanja, ki je je temeljil na radarskem sistemu Lisca, s takrat sodobnimi radijskimi postajami PRC 450, ki so delovale na UHF (UKV) obsegu (78-88 MHz, 400 kanalov). S temi postajami sta bili opremljeni tudi obe vizualni opazovalnici OCO ter naš mobilni center zvez v vozilu UAZ 469.27 Promet v obcinskem radijskem omrežju na tem frekvencnem obsegu je potekal v cistem neposrednem (t. i. urgentnem, cistem simpleksnem-S) delu. Pokrajinsko raven je predstavljal t. i. izpostavljeni simpleks, kar je zago­tavljala izpostavljena radijska postaja, ki je bila bodisi linkovsko povezana (400 MHz, 70 cm) bodisi žicno s Pokrajinskim centrom za obvešcanje (pri nas Celje), kar je zagotavljalo tudi povezanost s protitocnimi strelci oziroma VOP, ce je deloval ves sistem. Krovni sistem tega frekvencnega obmocja je predstavljalo enotno radijsko omrežje republike, ki so ga pokrivali repetitorji na Bocu, Mrzlici, Trdinovem vrhu, Slavniku, Sivki in Krvavcu, s cimer so omogocali t. i. semidupleksni na-cin dela, v katerem sta sprejemna in oddajna frekvenca loceni.28 To omrežje je s frekvencno modulacijo zagotavljajo povezovanje takratnih DPS, CZ, TO in civilne obrambe. Omogocalo pa je tudi radioteleprintersko delo in pove­zovanje mobilnih postaj. Skupine za spremljanje zracne situacije, ki smo jih pogovorno imenovali planšetisti, so na planšeti spremljale situacijo v zraku in glede na nevarnost ter bližino letal skladno z dogovorjenim mrežnim kodiranjem dajale signal skupini za alarmiranje, kar smo spremljali na »kratkovalovnem valu obvešcanje« na frekvenci 3,950 MHz in s pomocjo neposredne žicne linije iz vojaškega centra ZOJU na Vrhniki. To je bilo mogoce s sprejemniki FRG-7000 ali vojaškimi RN-2M ali kratkovalovni postajami Atlas-350XL ali drugimi, kar je seveda tvorilo prvi in temeljni steber javljanja zracnih nevarnosti, ki sta ga dopolnjevali omrežje vizualnih opazovalnic in dopolnilno opazovalno omrežje, navezano z drugimi radijskimi omrežji. Obcinsko radijsko omrežje je vkljucevalo zveze z vsemi 22 krajevnimi skupnostmi, CZ, OŠTO in mobilnimi postajami v avtomobilih ter mobilnem 27 ...Sprva.smo.za.komunikacije.VOP–OCO.in.tudi.povezovanje.z.OŠTO.Slovenske.Konjice.uporabljali.radijske.postaje.RT-20-TC.6.na.6.kanalih,.ki.so.bile.z.ustrezno.nastavitvijo.na.postaji.RUP-20.kompatibilne. 28...Za.vojne.razmere,.ker.bi.bili.repetitorji.verjetno.uniceni.v.pravi.fazi,.je.predstavljal.rezervni.sistem.retrans­lacije.s.frekvencami.od.30.do.90.MHz..Razlika.v.primerjavi.z.repetitorskim.nacinom.je.samo.v.tem,.da.se.pri.retranslaciji.ne.uporablja.frekvencni.zamik.sprejemnega.in.oddajnega.signala.. Nacrt samosklica službe opazovanja, obvešcanja in alarmiranja v Obcini Slovenske Konjice leta 1991 (arhiv: Boris Podvršnik) 357 Shema delovanja in ekspedita notranjih kurirskih zvez obcine iz leta 1990 (arhiv: Boris Podvršnik) centru zvez UAZ-469, valovne dolžine osem metrov (40,7–42,2 MHz), v katerem so bili naši obcini dodeljeni štirje kanali, na katerih smo uporabljali postaje RIZ MRS-480. Za prvega nacelnika OCO Slovenske Konjice (C-1482) je bil imenovan rezervni podcastnik Štefan Verdnik. Po letu 1985 pa je njegovo delo kot vodja službe nadaljeval rezervni castnik Vlado Korošec, kot mlad perspekti­ven elektro inženir in castnik smeri zvez, obenem pilot Aerokluba Slovenske Konjice. Pred osamosvojitveno vojno se je enota povecala na 32 dobro izurjenih obveznikov. Naloge enote za zveze v sistemu opazovanja in obvešcanja so predstavljale predvsem zagotavljanje vseh vrst avtonomnih (kurirskih, žicnih, telefonskih in teleprinterskih), radijskih HF- (KV) in VHF-UKV-zvez (radio ali radioteleprinterskih) ter kriptozašcito najpomembnejših tajnih informacij, sporocil oziroma odlocitev. Sticna tocka predstavljenega so bile komunikacije, prek katerih je enota za zveze s tehniko in kadrom zagotavljala kljucno podporo službi opazovanja in obvešcanja, še posebno pa obcinskemu vojnemu vodstvu, upravnemu organu za obrambo, civilni zašciti, službi opazovanja in obvešcanja, krajev­nim skupnostim, sistemu narodne zašcite oziroma vsem najpomembnejšim akterjem znotraj obcine, razen milici, ki je imela svoj popolnoma locen in neodvisen sistem. Kdaj sem se prvic poklicno srecal s podrocjem V prvi polovici osemdesetih letih se je v Sloveniji ob obiskih Glavne in-špekcije ljudske obrambe pokazalo, da razvoj teh služb znotraj takratnih upravnih organov za obrambo ne tece skladno s pricakovanji. 29 Zaradi tega so obcinam, ki na teh delovnih mestih še niso zaposlile kadra, to preprosto naložili. To je bil hkrati cas tehnoloških preskokov, pospešene digitalizacije in informatizacije, kar je s prvimi mikroprocesorji in racunalniki omogocilo blis­kovit razvoj komunikacij. S tem sta obe dejavnosti na pomenu še pridobi­vali. V takratnih obcinah pa kot t. i. nova podrocja (še) niso imela resnejše tradicije. Ko se mi je kot mlademu elektrotehniku in radioamaterju, opremljenemu z nekaj temeljnega vojaškega, elektrotehniškega in radioamaterskega znanja, 29...V.zacetku.leta.1987.je.inšpekcija.GINO.obiskala.obcini.Koper.in.Sežano,.junija.je.obiskala.Vzhodnoštajersko.pokrajino.in.Maribor..Govorilo.se.je,.da.je.bil.rezultat.v.Kopru.in.Bujah.porazen,.Sežana.pa.da.je.dobila.solidno.oceno.4..Ormož.je.bil.negativno.ocenjen,.saj.še.sploh.ni.imel.referenta..Leta.1987.se.je.intenziviral.tudi.nadzor.republiških.inšpektorjev. S poveljnikom voda za zveze na Skomarju leta 1987 (foto arhiv: Boris Podvršnik) kaljenega s prvimi izkušnjami iz rezervne sestave teritorialne obrambe, ponu­dila priložnost zaposlitve na tem resorju v obcini, sem jo navdušeno zagrabil s polnimi pljuci in precejšnjim elanom, saj je bilo podrocje izredno zanimivo in je kar samo ponujalo precej izzivov z vseh vidikov. Obe enoti sta bili ob prevzemu popolnjeni s kadrom polovicno ali še manj (enota za zveze je štela takrat 17 pripadnikov). Nic bolje pa ni bilo tudi s sredstvi zvez in intendantsko opremo, razen z oborožitvijo in strelivom, cesar je bilo na voljo dovolj, ceprav smo nekatere oborožitvene sisteme pozneje še tudi kupili. Najbolj porazno pa je bilo stanje na podrocju ob-rambnega nacrtovanja, saj smo bili tako rekoc brez nacrtov, razen temeljnih dokumentov pripravljenosti, specialne kriptozašcite in dokumentov omrežij in posameznih radijskih postaj, ki so jih za delo pripravili na višjih ravneh. Vneto smo se najprej lotili izbire in usposabljanja, pomlajevanja ter urjen­ja kadra, sistematicnega nacrtovanja oziroma izdelave ocen ter potrebnih dokumentov za izvedbo ukrepov za pripravljenost, delo v izrednih razmerah in vojni. Pa ne le za obe enoti in vse sisteme ter omrežja, za vse sodelujoce uporabnike in zveze sodelovanja smo v razmeroma kratkem obdobju pripra­vili, natisnili in razdelili tudi ustrezne izvlecke glede na namen, za katerega Na usposabljanju voda za zveze na Skomarju leta 1987 smo delovali kot prava vojaška formacija. (foto arhiv: Boris Podvršnik) smo jih posebej usposabljali, vkljucno z uigravanjem ekip skupaj z vojnim obcinskim vodstvom. Na kljucnih mestih poveljnikov oddelkov, na katerih s bile potrebne dol­goletne izkušnje, smo ohranili izkušen kader, uvajali pa smo tudi mlajše, ki so lažje obvladovali sodobnejšo tehniko, hkrati pa so morali imeti tudi temeljno vojaško znanje. Hkrati smo poleg teoreticnih priprav intenzivirali prakticno urjenje ekip na številnih usposabljanjih in terenskih vajah. Uvedli smo prakso iz TO, da smo pred vsako pomembnejšo vajo opravili posebne priprave starešin, po izved-bi pa dosledno izvajali analize, kar je omogocalo neprestano izboljševanje sistema, ki je v casu pred osamosvojitveno vojno v vseh smislih dosegel svoj vrhunec. Specialiste za posamezna podrocja smo nacrtneje in pogosteje pošiljali na številne organizirane oblike usposabljanja, bodisi v Center za obrambno usposabljanje Poljce bodisi v druge ustanove. Predvsem pa smo v tem obdobju poskrbeli za modernizacijo in opre­mljanje s sodobnimi sredstvi zvez, kupili smo UKV-postaje TR-40LO, ki so delovale v repetitorskem sistemu Saturn (14 mobilnih, dve stacionarni, 10 prenosnih UKV PTR-100), PRC-450 oziroma najsodobnejši PRC-738, ki smo ga sami imenovali 450X30. Poskrbeli smo za posodobitev stacionarnega (mirnodobnega) sedeža. Vzpostavljene so bile neposredne induktorske povezave z najpomembnej­šimi organi v obcini, od OŠTO, SO in poverjeništev pa tudi do PŠTO Celje, kar smo navezali na dve rocni centrali PTC-10. Za stacionarno in terensko delo smo kupili 60 induktorskih aparatov M-63, potrebne žice PTK-56, navojnike, kable in elektricne agregate. V so-delovanju z OŠTO smo uskladišcili 800 litrov rezervnega goriva s primernim sredstvi precrpavanja in kanistri. Center smo opremili s takrat najsodobnej­šim interfonskim sistemom Ring Master, ki je povezoval 23 uporabnikov, montirali smo sodobni Iskrin telefonski sitem ISICOM, kupili manjkajoce an-tene, elektronsko sireno Tegrad za alarmiranje itn. Ker smo želeli povecati žilavost in fleksibilnost ter hitrost postavitve centra in zagotoviti primerno mobilnost, smo leta 1987 od OŠTO pridobili vozilo UAZ 469 in ga v podjetju skupine Avtomontaža, Kovinarska Vrhnika, preuredili ter opremili s sodobno tehnologijo v stilu moderniziranih MKŠK.31 Tako smo center leta 1987 že preizkusili na vaji na Skomarju, kjer se je odlicno izkazal. Imel je popolnoma avtonomno napajanje 12 V, lahko se je napajal iz omrežja ali pa uporabljal agregat. Sestavna dela sta bila šotor in prikolica, s cimer smo lahko na rezervni vojni lokaciji zagotovili najpomembnejše zveze s krajevnimi skupnostmi, obcinskimi organi ter žicne zveze na morebitni lokaciji z vodstvom (vgradnja PTC-10 centrala). Vgrajen je imel radioteleprinterski sistem, ki je temeljil na PRC-450 (pozneje x verziji), vojaški modem UP-1 in sodobni elektronski teleprinter TX-200.32 Tudi stacionarni center smo opremili z rezervnim sistemom napajanja, tako da je bila zagotovljena visoka neodvisnost delovanja. Pri usposabljanju smo postopoma vkljucevali vse vec razporejenih ob-veznikov. Obicajno v ciklu najmanj dvakrat na leto, saj smo želeli, da bi ob 30...TR-40LO.je.bila.namensko.razvita.postaja.kot.množicni.nadomestek.za.PRC-450..TR-40.je.omogocala.se­ lektivno.identifikacijo.poziva.in.programiranje..Podobna.postaja.je.bila.razvita.tudi.za.gasilce,.za.frekvencni. obseg.okrog.170.MHz..Uporabljali.smo.v.lokalu.simpleksni.neposredni.nacin.dela,.sicer.semidupleks..Ob. izpadu.republiških.repetitorjev.je.bilo.mogoce.postaje.z.ustrezno.nastavitvijo.kanala.in.inverznim.semidu­ pleksnim.nacinom.uporabiti.tudi.kot.repetitor..Obstajali.sta.stacionarna.in.premicna.razlicica..Proizvajalec. je.bila.Iskra.Kranj..S.TR-40LO.smo.organizirali.tudi.zveze.sodelovanja.s.OŠCZ.in.OŠTO..S.temi.RN.so.bile. kompatibilne.premicne.PTR-100,.ki.smo.jih.kupili.10.31 ...MKŠK.je.bila.oznaka.za.manjše.poveljniško-štabno.vozilo.(v.izvirniku.mala.komandno.štabna.kola).Glavni.konstruktor.je.bil.na.podlagi.naših.usmeritev.Lazo.Krumpic. 32..Takšen.mobilni.sistem.je.v.naši.pokrajini.imela.samo.še.Obcina.Velenje,.po.kateri.smo.se.tudi.zgledovali.in. kjer.nam.je.z.informacijami.pomagal.takratni.vezist.Zdenko.Zajc..Ne.spominjam.se,.da.bi.še.kakšna.druga. obcina.v.SRS.takrat.uporabljala.takšen.sistem. aktiviranju enota delovala kot resna sestava in dobro uigran team, kar nam je odlicno uspevalo. Imeli smo seveda odlicen kader, ki se je s svojo priza­devnostjo in pridnostjo ter strokovnim znanjem veckrat dokazal. Sam sem se precej naucil tudi od zaposlenih na našem obcinskem štabu TO, s katerimi smo bili v pristnih prijateljskih in delovnih odnosih. Sicer pa smo za štab tudi sistemsko zagotavljali zveze in kriptozašcito na ravni OŠTO–PO Zahodnoštajerske–PŠTO in OŠTO–RŠTO prek RCO.33 Vse to nam je priznavalo tudi tedanje obcinsko vodstvo. To pa je žal povzrocilo kar nekaj zavisti znotraj takratnega oddelka za obrambo. Še posebno je nekatere motilo vzajemno sodelovanje s stalno sestavo takratnega OŠTO, s katerim smo v letih pred osamosvojitveno vojno odlicno sodelovali in si medsebojno pomagali. Prvi razlog se je skrival v konkurencnosti obeh institucij. V ozadju je verjetno šlo za to, kdo je mocnejši, pomembnejši, klasicno rivalstvo in tekmovanje bi lahko dejali. Delno je ta napetost izvirala iz razvojnega preskoka, saj je od ustanovitve rezervnega poveljstva partizanskih enot pa do ustanovitve obcinskega štaba TO leta 1975 in popolnitve s stalno sestavo imel primat nad tem segmentom vodja upravnega organa za obrambo. Ker se je pozneje odgovornost logicno prenesla na poveljnika TO, to seveda ni bilo takoj pozabljeno. Razlog za prej navedeno se morda skriva v tem, da je bil tajnik (sekre-tar) obcinskega sveta za SLO in DS vodja upravnega organa za obrambo, poveljnik štaba in TO pa je bil le clan. Svet pa je dolocal predlog o razde­litvi denarja, ki se je zbiral na ravni obcine. Pri nas je to bilo 0,40 oziroma celo 0,42 odstotka sredstev bruto dohodka gospodarstva. Povecano financiranje dejavnosti je omogocilo hitrejše opremljanje enot s sredstvi zvez, intendantskimi in logisticnimi sredstvi, oborožitvijo ter drugo opremo. Tega leta smo v obcini za obrambo in zašcito, vkljucno s TO, zbrali skupaj 144 milijonov takratnih dinarjev. Od tega zneska je šlo za TO 44 odstotkov. Za zveze in službo opazovanja in obvešcanja smo namenili 26,5 milijona, kar je znašalo 18,5 odstotka vseh sredstev, v ka­tera pa niso bila vkljucena sredstva vojnega kredita, tako da je bil delež v tem proracunskem letu namenjen tem službam v resnici precej višji. Zato je bila hitrost opremljanja tudi tako velika. 15 odstotkov teh sredstev je bilo namenjenih sredstvom in strelivu za usposabljanje. Ker pa so morale tovarne same refundirati izgubljen zaslužek vpoklicanih, je bil stvarni delež sredstev še vecji. 33...Izvrstno.smo.sodelovali.z.nacelnikom.Tonetom.Kolarjem.in.Petrom.Mlakarjem,.Francem.Kodricem,.Zlat­kom.Vehovarjem.ter.Alojzom.Grolegerjem..Po.vzpostavitvi.obmocnega.poveljstva.tudi.z.Borisom.Lojenom.in.drugimi. Popis materialnih sredstev struktur za zveze Obcine Slovenske Konjice v zapisniku iz leta 1990 (foto arhiv: Boris Podvršnik) Drugi del popisa materialnih sredstev struktur za zveze Obcine Slovenske Konjice v zapisniku iz leta 1990 (foto arhiv: Boris Podvršnik) Pozneje smo se še intenzivneje lotili opremljanja enote. Ko smo leta 1987 pridobili še kredit vojnega servisa Narodne banke Jugoslavije, smo se opremili s 100 kompleti popolne vojaške opreme, od uniform, zašcitnih mask, osebnih in kolektivnih dozimetrov, kompasov idr. V letih 1989–1990 smo nakupili še 15.000 kosov razlicnega streliva za urjenje. Poskrbeli smo tudi za demistifikacijo orožja, saj smo s prakticnim usposabljanjem veckrat opravili streljanje s sodobnim formacijskim orožjem. Poskrbeli smo za interventno orožje v prostorih OCZ, ki smo ga shranili v nove ognjevarne omare in primerno zašcitili s tehnicnim sistemom varovanja zgornjih prostorov. Uredili smo skladišca, razporedili sredstva po enotah, vkljucno z orožjem, izpolnili prve formacijske knjige, zaceli izvajati vsakoletne inventure. Na podrocju teleprinterskega dela in kriptografije smo poleg teleprinterja Siemens T-100, ki smo ga že imeli, kupili še teleprinter TX-200 in pozneje še mikroprocesiran teleprinter ETX-35 ESY, kar je s prispelim civilnim KPU-21 predstavljalo bistveno posodobljen sistem simetricnega šifriranja34. Leta 1989 smo kupili pozivnike Nokia in za enoto za zveze zagotovili zamenjavo uniform M-70 za t. i. diverzantsko-padobranski komplet. Kronologija nekaterih najpomembnejših aktivnosti V nadaljevanju predstavljam kronologijo nekaterih najpomembnejših ak­tivnosti v letih od 1985 do 1995. Usposabljanja in vaje Resno preizkušnjo je pomenila nekajdnevna vaja Triglav-III konec leta 1985, na kateri so bili v vseh obcinah aktivirani vojna vodstva (poverjeništva) in pokrajinski odbori, vkljucno s štabi teritorialne obrambe in policijskimi postajami ter podcentri državne varnosti. Spominjam se, da smo obcinski center zvez vojnega vodstva formirali na Rogli, ki zaradi višine zagotavlja najboljše komunikacije, zato smo z radioteleprinterskimi povezavami in kriptozašcito ter notranjimi žicnimi povezavami uspešno zagotavljali prenos informacij Rogla–PO Zahodnoštajerske Celje. Naslednja preizkušnja, ki jo želim omeniti, je bila vaja Kozjak-86, jeseni 1986, na kateri smo z enoto za zveze uspešno zagotavljali radijske zveze z vsemi 22 krajevnimi skupnostmi, in sicer prek stacionarnega sistema MRS-480, imenovanega Skala, in prek žicnih ter kurirskih povezav. Šlo 34...Kripto.uredjaj.21.(KPU-21),.je.bil.jugoslovanski.elektronski.sistem,.ki.je.temeljil.na.šifrirnih.algoritmih.z.notranjimi.in.zunanjimi.kljuci..Obstajala.je.tudi.robustnejša.vojaška.zelena.razlicica. je za vajo, na kateri je na obmocju Pohorja delovala specialna policijska enota iz Ljubljane v vlogi vrinjene diverzantske skupine. Poleg takratnih komitejev in svetov za SLO in DS v obcinah in KS so bili zato aktivirani tudi posebna poveljstva PSD znotraj TO ter enote narodne zašcite v KS in OZD na celotnem ozemlju ter celoten sistem službe za opazovanje in obvešcanje ter dopolnilnega opazovalnega omrežja, ki so ga v glavnem sestavljale javne službe na terenu. Cilj je bil seveda spremljanje diverzantskih skupin, obvešcanje o njihovih aktivnostih in posledicah njihovega delovanja, s poudarkom na usklajevanju in urjenju ukrepov protidiverzantskega delovanja vseh akterjev. Znotraj TO je bil aktiviran tudi sistem MIOD – množicne izvidniško-obvešcevalne dejavnosti. To je bil moj prvi resnejši ognjeni krst, zato sem bil zadovoljen, da smo se izkazali, saj nas je takratno vodstvo vaje pisno pohvalilo. Redno usposabljanje smo organizirali 21. novembra 1986. 3. septembra 1987 smo sodelovali na štabni vaji Romanija-87. Sledila je vaja OCZ 21. in 22. oktobra 1987 na Skomarju. Opravljena so bila prakticna usposabljanja 15. maja 1987 in 14.–15. oktobra 1987 ter še pet mesecnih preverjanj zvez v radijskih omrežjih z RT-20-TC6 (RUP-20), v UKV-radijskem omrežju s PRC-450/4. Leta 1988 smo izvedli dve enodnevni vaji. Center je bil aktiviran na mirnodobnem sedežu 8. marca in od 9. do 19. oktobra 1988.35 Dežurstvo v centru smo zaradi izredno zaostrenih razmer v takratni Jugoslaviji opravljali tudi od 8. do 21. marca 1989.36 13. in 14. oktobra 1989 smo izvedli takticno mobilizacijsko vajo, izredno dežurstvo v centru pa od 8. do 10. novembra 1989 med vajo SMV-89 za prenašanje ukrepov za pripravljenost. Priprave na vojno Po demokraticnih volitvah aprila 1990 sem bil izvoljen v takratni Izvršni svet skupšcine Obcine Slovenske Konjice ter imenovan za sekretarja za notranje zadeve. Posle sem prevzel junija 1991. Ker je bil že cas dopustov, 35...Najprej.smo.neprekinjeno.dežurali.zaposleni.na.obrambi,.po.šest.in.osem.ur,.nato.rezervisti.in.clani.vo­jnega.vodstva.DPS.(vezist.Andrej.Stjepcevic.–.dežurni.vodstva.Pavel.Fidler,.ponoci.Slavko.Pacnik,.Jože.Onic.in.Janko.Kovac,.ponoci.Vinko.Bauman,.Drago.Rasperger.in.Bojan.Fijavž,.ponoci.Maks.Rakovnik,.Marjan.Jelenko.in.Zdenka.Košir,.ponoci.Franc.Omerzu,.Boris.Podvršnik.in.Ivan.Pecovnik,.ponoci.Boris.Podvršnik,.Slavko.Pacnik.in.Ivan.Leban,.ponoci.Vinko.Bauman,.Boris.Podvršnik.in.Tone.Obrul,.ponoci.Maks.Rakovnik,.nato.Boris.Podvršnik.in.Mihelca.Draksler,.ponoci.Franc.Omerzu,.Slavko.Pacnik.in.Zdenka.Košir,.ponoci.Vinko.Bauman. 36...Vse.od.zacetka,.predvsem.pa.od.druge.polovice.80..let.se.je.stopnjevala.polarizacija.v.takratni.Jugoslaviji.in.se.vecali.poskusi.odkrite.hegemonije..Takrat.smo.neprekinjeno.delovali.z.dežurstvom.po.razporedu:.Oto.Bauman,.Branko.Verdel,.Jože.Onic,.Slavko.Moljk,.Marjan.Jelenko,.Vlado.Korošec,.Miro.Kovacic,.Zvonko.Posilovic,.Drago.Rasperger,.Mirko.Žnidaršic,.Jože.Možek,.Miro.Kodric.in.Branko.Dragan. sem naloge vezista na sekretariatu za obrambo opravljal hkrati še do zacet­ka julija, ko sem jih zapisniško predal.37 V vmesnem obdobju me je presenetila novica o ukazu polkovnika Go-renjaka na PŠTO Celje, da je treba JLA oddati orožje, ki sta mi jo po usposabljanju stalne sestave PŠTO Celje po pohodu v Ponikvi 16. maja 1990 zvecer posredovala prijatelja iz OŠTO Anton Kolar in Peter Mlakar. Informacija, ki ni pomenila nic dobrega, je bila še strogo zaupna. Nepo­sredno po usposabljanju so se poveljnik, namestnik in operativec ter skla­dišcnik OŠTO Slovenske Konjice dobili v Mlakarjevi zidanici v žicki Gorci in o tem resignirano razpravljali. Jasno jim je bilo, da to lahko pomeni konec naše avtonomije. Pri tem se je poveljnik znašel med dvema ognje-ma, saj bi po eni strani moral ukaz izvršiti, po drugi strani pa bi to pome­nilo za nas obcanke in obcane izdajo, saj smo glavnino orožja za okrog 950 rezervistov obcinske teritorialne obrambe kupili z lastnim sredstvi. Da bi poveljnik imel trdnejše argumente, so se skupaj odlocili, da naslednji dan, 17. maja 1990, v podporo odlocitvi, da orožja ne preselimo, sklicejo štab v vojni sestavi, kar je bilo tudi storjeno. 27 starešin se je s podpisi skupaj odlocilo, da se ukaz o razorožitvi zavrne, kar je edinstven primer v Sloveniji. Po predstavitvi argumentov je pravno tolmacenje podal takrat­ni sodnik Veljko Cugmas, ki je zavrnitev ukaza utemeljil z naravnopravno pravico do odcepitve. Pri oblikovanju koncnega besedila pa je sodeloval tudi Božo Puncuh38. Po tem sestanku je bil o odlocitvi takoj seznanjen tudi novi predsednik obcinske skupšcine Jože Baraga, ki je bil šele izvoljen. Ta je naslednji dan, 18. maja 1990, ob 13. uri sklical prvo sejo sveta za SLO in DS v novi sestavi39. Na tem sestanku so se po predstavitvi ukaza in argumentirani razpravi soglasno odlocili, da se ukaz zavrne. Zapisnik je 37...26..julija.1990.smo.komisija.v.sestavi:.Boris.Podvršnik,.Slavko.Pacnik.in.vodja.Janko.Kovac.opravili.primopredajo.obrambnih.nacrtov.s.tega.podrocja:.15.dokumentov.varnostnega.nacrta,.7.dokumentov.nacrta.ukrepov.za.pripravljenost,.13.dokumentov.mobilizacijskega.nacrta,.13.dokumentov.nacrta.delo­vanja.v.vojni,.3.dokumente.izvlecka.za.izredne.razmere.in.mobilizacijo,.2.izvlecka.dokumentov.za.delo­vanje.v.vojni,.Obrambni.nacrt.delovanja.RKZ.Štafeta.(dve.navodili,.ocena.možnosti.delovanja,.ukrepe.za.pripravljenost.I.,.II..in.II:.stopnje,.mobilizacijski.nacrt,.kadrovsko.zasedbo,.pregled.opreme.in.MTS,.vpoklici,.spisek.kurirjev,.kurirske.javke)..V.nadaljevanju.sem.28..junija.1990.na.enak.nacin.predal.Pacniku.tudi.dokumente,.naprave.in.predpise.kriptozašcite,.ki.smo.jih.hranili.v.prostorih.OCO..Tretji.dan,.3..julija.1990,.pa.sem.predal.še.materialna.sredstva,.pri.cemer.so.v.komisiji.sodelovali.vodja.Janko.Kovac.ter.referenta.Vinko.Bauman.in.Franc.Omerzu..Šlo.je.za.116.artiklov,.od.vojaškega.vozila.preurejenega.za.zveze,.radi­jskih.sredstev,.anten,.dela.oborožitve.in.logisticne.ter.intendantske.opreme. 38..Povzeto.po.pripovedovanju.upokojenih.podpolkovnikov.Antona.Kolarja.in.Petra.Mlakarja.. 39...Sodelovali.so:.Jože.Baraga,.predsednik.skupšcine.obcine,.Rudi.Petan,.predsednik.izvršnega.sveta,.Jože.Marguc.in.KareL.Zidanšek,.Alojz.Groleger,.poveljnik.TO.in.sekretar.za.obrambo,.ter.Vinko.Bauman,.Drago.Klimapa.pa.je.bil.odsoten. Šifrirani telegram, ki sem ga v imenu sveta za SLO in DS 18. maja 1990 ob 14.30 poslal republiškemu sekretarju za ljudsko obrambo. (arhiv: Boris Podvršnik) bil podpisan ob 13.50. Te izvirnike sem takoj prepisal na teleprinter, šifriral po sistemu Š-7 in ob 14.45 poslal prek RCO novemu sekretarju za ljudsko obrambo Janezu Janši v Ljubljano. Orožje sekretariata in enot za zveze ter služba opazovanja in obveš-canja kot prva rezerva za manevrsko strukturo narodne zašcite Že v poletnih mesecih 1990, ko sem dolžnosti na obrambi dokoncno predal, smo s Kolarjem in Mlakarjem iz OŠTO, predsednikom izvršnega sveta Rudijem Petanom ter podpredsednikom Stanetom Frimom veckrat na tiho razpravljali o morebitnih možnostih posega JLA pri nas. V tem obdobju sem poleg notranjih zadev v izvršnem svetu pokrival tudi obrambno podroc­je, saj sekretar Janko Kovac, moj nekdanji vodja, ni bil imenovan za clana izvršnega sveta. Ker je obstajala bojazen, da nam orožje obcinske TO vseeno na silo vzame­jo, smo pripravili razlicico, da orožje in strelivo sekretariata za obrambo preseli-mo na tajno lokacijo. Po dopustih me je Tone Kolar obvestil, da je bila organizi­rana tajna struktura MSNZ in da ga je nacelnik za Zahodnoštajersko pokrajino Štefan Šemrov imenoval za nacelnika za našo obcino, sam pa je za namestnika imenoval Petra Mlakarja, za pomocnika pa Boža Puncuha in mene. To nam je vlilo novega poguma, zato smo se odlocili namene izvršiti. Pripra­vili smo nacrte delovanja, evidence in pozive, kar nam je z racunalnikom uredil Alojz Pacnik. Ker sem sam poleg vseh dokumentov in sredstev predal tudi vse kljuce skladišca, v katerem je bilo orožje sekretariata, enot za zveze ter službo opazovanja in obvešcanja, sem o nameri obvestil referenta na sekretariatu za ljudsko obrambo, Vinka Baumana, seveda pa sva morala o preselitvi tega orožja dobiti soglasje predsednika skupšcine obcine in sveta za SLO Jožeta Barage. Z njim sva se srecala na parkirišcu ob Konusovi obvoznici, malo je bil prese-necen, vendar je naš predlog podprl z navodilom, da naj o tem ne obvešcamo sekretarja Kovaca, da obvezno v akcijo vkljucimo Vlada Kebra kot nekdanjega aktivnega podoficirja JLA in referenta na obrambi in da bo za odvoz s svojim tovornjakom poskrbel Stojan Šmid.40 Tako je bilo tudi storjeno, z manjšo spre­membo, saj smo del orožja prepeljali na kmetijo Regine Rancnik, ki je bila Vin-kova soseda. To orožje je po naših nacrtih služilo za konjiški vod PSD in 143. diverzantski odred TO, imenovan Crni vragi (v sestavi približno 90 pripadnikov), in tako kot prva rezerva za manevrsko strukturo narodne zašcite, ce ne bi mogli priti do orožja, ki je bilo v konjiškem skladišcu TO. 40...S.tem.sem.si.nakopal.kar.precej.zamere.pri.nekdanjem.vodji,.ki.me.je.do.takrat.cenil..Malo.pred.vojno.naslednje.leto.se.je.odlocil,.da.v.skladišcu.preveri.orožje..Ko.sta.z.Baumanom.stopila.v.prazno.skladišce,.ga.je.skoraj.kap.in.glavni.krivci.smo.bili.Baraga,.Kolar.in.Podvršnik. Izsek iz Kronološkega pregleda delovanja sekretariata za obrambo leta 1991, z dne 9. novembra 1993 (arhiv: Boris Podvršnik) Delovanje enot za zveze v vojni za Slovenijo Ker se s tem podrocjem zadnje leto pred osamosvojitvijo nisem vec ne­posredno ukvarjal, sem poskušal informacije zbrati od nekdanjih sodelav­cev, predvsem od pripadnikov ter komandirja enote za zveze in nacelnika OCO Vlada Korošca, saj ocitno izvirno arhivsko gradivo ni vec ohranjeno. Sem pa takrat sodeloval v strokovni skupini za usklajevanje obrambnih pri­prav v obcini ter izvršnem svetu. Leta 1991 se je situacija zaostrovala od 8. maja 1991 in je bilo zato aktivirano dežurstvo na mirnodobni lokaciji v OCO Slovenske Konjice.41 Od 24. do 27. junija 1991 so bile prek upravnega organa za obrambo in 41...Pri.tem.so.sodelovali:.Vlado.Korošec,.Jože.Možek,.Bojan.Brglez,.Bojan.Uran,.Iva.Hrovat,.Sandi.Gošnik,.Bojan.Vezenšek,.Gorazd.Korošec,.Mirko.Kodric,.Marjan.Hren,.Branko.Dragan,.Stanko.Rebernak,.Sandi.Cakš,.Vlado.Fijavž,.Stane.Arcnik,.Marjan.Košak,.Dušan.Juvan,.Danilo.Peršenovnik,.Janez.Šmalc,.Rihard.Albreht,.Jernej.Primožic,.Martin.Zdolšek,.Ludvik.Vrbnjak,.Peter.Škorjanc,.Zlatko.Jereb,.Vinko.Marinšek,.Herman.Hren,.Jože.Vinarnik.in.Alojz.Koralt.. Po tridesetih letih s poveljnikom voda za upravne zveze (Drago Rasper-ger, prvi z leve), obcinskim nacelnikom za zveze in kriptozašcito (Slavko Pacnik, tretji z leve), nacelnikom centra za opazovanje in obvešcanje (Vlado Korošec, prvi z desne) v županski pisarni avtorja prispevka (drugi z leve) (foto arhiv: Boris Podvršnik). mobilizacijskih komisij ter kurirjev mobilizirane vojne enote 85. obmocnega štaba TO. Kmalu zatem pa so bili za vojno aktivirani tudi tisti iz upravnih zvez ter službe za opazovanje in obvešcanje, ki še niso bili na vojnih dolžnostih, kar kaže tudi izsek iz uradnega porocila leta 1993. Del enote za zveze je mirnodobne zveze zagotavljal na lokaciji OCO ozi­roma vojnega vodstva, glavnina pa je v skladu s takratno taktiko postavila rezervni center zvez s premicnim centrom zvez UAZ-469 na Skomarju, kjer so po njihovem pripovedovanju dežurali tudi po vojni, vse do odhoda zadn­jega vojaka JNA iz Slovenije. Ker je poveljnik obmocnega štaba TO presodil, da z zašcitnim vodom ne bi mogel v resni situaciji obvarovati vojnega vodstva Obcine Slovenske Konjice na glavni ali rezervni lokaciji, smo po odlocitvi izvršnega sveta enoto za zveze povecali in dodatno razporedili, opremili in oborožili nove kurirje, ki so opravljali tudi osnovno stražarsko zavarovanje centra za obvešcanje in vojnega vodstva oziroma sekretariata za obrambo. 28. junija 1991 sta bili aktivirani tudi vizualni opazovalnici, ki sta bili pozneje razdeljeni v štiri ekipe, ki so pokrivale podrocje t. i. konjiških položajev od Boca in Konjic (lokaciji Lipoglav pri kmetu Crešnarju in Brinova gora ter Gorenje in Rogla).42 Ceprav sem poklical najodgovornejše in poskušal zbrati še vec podatkov o vojnem delovanju, mi to žal ni v celoti uspelo. Ohranjene niso niti fotogra­fije niti drugo dokumentarno gradivo, ki je po njihovem pripovedovanju celo uniceno. Pomenljivo, ni kaj, še posebno, ker smo bili v tej vojni zmagovalci. Ce še ironicno navedem, ker vem, kako so ohranjeni nemški arhivi iz druge svetovne vojne, pa so bili poraženci. Moja vojna pot pa je bila v uniformi teritorialne obrambe. Pred vojno sem namrec v TO prevzel usklajevanje za vse tri enote PSD (konjiški, šmarski in šentjurski vod za protispecialno delovanje) 85. obmocnega štaba TO Slovenske Konjice. V vojni, ko je bila iz teh enot in novega poveljniškega oddelka ustanovljena 194. PSD ceta43, pa sem 28. junija 1991 prevzel nje-no poveljevanje. S ceto smo 2. julija 1991 sodelovali pri selitvi sredstev iz vojaškega skladišca v Zgornji Ložnici. Razformiranje enot Zaradi reforme lokalne samouprave, ukinitve nekdanjih obcin in nastanka novih ter reforme obrambnega sistema so bile enote po letu 1995 razformirane. Razporejeni so v vecini primerov obdržali uniforme in osebno opremo. Žal se jim ni nihce organizirano zahvalil za dolgoletno zvesto službovanje, saj so nekateri preživeli na vajah in usposabljanjih precej casa, najstarejši pa so v enotah delovali vec kot 30 let. To je primer, kako država ne bi smela ravnati s svojimi ljudmi in tudi slaba popotnica za prihodnost. Kar se tice opreme, je ta doživela razlicno usodo. Praksa je bila ocitno precej razlicna in prepušcena vecinoma presoji posameznikov. V nekaterih obcinah so vsa sredstva zvez odpeljali na DINOS, v drugih so sredstva razdelili radioamaterjem, spet v tretjih so oblikovali posebne muzejske zbirke, ki so na voljo obiskovalcem. »Kot se sliši« so sodobno oborožitev in opremo predali MO RS. Trofejno orožje pa je ocitno imelo razlicna pota. Zato navajam primer iz lastne 42...VOP.1:.poveljnik.Branko.Dragan.in.opazovalca.Stanko.Rebernak.ter.Sandi.Cakš..VOP-2:.komandir.Marjan.Košak.in.opazovalca.Marjan.Hren.ter.Stane.Arcnik..V.nadaljevanju.vojne.so.se.ekipe.menjale.in.so.bili.od.2..do.6..julija.1991.na.VOP1-Dušan.Juvan,.Rihard.Albreht.in.Martin.Zdolšek,.ki.jih.zamenjala.spet.prva.ekipa..Drugo.ekipo.VOP-2.so.sestavljali:.Vlado.Fijavž,.Jože.Vinarnik.in.Jernej.Primožic.ter.tudi.Peter.Škorjanc..Takšen.nacin.dela.je.trajal.vse.do.18..julija.1991. 43...Poleg.194..protidiverzantske.cete.TO.je.imel.obmocni.štab.še.eno.podobno.posebno.enoto,.in.sicer.143..diverzantski.odred.TO,.ki.mu.je.poveljeval.Jože.Kuzman. prakse. Vseh pet let dela na sekretariatu za obrambo sem se namrec trudil postaviti cim popolnejšo zbirko trofejnega orožja, ki smo jo v pisarni naše­ga vodje Janka Kovaca uredili z vitrino. V vmesnem obdobju, ko sem sam odšel iz sekretariata za obrambo, 1990–1995, smo jo celo dopolnjevali z nekaterimi primerki sekretariata za notranje zadeve, ker smo seveda ra-cunali, da bo v Slovenskih Konjicah tudi ostala. Žal sem bil cez nekaj casa po »nacionalizaciji obrambe« precej razocaran, saj je zbirka nenadoma dobila noge.44 Sklepna razmišljanja Prenos podatkov, informacij in odlocitev za vojna vodstva takratnih ob­cin ter opazovanje, obvešcanje, alarmiranje, zbiranje zanimivih informacij o nasprotniku na zemlji in v zraku ter analiziranje in posredovanje podatkov o nasprotniku so pomembno prispevali k uspešnim pripravam in zmagi v osa­mosvojitveni vojni leta 1991. Enote v vseh obcinah, pokrajinah in na državni ravni so bile vecinoma dobro organizirane, usposobljene in opremljene. V ta sistem je bilo vloženih precej energije, znanja, denarja in veliko casa nekaj tisoc sodelujocih, zato bi bilo resnicno škoda, da bi bil njihov zgodo­vinski prispevek k osamosvojitvi pozabljen. Ko po tridesetih letih pogledam na svojo vojaško in vojno pot, ki se je zacela leta 1979, ko sem opravil prvi radioamaterski izpit in cez tri leta koncal šolo rezervnih oficirjev v Zadru, koncala pa leta 2002 na dolžnosti obvešcevalnega castnika (S-2) v 385. obmocnem vojaškem teritorialnem poveljstvu SV v Slovenskih Konjicah, me preveva obcutek ponosa. Opra­vil sem vec vojaškostrokovnih usposabljanj, od tecaja za poveljnika baterij protizracne obrambe (PZO), pa za poveljnike protidiverzantskih cet in ob-vešcevalne castnike v štabih. Sem pa bi moral prišteti še usposabljanja za upravne zveze, kriptozašcito, službo opazovanja in obvešcanja ter še tri ra­dioamaterske izpite, lovski izpit, izpit za lovske cuvaje, šolo za lovske moj­stre, za strelske sodnike, ki sicer niso imela vojaškega naziva, so pa še kako bila povezana z obrambo in mojim prispevkom k osamosvojitvi Slovenije. 44..Po.pripovedovanju.novega.vodje,.sicer.mojega.prijatelja,.je.»mobilnost«.s.pisnim.reverzom,.ki.je.bil.neevi­dentiran.in.neožigosan,.vendar.citljivo.podpisan,.odredil.njegov.nadrejeni.v.Celju..S.tem.se.je.za.pomembno.tehnicno.dedišcino.izgubila.vsaka.sled..Zbirka.je.bila.sestavljena.iz.dolgocevnega.in.kratkocevnega.orožja..Glavnino.so.sestavljali:.mitraljez.Breda.M-37,.puškomitraljez.DP-27,.puška.Mosin.Nagan.M-31,.avtomat.PPŠ.M.41,.razlicne.vrste.pušk.sistema.Mauser,.razlicnih.proizvajalcev.(daroval.OŠTO),.vse.najpomembnejše.nemške.brzostrelke.MP-18.in.-28,.Erma.EMP,.MP.38,.MP.40,.Stg..44.(daroval.PŠTO.Celje).in.precej.revolv­erjev.in.pištol.Rast.Gasser.M-98,.Walter.P-38,.Vojno.državni.Browing.SHS.M-10/22.idr. Po treh desetletjih je zadnji cas, da se prispevek sodelujocih v osamo­svojitvenih aktivnostih pošteno ovrednoti, da se pripadnikom zahvali in da dobijo ustrezno priznanje. Temu posvecam tudi svoj zapis. Viri: Intervju z Vladom Korošcem, z dne 5. 2. 2021. Skupaj z njegovimi oseb­nimi zabeležkami o delovanju v vojni hrani Boris Podvršnik. Intervju z Dragom Raspergerjem, z dne 5. 2. 2021. Skupaj z njegovimi osebnimi zabeležkami o delovanju v vojni hrani Boris Podvršnik. Intervju z Andrejem Stjepcevicem, z dne 5. 2. 2021. Hrani Boris Podvršnik. Kolar, Anton, 2016. Za Slovenijo, Organiziranje in delovanje Manevrske strukture narodne zašcite na Konjiškem leta 1990. Onic, Jože, 2004. Zapis o zacetku delovanja enote za zveze v konjiški obcini. Kratek neobjavljeni zapis hrani Boris Podvršnik. Osebni arhiv avtorja – zabeležke iz rokovnikov, ohranjeni primopredajni in drugi zapisniki, letni programi dela, porocila in drugi dokumenti. Zabeležka iz telefonskega pogovora, Anton Kolar, 26. 1. 2021. Hrani avtor. Zabeležka iz telefonskega pogovora, Janez Oman, 26. 1. 2021. Hrani avtor. Zabeležka iz telefonskega pogovora, Zdenko Zajc, 29. 1. 2021. Hrani avtor. Jože Vaupotic DELOVANJE ZVEZ V OSAMOSVOJITVENI VOJNI V OBCINI GORNJA RADGONA Uvod Dogodki v Jugoslaviji so že leta 1990 kazali na to, da bo med nekdanji-mi bratskimi republikami prišlo ne le do hudih zaostrovanj, ampak mogoce celo do vojne. Slovenija je na sreco že vrsto let znotraj sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozašcite (SLO in DS) dobro gradila vse strukture obrambnega sistema (teritorialno obrambo, upravne zveze, narod-no zašcito, civilno zašcito, blagovne rezerve ...). Glede na zaostrovanje so se že od zacetka leta 1990 zacele razlicne aktivnosti tudi na obrambnem podrocju. Te so se v Obcini Gornja Radgona intenzivirale maja 1990, tako na takratnem izvršnem svetu obcine (IS SO), v obcinskem štabu teritorialne obrambe (OŠTO), upravnem organu za ljudsko obrambo (UOLO) ter v neka­terih delovnih organizacijah in zavodih. Priprave in aktivnosti do vojne Maja 1990 smo na UOLO zaposleni zaceli dežurstva. Veckrat so namrec zvecer ali ponoci prišle depeše, ki so že imele doloceno stopnjo zaupnosti in jih je bilo treba sprejeti, dešifrirati in nato takoj predati naslovniku. Najvec jih je bilo za takratni IS SO in seveda za UOLO. Prav tako se je zelo intenziviralo delo v obcinskem centru zvez (OCZ). Veliko korespondence je takrat prihajalo prek sistema žicnih zvez, in sicer teleprinterja, sporocila smo takrat imenovali »teleksi«, zato bom ta izraz v nadaljevanju tudi sam uporabljal. Vsi teleksi, ki so nosili oznako posamezne stopnje zaupnosti, pa so prispeli v OCZ prek teleprinterja šifrirani s t. i. stroj-no šifro. Seveda je prav tako vsa ta pisna korespondenca odhajala iz OCZ v odprti ali šifrirani obliki po teleprinterski zvezi. Le posamezni dopisi, ki so imeli najvišjo stopnjo zaupnosti (državna tajnost), so obcasno prihajali prek kurirja. To je bil cas, ko so se vsi sistemi SLO in DS v Republiki Sloveniji tudi inten­zivno usposabljali. Enako je veljalo za upravne zveze. Pospešeno smo izva­jali usposabljanje pripadnikov upravnih zvez, med njimi oddelkov za radijske zveze (UKV in KV), tako v centru zvez kot tudi na terenu. Pri usposabljanju pripadnikov oddelka za radijske zveze so nam pomagali tudi radioamaterji. Na terenu je bil poudarek na iskanju najboljših mest za sprejem in oddajo radijskega signala. Pri tem smo posamezna obmocja obcine oznacevali kot povsem zaprta, kjer ni bilo mogoce vzpostaviti radijske zveze, ker signala preprosto ni bilo ali je bil tako slab, da zveza ni bila mogoca. Pripadnike smo urili v hitri in kakovostni postavitvi ustreznih antenskih sistemov, odvisno od terena in radijske postaje, na primer antene s krožnim oddajanjem in spre­jemanjem radijskega signala ali antene z usmerjenim sprejemanjem in od­dajanjem signala, ter se urili v vzpostavljanju zvez, legitimiranju, sprejemanju in oddajanju telegramov oziroma sporocil. Predhodno pa je bil nujen tudi dogovor o okvirnih krajih, kjer bi v vojni delovala IS SO in politicno vodstvo. Posamezne dogovorjene lokacije smo morali prav zaradi prešibkega signala zamenjati z ustreznejšimi. Radijske zveze so bile v takratnih razmerah zelo pomembne, saj je bila razvejanost žicnih zvez, t. i. fiksna telefonija, zelo slaba zunaj obcinskega središca in vecjih krajev (Radenci, Apace, Videm ob Šcavnici …), kjer ni bilo telefonskih central. Na terenu smo delali v glavnem prek UKV-radijskih zvez z radijskimi postajami TR-40LO in PTR-100. S KV-radijsko postajo Atlas je promet potekal iz OCZ. Vsi telegrami, ki so prihajali po radijskih zvezah in so imeli stopnjo zaupnosti, so bili šifrirani s t. i. rocno šifro (Š-1). Žicne zveze so v glavnem temeljile na fiksni telefoniji in teleprinterskih zvezah. Predvsem med Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo (RSLO) in Republiškim centrom zvez (RCZ) ter obcinskim centrom zvez je v devetdeset odstotkih teklo komuniciranje po teleprinterskih zvezah. Ker so teleksi prihajali v glavnem šifrirani, sta se intenzivno usposabljala tudi dva šifrerja. Treba je bilo hitro in pravilno vzpostaviti povezavo med teleprinter-jem in šifrirno napravo TG-4, najti pravi kljuc in poiskati pravilni zacetek na kljucu. Strojna šifra je bila takrat v uporabi skoraj vsak dan. To pa je tudi po­menilo, da je moral biti vsaj eden od šifrerjev nenehno dosegljiv. Ker eden med njimi ni imel telefonske povezave, mu je bila dostavljena in na domu montirana UKV-radijska postaja, pozneje pa je dobil še pager. Zagotovljeno je bilo tudi nekaj kilometrov telefonskega kabla, ki bi ga potrebovali pred­vsem za morebitno povezavo skrivne lokacije IS SO, politicnega vodstva in centra zvez na rezervni lokaciji. Seveda je oddelek za žicne zveze imel tudi nekaj poljskih telefonskih aparatov, telefonsko centralo, rocni generator ipd. Oddelek za kurirske zveze se je usposabljal za hitro izvedbo mobilizaci­je pripadnikov enote za zveze, službe za opazovanje, javljanje, obvešcanje in alarmiranje (v nadaljevanju OJOA), clanov IS SO ter drugih pomembnih posameznikov. Ker bi bili pripadniki oddelka za kurirske zveze v morebitni vojni nevarnosti oboroženi s pištolami, so se intenzivno usposabljali tudi za ravnanje z njimi. Vse to se je dogajalo od aprila do decembra 1990. Decembra so se stvari med zvezno vlado in zveznim politicnim vrhom ter slovensko vlado in slovenskim politicnim vrhom tako zaostrile, da so bili uvedeni novi ukrepi. V ponedeljek, desetega decembra 1990, smo v UOLO na podlagi uka­za uvedli stalno štiriindvajseturno dežurno službo. Ker tega zaposleni na UOLO nismo vec zmogli sami, se je zacelo dežurstvo pripadnikov enote za upravne zveze in nekaj pozneje tudi pripadnikov službe OJOA. Dežurstvo se je opravljalo v prostorih OCZ, ki je bil v stavbi Obcine Gornja Radgona. Dežurni je sprejemal vso pošto, ki je prihajala prek posameznih zvez, jo zavedel v ustrezni dnevnik in jo glede na pomembnost takoj ali zjutraj pre­dal zaposlenim na UOLO. Ce je bilo treba, je poklical nacelnika UOLO ali šifrerja, ko je prispela šifrirana depeša. Na vsakih nekaj ur se je preverjalo tudi delovanje radijskih zvez. V OCZ pa so klicali tudi obcani, ki so imeli kakšno težavo ali so naleteli na nekaj, kar se jim je zdelo sumljivo. Vse to so dežurni v OCZ sprejemali, beležili in predajali sporocila ustreznim or-ganom ali posameznikom. Dežurstvo je trajalo od petnajste ure, ko se je koncal delovni cas zaposlenih na UOLO, do sedme ure naslednjega dne, ko se je njihov delovni cas ponovno zacel. V šestnajstih urah dežurstva sta se izmenjala dva dežurna, in sicer prvi od 15. do 23. ure in drugi od 23. do 7. ure. Takrat smo bili že vsi delavci UOLO opremljeni s pagerji. Štiriin­dvajseturno dežurstvo je bilo preklicano v torek, 18. decembra 1990, ob 7. uri. Februarja 1991 so zaceli delavci postaje milice štiriindvajseturno opera-tivno varovanje UOLO in s tem tudi OCZ. Marca so se jim pri tem obcasno pridružili tudi pripadniki diverzantskega in protidiverzantskega voda TO. Ponovno štiriindvajseturno dežurstvo v OCZ je bilo uvedeno v sredo, osmega maja 1991, ob 20. uri. Devetega maja se je stanje nekoliko zaostri-lo, saj so se v hotelu Grozd nastanili štirje oficirji JLA, ki bi naj bili pripadniki dela jugoslovanske državne komisije za oznacitev državne meje. Vse aktiv­nosti in previdnostni ukrepi so bili posveceni temu dogodku. Enajstega maja 1991 pa je zaradi mocnejših nalivov v Avstriji in tudi pri nas zacela še mocno narašcati reka Mura. Dežurni so morali prednostno spremljati vodostaj in o tem obvešcati nacelnika UOLO ter poveljnika obcinskega štaba za civilno zašcito (OŠCZ). Takrat okrog Gornje Radgone še ni bil zgrajen protipoplavni nasip in je Mura veckrat poplavljala v spodnjem delu mesta, v nadaljevanju svojega toka pa še travnike, njive, gozdove ob reki in nekaj hiš tudi v Hrastje Moti. Na sreco se je to stanje v nekaj dneh umirilo in Mura je zacela upadati. Napetosti v Jugoslaviji pa so narašcale iz dneva v dan. Glede na nenehne grožnje iz Beograda je bilo cutiti, da bo slej kot prej tudi »pocilo«, torej prišlo do oboroženega spopada. Šifrirani teleks, z dne 23. junija 1991, ki odreja mobilizacijo enot za zveze. (arhiv: Jože Vaupotic) Sedemindvajsetega maja smo bili prek policije obvešceni, da JLA ob-vešcevalno obdeluje vse pomembnejše objekte. Med te je vsekakor spadal tudi OCZ s svojim jasno vidnim atenskim sistemom na strehi obcine. Vmes so se zgodili t. i. pekrski dogodki v ucnem centru TO v Pekrah pri Mariboru in prvotna dinamika dela v UOLO in OCZ se je obcutno povecala. Šestindvajsetega maja so bili vpoklicani inštruktorji in predsedniki mobilizacijskih komisij v krajevnih skupnostih (KS) za pripravo mobilizacije pripadnikov enot TO na vojaško vajo. Povecalo se je tudi število šifriranih in navadnih teleksov, ki niso prihajali vec le v delovnem casu, ampak tudi zvecer in ponoci. Naj na podlagi zapi­sov v dnevniku dežurstva OCZ prikažem to dinamiko: - 26. maja dva šifrirana (ob 18.45 in 23.15), - 27. maja pet (ob 15.24, 18.14, 19.00, 19.04 in 19.43), - 28. maja dva, eden šifriran (ob 20.55 in 23.35) eden za TO, - 29. maja eden (ob 22.15) za TO, - 30. maja štirje ob (17.10, 19.00, 19.01 in 19.10), - 2. junija eden šifriran (ob 20.40), - 3. junija eden (ob 16.40), - 5. junija dva, eden šifriran (ob 16.55 in 21.30), - 8. junija eden šifriran (ob 14.36), - 11. junija eden šifriran (ob 17.15), - 14. junija dva, eden šifriran (ob 10.15 in 00.47), - 16. junija eden (ob 11.47), - 18. junija trije (ob 16.25, 16.27 in 16.38), - 20. junija trije (ob 17.25, 20.31 in 22.19), - 21. junija eden šifriran (ob 17.41), - 23. junija eden šifriran (ob 20.35), - 24. junija trije šifrirani (ob 16.45, 17.10, in 20.25). Dodajam še eno podrobnost, saj je 14. junija 1991 prišel castnik ob-mocnega štaba TO, Franc Marko, in si za uporabo v TO sposodil tri radijske postaje PTR-100 in dva polnilca. Ne le v obcinskem centru, ampak tudi v centru dogajanj Ko sem po tridesetih letih listal po zapiskih in prebiral vpise v dnevnik de­žurstva v OCZ ter se z mislimi vracal k dogodkom, ki smo jih beležili, me je navdajal dvom, ali prepisati vse oziroma samo nekatere. Pa tudi zakaj sploh pisati, saj smo vendar bili v centru upravnih zvez in ne v kakšnem vojaškem štabu. Dejstvo je, da je bil v tistih prelomnih casih obmocni štab TO v Lju­tomeru, izpostavljeno poveljniško mesto pa tudi pri nas v Gornji Radgoni, Primer vpisa v dnevnik dežurstva v centru zvez Obcine Gornja Radgona 24. junija 1991 (arhiv: Jože Vaupotic) pravzaprav v zacetku kar v naših prostorih. Kako je bilo z vpisi v operativni vojaški dnevnik ne vem, želim pa bralstvu predstaviti to, kar smo vpisali v OCZ, cetudi bo kdo oporekal ali pa kritiziral, da navajam vse drobtinice. Nekatere, tiste na videz nepomembne, so se nas še kako dotaknile. Poleg tega nismo bili le kronisti casa in dogajanj, ampak tudi njihovi akterji. Triindvajsetega junija je bila izvedena 50-odstotna mobilizacija enot za upravne zveze. Štiriindvajsetega junija pa smo ponovno aktivirali KV-radijske zveze na relaciji RSLO–RCZ in UOLO–OCZ. Ob 23.35 se je zacela dodat­na mobilizacija enot TO. Petindvajsetega junija ob 00.07 je mobilizacijska komisija iz KS Crešnjevci sporocila, da je odšlo pet kurirjev in da se še noben ni vrnil. Ob 00.15 so iz mobilizacijske komisije KS Kapela sporocili, da vse tece normalno. Ob 00.50 je prispel prvi šifrirani teleks, drugi ob 6.30 in tretji ob 23.45, navaden pa še ob 23.40. Vse to je kazalo, da se je zacelo, ceprav nismo verjeli, da se bo zgodila vojna. Zjutraj smo clanu ŠTO predali še pet rocnih radijskih postaj PTR-100 za zvezo z njihovimi enotami, ker njihove radijske postaje niso delovale, saj so bili akumulatorji povsem prazni in se kljub štiriindvajseturnemu polnjenju še niso napolnili. Za zveze med enotami TO smo zagotovili tri UKV-radijske Teleks, z dne 28. junija 1991, ki napotuje na mobilizacijo, vkljucevanje prostovoljcev v enote TO in popolnjevanje enot TO z vojaškimi obvezniki od 29. junija dalje. (arhiv: Jože Vaupotic) postaje, skupaj z avtomobili takratnega Gozdnega gospodarstva. Od tega dne so tekle številne aktivnosti oziroma ukrepi. Veliko informacij, navodil, sporocil in teleksov je prihajalo v OCZ in bilo iz njega odposlanih. Šestindvajsetega junija je ob 3.55 prispel šifrirani teleks in ob 5.02 še eden. Takrat je dežurni poklical nacelnika UOLO. Tega dne so bile na mejnem preho­du zamenjane table SFRJ z napisi Republika Slovenija, slovenske zastave pa so zamenjale jugoslovanske, opravljenih je bilo tudi nekaj blokad prometnic. Sedemindvajsetega junija je bilo ob 14.00 po UKV-zvezi sporoceno, da je tankovska kolona JLA pred barikado v Ormožu, ob 14.17, da je druga ko­lona v Obrežju, ob 15.37, da cistijo razbitine barikade na mostu pri Ormožu, ob 16.00, da letijo trije helikopterji iz smeri Maribora proti Gornji Radgoni, ob 16.02 sta dva helikopterja preletela Radence in nadaljevala proti Murski Soboti, ob 16.56 sta dva helikopterja preletela Kapelo in nadaljevala proti Prekmurju. Ob 17.38 je prispel ukaz o odpiranju ognja na vse cilje v zraku, ob 21.50 je bilo sporoceno, da gre šest tankov in dve oklepni vozili proti Kamenšcaku, iz smeri Cakovca proti Kogu pa 16 tankov. Ob 22.15 smo v dnevnik zapisali informacijo, da sta na Kogu dve tankovski formaciji, in sicer prvo sestavlja 18 tankov, drugo pa 13 tankov, cisterna in sanitetno vozilo. Njihova smer je bila Štrigova–Ljutomer. Ob 23.30 je bilo sporoceno, da so tanki pred Ljutomerom, ob 23.35 pa, da sta v okolici Mote dva tanka. Osemindvajsetega junija je bilo ob 00.15 sporoceno, da se je tankov-ska kolona ustavila 800 metrov pred Veržejem, da se deli kolone cakajo ter razporejajo v osnovno formacijo. Ob 00.42 smo zapisali, da tankovska kolona z ugasnjenimi motorji stoji 200 metrov pred Veržejem, ob 7.12 pa, da se pomika proti Buncanom. Ob 7.20 je bilo po radijski postaji sprejeto opozorilo, da se tankovska enota JLA pomika proti Hrastje Moti, kjer je bila v Obcini Gornja Radgona postavljena barikada in so jo varovali policisti, ki so se ob 7.25 umaknili, saj niso imeli protitankovskega orožja. Ob 7.28 je bila tankovska kolona pred barikado v Hrastje Moti. Ob tem dogajanju, torej prodoru oklepne enote proti našemu mestu, sem opazil nemir in nervozo pri nekaj pripadnikih enote za upravne zveze, predvsem pri tistih, ki so živeli ob cesti, po kateri se je in se bo v nadaljevan­ju gibala tankovska kolona. Kot odgovoren za zanesljivo delovanje zvez sem se po posvetovanju z nacelnikom UOLO odlocil, da vse, ki to želijo, odpus­timo domov k družinam, ker nam nezbrani in polni strahu ne bi nic koristili. Nekaj pripadnikov se je zahvalilo in takoj odšlo domov. V nadaljevanju tega dne je bilo ob 7.32 sporoceno, da je tankovska enota odprla ogenj na postavljeno barikado v Hrastje Moti, ki je bila ob 7.34 tudi prebita. Ob 7.47 je tankovska kolona nadaljevala svoj pohod proti Radencem, ob 8.06 se je ustavila pri gostilni Kosi v Rihtarovcih in ob 8.14 nadaljevala svoj pohod proti Radencem. Tu je bila na mostu spet postavlje­na barikada, ki so jo varovali pripadniki postaje milice Radenci. Ob 8.21 se je zacelo streljanjem v barikado in njeno odstranjevanje na mostu v Raden­cih, ob 8.31 je bila barikada odstranjena toliko, da je omogocala prehod tankovski koloni. V Radencih je bila pred glavnim križišcem postavljena še ena barikada. Ob 8.43 je bila prebita tudi ta. Ob 8.36 sta zmedo med voja­ki JLA pri odstranjevanju druge barikade v Radencih izkoristila dva obcana, ki sta odpeljala tovornjak cisterno in tovornjak s strelivom. Dva vojaka JLA sta se tudi predala. Ob 8.55 so bili tanki v Šratovcih, cevi so obrnili proti RTP Elektra, kjer sta dežurala dva delavca. Na sreco niso izstrelili nobene granate, ker bi to pomenilo elektricni mrk za vec kot pol obcine. Ob 9.35 je bilo 12 tankov pred barikado pri Avtoradgoni, ob 9.41 pa je prišlo ob glavni komunikaciji Radenci–Šratovci do oboroženega spopada med pripadniki enot TO in policije ter JLA. Ob 9.50 sta se dva tanka iz kolone pri Avtorad­goni obrnila in peljala nazaj v Radence ter neprenehoma streljala. Pri tem je bil ob 9.46 smrtno ranjen civilist, ki je bil prepeljan v bolnišnico v Murski Soboti, kjer pozneje tudi umrl. Na železniškem prehodu pred Gornjo Rad-gono je bila postavljena naslednja barikada. Varovali so jo pripadniki enote TO, ki so prostovoljno ostali na položajih, ko se je glavnina enote umaknila na varnejšo lokacijo. Ti so iz protioklepnega orožja Armbrust izstrelili rake-to, ki je zadela in poškodovala oklepnik. Ob 11.00 je helikopter JLA preletel Gornjo Radgono, ob 11.20 pa se je tankovska kolona ustavila pred barika-do na železniškem prehodu v Gornji Radgoni, ki jo je poskušala odstrani s streljanjem in odrivanjem. Ob 11.23 je granata, izstreljena iz tanka pred ba­rikado, zadela stanovanjsko hišo, ob 11.25 pa je bila barikada prebita. Med vožnjo po Partizanski ulici so iz strojnic na tankih neprenehno streljali po objektih v mestu. Ob 11.38 je bil na tej ulici smrtno zadet civilist. Ob 11.36 se je tankovska kolona ustavila pri naslednji barikadi v mestu, pri Špitalu. To sta izkoristila dva prostovoljca in na tankovsko kolono odvrgla prve tri mo-lotovke, ki sta jih sama izdelala. Ob 11.40 sta bili ponovno vrženi molotovki na tankovsko kolono, dva prostovoljca sta se zaklonila za elektricnim trans-formatorjem na Simonicevem bregu, ki ga je kmalu zatem zadela granata, izstreljena iz tanka. Iz stavbe podjetja Elrad so na tankovsko kolono prile­tele nove molotovke. Tankovsko kolono so zajeli ognjeni zublji. Ob 11.42 je prišlo tudi tu do oboroženega spopada. Ko je bila barikada prebita, je kolona nadaljevala pot proti Panonski ulici in mejnemu prehodu. Ob 12.05 je prvi tank iz te kolone prispel na mejni prehod. Medtem se je nadaljevalo streljanje in rušenje zgradb v okolici mejnega prehoda. Ob 11.57 je Gornjo Radgono preletel avion, ki jo je obkrožil in raketiral Avtoradgono. Vmes so potekale številne akcije prostovoljcev, pripadnikov enot TO in milice. Ob 16.45 je ponovno priletel helikopter JLA, zaokrožil nad mejnim prehodom in pristal na plošcadi med pokopališcem in radgonsko osnovno šolo, ob 18.03 pa je odletel proti Zagrebu. Ob 21.32 je policija sporocila, da je prišlo obvestilo o prenehanju spopadov med JLA in slovenskimi branilci. Devetindvajsetega junija ob 6.40 je bilo sporoceno, da se tankovska ko­lona iz Murskega Središca pomika naprej, ob 6.58 je bila v Štrigovi. Tu se je oddvojil en tank, ki je šel na pomoc drugemu, ki je obtical v Razkrižju. Ob 7. uri je bilo sporoceno, da se iz Središca ob Dravi približuje pet tankov, dva tovornjaka, trije oklepni transporterji in eno sanitetno vozilo. Ob 8.55 je bilo sporoceno, da so v Nedelici trije tanki in dva oklepna transporterja. V nadaljevanju so tekli številni sestanki, pogovori, pogajanja med JLA, TO, milico in obcinskim izvršnim svetom. Prav tako je treba omeniti, da so bili vse dni aktivni tudi radioamaterji. Uspelo jim je najti frekvenco, na kateri je komunicirala tankovska kolona. To frekvenco so motili in onemogocali normalno zvezo in tako povzrocili, da je bila kolona pocasnejša, manj orga­nizirana in se je morala veckrat ustaviti, se zbrati in ponovno formirati, da bi lahko nadaljevala. Na podrocju zvez so radioamaterji na obmocju Obcine Gornja Radgona s svojim aktivnim delovanjem dali izjemen prispevek. Ver­jetno pa je bilo tudi po drugih obcinah podobno. Prav tako so vse te dni v OCZ prihajali številni klici staršev iz vseh republik nekdanje države, katerih otroci so bili kot pripadnika JLA v teh tankovskih kolonah. Prosili so nas, naj jih ne ubijemo. Vsem je bilo sporoceno, da bomo naredili vse za njihovo rešitev. Nekaj fantov je uspelo pobegniti, med njimi prva dva Slovenca, katerih oceta sta prispela v Gornjo Radgono. Oba sta bila odlocena, da bosta šla do kolone, ki je bila namešcena v okolici mejnega prehoda ob mostu na Muri. Povedali smo jima, naj imata v vreckah samo stvari za osebno higieno in ce ju bodo spustili do sinov, naj castnika JLA, ki bo prisoten pri tem srecanju, vprašata, ce ju lahko vsaj objameta. Med objemanjem naj jima na uho zašepeceta, naj pobegneta, da ju pri­padniki TO nikakor ne bodo ustrelili, ampak ju bodo mirno sprejeli ter jima pomagali naprej. To se je zgodilo še isti dan pozno popoldne in oceta sta se odpeljala domov s svojima sinovoma. O objemih, solzah srece in veselju ob snidenju seveda ni treba posebej pisati. To je bila tudi za vse nas, ki smo bili takrat angažirani, prva zmaga. Naslednji dan zgodaj zjutraj je pobegnil še en fant iz Zagreba. Tudi ponj je prišel oce še z enim sorodnikom. V tem casu je prispel v OCZ tudi novinar, ki je hotel narediti intervju s tem mladenicem ter ga poslikati, a oce ni dovolil fotografiranja, ker se je zelo bal morebit­nega mašcevanja JLA. Dal pa je kratek intervju. Telefonske linije so v tem casu povsem ponorele, v centru smo bili zelo izcrpani, saj smo posamezniki spravili skupaj komaj kakšno uro spanca v enem dnevu. Tridesetega junija ob 9.25 je prišlo do eksplozije mine na barikadi pri Špitalu v Gornji Radgoni, v kateri je bil ranjen šofer tovornjaka, ki je dopolnjeval barikado in pri tem zapeljal na mino. Popoldne je nizko nad reko Muro iz smeri Radencev priletel helikopter JLA, ki je imel vidne oznake Rdecega križa. Pristal je ob 13.14 na mejnem prehodu, kjer je bila obkoljena tankovska enota JLA. Iz njega so iztovorili tudi strelivo in posode z gorivom. Prek OCZ je bilo še enkrat preverjeno dovoljenje za napad na helikopter. Napad je bil odobren. Pri ponovnem preverjanju ob 13.15 pa je bilo povedano, da se z avstrijske strani ne vidi, da iz helikopterja JLA z oznakami Rdecega križa iztovarjajo strelivo. Ob 13.25 je prek OCZ prišel ukaz, da se na ta helikopter ne sme streljati, ob 13.39 pa je helikopter odletel z mejnega prehoda. Ob 13.49 so tanki in oklepni transporterji prižgali motorje in se pomaknili proti barikadam, ki pa jih niso poskušali odstraniti. Ob 14.00 so se ponovno umaknili na izhodišcne položaje. Ob 21.59 so ponovno zagnali motorje in se premaknili do barikad, a preboja niso poskušali. Prvega julija je ob 1.00 poveljnik PŠTO poveljujocemu enoti TO in vodji OCZ predal ukaz o takojšnjem napadu na tankovsko enoto JLA na mejnem prehodu. Ob 1.30 je poveljnik enote TO odlocil, da okolišcine ne omogocajo izvršitve ukaza. Ob 7.30 smo ponovno opazili prelet letala JLA, ob 9.08 pa so tanki ponovno zagnali motorje, a so jih cez deset minut ugasnili. Ob 11.13 so posto­pek ponovili. Vmes so prihajali telefonski klici obcanov, da po telefonih dobi­vajo grožnje od neznancev o pokolu civilistov, ki se bo zgodil v Gornji Radgo­ni. Ob 15.53 so tanki ponovno prižgali motorje. Ob 17.35 je policija sporocila o možnih priletih letal in helikopterjev z oznakami Redecega križa, ki bi lahko izvedli desant na Radgono, in da je dovoljeno nanje streljati. Drugega julija je bilo ob 8.45 javljeno, da granicarji JLA iz karavle v Zgornjem Konjišcu med prebivalstvom prosijo za hrano. Ob 10.30 je po­klical obcan, ki je po telefonu prejel dva klica za »Strugo«. Popoldne se je zgodil drugi del vojaških spopadov v mestu. Napadena je bila enota JLA na mejnem prehodu, napadena in zavzeta stražnica v središcu mesta, v spo-pad pa se je vkljucilo tudi jugoslovansko letalstvo, ki je raketiralo barikado na obrobju mesta. Objekti v mestu so bili zelo poškodovani. Dinamika dela v OCZ se je po teh dogodkih spremenila, prav tako angažiranost oseb, kar se je odrazilo tudi na vpisih v dnevnik dežurstva. Tretjega julija je ob 3.55 klical Miloševic iz Maribora in zahteval povelju­jocega TO v Gornji Radgoni. Ob 3.58 je bilo sporoceno, da se trije tanki premikajo iz Presike proti Strocji vasi. Ob 4.02 smo zapisali informacijo, da je v Veržeju 17 tankov in oklepnih transporterjev, ki se premikajo proti Gornji Radgoni. Ob 4.37 smo evidentirali pripravo ovir pri Avtoradgoni in Koratovem gradu na vpadnicah v mesto. Ob 5.30 smo vpisali, da so tanki pred barikado v Ljutomeru pri Mlekoprometu, kjer se je zacel oborožen spopad. Ob 5.35 je bilo sporoceno v PŠTO, da TO v Gornji Radgoni potre­buje protitankovsko orožje (zolje, ose, armbruste, mine). Ob 5.48 je bilo sporoceno, da se iz smeri Središca pomika devet tankov in pet oklepnih transporterjev, ob 5.51 pa so radioamaterji sporocili, da se v osebnem avtomobilu Zastava 101 bele barve vozijo s civilnim šoferjem castniki JLA in izvidujejo teren. Sporocilo je bilo predano policiji. Ob 6.35 je Miloševic iz PŠTO Maribor sporocil, da v Gornjo Radgono pošilja pomoc, in sicer eno ceto in štiri vode. Ob 12.05 je prispel teleks, da se ob 13. uri zacne premirje in s tem prenehajo vsi oboroženi spopadi. Ob 22.59 je prispel teleks za TO. Do vecera so potekale številne aktivnosti, izmenjava podatkov in porocil, šte­vilni osebni klici, odstranjevanje postavljenih ovir … Iz Ljutomera so nam sporo-cili, da nam Radgoncanom ne bodo nikoli oprostili, ce bomo tankovsko kolono JLA, ki ji je poveljeval polkovnik Popov, pustili oditi. Takrat, ko so enote TO konc­no dobile nekaj protioklepnega orožja, ko so se njeni pripadniki pripravili na boj z ustreznih položajev, so lahko, tako kot vsi drugi, po 19. uri jezni in žalostni samo gledali, kako je tankovska kolona polkovnika Popova, ki je porušila veliko zgradb v mestu, povzrocila civilne žrtve, pokradla, kar je lahko v Kompasovi trgovini na mejnem prehodu, kjer je bila zabarikadirana, mirno krenila z mejne­ga prehoda v Gornji Radgoni nazaj proti Varaždinu. Žal je bila takšna odlocitev državnega vodstva in morali smo jo spoštovati. Cetrtega julija so se nadaljevali številni pogovori, razlicne aktivnosti, pomoc obcanom, predvsem tistim, ki jim je tankovska enota unicila stanovanjske hiše oziroma stanovanja v blokih ob komunikacijah, po katerih je napredovala do mejnega prehoda. Ob 20.40 je klical dr. Ostan iz Zdrav­stvenega doma Gornja Radgona, da bi naj bila ena oseba v Apacah že pred štirimi dnevi ranjena in se je po telefonu obnašala zelo vulgarno. O tem smo obvestili policijo, ki je šla ukrepat. Ne vojna in ne mir Dežurstvo v OCZ s pripadniki rezervne sestave1 se je nadaljevalo, pre­klicano je bilo v cetrtek, 31. 10. 1991, ob 7. uri. V tem casu so bili sprejeti in oddani številni teleksi, telefaksi in sporocila po telefonih. Komunikacija 1...Sodelujoci.pripadniki.rezervne.sestave.med.dežurstvom.v.OCZ.so.bili:.Tomaž.BENKO,.Dani.CUK,.Jožef.DOMANJKO,.Jože.EDŠID,.Drago.GUBIC,.Martin.HOLC,.Zvonko.KEŽMAH,.Andrej.KLEMENCIC,.Zvonimir.KOVACIC,.Milan.KRANJC,.Milan.MLINARIC,.Vilko.MULEC,.Ladko.NOVAK,.Srecko.PETEK,.Miran.PETERKA,.Tomaž.PETERNELJ,.Anton.PINTARIC,.Štefan.PIVAR,.Slavko.RADUHA,.Ludvik.ROŠKAR,.Mirko.ŠAFARIC,.Rudi.SRT.in.Janko.TUŠEK. po radijskih zvezah se je umirjala in se je uporabljala le v redkih primerih, predvsem pa za preverjanje delovanja zvez. Po telefonu smo dobili tudi nekaj zahval mam in ocetov iz nekdanjih re-publik, ker smo pustili njihove sinove žive in smo vsem tistim, ki so pobegnili iz enote polkovnika Popova, omogocili varen odhod domov. Kljub vsemu strahu, povzroceni škodi, smrtnim žrtvam in drugim težavam so ti klici de­lovali zelo blagodejno in bilo nam je lepo vsaj pri srcih. Pa tudi vest je bila ponosna, saj smo naredili prav vse, da smo obvarovali predvsem mlada clo­veška življenja. V tej vojni, pripravah nanjo in odstranjevanju posledic se je pokazala izjemna pomembnost upravnih zvez, ki jim je bilo vedno namenjeno premalo poudarka in premalo denarja, nasploh jim je bila tudi na državni ravni posve-cena premajhna pozornost. Delo vezistov pa tudi nikoli ni dovolj cenjeno. V Gornji Radgoni bi bile enote TO povsem brez radijskih zvez in medsebojne­ga komuniciranja, ce ne bi bilo upravnih zvez oz. ce jim OCZ ne bi zagotovil radijskih postaj takrat, ko so jim že na zacetku njihove povsem odpovedale. Nekaj radijskih postaj pa so teritorialci dobili tudi od civilnih struktur. Znotraj OCZ je bila aktivirana tudi služba za opazovanje, javljanje, obveš-canje in alarmiranje (OJOA). Za krajši cas so bile aktivirane vizualne opazo­valnice za opazovanje obmocja obcine in javljanje naleta letal ter helikopter­jev. Del njenih pripadnikov je bil vkljucen tudi v dežurstvo v OCZ. Na podlagi obvestil o preletih helikopterjev in letal so bile sprožene tudi sirene in obcani v Gornji Radgoni in Radencih so se veckrat zatekli v zaklonišce. Vcasih so bili ti alarmi sproženi prepozno, a nikoli v teh primerih ni bilo žrtev in tudi ran-jenih ne. Alarmiranje prebivalstva so opravljala posamezna prostovoljna gas-ilska društva. Žal takrat še nismo imeli sistema za središcno krmiljenje siren. Nismo bili samo kronisti casa Vsi casovni podatki v tem prispevku so povzeti iz dnevnika dežurstva (trije zvezki), ki jih še zdaj skrbno varujem. Brez njih bi bil ta prispevek kratek in casovno nedodelan, saj se vseh stvari po treh desetletjih ne moreš vec spomniti. Mnogo takrat hiperaktivnih sivih možganskih celic je v tem casu žal zbledelo in tudi spomin je nekam odšel. Zapisi v dnevnik gotovo pred­stavljajo tudi casovno najbolj natancen seznam dogodkov v Obcini Gornja Radgona, ki so šli prek OCZ oziroma upravnih zvez. Naj ob koncu opišem še svojo najhujšo izkušnjo, ko so se mi res zatresla kolena. To je to bilo takrat, ko sem 28. junija ob 11.57 sprejel sporocilo po radijski postaji o preletu dveh letal nizko nad reko Muro. Istocasno, ko sem to naprej sporocal enoti TO, sem odprl okno v OCZ, ki je bilo obrnjeno proti Muri, da bi prisluhnil morebitnemu brnenju letal. Letalo se je v tistem trenut­ku že dvignilo nad reko, zaokrožilo naravnost proti stavbi obcine, jasno sem videl pilota v kabini, usta so ostala samo odprta in hip za tem se je že slišala eksplozija, ki je prihajala z vzhoda. Antenski sistemi na strehi obcine so jas-no kazali, kaj se v stavbi nahaja. Ce bi pilot deloval tudi po tem cilju, jaz tega sestavka vsekakor ne bi pisal. Prelet aviona, ko jasno vidiš pilota v kabini, pa ceprav samo za trenutek, in hrup letalskih motorjev, ko je zapeljal mimo, ter takoj za tem dve eksploziji, ti poženejo strah v kosti. Šele pozneje, ko sem prišel k sebi in so zaceli možgani spet normalno delati, sem se zavedel, kakšno sreco sem imel. Sem bil pa že dvakrat prej, prvic, ko sem enoti TO nesel ukaz na kraj delovanja, ker se niso javili po radijski postaji, in drugic, ko sem jim peljal protioklepne zolje na grajski hrib, ker takrat drugega v štabu TO ni bilo, iz­postavljen streljanju vojakov JLA. Krogle so kar švigale mimo avta, s katerim sem se peljal, imel sem sreco, da me strelci niso zadeli. Ta dva dogodka sta bila bolj adrenalinska, kot zastrašujoca. Danes sem upokojen delavec Ministrstva za obrambo, ki ob delu v castniški in veteranski organizaciji v Gornji Radgoni rad s kolegi pokramljam o teh dogodkih. Zdaj smo sicer vsi vecji in zajetnejši »heroji«, kot smo bili takrat, a to ne dela nobene škode in ne zmanjšuje prispevkov vsakega po­sameznika in vseh skupaj v tistih prelomnih dneh. Viri: Depeša republiške koordinacijske skupine, št. 10027, z dne 23. junija 1991. Kopijo hrani avtor. Depeša RSLO, št. 10952, z dne 28. junija 1991. Kopijo hrani avtor. Dnevnik dežurstva v centru zvez Obcine Gornja Radgona od 10. 12. 1990 do 11. 6. 1991. Hrani Jože Vaupotic. Dnevnik dežurstva v centru zvez Obcine Gornja Radgona od 12. 6. 1991 do 30. 7. 1991. Hrani Jože Vaupotic. Dnevnik dežurstva v centru zvez Obcine Gornja Radgona od 30. 7. 1991 do 31. 10. 1991. Hrani Jože Vaupotic. Alojz Šteiner in Martin Jugovec UVOD V PRICEVANJA O IZKUŠNJAH NA PODROCJU ZVEZ Kaj poleg povabila k branju zapisati kot uvod v pricevanja in zgodbe enajstih avtorjev? Mogoce to, kako posebna sta bila obrambno-vojaška pot vsakega posameznika in njegovo doživljanje vojne pred tridesetimi leti ter kako pomemben delež pri tem so imeli sredstva zvez, njihova zašcita in akterji. V teh pricevanjih so predstavljene le zgodbe tistih na tako imenovani obrambno-vojaški strani, ceprav tudi tukaj ni mogoce narediti povsem jasne locnice med vojaškimi in upravnimi zvezami ter prispevki amaterjev in drugih akterjev na podrocju zvez, ki jih predstavljamo s posebnima deloma knjige. Vse to je tudi skupna znacilnost, ki veje iz pricevanj, da je šlo za prispevek v dobro naše nove skupne države in da se je ta bolj kot v uradnem pozivu kazal v pripravljenosti za izpolnitev posameznikove naloge. Pricevanja kažejo, kako je bila to naša vojna, ki je ni treba glorificirati, medtem ko so bili sistemi in sredstva zvez, z izjemo britanskega Racala, od prej. Taktika in pristopi se tudi niso bistveno spremenili od tistih, ki so se jih pricevalci ucili in jih urili v pripravah na obrambo domovine. Ta slovenska do-moljubna sestavina je pomenila pomembno moc in ne nazadnje prednost. Zato na koncu pricevanj dodajamo dva prispevka. Prvega o podeljenih po­sebnih priznanjih oziroma medaljah vezistom in drugim, ki so sodelovali v akciji Hrast, takšen je tudi naziv spominskega znaka, ki ga je do zdaj prejelo 508 posameznikov, in spominskega znaka Elektronsko izvidništvo, ki je bil podel­jen devetim posameznikom. Bistveno daljši bi bil seznam za priznanje, ki ni podeljeno, ker je predlog za spominski znak Enote za upravne zveze 1991 leta 2015 ostal v birokratskih predalih. Milan Mežnar v svojem pricevanju opisuje svoje izkušnje nacelnika za zveze in kriptozašcito v RŠTO od leta 1978 do 1990 in pri tem slika razvoj-no pot zvez Teritorialne obrambe skozi vsa tri obdobja, od zacetkov prek vzpona v osemdesetih letih do dogodkov leta 1990. Za cas od maja do oktobra 1990 odkriva nekatere skrivnosti oziroma nam neznana dejstva, ki jih je doživel. Zgodba, ki jo opisuje Slavko Celarc, je prav tako zelo zgovorna, saj je bil zaradi tega, ker je bil ocenjen za vojaško nesposobnega za JLA, lahko kot radioamater leta 1975 vkljucen v strukture TO le kot mladinec prostovoljec, kar je ostal do obdobja, ko so mladinska leta že davno potekla. Sodelovanje v vojni za Slovenijo je njegovo nadaljnjo poklicno pot dodobra spremenilo. Leta 1992 je postal poklicni pripadnik v TO Slovenije in zatem do upokojitve leta 2010 delal na pomembnih dolžnostih v Slovenski vojski. Po šolanju v ZDA leta 1997 je bil sedem let odgovoren za frekvencno nacrtovanje v naši vojski. Francišek Zavašnik, ki je vojaško pot v stalni sestavi TO zacel leta 1980 v Koroški pokrajini in jo nadaljeval leta 1990 v Vzhodnoštajerski ter bil nekaj casa celo vezist v dveh pokrajinah, predstavlja zanimive dogodke in prispe­vek k dosežkom, vkljucno s tistimi iz leta 1991, ko je deloval kot nacelnik za zveze v 8. PŠTO v Celju. Njegova poklicna pot vezista se je nato nadaljevala še polni dve desetletji, da bi se, kot pravi, po upokojitvi v Slovenski vojski konec leta 2010 lahko še bolj posvetil stari ljubezni – radioamaterstvu. Matjaž Goricar predstavlja spomine na služenje v rezervni sestavi TO po tem, ko je leta 1978 koncal šolo za rezervne castnike zvez in bil najprej raz­porejen na dolžnost referenta za zveze v 51. brigadi TO, po njeni ukinitvi pa leta 1986 v OŠTO Grosuplje in 1991 v 57. obmocni štab TO v Grosupljem. Podaja zanimivo zgodbo o tem, kako je brigada TO leta 1979 na preverjan­ju zvezne inšpekcije od negativne ocene bojne pripravljenosti cez dve leti prišla do najvišjega priznanja JLA. Vendar je bil to le prvi del njegove poti vezista, drugi del se je leta 1992 nadaljeval v stalni sestavi naše vojske še polnih dvajset let. Spomini, ki nam jih zapušca Jožef Franc Kadunc, podcastnik TO in SV, so podobni spominom številnih pripadnikov v Sloveniji. Z 21 leti civilnih delovnih izkušenj se je leta 1986 zaposlil v stalni sestavi na RŠTO, kjer je skrbel za vzdrževanje telekomunikacijskih sredstev. Te naloge je opravljal vse do leta 1992, zatem pa še 10 let v enotah za zveze, do upokojitve leta 2002. Bil je aktivni udeleženec vojne za Slovenijo in opisuje dogodivšcine na retranslaciji na Jancah. Med nastajanjem zbornika je umrl, 23. novembra 2020 je bil pokopan na Žalah. Leon Marjan Možina podaja pricevanje o svojih 22 letih v Teritorialni obrambi, ki bi ga lahko oznacili tudi kot zgodbo najstarejšega vezista terito­rialca, saj se je njegova pot zacela marca 1969, ko je bil kot rezervist raz­porejen v sestavo takratnega Dolomitskega partizanskega odreda, v enoto slovenskih sil splošnega ljudskega odpora. Zatem pa je bil v vodu za zveze vrhniškega OŠTO od leta 1974 do leta 1991. Opisuje, kako so kljub zaple-tom zaradi reorganizacije TO aprila in maja 1991 v osamosvojitveni vojni na Vrhniki in v Logatcu uspešno opravili vse naloge na podrocju zvez. Mirko Ognjenovic je bil tankist po vojaškostrokovni izobrazbi. V prispevku opisuje svoje izkušnje in doživetja iz bitke v Krakovskem gozdu 2. julija 1991 in govori o pomenu radijskega prisluškovanja ter pravocas­nega prenosa informacij pri tem. Pravi, da so pridobljene informacije s prisluhi nasprotne strani, ki so jih priskrbeli radioamaterji, rešile marsi­katero življenje teritorialcev, ter dodaja, da je bil zato tudi izhod spopada z nasprotnikom manj krvav. Trdi, da pozneje kot poveljnik slovenskega oklepnega bataljona ni nikoli dovolil zanemarjati podrocja zvez. Boštjan Pregl piše o organizaciji zvez ali tocneje njihovi reorganizaciji na obmocju nekdanje Obcine Pesnica, kar je zanimivo zaradi podrobnosti ter vpetosti zvez v izid zelo pomembnih spopadov v osamosvojitveni vojni na smeri proti mednarodnemu mejnemu prehodu na Šentilju. Pa ne samo to, piše tudi o tem, kako so neposredno po koncu vojaških spopadov leta 1991 skupaj z radioamaterji vzpostavljali zveze pri zašciti in varovanju 40 km državne meje proti Avstriji, o cemer se do zdaj ni veliko govorilo. Benedikt Kopmajer je prispeval pricevanje o upravnih zvezah in ob­cinskem centru za obvešcanje v Obcini Radlje ob Dravi in enote za zveze Obcine Dravograd pred in med osamosvojitveno vojno ter po njej. Opisuje, kako so obcinski center kar dvakrat premešcali zaradi zaostrovanja razmer in spopadov, zlasti na Holmcu in pri prihodu kolone JLA pred Dravograd, raketiranja letal JLA 29. junija 1991, helikopterskega desanta zveznih milic­nikov na stadion v središcu Dravograda, bojnih aktivnosti v Dravogradu ter napovedi mogocega delovanja diverzantskih skupin. Milan Korbar nam ponuja pricevanje castnika vezista, ki je 28. junija 1991 prestopil iz JLA in zaradi iskanja službe v TO pristal med »ucniki«, za tem pa je bil ponovno poveljnik voda za zveze v novoustanovljenem 520. ucnem centru TO, v katerem so v vojašnici v Šentvidu zaceli za veziste usposabljati tudi nabornike. Pravi, da so postavili odlicen temelj za novo enoto zvez TO, 104. ceto za telekomunikacije, ki je leta 1992 dobila domicil v nekdanji vojašnici protiletalske obrambe na Vrhniki. Tomaž Lavtižar opisuje usposabljanje vezistov in zagotavljanje zvez v enoti RKBO, najprej v 108. ceti, zatem pa v 18. bataljonu RKBO v Kranju. Izpostavlja, kako pomembni sta bili tehnicna plat tega usposabljanja in iznaj­dljivost, da so bili tako uspešni. Pravi, da se mu je obdobje, ko je delal z naborniki, zapisalo kot najlepše. Milan Mežnar MOJE DELO KOT NACELNIKA ZVEZ IN KRIPTOZAŠCITE V RŠTO SLOVENIJE DO LETA 1990 1. oktobra 1978 sem bil postavljen na dolžnost nacelnika za zveze in kriptozašcito v RŠTO SRS. To dolžnost sem opravljal do leta 1990, kar opi­sujem v nadaljevanju. Po prevzemu dolžnosti sem si zadal nalogo, da spoznam: (a) sestavo in organizacijo poveljevanja v TO, (b) organizacijo obstojecih in nacrtovanih zvez in kriptozašcite po celotni globini poveljevanja, (c) opremljenost s sred­stvi zvez in njihovo razporeditev po tipih in moci, (c) usposobljenost nacel­nikov zvez PŠTO ter usposobljenost operaterjev pri uporabi in vzdrževanju zvez. Ko sem spoznal stanje, sem ugotovil, da sta bila nacrtovanje in or-ganizacija zvez dobra, zato je sistem zvez zagotavljal uspešno vodenje in poveljevanje v štabih in enotah TO. Za stanje se je treba zahvaliti tudi mojem predhodniku, podpolkovniku Ivanu Pavlinu, ki je razvijal ta sistem od zacetka nastajanja TO Slovenije. Vsekakor pa je bilo treba vložiti še vec napora v usposabljanje, da bi celotna organizacija zvez teritorialne obrambe lahko delovala v najtežjih raz­merah bojnega delovanja. Opremljenost s kljucnimi sredstvi zvez je bila ve-cinoma dobra, pri nekaterih OŠTO in brigadah TO so manjkale radijske KV­-naprave Racal 20 W. Ta pomanjkljivost bi se lahko nadomestila z radijskimi napravami VHF RT-20-TC6 ali novimi RN RT-20-TM. Nekoliko slabša je bila opremljenost z radijskimi postajami RT-1-T4 in novimi RT-1-T600, ki je bila pomembna za nižje takticne enote oz. enote prostorske strukture. Na ravni RŠTO–PŠTO–MŠTO Ljubljana je bila zagotovljena radijska zve­za s postajami Racal-100 W. Na ravneh PŠTO–MŠTO–OŠTO–brigada pa s KV-postajami Racal TRA-921 ali novimi Racal TRA-931 20 W. Tam, kjer niso imeli teh radijskih postaj, pa s postajami VHF RT-20-TC6 ali RT-20-TM. S prištabnimi enotami PŠTO, MŠTO, OŠTO, cetami in vodi pa z radijskimi postajami VHF RT-1-T4 in RT-1-T600, ce so bili z njimi opremljeni. Posebej je treba reci, da so bile Iskrine radijske postaje RT-20-TC6 in RT-20-TM zelo primerne za TO, ker ni bilo težav pri vzdrževanju akumulatorjev NiCd in ker so bile lahko opremljene z rocnim generatorjem GR-2A-RT, tako da so lahko delovale tudi ce ni bilo mogoce polniti akumulatorjev. Poleg tega pa so lahko bile opremljene tudi z napajalno enoto NU-RT 220 V, tako da so se lahko napajale prek elektricnega omrežja brez akumulatorja. Pomembno je bilo, da so bile v kompletu tudi antene s kratkim drogom AT-1a in dolgim drogom AT-33a ter antenski kabel 5 m AU-RT, tako je bilo mogoce RN na­mestiti v zaklonišce, anteno pa namestiti na takem kraju, kjer bi bila zagoto­vljena najboljša oddaja in sprejem radijskega signala. Edina težava starih radijskih postaj RT-20-TC6 in RT-1-T4 je bila v tem, da so imele prve le šest kanalov, druge pa le štiri. To pomeni, da je bilo treba zagotoviti, da so v vsako postajo vgradili takšne kristale, da so lahko delali na frekvenci, ki je bila nacrtovana v nacrtih zvez. Ker pa imajo radijske postaje RT-20-TC6 in RT-20-TM veliko izhodno moc 20 W, njihov signal je dosegal tudi do 50 kilometrov, smo morali v RŠTO izdelati frekvencni nacrt za celotno TO, da ne bi prišlo do motenja frekvenc radijskih postaj enot, ce bi bile njihove sticne tocke zelo blizu. Nacrt razporeditve frekvenc za štabe in enote TO je omogocal, da so nacelniki zvez PŠTO in MŠTO vedeli, katere frekvence v nacrtih zvez se smejo uporabljati za nekatera obmocja. Usposobljenost nacelnikov zvez PŠTO in MŠTO je bila dobra. Nacrti zvez v štabih in enotah so bili kvalitetni in prilagojeni opremljenosti s sredstvi posameznih štabov in enot, kar je zagotavljalo uspešno poveljevanje podre­jenim štabom in enotam. Dobro so bile urejene evidence o zasedenosti dolžnosti starešin in voja­kov vezistov ter njihovi usposobljenosti. Nacelniki zvez so bili aktivno vklju-ceni pri izbiri usposobljenih vezistov rezervistov, ki so odslužili vojaški rok v JLA. Dobro so sodelovali z radioamaterskimi klubi na svojem obmocju in pri urjenju radiotelegrafistov. Posebno pozornost smo posvecali kriptozašciti in varovanju prenosa po­datkov. Pri tem se je zelo angažiral Franci Knaflic, moj pomocnik za kripto­zašcito v RŠTO, tako da je bil ta kader po vsej globini poveljevanja odlicno usposobljen in oskrbljen z ustreznimi dokumenti in napravami. Na podlagi opisanih spoznanj o stanju sem si dolocil prednostne naloge, ki bi jih morali vsi skupaj uresniciti, da bi bil ves sistem zvez še boljši. Prva naloga je bila posodobiti sredstva zvez z novimi napravami in najti rešitev za kakovosten prenos signala prek dveh radijskih postaj RT-20-TM, ki bi delali kot repetitor in uporabljali samo eno anteno, kar bi omogocalo radioteleprintersko zvezo UHF med RŠTO in PŠTO. Druga prednostna naloga je bila še naprej poglabljati sodelovanje z drugimi imetniki zvez pri uporabi njihovih sistemov. Tretja naloga pa se je nanašala na usposabljanje vsega kadra zvez, posebno starešin, v poenotenju pri izdelavi nacrtov zvez. PŠTO in OŠTO so nadaljevali s popolnitvijo z novimi sredstvi zvez znotraj svojih financnih zmožnosti. Za RŠTO smo kupili radijske postaje Racal 400 W, da bi izboljšali kratkovalovno radijsko zvezo s PŠTO in MŠTO. Kupili smo vozilo TAM s kabino, v katero smo namestili radioteleprinterski sistem zvez in radiotelefonsko radijsko postajo, s katero smo prek repetitorjev Storno zagotovili zvezo z radiotelefoni v vozilih RŠTO in PŠTO. Namešcen je bil tudi sistem, s katerim je bila na poveljniškem mestu RŠTO z vsemi starešinami zagotovljena žicna telefonska zveza. Da bi zagotovili vecjo premicnost cen­trov zvez RŠTO, PŠTO in MŠTO, smo kupili 17 terenskih vozil Lada Niva, ki smo jih v Iskri preuredili tako, da smo vanje namestili radijske postaje KV Ra­cal-100 W, RT-20-TM in teleprinter T-100 ter drugo dodatno opremo, ki je zagotavlja vzpostavitev radioteleprinterske zveze prek obeh radijskih postaj. Da bi operater lahko delal iz vozila, so prednja sedeža preuredili tako, da sta se lahko zavrtela za 180 stopinj. Operaterji, ki so delali iz teh vozil, so po­vedali, da je preureditev odlicno uspela. Možnost, da bi prek dveh radijskih postaj RT-20-TM z retranslacijo zagotovili radioteleprintersko zvezo VHF z vsemi PŠTO, ni uspela, ceprav so bile postaje razmaknjene 50 metrov, po­vezane s kablom in med seboj niso bile vidne. Takšne kombinacije ne bi bilo mogoce namestiti na stolpe RTV. Da bi to zagotovili, sem se z dipl. ing. Mitjo Zornado iz oddelka za kratkovalovne zveze pri Iskri, s katerim sem že dalj casa sodeloval, dogovoril, da izdelajo napravo, ki bo imela pasovno za­porni filter radijskih frekvenc (RF), ki bo omogocal prenos signala prek ene antene v semidupleksu. To pomeni, da bo naprava imela izhod samo za eno anteno in dva prikljucka za prikljucitev dveh radijskih postaj RT-20-TM. Tako bi prakticno dobili repetitor, ki bi istocasno omogocal oddajo in sprejem. Kmalu je bila narejena taka naprava, ki smo ji v kompletu z dvema radijskima postajama RT-20-TM dali ime Sora. Sledilo je veckratno testiranje na stvarnih razdaljah, Sora je bila namešcena na višini 784 metrov v planinskem domu na Jancah, koncne radijske postaje pa ena v RŠTO, druga pa na razlicnih lokacijah PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine. Pri veckratnem preverjanju smo ocenili, da je bil prenos radioteleprinterskega signala odlicen. Z direktorjem Oddajnikov in zvez RTV dipl. ing. Borutom Ravnikarjem sem se dogovoril za namešcanje ra­dijskih postaj Sora v njihove objekte. Dogovor je bil uspešen. Morali pa smo še prej zagotoviti kakovostne antene, ki bi kljubovale vsem zunanjim vremenskim vplivom. Za izdelavo takih anten sem se dogovoril z dipl. ing. Martinom Copom iz Instituta za radioantene pri Fakulteti za elektrotehniko. Na podlagi mojih za­htev o robustnosti in frekvencah ter po krajih namestitve so izdelali dve anteni, eno za namestitev na stolpe RTV in drugo, usmerjeno, za RŠTO in PŠTO. Po dobavi smo eno namestili na stolp RTV na Nanosu, drugo pa na stavbo RŠTO. Po opravljenih meritvah smo ocenili, da je kakovost prenosa in sprejema radij­skega signala odlicna. V delavnici instituta so jih izdelali, mi pa smo jih namestili na predvidene objekte RTV. Tako je bil v celoti koncan projekt Sora, ki je omo­gocal vzpostavitev kakovostnih radioteleprinterskih zvez med RŠTO in PŠTO ter MŠTO. Srecanje Odseka za zveze in KZ RŠTO ter nacelnikov za zveze PŠTO leta 1987 na Krimu. Stojijo z leve: Franc Kokoravec, Boris Gril, Anton Hribernik, Slavka Pavlin, Željko Varga, Andrej Kocbek, Đuro Jovandic, Jože Palfi; spredaj z leve: Francišek Zavašnik, Veronika Beti, Milan Mežnar, Franci Knaflic, Zvezdan Ostrouška in Zdenko Likan. (foto arhiv: Milan Mežnar) Da bi zagotovili radijsko telefonsko zvezo iz vseh službenih vozil RŠTO, sem se dogovoril s pomocnikom za zveze Ivom Princem iz Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO), ki nam je zagotovil repetitorje Stor-no in radiotelefonske postaje Iret. Z njihovo ekipo smo namestili repetitor­je na nacrtovanih tockah in radiotelefonske postaje v vozila. S postavitvijo upravljalne mize v RŠTO smo omogocili, da se je prek repetitorjev lahko vzpostavila telefonska zveza z vsemi radiotelefoni v vozilih in obratno. Nacrtovana je bila tudi popolnitev štabov in enot z novimi Iskrinimi eno­kanalnimi radiorelejnimi postajami in KV radijskimi postajami s frekvencnim skakanjem Spark, ki so bile pripravljene za zacetek proizvodnje. S PTT-podjetjem Ljubljana so bile nacrtovane neposredne telefonske zveze z vsemi PŠTO in MŠTO v vojni. RŠTO je imel vzpostavljene neposredne šifroteleprinterske zveze prek sistema zvez PTT z vsemi PŠTO in MŠTO. Kader, ki je delal na teh zve­zah, je bil odlicno strokovno usposobljen in oskrbljen z vsemi potrebnimi sredstvi. Usposobljenost starešin in vojakov rezervistov je bila že pred mojim prihodom v TO dobra. Želel sem, da taka tudi ostane in da se še izboljša. Za radiotelegrafiste, ki so bili odrejeni, da delajo na radijskih postajah za zveze med RŠTO in PŠTO, smo organizirali tekmovanje. Vpoklicani so bili vsak mesec na t. i. kondiciranje na radijski postaji, dodeljeni so jim bili telegrami, ki so jih morali oddati, sprejeti, šifrirati in dešifrirati. Moj pomocnik Franci Knaflic, ki je organiziral in vodil te aktivnosti, je vsako posadko ocenil. Ugotovili smo stopnjo usposobljenosti radiotelegrafistov in radioteleprinteristov – šifrerjev, ki so sodelovali na teh usposabljanjih. Vse ocene smo zbrali in na koncu leta razglasili tri PŠTO, ki so imeli v svoji sestavi najboljše radiotelegrafiste. V prisotnosti vseh nacelnikov zvez PŠTO in MŠTO smo najboljšim vezistom podelili prakticne nagrade. Ocenili smo, da s takim nacinom vsako leto pridobivamo vse bolj izurjene radiotelegrafiste in radio-šifro-teleprinteriste ter tudi dosegamo vecjo angažiranost nacelnikov zvez. Pri obhodih enot TO, ki so se urile na obmocjih, na katerih bi bojno delovale, sem ugotovil, da so bile lokacije slabo izbrane. Enote za zveze niso mogle vzpostaviti VHF-radijskih zvez s podrejenimi štabi in enotami. Od nacelnikov zvez PŠTO in MŠTO sem zahteval, da skupaj s štabi in po­veljstvi TO že pri urjenju na terenu izberejo take kraje, s katerih bo mogoce vzpostaviti VHF-radijske zveze. Izbrane lokacije pa je treba dokumentirati in vnesti v svoje nacrte zvez. Zahteval sem tudi, da starešine zvez in telefo­nisti dobro poznajo sistem zvez PTT in drugih imetnikov zvez na zemljišcu, na katerem bi izvajali bojna delovanja. Podatke o infrastrukturi in telefon­skih številkah na obmocjih, na katerih je predvideno delovanje štabov in enot TO, pa je bilo treba tudi dokumentirati in vnesti v nacrte zvez. Da bi bilo sodelovanje z nacelniki zvez PŠTO in MŠTO še boljše, sem vsako leto organiziral družabna srecanja na obmocju enega izmed PŠTO. Tam smo se lahko pogovorili tudi o drugih težavah, ki so nas spremljale pri vsakodnevnem delu. Lahko recem, da je tak nacin dela pozitivno vplival na naše medsebojne odnose in kakovost uresnicevanja nacrtovanih nalog. Na koncu bi lahko rekel, da je bilo moje delo kot nacelnika za zveze in KZ v obdobju od leta 1979 do leta 1989 pri posodabljanju sistemov zvez znotraj financnih zmožnost dobro, prav tako tudi usposabljanje in sodelo­vanje z drugimi imetniki zvez. Mislim, da smo skupaj z nacelniki zvez PŠTO in MŠTO ter pomocnikom za KZ RŠTO zagotovili, da je bil sistem zvez v TO Slovenje na visoki ravni, kar se je potrdilo tudi med osamosvojitveno vojno, ko so enote za zveze svoje naloge odlicno opravile. Leto 1990 pa je bilo že drugacna zgodba. Zasedba Prežihove 4 v Ljubljani, 4. oktobra 1990 Ko je leta 1988 prišel v RŠTO za komandanta general Ivan Hocevar, smo verjeli, da bomo še naprej odlicno sodelovali tudi z njim, tako kot smo sodelovali z vsemi prejšnjimi komandanti. Kmalu se je izkazalo, da ni tako. Posebno smo to obcutili leta 1990, ko je Hocevar vedno bolj vztrajal, da morajo vsi sektorji bolj sodelovati z JLA in manj s civilnimi strukturami Slo­venije. Morda kot nekdanji pilot ni dobro razumel strukture TO in njenih posebnosti. Ker se nisem mogel strinjati z njegovo politiko, sem vedno bolj prihajal v spor z njim. Nisem mogel razumeti, kako bi lahko TO delovala v vojni, ce ne bi bila povezana z vsemi civilnimi strukturami. Posebno me je prizadelo, ko je prišlo do zasedbe RŠTO. Tega nesrec­nega dneva, 4. oktobra, sem bil dežurni. Okrog 17. ure me je poklical pol-kovnik Emin Malkoc, nacelnik varnostne službe 14. korpusa JLA, in me pozval, naj pridem v njihov operativni center. Po prihodu mi je dejal, da bo prišla vojaška policija in dodatno zavarovala poslopje RŠTO na Prežihovi 4 v Ljubljani. Vprašal sem ga, pred kom bo vojaška policija zavarovala Preži­hovo 4, saj smo tam slovenski teritorialci. Nasmejal se je in mi rekel, da naj vprašam svojega komandanta, ker je on to zahteval. Slucajno je bil prisoten tudi nacelnik štaba korpusa, polkovnik Marjan Vidmar. Potožil sem mu, da to ni dobro. Dejal mi je, da on s tem nima nic. Vrnil sem se v RŠTO, poklical operativni center RSLO in jim povedal, kaj se bo zgodilo. To, kar je napisal Janez Janša v knjigi Premiki, da teritorialci ne bi mogli nenasilno zasesti poslopja, saj so bili tam armadi naklonjeni varnostniki ozi­roma dežurni, ni res. V poslopju RŠTO sva bila samo dva, varnostnik in jaz kot dežurni, oba brez orožja, ce bi prišli, bi bili lepo sprejeti. Varnostnik je bil v pritlicju, jaz pa sem dežural v operativnem centru v tretjem nadstropju. Okrog 22.30 sem slišal kricanje pred štabom. Šel sem pogledat in bil presenecen, ko sem videl ves vod vojaške policije JLA v polni vojaški opre-mi. Vdrli so v prostore RŠTO, vnesli kup opreme in se razporedili ob oknih z avtomatskimi puškami in rocnimi bombami. Meni in varnostniku pa so uka­zali, naj greva v operativni center v tretje nadstropje. Zjutraj, ko so zaposleni v RŠTO prišli v službo, niso mogli verjeti, da se je to lahko zgodilo. Okrog 10. ure je bilo ukazano, naj gremo v sejno dvorano, ker bosta prišla general Ivan Hocevar in poveljnik 5. vojnega obmocja, general Kon­rad Kolšek. Zaceli so razpravljati, kaj se je zgodilo, ker so bile prekinjene dobava elektrike in vse telefonske linje. Hocevar mi je ukazal, naj vzposta-vim zvezo z vsemi PŠTO in 14. korpusom JLA. Tedaj mi je prekipelo in se mu rekel: »Ali ste neumni ali ne razumete, da ste s svojo politiko dosegli, da ste ostali komandant brez PŠTO in enot, kajti oni so prešli pod koman-do novega RŠTO. Drugo, z vašim poveljem za odvzem orožja pa je armada zaplenila tudi vso opremo za zveze RŠTO, ki je bila shranjena v bataljonu za zveze v kasarni Ljubo Šercer.« Po tem dogodku me Hocevar ni želel vec videti, pa tudi jaz njega ne. Slišal sem, da je prosil nacelnika za zveze 14. korpusa JLA, da pripelje agregat in radiorelejno napravo ter vzpostavi zvezo RŠTO s korpusnim poveljstvom. Po tem konfliktu z njim sem bil na cakanju do upokojitve naslednje leto. Žalostno, da sta tako razmišljanje in delovanje komandanta in njegovega somišljenika, namestnika generala Draga Ožbolta, imela negativne posledi­ce za RŠTO in vse, ki smo tam delali. Vsi smo bili zavedni Slovenci in smo se od vsega zacetka trudili, da je postala TO Slovenije najbolje opremljena in usposobljena v nekdanji Jugoslaviji. Slavko Celarc OD PROSTOVOLJCA V TERITORIALNI OBRAMBI DO POKLICNEGA VEZISTA Uvod Moja zgodba je precej neobicajna, zato zahteva nekaj uvodnih podat­kov in pojasnil. V teritorialno obrambo sem vstopil leta 1975 kot »mladinec – prostovoljec«. V enotah TO je bila že od zacetka potreba po izurjenih vezistih – radiotelegrafistih. Clani Radiokluba Ivan Cankar na Vrhniki smo se vkljucili v delovanje TO že leta 1975. Bili smo zelo izurjeni radiotelegra­fisti, predvsem pa zaradi pogostega urjenja usposobljeni in pripravljeni za delo po zvezah. Že takoj so nas vkljucili v enote zvez vrhniške teritorialne obrambe. Bili smo deležni temeljnega vojaškega usposabljanja, prav tako posebnih usposabljanj na zvezah. Sam sem bil v naslednjih letih udeležen na vecini vaj TO, prav tako pa tudi pri zagotavljanju rednih zvez v štabu. Prednost je bila v tem, da sem bil, kar se tice telegrafije, visoko izurjen. Poleg udeležbe na vajah sem sodeloval tudi na tekmovanjih v hitrostnem sprejemu in oddaji telegrafije, ki jih je takrat organizirala TO. Vedno sem zasedal visoka mesta. Tako sem trikrat sodeloval na vsearmadnih vojaških prvenstvih kot predstavnik TO Slovenije. Naj dodam še, da sem bil na vo­jaškem naboru zaradi velikih težav z ocmi proglašen za nesposobnega za služenje vojaškega roka. Zato sem v TO sodeloval s statusom mladinca – prostovoljca vse do leta 1991. V vojni za Slovenijo leta 1991 Ko se je zacela agresija na Slovenijo, sem zadeve spremljal po televiziji, pa tudi po radioamaterskih zvezah. Prav prek radioamaterskih zvez sem bil v stiku z Jožetom Žitkom, ki je bil takrat odgovorni za zveze v 53. obmocnem štabu TO Logatec. Datuma se ne spomnim, bilo pa je nekaj dni po zacetku agresije, verjetno 3. julija 1991. Zaradi mojega statusa me niso mogli urad-no vpoklicati, zato sem se na Jožetovo pobudo javil prostovoljno. Dodatno me je k temu spodbudil prizor na televiziji, ko je nekje v Ljubljani tank JLA porival s ceste trolejbus. To me je zelo razburilo, saj sem težko dojel, kaj JLA pocenja v Sloveniji! Skratka, naslednji dan sem se javil na odseku za obrambo na Vrhniki. Žitko je organiziral mojo pot na položaj, ki pa je bila precej zamotana. Na drugi strani minirane barikade pri bencinski postaji na Vrhniki, ki je bila pred tem raketirana, me je pricakal Igor Miklavcic, ki me je odpeljal naprej. Zaradi zaprtih cest in blokad sva potovala po poljskih poteh ter mimo Sinje Gorice in Drenovega Grica prispela na Log, od tam pa po drugi strani do Ligojne. Bil sem razporejen na Razpotje nad Veliko Ligojno, kjer je imel izpostavljeno poveljniško mesto poveljnik 53. obmocnega štaba TO Jože Molk. V vlogi njegovega vezista sem v nadaljevanju vzdrževal ra­dijske in telefonske zveze. Zamenjave nisem imel, zato sem spal zelo malo oziroma »na obroke«. Preverjanje zvez je potekalo vsako uro in nikoli nisem manjkal. Spominjam se, kako smo vsako noc proti jutru cakali, ali bodo tanki ponovno šli iz vrhniške vojašnice. Vojašnico sem z daljnogledom lahko tudi opazoval. Prav tako se spomnim, kako je poveljnik zgornje vojašnice (PZO) po telefonu stalno moledoval, naj jim vendarle odpremo vodo iz vodo­voda. To se, kolikor vem, ni zgodilo. Po kakšnem tednu ni bilo vec potrebe po izpostavljenem poveljniškem mestu, zato sem bil prerazporejen v ceto, katere poveljstvo je bilo nameš-ceno na Drenovem Gricu. Imeli smo ekipo vezistov, tako da v nadaljevanju ni bilo vec tako zelo naporno. Pod orožjem sem ostal, ce me spomin ne vara, 22 dni. Prvic v življenju sem bil oborožen in imel pri sebi poln komplet ostrega streliva. To je bil, vsaj zame, precej cuden obcutek. Kljub vsemu sem v svoji naivnosti še vedno ponosen, da sem bil ak­tiven udeleženec vojne za Slovenijo. In to kot prostovoljec. In bi to storil še enkrat, ce bi bilo treba! V politiko se kot izrazito nepoliticen tip ne bom spušcal. Vendar je marsikateremu veteranu v današnjih casih žal, da je bil zraven. No, meni ni žal. To so bili najbolj posebni casi za Slovenijo in jaz sem bil zraven. Poklicni vezist od 1992 do 2010 V Teritorialni obrambi Republike Slovenije sem se zaposlil 1. decembra 1992. Pa ceprav sem bil pred tem nesposoben za vojaško službo! Nikoli ne bom pozabil starejše zdravnice na zdravniškem pregledu. Ugotovila je, da res slabo vidim, pa takoj vprašala, za kakšno službo gre. Ko sem ji povedal, je izkušeno ugotovila, da slišim pa izvrstno in za vezista je le to pomembno. Njej se lahko zahvalim za svojo vojaško kariero! V službo sta me sprejela Franc Kokoravec (žal že pokojni) in Franc Kna­flic. Oba sem poznal že od prej, zato je sprejem potekal brez težav. Služ­bo sem nastopil v takratni 104. ceti za telekomunikacije na Vrhniki, katere poveljnik je bil stotnik Martin Jugovec. Imel sem kar nekaj težav, saj sem se moral privaditi vojaškemu življenju, vse mi je bilo novo. Mi je bilo pa od prvega trenutka všec, da imaš vedno le enega nadrejenega. S takratnim poveljnikom sva se vedno zelo dobro razumela in korektno sodelovala. Še danes menim, da je bil to najboljši poveljnik v moji karieri. Na zacetku sem opravljal delo poveljnika radijskega oddelka, kaj kmalu pa sem zaradi nepredvidenih potreb postal poveljnik voda. Delo mi je bilo izredno všec in sem ga rad opravljal. Kar nekaj generacij vojakov se je zvrstilo v mojem 3. vodu. Še danes srecujem te »moje« vojake. Izvajali smo osnovna vojaška usposabljanja in tudi specialisticna usposabljanja na zvezah. Na zacetku so bila usposabljanja zaradi pomanjkanja opreme precej zapletena, pozneje pa so se zadeve seveda uredile. Saj smo imeli v tistih zacetnih casih neizmerno voljo. Nihce ni vprašal, koliko ur mora biti v službi, naredili smo pac, kar je bilo treba. Prav dobro smo se zavedali, da postavljamo temelje nove slovenske vojske. V zvezi z usposabljanji bi povedal še to, da smo imeli cudovite generacije vojakov. Imeli smo vse, od visoko izobraženih inženirjev do navadnih delavcev. Spomnim se, da je bil v eni izmed generacij kot najboljši vojak proglašen fant, ki je bil po poklicu sprevodnik na vlaku. To pomeni, da je bilo specialisticno usposabljanje na visoki ravni. Bilo je veliko terenskega dela, saj smo vsake tri mesece z vojaki preživeli po en teden na terenu. Prav tako je 104. ceta, ki je pozneje prerasla v 11. bataljon za zveze (11. BZV), zagotavljala zveze za vse velike vaje SV. Bil sem prisoten na vseh velikih vajah naše vojske med letoma 1993 in 2003. Po nekaj letih sem bil premešcen v S-6, v poveljstvo bataljona. Še naprej sem pomagal pri usposabljanju vojakov, prav tako sem pouceval predmet zvez na šoli za podcastnike in na šoli za castnike. Za usposabljanje sem napisal brošuro Razširjanje EMV in antene v praksi, v kateri sem poljudno in preprosto predstavil obravnavane teme. Brošura je bila internega znacaja in se je, kolikor vem, uporabljala še dolgo, ko me ni bilo vec v enoti za zveze. Medtem sem v izredni generaciji opravil šolo za podcastnike, v kateri sem pridobil manjkajoco vojaško izobrazbo. Ob delu sem koncal tudi srednjo šolo in tako nadoknadil manjkajoco civilno izobrazbo. Zaradi pomanjkljive civilne izobrazbe sem bil velikokrat spregledan pri napredovanjih, ampak tak je pac sistem. V 11. BZV sem sodeloval pri testiranjih, izbiri in uvajanju novih sredstev zvez ter druge opreme (vozila, prikolice, zabojniki itn.). Delo je bilo izredno zanimivo in sem ga z zadovoljstvom opravljal. V slovenskem kontingentu sem sodeloval tudi na nekaterih mednarodnih vajah, svoj prispevek pa sem dodal tudi mednarodni vaji CAE-98, ki je potekala na naših tleh. Leta 1997 sem bil poslan na šolanje v ZDA, kjer sem uspešno koncal Frequency Management School v Keesler Air Force Base, Biloxi, Mississippi. Zatem sem kar nekaj let skrbel za frekvencno nacrtovanje in programiranje radijskih naprav za vse enote SV. V 11. BZV sem ostal do leta 2004, ko sem zaprosil za premestitev v eno-to za elektronsko bojevanje (EEB). V enoti sem našel nov izziv in delo, ki mi je bilo pisano na kožo. V vmesnem casu sem bil premešcen v skupino za oblikovanje nove enote obvešcevalno-izvidniškega bataljona (OIB). Tu sem prispeval pomemben delež k ustanovitvi enote, saj sem bil v enoti edini iz poveljstva S-6. To delo lahko v svoji vojaški karieri oznacim kot eno najbolj stresnih. Zahteve so bile zelo velike, vendar smo jih pod poveljstvom pod-polkovnice Alenke Ermenc, poznejše nacelnice GŠSV, uspešno izpolnili. Po slabih dveh letih sem to delo prepustil drugim in zatem v EEB še naprej opravljal delo radioizvidnika na HF-sistemih. Vojaško kariero sem koncal ko­nec leta 2010, ko sem bil upokojen s cinom višji štabni vodnik. Ob koncu tega prispevka bi lahko navedel kakšne zanimive dogodke ali pripetljaje, vendar menim, da tu ni prostor za kaj takega. Za svoja prizade­vanja in dobro delo sem bil odlikovan z bronasto in srebrno medaljo Sloven-ske vojske ter bronasto medaljo generala Maistra. Francišek Zavašnik SPOMINI NA DESETLETJE ORGANIZIRANJA ZVEZ IN KRIPTOZAŠCITE V TO KOROŠKE POKRAJINE, TO ZAHODNOŠTAJERSKE POKRAJINE IN 8. PŠTO Moja poklicna vojaška pot se je zacela v zacetku leta 1980 na novem pokrajinskem štabu TO v Slovenj Gradcu. Od tod me je vodila v Celje, in to v casih, ko so se pripravljale in zgodile velike spremembe in priprave na vojaškem podrocju za zavarovanje osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju po spominu opisujem to desetletno obdobje. Novi PŠTO in moji zacetki Na Koroškem je v zacetku leta 1980 zacel delovati nov pokrajinski štab TO. 1. julija 1980 sem prevzel dolžnost nacelnika za zveze in kriptozašcito v PŠTO in bil z odlocbo št. z-217/2-80, z dne 26. junija 1980, postavljen po mirnodobni formaciji T-503. Moje naloge so bile: (1) organizacija zvez in kriptozašcite med RŠTO in PŠTO Koroške ter zvez s prištabnimi enotami, priprava frekvencnih nacrtov za vse štabe in enote TO Koroške ter spremljanje, analiziranje in usklajevanje razvoja zvez z razvojem TO v pokrajini, (2) organizacija zvez in kriptozašcite PŠTO do OŠTO, (3) organizacija zvez in kriptozašcite s sosednjimi PŠTO in samostojnimi enotami TO na obmocju Koroške, (4) pomoc pri usposabljanju terenske izvidniške obvešcevalne organizacije (TIOO) za uporabo radijskih zvez, (5) zagotavljanje zvez sodelovanja z drugimi organi v pokrajini s podrocja SLO in DS, (6) pomoc pri organizaciji zvez in kriptozašcite v pokrajinskem odboru za Koroško, (7) usposabljanje na podrocju zvez in kriptozašcite na obmocju TO Koroške. Nova pokrajina je združevala obmocja štirih obcinskih štabov (OŠTO). Do leta 1979 so bili OŠTO Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Dravo-grad podrejeni PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine v Celju, OŠTO Radlje ob Dravi pa pod PŠTO Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru. Novi PŠTO je bil nadrejen tudi 32. brigadi TO Karel Destovnik Kajuh, ki je imela poveljstvo in en bataljon v Velenju dva bataljona pa na Koroškem in je obstajala do leta 1985. Po sprejemu dolžnosti sem naredil analizo stanja zvez in kriptozašcite v TO Koroške. Vsi nacrti uporabe PŠTO Koroške in vseh OŠTO s podrejeni-mi enotami so se hranili na postajah milice (PM). Pregled in analiza stanja po materialnih formacijah TO sta pokazala velika razhajanja v popolnjenosti enot in štabov TO s sredstvi zvez, kriptozašcita pa se je glede na novo stanje PŠTO–OŠTO postavljala na novo. OŠTO iz bogatejših obcin so bili seveda bolje popolnjeni kot tisti, katerih obcine so bile v slabšem financnem polo-žaju. Glede na ugotovljeno sem hotel najprej do vseh podrejenih OŠTO vzpo­staviti kakovostne mirnodobne žicne zveze prek avtomatskih telefonskih central (ATC) ter LB-zveze, VHF-zveze, HF-zveze in kurirske zveze po na-crtih uporabe zvez ob mobilizaciji in v vojni ter vse povezati na nadrejen PŠTO Koroške. Naloga je bila zahtevna, saj so bila nekatera sredstva zvez glede na predhodno razporejenost pokrajin še vedno na frekvencah in frek­vencnih nacrtih stare pokrajine. Nekoliko lažja pa je bila organizacija žicnih zvez. Za vzpostavljanje žicnih in radijskih zvez s kriptozašcito so bila nujna tudi usposabljanja enot za zveze v štabih in enotah TO Koroške, in sicer vse do leta 1990. Tecaji kriptozašcite so se intenzivno izvajali v Republiškem centru za ob-rambno usposabljanje (RCOU) v Poljcah. Organiziral in vodil jih je pomocnik za kriptozašcito na RŠTO Knaflic, s strokovno skupino in izpitno komisijo, v kateri sem bil tudi jaz predavatelj ter clan izpitne komisije. Šlo je za kako­vostno, visoko strokovno usposabljanje, ki je bilo uspešno, prav tako vsa nadaljnja usposabljanja in tecaji. V vseh teh letih so bila na terenu organizirana tudi razlicna vojaškostrokovna usposabljanja štabov in enot TO na obmocju PŠTO Koroške. V analizah vaj se je pokazalo, da je vsakodnevna mirnodobna dosegljivost poveljnikov OŠTO in PŠTO Koroške, kadar so bili na terenu, zelo težka. Na voljo so seveda bili samo telefoni na posameznih lokacijah ali radijske naprave na poveljniških mestih, pogosto pa so bili nujni hitra usklajevanja in dosegljivost. Zaradi tega sem januarja 1984 Kobaletu, poveljniku PŠTO Koroške, predlagal, da bi bilo dobro, ce bi PŠTO in vsi štirje OŠTO imeli vsakodnevno operativno dosegljivost tudi na radiotelefonskem obmocju UKV FM v fiksnem in mobilnem omrežju. Razložil sem mu svojo zamisel, nakar je na sestanku poveljnikov predstavil ta predlog, s katerim so se vsi strinjali. Predlagal sem, da bi lahko uporabili bližnji UKV FM-repetitor JLA in kanal 49, ki se ne uporablja in je nenehno v okvari, ter da se dogovorimo z nacelnikom za zveze in kriptozašcito v RŠTO Mežnarjem, da nam nekako omogoci uporabo repetitorja na RTV-objektu Plešivec. Sledila sta dogovor mojega nadrejenega, nacelnika Mežnarja, z odgo­vornim za relejne centre iz JLA, in posredovanje mojega predloga. Odgo­vor je bil pozitiven pod pogojem, da prevzamem vzdrževanje repetitorja na RTV-objektu Plešivec jaz, tako da bo vedno delujoc, kanal 49 pa v funkciji, hkrati pa naj vzdržujem še repetitor za obmejne enote JLA, kanal 47. Vse potrebne rezervne dele in dovoljenja za mojo navzocnost pa bodo dali v JLA. Tako sem v bataljonu za zveze v Ljubljani dobival vse rezervne dele za popravilo in servisiranje. Poveljniki na Koroškem so za vsak OŠTO kupili eno fiksno postajo FM 66/17 Pionir – Beograd in eno mobilno postajo FM 66/17 Pionir – Beograd. Enaka popolnitev je bila tudi v PŠTO Koroške. Vsi OŠTO in PŠTO smo tako imeli v svojih štabih vgrajene postaje tipa UKV FM, z vsemi semidupleksnimi in simleksnimi kanali v obmocju 149–154 MHz. Tako se je v TO Koroške odprlo še eno radijsko UKV FM-radiotelefonsko omrežje za vsakodnevno mirnodobno uporabo, ki je delovalo odlicno in postalo nepogrešljivo. Pokrivali smo celotno obmocje Koroške, Zahodnoštajerske pokrajine, vse do Ljubljane in Maribora. Poveljniki TO na Koroškem so bili stalno dosegljivi, tako na OŠTO in v avtomobilu, kjerkoli so bili. Omrežje se je preverjalo vsak dan, posebno ucinkovito se je pokazalo tudi pri usposabljanjih enot TO in izpolnjevanju logisticnih zahtev v štabih in enotah TO. Danes lahko priznam in recem, da zadeva ni bila skladna s formacijski-mi rešitvami, ker nikjer v formaciji ni bilo teh postaj, je pa bila odlicna in ucinkovita izvedba radiotelefonskega omrežja. To je bilo pomembno, ker se Korošci vsaj tako nismo cutili odrezane ali odrinjene, kot pomembno pa se je pokazalo tudi v marsikateri situaciji pred vojno in v vojni 1991, tako na Koroškem in kot v zahodni Štajerski. Še dolgo po vojni 1991 je to radiotelefonsko omrežje veljalo za zelo ucinkovito rešitev. RŠTO je dal pozneje v uporabo tudi radiotelefonsko omrežje z repetitorji Storno, in sicer v obmocju 64–84 MHz, z Iskrinimi postajami TR-40LO. Nacelnik za zveze na RŠTO Mežnar je v sodelovanju s pomocnikom republiškega sekretarja za zveze Primcem opravil vse, da je bilo kmalu uvedeno v vsakodnevno uporabo. Vsak PŠTO je dobil eno fiksno in eno mobilno postajo. Omrežje je delovalo ucinkovito in se je preverjalo vsak dan. Te zveze so se uporabljale na relaciji PŠTO–RŠTO. Zelo uporabne postaje so imele, poleg semidupleksnih, tudi tako imenovane inverzne semidupleksne in pa simpleksne kanale, ki so se zelo ucinkovito uporabljali pri usposabljanjih enot in štabov TO ali ob okvarah oziroma pri izpadih v omrežju. Aprila 1990 me je poklical poveljnik PŠTO Koroške Mrmolja in mi razložil politicno situacijo ter povedal za reorganizacijo PŠTO, pri cemer je zame predvideno mesto nacelnika za zveze in kriptozašcito v Celju, to je v PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine. Vprašal me je, ce sem pripravljen prevzeti to mesto. Moj odgovor je bil, da seveda. Iz Koroške v Celje na prepih pred burjo Sredi maja 1990 sem dobil zahtevo, naj se javim v PŠTO Zahodnošta­jerske pokrajine v Celju, da pregledam dokumentacijo za podrocje zvez in kriptozašcite. Moj koroški poveljnik mi je sporocil, da me v Celju na PŠTO pricakujeta poveljnik in nacelnik štaba. Po pregledu pa se bomo dogovorili za odlocbo in ukaz. V Celju sem se po obvezni jutranji kavici in pogovoru odpravil na pregled dokumentacije. Sledilo je veliko razocaranje, saj je bila dokumentacija ne­pripravljena in v »razsutem« stanju, nepregledna, v nekaterih primerih pa celo niso vedeli, kje je. Ni bilo ne zapisnika ne dokumentacije za primopre­dajo. Na moja vprašanja, kje je vse, je bil odgovor, da je vse v vojašnici Cel­je. Po pregledu preostalih mirnodobnih sredstev zvez sem bilo razocaran in sem nacelniku štaba dejal, da tega ne morem prevzeti in niti ne nameravam, dokler zadeve ne bodo urejene, še posebno na podrocju kriptozašcite. Po-vedal sem mu, da se bom vrnil, ko bo vse pripravljeno, ali pa se mogoce sploh ne bom. Nacelnik štaba Cesar mi je dejal: »Francek, prosim te, pridi nazaj, vse bomo uredili in te poklicemo, ker tako kot do zdaj in brez vezista ne moremo vec delati!« Jaz pa sem se vrnil na Koroško. Še sanjalo se mi ni, da sem bil na prepihu in to pred burjo. Po intenzivnih pogovorih med PŠTO v Celju in RŠTO v Ljubljani mi je bilo sporoceno, da mi bodo zaradi nastalih potreb nezasedenega formacijskega mesta nacelnika za zveze v PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine izdali posebno pooblastilo, da lahko opravljam to dolžnost s povecanim obsegom dela, samostojno v obeh pokrajinah, in sicer dva dni v PŠTO Koroške in tri dni v PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine, vse to v dogovoru z obema poveljnikoma PŠTO. Omeniti moram, da so se razmere takrat že zelo zaostrovale, zlasti glede odvzema orožja enotam in štabom TO. Poveljniki štabov TO v Zahodnoštajerski pokrajini so bili z vsebino ukaza o preselitvi orožja in odvozu na »cuvanje« v vojašnice seznanjeni 16. maja 1990 na železniški postaji v Ponikvi. Z zacetki nekih priprav in odpora na dogajanja me je pozneje seznanil moj koroški poveljnik Mrmolja, in me vprašal, ali sem še lahko njegov svetovalec za zveze v MSNZ za Koroško. Zadeva je bila takrat zelo konspirativna, moj odgovor pa pozitiven. Pooblastilo za delo sem dobil 6. julija 1990, dokument pa je imel oznako strogo zaupno (SZ 708/-90). Naslednji dan sem tako uradno zacel delati kot nacelnik zvez PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine in PŠTO Koroške, s posebnim pooblastilom in dostopom do vse dokumentacije zvez in kriptoza-šcite, ki sem jo seveda prevzel po uradnih zapisnikih in dokumentih, tokrat urejeno. Posebno zadovoljen je bil nacelnik štaba PŠTO Zahodnoštajerske, da sem le prišel v Celje. Naloge, ki sem jih imel na PŠTO v Celju so bile podobne kot na PŠTO v Slovenj Gradcu, razen vecjega števila štabov in enot TO1. Opravil sem analizo stanja materialnih sredstev zvez. Nekateri štabi so bili zelo dobro popolnjeni, drugi spet slabo, odvisno od financnih sredstev, ki so jih za opremljanje TO namenjale obcine. S HF-zvezami so bili štabi slabo popolnjeni, prakticno je imel samo PŠTO HF- in VHF-radioteleprintersko zvezo v Ladi Nivi za zvezo z RŠTO, pa še ta komplet je bil odstranjen, ker so rabili vozilo. Na mojo izrecno zahtevo smo radijsko napravo ponovno namestili. Skladišca so bila urejena, referenti za MTS pa so dobro skrbeli za sredstva zvez. Analiza in frekvencni nacrti pa se niso ujemali. Tako je prihajalo do neljubih zapletov pri usposabljanjih štabov in enot TO, in sicer so imele nekatere radijske naprave napacne frekvence glede na enoto TO. Zato sem vecino casa namenil usklajevanju frekvencnih nacrtov in organi­zaciji kriptozašcite. Manjkale so, tako kot na zacetku v PŠTO Koroške, vsakodnevne mir­nodobne zveze v radiotelefonskem prometu s štabi ali poveljniki štabov in premicne povezave ter dosegljivost. Na štabih so bile samo zveze prek ATC in radijske zveze za primer mobilizacije v obmocju od 36 do 38 MHz. S poveljniki OŠTO v pokrajini sem se pogovoril o tem in jim predlagal, da se vkljucimo v sistem radiotelefonskih zvez Koroške, pogoj je samo, da kupijo postaje, jaz in njihovi referenti za MTS pa bomo zadeve zmontirali. Nekateri poveljniki so gledali na to s skepso, drugi pa so se za rešitev zavzeli in jo želeli uresniciti. Poveljnik OŠTO Velenje major Prislan, katerega štab je mejil na PŠTO Koroške, me je vprašal, kako se lahko pogovarja z vsemi OŠTO na Koroškem, zakaj to ni urejeno in se ne uporablja, ko sem mu pokazal in pojasnil možnost prek oddajnika na Plešivcu. Odgovoril sem mu, da je v mo-bilizacijskem ukazu za PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine zapisano, da teh zvez ne smejo uporabljati, kar pa sem zdaj spremenil. Dokoncna rešitev je bila zelo odmevna in se je razvila v pestro in široko radiotelefonsko omrežje, ki je pokrivalo PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine in PŠTO Koroške vse do njune ponovne združitve jeseni 1990. Spomnim se tudi poveljnika OŠTO, ki mi ni verjel, da to lahko deluje. Zato sem se odpeljal z mobilno postajo FM 66/17 k njemu v OŠTO in jo postavil v njegovo pisarno. Plešivec je bil iz njegove pisarne videti zelo dalec, a sem mu rekel, naj poklice OŠTO Slovenj Gradec. Da se je lahko pogovarjal s poveljnikom OŠTO Slovenj Gradec, sem mu moral razložiti vse od zacetka. ...Podrejeni.obcinski.štabi.TO.med.mojim.delom.v.PŠTO.so.bili:.OŠTO.Celje,.OŠTO.Laško,.OŠTO.Mozirje,.OŠTO.Slovenske.Konjice,.OŠTO.Šentjur.pri.Celju,.OŠTO.Šmarje.pri.Jelšah,.OŠTO.Velenje.in.OŠTO.Žalec,.poleg.tega.pa.še.31..brigada.TO.Franjo.Vrunc.–.Buzdo.. Vendar je uspelo in ta poveljnik je pozneje kupil radijske postaje za vsa vo­zila in uspešno deloval na svojem obmocju, še bolj pa je bil zadovoljen, ker se je iz vsakega službenega vozila na vajah in na terenu lahko pogovarjal s svojim OŠTO po simpleks ali semidupleks zvezi. Razvoj žicnih, radijskih in radiotelefonskih zvez v PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine sem urejal po standardnem vzorcu, tako da je bil do oktobra 1990 v razmeroma dobrem stanju. Pomembna sta bila ozavešcanje vodilnih akterjev in tehnološki napredek, kar je dalo rezultate tudi pozneje, ko smo zaceli združe­vanje pokrajin in reorganizacijo štabov v obmocne štabe TO v Zahodnoštajerski pokrajini. V tem razvoju zvez sem želel, da imajo poveljniki štabov in enote TO dobre in kakovostne zveze in so dosegljivi v vsakem trenutku. Ker sem še vedno deloval v dveh pokrajinah, me je nekega dne poklical poveljnik PŠTO Koroške Mrmolja in me prosil, naj razmislim o dodatnem repe­titorju na obmocju PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine, ce bo prišlo do kakršnih koli zapletov. Sestavil sem 25-vatni repetitor, ki so ga uglasili v podjetju IT 100 in je imel zelo zanimiv režim dela. S pomocjo prijatelja Franetica, referenta za zveze na oddelku za LO v Laškem, smo ta repetitor oktobra 1990 postavili na lokaciji Malic kot rezervo z rezervnim napajanjem. Za poznavalce moram doda-ti, da sta bili TX-frekvenci Plešivca in Malica isti, vhodna frekvenca Malica pa je bila za 12,5 KHz nižja od vhoda Plešivca. To je pomenilo, da je bila dosegljivost in slišnost pokrita skoraj za polovico Slovenije, in sicer za vse postaje PŠTO Ko­roške, PŠTO Zahodnoštajerske, pozneje še PŠTO Zasavja, vse do Kocevske Reke, Trdinovega vrha, Srebernika nad Kumrovcem ter do Ptuja. Na repetitor se je lahko dostopalo po prednostnem vrstnem redu, ki se je sproti definiral. Na ta repetitor so lahko dostopale le radijske naprave VHF, ki so imela raster 12,5 KHz, ne pa postaje s 25 KHz, kar je bila znacilnost tipov postaj JLA. Ta repetitor je imel pomembno vlogo tudi pri premešcanju orožja na tajne lokacije v PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine. Oktobra 1990 je prišlo do reorganizacije TO in imenovanja novih povelj­nikov PŠTO. V PŠTO Zahodnoštajerske je poveljnik postal mag. Krajnc. Vendar z reorganizacijo v pokrajini ni bilo vec osem, ampak 15 OŠTO. PŠTO Zahodnoštajerske so se prikljucila še obmocja in obcinski štabi PŠTO Ko­roške in Zasavja2. Novi pokrajinski štab je dobil novo oznako 8. PŠTO in se iz stavbe blizu vojašnice na Mariborski cesti v Celju zacasno preselil v prostore UNZ Celje. Poveljnik PŠTO je poleg drugih ATC-zvez dobil še tako imenovano VF-zvezo in vse povezave z drugimi civilnimi dejavniki. Sodelo­vanje s policijo je bilo odlicno, prav tako s civilnim delom obrambe. ...Ti.štabi.so.bili:.OŠTO.Celje,.OŠTO.Dravograd,.OŠTO.Hrastnik,.OŠTO.Mozirje,.OŠTO.Laško,.OŠTO.Radlje.ob.Dravi,.OŠTO.Ravne.na.Koroškem,.OŠTO.Slovenj.Gradec,.OŠTO.Slovenske.Konjice,.OŠTO.Šentjur.pri.Celju,.OŠTO.Šmarje.pri.Jelšah,.OŠTO.Trbovlje,.OŠTO.Velenje,.OŠTO.Zagorje.in.OŠTO.Žalec. 1. decembra 1990 sem bil z odredbo poveljnika RŠTO št. 63/18-1990, z dne 26. novembra 1990, imenovan za pomocnika nacelnika štaba za zve­ze in kriptozašcito v 8. PŠTO. Moj nadrejeni je bil nacelnik štaba Šemrov, s katerim sva odlicno sodelovala. Za prištabne enote 8. PŠTO in vojaško policijo sem na UNZ Celje, z dovol­jenjem Glavnika iz MNZ, postavil 15-vatni repetitor za pokrivanje celjske kotline. Zanimivo pri tem je bilo to, da je bil repetitor kar na vrhu poslopja UNZ Celje, v katerem sem imel tudi svojo pisarno. Kljub temu so enote po hribih in gri-cih okoli Celja lahko delale v svojih radijskih kanalih in imele odlicno povezavo, posebej enote protiletalske obrambe, vojaške policije ter protidiverzantske in druge posebne enote. Iz izkušenj lahko povem, da je to bila to enkratna lokaci­ja, delovanje je bilo brezhibno in domet izjemen, ceprav je bil repetitor v dolini. Uporabljali smo postaje P-210 Motorola 5 W, enake kot milica, le da so naše delovale na drugih frekvencah. Razlika je bila v tem, da so bile programirane v kanalih TO in sem jih lahko hitro reprogramiral, ce jih je druga enota nujno rabila. Vse postaje so imele 16 kanalov. Vedno so bili za prištabne enote 8. PŠTO prvi trije kanali v postajah semidupleksi 1-Malic, 2-Plešivec in 3-Celje ter simpleks – skupni kanal 16 za vse, ce se je katera izmed enot znašla v obmocju druge enote za zvezo, preostali kanali so bili dodani na zahtevo enote ali koor­dinatorjev dolocenih nalog, kar je spadalo že v taktiko zvez TO, pri cemer so bili tudi pogovorniki preprosti in usklajeni. Leta 1991 smo hitro dojeli, da gre zares Dinamika sprememb in dela je bila izjemna. Hitro smo dojeli, da gre zares. Naredil sem popolnoma nove frekvencne nacrte za vse štabe, prav tako za vse nove enote TO, vkljucno z razdelitvijo radijskih naprav in materialnih sredstev zvez. Poveljnik 8. PŠTO je imel poseben posluh za razvoj telekomunikacij. Podjetje IT 100 nam je pomagalo pri montaži radijskih naprav in pri za­htevnejših vzdrževanjih repetitorjev in kretnic. Pozivanje in dosegljivost po­veljnikov sta bila že urejena s selektivnim klicanjem, mreža je bila že polovic­no zaprta, programiranje radijskih naprav je bilo lažje, ker so imele možnost rasterja (kanalnega razmika 12,5 KHz ali 25 KHz). Zakaj to omenjam? Ker smo lahko tako uporabljali vse vmesne kanale, ki jih JLA na vojaških postajah serijskega tipa FM-66/17 in FM-66/13 iz vojaške proizvodnje ni mogla, ne simpleksnih in ne semidupleksnih v frekvencnem obmocju 149-154 MHz). Danes lahko recem, pravzaprav trdim, da je takrat naša TO imela svojo prvo VHF-omrežje, ki je bilo takticno prilagojeno razmeram teritorialne obrambe. Radiotelefonske zveze, ki so že obstajale, smo vgradili v vsa vozila, ki jih je imel 8. PŠTO na voljo, prav tako so poveljniki ta sistem že poznali. Aprila in maja 1991 smo iz OŠTO oblikovali obmocne štabe, poleg tega pa preoblikovali mnoge dotedanje enote TO. Pri tem je šlo za materialne, organizacijske, financne, kadrovske in tudi prostorske rešitve. Pokrajina je s petnajstih obcinskih prešla na pet obmocnih štabov TO.3 Zacela se je nadgradnja sistema z novimi modernejšimi postajami za vgradnjo v avtomobile in fiksne postaje po obmocnih ŠTO (Maxon 25 W, Talko CS-2 in Motorola P-210 5 W, ki je postala neke vrste legenda). Sodelovanje s pokrajinsko koordinacijsko skupino, ki je imela nalogo usklajevati vse aktivnosti med policijo, TO in dejavniki civilne obrambe, je bilo v Zahodnoštajerski pokrajini odlicno. Ker smo bili vsi na UNZ Celje, sem imel vedno tocne in pravocasne informacije za usklajevanje zvez. Zanimiv je bil dogodek, ko je poveljnik voda vojaške policije prišel na PŠTO, vstavil postajo P-210 v skupni polnilnik, pocakal 20 minut in postaja je bila napolnjena. Medtem je spil kavo in rekel, da pride osebno napolnit postajo cez tri dni. Pocakal bo, da se postaja napolni, ker je ne da nikomur, tako zaupa tej postaji.4 Postaje za obmocji VHF in UHF nam je pomagal dobaviti prijatelj Igor Zajelšnik, pozneje zaposlen pri podjetju Kompas telekomunikacije. V štabu se mi je pozneje pridružil iz rezervne sestave še porocnik Borlak, ki mi je bil v veliko pomoc pri usklajevanju kriptozašcite in pri dežurstvih, šifroteleprin­teristka je bila Renata Sorcan. Koliko so pomenile in kako so bile pomembne te, lahko recem neforma­cijske radiotelefonske VHF-zveze, se je izkazalo v nadaljnjih aktivnostih od februarja 1991 do maja 1991, predvsem pri premikih enot TO v rajone upo­rabe oziroma v bližino državne meje, pri premikih streliva, orožja in varovanju ter pozneje v bojnih spopadih v vojni 1991. Maja 1991 pa so se v enotah in štabih TO že zacele intenzivne priprave na sprejem novih radijskih naprav Racal z retranslacijami. Po osamosvojitveni vojni je moja poklicna vojaška pot trajala še polni dve desetletji in me je prek 8. PŠTO v Celju, kjer sem bil do leta 1995 pomocnik nacelnika štaba za zveze in kriptozašcito, vodila nazaj na Koroško, kjer sem bil do leta 1998 svetovalec za upravne zveze in kriptozašcito v Upravi za obrambo Slovenj Gradec. Potem sem vojaško kariero nadaljeval v Ljubljani na GŠSV kot samostojni pomocnik za nadzor, upravljanje in vzdrževanje sistemov Slovenske vojske NUV do leta 2002. Od leta 2003 do 2009 pa sem bil nacelnik oddelka za informatiko v Poveljstvu sil. Konec leta 2010 sem se upokojil in se še bolj posvetil stari ljubezni – radioamaterstvu. 3 ...Obmocni.štabi.so.bili:.81..obmocni.ŠTO.Žalec,.83..obmocni.ŠTO.Slovenj.Gradec,85..obmocni.ŠTO.Sloven­ske.Konjice,.87..obmocni.ŠTO.Trbovlje.in.89..obmocni.ŠTO.Velenje.4...Po.mojih.zapisih.iz.tistega.casa.so.kakovostni.akumulatorji.RX2/3.in.TX.1/3.vzdržali.tudi.do.pet.dni. Matjaž Goricar SPOMINI NA SLUŽENJE V REZERVNI SESTAVI SLOVENSKE TERITORIALNE OBRAMBE Uvod V prispevku bom opisal svoje služenje v rezervni sestavi Teritorialne ob-rambe (TO) v Sloveniji, ki se je zacelo z odhodom na služenje vojaškega roka v Šolo za rezervne oficirje rodu zvez (ŠROZ) v Beograd in koncalo z upokojitvijo v stalni sestavi Slovenske vojske. Opisal bom opravljanje dolž­nosti referenta za zveze v 51. brigadi TO Jože Kovacic. Po razformiranju bri­gade TO leta 1985 sem bil razporejen na dolžnost referenta za zveze v Ob­cinskem štabu TO (OŠTO) Grosuplje in maja 1991 v novoustanovljeni 57. obmocni štab TO (ObmŠTO) Grosuplje. Svoj opis bom sklenil s postrojem vojne sestave 57. obmocnega štaba TO Grosuplje novembra 1991 na leta­lišcu Cerklje ob Krki ob dnevu Teritorialne obrambe RS. Konec leta 1991 sem koncal svoje služenje v rezervni sestavi TO, saj sem se na zacetku leta 1992 v TO RS stalno zaposlil. Služenje vojaškega roka Na služenje vojaškega roka sem odšel 28. oktobra 1977 z vlakom v Be-ograd, kot vecina takratnih vojaških obveznikov. Na železniški postaji v Be-ogradu so nas pricakali vojaški policisti in nas napotili na avtobuse, ki so nas razvozili po vojašnicah v Beogradu. Jaz sem bil napoten v vojašnico na Banjici, v kateri je bila znotraj Šolskega centra zvez tudi Šola za rezervne oficirje zvez (ŠROZ), in sicer v VP 2143-13. S tem se je zacela moja vojaška pot oziroma kariera, ki je trajala polnih 34 let, od tega dve desetletji v stalni sestavi Slovenske vojske (TO in SV). Razporejen sem bil v 2. vod 54. klase, v katerem je bil z menoj še en Slo­venec1. Pri ucenju radiotelegrafije mi je bil kot aktiven radioamater v veliko oporo, saj mi je pomagal pri ucenju oziroma urjenju sprejemanja in odda­janja Morsejevih znakov. Šolanje je potekalo vecinoma v kabinetih centra, z obcasnimi odhodi na teren, kjer smo prakticno vzpostavljali centre zvez na poveljniškem mestu bataljona oziroma brigade zvez. Usposabljanje je bilo zanimivo in dinamicno, zato je cas zelo hitro mineval. Šolanje v ŠROZ v Be-ogradu sem koncal 26. 5. 1978 s podelitvijo cina rezervnega vodnika zvez. 1..To.je.bil.Ivan.Stepišnik.iz.Starš.pri.Mariboru,.ki.je.bil.tudi.clan.radioamaterskega.kluba. Skupinska fotografija 54. klase ŠROZ leta 1978 (foto: Matjaž Goricar) Po šestmesecnem usposabljanju sem bil kot vodnik stažist razporejen na stažiranje v ceto zvez pri poveljstvu pehotne divizije (VP 1616-2) v vojaš­nico Slaviša Vajner – Cica v Lukovici pri Sarajevu. Stažiranje sem opravljal v radijskem vodu cete zvez, v kateri sem sodeloval pri usposabljanju vojakov specialnosti za radijske zveze, in sicer radiofonistov ter radiotelegrafistov. V ceti zvez so bile tri aktivne vojaške osebe, med njimi oficir poveljnik cete, en zastavnik 1. razreda ter vodnik. Poveljnik cete je bil veliko casa odsoten, saj se je udeleževal armadnih tekmovanj v rokometu in smo zato usposabljanje vodili zastavnik 1. razreda, vodnik in jaz. Stažiranje v vojašnici v Lukovici sem koncal 21. decembra 1978 in bil odpušcen domov. Za vrnitev domov sem imel rezervirano letalsko karto z le­tališca v Sarajevu na letališce Pleso v Zagrebu, vendar je bil let zaradi megle odpovedan, zato sem bil prisiljen potovati z avtobusom prek Banja Luke in Zagreba do Ljubljane. 51. brigada Teritorialne obrambe Jože Kovacic Po vrnitvi iz JLA sem bil kot rezervni vodnik zvez razporejen marca 1979 v poveljstvo 51. brigade TO Jože Kovacic na dolžnost referenta za zveze. V poveljstvo brigade so bili vecinoma razporejeni rezervni oficirji iz Obcine Grosuplje, nekaj rezervnih oficirjev je bilo iz Obcine Litija, eden pa je bil iz Obcine Ljubljana Center. Tri strani iz vojaške knjižice avtorja (foto: Matjaž Goricar) Na podlagi letnega nacrta usposabljanja PŠTO Ljubljanske pokrajine so bila organizirana usposabljanja vojaških obveznikov – rezervistov, predvsem specialnosti šifrerji, radiotelegrafisti, radiofonisti in telefonisti. Pripadniki voda za zveze 51. brigade TO so se vecinoma usposabljali v prostorih stare osnovne šole na Ilovi Gori ali v sejni sobi gasilskega centra v Grosupljem. Poleg tega so se udeleževali tudi eno- do dvodnevnih mobilizacijsko-tak­ticnih ali strelsko-takticnih vaj, na katerih so se preverjale radijske zveze z nadrejenim poveljstvom, pravilno komuniciranje v radijskem prometu ter uporaba retranslacijskih postaj. Na teh vajah so se uporabljali šolski nacrti zvez, ki so bili dokaj podobni predvideni organizaciji zvez in kriptozašcite ob mobilizaciji enot in štabov TO. Enkrat v petletnem ciklusu usposabljanja je bilo za enoto TO doloceno nenapovedano preverjanje bojne pripravljenosti z mobilizacijo enote. Te ak­tivnosti sta izvajala bodisi RŠTO ali pa Glavna inšpekcija ljudske obrambe. Ta je leta 1979 opravila preverjanje OŠTO Grosuplje in 51. brigade TO (po­veljstvo, del prištabnih enot in 1. bataljon). Mobilizacija je bila jeseni 1979, na delovni dan, in sicer v cetrtek ob 3. uri zjutraj. Tako sem kmalu po raz­poreditvi na dolžnost referenta zvez v brigadi doživel ognjeni krst z zvezno obrambno inšpekcijo. Pred tem sem 24. julija 1979 napredoval v cin rezerv­nega podporocnika zvez. V tistem obdobju mesto poveljnika voda za zveze ni bilo popolnjeno, tako da sem moral poleg štabnih obveznosti opravljati še dolžnost poveljnika voda. Inšpektorji za obrambo z rezultati preverjanja niso bili zadovoljni in oblju­bili so nam ponovitev cez dve leti. To obljubo so držali in cez dve leti sem spet doživel nenapovedano preverjanje bojne pripravljenosti z mobilizacijo. Usposabljanje pripadnikov voda za zveze 51. brigade TO in oddelka zvez OŠTO v sejni sobi gasilskega centra v Grosupljem leta 1982 (foto arhiv: Matjaž Goricar) Mobilizacijsko zbirališce poveljstva brigade je bilo v zadružnem domu v vasi Žalna pri Grosupljem. Mobilizacijski cas brigade je bil M + 12, kar pomeni, da se je brigada morala popolniti v 12 urah in biti pripravljena za sprejem na-loge. Za brezhibno opravljeno mobilizacijo poveljstva 51. brigade TO Jože Kovacic, brigadnih prištabnih enot in 1. bataljona TO te brigade ter OŠTO Grosuplje z delom prištabnih enot in enot TO krajevnih skupnosti 23. oktob­ra 1981 ob 20. uri je brigada prejela zelo dobro oceno od Glavne inšpekcije ljudske obrambe imenovane tudi GILO. Zaradi te ocene je bila brigada razglašena za najboljšo enoto terito­rialne obrambe v Jugoslaviji in prejela tudi veliko plaketo oboroženih sil Jugoslavije (Lesjak, 2018, str. 318) 2. Na podelitvi visokega priznanja, ki je bila 22. decembra 1981 v Kulturnem domu v Grosupljem, nisem bil prisoten, saj sem se takrat v Šolskem centru zvez na Banjici v Beogradu udeležil štirinajstdnevnega usposabljanju referentov zvez brigad TO iz vse Jugoslavije3. 2...Lesjak.tudi.navaja,.da.je.bilo.to.najvišje.vojaško.priznanje.za.bojno.pripravljenost.enot.tedaj.prvic.podeljeno.enoti.TO. 3...Iz.Slovenije.se.je.tega.usposabljanja.takrat.udeležil.tudi.Stanislav.Zagorc,.referent.za.zveze.iz.52..brigade.TO.Milan.Majcen. Poveljnik TO SRS podeljuje plaketo poveljniku 51. brigade. (foto arhiv: Janez Lesjak) Poveljstvo brigade se je veckrat urilo, in sicer na štabnih urjenjih in štabnih vojnih vajah (ŠVV). V casu svojega obstoja se je 51. brigada TO samo enkrat zbrala v celoti, in sicer na ŠVV Mirna-82. Pri tem se je cela brigada postro­jila na nogometnem igrišcu v Šentrupertu pri Mirni na Dolenjskem. Na tej dvostranski vaji je imela 51. brigade TO nalogo varovati desantni prostor v Mirenski dolini ob sodelovanju s pehotno divizijo JLA iz Postojne. Do desan­ta enot JLA pa ni prišlo, saj zaradi dežja in megle desantna letala niso pole-tela. Poveljniško mesto 51. brigade TO je bilo v vasi Veliki Cirnik pri Krmelju. Moja dolžnost referenta za zveze v brigadi je prenehala z razformiranjem brigade leta 1985. Namesto brigade TO je Obcina Grosuplje oblikovala 63. odred TO, jaz pa sem bil prerazporejen v OŠTO Grosuplje na dolžnost re-ferenta za zveze. OŠTO Grosuplje Dolžnost referenta za zveze v OŠTO Grosuplje sem opravljal od leta 1985 pa vse do oblikovanja 57. obmocnega štaba TO Grosuplje maja 1991. Med razporeditvijo na dolžnost referenta za zveze sem se kot pripadnik OŠTO Grosuplje vsako leto udeleževal usposabljanja na štabnih urjenjih, ki so trajala dva dni, dodatno pa še strokovnih usposabljanj, na katerih sem sodeloval pri usposabljanju specialnosti rodu zvez, in sicer radiofonistov in telefonistov. Marca 1989 je bilo štabno urjenje poveljstva OŠTO Grosuplje preseljeno na lokacijo pri lovski koci Rožnik. Angažirani so bili tudi pripadniki oddelka zvez OŠTO Grosuplje4, ki so se usposabljali pri stari osnovni šoli Ilova Gora, saj je bila ta tocka idealna za postavitev retranslacijske radijske postaje za povezavo Pokra­jinskega štaba Ljubljana okolica s podrejenima OŠTO Ribnica in OŠTO Kocevje. 57. obmocni štab TO Grosuplje Dvanajst dni pred agresijo JLA v Sloveniji leta 1991 sem bil vpoklican v 57. obmocni štab TO Grosuplje, v katerem sem opravljal dolžnost referenta za zveze. Z reorganizacijo TO RS maja 1991 so na to dolžnost postavili refe­renta za organizacijsko-mobilizacijske zadeve iz ukinjenega OŠTO Ljubljana Vic, ki pa ni veliko vedel o organizaciji sistema zvez. Moja glavna naloga takrat je bila, da sem na novo pripravil nacrte zvez za podrejene enote 57. obmocnega štaba TO Grosuplje ter pozneje skupaj s pripadniki voda za zveze v vojni zagotavljal telefonske in radijske zveze za štab. ...Kot.prištabna.enota.so.OŠTO.formirali.tudi.oddelek.zvez..Ta.je.zagotavljal.zveze.vodenja.in.poveljevanja,.vanj.pa.so.bili.razporejeni.vezisti.in.sicer.radiofonisti.in.telefonisti. Kmalu zatem, ko je novi obmocni štab zacel delovati, pa smo že bili v pravi akciji, povezani z dobavo novih radijskih naprav Racal. Prvi poskus montaže ponoci med 14. in 15. junijem 1991 ni uspel, saj pošiljka radij­skih naprav iz Anglije ni prispela. Odhod iz Grosuplja je bil popoldan, pri­padniki enot za zveze iz vseh petih obmocnih štabov TO Ljubljanske po­krajine ter enote za zveze 5. PŠTO so se s svojimi vozili zbrali na Tbilisijski ulici, v nekdanjih prostorih OŠTO Ljubljana Vic Rudnik. Po oblikovanju kolone terenskih vozil (Lada Niva, Mitsubishi Pajero, Nissan Patrol itn.) pod vodstvom kapetana Marjana Videtica, ki je zacasno opravljal dolžnost nacelnika zvez 5. PŠTO Ljubljanske pokrajine, smo se odpravili proti Ko-cevski Reki. V bližino smo prišli popoldan, vendar smo na mrak pocakali skriti v gozdu in se nato premaknili proti Spodnjim garažam v Kocevski Reki. Noc smo prebedeli, oprema ni prišla, zato smo se naslednji dan vrnili domov. Zaradi tajnosti naloge smo bili pripadniki 57. obmocnega štaba TO Grosuplje obleceni v civilne obleke in oboroženi s pištolami. Drugi poskus montaže je uspel, saj je bila VHF prevozna radijska naprava Racal VRQ-316 HE/HG ponoci med 20. in 21. junijem 1991 montirana v motorno vozilo Mitsibushi Pajero, ki ga je imel vod za zveze pri 57. obmocnem štabu. Pri montaži so sodelovali: kapetan 1. razreda Vinko Kastelic, kapetan Matjaž Goricar (oba iz 57. obmocnega štaba), mlajši vodnik Igor Kastelic in desetnik Tomaž Javornik (oba iz voda za zveze pri obmocnem štabu. Ti pripadniki so za to dejanje leta 2001 prejeli spomin-ski znak Hrast.5 Obdobje opravljanja dolžnosti v 57. obmocnem štabu TO Grosuplje med osamosvojitveno vojno za Slovenijo leta 1991 je bilo dinamicno, polno aktiv­nosti in napetosti. To velja tudi za vod za zveze obmocnega štaba6. Dvajsetega julija 1991 sem bil odpušcen iz vojne sestave in se vrnil do-mov ter nazaj v službo v podjetje Kovinastroj Grosuplje. Osebno oborožitev, in sicer pištolo M-57, kalibra 7,62 mm, in avtomatsko puško M-70 AB2, kalibra 7,62 mm, pa sem hranil doma vse do konca leta 1991. Do odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja RS sem bil veckrat za nekaj dni vpoklican na 57. obmocni štab, saj je JLA grozila z nasilnim odhodom iz RS. Med temi 5...Odredba.ministra.za.obrambo.RS.št..960-00-17/01-1,.z.dne.21..6..2001. 6...V.opomniku.iz.tistega.casa.hranim.zasedbo.voda.za.zveze.57..obmocnega.štaba.TO.Grosuplje..Poveljnik.voda.je.bil.kapetan.Slavko.Tabacek.(roj..1956),.šifrerja.sta.bila.desetnik.Tomaž.Javornik.(1962).in.mlajši.vodnik.Igor.Kastelic.(1961)..V.radijski.oddelek.so.bili.razporejeni.poveljnik.oddelka.desetnik.Darko.Zaletelj.(1965),.radiotelegrafista.Matjaž.Cvitkovic.(1965).in.Edo.Križman.(1965),.radiofonisti.Lojze.Tisu.(1961),.Slavko.Pecjak.(1970),.Jože.Gorc.(1970),.Matija.Marolt.(1971),.Anton.Ambrož.(1961).in.Miro.Zabukovec.(1961).V.telefonski.oddelek.pa.so.bili.razporejeni.poveljnik.oddelka.desetnik.Andrej.Mir.(1961),.vojaki.telefonisti.Matjaž.Štrubelj.(1962),.Igor.Vozelj.(1970).in.Tomaž.Eržen.(1963). Pripadniki vojne sestave 57. obmocnega štaba TO Grosuplje v Kopru, 26. 10. 1991 (foto arhiv: Matjaž Goricar) vpoklici sem sodeloval pri usposabljanju na štabnih vojnih vajah (ŠVV), in sicer 2. septembra 1991 na vaji Kobra 91/3 ter 9. oktobra 1991 na vaji Nabava 3 (Goricar, 1991). Do konca leta 1991 sem se udeležil dveh postrojev pripadnikov vojne sestave 57. obmocnega štaba TO Grosuplje, in sicer v Kopru in Cerkljah ob Krki. Šestindvajsetega oktobra 1991 sem se udeležil postroja pripad­nikov TO RS na pomolu v Kopru, v pocastitev odhoda zadnjega vojaka JLA iz RS. Dvajsetega novembra 1991 pa sem se udeležil postroja na letališcu v Cerkljah ob Krki ob dnevu Teritorialne obrambe RS ter pre­vzemu bojnega prapora 5. PŠTO, nadrejenega poveljstva 57. obmocne­ga štaba TO Grosuplje. Tam smo ponovili vojaško prisego, tokrat novi državi Republiki Sloveniji. Konec leta 1991 sem sklenil svoje služenje v rezervni sestavi TO RS, saj sem se v zacetku januarja 1992 v njej za stalno zaposlil. Sklep Spomine sem zapisal v pocastitev pomembnega jubileja, ob 30-letnici sa­mostojne Republike Slovenije in v spomin na 22. junij 1991, ko je bilo vzpo­stavljeno prvo bojno radijsko omrežje v podporo osamosvajanju Slovenije. Ta dan je izbran kot dan rodu zvez in službe informatike Slovenske vojske. Spomini na vojaško pot izpred vec kot štirideset let skoraj zbledijo in se je težko spomniti vseh dogodkov, še posebno pa ni preprosto najti gradiva oziroma dokumentov v podporo navedenim dejstvom. V casu služenja v re-zervni sestavi TO sem moral vse svoje beležke oziroma zapiske pustiti na OŠTO Grosuplje in so mi bili dosegljivi samo med štabnimi urjenji, štabnimi vojnimi vajami oziroma pri usposabljanjih v svoji specialnosti. No, nekaj do-kumentov pa mi je le uspelo ohraniti doma. V rezervno sestavo TO RS sem bil razporejen takoj po prihodu s služenja vojaškega roka in tako v njej polnih 13 let, do konca leta 1991, opravljal dolžnost referenta oziroma pomocnika za zveze v štabu brigade TO in OŠTO ter obmocnega štaba TO. Na te case imam lep spomin, saj sem med služenjem v rezervni sestavi TO pridobival izkušnje, ki so mi bile v pomoc v casu osamosvajanja Republike Slovenije ter pozneje v službi v TO oziroma Slovenski vojski. Viri: Goricar, Matjaž, 1991. Opomnik za bojno urjenje in vzgojo enot rezervne sestave, 1991. Hrani avtor. Lesjak, Janez, 2019. Obramba domovine skozi moje zgodbe. V: Ravbar, Matjaž ur., 2019. Teritorialna obramba Dolenjske 1968–1995. Ljubljana: Defensor. Jožef Franc Kadunc SPOMINI Konec septembra 1990 je bil razrešen komandant TO Slovenije, gene-ralpodpolkovnik Ivan Hocevar, dolžnost v. d. nacelnika RŠTO in zastopnika poveljnika pa je prevzel major Janez Slapar. RŠTO se je preselil pod Rož­nik, na lokacijo Pod hribom 55, nato pa v Kardeljevo vilo v Tacen. Povsod, kamor smo se preselili, sem moral najprej urediti telefonsko centralo in na­mestiti novo aparaturo ISICOM Super s 16 telefonskimi aparati. Preden smo se maja 1991 vrnili na Prežihovo 4, sem uredil vso telefoni­jo. Nacelnik za zveze je bil Franc Kokoravec, v odsek za zveze pa sta prišla še Stanislav Šantelj in Milko Petek. Pred vojno za samostojno Slovenijo so prek podjetja Iskra Commerce uvozili radijske naprave Racal ter jih pripeljali v Kocevsko Reko, kjer smo jih v dveh dneh in noceh namestili v vozila Lada Niva in druga. Vozila so bila iz vseh pokrajinskih štabov in RŠTO. V vojni za Slovenijo so bile naprave za retranslacijo postavljene na raz­licnih vrhovih po Sloveniji. Vsa vozila so bila opremljena z anteno v obliki ribe in s stebri, ki jih je izdelalo podjetje Trival, ter z elektricnimi generatorji. Vozilo Lada Niva iz RŠTO je bilo z napravama postavljeno pred planin-skim domom na Jancah in je imelo zvezo z vsemi preostalimi retranslacijami po Sloveniji ter z Republiško koordinacijo, ki je bila v Ljubljani. Po letal­skem napadu JLA na Ljubljano, Krvavec in antenski stolp na Bocu pa se je slovensko vodstvo preselilo v drugo klet Cankarjevega doma, kamor sva s Štefanom Malavašicem premestila tudi koncno postajo Racal. Po tem letalskem napadu sem dobil ukaz, da moram retranslacijo pre­staviti tudi z Janc. Tam nam je bila v veliko pomoc oskrbnica planinskega doma, ki je dovolila, da je zašcitna enota sedmih rezervistov lahko prenoce­vala na ležalnih podložkah v garaži in se prehranjevala v domu. Oskrbnica je poklicala domacina iz Prežganja, ki me je vodil po lokacijah, ki bi lahko prišle v poštev za retranslacijo. V vasi Prežganje je župnik ponudil svoje žup­nišce za prenocevanje zašcitne enote. Ker pa se vozilo z anteno ni moglo dovolj prikriti, sem se mu zahvalil za ponudbo. Z vodicem sva odšla naprej cez Volavlje na Mali Vrhek, kjer je bila na kmeckem turizmu idealna lokacija za zveze, skrivališce za vozila, namestitev za zašcitno enoto in prehrano. Vendar je lastnica odklonila, da bi bila retranslacija z ljudmi skrita pri njih, ker je bila v bližini pocitniška hiša srbskega oficirja in bi lahko prišlo do težav. Z vodicem sva se podala po gozdni poti naprej proti Obolnemu, kjer sva pri lastniku kmeckega turizma Francu Berconu takoj dobila dovoljenje, da lahko na njihovem zemljišcu postavimo vozilo z retranslacijo. Na vrhu hriba nad kmetijo sta druga poleg druge rasli dve smreki. V sredino med njima sem postavil anteno ribo, 30 metrov naprej na robu gozdicka pa vozilo z re-translacijo. Rezervisti radijskega voda, ki so dežurali na napravi, so z vejami zamaskirali vozilo in zagnali generator, tako da so naprave ponovno zacele delovati. Vrnil sem se po gozdni poti prek Trebelnega v Ljubljano. V RŠTO sem vzel navijalko s PTK-kablom, na katero sem zmontiral vtikac in vticnico ter se vrnil po gozdni poti na Obolno. Od avta do kmeckega poslopja je bilo kakih 150 metrov, vmes pa je bila njiva s krompirjem. Ceprav je bilo že pozno ponoci, sem po razoru njive napeljal PTK-kabel od avta do hleva kmeckega turizma in priklopil radijske naprave Racal na elektricno omrežje. Zjutraj sem dobil zašcitni vod rezervistov, fantov iz Višnje Gore, Muljave, Sticne in Litije. Z gospodarjem Brconom sem se dogovoril, da so lahko spali na podložkah, t. i. podmetacih, v garaži nove zgradbe. Tudi za hrano so poskrbeli na kmeckem turizmu. Naslednji dan sva se morala z Malavašicem zaradi napada letal odpeljati na preostala retranslacijska mesta in zamenjati frekvencni program delo­vanja. Jaz sem odšel na Dolenjsko in Štajersko, Štefan pa na Primorsko in Gorenjsko. Na Dolenjskem me je pricakal vezist Željko Varga in me odpeljal na Trško Goro, kjer so imeli postavljeno retranslacijo. Z Dolenjske sem se odpeljal prek Trebnjega proti Sevnici in nadaljeval vožnjo proti Štajerski. V Teritorialni obrambi sem v stalni sestavi zacel delati leta 1986, in sicer v odseku za zveze, vse do leta 1992 sem skrbel za tehnicno vzdrževanje tele­grafskih in telefonskih sredstev. Po tem sem bil v RŠTO na delovnem mestu vodje skupine za vzdrževanje telekomunikacijskega sistema, do upokojitve leta 2002 pa še v 11. bataljonu za zveze. Rad sem imel to našo vojsko. Leon Marjan Možina MOJIH 22 LET V TERITORIALNI OBRAMBI Uvod Zacetek mojega aktivnega sodelovanja v teritorialni obrambi sega v ma-rec 1969, ko sem bil kot rezervist razporejen v sestavo takratnega Dolo­mitskega partizanskega odreda, ki je bil ustanovljen v Odseku za ljudsko obrambo na Vrhniki, njegov nacelnik je bil Stanko Peric. To je bilo slaba dva meseca po koncu vojaškega roka, ki sem ga od 23. februarja 1968 do 11. februarja 1969 služil v Ljubljani kot radiotelegrafist v vodu za radiotelegrafiste Bataljona za zveze JLA. Ta se je februarja 1968 preselil iz Ribnice na Dolenjskem v ljubljansko vojašnico Maršala Tita na Poljanski cesti in še isto leto poleti v vojašnico Ljube Šercerja za Bežigra­dom. Med napadom sil Varšavskega pakta na Ceškoslovaško sem bil po 21. avgustu 1968 kot radiotelegrafist vkljucen v vod poveljnika 9. armade, s katerim smo dva meseca v popolni pripravljenosti delovali na izpostavljeni lokaciji na obmocju nekdanjega ljubljanskega letališca v Polju pri Ljubljani. Bil sem v posadki oddelka, opremljenega z rusko radijsko postajo R-103M, ki je bila vgrajena v vozilu GAZ. Radijski oddajnik je imel izhodno moc 120 W, opremljen pa je bil z dodatnim sprejemnikom in teleprinterjem ter dvema agregatoma, vsa oprema pa je bila namešcena v posebni kabini vozila. To omenjam tudi zaradi poznejšega dela, ki sem ga opravljal v TO na Vrhniki kot rezervist radiotelegrafist in šifrer, in ga opisujem v nadaljevanju. V Dolomitskem partizanskem odredu od 1969 do 1974 Konec marca 1969 sem bil poklican na Odsek za ljudsko obrambo na Vrhniki na pogovor, v katerem mi je bilo predlagano sodelovanje v kriptozašciti, ki se uvaja v rezervnih enotah, in usposabljanje za šifrerja. Strinjal sem se in kmalu zatem odšel na tecaj kriptozašcite, ki ga je vodil predstavnik sekretariata notranje uprave iz Ljubljane. Tecaj je bil v prostorih poklicne gasilske brigade na Vojkovi cesti v Ljubljani. Ce se prav spomnim, se nas je usposabljalo 15 rezervistov. Tecaj je trajal deset dni in delo je bilo zelo zanimivo, bili smo zavezani k popolni tajnosti. To leto smo bili vpoklicani še enkrat, da smo utrjevali metode in nacine šifriranja. Na isti lokaciji smo se srecali tudi v naslednjih dveh letih. V naslednjih letih smo se redno usposabljali na vajah na Vrhniki in obcasno na terenu. Leta 1974 sem sodeloval na širši vojaški vaji, imenovani Jesen-74, ki je potekala na obmocju od Ljubljane do Cerknice in ji je poveljeval gene-ralpodpolkovnik Rudolf Hribernik – Svarun, ki nas je ob koncu vaje tudi obiskal in se pohvalno izrekel o poteku in takticni izvedbi vaje. Med vajo je bilo vreme zelo slabo in mrzlo, iz Logatca do Pokojišca in naprej do Dobca, kjer smo se razporedili po oddelkih in zavzeli položaje za vajo, smo v dežju pešacili s polno vojaško opremo. Nic kaj prijetno ni bilo. Naš oddelek za zveze je takrat vzpostavljal radijske zveze s kratkovalovno postajo, z delom samo na radiotelegrafiji. Opravljali smo tudi delo na šifrantih, tako sem prvic aktivno delal pri šifriranju na terenu in v težjih razmerah. Zadnji dan je zapa­del celo sneg. V vodu za zveze vrhniškega OŠTO od 1975 do 1991 Leta 1975 smo v obcinah doživeli spremembe v organiziranju splošnega ljudskega odpora, ustanavljali so obcinske štabe za teritorialno obrambo, med njimi tudi na Vrhniki (OŠTO Vrhnika). Komandant štaba je postal pod-polkovnik Stanko Peric. Spremembe so nastale tudi v organiziranosti enot. Po pridobivanju in usposabljanju rezervistov radiotelegrafistov in radiofonis­tov je bil pri štabu poleg drugih enot organiziran tudi vod za zveze. V tem letu in v naslednjih smo se zaceli opremljati z novimi šestkanalnimi mobilnimi ra­dijskimi postajami RT-20-TC6, z mocjo 20 W, in štirikanalnimi radijskimi po­stajami RT-1-T4, proizvedenimi v Iskrini Tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu pri Vrhniki. Te radijske postaje so delovale na frekvencnem obmocju od 34 do 36,5 MHz in s pomocjo enobocnega prenosa radijskega signala, kar je bila novost v prenosu na podrocju brezžicnih zvez. RT-20-TC6 so bile opremljene tudi za stacionarno rabo z antenami A-50. Leta 1975 je bila vojaška vaja tudi na Grmadi. Leta 1976 je postal komandant OŠTO Vrhnika kapetan Jože Prvinšek. Enodnevne in dvodnevne vaje za šifrerje so sledile vsako leto dvakrat ali tri­krat in smo jih imeli na razlicnih lokacijah, nekajkrat tudi v vojašnici na Roški v Ljubljani. Kot dober poznavalec radijskih postaj Iskrine izdelave, zaposlen sem bil v proizvodnji radijskih postaj v Iskri Horjul, sem dobil dodatno zadol­žitev, usposabljanje in tudi delo na teh radijskih postajah. Obcasno sem po­magal pri usposabljanju vezistov tudi na vojaških vajah v 510. ucnem centru Teritorialne obrambe na Igu, kjer smo imeli vaje za usposabljanje tudi šifrerji. V tem casu se je organiziralo tudi rezervno poveljniško mesto OŠTO na Pokojišcu nad Vrhniko. Lokacija je bila zelo primerna, tako za štab, kot tudi za nas veziste, saj smo imeli odlicne zveze po vsem ljubljanskem obmocju. Dobro je teklo tudi delo na kriptozašciti oziroma šifrantih. To je bilo leto, ko so se vrstile nekatere spremembe v organiziranosti TO po pokrajinah. V OŠTO Vrhnika je mesto poveljnika prevzel kapetan 1. razreda Jože Molk. Konec leta 1990 se je zmanjšalo število pokrajin s trinajst na sedem. Precej je bilo tudi kadrovskih sprememb na republiški ravni. Naša oprema za zveze je bila dobro vzdrževana in vaje so tekle po predvidenih nacrtih. Vecjih sprememb sicer ni bilo cutiti, je pa narašcala nekakšna napetost, ki smo jo zaznali tudi pripadniki, predvsem na vojaški vajah. V vsem tem casu sem zaradi uspešnega dela v TO napredoval do podcastniškega cina višjega vodnika 1. razreda. V osamosvojitveni vojni 1991 Maja leta 1991 sem bil na vrhniškem štabu obvešcen, da se pripravlja reorganizacija teritorialne obrambe po vsem obmocju Slovenije in je predvi­dena selitev v Logatec. Obcinske štabe so maja tega leta po hitrem postop­ku preimenovali v obmocne štabe teritorialne obrambe. Sledila je združitev OŠTO Vrhnika in OŠTO Logatec. Tako je nastala nova oblika organizira­nosti, in sicer 53. obmocni štab TO s sedežem v Logatcu. To je povzrocilo precej logisticnih težav zaradi selitve, poleg tega pa so vojaške in politicne napetosti po plebiscitu decembra 1990 narašcale iz dneva v dan. Težava je nastala tudi zaradi nas vezistov, saj se ni vedelo, kako bo organizirana prihodnja sestava enot za zveze. Bilo je precej improvizacije, junija sva bila vpoklicana dva poznejša nosilca organiziranosti zvez v novem štabu, Jože Žitko iz Borovnice, ki ga nisem poznal, in jaz, poleg naju pa še komandir voda, ki pa je pozneje zaradi obveznosti na delovnem mestu med osamo­svojitveno vojno odstopil. Vso odgovornost za organiziranje zvez in nacrtovanje na obmocju Vrhni­ke in Logatca sva prevzela sama. Moram povedati, da je bila radijska opre-ma obeh OŠTO, tako z Vrhnike kot pozneje tudi iz Logatca, spravljena na tajni lokaciji v Borovnici, kamor je bila iz varnostnih razlogov prepeljana že decembra leta 1990. V obmocni štab TO Logatec so jo prepeljali 23. junija 1991. 14. junija 1991 sem bil vpoklican in se javil na oddelku za obrambo, kjer sem se prvic srecal z Jožetom Žitkom. Iz postaje milice Vic sva se skupaj z drugimi iz ljubljanske pokrajine odpeljala v Kocevsko Reko z namenom, da prevzameva novo radijsko opremo Racal. Ker radijske postaje iz logisticnih razlogov niso prispele, sva ta obisk skupaj z vezisti iz vse Slovenije pono­vila in 22. junija 1991 je bila opravljena vgradnja nove radijske opreme in postaje Racal v vozilo Lada Niva. 23. junija 1991 smo uspešno vzpostavili radijske zveze med štabi. Delo na zvezah med osamosvojitveno vojno je teklo dobro, saj smo sproti reševali nastale težave in jih tudi odpravljali. Svoje naloge v vojni sem za­kljucil 13. julija 1991. Sem pa bil pozneje to leto še nekajkrat prisoten pri urejanju logistike s podrocja zvez. Tako je minilo mojih dvaindvajset let v slovenski teritorialni obrambi. Se-daj sem petindvajset let clan veteranske organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo na Vrhniki. Mirko Ognjenovic KRAKOVSKI GOZD 1991 – RADIJSKO PRISLUŠKOVANJE IN PRENOS INFORMACIJ V bojnem delovanju v Krakovskem gozdu od 1. do 3. julija 1991 je pre-nos informacij na relaciji poveljstvo 25. obmocni štab TO do poveljstva enot potekal prek radioamaterskih zvez in žicnih zvez javne telefonije. V povelj­stvu enote, ki je bilo v Krakovskem gozdu na podstrešju kmetije Puntar, je bil radioamater Jani Kuselj, ki je vzdrževal zveze s poveljstvom 25. obmocnega štaba TO ter z enoto. Formacijske zveze namrec niso delovale v neposredni povezavi med štabom TO in enoto. Telefonska zveza je bila uporabljena za povezavo s poveljnikom enote, stotnikom 1. stopnje Teropšicem, radijska zveza z rocno radijsko postajo Kenwood pa je bila namenjena zvezi z mano kot namestnikom poveljnika, ker sem bil vecji del casa v enoti na položajih. Informacije o stanju v zaustavljeni koloni JLA, ki smo jih s prisluškovan­jem pridobili v 25. obmocnem štabu TO, so bile takticno in operativno zelo uporabne. Dobili smo podatke o psihicnem stanju moštva JLA, mnenju po­veljnika kolone o naših enotah TO, strahovih moštva in podobno. Ko smo v našem centru zvez dan pred spopadom prisluškovali njihovim pogovorom, smo izvedeli, da se bojijo noci. Poveljnik kolone major Prodanovic je poro-cal, da imajo teritorialci neka nova orožja. Po opisu smo ugotovili, da je pre­poznal protioklepne armbruste. Potovalne torbe, v katerih smo imeli spalne vrece in dodatne dele uniform, ker so bile noci hladne, so tudi delovale kot neko novo orožje. Prodanovic je na poveljstvu v Karlovcu iz tega naredil celo paniko. Ocital jim je, da so ga zapustili. Da bi ga umirili, so na radijsko zvezo dali njegovega prijatelja, ki mu je res zaupal. Vendar njegovega obcutka, da so ga zapustili, niso mogli spremeniti. Ceš, oni so na varnem in toplem, on pa je v gozdu, obkrožen s sovražniki, ki mu strežejo po življenju. Njegov po­veljnik in še nekateri drugi oficirji so mu obljubljali pomoc letalstva, mogoce celo desant za hrbet enot TO, samo da dobro doloci in sporoci položaje teritorialcev. »Saj so vsepovsod,« jim je sporocal, ceprav smo bili le ob eni strani kolone. Pri vsem tem je zanimivo, da so bili oficirji JLA prepricani, da njihovim radijskim postajam ni mogoce prisluškovati in so se pogovarjali odprto, ceprav smo imeli v TO enaka oz. združljiva radijska sredstva kot JLA ter organizirano 24-urno radijsko prisluškovanje. Podatke o letalski in helikopterski pomoci, ki smo jih dobili dopoldan 1. julija 1991, smo še isti dan doživeli na položajih kot resnicne. Nekajkrat smo se morali umikati s položaja zaradi prestrežene informacije o morebitnem desantu, ki se k sreci ni zgodil. Dobili smo tudi informacijo o popoldanskem naletu letal. Ta informacija je v enotah TO zahtevala še boljšo organizacijo zracnega opazovanja. Letala so popoldne res priletela, zaradi cesar je bil opravljen umik enote od kolone, vendar letala niso bojno delovala. Enota je nato ponovno zasedla stare položaje, ki so bili zelo blizu koloni in varnejši kot v gozdu, ker so bili zunaj dosega topovskih cevi 20 mm, ki niso imele toliko negativne elevacije. Na dan spopada, 2. julija 1991, ob 5.15 je bil moj Kenwood v zgornjem desnem žepu uniforme na sprejemu informacij. Po 15 ali 20 minutah bojne­ga delovanja je postaja zahrešcala, vendar nisem bil preprican, ker smo bili v zaklonu poleg cestnega prepusta, pa še hrupno je bilo zaradi streljanja. Pokalo je z vseh strani, drobci granat so frcali po gozdu in okrog naših glav. Vzel sem postajo iz žepa, jo dvignil malo višje ter zaslišal glas Janija Kuslja: »Ogenj, tukaj november, prihajajo letala, povlecite se.« Odgovoril sem, da razumem in ga vprašal, ali ima enako informacijo poveljnik Teropšic, ki je bil na zacetku kolone, jaz pa sem bil na koncu. Ko ni bilo odgovora, sem ugotovil, da je izhodna moc moje postaje slaba, poleg tega pa sta prenos radijskega signala ovirala tudi konfiguracija terena in gozd. Skupini vojakov in stotniku Slivšku, ki so bili z menoj, sem ukazal, naj se umaknejo na do-govorjeno zbirno mesto, sam pa sem pohitel obvestit stotnika 1. stopnje Teropšica o prihodu letal. Na sreco je že imel to informacijo, kar sem izvedel na zbirnem mestu, ko sva se srecala. Tudi on ni vedel, ali sem jaz obvešcen o prihodu letal. Teritorialci so se umaknili s položajev še pred prihodom letal, ki so rake-tirala prazne položaje. Tega dne smo doživeli tri letalske napade. Po takšnih dogodkih, v katerih informacija rešuje življenja, šele vidimo pomen radijske­ga prisluškovanja nasprotniku in dobrega delovanja sistema zvez. 25. obmocni štab TO je s prisluškovanjem sistematicno prestrezal infor­macije, ki so jih pripadniki JLA prenašali po radijskih zvezah. JLA v radijskih zvezah ni uporabljala dokumentov tajnega poveljevanja enotam in tudi druge zašcite ne. To je bila huda napaka, ki jo lahko pripišemo tudi podcenjevanju slovenske TO. Pridobljene informacije smo koristno uporabili in še vec. Izvir­na je bila odlocitev, da kot poveljujoci na blokadi v Krakovskem gozdu tudi sami neposredno spremljamo pogovore in prenos ukazov poveljujocih stare-šin JLA. Na podlagi pridobljenih informacij smo sproti prilagajali odlocitve in posamezne takticne ukrepe. Ukrepi so bili ucinkoviti, vedno na pravem kraju in ob pravem casu. Vedno smo bili v prednosti. S tako taktiko smo ustvarili vtis, da nas je teritorialcev mnogo vec, kot nas je v resnici bilo. Ob napove­danih letalskih napadih smo se s položajev pravocasno umaknili in zavaro­vali številna življenja. Ceprav radijsko prisluškovanje spada v pasivne ukrepe elektronskega izvidništva, smo bili zaradi ucinkovite organizacije, predvsem pa prenosa informacij na bojne položaje, uspešni. V nadaljnji vojaški karieri, ko sem opravljal razlicne dolžnosti v naši vojski, nisem dovolil zanemarjanja podrocja zvez. Ko sem bil poveljnik 24. oklepno--mehaniziranega bataljona in smo z enoto vec dni bivali zunaj vojašnice, na Bacu, Pocku, Gribljah, Otovcu, v Kocevskem Rogu ipd., ni bilo trenutka, da nismo imeli povezave s poveljstvom v Cerkljah. Pouceni z izkušnjo iz vojne pa nismo uporabljali odprtega pogovora prek sredstev zvez. Naj sklenem, da smo z radijskim prisluškovanjem in prenosom informacij v Krakovskem gozdu pred tridesetimi leti ohranili marsikatero življenje teritorialcev, pa tudi izhod spopada z nasprotnikom je bil manj krvav. Vir: Smodic, Rudi, 2019. Boj v Krakovskem gozdu. Dostopno na: http://www. krsko.zvvs.si/files/11000/04-2/boj-v-krakovskem-gozdu5f315ef58df7b. pdf (10. februarja 2021). Boštjan Pregl POMEN IN OPIS ZVEZ PRI OBRAMBI MEJNEGA PREHODA ŠENTILJ LETA 1991 Neprekinjene in zanesljive zveze so izrednega pomena za vodenje in po­veljevanje med bojnimi nalogami. S preoblikovanjem Teritorialne obrambe (TO) Republike Slovenije spomladi leta 1991 in ukinitvijo obcinskih štabov ter usta­novitvijo obmocnih štabov se je nekako porušil sistem zvez TO na takticni ravni. Na relacijah med pokrajinskimi štabi in novooblikovanimi obmocnimi štabi so bile nacrtovane predvsem radijske zveze. Obmocni štabi so skrbeli tudi za ku­rirske zveze, ki so bile aktivne vse dni. Vecino rednih povezav pa je še vedno predstavljalo javno telefonsko omrežje takratnega podjetja PTT. Komunikacije s pokrajinskim štabom teritorialne obrambe (PŠTO) so tekle skladno z nacrtom zvez prek stacionarnih telefonov, teleprinterjev, radijskih postaj, z osebnim porocanjem na sedežih in prek castnikov za usklajevanje v PŠTO. V nadaljevanju se bom osredotocil na dogodke na podrocju zvez pred in med osamosvojitveno vojno leta 1991 na obmocju takrat že nekdanjega Obcinskega štaba Teritorialne obrambe (OŠTO) Pesnica oziroma takratne Obcine Pesnica. Organizacija zvez med pripravami na obmocju OŠTO Pesnica Zveze so bile v OŠTO Pesnica, sedež je bil v prostorih takratne Obcine Pesnica, organizirane podobno kot v drugih OŠTO po Sloveniji. Glavnina komunikacij je tekla po stacionarnem PTT-omrežju, nekaj po radijskih po­stajah, delno tudi zaradi vsakodnevnega preverjanja delovanja radijske zve­ze, in po kurirskih zvezah. V tajnih skladišcih TO smo imeli tudi nekaj opreme za zveze, ki jo je uporabljala Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Ta oprema je bila za tisti cas že kar zastarela in vprašljiva zaradi akumulatorskih baterij, polnilcev, dotrajanosti in nepopolnosti. Predvsem pa je bila težava v tem, da je enako opremo imela tudi JLA, kar je pomenilo možnost razmeroma preprostega medsebojnega prisluškovanja in motenja. Od aprila do konca maja so OŠTO preoblikovali in pesniški štab je bil po novem vkljucen v 71. obmocni štab TO (ObmŠTO) s sedežem v Mariboru, pokrival pa je vse takratne mariborske obcine in obcini Pesnica ter Ruše. Na tem obmocju je novi štab prevzel tudi vse obstojece enote TO. Funkcije vodenja in poveljevanja je prevzel 1. junija 1991. Priprava novih radijskih postaj Racal Zaradi težave zaradi prisluškovanja in motenj ter možnosti najhujšega scenarija razpleta osamosvajanja, to je z oboroženim spopadom in vojno, je Republika Slovenija v pripravah na osamosvojitev sprejela odlocitev za nakup sodobnih in v praksi že preizkušenih radijskih naprav tipa Racal–Ja­guar BCC-66HE v Veliki Britaniji. Po dobavi sredstev v Slovenijo so sledile priprave na vgradnjo radijskih naprav in postavitev po poveljstvih ter priprave za zacetek delovanja novega omrežja, ki je bilo pripravljeno za delovanje 22. junija 1991. Ta dan danes proslavljamo tudi kot dan rodu zvez Sloven-ske vojske. V te priprave in usposabljanje smo bili nekaj dni pred 22. juni­jem 1991 vkljuceni tudi takratni referenti za zveze na ObmŠTO. Kot takratni referent za zveze v poveljstvu enot nekdanjega OŠTO Pesnica sem dobil poziv, naj se udeležim na hitro pripravljenega seminarja in predstavitve ra­dijske postaje Racal v ObmŠTO Maribor. Sestali smo se vsi referenti s tega obmocja in v dveh dneh, delali smo tudi ponoci, prakticno brez odmora, spoznali temeljne znacilnosti radijske postaje in ravnanja z njo ter pripa­dajoco opremo. Ker je šlo za popolnoma novo postajo na naših tleh, je bilo treba pripraviti prevod dokumentacije, predvsem navodil za delo, in jih na­tisniti v slovenskem jeziku, da smo jih lahko priložili vsaki postaji. Sledila sta takojšnji razvoz vseh postaj na poveljniška mesta vseh enot in usposabljanje njihovih vezistov za ravnanje s postajo. Nekdanji OŠTO so imeli oddelke za zveze, ki so po vecini šteli do 10 pripadnikov, po dva od teh smo usposobili za delo na tej postaji. Po usposabljanju smo poiskali primerne lokacije z dobrim radijskim signalom in vzpostavili poskusno povezavo z ObmŠTO Maribor. Do 22. junija smo tako usposobili in vkljucili vse radijske postaje Racal v samostojno delujoco mrežo. Uvedba sodobnih radijskih naprav, ki so imele vgrajeno vezje za zašci-to govora in možnost frekvencnega skakanja, tik pred vojno je nedvomno predstavljala veliko neznanko in izziv za nasprotno stran. Take naprave so bile odporne tako na prisluškovanje kot tudi na motenje. Mirno lahko zatr-dim, da je bilo doseženo presenecenje na strateški ravni, saj so radijske naprave Racal v vojni odigrale pomembno vlogo. Zveze v junijsko-julijski vojni leta 1991 na obmocju takratne Obcine Pesnica Kot referent za zveze sem bil zaradi postavitve radijske povezave z novo postajo Racal vpoklican že teden dni pred spopadi. Skupaj z drugimi clani najožjega poveljstva enot nekdanjega OŠTO Pesnica smo zaradi velike možnosti zaostritve razmer v prostorih obcine opravljali stalno dežurstvo. Danes vemo, da so prve enote JLA zacele aktivnosti proti Sloveniji v juž­nem delu Slovenije že 26. junija, naslednji dan dopoldne pa tudi v pre­ostalem delu Slovenije. 27. junija 1991 ob 9. uri se je skozi barikado pred vhodom v Vojašnico Franca Rozmana Staneta v Mariboru prebila in proti mednarodnemu mej­nemu prehodu (MMP) Šentilj napotila tankovska ceta JLA, sestavljena iz desetih tankov T-55 in poveljniškega oklepnega transporterja. Tu bi rad omenil, da je takrat iz nam neznanih razlogov prišlo tudi do kolapsa pri obvešcanju prek obstojecega sistema zvez. Informacijo o izhodu oklepnih vozil in njihovem premiku v smeri Šentilja smo namrec dobili iz medijev (televizija in radio), namesto po ustaljenih sredstvih zvez, ki jih je takrat uporabljala TO. Poveljstvo in enote TO, ki so takrat bile v Pesnici, so se premaknili proti Šentilju. Nekaj vezistov nas je ostalo v prostorih OŠTO, da bi vzdrževali zveze z ObmŠTO Maribor. Po preboju tankovske cete JLA skozi barikado na mostu cez reko Pes­nico, 27. junija, in nadaljevanju prodora proti mednarodnemu mejnemu prehodu (MMP) Šentilj smo zaceli tudi selitev zvez in njihovo organizacijo na prehodu Šentilj. Pozneje smo organizirali center zvez v mansardi resta­vracije Putnik, neposredno v bližini mejnega prehoda. Tu je zacelo delo­vati tudi zacasno poveljniško mesto. V oddelku zvez T-7438/3 so od 26. junija kot vezisti delovali: Franc Gamser, Miran Hanžic, Vojko Helbl, Fredi Ornik in Miran Veršnik, 1. julija sta se pridružila še Slavko Gaube in Janez Kikl. Pozneje so jih ob rednih zamenjavah moštva zamenjali drugi vezisti. Organizacija zvez za bojno delovanje Preselitev poveljniškega mesta iz Obcine Pesnica na MMP Šentilj je po­menila tudi preselitev sredstev zvez in organiziranje nove mreže povezav. V oddelku za zveze smo takrat imeli na voljo štiri radijske postaje RT-1-T4, dve radijski postaji PRC-450, štiri radijske postaje PTR-100 in tri radijske postaje RUP-20. Vecji del komunikacije je tekel prek stacionarnih telefo­nov javnega PTT. Radijske postaje smo nameravali uporabiti predvsem med bojnim delovanjem. Na krajših razdaljah med posameznimi enotami smo uporabljali tudi kurirske zveze. Po preselitvi poveljniškega mesta v restavracijo Putnik smo oblikovali in aktivirali novo radijsko mrežo, ki je povezovala enote, navedene na spodnji shemi (shema 1). Shema je prerisana iz moje delovne beležke TO. Shema 1: Radijske zveze poveljniškega mesta Šentilj Glavno radijsko povezavo z nadrejenim ObmŠTO Maribor je predstavljala radijska mreža 3 (RMr 3) z radijsko postajo Racal, namešcena na lokaciji Kresnica, neposredno nad Šentiljem, do nje pa telefonska povezava prek javnega PTT-omrežja s telefonom na domaciji v neposredni bližini in kurir­jem. Radijski mreži RMr 1 in RMr 2 sta bili namenjeni za povezave do podrejenih enot, realizirani z radijskima postajama RT-1-T4 in PRC-450, ki sta bili navzdol povezljivi tudi z radijskimi postajami tipa PTR-100. Radijska povezava v RMr 1 do poveljnika tankovske cete TO z RT-1-T4 je bila vzpostavljena naknadno, po 29. juniju, po zajetju tankov JLA in formiranju tankovske enote TO. Dve radijski postaji RT-1-T4 in PRC-450 sta bili postavljeni neposredno na poveljniškem mestu v mansardi restavracije Putnik, namenjeni za po­veljevanje podrejenim enotam med bojnim delovanjem. Na poveljniškem mestu smo imeli na voljo tudi dva stacionarna telefonska prikljucka javne PTT. Veliko vecino poveljevanja in organizacije smo takrat opravili prav prek javnega telefonskega omrežja in zanesljivega prebivalstva, ki nam je prav povsod, kjer so bile v bližini namešcene naše enote, omogocalo dostop do telefonskih prikljuckov. Poveljniško mesto v mansardi restavracije Putnik je bilo zaradi višine in tan-kih sten zelo primerno za delovanje radijskih postaj, in sicer zaradi dobrega radijskega signala. Po prvih bojnih spopadih pa sem ugotovil, da je toliko bolj nevarno, ce bi prišlo do bojnega spopada. Zaradi tega sem predlagal poveljniku Srecku Cehnarju, da štab in vse zveze preselimo v varnejše pritlicne prostore. Ta prostor, v katerem se nam je zdelo najvarneje, ni imel nikakršnih tele­fonskih napeljav, prav tako tudi sosednji prostori. Ker je bilo to glede na za­ostrene razmere treba zelo hitro urediti, instalacijskega ali vojaškega teleko­munikacijskega kabla na kolutih pa nismo imeli, sem v bližnjem odpadnem zabojniku z nekaj srece našel približno dva metra dolg 50-parni telefonski kabel in z njim po veckratnem spajanju naredil vse potrebne žicne napeljave do novega poveljniškega prostora. Približno dve uri zatem je prišlo do vec­jega bojnega spopada s streljanjem. Mansardni prostor, v katerem smo bili še malo prej, je bil na vec mestih prestreljen z izstrelki mitraljeza. Zgodba s srecnim koncem, bi lahko rekli. Zveze v odlocilnem spopadu za MMP Šentilj in okoliške stražnice 2. julija 1991 ob 13. uri je poveljnik dobil ukaz nadrejenega za napad na enote JLA okoli MMP Šentilj. Z napadom bi morali zaceti cez 10 minut, kar je bilo nerealno, zato smo bojno delovanje zaceli ob 13.30. Poveljnik je moral prenesti ukaz devetim podrejenim, od tega jih je bilo šest neposredno udeleženih v spopadu za MMP Šentilj. Prav tako je moral prenesti informa­cijo in uskladiti bojno delovanje, predvsem s Postajo mejne milice Šentilj in tudi s Postajo milice Pesnica s sedežem v Šentilju. Brez pripravljenih sred­stev zvez bi bilo bojno delovanje zelo oteženo. Vecji del radijskih postaj jugoslovanskega izvora je hitro odpovedal zaradi slabih baterij. V nadaljevanju bojnega delovanja smo v teh primerih vzdrže­vali najnujnejše zveze prek stacionarnih telefonov in kurirjev. Prevzem obmejnih stražnic in vzpostavljanje zvez z njimi Po odlocilnem spopadu za MMP Šentilj in po predaji cete JLA ter moštev stražnic Šentilj in Ceršak so se predala tudi vsa preostala moštva stražnic ob severni meji. Po njihovi predaji 2. in 3. julija 1991 smo formirali svoja moštva in prevzeli varovanje državne meje v Obcini Pesnica. Malo pozneje smo prevzeli še stražnice Gaj nad Mariborom na obmocju Obcine Maribor ter na Velikem Bocu in Duh na Ostrem Vrhu na obmocju takratne Obcine Ruše. Tako smo varovali državno mejo v dolžini 40 km. Pri organizaciji zvez smo uporabili tudi nekaj zajetih sredstev, predvsem radijske postaje RUP-12. Na pomoc pa so nam prišli tudi radioamaterji prostovoljci s svojimi UKV-radijski-mi postajami. Vse te stražnice smo takrat povezali z radijsko in UKV-mrežo ter s stacionarnimi telefoni, kar je razvidno tudi iz sheme 2. Stražnica Ceršak je bila tako povezana prek radiozveze s postajo RUP­12 in prek radijske UKV-postaje. Imela je še žicne povezave prek vojaške centrale TLCL 10 s tovarno lepenke v Ceršaku in s stražnico Sladki Vrh ter stacionarni telefon s številko 647-110. Shema 2: Radijske zveze po prevzemu stražnic Stražnica Sladki Vrh je imela radijsko postajo RUP-12 in radijsko UKV­-postajo ter stacionarno telefonsko zvezo prek dvojcka s številko 644-414. Imela je tudi žicno zvezo s poljskim telefonom do mejnega prehoda, ki je potekal z brodom prek Mure. Stražnica Špicnik je imela radijsko postajo RUP-12 in radijsko UKV-po­stajo ter stacionarno telefonsko zvezo prek postaje milice v Kungoti, števil­ka 658-602. Stražnica Šentilj je imela radijsko postajo RUP-12 in radijsko UKV-postajo ter direktno telefonsko zvezo in številko 651-153 prek stacio­narnega telefona v zasebnem stanovanju v bližini. Stražnice Gaj nad Mariborom, Veliki Boc in Duh na Ostrem Vrhu so bile povezane samo z UKV-povezavo in stacionarnimi telefonskimi povezavami, ker je bila razdalja za kakovostno radijsko povezavo prek RUP-12 prevelika. Vloga radioamaterjev Radioamaterji so med vojno leta 1991 tudi na našem obmocju odigrali pomembno vlogo in bistveno pripomogli k uspešni izvedbi nalog TO. Njihova naloga je bila, da po prevzetju stražnic na severni meji povežejo vse te oddaljene lokacije s poveljstvom ObmŠTO Maribor in sledijo oz. prisluškujejo vsem komunikacijam JLA ter pridobljene podatke javljajo v poveljstvo ObmŠTO Maribor. Na našem obmocju so bili takoj po odlocilnem spopadu za MMP Šentilj 2. julija in po zavzetju vseh stražnic mobilizirani štirje radioamaterji. Peti pa je bil razporejen v poveljstvo ObmŠTO Maribor. Prišli so s svojimi UKV-radijskimi po­stajami in nastopili proti vojski JLA s svojimi uradnimi pozivnimi znaki – torej se je tocno vedelo, kdo je za mikrofonom. Na poveljstvu ObmŠTO Maribor so se srecali prvic, v 10 minutah so si pripravili nacrt in se preselili na teren. Radioamaterji, ki so takrat prišli: - Gregor Pen, znak YU3UWW, je deloval na poveljstvu ObmŠTO Maribor z nalogami, kot so analiziranje pridobljenih informacij s terena, sledenje kodirani komunikaciji v JLA in porocanje poveljniku; - Maurice Eilec, znak YU3EEM, je bil razporejen v Šentilj na poveljniško mesto in stražnico Šentilj, s postajo Yaesu FT-23R, zaposlen je bil pri Slo­venskih železnicah, v oddelku signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave, bil je strokovnjak za komunikacijsko tehniko in podrobno zgrad­bo radijskih naprav; - Jože Mastnak, takrat je bil zaposlen v PTT-podjetju, zdaj je že pokojni, razporejen pa je bil v stražnico Ceršak; - Andrej Šauperl, znak YU3HJH, je bil razporejen v stražnico Duh na Ostrem vrhu; - radioamater Tone Korošec je bil razporejen v stražnico Veliki Boc nad Ma- riborom, bil je strokovnjak za prisluškovanja. Njihova izkušenost se je pokazala v vec primerih. Eden takšnih je bil, ko smo vzpostavili radijske zveze z RUP-12 med stražnicami in smo dan po tem po postajah zaslišali: »Šta je, Janezi?« Kot sem že navedel, je JLA upo­rabljala enake radijske postaje in jim ni bilo težko poiskati pravega kanala, na katerem smo delovali. Zato sva se takrat z Mauricem Eilecom odlocila za zelo drzen in tvegan poseg na radijskih napravah. Razstavila sva radijske postaje in iz njih izvlekla integrirano vezje (EPROM), v katerem so progra­mirani kanali, ki pripadajo doloceni frekvenci. Ta integrirana vezja je potem Maurice prek noci odpeljal domov v Maribor in jih na novo programiral s posebno napravo, ki so jo takrat imeli zelo redki. Kanalom je tako dodelil nove frekvence oziroma jih zamenjal. Naslednje jutro sva radijske postaje sestavila in postavila v omrežje. Delovale so z drugacnim programom in JLA nismo vec slišali v omrežju. Težave je ves cas povzrocalo tudi polnjenje akumulatorjev radijskih po­staj. Polnilnih postaj je bilo manj kot radijskih, pa še te nekatere niso delova­le. Z Mauricem sva tudi tukaj uspela s posegom v polnilne naprave preure­diti polnilno postajo tako, da je lahko polnila vec radijskih postaj naenkrat. S tem smo prihranili dragocen cas polnjenja. Sklepna beseda o zvezah Zveze na našem obmocju so tako delovale vse do konca vojne. V prispev­ku so manj omenjene kurirske zveze, ki so bile prav tako izrednega pomena. Organizirane so bile dnevno in ko je bilo treba. Vecinoma so bile opravljene z osebnimi vozili pripadnikov TO, po 2. juliju 1991 pa tudi z vojaškimi vozili iz vojnega plena ter peš, predvsem med bojnimi delovanji. Kot odgovorni castnik za zveze sem vsak dan obiskoval razlicne lokacije, kjer so delovale naše zveze, pomagal z nasveti, zamenjavami nedelujocih postaj in praznih akumulatorjev ter preverjal vse zveze z namenom, da bi bilo postavljeno omrežje cim bolj stabilno. Med 4. julijem in 7. avgustom 1991 smo zamenjevali moštva stražnic in na poveljstvu obmejnih enot vsakih 10 dni. Naše poveljstvo smo preselili iz Šentilja v Svecino, v tamkajšnji grad, in z njim tudi zveze. Radijske in UKV-zveze so delo-vale enako kot prej, zamenjale so se le stacionarne številke telefonov na povelj­niškem mestu. Zaradi moje daljše odsotnosti z delovnega mesta na takratnem PTT sem 20. julija predal dolžnost stotniku Srecku Kolaricu. Mednarodni mejni prehod Šentilj je bil za JLA strateškega pomena. Iz-med vseh mejnih prehodov v Republiki Sloveniji si je mocno želela zavzeti MMP Šentilj po bojnem metežu 2. julija 1991, prilagoditve in improvizacije so bile naša posebnost. (foto arhiv: Srecko Cehnar) prav tega, kar pa ji ni uspelo. Neresnicne informacije o zavzetju MMP Šentilj po Radiu Beograd so dober pokazatelj, kako izjemno pomembna bi bila njegova zasedba za JLA in jugoslovansko oblast. V pricevanjih o osamo­svojitveni vojni za Slovenijo pa le redko zasledimo navedbo, da je bil MMP Šentilj edini izmed najvecjih mejnih prehodov, ki ga JLA ni zasedla, ne glede na to, da je bil obkoljen z njenimi enotami, pa tudi tankovska ceta ni bila vec dalec stran in je imela tako rekoc že prosto pot do cilja. Sodelujoci se zave­damo pomembnosti šentiljskih dogodkov za hiter konec vojne za Slovenijo in za vse drugo, kar je sledilo do mednarodnega priznanja. Ob vsem povedanem pa moramo še enkrat poudariti pomembnost zvez za uspešno izvedbo vseh nalog enot TO, predvsem pri hitrem prenosu uka­zov podrejenim enotam v odlocilnih trenutkih spopada za MMP Šentilj 2. julija, ko je bilo ukazano zaceti z bojnim delovanjem v nekaj minutah. Kljub naštetim slabostim opreme za zveze lahko na koncu sklenem, da so v trenutkih bojnih spopadov naše zveze delovale dobro, se pravi takrat, ko smo jih najbolj potrebovali. Velika zahvala gre tudi vezistom, radioama­terjem in vsem sodelujocim za organiziranje in vodenje zvez ter za njihovo požrtvovalnost. Viri: Pregl, Boštjan, 1991. Delovna beležka TO. Hrani avtor. Srecko Cehnar, Dogodki Šentilj 1991. Zapis intervjuja, opravljenega 21. februarja 2021. Hrani Boštjan Pregl. Benedikt Kopmajer CENTRI ZA OBVEŠCANJE IN OBCINSKI CENTRI ZVEZ NA KOROŠKEM 1990–1991 Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozašciti je dolocal, da se za potrebe družbenopoliticnih skupnosti, tako na državni kot tudi na lo-kalni ravni, ustanovijo centri za obvešcanje. Njihova naloga je bila nemoten prenos odlocitev, ki so jih državni organi morali uresnicevati pri izvajanju ukrepov pripravljenosti, v izrednih razmer in vojni. Operativni del centrov za obvešcanje so bili obcinski centri zvez (OCZ), ki so upravljali upravne zveze, in služba za opazovanje, javljanje, obvešcanje in alarmiranje (OJOA). Na Koroškem so bili ustanovljeni štirje centri za obvešcanje: Slovenj Gra­dec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi. O centru za obvešcanje Obcine Radlje ob Dravi Nekdanja Obcina Radlje ob Dravi je bila takrat najbolj vzhodna v Koroški pokrajini1. Delovanje centra za obvešcanje Radlje ob Dravi sta zagotavljali dve enoti, in sicer enota za upravne zveze z oznako LO-7737, ki smo jo krajše imenovali kar enota za zveze. Njena naloga je bila zagotavljati uprav­ne zveze, popolnjena pa je bila s 34 vojaškimi obvezniki vezisti. Poleg nje je bila še enota z oznako C-1491, ki je pokrivala dejavnost službe opazovanja, javljanja obvešcanja in alarmiranja (OJOA), popolnjena z 28 vojaškimi ob-vezniki, prav tako iz rezervne sestave. Enota za upravne zveze je bila tako kadrovsko kot materialno organizirana skladno s formacijo, podobno enoti TO v rangu voda, njeni pripadniki so bili uniformirani in oboroženi. Enota je poleg upravnih zvez zagotavljala zveze tudi za OJOA. Organizirane so bile vse oblike zvez, kurirske, žicne prek PTT in lastnih naprav ter radijske zveze in kriptozašcita. Organizacijsko je enota spadala v resor obcinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Lokalna skupnost je v vsakoletnih proracunih poskrbela za nakup materialnih sred­stev, med njimi za radijska sredstva, uniforme in orožje, vkljucena so bila tudi vsakoletna redna usposabljanja pripadnikov. Enota je osamosvojitveno obdobje zato pricakala sorazmerno dobro pripravljena, tako po materialni plati kot po usposobljenosti. Ob poskusu odvzema orožja slovenski TO maja 1990 in s poznejšim stopnjevanjem 1...Predstavitev.delovanja.je.povzeta.iz.porocila.o.delu.Centra.za.obvešcanje.Radlje.ob.Dravi.1990–1991,.avtorja.Miloša.Pecolerja,.nekdanjega.referenta.za.zveze.in.kriptozašcito. osamosvojitvenih aktivnosti v Republiki Sloveniji smo se odzvali tako, da smo naše orožje in strelivo premestili na tajne lokacije. Enota za zveze Obcine Dravograd po mobilizaciji 23. junija 1991 V nadaljevanju podajam opis mobilizacije obcinske enote za zveze Dra­vograd in njeno delo na vojnih lokacijah2. Po odredbi Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je bil 23. junija 1991 ob 20.45 prejet šifriran ukaz o mobilizaciji enote za zveze LO-7735. Vpoklic s kurirji se je zacel ob 23. uri, pol ure pozneje so na mobilizacijsko zbirališce na sedežu obcine zaceli prihajati prvi rezervisti obvezniki. Takoj so oblikovali skupino za sprejem preostalih pripadnikov, skupino za razdelitev orožja, streliva in materialno-tehnicnih sredstev ter za zadolžitev s formacij­sko telekomunikacijsko opremo. Ob 1.20, 24. junija 1991, je bila zbrana vsa enota, odziv pa pricakovan – 100-odstoten. Med potekom mobilizacije sta poveljnik enote kapetan I. razreda Vlado Mrzel in referent za zveze Franc Praznik ugotovila, da so materialno-tehnicna sredstva (MTS), potrebna za nemoteno delo enote, pripravljena in sortirana v posebnih transportnih zabojih ter da so vpoklicana tudi že transportna sredstva iz popisa. S tajnih lokacij sta bila že prej dostavljena orožje in strelivo, skladno z uradno formacijo. Na mobilizacijskem mestu so zbrani pripadniki sproti poskrbeli za zavarovanje prostora, prevzeli pripravljena MTS in oborožitev. Ob 2.30 je bila enota pripravljena za odhod na prvo rezervno lokacijo, ki pa ni bila najbolj primerna, zato so se 24. junija 1991 ob 9.10 odlocili za premik na drugo rezervno lokacijo, k lovski koci Libelice na Libeliški Gori. Na tej lokaciji so bili takoj uvedeni varnostni ukrepi, pripravljen prostor za morebitne potrebe obcinskega vodstva, doloceno dežurstvo. Pripadniki enote pa so poskrbeli za delovanje sredstev zvez ter vzpostavili radijske in telefonske zveze z republiškim centrom zvez, pokrajinskim centrom in vsemi obcinskimi centri zvez na Koroškem. Zveza je bila vzpostavljena tudi z vodstvom obcine, ki je ostalo na mirnodobni lokaciji, kjer je ostala tudi ekipa naših vezistov. Po vzpostavitvi zvez je bilo ugotovljeno, da radijske zveze zelo dobro delujejo z vsemi, sodelujocimi po nacrtih. Zvecer 26. junija 1991 je bila kratka slovesnost ob razglasitvi samostojnosti Slovenije, od 27. junija naprej pa enota prejema in posreduje pomembna spo-rocila vodstvu obcine, oddelku za obrambo in obcinskemu štabu civilne zašcite. 2...Opis.je.narejen.po.kronologiji.dogodkov.in.aktivnosti.enote.za.zveze.Obcine.Dravograd,.povzeti.iz.porocila.o.delu.OCZ.Dravograd.1990–1991,.nekdanjega.referenta.za.zveze.in.kriptozašcito.Franca.Praznika. O vojni na Koroškem je popisanega že veliko papirja, skoraj vse je posneto in znano. Dravograd, 4. julija 1991, dan po koncu spopadov slovenskih obrambnih sil z JLA (foto arhiv: Defensor) Zaradi zaostrovanja razmer in prvih spopadov, zlasti na Holmcu, in po prihodu kolone JLA pred vzhodna vrata Dravograda, raketiranju letal JLA 29. junija 1991, helikopterskem desantu zveznih milicnikov na stadion v središcu Dravograda, po bojnih aktivnosti v Dravogradu ter zaradi napovedi mogocega delovanja diverzantskih skupin je bilo odloceno, da se enota na vecer 3. julija 1991 premesti na tretjo rezervno lokacijo. To je bilo pri Frac­niku in Prilasniku na Libeliški Gori, kjer je bilo treba poskrbeti za celovito zagotovitev, kot na prejšnjih lokacijah. Tudi na tej lokaciji je delo teklo po na-crtu delovanja v vojni: 24-urna zveza z republiškim centrom, mirnodobnim sedežem OCZ ter sosednjimi OCZ. Za varnost je bilo poskrbljeno s stražami in patruljnimi obhodi bližnje okolice. Enota je bila demobilizirana 17. julija 1991, vendar je dežurstvo na obcinskem centru za obvešcanje še vedno trajalo do 1. novembra 1991. Obcina Dravograd se je pripadnikom enote OCZ za uspešno delo med osamosvojitveno vojno oddolžila s pisnim priznanjem Spomenica-1991, dr­žavno priznanje pa so bile znacke Zmagali smo. Namesto sklepa Obcinski center za obvešcanje s svojimi enotami (OCZ, OJOA) in njihovi pripadniki so v casu pred osamosvojitvijo, med pripravami na osamosvoji­tev ter med vojno in pozneje pomembno prispevali k temu, da so odlocitve državnih organov v najpomembnejšem zgodovinskem obdobju za Slovenijo prišle do izvajalcev osamosvojitvenih aktivnosti na terenu. Grenak priokus povzrocajo odlocitve Ministrstva za obrambo, da v vseh 30 letih od takratnih dogodkov še ni bil ustanovljen spominski znak, s kate-rim bi se država vsaj moralno oddolžila pripadnikom. Viri: Pecoler, Miloš, 1991. Porocilo o delovanju OCZ Radlje ob Dravi. Zapis hrani Benedikt Kopmajer. Praznik, Franc, 1991. Porocilo o izpolnjevanju bojnih nalog obcinskega centra zvez Obcine Dravograd v casu od 8. 5. 1991 do 1. 11. 1991. Zapis hrani Benedikt Kopmajer. Milan Korbar USPOSABLJANJE PRVE GENERACIJE VEZISTOV V TO V LETIH 1991 IN 1992 Uvod Zgodba se je z moje strani zacela že veliko prej, kot to nakazuje zgornji naslov, in sicer takrat, ko sem se z željo postati pilot vpisal na vojaško gim­nazijo v Ljubljani. Tok dogodkov je šel drugace in pristal sem na vojaški aka-demiji kopenske vojske v Beogradu, tu je bila prva želja jedrsko, kemicno in biološko vojskovanje, kar pa se je po spletu nakljucij spet spremenilo in me pripeljalo pod srecno zvezdo študija zvez. Nakljucje je hotelo, da so v Sloveniji v 345. planinski brigadi, takratni elitni enoti JLA, potrebovali mla­dega, ambicioznega castnika zvez. In tako sem dobil prvo službo prakticno najbližje domu v Kranju. Po dveh triletkah kot poveljnik voda in cete sem se znašel v partizanski brigadi, v kateri mi je bila poleg kadrovske dolžnosti dodana še skrb za organizacijo zvez in usposabljanje rezervnih vezistov. Do leta 1990, ko so se že cutili prelomni casi in so bile ukinjene partizanske brigade, so me vrnili v Kranj v prvotno enoto. Junij 1991 je bil poseben cas. Takrat se je bilo treba odlociti. Odlocitev pa ni bila za vse tako preprosta kot zame, ker so me vanjo dobesedno potis­nili1. 28. junija 1991 sem tako izstopil iz JLA in se pridružil TO. Za tri tedne so me z drugimi poslali v varovano okolje v gorenjske hribe, 21. julija pa so me povabili na pogovor za službo v I. upravi na Ministrstvu za obrambo. Tu se v bistvu zacne zgodba, ki jo predstavljam v nadaljevanju. Priprava na usposabljanje Ko so me pripeljali v Tacen, me je tam pocakal Franc Pojbic. Vprašal me je, ce bi hotel zamenjati z njim, da on prevzame podrocje zvez, meni pa bi pripadalo usposabljanje rezervne sestave. Meni je bilo takrat vseeno, po­membno je bilo imeti službo, zato sem se takoj odlocil, da bo tudi tako prav. Pogovor s pokojnim direktorjem Koprivnikarjem je bil kratek, sprejel sem novo službo in že naslednji dan zacel delati skupaj z Matjažem Vrhuncem in pod vodstvom Josipa Jauka. Takoj smo se lotili dela in zaceli pripravljati programe usposabljanja rezervne sestave. To je bilo moje podrocje, ki sem ga poznal že od prej, iz partizanske 1..Zgodba.o.tem.je.objavljena.na.YouTube,.glej:.Enotni.v.zmagi.na:.https://youtu.be/c_5PIi_uPi0.. brigade JLA. Kmalu, že v zacetku avgusta, je k meni prišel Pojbic z zamislijo, da bi skupaj pripravila program usposabljanja vezistov. On je pripravil osnutek, nato pa sva skupaj dodelala casovni pregled tematike. Vse skupaj je odšlo na Republiški štab Teritorialne obrambe, kjer so z malenkostnimi popravki program sprejeli kot primernega za uporabo. Konec novembra je prišlo do ugotovitve, da morda nisem najbolj pravi za delo v upravi in si zato lahko izberem cakanje na delo ali pa poklicem Fedjo Vranicarja, ki sem ga poznal še od prej kot obcinskega sekretarja za obram­bo na Obcini Škofja Loka. Nisem se obotavljal, poklical sem takoj naslednji dan. Fedja mi je ponudil dolžnost poveljnika voda za zveze v novoustano­vljenem 520. ucnem centru TO (520. UC) v Šentvidu. V bistvu sva se kar takoj dogovorila in tako sem se v zacetku decembra 1991 znašel v vojašnici v Šentvidu. Tako »sem se dal odposlati iz uprave«, da preverim vzdržnost programa usposabljanja, ki sva ga pripravila s Francem Pojbicem. Usposabljanje prve generacije nabornikov vezistov v TO Preden zacnem z opisom usposabljanja prve generacije nabornikov ve­zistov v Teritorialni obrambi naj dodam, da se je prvo usposabljanje vojakov vezistov na služenju vojaškega roka odvijalo v drugem delu usposabljanja prve generacije vojakov na Igu in v Pekrah leta 1991, saj se je med osa­mosvojitveno vojno izkazalo, da tudi ta dva ucna centra potrebujeta nekoga za zagotavljanje zvez. Za te namene so v obeh ucnih centrih pridobili nekaj prostovoljcev, ki so imeli ustrezno izobrazbo in željo, da usposabljanje na­daljujejo na podrocju zvez. Usposabljanje te skupine vojakov je v Pekrah vodil Robert Mlakar na Igu pa Tone Partljic. Usposabljanje je potekalo na sredstvih zvez TO, seveda tudi na novih Racalih, skrbeli pa so tudi za ozvo-cenja, notranjo telefonsko inštalacijo po objektih namestitve ter za osnovno vzdrževanje te opreme. Ta skupina je v enem in drugem ucnem centru zago­tavljala zveze za opravljanje nalog na mirnodobni lokaciji, na terenu v casu usposabljanj in vaj, za potrebe sodelovanja z drugimi enotami TO in seveda z nadrejenim RŠTO. Zanimivo je tudi to, da so se nekateri od teh vojakov po odsluženem vojaškem roku zaposlili v TO, kot na primer Boris Cimpric2. Zacetek decembra 1991 je bil zanimiv cas. Po mesecih negotovosti se je zacel v ljudi vracati optimizem, z njim pa tudi potreba po organizaciji mnogoterih funkcionalnosti, ki so nujne v vsaki spodobni državi in njeni vojski. Ena teh je bilo neprekinjeno usposabljanje nabornikov. Po prvi generaciji nabornikov, ki 2...Boris.Cimpric,.je.od.vojaka.napredoval.po.vseh.kariernih.stopnickah.do.nacelnika.Sektorja.za.zveze.in.informatiko.GŠSV.v.obdobju.2011–2020. so usposabljanje zaceli maja 1991 v Pekrah in na Igu, je bila to prva generacija nabornikov, ki so v celoti služili v samostojni Republiki Sloveniji. 520. ucni center v Šentvidu je bil za tisti cas nenavadna organizacija, sestavljena iz poveljstva in petih ucnih cet. V vsaki ceti so bili štirje vodi s po 30 vojaki. V peti ceti, ki je bila edina mešane strukture, sta bila dva voda pe­hote in dva voda vezistov. Tem šestdesetim vojakom in šestim poveljnikom pa je namenjeno nadaljevanje prispevka. Štirinajst dni pred zacetkom usposabljanja smo se dobili v vojašnici v Šentvidu. Poveljnik tretjega voda Milan Korbar in poveljnik cetrtega voda Ivan Frole, poveljniki oddelkov pa so bili Boris Cimpric, Sašo Vilfan, Iztok Korošec in Primož Peclin. Istocasno je prispel tudi preostali poveljniški kader in vsi smo poceli enako, pripravljali cim boljše razmere za naše nove vojake. Praporšcak Ivan Frole je bil 25 let poveljnik na radiorelejni postaji v hribih nad Mostarjem v BiH, z veliko tehnicnega znanja in izkušenj, kakršne so lahko imeli samo stari podcastniki z dolgoletnim delom na svojem podrocju. Vsi štirje poveljniki oddelkov pa so bili iz sestave nabornikov prve generacije na Igu, ki so se po koncanem vojaškem roku odlocili za poklicno pot v TO. Pricakali so nas prazni prenovljeni prostori v tretjem nadstropju zahodne­ga objekta v vojašnici, v kletnih prostorih pa vsa oprema za pisarne, ucilnice in spalnice. Naša prva naloga ob pripravi za sprejem in usposabljanje na­bornikov je bila prenos opreme v tretje nadstropje in opremljanje prostorov. Delali smo z velikim navdušenjem, delovni cas ni bil posebno pomemben in nihce se ni spraševal, kdaj koncamo tisti dan. Tik pred prazniki, ki obr­nejo leto v 1992, so prišli tudi sveži naborniki, po trideset v vsak ucni vod. Ker pa je bilo pred nami praznovanje, se je pravo delo zacelo šele takoj po praznikih. Kot je obicajno, smo z novinci obdelali splošne vojaške vešcine in se osredotocili na vsebine, ki so potrebne vsakemu spodobnemu vezistu. Za nova sredstva, ki jih je slovenska Teritorialna obramba dobila tik pred osa­mosvojitvijo, so bili zadolženi poveljniki oddelkov, ki so se z njimi seznanili že med služenjem vojaškega roka v prvi generaciji, medtem ko sva bila za podedovano tehniko, zapušcino predosamosvojitvene TO in jugoslovanske vojske, zadolžena midva s Froletom. Republiški štab nam je tako zagotovil kar pester obseg sredstev zvez, prakticno vse, kar je bilo na voljo s podrocja radijske tehnike, pa tudi zaplenjene radiorelejne in veckanalne telefonske naprave, ki pa so prišle bolj proti koncu prvega dela usposabljanja. Prvotni namen prve faze je bil namrec pripraviti primerno število usposobljenih voja­kov za ravnanje s sredstvi in delo v takrat na novo oblikovanih ucnih centrih, ki so bili v nastajanju, ter za pomoc na pokrajinskih štabih TO. En del pa je do konca nadaljeval služenje vojaškega roka v 520. ucnem centru. Zabavno je bilo preverjati svoj program usposabljanja, v katerem smo našli kar nekaj potreb po popravkih. Vse nujne popravke smo pridno eviden­tirali in jih prek referenta za zveze Martina Jugovca pošiljali naprej na RŠTO. Vecina pripomb je bila utemeljena na naših prakticnih izkušnjah pri delu z naborniki in sprejeta za poznejšo rabo pri novih generacijah. Tako smo se tudi skupaj ucili nacrtovanja usposabljanj. Medtem ko so se poveljniki oddelkov trudili s poucevanjem vojakov o vojaških in temeljnih vešcinah vezistov, je imel predvsem praporšcak Frole kup zamisli, kako zagotoviti stalno povezavo poveljniku ucnega centra. V službenega golfa je najprej »namontiral« enokanalno radiorelejno napravo (RRN-1) in nanjo povezal telefonski aparat. Da bi zadeva delovala, smo na strehi našega objekta postavili anteno, v pisarni pa drugo napravo, ki je bila povezana z avtomatsko telefonsko centralo. Ker pa smo želeli postaviti možnost telefoniranja do Škofje Loke, kjer je bil doma poveljnik Fedja Vra­nicar, je bilo treba najti primerno lokacijo za vmesno radiorelejno postajo. V ta namen se je kot najbolj primeren pokazal Lubnik, hrib nad Škofjo Loko, kjer je tudi planinski dom s stalno oskrbo in elektriko. Posebno pomembna pa je bila tudi opticna vidljivost s strehe vojašnice v Šentvidu do planinskega doma na vrhu Lubnika. Ker pa se postavitev RRN-1 v golfa zaradi težav z napajanjem ni pokazala za najboljšo, smo v testne namene vse skupaj preselili v poveljniško teren­sko vozilo Puch. Z njim smo se naucili tudi, kaj je bilo pri golfu narobe, hkra-ti pa smo naredili prvi vojaški »mobiTOtel«. Takšna konfiguracija, palicasta antena na strešnem prtljažniku, radiorelejna naprava zadaj in avtomatski te­lefonski aparat ETA-900 na konzoli ob voznikovem sedežu, je kraljevala do konca usposabljanja v 520. ucnem centru v Šentvidu. Vsakodnevna rutina je obsegala jutranji postroj, teoreticna predavanja in prakticno urjenje z oborožitvijo in sredstvi zvez. Poseben poudarek pa smo namenjali povezovanju strokovnega znanja in fizicne kondicije. To je pomenilo, da smo vsaj dva- ali trikrat na teden z opremo odšli iz vojašnice po bližnjih hribih in dolinah. Toško Celo je bil za nas precej pogost cilj. Od tamkajšnjega planinskega doma, kjer je domovalo pivo, je bilo mogoce vzpostaviti ucno radijsko povezavo s sredstvi, ki smo jih imeli na voljo. Ino­vativnost vojakov je bila neizmerna in tako so odkrili, da je na enem od ka­nalov radijske naprave RN-2, ki deluje v frekvencnem obmocju od 30 do 70 MHz, mogoce poslušati telefonski pogovor v dolini, ki je potekal prek takrat precej novih brezžicnih domacih telefonskih aparatov. Seveda se je slišalo samo eno stran pogovora, je bil pa to prakticni pouk potrebe po varovanju radijskih zvez. Vedno pa je bilo tako, da je del vojakov ostal v vojašnici, drugi del pa je šel na tocko, od koder smo se vracali za kosilo. Organizatorji, udeleženci in obiskovalci vaje pri vzpostavljanju radiorelejne povezave med vojašnico v Šentvidu in vadišcem Crngrob leta 1992. Stojijo z leve: Franci Knaflic, Ivan Frole, Milan Korbar, Stanislav Praprotnik, Boris Balek, Rudi Vrabic; spredaj z leve: Iztok Beslic, Martin Jugovec, Marjan Videtic, Franc Pojbic in Boris Cimpric. (foto arhiv: Milan Korbar). Tudi Šmarna gora je bil veckrat naša tarca. Enkrat, ko so poveljniki od­delkov razmešcali skupine po dolini, drugi pa pešacili proti Šmarni gori, kamor sva z Ivanom Froletom v vozilu Pinzgauer 710-K peljala opremo, se je porodila zamisel za nekoliko resnejšo vajo, na kateri bi preizkusili znanje vojakov in postavili veckanalno radiorelejno povezavo s strehe vojašnice v Šentvidu do vadišca in strelišca Crngrob. Z referentom za zveze in povelj­nikom centra smo hitro našli skupni jezik in tako smo razclenili podrobnosti vaje, katere skupni cilj je bil po vec telefonskih kanalih povezati poveljstvo v vojašnici z enoto na terenu. V pripravo smo vkljucili testiranje razlicnih tock na obmocju vadišca in strelišca Crngrob. Prek Lubnika smo imeli enoka­nalno radiorelejno povezavo na poti, za radijsko pokrivanje je bila na Lub­niku dodatna retranslacija z dvema radijskima napravama Racal BCC-66, prek katere smo se povezovali z rocnimi radijskimi napravami PRM-7240A. Koncno mikrolokacijo ob poti v gozdicku pa smo našli s pomocjo enoka­nalne radiorelejne povezave neposredno na vojašnico Šentvid. Samo na eni tocki je bil signal toliko mocan, da smo ocenili, da bo »tukaj stala naša koncna veckanalne radiorelejna postaja FM-200«. Naj omenim še to, da sem za testiranja kakovosti radijskega signala prevozil vec kot 1500 kilomet­rov po okolici Ljubljane in Škofje Loke, vkljucno z obema dolinama. Tako smo se lotili organizacije, dolocili ekipe v vojašnici in na Crngro-bu. Na izbranem mestu smo postavili koncno radiorelejno postajo v vozilu in s poljskim kablom povezali telefonski kanal v »poveljniško vozilo«. Ko je bilo vse pripravljeno in smo cakali obisk predstavnikov prve uprave, repub­liškega štaba in drugih, je zacelo mocno snežiti, tako da smo goste sprejeli pod pokrovom 10 centimetrov svežega, mokrega zgodnjepomladanskega snega. Vendar smo bili vsi skupaj vec kot zadovoljni, saj smo lahko prvic prikazali znanje, ki so ga pridobili vojaki vezisti na služenju vojaškega roka v 520. ucnem centru. Usposabljanje v drugem delu služenja prve generacije vezistov Po treh mesecih usposabljanja je 24 vojakov odšlo na preostanek slu­ženja v ucne centre v Cerklje ob Krki, v Kranj, Moste (Ljubljana), Postojno, Slovensko Bistrico in na Vrhniko. V vsakega smo poslali po dva telefonista iz Froletovega 4. voda in dva radista iz mojega 3. voda. Dodatnih sedem voja­kov je bilo prerazporejenih v takratnih sedem pokrajinskih štabov TO: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto in Postojna. Odšla sta tudi dva poveljnika oddelkov, od tega Boris Cimpric na Vrhniko. Boris se je ob ustanovitvi 104. cete za telekomunikacije konec junija 1992 vrnil v sesta­vo cete, v kateri je skupaj s svojimi nekdanjimi vojaki nadaljeval zaceto delo iz 520. ucnega centra. Z ostankom vojakov smo nadaljevali intenzivno urjenje, saj je bila maja 1992 nacrtovana velika vojaška vaja na osrednjem vadišcu na Pocku. Tudi tukaj je bila zanimivost povezava telefonske številke iz vojašnice Šentvid prek prve retranslacijske postaje na Krimu in druge na Nanosu. Zvezo smo vzpostavili pred zacetkom vaje, prenos signala je bil odlicen. Tisti dan, ko so prišli na vajo udeleženci, pa se je povezava cudežno prekinila. Na napravah je bilo videti vse v najlepšem redu, signal je bil povsod znotraj predvidenih ravni. Preverjali smo vse mogoce, menjavali naprave, antene in poskušali s spreminjanjem usmeritve anten. Nic ni pomagalo, vse do zadnjega dneva vaje smo bili v komunikacijskem mrku. Takrat pa se je kot po cudežu zveza ponovno vzpostavila. Pozneje smo prišli do spoznanja, da je šlo za zunanje motenje širokega spektra frekvenc, saj so v tem casu že potekale vojaške aktivnosti v Bosni. Nato je s svojimi sredstvi za motenje pokril frekvencni spekter, na katerem so delovale tudi naše naprave, saj so bile enake kot uporabljane v Bosni. Ob tej ugotovitvi smo prakticno obogatili naše znanje še z eno novo izkušnjo, to je, kako preprosto je onemogociti nezašcitene radijske komunikacije. Usposabljanje vojakov vezistov za dolžnosti poklicnih podcastnikov Do konca vojaškega roka, ki je bil zakljucen 18. junija 1992, smo nekaj vojakov, ki jih je zanimalo delo v vojski, poslali na tecaj za podcastnike v Poljce. Vsi so ga uspešno opravili. Tako so postali odlicen temelj za novo enoto zvez Teritorialne obrambe, 104. ceto za telekomunikacije, ki je dobila domicil v nekdanji vojašnici protiletalske obrambe na Vrhniki, na Raskovcu. To pa je že druga zgodba, pri kateri sem aktivno sodeloval naslednji dve leti. Viri: Korbar, Milan. Osebni zapiski v službeni beležki. Hrani avtor. Kokalj Kocevar, Monika, 2007. Video zapis pogovora ob 15-letnici sa­mostojnosti v okviru projekta »Enotni v zmagi – demokratizacija in osamos­vojitev Slovenije«, dostopno na: https://youtu.be/c_5PIi_uPi0: Produkcija Etika Studio Fos, Ljubljana, junij 2007. Tomaž Lavtižar USPOSABLJANJE VEZISTOV IN ZAGOTAVLJANJE ZVEZ V ENOTI RKBO Proti koncu leta 1991 se je koncala moja aktivnost pri vzdrževanju zvez in varo­vanju stražnic ter državne meje na Gorenjskem v enotah 33. obmocnega štaba TO. Varovanje je prešlo v pristojnost milice. Tudi sicer je življenje prehajalo v normalno. Veselili smo se prvega praznovanja dneva samostojnosti in novega leta v novi dr­žavi. Ko sem po novem letu pripravljal ozvocenje za patruljni tek na Pokljuki, me je srecal poveljnik 3. PŠTO major Bojan Šuligoj in mi ponudil delo v stalni sestavi TO. Obljubil sem mu, da se bom oglasil v vojašnici v Kranju. Po pogovoru s poveljnikom vojašnice majorjem Janezom Kavarjem in pomocnikom za zveze majorjem Jane-zom Dobravcem sem zacel najprej delati pri razvršcanju radijskih sredstev, ki so jih pripeljali z vlakovne kompozicije JLA, ki je bila prejšnje leto pripravljena za odhod v Srbijo. Radijskih sredstev je bilo veliko in dobil sem prostor, v katerega sem jih zlagal in kompletiral. To sem pocel od aprila do avgusta 1992, ko so mi ponudili dolžnost poveljnika samostojnega oddelka zvez v 108. ceti RKBO. Sprejel sem dolžnost in se preselil med nove vojaške tovariše. Dobil sem novo uniformo in po­slali so me na šolo za podcastnike v vojašnico v Šentvidu. Tako sem postal vodnik. Po vrnitvi in namestitvi na novi formaciji sem zacel priprave za center zvez v poveljstvu cete in usposabljanje nabornikov. Pripravil sem ucne liste iz progra-ma usposabljanja, ki smo ga dobili iz RŠTO. Prispeli so prvi naborniki. Dobil sem sedem mladih fantov, ki so imeli izobrazbo elektro smeri, saj je za vezista pomembno, da obvlada osnove elektrotehnike. Zacelo se je usposabljanje v ucilnici, ki je bila sicer sejna soba, na hodniku pa je bil naš kabinet oz. shram­ba radijskih sredstev. Nabornike sem ucil o razširjanju radijskih valov v HF- in VHF-obmocju, o lastnostih in polnjenju akumulatorjev ter baterij ipd. Sredstva zvez, ki smo jih imeli, so bila Racal BCC-66HE (prenosna razlicica), RUP-12 in RUP-2/2K, iz sistema RASTO VHF pa postajo Vertex, ki je bila v vlogi dežurne postaje. Pozneje smo dobili tudi rocne radijske postaje Motorola GP-300 in PRM-4720A. V ceto smo dobili tudi vozilo Puch 230 GE4, v njem pa mobilno razlicico radijske naprave BCC-66HE s 50-vatnim ojacevalcem. Zadnji del je bil zaprt, v njem so bili agregat, antene, nosilci radijskih postaj in napajalnik. Z omenjenim vozilom Puch smo bili izredno mobilni. Usposabljanje v praksi je potekalo po okoliških hribih na Gorenjskem. Z vozilom sem prepeljal sredstva in veziste na lokacije. Nekaj lokacij, ki se jih rad spomnim: Brvogi nad Kranjsko Goro, Španov vrh nad Planino pod Golico, Lubnik, Križna Gora, Možjanca in Krvavec. Ko smo odšli na terenske vaje na poligon Pocek, smo izkušnje, ki smo Antene na zgradbi 108. cete Center zvez 18. bataljona RKBO RKBO v vojašnici Kranj leta v terenskem vozilu Fiat Zastava na 1994 (foto: Tomaž Lavtižar) Pocku leta 1996 (foto Tomaž Lavtižar) Pripadniki SV na vojaški vaji v Južni Dakoti v ZDA pri postavljanju Troposca­terrja leta 1997 (foto Tomaž Lavtižar) Pripadniki zveze SV na vaji Combined Endeavor v kraju Sembach v Nemciji leta 1996, skupaj s takratnim nacelnikom Generalštaba (foto arhiv: Tomaž Lavtižar) jih pridobili v usposabljanju po Gorenjskem, prenesli na vzpostavljanje omrežja v ceti in do poveljstva. Leta 1996 se je 108. ceta RKBO preimenovala v 18. bataljon RKBO, s ci-mer se je povecala tudi formacija. Tako so po novem vezisti skrbeli za povezavo med dekontaminacijsko ceto, izvidniško ceto in poveljstvom. Na terenskih usposabljanjih smo vzpostavljali center zvez, v katerem je bil vedno dežurni vezist. Zagotovljena pa je bila tudi stalna povezava s poveljstvom bataljona v Kranju in centrom zvez na terenu. Uporabili smo sicer malo po­veljniško štabno vozilo še iz casov JLA (izvirno mala komandno štabna kola – MKŠK) Fiat Zastava, ki smo ga vezisti opremili tudi s sodobnimi sredstvi zvez prav za delo na terenu in usposabljanje. Za povezavo poveljstva bataljona z nadrejenim poveljstvom smo uporabljali napravo RRS-7, ki smo jo povezali v telefonsko omrežje MO. Uporabljali smo tudi retranslacijo na Krimu ali pa smo poskušali vzpostaviti zvezo sami. Naborniki so v kabinetu zvez in na terenu vzpostavljali radijska omrežja in se ucili prenašati ukaze in sporocila. Prišlo je vedno vec nabornikov in tudi dela je bilo vec. Na opravljeno delo z naborniki, ki so prišli iz vse Slovenije, sem po­nosen. Strokovnost je bila vedno na prvem mestu, ob tem pa smo razvijali tudi duha tovarištva in znanja. Pomembno se je spremenil tudi odnos do vzdrževanja sredstev, saj smo s pomocjo tehnicne službe in delavnic za zveze v vojski poskrbeli, da so bile naprave ustrezno vzdrževane. Vojake nabornike je prakticno delo veselilo in po­kazali so veliko zanimanja in veselja za delo vezista. Trije so se po odsluženem vojaškem roku tudi zaposlili v SV na formaciji vezista. Ponosen sem na vse tri, da so znanje o radijskih valovih prenašali naprej na pripadnike SV. Po letu 1997 smo zaceli nabirati izkušnje tudi na mednarodnem podrocju. Tako smo se vezisti udeležili tudi vojaške vaje Golden Fox v Coloradu, v Way-omingu in Južni Dakoti v ZDA. Kot zanimivost naj navedem, da smo na terenu postavljali radijski sistem Troposcaterr za povezavo do razdalje 300 km. Deloval je na frekvencnem pasu UHF in SHF in bil razvit v 50. letih, v 70. letih pa so ga nadomestile satelitske povezave. V naslednjih letih smo se znotraj partnerstva za mir redno udeleževali vaj zvez, ki so bile usmerjene v doseganje t. i. interoperabilnosti – tj. povezljivosti zvez razlicnih vojsk. Namen je bil ugotoviti skupne tocke in protokole za poveza­vo komunikacij. Vaje so se imenovale Combined Endeavaor, bile so v Seemba­chu, Kaiserslauternu in Ramsteinu v Nemciji. Obdobje, ki sem ga preživel v Slovenski vojski, se mi je zapisalo kot najlepše, najbolj pa del, ki so ga zaznamovali naborniki, radijske postaje BCC-66HE in CNR900/PRC-04 (Tadiran) ter GP-300 in vadišce Pocek. Leta 2003 sem odšel na novo dolžnost v skupino za pridobivanje kadra. Leta 2014 pa so me upokojili. Vozilo za zveze Puch 230 GE4 z vgrajeno radijsko postajo BCC-66HE z ojacevalcem in vezistom pri porocanju (foto arhiv: Tomaž Lavtižar) Martin Jugovec in Alojz Šteiner OSAMOSVOJITVENI BOJNI IN SPOMINSKI ZNAKI ZA PRISPEVEK NA PODROCJU ZVEZ, TELEKOMUNIKACIJ IN ELEKTRONSKEGA IZVIDNIŠTVA Vojne medalje so in ostajajo pricevalci casa in ohranjanja spomina, tako na preživele kot tudi na preminule v vojnah. V Sloveniji so osamosvojitveni bojni znaki in spominski znaki ter njihovi prejemniki zgovorni pricevalci po­membnega prispevka na podrocju zvez, telekomunikacij in elektronskega izvidništva pred in med osamosvojitveno vojno pred tridesetimi leti. Bojni spominski in spominski znaki iz leta 1991 na podrocju zvez, telekomunikacij in elektronskega izvidništva Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za obrambo je na obrambnem podrocju do zdaj sprejelo odlocitve o štiriinšestdesetih bojnih znakih iz ob-dobja osamosvojitvene vojne, k temu pa dodalo še bojni znak Pekre iz maja 1991. Pet bojnih spominskih znakov je neposredno povezanih z bojnim de­lovanjem na objektih za zveze in telekomunikacije. Bojni znak BOC 1991 so podelili pripadnikom enote TO, ki so aktivno sodelovali pri blokadi in zavzetju telekomunikacijskega objekta na Bocu, bojni znak KUM 1991 so prejeli pripadniki TO za zasluge pri spopadu za oddajnik Kum 28. junija 1991. MATICNIK 1991 je bojni znak za pripadnike enot TO, ki so 30. junija 1991 aktivno sodelovali pri zavzetju mobilnega centra zvez JLA na hribu Ma-ticnik. Bojni znak ROŽNIK 1991 so prejeli pripadniki enot TO, ki so sodelo­vali pri zavzetju radijsko-prisluškovalnega centra Rožnik. Pripadniki enot TO in delavci RTV, ki so 2. julija 1991 aktivno sodelovali pri varovanju RTV-od­dajnika na Pohorju in pri zagotavljanju njegovega delovanja, so prejeli bojni znak STOLP POHORJE 1991 (Slovenska vojska, 2021a, Medalje, oznake in cini, bojni znaki). Pri spominskih znakih, povezanih z osamosvojitvijo, se jih 34 nanaša na obdobje osamosvojitvene vojne, k temu pa bi lahko prišteli še najmanj deset tistih, ki so tudi povezani s pripravami na osamosvojitev ali z aktiv­nostmi po njej. Od tega je šest spominskih znakov povezanih z zvezami, telekomunikacijskimi objekti in elektronskim izvidništvom. Spominski znak Bojni spominski znak Bojni spominski znak Bojni spominski znak BOC 1991 KUM 1991 MATICNIK 1991 Devet od enajstih bojnih spominskih in spominskih znakov na podrocju zvez, telekomunikacij in elektronskega izvidništva, ki jih je za osamosvojitveno vojno ustanovilo MO. (vir: Slovenska vojska, 2021a in DVZ Ponikve d. o. o.) KRVAVEC 1991 so podelili pripadnikom TO, delavcem Oddajnega centra Krvavec, ki so med letalskim napadom 2. julija 1991 aktivno sodelovali pri zavarovanju in vzdrževanju retranslacijske postaje in oddajnika RTV Slove­nija na Krvavcu. Osebam, ki so med letalskimi napadi 28. junija in 2. julija 1991 aktivno sodelovale pri zavarovanju in vzdrževalnih delih pretvornika RTV na Nanosu, so podelili spominski znak NANOS 1991. Spominski znak ODDAJNIK DOMŽALE 1991 so podelili osebam, ki so med letal-skim napadom 2. julija 1991 aktivno sodelovale pri zavarovanju in vzdrže­valnih delih radijskega oddajnika RTV Slovenije v Domžalah. Pripadnikom posebne skupine Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, ki so 28. junija 1991 izvedli napad na radijski prisluškovalni center JLA na Suhi pri Kranju, so podelili spominski znak SUHA (Slovenska vojska 2021b). Še dva spominska znaka pa predstavljamo v nadaljevanju. Spominski znak Hrast Spominski znak Ministrstva za obrambo, ki je bil podeljen vezistom in dru­gim posameznikom, ima naziv Hrast po posebni akciji, ki se je zacela že pred osamosvojitveno vojno, odlocilno vlogo pa odigrala v njej. Leta 1998 veljavni Pravilnik o priznanjih Ministrstva za obrambo (Uradni list RS, št, 41/1995 in 44/96) je v svojem 37. clenu opredelil spominske znake, s katerimi se oznacujejo pomembnejši dogodki ali aktivnosti obrambnega pomena v miru in vojni. Dolocil je tudi, da se spominski znaki oblikujejo kot znaki ali znacke. V 39. clenu pa je bilo doloceno, da se na službenih in slavnostnih uniformah namesto spominskega znaka nosijo nadomestne oznake. Spominski znak Hrast je bil ustanovljen na podlagi prej omenjenega Pravilnika z Aktom o Spominski znak Hrast (foto: Francišek Zavašnik) Brigadir Bojan Šuligoj vroca spominske znake Hrast na slovesnosti ob dnevu rodu zvez 22. junija 2001 v Kocevski Reki. (foto: Brane Petrovic) ustanovitvi spominskega znaka Hrast, št. 960-01-3/98, z dne 24. februarja 1998 (MO RS, 1998). Spominski znak ima obliko šcita in je svetlo modre barve. Znak ima na zgornjem delu z zlatimi crkami napisano HRAST, na spodnjem delu pa da­tum 25. 6. 1991. Na sredini znaka je pozlacena radijska postaja Racal. Nadomestna oznaka je enaka kot pri vecini spominskih znakov in je v obliki modrega pravokotnika z lipovim listom na sredini. Znak je bil ob ustanovitvi podeljen osebam, ki so aktivno sodelovale pri nakupu, zavarovanju in prevozu radijskih postaj Racal, žal pa ni bil podeljen tudi tistim, ki so sodelovali pri prevzemu in montaži ter postavitvi radijskega sistema Racal. Zato smo ob desetletnici samostojnosti Republike Slovenije v takratnem Oddelku za komunikacije in informatiko Generalštaba Slovenske vojske v prvi polovici leta 2001 oblikovali predlog za podelitev tega spominskega znaka tudi vezistom Teritorialne obrambe, ki so leta 1991 vsebinsko sode­lovali pri projektu Racal, tj. prevzemu in montaži radijskih naprav v vozila in objekte ter vzpostavitvi prvega varnega radijskega omrežja za poveljevanje v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Takratni minister za obrambo je podpisal predlagani Akt o dopolnitvi Akta o ustanovitvi spominskega znaka Hrast (MO RS, 2001a), s katerim so ta spominski znak prejeli tudi vezisti in drugi pripadniki Teritorialne obrambe za prej omenjene naloge. Franc Kokoravec na slovesnosti v Kocevski Reki 22. junija 2001 (foto: Brane Petrovic) Spominski znak je bil 81 prejemnikom vrocen na slovesnosti ob dnevu rodu zvez Slovenske vojske, 22. junija 2001, v Kocevski Reki, kjer je bila 10 let prej v fazi priprav na osamosvojitev Slovenije opravljena tudi montaža radijskih naprav Racal v vozila zvez. Spominski znak sta prejemnikom vrocila takratni namestnik nacelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Bojan Šuligoj in polkovnik Franc Kokoravec, ki je bil v obdobju 1990–1991 in poz­neje nacelnik zvez Republiškega štaba Teritorialne obrambe. V slavnostnem nagovoru je brigadir Bojan Šuligoj že takrat pozval prisotne udeležence k dokumentiranju teh dogajanj v letih 1990 in 1991, kar s tem zbornikom tudi uresnicujemo. Franc Kokoravec je takrat v izjavi za javnost (Petrovic, 2001) povedal, da je imela Teritorialna obramba v obdobju priprav na osamosvojitev zastarela sredstva zvez, ki so bila tudi brez zašcite, zato je uporabljala tudi telefon-ski sistem Republiškega sekretariata za notranje zadeve s kriptotelefoni in sisteme takratnega PTT, hkrati pa so se zacele tudi aktivnosti za nakup sodobnih radijskih naprav za poveljevanje v Teritorialni obrambi, ki bi jih bilo pri njihovem delovanju težko odkriti in motiti. Rezultati teh naporov so bili nakup sodobnih radijskih sistemov Racal in njihova vgradnja v 86 vozil ter njihova razporeditev v štabe in enote po vsej Sloveniji. 22. junija 1991 je bil s temi napravami v bojnih radijskih omrežjih HF in VHF vzpostavljen sistem poveljevanja v Teritorialni obrambi, in sicer od Republiškega štaba do pokrajinskih štabov na prvi ravni ter od njih do podrejenih štabov in enot Udeleženci proslave in prejemniki spominskega znaka Hrast v Kocevski Reki 22. junija 2001 (foto: Brane Petrovic) Teritorialne obrambe na drugi ravni. Poudaril je, da so bili ti sistemi za JLA takrat nerešljiva uganka, za Teritorialno obrambo pa varen nacin komunici­ranja med razlicnimi ravnmi poveljevanja. S podelitvijo spominskega znaka Hrast udeležencem teh aktivnosti je dr­žava izrazila zahvalo tudi vezistom in drugim posameznikom, ki so s svojim strokovnim delom, zagnanostjo in požrtvovalnostjo prispevali k osamosvo­jitvi Slovenije. Do decembra 2020 je bilo s sedmimi odredbami ministra za obrambo podeljenih skupaj 507 spominskih znakov Hrast (MO RS 2020) za aktivno sodelovanje pri nakupu, zavarovanju, prevozu, prevzemu in montaži radij­skih postaj Racal. Prejemniki spominskega znaka Hrast (MO RS 2020) po odredbah so: Odredba MO RS, št. 960-01-5/98, z dne 24. 2. 1998 (326 prejemnikov) Jože Ajdišek Roman Andoljšek Janko Antolin Marjan Anzeljc Alojz Arko Stanko Bajt Dejan Bagari Bojan Bartol Tomaž Batinic Emil Bauer Igor Bavdek Leon Behin Dušan Bencic Robert Berdavs Vincencij Beznik Marjan Blatnik Bojan Blaževic Gorazd Bogdan Danijel Bradac Dušan Bradac Silvo Bradac Roman Brelih Slavko Brezovnik Bojan Briški Stojan Briški Matjaž Brlec Anton Brunec Srecko Cencelj Tomaž Cerk Branko Cigoj Mihovil Crnic Boris Cuder Denis Caleta Andrej Campa Bojan Campa Boris Cepon Janez Cervek Marino Cesen Štefan Cuka Matjaž Culk Radivoj David Janez Dejak Sandi Delac Feliks Detela Matjažek Dolšina Boško Doneski Boris Drame Avgust Dreisiebner Marjan Družovec Zlatko Držanic Jože Dundovic Ismet Duratovic Matej Dvoršcak Matej Eržen Ludvik Faflek Matija Ferenc Anton Ficko Jurij Finžgar Darko Glavan Milan Glavina Albin Goljevšcek Marko Golob Zdravko Gorjup Cvetomir Gornik Dušan Gorše Boris Grgic Aleš Grudnik Branko Heindler Bojan Hocevar Ivan Hocevar Rafael Hocevar Anton Hribar Bojan Hribar Vojan Hribar Goran Ilisic Branko Janeš Velimir Janeš Zoran Janjoš Gabrijel Javor Martin Jazbec Iztok Jejcic Jože Jelen Zlatko Jensterle Iztok Jeranovic Metod Jerman Borut Jesenšek Anton Ješelnik Peter Jezeršek Anton Jurec Franc Jurjevic Janez Jurkovic Roman Justin Renato Južnic Martin Kandžic Milan Kangler Milan Karba Igor Kavcic Rajko Kavšcek Darko Kejžar Štefan Kelenc Bojan Kerec Miran Kern Miran Klaric Andrej Klemenc Andrej Klemencic Franc Klemencic Milan Klemencic Zvonko Klinar Boštjan Kojek Anton Kolar Tomaž A. Kolar Denis Kolbl Darko Kolmanic Janez Koncar Boris Konecnik Bojan Kopac Dušan Kordiš Franc Kordiš Zvonko Korenjak Bojan Korošec Franc Kosmac Alojz Koševic Janez Košir Marija Košir Miran Košmrlj Milan Kotar Drago Kovac Matjaž Kovac Stanko Kovac Duško Kovacevic Janez Krampac Joško Krulic Andrej Kutnar Jože Kuzma Miroslav Kuzma Anton Lavric Aleksander Lavrih Robert Lavtar David Leitinger Aleš Lesar Jože Lesar Stanko Lešcanec Mitja Letig Stanislav Letonja Dušan Licina Albin Likar Goran Likar Matjaž Lorbek Bojan Lunežnik Mitja Majerle Janez Makovec Viktor Malek Borislav Marcetic Damijan Maric Sašo Marinc Darko Marincic Igor Marincic Tomaž Markovic Simon Medved Marko Meglic Mirko Merhar Roman Merhar Vinko Merhar Robert Mesesnel Davorin Meznaric Igor Mihelcic Damir Mihelcic Leon Mihelic Miro Mihelic Vilma Mikluž Albin Mikulic Boris Mikuš Aljoša Miljevic Miran Mlakar Marko Mlekuž Karel Mocilnik Silvo Možek Stanko Mrhar Vladislav Mudri Marko Muhic Branko Mulic Franc Naglic Božidar M. Njavro Joža Nunar Aleš Oblak Slavko Ofak Nikola Orlovic Branko Osterc Miran Osterman Ivan Ošljak Vinko Otovic Aleksander Pahulje Anton Pajk Rajko Pajnic Zlatko Pajnic Gregor Panjan Franc Pantar Igor Parežnik Branko Pavalec Željko Pavlica Igor Pavlovic Rajko Petek Stanislav Petek Franci Petraš Roman Pevec Jože Plestenjak Bojan Pohar Ivan Poje Sandi Polovic Vojko Pongracic Janez Portir Stanislav Potisek Bojan Potocnik Boris Potocnik Frane Povirk Emil Pozvek Aleksander Praprotnik Stanislav Praprotnik Darko Prašicek Matjaž Prelesnik Janez Premrl Boštjan Pristavec Nurija Prošic Jože Prvinšek Jože Pugelj Milan Puh Borut Purkat Aleš Radelj Igor Ramšak Viljam Ražem Milan Reich Jože Repše Zoran Rink Andrej Ristic Milan Rojko Edvard Rovtar Franc Rožman Vojko Rupnik Milan Selšek Srecko Slapar Martin Smogavc Boštjan Smolej Marko Sonc Milic Spasic Milenko Spasic Alojz Srcic Matjaž Stanonik Zdravko Strašnik Primož Strle Branko Šalamun Milan Šandor Srecko Šeliga Tomaž Šenk Boris Šercer Rolando Šercer Janez Šibanc Henrik Škufca Zoran Škulj Alojz Šlemer Joško Šneberger Emil Šolaja Alojzij Šparovec Milan Špiletic Marko Štampfel Bojan Štefancic Bojan Šterk Dušan Šalika Živko Štimac Jože Štuflek Andrej Šubic Ljubo Tomažic Davorin Tomažin Milan Tomc Gorazd Toplak Drago Toporiš Zorislav Toth Rihard Trebše Marjan Trope Bojan Trupi Darko Turk Ivan Turk Dejan Umek Željko Urgl Anton Urh Robert Uzar Roman Valentan Radomir Valentic Janez Varl Bojan Vašl Mitja Vehovec Drago Vereš Jože Veselic Vesna Vicic Roman Vidmar Dušan Vinter Domen Vivod Zvonko Vlah Dejan Vnuk Milan Vogrincic Marko Volaric Rajko Vrhovec Dušan Vucko Mojca Vucko Boris Vukan Drago Zadnikar Andrej Zakrajšek Rudi Zalar Janko Zaplotnik Darko Zidanski Anton Zidar Dušan Zobec Ivan Zoran Cvetko Zorko Ludvik Zupancic Jurij Zver Milan Zvirac Ludvik Zvonar Anton Žagar Bojan Žagar Sašo Žagar Zvonimir Žagar Žarko Žakelj Franko Železnjak Dare Žnidar Tomaž Žnidar Štefan Žugec Odredba MO RS, št. 960-01-40/99, z dne 6. 10. 1999 (68 prejemnikov) Iztok Adamic Marko Andoljšek Milan Bavdek Branko Andoljšek Janez Bartol Franc Boncina Ciril Andoljšek Jože Bartol Igor Briški Franc Burger Silvester Cešarek Dušan Cihal Darko Cop Roman Debevc Marijan Dobršek Milan Erjavec Rude Fajdiga Tone Fajdiga Vincenc Farkaš Marjan Grajš Gorazd Hocevar Dušan Jamnik Andrej Javornik Bojan Javornik Dragomir Jolic Andrej Jurjevic Stanislav Klun Drago Knavs Ladislav Koprivec Dušan Komac Aleksander Kos Ivan Košir Marko Košir Jernej Kovac Milan Kovac Sonja Kožar Edvard Krapež Rado Mihelic Aleš Nose Janez Oražem Marko Pahulje Andrj Pelc Emil Perš Igor Petric Stanislav Pibercnik Peter Pogorelec Stanislav Pohar Darko Poje Silvo Poje Robert Potisk Drago Premrl Marjan Racki Albert Slavic Pavel Starc Karel Špehar Drago Špiletic Jože Šporar Gorazd Štricelj Martin Tekavcic Zvonko Velikonja Darko Vidmar Ivan Vidmar Štefan Vlašic Zoran Vlašic Josip Vrh Alojzij Zbašnik Andrej Zgonc Vincenc Zver Odredba MO RS, št. 960-01-8/01-1, z dne 10. 4. 2001 (2 prejemnika) Roman Lunder Slavko Vlah Odredba MO RS, št. 960-01-17/01-1, z dne 20. 6. 2001 (81 prejemnikov) Ivan Avsenik Franc Baša Zvezdan Birsa Jožef F. Bordon Blaž Cebulj Janez Dobravec Uroš Doljak Damijan Dular Marjan Finkšt Ivan Franceškin Vladimir Gacnik Danilo Gorenc Matjaž Goricar Boris Gril Primož Habic Zdenko Hari Marjan Hiti Damir Istenic Ludvik Jonaš Rado Jurac Jožef F. Kadunc Vinko Kastelic Franc Kodric Franc Kokoravec Bogdan Komel Lado Krašovec Jože Križman Franjo Lautar Marjan Lebenicnik Zdenko Likan Janko Lutman Štefan Malavašic Roman Marguc Boris Marinic Marjan Markun Anton Martinjak Vojko Martinuc Franc Mihalic Darko Mislej Robert Mlakar Slavko Motaln Miroslav Naglic Miroslav Nareks Andrej Novak Zvezdan Ostrouška Jože Palfi Stanislav Pegan Milko Petek Egon Poljšak Leon Posega Mirko Povše Franc Povšic Janez Prijatelj Istvan Ravbar Robert Rimahazi Metod Rutar Darko Skok (1951) Darko Skok (1963) Milan Slana Stanislav Šantelj Igor Šimec Jože Šimec Janko Škrabelj Drago Šober Miro Štular Željko Varga Marjan Videtic Robert Vilhar Milan Visinski Adi Voh Aleš Vranešic Borut Zadražnik Boris Zajc Francišek Zavašnik Franc Zemljic Dušan Zrimšek Bojan Žagar Robert Žavbi Zlatko Žvajker Rajko Turk - (posmrtno) Davor Wimmer – (posmrtno) Odredba MO RS, št. 960-01-12/2003-1, z dne 15. 12. 2003 (15 prejemnikov) Boris Blaznik Marko Konjar Marjan Možina Ludvik Golob Vojko Kovacic Tone Partljic Bojan Henigman Vili Logar Tomaž Rajk Žarko Henigman Zvonimir Macek Janez Štritof Tomaž Javornik Peter Medle Jože Žitko Odredba MO RS, št. 960-01-5/2004-1, z dne 26. 7. 2004 (13 prejemnikov) Bojan Ambrož Jože Javornik Andrej Pintar Janez Bencina Alojzij Jereb Cvetko Štrukelj Stanislav Hvala Peter Jenko Robert Tunja Rafko Kokalj Roman Mavsar Robert Kokalj Igor Ograjšek Odredba MO RS, št. 094-2/2010-44, z dne 15. 11. 2010 (2 prejemnika) Branko Obranovic Pavel Krapež - (posmrtno) Spominski znak Elektronsko izvidništvo 1991 Spominski znak Elektronsko izvidništvo 1991 je bil ustanovljen za elek­tronsko izvidovanje radijskih in radiorelejnih zvez enot in poveljstev Jugo­slovanske ljudske armade v casu od 26. junija do 18. julija 1991 (MO RS 2004a). Znak je bil podeljen pripadnikom skupin elektronskega izvidništva, ki sta v navedenem casu delovali na obmocju 5. in 7. PŠTO Republike Slo­venije. Spominski znak Elektronsko izvidništvo 1991 ima obliko šcita iz po­znogotskega obdobja. Podlaga je zelene barve. V zgornjem delu je napis ELEKTRONSKO IZVIDNIŠTVO, v osrednjem delu zgoraj je crni netopir v letu skozi elektromagnetne valove, ki izhajajo iz belo-sive parabolicne ante-ne desno spodaj, v spodnjem delu znaka pa je zapisana letnica 1991. Vsak znak je na zadnji strani oštevilcen in ima nadomestno oznako s pravokotni­kom modre barve in pozlacenim netopirjem v letu. Spominski znak so prejeli (MO RS, 2004b) ti posamezniki: Tihomir Batorek, Miljenko Belina, Ciril Belšak, Damjan Hafner, Bojan Klancnik, Franci Knaflic, Renato Kužatko, Branko Pertovt in Anton Slatinšek Sklep V prispevku smo želeli prikazati pomembnost podrocja zvez, telekomunikacij in elektronskega izvidništva tudi s podeljenimi bojnimi spominskimi in spominski-mi znaki, ki jih je ustanovilo in posameznikom podelilo Ministrstvo za obrambo. Od 115 bojnih spominskih in spominkih znakov iz slovenske osamosvojitvene vojne ter dogajanja pred njo in po njej se jih na podrocje zvez in telekomunikacij neposredno nanaša 11, kar je vec kot desetina. To ni zanemarljiv delež, ceprav je treba odkrito zapisati, da je bil vpliv aktivnosti, za katere so bili podeljeni znaki, obcutno vecji, v nekaterih primerih pa celo odlocilen, kar predstavljamo tudi v opisih ali zgodbah posameznikov v zborniku. Viri: MO RS, 1998. Akt o ustanovitvi spominskega znaka »Hrast«, dokument št. 960-01-3/98, z dne 24. 2. 1998. V: Revija Slovenska vojska št. 160, z dne 25. aprila 1998, objava št. 1480. MO RS, 2001a. Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi spominskega znaka »Hrast«, dokument št. 960-00-13/00-7, z dne 20. 6. 2001. V: Revija Slovenska vojska št. 206, z dne 13. julija 2001, objava št. 2312. MO RS, 2001b. Odredba o podelitvi spominskega znaka »Hrast«, doku­ment št. 960-01-17/01-1, z dne 20. 6. 2001. V: Revija Slovenska vojska št. 206, z dne 13. julija 2001, objava št. 2313. MO RS, 2004a. Akt o ustanovitvi spominskega znaka »ELEKTRONSKO IZVIDNIŠTVO 1991«, št. 960-00-19/2004-1, z dne 26. 10. 2004 (kopijo hrani Martin Jugovec). MO RS, 2004b. Odredba o podelitvi priznanj Ministrstva za obrambo, št. 960-01-11/2004-1, z dne 26. 10. 2004 V: Revija Slovenska vojska št. 235, z dne 14. januarja 2005, objava št. 2969. MO RS, 2020. Dokument Službe za kadrovske zadeve MO o spomin­skem znaku Hrast, št. 094-1/2020-163, z dne 2. 12. 2020 (kopijo hrani Martin Jugovec). Petrovic, Brane, 2001. Video zapis slovesnosti v Kocevski reki, 22. junij 2001. Hrani Martin Jugovec. Slovenska vojska 2021a. Priznanja bojni znaki. Dostopno na: https:// postanivojak.si/%20priznanja/bojni-spominski-znaki/ (15. 2. 2021). Slovenska vojska 2021b. Priznanja, spominski znaki. Dostopno na: htt­ps://postanivojak.si/priznanja/spominski-znaki/ (15. 2. 2021). Uradni list RS, št. 41/95. Pravilnik o priznanjih Ministrstva za obram­bo. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebi­na/1995-01-1935/pravilnik-o-priznanjih-ministrstva-za-obrambo (10. 1. 2021). Medalje, oznake in cini. Spletni portal Vojaški muzej Slovenske vojske. Dostopno na: https://www.vojaskimuzej.si/zbirke/orozjaList.aspx?item=6 (15. februarja 2021). Martin Jugovec, Benedikt Kopmajer in Alojz Šteiner O SPOMINSKEM ZNAKU ENOTE ZA UPRAVNE ZVEZE 1991, KI JE OSTAL V BIROKRATSKIH PREDALIH Republika Slovenija je z razglasitvijo državnosti junija 1991 prevzela tudi ob-veznosti za urejanje vprašanj vojnih veteranov, pa tudi priznanj zanje, vkljucno z državnimi odlikovanji. Predsednik republike podeljuje državna odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih1 posameznikom, ustanovam in društvom za vsa podrocja politicnega in družbenega delovanja v državi. Obrambno in notranje ministrstvo sta podeljevanje priznaj za zasluge v vojni, pri graditvi obrambe in varnosti, vojske ter policije uredila s pravilnikoma, ki sta bila veckrat dopolnje­na2. Poleg priznanj ministra za obrambo podeljujejo medalje in druga priznanja tudi nacelnik Generalštaba Slovenske vojske, Uprava za zašcito in reševanje Republike Slovenije, predstojnik Obvešcevalno varnostne službe in drugi. Do-moljubne in veteranske organizacije imajo prav tako posebne pravilnike za po­deljevanje priznanj za dejavnost posameznikov in društev. Prva odlikovanja v slovenski državi so bila podeljena decembra 19913. Odlikovanja Republike Slovenije so najvišja priznanja države za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije in so po Zako-nu o odlikovanjih Republike Slovenije znaki, redi in medalje. Ministrstvo za obrambo podeljuje priznanja v obliki castnih znakov, redov in medalj za za­sluge, razvoj ter krepitev obrambe države in Slovenske vojske, za zasluge, hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe v miru in vojni. Priznanja policije se podeljujejo za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti Republike Slovenije, za pomoc policiji ali za sodelovanje in pomoc v posameznih varnostnih akcijah. Ministrstvo za obrambo je za prispevek posameznikov k osamosvajan­ju in za sodelovanje ter prispevek v osamosvojitveni vojni do zdaj sprejelo 1...Glej:.Zakonu.o.odlikovanjih.Republike.Slovenije.(Ur..list.RS,.št..69/04.–.UPB).in.Zakon.o.odlikovanju.castni.znak.svobode.Republike.Slovenije.(Ur..list.RS,.št..24/92,.13/93.–.ZP-G.in.22/04.–.ZOdl-A). 2...Glej:.Pravilnika.o.priznanjih.ministrstva.za.obrambo.(Ur..list.RS,.št..41/95,.44/96.in.2/03,.ter.Ur..list.RS,.št..41/07,.4/11,.86/11,.105/13,.37/15.in.72/18);.Pravilnik.o.priznanjih.policije.(Ur..list.RS,.št..34/14,.39/18.in.78/18). 3.. . O.tem.Janez.Švajncer,.ki.je.bil.med.drugim.avtor.in.snovalec.vecine.odlikovanj.in.priznanj.MO.RS.po.osamosvojitvi,.leta.2021.ogorceno.navaja,.da.na.Ministrstvu.za.obrambo.ne.priznavajo.prvih.odlikovanj,.ki.jih.je.minister.Janša.26..decembra.1991.za.vojno.podelil.na.proslavi.na.Prevaljah..Domnevno.naj.ne.bi.bilo.uradnega.ukaza.o.tem..V.tedanje.Uradne.objave.in.Revijo.Obramba.pa.seveda.ne.gredo.gledat,.navaja.(pismo.z.dne.10..marca.2021). odlocitve o štiriinšestdesetih bojnih spominskih znakih iz obdobja osamo­svojitvene vojne in o bojnem znaku Pekre iz maja 1991. K temu je treba dodati še spominske znake. Teh je skupaj izdanih vec kot 50, povezanih z osamosvojitvijo jih je 34, še najmanj deset pa tistih, ki so prav tako povezani s pripravami na osamosvojitev ali z aktivnostmi po njej. Navedeno kaže na širino slovenskega pristopa k takšnim zahvalam za sodelovanje in prispe­vek k osamosvojitvi in osamosvojitveni vojni. Medalje in priznanja namrec pomenijo nematerialne stimulatorje in so del kulture in nacina promocije organizacij ali posameznih profesij. Žal pa kakšna pobuda za podelitev spominskega znaka tudi ni bila uresnicena. Prav neverjetno se zdi, da v »poplavi priznanj« lahko kakšno upraviceno priznanje ni bilo podeljeno. V nadaljevanju predstavljamo ne­uresnicene pobude za podelitev spominskega znaka enote za upravne zve­ze 1991. Neuresnicena pobuda Vloga in namen enot za upravne zveze ter njihova organiziranost in de­lovanje v casu osamosvajanja so opisani v posebnih prispevkih tega zbor­nika, zato tega tu ne bomo ponavljali. Dejstvo je, da so enote opravile svo­jo nalogo skladno s takratnim namenom, organiziranostjo in pricakovanji. Kar se tice vezistov je pa tako, dokler gre vse po nacrtih in pricakovanjih, jih nihce ne opazi in se ne zaveda njihovega dela. Šele, ko je kaj narobe ali kaj ne deluje, se opazi, da mora nekdo skrbeti tudi za upravljanje in de­lovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov. Najverjetneje bi lahko rekli tako tudi za pripadnike enot za upravne zveze med vojno za osamo­svojitev Slovenije. V svoji pobudi takratni ministrici za obrambo je nekdanji referent za zveze Obcine Radlje ob Dravi (Pecoler, 2011) 6. avgusta 2011, ob 20. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije ter v imenu zbranih na tradicionalnem srecanju vezistov oz. sodelujocih v aktivnostih osamosvajanja Republike Slovenije pri takratnem Obcinskem centru za obvešcanje Obcine Radlje ob Dravi, zapisal: Vrsta dogodkov in aktivnosti iz tistega prelomnega casa so že obeležene s priznanji, z znaki, odlikovanji in obeležji; zbrani pa pogrešamo tovrstno pozornost tudi za delo, ki smo ga opravljali v okviru centra za obvešcanje in obcinske enote za zveze VE 7737, ki je bila steber delovanja centra. V tem sporocilu ne želimo naštevati dogodkov in opisovati podrobnosti iz našega takratnega dela, ampak želimo z njim zgolj opozoriti na spregledane, ki so tiho in ocem javnosti skrito, toda vestno in odgovorno opravljali svoje delo. Odgovor MO RS na pobudo, z dne 14. junija 2017 Ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije je bila ta pobuda ponovno posredovana (Pecoler, 2016) na Ministrstvo za obrambo z naslednjim poudar­kom: »/…/ da je bila to struktura, ki je v tistih turbulentnih casih brezhibno delo­vala in operativnemu vodstvu zagotavljala pretok informacij, potrebnih za vodenje, pa tudi drugim strukturam v procesu osamosvajanja, ki so jim zveze odpovedale.« Tine Brajnik (2017) je 22. maja 2017 v utemeljitvi za podelitev spomin­skega znaka enote za upravne zveze 1991 zapisal: V casu tik pred osamosvojitveno vojno so bile vse enote za upravne zve­ze v celoti mobilizirane v noci na ponedeljek, 24. junija 1991. Enote so bile razmešcene na zacasnih izpostavljenih lokacijah in bile pripravlje­ne prevzeti dodatne naloge v primeru izpada delujocih komunikacijskih poti. Deli enot pa so zagotavljali stalno delovanje sistema z mirnodobnih sedežev vodstev. Celotne enote so ostale aktivne do konca vojnih dej­stvovanj. V zmanjšanem obsegu pa so delovale na lokacijah vodstev še do konca poletja 1991. Za dobro opravljene naloge in brezhibno delo­vanje sistema upravnih zvez je predsednik Republike Slovenije konec leta 1991 organiziral sprejem za pripadnike in izrekel pohvalo in zahvalo. Žal je ostalo samo pri izreceni pohvali in zahvali. Tudi nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Benedikt Kopmajer, ki je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge na obrambnem podrocju na Koroškem, je 27. oktobra 2016 zaprosil Predsednika Republike Slovenije, da se osebno angažira, ter vse pristojne, da proucijo to pobudo in popravijo krivico, ki se je zgodila temu delu osamosvojiteljev (Kopmajer, 2016). Vse navedene pobude so bile posredovane na Ministrstvo za obrambo, ki je s svojim odgovorom (MO RS, 2017) na Pobudo za ustanovitev spo­minskega znaka enote za upravne zveze 1991 14. junija 2017 pobudnike obvestilo o svoji odlocitvi, da se spominsko priznanje ne ustanovi. Odgovor objavljamo v nadaljevanju v celoti. Pobudniki obnovljenega predloga ob tridesetletnici samostojnosti Republike Slovenije tako še vedno pricakujejo, da država koncno z ustanovitvijo spominskega znaka enote za upravne zveze 1991 izkaže priznanje tudi pripadnikom teh enot, ki so bili med osamosvojitveno vojne mobilizirani in so opravljali predvidene naloge. V zvezi z navedenim je Benedikt Kopmajer 1. februarja 2021 v ponovljeni pobudi zapisal (Kopmajer, 2021), da: Nihce ne želi omalovaževati podelitve znacke »ZMAGALI SMO« leta 1992 vsem posameznikom, inštruktorjem in kurirjem mobilizacijskih komisij, delavcem upravnih organov in pripadnikom enote za zveze, pa vendar, naj samo spomnimo: pripadniki enote za upravne zveze so bili od 23. junija 1991 do 17. julija 1991 vpoklicani z mobilizacij­skimi pozivi, bili so uniformirani in oboroženi s pehotnim orožjem, pripravljeni v primeru potrebe tudi bojno delovati, ceprav to ni bila njihova primarna in glavna naloga. Še o znaku vezist Kot zanimivost lahko na tem mestu predstavimo tudi prepricanje nekaterih ve­zistov Teritorialne obrambe, ki so bili vpoklicani v enote med vojno za osamosvo­jitev Slovenije, da so jeseni 1991 prejeli spominski znak vezist. Z raziskovanjem teh trditev je bilo ugotovljeno, da je bil jeseni 1991 navedenim posameznikom vrocen znak vezist, ki smo ga v Teritorialni obrambi in Slovenski vojski pozneje uporabljali kot znak usposobljenosti za vojaškoevidencne dolžnosti vezistov4. Navedeni znak je bil pozneje vrocen tudi vsem vojakom na služenju vojaškega roka, ki so uspešno opravili usposabljanje za vezista. Enak znak je bil prav tako vrocen slušateljem Šole za podcastnike, Šole za castnike in Šole za castnike vojnih enot, ki so uspešno opravili usposabljanje za zacetne dolžnosti v rodu zvez Teritorialne obrambe oz. pozneje Slovenske vojske. Oblikovno podoben znak je bil izdan ob 15. obletnici vzpostavitve zašcitene­ga radijskega omrežja Teritorialne obrambe v pripravah na osamosvojitev Slove­nije, 22. junija 1991. Ta dan je razglašen za dan rodu zvez Teritorialne obrambe oz. Slovenske vojske, ki ga pripadniki rodu zvez in informatiki SV pocastijo s slo­vesnostjo vsako leto. Ta znak je bil 22. junija 2006 vrocen vsem udeležencem slovesnosti ob dnevu rodu zvez SV v Kocevski Reki. Znak usposobljenosti za vojaškoevidencno dolžnost v rodu zvez TO oz. SV Spominski znak ob 15. obletnici vzpostavitve prvega zašcitenega radijskega omrežja Racal 4..Idejni.osnutek.znaka.vezist.je.v.letu.1991.izdelal.st..Zvezdan.Ostrouška. Sklep V prispevku smo želeli izpostaviti resnicna dilemo, ki jo imajo država in njene institucije o tem, ali naj po tridesetih letih še vedno delijo priznanja za nekaj, kar se je v preteklosti zgodilo. Pa tudi, kako naj se s takšnimi pode­litvami izognejo povzrocitvi še vec razlik in pozab ali celo krivic. Nedvoumno je, da se odlikovanja in medalje delijo za tisto, kar je bilo storjeno, in ne tisto, kar naj bi bilo ali še bo. Kaj torej narediti s tistimi ali za tiste, ki smo jih pozabili ali spregledali? Ce se bodo podeljevanja nadaljevala, je trideseta obletnica odlocitve za obrambo samostojnosti Republike Slovenije prava priložnost, da se tudi ve­zistom upravnih zvez kot kategoriji uniformiranih in oboroženih udeležencev vojne za samostojnost Slovenije izkaže priznanje za njihov prispevek v tem procesu, da se uresnici veckrat zavrnjen in v birokratskih predalih odložen predlog za spominski znak enote za upravne zveze 1991 in se vroci pripad­nikom teh enot ob letošnjih slovesnostih. Viri: Brajnik, Tine, 2017. Utemeljitev predloga za podelitev spominskega zna­ka – ENOTE ZA UPRAVNE ZVEZE. Kopijo utemeljitve hrani avtor. Kopmajer, Benedikt, 2016. Pobuda za podelitev bojnega znaka. Kopijo pobude hrani avtor. Kopmajer, Benedikt, 2021. Pobuda za ustanovitev spominskega znaka ENOTE ZA UPRAVNE ZVEZE 1991. Kopijo pobude hrani avtor. MO RS, 2017. Odgovor MO RS na Pobudo za ustanovitev spominskega znaka ENOTE ZA UPRAVNE ZVEZE 1991, št. 094-14/2017-2, z dne 14. 6. 2017. Kopijo odgovora hrani Benedikt Kopmajer. Pecoler, Miloš, 2011. Pobuda za spominski znak. Kopijo pobude hrani Benedikt Kopmajer. Pecoler, Miloš, 2016. Obnovitev pobude za spominski znak. Kopijo pobude hrani Benedikt Kopmajer. Švajncer Janez, 2021. Pismo, z dne 10. marca 2012. Hrani Alojz Šteiner. (foto: Igor Ternar) Tine Brajnik VLOGA RADIOAMATERJEV V OSAMOSVOJITVENI VOJNI LETA 1991 Cas pred osamosvojitvijo Radioamaterstvo je dejavnost ljubiteljev radijskih komunikacij z namenom samoizobraževanja na podrocju teh komunikacij in radiotehnike. Radioama­terji so ustrezno licencirane osebe, ki se zanimajo za radijsko tehniko iz­kljucno zaradi osebne pripadnosti in brez komercialnega interesa. Navede-no je definicija mednarodne organizacije radioamaterjev (angl. International Amateur Radio Union – IARU) in velja po vsem svetu, kjer radioamaterji tudi delujejo. V nekdanji državi so radioamaterji dobili dovoljenja za vzpostavljanje radij­skih zvez po letu 1950. Radioamaterstvo pa je staro toliko kot radio sam in radioamaterji so vedno veljali za pionirje na podrocju raziskav uporabe radij­skega spektra1. Zaradi pripadnosti radijski tehniki so bili vedno uporabljeni kot strokovni kader na podrocju zvez tudi v vseh strukturah, ki so uporabljale radijske zveze (obramba, varnost, radiodifuzija idr.). Leta 1946 je bila ustanovljena Zveza radioamaterjev Slovenije, ki je do leta 1991 delovala znotraj jugoslovanske zveze radioamaterjev, od tedaj pa je samostojna in clanica svetovne radioamaterske organizacije. Temeljna organizacija radioamaterjev je radioklub. V Sloveniji je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vec kot 110 klubov, zdaj jih je še 73. V klubih potekajo tecaji in aktivnosti na klubski radijski postaji ter radiotehnicni projekti. Zaradi svojega znanja s podrocja radiotelegrafije, ki je bila temeljna vrsta dela v obrambnih strukturah, kot tudi radiotehnike so bili radioamaterji ved-no zaželen kader za razporeditev v enote za zveze, tako vojske, teritorialne obrambe, upravnih zvez kot milice, torej povsod, kjer so bile potrebe po strokovnem in izkušenem kadru zvez. Jugoslovanska ljudska armada je v šestdesetih in sedemdesetih letih namenjala za urjenje radiotelegrafistov posebna denarna sredstva. Klub je vodil seznam svojih clanov, ki so v koledarskem letu vzpostavili vsaj 80 ra­dijskih zvez v Morsejevi telegrafiji, in za njihovo dejavnost dobil doloceno vsoto. Zanimanje je bilo obojestransko, saj so se tako urili radiotelegrafisti, 1..Radioamaterjem.pripadajo.prva.radijska.zveza.prek.Atlantika.leta.1923,.leta.1924.pa.prva.zveza.med.Anglijo.in.Novo.Zelandijo.ipd. klub pa je dobil sredstva za svoje delovanje. S spremembami ob nastajanju teritorialne obrambe in spremenjeni vlogi organov za ljudsko obrambo, ki so v svojih enotah za zveze potrebovali tudi usposobljene veziste, pa so ti viri usahnili. JLA ni hotela vec placevati urjenja radiotelegrafistov v radioklubih, kajti razporejanje vojaških obveznikov v enote je bilo v pristojnosti obcinskih organov za obrambo in ti so navadno poskrbeli za razporeditev najboljših kadrov v enote za upravne zveze in v enote TO. Da bi v Sloveniji še vedno spodbujali usposabljanje radistov in njihovo urjenje v radioamaterskih vrstah, je bil leta 1977 sklenjen okvirni sporazum med Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in Zvezo radioamater­jev Slovenije o sodelovanju. V njem so bile dane usmeritve obcinskim orga­nom za ljudsko obrambo, da naj podpirajo delovanje lokalnega radiokluba, ki bo skrbel za kader zvez ter za vzdrževanje tehnicnih sredstev. Na njegovi podlagi so sklepali sporazume z radioklubi v obcinah. V tistem casu je veljalo reklo »radioklub v vsako obcino«, zato so vznikli novi radio-klubi, tako da je imela v zacetku osemdesetih let že vsaka od 65 obcin v Sloveniji vsaj en radioklub. Skladno s tehnicnim napredkom je Zveza radioamaterjev Slovenije skr­bela za uvajanje novih vrst dela, tako da smo imeli konec osemdesetih let pokrito z repetitorskimi postajami vso Slovenijo. Ravno tako smo bili v Slo­veniji prvi, ki smo uvedli radijski digitalni prenos podatkov – packet radio, in pokrito celotno obmocje Slovenije. Sporocila RK Maribor med osamosvojitveno vojno (osebni arhiv: Zdenko Perpar) 481 Radioamaterji so bili vedno poznani po pomoci, ko je bilo treba. Tako smo ob skopskem potresu leta 1963 Slovenci poslali v Skopje radioama­tersko ekipo, ki je prenašala telegrame in informacije za pomoc, podobno ob banjaluškem potresu in v številnih primerih iskanja posebnih zdravil po svetu. Posebno mesto smo radioamaterji imeli tudi pri vajah NNNP (nic nas ne sme presenetiti), ob katerih smo v obcinah vzpostavili radijska omrežja za povezavo posameznih tock ali enot civilne zašcite in drugih organizacij. Osamosvojitvena vojna Med osamosvojitveno vojno so bili slovenski radioamaterji vpoklicani predvsem v enote upravnih zvez in teritorialne obrambe ter enote milice, ki so bile mobilizirane za obrambo Slovenije. Velika vecina aktivnih radioa­materjev tako takrat ni bila aktivna na obicajnih radioamaterskih aktivnostih. Kljub dolžnostim v enotah so nekateri, ki so bili vpoklicani v enote, imeli s seboj tudi svoje radijske postaje, tako da so bili povezani z drugimi kolegi radioamaterji. Tisti pa, ki so delovali od doma, so nenehno spremljali raz-mere in prenašali koristne informacije do centrov za obvešcanje oziroma poveljstev enot teritorialne obrambe ali organov za notranje zadeve. Zgoraj kot primer predstavljam sporocilo, ki je bilo 29. junija 1991 posla-no vsem clanom Radiokluba Maribor. Podobno so ravnali radioamaterji tudi na preostalih obmocjih Slovenije, kjer so prisluškovali zvezam enot JLA in jih tudi motili. Radioamaterji v samostojni državi Sloveniji Po koncu osamosvojitvene vojne so radioamaterji odigrali pomembno vlogo pri zagotavljanju povezav in prenosu sporocil med družinami in sorod­niki iz drugih republik nekdanje države. Javna telefonska in druga omrežja niso delovala, zato so radioamaterji ponovno imeli pomembno humanitarno vlogo. Mnogi iz drugih republik, ki so delali in živeli v Sloveniji, so tako lahko dobili informacije o svojih družinah na obmocjih vojnih spopadov zahodne­ga Balkana. Leta 1997 je Zveza radioamaterjev Slovenije prejela castni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »Ob petdesetletnici delovanja za humanitarno pomoc pri naravnih in drugih nesrecah in še posebej za zasluge v procesu osamosvajanja Republike Slovenije«. Ob družbenih spremembah po osamosvojitvi radioamaterski klubi niso bili vec potrebni kot šola vezistov, kajti s profesionalizacijo vojske je država sama poskrbela za kadre na podrocju zvez. So se pa utrdile vezi med ra­dioklubi in obcinami, predvsem na podrocju zašcite in reševanja. To pod-rocje zahteva stalno pripravljenost vseh delov družbe za takojšen odziv, ce pride do naravne ali druge nesrece. Zveza radioamaterjev je tako sprejela poseben kodeks za delo radioamaterjev ob vecjih nesrecah in naravnih ka­tastrofah, imenovan Kodeks ARON. Izvajajo se redne vaje posebno organi­ziranega omrežja in uvedeni so sodobni protokoli prenosa podatkov. Tako je vsaka radioamaterska postaja seznanjena z nacinom dela ob ujmah ali vecjih nesrecah. Poleg omrežja ARON pa imajo posamezni radioklubi še posebne sporazume o sodelovanju z obcinami, v katerih imajo sedež in so-delujejo z obcinskimi štabi za civilno zašcito ali so del njih. Dosedanja prak­sa je pokazala zelo dobre rezultate in sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, kajti radioamaterji so še vedno ljubitelji radijskih komunikacij in kot taki ostajajo strokovnjaki na svojem podrocju. Viri: Zveza radiomaterjev Slovenije. Spletni portal Dostopno na: http://www. hamradio.si/. (7. februarja 2021). Kodeks aktivnosti radioamaterjev ob nesrecah in nevarnostih – ARON. Dostopno na: http://www.hamradio.si/index.php?option=com_content& view=article&id=48:kodeks-aron&catid=36:aron&Itemid=47 (7. februarja 2021). Karl Drago Bucar RADIOAMATERJI IN VEZISTI POSAVJA SMO BILI ZRAVEN Kot clan Radiokluba Krško sem bil 26. junija 1991 obvešcen, da imajo naši kolegi teritorialci v pripravah na vojno za Slovenijo težave z radijskimi zvezami. O tem sem obvestil predsednika Izvršnega sveta Obcine Krško Franca Cernelica in ga seznanil z našimi tehnicnimi možnostmi in kompe­tencami. Po krajšem pogovoru mi je odobril uporabo službenega osebnega avtomobila in mi dovolil, da lahko zapustim delovno mesto v obcinski upravi ter kot prostovoljec odidem na sedež že vojne formacije 25. obmocnega štaba Teritorialne obrambe v Brežice. Spotoma, ko sem pospravljal delov-no mizo, sem poklical tajnika Radiokluba Krško Boška Karabaša, st., ki mi je pripravil in pozneje izrocil napolnjene prenosne UKV-radijske postaje s polnilci, ki smo jih kot radioamaterji uporabljali za medsebojno radijsko ko­municiranje. V radioklubu sem vzel še stacionarno radijsko postajo Yaesu 25 W z magnetno avtomobilsko anteno, nekaj koaksialnega kabla s prikljuc­nimi kabelskimi spojnimi vtikaci, antensko žico, spajkalnik, nekaj cina za spajkanje in nekaj antenskih izolatorjev. Vse sem zložil v avto in odhitel do prijatelja radioamaterja Crtomirja Carga iz Krškega, ga okvirno seznanil z na­menom in ga povabil s seboj, kar je z veseljem sprejel. Cargo je vzel nekaj svojih osebnih stvari, ker je ljubiteljski fotograf seveda tudi svoj fotoaparat, in odpeljala sva se v Brežice. Po prihodu sva bila razporejena v center zvez pri obmocnem štabu TO, ki ga je vodil nacelnik centra, rezervist višji vodnik 1. stopnje Franc Ca-ter. Seznanil naju je z vrstami zvez in povezav, ki jih vzdržuje ali uporablja center, tako do upravnih središc kot tudi do vojnih enot TO. Najprej je predstavil zanesljivo kurirsko mrežo, nato zveze prek PTT-omrežja, seve­da le tam, kjer je to mogoce, nato lokalno razpeljano žicno telefonijo s prenosnimi poljskimi telefoni. Seznanil naju je tudi z obcinskimi upravnimi zvezami prek centrov zvez vseh treh posavskih obcin, Krško Brežice in Sevnica. Štab pa je pridobival tudi zelo pomembne podatke prek zvez obvešcanja s posamicnih obvešcevalnih tock – opazovalnic, ki so jih or-ganizirali obcinski centri zvez. Z ravni institucionalnega sodelovanja pa so potekale posebne radijske in kurirske zveze med obmocnim štabom TO in Upravo za notranje zadeve Krško. Prek te zveze so nam posredovali pomembne operativne podatke, pridobljene iz enot milice Krško, Brežice in Sevnica. Z nacelnikom centra zvez Caterjem sva najvec casa posvetila zamisli, da se v sistem zvez TO vkljucijo tudi radioamaterji, saj teh zvez sovražnik ni pricakoval. Pregledala sva nekaj radijskih sredstev TO in ugotovila, da so sicer naceloma brez napak, da pa so težava predvsem akumulatorji, ki so starejšega datuma in so izgubili kapaciteto. S polnjenjem ni bilo težav, le da niso vzdržali vec kot nekaj ur dela sprejemnika, z oddajnikom pa še krajši cas. Nekatera ta radijska sredstva so bila uporabna samo kot fiksna posta­vitev z neposrednim napajanjem iz elektricnega omrežja. Ko sva s Cargom poskušala najti ustrezne rešitve za elektricno energijo prenosnih radijskih postaj, sva bila pri tem tudi nekako ustavljena, saj se je za tem skrival tudi takticni manever izlocitve teh radijskih zvez iz terenske operativne uporabe vojnih enot TO. Te zveze so bile namrec takšne, kakršne je uporabljala tudi JLA, zato jim je bilo zelo lahko prisluškovati in spremljati ves radijski promet. Zlasti še, ker smo se nahajali na mejnem obmocju in so radijski valovi teh postaj presegali našo slovensko mejo v želeni smeri. Signali so se slišali tudi v Zagrebu. Predvidevali smo, da ima JLA v Zagrebu mocno prisluškovalno in »kontraobvešcevalno radijsko službo«, zato se nam je zacasna izlocitev ne­katerih radijskih zvez zdela smiselna. To se je pozneje veckrat potrdilo, saj enote JLA na našem obmocju niso imele nobenih podatkov o aktivnostih, v bojnih stikih so bile vedno presenecene in zacudene. Z vojaškimi radijskimi sredstvi zvez so se enote TO in JLA opremljale pri istih dobaviteljih. Pri teh nabavah nihce ni pricakoval, da se bosta ti dve vojni formaciji kadar koli spo­padli. Prav zaradi tega je bila takšna takticna odlocitev pravilna. Brez ugovarjanja sva s Crtom razumela nastale razmere. Nacelnik cen­tra zvez Cater naju je obvestil o potrebah in okolišcinah radijskih zvez med štabom in vojnimi enotami na terenu. Takoj sva sprejela nalogo priprave in organiziranje UKV-radijskih zvez med poveljstvom in nacrtovanimi vojnimi enotami obmocnega štaba TO, ki je operativno deloval na obmocju Posa­vja, na frekvencnem obsegu od 144 do 146 MHz. V centru smo oblikovali novo delovno mesto dežurnega operaterja na UKV-radioamaterskih radij­skih zvezah. Prvo dežurstvo in komunikacijo je prevzel Cargo. Dežurni je imel nalogo s terena sprejemati informacije, ki so bile pomembne za od­locanje, jaz pa sem z nacelnikom centra pripravil temeljne dokumente za radijsko komuniciranje s preprosto pisno in govorno kriptozašcito. To sem obvladal zelo dobro, saj me je prav JLA v naši nekdanji skupni domovini v centru zvez v Beogradu izšolala za profesionalnega šifrerja – kriptografa in došolala za profesionalnega vezista. Dolocila sva torej tajna komunikacij-ska imena operativnih bojnih enot in posameznih skupin. Poleg obstojecih dokumentov centra sva dodatno zakodirala posamezne kraje in obmocja predvidenega delovanja bojnih enot v Posavju. Sam pa sem poskrbel za ustrezna navodila in usposobitev operaterjev za komuniciranje in delo na­sploh. Kot radioamaterji smo morali za nekaj casa pozabiti dolocena pravi-la o uporabi pozivnega znaka, o predpisanem radioamaterskem radijskem prometu in posredovanju nekaterih podatkov o lastnem imenu in lokaciji ter o tem, kako se slišimo, pa tudi o tem, kakšno radijsko postajo in kakšno anteno uporabljamo. Po nekaj urah sva s Cargom dobila orožje, jaz poleg pištole še kratkocevno sovjetsko brzostrelko, ki smo ji po domace rekli ruski avtomat PPŠ »na doboš« in nekaj streliva. Zelo hitro smo spoznali, da se tu nihce ne šali. Za cas vojne smo morali pozabiti jugoslovanske radijske pred­pise in nekatere kodekse, pa tudi radioamatersko etiko, ki nam je nalagala uporabo radioamaterskih zvez v miroljubne namene. Kajti Sloveniji so vsilili vojno, saj s politicnimi sredstvi ni bilo mogoce do osamosvojitvenega cilja. Kmalu po prihodu me je še istega dne na pogovor poklical poveljnik ob-mocnega štaba TO major Ernest Breznikar. Najprej me je vprašal, kako so moji domaci, kako je moja žena, kako sta moja otroka. Malo sem pomislil. Bil sem presenecen. Za trenutek sva obmolknila. Zaupal sem mu, da so v bivalni zidanici pri Karabašu, st. »Poznam, to je dobro, tam bo varno,« je rekel in v nekaj zelo preprostih, toda resnih in zavezujocih, preprostih in do-macih stavkih povedal, kako resna je trenutna situacija, kaj je obvladovano in kaj ne, kaj je moja naloga in kaj se od mene pricakuje. Govoril je zgošce-no in z izbranimi besedami. Na kratko sem mu odgovoril: »Razumem.« Ko sem odšel od njega, sem zacutil nekaj posebnega, nekaj, cesar ne znam in ne morem opisati. Pocutil sem se neobicajno. Preprican sem, da sem z eno samo besedo ponovno zaprisegel svoji novi domovini, Republiki Sloveniji. To me spremlja še danes, ko je od dogodka preteklo že 30 let. Ne morem, da se pri tem ne bi dotaknil takratne notranje varnostne vloge posameznikov ali skupine, ki je skrbela za protiobvešcevalno in varnostno zašcito obmocnega štaba TO. Za to službo sva bila s Cargom nekoliko nezaupljiva. Zlasti še jaz kot nekdanji policijski funkcionar v skupni državi, z vrsto specialnosti, ki sem jih imel in se z njimi nikoli nisem izpostavljal. Res je, da sem bil prikrita oseba, ampak le za nasprotnika, proti kateremu smo se organizirali, bil sem prostovoljec in sem bil za dosego cilja pripravljen dati tudi svoje življenje. Razumno sem sprejel postopke in sumnicavost varnostnih castnikov TO. Zlasti še zato, ker sem vedel, da imajo tudi nekaj nekorektnih, netocnih, slabih tudi zlonamernih in neresnicnih podatkov nekaterih sodelavcev takratne službe državne varnosti, saj sem uniformirani del organov za notranje zadeve predcasno zapustil in se zaposlil v upravnem organu za notranje zadeve Obcine Krško. Kot radioamater pa sem imel veliko stikov z radioamaterji iz posebnega mednarodnega združenja IPA iz Nemcije in tudi iz drugih držav Evrope. To so bili za službo državne varnosti pravi indici. Bolj ko so zaostrovali verbalne, sledilne in opazovalno-varnostne ukrepe, bolj sem dokazoval, da sem pravi za stvar, za katero sem bil »na razpolago« že vse od plebiscita. Poveljnik Breznikar je poznal mojo pravo zgodbo, name je racunal in jaz ga ne bi nikoli razocaral. Zavedal sem se, da nisem in ne bom v funkciji kljucnega vodje, temvec le izvajalec, zato sem sprejel naloge in narocene aktivnosti s trdno notranjo zaprisego, da bom tudi v dvomljivih situacijah služil ideji osamosvojitve in, ce bo treba, tudi oboroženega boja, pri svojem delu pa naredil vse z zanesljivo odgovornostjo in kreativno strokovnostjo. S Cargom sva poznala vse radioamaterje v Posavski regiji in zacela z njimi navezovati stike. Najprej sva se povezala s tistimi radioamaterji v regiji, ki so imeli svoje ali klubske UKV-radijske postaje in še niso bili angažirani v obcinskih centrih zvez ali pa niso bili tam razporejeni. Odziv je bil izjemno pozitiven. Vsakemu sva povedala, da smo prostovoljci v TO, in jih obvestila, da se nam lahko pridružijo. Povedala sva, da za radijske zveze potrebujemo nekaj vezistov. Nihce sodelovanja ni odklonil. Vsi so bili prostovoljci, prišli so brez vpoklica ali podobnega pisnega ukaza za obvezno sodelovanje v pripravah in v vojni. Nihce tudi ni predcasno odšel iz enote TO, v katero je bil razporejen. Najprej se je odzval Ivan Zupancic s svojim terenskim vozilom Lada Niva in vgrajeno svojo radijsko mobilno postajo z dobro avtomobilsko vertikalno anteno na strehi. S seboj je prinesel tudi rocno radijsko postajo, ki mu jo je pripravil in prvic napolnil tajnik Radiokluba Krško, Karabaš, st. Zamisel je bila, da bova s Crtomirjem v imenu nacelnika centra zvez po­vabila vse proste, za delo sposobne radioamaterje – prostovoljce iz Posa­vja, da z radijskimi postajami pridejo na sedež štaba, do nacelnika centra za zveze, ki naj bi jim dolocil razpored v enoto. Toda dogodki so se vrstili zelo hitro in potrebe po komuniciranju z enotami so bile velike, zato sva takoj po pridobitvi radioamaterjev to sporocila nacelniku centra, ki jih je v sodelo­vanju s poveljnikom Breznikarjem, nacelnikom Teropšicem in operativcem Ognjenovicem kar v »letecem stanju« razporejal v enote, že pripravljene za boj. Ker so potrebe presegale naše zmožnosti, se je nacelnik centra zvez odlocal razporejati po nujnosti potreb in »dodeljevanje oseb enotam« odre­jal tako, da posamezniki niso prihajali na sedež štaba TO, temvec na neko dogovorjeno mesto. Po dogovoru s poveljnikom štaba me je nacelnik centra zvez zvecer, na dan prihoda, poslal v Sevnico, kjer naj bi vzpostavil radijsko zvezo med šta­bom in poveljstvom cete za posebne namene TO Sevnica, ki je bila nacr­tovana za posebne bojne aktivnosti, ce bi bilo treba. Organiziral naj bi tudi stalno radijsko zvezo. Vzel sem namizno radijsko postajo, magnetno ante-no, nekaj koaksialnega kabla in nekaj metrov žice z namenom, da naredim dipolno anteno za 145 MHz. Tako je tudi bilo. Ker sevniški radioamaterji še niso bili v tej enoti, sem ta vecer in eno noc ostal kar sam. Med poveljstvom sevniške enote in obmocnim štabom TO je na sreco delovala telefonska zveza in so si brez motenj v telegrafskem slogu izmenja­vali informacije. UKV-radijska zveza je bila le kot rezerva, toda zanesljiva in zelo pomembna rezerva. Zvecer sem bil med vojaki, s katerimi smo se po­govarjali o predvidljivosti dogodkov in o tem, kako moramo biti v morebitnem boju predvsem vodljivi, odlocni, ravno prav agresivni in dovolj takticni. Ne da bi se posebej izpostavljal, smo imeli, kakor da bi nekaj vedel, psihološko pripravo za boj. Mojim besedam je najbolj sledil mladi rezervni podporocnik Vojko Kotnik, ki je kazal znake pravega, verjetno tudi precej agresivnega bojevnika. Prav ta enota je bila kmalu uporabljena za boj v Krakovskem goz­du. Pozneje smo izvedeli, da mu je bilo kot castniku zaupano operativno vodenje ene izmed sodelujocih enot. V boju je bil dovolj agresiven in bojevit ter neustrašen. Ko sem s sevniške lokacije preverjal delovanje radijskih zvez, ki sem jih organiziral, me je slišal in po glasu prepoznal mlajši kolega radioamater iz sevniškega radiokluba, Jani Kuselj, ml., ki je sicer stanoval v Krškem. Po nekaj besedah, ne da bi mu kaj namignil ali rekel, sem med pogovorom zacutil njegovo ponudbo za sodelovanje. Z veseljem sem sprejel novega prostovoljca, vezista – radioamaterja. Tega, da nekdo želi iti prostovoljno v vojno, ne pricakuješ in ne doživiš pogosto. Ja, meni se je to zgodilo. Bil sem vesel, saj je bil mlad radioamater, star 21 let, imel je svoje radijske postaje, veliko fizicne kondicije, bil je poln znanja s podrocja anten, razprostiranja radijskih valov in uporabne prirocne elektrotehnike. Bil je dodeljen prav tej sevniški enoti za posebne namene. Pozneje je prevzel najpomembnejšo vlogo vezista, saj je neposredno prenašal povelja od poveljstva obmocnega štaba TO do poveljujocega stotnika 1. stopnje Mitje Teropšica, ki je povel­jeval združenim enotam TO, ki so sodelovale v boju v Krakovskem gozdu. Po prvih uspehih dopolnjevanja enot z vezisti radioamaterji sem moral po nalogu nacelnika TO Mitje Teropšica in z vednostjo nacelnika centra zvez z avtom odpotovati na posamezne lokacije teh bojnih enot, kamor sem pri­nesel navodila, dolocene kodne oznake in pogovorne tablice, rezervne po­govorne kljuce in drugo. Veziste sem seznanjal s previdnostjo, z nujnostjo vedno polnih baterij in s taktiko ter vsebinami našega komuniciranja. Dobili so glavne radijske dokumente s frekvencami, tajne oznake bojnih enot in posameznih operativnih oz. poveljujocih oseb, kodne oznake posameznih obmocij in dolocenih geografskih tock ter tajna imena varnostno zanimivih objektov. Vse te kode smo uporabljali pri medsebojnem konspirativnem ko­municiranju. Dogovorili smo se, da v neposrednih oblikah sprejemanja in oddajanja povelja za kljucne akcije »poveljevanja« radijsko postajo ponudi-mo poveljniku oz. poveljujocemu, da je povelje sprejeto ali predano nepo­sredno. Tudi porocanje o kljucnih vsebinah je poveljujoci brez posredovanj, v telegrafskem stilu, z uporabo pogovornih imen in dolocenih izrazov, poro-cal osebno. Nekateri operativci so pri porocanju uporabljali svoje, vnaprej dogovorjene izraze sporocil ali besed. S tem smo vezisti omogocali in tudi zagotovili avtenticnost prenosa poveljevanja, porocanja in prenosa sporocil. Za posamicna kljucna povelja za aktivnosti ali premešcanje enot so po­veljujoci zaradi tajnosti uporabili kurirsko zvezo ali osebno napotitev. Takšen primer je bil minometni napad na letališko stezo vojaškega letališca Cerklje, ki so ga stražili »specialci iz Niša«. Uporaba radijskih sredstev za zveze v tem in podobnih primerih ne bi bila varna, saj so bile nekatere aktivnosti in pa vse priprave izvedene v popolni tajnosti. 28. junija 1991, v zgodnjih jutranjih urah, smo se kot center zvez ob-mocnega štaba TO preselili na vojno lokacijo Sromlje. Takoj smo preizkusili zveze in ugotovili, da imamo do vecine enot bistveno boljše radijske pove­zave, kot smo jih imeli iz Brežic. Toda slabša je bila slišnost z dolino Save pri Krškem in dolino proti Sevnici ter proti Senovemu, saj nam jih je zakrival hrib Sremic. V tem casu sta bila na Cretežu, ki je višje ležeca tocka nad Krškim, naša kolega radioamaterja Bojan Klavžar in Noni Gubenšek z vsemi clani obcinskega centra za zveze Krško. Ta obcinska enota za t. i. upravne zveze je imela poleg svojih temeljnih nalog še dodatno, posredovala oz. prenašala je nekatere podatke enotam, ki jih mi v štabu nismo slišali v neposredni ra­dijski povezavi. Njihovo tocko smo torej uporabili kot repetitor za obe smeri. Spominjam se, da je bil nekaj casa v krški enoti TO v kraju Soteljsko tudi radioamater, ki je bil v neposredni radijski zvezi popolnoma neslišen, prek kolegov iz Creteža pa smo mu predali in od njega dobili vse informacije. Nekaj dobrih informacij smo prejeli tudi od opazovalnic blizu jedrske elek­trarne Krško. Prav tako smo imeli odlicno povezavo s sevniškim obcinskimi centrom za zveze, ki je bil namešcen blizu sevniškega gradu in v katerem sta med drugimi delovala tudi dva radioamaterja iz Sevnice, Tone Krajnc in Romeo Rabic. Ta tocka je bila odlicna povezava za posredovanje do poz­nejše nove lokacije posebne sevniške cete – enote za posebne namene, ki je bila namešcena v Loki pri Zidanem Mostu. Imeli pa so na povezavi tudi nekaj dobrih opazovalnih tock, ki so posredovale pomembne informacije. Še istega dne smo se štabni vezisti z obmocnim štabom TO preselili na Rucman vrh nad krajem Sromlje. Tukaj smo bili na hribu in popolnoma odprti v vse smeri, tudi proti Zagrebu. Takoj smo pomislili, da nas lahko z goniometrijo hitro odkrijejo, zato sem že prvo noc obiskal radioamaterja Branka Šobo iz Zdol in ga prosil, da nam je posodil svojo, nekoc doma Karl Drago Bucar, radioamater, vezist, teritorialec leta 1991 (foto arhiv: Drago Bucar) narejeno, zelo ozko usmerjeno aluminijasto žicno anteno, konstruktorja švi­carskega radioamaterja z oznako HB9CV za UKV-frekvencno obmocje. Z Brankom sva se dogovorila tudi za sodelovanje, saj je bil starejši, že v ne­koliko slabšem fizicnem stanju in omejenih fizicnih sposobnosti. Veckrat pa je posredoval informacije med nami in posamicno enoto TO. Ko smo na Rucman vrhu na vogal zgradbe nastavili Brankovo usmerjeno anteno z mož­nostjo obracanja, smo lahko izbirali smeri in selektivno oddajali usmerjene radijske signale le v doloceno smer. S to anteno smo prek odboja radijskih valov slišno pokrivali tudi smer doline Save in Senovške kotline. Zagreb pa nas (preverjeno) ni slišal, razen, ce nismo bili izrecno obrnjeni proti Dobovi, Obrežju ali Slovenski vasi, cemur pa smo se izogibali. Enako so ravnali tudi radioamaterji vezisti v obcinskem centu zvez Krško, ki so bili na Cretežu (Klavžar, Gubenšek) in v Sevnici (Rabic, Krajnc). Usmerjanje signalov le v želeno smer nam je prinašalo bistvene prednosti. Že pred dogodki v Krakovskem gozdu je tam varovala »minirano barika-do« 135. protidesantna ceta s poveljnikom Darkom Udovicem iz Gorice pri Cerkljah. V tej ceti je deloval vezist radioamater Martin Boltez, ki je skrbel za verodostojen prenos ukazov in porocil iz imenovane enote. Po bojih v Posavju je bil premešcen v stavbo Osnovne šole Kostanjevica na Krki, saj je bila tam aktualna enota v rezervi, namenjena za bojno delovanje, ce bi bilo še treba. Prav tako je že pred dogodki v Krakovskem gozdu v bližini delovala tudi mocna ceta za ognjeno podporo z minometi, ki so bili razporejeni ob ta­kratni avtocesti, kot smo imenovali cesto Ljubljana–Zagreb. Z minometi so pokrivali obmocje od razcepa Drnovo do zacetka Krakovskega gozda pri Veliki vasi. Ceto je vodil poveljnik Slavko Šribar iz Goleka, ob njem pa je bil radioamater vezist Franc Župan. Ceta je bila ves cas v polni pripravljenosti, saj je imela zelo pomembno nalogo. Razplet dogodkov pa je bil na sreco takšen, da ni bila uporabljena. Radijske zveze so delovale zelo dobro in so bile ves cas nadzorovane. Tista dva tedna, ko smo živeli in delali na vojni lokaciji na Rucman vrhu, smo skupaj z nacelnikom centra zvez, vse vec pa se je vkljuceval tudi nacel­nik štaba Mitja Teropšic, iskali nove rešitve in razmišljali, kako še izboljšati sistem in povecati zanesljivost radijskih povezav in varnost komuniciranja. Manjše takticne enote, ki so sprva delovale najvec kot tocke javljanja in ob-vešcanja v neposredni bližini dolocenih obmocij in varnostno zanimivih ob-jektov (NEK, letališce Cerklje …), so porocale o nizko letecih helikopterjih JLA in lebdenju nad njimi. Ti helikopterji so namrec izvajali psihicni pritisk na naše enote in posameznike. Enote TO, ki so bile na tockah opazovanja in javljanja, so imele pehotno oborožitev in mocno strelivo za ukrepanje proti nizko letecim, skoraj lebdecim helikopterjem, toda zaradi takticnih vzrokov za to aktivnost pri poveljujocih obmocnega štaba TO niso dobile dovoljenja. O tem so porocali tudi iz Creteža pri Krškem, kjer je helikopter dalj casa lebdel nad zgradbo, v kateri je bil namešcen obcinski center zvez Krško z našima radioamaterjema Klavžarjem in Gubenškom. Vse enote so takoj spremenile lokacijo in se preselile na rezervne. Tudi opazovalna tocka Lib-na je porocala o nizkem pocasnem letu helikopterja. Tudi mi v štabu smo v najbolj kriticnih dneh delali in loceno prenocevali v okoliških objektih. V ne­katere okoliške objekte smo loceno prenesli tudi radijske naprave, saj smo lahko iz zraka pricakovali sovražnikov obisk. Imeli smo mocno varovanje z ustrezno oborožitvijo. Ker so se dogodki stopnjevali, smo si ogledali tudi novo dodatno ali re-zervno lokacijo obmocnega štaba TO na pobocju Bohorja. Preizkusili smo zveze in ocenili njihovo delovanje. Prikrit preizkus je bil uspešen in ocena je bila dobra. Pripravili smo rezervne frekvencne kanale zvez in dodatne pogovorne tablice za tajno sporazumevanje, pa tudi novo kodiranje nekaterih obmo-cij in posameznih tock predvidenega delovanja. Naredili smo tudi poseben nacrt locenih lokacij radijskih oddajnikov in sedeža štaba, saj sem skupaj Priprava dokumentov zvez je bila v glavnem rocna. (foto arhiv: Drago Bucar) 492 z odgovornimi predvideval, da je, ce bi se zadeva razvila v totalno vojno, locitev radijskih oddajnikov prvi in najnujnejši ukrep varnosti. Bili smo torej pripravljeni za višjo in bolj skrivno raven uporabe radijskih sredstev zvez. Zavedajoc se obcutljivosti in ranljivosti teh zvez na motenje ter lociranje ra­dijskih postaj z goniometriranjem smo v štabu še vedno zadržali aktivno hitro in mobilno kurirsko službo za prenos strogo zaupnih ter drugih pomembnih informacij, tako do podrejenih, kot tudi do nadrejenih poveljstev. Ta zveza je bila za strogo zaupne podatke tudi najbolj zanesljiva. Zaradi stopnjevanja vojnih aktivnosti smo se tudi vezisti veckrat udeležili strelskih vaj s puško in kratkocevnim orožjem, ki jih je vodil operativec TO, stotnik Mirko Ognjenovic, in so bile organizirane na prirocnem strelišcu v kamnolomu blizu kraja Pecice. Zvok orožja in vonj po smodniku sta me spo­minjala na strelišce na Dolenjski cesti v Ljubljani, kjer sem se usposabljal v streljanju in tudi veckrat vodil vaje v streljanju za vse strukture pripadnikov organov za notranje zadeve in petih postaj milice Ljubljana, pa tudi na tre­nažni center milice Jasnica pri Kocevju in Svetli Potok pri Kocevski Reki, kjer sem se pred leti uril za posebne namene kot poveljnik posebne enote milice (PEM) za Ljubljano. Zelo dobro sem obvladoval avtomatsko puško M-70 in avtomatska pištolo M-61, ki smo ji rekli škorpijon, ter rocni metalec min M-57, saj sem za vajo vsega skupaj izstrelil vec kot 30 min. Ko je vlada Republike Slovenije pozvala vse Slovence, ki so bili zaposleni v JLA, naj zapustijo svoje enote in se prikljucijo Teritorialni obrambi Sloveni­je, smo tudi mi, ko smo bili obvešceni o prestopu, organizirali prehod vezis­ta iz vojašnice Cerklje. Za izvedbo je nacelnik štaba Teropšic dolocil mene, saj sem ga osebno poznal, in tudi zato, ker sem bil v civilnem oblacilu in z osebnim vozilom. Dolocil sem mu tocko, kamor bi ob doloceni uri moral priti sam, brez spremstva. Tocko sem opazoval od dalec, iz zasede, in ugotovil, da ni prišel. Lahko da je tudi on uporabil enako taktiko nezaupanja, kot jaz. O tem tudi pozneje nisva nikoli govorila. Zadeva okoli tega je zelo zapletena in jo najbolj pozna nacelnik Mitja Teropšic. Druga dva, ki sta prestopila, sta mi pozneje povedala, da je imel priložnost da odide, pa tega ni storil. Do konca oboroženih spopadov je ostal na vojaškem letališcu JLA Cerklje in bil pozneje zaslišan o okolišcinah dogajanja. Zdaj je že pokojni. Iz zbirnega centra Lisca smo po preverjanju pripadnosti sprejeli med drugim tudi dva domacina, nekoc zaposlena na vojaškem letališcu Cerklje ob Krki, ki sta zavestno in samoiniciativno prestopila na stran Teritorialne obrambe. Oba sta bila tudi radioamaterja. Takoj sta pridobila status pripad­nika stalne sestave TO. Ker sta dobro poznala radijske postaje in druga tehnicna sredstva vojaških zvez, predvsem pa operativni sistem zvez, ki jih je uporabljala JLA, sta bila zelo dobrodošla. Takrat so v obmocni štab TO prinesli zaseženo cisto aktualno in dobro delujoco 90-kanalno radijsko po­stajo JLA, z vsemi uporabnimi kodnimi kljuci in šiframi. Vlado Pucko in Franc Baznik, s katerima sta sodelovala tudi pripadnik TO Milan Mavsar in elektro--radiotehnik Stanislav Žnidaric, so z vednostjo poveljstva obmocnega štaba TO organizirali prisluškovanje radijskim zvezam JLA. Uspešno so uporabili pridobljene dokumente tajnega sporazumevanja, tablico nazivov in signalov, kodirane pogovorne tablice in razpored aktivnih dnevnih in nocnih frekvenc za komuniciranje po vojaških zvezah. Tako pridobljene informacije so bile posredovane v poveljstvo obmocnega štaba. Preverjeno so bile uporabne, saj so se za naše obmocje na terenu tudi v vsem potrjevale. Zaradi varnosti so mikrofon te vojaške radijske postaje odklopili. Spominjam se posebnega dogodka v štabu TO prav takrat, ko je bila sevniška ceta za posebne namene, in tudi druge enote, 30. junija 1991 napotena v Krakovski gozd. V njej je bil tudi vezist radioamater Jani Kuselj, ml. Krakovski gozd z velikimi drevesi, zlasti še v dežju ali rosi, zelo absorbira – vpija UKV-radijske valove, zato je neposredna radijska zveza brez repeti­torjev zelo otežena, saj se radijski valovi le s težavo prebijejo do odprtega prostora in prenosa. Tako smo tistega dne, ko je z bojno enoto v gozd odšel tudi radioamater Kuselj, težko pricakovali prvo javljanje. Po prihodu na loka­cijo je imel pred prvim javljanjem namrec kar nekaj dela z opremo in svojim položajem. Ko je odhajal od doma, je s seboj vzel zelo mocno usmerjeno UKV-anteno znamke Yagi. Pozneje smo izvedeli, da jo je nesel s seboj na položaj. Nam, ki smo bili v štabu, se je zdelo, da cakamo celo vecnost, saj nismo vedeli, koliko poti je bilo treba prehoditi, se organizirati ter namestiti opremo in posebno usmerjeno anteno. Vsi smo nestrpno pricakovali nje­govo prvo javljanje z nove lokacije v Krakovskem gozdu. Jani je bil zelo izkušen in iznajdljiv. Zelo usmerjeno 6-elementno Yagi anteno je namestil na primerno višino in jo usmeril v našo smer. Zaradi pricakovane aktivnosti bojne enote smo organizirali vecurni popoln radijski molk. Tudi mi smo po­polnoma onemeli in pricakovali, da se oglasi naš težko pricakovani poziv, kot temu recemo. Ta molk je prvi in edini pretrgal radijski signal iz Krakov­skega gozda. »Lovec, lovec«, tukaj »november, november«, sprejem. Sliš­nost je bila primerna za uporabo. Ne da bi se dogovorili, smo vsi, ki smo bili v štabnem prostoru, na vso moc zaploskali, kot nek notranji znak osebnega zadovoljstva, da jih slišimo. Vezist Jani Kuselj, ml., je bil izjemno uspešen prenašalec poveljevanja in dober posrednik drugih porocil in informacij, saj so poveljujoci med drugim s hitrim premikom združenih bojnih enot s polo-žajev delovanja v ozadje rešili enoto pred mocnim letalskim napadom JLA, ki je sledil kot povracilo. Enota TO je imela le enega hudo in enega lažje ranjenega. Samohodni mehanizirani divizion protizracne obrambe JLA je bil v boju v Krakovskem gozdu onesposobljen za nadaljnje oboroženo sovraž-no delovanje na obmocju Slovenije. Kolikor se spominjam, je tudi ekipa na prisluhih radijski komunikaciji JLA zasledila komunikacijo med bojnim letalom in poveljstvom, ko je pilot sprejel ukaz in smer delovanja. Prisluhnili so tudi posebnemu javljanju na letališcu Cerklje in potrditev cilja napada v Krakovskem gozdu. Iz štaba smo po sprejetih korakih nemudoma sporocili te informacije poveljujocemu v Krakovskem gozdu, ki je informacijo sprejel in to potrdil po radijskih zvezah, zaradi konspirativnosti pa ni rekel nicesar. Pozneje nas je vezist obvestil, da je bilo, ko smo poslali obvestilo iz štaba, ravnokar dano povelje za takticni umik iz rajona bojnega delovanja. Letalo je obkrožilo in takoj za tem bojno napadlo obmocje, ki so ga pred tem zasedali slovenski branilci. Naših teritorialcev ni bilo vec na teh položajih, saj so se umaknili v smeri Leskovca pri Krškem. Na prisluhih prek 90-kanalne radijske postaje JLA smo zgodaj zjutraj tega dne zasledili povecano aktivnost kodiranega komuniciranja vojaške­ga osebja. Po tablici tajnih imen in s pomocjo kodiranja obmocij so se ak­tivnosti povecevale. Kmalu so prišla prva porocila tudi iz opazovalnic blizu meje s Hrvaško, da je vojska JLA s tanki, tovornjaki in terenskimi vojaškimi vozili prestopila slovensko mejo in je usmerjena proti notranjosti Slovenije, v smeri proti Brežicam. Sledila so povelja, ki smo jih uspešno prenesli do zahtevanih naslovnikov. Kljub izredno aktualnim dogodkom smo v tem casu ohranili preudarnost, previdnost in mirno komuniciranje. Sporocila so bila telegrafsko kratka in jasna. Takoj smo preverili radijsko zvezo z Jožetom Zagorcem, ki je bil na aktualni tocki v bližnji enoti TO. Zveza je delovala od-licno. Po izdanih ukazih in navodilih smo po znanem principu obmolcali in z radijskim molkom dali priložnost le izjemno pomembnim sporocilom. Velika sovražnikova enota je bila v premoci po številu vojakov in po ognjeni moci. Pri naselju Prilipe so jih iz zasede ustavili naši teritorialci. Z njimi je bil tudi naš vezist Jože Zagorc, ki je uspešno opravil svoje delo. Vsi, ki smo bili na radijskih zvezah in poslušali komuniciranje JLA, smo ob prvem zelo natanc­nem udaru bojevnikov TO opazili, da so bili vojaki JLA psihološko zelo slabo pripravljeni. Po prvem napadu so bili popolnoma izgubljeni. Poveljevali in pogovarjali so se po radijski zvezi brez vseh kodnih tablic in šifer. Krivili so drug drugega in obsojali povelja, ki so jih privedla v ta položaj. Preklinjali so. Pricakovali so še naslednji napad. Po njihovih radijskih zvezah je prevlado­vala popolna panika. Pripadnik TO Vlado Pucko, ki je veliko let delal na zve­zah JLA in služboval na vojaškem letališcu Cerklje, se ob slišanem ni mogel nacuditi, kako so v trenutku bojnega dogodka popustila vsa pravila povelje­vanja in komuniciranja nasploh. Zaradi strahu pred ponovnim napadom TO so se slišali jokajoci glasovi. Tu pa so bili naši poveljujoci, od najvišjega do najnižjega castnika, zmerni, obzirni in humani. Oklepno-mehanizirani ba­taljon JLA iz Jastrebarskega je bil ustavljen. Sovražnik je imel žrtve. Cilj je bil dosežen z minimalnimi ukrepi in upoštevanjem sorazmernosti. Nihce vec ni dodatno sprožil nobenega naboja. Vezisti v centru zvez obmocnega štaba smo ves cas spremljali radijski promet JLA, ceprav vsega nismo razumeli. Sooblikovali pa smo svoj govorni radijski promet in komuniciranje med ob-mocnim štabom TO in enotami znotraj njegovega razporeda. Tega dne, 2. julija 1991, smo po UKV-radijskih zvezah na rednem frekvencnem kanalu intenzivno prenašali povelja in sprejemali poroci-la bojnih enot. Kodirana obvestila o položajih in premikih bojnih enot, sporocila o dogodkih in obvestila z opazovalnic so popolnoma zapolnila obseg radijskega prometa na nacrtovani in organizirani radijski povezavi od obmocnega štaba TO do nižje razporejenih enot, ponoci in zgodaj zjutraj iz Krakovskega gozda (Jani Kuselj), dopoldan tega dne pa iz kraja Prilepe (vezist Jože Zagorc). Nekatere enote so bile zaradi aktualnih do-godkov tega dne premešcene na drugo lokacijo in nove položaje. Vse radijske informacije so bile prenesene hitro in pravocasno ter verodo­stojno tocne, kar se je pozneje tudi veckrat potrdilo. Poveljnik štaba ma­jor Ernest Breznikar z nacelnikom štaba Mitjo Teropšicem in pomocniki so ves cas dogodkov delovali odgovorno, odlocno, preudarno, razsod-no, sorazmerno in tudi pomirjujoce ter skupaj s poveljniki prištabnih enot delili pohvale in znake zadovoljstva. Med drugim tudi o uspehu UKV-ra­dijskih zvez. Postalo me je strah, saj so bile pohvale nova zaveza. Dobro sem se zave­dal ranljivosti teh neprofesionalnih, nezašcitenih, tudi ne robustnih in dokaj odprtih radijskih zvez, brez profesionalne govorne zašcite, kriptologije ter velikih možnosti (tudi verjetnosti) tajnega prisluškovanja, o cemer sem se med njihovo uporabo pogovarjal s Catarjem, Teropšicem in Ognjenovicem. Bili smo si enotni, da so te zveze le posledica trenutne situacije in zacasna ter kratkotrajna rešitev. Obvestili so nas, da prihajajo profesionalne vojaške radijske postaje s posebno zašcito. Na sreco se je vojna kmalu koncala. Nekdo je napisal, da je to sicer res, ampak da je bilo za to sreco treba tudi nekaj storiti. Da, storili smo, kar smo znali, zmogli, hoteli in želeli storiti. Ne razmišljamo, kaj bi bilo, ce bi … ja bilo bi lahko tudi bistveno drugace. Vsi vezisti radioamaterji, ki smo takrat sodelovali in delali v štabu TO, in vezisti enot se zahvaljujemo poveljujoci skupini 25. obmocnega štaba TO s poveljnikom Ernestom Breznikarjem in nacelnikom štaba in namestnikom poveljnika Mitjem Teropšicem ter vsem njihovim pomocnikom in poveljni­kom prištabnih enot, da so s svojo pripadnostjo, strokovnostjo, zavzetostjo, umerjenostjo, predvsem pa vsak s svojim osebnim zgledom spodbujali pri­padnost in se trudili za našo varnost. Hvala vam. Na koncu smo bili vsi vezisti v enotah in štabu res veseli ugodnih razple­tov in uspešnih dejanj. Ja, tudi pohvale so bile pomembne, zlasti še zato, ker smo jih razumeli kot nagrade. Prejeti pohvalo, ce jo pravilno razumeš, je v dolocenem trenutku res najvecja nagrada za vse, kar smo skupaj znotraj možnosti dobrega storili za novo domovino Slovenijo in dobrobit današnjega dne. Vesel sem, da sem bil lahko zraven. Sem clan Zveze vojnih veteranov Slovenije. Danes bolj kot kadar koli prej radioamater s pozivnim znakom S52AW, Karli. V cast mi je bilo sodelovati z vsemi vezisti in radioamaterji prostovoljci, ne glede na enoto, položaj, strukturo, obcino, ki so pravilno razumeli razmere in sodelovali v slovenski osamosvojitveni vojni. Še posebno pa s posavskimi radioamaterji, ki so: Crtomir Cargo S52LL, Ivan Zupancic1, Jani Kuselj, ml. S52CO, Jože Zagorc S51YC, Franc Župan S51EH, Martin Boltez S52NT, Bojan Klavžar S52MR, Noni Gubenšek S52GB, Boško Karabaš, st. S51BK Tone Krajnc S57Q, Romeo Rabic S52RU, Vlado Pucko, Branko Šoba, Franc Baznik, Stanislav Žnidaric in Milan Mavsar. 1..Crtomir.Cargo,.Ivan.Zupancic,.Vlado.Pucko.in.Branko.Šoba.so.žal.že.pokojni. Marko Tominec NOVOGORIŠKI RADIOAMATERJI LETA 1991 Kot vecina radioklubov v Sloveniji, je tudi naš radioklub S59DKS (YU3DKS) v Novi Gorici tesno sodeloval s Teritorialno obrambo. Vecina na­ših starejših, pa tudi mlajših clanov je bila po odsluženem obveznem vo­jaškem roku razporejena v pokrajinske in obcinske enote za zveze TO in upravne zveze. Sodelovanje sega dalec v cas pred osamosvojitvijo Slove­nije, ko je bilo treba vsak teden vzpostavljati telegrafske zveze z Ljubljano in glede na nacrte štabov kondicirati telegrafiste, razporejene v enote za zveze. Najtesnejše stike smo v zadnji letih pred osamosvojitvijo navezali z obcinsko enoto za upravne zveze, v kateri so imeli nekateri naši clani tudi vojaški razpored. Skupaj s poveljnikom te enote ter vodjo novogoriškega centra za obvešcanje Miranom Gorkicem smo vzpostavili pristne prijateljske vezi, kar je bilo ob prihajajocih dogodkih zelo pomembno. Tako smo pred vajami v prijateljskem vzdušju pripravili vse potrebno za vajo, od lokacije do materialno-tehnicnih sredstev in seveda dobrin za za­dovoljevanje gastronomskih potreb. Nemalokrat smo radioamaterji za vajo enote za zveze odstopili v uporabo našo tekmovalno lokacijo na hribu Trstelj. Da se nekaj dogaja, je bilo mogoce prvic slutiti, ko smo pripadniki enote za zveze pomagali pri varovanju orožja, ki je bilo kmalu zatem shranjeno v prostorih postaje milice, danes policije. Takrat smo v ta namen dobili v radioklub tudi nekaj opreme na reverz (ojacevalec Alpha-77D, radijsko na­pravo Atlas-350XL ter sprejemnik FRG-7000). Ker je bila lokacija radiokluba tik ob postaji milice in ob gasilskem domu, je bilo od konca leta 1990 do spomladi 1991 cutiti neko nam neznano vzdušje, saj so nas veckrat ob vecernih urah, ko smo radioamaterji uživali ob vzpostavljanju zvez, obiskali milicniki, pripadniki posebnih enot, in po­vprašali, kako in kaj ter poklepetali o tem in onem. Imeli smo obcutek, da nas varujejo. Pozneje se je izkazalo, da nas ta obcutek ni varal. Tako smo se na zacetku leta 1991 z Miranom v prostorih radiokluba vec­krat sestajali Lorenc S51KL (YU3KL), Marko S50N (YU3TG), oba tudi pri­padnika obcinske enote za zveze, Janko S50M (YU3XY) in Milan (YZ3BMB) ter se pripravljali na morebitne »daljše« vojaške vaje. Enota za zveze je imela tudi svojo postojanko oziroma center, v katerem so obicajno organizirali vaje, in sicer na Laznah nad vasjo Lokve na Trnovski planoti. Ta lokacija nam je bila dobro znana, opremljena je bila tako za bivan­je kot za delovanje. S te lokacije smo na vajah vzpostavljali službene zveze, v prostem casu pa smo jo izkoristili tudi za radioamaterske aktivnosti. Dobra lokacija, pa vendar poznana tudi vsem tedanjim vojaškim poveljstvom, zato bi ob morebitni konspiraciji padla na izpitu. Miran nam je ob neki priložnosti omenil, da so našli lokacijo, ki bi bila pri­merna za izvedbo vaje, saj je primerno oddaljena ter »odprta« v smeri Idrije, Tolmina, Postojne in Ljubljane, smeri, ki so bile za uspešne komunikacije kljucne. V naslednjih tednih smo veckrat obiskali lokacijo in si jo dodobra ogledali pod pretvezo, da bi tu izvedli vojaške vaje. Domacini, družina Erze­tic, zavedni Slovenci, so privolili in niso postavljali nobenih pogojev, hkrati pa so nas vedno lepo pogostili. Konec koncev pa tudi mi, z izjemo Mirana, nismo tocno vedeli, kaj se pripravlja. Po uspešno izpeljani akciji Hrast smo kolegom iz 6. PŠTO pomagali pri testiranju novih postaj Racal, ki so se vgrajevale v vozila. In potem je prišel zvecer 23. junija 1991 uradni poziv v enoto za zve­ze, ki je bil pricakovan, osebna oprema spakirana in zacelo se je. Sledilo je javljanje na mobilizacijskem mestu, odhod na lokacijo, postavitve, pri­prave itn. Radioamaterja, pripadnika enote, Marko S50N (YU3TG) in Milan (YZ3BMB), sva poleg vsega drugega pripravila osebne amaterske postaje. Jaz sem aktiviral KV, Milan UKV. Janko (S50M) je ostal v radioklubu kot mo-rebitna pomoc, saj je bil tam postavljen dober antenski sistem, v njem je bila tudi preostala tehnika velike moci. Cez nekaj dni pa je bil tudi Janko zaradi varnosti vpoklican v enoto. Takrat se je iz našega radikluba v svet širila informacija o dogodkih v Slo­veniji. Slovenci po svetu, naši prijatelji radioamaterji, pa so te vesti prenašali do svojih obcil. Koliko so v tem casu veljala osebna poznastva med nami radioamaterji in zaupanja, stkana na podlagi teh poznanstev v letih skupne­ga radioamaterskega delovanja v prenosu pomembnih sporocil, ukazov in informacij, pa vemo le tisti, ki smo bili takrat zraven. Pozivni znak je bi veli­kokrat pomembnejši od cina. Poznane so nam bile frekvence agresorja in s tem dostop do njihovih službenih zvez. Medtem je Robi (YU3XN) iz Trsta »prešvercal« še nekaj UKV-postaj Kenwood TM-241, ki sta jih z Nerminom S58DX (YU3CR) mon­tirala na rezervne lokacije 6. PŠTO. 24 ur na dan smo motili zveze enot JLA in jim prisluškovali. V ta namen smo na rezervni lokaciji postavili UKV-sistem z ojacevalnikom za 144 MHz in usmerjenimi antenami. V tem casu se je v dobro obrambe domovine meja med službenimi in radioamaterskimi zveza-mi rahlo zabrisala. Mislim, da so bili takrat znanje in izkušnje na podrocju širjenja radijskih valov, delovanja antenskih sistemov in tehnike zvez radioamaterjev kljucne­ga pomena in da so ljudje na položajih to prepoznali ter nas uspešno vkljucili v obrambni sistem. Spominska plošca na hiši, v kateri je bil center upravnih zvez Nova Gorica (foto: Marko Tominec, S50N) Pri nas je novinar lokalnega casopisa ob neki obletnici dogodkov napisal naslov clanka: »Bili so ušesa Teritorialne obrambe.« In res smo bili. V spomin na te dogodke je takratna Skupšcina Obcine Nova Gorica že leta 1993 na dan državnosti na domaciji družine Erzetic na Voglarjih pri Trnovem, kjer smo delovali, postavila spominsko obeležje, ki ga je ob pri­sotnosti enote in drugih visokih gostov odkril Drago Vidrih, nacelnik MSNZ za Severno Primorsko. Janko Franetic RADIOAMATERJI KLUBA LAŠKO V VOJNI ZA SLOVENIJO Elektricarji, zaposleni v razdelilni transformatorski postaji Laško Dravskih elektrarn Maribor, so se po vecletnem druženju in ustvarjanju v takratni Ljud-ski tehniki Laško skupaj z zanesenjaki odlocili, da ustanovijo Radio klub Laško. Tako je bil leta 1955 tudi ustanovljen. Dobil je prvi radioamaterski znak YU3GCD, s katerim so se radioamaterji identificirali pri vzpostavljanju radioamaterskih zvez. Poleg radioamaterskega dela kot so konstruktorstvo, amaterska radiogoniometrija (ARG), usposabljanje kandidatov za radioama­terje in vzpostavljanje radioamaterskih zvez, se je klub ukvarjal tudi z ozvo-cenjem razlicnih prireditev in spremljanjem razlicnih povork ter usposabljan­jem oz. kondiciranjem vojaških vezistov. Radioamaterji so bili v tem casu v Obcini Laško nepogrešljivi clen pri organizaciji družabnih prireditev. Pomembna je bila tudi pomoc pri usposabljanju in kondiciranju vojaških rezervistov v telegrafiji, s cimer je klub pridobival tudi dodatna financna sred­stva za svoje temeljno delovanje. Iz arhiva kluba je razvidno, da je bilo v 60. letih vsako leto organizirano kondiciranje za vojaške rezerviste po sporazu-mu med Jugoslovansko ljudsko armado in Zvezo radioamaterjev Jugosla­vije. Primer, povzet iz porocila predsednika Radio kluba Laško leta 1966: »Obveznost vsakega vojnega obveznika je izvršiti 80 radio-zvez v tekocem letu. Ker imamo 12 obveznikov (rezervistov, op. a.) je plan 960 zvez. Vzpo­stavljeno je naslednje število zvez: na klubski postaji 408 zvez in na treh osebnih postajah 1147 zvez. V celoti je plan presežen.« Usposabljanje in kondiciranje sta se nadaljevala v 70. in 80. letih. Leta 1971 je Oddelek za ljudsko obrambo (OLO) Obcine Laško je pri Zvezi radioamaterjev Slovenije (ZRS) kupil ucilnico U-RTG-10, ki je bila sestavljena iz tonskega generatorja TOMO-10, razdelilne kasete RK-10, tonskega oscilatorja TO-2, tipkala-tasterja, slušalke in prikljucnih kablov. Ucilnica je bila namenjena za skupinsko ali individualno ucenje in urjenje radiotelegrafistov. To ucilnico je v dogovoru z RSLO na podlagi dolgoletnih izkušenj in strokovnosti na podrocju ucenja radiotelegrafije razvil in izdelal Tehnicni laboratorij pri ZRS. Ucilnica je bila dana v uporabo Radio klubu Laško za vsakoletna usposabljanja novih radioamaterjev in rezervistov radiotelegrafistov. Leta 1977 je bil sklenjen okvirni sporazum o sodelovanju med ZRS in RSLO. V tem casu je imel Radio klub Laško kadrovske težave, saj so štirje radioamaterji, clani njegovega upravnega odbora, umrli v hujši prometni nesreci, pojavile pa so se tudi prostorske težave, tako da ni uspel vec kakovostno opravljati usposabljanja. Leta 1978 se je v klub vclanil referent za civilno zašcito (CZ) pri OLO Obcine Laško, ki je pomagal pri reševanju težav. Konec tega leta je bil prerazporejen iz oddelka za notranje zadeve Obcine Laško na njen OLO tudi Janko Franetic1 kot referent za upravne zveze, službo OJOA in kriptozašcito. Leta 1979 se je vclanil tudi v Radio klub Laško, naredil izpit za radioamaterja in zacel z vodstvom nacrtno reševati kadrovske, prostorske in financne težave. Najprej je v radioklub vclanil vse vojaške obveznike veziste v rezervni sestavi, ki so bili razporejeni v upravno enoto za zveze, službo za OJOA, CZ in Teritorialno obrambo Obcine Laško, ter obratno – vse radioamaterje, ki še niso bili razporejeni, so razporedili v enoto za zveze in center za obvešcanje službe OJOA. Stekli so tudi priprave za usposabljanje po sporazumu med RSLO in ZRS ter dogovori za pridobitev primernih prostorov za delovanje radiokluba. Konec leta 1980 je bil med OLO Obcine Laško in Radio klubom Laško podpisan sporazum za uresnicevanje in financiranje skupnih nalog in zahtev. Usposabljalo se 14 novih radiotelegrafistov in kondiciralo šest radiotelegrafistov. V drugi polovici leta 1981 pa je bila med Gasilskim društvom Laško in Radio klubom Laško sklenjena pogodba o najemu prostorov v drugem nadstropju gasilskega doma. Radioamaterji so prostore preuredili in na novo opremili, na streho postavili antene tako, da so bile primerne za delovanje radiokluba. Za usposabljanja in clanske sestanke pa se je lahko uporabljala vecja dvorana gasilskega društva. V naslednjih desetih letih se je usposabljanje za nove radioamaterje, med njimi tudi vojaške rezerviste, nadaljevalo, tako da so številni tecajniki uspešno opravili izpite za radioamaterje. Dvakrat na leto je bilo organizirano kondiciranje rezervistov radiotelegrafistov in radiofonistov enote upravnih zvez Obcine Laško, obcinskega centra za obvešcanje (OCO) in enote za zveze TO Obcine Laško. Iz radioamaterjev je bila sestavljena ekipa, ki je pod vodstvom referen­ta za upravne zveze službe OJOA in kriptozašcito na objektih po vseh 13 krajevnih skupnostih in na obcinskem objektu postavila antene in radijske postaje na frekvencah od 40,7 do 42,2 MHz. Dve enaki postaji sta bili po­stavljeni v dve delovni organizaciji (Papirnica Radece in TIM Laško). V tem obdobju je tudi Gasilska zveza Laško kupila radijske postaje na frekvenc­nem obmocju 2 m, ki jih je ista ekipa radioamaterjev skupaj z antenami po­stavila v 12 objektov gasilskih društev in dva objekta industrijskih gasilskih društev. Vse uporabnike teh radijskih zvez so radioamaterji usposobili za ravnanje z njimi in medsebojno komuniciranje. 1..Njegova.radioamaterska.pozivna.oznaka.je.S56AFJ. V vseh izrednih situacijah (bolezen in smrt predsednika SFRJ 1980, demonstracije na Kosovu 1981 …) ter ob naravnih in drugih nesrecah (poplavljanje reke Savinje in drugih vodotokov) so bili aktivirani tudi radioamaterji, ki so bili kot vojaški rezervisti razporejeni v upravne zveze, izmenicno so delali v OCO Laško in opravljali delo operaterjev, kot sta spremljanje situacije prek sredstev zvez ter obvešcanje vodilnih v Obcini Laško in nadrejenega centra za obvešcanje. Ob pripravah na osamosvojitev Slovenije je bil OCO Laško ponovno aktiviran 8. maja 1991. Operaterji in vezisti radioamaterji so se izmenicno menjavali vsakih 12 ur. Ves cas je bil voden dnevnik o sprejetih sporocilih in opravljenih ukrepih. Aktivnih je bilo 43 pripadnikov. V nedeljo, 23. junija 1991, ob 21.05 je v center za obvešcanje Obcine Laško prispela po teleprinterski zvezi šifrirana depeša z ukazom za izvedbo mobilizacije enote upravnih zvez Obcine Laško. Mobilizacija se je zacela ob 22. uri. Enota je odšla 24. junija 1991 ob 8. uri po nacrtu na rezervno lokacijo, in sicer v Sedraž, kjer je v prostorih krajevne skupnosti postavila center zvez, v bližnjem objektu kulturnega doma pa je pripravila prostore za sprejem vodstva obcine, ce bi bil potreben premik na varnejšo lokacijo. Delo na rezervni lokaciji je potekalo po nacrtu. Poleg tega je imela enota tudi nalogo, da opazuje okolico, ker Sedraž leži na nekoliko višji lokaciji. Pri opazovanju smo videli tudi napad letal JLA na Kum in o tem takoj obvestili OCO in RCO ter predlagali, da se sprožijo sirene javnega alarmiranja za zracni napad. Lokacija je bila deležna tudi mocnega neurja in udar strele v bližini je bil usoden za kratkovalovno radijsko postajo Atlas-350XL. V enoti za zveze je bil tudi domacin radioamater Alojz Primon, ki je takoj odšel domov po svojo KV-postajo, ki je nadomestila poškodovano. Enota je bila na rezervni lokaciji do 7. julija 1991, vendar so se vsi vezisti/radioamaterji po razporedu ponovno vkljucili v delo kot operaterji v OCO. Obcinski center za obvešcanje Laško je prenehal delo 30. oktobra 1991. Enota upravnih zvez v Sedražu v zacetku julija 1991 (foto arhiv: Janko Franetic) Radioamaterji so s svojim znanjem in delom pokazali, da so nepogrešljiv clen pri reševanju v kriznih situacijah, kot je bila osamosvojitvena vojna za Slovenijo, in ob razlicnih naravnih in drugih nesrecah. Radioamaterji Radio kluba Laško so tudi danes vkljuceni v sistem ARON (amatersko radijsko omrežje za nevarnost). Olga Germadnik RADIOTELEGRAFIST TUDI PO SRCU Boris Germadnik je, razen otroštva, vse življenje posvetil zvezam, radio-amaterjem in radiotelegrafiji, to je nekako nosil tudi v srcu. Rojen je bil leta 1951 na Ptuju, po koncani osnovni šoli v Ljutomeru, kjer je živel s starši in bratom, je star 14 let odšel v (srednjo) vojaško šolo za zveze v Beograd. Po uspešno opravljenem šolanju je nato dve leti služboval v JLA v Šabcu. Ker je imel veliko domotožje in zelo pogrešal toplino doma in bližnjih, mu je po vec prošnjah mame Jožice uspelo, da je prišel domov. Tako se je leta 1971 za­poslil na takratni Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, v kateri je opra­vljal delo inštruktorja radiotelegrafskih zvez. V vojni za Slovenijo leta 1991 je aktivno in požrtvovalno sodeloval in si na podlagi tega pridobil tudi status vojnega veterana. Po koncani vojni je bil premešcen v kriminalisticno službo slovenske Policije, kjer je delal kot programer, vse do upokojitve leta 1999. Radiotelegrafija ga je že kot mladostnika zelo zanimala. Tako je v Radio klubu Murska Sobota zacel organizirati zacetna QRQ-, KV- in UKV-tekmo­vanja. Njegova navdušenost je botrovala tudi temu, da si je kasneje zgradil pocitniško hišo kot tekmovalno radiooddajno lokacijo v Kuštanovcih in temu delu posvetil ves svoj prosti cas. Veliko se je dodatno izobraževal in prou-ceval podrocje, iskal najboljše rešitve, izumljal vedno nekaj najboljšega ter veliko noci neutrudno delal v svoji delavnici in na radijski postaji v stanovan­ju v Murski Soboti. Njegova predanost tehnicni kulturi je pustila neizbrisen pecat, o cemer so pripovedovali tudi njegovi prijatelji radioamaterji, ki jih je imel po vsem svetu. V svoji borbi za zadnjo stotinko decibela je izpopolnil tehnicno znanje in uvedel tehnološke rešitve, v katere so mnogi radioama­terji dvomili. Bile so veliko pred takratnim casom. Vecina njegovih prijateljev radioamaterjev je z zanimanjem spremljala njegovo znanje, iz njegovega mentorstva in njegove neumorne predanosti pomagati in svetovati so dobi­vali vir energije za svoj tehnicni razvoj. S svojo poštenostjo in iskrenostjo, ki je temeljila na bogatem zakladu znanja in razumevanja, je velikokrat dina­micne in tehnicne razprave postavil na prvo mesto in druge usmerjal na pra­vo pot razmišljanja. Svoje inovacije je predstavljal na razlicnih predavanjih, med drugim tudi na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Med službovanjem na UNZ Murska Sobota je vsako leto tekmoval v radio-telegrafiji (RTG), kjer je vedno zmagoval, kot predstavnik slovenskega RSNZ pa je sodeloval tudi na številnih zveznih tekmovanjih takratne Jugoslavije. Iz tega casa ima veliko priznanj in pokalov, nazadnje tudi zlato priznanje Zveze radioamaterjev Slovenije. Bil pa je tudi dobitnik nekaj državnih odlikovanj. Njegov radioamaterski znak, ki so ga poznali po vsem svetu, je bil S58A. Bil je tudi evropski in svetovni prvak v tekmovanjih RTG. Vse od upokojitve leta 1999 je z ženo in sinom vecino casa preživljal na »njegovi lokaciji« v Kuštanovcih, kjer je bil neizmerno srecen. Marca 2018, tik pred njegovim 67. rojstnim dnem, ga je usodna bolezen pripeljala v bol­nišnico, kjer se je skupaj z zdravniškim osebjem in ob ženini pomoci po­žrtvovalno boril za življenje, ki ga je po šestih mesecih izgubil. Bil je dobrosrcen clovek, vcasih prevec iskren, pošten, pa tudi zelo pri­zadet, ce se mu je godila krivica. In radiotelegrafist po srcu. Boris na »domacem« delovnem mestu (foto arhiv: Olga Germadnik) Antene v Kuštanovcih – Borisovo okno v svet (foto arhiv: Olga Germadnik) Matej Stritih SPOMINI NA RADIOTELEGRASKO DELO Da sem se znašel v enotah za zveze, je pravzaprav najbolj zaslužen na-celnik odseka za obrambo na Obcini Tržic, ki me je po koncu študija moral poslati na služenje vojaškega roka. Pri tem mi je toliko pomagal, da sem imel nekaj možnosti izbire. Prva možnost je bila artilerija, ki mi ni bila prevec pogodu. Potem pa je rekel: »Imam nekaj, kar bo zate kot nalašc in to je tele­grafija. Na razpolago imaš Sarajevo, Užice ali Kumbor.« Seveda sem izbral Sarajevo, ker je bilo veliko mesto in tudi prometno najbolj dostopno. Novembra 1973 smo se na vlaku za Sarajevo našli štirje, ki smo se mo-rali javiti na isti vojni pošti. Eden od njih je študiral veterino v Sarajevu in je poznal navade na železniški postaji ob prihodu nabornikov. Rekel je, da nas bo cakala vojaška policija in nas takoj odpeljala do vojašnic, zato, ce hoce­mo še malo po mestu, je bolje, da izstopimo na nasprotni strani. Tako smo storili in se odpravili na ogled mesta ter v vojašnico v Lukavici prišli šele ob poldrugi uri. Zato smo prvo noc prespali kar v civilnih oblekah v sprejemni sobi. Vojaki so nas spraševali, kam je vsak od nas razporejen in po svoje komentirali. Ko sem jim povedal, da naj bi postal radiotelegrafist, so se vsi malo zgrozili, ceš »ne bo ti dobro«. Vendar pa moj vojaški rok k sreci ni potekal po njihovih napovedih, edino za en dan so ga nam štirim podaljšali. Poleg radiotelegrafije sem se usposobil tudi za radioteleprinterista in poz­neje še za šifrerja. Ves cas vojske sem bil polno zaposlen z vajami in ni bilo nobenega casa za dolgcas. Ce ne drugega, sem šel na amatersko radijsko postajo (YU4JOP), saj smo naredili tudi izpite za radioamaterja. Opravil sem izpit za radiotelegrafista (in teleprinterista) III. razreda, nato še II. in pred koncem vojnega roka dosegel tudi pogoje za I. razred, vendar je za izpit zmanjkalo casa, saj sem služil samo eno leto. V tem casu sem napredoval do cina mlajši vodnik. Od leta 1974 sem bil vkljucen v TO. Najprej v obcinsko enoto za zveze v Tržicu, po selitvi v Ljubljano pa v enoto za zveze pri RŠTO. Moja funkcija je bila komandir radijske postaje. Vedno je bilo zanimivo, ce sem šel na terenske vaje, kajti zveze so mora­le vedno resnicno delovati, tudi ce je šlo za štabne vaje, ko enot v resnici ni bilo na terenu. Spomnim se prve vaje v Tržicu, ko smo z džipom prisopihali do gorske kmetije sredi gozdov in s težkim dostopom. Za nas so domacini odstopili »hišo« – najvecji prostor v hiši. Pocutil sem se, kot da sem njihov, saj so nam vec dni stregli s hrano in pijaco ter bili tudi sicer nadvse prijazni. Sicer pa tista vaja ni bila najuspešnejša, saj se nekatere gorenjske postaje med seboj nismo slišale, kar pa je bil dober nauk za naprej. Vaje v casu razporeditve na RŠTO so potekale na razlicnih lokacijah, ven­dar so bile vse lažje dostopne. Naša postaja je bila vedno malo odmaknjena od središca razmestitvenega centra, to pa je imelo tako dobre kot slabe strani. Slabo je bilo to, da v bližini nismo imeli nobene družbe, po drugi stra­ni pa smo imeli mir in smo lahko nemoteno delali. Ob sebi sem vedno imel dobre sodelavce, na katere sem se lahko zanesel. Dobro sva se razumela zlasti s Stanetom Lenderom, s katerim sva bila skupaj že v vojski, in prav tako tudi s šoferjem našega kamiona Brankom Andlovicem. Seveda pa ne morem mimo Francija Knaflica, ki nam je bil vedno na voljo oz. pripravljen pomagati. Nekoc se nam je dogodila neprijetna okvara na kamionu. Prvi dan vaj smo se od zbirnega mesta vozili po gozdnih in malo prometnih poteh do Žužemberka in od tam po glavni cesti do Smuke. Ko smo na Dvoru preckali most cez Krko in se zaceli vzpenjati, je na prvem ostrem desnem ovinku Branku ostala v roki prestavna rocica. Uspel je še zapeljati na rob ceste, da je promet neovirano tekel. Pocakati smo morali servisno službo, ki je po ne­kaj urah okvaro odpravila in na kraj vaje smo prišli seveda zadnji. Morali smo pohiteti, da smo še podnevi postavili visoko anteno, brez katere ne bi mogli delati, in pognali generator. Na sreco so bili preostali dnevi vaje uspešni. Leta 1981 sem bil poslan v Sarajevo na petdnevno usposabljanje za šifrerja. Navodilo je bilo, da moram biti oblecen v uniformo TO. Zanimivo je bilo, da je usposabljanje potekalo v isti vojašnici, v kateri sem služil vojsko. Drugo, kar mi je zbudilo pozornost, je bilo to, da sem bil edini rezervist, vsi drugi so bili namrec aktivni vojaški starešine in so me tudi malo cudno gle­dali, kaj da delam med njimi. Vendar pa je imela uniforma TO s »planinsko« kapo tudi dobre strani. Kadar sem šel v kak lokal na kavo, kokto ali kaj po­dobnega, je natakar kmalu prinesel še eno, dve ali tudi tri enake pijace. Ko se je to prvic zgodilo, sem mu rekel: »Saj nisem tega narocil.« Odgovoril mi je: »Niste, ampak to so za vas narocili naši gostje!« Med osamosvojitveno vojno se na poziv nisem mogel takoj odzvati, am-pak sem se javil šele tretji dan. V stavbi RŠTO so mi ob sprejemu dejali: »Lepo, da si prišel, smo te že težko cakali!« Naslednje dni sem dežural na postaji po razporedu, kot je bil dolocen. Na postajo in domov sem seveda hodil v uniformi, zato me je sosed v bloku vprašal: »Kaj se nic ne bojiš, saj veš, da je v bloku veliko oficirjev JLA?« Zares mi ni prišlo to nikoli na misel, po drugi strani pa se mi je zdelo, da so se oni bolj bali, kaj se bo zgodilo. Nekega dne sem se v avli RŠTO pogovarjal s kolegico psihologinjo. Po-leg naju je bilo še vec ljudi. Kar naenkrat je na strehi stavbe zacel streljati mitraljez. Vecina se je mocno prestrašila, še posebno ta kolegica, ki do takrat ni imela nobenega stika z orožjem, zato sem jo moral prijeti, da se od strahu ni sesedla. Nekoc pozno zvecer smo iz Postojne dobili sporocilo, da so v gozdovih proti Predjami slišali vec mocnih eksplozij. Takoj je poskocil Dragan Bavcar: »Hudica, tam so moja skladišca!« in tekel preverjat, kaj se je zgodilo. Izkazalo se je, da ni bilo nic v zvezi s skladišci. Nekoc smo po radijski zvezi, ki je potekala radiofonsko, slišali javljanje iz Kranja. Glas je navdušeno javljal: «Sestrelili smo helikopter, sestrelili smo helikopter!« Žal se je pozneje pokazalo, da ga niso zadeli, ampak je pilot helikopterja izvedel nagel manever in se zelo nizko odplazil na varno. Dežural sem do konca vojne oz. dokler mi niso rekli, da me ne potrebu­jejo vec. Pozneje sem bil poklican še na eno ali dve vaji, povišan sem bil v starejšega vodnika, potem pa so na štabu verjetno ugotovili, da sem zrel za »vojaški penzion« in me niso vec poklicali. Ostala pa mi je uniforma s št. 1, ki jo imam še danes. Jože Žitko PRIMER SODELOVANJA MED ODDELKOM ZA OBRAMBO OBCINE VRHNIKA IN RADIOKLUBOM BOROVNICA V prispevku predstavljam dokument, ki kaže dober primer sodelovanja med oddelkom za ljudsko obrambo in radioamaterskim klubom pred osa­mosvojitvijo v takratni Obcini Vrhnika. Najprej pa naj navedem, da smo za obcinski oddelek za ljudsko obrambo takratne Obcine Vrhnika clani Radiokluba Borovnica v osemdesetih letih opravili montažo obcinske mreže radijskih zvez med oddelkom za obrambo Vrhnika ter krajevnimi skupnostmi takratne obcine. Mreža je bila narejena s postajami Iskra RT-10-12T na frekvencnem obsegu 40 MHz. Po ukazu nacelnika oddelka za obrambo Jožeta Prvinška smo tako na podlagi pozivov na vojaške vaje opravili montažo in preverili delovanje. Na vsaki lokaciji smo postavili aluminijasto cev (dolgo 6 m), vertikalno Iskrino anteno GP, opravili montažo koaksialnega kabla RG-58 s konektorji PL-239, preverili uglasi­tev antene in izmerjeno moc, in sicer z instrumentoma Rohde & Schwarz Vertikalna GP-antena na strehi krajevne skupnosti Borovnica (foto: Peter Žitko) 1-500 MHz tip NRA BN-2422/50 in s HM SWR-metrom. Po vsaki montaži smo preizkusili zvezo z oddelkom za obrambo Vrhnika na lokaciji Crni orel. Lokacije anten so bile: Vrhnika – Crni orel – oddelek za obrambo Vrhnika, Stara Vrhnika – dom krajevne skupnosti, Verd – dom krajevne skupnosti, Borovnica – hiša krajevne skupnosti, Zaplana – gasilski dom, Bevke – kul­turni dom, Drenov Gric – gasilski dom, Log Dragomer – gasilski dom, Ligoj­na – gasilski dom, Podlipa – nekdanja šola. Kako smo skupno urejali rezervni center zvez oddelka za obrambo Clani Radiokluba Borovnica smo na Pokojišcu nad Borovnico v letih od 1983 do 1989 uredili prostore za delovanje in postavili 15-metrski antenski stolp. Leta 1989 je bil na lokaciji postavljen rezervni center zvez oddelka za ljudsko obrambo takratne Obcine Vrhnika. Poleg prostorov radiokluba je bilo tudi poslopje nekdanje osnovne šole, v kateri so bili leta 1990 sestanki jedra manevrske strukture narodne zašcite (MSNZ). Na lokaciji so bila ob­casno organizirana usposabljanja razlicnih enot, 24. junija 1991 je tu imela del usposabljanja tudi 531. ceta za posebne namene TO. Od 26. junija 1991 je bil na lokaciji rezervnega centra zvez del samostojne cete Laze, ki je nadzorovala dogajanje na Pokojišcu in opazovala radarski center JLA na Ljubljanskem vrhu. Leta 1993 pa je bila lokacija uporabljena za vecdnevno vajo enote za zveze 53. obmocnega štaba TO. Primer sporazuma o uporabi rezervnega centra zvez Sporazum o uporabi rezervnega centra zvez na Pokojišcu med obcin-skim Oddelkom za ljudsko obrambo Vrhnika in Radioklubom Borovnica je bil podpisan 15. junija 1989. Dokument št.: 5/6-893/6 predstavljam v na­daljevanju: Sporazum je bil za Radioklub Borovnica izjemno pomemben. Vojna do-gajanja leta 1991 pa so pokazala, da je bila to dobra naložba, ki jo je rezervni center upravicil v osamosvojitveni vojni. To je eden izmed dobrih primerov, ki jih je bilo v Sloveniji še veliko, zato smo bili v osamosvojitvi lahko uspešni. Sporazum o uporabi rezervnega centra zvez na Pokojišcu iz leta 1989 (arhiv: Jože Žitko) (foto: Igor Ternar) Jernej Bizjak VELIKOKRAT SPREGLEDANI – VLOGA PTT PRED OSAMOSVOJITVENO VOJNO IN V NJEJ TER V SAMOSTOJNI DRŽAVI PTT1-podjetja Slovenije so imela v osamosvojitveni vojni eno pomembnej­ših vlog pri zagotavljanju razmer za delovanje vseh gospodarskih in drugih sektorjev, predvsem pa pri delovanju republiških organov in drugih po­membnih prednostnih uporabnikov, ki so bili nosilci organiziranja in vodenja vojnih aktivnosti oziroma njihovega uresnicevanja. Glavna dejavnost je bila zagotavljanje telekomunikacijskih in poštnih storitev v potrebnem obsegu ter trajanju v notranjem in mednarodnem prometu. V tem prispevku bo poudarek na organiziranju, zagotavljanju in delovanju telekomunikacijskih storitev (zvez) v mirnodobnem obdobju od leta 1969, neposredno pred osamosvojitveno vojno in v njej2. Organiziranost PTT-sistema Slovenije V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in vse do nastanka samostojne slovenske države so bile storitvene dejavnosti telekomunikacij in pošte organizirane v devetih PTT-organizacijskih enotah. Poslovna in tehnološka organizacija PTT-sistema je bila narejena po regionalnem nacelu, zato so v regionalnih mestnih centrih najprej nastale delovne enote, postopoma pa so nastala samostojna PTT-podjetja (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Trbovlje) s pripadajocim telekomunikacijskim in poštnim omrežjem ter pripadajocimi storitvami za prebivalstvo in javne uporabnike. V sestavi sistema sta v osemdesetih letih zaceli delovali tudi hcerinsko projektantsko podjetje PTT Projektivni biro in Podjetje za elektronsko obdelavo podatkov (ERC). Vsa podjetja so bila združena v Združeno PTT podjetje Slovenije s sedežem v Ljubljani, ki je opravljalo dogovorjene skupne, predvsem razvojne, investicijske in druge koordinacijske poslovno-tehnološke funkcije. Združeno PTT podjetje je bilo vkljuceno v Skupnost jugoslovanskih PTT podjetij, s sedežem v Beogradu. Tako je bil slovenski PTT-sistem del enotnega jugoslovanskega sistema, 1..PTT.je.bila.dolgo.casa.uveljavljena.oznaka.za.pošto,.telegraf.in.telefon.2..Avtor.prispevka.se.posebej.zahvaljuje.kolegu.Severinu.Peruzziju.za.pomoc.pri.urejanju.gradiva. ki je s svojo tehnicno-tehnološko enotnostjo kot osnovni sistem zvez zagotavljal nemoteno delovanje notranjega in mednarodnega telefonskega, telegrafskega, poštnega in denarnega prometa. V PTT-podjetjih je bilo z manjšimi odstopanji zaposlenih pribl. 8000 stro­kovno usposobljenih, lojalnih in zavednih delavcev, kar se je pozneje, med pripravami na osamosvojitveno vojno leta 1991 in v njej, izkazalo kot zelo pomemben cloveški dejavnik. Po osamosvojitvi se je poštna dejavnost izlo-cila in nastali sta dve podjetji, in sicer Pošta Slovenije in Telekom Slovenije. Telefonsko omrežje je bilo v celoti avtomatizirano. Sestavljale so ga med-narodna in tranzitna telefonska in glavna centrala v Ljubljani ter glavne tele­fonske centrale v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Sobo-ti, Novi Gorici, Novem mestu, Trbovljah in Postojni, z vsemi vozlišcnimi in koncnimi centralami in pripadajocim kabelskim nizkofrekvencnim, visoko­frekvencnim ter radiorelejnim omrežjem. Podobno je bilo organizirano telegrafsko omrežje s tranzitno centralo v Ljubljani, ki je bila kljucni objekt, prek katere se je izvajal telegrafski promet znotraj Slovenije, med republikami in s tujino. Telegrafski promet je v nekaj letih nadomestil telefaks, ki je deloval po telefonskih vodih in je omogocal hitrejši prenos tekstualnih, podatkovnih in slikovnih sporocil. Poštni promet je opravljalo približno 500 poštnih enot. Promet na višjih ravneh so z lastnimi prometnimi sredstvi opravljali glavni poštni center v Ljubljani in poštni centri na sedežih podjetij. Na mednarodnih in magistralnih smereh se je poštni in denarni promet odvijal tudi s posebnimi poštnimi fur-goni in vlaki. Obrambno-varnostna funkcija PTT-sistema Slovenska PTT-podjetja so imela skladno s takratno obrambno doktrino in iz nje izpeljanimi zakonskimi predpisi status podjetij posebnega pomena za varnost in obrambo države. Ta status jim je nalagal tocno opredeljene naloge in odgovornosti pri zagotavljanju telekomunikacijskih in poštnih sto­ritev prednostnim in drugim uporabnikom v izrednih razmerah in vojni, ki bi jih razglasila država. Kot prednostni uporabniki so bili opredeljeni vsi republiški organi in druž­benopoliticne skupnosti na ravni republike, JLA, TO, javna uprava, civilna zašcita, UKC in zdravstvene organizacije, Jugoslovanske železnice, cestna podjetja, Luka Koper, Letališce Brnik, RTVS, ELES in elektro gospodar­stvo, gasilske enote in drugi veliki sistemi, doloceni z uredbo. Svojo obrambno-varnostno funkcijo je PTT zagotavljal s svojim ob-rambnim in varnostnim nacrtom, s katerim so bili predvideni ukrepi in postopki zagotavljanja zvez in poštnega prometa v izrednih razmerah ter potrebne materialne in kadrovske zmogljivosti. Nosilec obrambno-varnostne funkcije je bila Služba za varnost, obram­bo in zašcito, ki je bila ustanovljena za zagotavljanje operativnih rešitev in medsebojno usklajevanje obrambnih priprav oziroma potreb po zvezah z republiškimi in državnimi organi, oboroženimi silami in drugimi prednostnimi uporabniki. Zagotavljanje zvez v izrednih razmerah in vojni je bilo zakonsko doloce-no, cemur je vodstvo PTT-podjetij dajalo poseben pomen. Za realizacijo teh zvez so bila v vseh razvojnih letnih in petletnih nacrtih namenjena znatna lastna in skupna financna sredstva (PTT, JLA, RSNZ, RSLO), predvsem za gradnjo telekomunikacijskega omrežja in nakup ustreznih sodobnih teleko­munikacijskih sistemov in naprav. V procese obrambno-varnostnega nacrtovanja je bilo vedno vkljucenega dovolj strokovnega kadra razlicnih profilov, predvsem tehnicnega. Njihova interna seznanitev s tem podrocjem, usposobljenost in razpršenost po vsej Sloveniji ter obcasne vaje so se med osamosvojitveno vojno izkazale kot zelo dobra organizacijska in kadrovska rešitev. PTT-podjetja so bila samozašcitno organizirana tako, da so imela svojo narodno zašcito, opremljeno z osebno oborožitvijo, enote civilne zašcite z opravljenimi tecaji prve pomoci, posamezna podjetja celo enoto teritorial­ne obrambe s poveljniškim kadrom in oborožitvijo. Številni pripadniki so se redno usposabljali na ravni podjetja, obcin ali regij. Usposobljenost in iz­kušnje s teh usposabljanj so se pozitivno izkazale pri organiziranju delovanja PTT-sistema in izvajanju nalog v vojnih razmerah, predvsem pri vzdrževanju omrežja, varovanju lastnih objektov in v operativnem dežurstvu ter s stalno dosegljivostjo kljucnih kadrov. Vloga PTT-sistema v zagotavljanju zvez prednostnim uporabnikom v miru, izrednih razmerah in vojni Zaradi zahtev prednostnih uporabnikov po zanesljivih minimalnih telekomu­nikacijskih povezavah v izrednih in vojnih razmerah je PTT zagotavljal optimalne pogoje za delovanje sistema zvez v javnem in rezervnem prenosnem telekomu­nikacijskem sistemu. Zahteve prednostnih uporabnikov je usklajevala posebna služba Republiškega komiteja za promet in zveze, in sicer s strokovnimi služba-mi v PTT-sistemu, zadolženimi za izvedbo obrambnih nalog. Pretežni del potrebnih zmogljivosti je bil zagotovljen po javnem prenos­nem omrežju znotraj kabelskih in radiorelejnih sistemov, minimalni obseg zvez pa je bil zagotovljen po rezervnem sistemu, ki so ga sestavljali rezervni in dva pomožna centra zvez. Delitev prenosnih poti je bila narejena zaradi zanesljivosti povezav, tako da so bile rezervne zveze teritorialno povsem locene od javnega sistema. Ce bi prišlo do porušitve ali odpovedi javnega sistema, so imeli prednostni uporabniki zagotovljene minimalne telekomuni­kacijske zmogljivosti, nujne za vodenje podsistemov. Koncept in razvoj rezervnega PTT-sistema zvez od leta 1969 do osamosvojitve Zacetki telekomunikacijskih sistemov in naprav segajo v leta okrog 1960, ko je PTT-sistem že po zracnih vodih prenašal 12-kanalne telefonske in tele­grafske zveze v klasicni elektronski tehniki. Pred tem so se uporabljale zve­ze po zracnih vodih in pupinizirane zveze v medkrajevnih in krajevni kablih, ki so povezovali telefonske centrale in narocnike. Sledili so prenosni 12-kanalni sistemi v tranzistorski tehniki, ki so pros-torsko zajemali le 1/5 starih sistemov in so omogocali prenos vec 12-ka­nalnih sistemov po enem simetricnem zemeljskem ali zracnem kablu. Sledili so 120-kanalni sistemi razlicnih konfiguracij do veckratnikov 920 analognih kanalov. Po letu 1970 se je zacela splošna uporaba tranzistorske tehni­ke v vseh vrstah prenosnih naprav v modularni tehniki, ki je omogocala in-tegriranje razlicnih zmogljivosti, tako po radijskih kot kabelskih prenosnih sistemih. Klasicne analogne polelektronske centrale Iskra Metaconta 10C so zamenjale digitalne Siemens EWSD-centrale. Podobno se je zgodilo na radiorelejnih (RR) prenosnih poteh, ki so predstavljale 100-odstotno aktivno rezervo v kabelskem telekomunikacijskem sistemu. Znotraj obrambnih priprav je PTT v skrbi za nemoteno delovanje javne­ga sistema in zagotavljanje zvez prednostnim uporabnikom zgradil poseben obhodni sistem kabelskih in zracnih vodov, ki je povezoval tranzitno centralo Ljubljana in preostale telefonske centrale, pomembne za delovanje države. Tako bi ob izpadu avtomatskega javnega sistema okrnjeno delovali siste-mi, povezani prek rezervnih obhodnih zvez. S posebnimi zemeljskimi kabli, zracnimi vodi in na njih prikljucenimi prenosnimi sistemi so bili pomembni centri v Sloveniji povezani in opremljeni z opremo za rocno posredovanje zvez javnim in prednostnim uporabnikom. Nekatere zmogljivosti so bile na posebnih vojnih lokacijah pripravljene na prikljucitev operativnih enot za nji­hovo uporabo brez posredovanja. V zacetni fazi po letu 1969, ko so se zgradili rezervni (RCZ) in pomož­ni centri (PCZ), so bile povezave izvedene z 12-kanalnimi analognimi Zunanji del podzemnega objekta Grosuplje je imel v mansardi bivalne enote za posadko objekta, pod njim pa utrjeni podzemni del. Vhod v podzemni del je bil z zadnje strani objekta in zelo neopazen. (foto: Jernej Bizjak) Induktorski telefon na sedežu uprave, namenjen za preverjanje zvez rez­ervnih in pomožnih centrov ter zvez s federalnimi organi v izrednih razme-rah ob odpovedi javnega sistema zvez. (foto: Jernej Bizjak) prenosnimi napravami Siemens. Naprave so bile zgrajene z elektron­kami in mehanskimi filtri, ki so izdvajali posamezne telefonske kanale. Tako je bilo npr. mogoce med dvema rezervnima centroma po zracnem vodu vzpostaviti eno fizicno induktorsko zvezo in 12 visokofrekvencnih telefonskih kanalov oziroma zvez. Zmogljivosti so bile odvisne od števila vodov in zmogljivosti zemeljskih kablov. RCZ in PCZ so bili povezani s kabli in zracnimi vodi, ki so bili povsem izloceni iz urbanih naselij. V centrih so bile postavljene rocne induktorske posredovalne naprave, ki so jih, ce je bilo treba, ob aktiviranju rezervnih zvez posredovale te­lefonistke, ki so sicer delale v javnih telefonskih centralah, kjer so posredovale javne medkrajevne in mednarodne telefonske zveze. Sledila je vsakoletna modernizacija, ki je obsegala gradnjo posebnih ze­meljskih kablov vecjih zmogljivosti in locenih od tras javnega kabelskega sistema. Kot že omenjeno, so bile v zacetni fazi v objektih samo fizicne induktorske posredovalne naprave z minimalno zmogljivostjo, pozneje pa so se postavili vi­sokofrekvencni 12-kanalni analogni prenosni sistemi. Z razvojem tehnologije so se dograjevali sistemi do 120 analognih telefonskih kanalov na glavnih relacijah, po katerih so se lahko prenašale telegrafske in telefonske zveze za PTT in pred­nostne uporabnike po pripravljenih prednostnih nacrtih. Po letu 1980 naj bi bili rezervni centri opremljeni tudi z rocnimi 30-ka­nalnimi telegrafskimi centralami, ki jih je dobavil proizvajalec vojne tehnike, podjetje Mihajlo Pupin, vendar do njihove vkljucitve in uporabe ni prišlo. S posodobitvijo so bili najprej zamenjani 12-kanalni analogni sistemi, zgrajeni v polprevodniški tehniki in pozneje tudi vgrajeni v Natove kovcke. Tudi preosta-la multipleksna oprema je bila zamenjana z novimi kompaktnimi modularnimi tranzistoriziranimi napravami, tako da je bilo vzdrževanje mogoce z daljinskim nadzorom. Sledila je 2-Mbit/s digitalna oprema, ki je bila prav tako že vgrajena v standardizirane Natove kovcke in jo je bilo mogoce izdvojiti na vojne lokacije PTT- sistema in drugih prednostnih uporabnikov. PTT-podjetja so skladno z jugoslovanskim konceptom razvoja rezervnih zvez gradila kabelske povezave in prenosne sisteme glede na takticne po­trebe obrambne doktrine, kar je pomenilo zagotoviti tudi zveze na obmejnih obmocjih in jih povezati v notranjost države z vojnimi lokacijami JLA in drugih prednostnih uporabnikov. Po sprejetem nacrtu gradnje so bili rezervni cen­tri zvez, ki so pripadali glavnim telefonskim centralam v Sloveniji, povezani z dvema pomožnima centroma zvez v globini ozemlja Slovenije, in sicer v Grosupljem in Dolenjskih Toplicah. To je razvidno tudi s sheme rezervnih zvez PZC in RZC od 1970 do 1985. Shema 1 Vir: Osebni arhiv Jernej Bizjak (izdelal: Severin Peruzzi). 522 Linijski ojacevalniki v rezervnih centrih so ojacevali prenosne poti in s tem povecevali domet zvez. (foto: Jernej Bizjak) Posredovalna miza KU-60 Iskra je bila elektronska in je zamenjala stare induktorske posredovalne naprave. Zmogljivost zvez je bila 60 prikljuckov, neodvisno od režima prenosa (dvo- ali štirižicno). (foto: Marjan Kleva) Radiorelejni sistem Iskra DRS 2/2500 je omogocal prenos 2-Mbit digital-nega signala oziroma 30 digitalnih zvez. (foto: Jernej Bizjak) Rezervni center Kocevje je imel prenosno opremo v VSEP vertikalni izvedbi v stojalni vrsti. (foto: Marjan Kleva) ISEP-tehnologija je bila najprej vodoravno zasnovana 12-kanalna analogna tehnika prenosa proizvajalca Iskra. (foto: Marjan Kleva) Pomembnejši rezervni centri zvez so bili teritorialno izdvojeni iz glavnih cen­tral in povezani z razlicnimi kabelskimi in prenosnimi zmogljivostmi od 12 do 120 analognih zvez. RCZ Kranj je bil namešcen v kletnih prostorih koncne telefonske centrale Zgornja Besnica, nekaj kilometrov od glavne centrale. RCZ Celje je bil v Go-rici pri Slivnici, kjer je bil objekt ojacevalnice starega mednarodnega kabla Ljubljana–Celje–Maribor–Gradec, povezan je bil z glavno centralo v Celju, z najstarejšim obstojecim »nemškim« mednarodnim kablom, ki je povezoval Ljubljano z Dunajem. RCZ Postojna je bil takticno pomemben objekt, namešcen v Postojnski jami in povezan z glavno centralo Postojna. RCZ Koper je bil v kletnih pros-torih zgradbe poleg pokopališca, medtem ko so bili ostali RCZ zgrajeni v kletnih prostorih glavnih central. Primer RCZ Postojna – Jama Objekt je bil in je še vedno namešcen v Postojnski jami. Vanj so skozi ver­tikalni jašek speljani zemeljski kabli z vrha planote Sovic, iz centra v jami pa v glavno centralo v Postojni ter posebej prek Rakeka do Kocevja in loceno do Sežane, Kopra in Ljubljane ter PCZ Grosuplje in PCZ Dolenjske Toplice. V objektu so bili predvideni vzdrževalci in posredovalno osebje centra Glav­ne centrale Postojna, ki je bilo po posebnem povezovalnem stopnišcu po­vezano z bivalnimi prostori današnjega hotela Jama. Bivalni prostori so bili prav tako povezani s posredovalnim centrom zaradi organizacije izmenske­ga dela osebja v izrednih razmerah. Na induktorsko posredovalno napravo so bili vezani vsi prednostni uporabniki v Postojni, na primer milica, elektro, vodovod, radijska postaja, cestno podjetje, reševalci, gasilci in poveljstvo JLA v Postojni. Posredovalna naprava pa je bila povezana tudi z rezervnimi centri v Novi Gorici, Kopru, Ljubljani in Kocevju. V zadnjem casu se v javnosti pojavljajo razlicne zgodbe o RCZ Postojna, ki so plod domišljije avtorjev clankov in drugih, o delovanju t. i. Udbe in pri­sluškovanju narocnikom. V objektu javni narocniki niso bili nikjer vkljuceni. Pokrajinski odbor Postojna je v centru izvajal obcasne vaje za uporabo sis-tema alarmiranja in obvešcanja. Naprave so vzdrževali telegrafsko-telefonski mehaniki, induktorske zveze prednostnim uporabnikom pa bi posredovale telefonistke, sicer zaposlene v javni telefonski centrali Postojna, ki so bile posebej izbrane za to podrocje delovanja v izrednih razmerah. Kabelski in drugi sistemi zvez Pokritost Slovenije s telekomunikacijskimi zmogljivostmi in telefonskimi prikljucki je bila v preteklosti zelo heterogena. Najvecje število prikljuckov je bilo v vecjih mestih in gospodarskih središcih (Ljubljana, Celje, Maribor in Kranj), najmanjše pa na obmejnih in gospodarsko manj razvitih obmocjih, kar je negativno vplivalo na zagotavljanje zvez prednostnim uporabnikom. Telekomunikacijski sistem se je razvijali skladno z financnimi možnostmi PTT-podjetij in z razvojnimi potrebami slovenskega PTT-sistema v celoti. Za širjenje in razvoj telekomunikacijskega omrežja, predvsem na ob-mejnih in gospodarsko nerazvitih obmocjih (npr. kraško, goriško, solcav­sko), so podjetja iskala skupni interes z JLA, da bi se povecale zmogljivosti in tako zagotovile boljše telekomunikacijske zveze gospodarstva in prebi­valstva ter obrambnih sil. S tem namenom so bili narejeni skupni projekti in srednjerocni ter letni nacrti sofinanciranja gradnje PTT, JLA in lokalnih skupnosti. Pri tem sodelovanju je JLA prispevala svoj delež s fizicnimi deli, predvsem z izkopi za kabelske povezave, na kraškem obmocju pa z izkopi Podzemni kabelski uvodi v Dolenjskih Toplicah. Podobni uvodi so bili nar­ejeni v vseh centrih in so povezovali centre med seboj. Uvedeni so bili tudi zracni vodi s posebnimi prilagoditvami. (foto: Jernej Bizjak) Elektricni generator v podzemnem objektu Dolenjske Toplice je zagotavljal popolno avtonomijo delovanja. (foto: Jernej Bizjak) za drogove nadzemnih kablov. Proizvajalec kablov je bila Tovarna kablov Svetozarevo. Interes JLA je bil povezati obrambno infrastrukturo vojašnic na obmejnem obmocju z zaledjem in poveljniškimi mesti operativnih enot. V ta namen je JLA dobila v zakup tudi vecje zmogljivosti za delovanje njenega telekomunikacijskega in poveljniškega sistema. Vse glavne telefonske centrale so bile povezane s kabelskimi prenosnimi sistemi vecjih zmogljivosti na tranzitno centralo v Ljubljani, razen Trbovelj, te so bile povezane le z radiorelejnim sistemom iz Ljubljane prek Kuma in s samonosilnim kablom prek Trojan in Zagorja. Sodobna oprema strateških centrov zvez Pomožna centra zvez Grosuplje in Dolenjske Toplice sta bila takticno najpomembnejša in zgrajena kot podzemna protiatomsko in protibiološko-protikemicno grajena objekta z vsemi prostori, potrebnimi Napajalni sistem v podzemnem objektu Dolenjske Toplice, ki je zagotavljal napajanje vseh naprav in tudi polnjenje rezervnih akumulatorjev. (foto: Jernej Bizjak) za dekontaminacijo, z bivalnimi prostori, lastnim elektricnim napajanjem ter telekomunikacijskimi napravami, vodo in dizelskim gorivom3. Rezervne kratkovalovne radijske zveze PTT-sistem Slovenije je bil po letu 1975 opremljen z rezervnimi kratkova­lovnimi radijskimi napravami Racal TRA-921, 20 in 100 vatov ter teleprinterji Siemens T-100 s telegrafskimi napravami UP-1. Naprave so bile montirane v kompaktno mobilno celoto, ki jo je bilo mogoce s sedežev PTT-podjetij takoj prepeljati v rezervne centre zvez in PCZ oziroma na vojne lokacije vod­stva vojne organizacije PTT-sistema. Odgovorni TT-mehaniki so bili posebej usposobljeni za upravljanje radijske in teleprinterske opreme in šifrirnih na­prav TG-1. 3...Kot.zanimivost:.»izpušni.lonec«.dizelskega.generatorja.je.bil.zaprt.s.tri.tone.težkimi.vrati.in.je.bil.podaljšan.ter.zašciten.s.protiudarnimi.ventili. Razvoj tehnologije telekomunikacijskega omrežja po letu 1990 Omrežje in z njim telekomunikacijske storitve so se postopoma z razvo­jem elektronske industrije izpopolnjevali in povsem avtomatizirali ter v na­daljevanju tudi sistemsko dopolnjevali. Pomembno vlogo je imela Iskra s svojimi enotami za proizvodnjo prenosnih sistemov, komutacijskih naprav in druge opreme, ki je podpirala sistem javnih telekomunikacij v najširšem smislu. Klasicne telefonske centrale Crossbar so zamenjale polelektronske centrale Iskra Metaconta 10 C. Med tujimi partnerji velja posebej omeniti Siemens, po katerem se je zgle­dovala tudi Iskra v Kranju s proizvodnjo lastnih elektronskih telefonskih central EWSD, ki so po osamosvojitvi popolnoma nadomestile starejše tipe central. Kot zanimivost za ponazoritev ene izmed razvojnih dimenzij navedimo, da so bili pri nacrtovanju gradnje novih pošt in telefonskih central, predvsem v vecjih vozlišcih, gradbeni objekti projektirani za centrale tipa Metaconta 10 C. To se je zgodilo npr. v Tolminu, kjer je bil po koncu gradnje objekta že Stare induktorske posredovalne mize, na katere so bili prikljuceni krajevni in medkrajevni prednostni uporabniki. (foto: Jernej Bizjak) izdelan nov tip telefonske centrale Siemens EWSD. Velikost nove opreme je bila pribl. 50-krat manjša od projektirane, tako da sta ostali prazni dve sistemski dvorani. Podobno se je zgodilo z multipleksno digitalno prenosno opremo, ki je zamenjala staro, analogno. Zagotavljanje prednostnih zvez prednostnim uporabnikom V zacetni fazi so bile zagotovljene samo rocno posredovane induktor­ske zveze, ki so jih v izrednih razmerah posredovale telefonistke na sedežih glavnih telefonskih central ali v RCZ in PCZ. Na vsaki induktorski rocni posredovalni telefonski centrali so bili v vsakem centru prikljuceni prednostni uporabniki na tistem obmocju. To so bili dr­žavni organi, JLA, teritorialna obramba, policija, gasilci, reševalna služba, civilna zašcita, lokalni elektro distributerji, cestna podjetja, vodovod, lokalna radijska postaja itn., po seznamu prednosti. Vsi uporabniki so bili do svojih sedežev povezani z induktorskimi vodi. Stikalna miza za preklop do 200 prednostnih uporabnikov za vzpostavitev zvez na rezervnih in vojnih lokacijah (foto: Jernej Bizjak) Po letu 1980, ko so se prenosne zmogljivosti povecale, je PTT izpolnil vecino zahtev prednostnih uporabnikov po javnem sistemu zvez, in sicer prek posebnih zaupnih aktivacijskih kodiranih stikal in ne glede na kolicino zahtevanih zvez. Na posebni procesorsko krmiljeni posredovalni mizi so bile programirane zahteve prednostnih uporabnikov po njihovih variantnih zahte­vah, npr. F1 in F2 teritorialna obramba, C1 in C2 upravne zveze ipd. Usklajevanje zahtev je vodil Republiški komite za promet in zveze, upo­števaje prednosti in zmogljivosti v javnem in rezervnem sistemu zvez. Kako­vost zagotavljanja zahtevanih zvez in njihova realizacije sta bili preizkušeni na pokrajinskih, republiških in zveznih vojaških vajah. Primer vojaške vaje Jesen-74 Na zvezni vojaški vaji Jesen-74 v Karlovcu je PTT zagotovil zahtevane kabelske in radiorelejne zveze slovenskemu republiškemu vodstvu, radio-relejno teleprintersko in telefonsko posredovalno službo pa so opravili pri­padnice in pripadniki vojne sistemizacije PTT Slovenije. Za radiotelegrafsko službo in kriptozašcito informacij je skrbela enota za zveze RSNZ. VF-analogni sistem VZ-12 K Iskra v Natovem kovcku, ki je omogocal 12 telefonskih ali telegrafskih zvez prek posebnih 2- ali 4-žicnih vilic. (foto: Jernej Bizjak) Zvezne in republiške blagovne rezerve telekomunikacijske opreme PTT je tvorno sodeloval z Republiško direkcijo za blagovne rezerve in s Skupnostjo jugoslovanske PTT oziroma z njihovo službo za narodno ob-rambo, ki je skrbela, da sta PTT-sistem in JLA imela precej rezervne teleko­munikacijske opreme tudi v slovenskih skladišcih na posebnih lokacijah, v našem primeru v objektih rezervnih in pomožnih centrov zvez. V letih pred osamosvojitvijo smo imeli shranjeno vso radiorelejno opremo RRU-9, usmerjene radijske antene, skupaj s stolpi Clarc in pripadajocimi digitalnimi multipleksi PCM-30 M oziroma MX-701. V rezervni opremi so bile tudi nove elektronske posredovalne mize KU-60, ki jih je izdelala Iskra. Posebno elektronsko stikalno mizo za preklop zvez prednostnim uporab­nikom sta izdelala Tegrad in IPS. Pult je omogocal prednastavitev zahtevanih zvez za prednostne uporabnike na vojnih lokacijah. Vsak uporabnik je imel svojo šifro, s katero je podal zahtevo za preusmeritev zvez. Naprava je omo-gocala preklop in vzpostavitev do 200 zvez v javnem in rezervnem sistemu zvez. V opremi so bile pozneje tudi rocne telegrafske centrale, ki pa še niso bile vkljucene, in Natovi kompleti VZ-12 M ter MX-701 Iskra. Vloga PTT-podjetij v osamosvojitvenih procesih in vojni PTT-podjetja Slovenije so po vojaško-obrambni doktrini, kot je bilo opisa-no, usposabljala PTT-delavce in pripadnike, razporejene na vojne in civilne dolžnosti, s svojimi obrambno-varnostnimi nacrti za delovanje v izrednih var-nostnih razmerah in v vojni. V vsakem PTT-podjetju je bilo primerno število inženirjev, tehnikov in TT­-mehanikov, ki so bili zadolženi za gradnjo in vzdrževanje telekomunikacij­skih sistemov. Podobno je veljalo za poštni del sistema, ki je bil usposobljen za opravljanje poštnega in denarnega prometa, od dela v poštnih enotah in dostave pošte v javnem prometu do prenosa ter prevoza poštnih pošiljk in denarja v notranjem, medkrajevnem in mednarodnem prometu. Priprave na osamosvojitev Še pred sprejemom Listine o samostojnosti Slovenije je PTT-sistem za-cel pripravljati ukrepe in posebne naloge zagotavljanja zvez za že opisane prednostne uporabnike. Ponovno je bilo treba preveriti potek in pripravo za morebitno uporabo, z upoštevanjem, da se vse predvidene zveze za JLA nadzorujejo oziroma prekinejo. Služba za varnost in obrambne priprave je pripravila dopolnjen pregled trenutnih zmogljivosti in pripravila sezname oseb, ki bodo v prvi fazi ukrepa­le po navodilih vodstva podjetja. Pripravljeni so bili seznami vzdrževalnega tehnicnega osebja po terenskih enotah, seznami oseb za delo v rezervnih centrih v izrednih razmerah, pripadniki enot civilne zašcite s potrebno opre-mo, pripadniki enot narodne zašcite, vojne formacije vodstvenih delavcev podjetij in uprave skupnih služb ter poslovnega sekretariata podjetja. V PTT­-podjetju Ljubljana je bila pripravljena oprema enote teritorialne obrambe. Pregledana in pripravljena je bila oborožitev narodne zašcite, oprema civilne zašcite in oprema ter oborožitev vojaške formacije uprave podjetja, ki je obsegala vecinoma kratkocevno orožje, pa tudi precej kosov avtomatskih pušk in streliva. Vsi clani vojne formacije so imeli zagotovljene tudi osebne zašcitne komplete. Uprava podjetja v Ljubljani je imela pripravljen locen utrjen prostor v bli­žini sedeža podjetja, z vsemi komunikacijami, potrebnimi za delo v izrednih razmerah. Podobno je veljalo za preostala PTT-podjetja v Sloveniji. Z dežurstvi je zacela služba za varnost že v jeseni 1990, ko je JLA provo­cirala RŠTO in pokrajinske štabe. Ob nocni zasedbi RŠTO v zacetku oktobra 1990 smo izkljucili vse tele­komunikacijske povezave z zgradbo RŠTO na Prežihovi 4 v Ljubljani in vod­stvu TO izjavili, da je ocitno prišlo do napake v narocniškem kablu. Takrat je deloval samo en telefonski prikljucek prek sosednje zgradbe SDK, ki ga je uporabljal naš kolega Milan Mežnar (ob prekinitvi ob 2.30 zjutraj je bila slucajno manjša deževna ploha, ki je bila t. i. vzrok odpovedi zvez …). Premestitev mobilne telekomunikacijske opreme iz ogroženih objektov pomožnih centrov zvez Ob spoznanju, da gre za priprave JLA na agresijo, je bilo jasno, da vojska naše obrambne in varnostne nacrte pozna, zato je bilo treba takoj ukrepati. Ponoci smo poslali poštne furgone v PCZ Dolenjske Toplice in PCZ Gro­suplje z odredbo, da se izloci in odpelje vsa mobilna oprema iz obeh stra­teških centrov. Poleg opreme blagovnih rezerv in uporabljenih mobilnih pre­nosnih sistemov smo demontirali in odpeljali vso drugo potrebno opremo. Najpomembnejša oprema so bile rezervne sistemske enote državnih rezerv za JLA, ki so obsegale sistemske enote za opremo FM-200, usmerjene mobilne antene, pnevmatske stolpe za antene Clarc, Natove izvedbe MX­701, RR-sisteme za hitro vgradnjo v stojala in še drugo mobilno opremo. Vso opremo smo zvozili na posebno lokacijo PTT-podjetja Kranj, ker smo Radiorelejne sistemske enote zveznih rezerv za JLA, ki so bile namenjene prenosnim sistemom RRU-9 in so bile prenesene na varne lokacije. (foto: Jernej Bizjak) ocenili, da lokacija ni kompromitirana in je zato varna. Vsa oprema je ostala uskladišcena do konca agresije, pozneje pa smo jo s pridom uporabili za razširitev povezav med gorskimi postajami sistema NMT v naših telekomu­nikacijskih objektih. Dogodki ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije Ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije je bilo uvedeno 24-urno dežurstvo v upravi na sedežu podjetja v Ljubljani. Narejen je bil seznam od­govornih delavcev po posameznih podrocjih, in sicer kabelski in radiorelejni prenosni sistemi, komutacija (za telefonske centrale), narocniško omrežje do vseh narocnikov, celotna poštna dejavnost, vkljucno z vsem denarnim in poštnim prometom ter prevozi poštnih pošiljk v notranjem in tranzitnem mednarodnem prometu. Dežurstvo je bilo dopoldne in popoldne, ponoci pa je bilo službi za var-nost dežurstvo odrejeno na domu ali, ce je bilo nujno, na sedežu podjetja. Upravo podjetja so o stanju vsak dan obvešcali republiški organi, pri­stojni za telekomunikacije, služba za varnost pa je pridobivala podatke od operativnih PTT- delavcev na terenu in od posameznih posebnih služb dr­žavnih organov. Menim, da je bila splošna obvešcenost zelo dobra in s tem tudi pripravljenost na ukrepanje po navodilih pristojnih operativnih državnih organov. Pojavljati so se zacele posamezne odlocne zahteve JLA po preverjanju kakovosti zvez po mirnodobnih nacrtih, ki smo jih takoj kategoricno zavrnili in zahteve posredovali v odlocanje pristojnim državnim organom. Koordinacijska skupina vlade je bila povezana z izvajalci ukrepov v izrednih razmerah, pomembnih za obrambo države Slovenije. Služba za varnost in obrambo je usklajevala vse ukrepe med koordinacijsko skupino in PTT-podjetji po vsej Sloveniji. Usklajevanje ukrepov v upravi podjetja je po pooblastilu generalne­ga direktorja vodila služba za varnost, vendar so se na zacetku pojavile težave pri pisnem potrjevanju izdanih ukrepov. Po zagotovilih službe so za vse zahtevane ukrepe izvajalci dobili pisna zagotovila naslednji dan. Tako je nastalo popolno zaupanje med službo za varnost in izvajalci v PTT-podjetjih, tako da smo ukrepe koordinacijske skupine izpolnjevali neposredno po telefonu ali telefaksu, torej trenutno, brez zakasnitev. Pooblašceni predstavniki PTT-podjetij so tudi lokalne ukrepe usklajevali tam, kjer so bili locirani vojaški objekti. Ukrepi so se nanašali predvsem na odklope telefonskih povezav vojaškim objektom in njihovim stareši­nam na domu ter zagotovitvi telefonskih povezav enotam teritorialne ob-rambe na terenu. Grožnje JLA in zašcita z enotami TO Med agresijo JLA smo bili izvajalci ukrepov podvrženi nenehnim grožnjam aktivnih castnikov JLA, ker so nas ti dobro poznali in so vedeli, kdo kaj ukrepa. Tako smo iz varnostnih razlogov dobili v stavbo uprave na Cigaletovi »specialno« enoto TO, ki je bila oborožena z vso mogoco opremo, od armbrustov do avtomatskega orožja in velike kolicine bomb. Postavili so opazovalnico na vrhu stolpnice in pred vhode v zgradbe. Ob obilici oborožitve smo takoj poklicali njihove predpostavljene in jim razložili delikatnost situacije, da znotraj zgradbe ne sme niti slucajno ek­splodirati kakšna rocna bomba, ker bomo takoj ostali brez javnih zvez, saj je bila v pritlicju glavna in tranzitna elektronska centrala Iskra Metaconta 10 C. Tudi vsa druga PTT-podjetja, ki so imela neposredni stik z JLA, so dobila ustrezno zašcito enot Teritorialne obrambe, kar nam je dalo precej vec po­guma pri izvajanju obrambnih nalog koordinacijske skupine. Zacetki mobilnega omrežja NMT V tem casu je bilo v gradnji tudi omrežje javne analogne mobilne tele­fonije NMT (angl. Nordic Mobile Telephone). Za povezavo baznih postaj s centralo NMT pa so bile potrebne številne povezave, ki smo jih v zacetku zagotavljali predvsem z vojaškimi mobilnimi napravami. V prvi fazi so bile bazne postaje opremljene s sistemi, ki smo jih zagotovili iz utrjenih objektov z rezervami pomožnega centra zvez Grosuplje in Dolenj­ske Toplice. Zaradi zagotavljanja vecjega pokrivanja so bile postavljene na višinskih lokacijah, prikljucene prav na te RR-sisteme. Oprema je bila vsa Prvi javni analogni mobilni telefon C-COM, ki je zacel delovati 25. junija 1991. (foto: Tomaž Levicnik) v Natovih kovckih in sicer MX-701 in RRU-9, kasneje pa še DRS 2/2500. Mobilno omrežje je med slovensko osamosvojitveno vojno že odigralo pomembno vlogo. Na Škotskem smo pred zacetkom vojne prevzeli približ-no 500 prenosnih telefonov C-COM. Vladnim predstavnikom smo razdelili kar precej prenosnih telefonov, ki so jih s pridom uporabljali. Za operativne namene je bil prenosni telefon res prava revolucija4. Sklep Ob trideseti obletnici osamosvojitve in vzpostavitve slovenske države se ob opisu organiziranosti, obrambnih priprav in zlasti vloge, ki so jo imela PTT-podjetja z osebjem in infrastrukturo, ni mogoce povsem znebiti obcut­ka, da smo bili velikokrat spregledani. Vloga PTT je bila v nekdanji skupni državi posebna in je imela zaradi tega status posebnega družbenega po­mena na podrocju obrambe, pa tudi za njeno vojsko. Žal tudi tiste, ki je bila leta 1991 v agresiji na slovensko državo naš nasprotnik. Vendar smo ravno to vojsko z vlogo in dejavnostjo PTT pred osamosvojitveno vojno in med njo pomagali premagati, in to tako, da je osramocena zapustila mlado državo. In to s sistemom in rešitvami, ki so bile opisane v prispevku. To potrjujejo tudi pricevanja nekdanjih sodelavcev o strukturi in delovan­ja PTT-sistema pred in med osamosvojitveno vojno ter po njej, ki prihajajo iz posameznih PTT-podjetij in telekomunikacijskih podrocij, ki bodo sledila temu prispevku. Gre le za del spominov na dogodke in opise pomembnih telekomunikacijskih posegov, ki so krojili usodo operativnih dogodkov pri zagotavljanju podpore osamosvojitvenim strukturam, za kar se jim iskreno zahvaljujem. 4...Kot.zanimivost:.Enemu.od.(resornih).ministrov.sem.odnesel.mobilni.telefon.na.ministrstvo.in.mu.razložil.nacin.delovanja.in.uporabo..Ker.mu.ni.bilo.povsem.jasno.ravnanje.z.mobilnim.telefonom,.sem.mu.predlagal,.naj.telefon.doma.da.sinu.in.bo.težava.takoj.rešena..Nasvet.je,.kolikor.vem,.bil.dobrodošel. Janez Gril PTT SLOVENIJE V VOJNI VIHRI Na vojno vihro smo se v PTT Slovenije v nekdanji skupni državi ves cas pripravljali in za sabo imeli veliko vaj in izkušenj iz njih. Ko pa se je zacelo, je bilo marsikaj drugace. Za prvo akcijo je sledila naslednja, pa ta in oni napad, letalski napadi ... Prvi in naslednji napadi 27. junija 1991 se je zacelo izvajanje ukrepov na telekomunikacijskem omrežju. Prvi »napad« smo opravili na vojaške lokacije, ko smo jim izkljucili vse dosegljive zveze: javne, posebne in najete, ki so tako ali drugace za prenos signalov uporabljale PTT-medije. Naslednji korak, ki je zahteval nekaj vec casa, približno tri ure, pa je bil izkljucevanje telefonskih prikljuckov aktivnim oficirjem in podoficirjem ter pomembnemu civilnemu osebju JLA na domovih. Izjema je bilo le vojaško zdravilišce v Rimskih Toplicah. S tem dejanjem je bil dosežen velik šok pri pripadnikih JLA in njihovih nic hudega slutecih družinah. Z zacetkom vojne sta bili aktivirani tudi Teritorialna obramba in Narodna zaš-cita za zavarovanje in obrambo najvitalnejših objektov PTT-sistema. Zaradi šte­vilnih predhodnih vaj, PTT je bil neprestano v teh aktivnostih in pod nenehnim stresom, ni bilo nobenih težav, ampak so se dogodki odvijali razmeroma tekoce. Tudi programa štirih tock, usklajenega s koordinacijsko skupino Republi­ke Slovenije, ni bilo treba v celoti aktivirati. Dogovorjeni smo namrec bili za: (a) vkljucitev rezervnih centrov zvez, (b) redukcijo javnega telefonskega pro-meta, (c) preklop mednarodnega telefonskega prometa in (d) zmanjšanje poštnega prometa z uvedbo enotnega casa poslovanja poštnih enot. Morda je v tistih usodnih dneh še najbolj grenak okus pustila ugotovitev, kako malo je bilo narejeno na podrocju zaklonišc in zaklonilnikov. Ne tistih, za katere je bila zadolžena PTT, ampak za javne, saj niso bili dovolj vzdrže­vani, niso imeli primerne razsvetljave, telefonov in še marsicesa drugega. Drugi dan vojne, 28. junija 1991, nihce ni vedel natancno, od kod so priletela letala JLA, celo v vec naletih, prvi je bil ob 14.08, in dobesedno prerešetala RTV in radiorelejni center na Kumu. Posledice so bile hude. Ko so napade ponovili še na Bocu, Nanosu in Krvavcu ter iz Maribora streljali še po telekomunikacijskem stolpu na Pohorju, je šlo v telekomunikacijah že hudo zares. Istega dne se je morala zaradi spopadov z JLA, ki je prodirala v mesto, umakniti tudi celotna posadka pošte Gornja Radgona. Telekomunikacijski del PTT-sistema v Sloveniji je imel takrat že razmeroma dobro zastavljen program dvojnih zvez. Predvsem to velja za relacije prve ravni, to je zvez med tranzitno telefonsko centralo in glavnimi centralami po regijah. Tudi znotraj regij ni bilo veliko vozlišcnih telefonskih central, ki ne bi imele hkratne radijske in kabelske povezave na nadrejeno glavno centralo. Ko se je JLA grobo lotila izpostavljenih relejnih tock na Kumu, Bocu, Pohorju, Krvavcu in Nanosu, je promet pac tekel po kablih, ki zaradi skrbno cuvane dokumentacije o polaganju niso bili tako ranljivi. Še najslabše jo je odneslo Zasavje, ki je imelo prek svoje glavne telefonske centrale v Trbovljah le radiorelejno zvezo s tranzitnim centrom v Ljubljani. In ravno Kum je bil deležen najvec poškodb oziroma unicevalskih letalskih napadov. Pošta in vojna ter izgubljeni pozivi Zaradi blokad na ulicah in cestah, zlasti v Ljubljani in neposredni okolici, je imel nemalo težav v vojnih dneh ves poštno-logisticni del prenosa poštnih pošiljk. Kljub temu je bil v celoti uresnicen nacrt, da pisemske pošiljke niso potovale po Sloveniji vec kot tri dni. Težje je bilo s paketi. Najvecja zamu­da je bila osem dni, kar za vojne razmere ni veliko. Ker so bili medkrajevni cestni prevozi tvegani, so vecino poštne tvarine prevzeli vlaki. Tako je bilo prakticno od zacetka do konca 10-dnevne vojne. Eno najbolj tveganih in zato tudi najuspešnejših vlog je slovenska poš­ta odigrala v sistemu obvešcanja JLA, ki je po poštnem omrežju pošiljala razlicna obvestila, od pisem do telegramov za vpoklic slovenskih fantov in mož v svoje enote po znanih razporedih za primer izrednih razmer. Kolikor je meni znano, ni niti en sam naslovnik dobil poziva za vpoklic v vrste JLA, ker so se vsi pozivi »izgubili« ali pa naslovnika »ni bilo doma«, zato poziva ni bilo mogoce vrociti. JLA je grozila PTT-podjetjem, PTT-vrhu v Ljubljani in posameznim izpostavljenim poštam. Na relaciji Republiška koordinacijska skupina in vodstvo PTT v Ljubljani so se pretakala tocna porocila, koliko in kje je PTT zadrževal pozive. Telekomunikacije in vojna Ko je zacela JLA raketirati antenske stolpe, je s tem krepko nacela slovensko infrastrukturo za prenos informacij in prek njih tudi jugoslovan­ske zveze s svetom. Razen zemeljske satelitske postaje v Ivanjici v Srbiji so šle prakticno vse zveze z razvitim svetom, predvsem z Evropo, prek Slovenije. Ob mocno porušenih antenskih sistemih je bilo treba samo malo iznajdljivosti in izklopljene so bile vse kabelske zveze, tako z Avstrijo kot Italijo. Preostanek Jugoslavije, z izjemo Slovenije in Hrvaške, je bil v zahodnem mednarodnem mrku. Slovenija je izgubljene zveze z radijskimi sistemi nadomestila s poveca­nimi snopi v kablih in že med vojno mocno povecala promet prek Avstri­je, Madžarske in Ceškoslovaške. Telefonski narocniki Slovenije prakticno sploh niso opazili, da je Slovenija izgubila ogromno mednarodnih povezav, ki so šle prej prek Beograda. Znotraj Jugoslavije pa smo imeli težave z Bos-no in Hercegovino, Srbijo in Crno goro. Nekaj bolje je bilo z Makedonijo, ki v teh kombinacijah sploh ni bila tako pomembna. Znotraj Slovenije sta dosledno izkljucila vse telefonske zveze JLA le Ma-ribor in Celje. Ta blokada je v glavnem trajala od 27. junija do 4. julija 1991. Za delo med pogajanji smo vklapljali v Celju vojašnico Slavka Šlandra in v Mariboru vojašnico Vojvode Mišica, in sicer po nekaj minut na dan, vendar vecinoma neuspešno. Kako velika je bila takrat sla po telefonskih pogovo­rih, pove velik pritisk družinskih clanov starešin JLA, ki so dobro oboroženi iskali direktorja PTT-podjetij Celje in Maribor, da bi se z njima »pogovorili«. Njihovi poskusi pogovorov so se obicajno koncali pri vhodih v PTT-podjetja, ki so jih varovali oboroženi pripadniki TO. Za pravo ironijo so poskrbeli vojaki JLA iz vojašnice v Postojni. Nekako so izvedeli, da prav mimo njih tece mednarodni koaksialni kabel proti Italiji. Ni bilo treba veliko junaštva oziroma iznajdljivosti in kabel so našli ter obde­lali. Posledica je bila, da je Srbija izgubila še zadnjo neposredno zvezo z zahodom. Prekinili so neposredni snop Beograd–Milano. Grobo ocenjena škoda na antenskih sistemih PTT-telekomunikacij je takoj po koncanem obstreljevanju in raketiranju letal JLA znašala okrog 700.000 DEM. Po koncani 10-dnevni vojni so nastopile druge, še hujše ovire. Razviti zahod je namrec uvedel tehnološko blokado celotni Jugoslaviji, kamor so takrat šteli še Slovenijo. Tako vec mesecev ni bilo mogoce dobiti niti ene antene in niti metra prepotrebnega valovoda. Nujno se je bilo treba znajti. PTT-podjetje Celje je npr. rešila dolgoletna poslovna pogodba z Unisom, bosansko-hercegovsko firmo telekomunikacij iz Mostarja, ki je imela nekaj te opreme na zalogi. Ostali so toliko korektni, da so najprej popravili naše poškodbe na Bocu, šele nato so šli delat novogradnje drugam. Izpostaviti je treba še nujne nabave opreme in naprav iz Iskrine tovarne v Kranju. Sklep Ne glede na vrsto težav je telekomunikacijski sistem deloval. Neobre­menjenemu opazovalcu, ki ne bi vedel za vojno, bi se zdelo cudno le to, da toliko oboroženih ljudi hodi okoli velikih pošt, kjer so locirane tudi po­membne telekomunikacije. Vse drugo ni izdajalo videza nenavadnih razmer. Ker so bile meje z zunanjim svetom zaprte, so bile le telekomunikacije tisti medij, ki je poleg TV-slike sporocal svetu, kaj se dogaja v Sloveniji. Še naj­pomembnejše je bilo obvešcanje sorodnikov, prijateljev in znancev v tujini o dogodkih in osebnem zdravju ter pocutju tako rekoc iz prve roke! Matjaž Jemec in Severin Peruzzi RADIJSKI SISTEMI PRENOSA V TELEKOMUNIKACIJSKEM OMREŽJU V 10-dnevni vojni je bilo najvec materialne škode med vsemi napravami v telekomunikacijskem omrežju ravno na radiorelejnih (RR) sistemih. Pouda­riti pa je tudi treba, da so bile prek teh sistemov realizirane zelo pomembne zveze, tako znotraj Slovenije kot tudi mednarodne z Italijo, Avstrijo in Hr-vaško. Zato v uvodu v prispevek najprej navajamo nekaj o tej tehnologiji, zatem pa njen razvoj od analognih do digitalnih opisujemo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Osrednji del prispevka je namenjen temu, kar se je dogajalo v vojni leta 1991, ko so bili ti objekti in tehnologija, pa tudi oskrbno osebje v njih, izpostavljeni letalskim napadom. Za uvod nekaj o tej tehnologiji Usmerjeni radijski sistemi prenosa ali radiorelejni sistemi so se v tele­komunikacijskem sistemu v Sloveniji pojavili sorazmerno pozno. V primer-javi s kabelskimi povezavami ti sistemi niso zagotavljali zadovoljive stopnje varnosti pred kompromitiranjem povezav, ki jih povzrocajo nepooblašceni subjekti. So pa bili vecinoma edina ekonomsko opravicljiva tehnicna rešitev in tudi dovolj zanesljiva. Radiorelejni sistemi obratujejo po radijskih kanalih, skladnih z mednarodnimi priporocili: CEPT/ERC/REC, CEPT/ECC/REC in ITU-R. Analogni sistemi so obratovali v kanalih, ki so v frekvencnih obmocjih od 5,9 do 7,7 GHz, nekaj malega tudi na obmocju 400 MHz. Digitalni pa so do zacetka 90. let poleg omenjenih uporabljali še RF-kanale v frekvencnih obmocjih od 2,5 do 2,7 GHz, 7,9 do 8,4 GHz, 10,7 do 11,7 GHz, 12,7 do 13,3 GHz ter od 17,7 do 19,7 GHz. Za vecjo usmerjenost, izkoristek ter s tem doseg se uporabljajo parabolicne antene. Oddajne moci naprav pa se gibljejo od 10 mW pa do najvec 10 W. Na relacijah, kjer ni opticnih vidljivos-ti, pa se za vzpostavitev zveze lahko uporabljajo tudi pasivni repetitorji, ki po principu zrcal omogocajo povezavo med tockama A in B. Da se doseže zahtevana razpoložljivost zvez, so zaradi okvar strojne in programske opreme (angl. hardware in software) in zaradi poslabšane radij­ske propagacije sistemi zgrajeni v razlicnih konfiguracijah. Najpogosteje je uporabljen tip 1+1 ali N+1 s frekvencnim razmikom (angl. frequency diver­sity) ali tip 1+1 kot vroca rezerva (angl. hot standby), zelo redko pa tip 1+0. Za vzpostavitev daljših relacij se uporablja tudi frekvencni razmik skupaj s prostorskim razmikom anten (angl. space diversity). V taki konfiguraciji sta bila pri nas konec 80. let zgrajena dva digitalna sistema. Eden na relaciji Pohorje–Schöckl (Avstrija), 74,1 km, drugi pa med Bocem in Sljemenom (Hrvaška), 50,3 km. Leta 2008 pa še sistem na rela­ciji Trdinov vrh–Velika gomila (BiH) 110,9 km. Zmogljivost analognega sistema je izražena s številom istocasno prene­senih telefonskih kanalov. V našem omrežju smo imeli sisteme z zmoglji­vostjo 60, 120, 300, 960, 1800 in 2700 kanalov. Pri PDH digitalnih radio-relejnih sistemih pa je zmogljivost prenosa izražena s preneseno pasovno širino v Mbit/s. V tej tehnologiji imamo sisteme po standardni hierarhiji od 2 do 140 Mbit/s. Radiorelejni sistemi imajo vkljucen tudi nadzorno-upravljalni del, ki omo­goca nadzor tako posameznih delov radijskega sistema kot tudi infrastruk­ture posamezne RR-postaje (primarno napajanje, generatorji, klimatske na­prave, stanje valovodov itd.). Glavni vozlišcni radiorelejni sistemi v Sloveniji so bili postavljeni na Kr-vavcu, Krimu, Kumu, Bocu, Trdinovem vrhu, Nanosu, Plešivcu in Pohorju. Z dodatnimi povezavami direktno ali prek manjših višinskih tock pa do voz­lišcnih central. Življenjska doba teh sistemov je bila pred desetletji tudi vec kot 15 let. To predvsem zato, ker potrebe po povecanju prenosnih zmogljivosti in s tem zamenjavi sistemov niso tako skokovito narašcale kot danes, pa tudi sistemi so bili že takrat kakovostno in redno vzdrževani. Analogni radiorelejni sistemi v Sloveniji Prvi omembe vredni radiorelejni sistemi so bili zgrajeni v zacetku 60. let in so povezovali glavne centrale z vozelnimi centralami, v tako imenovanem regionalnem nivoju. Najvec sistemov je bilo italijanske proizvodnje (Telettra, Face Standard, Auso Siemens), nekaj Švedskih (Ericsson) in domacih iz Iskra Transmission. Eden prvih RR-sistemov je bil Telettra H25-ILR z zmogljivostjo 120 ka­nalov na relaciji Ljubljana–Trbovlje, v dolžini pribl. 55 km. Realiziran je bil prek dveh pasivnih repetitorjev, enega na Šišenskem hribu, drugega pa na Kumu. Enaka tehnicna rešitev, tudi v tem obdobju, je bila na relaciji Cel­je–Rogaška Slatina. Pasivna repetitorja sta bila na Miklavškem hribu in na Cerovcu. To so bile takrat kar zapletene tehnicne rešitve. Analogni RR-sistem Telettra H25-ILR, zmogljivost 120 telefonskih kanalov, lokacija Ljubljana, smer Vrhnika, konfiguracija 1+1 (foto: Darko Jelen) Drug tip sistema iz tega obdobja je bil Face Standard z zmogljivostjo 300 kanalov. Bil je na relacijah Nanos–Postojna, Nanos–Koper, Nanos–Nova Gorica ter med Mariborom in Mursko Soboto, s pasivnim repetitorjem na Pohorju. Vse te sisteme smo v zacetku osemdesetih let zamenjali s Telettri­nim sistemom HG-7, z zmogljivostjo 960 kanalov, ki so bili v omrežju tudi med agresijo na Slovenijo. Leta 1974 pa so se zacele priprave za vzpostavitev hrbtenicnega radio-relejnega sistema v Jugoslaviji. Pripravljen je bil mednarodni razpis za izbiro dobavitelje opreme, njeno postavitev ter predajo v uporabo. Tehnicno gleda-no je bila v razpisu zahtevana oprema zmogljivosti 1800 kanalov v frekvenc­nem obmocju 6 GHz. Omrežje v razpisu je omogocalo povezavo glavnih mest v vseh republikah Jugoslavije, kot tudi povezave s tujino. Za Slovenijo sta to bili po­vezavi z Avstrijo (Pohor­je–Mellachberg–Graz) in Italijo (Nanos–Mon­te Belvedere–Trst). Za dobavitelja radiorelejne opreme je bila izbrana italijanska firma Telettra, tip sistemov pa HT12-6L ali HT12-6U. Na že obstojecih in tudi novih relacijah smo v zacetku 80. let v t. i. »programu 100« pove-cali zmogljivosti s sis-temi tipa HL-6u/2700, zmogljivost 2700 kana­lov, ter HG-7 z zmoglji­vostjo 960 kanalov istega proizvajalca. Kas­neje se je izkazalo, da so bili to zadnji zmoglji­vejši analogni RR-siste-mi v Sloveniji. V zacetku 90. let smo imeli v omrežje vklju-cenih okoli 190 oddaj­no-sprejemnih naprav in skupaj tvorjeni dve zvezi z zmogljivostjo 2700, sedem z zmogljivostjo 1800, 13 z zmoglji­vostjo 960 kanalov zvez ter okoli 20 zvez manjših zmogljivosti. Lokacijska razporeditev je prikaza­na na shemi 1. Shema 1: Avtor: Severin Peruzzi Digitalni radiorelejni sistem SEL/Siemens DRS 140/11200, lokacija Krim, smer Ljubljana (4 x 140 Mbit/s) in smer Nanos (2 x 140 Mbit/s) (foto: Darko Jelen) Digitalni PDH radiorelejni sistemi v Sloveniji Ko smo zamenjali mednarodno centralo Metaconta v Ljubljani z EWSD, je nastopila digitalna doba in s tem tudi potreba po vzpostavitvi digitalnih zvez. Prvi zmogljivejši 140 Mbit/s sistem (1920 kanalov) proizvajalca SE, je bil leta 1988/89 zgrajen na relaciji Maribor–Boc–Plešivec–Ravne. V naslednjih treh letih smo na hrbtenicnem nivoju s sistemi enake zmogljivosti povezali vse regije v Sloveniji ter zgradili mednarodne povezave. Te so bile s Pohorja do Avstrije, z Nanosa do Italije, z Boca, Trdinovega vrha in Nanosa pa do Hrvaške. Shema 2 Avtor: Severin Peruzzi Antenski stolp Krim (foto: Darko Jelen) Na sistemih proizvajalca SEL/Siemens pa smo vgradili dodatno opremo (DAD), ki je na boku medfrekvence radijskega oddajnika dodajala moduliran nosilec z zmogljivostjo prenosa 2 Mbit/s. Tako smo lahko na višinskih loka­cijah (Krim, Nanos, Kum, Boc, Pohorje, Trdinov vrh, Plešivec) s telekomu­nikacijskim omrežjem povezovali NMT bazne postaje mobilnega omrežja. Poleg hrbtenicnega omrežja je bila nadaljnja gradnja tudi na regionalni ravni, zmogljivosti od 2 pa do 140 Mbit/s, ki je bila namenjena tudi širitvi mobilnega omrežja. Gradnjo, montažo in umerjanje sistemov pa smo veci­noma izvedli zaposleni v radiorelejnih centrih PTT-podjetij. V zacetku 90. let smo imeli v omrežje vkljucenih okoli 130 oddajno-sprejemnih naprav in sku­paj tvorjenih 20 digitalnih radijskih zvez z zmogljivostjo prenosa 140 Mbit/s ter 26 zvez z zmogljivostmi prenosa 34,8 ali 2 Mbit/s, kar prikazuje tudi shema 2. Kot zanimivost je treba omeniti, da je bila oprema iz prve faze gradnje digitalnih hrbtenicnih sistemov proizvajalca SEL vkljucena v promet in da je bil opravljen kvalitativni prevzem prav na dan napada JLA na Slovenijo. Vsi, ki smo sodelovali pri pregledu, smo pri vracanju domov že naleteli na zapore in opozorila pripadnikov Teritorialne obrambe. Vecje investicije v infrastrukturo Za vzpostavitev radiorelejnega omrežja je bilo treba zgraditi na novo ali posodobiti staro infrastrukturo. V zacetku 70. let prejšnjega stoletja je bilo teh vlaganj najvec za hrbtenicne sisteme. V Ljubljani smo na zgradbi na Cigaletovi 15 zgradili antenski stolp visok 38 m, na Krimu in Bocu pa nov objekt s stolpom, visokim 45 m, kjer gos-tujejo tudi drugi uporabniki med drugim tudi RTV Slovenije. Na Nanosu in Kumu smo pri RTV-objektu zgradili svoj objekt z antensko konstrukcijo, na Pohorju pa samo objekt, za antene pa smo kot gostje uporabljali prostor na RTV-stolpu. Nov telekomunikacijski objekt na Golovcu v Celju smo zgradili leta 1979, dve leti pozneje pa tudi nov telekomunikacijski center v Mariboru in Kopru. Leta 1977 je bil PTT tudi soinvestitor pri gradnji RTV-objektov na Ple­šivcu, leta 1981 pa na Krvavcu in na Trdinovem vrhu, vse z namenom, da pridobimo v lastništvo ali dolgorocni najem prostore za radiorelejne sisteme in napajalne naprave. Na Bocu pa je za nove naprave konec 80. let zacelo primanjkovati pros-tora, tako v objektu kot na antenskem stolpu. Skupaj z drugimi uporabniki smo se odlocili za novogradnjo. PTT Maribor je bil nosilec investicije pri gradnji. Novi stolp je bil visok nekaj vec kot 100 metrov, po rekonstrukciji vrhnjega dela za potrebe difuzije RTV pa znižan na 94 m in je še vedno naj­višji v Sloveniji. Gradnja je bila koncana leta 1983. Telekom Slovenije je zdaj upravitelj in vecinski lastnik tega objekta, v katerem pa imajo v souporabi ali najemu prostore tudi razlicni operaterji in RTV-hiše. Letalski napadi na radiorelejne objekte 1991 Za obvešcanje domace in tuje javnosti je slovenska vlada uporabljala oddajno mrežo RTV. Medijska propaganda je bila zelo ucinkovita, zato je JLA že v prvih dneh vojne poskušala z letalskimi napadi onesposobiti RTV­-oddajnike, ceprav smo imeli oboji naprave v (na) istih objektih ali pa v (na) objektih, ki so bili v neposredni bližini. Ob veckratnih napadih na Kum, Krvavec, Nanos in Boc ter topniškem obstreljevanju Pohorja so naše naprave, verjetno tudi kot kolateralna ško­da, utrpele velike poškodbe. Poškodovane ali unicene so bile predvsem an-tene z antenskimi sevalniki in valovodi1. Parabole so bile videti kot švicarski sir. Kljub tem poškodbam smo uspeli doseci, da je vecina zvez obratovala skoraj brez vecjih težav. Daljša prekinitev (nekaj ur) je bila samo na analog-nem 1800-kanalnem sistemu v smeri proti Krimu in 960-kanalnem sistemu v smeri Krvavca. Zelo pomembno vozlišce z radiorelejnimi sistemi, ki pa ga JLA ni na­padala, je bil Krim. Za to je bil med drugim zaslužen tudi oficir JLA, ki je takrat dežural na objektu. Med okoliškimi prebivalci je bil zelo priljubl­jen. Naš objekt je sicer od vojaškega, kjer gostuje tudi RTV, locen, je pa v istem ograjenem prostoru. Rezervni kljuci obeh prostorov pa so bili tudi pri posadki JLA. TO je imela prve dni vojne za Slovenijo nalogo, da zavzame oddajnik na Krimu, kar se tudi zaradi uspešnih pogajanj z oficirjem na sreco ni zgodilo. Na pogajanjih je namrec zagovarjal stališ-ce, da zavzetje oddajnika nima smisla, ker bi nato objekt postal tarca letalskega napada. Po drugi strani pa je pristojno poveljstvo JLA od njega zahtevalo, da takoj izkljuci vse RTV-naprave. Nekako se je izvlekel z izgovorom, da nima kljucev teh prostorov, drugi, še hujši ukaz pa je bil, naj vrata kar razstreli in unici naprave. Veliko vec bi znali o tem povedati delavci RTV, ki so takrat komuni­cirali z njim. Za to hrabrost mu je bila menda po vojni obljubljena služba na RTV. Odšel pa je na delo v sosednjo Avstrijo in se zaposlil kot vzdrževalec dvigal. Verjetno je v Avstriji še danes. 1...Na.portalu.RTV.Slovenije.(https://www.rtvslo.si/slovenija/obramba-oddajnikov-pomembna-za-osamos-vojitev-slovenije/394725).so.dostopne.slike.poškodovanih.anten.po.napadih.JLA,.kjer.je.videti.veliko.poškodovanih.parabolicnih.anten.. JLA pa je nato po vojni iz svojega telekomunikacijskega objekta na Krimu demontirala in odpeljala vse naprave, razen agregata, ki je bil tako velik, da ga niso uspeli prenesti skozi vrata. Zgodba s srecnim koncem na Kumu V torek, 2. julija 1991, smo se trije tehniki s kombijem in šoferjem ter z bistvenimi rezervnimi deli in materialom, ki smo ga imeli na voljo, odpravili na Kum, da trajnejše in zanesljivejše saniramo sisteme. Ko smo prispeli skoraj do vrha Kuma, so nas na cesti zaustavili pripadniki TO in povedali, da je bil oddajnik ponovno napaden in raketiran. Po daljšem premisleku in kljub temu, da smo se zavedali velike nevarnosti, smo se soglasno od­locili, da se zapeljemo do objekta in si ga ogledamo. Pogum nam je dala tudi tuja novinarska ekipa, ki se je odpravljala do oddajnika, da poroca širši javnosti o dogajanju na Kumu. Ko smo prispeli do vrha, smo opazili, da je med dežurnimi na RTV-oddajniku cutiti veliko vznemirjenje in jeza. Hiteli so pripovedovati, kako je bilo ob tem napadu in da, kot smo se sami prepricali, je bila ena soba v bivalnih prostorih hudo unicena. Polno je bilo šrapnelov, ostankov stekla in ometa. Še dobro, da v trenutku napada ni bilo nikogar v njej in da nihce ni bil poškodovan2. Na zunaj sta bila videti objekta precej poškodovana, na tleh je ležalo veliko razbitih fasadnih plošc, deli poškodovanih oken, vrat in anten. Le-talski izstrelki pa k sreci niso prebili zunanjega zidu našega objekta, tako da naprave v prostorih niso bile poškodovane. Kolikor se je dalo hitro smo popisali in s kamero dokumentirali poškodbe na antenah in antenskih kon­strukcijah, kar nam je bilo pozneje pri sanaciji v veliko pomoc. Sklep Kot smo opisovali v prispevku je zacetek razvojne poti slovenske države in njene digitalne tehnologije v radiorelejnih sistemih zelo povezan. Obe sta se vzpostavljali v tistih nemirnih casih sredi poletja 1991. Radiorelejni objekti so bili posebej izpostavljeni, saj je Jugoslovanska ljudska armada napadla vec oddajnikov RTV Slovenija, da bi prekinila pretok informacij. Vendar ni šlo samo za te, ampak tudi za zveze, ki so potekale prek preostalih telekomunikacijskih kanalov na objektih. Tako je bila osamosvojitvena vojna tudi vojna za telekomunikacije. 2...Kadar.se.spomnim.na.te.dneve.in.dogodke,.me.spreleti.srh,.ker.mi.pride.na.misel.podatek,.da.je.bila.prva.žrtev.med.zaposlenimi.v.Hrvaškem.Telekomu,.tehnik.g..Mario.Pavlic,.ki.je.na.radiorelejni.postaji.Plešivica.opravljal.vzdrževalna.dela.ravno.ob.letalskem.napadu.na.ta.objekt. Poškodovane PTT-antene na Kumu: 1 smer Krim – analogni sistem HT12-6L (3 x 1800 kanalov), 2 smer Krim – analogni sistem HG-7 (1 x 960 kanalov), 3 smer Krvavec – digitalni sistem (3 x 140 Mbit/s), 4 smer Krvavec – ana­logni sistem HT-6u/2700 (1 x 2700 kanalov), 5 smer Krvavec (souporaba antene z RTV) – analogni sistem HG-7 (1 x 960 kanalov) (foto arhiv: RTV Slovenija) Marjan Kleva KABELSKI SISTEMI PRENOSA Sredi 80. let prejšnjega stoletja so po sredini Jugoslavije polagali koak­sialni kabel, ki so ga v tretjinskih deležih financirali PTT, Civilna zašcita in JLA. Kabel se je zacel v Ljubljani in Postojni, spojil v Kocevju in nadaljeval prek Dolenjske in pri Vinici na Hrvaško, nato pa v Bosno, Srbijo in Make-donijo. Nanj so se navezovali kabli do Zagreba, Sarajeva, Splita, Titograda, Beograda in Skopja. Projekt je imel oznako kabel Central Kabel Central V sklopu projekta kabla Central je bilo na obmocju Slovenije predvidenih pet, sprva analognih sistemov z zmogljivostjo 2600 kanalov, po simetricnih parih v kablu pa vecje število 12-kanalnih sistemov za razlicne potrebe voj­ske, rezervnih zvez in tudi nekaj PTT-lokacij vzdolž kabla. Montaža opreme prvih štirih sistemov (Siemens) leta 1987 ali 1988 (4 x 3600 kanalni analogni sistem – 18 MHz) je bila opravljena v lastni režiji delavcev VF (visoke frekvence) PTT Slovenije na relacijah: - Ljubljana–LJ II–Ribnica–Kocevje (bunker), - Postojna–Cerknica–Kocevje (bunker), - Kocevje (bunker)–NM II (Dol. Toplice)–Novo mesto, - Kocevje (bunker)–NM II (Dol. Toplice)–Crnomelj–Karlovec II. (Duga Resa). Leta 1990 je bil zmontiran peti sistem – tokrat digitalni 140 Mbit/s (1920-kanalni) na relaciji Ljubljana–Kocevje–Karlovec–Bosna, na ka­terem so 14 dni delovale digitalne povezave do Zagreba, Sarajeva in Splita. Po 14 dneh so ga Srbi iz Krajine skupaj z analognim sistemom, ki je deloval že prej, prekinili pri Dugi Resi in nikoli vec ni bil vzpostavljen. Mi smo ga potem preusmerili do Novega mesta, kjer je služil rednim zvezam med Ljubljano, Kocevjem in Novim mestom, ko je bila zgrajena optika Novo mesto–Zagreb pa tudi zvezam proti Hrvaški in iz Hrvaške prek Slovenije v Evropo. Sistem je bil vkljucen vse do izgradnje optike do Novega mesta in Kocevja. 12-kanalni sistemi po simetricnih parih pa zaradi tehnicnih neskladij med terminalno opremo Iskra Transmission in ojacevalniki Ei Niš niso bili nikoli vzpostavljeni. RCZ Kocevje. Stikala Quantte za preklop prednostnih uporabnikov v rezervnem centru zvez Kocevje (foto: Marjan Kleva) 558 Rezervne zveze V trezorju, v prostoru poleg dežurnega VF 1, so bile med drugim spra­vljene tudi kuverte s šiframi (Sava, Triglav, Sokol, Jastreb …), v katerih so bila navodila, katere zveze je treba ob »klicu« preklopiti na stikalih Quantte, zmontiranih na NF-delilniku v VF-dvorani. Vsebine teh kuvert zaposleni na vzdrževanju VF-naprav nismo nikoli videli, saj jih je tedanji vodja pred odho­dom v pokoj unicil. Vsak ponedeljek smo preverjali delovanje teh zvez, in sicer tako, da je dežurni dobil klic odgovorne osebe, naj preklopi ustrezno stikalo Quantte (C4, C7, D3 …). Preverjanja so trajala od 30 do 60 minut, potem pa je de­žurni ob ponovnem klicu stikalo vrnil v prvotni položaj. S preklopom stikala Quantte se je eden od zveznih vodov med centralami zacasno preklopil na lokacijo po nacrtu rezervnih zvez. Povezava mobilnega omrežja V letih 1990 in 1991 se je gradilo prvo mobilno omrežje (analogno) na obmocju Slovenije in Hrvaške. Vse bazne postaje so bile na zacetku pove­zane v centralo v Zagrebu. Za zacetek je bilo v Sloveniji predvidenih 12 loka­cij baznih postaj. Povezave so bile predvidene na ravni analognih govornih kanalov. Ker razen do bazne postaje Ljubljana (stolp, Cigaletova 15), do drugih ni bilo analognih zvez, se je gradila analogno-digitalna konverzija 30 govornih kanalov v 2 Mbit/s digitalni signal. Povezave teh 2 Mbit/s zvez do baznih postaj so bile realizirane prek radiorelejnih zvez. Do višinskih lokacij Krim, Nanos, Krvavec, Kum, Boc, Trdinov vrh in Plešivec so bile povezave 2 Mbit/s do-modulirane na boku obstojecih 140 Mbit/s radiorelejnih sis-temov (DAD). Za preostale lokacije baznih postaj Trstelj, Tinjan, Ravni pod Stolom, Sveti Križ in Pecarovci pa so bili zgrajeni novi 2 Mbit/s radijski sis-temi Iskra Transmission. Zaradi stanja v državi je bilo treba pospešiti gradnjo mobilnega omrežja. Ker vsa oprema za analogno digitalno pretvorbo še ni bila dobavljena, je bila na hitro postavljena oprema, vgrajena v tako imenovanih Natovih kovckih, ki so bili kupljeni nekaj prej za realizacijo nujnih zvez. Tako je bilo mobilno omrežje vzpostavljeno brez opravljenih kakovostnih in tehnicnih pregledov. To je bilo opravljeno šele pozneje, ko je bila takratna ljubljanska telegrafska centrala (Ericsson) nadgrajena za mobilne potrebe in smo bili tako neodvisni od Hrvaške. 1...VF.je.bila.oznaka.za.organizacijsko.enoto.v.PTT-centru,.ki.je.skrbela.za.visokofrekvencne.prenosne.nap­rave..Podobna.oznaka.NF.se.je.uporabljala.za.organizacijsko.enoto.kabelskih.in.narocniških.zvez..S.temi.kraticami.smo.se.nekako.celo.identificirali.in.tako.oznacevali.tudi.opremo. Objekt Ljubljana 2 – prenova in izgradnja Pred gradnjo novega projekta Central, morda celo znotraj tega projek­ta, je bila opravljena prenova rezervnega centra zvez Ljubljana 2. Gradnja prizidka je trajala vsaj eno leto. Ves cas je moral biti na objektu prisoten en zaposleni iz VF Ljubljana. Še vec, vsako jutro je pri dežurnem VF dvignil kljuc objekta in ga odprl za izvajalce. Med testi pri tehnicnem pregledu objekta je bil tudi preizkus zracne tes­nosti prostorov. Glavni vhod oz. litoželezna vrata z volanskim zapiranjem so se zaprla, znotraj pa se je naredil nadpritisk ene atmosfere. Po uspešno opravljenih testih bi se pred odpiranjem glavnih vrat moralo opraviti izena-cevanje pritiska, a je zaposleni prehitro odvil volan in tako odprl vrata. Nad­pritisk je vec kot tono težka vrata sunkovito odprl, zaposleni, ki se je držal volana, pa je »poletel« z vrati. Ob prekinitvi zvez za potrebe JLA V cetrtek, 27. junija 1991, ko je JLA prišla na ceste, da bi zaprla mej­ne prehode, smo se zaposleni v VF Ljubljana spomnili, da potekajo prek VF-centra Ljubljana tudi 12-kanalne povezave med lokacijami vojašnic in njihova povezava s preostalim delom države (tudi Beogradom). Kljub temu da je bila kanalska oprema na lokacijah JLA, smo na VF imeli instrumente, s katerimi smo na liniji lahko selektivno izbrali posamezne kanale in jih pre­usmerili na slušalke. Takoj smo se odlocili za tako »prisluškovanje«. Vecina pogovorov je bila sicer med oficirji in podoficirji ter njihovimi družinskimi clani v preostanku Jugoslavije. Bili so zaskrbljeni. Smo pa ujeli tudi kakšen bolj pomemben podatek, kot je informacija, da vojska vstopa v Slovenijo pri Metliki in prek Gorjancev napreduje v osrednjo Slovenijo. Seveda smo takoj obvestili službo, odgovorno za varnost, nekaj zapo­slenih iz te službe je kar se da hitro prišlo na VF v drugo klet. Po nekaj minutah poslušanja so nam dali nalogo, naj vse medkrajevne zveze za JLA izkljucimo. Zaposleni iz stolpnice v kleti v VF-dvorani VF-oprema je bila že takrat montirana v drugi kleti Cigaletove 17 (pribl. 12 m pod zemljo). To, da smo bili skoraj ves dan v kleti »med podganami«, nam ni bilo v veselje in smo bili veckrat tarca posmehovanj med sodelavci, predvsem iz »stolpnice«. V petek, 26. junija 1991, je bil v Ljubljani razglašen alarm ob preletu vojaškega letala in prebijanju zvocnega zidu. Ker je bilo to še v delovnem casu, je veliko zaposlenih iz »stolpnice« priteklo v klet, da bi se zavarovali pred morebitnim zracnim napadom. Ker je VF-center spadal med prostore, v katere so lahko vstopali le z dovolilnicami, je vecina sodelavcev ostala na stopnišcu in v ozkem hodniku pred prostorom. Kot novoletna jelka Ko smo se v petek ob treh že poslavljali z željo, da se vidimo v ponedel­jek, so v trenutku zaceli zvoniti vsi alarmni zvonci v stojalnih vrstah, utripajo-ce rdece lucke na napravah, ki opozarjajo na prekinitev, pa so dajale videz novoletne okrasitve. Po nekaj minutah je bilo ugotovljeno, da so prekinjene vse RR-zveze proti vzhodu in jugu (Celje, Maribor, Dunaj, Novo mesto, Za­greb, Beograd …). Kmalu smo dobili informacijo, da so letala JLA raketirala RR-objekt na Kumu. Cešnja na torti Eden najodgovornejših za zveze v Sloveniji, vodja VF-centra Ljubljana, Janez Stanic je redko odpotoval na dopust, vedno je bil dostopen za službo. Med 10-dnevno vojno v Sloveniji pa ga ni bilo, po dolgih letih se je namrec odlocil za obisk sestre, porocene v Skopju. Z vlakom se je uspel vrniti šele, ko se je zadeva umirila. Njegov avto je ostal na parkirišcu na Brniku, med avtomobili, gorecimi zaradi raketiranja. Po skoraj enem mesecu je dobil ob-vestilo, naj pride po svoj avto, saj so ogenj uspeli pogasiti dva avtomobila pred njegovim. Še moja cešnja v zgodbi. Znotraj 10-dnevnega obdobja vojne v Sloveniji je bila le ena sobota. Kljub številnim službenim dogodkom sem se ravno na to soboto porocil na Ljubljanskem gradu, izza protiletalske zasede. Tomaž Levicnik POSTAVITEV JAVNEGA MOBILNEGA OMREŽJA NMT Skandinavske države so v 80. letih razvile ter vkljucile mobilni sistem NMT (angl. Nordic Mobile Telephone). Pri nas smo ga testno zagnali leta 1987 za univerzijado v Zagrebu, kjer so postavili centralo. Za ta cas so uporabili frekvencni pas 450 MHz, ker pa je bil ta frekvencni pas v Jugo­slaviji rezerviran za funkcionalne sisteme, zvezna uprava ni dala dovoljenja za uporabo teh frekvenc. Za mobilni sistem je dolocila frekvencni pas 410 MHz. Tako je bilo treba prilagoditi bazne postaje in mobilne telefone. Mobilni sistem RRU-9 Iskra za zacasne povezave, ki je omogocal prenos 2 Mbit/s. (foto: Jernej Bizjak) MX-701 2 Mbit/s, sistem Iskra v Natovem kovcku za prenos digitalnih po­datkovnih in telefonskih zvez (foto: Martin Jugovec) V Zagrebu so vkljucili prvo mobilno omrežje v zacetku leta 1991, v Sloveniji pa smo spomladi tega leta zaceli z montažo baznih postaj. Prvo bazno postajo smo v Ljubljani vkljucili 27. junija 1991. Postaje so bile narejene v švedskem Radiosystem AB, mobilne telefone pa je v zacetku izdeloval irski C-Com z oznako Caryphone. Leta 1991 smo do zime vkljucili 16 baznih postaj: Ljubljana – Cigaletova, Krim, Nanos, Trstelj, Tinjan, Malija, Kum, Boc, Pohorje, Pecarovci, Plešivec, Krvavec, Ravni pod Stolom, Trdinov vrh, Sv. Križ in Grmada. Bazne postaje so bile prek analognih kanalov povezane do centrale v Zagrebu. Ker prenosna oprema še ni bila dobavljena, smo za povezavo uporabili vojaške radiorelejne sisteme RRU-9 ter analogno-digitalne konverzije MX­701 v Natovih kovckih. V naslednjih mesecih se je to uredilo tako, da so povezave tekle prek obstojecih prenosnih sistemov DRL (Siemens), kjer pa ni bilo povezav, so bili montirani radiorelejni linki DRS 2500 (Iskra) ter ana­logno-digitalne (AD) pretvorbe. Oktobra 1991 je Združeno PTT podjetje Slovenije (ZOPTT) ustanovilo družbo Mobitel. Takrat je bilo 1000 narocnikov. Leta 1992 pa smo zgradi­li NMT-centralo v Ljubljani in tako postali neodvisni od Zagreba. Omrežna skupina mobilnih narocnikov je bila najprej 099 na slovenski centrali pa 0609. Mobilni telefon Benefon (foto: Tomaž Levicnik) NMT-antena na Kumu 8-kanalna bazna postaja NMT na (foto: Tomaž Levicnik) Kumu (foto: Tomaž Levicnik) Zvone Šerdoner in Zdravko Obradovic RADIORELEJNE POSTAJE BOC IN POHORJE MED VOJNO V mirnih casih smo sodelavci na radijskih sistemih prenosa dan za dnem skrbeli za cim boljše delovanje mednarodnih, nacionalnih in lokalnih zvez, s tako malo motnjami in prekinitvami za uporabnike, kot je le mogoce. Vojna za Slovenijo na zacetku poletja 1991 je marsikaj postavila na glavo, tudi na-celo delovanja brez motenj in prekinitev za (vse) uporabnike. Med spopadi z JLA, junija in julija 1991, smo poskrbeli tudi za »nede­lovanje« zvez. Po navodilih »službe za varnost, obrambo in zašcito« smo usmerjeno prekinjali nekatere zveze proti Avstriji in naprej na zahod. Ne tistih, ki so se zakljucevale v Sloveniji, pac pa tiste, ki so vodile iz Beogra­da in vanj. Seveda so se iz tedanje skupnosti jugoslovanskih PTT (izvirno: Zajednica jugoslovenskih pošta, telegrafa i telefona – ZJPTT) iz Beograda takoj oglasili in spraševali, kaj se dogaja. Odgovor je bil kratek: v Sloveniji je vojna in ne vemo, kaj se dogaja na radiorelejnih postajah Boc in Pohorje, ker tja niti ne smemo niti ne moremo. In vendar smo bili skoraj vsak dan na teh postajah. Na vsakodneven stik z barikadami in s cevmi pušk smo se hitro privadili, a informacije in dezinfor­macije so nas vcasih ujele tudi nepripravljene. Cisto na zacetku vojne sva s sodelavcem na Bocu sedela z oficirjem JLA pred vojaškim objektom in se mirno pogajala, ali naju bodo vojaki spustili v naš PTT-objekt ali ne. Zatem slišiva iz radia našega tiskovnega predstavnika: »… danes sta na Boc prispela dva tehnika RTV (razen naju do takrat tam ni bilo nikogar), a ju je vojska JLA grobo zavrnila!« Osuplo smo se spogledali, slišala sva par pikrih na naš (slovenski) racun in … jo s kislim nasmehom mahnila v dolino. Ta dan radiorelejnih naprav nismo videli. A že naslednji dan je bilo bolje, lahko smo pregledali delovanje, preverili napajalne rezerve, postorili, kar je bilo treba, in se prek barikad vrnili v Tele­komunikacijski center Maribor. Z zaostrovanjem spopadov so okolišcine postale zahtevnejše. Najtežji dan je bil gotovo petek, 28. junija 1991. Po prejetih navodilih za ta dan se je obicajna pot prek barikad in kontrolnih tock koncala že po nekaj minutah vožnje po klancu na Boc. TO je podrla debla dreves na cesto. Popolna blokada. Kaj zdaj? Poznamo tudi alternativno pot, daljšo, delno cez drn in strn, kotanje in skale, ozko in neprijetno. Ni druge, skleneva s sodelavcem, greva okoli. Komaj se dvigneva nad hiše kraja, švigneta mimo naju, kakih 100 metrov proc, dve vojaški letali. Slab obet. Nadaljujeva in ko sva že ho-tela zaviti s ceste v gozd na alternativno pot, nama prideta naproti osebni avto in manjši tovornjak, registracija Banja Luka. Ustavijo in izstopijo tri ose-be. Vojska JLA, a v civilu! Izprašajo naju, kako bi prišli na vrh, ker je cesta blokirana. Izmikava se, da tudi sama išceva in da sva negotova. Po nekaj pregovarjanja odpeljejo naprej, midva pa cez minuto ali dve na gozdno pot, cez drn in strn. Vmes se dogovoriva, da bova prek mobilnih zvez javila v te­lekomunikacijski center neljubo srecanje in naj jih TO ali milica pricaka kje spodaj in izpraša. Sežem po mikrofonu, vzpostavim zvezo in glasen pok se razleže v avtu! Sodelavec se prime za obraz in se zacne zvijati v bolecinah! Groza! So nama vojaki sledili in streljali na naju? ... »J…ti«, ga slišim, kako preklinja. »Kaj je,« kricim, »povej!« Pot cez drn in strn je sprostila CO2 v njegovi plastenki pijace in povišan pritisk mu je izstrelil zamašek naravnost v oko. Živ je, a oko (se je izkazalo pozneje) je trajno poškodovano. Slab obet. Nadaljujeva, cez pet minut sva na vrhu, tam pa vzdolž ograje 30 svežih re-krutov z mladim oficirjem. Prestrašeni mladci, grozno nervozni in oboroženi. »Parola!« Kakšna parola, sva civilista. »Beži, nazad!« A, to pa ne. Pripelji oficirja, tistega stalnega. Malo traja, vmes poslušava radio: »… so letala JLA napadla kolono tovornjakov v Štrihovcu … vozniki mrtvi, ranjeni«. Obnemiva. Oficir se pojavi, dobiva dovoljenje, da v njegovem spremstvu in pod nadzo­rom narediva glavne reci. O kakšnih izkljucitvah ni niti misliti, bomo že uredili na Pohorju. Hitro koncava, slabo uro in že sva spet v avtu in v dolino … tri ali štiri ovinke in pot nama zastavi kolona kakih 40 teritorialcev. Ja, a se dana­šnja nit dogodkov kje neha!? Pripadniki TO so bili poslani blokirat križišce, na katerem sva midva prilezla iz gozda, a pot zgrešili in jo mahajo naravnost rekrutom JLA pred puške! Halo! Na levo krog in en kilometer nazaj, gremo. Dva dni kasneje so se zacela obstreljevanja oddajnikov, Kum, Krvavec, Nanos, Boc in Pohorje. Boc je bil izjemno pomembna tocka za velik del Slo­venije: Štajersko JV od Maribora, vso Koroško, Celjsko, zveze proti Ljubl­jani, Zagrebu, mednarodne zveze proti Avstriji in naprej na zahod. Letala, ki so ga napadla, so prestrelila precej anten in preluknjala nekaj valovodov, zaradi cesar so bile potem cisto zares prekinjene marsikatere zveze proti jugu tedanje države in Celju. Letala so z izstrelki ogrozila tudi stabilnost kon­strukcije stolpa na 80 metrih višine, saj so prestrelila dva od štirih nosilnih stebrov. In kot višek neumnosti so skoraj pobila svojo posadko na vrhu hri­ba, saj so z mitraljiranjem »kopala rov« levo in desno od mitralješkega gne­zda. Vojaki so odvrgli orožje in jo ucvrli po hribu navzdol. Tedanji stalni oficir JLA je v gnevu in ogorcenju poklical poveljstvo v Zagrebu in zagrozil, da »… ce vidi še en sam avion nad Bocem, bo evakuiral posadko in Boc razstrelil!« No, po tistem letala nad Boc niso prišla vec. Se je pa grožnja z razstrelitvijo ponovila cez nekaj dni, ko je obup dotol­kel poveljnika rekrutov. Ne samo, da smo na hrib tihotapili civilne obleke za rekrute s Hrvaške, ki so potem pobegnili, z ucinkovitim blokiranjem vseh vrst zvez smo dosegli, da nikakor ni mogel priklicati nikogar, niti svoje mlade družine v Maribor. Popolna zapora vseh stikov. No, Boca potem, ko smo mu le omogocili nadzorovan stik, ni razstrelil, pa tudi na to, da ne bo streljal na ubežnike, je pristal. Obstreljevanja Pohorja se je JLA lotila kar s topovi iz Maribora, iz vo­jašnice ob Kadetnici. Za umerjanje topovskega ognja so si izbrali pasivni repetitor za Lenart na vrhu smucišca. S cik-cak streljanjem so za slab meter zgrešili nosilno konstrukcijo in razstrelili bukev. Prerešetano, iz plošc ses­tavljeno »zrcalo« repetitorja je bilo pozneje v celoti zamenjano. Glavnega cilja na vrhu, stolpa RTV, na sreco niso zadeli. Visoke smreke pred njim so zaustavile kar nekaj izstrelkov. Brez njih bi granate koncale v nadzorni sobi RTV, kar bi med kolegi, ki so nam med vojno nesebicno pomagali, napravilo masaker. Enako, ce bi granate koncale v našem PTT-objektu, saj je bila v njem nastanjena TO. Antene, takrat še v lasti PTT, so ostale nedotaknjene. Del prometa s Koroško je bil zaradi poškodbe kabla Maribor–Dravograd prekinjen, a so povezave prek radiorelejnih sistemov z vsemi vozlišci na Ko­roškem normalno delovale, radiorelejna postaja Plešivec ni bila napadena. JLA je po vojni iz svojega telekomunikacijskega objekta na Bocu demon-tirala in odpeljala vse naprave, razen agregata, ki je bil prevelik. Centri sistemov prenosa so med vojno za Slovenijo polno delovali 24 ur na dan, cetudi v okrnjeni postavi, saj je bil del kadra vpoklican v rezervni sestav TO in milice. Na koncu lahko recemo, da smo imeli tudi sreco, saj noben sodelavec ni izgubil življenja ali bil huje ranjen. Stane Koželj TUDI NA POHORJU SMO BILI V PRIPRAVLJENOSTI Cas gre hitro naprej in prav je, da po tridesetih letih obudimo spomine na najtežje dneve, ki smo jih na vecini oddajnih centrov doživeli ravno v osamosvojitveni vojni. V tistem casu smo se vsi mocno zavedali, kaj pomeni nemoteno oddajanje RTV-programov. Ti so imeli v osamosvojitveni vojni velik vpliv na moralo Slovencev, da so bili pravilno obvešceni o smislu te vojne in so hkrati vplivali na pripadnike JLA, da so se v takem številu predajali Teritorialni obrambi. Pri tem bi poudaril, da ta naša naloga ni bila lahka. Delali smo v pravih vojnih razmerah. Celoten objekt oddajnega centra (OC) RTV na Pohorju, v katerem je tudi objekt za mednarodne in notranje brezžicne telefonske zveze, je šci­tila posebna enota Teritorialne obrambe pod poveljstvom stotnika Martina Potocnika. Objekt je enota v manjši številcni zasedbi zacela šcititi takoj po pekrskih dogodkih, ko pa se je bližal dan uradne razglasitve osamosvojitve Slovenije, se je enota številcno zelo povecala. Tako je med vojno RTV OC Pohorje neposredno šcitilo vec kot 50 pripadnikov TO. Po sklenitvi mirovne­ga sporazuma na Brionih se je število pripadnikov te zašcite spet zmanjšalo na obseg pred vojno. Po umiku JLA iz Slovenije, oktobra 1991, je TO objekt prenehala šcititi. Enota za zašcito oddajnega centra ni imela nobenih posebnih sredstev za zvezo z nadrejenim poveljstvom TO, razen obicajnega telefonskega omrežja. Da bi bil poveljnik naše zašcitne enote stotnik Potocnik cim bolje seznanjen s položajem, ki se je iz ure v uro spreminjal, smo mu dali na voljo našo službeno radijsko zvezo ICOM HT16 in jo preglasili na izhodno frek­venco VHF UNZ obmocnega repetitorja VHV. Prek tega repetitorja so se takrat vodile vse vojne dejavnosti slovenske milice in TO v vzhodni Sloveniji. Tako je bil poveljnik naše zašcite, poslušajoc radijski promet prek repeti­torja, vseskozi dobro obvešcen o položaju in je veckrat že vnaprej vedel, kakšno informacijo mu bodo poslali z Obmocnega štaba TO Maribor. Da se akumulatorji v brezžicni zvezi ne bi izpraznili, smo postajo opremili z mojim zasebnim napajalnim usmernikom, tako da se je postaja vedno napajala iz omrežja in je ni bilo treba izklapljati zaradi polnjenja akumulatorjev. Osebno sem imel v vojni za Slovenijo še posebno nalogo, ki je bila v tistem casu strogo zaupna. Zanjo so vedeli samo direktor Oddajnikov in zvez na RTV ing. Leopold Gregorac in vodja skupine za pretvornike Vinko Cernelic s tehnikom Francem Buhom, ki sta mi že nekaj dni po pekrskih dogodkih na Pohorje pripeljala posebne naprave: programabilni Antenski stolp na OC Pohorje. Posnetek je z dneva odprtih vrat tega objekta, 30. septembra 2018. (foto: Stane Koželj) 569 VF-oscilator, širokopasovne UHF-mocnostne stopnje, napajalnike, kontrolne merilne sprejemnike in antenski sistem. Iz tega smo sestavili motilni sistem za frekvence od 700 do 900 MHz za radiorelejno veckanalno zvezo JLA med Bocem in Mariborom. Prouceval sem, na katerih frekvencah dela ta zveza in kako frekvence spreminjajo. Svojim sodelavcem nisem smel povedati, zakaj se uporabljajo te naprave, ce je kdo kaj vprašal, sem odgovoril, da merim še proste frekvence za morebitne TV-repetitorje. Motenje sem lahko zacel le na osebni ukaz direktorja Oddajnikov in zvez, moral pa sem biti na motenje vedno pripravljen, torej biti stalno prisoten na oddajniku Pohorje, ceprav mi po delovnem razporedu drugace ne bi bilo treba. To pomembno zvezo JLA sem tako po ukazu direktorja Oddajniki in zveze motil samo 2. julija 1991, ko je bil v Ljubljani pricakovan letalski napad JLA in so tudi po oddajnem centru Pohorje padale topovske granate. Naš oddajni center je bil v stalni nevarnosti, da nas napade letalstvo JLA. Ko so prvic napadli oddajni center na Kumu, smo se zavedali resnosti po­ložaja. Vse dneve, ko je bilo vreme primerno za letalske napade, smo se cez dan skupno s pripadniki TO zadrževali v gozdu blizu centra, vmes smo se samo, ce je bilo nujno, posamicno na hitro podajali v nevarno obmocje centra za kakšen tehnicen poseg. S seboj smo imeli radijske pogovorne zveze, pa tudi sprejemnike za nadzor naših RTV-oddajnikov. Pri tem smo zelo pogrešali zaklonišce, ki bi ga tak objekt takrat potreboval. Ker je bilo na OC Pohorje nekaj pehotnega službenega orožja, smo imeli tega vedno pri­pravljenega za uporabo. Ce smo bili cez dan v gozdu, smo imeli vse orožje s seboj, saj so nas vedno opozarjali tudi na možnost helikopterskega napada niških specialcev. Letalskega napada na naš oddajni center ni bilo, pac pa nas je 2. julija 1991, kmalu po poldnevu, JLA zacela s topovi obstreljevati iz vojašnice ob Kadetnici v Mariboru. V neposredni bližini OC Pohorje je eksplodiralo kakih 25 granat, najbližja je eksplodirala 10 metrov od oddajne dvorane, takrat je zaradi zracnega pritiska za krajši cas izpadlo nekaj RTV-oddajnikov, sko­zi odprta vrata stavbe pa je med oddajne aparature priletelo nekaj kosov raztrganega drevesa. Med tem napadom so s projektilom pretrgali sidrno, 30-milimetrsko jekleno vrv in naluknjali 3-metrsko parabolicno anteno na antenskem stolpu. Tudi na procelju stavbe so se videli sledovi šrapnelov. Visokim drevesom okoli oddajnika, ki so prestrezala granate, se imamo zahvaliti, da zgradba centra ni bila bolj poškodovana. Skozi razmeroma redko, toda visoko kovinsko kon­strukcijo antenskega stolpa je prav tako poletelo nekaj topovskih granat, ki so na drugi strani stolpa eksplodirale v vrhovih pohorskih jelk. Ce bi katera izmed teh eksplodirala v stolpu, bi najbrž zelo poškodovala antenske naprave. Drobci granat, ki sem jih 2. julija 1991 po topovskem obstreljevanju JLA iz Kadetnice pobral na dvorišcu Oddajnega centra Pohorje. (foto: Stane Koželj) Mi pa smo šelestenje jeklenega dežja skozi krošnje dreves poslušali 200 metrov stran v zavetju stavbe vodnega rezervoarja. Takrat je JLA poškodo­vala tudi pohorsko vzpenjaco, ki zaradi te poškodbe ni vozila štiri mesece. Tisti vecer po topovskem obstreljevanju JLA so nam iz poveljstva TO v Mariboru sporocili, da zaradi groženj JLA obstaja velika nevarnost diver-zantskega napada na naš oddajnik. Zato smo v dogovoru s poveljnikom naše zašcite vsi tehnicni delavci prebili noc na položajih, v zasedi na strehi objekta, oboroženi s svojim službenim orožjem, in cakali na zagroženi na-pad. Pripadniki TO pa so bili razporejeni v zasede malo proc od oddajnika. Napada k sreci ni bilo in vsi iz oddajnega centra smo jo srecno odnesli. Med pripadniki TO je med topovskim obstreljevanjem eden doživel živcni zlom, drugi pa si je zlomil nogo pri skoku v zaklon, ko je eksplodirala topovska granata. V tem kratkem opisu o tem, kako smo bili tudi na Pohorju v pripravljenos-ti, sem želel prikazati, kako smo doživeli vojno na oddajnem centru RTV. Ce bi me vprašali, kaj smo tam poceli, bi lahko odgovoril, da smo obranili Slovenijo. Pavel Hacin SPOMINI IZ PTT-PODJETJA TRBOVLJE Poleg bojev, ki so se pred tridesetimi leti dogajali na razlicnih podrocjih po skoraj vsej Sloveniji, smo se takrat bojevali tudi na malo manj vidnih pod-rocjih. Že v prvih dneh vojne se je pokazalo, kako pomembni so mediji in komunikacijske povezave. To je veljalo za nas, ki smo takrat že bili na svo­jem, pa tudi za JLA oziroma agresorja JLA, saj je tekoce in pravocasno pre­našanje pravih informacij in obvestil še kako pomembno za izid spopadov. Zato smo že takoj na zacetku agresije tudi v našem podjetju zaceli ures-nicevati obrambne in varnostne nacrte. Na podlagi odlocitev koordinacijske skupine takratnega PTT-podjetja Slovenije smo morali med drugim uvesti takojšnja 24-urna dežurstva za zašcito poštnih in telekomunikacijskih na­prav. Zaradi resnosti situacije pa je bilo dežurno osebje oboroženo z oseb-no oborožitvijo. Osamosvojitvena vojna je bila sicer razmeroma kratka, a zato precej in-tenzivna in stresna. Poleg resnih so se nemalokrat dogajale tudi skoraj ko­micne situacije, sploh ce jih gledamo z današnjimi ocmi, ko je že vse mimo. Ena takšnih se je zgodila v noci dežuranja. V naših spodnjih prostorih je bila takrat zacasno namešcena tudi manjša enota pripadnikov TO. S to eno-to sicer nismo imeli neposrednih povezav, razen da smo jim odstopili pros-tor. Sredi noci pa se je enemu naših dežurnih pomotoma sprožila pištola. K sreci je bil sam na obhodu. Ni si težko predstavljati, kakšna zmešnjava in panika sta potem nastali. Na veliko sreco pa se ni zgodilo nic resnega. Bile pa so tudi resne situacije. Kot je znano, je na našem obmocju tudi zelo pomemben telekomunika­cijski in RTV oddajnik Kum, ki ga je tudi agresor zelo dobro poznal, saj ga je že takoj na zacetku agresije, 28. junija 1991, silovito napadel. Poškodo-van je bil seveda tudi telekomunikacijski del oddajnika. Vzdrževalne ekipe s Telekoma Slovenije so ga uspele dokaj hitro usposobiti, vendar so bila potrebna še dodatna vzdrževalna dela. 2. julija 1991 je vzdrževalna ekipa ponovno prišla v Trbovlje, vendar je bila situacija na obmocju Kuma še vedno zelo kriticna. Glede na informaci­je, ki smo jih imeli, je bil mogoc ponoven letalski napad na oddajnik. Zaradi tega se je vzdrževalna ekipa najprej oglasila na sedežu podjetja Trbovlje. Po informacijah s terena okrog Kuma, kjer so bile enote TO obcinskega štaba Trbovlje, in po posvetovanju z upravo smo se odlocili, da bi na Kum poslali le nekaj clanov ekipe, drugi pa naj pocakajo v dolini. Takšna odlocitev je bila zame in za ekipo zelo težka. Bilo pa je takrat tako, da se je iz moje pisarne videlo naravnost na Kum, in ko smo ravno razmišljali, kaj in kako ter z zaskrbljenostjo pogledovali pro-ti oddajniku, smo zagledali dim in prelete letal nad njim. Pogled je bil kar strašljiv, kot v kakšnem filmu, vendar zelo resnicen. Takoj je bilo jasno, da tisti dan ekipi ne smemo dovoliti na Kum, pa tudi TO je blokirala dostop. Ekipa se je morala vrniti v Ljubljano, saj bi se napadi še lahko ponovili. Vzdrževanje na Kumu pa se je nato v naslednjih dneh uspešno nadalje­valo. Zdravko Kralj SPOMINI IZ PTT-PODJETJA NOVA GORICA V prispevku pišem o delovanju tedanje delovne enote za telekomunikaci­je v PTT-podjetju Nova Gorica. Žal se vsega ne spomnim vec, predvsem pa ne datumov dogodkov. Na obmocju našega podjetja je bilo kar precej objektov in poveljstev ter enot JLA. Vecje enote so bile v Ajdovšcini, Vipavi, Tolminu in Idriji, vecja skladišca orožja pa na Šentviški planoti in Crnem Vrhu nad Idrijo. JLA je imela tudi precej obmejnih stražarnic in manjših enot vojske skoraj po vseh vecjih krajih na obmocju PTT Nova Gorica. Na obmocju Trnovskega gozda, v bližini vasi Trnovo, pa je bil tudi prisluškovalni center JLA, v katerem so prisluškovali italijanskim vojaškim in drugim radijskim zvezam. V Vipavi je bil nastanjen tudi tankovski bataljon JLA. Zacelo se je na dan dogodkov v Pekrah, maja 1991, ko smo po ukazu iz Ljubljane, iz uprave Združenega PTT podjetja, zaceli izkljucevati telefone v vseh vojašnicah JLA. Vse zveze so bile prekinjene do 20. ure tega dne. Po-zneje smo ponovno omogocali nekatere telefonske povezave po navodilih, ki smo jih dobili iz Ljubljane. Na dan slovesnosti in razglasitve samostojnosti v Ljubljani so popoldne že zaceli prihajati tanki na obmocje pristojnosti našega podjetja. Ob tem je prišlo do spontanega upora prebivalcev, udeleženi so bili tudi nekateri de­lavci naše poslovne enote. Tanki so bili po prihodu razporejeni najprej v tan-kovski enoti v Vipavi. Tisti, ki so prišli iz smeri Logatca prek vasi Vrhpolje, so tam naleteli na prvi upor prebivalstva. Padlo je tudi nekaj strelov. Naslednji dan zjutraj pa so se že zacele zasedbe mejnih prehodov s tankovskimi eno­tami JLA in zveznimi milicniki. Ker smo bili v podjetju pripravljeni in smo že izkljucili telefonske zveze JLA, sem zaradi barikad, postavljenih na vseh cestah, uvedel tako imenovano vojno stanje. Z ustanovitvijo operativnih delovnih skupin, ki so bile razporejene po terenu in so delovale na dolocenih obmocjih, smo uspešno zagotovili delovanje zvez tudi za TO in preostalo prebivalstvo. V podjetju je bilo že pred zasedbo mejnih prehodov pa nalogu dežurne službe v Ljubljani uvedeno stalno dežur­stvo, tako da smo navodila, ki smo jih prejemali, takoj izpolnili. Po nekaj dneh, ko nam je bilo sporoceno, da zveze iz vojašnice v Vipavi vseeno tecejo, smo ponoci, datuma se ne spominjam, ugotovili, da se je JLA v domu JLA v Vipavi prikljucila na telefonske številke civilnega prebival­stva, saj je bila razdelilna omarica na zadnjem zidu tega doma. Seveda smo te zveze takoj prekinili. Poleg tega je med Postojno in Ajdovšcino tekel poseben podzemni ka­bel, ki je bil last JLA in je bil povezava med poveljstvom JLA v Postojni in vojašnicama v Vipavi in Ajdovšcini. Kabel smo fizicno prekinili. Spomnim se še nekaj težav. Tako mi je na primer polkovnik Pejakovic po telefonu grozil, da bodo avionsko napadli Novo Gorico, ce do 12. ure nave-denega dne ne omogocimo telefonskih zvez. Takoj sem sporocil direktorju, naj se ljudje oziroma zaposleni umaknejo iz zgradbe v Novi Gorici in da naj opozori tudi delovno enoto telekomunikacij, ki je imela sedež v Šempetru pri Gorici. Na dan, ko je bil prvi napad na oddajnik na Nanosu, sta okoli 11. ure Novo Gorico res preleteli dve vojni letali JLA, ki pa nista napadli. Težave so se pojavile z napadom na oddajnik Nanos, kjer so bile tudi telekomunikacijske naprave, tedaj edina zveza s tujino. Z vrsto poškodb nisem bil tocno seznanjen, ker sta vzdrževanje za nas opravljali služba za visokofrekvencne in služba za radiorelejne sisteme (VF in RR) iz Ljubljane. Ko je prišlo do eksplozije skladišca orožja na Crnem Vrhu nad Idrijo, je bilo tudi pri nas živahno. Ob 2. uri ponoci sem bil obvešcen o eksploziji, zato smo organizirali delovno skupino in odšli na kraj dogodka z namenom, da vzpostavimo zveze in popravimo telefonsko centralo na Crnem Vrhu. Na sreco je bilo skladišce eksplozivnih sredstev med dvema hriboma, oddal­jeno približno dva kilometra od središca, tako da ni bilo vecje škode na telefonski centrali. Tudi naši objekti niso utrpeli vecje škode, razen razbitih šip in odkritih streh, vec škode je bilo na omrežju. Zagotovili smo rezervno napajanje in zasilno vzpostavili zveze. Potem je julija nastopilo premirje in zacelo se je kolikor toliko normalno delovanje po navodilih, ki so prihajala iz Ljubljane, iz službe za obrambne priprave. Na našem koncu v vrstah delavcev ni bilo žrtev in tudi ne posebnih poškodb. Dogodkov je bilo še vec, vendar se jih ne morem vec spomniti, žal pa sem tudi vso dokumentacijo, ki sem jo hranil vrsto let, pred leti unicil. Jernej Bizjak SPOMINI O AKTIVNOSTIH IN DOGODKIH MED OSAMOSVOJITVENO VOJNO V POSAMEZNIH PTT-PODJETJIH V SLOVENIJI Zavedam se, da se ne morem povsem dostojno zahvaliti vsem pred tride­setimi leti sodelujocim iz PTT-podjetij v Sloveniji za njihov prispevek v osa­mosvojitveni vojni. Kar nekaj sodelavcev tudi ni vec med nami. Vseh zgodb, vsak je takrat imel svojo in svoje videnje, tudi ne bi uspeli zapisati. Marsi­kateri takratnih podpornikov in akterjev naše osamosvojitve tudi ne bi želel vec biti izpostavljen. Drugi bi nam dejali, da so to morali delati, ker je bila to njihova služba oziroma delovna obveza, poleg tega pa so vedeli, za kaj gre, in so hoteli prispevati po svojih moceh. Med zelo zaslužnimi v kljucnih trenutkih osamosvajanja je bil tudi kolega Mitja Vaupotic, ki je skrbel, da so vse mednarodne zveze, po katerih so med drugimi tekle tudi RTV-povezave s svetom, kljub prekinitvam delovale optimalno. Žal iz osebnih razlogov ni želel napisati prispevka. Tudi sam sem sodeloval v sistemu posebnih zvez od leta 1967, najprej v službi zvez in v posebni mobilizacijski skupini RSNZ do leta 1975, nato pa v službi za obrambne priprave v Združenem PTT podjetju Slovenije. Ker sem sodeloval s predstavniki vseh obrambnih struktur v Sloveniji, sem dobro po­znal sistem zvez v celoti. V RSNZ sem vodil usposabljanje enote za zveze, in sicer radiotelegrafistov in telefonistov iz rezervne sestave TO, ki je bila namenjena podpori zvez republiškega vodstva v izrednih razmerah. V enoto je bila vkljucena tudi šifrerska ekipa. Sodeloval sem na vseh vojaških vajah do leta 1974. Na ta cas in ta prispevek sem ponosen. Zapisano v tem prispevku pa je namenjeno tistim, ki so delovali podobno kot desetine drugih v PTT-strukturah telekomunikacij Slovenije. V nadalje­vanju predstavljam zgodbe Leopolda Strajnarja, Karola Carja, Janeza Ster­leta, Alojza Bokana in Draga Pangerca. Leopold Strajnar1 je po tridesetih letih za­pisal »Saj ni res, pa je,« (Strajnar, 2020), saj so se dogajale stvari, ki jih ne bomo pozabili. Vsaj nekaterih ne. Bili so casi, ko ni bilo casa veliko tuhtati, kaj in kako bo, ampak je bilo treba hitro ukrepati po svojem prepricanju, da je bilo tako prav, da si bil koristen, da si bil na pravi strani in ponosen, ko si videl, da so stvari tekle po pricakovanju in so se proti pricakovanjem izkazale še kako pomembne. Namrec, na Vrhniki je bilo še leta 1991 veliko vo­jaštva v razlicnih formacijah, ki so opravljale nalo­ ge, potrebne za njen obstoj, in naloge, ki so služile potrebam takratne politike, in to vse do trenutka, ko se je slovenski narod odlocil, da gre svojo pot v odcepitev in samostojnost in da takšne »mašinerije«, kot je bila JLA, ne potrebuje vec. Kot delavec PTT, TOZD Telekomunikacije, je vedel, da v sestavi JLA na Vrhniki deluje t. i. ceta za zveze, ki je imela nalogo zagotavljati vse zveze, tako za poveljstvo brigade z nadrejenimi poveljstvi vse do korpusa, kot za poveljstva in s poveljstvi podrejenih enot. Opremljena je bila z radiorelejnimi zvezami, radijskimi zvezami, radioteleprinterskimi zvezami in seveda tudi s telefonskimi zvezami oz. linijami, ki so bile prikljucene na stacionarne sisteme, tako na pošti kot na železnici. In te so bile za nas še kako zanimive! In zelo obcutljive! Tistega dne, ko je tank JLA na poti v Ljubljano povozil osebno vozilo Golf, ki je pripeljalo z avtoceste prek cestninske postaje na Vrhniki, si je ta dogodek ogledal od blizu, nato pa odšel na delovno mesto in se javil v glavni delilnik, kjer je dobil navodilo, naj caka na delovnem mestu na nadaljnja navodila. Kmalu so ga poklicali po telefonu, da Jane Krašovec, ki je bil mehanik v avtomatski telefonski centrali na Vrhniki in je stanoval v Ljubljani, zaradi razmer na cestah ne bo prišel na delo, zato naj se takoj odpravi v prostore centrale in naj v delilniku izkljuci vse prikljucke telefonskih številk, ki jih je uporabljala JLA. To narocilo mu je posredoval takratni direktor Matjaž Jemec, ta pa je verjetno bil v stiku z vodjo oddelka za obrambo na Vrhniki. Treba je bilo tudi prekiniti zveze na nadzemnih žicnih vodih na relaciji Ljubljana–Postojna. S tem posegom je izkljucil JLA iz javnega omrežja in ji tako onemogocil vsakršno zunanjo in notranjo medsebojno komunikacijo. To je trajalo vseh deset dni vojne za Slovenijo, podnevi in ponoci. Vedel je, da bodo nekaj casa imeli velike težave s komuniciranjem, a tudi, da njihova ceta za zveze ne bo dolgo cakala in bo prek vojaških naprav oz. zvez spravila zadevo v primerno delovanje, do takrat pa bo JLA na Vrhniki ostala v »komunikacijski temi«. 1...Leopold.Strajnar.(roj..1965).je.bil.med.osamosvojitveno.vojno.zaposlen.v.PTT-podjetju.Ljubljana.kot.rajon­ski.PTT-tehnik.na.Vrhniki. Pristope na pomembnejših cestah in mostovih na Vrhniki in v njeni okolici so varovali pripadniki slovenske TO, tako fizicno kot s tehniko, mestoma so bili minirani tako, da je moral z vozilom uporabljati stranske ceste, poti in celo most na pešpoti z Vrhnike prek Lošce na Verd, prek katerega se je z ocetom, ki je bil en mesec v pokoju, odpeljal v Borovnico, v vojaško skladiš-ce, kjer se je orožje že odvažalo na razlicne lokacije. Tam je moral najprej usposobiti telefonske prikljucke in jih potem povezati v javno omrežje, tako da je komunikacija potekala nemoteno. Spominja se tudi dogodka na Ljubljanski cesti, ko je pripadnik JLA s stre­lom poškodoval zracni samonosilni 20-parni telefonski kabel in tako onemo­gocil telefonsko komunikacijo. To nalogo mu je naložil Ivan Trnovšek, vodja centra 012, napako je hitro odpravil, ne glede na takratne okolišcine. Med njegovimi nalogami je bilo tudi opravilo na železniški postaji Verd, za katero ga je zadolžil Ivo Maglica iz vrhniškega oddelka za ljudsko obram­bo. Ta naloga je bila izkljucitev vojaških linij proti Ljubljani (in naprej proti Zagrebu in Beogradu) in izkljucitev linij proti Postojni za smer Primorska– Goriško–Istra. Karol Car2 navaja (Car, 2020), da mu je bil takrat nadrejen Ivan Trnovšek, ki je bil vodja centra v Ljubljani. Neposredni vodja in sodelavec na rajonu pa je bil Mar-jan Klancar. Med vojno je sodeloval tudi z Metodom Proscem, in sicer pri namestitvi novih telefonskih prikljuckov v zaklonišca šol, vrtcev in štabov TO, ter pri izkljucitvah telefonskih linij vojaškim objektom. Po na­logu nadrejenih so opravljali tudi ponovne vkljucitve prikljuckov razlicnim objektom. Odpravljali so tudi poškodbe na telekomu­ nikacijskem omrežju, ki jih je povzrocila JLA s svojim delovanjem. Pravi tudi, da niso bili oboroženi, delo pa so opravljali v svojem rednem de­lovnem casu, pa tudi ponoci, ob nedeljah in praznikih. Dopusti so bili preklicani, delovnik ni bil natancno dolocen, usklajevali so se sproti in po potrebah. Ko je prišel delat v rajon Domžale, se je njegovo delo na­daljevalo podobno kot v Ljubljani, le da je bil njegov neposredni vodja Martin Rovšek. 2..Karol.Car.je.bil.med.vojaško.agresijo.na.Republiko.Slovenijo.zaposlen.v.PTT-podjetju.na.Cigaletovi.10.v.Ljubljani,.na.samostojnem.delovnem.mestu.rajonsko.vzdrževanje.in.gradnje.telefonsko-telegrafskih.linij.in.naprav. Janez Sterle3 navaja (Sterle, 2020), da je TT-nadzorstvo4 Grosuplje poslovalo v pros-torih, poznanih kot tajni PTT-objekt. S priho­dom na to delovno mesto si je prizadeval, da bi se ta mit med okoliškimi prebivalci razblinil. Ni bilo preprosto, saj so nekateri v poslovni enoti ta mit zelo podpirali. Ob delu na terenu je spoznal nacelnika in-špekcijskih služb Obcine Grosuplje, ki ga je potem seznanil z vodilnimi ljudmi obcinskega gospodarstva ter službami v obcinskem od­delku za ljudsko obrambo (OLO) Grosuplje. Ni mu bilo lahko, ko se je moral izgovarjati, da ni mož, ki neposredno vpliva na povecanje telefonske centrale in s tem pridobitev prepotrebnih novih telefonskih prikljuckov. Tekla so leta, objekt Brinje II-12 (tajni objekt PTT) so lahko zaceli obis-kovati obcani, željni informacij o telefonskih prikljuckih, in tako se je mit tajnega objekta pozabil. Prišlo je leto osamosvajanja, nanj pa velik pritisk za izgradnjo telekomunikacijskih telefonskih prikljuckov, ceprav so bile cen­trale zasedene. Zaceli so graditi stranske postaje, toda birokracija je bila neizprosna, tako da so uradno naredili v enem letu le tri. Prišlo je leto 1991 in 3. maja ga je poklical Jože Jamnik iz OLO Grosuplje ter ga temeljito izprašal, ali je pripravljen sodelovati v osamosvojitveni vojni za samostojno Slovenijo. Seveda je pristal, kot pravi. Med vožnjo v avtu sta govorila o lokacijah, na katerih bi delovala štab TO in Obcina Grosuplje. Njegova naloga je bila, da na treh lokacijah zagotovi najmanj po tri tele­komunikacijske prikljucke (številke je zagotovila Obcina Grosuplje). Jamnik je zahteval, da se ta dela opravijo v strogi tajnosti, brez vednosti Ljubljane. Zaprosil ga je tudi, naj pripravi in dobavi telekomunikacijski material za stran­ske postaje, stroške pa naj bi obracunali po vojni. Vse te priprave so bile izvedene brez zapletov. Hkrati je bila narejena tudi prisluškovalna linija in sicer z internega voda JLA na Metelkovi Ljubljani do skladišca JLA v Grosupljem. TO je z vodom teritorialcev zastražila tudi objekt Brinje II/12. Njega je pri tem skrbelo, kaj storiti, ce se zgodi letalski napad na to lokacijo. TT-nadzor­stvo je štelo 16 delavcev in ni mu bilo lahko zagotoviti varnosti vseh zapo­slenih. V gozdicku so si uredili zaklonišce, pokrito z drogovi, zaklonišca v 3.Janez.Sterle.je.bil.od.leta.1978.razporejen.na.delovno.mesto.glavnega.monterja.TT-nadzorstva.v.Grosupljem.4.Tako.smo.oznacevali.organizacijsko.enoto,.ki.je.skrbela.za.vzdrževanje.kabelskih.in.zracnih.vodov. objektu pa niso smeli uporabljati. Med vojno je s sodelovanjem TT-mehani­ka v avtomatski telefonski centrali Grosuplje Braneta Vojeta s telefonskimi prikljucki opremljal tudi nadzorne tocke TO v okolici mesta in po vaseh, zanje pa sta uporabila preizkusne številke iz telefonske centrale Grosuplje. To delo sta opravljala popoldne, zato se je v tem casu vsak drugi ali tretji dan popoldne od doma v Crni vasi vracal v Grosuplje. Alojz Bokan5 opisuje (Bokan, 2020) dogodek ob incidentu med TO in JLA maja 1991, ko je prišlo do napake na TK-kabel­skem omrežju v Pekrah in zato do prekinitev povezav z ucnim centrom. Na poziv TO so aktivirali skupino za iskanje in odpravo napa­ke, ki se je zgodila kot posledica vdora vode v kabel. Prvic se jim je zgodilo, da so delali v tako napetih razmerah in je moral preprice­vati pristojne, da ni šlo za sabotažo. Napaka je bila v cestnem kabelskem jašku pred PTT­-objektom. Spominja se tudi mešanih obcutkov ob dogodkih iz zacetka vojne, ki so jih doživljali v službi in zasebnem življenju, kot so bili poslušanje radijskih porocil, predvsem Kacina, zavijanje siren in strah pred letalskimi napadi, odhod na prvo dežurstvo peš, po praznih ulicah, nelagodje pri nocnem de­žurstvu, posebno ob grožnji JLA, da bo, ce ne bodo ponovno omogocili te­lekomunikacijske povezave z vojašnico, usmerila havbice na njihovo stavbo na Slomškovem trgu, ker so že pred tem iz vojašnice Franca Rozmana Sta-neta s havbicami streljali proti Pohorju, prav tako ga je skrbela tudi varnost žene in dveh majhnih otrok v njegovi odsotnosti. Zanimiv dogodek se je zgodil v Crni na Koroškem, kjer je tik pred za-cetkom vojne zgorela telefonska centrala in je mesto z okolico ostalo brez telefonskih povezav. V podjetju so takoj stopili v stik s podjetjem Iskra iz Kranja, ki je pripravilo novo centralo. Ko je bila centrala pripravljena, je ni bilo mogoce pripeljati, ker so bile ceste na relaciji Ljubljana–Maribor–Dra­vograd blokirane. Na podlagi dogovora z Avstrijo so jo pripeljali v Crno na Koroško. Skupino za zamenjavo centrale je sestavil in vodil Jože Zidaric, 5..Alojz.Bokan.je.bil.pred.osamosvojitveno.vojno.in.med.njo.zaposlen.v.PTT-podjetju.Maribor.na.delovnem.mestu.vodje.službe.za.telekomunikacijsko.omrežje..V.izrednih.razmerah.pred.in.med.vojno.ter.po.njej,.je.opravljal.naloge.dežurnega.podjetja.(zunaj.delovnega.casa).za.varovanje.in.zagotavljanje.delovanja.TK-naprav/omrežja,.komunikacijo.in.usmerjanje.posameznih.skupin.v.podjetju.ter.komunikacijo.s.Teritorialno.obrambo,.civilno.zašcito.in.drugimi.službami. skupino za meritve in prevezavo omrežja pa on sam. Težava je bila, kako priti s skupinami in opremo do Crne na Koroškem. Rešili so jo tako, da so se uskladili s TO za pot prek Slovenske Bistrice ter vecji del po poljskih oz. gozdnih poteh do Dolica in naprej do Crne na Koroškem. Po poti so srecevali pripadnike TO, ki so varovali poti in preverjali potnike, da bi odkrili morebitne dezerterje JLA iz vojašnice v Dravogradu. Ko so prišli v Crno, jih je pricakala TO in koncno so se lahko lotili sanacije po požaru. V dveh dneh so uredili stanje in vrnili omrežje v prvotno stanje. Med opravljanjem dela so imeli tudi krajše prekinitve zaradi razglašene nevarnosti letalskega napada. Hkrati se je dogajala tudi bitka za mejni prehod Holmec, katere po­sledica je bila prekinitev telekomunikacijskega omrežja z mejnim prehodom. Predstavnik TO ga je obvestil o tem ter zahteval takojšnje ukrepanje. Prihod delavcev iz Maribora zaradi blokirane ceste pri Dravogradu ni bil mogoc. V tem zahtevnem položaju je dolocil dva tehnika iz svoje skupine in ju poslal na to obmocje, na katerem je bilo zelo napeto. Ker je bil eden tehnikov sin sodelavca, je bil sam še pod vecjim stresom, dokler se nista srecno vrnila. Ob vracanju v Maribor so spremljali radijska porocila, pri cemer je na poti iz Slovenj Gradca proti Mislinji ena izmed novic sprožila paniko v drugem vozilu. Vzrok je bilo sporocilo o napadu na Kogu, pri cemer so omenili tudi kraj Dolic. Vsa sreca, da je Jože poznal kraje okrog Ormoža in vedel, da ne gre za Dolic, skozi katerega so se vozili proti Mariboru. Drago Pangerc (Pangerc, 2020) iz PTT­-centra Postojna navaja, da so ob razglasitvi samostojne Slovenije v PTT prekinili nekate-re kljucne povezave za JLA. Bil je skrbnik re-zervnega PTT-centra v Postojnski jami. V Po-stojni so prekinili povezave s Sežano in Ilirsko Bistrico, v Ljubljani pa povezavo s Postojno. To je spravilo v obup tamkajšnjega poveljnika JLA. Poklical je na PTT Postojna in mu grozil: »Ako ne daš veze, rušit cu poštu!« Ker mu je razložil, da je tak ukaz in mu ne more dati povezav, je zahteval povezavo z direktorjem PTT Koper. To povezavo je tudi dobil. Baje je grozil todi direktorju, ki ga je nato ves obupan poklical in mu svetoval, naj mu vrne povezave. Ko mu je pojasnil, da so povezavo z Ljubljano prekinili v Ljubljani, sta se dogovorila, da tako tudi ostane. Po veckratni grožnji »Rušit cu poštu«, se je poveljnik odlocil, da ne bo rušil pošte, ampak bodo vsako uro prerezali en kabel. Cez kakšno uro se je v centru res prižgal alarm, ki je pokazal, kateri kabel je prekinjen. Vsem, ki so bili takrat na delovnem mestu, se je prikazal nasmeh na obrazih, saj je bila prekinjena vecina povezav zaposlenih v JLA in vojašnici. Cez kakšno uro je bil prerezan še zelo pomemben kabel Central. Tako je poveljnik preki-nil svoje povezave. Naslednji dan pa prosil za popravilo obeh kablov. Cestni kabelski jašek, v katerem je JLA sekala kable, je namrec bil prav pred vho­dom v vojaško poveljstvo JLA. Opisuje še, da je v nedeljo, 30. junija 1991, dobil sporocila na prijavi napak, da sistem za Reko ne deluje. Z instrumenti je ugotovil, da ni nic naro-be. Ko je s slušalko vstopil v telefonske kanale, da bi ugotovil, kaj se dogaja, so bili vsi kanali zasedeni, zato nekateri niso prišli do zveze. Med preverjan­jem kanalov je slišal pogovor dveh oficirjev, ki je med drugim potekal tako: »Sacekajte, da evakuiramo naše žene i decu, pa da onda zajedno spalimo Slovenijo.« To je bil utrinek, ki ga je spomnil, da so v hudi vojni. Dodaja, da se je zvecer direktor PTT Koper po televiziji pohvalil, da ima-mo tudi rezervne radijske povezave, kar je verjetno še bolj podžgalo napade JLA na PTT- in RTV-objekte. O tem so pisali tudi v PTT-novicah že 15. julija 1991, v številki 8-9. Viri: Bokan, Alojz, 2020. PTT Maribor. Zapis o letu 1991. Kopijo zapisa hrani Jernej Bizjak. Car, Karol, 2020. PTT Ljubljana, Domžale. Zapis o letu 1991. Kopijo zapisa hrani Jernej Bizjak. Pangerc, Drago, 2020. PTT Koper, Postojna. Zapis o letu 1991. Kopijo zapisa hrani Jernej Bizjak. Sterle, Janez, 2020. PTT Ljubljana, Grosuplje. Zapis o letu 1991. Kopijo zapisa hrani Jernej Bizjak. Strajnar, Leopold, 2020. PTT Ljubljana - Vrhnika. Zapis o letu 1991. Kopijo zapisa hrani Jernej Bizjak. Dr. Andrej Godec REŠEVANJE ZVEZ V ŠTABU TO SLOVENSKA BISTRICA V PRELOMNIH CASIH Za uvod nekaj besed o sistemu zvez za posebne potrebe družbe, kot je to v nekdanji Jugoslaviji opredeljeval Zakon o temeljih sistemov zvez, ki je bil sprejet leta 1974. Zakon je takrat prvic opredelil sistem na podrocju zvez v takratni državi, z njim so urejali razmere med vsemi imetniki zvez. Opredel­jeni so bili nosilci zvez za splošne potrebe, kot so pošta, telegraf in telefon (PTT), radio in televizija (RTV), ter za posebne namene oziroma potrebe. V ta del so spadale oborožene sile, varnostne strukture, zveze zunanjih zadev in zveze velikih tehnoloških sistemov, kot so državne železnice in elektro gospodarstvo. Posebej je bila opredeljena uporaba infrastrukture vseh sis-temov zvez za delovanje v vojni in izrednih razmerah. Zveze v Pohorskem odredu TO Sistem zvez v Obcinskem štabu Teritorialne obrambe (OŠTO) Slovenska Bistrica je temeljil na žicnih, radijskih in kurirskih zvezah. Kot rezervni cast­nik zvez, ki jih takrat ni bilo veliko, sem bil neke vrste dvoživka, saj sem bil odgovoren za delovanje zvez v poveljstvu, istocasno pa sem opravljal tudi dolžnost namestnika poveljnika Pohorskega odreda, najvecje enote TO v Obcini Slovenska Bistrica. Zavedal sem se, tudi glede na svojo stroko, kaj pomenijo dobro organizirane zveze in kriptozašcita. Naš oddelek za zveze, organiziran znotraj odreda TO, je bil strokovno dobro popolnjen. Vsi pripad­niki so bili zahtevane specialnosti, zanesljivi in tudi vojaško, organizacijsko in kriptozašcitno usposobljeni. Kot operaterji so poznali sistem, tehnicne zmogljivosti sredstev zvez in – kar je še posebno pomembno – poznali so zmogljivosti sredstev zvez nosilcev na našem obmocju. Treba je izpostaviti, da je vodstvo OŠTO s svojim posluhom in zavedan­jem o pomenu zvez poskrbelo za ustrezna sredstva, njihovo redno vzdrže­vanje in urjenje operaterjev ter za poucevanje poveljnikov enot o uporabi in pomembnosti sredstev in sistema zvez. Vsa sredstva zvez TO Slovenska Bistrica so bila hranjena v skladišcu na obmocju vojašnice, v ustreznem prostoru z opremo. Tam smo jih redno vzdrževali, da so bila pripravljena za uporabo. V vsem obdobju od leta 1976 do leta 1990, ko sem kot vezist in namestnik poveljnika odreda skrbel tudi za radijska in druga telekomunika­cijska sredstva in opremo, na nobeni vojaški vaji in nobenem usposabljanju sredstva zvez OŠTO Slovenska Bistrica niso bila predmet kritike, pripomb ali slabe ocene. Zagotavljanje zvez v obdobju MSNZ Leta 1990 je posebno po zamenjavi oblasti postalo jasno, da Slovenija stopa na pot osamosvojitve in da kljub želji po mirnem nacinu prehoda to ne bo mogoce. Kmalu so dogodki narekovali spoznanje, da bo treba osamo­svojitev in neodvisnost zašcititi in braniti z orožjem. Orožje, strelivo, druga vojaška oprema in sredstva zvez takratnega OŠTO Slovenska Bistrica so bili v skladišcu v vojašnici Slovenska Bistrica. Tako do predaje orožja in drugih sredstev in opreme, kljub ukazu maja 1990, ni prišlo ne fizicno ne formalno. Major Marjan Strehar je v aktivnostih nasprotovanja poskusom JLA, da od­vzame orožje teritorialni obrambi, že avgusta 1990 tajno organiziral skupino, ki naj bi izvedla akcijo izvzema orožja in opreme TO iz vojašnice. Spomnim se, da je Strehar nekatere poklical in nam razložil svoj namen. Dal nam je pol ure casa, da se odlocimo za sodelovanje. Zanj smo se odlocili vsi poklicani, saj je bil Mar-jan clovek, ki smo mu zaupali. Zaupali smo mu, ker je on zaupal nam. Skrivni izvzem orožja TO je vodil skladišcnik Jože Žišt, pozneje Streharjev namestnik v MSNZ Obcine Slovenska Bistrica. V tvegani akciji, ki se je koncala v zacetku septembra, smo preselili 1500 kosov orožja in streliva, šest protiletalskih topov, 14 minometov in štiri netrzajne topove za protioklepni boj, vsega okrog 30 ton sredstev. Vse smo prepeljali na 14 kmetij, t. i. tajnih skladišc. Žal pa zaradi suma odkritja kraje nismo uspeli odpeljati sredstev zvez. Zatem smo priprave za bojno delovanje, ce bi bilo to nujno, nadaljeva­li in opravili oceno nasprotnika po merilih, ki so upoštevala orožje, bojno tehniko, kadrovsko strukturo, aktivne starešine, izurjenost idr. Pretehtali smo svoje možnosti in kmalu so bili narejeni dokumenti za bojno delovanje, vkljucno z nacrtom blokade vojašnice in skladišca na Zgornji Ložnici. Ker so sredstva zvez ostala v vojašnici, dokumenti o organizaciji zvez niso imeli materialne podpore. To je bila pomanjkljivost, ki sem se je kot namestnik po­veljnika odreda in kot zadolženi za organizacijo zvez v štabu dobro zavedal. Poudariti moram, da v tistem casu nisem vedel, kako zagotoviti povelje­vanje in obvešcanje enot po bojnih nacrtih in dokumentih. Zavedal sem se, da bodo v primeru vojne najpomembnejše radijske in kurirske zveze. Kurir­ske so bile nacrtovane in kadrovsko popolnjene, zagotovitev radijskih zvez pa brez sredstev ni bila mogoca. Stanje se je nadaljevalo leta 1991. Konec maja 1991 je bil OŠTO Slovenska Bistrica preimenovan v 79. obmocni štab TO, vse drugo pa je ostalo prakticno enako, tudi priprav v casu MSNZ ni bilo treba spreminjati, razen pri zvezah. Sposoja Motorol v SVTK Celje V zacetku junija 1991 sem poveljniku štaba Marjanu Streharju, ker kljub pogovorom z nadrejenim poveljstvom nadomestnih sredstev za zvezo nismo dobili, razkril svoj nacrt, da bomo radijske zveze, zahtevane v dokumentih, organizirali s sredstvi, ki jih bom zagotovil iz kontingenta radijskih naprav, ki so bile kupljene za opremljanje takratnih Jugoslovanskih železnic in so bile v celjskem skladišcu Sekcije za vzdrževanje signalnovarnostnih in telekomu­nikacijskih naprav (SVTK) Celje. Poveljnik je z veseljem privolil, saj je vedel, da bomo tako imeli dobro in zanesljivo organizacijo ter vzdrževanje zvez z enotami in drugimi dejavniki, s tem pa možnost poveljevanja, povezovanja in usklajevanja z vsemi enotami. Kot takratni direktor SVTK Celje v sistemu Železniškega gospodarstva Ljubljana sem nadzorniku za radijske naprave Mirku Šulerju, ki sem mu po­polnoma zaupal, narocil, da naj pripravi prenosne UKV-postaje Motorola, ki so bile skladišcene v našem skladišcu, in naprave v uporabi delovnih enot SVTK. Pripravil je 56 postaj Motorola MX-330, vecje število hitrih polnilcev in repetitor Motorola MC Compact z oddajno mocjo 10 W. Za vso opremo sem Mirku Šulerju kljub njegovemu zacudenju podpisal zadolžnico. Povedal sem mu, da ne želim, da ima kakršne koli težave, ker je po mojih navodilih pripravil opremo in mi jo izrocil, ceprav je bil odgovo­ren zanjo. Po koncu vojne se je izkazalo, da sem ravnal prav, da sem ga s podpisom zadolžnice zašcitil in nase prevzel vso odgovornost. Kljub temu da sem vse aparate in opremo vrnil nepoškodovane in v stanju, kot sem jih prevzel, se je pri mojih nadrejenih pojavilo vprašanje o moji disciplinski od­govornosti. Tudi tu lahko zapišem, da se je vse dobro izteklo, saj disciplinski postopek za prekoracitev pooblastil po intervenciji z Ministrstva za obrambo ni bil uveden. Ob prevzemu aparatov in opreme sva se z Markom Šulerjem tudi dogo­vorila, da bo ob pomoci delovodje Stanislava Habjanica opravil montažo repetitorja. Kraj postavitve smo skrbno izbrali, ker sem se zavedal, da bosta kakovost radijskih zvez in pokritost podrocja odvisni od izbrane lokacije in postavitve repetitorja, da mora biti lokacija pri »našem cloveku«, kot smo rekli, kar je odobril tudi poveljnik Strehar. Mobilizacija naših enot TO se je zacela zjutraj, 24. junija 1991, z mobilizacijo obmocnega štaba TO in prištabnih enot, naslednji dan je bilo že vec kot 1000 pripadnikov TO mobiliziranih in oboroženih z orožjem, ki smo ga naskrivaj zvozili iz vojašnice oktobra 1990, vse zveze pa so bile vzpostavljene po pripravljenih dokumentih. Seveda so bile uporabljene »sposojene« UKV-naprave Motorola MX-330. V osamosvojitveni vojni na Slovenskobistriškem so bile vse bojne nalo­ge – blokada vojašnice, onemogocanje razvoja in bojnega delovanja JLA, zavzetje skladišca minsko-eksplozivnih sredstev na Zgornji Ložnici in dru­ge akcije – izpolnjene. Ob tem je najpomembneje, da so dobra priprava, srcnost pripadnikov TO in sodelovanje z drugimi strukturami, milicniki, ob­cinskim vodstvom in lokalnim prebivalstvom, omogocili opraviti naloge brez žrtev. Pomembno vlogo pri tem so imela tudi t. i. sposojena sredstva želez­niškega gospodarstva. Vsa sredstva zvez in opremo sem na podjetje vrnil po 18. juliju 1991, ko je bilo glede na sporocilo, da JLA odide iz Slovenije, jasno, da se je vojna koncala. Ko sem leta 1975 v Beogradu koncal Šolo rezervnih oficirjev zvez si niti v sanjah nisem mogel predstavljati, da se bo naša vojna glede zvez koncala tako, kot sem opisal. Igor Bogataj ZVEZE V POLICIJI IN NJIHOV RAZVOJ PO OSAMOSVOJITVI Obdobje osamosvajanje je imelo vpliv tudi na nadaljnji razvoj zvez v poli­ciji. V viharnem obdobju, od mitinga resnice konec leta 1989 do umika voja­kov jugoslovanske vojske iz Slovenije oktobra 1991, je prišlo do spoznanja, da imajo zveze zelo pomembno vlogo pri izpolnjevanju operativnih nalog po­licije. Zaradi tega se je tudi v obdobju po osamosvojitvi veliko pozornosti na­menilo ustreznemu tehnicnemu opremljanju, ki je zagotavljalo visoko raven zanesljivosti delovanja in varnosti komunikacij ter razpoložljivosti sistemov Fiksno govorno omrežje policije je prilagojeno potrebam operativnih upo­rabnikov. Celotno omrežje obsega lokacije na ravneh Generalne policijske uprave (državna raven), policijskih uprav (regijska raven) in policijskih po­staj, mejnih prehodov ter drugih posebnih operativnih enot (lokalna raven). S tehnološko posodobitvijo so bile v obdobju po osamosvojitvi uvedene centrale SI-2000, proizvajalca Iskratel, pozneje pa se je zacela uporabljati tehnologija proizvajalca Alcatel. Z osamosvojitvijo smo postopoma zamenjali številko za interventne klice, ki se je iz 92 spremenila v 113. Za raven Gene-ralne policijske uprave ter za Policijsko upravo Ljubljana, ki je najvecja med upravami, je bila v uporabi oprema Iskratel EDTC (elektronski dispecerski telefonski center), preostale policijske uprave pa so uporabljale opremo De-TeWe Varix. V naslednjem obdobju je sledila modernizacija sistema 113, ki je pomenila poenotenje opreme na obmocju vse države. Uporabljena je bila oprema proizvajalca Siemens. Tudi na podrocju komunikacijskih povezav je po osamosvojitvi prišlo do pomembnega tehnicnega napredka. Prica smo bili zelo hitremu povecevan­ju globalno povezanih podatkovnih omrežij in tudi množicni uporabi Interne­ta. Glavne storitve komunikacijskih povezav so morale izpolnjevati podat­kovne, govorne in video potrebe, ki so scasoma zahtevale vecje pasovne širine, manjše zakasnitve in visoko razpoložljivost. Tipicne prenosne hitrosti v lokalnih omrežjih so bile 4 Mb/s oziroma 16 Mb/s v tehnologijah Token-Ring in 10 Mb/s v omrežjih vrste Ethernet. Medomrežne povezave so po­tekale po TDM-tehnologijah (angl. Time Division Multiplexing) prek najetih povezav, in sicer od 19200 b/s do 2 Mb/s ter od 34 Mb/s do 622 Mb/s. Lastne radijske zveze policije pomenijo glavno podporo in komunika­cijsko storitev uporabnikom na terenu. Osamosvojitev je prinesla nekatere spremembe v tem tehnicnem segmentu, ki jih je bilo treba zelo hitro uvesti. Zelo pomembna sta bila uporaba radijskih frekvenc in usklajevanje s so-sednjimi državami. Naloge so se z Zvezne uprave za radijske zveze prenesle na Republiško upravo za telekomunikacije, ki je bila predhodnica današnje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). V slovenski policiji smo v prvem obdobju po osamosvojitvi še vedno uporabljali enake frek­vencne pasove kot v nekdanji državi. Z razvojem digitalne mobilne tehno­logije GSM, ki se je v Sloveniji zacela uporabljati sredi 90. let, je bilo treba del frekvenc policije sprostiti. V VHF-frekvencnem obmocju je razmik med oddajno in sprejemno frekvenco v radijski opremi policije še vedno ostal 4,5 MHz, kar je dodatno otežilo mednarodno usklajevanje, ker so v drugih državah uporabljali razmik 4,6 MHz. Eden vecjih projektov po obdobju osamosvajanja je bila modernizaci­ja analognih radijskih sistemov. Tako se je postopoma opravila zamenjava analognih baznih postaj in tudi analognih linkovskih enokanalnih povezav z novejšimi modeli (proizvajalec Storno). Prvi koraki modernizacije na omrež­nem delu so bili narejeni že pred osamosvojitvijo, zelo intenzivno pa se je gradnja nadaljevala v prvi polovici 90. let. Poleg zamenjave dotrajane opre-me so bile postavljene dodatne bazne postaje na izpostavljenih lokacijah, s cimer se je izboljšalo radijsko pokrivanje. Dodatne bazne postaje so bile postavljene tudi zaradi povecanja prometnih zmogljivosti, še poseben po­udarek je bil na vecjih urbanih središcih v državi. Najvecji del opreme je deloval v VHF-frekvencnem obmocju. V vecjih mestih so se uporabila tudi UHF-frekvencna obmocja, ker imajo dobre znacilnosti razširjanja valov v stavbah. Treba se je zavedati, da je tudi vprašanje komunikacij na obmejnem obmocju zelo pomembno za operativno delo policistov na terenu, z osamosvojitvijo pa se je meja Slovenije povecala še za enkrat. Dolžina meje s Hrvaško je namrec 670 km. Že v letih pred vojno za Slovenijo so se zaceli uvajati novi radijski terminali, ki so bili vecinoma proizvajalcev Motorola in manjši del Elettre (nekdanji Iret). Novi radijski terminali so temeljili na mikroprocesorski tehnologiji, kar je še dodatno izboljšalo oziroma pospešilo uvedbo sprememb v policijske komunikacije, hitreje se je lahko pripravila in prilagodila oprema za koncne uporabnike, vendar pa se je zahtevalo dodatno znanje tehnicne ekipe vezistov. V policiji smo tako vsem radijskim terminalom omogocili oddajanje PL­-tonov (angl. Private Line), s cimer smo dosegli, da je bil na baznih posta­jah prisoten manjši obseg motenj. Število aktivnih radijskih terminalov se je v 90. letih skokovito povecalo, kar je predstavljalo tudi dodatne obre­menitve zmogljivosti omrežij. V sklop modernizacije v tem obdobju lahko umestimo tudi uvajanje novih dispecerskih sistemov radijskih komunikacij, ki so jih uvajali na operativno-komunikacijskih centrih (OKC). Sistem je temeljil na osebnih racunalnikih, ki so bili povezani v lokalno mrežo in so V varovanju državne meje imajo zveze in informacijsko-telekomunikacijska podpora pomembno vlogo, tako kot ljudje. Fotografija je z usposabljanja policistov. (foto: Brigita Petric) Varovanje državniškega obiska je zaradi zahtev protiteroristicne zašcite posebej izpostavljeno. (foto: Brigita Petric) Zveze in policijski reševalci med zemljo …. … in v helikopterju na nebu (foto arhiv: Policija) lahko nadzorovali vec radijskih omrežij hkrati. Dispecerski sistem je uvedel vecji obseg novih funkcionalnosti, kot so na primer povezava s telefonskim omrežjem, združevanje vecjega števila radijskih kanalov ter lažji pregled opravljenih in prejetih klicev. Sistem je omogocal bistveno lažje urejanje in sortiranje aktivnih radijskih terminalov ter tako avtomatiziral delo opera-terjev v komunikacijskih centrih. Projekt novega dispecerskega sistema je dobil ime Rakos. Vsi radijski terminali so morali uporabljati 5-tonsko iden­tifikacijsko številko, prav tako sta bili na voljo storitev pošiljanja statusnih sporocil in izvedba alarmnega klica. Treba se je zavedati, da je alarmni klic zelo pomemben za policijskega uporabnika na terenu, ker mu omogoca samodejno komunikacijo, ce je ogroženo njegovo življenje. Sprejeta je bila odlocitev, da se del opreme umakne iz uporabe, ker z razvojem preostalih tehnologij ni vec omogocala ustreznih storitev oziroma so bile funkcionalnosti zastarele. Tako je bila ukinjena kratkovalovna opre-ma (KV), ki pri izvajanju novih nalog policije ni bila vec potrebna. Do prve polovice 90. let so se še izvajala redna uporabljanja operaterjev na kratko­valovni opremi, njihovo znanje pa se je preverjalo na vsakoletnih preizkusih, tako imenovanih tekmovanjih šifroteleprinteristov. Namesto teleprinterskih sporocil so se postopoma uveljavile nove storitve oziroma nacini pošiljanja sporocil. Novo vlogo medsebojnega sporocanja je prevzela t. i. elektronska pošta, ki je bila v zacetni fazi še preproste oblike. Zaradi tega se je mora-la spremeniti vsebina tekmovanj šifroteleprinteristov, tako da so udeleženci preizkušali svoje znanje v DisplayWrite 4. Prav tako ni bilo vec velikih te­renskih vaj pripadnikov policije, na katerih bi med drugim preizkušali tudi delovanje opreme zvez. Aktivnosti so bile tudi na podrocju druge infrastrukture, ki je pomembna za nemoteno delovanje radijskih sistemov. Obnavljali oziroma gradili so se antenski stolpi, najvecji, ki ga je policija zgradila sama, je na objektu na Kri-mu. Ta lokacija predstavlja osrednjo tocko radijskih zvez policije, v primer-javi s staro infrastrukturo na tej lokaciji je novi stolp omogocal namestitev dodatne radijske opreme. Seveda smo se zelo kmalu zaceli ozirati za novimi svetovnimi tehnologi­jami in uvajati digitalizacijo v radijske sisteme policije. Tako smo leta 1995 uvedli prvi pravi mobilni digitalni radijski sistem, ki je pomenil velik korak v razvoju policijskih komunikacij. Uporabljena je bila oprema Astro, proi­zvajalca Motorola, ki je delovala skladno z ameriškim standardom Project 25 (P25 oziroma APCO 25). Digitalizacija je pomenila, da je bilo treba za­menjati tako bazne postaje kot tudi radijske terminale. Ker so bile financne zmožnosti omejene, je bila sprejeta odlocitev, da se novo digitalno radijsko omrežje vzpostavi na geografskem obmocju osrednje Slovenije, pozneje pa tudi na Primorskem. Obe omrežji sta delovali v nacinu simulcast/voting, kar je bilo v tehnicnem smislu lažje izvedljivo kot v analognem okolju. Simulcast/ voting je omogocal, da so sosednje bazne postaje imele enake oddajne oz. sprejemne frekvencne pare, frekvencna sinhronizacija pa je bila realizirana s pomocjo globalnega sistema pozicioniranja (GPS). V sprejemnem delu je oprema na osrednji lokaciji izbrala najboljši signal, ki je prihajal z vec baznih postaj, oddaja pa je bila izvedena na vseh baznih postajah hkrati. Zaradi oddajanja na istih frekvencah na vec sosednjih baznih postajah hkrati je morala biti frekvencna in casovna sinhronizacija zelo natancna. Prav tako se je s sistemom simulcast/voting zelo povecalo geografsko obmocje, ki je bilo lahko pokrito le z enim kanalom, uporabnikom med njihovim gibanjem na terenu pa ni bilo treba rocno spreminjati frekvenc v radijskih terminalih. Sistem je omogocal kakovostno kriptiranje govornih komunikacij DVP-XL (angl. Digital Voice Protection, oznaka XL pomeni povecan radijski domet). Prav zaradi možnosti visoke ravni kriptiranja smo morali pred uvedbo prido­biti soglasje ameriške vlade. S tem smo se kot koncni uporabnik zavezali, da oprema ne bo dostopna drugim uporabniškim skupinam. Ob zacetku uvajanja digitalnega sistema se je uporabljal govorni kodek VSELP (angl. Vector Sum Excited Linear Prediction), ki se je pozneje nad­gradil v IMBE (angl. Improved Multi-Band Encoder). Še posebno je kako­vost opreme Astro prišla do izraza ob varovanju prvega obiska papeža Jane-za Pavla II., ki je trajal tri dni in je z varnostnega vidika obsegal precej veliko obmocje Slovenije (Kranj, Ljubljana, Postojna in Maribor). Prav tako je bila ta oprema uporabljena ob naslednjem obisku papeža v Mariboru, ob beatifi­kaciji Antona Martina Slomška. Ta dogodek je predstavljal najvecji shod ljudi v zgodovini Slovenije. Po nekaterih podatkih se je zbralo 200.000 ljudi, z varnostnega vidika je to pomenilo velik zalogaj za slovensko policijo. Kot je bilo že omenjeno, je bil med obiski papeža sistem Astro stalno vzpostavljen v osrednji Sloveniji, zato je morala tehnicna ekipa policije zagotoviti zacasne namestitve opreme tudi na preostalih zahtevanih obmocjih. Tik pred izvedbo operativnih akcij je bilo treba preseliti tako bazne postaje kot tudi digitalne radijske terminale. Vse bolj so se zaceli uporabljati javni komunikacijski radijski sistemi, del storitev pa se je v delo policije uvedel že pred osamosvojitvijo, vendar je bilo število razpoložljivih javnih sistemov zelo omejeno. Med javnimi sistemi je bil tudi sistem RDS za brezžicno klicanje oseb, njegova uporaba in povece­vanje obsega opreme sta se nadaljevala še v obdobju po vojni za Slovenijo. Prihod mobilne telefonije je povzrocil pocasno odmiranje javnega sistema za brezžicno klicanje oseb. Prvi zacetki uporabe analogne mobilne telefo­nije v slovenski policiji so se pojavili ravno v širšem obdobju osamosvojitve. V letih, ki so sledila, se je število mobilnih telefonov NMT zelo povecalo, ven­dar je treba poudariti, da je mobilna telefonija vedno pomenila le dodatno storitev obstojecim radijskim sistemom policije, ki so omogocali primarno komunikacijsko storitev operativnim službam na terenu. Treba se je zave­dati, da so v zaprtih radijskih sistemih na voljo funkcionalnosti, ki v javnih sistemih niso bile izvedljive. V sredini 90. let se je zacela pri delu policije uporabljati tudi digitalna mobilna tehnologija GSM, ki predstavlja tehnološki preskok v primerjavi s sistemom NMT. Podobni koraki v opremljanju z novimi tehnologijami so bili opravljeni tudi pri satelitskih telefonih, kjer je bila prav tako izvedena digitalizacija, ki je prinesla tudi fizicno zmanjšanje terminalov. Predstavnik uporabljenih satelitskih telefonov je bil Magnavox MX-3030, ki je deloval v sistemu Inmarsat M in je bil bistveno manjši od svojih analognih predhodnikov. Prav tako so bili v policiji v uporabi rocni satelitski telefoni proizvajalca Motorola 9500, ki so delovali v sistemu Iridium. Treba je pou­dariti, da je bilo število satelitskih telefonov zelo omejeno, uporabljali so se le izjemoma. Predvsem je bila satelitska oprema pripravljena, da se uporabi ob daljšem izpadu mednarodnih javnih povezav, kar pa se na sreco ni zgo­dilo. Policija je imela v preteklosti v uporabi tudi veckanalne linkovske zveze, ki pa jih je morala postopoma ukiniti, ker so se sredi 90. let zaceli vzpostavljati javni mobilni sistemi GSM, ki so za svoje delovanje potrebovali dolocene frekvencne pasove, v katerih je pred tem delovala oprema policije. Potrebe po radijskih povezavah tocka–tocka za policijo so bile še vedno prisotne, zato so bili uvedeni mikrovalovni linki v razlicnih frekvencnih pasovih s pre­nosnimi hitrostmi od 2 do 34 Mbit/s. Proizvajalec opreme je bilo slovensko podjetje Iskra Transmission (danes se imenuje Iskra Sistemi). Oprema je bila namenjena prenosu podatkov, govora in videa, še posebno je bila aktualna ob vecjih nacrtovanih operativnih akcijah, ko je bilo predvideno povecano vkljucevanje policistov. Poleg že omenjenih obiskov papeža v Sloveniji so bili to na primer vecje športne prireditve (Planica, evropski prvenstvi v roko­metu in košarki) in vecja varovanja državniških obiskov (prvo predsedovanje Svetu EU, ministrski vrh OVSE, razlicni obiski najvišjih državnih voditeljev). Ob vecjih dogodkih so se pogosto organizirali dodatni štabi za vodenje va­rovanj, ki so bili najveckrat v bližini prireditvenih prostorov, na katerih je bilo treba zagotoviti vse komunikacijske in podatkovne sisteme policije. Poveza­ve do stalne fiksne infrastrukture policije je mogoce vzpostaviti prek najetih povezav slovenskih operaterjev telekomunikacij oziroma prek namenskih mikrovalovnih linkov policije. V 90. letih smo v tehnicni službi policije spremljali razvoj namenskih ra­dijskih komunikacijskih sistemov. Takrat so bili na tržišcu razlicni snopovni sistemi (trunking), vendar je bila velika ovira v tem delu, da ni bilo ustreznih standardov. V uporabi so bile razlicne rešitve, na primer EDACS (Ericsson) in Smartnet (Motorola), pozneje se je pojavil še Tetrapol (Matra). Slabost omenjenih sistemov je, da med seboj niso združljivi. Odlocili smo se, da pocakamo z uvajanjem digitalizacije radijskega sistema policije in tako izbe­remo rešitev, ki bo že potrjena in preizkušena pri uporabnikih drugih držav. Leta 2002 smo izvedli mednarodni javni razpis in izbrana je bila tehnologija TETRA (angl. Terrestrial Trunked Radio – prizemni snopovni radijski sistem), ki deluje skladno s standardi Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI – angl. European Telecommunications Standard Institute). Odlocitev se je pokazala kot pravilna, saj je ta tehnologija uporabljena skoraj v vseh evropskih državah. Projekt gradnje se je pricel v MNZ oz. Policiji, in si­cer na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije številka 349-06/2002-1, ki je na 136. dopisni seji, dne 5. aprila 2002, Ministrstvo za notranje zadeve oz. Policijo dolocila kot nosilko postavitve pilotske namestitve digitalnega radij­skega omrežja državnih organov, in sicer kot sestavnega dela nacionalnega projekta Nadzor državne meje, ki je takrat že potekal kot ena izmed aktivnosti prilagajanja institucij naše države tako imenovanim schengenskim varnost­nim standardom. Prvi razpis je bil izveden znotraj programa Phare, zato je bil poudarek na delovanju komunikacij na širšem obmocju južne meje. Izbran je bil proizvajalec OTE – Marconi (danes se imenuje Leonardo). V nasledn­jih letih se je omrežje postopoma povecevalo, toda zaradi financnih omejitev postavitev ni bila opravljena na obmocju vse države. Izgradnja nacionalnega sistema ostaja cilj policije in bo realiziran v bližnji prihodnosti. Sistem ima številne prednosti v primerjavi s starimi sistemi oziroma drugimi radijskimi tehnologijami. Ena najpomembnejših prednosti je vsekakor do uporabnika prijazna tehnologija, ki ponuja veliko izbiro dodatnih funkcionalnosti in mož­nosti. Tako smo v operativno delo uvedli samodejno lociranje vozil in pešcev s pomocjo satelitskega sistema GPS, kar olajša delo pri vodenju operativnih akcij, še posebno, ko je angažirano vecje število policistov. V sistem TETRA so poleg policije vkljuceni tudi nekateri drugi državni or-gani in organizacije, ki so pomembni za nemoteno delovanje države. Vsaka organizacija deluje v svojem navideznem omrežju, ce je treba, pa so mogoce tudi medsebojne komunikacije oziroma interoperabilnost uporabniških sku-pin. Zelo pomembno vsebino v novem sistemu predstavlja tudi uporaba radij­skih frekvenc. Ker so bile frekvence sistemov TETRA v preteklosti namenjene Natu, je bistveno lažje mednarodno uskladiti frekvence, da ne prihaja do ra­dijskih motenj med sosednjimi državami. Seveda razvoj na tem podrocju še vedno tece in trenutno je najaktualnejše povezovanje omrežij TETRA z javnimi mobilnimi omrežji najmodernejših generacij, kot je na primer 5G. Obdobje po osamosvojitvi ima nekaj prelomnic. Seveda je zelo po­membno obdobje v prvi polovici 90. let, ker je pomenilo ustvarjanje temeljev nove države. To je imelo vpliv tudi na nadaljnji razvoj zvez policije. V poznej­šem obdobju pa je s policijskega vidika vsekakor pomembno dejstvo, da se je Slovenija zacela vkljucevati v Evropsko unijo in Schengen. To je na tehnicnem podrocju pomenilo nove naloge, še posebno v informacijskem delu, v katerem je bila opravljena uspešna integracija nacionalnega sistema s schengenskim informacijskim sistemom. Podobno velja tudi na podrocju komunikacij, na katerem vsebine obravnava delovna skupina Evropske unije LEWP – RCEG (angl. Law Enforcement Workig Party – Radio Com­munications Expert Group). Prvi med dokumenti s priporocili je dokument Sveta EU 6210/09, z dne 9. 2. 2009. V priporocilih je predlagano, da se dolgorocno vzpostavi interoperabilnost radijskih sistemov na ravni sosednjih držav. Treba se je namrec zavedati, da se z vzpostavitvijo schengenskega obmocja spremeni nacin delovanja policije na meji. Zaradi tega je treba po­staviti temelje, ki bodo omogocali radijsko komunikacijo med organi javne varnosti sosednjih držav. Celotna zgodovina zvez je pokazala, da je zelo pomembno, da ima po­licija organizirano svojo službo zvez. Le tako je mogoce doseci takojšnjo odzivnost v kriticnih situacijah. Treba se je zavedati, da je veliko operativnih operacij odvisnih od zanesljivosti, varnosti in razpoložljivosti komunikacij. Prav tako je mogoce z lastno tehnicno službo hitreje opraviti ustrezne prila­goditve delovanja opreme, poleg tega se nekatere aktivnosti policije izvajajo zelo konspirativno. Lasten kader lahko najbolje pozna potrebe svojih upo­rabnikov in nacin dela. Služba z ustreznim tehnicnim znanjem lahko znotraj policije edina spremlja razvoj tehnologije in oceni primernost opreme oziro-ma storitev. Viri: Vlada Republike Slovenije, 2002. Sklep št. 349-06/2002-1, z dne 5. 4. 2002. Svet EU, 2009. Dokument 6210/09, z dne 9. 2. 2009, »Draft Council Recommendation on improving radio communication between operational units in border area« Samo Flisek in Franci Knaflic PREGLED ENOT ZA ZVEZE SLOVENSKE VOJSKE PO LETU 1995 V prispevku predstavljam, kako so se razvijali in preoblikovali enote ter organi za zveze Slovenske vojske (SV) po letu 19951. Spremembe v njihovi strukturi in organiziranosti (arhiv formacij SV) so odraz sprememb v strukturi SV, razvoja tehnike in tehnologije ter organiziranosti podpore poveljevanju in kontroli (PINK) v poveljstvih in enotah SV. Prispevek temelji na proucitvi arhiva formacij SV pa tudi kronike Enote za komunikacijske in informacijske sisteme, ki je nasledila 11. bataljon za zveze. Razvojna obdobja in strukturne znacilnosti Slovenska vojska je bila uradno imenovana na podlagi dolocil zakona o obrambi iz decembra 1994, ki je zacel veljati 14. januarja 1995, ko se je prenehal uporabljati prejšnji naziv Teritorialna obramba Republike Slovenije. 27-letni razvoj sem glede na najpomembnejše spremembe razclenil v šest obdobij, ki jih opisujem v nadaljevanju. Obdobje od 1996 do 1997 Prva vecja sprememba enote za zveze SV se je zgodila leta 1996, ko je bila tedanja 104. ceta za telekomunikacije preoblikovana v 11. ba­taljon za zveze. Istega leta je prišlo tudi do preoblikovanja preostalih rodovskih cet pri Generalštabu SV (GŠSV) v rodovske bataljone2, ki so imeli v svoji sestavi v poveljniško-logisticnih cetah vod za zveze. Poleg tega je bil ustanovljen tudi 10. bataljon za mednarodno sodelovanje, cigar vod za zveze je bil, tako kot celoten bataljon, popolnjen izkljucno s pripadniki stalne sestave3. V sestavi poveljstev bataljonov so bili, tako kot tudi v drugih tedanjih bataljonskih poveljstvih SV, posebej referenti za zveze in posebej za informatiko, saj ti dve podrocji tedaj še nista bili funkcijsko povezani. 1...Franci.Knaflic.je.oblikoval.poglavje.o.Kadrih.za.zveze.v.enotah.TO.formiranih.po.osamosvojitvi.do.1995. 2...To.so.bili:.12..gardni.bataljon,.14..inženirski.bataljon,.16..bataljon.za.nadzor.zracnega.prostora,.17..bataljon.vojaške.policije,.18..bataljon.za.radiološko,.kemicno.in.biološko.obrambo. 3...Nacelnik.sektorja.za.zveze.(S-6).v.poveljstvu.bataljona.je.v.obdobju.1996–1997.bil.stotnik.Ivan.Lipovac,.poveljnik.voda.za.zveze.porocnik.Samo.Mihacic,.vodni.podcastnik.v.vodu.za.zveze.pa.višji.vodnik.Borut.Habjanic. Obdobje od 1998 do 1999 Junija 1998 je prišlo do reorganizacije SV, pri cemer je bila vzpostavljena nova struktura poveljevanja in kontrole s strateško, operativno in takticno ravnjo. 11. bataljon za zveze, kot edina enota za zveze na strateški ravni, je ostal pod neposrednim poveljstvom GŠSV. Na operativni ravni so bila tri operativna poveljstva, in sicer: 1. operativno poveljstvo vojaškega letalstva in zracne obrambe (OpPVLZO) ter 2. in 3. operativno poveljstvo (OpP). Pri teh poveljstvih so bile ustanovljene cete za zveze, in sicer 212. ceta za zve­ze 1. operativnega poveljstva VLZO, 271. ceta za zveze 2. operativnega po­veljstva in 362. ceta za zveze 3. operativnega poveljstva, katerih poveljniki in manjši del poveljniškega ter strokovnega kadra so bili pripadniki stalne sestave SV – do 14 pripadnikov, medtem ko so bili pripadniki rezervne ses­tave v glavnem iz sestave nekdanjih cet za zveze pokrajinskih poveljstev, ki so bila ob reorganizaciji preoblikovana v pokrajinska vojaška teritorialna poveljstva (VTP), cete za zveze iz njihove sestave pa so bile ukinjene. Takticno raven so predstavljale brigade z bataljoni in prištabnimi enota-mi ter samostojni bataljoni. Obstajala sta dva tipa brigad; brigada-I je bila številcnejša, z mirnodobnim poveljstvom stalne sestave, vecina enot pa po­polnjena s stalno sestavo in naborniki, ter brigada-II, ki je bila manj številna, vecina enot pa popolnjena s pripadniki rezervne sestave. 1. brigada je bila neposredno podrejena GŠSV, oblikovana pa z združitvi­jo specialne brigade MORiS in 10. bataljona za mednarodno sodelovanje, v svoji sestavi je imela ceto za zveze, pri cemer je bilo število pripadnikov stalne sestave v ceti manjše, najvec šest pripadnikov. Cete za zveze prav tako najdemo še v preostalih brigadah-I: v 9. raketni brigadi in 15. briga­di vojaškega letalstva, obe v sestavi 1. operativnega poveljstva VLZO, 52. brigadi (2. operativno poveljstvo) in 72. brigadi (3. operativno poveljstvo). V brigadah-II: v 32. gorski brigadi, 42. brigadi in 62. brigadi v sestavi 2. operativnega poveljstva, 22. brigadi in 82. brigadi v sestavi 3. operativnega poveljstva ter enotah ranga bataljona pa najdemo vode za zveze. Štabni organi so bili ob tej reorganizaciji prvic organizirani po nacelu G/S-6, združevali pa so obe podrocji – zveze in informatiko. Njihova organi­ziranost je bila odvisna od ravni poveljstva ali enote po tem nacelu: - GŠSV: sektor G-6 (v sestavi ima oddelke in odseke), - Operativno poveljstvo: odsek G-6, - brigada-I: odsek S-6, - brigada-II, PVTP, OVTP4, bataljon, eskadrilja, divizion: odsek S-6 ali sa­ mostojni pomocnik za zveze in informatiko. 4...PVTP.je.bila.oznaka.za.Pokrajinsko.vojaškoteritorialno.poveljstvo..OVTP.je.bila.oznaka.za.obmocno.vojaškoteritorialno.poveljstvo..Pred.tem.so.to.bili.pokrajinski.in.obmocni.štabi.TO. Obdobje od 2000 do 2003 V obdobju od leta 2000 do 2003 je prišlo do manjših strukturnih spre­memb poveljstev in enot SV. Vecje spremembe so prinesle aktivnosti, pove­zane z uresnicevanjem akcijskega nacrta za clanstvo v Zavezništvu. Leta 2000 sta bila formirana Center vojaških šol (CVŠ) s sektorjem G-6 in Gorska šola (GORŠ) z oddelkom S-6, ki pa v svoji sestavi nista imela enote za zveze. Cete za zveze pri brigadah-I so bile preoblikovane v vode za zveze, stalna sestava pa je bila s šest povecana na osem pripadnikov. Cete za zveze pri operativnih poveljstvih so dobile dodatnega pripadnika stalne sestave, skupaj 15. Leta 2001 je bil 11. bataljon za zveze preoblikovan v 11. bataljon za zveze in elektronsko bojevanje (BZVEB), v svojo sestavo je tako dobil enoto za elektronsko bojevanje. Sektor G-6/GŠSV je bil preoblikovan v sektor J-6, pridobil pa je tudi širše pristojnosti – poleg obstojecih še podrocja nadzora, upravljanja in varovanja ter zašcite informacij in elektronskega bojevanja. Leta 2002 je bilo ustanovljeno Poveljstvo enot za podporo (PEP), v ses­tavo katerega je bil prerazporejen tudi 11. BZVEB. Obdobje od 2003 do 2012 Leta 2003 je prišlo do nove reorganizacije SV, v kateri je bilo na ope-rativni ravni ustanovljeno Poveljstvo sil SV (PSSV), v sestavi katerega je bil sektor G-6. V zacetku leta 2004 je bilo ustanovljeno Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), ki je v sestavi prav tako imelo sek-tor G-6. PDRIU je bil podrejen Center za doktrino in razvoj (CDR), ki je imel v sestavi sektorja rodov tudi Oddelek za zveze. Njegov glavni namen sta bila priprava in izvajanje programov izobraževanja za castnike in podcastnike rodu zvez. Poveljstvo enot za podporo je bilo preoblikovano v Poveljstvo za podpo­ro, 11. BZVEB pa je bil podrejen PSSV in preoblikovan nazaj v 11. bataljon za zveze, pri cemer je bila iz njegove sestave izlocena enota za elektronsko bojevanje. Leta 2004 je bila prav tako oblikovana projektna enota Takticni informa­cijski sistem PINK (TIS PINK), ki jo je sestavljalo 16 pripadnikov, njen glavni namen sta bila razvoj in uvajanje projektov informacijskih sistemov povelje­vanja in kontrole (IS PINK) v operativno uporabo. Leta 2011 je bilo na novo organizirano upravljanje komunikacijsko-infor­macijskih sistemov (KIS SV), posledicno pa je 11. BZV dobil novo notranjo strukturo, kar bom še pojasnjeval. Obdobje 2013 do 2017 Leta 2013 je sledila naslednja reorganizacija SV, pri cemer je bilo narejenih kar nekaj pomembnih sprememb za enote za zveze. 11. bataljon za zveze je bil preob­likovan v Enoto za komunikacijske in informacijske storitve (EKIS), sicer bataljon­ske ravni, vendar brez klasicnega bataljonskega poveljstva z odseki/oddelki »S«. Enota je bila podrejena neposredno GŠSV. V 1. in 72. brigadi sta bila ustanovljena rodovska bataljona (RB), znotraj katerih sta bili oblikovani ceti za zveze. PDRIU je bil preoblikovan v CVŠ, pri cemer je bil ukinjen Center za doktrino in razvoj in z njim tudi Oddelek za zveze. Pristojnost za pripravo programov usposabljanja je ostala na CVŠ, medtem ko je bila odgovornost za izvedbo specialisticnega dela izobra­ževanja za castnike in podcastnike prenesena na rodovske enote. Ceti za zveze 1. in 72. brigade sta tako dobili pristojnost podpore komunikacijsko-informacijskega sistema uporabnikom samo na terenu oziroma zunaj vojašnic. Leta 2014 je Enota za komunikacijske storitve prešla v poveljniško raz­merje ADMINKON5, in sicer pod Enoto za podporo (EPOD) GŠSV, naziv pa je bil spremenjen v Enota za komunikacijske in informacijske sisteme, medtem ko je kratica enote (EKIS) ostala enaka. V J-6/GŠSV je bil obliko-van odsek za kibernetsko varnost (OKV). Kibernetska varnost postane novo podrocje odgovornosti funkcijskega podrocja S/J-6. Obdobje od 2017 do 2020 Leta 2017 je bilo opravljeno preoblikovanje SV, v katerem je bila s ponovnim oblikovanjem Poveljstva sil ponovno vzpostavljena operativna raven poveljevan­ja. EKIS je bil podrejen Poveljstvu sil, EPOD pa je izgubil poveljniško razmerje ADMINKON. Na Poveljstvu sil je bil ponovno formiran sektor J-6. Konec leta 2018 sta bila v EKIS z namenom nadaljevanja razvoja pod-rocja kibernetske obrambe oblikovana Center za kibernetsko obrambo in Center za raziskovanje groženj. Struktura in kadri za zveze v enotah TO formiranih po osamosvojitvi do leta 1995 Kadri za zveze v enotah pri RŠTO Prve rodovske enote, gardna enota in vojaška policija v Teritorialni ob-rambi Republike Slovenije in že nastajajoci mirnodobni slovenski vojski so bile formirane kot samostojne cete v letu 1992. 5...ADMINKON.-.administrativna.kontrola.je.vrsta.poveljniškega.razmerja,.v.kateri.ima.nadrejeno.poveljstvo.pristojnost.administrativne.kontrole.in.dolžnost.zagotavljanja.logisticne.podpore,.ne.pa.tudi.pristojnost.poveljevanja. Samostojne cete so bile hkrati tudi prištabne enote RŠTO-ja, ki so v svoji sestavi imele oddelke za zveze (razen v gardni ceti). Poveljniki oddelkov so bili6: -v 105. inženirski ceti s sedežem v Novem mestu, višji vodnik Nace Erman (1992–1996), -v 107. ceti vojaške policije s sedežem v Rojah pri Ljubljani, višji vodnik Marko Kump (1992–1996), -v 108. ceti za RKBO s sedežem v Kranju, višji vodnik Tomaž Lavtižar (1992–1996). Kadri za zveze v 27. zašcitni brigadi TO - 1. specialni brigadi MORiS Pomocnik za telekomunikacije v poveljstvu brigade7 s sedežem v Kocev-ski Reki je bil stotnik Marko Košir (1992–1998).8 Pomocnik za informatiko v brigadi je bil stotnik Franjo Lautar (1992-1998). Kadri za zveze v enotah vojaškega letalstva in zracne obrambe Po vzpostavitvi organa za protizracno obrambo (PZO) v RŠTO je stekel proces organiziranja sil PZO na ravni države. S pomocjo kadrov, ki so prestopili iz JLA v TO, je bila 7. julija 1991 oblikovana 9. raketna brigada zracne obrambe (ZO). Za opazovanje zracnega prostora je bil uporabljen odsluženi meteorološki radar 3MK7 na Žikarcah. Že avgusta se mu je pridružil, na vojaškem odpadu pridobljen, odpisani radar OAR–70, ki je deloval na Lisci. To so takrat bili elementi PZO, ki so omogocili razglasitev suverenosti slovenskega zracnega prostora z 8. julijem 1991, takoj po koncanju brionskega dogovora. V naslednjih mesecih se je oblikoval sistem PZO sestavljen iz 9. raketne brigade ZO, operativnega centra za nadzor zracnega prostora in dopolnjevanje odseka za PZO v RŠTO. V tem casu so bile del sistema tudi telekomunikacije, ki so bile izjemnega pomena za ucinkovitost delovanja. Za podrocje telekomunikacij v poveljstvu 9. raketne brigade ZO, s sedežem najprej v centru TO na Igu in zatem v vojašnici v Šentvidu v Ljubljani, je bil odgovo­ren porocnik/stotnik Marko Gricar (1991–1995) sicer poveljnik cete za zveze. Za podrocje informatike pa je bil odgovoren porocnik Jani Tekavcic (1991–1995). Za podrocje telekomunikacij v enoti za nadzor zracnega prostora s se­dežem na Vrhniki je bil odgovoren, stotnik Boris Gluhar (1991–199?), za podrocje informatike pa Marko Rutar (1991–1995). Za 15. brigado vojaškega letalstva ni podatka o kadrih zvez in informatike. 6..Vsi.podatki.iz.Zapisa.Franci.Knaflic,.2021.7...27..Zašcitna.brigada.TO.je.bila.v.1..specialno.brigado.MORiS.uradno.preimenovana.z.odredbo.ministra.za.obrambo.z.dne.10..oktobra.1992.8..Telefonsko.pricevanje.Marko.Košir,.2021.. Kadri za zveze v brigadah in bataljonih - bojnih enotah V drugi polovici leta 1992 so bila ustanovljena mirnodobna poveljstva brigad. Prve naloge poveljstev so bile formiranje vojnih enot brigad in si­cer: treh bataljonov, poveljniške cete, cete za zveze, baterije za ognjeno podporo, protioklepne raketne baterije in zaledne cete. V istem letu so bili formirani tudi mirnodobni pehotni bataljoni (t.i. bojne enote), ki so se popolnjevali s stalno sestavo in z vojaki naborniki v njihovi 2. fazi uspos­abljanja ter imeli oznako 1. bataljona. Ti bataljoni so bili podrejeni PŠTO, po vojni formaciji pa tako kot preostala dva rezervna bataljona bili v sestavi brigade. V poveljstvu brigade je bilo formacijsko mesto referenta za telekomunika­cije s cinom stotnika. Ceta za zveze je bila samo rezervne sestave. Brigada se je popolnjevala s sredstvi za zveze iz enot, ki so bile pred tem razformi­rane. Sredstev zvez je primanjkovalo. Z razpoložljivo opremo zvez so se za­gotavljale zveze do ravni cet ter do podrejenih baterij za podporo in njihovih vodov. Za 1. bataljon pa so bila sredstva zvez zagotovljena do ravni voda.9 Pomocnik za telekomunikacije v 22. brigadi s sedežem v Novem mestu je bil porocnik/stotnik Jože Križman (1992–2002).10 Poveljnik oddelka za zveze v 1. bataljonu pa podporocnik Tomislav Ritonja (1992–1996) in za njim podcastnik Roman Štupar.11 S formiranjem 32. gorske brigade leta 1992 se je zagotovilo nadaljevan­je tradicije gorskih enot na Slovenskem. Pomocnik za telekomunikacije v poveljstvu brigade s sedežem na Bohinjski Beli je bil stotnik Vinko Faladore (1992–1998) in za njim stotnik Janez Pungaršek. Poveljnik oddelka za zve­ze v 1. bataljonu je bil praporšcak Ivan Frole (1992–1996).12 Pomocnik za telekomunikacije v 42. brigadi s sedežem v Ilirski Bistrici je bil porocnik/stotnik Valter Boštjancic (1992–1998).13 Poveljnik oddelka za zaveze v 1. bataljonu je bil štabni vodnik Dejan Stancic (1992–1996) in za njim višji vodnik Simon Godina.14 Pomocnik za telekomunikacije v 52. brigadi s sedežem v Ljubljani in kas­neje na Vrhniki je bil stotnik Milan Korbar (1993–2000). Poveljnik oddelka za zveze v 1. bataljonu je bil vodnik Iztok Korošec (1992–1996).15 9.E–poštni.zapis.Stjepan.Orsagovic,.2021.10..Telefonsko.pricevanje.Jože.Križman,.2021.11..Telefonsko.pricevanje.Bogdan.Avbar,.2021.12..E–poštni.zapis.Robert.Rimahazi,.2021.13..Telefonsko.pricevanje.Valter.Boštjancic,.2021.14..E–poštni.zapis.Dejan.Stancic,.2021.15..Telefonsko.pricevanje.Milan.Korbar,.2021. Oddelek za zveze in del poveljstva 74. okmb na vaji Premik-93 (foto arhiv: Marjan Planinc) Del radijskih naprav v oklepnem transporterju BTR-50PU leta 1993 (foto arhiv: Marjan Planinc) Vzdržljivost je eden kljucnih elementov pripravljenosti, tudi vezistov. (foto: Bruno Toic) EKIS na usposabljanju 2019 na Vrhniki (foto arhiv: EKIS SV) Pomocnik za telekomunikacije v 62. brigadi v Vipavi je bil porocnik Sto­jan Ipavec (1995–2001).16 Poveljnik oddelka za zveze v 1. bataljonu je bil stotnik Evgen Volk (1992–1996).17 Pomocnik za telekomunikacije v 72. brigadi s sedežem v Mariboru je bil stotnik Stjepan Orsagovic (1992–1997). Poveljnik oddelka v 1. bataljonu je bil podporocnik Renato Brezner (1992–1996).18 Pomocnik za telekomunikacije v 82. brigadi s sedežem v Celju je bil pra­poršcak Karel Cemažar (1992–2002). Poveljnik oddelka za zveze v 1. ba­taljonu je bil podporocnik Miroslav Knez (1992–1996).19 Kadri za zveze v artilerijskih enotah Poveljnik oddelka za zveze v 46. topniškem divizionu, ki je bil ustanovljen jeseni leta 1993 s sedežem v Postojni je bil podcastnik Andrej Pezdir (1993–1996). Leta 1996 se je 46. td preoblikoval v 460. artilerijski bataljon. Samostojni pomocnik za zveze in informatiko je bil porocnik Kristijan Kikovic (1996–1998) in za njim porocnik Mirko Bolko (1999–2002). V poveljniški bateriji je bil vod za zveze, kjer sta bila poveljnika oddelkov podcastnika Janko Kastelic in Veljko Žnidaršic.20 Pomocnik za telekomunikacije v 76. protioklepnem divizionu, ki je bil ustano­vljen avgusta 1992 s sedežem v Murski Soboti je bil stotnik Peter Zrinski (1992– 1998). Poveljnik oddelka za zveze je bil podcastnik Damir Perša (1992–1998).21 Kadri za zveze v oklepno-mehaniziranih enotah Leta 1992 so bili v Teritorialni obrambi formirani 4 oklepno-mehaniziranih bataljoni (okmb). Od teh sta bila 24. in 54. oklepno-mehanizirani bataljon popolnjena s tanki M-84, 44. in 74. oklepno-mehanizirani bataljon pa s tan-ki M-55 in T-55. Poveljniške cete so bile popolnjene s poveljniško-oklepni-mi vozili BTR-50PU, ki so bila namenjena za poveljevanje med premikom, hkrati pa so predstavljala bataljonske premicne centre za zveze. Dolžnosti poveljnika oddelka za zveze v 24. okmb s sedežem v Cerkljah ob Krki so zaporedoma opravljali Vlado Pucko, Stane Žnidaršic in Milan Mavsar (1992–2002).22 16..Telefonsko.pricevanje.Stojan.Ipavec,.2021.17...Pri.usposabljanju.vojakov.nabornikov.je.v.bataljonu.leta.1993.sodelovala.tudi.vezistka.stalne.sestave. Sabina.Tehovnik,.za.njo.je.pa.vojak.Franc.Žejn.(E–poštni.zapis.Sabina.Tehovnik.Kumar,.2021). 18..E–poštni.zapis.Stjepan.Orsagovic,.2021. 19..Telefonsko.pricevanje.Francišek.Zavašnik,.2021. 20..Telefonsko.pricevanje.Jože.Šantelj,.2021. 21..Telefonsko.pricevanje.Mirko.Rauter,.2021. 22..E–poštni.zapis.Mirko.Ognjenovic,.2021. Dolžnost poveljnika oddelka za zveze v 44. okmb s sedežem v Pivki je opravljal vojak Izidor Sedmak (1992–2000).23 Poveljnik oddelka za zveze v 54. okmb s sedežem na Vrhniki je bil vodnik Milan Maksimovic (1992–2000).24 Poveljnik oddelka za zveze v 74. okmb s sedežem v Mariboru je bil pra­poršcak Marjan Planinc (1992–1998).25 Kadri za zveze v 430. mornariškem divizionu 430. mornariški diviziona (430. MOD), je bil formiran januarja 1993. Za zveze je v 430. MOD do leta 1998 skrbel referent za zveze 43. obmocnega štaba, Zvezdan Ostrouška. 26 Prispevki za zgodovino Enote za komunikacijske in infor­macijske sisteme V nadaljevanju na podlagi dostopne kronike prikazujem zgodovinsko in razvojno pot Enote za komunikacijske in informacijske sisteme, saj je to prakticno edina enota za zveze SV, ki neprekinjeno obstaja že vse od usta­novitve kot 104. ceta za telekomunikacije Republiškega štaba Teritorialne obrambe pred 29 leti. 104. ceta za telekomunikacije je bila ustanovljena z ukazom RŠTO junija 1992 kot prva mirnodobna enota za zveze takratne TO. Prvi poveljnik enote je bil stotnik, danes brigadir v pokoju, Martin Jugovec. Prvi pripadniki stal­ne sestave so bili vse od zacetka poleg poveljnika cete še: pomocnik za operativno ucne zadeve Milan Korbar, poveljniki vodov Aleš Maric, Boris Cimpric in Brane Kocijan, poveljniki oddelkov (inštruktorji) Gregor Sitar, Bo-štjan Berglez, Matjaž Irgl, Tomaž Švara ter Marjan Kelenc in Sandi Ražman. Proti koncu leta sta v ceto prišla še namestnik Brane Petrovic in poveljnik oddelka (inštruktor) Slavko Celarc. V logistiki so bili Branko Flis, Ivan Zalar in Ante Bauk. Svojo pot je enota zacela v vojašnici Ivana Cankarja, na naslovu Raskovec 50, Vrhnika, kjer deluje še danes. V ceto so 6. julija 1992 na služenje vojaškega roka sprejeli prvih 80 voja­kov nabornikov. V spomin na ta dogodek enota na ta dan slavi svoj praznik. Prvotno delo enote je bilo popolnoma podrejeno usposabljanju nabornikov. Usposabljanje nabornikov je potekalo v dveh fazah. Po koncani prvi fazi so 23.Telefonsko.pricevanje.Milan.Šajn,.2021.24..E–poštni.zapis.Bojan.Koncan,.2021.25.E–poštni.zapis.Marjan.Planinc,.2021.26.E.–poštni.zapis.Marino.Ogrin,.2021. pridobili ustrezno vojaškoevidencno dolžnost imenovano tudi VED. V drugi fazi je en del vojakov nadaljeval usposabljanje v enoti, drugi so pa bili raz­porejeni v oddelke za zveze bataljonov brigad in pokrajinskih poveljstev ter cet RŠTO. Oprema, ki jo je enota uporabljala, je bila iz zapušcine nekdanje JLA, z izjemo za tiste case modernih radijskih naprav Racal. Ob preobliko­vanju TO v SV je bil enoti spremenjen naziv v 104. ceto za telekomunikacije. Enota je bila takrat sestavljena iz poveljstva, 1. radijskega in 2. radiorelejne­ga (RR) voda. Leta 1995 je enota prebila led na mednarodnem podrocju z udeležbo na mednarodni vaji Combined Endeavor, vaji s podrocja interoperabilnosti sistemov poveljevanja in kontrole (C4I27), ki jo je organiziralo ameriško po­veljstvo za Evropo (US EUCOM28). Na vaji je pozneje sodelovala vsako leto, vse do njene zadnje izvedbe leta 2014. Istega leta je enota prevzela teleko­munikacijski objekt Krim in delavnico sredstev zvez na Vicu, leto pozneje pa še objekt na Bocu. Zaradi vse širšega in vecjega obsega nalog je 104. ceta za telekomu­nikacije ob praznovanju dneva rodu zvez 21. junija 1996 prerasla v 11. ba­taljon za zveze, ki so ga sestavljali: poveljstvo, ceta za premicne zveze, ceta za stacionarne zveze, vod za specialisticno usposabljanje in poveljniško--logisticni vod. V naslednjih letih se je enota zelo hitro razvijala, dobila je veliko novih ko­munikacijskih sistemov. Stacionarni komunikacijski sistem se je zacel nad­grajevati z veckanalnimi RR-sistemi DRS in DRL s pripadajoco multipleksno in kanalsko opremo, v premicnem delu pa so zaceli z uporabo RR-naprav RRS-3C in radijskih sistemov Tadiran, enota pa je tako pridobila vec novih sistemskih vozil znamke Iveco in Puch ter dodatne opreme. Aprila 2001 je bila k 11. bataljonu za zveze prikljucena enota za elektron­sko bojevanje, bataljon pa je bil preimenovan v 11. BZVEB. Bataljon je vse do leta 2003, ko je bil ukinjen naborniški sistem, red-no izvajal usposabljanje nabornikov. Zadnjo generacijo so odpustili junija 2003. Istega leta se je v operativno uporabo zacelo uvajanje novega taktic­nega telekomunikacijskega sistema (TTKS), pri cemer je 11. BZVEB odigral kljucno vlogo. Leta 2004 je prišlo do reorganizacije bataljona, saj je bila enota za elektronsko bojevanje prerazporejena v novonastali 5. obvešcevalno­izvidniški bataljon (OIB). Enota je bila preimenovana nazaj v 11. bataljon za zveze, spremenjena pa je bila tudi notranja struktura enote, saj 27...C4I.–.angl..Command, Control, Communication, Computer & Information.(poveljevanje,.kontrola,.. komunikacije,.racunalniki.in.informacije).28..US.EUCOM.–.iz..angl..United States European Command. se je prvic pojavila namenska enota za informacijsko tehnologijo. V sestavi enote so bile tako poleg poveljstva še štiri cete: poveljniško­logisticna, ceta za TTKS, ceta za radijske zveze in ceta za informacijsko tehnologijo. Leta 2011 je bila kot posledica novega nacina upravljanja komunika­cijsko-informacijskega sistema (KIS) v SV in zagotavljanja storitev uporab­nikom izvedena reorganizacija enote. Enoto tako sestavljajo: poveljstvo, 1. ceta center stacionarnih KIS, 2. ceta center stacionarnih KIS, 3. ceta zvez, 4. ceta zvez (rezervna sestava) in logisticni vod. Znotraj 1. cete sta bila oblikovana nadzorni in storitveni center (NC in SC), prvi za nadzor nad delovanjem KIS, drugi pa za podporo uporabnikom KIS SV. Podporo uporabnikom KIS in reševanje incidentov na prvi ravni je prevzela 2. ceta s svojimi oddelki lokalne podpore (9), na drugi ravni pa tehnicna podpora KIS, organizirana v 1. ceto center stacionarnih KIS, medtem ko je reše­vanje incidentov na tretji ravni ostalo v pristojnosti Službe za informatiko in komunikacije MO oziroma zunanjih izvajalcev. Maja 2013 je bil 11. bataljon za zveze preoblikovan v Enoto za komuni­kacijske in informacijske storitve (EKIS). Pri tem je bilo poveljstvo preobli­kovano in s tem izgubilo klasicno organiziranost ter funkcijo bataljonskega poveljstva. Ukinjen je bil tudi logisticni vod, njegove naloge je prevzela 1. ceta center stacionarnih KIS. Leta 2018 sta bila kot del razvoja kibernetske obrambe v SV v formacijo EKIS dodana na novo ustanovljena center za kibernetsko obrambo in cen­ter za raziskavo groženj. Skupna fotografija nekdanjih poveljnikov 104. cete za telekomunikacije/11. bataljona za zveze(EB)/EKIS na slovesnosti ob dnevu enote, 5. julija 2016. Spodaj z desne: M. Jugovec, A. Maric, B. Cimpric, Z. Jankovic, M. Košir, S. Šantelj, A. Svetanic, S. Flisek (foto arhiv: EKIS SV) Leta 2020 je bilo poveljstvo EKIS ponovno oblikovano kot bataljonsko poveljstvo z oddelki/odseki S-1, 2, 3, 4 in 6. Znak enote je v svojem bistvu ostal ves cas prakticno enak, ob preoblikovanju 11. bataljona za zveze v EKIS so bili samo drugace razporejeni posamezni elementi v znaku. Poveljniki enote so bili od leta 1992: - podpolkovnik Martin Jugovec (1992–1998), - major Aleš Maric (1999–2000), - podpolkovnik Boris Cimpric (2000–2004), - podpolkovnik Zoran Jankovic (2004), - podpolkovnik Boris Cimpric (2004–2008), - podpolkovnik Marko Košir (2008–2011), - podpolkovnik Stanislav Šantelj (2011–2013), - podpolkovnik Andrej Svetanic (2013–2015), - podpolkovnik Samo Flisek (2015–2020), - podpolkovnik Anton Pakar (2020–trenutni poveljnik). Pregled organov in enot za zveze SV ob koncu leta 2020 K predstavljenemu zgodovinsko-razvojnemu pregledu je za celovit po­gled treba dodati strukturo organov in enot za zveze ob koncu leta 2020. Organi za zveze SV Organi za zveze so organizirani v vseh poveljstvih ranga bataljon/polk in višje, razen enot pri GŠSV in CVŠ. Sektor za komunikacije in informatiko Generalštaba SV predstavlja strateško raven, ki vodi in usmerja razvoj, upravljanje ter vzdrževanje komu­nikacijskih in informacijskih sistemov ter kibernetske obrambe. Vodi pro-jekte nakupov in uvajanja novih komunikacijskih in informacijskih sistemov v operativno uporabo ter sodeluje pri takticnih študijah, ki jih vodi Sektor za razvoj zmogljivosti. Pri svojem delu tesno sodeluje s Službo za informatiko in komunikacije MO. Struktura sektorja: - vodstvo, - oddelek za upravljanje KIS, - odsek za nacrtovanje, razvoj in standardizacijo, - odsek za kibernetsko varnost. Sektor za komunikacije in informatiko Poveljstva sil SV (J-6/ PSSV) predstavlja operativno raven, ki nacrtuje uporabo komunikacij­skih in informacijskih sistemov sil SV, opravlja nadzor nad njihovim de­ lovanjem ter nacrtuje in uresnicuje ukrepe kibernetske varnosti v KIS. Struktura sektorja: - vodstvo, - odsek za stacionarne KIS, - odsek za delovanje KIS, - odsek za kibernetsko delovanje. Odseki za komunikacije in informatiko S-629 v enotah takticne ravni (brigada, polk, bataljon in divizion) nacrtujejo uporabo komunikacijskih in informacijskih sistemov svojih enot. Njihova sestava je razlicna glede na ve­likost, vrsto in namen enote. Odsek za KIS v poveljstvu CVŠ daje komunikacijsko in informacijsko podporo poveljstvu in organizacijskim enotam CVŠ. Enote za zveze SV Enota za komunikacijske in informacijske sisteme (EKIS) je enota ranga bataljona. Namenjena je zagotavljanju delovanja komunikacijskih in informacijskih sistemov ter podpori poveljevanja in kontrole v Slovenski voj-ski na strateški in operativni ravni. Slovenski vojski zagotavlja delovanje KIS doma in v tujini, v stacionarnih in premicnih okolišcinah. EKIS je odgovorna za delovanje stacionarnega30 in hrbtenicnega dela premic­nega KIS SV31 ter podporo PSSV. Njene bistvene naloge v sistemu KIS SV so: - nadzor nad delovanjem stacionarnega in hrbtenicnega dela premicnega KIS SV (Nadzorni center – NC); - zagotovitev ustreznega delovanja komunikacijsko-informacijskih sistemov Slovenske vojske z odpravo napak, vzdrževanjem in nadgradnjo posa­meznih KIS (oddelki lokalnih podpor, oddelek tehnicne podpore, oddelki za vzdrževanje sredstev zvez in informacijske opreme); - pomoc uporabnikom (storitveni center, oddelki lokalnih podpor – pomoc na daljavo, odprava napak pri delovanju terminalne opreme, zagotovitev in zamenjava uporabniške terminalne opreme); - podpora PSSV ob izvajanju aktivnosti v takticnih okolišcinah (postavitev centra KIS na poveljniškem mestu PSSV); - zagotovitev varnosti pred morebitnimi kibernetskimi napadi (Center za ki­bernetsko obrambo), Center za raziskovanje groženj). 29..V.430..MOD.ima.odsek.oznako.N-6,.v.15..PVL.pa.A-6. 30...Stacionarni.KIS.SV.sestavljajo.fiksne.komunikacijske.povezave.in.komunikacijska.oprema,.telefonske.centrale,.racunalniška.(strežniška).infrastruktura.in.terminalna.oprema.(telefonski.aparati,.racunalniki,.tiskalniki.ipd.).. 31...Hrbtenicni.del.premicnega.KIS.SV.predstavljajo.radijske.retranslacijske.postaje.in.elementi.velikega.tran­zitnega.vozlišca.TTKS,.postavljeni.v.TK.objektih.Krim,.Nanos.in.Boc.. Struktura EKIS je: - Poveljstvo: sektorji S-1 (kadri), S-2 (varnostne in obvešcevalne zadeve), S-3 (operativne zadeve), S-4 (logistika) in S-6 (komunikacije in informatika); - 1. ceta center stacionarnih KIS: 1. vod (SC, NC, OTP), 2. vod (oddelki za vzdrževanje, skladišca), Center za kibernetsko obrambo, Center za raziskovanje groženj; - 2. ceta center stacionarnih KIS: 9 oddelkov lokalne podpore (Celje, Cerklje ob Krki, Kranj, Ljubljana Moste, Ljubljana Vojkova, Maribor, Novo mesto, Postojna, Vrhnika); - 3. ceta za zveze: 1. vod (sistemi TTKS), 2. vod (radijski in satelitski sistemi, oddelek IT), 3. vod (rezervna sestava), 4. vod (rezervna sestava); Ceti za zveze 1. in 72. brigade sta formacijsko umešceni v rodovski bataljon brigade. Namenjeni sta terenski podpori poveljevanja in kontrole v brigadi. Ce brigada oblikuje bataljonsko bojno skupino, ceta za zveze obli­kuje vod za zveze bataljonske bojne skupine. Ceta za zveze je opremljena s takticnimi komunikacijskimi in informacij­skimi sistemi in napravami, v njeni sestavi sta dva voda za zveze. Vod za zveze in letališko tehniko 15. polka vojaškega letalstva (PVL) je formacijsko umešcen v 107. letalsko bazo (LEBA), namenjen pa je za zagotovitev podpore poveljevanju in kontroli v polku na terenu ter zago­tovitvi delovanja letališke tehnike na letališcu Cerklje ob Krki. V svoji sestavi ima oddelek za zveze in oddelek za letališko tehniko. Viri: Avbar, Bogdan, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Boštjancic, Valter, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. EKIS. Kronika Enote za komunikacijske in informacijske sisteme. Ipavec, Stojan, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Knaflic, Franci, 2021. Zapisi o kadrih zvez TO v Sloveniji. Zbirko hrani Franci Knaflic. Koncan, Bojan 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Korbar, Milan, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Košir, Marko 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Križman, Jože, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Marino Ogrin, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Ognjenovic, Mirko 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Orsagovic, Stjepan, 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Planinc, Marjan 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Rauter, Mirko, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Rimahazi, Robert 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Služba za kadre MO RS. Arhiv formacij enot SV. Stancic, Dejan 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Šajn, Milan, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Šantelj, Jože, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Tehovnik Kumar, Sabina 2021. E-poštni zapis. Hrani Franci Knaflic. Zavašnik, Francišek, 2021. Telefonsko pricevanje. Hrani Franci Knaflic. Martin Jugovec NACELNIKI ZA ZVEZE IN INFORMATIKO V GENERALŠTABU SLOVENSKE VOJSKE PO LETU 1995 V prispevku predstavljam nacelnike organizacijske enote Generalštaba (GŠ) Slovenske vojske (SV) od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2021. V razlicnih obdobjih se je spreminjal tudi naziv te organiza­cijske enote, od Odseka za zveze in informatiko prek Oddelka za zveze in informatiko (G-6) do Sektorja za zveze in informatiko (J-6). Vsak nacelnik se je v svojem obdobju pri opravljanju te dolžnosti sreceval z izzivi tistega casa. Treba je bilo vzpostaviti sistem usposabljanja vojakov vezistov na služenju vojaškega roka, nadaljevati usposabljanje rezervistov, vzdrževati obsežno prevzeto tehniko zvez iz obdobja Teritorialne obrambe (TO) in Jugoslovan­ske ljudske armade (JLA) ter hkrati voditi projekte opremljanja s sodobnimi vojaškimi telekomunikacijskimi napravami in sistemi, uvajati racunalniško tehnologijo v vsakodnevno delo v štabih, poveljstvih in enotah, pa tudi v pre-micnem delu vojaških telekomunikacijskih sistemov, ter se vse bolj posvecati uvajanju sodobnih rešitev za informacijsko podporo procesom poveljevanja in kontrole v vojski. Vse to je zahtevalo spremljanje dosežkov na navedenih podrocjih doma in v mednarodnem vojaškem sodelovanju po svetu. Pose-ben izziv je bilo tudi vkljucevanje v mednarodne obrambne povezave (Nato in EU), kjer je bilo treba skozi procese spoznavanja, proucevanja in sodelo­vanja v delovnih skupinah ter pogajanjih priti do optimalnih rešitev za Sloven-sko vojsko, saj so bila financna sredstva vedno omejena. V podporo delu nacelnikov za zveze in informatiko so bile tudi Uprava za telekomunikacije in Služba za informatiko, pozneje združeni v Urad ali Službo za informatiko in komunikacije, druge organizacijske enote Ministrstva za obrambo in Ge-neralštaba ter enote SV, ki so bile vkljucene v nakupe in druge podporne dejavnosti. V obdobju od 1995 do 2021 so dolžnost opravljali takratni pol-kovnik Milko Petek, podpolkovnik Martin Jugovec, polkovnik Franci Knaflic, polkovnik Zoran Jankovic, polkovnik Boris Cimpric in podpolkovnik Samo Flisek, ki bodo, zahvaljujoc tudi njim, predstavljeni v nadaljevanju. Brigadir Milko Petek (1995–2001) Milko Petek je bil rojen leta 1961 na Ptu­ju. Leta 1984 je diplomiral na Vojaški aka-demiji v Beogradu kot castnik za zveze. V JLA je opravljal dolžnosti poveljnika voda in nacelnika za zveze v polku, poveljnika go-niometrijske cete v bataljonu in nacelnika za zveze v polku za elektronsko bojevanje, leta 1989 pa je koncal šolo za elektron­sko bojevanje. Aprila 1991 je zapustil JLA in se zaposlil v RŠTO. V RŠTO in GŠSV je bil referent za kriptozašcito, pomocnik za zveze, nacelnik za zveze in informatiko, svetovalec nacelnika Generalštaba (NGŠ), namestnik in vodja sektorja za logistiko. Od 2007 do 2010 je opravljal naloge vodje oddelka logistike (J4) v Na-tovem poveljstvu v Neaplju, leta 2010 namestnika poveljnika PDRIU in od 2011 do 2014 obrambnega predstavnika pri OZN v New Yorku. Od 2014 do 2017 je opravljal naloge namestnika NGŠ, pomocnika NGŠ in nacelnika združenega sektorja za podporo ter nacelnika štaba. Maja 2017 je prevzel dolžnost poveljnika sil (PSSV) in decembra 2018 poveljnika Centra vojaških šol (CVŠ). Upokojen je od januarja 2021. V cin brigadirja je bil povišan de­cembra 2006. Glavna odlikovanja in priznanja: red SV na lenti, red generala Maistra III. stopnje in medalja predsednika ZDA za zasluge. Ko je bil od 1995 do 2001 nacelnik Odseka za zveze in informatiko ter Oddelka G6 GŠSV, je bilo njegovo delo težišcno usmerjeno na: vodenje in sodelovanje v razvojnih projektih nadgradnje in opremljanja rodov in služb SV, nakup novih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, upravljanje ter porabo financnih sredstev iz rednega proracuna in temeljnih razvojnih programov, preoblikovanje strukture enot in organov za zveze, vzpostavitev strateške, operativne ter takticne ravni vodenja in poveljevanja, oblikovanje rodovskih bataljonov in pri tem preoblikovanje 104. cete za telekomunika­cije v 11. bataljon za zveze, funkcijsko povezovanje podrocja zvez in infor­matike (G6, S6), usposabljanje ter vaje enot za zveze, pokrivanje Natovega odbora C3B za sodelovanje v Partnerstvu za mir in implementacijo part-nerskih ciljev v Natu, vzpostavitev ter vodenje dvostranskega sodelovanja z evropskimi državami in ZDA, priprava študije C4I v SV, izobraževanje in usposabljanje po programu IMET ter zagon vaj Combined Endeavor in red-na udeležba na njih. Brigadir Martin Jugovec (2001–2003) Martin Jugovec je bil rojen leta 1957 v Medribniku, današnja Obcina Cirkulane, kjer je leta 1972 koncal osnovno šolo, v Ljubljani je leta 1976 koncal Vojaško gimna­zijo in leta 1980 diplomiral na Vojaški aka-demiji v Beogradu kot castnik vezist. V Šoli za rezervne castnike zvez je kot poveljnik voda in cete delal do leta 1986 in nato dve leti kot nacelnik generacije vezistov na Vo­jaški akademiji ter zatem v vojaški diploma-ciji do leta 1991. Vojaška karierna pot v Teritorialni obram-bi oz. Slovenski vojski se je zacela v 520. ucnem centru, v katerem je bil referent za zveze do junija 1992, ko je prevzel dolžnost poveljnika 104. cete za tele­komunikacije RŠTO in pozneje 11. bataljona za zveze GŠSV do konca leta 1998. Zatem je opravljal razlicne štabne in vodstvene dolžnosti na GŠSV, CVŠ ter bil na GŠSV nacelnik Sektorja za zveze in informatiko (SZI) od 2001 do 2003, poveljnik 52. brigade SV do njenega razformiranja leta 2004, nato nacelnik G-3 na PSSV. Uspešno je leta 2005 opravil generalštabni tecaj in specialisticni študij obramboslovja leta 2006 ter bil nacelnik štaba PSSV do 2008, ko je bil premešcen v Urad za informatiko in komunikacije ministrstva kot pomocnik direktorja. V cin brigadirja je bil povišan leta 2009 in na zacetku 2011 postavljen na dolžnost namestnika poveljnika PDRIU, ki jo je opravljal do upokojitve avgusta 2012. V dveh mandatih je bil leta 2014 in 2018 izvoljen za generalnega sekretarja Zveze slovenskih castnikov. Je prejemnik vec priznanj MO RS, GŠSV ter poveljstev in enot Slovenske voj­ske. Med opravljanjem dolžnosti nacelnika Sektorja za zveze in informatiko GŠSV je poleg vsakodnevnega štabnega dela skrbel tudi za delovanje, upravljanje in vzdrževanje stacionarnih ter premicnih komunikacijskih in in-formacijskih sistemov ter za usposabljanje pri uvajanju prevoznih radijskih sistemov Tadiran v operativno uporabo v SV. Težišce njegovega dela pa je bilo usmerjeno v preoblikovanje procesov in organizacije dela, pripravo preoblikovanja SV in GŠ ter vzpostavitev PSSV in PDRIU. Hkrati je sodeloval v pogajanjih za vstop v Nato in bil clan pogajal­ske skupine SV za podrocje zvez in informatike. Polkovnik Franci Knaflic (2003–2006) Franci Knaflic z Vrhnike je bil rojen leta 1951 na Jesenicah. Vojaško kariero je za-cel leta 1970 kot podcastnik. Po koncanem izobraževanju ob delu na vojaški akademiji je bil leta 1975 povišan v cin aktivnega pod-porocnika za zveze JLA. V slovenski Glavni štab za splošni ljud-ski odpor je bil premešcen leta 1972, po koncani kriptografski šoli leta 1973 pa je prevzel dolžnosti referenta oz. pomocnika za kriptozašcito v odseku za zveze in kripto­zašcito RŠTO. V vrste TO Slovenije je prestopil 29. juni­ ja 1991. Med osamosvojitveno vojno je bil vodja centra za elektronsko izvidništvo na Prulah. Avgusta 1991 se je vrnil v odsek za zveze RŠTO. Od 20. do 25. oktobra 1991 je bil clan slovenske poveljniške skupine za nadzor odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. V letih 1995 in 1996 je bil vodja enote za zveze SV na mednarodni vojaški vaji Combined Endeavor. V letih 2001 in 2002 je bil nacelnik Oddelka za razvoj sistemov C4I v sektorju J5, v letih 2002 in 2003 pa nacelnik Oddelka za oborožitev, vojaško opremo in sisteme v sektorju J4 GŠSV. Leta 2003 je v GŠSV prevzel dolžnosti nacelnika Sektorja za komunika­cije in informatiko – J6. V obdobju vodenja sektorja od leta 2003 do leta 2005 je bil v vojski prevzet takticni telekomunikacijski sistem, v operativno uporabo so bili uvedeni analogni interkom sistem za lahko kolesno oklepno vozilo Valuk ter rocne radijske naprave Harris. Izvajali so se tudi številni drugi projekti. Leta 2003 in 2004 so tekle aktivnosti za vzpostavitev povezav v komu­nikacijski in informacijski sistem zavezništva. Med integracijo v zavezništvo so bile vzpostavljene povezave v Natovo podatkovno omrežje, telefonsko omrežje MO RS/SV se je vkljucilo v telefonsko omrežje Nata, prav tako tudi kriptotelefoni in kriptofaksi. Vzpostavljena je bila tudi povezava za izmenja­vo radarske slike s CRC (Control and Reporting Centre) v Veszpremu na Madžarskem. Leta 2005 se je upokojil. Je nosilec spominskih znakov Zvest Sloveniji 1991 in Elektronsko izvidništvo 1991 ter prejemnik vec drugih priznanj MO in GŠSV. Je veteran vojne za Slovenijo. Polkovnik Zoran Jankovic (2006–2011) Zoran Jankovic je bil rojen leta 1962 v Mariboru. Leta 1985 je diplomiral na Vo­jaški akademiji v Beogradu in postal castnik za zveze. V JLA je od leta 1985 do 1991 služboval kot poveljnik voda in cete zvez v polku zvez v Gornjem Milanovcu. Od leta 1992 je v Slovenski vojski opravljal razlicne dolžnosti, od takticne do strateške ravni v Mariboru, na Vrhniki in v Ljubljani, med njimi tudi nacelnika zvez v 72. brigadi, pomocnika za informacijsko varnost v Generalštabu ter poveljnika 11. bataljona za zveze in elektronsko bojevanje. Od leta 2006 do 2011 je bil v GŠSV nacelnik sektorja za zveze in informatiko J-6, ob tem pa tudi nacionalni predstavnik v Natovem C3B. Vmes je bil eno leto svetovalec za obrambno politiko v Natovi vojaški povezovalni pisarni v Beogradu, v GŠSV pa ga je nadomešcal podpolkovnik Stanislav Šantelj. Od 2011 do 2015 je bil namestnik vojaškega predstavnika pri Natu v Bruslju, od 2015 do 2017 poveljnik Poveljniško-štabne šole v Mariboru, od 2017 do 2018 pa nacelnik Oddelka za vojaško politiko GŠSV. Oktobra 2018 je prevzel funkcijo vodje Natove povezovalne pisarne v Skopju, ki jo je opravljal do zaprtja misije marca 2021. Izobraževanje na višjem štabnem tecaju je opravil leta 1999 in leta 2008 na generalštabnem programu. Med opravljanjem funkcije nacelnika J-6 je težišce dela usmeril v sinhro­nizacijo nacionalnih ter Natovih procesov in vsebin na podrocju komunikacij in informatike, vzpostavitvi in uvajanju Natovega tajnega omrežja v Sloveniji, uvajanju projektov informatizacije v operativno uporabo ter posodabljanju komunikacijske in informacijske infrastrukture. Zaradi povecane potrebe po satelitskih povezavah z mednarodnimi operacijami in misijami je bil v SV vzpostavljen sistem SATCOM, proces uvajanja informacijskega sistema po­veljevanja in kontrole (IS PINK) pa se je nadaljeval tudi v mandatu njegove­ga naslednika. Poseben izziv je predstavljalo vprašanje kadrov in njihovega izobraževanja, saj je bil zaradi povecanih potreb po informatikih z ustreznimi licencami na trgu delovne sile v teh letih velik odliv kadra v zasebni sektor. To se je odražalo tudi v pripravljenosti komunikacijskega in informacijskega sistema v SV. Polkovnik Boris Cimpric (2011–2020) Boris Cimpric je vojaško kariero zacel leta 1991 kot pripadnik prve generacije nabornikov na služenju vojaškega roka v 510. ucnem centru TO na Igu. Po koncu vojaškega roka se je zaposlil v centru kot inštruktor v ceti za zveze, zatem pa nadaljeval kot poveljnik voda v 530. UC na Vrhniki, z ustanovitvijo 104. cete za telekomunikacije pa kot poveljnik radijskega voda. V ceti in pozneje v 11. bataljonu za zveze je opravljal še dolžnosti poveljnika cete, ucne enote za usposabljanje podcastnikov, castnika za operativne zadeve, namestnika poveljnika bataljona in nepolnih osem let poveljnika bataljona. Po zakljucku kariere v bataljonu (2008) je bil imenovan za nacelnika G-6 v Poveljstvu sil SV. Dolžnost je opravljal tri leta in bil 2011 imenovan za nacelnika J-6 GŠSV, dolžnost je opravljal do leta 2020. Zdaj je na dolžnosti nacelnika Kibernetskega centra. Obdobje, ko je bil nacelnik J-6 GŠSV, je zaznamoval izrazit upad financnih sredstev. Ker ni bilo financnih virov za nove nabave niti za vzdrževanje in podporo obstojecih sistemov, je bila kljucna racionalizacija sistemov in storitev. S prvo direktivo o organih upravljanja je bil vzpostavljen sistem odgovornosti pri upravljanju komunikacijskih in informacijskih sistemov (KIS), ki pa žal zaradi kadrovske podhranjenosti v vojski takrat ni v celoti zaživel. Pomembna je bila ohranitev rodovske enote KIS, ki se je v ukinjanju vseh drugih rodovskih enot edina obdržala. Ko se je izboljšalo financiranje, je bil ponovno zagnan projekt KIS PINK-2, s katerim je vojska kupila najsodobnejši sistem poveljevanja in kontrole, ki ga zdaj uporablja že vec kot 30 sodobnih vojsk. Obdobje sta zaznamovala tudi razvoj in vloga informatike, ki je dokoncno prevladala. Za sistem poveljevanja in kontrole je bil vzpostavljen operativni center, na katerem Slovenska vojska razvija lastne storitve. S prevlado informatike se je uveljavilo tudi podrocje kibernetske varnosti in obrambe. Z ambicioznim kandidiranjem za financna sredstva vlade ZDA je SV pridobila sredstva za strojno in programsko opremo, licence ter usposabljanje na podrocju kibernetske obrambe. Del sredstev bo uporabljal Kibernetski center, del pa bo v povezavi s projektom Premestljiva omrežja zagotavljal varnost poveljevanja in kontrole. Podpolkovnik Samo Flisek (2020) Samo Flisek je bil rojen leta 1966 v Ljubljani. Po koncani osnovni šoli leta 1981 v Kopru in Splošni srednji vojaški šoli leta 1985 v Ljubljani je leta 1989 diplomiral na Vojaški akademiji kopenske vojske v Beo­gradu kot castnik rodu elektronsko izvid­ništvo in protielektronsko delovanje. Do leta 1991 je služboval v JLA kot poveljnik voda nabornikov v 224. centru za elektronsko izvidništvo in protielektronsko delovanje v Beogradu. Leta 1991 je zapustil JLA in se v zacetku 1992 zaposlil v 410. ucnem centru TO v Postojni kot poveljnik ucnega voda, od 1994 do 1996 je bil pomocnik za zveze v 4. PŠTO Postojna, nato do 1998. namestnik poveljnika v 11. BZV na Vrhniki, ko je prevzel dolžnost nacelnika oddelka zvez v 2. operativnem poveljstvu v Postojni, ki jo je opravljal do leta 2002. V šolskem letu 2001/2002 je uspešno opravil šolanje na Command and General Staff College Fort Lea­venworth, Kansas, ZDA. Po tem je opravljal razlicne vodstvene dolžnosti na podrocju zvez v PSSV in PDRIU ter na GŠSV, v vmesnem casu pa je bil tudi ucitelj taktike zvez, udeleženec mednarodne operacije in misije na Kosovu ter poveljnik Enote za komunikacijske in informacijske sisteme SV od 2015 do 2020, ko je prevzel sedanjo dolžnost nacelnika Sektorja za komunikaci­je in informatiko na GŠSV. Težišce njegovega delovanja v Sektorju za komunikacije in informatiko GŠSV od pomladi 2020, ko je prevzel njegovo vodenje, je bilo usmerjeno v zagotavljanje razmer za delovanje komunikacijskih in informacijskih siste­mov Slovenske vojske in v podporo uporabnikom za njihovo uporabo med epidemijo covid-19 tudi za delo od doma, pripravo projekta posodobitve opreme komunikacijskih in informacijskih sistemov za redno delovanje in projekta za vzpostavitev premestljivih omrežij, namenjenih podpori povelje­vanju in kontroli na operativno-takticni ravni, skladno z Natovim konceptom povezovanja omrežij na mednarodnih operacijah in misijah (angl. Federated Mission Networking – FMN), na podrocju kibernetske obrambe pa v za­gotovitev razmer za udeležbo Slovenske vojske na usposabljanjih in vajah kibernetske obrambe Nata in EU. Pri tem je sektor tesno sodeloval s Službo za informatiko in komunikacije, Direktoratom za logistiko idr. Stanislav Šantelj OPREMLJANJE SLOVENSKE VOJSKE S KOMUNIKACIJSKIMI IN INFORMACIJSKIMI SISTEMI PO OSAMOSVOJITVI V nadaljevanju so opisane telekomunikacijske naprave in oprema ter programska oprema, ki jih je Slovenska vojska kupila in uporabljala od leta 1991. Pregled vkljucuje vse vecje nakupe takticnih sistemov in nekatere, ki so se uporabljali za mirnodobne potrebe. Pregled1 ne zajema izgradnje staticnih poslovnih komunikacijskih in informacijskih podsistemov. HF- in VHF-radijske naprave Racal Radijske naprave Racal (prenosna BCC-66HE, rocna PRM-4720 ter prevozni VRQ-316 in VRQ-319) so bile kupljene pred osamosvojitveno vojno. Tega opisa tukaj ne ponavljam, ceprav je jasno, da so bila takrat kupljena sredstva takoj po osamosvojitvi še vedno najpomembnejši del opreme zvez v Teritorialni obrambi Slovenije, kot se je imenovala do leta 1985, zatem pa tudi v Slovenski vojski. Radijski sistem RASTO Radijski sistem Teritorialne obrambe (RASTO) je bil vzpostavljen že leta 1994 zaradi potreb vojske po mirnodobnih brezžicnih zvezah pri vsakodnev­nem delu in usposabljanju. Za vsak pokrajinski štab so bili postavljeni trije analogni FM-repetitorji na dvometrskem frekvencnem obmocju in povezani prek UHF-linkov v radijsko centralo, ta pa na operaterski pult pri dežurnem v pokrajinskem štabu oz. poveljstvu. Sistem je omogocal selektivno klican­je. V sistemu so bile v uporabi rocne radijske naprave Yaesu FTH-2070 in Motorola GP-300 ter mobilne radijske postaje Vertex FTL-2011 in Kenwood TK-730. Sistem je v tej postavitvi z manjšimi spremembami in dokupi raz­licnih radijskih postaj deloval do leta 2015. Leta 2015 smo zaceli zamenjavo analognih repetitorjev z novimi s tehno­logijo DMR – digitalni mobilni radio (angl. Digital Mobile Radio). Pri tej te­hnologiji so repetitorji med seboj povezani, poleg klasicne uporabe lokalnih repetitorjev pa je omogocen tudi selektivni klic vsake radijske napraveSV, ki je v sistemu RASTO DMR. 1...Zahvaljujem.se.sodelavcem.Marjanu.Kelencu,.Aljoši.Fekonji,.Alešu.Gogali,.Francu.Logarju.in.Janezu.Vrzelu,.ki.so.s.kakšnim.odstavkom,.stavkom.ali.informacijo.priskocili.na.pomoc,.da.je.bil.pripravljen.ta.prispevek. 621 Analogni repetitor RASTO (foto arhiv: EKIS) Prenosni racunalnik s Compaq Contura Modemom, ki se je uporabljal za VEP. (foto: Janez Vrzel) Varna elektronska pošta Sistem varne elektronske pošte (VEP) je bil do leta 2007 edini elektronski po­štni sistem, ki je omogocal izmenjavo sporocil stopnje tajnosti zaupno. Leta 1999 smo ta sporocilni sistem, ki je deloval prek telefonske klicne linije ali racunalniške­ga omrežja, nadgradili na nacin, da je bilo mogoce pošiljati sporocila tudi prek VHF-radijskih naprav Tadiran. Sistem smo uporabljali do leta 2004, ko smo ga nadomestili z vojaškim takticnim informacijskim sistemom poveljevanja in kontrole (TIS PINK). Sistem varne elektronske pošte prek radia je bil razvit z lastnim znan­jem vezistov in informatikov obrambnega resorja in pomocjo zunanjih sodelavcev. V operativni uporabi je bil tudi v sistemu upravnih zvez, vse do njihove ukinitve. HF-radijske narave Tadiran Po pogodbi, ki je bila sklenjena s podjetjem Tadiran, Ltd. januarja 1996, so bile kupljene prenosne in prevozne HF-radijske naprave za podporo pri poveljevanju in kontroli ter v izvidniških enotah, in sicer prenosne radijske HF-radijska naprava TRC-40 (foto arhiv: EKIS) VHF-radijska naprava PRC-04 (foto arhiv: EKIS) naprave PRC-40, z originalno oznako PRC-2200, in prevozne radijske naprave TRC-40. Naprave so bile prevzete v letih 1996 in 1997. Po tej pogodbi so bili dobavljeni tudi rezervni deli za vse stopnje vzdrževanja in dodatna oprema, nujna za delovanje teh naprav. Oprema je bila uvedena v operativno uporabo leta 1998 in je v uporabi še danes (februar 2021). Z uvedbo smo pridobili zmogljivost zanesljive govorne komunikacije na srednjih in dolgih razdaljah. Del te opreme je bil pozneje po projektu logisticne podpore telekomunikacijam (LOPOTEL) vgrajen v radijske sisteme HF/VHF na vozilih Iveco. S tem smo zagotovili zanesljive, zašcitene in na motenje odporne HF-komunikacijske povezave. Tako se je povecala zmožnost neprekinjenega poveljevanja in kontrole na ravni bataljona in navzgor. Radijske naprave delujejo v frekvencnem obsegu med 1,5 in 30 MHz, omogocajo prenos govora, kratkih sporocil in podatkov. Imajo vgrajeno frekvencno skakanje in kriptografsko zašcito. VHF-radijske narave Tadiran Podjetje Tadiran je dobavilo tudi prenosne in prevozne radijske naprave VHF za zahteve poveljevanja in kontrole za enote ravni voda in višje. Dobava je v letih od 1996 do 1999 obsegala prenosne radijske naprave PRC-04, z izvirno ozna­ko CNR-900, in prevozne radijske naprave TRC-04 (v vec razlicicah). Po tej po­godbi so bili dobavljeni tudi rezervni deli za vse stopnje vzdrževanja in dodatna oprema za delovanje teh naprav. Oprema je bila predana v operativno uporabo leta 1999, s cimer smo pridobili zmogljivost zanesljive govorne komunikacije na kratkih in srednjih razdaljah. Del te opreme je bil pozneje po projektu LOPOTEL vgrajen v terenska vozila Puch 230 GE4, Puch 230 GE9 ter Iveco za radijske sisteme HF/VHF, VHF/VHF in retranslacije. Mobilne naprave smo v poznejših letih vgradili tudi v vozila Hummer, Valuk 6 x 6, Svarun 8 x 8, tanke T 55 in M 84, v transportna vozila, raketni sistem Roland in v vozila, ki so bila uporabljena za takticne operativne centre zracne obrambe ter za nadzor zracnega prometa. Radijske naprave so tudi danes (februar 2021) še vedno v uporabi. Radijske naprave delujejo v frekvencnem obmocju od 30 do 88 MHz, imajo vgrajeno frekvencno skakanje in kriptografsko zašcito ter omogocajo prenos govora in podatkov. Takticni telekomunikacijski sistem Takticni telekomunikacijski sistem (TTKS), za katerega je bila podpisana pogodba decembra 2001, je bil predan Slovenski vojski aprila 2004 ter Notranjost sistemskega vozila malega dostopnega vozlišca (MDV) (foto arhiv: GŠSV) Sistemsko vozilo MDV in RR-vozilo MDV (foto arhiv: GŠSV) uveden v operativno uporabo leta 2006. Osnovna pogodba je bila sklen­jena s skupino JV Thales, v kateri so bila podjetja Thales, Tadiran in Iskra Transmission. Poleg te pogodbe so bile v letih 2002 in 2003 sklenjene še pogodbe za stolpe, šotore, agregate, maskirne komplete in motorna vozila. Omrežje je sestavljeno iz dveh osnovnih delov, tranzitnega omrežja in do-stopnega omrežja. Tranzitno omrežje predstavlja hrbtenico, na katero se pri­kljucuje dostopno omrežje. Za gradnjo tranzitnega omrežja uporabljamo dve vrsti tranzitnih vozlišc, veliko in malo tranzitno vozlišce. Poleg njiju imamo tudi vmesno radiorelejno postajo, ki jo lahko uporabimo za podaljšanje radiorelejne povezave med dvema vozlišcema. Za gradnjo dostopnega omrežja uporablja-mo štiri vrste dostopnih vozlišc, veliko dostopno vozlišce, malo dostopno voz­lišce 45, malo dostopno vozlišce 30 in povezovalno vozlišce (vozlišce 30G). Ta integrirani sistem omogoca telekomunikacijske storitve na podrocju telefonije, faksimila in podatkovnih komunikacij. Temeljna gradnika sistema sta telefonska centrala Thales TAS-300 in radiorelejna naprava Tadiran GRC-2000C. TTKS omogoca komunikacije tako žicno prikljucenim narocnikom na poveljniških mestih kot tudi premicnim narocnikom z radijskim dostopom v sistem. Topologi­ja omrežja TTKS se s svojo strukturo prilagaja operativni strukturi vojaških enot od ravni bataljona navzgor. Sistem je zašciten pred motenjem, prisluškovanjem in zunanjimi vdori ter v celoti premicen in prilagodljiv. Omogoca povezave v dru­ge takticne sisteme (prek povezovalnega vozlišca) kot tudi v zasebna in javna omrežja. Povezovalno vozlišce podpira te standarde za povezavo: Eurocom, Stanag-4206 in ISDN PRA (DSS1). Glavni narocniki v TTKS so narocniki vodov­nega omrežja (CS) in paketnega omrežja (PS). Logisticna podpora telekomunikacijam Znotraj logisticne podpore telekomunikacijam (projekt LOPOTEL) je bila kupljena razlicna oprema za kompletiranje mobilnih radijskih sistemov, TTKS in vzpostavitev vzdrževanja za radijske naprave in sisteme. Sklenjene so bile razlicne pogodbe za terenska vozila Puch 230 GE4, Puch 230 GE9 s kesonom, prikolice za zveze 1000 kg in 750 kg, zabojnike za zveze in vgradnjo opreme v zabojnik, antenske stolpe tipov A, B in C, kesone s pon­javo, šotore za zveze ŠV-4 in maskirne komplete MK-2, agregate 2,5 kVA, delavnice za operativno vzdrževanje KIS (TAM-110) ter za merilno opremo za vzdrževanje RN na II. stopnji vzdrževanja. Oprema je bila dobavljena v letih od 1996 do 2004. Z uvedbo mobilnih radijskih sistemov HF/VHF, mo-bilnih radijskih sistemov VHF/VHF in mobilnih retranslacij VHF smo pridobili zmogljivost premicnega takticnega radijskega omrežja, ki deluje v najtežjih vremenskih in terenskih razmerah. Sistem govornih povezav ASOC Po pogodbi, ki je bila sklenjena s podjetjem Iskra Transmission leta 2002, je bila dobavljena oprema za zagotavljanje govornih povezav zemlja–zrak–zemlja, ki so bile nujne za varno letenje plovil SV in Nata2. Kupljenih je bilo vec AM/FM VHF in UHF radijskih naprav, s sistemom daljinskega upravljanja, radijska centrala s snemalno napravo in nujna komunikacijska infrastruktura. Vsa oprema je bila predana v uporabo 16. bataljonu za nadzor zracnega prostora. Interkom sistemi v vozilih Valuk Po dveh pogodbah, ki sta bili sklenjeni z Iskro Transmission aprila 2001, so bili v lahka kolesna oklepna vozila (LKOV) Valuk vgrajeni interkom sistemi in radijske naprave bojnega radijskega omrežja HF/VHF za komunikacije znotraj vozila in radijske zveze s sosednjimi vozili v 10. motoriziranem ba­taljonu. Vgrajeni so bili analogni interkom sistemi VIC-1 ter radijske naprave TRC-04 in TRC-40. Vsa vgrajena oprema je bila leta 2004 predana enoti v operativno uporabo. Skladno z razvojem tehnologije in vse vecjih potreb po integraciji radij­skih naprav, senzorjev, prikazovalnikov in racunalnikov je bila junija 2005 podpisana pogodba za dobavo in vgradnjo digitalnih interkomov Thales SO­TAS M2 in vgradnjo takticnih racunalnikov. Rocne radijske naprave Harris Po pogodbi, ki je bila sklenjena s podjetjem Harris RF Communication julija 2003, so bile dobavljene rocne radijske naprave Harris za poveljevanje in kontrolo na najnižji takticni ravni, in sicer radijske naprave RRC-06, z originalno oznako RF-5800M-HH, in RRC-05, Rocna z originalno oznako RF-5800V-HH. radijska Naprave so bile uvedene v operativno naprava uporabo leta 2005. Z uvedbo smo RRC-05 pridobili zmogljivost zanesljive govorne (foto arhiv: 2..ASOC.je.oznaka.za.Air.Support.Operations.Center. EKIS SV) Radijska naprava Harris RF-5800H (foto: EKIS SV) in podatkovne komunikacije na kratkih razdaljah. S širokopasovnimi napravami smo zagotovili povezavo enot s plovili SV in Nata, s cimer smo izboljšali zmožnost neprekinjenega poveljevanja in kontrole na najnižji ravni skupina–oddelek–vod ter komunikacije zemlja–zrak–zemlja. Radijske naprave RRC-05 delujejo v frekvencnem pasu od 30 do 88 MHz, omogocajo prenos govora in podatkov ter zašcito pred prisluškovan­jem. Radijske naprave RRC-06 delujejo v frekvencnem pasu od 30 do 512 MHz in omogocajo prenos govora in podatkov ter zašcito pred prisluško­vanjem. Mobilne radijske naprave HF/VHF Harris RF-5800H Julija 2003 smo kupili tudi mobilne radijske naprave Harris RF-5800H RF, moci 150 W, in prevozne sisteme RF, moci 400 W, z Natovim sporocil­nim sistemom po standardu Stanag-5066. Leta 2008 smo enak tip naprav kupili za projekt zagotavljanja komunikacijskih povezav radarjev kratkega dosega in združevanja radarske slike s stacionarnimi radarji dolgega dose-ga ter pozneje še za transportno ceto. Radijske naprave RF-5800H delujejo v frekvencnem pasu od 1,5 do 60 MHz in omogocajo prenos govora in podatkov, zagotavljajo zašcito pred prisluškovanjem in so odporne proti elektronskemu motenju. Naprave imajo vgrajen ucinkovit sistem avtomatske vzpostavitve povezav ALE (iz angl. Auto­matic Link Establishment), s tako imenovano tretjo generacijo (3G) ALE-na-cina delovanja. Pri tem naprava sama izbere najugodnejšo frekvenco glede na razdaljo in cas. Takticni sistem poveljevanja in kontrole Leta 2003 je Ministrstvo za obrambo podpisalo pogodbo o nakupu sistema poveljevanja in kontrole za kopenske sile (TIS PINK)3, nato pa še pogodbi za nakup programske opreme in strojne opreme za TIS PINK, in sicer s podjetjem S&T Hermes Plus, d. d., kot dobaviteljem, v katerem je kot podizvajalec sodelovalo še podjetje Systematic Software Engineering A/S. Nakup strojne opreme je obsegal vecje število takticnih prenosnih in vgradnih racunalnikov ter strežnikov. Programska oprema je obsegala razlicne aplikacije, povezane s SitaWare (COP, BMS, HQ ipd.), orodja za sledenje lastnim silam – BFT (angl. Blue Force Tracking) in dodatke (npr. za RKBO4). TIS PINK je bila zmogljivost, ki je omogocala situacijsko sliko, poveljevanje in kontrolo ter nacrtovanje operacij. Leta 2015 je bila s podjetjem Systematic podpisana nova pogodba za dobavo programske opreme5, ki je obsegala družino Sitware, in sicer HQ, Frontline in Edge. Cilj nakupa je bil povecati bojno pripravljenost oziroma ucinkovitost s skrajšanjem odzivnih casov in povecanjem hitrosti z zagoto­vitvijo enotne slike bojišca, s poudarkom na lastnih in nasprotnikovih silah, ter za izboljšanje kakovosti odlocitev s kolaborativnim nacrtovanjem znotraj poveljstva in med razlicnimi poveljstvi. Sistem omogoca nacrtovanje delo­vanja (štabni proces dela), pripravo in distribucijo nacrtov/ukazov, sledenje mobilnim platformam na terenu (FFT), oblikovanje skupne operativne slike situacije na bojišcu (COP), analizo terena s pomocjo geografskega informa­cijskega sistema (GIS), uporabo vojaške simbologije in takticne grafike (MIL­-STD-2525C), urejanje organizacijske strukture in strukture namenskih sil (ORBAT-a in Task ORG), vodenje evidenc o zalogah MTS in kadrov, kreiranje in izmenjavo vojaških formatiranih sporocil, komuniciranje prek klepetalnice 3...Takticni.informacijski.sistem.poveljevanja.in.kontrole.v.strokovnem.izrazju.ga.oznacujemo.tudi.kot.C2.IS.PINK.4..RKBO.–.radiološko,.kemicno,.biološka.obramba.5...Projekt.smo.oznacevali.tudi.kot.KIS.PINK.2.(komunikacijsko.informacijski.sistem.poveljevanja.in.kon­ trole-2).(GŠSV,.2020). SitaWare Frontline – situacijska slika na zaslonu poveljnika vozila (vir: GŠSV, 2020, str. 26) (CHAT), vodenje operativnega dnevnika (JOURNAL) ter podatkovno komuni­kacijo med razlicnimi tipi radijskih omrežij (STC). Za doseganje podatkovne interoperabilnosti s koalicijskimi partnerji so na voljo vmesniki za MIP, NFFI, AIS, JREAP in NVG. KIS PINK-2 je danes (februar 2021) temeljni sistem za podporo poveljevanju in kontroli v SV. Doloceni rodovi (pehota, oklep) lahko te zmogljivosti uporabljajo v celoti. Namenski informacijski sistemi, ki jih uporabljajo drugi rodovi, npr. zracna obramba, artilerija, RKBO ipd., pa morajo biti povezljivi s KIS PINK-2 na nacin, da se kljucni podatki prenašajo v obeh smereh. Projekt KIS PINK-2 se bo nadgrajeval in dopolnjeval tudi znotraj drugih projektov. Odlocilen bo pri tem nakup sodobnih radijskih naprav, ki bodo namenjene zmogljivejšemu prenosu podatkov. Vojaški sporocilni sistem Vojaški sporocilni sistem MMHS (iz angl. Military Mesage Handling System) je bil kupljen leta 2008. Cilj je bila postavitev zmogljivosti za izmenjavo vojaških sporocil SV skladno s standardom Stanag-4406. Sistem je zagotavljal zaneslji­vost, robustnost, nadzor nad distribucijo sporocil, varnost z uporabo mehaniz­mov PKI6 za zagotavljanje integritete, celovitosti in varnosti sporocil. Sporocila 6..PKI.–.angl..Public.Key.Infrastructure. so uporabljala varnostne oznake in prednostne pravice, za hrambo podatkov o naslovnikih pa je bil implementiran imeniški sistem X.500. Vzpostavljena sta bila pilotska sistema za interno in tajno omrežje. Na delovni postaji uporabnika je bil namešcen dodatek za Microsoft Outlook, ki je z uporabo programske opreme Iris for Outlook med drugim omogocal delo z vojaškimi formatiranimi sporocili. Bistvena za Stanag-4406 je bila uporaba protokola X.400 za izmen­javo sporocil. Stanag znotraj Nata ni bil široko implementiran, saj je pozneje v komercialnem svetu in Natu prevladal preprostejši protokol SMTP (angl. Simple Mail Transfer Protocol). Po uvajanju lata 2010 in preverjanju delovanja na vec vojaških vajah je bil sistem uveden v operativno uporabo marca 2012. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja in nesklenjene vzdrževalne pogodbe je bila leta 2013 sprejeta odlocitev o ukinitvi oz. umiku iz operativne uporabe in opravljeno arhiviranje sistema. Vojaški satelitski sistem TSATT SHF-X Julija 2008 je bila sklenjena pogodba s podjetjem Selex Communications S.p.A. za nakup takticnih satelitskih terminalov (TSATT SHF-X) (transportnih terminalov TST-111/X in prenosnih terminalov TST-101/X) na SHF-X frek­vencnem podrocju ter za postavitev sidrne postaje. Kupljeni satelitski termi­nali in najete komunikacijske storitve na tujem vojaškem komunikacijskem Primer sporocila v vojaškem sporocilnem sistemu SV (foto: Stanislav Šantelj) SHF-X satelitski terminal Selex SHF-X sidrna postaja TST101/X (foto arhiv: GŠSV) (foto: EKIS SV) satelitu sestavljajo sistem, ki je namenjen vzpostavljanju vojaških komuni­kacijskih povezav, neodvisnih od lokalne infrastrukture. Po enoletnem test-nem obratovanju je bil sistem marca 2011 uveden v operativno uporabo v SV. Z njegovo uvedbo smo pridobili zmogljivost zanesljive govorne in podat­kovne komunikacije med enotami SV na mednarodnih operacijah in misijah ter Slovenijo. Sistem je predviden tudi za uporabo ob vecjih nesrecah v Sloveniji, povezljiv je tudi z Natovimi satelitskimi sistemi po Stanagu-4484. Vojaški satelitski sistem TSATT UHF Po pogodbi, ki je bila sklenjena z vlado ZDA, so bili leta 2007 kupljeni prvi takticni satelitski terminali na UHF-frekvencnem obmocju (TSATT UHF). Oprema je bila decembra 2009 uvedena v operativno uporabo v SV, s ci-mer smo pridobili zmogljivost zanesljive zašcitene govorne povezave med enotami SV in nadrejenim poveljstvi na razlicnih misijah. Vec naprav je bilo kupljenih tudi v poznejših letih. Redno kondiciranje in usposabljanje opera-terjev potekata z uporabo Natovih UHF-satelitskih zmogljivosti. Naprave AN/PRC-117F in novejše AN/PRC-117G so vecnamenske prevozne ali prenosne širokopasovne radijske naprave, s katerimi je poleg vzpostavljanja klasicne radijske zveze omogoceno radijsko komuniciranje prek zavezniških vojaških satelitov. Razlicica F deluje v frekvencnem pasu od 30 do 512 MHz, G pa od 30 do 2000 MHz. TSATT UHF terminal AN/PRC-117G (vir: https://www.l3harris.com/) Zadnja ima vgrajen SAASM (angl. Selective Availability Anti-spoofing Module) za natancno dolocanje lokacije tudi ob elektronskem motenju. Oba tipa sta certi­ficirana za prenos podatkov z oznako strogo tajno. Naprave AN/PRC-117G so zgrajene že na SDR-tehnologiji (SCA-arhitektura). Vgrajeno imajo NINE (angl. Network and Information Infrastructure Internet Protocol Network Encryption) Su­ite B-enkripcijo. Omogocajo tudi MUOS (angl. Mobile User Objective System), ozkopasovno takticno satelitsko povezavo, ki uporabniku omogoca mobilnost. Interkomi Thales Znotraj projekta srednje kolesno oklepno vozilo (SKOV) 8 x 8 so bili kupljeni sistemi interne komunikacije SOTAS-IP. Digitalni sistem SOTAS-IP je sistem interne komunikacije, namenjen za takticne omrežne aplikacije. Posadki vozila omogoca interno govorno komunikacijo v vozilu, pa tudi govorno komunikacijo med vozili, in sicer s pomocjo prikljucenih radijskih naprav ter omrežnih opticnih in elektricnih povezav. VHF-radijske naprave Thales TRC-9210 Znotraj projekta lahkih izvidniških vozil (LIV) RKBO in SKOV 8 x 8 so bile kupljene VHF-radijske naprave Thales TRC-9210 iz družine naprav PR4G/F@stnet. Radijska postaja TRC-9310 C z dvema TRC-9210 (foto arhiv: GŠSV) Radijska naprava TRC-9210 deluje v frekvencnem pasu od 30 do 88 MHz. Uporablja se kot prenosna radijska naprava ali pa se lahko vgradi v avtomobilski vmesnik z ojacevalnikom. Govor in podatki so šifrirani v vseh digitalnih nacinih delovanja. Omogoca hitro frekvencno skakanje (angl. Fast Frequency Hopping – FFH) ali iskanje prostega kanala (angl. Free Channel Search – FCS). Podpira vec nacinov dela za govor in podatke, vkljucno s socasnim prenosom govora in podatkov. HF-radijska naprava TRC-3700 (foto arhiv: GŠSV) HF-radijska naprava TRC-3700 V projektu LIV RKBO in SKOV 8 x 8 so bile kupljene HF-radijske napra­ve Thales TRC-3700. Radijska naprava omogoca govorne in podatkovne storitve. Zahvaljujoc vgrajenemu šifrirnemu algoritmu in algoritmu frekvenc­nega skakanja zagotavlja zanesljive radijske povezave na velikih razdaljah. Radijska naprava lahko posreduje IP-podatke s hitrostjo do 9,6 kbit/s. Ko­munikacija poteka v enem od teh nacinov: FF – fiksna frekvenca, ALE – sa­modejna vzpostavitev povezave (dva nacina) in FH – frekvencno skakanje. Rocne radijske naprave PRC-152 Po pogodbi z vlado ZDA so bile leta 2010 kupljene rocne radijske naprave PRC-152 za podporo poveljevanju in kontroli na ravni oddelka in voda. Vsa oprema je bila takoj predana na misijo v Af­ganistanu in uvedena v operativno uporabo decembra 2011. Pozne­je smo uporabo teh naprav razširili še z novejšo razlicico PRC-152A. Glavni namen teh naprav je za­gotavljanje povezljivosti z drugimi clanicami zavezništva v medna­rodnih operacijah in na misijah ter za delo usmerjevalcev letalskega ognja ( angl. Joint Terminal Attack Controller - JTAC). Rocna radijska naprava AN/ PRC-152A, zgrajena na SCA-arhi­tekturi, je namenjena najnižji takticni ravni. Omogoca prenos govora, po­datkov ter slik in videa z visoko hitrostjo. Deluje v frekvencnem obmocju od 30 do 512 MHz z RF-mocjo 5 W. Ima certifikat Nacionalne varnostne agen­cije ZDA za prenos tajnih podatkov stopnje tajno, t. i. kriptografsko zašcito Type-1. Poleg širokega obsega tradicionalnih ozkopasovnih nacinov dela (SINCGARS, HAVEQUICK, LOS, UHF SATCOM) omogoca tudi adaptivno širokopasovno ad-hoc omrežno povezovanje (angl. Adaptive Networking Wideband Waveform – ANW2). Osebne radijske naprave bojevnika Po pogodbi z vlado ZDA so bile junija 2010 dobavljene osebne radijske naprave SPR (angl. Secure Personnal Radio) RF-7800S za podporo povel­jevanju in kontroli na ravni vojaka oziroma skupine. Oprema je bila uvedena v operativno uporabo leta 2011. Radijske naprave RF-7800S delujejo med 350 in 450 MHz z majhno RF-mocjo. Omogocajo prenos podatkov in go-vora ter istocasno dvosmerno komunikacijo (popolni dupleks). Sklep Predstavljenih dvajset projektov v tridesetletnem razvoju telekomunika­cijskih in informacijskih sistemov v naši vojski kaže dinamiko in obsežnost sprememb na tem podrocju, pa tudi njene preobrazbe. Te imajo dva dejav­nika, ki se po eni strani izražata v prehodu iz analogne v digitalno tehnologijo in po drugi iz samozadostne nacionalne v zavezniško kolektivno obrambo. Tretji dejavnik oblikujejo profesionalizacija vojske in ljudje, ki lahko sledijo vedno zahtevnejšim tehnologijam in sistemom ter sprejemajo znanje o njih. Viri: AN/PRC-117G(V)1(C). Dostopno na: https://www.l3harris.com/all-ca-pabilities/an-prc-117gv1c-multiband-networking-manpack-radio (14. marca 2021). AN/PRC-152A. Dostopno na: https://www.l3harris.com/all-capabili­ties/falcon-iii-an-prc-152a-wideband-networking-handheld-radio (14. mar-ca 2021). Collins Aerospace spletni portal. Dostopno na: https://www.rockwell­collins.com/ (14. marca 2021). GŠSV, 2020. Koncept za delovanje KIS PINK-2.0, 27. 1. 2020. Hrani avtor. PR4G F@stnet Product Family. Dostopno na: https://www.thalesgroup. com/en/markets/defence-and-security/radio-communications/land-com­munications/tactical-radios/pr4g-fstnet (14. marca 2021). Šantelj, Stanislav. Osebni zapiski in beležke ter porocila o projektih. Hra­ni avtor. Stanislav Šantelj MEDNARODNO SODELOVANJE IN VAJE SLOVENSKE VOJSKE NA PODROCJU ZVEZ IN INFORMATIKE Mednarodno sodelovanje je bilo v zadnjih treh desetletjih pomemben del delovanja in razvoja komunikacijsko-informacijskega sistema (KIS) na Ministrstvu za obrambo (MO) in v Slovenski vojski (SV). Sodelovanje v delovnih telesih Severnoatlantskega zavezništva (angl. Nort Atlantic Treaty Organization – NATO) se je znotraj Partnerstva za mir zacelo leta 1994 in nadaljevalo s sodelovanjem na mednarodnih vajah leta 1995. Nekaj let pozneje se je zacelo tudi dvo- in vecstransko sodelovanje. V nadaljevanju opisujem1, kaj se je dogajalo na podrocju zvez in informatike pri mednarodnem sodelovanju v Natu, dvo- in vecstranskih dogodkih ali projektih, Evropski uniji (EU) ter na vajah CE (iz angl. Combined Endeavor) in vajah CWIX (iz angl. Coalition Warrior Interoperability eXploration, eXperimentation, eXamination and eXercise). Nato V Natu je delo na podrocju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) organizirano v Odboru za posvetovanje, poveljevanje in nadzor (angl. Consultation, Command and Control Board – C3B) in v Nadzornem odboru Natove organizacije za komunikacije in informatiko (angl. Agency Supervi­sory Board NATO Communications Information Organisation – ASB NCIO). Ob vstopu Slovenije je bilo na podrocju IKT v Natu 56 razlicnih odborov, po­dodborov in delovnih skupin ter vec agencij. Danes je ta številka manjša, pa kljub temu presega število 30. Iz vec agencij je nastala Natova agencija za komunikacije in informatiko (angl. NATO Communications Information Agen­cy – NCIA), ki ima na voljo skoraj polovico Natovih skupnih financnih inves­ticijskih sredstev. Ob tem je pod neposrednim zavezniškim poveljstvom za operacije (angl. Allied Command Operations – ACO) skupina za KIS (angl. Communication, Information System – CIS Group) s tremi bataljoni za zve­ze2. To dokazuje, da Nato temu podrocju namenja posebno pozornost in je to podrocje, ki zahteva veliko neprestanih prilagajanj in vlaganj. 1...Pri.pripravi.prispevka.so.mi.s.kakšnim.stavkom,.odstavkom.ali.informacijo.priskocili.na.pomoc:.Boris.Cimpric,.Aljoša.Fekonja,.Miha.Habic,.Stojan.Ipavec,.Darko.Klasic,.Franc.Logar.Darko.Pavlec,.Mihael.Plev-nik,.Anton.Podplatnik.in.Sergej.Rodman. 2..Struktura.januarja.2021,.glej:.https://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_52091.htm. Prva skupina, v kateri smo lahko znotraj Partnerstva za mir sodelovali v Natu, je bila skupina za frekvencno nacrtovanje (angl. Allied Radio Frequ­ency Agency – ARFA). Prvega sestanka v zacetku leta 1994 sta se v Na-tovem poveljstvu v Bruslju udeležila Miha Habic in Stanislav Šantelj. Druga skupina, v kateri smo prvic sodelovali maja 1995, je bila delovna skupine za komunikacije in navigacijo (angl. Communications and Navigation Wor­king Group – COMNAV WG). Tretja skupina, v kateri smo zaceli sodelovati leta 1996, je bila delovna skupina za takticne komunikacije (angl. Allied Tactical Communication Agency – ATCA). Pozneje je bilo teh odborov še bistveno vec, naša udeležba pa pogostejša. Od leta 2004 imamo v Natu tudi predstavnika v t. i. C3 (angl. Command, Control and Communication). Prvi je to delovno mesto zasedal mag. Anton Podplatnik. Do leta 2012 je bil vodja genericnega podrocja C3 v MO nacelnik J-6 Generalštaba Slovenske vojske (GŠSV), od takrat pa vodja Službe za informatiko in komunikacije. Vodja podrocja je odgovoren tudi za sprejem, potrjevanje in ratifikacijo stan­dardov s podrocja C3. Dokumenti C3 (politike, direktive, usmeritve) in stan­dardi se s tiho proceduro potrjujejo v organizaciji C3B. Te dokumente v SV uporabljamo neposredno ali jih vkljucujemo v lastne dokumente in sprejete standarde. Že pred vstopom v Nato so se odprle možnosti udeležbe na razlicnih tecajih in izobraževanjih, ki so jih organizirale Natove strokovne službe, do-stop do nekaterih tecajev pa je bil mogoc šele po vstopu. Vecina tecajev je bila v Natovi šoli za komunikacijske in informacijske sisteme (angl. NATO CIS School) v Latini, v Italiji. Šola se je z letom 2019 preimenovala v Natovo akademijo (angl. NCI Academy) in se preselila na Portugalsko. Strokovni tecaji so bili tudi v Natovi šoli v Oberammergauu. Ceprav je bila vsebina teh tecajev usmerjena v potrebe zavezništva oziroma opreme, ki se uporablja v zavezništvu, pa smo vseeno lahko pridobili veliko strokovnega znanja. Precej dela in interakcije z Natom so z leti zahtevali partnerski cilji, ko še nismo bili clani zavezništva, ter cilji sil in cilji zmogljivosti po vkljucitvi v zvezo. Prvi seznam partnerskih ciljev je obsegal te vsebine: ustanovitev agencije za upravljanje frekvenc, izgradnjo vojaškega sporocilnega sistema, zagoto­vitev satelitskih povezav za premestljive sile, zagotovitev informacijske pod-pore za poveljstva, vzpostavitev varnost v KIS, link za logisticno porocanje, uporaba orodja zavezništva za porocanje o premikih, nadgradnja takticnih komunikacij ter postavitev letalske radijske in navigacijske oprema na plovila in baze. Med aktivnostmi velja omeniti obe fazi graditve in povezovanja Nata in nacionalnega KIS. Vkljucevanje v Nato je v pristopni fazi, potekala preko skupine za vclanitev in integracijo na podrocju KIS (angl. CIS Accession and Integration Team – CAIT), obsegala pa vzpostavitev povezav na stra­teški in posvetovalni ravni z Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ), MO ter GŠSV v komunikacijski in informacijski sistem zavezništva. V tem casu so bile narejene: povezava v Natovo podatkovno omrežje, povezava zasebne­ga telefonskega omrežja MO/SV v telefonsko omrežje Nata ter vkljucitev kriptotelefonov in kriptofaksov. Povezava za izmenjavo radarske slike je bila vzpostavljena s Centrom za zracno kontrolo in porocanje v Veszpremu, Madžarska (angl. Control and Reporting Centre – CRC). Aktivnosti so tekle v letih 2003 in 2004. V drugi fazi približevanja Natu, so aktivnosti potekale preko skupina za vclanitev in širitev na podrocju KIS (angl. CIS Accession and Enlargement Team – CEAT), kjer je tekla razširitev temeljnih storitev obstojecega Natovega komunikacijsko-informacijskega omrežja: izmenjava elektronske pošte, izmenjava uradne pošte imenovane TARE (iz angl. Tele­graph Automatic Routing Equipment), sporocilni sistem ter širitev funkcijskih aplikacij (operativa, logistika, obvešcevalno podrocje). Širitev je vkljucevala 14 lokacij, v vecini v Slovenski vojski. Trajala je od leta 2005 do 2007. Prvo fazo je vodila Služba za informatiko in komunikacije MO, ob sodelovanju J-6 GŠSV in MZZ, drugo fazo pa je vodil J-6 GŠSV, sodelovali so Služba za informatiko in komunikacije, Poveljstvo sil Slovenske vojske (PSSV) ter predstavniki ministrstev, ki so bila vkljucena v projekt. Dvostransko sodelovanje Dvostranskih dogodkov na podrocju zvez in informatike v treh desetletjih ni bilo veliko. Izpostaviti velja tiste, ki so imeli širši pomen ali pa so postali tradicionalni. Na ravni sodelovanja med J6, GŠSV ali G(J)-6 PSSV sta bili oz. sta še najpomembnejši vsakoletni srecanji s predstavniki oboroženih sil Hrvaške in Madžarske. Na ravni bataljona za zveze oziroma Enote za komunikacijsko-informacijske sisteme (EKIS) je to sodelovanje, tudi na letni ravni, z bataljonom za zveze iz Beljaka v Avstriji. V letih vkljucevanja v za­vezništvo je bilo vec srecanj z NC3A (iz angl. NATO Consultation, Command and Control Agency). Ob že omenjenih smo imeli dvostranska srecanja s predstavniki oboroženih sil Italije, Nemcije, Bosne in Hercegovine, Crne gore, Severne Makedonije, Portugalske, Slovaške in Poljske. Sodelovanje z ZDA Znotraj sodelovanja vojska-vojski (angl. MIL-MIL) je bilo organiziranih pre­cej dogodkov, pomembnih za razvoj Slovenske vojske. Nekaj jih je bilo v ZDA, nekaj v Evropi. Posebno koristni so bili obiski v letalski bazi v Avianu, kjer smo se, še pred vstopom v Nato, seznanili s tehnicnimi rešitvami KIS za nadzor zracnega prostora in vodenje zracnih operacij. Študija C4I (iz angl. Command, Control, Communication and Compu­ters), ki jo je za Republiko Slovenijo brezplacno pripravilo obrambno mi-nistrstvo ZDA, izvedlo pa podjetje MITRE, je imela dva glavna cilja: pomoc MO pri nadaljnjem razvoju in modernizaciji sistemov C4 Slovenske vojske, s poudarkom na povezovanju z Natovimi sistemi in sistemi ZDA, ter pregled pripravljenosti Slovenske vojske za vstop v Nato. V šestih poglavjih in treh prilogah je bilo natancno opisano stanje C4 v Slovenski vojski leta 1999, vidiki povezljivosti, predstavljene so bile razlicne ravni povezljivosti, pred­lagani postopki uvedbe in tehnicne obrazložitve. Na koncu je bilo podanih 33 predlogov za nakup in nadgradnjo komunikacijskih in informacijskih sis-temov za izboljšanje stanja v Slovenski vojski ter doseganje povezljivosti z Natom in ZDA. Predlogi so razdeljeni na tri kategorije, dolocene po ca-sovnih rokih, in sicer: kakor hitro je mogoce, med pristopnimi aktivnostmi k Severnoatlantskemu zavezništvu in po vkljucitvi vanj. Študija se je zacela s sklepom ministra za obrambo o uresnicitvi študije septembra 1998 in kon-cala z uradno predajo 15. junija 1999, ki jo je opravil John Berry3. Izkoristili smo tudi možnost sodelovanja v programu IMET (iz angl. Inter­national Military Education & Training), v katerem so se naši castniki šolali na osnovnem in nadaljevalnem tecaju za castnike zvez (angl. Basic, Advanced Capitans Signal Course). Oba tecaja, ki sta trajala šest mesecev, sta bila v vojaški bazi za usposabljanje s podrocja zvez in informatike Fort Gordon, v zvezni državi Georgia, ZDA. Tecaja sta bila namenjena štabnim castnikom rodu zvez na bataljonski ravni. Prvi je tecaj opravil porocnik Boris Cimpric leta 1995. Vecstransko sodelovanje Prva vecja vecstranska aktivnost je bilo vodenje delovne skupine za zve­ze in informatiko znotraj pobude srednjeevropskega vojaškega sodelovan­ja CENCOOP (iz angl. Central European Nations‘ Cooperation in Peace Support), v kateri so sodelovale Avstrija, Slovaška, Romunija, Madžarska, Slovenija, Ceška in Švica, cilj pobude pa je bil vzpostaviti skupno brigado. Pobuda se je zacela na zacetku leta 1998 in koncala ob njegovem koncu. Delovno skupino je vodil ppk. Stanislav Šantelj iz J-6 GŠSV. 3...John.Berry.je.bil.takrat.direktor.Office of the Secretary of Defence, International Security Policy, v Pentagonu. 641 Sestanek Cencoop, Ig, junij 1998 (foto arhiv: GŠSV) Leta 2008 smo se pridružili projektu MIP (iz angl. Multilateral Interoperability Program), v ka­terem še vedno sodelujemo. Prvi predstavnik Slovenske vojske v vodstveni strukturi je bil stot­nik Mihael Nagelj. MIP je mednarodni program zagotavljanja interoperabilnosti med razlicnimi nacionalnimi informacijskimi sistemi povelje­vanja in kontrole. Program sestavlja 34 držav4, uporabnic nacionalnih sistemov C2IS (iz angl. Command and Control Information System). Namen programa je razvoj tehnicnih specifika­cij z opisom podatkovnega modela JC3IEDM (iz angl. Joint Consultation, Command and Control Information Exchange Data Mo­del) in semanticnega modela MIM (iz angl. Multilateral Interoperability Model), na podlagi katerih lahko razvijalci zgradijo vmesnik, ki omogoca izmenjavo operativnih podatkov med razlicnimi nacionalnimi sistemi poveljevanja in kontrole. Namen po­vezovanja razlicnih nacionalnih C2IS je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi poveljniki združenih sil, da delujejo kot enotna in usklajena skupina pri opravljanju dodeljenih nalog. 4..Stanje.januarja.2021,.glej:.https://mip.army.gr/. 642 Prikaz razvoja MIP po letih – Standar Brief v 22.0.0.ppt, november 2018 (arhiv: Aljoša Fekonja) Leta 2016 smo se kot ena zadnjih držav Nata pri­kljucili projektu FMN (iz angl. Federated Mission Networking)5. Gre za enega kljucnih projektov pobude povezanih sil (angl. Connec- Simbol FMN (vir: https://dnbl.ncia.nato. ted Forces Iniciative – CFI), int/Pages/DNBLHomePage.aspx) katerega cilj je postaviti te­melj za prihodnje informacijske sisteme kot združenja (federacije) samo­stojnih in neodvisnih nacionalnih informacijskih sistemov, ki se povezujejo po vnaprej predpisanih tehnicnih, proceduralnih in varnostnih standardih za misije in operacije. Na podlagi teh standardov lahko pridružene države razvijajo zmogljivosti s povezovanjem tehnologij, ljudi in procesov, da bodo vnaprej povezljive in pripravljene za udeležbo na mednarodnih operacijah (angl. t. i. day one interoperability). Naloge FMN so: povezovanje sil v okolju povezanih operacij in misij v vsakem trenutku, v kratkem casovnem obdobju in na optimizirani ravni povezljivosti; boljše upravljanje in nadzor ter boljše odlocanje z izboljšano izmenjavo informacij; usklajen pristop in zavezanost 5..Glej:.https://dnbl.ncia.nato.int/Pages/DNBLHomePage.aspx. FMN pridruženih clanic, da ustvarjajo, ohranjajo in razvijajo zmogljivosti, ki omogocajo FMN, ter uspešno in ucinkovito poslanstvo mreženja, ki temelji na skupnem upravljanju, procesih, dejavnostih, tehnologiji, standardih, izobraževanju in usposabljanju. Države FMN se za eno izmed možnosti vkljucitve v program praviloma odlocajo glede na velikost enot, ki jih uporabljajo na misijah. Slovenija se je odlocila za možnost C, ki od države zahteve le sposobnost povezovan­ja terminalne opreme. Resnicne potrebe in ambicije Slovenske vojske pa so višje. V zacetku smo v okviru strukture FMN sodelovali v upravljavski krovni skupini MG (iz angl. Management Group) FMN in operativni skupini OCWG (iz angl. Operational Coordination Working Group). Od leta 2019 pa namesto v zadnji sodelujemo v delovni skupini za nacrtovanje zmogljivosti CPWG (iz angl. Capability Planning Working Group) in sindikatu za kljucne storitve CPWG-CS (iz angl. Core Services). Preizkušanje naprav in opreme poteka predvsem znotraj priprav na vaje CWIX in na vaji sami, kar je opisano v posebnem poglavju. Prva predstavnika Slovenske vojske sta bila pk. Slav-ko Turk v skupini FMN MG in ppk. Franc Šrok v skupini OCWG. Sodelovanje v Evropski uniji Aktivnosti, povezanih z EU oziroma Evropsko obrambno agencijo (angl. European Defence Agency – EDA), je bilo precej manj kot povezanih z Na-tom. Od leta 2008 smo sodelovali v razlicnih delovnih skupinah, kot npr. skupini direktorjev in poveljnikov s podrocja KIS in kibernetske obrambe (angl. Cyber Defence Directors and Commanders – EU CIS), v skupini za razvoj in tehnologijo KIS in kibernetske obrambe (angl. Capability Techno­logy Group CIS and Cyber Defence Research & Technology), v projektni skupini za radijski spekter (angl. Project Team Radio Spectrum – PTRS) in v projektni skupini za kibernetsko obrambo (angl. Project Team Cyber De-fence – PTCD). Vse aktivnosti so bile v pristojnosti Službe za informatiko in komunikacije MO. Leta 2013 je EU zaprosila države, da zagotovijo enoto za zveze za upravljanje dveh premestljivih vozlišc za operativne centre (angl. Operations Centre – OPCEN) EU. Odzvala se je Slovenija in zagotovila posadko specialistov iz EKIS, sestavljeno iz enega castnika ter štirih podcastnikov in vojakov. Še enega pripadnika je dodala Avstrija. Usposabljanje je bilo septembra 2013 v Belgiji, na njem so udeleženci pridobili certifikat za upravljanje omrežja EU OPCEN. Novembra istega leta so že sodelovali na vaji vojaškega štaba MILEX13 v Parizu. Moštvo je svoje naloge opravilo zgledno, za kar se je Republiki Sloveniji zahvalil takratni generalni direktor vojaškega štaba EU, general Wolfgang Wosolsobe. Enota je sodelovala še na MILEX14, nato pa smo zaradi pomanjkanja financnih sredstev in težav pri napotitvi na misije EU umaknili naš prispevek. Umik je bil velika škoda, saj je bila to odlicna nišna zmogljivost z veliko dodano vrednostjo, ki je takrat ni zmogla ponuditi nobena evropska država. Žal pa vodstvi SV in MO takrat tega potenciala nista prepoznali. Septembra 2020 smo podpisali sporazum z EU (t. i. EU SATCOM MAR­KET), ki nam omogoca nakup satelitskih zmogljivosti prek EDA6. Vaje Combined Endeavor Serija vaj Combined Endeavor (združenih prizadevanj) je odigrala zelo pomembno vlogo v razvoju komu­nikacijskih in informacijskih sistemov v SV, tako s tehnicnega kot organiza­cijskega vidika. Zelo pomemben je bil tudi osebnostni razvoj posamezni­kov, ki so na vajah sodelovali. Vaje so bile organizirane znotraj vojaškega programa Partnerstvo za mir (PzM, angl. Partnership for Peace – PfP) in v organizaciji Poveljstva ameriških sil za Evropo (angl. United States European Command – USEUCOM). Vaja se je z leti razvijala in postajala vedno vecja, z vec sodelujocimi državami in širšim seznamom ciljev. Za države udeleženke je bil glavni cilj ugotavljanje povezljivosti KIS, za SV pa tudi pridobivanja podatkov o razvoju vojaške tehnike na podrocju telekomunikacij in sodobnega, racunal­niško in komunikacijsko podprtega sistema poveljevanja in kontrole (C2), prido­bivanje izkušenj za izvajanje nalog SV znotraj vecnacionalnih namenskih sil ter urjenje operativnega nacrtovanja, organiziranja in uporabe Natovih postopkov. Vsaka vaja je bila nacrtovana na štirih pripravljalnih konferencah, ki so bile prva leta vedno v Nemciji, v Stuttgartu, pozneje pa tudi v drugih državah. Prva glavna nacrtovalna konferenca zunaj Nemcije je bila organizirana januarja 1997 v Sloveniji, na Bledu. Ponovno smo glavno nacrtovalno konferenco na Bledu organizirali za vajo CE-2007, ki je bila do takrat po obsegu najvecja, z vec kot 300 udeleženci iz 42 držav Nata in PzM 6..Vec.o.tem.glej:.https://eda.europa.eu/what-we-do/all-activities/activities-search/eu-satcom-market) Glavna nacrtovalna konferenca vaje Combined Endeavor na Bledu, januarja 1997 (foto arhiv: Stanislav Šantelj) Zanimivi in za nas nekaj posebnega so bili tudi postroji enot ob zacetku in koncu vsake vaje. Prava paša za oci in opoj za dušo, bi dejal. Vaje in kon­ference so obiskovali poveljujoci generali, visoki castniki, pomembni civilni funkcionarji in predstavniki industrije. Vsako leto je bil organiziran ogled vaje za goste in posebej za visoke goste, praviloma so prihajali generali, nacelni­ki generalštabov, poveljujoci pristojnih poveljstev, brigad ipd. iz vseh sode­lujocih držav, Nata in še posebno številni iz ZDA. Vedno je bila organizirana tudi svecana vecerja. Za vse udeležence so bili v prostih dneh organizira­ni ogledi znamenitosti. Manjkali niso niti razlicni tematski veceri, umetniški nastopi ipd. Prvo desetletje vaj smo delali tudi video zapise, ki so v arhivu GŠSV. Organizacija in priprava enote za udeležbo na vajah Combined Endeavor je bila do leta 2003 v pristojnosti J-6, Generalštaba SV, pozneje pa je to na-logo prevzel G/J-6 Poveljstva sil. Nosilna enota na vaji je bil vedno bataljon za zveze oziroma zadnja leta EKIS, sodelovali so posamezniki iz Službe za informatiko in komunikacije (pred tem Službe informatike in Uprave za tele­komunikacije) ter pripadniki iz drugih enot SV. Prvo leto je imela enota 10 pripadnikov, pozneje pa med 15 in 30. V dvajsetih letih se je vaje udeležilo vec kot 100 pripadnikov SV in predstavnikov Službe za informatiko in ko­munikacije. Do clanstva v Natu je del stroškov našega sodelovanja pokrival USEUCOM. Na vajah so bili pri testiranju prisotni tudi posamezniki iz industrije. Vec let so z nami na vajah zgledno sodelovala slovenska podjetja MG-SOFT, Iskra Telling, S&T, Iskra sistemi in MIL Sistemika, norveško podjetje Thales, Fakulteta za elektrotehniko iz Ljubljane in drugi. Z leti je vaja Combined Endeavor postala nedvomno najvecja vaja s podroc­ja preverjanja povezljivosti KIS v Natu in je služila kot referencni izvir podatkov za operacije in misije zavezništva. Baze testov, ki jih je opravljal JITC (iz angl. Joint Interoperability Technical Center) iz ZDA, in baze podatkov udeležencev te vaje so bile v mednarodnem okolju zelo pomembne in vcasih nepogrešljive pri premagovanju ovir v skupnih operacijah. Na podlagi izkušenj te vaje sta nastali podobni vaji tudi na obmocju Pacifika in Afrike. Poveljujoci enotam Slovenske vojske na vajah Combined Endeavor so bili: - 1995–1996 ppk. Franci Knaflic, - 1997–2002 ppk. Stanislav Šantelj, - 2003–2004 st. Vasja Štaman, - 2005–2007 st. Darko Pavlec, - 2008–2009 st. Darko Klasic, - 2010–2012 st. Stojan Ipavec, - 2013–2014 st. Boris Bodlaj. V razlicnih casovnih obdobjih so delovne skupine vodili ti pripadniki SV in MO: - maj. Fedor Peršin (delovna skupina za prenosne sisteme) in prvi vodja delovne skupine, ki ni bil pripadnik oboroženih sil ZDA, - švod. Primož Habic (delovna skupina HF-radijske zveze), - npor. Sandi Kolbezen (delovna skupina prenosni sistemi) in - maj. Mihael Plevnik, ki je osem let vodil skupino za podatkovne komu­ nikacije, bil vodja skupine za infrastrukturo KIS in direktor C-6 (tehnicni direktor vaje). Omeniti je treba tudi por. Luko Senicarja, ki je bil med vsemi udeleženci najveckrat na vajah Combined Endeavor, skupaj kar na osemnajstih. Prva vaja je bila leta septembra 1995 v Kelly Barracks, v Stuttgartu. Na vaji CE-1995 je sodelovalo 10 držav, in sicer: Avstrija, Bolgarija, Ceška, Madžarska, Nemcija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in ZDA. Pre­verjali smo povezljivost HF-radijskih zvez in telefonskih central prek dveh žicnih vmesnikov. Kljub embargu, ki je veljal za vojaško opremo, smo upo­rabljali telefonsko centralo Iskra SI-2000/014. To je prvi primer v Slovenski vojski, da smo odpeljali svojo opremo na vajo v tujino. Enoto so sestavljali: ppk. Franci Knaflic, ppk. Stanislav Šantelj, ppk. Dragan Ružicic, st. Fedor Peršin, por. Stasil Burja, Janez Ciringer, por. Aleš Maric, por. Luka Senicar, Marijan Zaletel in por. Predrag Trkulja. Vaja CE-1996 je potekala na dveh lokacijah, in sicer v Sembachu, Nem-cija, in v Brucku, Avstrija. Vaji sta se prikljucili Litva in Latvija. Testiranje je bilo razširjeno na prenosnike in Stanaga (iz angl. Standardization Agre­ement) 5040 na centralah in na testiranje RF-prenosnih sistemov. Vaja CE-1997 je potekala v Germersheim Army Depot, v Germersheimu v Prva enota SV na vaji CE-1995, september 1995 (foto arhiv: GŠSV) Enota SV na vaji CE-1999, maj 1999 (foto arhiv: GŠSV) Priznanje USEUCOM Sloveniji za sodelovanje na vaji CE-1998 (foto arhiv: GŠSV) Priznanje poveljnika USEUCOM, admirala C.S. Abbota, poslano sloven-skemu ministru za obrambo Janezu Janši za sodelovanje na vaji CE-2000. (arhiv: GŠSV) Nemciji. Vaji so se pridružile Estonija, Francija, Ukrajina in Severna Make-donija, takrat še FYROM (iz angl. Former Yugoslav Republic of Macedonia). Cilj vaje je bil vzpostaviti koalicijsko omrežje takticnih telefonskih central z uporabo digitalnih in analognih vmesnikov po Natovih standardih, poleg Sta-naga 5040 tudi Stanaga 4206. Vaja CE-1998 je doživela veliko razširitev, saj je na njej sodelovalo že 29 držav. Pridružile so enote iz Finske, Gruzije, Kazahstana, Nizozemske, Ru-sije, Švedske, Uzbekistana, Belgije, Belorusije, Kirgizije, Norveške, Švice in Velike Britanije. Vaja je potekala v ameriškem vojaškem oporišcu Sem­bach v Nemciji. Temeljni cilji vaje so bili ugotoviti in rešiti težave s povezlji­vostjo telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, ki med sodelovanjem nastajajo med clanicami Nata in PzM, izgradnja kompleksnega telekomuni­kacijskega omrežja in priprava skupne podatkovne baze, ki se je imenovala Vodic povezljivosti. Vaji CE-1999 so se kot opazovalke pridružile Albanija, Danska in Špa­nija, umaknila pa se je Rusija. Lokacija je bila prvic zunaj ameriških baz, v nemškem centru za usposabljanje Lager Aulenbach v mestecu Baumhol­der, kjer so bile potem vaje vse do leta 2008. Organizacija vaje je bila že kompleksna, šest tehnicnih delovnih skupin (centrale, prenosni sistemi, in-formacijski sistemi, upravljanje omrežij, HF (iz angl. High Frequency) radij­ske zveze in podatkovna omrežja je skrbelo za organizacijo in vodenje dela. Zaradi velikega števila držav je bilo delo prvic organizirano vecstopenjsko, v štirih operativnih skupinah. Vsaka skupina je imela svoj operativni nadzorni sistem (angl. Operating Sistem Control – OSC). Leta 2000 je na vaji CE-2000 sodelovalo že vec kot 900 pripadnikov vojsk iz 35 držav. Poleg osrednjega prizorišca vaje v Baumholderju so na vaji sodelovali tudi HF-radijski centri na ozemlju držav udeleženk vaje. Ak­tivno so prvic sodelovale Albanija, Danska, Kirgizija, Moldavija, Španija in Natova enota za zveze ter NC3A. Na vaji CE-2001 je bilo že 37 držav, pridružila sta se Uzbekistan in Gr­cija. To leto smo na vaji imeli štiri vozila za zveze in informatiko. Povecala se je vloga skupine informacijski sistemi, v kateri smo pocasi zaceli testira-ti povezljivost osnovnih omrežnih in informacijskih storitev. Del opreme, ki smo jo pozneje tudi kupili, smo si izposodili od podjetja Thales, ki nam je omogocilo tudi tehnicno podporo. V naslednjih dveh letih na vajah CE-2002 in CE-2003 ni bilo vecjih spre­memb. Pridružila se je še Turcija, skupaj je bilo aktivnih že 38 držav. Vaje CE-2004 se je udeležilo 41 držav ter ena država kot opazovalka. Testi povezljivosti so potekali na podrocjih: HF, telefonske centrale, prenosni sis-temi, osnovne informacijske storitve in VTC (iz angl. Video Teleconference). Vozila SV na vaji CE-2004 (foto: Darko Pavalec) Zakljucna slovesnost CE-2004, Baumholder (foto arhiv: Darko Pavalec) Certifikat, ki ga je prejel vsak udeleženec na vaji. (foto arhiv: Franc Logar) Poddesetnik Jelenc v pogovoru s pripadnikom nemške vojske na CE-2006 (foto arhiv: GŠSV) Pregled udeleženk vaje CE-2009 z lokacijami na predstavitvi z zakljucka vaje (foto arhiv: GŠSV) Hkrati z vajo so potekale tudi delavnice NC3A, ki so udeležencem ponudile možnost seznanitve z novimi dosežki na podrocju KIS. Predavanja so pripravili predstavniki razlicnih vojsk ter predstavniki telekomunikacijskih in informacij­skih podjetij. Na vaji CE-2005 je sodelovalo 43 držav clanic Nata in PzM ter dve organi­zaciji, Nato in SEEBRIG (iz angl. South-Eastern Europe Brigade). Testi po­vezljivosti so potekali na podrocjih telefonija (tokokrogovna in IP), podatkov­ne komunikacije, prenosni sistemi, enokanalne radijske naprave, omrežne storitve in videokonferenca. Vaji CE-2006 in CE-2007 sta bili prvi, na katerih so se testirale infor­macijske rešitve za C2. SV je prvic sodelovala z informacijskim sistemom poveljevanja in kontrole (IS PINK). Zadnji teden vaje je tekel po bojnem sce­nariju, po katerem je bila visokim gostom predstavljena skupna slika bojišca (angl. Common Operational Picture – COP), ki je bila združena slika raz­licnih nacionalnih sistemov prek MIP-vmesnika. Leta 2008 je bila zadnja vaja v nemškem Baumholderju. Scenarij vaje CE-2008 je temeljil na izmišljenih kriznih razmerah velike intenzivnosti zunaj ozemlja Nata, kjer so se pojavljali elementi naravne katastrofe in asimet­ricnih groženj, kot je terorizem. Na podlagi temeljne zamisli scenarija smo države udeleženke vzpostavile koalicijsko hrbtenicno podatkovno omrežje, HF-podatkovno omrežje in frekvencno nacrtovanje za intervencijo medna­rodnih enot in nevladnih organizacij. Pripadniki Slovenske vojske smo na vaji sodelovali s sistemom takticni telekomunikacijski sistem SV (TTKS), omrežnimi storitvami in HF-radijskim sistemom. Na vaji CE-2008 smo pre­verjanje novih sistemov HF za vozila transportne cete, ki so se uvajala v operativno uporabo. Vaja CE-2009 se je izvajala na treh lokacijah, SV je sodelovala na Dan-skem. Vaje se je udeležilo 39 držav, cilji pa so bili podobnim ciljem iz prejšn­jih vaj. Sodelovanje SV v tujini smo zmanjšali na 14 pripadnikov, ob tem pa povecali sodelovanje v Sloveniji, saj smo imeli za testiranje v HF-omrežju prek standarda S5066 tri radijske centre, in sicer v 18. bataljonu za jedr­sko, radiološko, kemicno in biološko obrambo (BJRKBO), v 670. logistic­nem bataljonu (LOGB) in Enoti za specialno delovanje (ESD). Od leta 2010 do 2014 so bile vaje v ameriškem vadišcu Grafenwöhr v Nemciji. Cilji zadnjih vaj so bili preverjanje povezljivosti komunikacijskih in informacijskih Del enote SV na vaji CE-2009 (foto arhiv: Darko Klasic) sistemov držav udeleženk, izvedba operativno usmerjenih testov s poudarkom na izmenjavi skupne operativne slike ter izdelava navodil za pridružitev, clanstvo in izstop iz omrežja za misije in operacije (angl. Joining, Membership and Exiting Instructions – JMEI). Na vaji CE-2010 smo sodelovali s manjšo enoto, ki je imela v sestavi 13 pripadnikov, razdeljeni so bili v štiri skupine, in sicer za podatkovne preno­se, informacijske storitve, telefonske storitve in sisteme C2. Tisto leto je na vaji sodelovalo 40 držav in 1500 udeležencev. Na vaji CE-2013 je enota SV štela 29 pripadnikov. Vaja je bila organizira­na na nemškem vadišcu in socasno še na lokacijah držav udeleženk. Vzpo­stavljena je bila HF-zveza s Slovenijo za izmenjavo elektronskih sporocil. Radijska centra sta bila v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki in v Vojašnici slovenskih pomoršcakov v Ankaranu. Na vaji bo bili tudi predstavniki sloven-skih podjetij S&T, d. d., Ljubljana, MIL SISTEMIKA, d. o. o., ter MG-SOFT, d. o. o. Na zadnji vaji, dvajseti po vrsti, CE-2014, je bilo prisotnih še 28 držav in šest organizacij, skupaj okrog 1000 pripadnikov vojsk in civilnih organizacij. SV je sodelovala s 23 pripadniki SV in Službe za informatiko in komunikaci­je. Vaja je tekla tudi na lokacijah držav udeleženk, kjer so bili vzpostavljeni HF-radijski centri. Med vajo so pripravili tudi usposabljanja za frekvencno nacrtovanje in kibernetsko zašcito. Po dvajsetih letih se je zares uspešna zgodba koncala. Pravzaprav si nobena sodelujocih držav ni želela koncati te vaje, le USEUCOM ni imel vec zanimanja za nadaljevanje ali pa ni imel dovolj virov. Kot glavni razlog za ukinitev je poveljnik USEUCOM na zadnjem skupnem sestanku z visoki-mi gosti sicer navedel pomanjkanje financnih sredstev. Nove države, ki bi bila pripravljena prevzeti breme organizacije, ni bilo. ZDA so videle rešitev v regionalnih vajah, Nato v vajah CWIX ali Steadfast Chatode, obe pa sta bili izkljucno tehnicni vaji s podrocja KIS. Tako se je za nekaj casa prekinilo dobro sodelovanje med vojaško tehnicno stroko in industrijo, zastalo je delo na dokumentih, prekinili so se stiki, ki so imeli pomembno vlogo na misijah in v operacijah. V malo manjšem, vendar bolj storitveno usmerjenem okolju se je to sodelovanje obnovilo na vajah CWIX in znotraj projekta FMN. Vaje CWIX Niz vaj CWIX (iz angl. Coalition Warrior Interoperability eXploration, eXpe­rimentation, eXamination and eXercise) se je zacela leta 2010. Vecji pomen so vaje dobile po letu 2014, ko je na pobudo poveljnika ISAF (iz angl. Inter­national Security Assistance Force), generala McChrystala, vojaški odbor Nata izdal usmeritve za izvedbo niza vaj CWIX, s katerimi bi dosegli interope­rabilnost nacionalnih KIS od prvega dne prevzema obmocja odgovornosti (angl. Day 0 Interoperability). Leto pozneje je bil izdan dokument za imple­mentacijo standardov (angl. NATO FMN Implementation Plan), ki je definiral FMN in standarde, po katerih se na vajah CWIX preverja interoperabilnost KIS. Interoperabilnost se na vajah CWIX raz­vija in preverja v vec korakih: raziskovanje, preizkušanje, potrjevanje in vaje. Medtem ko so prvi trije koraki predvsem tehnicne narave, se zadnji izvede po scenariju na vaji, ki jo Zavezniško poveljstvo za trans-formacijo (angl. Allied Command for Trans­formation – ACT) doloci za certifikacijo zmogljivosti za tekoce leto. Pri certifikaciji enote je po dolocenem scenariju v središ-cu pozornosti preverjanje opreme, kadra in postopkov v takticnih razmerah. Tehnicni standardi za preverjanje interoperabilnosti so tako imenovane spi­rale, ki so omejene za doloceno casovno obdobje. Standardi in casovna obdobja se opredeljujejo znotraj FMN-skupin. FMN-skupine prav tako so-delujejo na vaji in tako preverjajo razvoj zmogljivosti, potrjujejo testiranja ter si pridobivajo dragocene podatke o ustreznosti že definiranih spiralnih za­htev. Primer korakov za FMN-certifikacijo enote NRF (arhiv: Stanislav Šantelj) Vaja CWIX-2019, junij 2019, Bydgoszcz, Poljska (foto arhiv: GŠSV) SV je prvic sodelovala kot opazovalka na vaji CWIX-2017 v Natovem Tre­nažnem centru združenih sil (iz angl. Joint Force Trainning Center - JFTC) v Bydgoszczu, na Poljskem. Naslednje leto smo na vaji aktivno sodelovali s testnim mobilnim racunalniškim centrom (MRC) za bataljonsko bojno skupi-no (BBSk). Omejili smo se na testiranje omrežnih storitev po tehnicnih speci­fikacijah spirale 2 (SP2). Leta 2019 smo se osredotocili na cilje zmogljivosti SV med letoma 2022 in 2025, zato smo testirali glavne storitve po tehnicnih specifikacijah spirale 3 (SP3), FFT (iz angl. Friendly Force Tracking), MIP (iz angl. Military Interoperability Program) in kibernetske varnosti. Sodelovanje na vaji CWIX-2020 smo odpovedali zaradi pandemije covid-19. Poveljujoci enotam Slovenske vojske na vajah CWIX so bili: - 2017 st. Aljoša Miljavec, - 2018 maj. Gorazd Rolih, - 2019–2020 maj. Darko Pavlec. Namesto sklepa Vezisti in informatiki Republike Slovenije smo bili v preteklih tridesetih letih prica velikim spremembam. Po tem, ko smo pomagali vzpostaviti svojo državo in zaceli oblikovati državno vojsko, pa nas je na podrocju zvez in informatike pricakala najprej splošna sprememba, povezana z digitalizacijo v globalni družbi in dobi, nato pa še njene implikacije na podrocju obram-be in vojske. Še posebno, ko smo zaceli uvajati procese pridruževanja in integracije v Nato in Evropsko unijo. Še dobro, da smo bili majhni in zelo prilagodljivi, pa tudi željni znanja in dokazovanja, da znamo in zmoremo. To smo vedno znova dokazovali v mednarodnem vojaškem sodelovanju in tudi na mednarodnih vajah s podrocja komunikacij in informatike, nemalokrat smo bili celo v vlogi gonilnika sprememb in preobrazbe. Kdaj pa kdaj tudi neuspešni, ker so bile spremembe, bodisi tako hitre bodisi tako znacilne ali celo tektonske. To bodo potrdili tudi starejši vezisti, ko bodo brali ta prispe­vek, v katerem je še komaj kaj primerljivega z obdobji, ko so oni zagotavljali zveze in povezave. Viri: Allied Command Operations (ACO) – spletni portal. Dostopno na: htt­ps://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_52091.htm (15. februarja 2021). Allied Command Transformation (ACT) – spletne strani o vajah CWIX. Dostopno na: https://www.act.nato.int/ (15. februarja 2021). EU SatCom Market – spletni portal. Dostopno na: https://eda.europa. eu/what-we-do/all-activities/activities-search/eu-satcom-market (15. feb­ruarja 2021). Federated Mission Networking – spletni portal. Dostopno na: https:// dnbl.ncia.nato.int/Pages/DNBLHomePage.aspx (15. februarja 2021). MO RS – intranetni portal. Porocila o službenih poteh v tujino. MO RS – spletni portal. Dostopno na: https://www.gov.si/drzavni-orga­ni/ministrstva/ministrstvo-za-obrambo/ (15. februarja 2021). Multilateral Interoperability Programme (MIP) – spletni portal. Dostopno na: https://mip.army.gr/ (15. februarja 2021). NATO Communications and Information Agency – spletni portal. Dosto­pno na: https://www.ncia.nato.int/ (15. februarja 2021). NATO HQ C3 Staff – spletni portal. Dostopno na: https://nhqc3s. hq.nato.int/Default.aspx (15. februarja 2021). Samo Flisek KIBERNETSKA OBRAMBA V SLOVENSKI VOJSKI Kibernetska varnost, kibernetska obramba in operacije v kibernetskem pros-toru so razmeroma novi pojmi, ki so se v zadnjem desetletju pojavili z razvojem kibernetskega prostora1. Medtem ko se pojem kibernetske varnosti nanaša na »/…/ skupek aktivnosti in ukrepov, tehnicnih in ne-tehnicnih, katerih namen je zašcititi /…/ elemente kibernetskega prostora, pred vsemi grožnjami /…/« (prav tam, str. 4), predstavlja pojem kibernetske obrambe2 njihovo implementacijo. Prvo politiko kibernetske obrambe je Zavezništvo sprejelo leta 20083. Na zasedanju v Walesu, septembra 2014, je Nato sprejel izboljšano politiko in ak­cijski nacrt uveljavitve kibernetske obrambe, v katerih je opredelil kibernetsko obrambo kot eno temeljnih nalog kolektivne obrambe, kot glavni cilj kibernetske obrambe pa opredelil zašcito lastnih omrežij, vkljucujoc operacije in misije ter izboljšanje odpornosti v celotnem Zavezništvu4. Na zasedanju v Varšavi, julija 2016, je Nato razglasil kibernetski prostor kot novo domeno operacij, v kateri mora izvajati lastno obrambo tako ucinkovito kot to pocne v zraku, na kopnem in na morju5, clanice Zavezništva pa so s ciljem izboljšanja lastne kibernetske ob-rambe podpisale Zavezo kibernetske obrambe (angl. Cyber Defence Pledge)6. Od takrat je Nato sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje odzivanja na kibernetske incidente, kot so ustanovitev Natovih kibernetskih ekip za hitro posredovanje (angl. NATO Cyber Rapid Reaction Teams), ki so državam clanicam na voljo za posredovanje 24 ur na dan, ustanovitev Operativnega centra za kibernetski prostor (angl. Cyberspace Operations Centre) kot dela ojacane Natove povelj­niške strukture, povecal je aktivnosti na podrocju izobraževanja, usposabljanja in vaj, vzpostavil dobro sodelovanje z Evropsko unijo (EU) na vec podrocjih iz domene kibernetske obrambe ter intenziviral sodelovanje z industrijo7. 1...Izraz.kibernetski.prostor.(angl..Cyberspace).predstavlja.globalno.omrežje.informacijske.tehnologije,.tel­ekomunikacijskih.omrežij.in.sistemov.za.racunalniško.obdelavo.(Strategija.kibernetske.varnosti.Republike.Slovenije,.2015,.str..3). 2...Kibernetska.obramba.je.celota.ukrepov.in.dejavnosti.države,.s.katerimi.se.odvraca,.onemogoca,.preprecuje.ali.odbija.kibernetske.napade.v.informacijskem.okolju..(Zakon.o.informacijski.varnosti,.2018,.4..clen). 3...Glej:.NATO’s.role.in.cyberspace,.(https://www.nato.int/docu/review/articles/2019/02/12/.natos-role-in-cyberspace/index.html). 4...Glej:.NATO.Cyber.Defence,.2016,.(https://www.nato.int/nato_ststic_fl2014/assets/pdf/pdf_2016_07/20160627_1607-factsheet-cyber-defence-eng.pdf). 5...Cyber.Defence.NATO,.(https://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_78170.htm). 6...Cyber.Defence.Pledge.NATO.(https://www.nato.int/cps/en/natohq/official_texts_133177.htm). 7...Cyber.Defence.NATO,.(https://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_78170.htm). Shema 1: Organiziranost kibernetske obrambe v Slovenski vojski EU prav tako intenzivira aktivnosti na podrocju kibernetske obrambe. Leta 2013 je bila sprejeta Strategija EU za kibernetsko varnost8, decembra 2020 pa je bila sprejeta nova razlicica9 kot odgovor na razvoj podrocja in narašcajocih groženj v kibernetskem prostoru. Podrocje kibernetske ob-rambe v vojaški sferi EU je umešceno v Evropsko obrambno agencijo (EDA), ki prav tako kot Nato prepoznava kibernetski prostor kot peto domeno vo­jaških operacij. EDA je kibernetsko obrambo prepoznala kot eno kljucnih podrocij bodocega razvoja in jo kot tako umestila v dokument Zmogljivosti prihodnosti10. Podlage za razvoj kibernetske obrambe v Slovenski vojski (SV) so v Strategiji kibernetske varnosti (Vlada RS, 2016), Zakonu o informacijski varnosti (ZInfV) (DZ RS, 2018), v Resoluciji o splošnem dolgorocnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (ReD­PROSV25) (DZ RS, 2010) in v Srednjerocnem obrambnem programu (SOPR) 2018–2023 (vlada RS, 2018). Strategija kibernetske varnosti opredeljuje razvoj obrambnih kibernetskih zmogljivosti, ki bodo sposob­ne samostojno in v sodelovanju z drugimi državami EU in Nata varovati obrambne komunikacijske in informacijske sisteme ter zagotavljati pod-poro vojaškim operacijam in kriznemu nacrtovanju. Zakon o informacijski varnosti opredeljuje kibernetsko obrambo v 24. clenu in MO ter drugim organom nalaga tudi izvajanje kibernetske obrambe. Hkrati v drugem odstavku 24. clena nalaga gradnjo ustreznih zmogljivosti za kibernet­sko obrambo v svojem kibernetskem prostoru. ReDPROSV25 ugotavlja v drugi tocki, da se bo bojišce prihodnosti preneslo na kibernetski pros-tor. Nadalje v tocki o zmogljivostih za bojno podporo poudarja poseben pomen razvoja zmogljivosti za zašcito omrežnih, racunalniških in komuni­kacijskih sistemov pred kibernetskimi napadi. Nadaljuje z multiplikatorji bojne moci, kamor uvrsti tudi kibernetsko bojevanje. SOPR 2018–2023 opredeli postopen razvoj in nadgradnjo kibernetskih zmogljivosti od leta 2018 do 2023. Doloca, da bodo elementi kibernetske obrambe vneseni v vse oblike delovanja, tako na takticni, operativni kot tudi na strateški ravni ter bodo obsegali oblikovanje in gradnjo zmogljivosti, ki bodo omo­gocale uporabo v vseh drugih zmogljivostih SV. Kibernetski prostor in vojaške operacije v njem so postali nova real-nost, s katero se je treba ustrezno soociti, kar bo poveljstvom in enotam Slovenske vojske omogocilo uresnicevanje poslanstva in nalog, tako v 8...Glej:.Cybersecurity.Strategy.of.the.European.Union:.An.Open,.Safe.and.Secure.Cyberspace,.Bruselj,.7..2.. 2013.9..Glej:.The.EU‘s.Cybersecurity.Strategy.for.the.Digital.Decade,.Bruselj,.16..12..2020. 10..Glej:.Future.Capabilities.-.Emerging.trends.and.Key.Priorities,.EDA. domacem okolju kot tudi v mednarodnih operacijah in na misijah. V ta namen je SV že leta 2014 zacela graditi zmogljivosti za kibernetsko ob-rambo, pri cemer je bil v okviru Sektorja za komunikacije in informati­ko J-6 GŠSV oblikovan Odsek za kibernetsko varnost. Ob oblikovanju Poveljstva sil Slovenske vojske leta 2017 je bil znotraj Sektorja za ko­munikacije in informatiko J-6 oblikovan Odsek za kibernetsko delovanje (OKD). Leta 2018 sta bila kot del Enote za komunikacijske in informacij­ske sisteme (EKIS) oblikovana Center za kibernetsko obrambo in Center za raziskovanje groženj. Leta 2020 je Republika Slovenija postala polnopravna clanica Na-tovega Centra odlicnosti za kibernetsko obrambo v Talinu11, v njegovo sestavo je napotila enega pripadnika SV, s cimer je dobila dostop do projektov in vsebin, ki jih razvija center, ter tecajev in vojaških vaj v nje­govi organizaciji. Pripadniki SV se samostojno ali skupaj z drugimi deležniki kibernet­ske obrambe v Republiki Sloveniji in na MO redno udeležujejo razlicnih vaj in drugih dogodkov s podrocja kibernetske obrambe, ki jih organizi­rajo Nato, EU (EDA) in Ameriško poveljstvo za Evropo (USEUCOM). Na vajah pridobivajo znanje in izkušnje, kar nam bo koristilo pri odzivanju na kibernetske incidente in napade tako doma kot tudi pri udeležbi v med-narodnih operacijah in na misijah v tujini. V Slovenski vojski prav tako namenjamo veliko pozornosti ozavešcan­ju vseh pripadnikov o nevarnostih, ki pretijo v kibernetskem prostoru, in nacinih, kako se jim izogniti, pri cemer še posebno pozornost namen­jamo ustreznemu samozašcitnemu ravnanju pripadnikov pri uporabi mo-derne tehnologije in interneta. Razvoj avtonomnih oborožitvenih sistemov, umetne inteligence in komu­nikacijsko-informacijskih sistemov za podporo PINK bo v bližnji prihodnosti zahteval tudi ustrezno zašcito teh sistemov in informacij, ki se v njih prena­šajo in obdelujejo. V prihodnosti bomo tako posebno pozornost namenili razvoju zmogljivosti kibernetske obrambe v takticnih komunikacijsko-infor­macijskih sistemih za podporo poveljevanju in kontroli poveljstev in enot SV ter vkljucevanju operacij v kibernetskem prostoru v nacrtovanje operacij. Te vsebine bomo vkljucili v programe usposabljanja castnikov in podcastni­kov na vseh ravneh, tako na osnovni kot tudi na nadaljevalni (štabna, višja štabna in generalštabna raven). Le tako bomo sposobni odgovoriti na izzive prihodnosti. 11..CCDCOE.–.Cooperative.Cyber.Defence.Centre.of.Excellence. Viri: NATO‘s role in cyberspace, Laura Brent. Dostopno na: https://www. nato.int/docu/review/articles/2019/02/12/natos-role-in-cyberspace/in­dex.html, (5. marca 2021). NATO Cyber Defence (NATO Fact Sheet, July 2016). Dosto­pno na: https://www.nato.int/nato_ststic_fl2014/assets/pdf/ pdf_2016_07/20160627_1607-factsheet-cyber-defence-eng.pdf, (5. feb­ruarja 2021). Cyber Defence (NATO). Dostopno na: https://www.nato.int/cps/en/ natohq/topics_78170.htm, (6. februarja 2021). Cyber Defence Pledge (NATO). Dostopno na: https://www.nato.int/ cps/en/natohq/official_texts_133177.htm, (5. februarja 2021). Cybersecurity Strategy of the European Union: An Open, Safe and Se­cure Cyberspace, Evropska komisija, Bruselj, 7. 2. 2013. Dostopno na: https://eeas.europa.eu/archives/docs/policies/eu-cyber-security/cyb­sec_comm_en.pdf, (25. februarja 2021). The EU‘s Cybersecurity Strategy for the Digital Decade, Evropska komisija, Bruselj, 16. 12. 2020. Dosegljivo na: https://ec.europa.eu/ digital-single-market/en/news/eus-cybersecurity-strategy-digital-decade, (25. februarja 2021). Future Capabilities - Emerging trends and Key Priorities, EDA. Dostopno na: https://eda.europa.eu/docs/default-source/eda-publications/future­capabilities_cdp_brochure, (25. februarja 2021). EDA – European Defence Agency. Dostopno na: https://eda.europa. eu, (25. februarja 2021). Vlada RS, 2016. Strategija kibernetske varnosti, Vlada RS, št. 38100­12/2015/5, z dne 25. 2. 2016. DZ RS, 2018. Zakon o informacijski varnosti (ZInfV), Državni zbor, št. 011­02/18-4, z dne 17. 4. 2018 (Ur. list. RS, št. 30/2018, z dne 26. 4. 2018). DZ RS, 2010. Resolucija o splošnem dolgorocnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (ReDPROSV25), Državni zbor, št. 200-03/10-29/15, z dne 23. 11. 2010 (Ur. list RS, št. 99/10, z dne 7. 12. 2010). Vlada RS, 2018. Srednjerocni obrambni program 2018–2023, Vlada RS, št. 80300-3/2018/3, z dne 19. 4. 2018. CCDCOE – Cooperative Cyber Defence Centre of Excellence. Dosto­pno na: https://ccdcoe.org/ (25. februarja 2021). Stanislav Šantelj IZZIVI DIGITALIZACIJE V VOJSKAH IN KAKO NAPREJ V nadaljevanju so zapisane moje misli, kaj se bo na podrocju komuni­kacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v vojskah dogajalo v prihodnje. Zapis ne temelji na analizi strokovnih publikacij in razvojnih projektov, tem­vec izkljucno na dolgoletnih izkušnjah dela v domacem in mednarodnem vojaškem okolju in poznavanju novih informacijsko-komunikacijskih tehno­logij (IKT). Zgodovina na podrocju komunikacijskih in informacijskih tehnologij je precej dobro popisan list. Še posebno v zadnjih tridesetih letih je razvoj tako hiter, kot smo si ga nekoc le stežka predstavljali. Toda zgodil se je, in nic ne kaže, da prihodnost ne bi bila še bolj prežeta z novimi tehnologijami, zmogljivostmi in storitvami. Razvoj komunikacijskih in informacijskih tehnologij je do osemdesetih let prejšnjega stoletja precej dolocala in poganjala vojaška industrija. Od takrat se je delež razvoja vztrajno poveceval v korist civilnih rešitev. Danes lahko govorimo o tem, da so IKT in s temi tehnologijami povezane rešitve v vecini razvite v komercialne namene. To je seveda razumljivo, saj so namen­jene vsem posameznikom na tem planetu in ne zgolj pešcici bojevnikov. Uspešnost uporabe novih vojaških tehnoloških rešitev je odvisna od vec dejavnikov, predvsem od arhitekture rešitve, organizacijskih in procesnih sprememb ter financnih in kadrovskih virov. Prav slednji bi lahko v prihod­nosti na podrocju IKT predstavljali enega najvecjih izzivov. Upravljanje IKT se postopno spreminja in pricakovati je, da bo tako tudi v prihodnje. V vojaškem delu lahko pricakujemo delitev vojaškega rodu za zveze v dve skupini. Prvo skupino bodo predstavljali posamezniki (mogoce niti ne bodo nosili uniforme), ki bodo imeli vrhunsko znanje in bodo vojaški sistem, podsistem ali aplikacijo postavili, urejali ter posodabljali. Drugo sku­pino bodo tvorili dobro usposobljeni vojaki, ne nujno tehniki, ki bodo vnaprej pripravljene konfiguracije na napravah uporabljali v bojnih enotah. Dobre nove tehnološke rešitve, sicer poznane v poslovnem svetu, prinašajo zmanjšanje potrebe po podpori in operativnih stroških, skladnost s standardi, zmanjšana tveganja, visoko varnost, izboljšano razpoložljivost delovanja storitev, redundantnost, dobro podporo procesom in možnosti nadgradenj. Ce dodamo še delovanje v posebnih, tudi ekstremnih okolijskih in varnostnih razmerah, pridemo do zahtev v vojaškem okolju. Vojaški sistemi se morajo zato danes prilagajati civilnim rešitvam oziroma izhajati iz njih. To pravzaprav niti ni tako zapleteno v segmentih, ki so blizu civilnemu svetu. Ko govorimo o staticnih in premestljivih sistemih, so v njih vecinoma že v uporabi rešitve, ki jih poznamo iz vsakodnevnega civilnega ali poslovnega življenja. Mogoce je uporabljati obstojeco komunikacijsko in-frastrukturo. Tu bodo svoje mesto našle informacijske rešitve v t. i. lastnem oblaku. Del rešitev, posebno tiste, ki izhajajo iz poslovnega sveta, bo pre­stavljen v javni oblak. Omrežja z razlicnimi stopnjami tajnosti bodo konver­girala v eno, podatki pa bodo selektivno oznaceni. Tudi v vojaškem okolju bomo prica narašcanju nestrukturiranih podatkov v primerjavi s strukturirani-mi. V zavezništvu ne bomo vec prica locenim omrežjem za vsako operacijo, temvec bodo ta omrežja združena v eno. Virtualizacija se bo s strežniških sistemov selila tudi na omrežni segment. Monolitne sisteme bodo zamenjali šibko sklopljeni sistemi, vecina aplikativnih rešitev bo zgrajena za uporabo na spletnih brskalnikih. Pomembno vlogo pri uvedbi specificnih vojaških zahtev ima že danes program, v anglešcini poimenovan kot Federated mission networking (FMN). S programom se pripravljajo rešitve za razlicne ravni, od osnovnih servisov do rešitev za funkcijska podrocja (logistika, kadri ipd.). Ta vloga se bo z leti in višjimi spiralami, danes je aktualna tretja spirala, le še povecevala. Le del zapisanega pa velja v takticnem segmentu, v katerem so razmere za delovanje povsem drugacne. Vojaki na najnižji takticni ravni doživljajo digitalizacijo bojišca prek uporabe koncnih, terminalnih naprav. To so npr. radijske naprave ter dlancniki in celade z vizirjem, na katerem spremljajo situacijsko sliko. Tam komercialna infrastruktura, kot so bazne postaje, opticni vodniki in podobno, ni na voljo. Vojska si jo mora za svoje delo­vanje vzpostaviti sama. Nove bojne radijske naprave so že danes zgrajene na programsko definiranih radijskih napravah (angl. Software-Defined Ra­dio – SDR), novejše pa bodo imele tudi vec kanalov in možnost nalaganja poljubnih modulacij, protokolov in kriptorešitev. Ostale pa bodo fizikalne omejitve, vezane na uporabljen frekvencni pas. Razlika med civilnimi mo-bilnimi terminali in vojaškimi postajami pa se bo v segmentu razpoložljive pasovne širine le še povecevala. Ne glede na prej zapisano bodo vojske za vaje, misije in operacije nizke intenzitete uporabljale tudi komercialna mobilna omrežja, še posebno od pete generacije dalje. Ta omrežja bodo postala skupna za vse javne službe. Profesionalni radijski sistemi, tam kjer bodo na voljo omrežja pete ali višje generacije, v nekaj deset letih ne bodo vec obstajali. Pocasi, vendar vztrajno, se bo za bojno uporabo povecevalo število naprav v obliki senzorjev, robotov in drugih, ki bodo povezani v vojaška omrežja, tako Nove dimenzije bodocih bojišc in novi izzivi zlasti za informacijske in komunikacijske tehnologije (vir: https://www.armyupress.army.mil/ Online-Publications/New-Extended-Battlefield/) kot se danes v splet povezujejo razlicne naprave, kar poznamo kot Internet stvari (angl. Internet of Things – IOT). Takticni podatkovni linki, ki so specificni za vojaško uporabo v letalstvu in mornarici, ne bodo doživeli vecjih sprememb v vsebinskem smislu, v te­hnološkem pa bodo nadgrajeni z vecjimi hitrostmi, novimi protokoli in krip­toalgoritmi. Nova navigacijska oprema bo omogocala spremljanje razlicnih navigacij­skih sistemov ter uspešno dekodiranje tudi pri motenju. Identifikacija plovil v zraku je standard že desetletja, enkrat v prihodnosti bo standard tudi za platforme in posameznike v kopenskih silah. Ob tradicionalnih varnostnih elementih na fizicni, osebnostni in organiza­cijski ravni, ki vojskam niso tuje, kot so preprecevanje motenj, preprecevan­je prisluškovanja, naprave Tempest, preverjanje posameznikov, varovanje lokacij, kritptiranja podatkov in podobno, bo informacijska varnost v kiber­netskem prostoru eden kljucnih elementov IKT. Nadzor nad kibernetskim prostorom je strateškega pomena za uresni-cevanje geopoliticnih interesov velikih držav. Kibernetski napadi so velika grožnja za informacijsko varnost in kriticno infrastrukturo držav, zato te veliko vlagajo v kibernetske zmogljivosti, ki jih je mogoce uporabiti tudi za vojaške namene. Uporaba digitalnih orožij je zgrajena na novih temeljih, saj domena kibernetskega vojskovanja ponuja številne prednosti: je asimetricna, mamlji­vo poceni, vse prednosti pa so na zacetku na strani napadalca. Omenim naj še umetno inteligenco, podrocje, ki je zaradi uporabe ra-cunalniških zmogljivosti in velikih kolicin podatkov vsaj posredno povezano z IKT. Ti sistemi lahko na podlagi analize ucinkov svojih predhodnih dejanj do neke mere samostojno prilagajajo svoje vedenje. Odigrali naj bi kljucno vlogo v digitalni preobrazbi gospodarstva in družbe, zagotovo pa bodo za­znamovali tudi modernizacijo vojaških oborožitvenih sistemov. Opisani razvoj bo odvisen tudi od mednarodnih razmer in mednarodnih zvez, v katere je vkljucena Slovenija. Posebej Nato je tisti, ki bo s cilji zmoglji­vosti narekoval razvoj posameznih rešitev. Mogoce se bo bralec tega zbornika cez deset ali dvajset let nasmehnil prej zapisanemu, mogoce pa bo vsaj kakšen del razvoja res šel v tej smeri. Se beremo torej cez nekaj desetletij, ko bo ta zbornik dobil še kakšno po­glavje iz novejše zgodovine. Samo Flisek KAM GREMO IN KAJ NAS CAKA V prispevku želim podati svoj pogled na možnosti razvoja podrocja zvez in informatike v Slovenski vojski. To je pogled s stališca upravljavca komunika­cijsko-informacijskega sistema (KIS) Slovenske vojske in neke vrsta vizija, pri cemer pa se ne želim spušcati v tehnicne podrobnosti. Zgodovinski pregled razvoja in strukture kaže izjemno dinamiko in širino sprememb. Obseg in struktura zvez in KIS v Slovenski vojski so se spreminjali skladno s spremem­bami v strukturi poveljstev in enot, razvojem tehnike ter nacina upravljanja KIS. Ko poskušamo osmisliti najverjetnejšo pot nadaljnjega razvoja KIS v voj-ski kot celoti, njegovega upravljanja, strukturo enot za zveze ter podpore poveljevanju in kontroli (PINK), se moramo vprašati, kateri so tisti dejavniki, ki bodo na vse našteto najbolj vplivali. Lahko recemo, da so ti dejavniki: (a) razvoj komunikacijske in informacijske tehnologije, (b) razvoj potreb PINK po ustrezni podpori na podrocju komunikacij in informatike, (c) razvoj pod-rocja komunikacij in informatike v zavezništvu, (c) razvoj na podrocju kiber­netske obrambe, (d) razpoložljivost financnih virov ter (e) razpoložljivost in ustreznost kadrovskih virov. V zadnjem casu smo prica vse hitrejšemu razvoju komunikacijske in in-formacijske tehnologije. Na splošno lahko tukaj govorimo o miniaturizaciji, pojavu novih tehnologij (npr. internet stvari, omrežja pete generacije – 5G), avtomatizaciji in robotizaciji oborožitvenih ter drugih sistemov in podobno. Vse to bo mocno povecalo potrebo po zadostnem številu komunikacijskih kanalov ustrezne zmogljivosti, njihovi organizaciji v ustrezna omrežja in po avtomatizaciji obdelave velikih kolicin podatkov, pri cemer bo do izraza pri­šel vse hitrejši razvoj podrocja umetne inteligence, za kar pa bo nujna za­gotovitev ustrezne racunalniške infrastrukture, tudi v premicnih okolišcinah. Na podrocju podpore PINK smo lahko prica razvoju sistemov, ki morajo biti sposobni združevanja vse vecje kolicine podatkov iz vse vecjega števila razlicnih virov, njihovega ustreznega prikaza ter prenosa povelj, vse skupaj v realnem casu. To postavlja visoke zahteve pred organe in enote za zveze. V Zavezništvu bo organizacija komunikacij in informatike na takticni ravni temeljila na omrežjih sistema FMN (angl. Federated Mission Networking – zvezno omrežje misije), ki bo omogocil povezovanje vojaških enot v skupno omrežje in s tem neoviran prenos podatkov med enotami razlicnih držav, ki izvajajo skupno nalogo oziroma operacijo. Stroge tehnicne zahteve za vklju-cevanje v takšno omrežje zahtevajo ustrezno komunikacijsko in informacij­sko opremo ter tehnicno ustrezno podkovan strokovni kader. Kibernetski prostor je bil v Zavezništvu že leta 2014 prepoznan kot novo podrocje operacij (Shea, 2018, str. 133), saj smo z razvojem tehnologije vse bolj odvisni od njega, hkrati pa tudi vse bolj obcutljivi na napade v ki­bernetskem prostoru. Zato bo v prihodnosti treba nameniti dovolj virov za razvoj podrocja varovanja kibernetskega prostora, tako na tehnicni kot na organizacijski ravni. Ce bo Slovenska vojska hotela odgovoriti na te izzive, bo za to potrebo­vala ustrezne vire, tako financne kot kadrovske. Zagotovitev financnih virov je vsako leto odvisna od mnogih dejavnikov, zato tu ni primerno razpravljati o tej temi. Dejstvo je, da bo potrebovala zadostne financne vire, ki ji bodo omogocili nakup modernih komunikacijskih in informacijskih sistemov, ki bodo sposobni odgovoriti na zahteve podpore PINK tako v stacionarnih, še bolj pa v premicnih razmerah, ter njihovo uvedbo v operativno uporabo. V ta namen s projektom Premestljiva omrežja že nacrtujemo nakup takticnih komunikacijskih in informacijskih sistemov, s katerim naj bi odgovorili na potrebe po sodobnih KIS, sposobnih obdelave in prenosa velike kolicine podatkov v zahtevnih takticnih razmerah in skladno z zahtevami koncepta zavezniških FMN-omrežij. Ko govorimo o kadrovskih virih na podrocju zvez in informatike, se mora-mo zavedati, da bomo za obvladovanje modernih KIS potrebovali tehnicno ustrezno podkovan kader na vseh ravneh, tako vojakov kot podcastnikov in castnikov. Pripadnikom bo za izmenjavo izkušenj s pripadniki drugih vojsk in pridobivanje novega znanja treba omogociti ustrezno izobraževanje in ude­ležbo na razlicnih aktivnostih doma in v tujini. Pri tem se seveda pojavlja vprašanje, kje in kako pridobiti takšen kader ter kako ga cim dlje zadržati v sistemu. Sam sem mnenja, da ga bo težko najti na trgu delovne sile, saj ga tam danes prakticno ni, zato bo nujno vec naporov vložiti v pridobivanje mladih še med njihovim šolanjem ter poskrbeti za njihovo nadaljnje ciljno izobraževanje in usposabljanje, skladno s potrebami Slovenske vojske. Za­vedati se moramo tudi, da bo del pripadnikov prej ali slej zapustil naše vrste, saj bo iskal boljše možnosti zunaj našega sistema, ce pa mu bomo v casu, ki ga bo preživel v naših vrstah, ponudili ustrezne razmere, bo lahko dober promotor zaposlovanja v vojski. Verjamem, da bo v prihodnosti potreben tudi nadaljnji organizacijski razvoj podpore PINK v Slovenski vojski. Vse vecje število tehnicno vedno bolj zapletenih sistemov bo zahtevalo tudi mocnejšo podporo organov in enot za zveze. V Zavezništvu, kot npr. na Norveškem in v Estoniji, smo prica primerom združevanja kibernetske obrambe in podpore PINK pod skupno kibernetsko poveljstvo (angl. Cyber Command – CYBERCOM), saj sta podrocji medsebojno zelo povezani. Tudi v Slovenski vojski se podrocje kibernetske obrambe razvija znotraj rodu zvez, ustanovitev takšnega povelj­stva, ki bi združevalo vse enote za zveze in strukture za kibernetsko obram­bo, pa bi lahko predstavljala eno od smeri razvoja tega podrocja v vojski. Dejstvo je, da nacrtovanje in zagotavljanje komunikacijske in informacijske podpore ter kibernetske obrambe postajata vse bolj organizacijsko in teh-nicno zahtevni, zato bi bilo smiselno združevanje kadrovskih in materialnih virov na ravni Slovenske vojske in s tem optimiziranje procesov in virov. Zapisano pomeni moja razmišljanja o prihodnosti rodu zvez in službe informatike ter podrocja podpore PINK v Slovenski vojski ter odgovor na vprašanje, kam gremo in kaj nas caka. Ali bo razvoj šel v to ali katero drugo smer, ali bomo uspeli doseci zastavljene cilje in bomo pri tem na koncu kos izzivom, ki nas cakajo, in uspešni, pa bo pokazal cas. Pri tem bo po­membno merilo zadovoljstvo naših »uporabnikov« in uspešnost poveljstev in enot Slovenske vojske ter njihovih poveljnikov. Viri: Cyberforsvaret. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Norwe­gian_Cyber_Defence_Force (23. decembra 2020). Estonian Defence Forces – Cyber Command. Dostopno na: https://mil. ee/en/landforces/cyber-command/ (23. decembra 2020). Jamie Shea, PhD, Fall 2018. Cyberspace as a Domain of Operations - What Is NATO’s Vision and Strategy? V: MCU Journal vol. 9, no. 2, str. 133– 150. Dostopno na: https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/1068701.pdf (23. decembra 2020). Matjaž Goricar SLOVESNOSTI OB DNEVU RODU ZVEZ SLOVENSKE VOJSKE Zakaj in kje praznujemo Pripadniki in enote ter poveljstva naše vojske imajo obicaj organizirati slovesnosti v pocastitev dneva rodu ali dni poveljstev in enot. Dnevi, ki so izbrani za praznovanje, so vezani na pomemben dogodek v preteklosti in tako prispevajo k povezovanju dogajanj, generacij ali celo zgodovin­skega spomina. Vezisti in informatiki Slovenske vojske so izbrali 22. junij 1991, ker je bilo na ta dan vzpostavljeno tehnicno zašciteno premicno radijsko omrežje med RŠTO in podrejenimi PŠTO ter 30. razvojno sku­pino in njeno zašcitno brigado. S tem je bilo omogoceno ucinkovito vo­denje vojaških aktivnosti in poveljevanje enotam Teritorialne obrambe v osamosvojitveni vojni. Vecina prireditev ob dnevu rodu je bila organizirana v vojašnici Ivana Can-karja (Raskovec) na Vrhniki, kjer je bil nastanjen 11. bataljon za zveze, z njegovo preselitvijo v vojašnico 26. oktober na Vrhniki pa so bile prireditve organizirane tudi v tej vojašnici. Ob deseti, petnajsti in dvajseti obletnici do-godkov junija 1991 pa so bile organizirane v Kocevski Reki, ko so bili podel­jeni spominski znaki Hrast in odkrita spominska obeležja. 1996 – slovesnost ob peti obletnici V vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je bilo 21. junija 1996 srecanje vezistov veteranov vojne za Slovenijo, Slovenske vojske in Ministrstva za ob-rambo. Pripravila sta ga Odsek za zveze in informatiko in 104. ceta za tele­komunikacije SV. Slovesnosti so se udeležili minister za obrambo Jelko Ka­cin in nacelnik GŠSV generalpolkovnik Albin Gutman ter drugi predstavniki ministrstva in generalštaba. Slavnostni govornik je bil prvi nacelnik odseka za zveze in kriptozašcito RŠTO Franc Kokoravec (Jugovec, 1996, str. 8). Zaradi vse širšega in vecjega obsega nalog je 104. ceta za telekomuni­kacije ob praznovanju tega dne prerasla v 11. bataljon za zveze (BZV). Mi­nister Jelko Kacin je zaslužnim pripadnikom podelil priznanja Ministrstva za obrambo. Po nastopu okteta Raskovec so si gostje ogledali prostore enote, radioamaterski klub Generala Maistra in sredstva zvez na tehnicnem zboru (prav tam, str. 9). Udeleženci na slovesnosti pri ogledu sredstev zvez leta 1996 (foto: Bruno Toic) Udeleženci na slovesnosti ob deseti obletnici 2001 (foto arhiv: Brane Petrovic) Podeljevanje spominskih znakov Hrast za prispevek leta 1991 na slovesnosti 2001 (foto arhiv: Brane Petrovic) 2001 – slovesnost ob deseti obletnici Pri objektu v spodnjih garažah v Kocevski Reki je bila 22. junija 2001 slovesnost ob dnevu rodu zvez. Prireditev so vezisti popestrili s tehnicnim zborom sredstev in opreme rodu zvez ter službe informatike SV. Poleg pri­padnikov stalne sestave rodu zvez in službe informatike so bili na prireditev vabljeni tudi prejemniki spominskega znaka Hrast. Slavnostni govornik je bil Franc Kokoravec, nacelnik za zveze na RŠTO leta 1991. Na slovesnosti so bili veteranom vezistom podeljeni spominski znaki Hrast. 2006 – slovesnost ob petnajsti obletnici V cetrtek, 22. junija 2006, je bila v Kocevski Reki slovesnost ob dnevu rodu zvez. Na njej so v spominskem parku MSNZ odkrili spominsko obeležje, poveza-no z dogodki pred petnajstimi leti. Glavni govornik polkovnik Milko Petek, nacel­nik združenega sektorja za logistiko in pomocnik za zveze pri RŠTO leta 1991, je poudaril pomen uvedbe sodobnih radijskih naprav tik pred vojno, saj so imele vgrajeno vezje za zašcito govora in možnost frekvencnega skakanja. »To je bil ne­nadomestljiv zgodovinski prispevek vseh vezistov, veteranov vojne za Slovenijo.« Poveljujoci in postroj vezistov SV na slovesnosti (foto: Bruno Toic) Že 22. junija 1991 so vezisti postavili bojno radijsko omrežje. Vzpostavljeno je bilo zašciteno radijsko omrežje med RŠTO in njemu podre­jenimi štabi in enotami. Radij-ska sredstva so bila pred tem najprej namešcena skoraj v vsa terenska vozila TO. Po opravljeni montaži so v Ko-cevski Reki usposabljali vezis­te TO, ti so že 22. junija zaceli postavljati glavno republiško hrbtenico bojnih radijskih zvez in bojna radijska omrežja znotraj pokrajin. V ta namen so postavili vec retranslacij na visokih tockah, da bi cim bolj radijsko pokrivali Slovenijo. To omrežje je zacelo delovati že tri dni pozneje. Pri izvedbi naloge so sodelovali pripadniki rodu zvez TO in rezervni vojaki. Udeležencem slovesnosti so bile podeljene priložnostne spominske znacke ob 15-letnici rodu zvez. 2011 – slovesnost ob dvajseti obletnici V sredo, 22. junija 2011, so vezisti in informatiki Slovenske vojske v spo­minskem parku MSNZ v Kocevski Reki slovesno praznovali dvajsetletnico dneva rodu zvez. Na ta dan je minilo 20 let, odkar so bile vzpostavljene prve zašcitene radijske zveze TO s takrat sodobnimi napravami Racal VRQ-316 in BCC-66HE ter prevozno razlicico VRQ-316. Priprave, kot so formiranje akumulatorjev, sestavljanje opreme in vgradnja elementov v vozila, so v taj­nosti tekle v tako imenovanih Spodnjih garažah v bližini Kocevske Reke in so trajale neprekinjeno 48 ur. Skupaj je bilo opremljenih 86 vozil razlicnih tipov, in sicer najvec vozil Lada Niva. Na slovesnosti so se zbrali pripadniki stalne sestave SV, pogodbene prostovoljne rezervne sestave 11. bataljona za zveze, vezisti veterani ter drugi kljucni sodelujoci, ki so z delom in znanjem odlocilno prispevali k po­stavitvi prvega radijskega sistema TO. Zbranim so spregovorili predsednik Skupšcine Obcine Kocevje v letih 1990 in 1991 dr. Mihael Petrovic, nacel­nik Poveljniškega centra SV brigadir Dragan Bavcar ter direktor V. uprave (leta 1991) na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in poznejšem obrambnem ministrstvu, Stanislav Praprotnik. Govorniki so ob tej prilož­nosti v spremstvu veteranov vezistov v Spodnjih garažah slovesno odkrili Skupinska slika pripadnikov 11. bataljona za zveze SV (foto arhiv: Matjaž Goricar) Odkritje spominskega obeležja na objektu v Spodnjih garažah v Kocevski Reki (foto arhiv: Matjaž Goricar) spominsko plošco, s katero je tako trajno zaznamovan pomen aktivnosti, ki so podpirale varno in zanesljivo vodenje vojaških operacij za samostojnost Slovenije. Nacelnik J-6 GŠSV polkovnik Zoran Jankovic je ob tej priložnosti izrocil bronasto plaketo SV podjetju Iskra Sistemi, d. d., poveljnik 11. ba­taljona za zveze podpolkovnik Marko Košir pa šestnajstim pripadnikom rodu zvez priznanja bataljona. Pripadniki 11. bataljona za zveze so s tehnicnim zborom obiskovalcem prikazali zgodovino in komunikacijska sredstva, ki so se uporabljala v dvajsetletnem obdobju rodu, koncali pa so ga s predstavitvi­jo dela najsodobnejših komunikacijskih in informacijskih sistemov. Zveza radioamaterjev Slovenije je predstavila radioamaterske postaje, Pokrajinski muzej Kocevje pa je obiskovalcem omogocil ogled zacasne muzejske zbir­ke Kocevsko v vojni za Slovenijo 1991, ki je razstavljena v Kocevski Reki. Za primerno praznovanje dvajsetletnice rodu zvez je bil ustanovljen tudi zaca-sen radioamaterski klicni znak »S520SV«, ki je veljal od 20. do 26. junija. Z njim je delovala radioamaterska postaja na Vrhniki, v treh dneh je bilo vzpo­stavljenih vec kot 3500 zvez po vsem svetu, kar kaže na izredno zanimanje strokovne javnosti, ki vezistom in informatikom SV tako izraža priznanje in cestitke. 2016 – slovesnost ob petindvajseti obletnici V cetrtek, 22. junija 2016, so vezisti in informatiki Slovenske vojske v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki slovesno praznovali petindvajsetletnico dneva rodu zvez. Na slovesnosti so se poleg pripadnikov stalne sestave Pripadniki stalne sestave rodu zvez in službe informatike SV na prireditvenem prostoru (foto arhiv: Milan Korbar) rodu zvez in službe informatike SV zbrali tudi veterani vezisti in drugi vabljeni gostje, ki so kakor koli povezani z vezisti. Na slovesnosti je bil prisoten tudi namestnik nacelnika GŠSV generalmajor Alan Geder. Slavnostni govornik je bil podpolkovnik Stanislav Šantelj, nacelnik Odseka za komunikacije v Sektorju J-6 Generalštaba SV. Zaslužnim pripadnikom so bila podeljena Tribuna z gosti na slovesnosti v vojašnici Ivana Cankarja (foto arhiv: Milan Korbar) priznanja in medalje MO. Po koncani prireditvi so si udeleženci ogledali tehnicni zbor sredstev zvez, temu pa je sledilo tradicionalno druženje. 2019 – slovesnost na Kopah V petek, 21. junija 2019, so vezisti in informatiki Slovenske vojske v Grmovškovem domu na Kopah slovesno praznovali osemindvajsetletnico dneva rodu zvez. Slovesnost je bila organizirana v sodelovanju z društvom Vezist, ki deluje v Zvezi slovenskih castnikov (ZSC). Na slovesnem postroju Postroj pripadnikov stalne sestave rodu zvez in službe informatike SV na Kopah (foto arhiv: Francišek Zavašnik) Gostje na slovesnosti leta 2019 (foto arhiv: Francišek Zavašnik) sta prisotne pozdravila podžupan Obcine Slovenj Gradec in nacelnik Sek­torja za komunikacije GŠSV. Slavnostni govornik je bil upokojeni general-major Alojz Šteiner, predsednik ZSC. Po koncani slovesnosti je bil izveden program na temo Sodobne telekomunikacije in informacijski sistemi, na katerem so predstavniki slovenskih podjetij predstavili novosti na podrocju telekomunikacij in informatike. Po slovesnosti in strokovnih predavanjih je sledilo družabno srecanje vezistov in informatikov SV, MO, nekdanjih zapo­slenih na tem podrocju, clanov ZSC in drugih gostov. Sklep Organizacija slovesnosti ob dnevu rodu zvez je za veziste in informatike pomemben motivacijski dejavnik, tako za aktivne in upokojene pripadnike SV, za organizacije in društva, ki sodelujejo s SV, ter še posebno za vetera­ne veziste. Pri tem gre za vec kot simbolna medgeneracijska povezovanja in druženja ter športne in rekreativne aktivnosti, ki so organizirane poleg sve-canosti. Ob teh priložnostih se podeljujejo priznanja in medalje zasluženim posameznikom ter organizacijam in društvom, ki so prispevali k razvoju rodu zvez in službe informatike SV ter utrjevanju njihovega ugleda. V zadnjih letih so bili dogodki združeni s strokovnimi temami, kar je bilo deležno pozitivne­ga odziva tako znotraj vojaške strukture kot tudi širše. Viri: Dvajsetletnica roda zvez. Dostopno na: http://mo.arhiv-spletisc.gov.si/ fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2011/sv11_12.pdf/ (11. janu­arja 2021). Jugovec, Martin, 1996, Pripravljeni za nove naloge. V: Revija Slovenska vojska, št. 12, 19. 7.1996, str. 8–9. Petnajst let vezistov. Dostopno na: http://mo.arhiv-spletisc.gov.si/file­admin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2006/sv06_11.pdf/ (11. janu­arja 2021). Slovesnost ob Dnevu roda zvez SV – Kope 2019. Dostopno na: https:// www.vezist.si/dogodek/slovesnost-ob-dnevu-roda-zvez-slovenske-vojske­kope-2019/ (13. februarja 2021). ZSC Facebook profil. Dostopno na: https://www.facebook.com/mar­tin.jugovec/posts/10217546143197796 (13. februarja 2021). (foto: Boštjan Senicar) Martin Jugovec, Franci Knaflic, Francišek Zavašnik in Igor Bogataj KATALOG NAPRAV ZA ZVEZE V OBRAMBNIH IN VARNOSTNIH STRUKTURAH SLOVENIJE Uvod Nacrtovanje in organizacija zvez, skupaj z usposobljenimi kadri, temeljita tudi na opremljenosti enot in služb za zveze ter posameznikov z ustrezno ko­munikacijsko opremo. Katalog naprav za zveze obrambno-varnostnih struk­tur daje podatke o proizvajalcih in tipih naprav, uporabljeni tehnologiji, naci­nih prenosa sporocil, dodatni opremi, virih napajanja ter o glavnem namenu naprav. Kronološki prikaz hkrati predstavlja tehnološki razvoj komunikacijske opreme oz. elektronske industrije skozi casovna obdobja. Tehnologija se je nenehno izpopolnjevala, tehnološki razvoj je bil vse hitrejši. Zahteve uporabnikov so se v okolju nekdanje skupne države tež­ko uresnicevale. Slovenski obrambno-varnostni sistem si je ne glede na odlocitve politike in vojaškega vrha nenehno prizadeval za najsodobnejšo komunikacijsko opremo, ki pa jo je bilo mogoce pridobiti le na zunanjem trgu. Iz kataloga naprav je razvidno, da je, še posebno v prelomnih casih, le uvožena komunikacijska oprema iz tehnološko najbolj razvitih držav zados­tila zahtevam uporabnikov sistemov zvez v Sloveniji. Tako se je uvoz najso­dobnejše opreme zgodil med nastajanjem teritorialne obrambe v zacetku sedemdesetih let in ponovno v najbolj kriticnem obdobju osamosvajanja Republike Slovenije leta 1991. V katalogu so predstavljene vse naprave, ki so se uporabljale že proti koncu 60. let in vse do leta 1991. Do leta 1990 je še prevladovala komuni­kacijska oprema iz domace elektronske industrije. Leta 1991 in pozneje pa se nadaljuje opremljanje iz uvoza. Novejša oprema Slovenske vojske in policije na tem podrocju je pred­stavljena v prispevku Stanislava Šantlja, ki govori o opremljanju Slovenske vojske s komunikacijskimi in informacijskimi sistemi po osamosvojitvi, Igorja Bogataja v prispevku z naslovom Zveze v policiji in njihov razvoj po osamo­svojitvi ter v prispevkih Jerneja Bizjaka, Matjaža Jemca, Severina Peruzzija, Marjana Kleve in Tomaža Levicnika o telekomunikacijskih sistemih Teleko-ma Slovenije. KATALOG NAPRAV ZA ZVEZE V OBRAMBNIH STRUKTURAH Radijska naprava RT-1-T4 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Frekvencno obmocje: 34–36,5 MHz Število kanalov: 4 Izhodna moc: 1 W PEP Vrsta modulacije: A3j Antena: AT-33a, AT-1a, AT-55z Razmik med kanali: min. 5 KHz Sprejemnik: 1 mV Doseg naprave: do 3 km Delovna temperatura: –15 do +45 stopinj C Teža kompleta: 3,4 kg Napajanje: akumulator 11,2 do 14,4 V Uporaba: osebna radijska naprava za zveze v TO. Radijska naprava RT-1-T600 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Frekvencno obmocje: 34–37 MHz Število kanalov: 600 Izhodna moc: 1 W Vrsta modulacije: A3j (SSB) simplex Antena: AT-1a, AT-33a, A-50Z Razmik med kanali: 5 KHz Sprejemnik: 1 mV Doseg naprave: do 3 km Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 2,79 kg Napajanje: akumulator 12,6 V Uporaba: osebna radijska naprava za zveze v TO. Radijska naprava RUP-33 Proizvajalec: RIZ Zagreb, SFRJ Frekvencno obmocje: 52,00–59,95 MHz Število kanalov: 160 Izhodna moc: 0,3 W Vrsta modulacije: F3 s frekvencnim pozivom F2 Antena: AT-32 in pomožna žicna, vgrajena v pasu Razmik med kanali: 50 KHz Sprejemnik: 2,5 do 10 mV Doseg naprave: na odprtem zemljišcu do 3 km Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 2,65 kg Napajanje: Aku 2 x 7-ACH-1 Uporaba: osebna radijska naprava za zveze v TO. Radijska naprava RT-20-TC6 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Frekvencno obmocje: 34–36,5 MHz Število kanalov: 6 Izhodna moc: 3/15 W Vrsta modulacije: A3j, A1 Antena: AT-33, A-55, AT-55z Razmik med kanali: min. 5 kHz Sprejemnik: 0,1 mV Doseg naprave: do 50 km Delovna temperatura: –15 do +45 stopinj C Teža kompleta: 14,8 kg Napajanje: 11,2 do 14,4 V Uporaba: prenosna, prevozna in stacionarna radijska naprava za zveze v TO in upravnih zvezah. Radijska naprava RT-20-T600 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Frekvencno obmocje: 34-36,995 MHz Število kanalov: 600 Izhodna moc: 2/6/20 W Vrsta modulacije: A3j, A2j, F3, A3j Antena: AT-33, A-55, A-55z Razmik med kanali: 5 kHz Sprejemnik: 1 mV Doseg naprave: do 50 km (možnost retranslacije) Delovna temperatura: –20 do +55 stopinj C Teža kompleta: 30 kg Napajanje: 11,2 do 14,4 V (napajalnik in akumulator) Uporaba: prenosna, prevozna in stacionarna radijska naprava za zveze v TO. Predstavljala je temeljno napravo za retranslacijo Sora. Radijska naprava PRC-320L Proizvajalec: Velika Britanija Frekvencno obmocje: 2–30 MHz Število kanalov: 280.000 Izhodna moc: 20 W Vrsta modulacije: SSB, AM, CW(W), CW(N) Antena: palicasta in dipol Razmik med kanali: 1 Hz Sprejemnik: 0,8 v SSB v AM 3,3 mV Doseg naprave: do 35 km s palicasto anteno Delovna temperatura: –37 do +55 stopinj C Teža kompleta: 16,2 kg Napajanje: 24 V/3,3 Ah (akum.) z roc. generatorjem Uporaba: prenosna radijska naprava za zveze v TO. Radijska naprava PRC-515 Proizvajalec: RIZ Zagreb, SFRJ Frekvencno obmocje: 2–30 MHz Število kanalov: 280.000 Izhodna moc: 2/20 W Vrsta modulacije: LSB, USB, AM Antena: palicasta in dipol Razmik med kanali: 1 Hz Sprejemnik: SSB 0,5 mV, AM 2.0 mV Doseg naprave: do 50 km Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 20 kg Napajanje: polnilec 24 V (akum. 25,2V/1,8 Ah), rocni generator Uporaba: prenosna radijska naprava za zveze v TO. Radijska naprava Syncal TRA-931 Proizvajalec: Racal, Velika Britanija Frekvencno obmocje: 1,6–29,999 MHz Število kanalov: 28.400 Izhodna moc: 2/20/100/400 W Vrsta modulacije: USB, LSB, AM Antena: palicasta in dipol Razmik med kanali: 1 Hz Sprejemnik: SSB 0,8 mV, AM 3,3 mV Doseg naprave: 50 in vec km Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 11 kg Napajanje: 220/24 V, (24 V/3,5 Ah), rocni generator Uporaba: prenosna in prevozna radijska naprava za zveze v TO in milici na razlicnih ravneh vodenja in poveljevanja. Skupaj z dodatnim usmernikom, linearnim ojacevalcem in antensko stopnjo je tvorila 100 ali 400 W radijsko ali radioteleprintersko napravo, ko so ji dodali kripto napravo TG-4 in telep­rinter T-100. Radijska naprava Syncal TRA-921 Proizvajalec: Racal, Velika Britanija Frekvencno obmocje: 2–8 MHz Število kanalov: 6000 Izhodna moc: 2/20 W Vrsta modulacije: AM, SSB (LSB, USB), CW Antena: palicasta in dipol Razmik med kanali: 1 Hz Sprejemnik: 0,8 v SSB v AM 3,3 mV Doseg naprave: do 35 km s palicasto anteno Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 10 kg Napajanje: 18 V, 3,2 Ah, rocni generator Uporaba: prenosna in prevozna radijska naprava za zveze v TO, upravnih zvezah, službi OJOA ter PTT. Radijska naprava BCC-66HE Proizvajalec: Racal, Velika Britanija Frekvencno obmocje: 30–87,975 MHz Število kanalov: 2320 Izhodna moc: 10 mW ali 3 W Foto: Francišek Zavašnik Vrsta modulacije: FM (clear) in digitalno s frekvencnim skakanjem in šifriranjem govora Antena: palicasta 1,5 m ali 2,4 m Razmik med kanali: 25 kHz Doseg naprave: do 5 km ali 10 km z 2,5 m anteno, prek retranslacij vec kot 50 km Delovna temperatura: –40 do +70 stopinj C Teža kompleta: 7,4 kg Napajanje: akumulator 10–16 V Uporaba: prenosna naprava v enotah in štabih TO od leta 1991. Predstavljala je tudi temeljno napravo za prevozne naprave VRQ 316HE in VRQ 316HG. Radijski sprejemnik RP-4 Proizvajalec: RIZ Zagreb, SFRJ Frekvencno obmocje: 2–12 MHz Vrsta modulacije: CW, SSB, AM in RTTY s filtri Antena: žicna ali palicasta Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 15 kg Napajanje: 220 V, akumulator 12 V, 20 Ah Uporaba: v enotah in štabih TO Možnost izdvojenega mesta za teleprinter. Radijski sprejemnik RP-6 Proizvajalec: RIZ Zagreb, SFRJ Frekvencno obmocje: 52,00–59,95 MHz Število kanalov: 5 (s kristali) Vrsta modulacije: F2, F3 Antena: vgrajena Razmik med kanali: 50 KHz Sprejem: na ravnem zemljišcu 1 km z RUP-3 Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,62 kg Napajanje: akumulator 6F-22 (9 V) Uporaba: v enotah in štabih TO. Radijski sprejemnik FRG-7700 Proizvajalec: Yaesu, Japonska Frekvencno obmocje: 150 kHz–30 MHz Vrsta modulacije: SSB (USB, LSB), CW, AM, FM Antena: žicna, dipol Sprejemnik: SSB 0.3 mV, AM 3.0 mV Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 6,5 kg Napajanje: 220 V/12 V Uporaba: val obvešcanja v enotah in štabih TO. Radijski sprejemnik FRG-7000 Proizvajalec: Yaesu, Japonska Frekvencno obmocje: 0,29–29,9 MHz Vrsta modulacije: SSB (USB,LSB), CW, AM Antena: žicna. dipol Sprejemnik: SSB 0,7 mV, AM 2,0 mV Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 7 kg Napajanje: 220 V/12 V Uporaba: val obvešcanja v enotah in štabih TO ter v službi za opazovanje, javljanje, obvešcanje in alarmiranje. Foto: Tine Brajnik iz zbirke Janeza Cerveka Foto: Tine Brajnik iz zbirke Janeza Cerveka Radijska naprava PRC-247 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: 2–30 MHz (korak po 100 Hz) Izhodna moc oddajnika: 2/20 W Vrste dela: AM, SSB (LSB, USB), CW Antena: palicasta 4 m Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Napajanje: 24 VDC Uporaba: upravne zveze. Foto: Tine Brajnik iz zbirke Janeza Cerveka Radijska naprava PRC-450 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: 78–88 MHz (240 kanalov z razmikom 25 kHz) Izhodna moc oddajnika: 4 W Vrste dela: FM Antena: palicasta Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Masa: 5,6 kg Napajanje: 12 VDC Uporaba: upravne zveze. Foto: Tine Brajnik iz zbirke Janeza Cerveka Radijska naprava PRC-738 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: 30–90 MHz (25 kHz korak) Izhodna moc oddajnika: 0,4/5 W Vrste dela: FM, FSK 16 kBit/sec Antena: palicasta AT34 (kratka) ali AT64 (dolga) Delovna temperatura: –25 do +45 stopinj C Masa: 5,6 kg Dimenzije: 20,6 x 8,4 x 25 cm Napajanje: 10,8 VDC Uporaba: upravne zveze. Radijska naprava Atlas-350XL Proizvajalec: Atlas Radio inc., ZDA Frekvencno obmocje: 1,5–30 MHz Izhodna moc oddajnika: 350 W PEP (nominalno 160 W) Vrste dela: SSB (LSB, USB), CW Napajanje: 12 do 14 VDC ali 220 V prek napajalnika 350 PS Masa: 8,2 kg, napajalnik 12,8 kg Dimenzije: 32 x 14 x 41 cm Uporaba: služba opazovanja, javljanja, obvešcanja in alarmiranja. Foto: Tine Brajnik iz zbirke Janeza Cerveka Radiorelejna naprava RRN-1 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Frekvencno obmocje: 235–269,975 MHz Število kanalov: 1000 Izhodna moc: 0,5 W Vrsta modulacije: FM (FM3) Antena: AT-46, AT-47-YAGI Razmik med kanali: 25 kHz Sprejemnik: 0,1 mV Doseg naprave: do 30 km Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 6,5 kg Napajanje: 12,6 V (napajalnik in akumulator) Uporaba: prenosna RR-naprava za zveze v TO. Radiorelejna naprava HVT-1 Proizvajalec: Iskra, SFRJ Frekvencno obmocje: 1700–2300 MHz Število kanalov: 1000 Izhodna moc: 20 W Vrsta modulacije: pulzno-frekvencna Antena: AS-1 helikoidna Razmik med kanali: 80 MHz (med RX in TX) Sprejemnik: HP-1 Doseg naprave: vec kot 50 km (vmesne RR-postaje) Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Napajanje: 220 V Uporaba: za stacionarne RR-zveze v štabih TO. Radiorelejna naprava RRU-800 Proizvajalec: Siemens, ZRN Frekvencno obmocje: 610–960 MHz Število kanalov: 4, 12 ali 24 Izhodna moc: 10 W Vrsta modulacije: FDM Antena: helikoidna Razmik med kanali: 40 MHz Doseg naprave: do 50 km Delovna temperatura: –40 do +70 stopinj Napajanje: 220 V/110 V Uporaba: prevozna RR-naprava za zveze RŠTO z GŠ JLA. Radiorelejna naprava FM-200 Proizvajalec: AEG Telefunken in Siemens, ZRN Frekvencno obmocje: 610–960 MHz Število kanalov: 8–32 kanalov Izhodna moc: 10 W Vrsta modulacije: FDM,TDM Antena: vecdipolna usmerjena na stolpu clark-73 Razmik med kanali: 27 MHz Sprejemnik: analogno in digitalno Doseg naprave: do 50 km Delovna temperatura: –40 do +70 stopinj C Napajanje: 220 V/110 V Uporaba: prevozna RR-naprava za zveze RŠTO z GŠ JLA in stacionarne potrebe. Foto: Martin Jugovec Radiorelejna naprava RRU-9B Proizvajalec: Iskra, SFRJ Frekvencno obmocje: 610–960 MHz Število kanalov: 4, 12 ali 24 Izhodna moc: 10 W Vrsta modulacije: FM, FRK,VRK-signali Antena: vecdipolna antena Razmik med kanali: 250 KHz Sprejemnik: –83 dB Doseg naprave: do 50 km Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj Napajanje: 220 V ali 24 voltov enosmerno Uporaba: za stacionarne zveze v TO/SV. Radiorelejna naprava SMC-1306B Proizvajalec: Iskra, SFRJ Frekvencno obmocje: spodnje: 4400–4600 MHz zgornje: 4800–5000 MHz Število kanalov: do 120 Izhodna moc: 10 W Vrsta modulacije: FM, MO, FRK, PO-signali Antena: parabola Razmik med kanali: 0,5 MHz Doseg naprave: do 50 km Delovna temperatura: 0 do +40 stopinj C Teža kompleta: 170 kg Napajanje: 220 V Uporaba: za stacionarne zveze v TO/SV. Foto: Stasil Burja Radijska naprava Radius P-210 Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: 148–158 MHz Število kanalov: 16 Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: frekvencna Antena: kratka palicasta antena Razmik med kanali: 25 KHz Sprejemnik: 0,2 mV Doseg naprave: do 5/50 km (z repetitorji) Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 1 kg Napajanje: akumulatorji 10 V, 2,6 Ah Uporaba: prenosna radijska naprava v prištabnih enotah PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine. Radijska naprava TR-40LO Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Frekvencno obmocje: 64–88 MHz Število kanalov: simpleks, Foto: Francišek Zavašnik semidupleks (4,5 MHz) Izhodna moc: 10 W Vrsta modulacije: FM Antena: mobilna ali stacionarna (za 64–84 MHz) Razmik med kanali: 25 kHz Sprejemnik: 0,5 mV Doseg naprave: do 5/50 km (z repetitorji) Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 1,2 kg Napajanje: 13,8 V DC Uporaba: mobilne in stacionarne UKV-zveze v TO in upravnih zvezah. Radijska naprava UKT FM-66/17 Proizvajalec: Pionir, Beograd, SFRJ Frekvencno obmocje: 149–154 MHz Število kanalov: simpleks in semidupleks Izhodna moc: 10 W Vrsta modulacije: frekvencna Antena: mobilna ali stacionarna Razmik med kanali: 25 kHz Sprejemnik: 0,6 mV Doseg naprave: do 5/50 km ali vec (z repetitorjem) Delovna temperatura: –15 do +45 stopinj C Teža kompleta: 5,65 kg Napajanje: 12,6 do 13,6 V Uporaba: mobilne in stacionarne FM UKV-zveze. Radijska naprava PTR-100 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze Frekvencno obmocje: 146-174 MHz Število kanalov: 100 (simpleks ali semidupleks) Izhodna moc: 1 W Vrsta modulacije: 16F3 Antena: kratka palicasta Razmik med kanali: 25 KHz Sprejemnik: analogno 0,5 mV Doseg naprave: do 1 km in vec (z repetitorji vec kot 50 km) Delovna temperatura: -10 do +55 stopinj C Napajanje: 11 V NiCd baterije (9x1,2V) Teža: 790 g Uporaba: štabi in enote TO ter upravne zveze. Foto: Francišek Zavašnik Repetitor UKT FM-69/20 Proizvajalec: Ei Niš, SFRJ Frekvencno obmocje: 149–159 MHz Število kanalov: 4 Izhodna moc: 10 W Vrsta modulacije: FM Antena: VD-HD za težke razmere (veter do 200 km/h) Razmik med kanali: 25 KHz Sprejemnik: 0,3 mV Doseg naprave: 20 do 50 km ali vec Foto: Francišek Zavašnik Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj Napajanje: 220 V/12 V Uporaba: štabi in enote TO Koroške in Zahodnoštajerske pokrajine. Repetitor FM FZ/IT 100 TO Malic Proizvajalec: FZ/IT 100 1990 Frekvencno obmocje: 148–156 MHz Število kanalov: 4 Izhodna moc: 25–30 W Vrsta modulacije: frekvencna (FM) Antena: GP (na Malicu) Razmik med kanali: 12,5 ali 25 kHz Sprejemnik: 0,2 mV Doseg naprave: 50–100 km (do Kocevske Reke) Delovna temperatura: –25 do +55 stopinj C Teža kompleta: 6 kg Napajanje: 220 V/12 V Posebnost naprave: daljinski vklop in izklop (DTMF), vklop ali izklop subtonskega poziva in mogoca dolocitev sprejema v RX po prednosti ali delo v odprtem režimu Uporaba: MSNZ ter enote in štabi TO Zahodnoštajerske pokrajine in Koroške 1990. Induktorski telefon s številcnico M-63 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Napetostna obcutljivost: pri 1000 Hz je 37 dB Impedanca: pri 1 mV in 1000 Hz je 3000 ohmov Omska upornost: 140 ohmov Delovna temperatura: –30 do +60 stopinj C Teža kompleta: 3 kg Napajanje: LB- ali CB-baterije 2 x 1,5 V Uporaba: telefonska centrala TC-10 s PTK-2 do 30 km, s CX-1065G do 40 km. Telefonska centrala ITC-10 Proizvajalec: Iskra Elektrozveze, SFRJ Število prikljuckov: 10 (od tega 2 x ATC) Delovna temperatura: –40 do +60 stopinj C Teža kompleta: 19 kg Napajanje: mik in zvonec 2 x 1,5 V, opticni indikatorji 4 x 1,5 V Uporaba: v enotah in štabih TO s PTK-2 je do 30 km s CX-1065G do 40 km. Foto: Martin Jugovec Teleprinter T-100 Proizvajalec: Siemens, ZR Nemcija Hitrost: 50, 75 ali 100 baudov Hitrost pisanja: 400–600 znakov na minuto Delovna temperatura: –30 do +70 stopinj C Teža kompleta: 27 kg Napajanje: 220 V Uporaba: za teleprinterske zveze v TO, službi OJOA in PTT. Teleprinter ETL-1 Proizvajalec: Ei Niš, SFRJ Hitrost: 50 in 75 baudov Hitrost pisanja: 400–600 znakov na minuto Delovna temperatura: –40 do +70 stopinj C Teža kompleta: 29 kg Napajanje: 220 V Uporaba: v kompletu z radijsko napravo Syncal TRA-931 (100w) ali RT-20-T600 za radioteleprinterske zveze med RŠTO in PŠTO. KATALOG NAPRAV SLOVENSKE MILICE IN POLICIJE Rocna radijska postaja Iskra UKP-5 (Minifon) Proizvajalec: Iskra, SFRJ Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 3 Izhodna moc: 0,5 W Vrsta modulacije: FM Antena: Whip Razmik med kanali: simpleks Doseg naprave: do 0,5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 1 kg Napajanje: baterija Uporaba: v milici, ena prvih tranzistorskih rocnih postaj v Evropi. Radijski sprejemnik Iret 28/6 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: KV Število kanalov: ni imela fiksnih kanalov, rocno zvezno nastavljanje frekvence delovanja Vrsta modulacije: AM Doseg naprave: do 100 km od centralne postaje Delovna temperatura: –5 do +45 stopinj C Teža kompleta: 5 kg Napajanje: 220 V Uporaba: v milici, KV-sprejemnik, namenjen za sprejem depeš, poslanih s centralnega oddajnika na Lavrici. Radijska naprava Stornophone CQP-511 Proizvajalec: Storno, Danska Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 3 Izhodna moc: 1 W Vrsta modulacije: FM Antena: Whip Razmik med kanali: samo simpleks Doseg naprave: do 1 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 0,6 kg Napajanje: baterija Uporaba: rocna radijska postaja v milici. Radijska naprava Pocketfone Proizvajalec: PYE, Velika Britanija Frekvencno obmocje: UHF Število kanalov: 1 Izhodna moc: 0,5 W Vrsta modulacije: FM Antena: Whip Razmik med kanali: samo simpleks Doseg naprave: do 0,5 km v simpleksu Foto: Aljoša Frank Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 0,8 kg Napajanje: baterija Uporaba: v milici, rocna radijska postaja, sestavljena iz dveh locenih delov – sprejemnik in oddajnik. Radijska naprava PRC-149 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 6 Izhodna moc: 1 W Vrsta modulacije: FM Antena: Whip ali Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 2 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 2 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v milici, z locenim adapterjem se je uporabljala kot avtomobilska radijska postaja, drugace pa kot rocna radijska postaja. Radijska naprava Stornophone 800 Proizvajalec: Storno, Danska Frekvencno obmocje: VHF (tudi UHF verzija) Število kanalov: 4 Izhodna moc: 1 W Vrsta modulacije: FM Antena: Helical antena Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 0,6 kg Napajanje: baterija Uporaba: v milici, rocna radijska postaja. Foto: Aljoša Frank Radijska naprava PRC-450 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 200 Izhodna moc: 4 oz. 15 W (z adapterjem) Vrsta modulacije: FM Antena: Whip ali Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 10 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 2 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v milici, z locenim adapterjem se je uporabljala kot avtomobilska radijska postaja, drugace pa kot rocna radijska postaja. Repetitor Storno CQF-611 Proizvajalec: Storno, Danska Frekvencno obmocje: VHF (tudi UHF verzija) Število kanalov: 12 Izhodna moc: 15 W Vrsta modulacije: FM Antena: dipol Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 50 km Foto: Francišek Dolinšek Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 7 kg Napajanje: 220 V ali 24 V DC Uporaba: v milici, repetitor (bazna postaja) za regionalne radijske mreže. Radijska naprava MX-350/360 Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 10 Izhodna moc: 1 W Vrsta modulacije: FM Antena: Helical Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 0,6 kg Napajanje: baterija Uporaba: v milici, rocna radijska postaja s kriptiranjem komunikacij. Foto: Aljoša Frank Radijska naprava VRC-517 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 200 Izhodna moc: 15 W Vrsta modulacije: FM Antena: Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 10 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 2,5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v milici, avtomobilska radijska postaja. Foto: Aljoša Frank Radijska postaja Stornophone CQM-5000 Proizvajalec: Storno, Danska Frekvencno obmocje: UHF Število kanalov: 10 Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: FM Antena: dipol Razmik med kanali: 10 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 3 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +45 stopinj C Teža kompleta: 2,5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v milici, fiksna radijska postaja. Radijska naprava Stornophone CQM-6000 Foto: Aljoša Frank Proizvajalec: Storno, Danska Frekvencno obmocje: VHF (tudi UHF verzija) Število kanalov: 120 (programabilno) Izhodna moc: 15 W Vrsta modulacije: FM Antena: Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 15 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 2,5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v milici, avtomobilska radijska postaja, prva postaja v milici z mikroprocesorjem. Radijska naprava RIZ-4800 Proizvajalec: RIZ (Radio industrija Zagreb), SFRJ Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 120 Izhodna moc: 15 W Vrsta modulacije: FM Antena: Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 15 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 1,5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v milici, avtomobilska radijska postaja, v posebni verziji tudi na motorjih. Sprejemnik za osebni klic Pageboy Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 1 Izhodna moc: nima oddajnega dela, samo sprejemnik Vrsta modulacije: FM Doseg naprave: do 20 km ob bazne postaje Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,1 kg Napajanje: baterija Uporaba: v milici, sprejemnik osebnega klica – pager. Radijska naprava VRC-617 Proizvajalec: Iret, Italija Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 120 Izhodna moc: 15 W Vrsta modulacije: FM Antena: Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 15 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 1,5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v milici, avtomobilska radijska postaja. Radijska naprava Radius P-210 Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF (tudi UHF verzija) Število kanalov: 16 (programabilno) Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: FM Antena: Helical Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,6 kg Napajanje: baterija Uporaba: v milici, rocna radijska postaja. Foto: Aljoša Frank Radijska naprava Radius GP-300 Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF (tudi UHF verzija) Število kanalov: 16 (programabilno) Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: FM Antena: Helical Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,6 kg Napajanje: baterija Uporaba: v policiji, rocna radijska postaja. Foto: Aljoša Frank Radijska naprava Stornophone CQP-7000 Proizvajalec: Storno, Danska Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 100 (programabilno) Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: FM Antena: Helical Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,6 kg Napajanje: baterija Uporaba: v policiji, rocna radijska postaja, enak model je proizvajala tudi Motorola. Foto: Aljoša Frank Radijska naprava Motorola Visar Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 16 (programabilno) Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: FM Antena: Helical Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,6 kg Napajanje: baterija Uporaba: v policiji, rocna radijska postaja. Radijska naprava VRC-2617 Proizvajalec: Electra (naslednik Ireta), Italija Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 120 Izhodna moc: 15 W Vrsta modulacije: FM Antena: Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 15 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 1,5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v policiji, avtomobilska radijska postaja. Foto: Aljoša Frank Radijska naprava MRC-2617 Proizvajalec: Electra (naslednik Ireta), Italija Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 120 Izhodna moc: 15 W Vrsta modulacije: FM Antena: Lambda/4, monopolna Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 15 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v policiji, radijska postaja na motorjih BMW. Radijska naprava Astro Spectra Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 100 (programabilno) Izhodna moc: 25 W Vrsta modulacije: C4FM Antena: Lambda/4, monopolna Foto: Aljoša Frank Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 20 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 2,5 kg Napajanje: 12 V DC Uporaba: v policiji, avtomobilska radijska postaja z digitalno modulacijo in kriptiranjem DVP XL. Radijska naprava Saber Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 100 (programabilno) Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: C4FM Antena: Helical Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,7 kg Napajanje: baterija Uporaba: v policiji, rocna radijska postaja z digitalno modulacijo in kriptiranjem DVP XL. Radijska naprava XTS-3000 Proizvajalec: Motorola, ZDA Frekvencno obmocje: VHF Število kanalov: 48 (programabilno) Izhodna moc: 5 W Vrsta modulacije: C4FM Antena: Helical Razmik med kanali: 4,5 MHz (med RX in TX) Doseg naprave: do 5 km v simpleksu Delovna temperatura: –10 do +55 stopinj C Teža kompleta: 0,7 kg Napajanje: baterija Uporaba: v policiji, rocna radijska postaja z digitalno modulacijo in kriptiranjem DVP XL. Foto: Aljoša Frank Foto: Aljoša Frank Zahvala Ta katalog so pripravili in sestavili: Igor Bogataj, Martin Jugovec, Franci Knaflic in Francišek Zavašnik. Sestavljavci kataloga se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali s po­datki in drugimi informacijami in še posebno lastnikom zbirk sredstev ter fotografij, ki so nam jih brezplacno dovolili fotografirati ali reproducirati. Foto: Igor Bogataj Foto: Boštjan Senicar Foto: Franci Knaflic Foto: Boštjan Senicar Igor Bogataj ALJOŠA BARLE, ZBIRATELJ SREDSTEV ZVEZ MILICE IN POLICIJE Poklicna pot Aljoše Barleta se je v organih za notranje zadeve zacela v 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je zaposlil kot tehnik zvez na takratni Upravi za notranje zadeve Ljubljana. Specializiral se je za podrocje telefonskih in telegrafskih zvez, spoznal pa se je tudi z osnovami brezžicnih komunikacij, tako da je lahko pomagal kolegom pri osnovnem vzdrževanju radijskih postaj. Ob rednem delu se je udele­ževal tudi usposabljanj za delo v izrednih razmerah, ki jih je organizirala milica na pogostih vajah. Po odhodu v pokoj leta 1992 se je zacel zanimati za komunikacijske naprave, s katerimi se je sreceval pri svojem delu. Za starine se je zanimal že vse svoje življen­je, zato je zacel zbirati ter obnavljati sredstva zvez, ki so se uporabljala v organih za notranje zadeve. Predvsem se je osredotocil na stare telefone in radijske postaje. Naprave je zbiral na Ministrstvu za notranje zadeve in v Upravi za notranje zadeve, ker so bile izlocene iz rednega delovanja in so bile predvidene za unicenje. Prav tako je svojo zbirko dopolnjeval z nakupi na razlicnih sejmih starin. Veliko opreme mu je podaril upokojeni tehnik zvez, ki je bil zaposlen na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Postaja IEV Ljubljana, na katero je zbiratelj še posebno ponosen. (foto: Aljoša Barle) Zbiratelj Aljoša Barle s svojo zbirko (foto: Francišek Dolinšek) Tako je v njegovi zbirki veliko naprav, ki so jih milicniki oz. policisti upo­rabljali pri svojem delu v letih od 1960 do 1992. Del naprav se je uporabljal v vojni za Slovenijo leta 1991, zato imajo zanj še poseben pomen. Komuni­kacijska sredstva so namrec zelo pripomogla k uspešnim aktivnostim milice v vojnih dogodkih. V njegovi zbirki je tudi ena prvih rocnih UKV-radijskih po­staj, narejenih v Evropi, in spada v obdobje zgodnjih 60. let. Proizvajalec te rocne radijske postaje je Inštitut za elektrozveze Ljubljana (IEV), predhodnik Iskre, kar dokazuje tehnicno razvitost naše takratne elektronske industrije. V Sloveniji je danes veliko zbirateljev, ki zbirajo opremo in razlicne druge predmete slovenske milice, vse od znack, uniform, sredstev zvez in vozil. Po njegovem prepricanju je prav, da se zgodovina za naše zanamce ohranja tudi s tehnicno kulturno dedišcino, prav tako meni, da brez uspešnega de­lovanja milice oz. policije v preteklosti danes ne bi doživeli tako uspešnega razvoja nove države. Jože Konda ALFONZ - FONZI BAŠKOVIC, ZBIRATELJ OROŽJA IN VOJAŠKE OPREME Alfonz Baškovic, med prijatelji in znanci Fonzi, je bil rojen aprila 1948 v Cerkljah ob Krki. Bližino vojaškega letališca je doživljal kot priložnost za spoznavanje z vojsko in vojaško opremo. Po koncani srednji kemijski šoli v Krškem se je zaposlil v tovarni celuloze in papirja Krško. Po nekaj letih se je odlocil za samostojno obrtniško pot. Po preselitvi v Belo krajino je v osem­desetih letih postal pripadnik narodne zašcite v krajevni skupnosti. Sodelo-val je v vojni za ubranitev samostojnosti Republike Slovenije. Med drugim je bil pri njem shranjen tudi del orožja takratne UNZ Novo mesto. Kot poveljnik enote narodne zašcite na zaporni tocki na Gorjancih je skrbel za povezavo s takratnim obcinskim štabom narodne zašcite v Metliki. Uporabljal je radijsko postajo RUP-20, ki pa je imela nekatere slabosti, predvsem težave z bateri­jami. Pozneje je dobil ucinkovitejšo IRT UKW. V devetdesetih letih je v njem oživela žilica za zbiranje orožja in vojaške opre-me. Zanimive zgodbe iz casov NOB in lovske dogodivšcine so spodbudile njegovo željo po ohranitvi spomina na vojni cas. Ob zbiranju orožja in vojaške opreme je dobil vec radijskih postaj, ki so mu jih podarili uporabniki ali zbiral­ ci. Najprej je bila njegova pozornost usmerjena predvsem v zbiranje strelne­ga orožja, vendar je hitro dojel pomen zbiranja radijskih sredstev, seveda tudi zaradi svoje izkušnje iz osamosvojitvene vojne. S cutom poznavalca se je lotil ustrezne razvrstitve radijskih sredstev glede na njihovo uvajanje v rabo tako v drugi svetovni vojni, še bolj pa v povojnem (jugoslovanskem) obdobju. Z resnim pristopom in spoštljivim odnosom do podarjenih sredstev je pridobil zaupanje darovalcev, tako je prejel tudi radijsko postajo PRC iz leta 1943, ki še vedno deluje. S predstavitvijo razlicnih tipov, namena, nacina uporabe in proizvajalcev popelje zainteresiranega obiskovalca v cas in svet radijskih povezav, ki so s svojo robustnostjo še vedno uporabne ob motnjah sodobnih digitalnih sistemov prek satelitskih povezav. Seveda z ustreznimi zmogljivostmi in odvisno od name-na in takticno-tehnicnih lastnosti. Kljub temu da je predstavljena zbirka radijskih postaj namenjena širšemu krogu obiskovalcev, bo ljubitelj radijskih povezav v njej lahko našel svoj priljubljeni model. Vse razstavljene postaje so kompletirane s tehnicnimi knjižicami, vkljucno z zna­nimi uporabniki. Razstavljena radijska sredstva so še vedno tehnicno uporabna v 70–75 odstotkih, seveda z ustrezno napolnjenimi baterijami. Zbiratelj je pripravljen tudi na medsebojno izmenjavo razstavljenih sredstev ob ustreznem vrednotenju. Stik je mogoc prek zbiratelj63@gmail.com ali na naslovu Baškovic Al-fonz, Praproce 26, 8333 Semic. Pravi, da ima še nekaj prostora za »nove« eksponate. Zbiratelj Alfonz - Fonzi Baškovic pred svojo zbirko sredstev zvez (foto: Jože Konda) Matjaž Goricar JANEZ CERVEK, ZBIRATELJ VOJAŠKE RADIJSKE TEHNIKE Janez Cervek je bil rojen leta 1959 v Ljubljani. Po poklicu je diplomirani inženir strojništva. Nikoli v nobeni vojski ni bil vezist ali se kako drugace ukvarjal z vojaškimi zvezami. Je pa radioamater že od leta 1982. Leta 1985 je izpolnil pogoje in opravil izpit za operaterja B-razreda, leta 1988 pa še za operaterja A-razreda. V tem obdobju je osvojil vse diplome, ki med ra­dioamaterji sveta najvec pomenijo. Tudi na radioamaterskih tekmovanjih je dosegel nekaj vidnih uspehov, tako da njegov klicni znak S57J ni neznanka. Z zbiranjem vojaške radijske tehnike se ukvarja od leta 2005, zadnjih nekaj let intenzivno. Njegov cilj je zbrati cim vec vojaških radijskih naprav, ki naj bodo, kolikor je le mogoce, kompletirane glede na tehnicno knjižico. Vsaka naprava naj tudi deluje, ce je le mogoce. Zbiranje se je zacelo, ko si je pri prijatelju, radioamaterju Miranu Haz­slakievitzu, ogledoval zanimivo vojaško postajo iz druge svetovne vojne, in sicer Wireless Set No. 48. Nesreca je hotela, da je prijatelj v najlepših letih Janez Cervek z delom svoje zbirke radijskih naprav (vir: http://www.s57j.com/) umrl, postajo pa je podedoval on. Ker o njej ni našel nobenih podatkov, je v kotu cakala na boljše case. Medtem je pocasi pridobival odpisane radij­ske postaje, ki jih je uporabljala nekdanja jugoslovanska vojska, pozneje pa tudi slovenska. Ko je prišla internetna doba, je koncno našel podatke in elektro sheme za njegovo Set-48. Ko se je je lotil, je ugotovil, da bo treba najti nekaj elektronskih cevi za zamenjavo nedelujocih. Take elektronke so sicer nehali izdelovati že pred letom 1950, vendar jih je v ZDA še mogoce dobiti. Medtem ko se je ukvarjal s Set-48, je njegov sin zacel s podstrešja nositi preostale postaje in se z njimi igrati. Takrat se je odlocil, da vse skupaj malo pogleda, uredi in se zacne ukvarjati z resnim zbirateljstvom. Imel je sreco, da je dobil veliko knjig za servisiranje in remont vojaških postaj, ki jih je spisala in izdala jugoslovanska vojska. Tako je imel pomembne podatke o tem, kakšen pribor so imele posamezne postaje in je lažje iskal in nabiral potrebne stvari. Od vsega zacetka tudi nadgrajuje katalog svojih ekspona­tov s podatki in slikami. Ob osamosvajanju Slovenije je prostovoljno sodeloval v Manevrski struk­turi narodne zašcite. Sodeloval je pri vec akcijah nakupa oborožitve in dru­gih sredstev. Med drugim maja 1991 tudi v akciji Hrast, v kateri so v Slove­nijo pripeljali vecjo kolicino treh tipov modernih radijskih postaj Racal. Po en primerek teh ima tudi v svoji zbirki. Za sodelovanje v tej akciji je dobil spominski znak Hrast, ki ima številko 38. Njegov e-poštni naslov je: janez.cervek@amis.net. O njegovi zbirki prica tudi njegov spletni portal, ki je bil podlaga za ta zapis. Vanja Pegan ALJOŠA FRANK, ZBIRATELJ RADIJSKE OPREME MILICE IN POLICIJE Aljošo Franka je v letih, ko je še drgnil šolske klopi, mocno pritegnila elektrotehnika. Ta ga je pozneje pri­peljala tudi v milicniške vrste. Sprva je delal kot milicnik na postaji milice Postojna, kasneje pa je dobil službo vezista na Upravi za notranje zadeve Postojna, nato v Kopru. Zaradi elektrotehniške žilice goji poseben odnos do elektronskih naprav, vezij in sistemov. Spoštuje znanje, ki je bilo potrebno pri pro-jektiranju in izdelavi tehnicnih sred­stev za telekomunikacije, zato se je odlocil, da bo poskrbel za odsluže­ne in zastarele aparate. Zgodba se je zacela nekega dne, ko je v kletnih prostorih uprave v Postojni naletel na star teleprinterski posrednik C. Lorenz AG iz leta 1953. Ta je bil v uporabi stalne službe na Postaji milice v Postojni, pozneje je bila to stavba Policijske uprave Postojna. Seveda je v njegovi zbirki tudi teleprinter, ki ga je pred leti celo uporabljal. Z zamis­lijo o postavitvi zbirke tehnicne opreme se je ukvarjal tudi njegov takratni nadrejeni Franko Uršic. Proti koncu devetdesetih se je že pripravljal teren za prehod na digitalno radijsko omrežje. Tudi na podrocju telefonije je bil napredek v tehnologiji zelo hiter. V skladišcih je ostajalo vse vec stare opreme. Kmalu je prišel do spoznanja, da bi lahko shranil in rešil pred unicenjem vec starih radijskih po­staj in telefonskih aparatov. Tako je postal zbiratelj. V svoji zbirki ima že vec kot 100 posameznih kosov telekomunikacijskih naprav, ki jih je razstavil kar v službenih prostorih. Najstarejši primerki njegove zbirke segajo tudi v 60. leta prejšnjega stoletja. Poleg UKV- in UHF-radijskih postaj je razstavljen tudi kratkovalovni komplet RUP-4, na katerega vcasih posluša radioamater-ski promet. Zanimivejši primerek je komplet Mobidata, ki je prek radijskega omrežja omogocal preverjanje podatkov na terenu in je nekakšen predhodnik dana­šnjega e-policista. Preprican je, da je ohranjanje védenja o tehnologijah, ki so bile nekoc bistvene za naše delo, pomembno tudi danes, saj tako ohranjamo del teh­nicne dedišcine. Kajti tudi najsodobnejše naprave so potomke bakelitnih telefonov, kratkovalovnih radijskih postaj in stikalnih central. Radijski del zbirke Aljoše Franka (foto: Aljoša Frank) Francišek Zavašnik MIRKO PELCL, ZBIRATELJ VOJAŠKIH SREDSTEV ZVEZ Mirko Pelcl je bil rojen julija 1966. Že kot osnovnošolca ga je zanimala elektrotehnika. Sam pravi, da zara­di radovednosti, ker v elektrotehni­ki vedno ostane kakšno vprašanje neodgovorjeno. Po osnovni šoli se je vpisal na srednjo elektrotehniško šolo v Mariboru, po koncanem šo­lanju pa odšel na služenje vojaškega roka. Želel je biti vezist, ne le zaradi tega, ker je bil radioamater in je imel do zvez izjemno veselje, imel je tudi že opravljen radioamaterski izpit in iz-pit iz telegrafije. Odlocevalci so, kot sam pravi, imeli drugacne nacrte in ga postali na služenje vojaškega roka za ope-raterja na protioklepnem raketnem sistemu Maljutka. Kljub temu se je v JLA sreceval z vojaškimi postajami, saj so v enoti imeli RUP-3, RUP-12 in RUP-18, s katerimi je v glavnem delal Mirko. Pravi, da ne ve tocno, kaj ga je pozneje navdihnilo za zbiranje vojaških sredstev zvez, izpostavi pa, da je bil njegov prvi zbirateljski primerek radij-ska postaja AP-5. Kupil jo je leta 1990, še vedno jo ima in pomeni »elito« njegove zbirke. Elita njegove zbirke so radijske postaje, ki so jih uporabljali vohuni in obvešcevalci, predvsem med drugo svetovno vojno. Po prvih zbirateljskih primerkih je zacela zbirka vedno bolj rasti, tako da je zdaj v njej okoli 100 kosov razlicnih komunikacijskih naprav, ki so danes med zbiralci zelo iska­ne. Ko mu cas dopušca, se kakšnemu primerku posveti še osebno, ce je nujno kakšno popravilo. Del svoje zbirke je predstavil tudi ob dnevu rodu zvez, 22. junija 2017, v Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Mariboru, ko je presenetil tudi dobre poznavalce takšnih zbirk. Sam nas je popeljal skozi razstavljeni del zbirke. Tudi poklicno je povezan s komunikacijami, saj je zaposlen v razvojnem oddelku podjetja, ki se ukvarja predvsem z delom na GHz-obmocju. Zara-di svojega zbirateljskega konjicka pa je zelo hvaležen življenjski sopotnici Cvetki in sinu Primožu, ki zelo potrpežljivo prenašata njegov hobi, ki je za okolico, v kateri živi, malo cuden, tako pravi sam. O svojem sodelovanju z Mirkom pri nastajanju tega zbornika lahko recem le vse najboljše, saj je z veseljem priskocil na pomoc s svojimi fotografijami radijskih naprav in svetovanjem. Mirko je kot aktiven radioamater in zbiratelj clan Zveze radioamaterjev Slovenije in clan društva Vezist, ki deluje znotraj ZSC. In še stik z njim: Mirko Pelcl, 041 631 567. Del zbirke Mirka Pelcla na predstavitvi v Kadetnici, 2017 (foto: Francišek Zavašnik) Martin Jugovec LUKA SENICAR, ZBIRATELJ TELEFONOV IN CENTRAL Luka Senicar je bil rojen leta 1960, po koncani osnovni šoli v Hrastniku je obiskoval srednjo elektrotehniško šolo v Trbovljah in jo uspešno koncal leta 1979 ter se zaposlil kot elektrotehnik v takratni Iskri Telematiki, dana­šnjem kranjskem Iskratelu. Po enem letu dela je bil napoten na služenje vojaškega roka v Šolo za rezervne castnike zvez v Beograd, kjer je spoznal tudi poveljnika ucnega voda v tej šoli, ki sicer ni bil njegov poveljnik voda, bil pa je njegov poveljnik po štirinajstih letih v 104. ceti za telekomunikacije RŠTO in 11. bataljonu za zveze GŠSV. Po odsluženem vojaškem roku je na­daljeval delo v istem podjetju, in sicer pri montažah in preizkusih telefonskih central. Ker je Iskra svoje izdelke prodajala tudi zunaj Slovenije, po takratni Jugoslaviji in po svetu, je na delu zunaj Slovenije, najvec v Bosni in Herce- Primerek iz zbirke, ki je »bila v ognju«, kot pravi njen lastnik. (foto: Boštjan Senicar) govini, preživel skoraj osem let, nato dve leti in pol v Rusiji ter od leta 1992 do 1994 na Ceškem. Med osamosvojitveno vojno v Sloveniji je bil mobiliziran v sestavo enot obmocnega štaba iz Logatca, kjer je enaindvajset dni opravljal naloge vezis­ta, kar je zagotovo vplivalo tudi na njegov poznejšo zaposlitev v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Vendar je moral po demobilizaciji na podlagi pogodbenih obveznosti še dve leti opravljati del pri montažah in preizkusih telefonskih central na Ceškem. Leta 1994 se je zaposlil kot vzdrževalec telefonskih naprav v 104. ceti za telekomunikacije RŠTO in pozneje postal tudi vodja enote za vzdrževanje, štabni castnik v poveljstvu bataljona, namestnik poveljnika cete za stacio­narne sisteme in lokalno podporo ter poveljujoci v isti ceti. Leta 2010 je sodeloval v mednarodni operaciji v sestavi Natovih vojaških sil Kfor na Koso­vu, leta 2011 pa je opravil Captain Career Course v ZDA, upokojil se je ob koncu leta 2015. Zbiratelj Luka Senicar s svojimi poljskimi telefoni in centralami (foto: Boštjan Senicar) Povezovanje nekoc ... (foto: Dominik Grmek) … in povezovanje danes (foto: Barbara Hanžic) Med delom za Iskro v Rusiji je dobil kot darilo star telefonski aparat in tako se je zacela njegova pot zbiratelja starih telefonov in telefonskih cen­tral, civilnih in vojaških. Že leta 1995 je bil del ekipe Slovenske vojske na mednarodni vaji povezovanja vojaških komunikacijskih sistemov Combined Endeavor v Stuttgartu v Nemciji, kjer je od ceške delegacije dobil prvi stari vojaški induktorski telefonski aparat. Ker je bil na tej vsakoletni vaji še veliko­krat, se je tako v njegovi zbirki nabralo veliko vojaških telefonov, telefonskih central in druge opreme razlicnih vojsk, ki so sodelovale na vaji. V zbirki pa se poleg telefonskih najde tudi nekaj radijskih naprav. Ves cas službovanja je z veseljem opravljal svoje delo, zato ga ti ekspo­nati, ki morajo seveda tudi delovati, spominjajo na delo doma in v tujini. Z veseljem in zanosom se jim posveca, jih vzdržuje in jih s ponosom pokaže tudi prijateljem ter nekdanjim sodelavcem. Zanj so to trenutki, ko se odklopi od vsakodnevnih skrbi in obveznosti, ki jih ima vsak odgovoren clovek. (foto: Igor Ternar) Formacija vojne sestave pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo I., II., in III. variante iz leta 1982 (vir: MO RS) Formacija vojne sestave obcinskega štaba za teritorialno obrambo I., II., in III. variante iz leta 1982 (vir: MO RS) Formacija vojne sestave brigade teritorialno obrambo iz leta 1985 (vir: MO RS) Formacija vojne sestave cete za zveze PŠTO I. variante iz leta 1982 (vir: MO RS) Formacija vojne sestave voda za zveze PŠTO II. In III. variante iz leta 1982 (vir: MO RS) Formacija za tehnicna materialna sredstva enot za zveze PŠTO I., II. In III. variante iz leta 1982 (vir: MO RS) Formacija vojne sestave oddelka za zveze OŠTO iz leta 1982 (vir: MO RS) Seznam štabov TO in 30. RSk pred oktobrom 1990 iz pregleda formacijskih položajev v stalni sestavi TO Slovenije (vir: MO RS) Odlok o razrešitvi komandanta Teritorialne obrambe Republike Slovenije in nacelnika Republiškega štaba za teritorialno obrambo ter imenovanje vršilca dolžnosti nacelnika Republiškega štaba za teritorialno obrambo (Ur. l. RS, št. 35/90, z dne 5. 10. 1990, str. 1762) (vir: MO RS) Odlok o prenosu dolocenih zadev vodenja v Teritorialni obrambi Republike Slovenije na republiškega sekretarja za ljudsko obrambo (Ur. l. RS, št. 35/90, z dne 5. 10. 1990, str. 1762) (vir: MO RS) Formacija stalne sestave Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo I. variante Vzhodnoštajerske pokrajine, z dne 20. oktobra 1990 (vir: MO RS) Formacija stalne sestave obcinskega štaba za teritorialno obrambo II. variante, z dne 1. avgusta, ki se je uporabljala tudi po 5. oktobru 1990 (vir: MO RS) Financiranje izdatkov za obrambo in zašcito — primer obcinskega proracuna Slovenske Konjice za leto 1991 (osebni arhiv: Boris Podvršnik) Financni nacrt Teritorialne obrambe Obcine Slovenske Konjice za 1991. leto (osebni arhiv: Boris Podvršnik) Seznam dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice (s podrocja zvez) (osebni arhiv: Boris Podvršnik) Pregled naprav in dokumentov kriptozašcite Obcine Slovenske Konjice v primopredajnem zapisniku iz leta 1991 (osebni arhiv: Boris Podvršnik) Shema razmestitve organov in organizacij na rezervni lokaciji – primer iz dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice (osebni arhiv: Boris Podvršnik) Postavitev postaje zvez – primer iz dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice (osebni arhiv: Boris Podvršnik) Nacelna shema razmestitve elementov postaje zvez na zemljišcu – primer iz dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice (osebni arhiv: Boris Podvršnik) Nacelna shema radijskih zvez PŠTO, I. varianta (1 stran) (osebni arhiv: Željko Varga) SEZNAM VIROV FOTOGRAFIJ IN PREGLED DOKUMENTOV, SHEM TER PREGLEDNIC Viri fotografij: Aljoša Barle (1) Str.: 715. Ciril Belšak (4) Str.: 297, 298, 466. Jernej Bizjak (14) Str.: 182, 520, 523, 524, 525, 529, 530, 531, 532, 533, 534, 537, 562. Tine Brajnik (6) Str.: 691, 692, 693. Stasil Burja (3) Str.: 301, 302, 696. Matjaž Cesnik (1) Str.: 701. Francišek Dolinšek (3) Str.: 263, 705, 716. Janko Gacnik (1) Str.: 3. Matjaž Goricar (2) Str.: 413, 414. Dominik Grmek (2) Str.: 169, 727. Barbara Hanžic (1) Str.: 727. Aljoša Frank (24) Str.: 702, 703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710, 711, 712, 713, 721, 722. Darko Jelen (5) Str.: 547, 548, 550, 552. Martin Jugovec (9) Str.: 11, 111, 115, 116, 117, 563, 695, 700, 875. Marjan Kleva (4) Str.: 523, 526, 527, 558. Franci Knaflic (1) Str.: 714. Jože Konda (1) Str.: 718. Stane Koželj (2) Str.: 569, 571. Igor Makuc (4) Str.: 65, 66, 70, 72. Darko Mislej (1) Str.: 145. Leon Marjan Možina (2) Str.: 336. Tomaž Lavtižar (3) Str.: 452. Tomaž Levicnik (4) Str.: 539, 564. Darko Pavalec (1) Str.: 652. Rudi Pavlic (2) Str.: 702. Mirko Pelcl (11) Str.: 685, 686, 687, 688, 689, 690, 700. Primož Pelcl (1) Str.: 723. Brigita Petric (3) Str.: 3, 590. Brane Petrovic (3) Str.: 458, 459, 460. Uroš Podlogar (1) Str.: 588. Brane Praznik (1) Str.: 300. Boštjan Senicar (5) Str.: 683, 714, 725, 726. Eva Slivka (1) Str.: 587. Francišek Zavašnik (14) Str.: 457, 686, 689, 694, 696, 697, 698, 699, 724. Igor Ternar (5) Str.:231, 475, 515, 729. Bruno Toic (10) Str.: 3, 236, 237, 238, 604, 674, 676. Marko Tominec (1) Str.: 500. Janez Vrzel (1) Str.: 622. Peter Žitko (2) Str.: 333, 510. Foto arhiv: Drago Karl Bucar (2) Str.: 490, 492. Foto arhiv: Jernej Bizjak (1) Str.: 181. Foto arhiv: Srecko Cehnar (1) Str.: 438. Foto arhiv: Defensor (3) Str.: 143, 343, 442. Foto arhiv: EKIS SV (8) Str.: 604, 609, 622, 623, 624, 628, 629, 633. Foto arhiv: Aljoša Fekonja (1) Str.: 643. Foto arhiv: Miran Fišer (2) Str.: 162, 163. Foto arhiv: Janko Franetic (1) Str.: 504. Foto arhiv: Olga Germadnik (2) Str.: 506. Foto arhiv: Matjaž Goricar (4) Str.: 415, 419, 677, 678. Foto arhiv: GŠSV (14) Str.: 626, 633, 635, 642, 648, 649, 650, 653, 654, 658. Foto arhiv: Miha Habic (1) Str.: 109. Foto arhiv: Darko Klasic (1) Str.: 655. Foto arhiv: Franci Knaflic (1) Str.: 100. Foto arhiv: Milan Korbar (3) Str.: 448, 679. Foto arhiv: Tomaž Lavtižar (2) Str.: 453, 454. Foto arhiv: Janez Lesjak (2) Str.: 416, 417. Foto arhiv: Franc Logar (1) Str.: 653. Foto arhiv: Igor Makuc (1) Str.: 69. Foto arhiv: Milan Mežnar (1) Str.: 396. Foto arhiv: Darko Pavalec (1) Str.: 652. Foto arhiv: Brane Petrovic (2) Str.: 674, 675. Foto arhiv: Boris Podvršnik (4) Str.: 360, 361, 371, 372. Foto arhiv: Policija (2) Str.: 591, 868. Foto arhiv: RTV Slovenija (1) Str.: 556. Foto arhiv: Stanislav Šantelj (5) Str.: 632, 645, 646, 657. Foto arhiv: Silvo Škrbina (1) Str.: 130. Foto arhiv: Alojz Šteiner (1) Str.: 864. Foto arhiv: Jože Vaupotic (1) Str.: 381. Foto arhiv: Veteran (1) Str.: 341. Foto arhiv: Francišek Zavašnik (3) Str.: 305, 680. Osebne fotografije avtorjev (55) Spletni portal – dnevnik.si (1) Str.: 241. Spletni portal – mladina.si (1) Str.: 242. Socialno omrežje – Twitter (1) Str.: 247. Svetovni splet (17) Str.: 24, 288, 289, 290, 297, 634, 636, 642, 643, 668, 695, 698, 701, 719. Video arhiv – gov.si (1) Str.: 245. Seznam dokumentov: 1. Shema iz dokumenta Zvezne uprave za radijske zveze iz leta 1980 o usklajevanju radijskih frekvenc s sosednjimi državami. ........................................................Str. 45 2. Zacasno navodilo za zveze in kriptozašcito iz leta 1977. ..........Str. 103 3. Zapisnik o primopredaji materialnih sredstev z dne 3. julija 1991 v Obcini Slovenske Konjice.....................Str. 364 4. Nacrt samosklica enote za zveze Obcine Slovenske Konjice leta 1991. .............................................Str. 349 5. Shema delovanja in ekspedita notranjih kurirskih zvez obcine iz leta 1990....................................................Str. 358 6. Šifrirani telegram, z dne,18. maja 1990 za republiškega sekretarja za ljudsko obrambo......................Str. 369 7. Nacrt samosklica službe opazovanja, obvešcanja in alarmiranja Obcine Slovenske Konjice leta 1991.................Str. 357 8. Šifrirani teleks z dne 23. junija 1991, ki odreja mobilizacijo enot za zveze..................................................Str. 379 9. Teleks, z dne 28. junija 1991, ki napotuje na mobilizacijo, vkljucevanje prostovoljcev v enote TO in popolnjevanje enot TO z vojaškimi obvezniki od 29. junija dalje. ...........................................................Str. 382 10. Odgovor MO RS na pobudo, z dne 14. junija 2017...............Str. 470 11. Okvirni sporazum med RSLO in ZRS..................................Str. 477 12. Sporocila RK Maribor med osamosvojitveno vojno. ..............Str. 480 13. Sporazum o uporabi rezervnega centra zvez na Pokojišcu iz leta1989.................................................. Str. 512 14. Formacija vojne sestave Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo I., II., in III. variante iz leta 1982. ...........Str. 730 15. Formacija vojne sestave Obcinskega štaba za teritorialno obrambo I., II., in III. variante iz leta 1982. ...........Str. 734 16. Formacija vojne sestave Brigade teritorialno obrambo iz leta 1985 ................................................................... Str 737 17. Formacija vojne sestave cete za zveze PŠTO I. variante iz leta 1982....................................................................Str. 739 18. Formacija vojne sestave voda za zveze PŠTO II. In III. variante iz leta 1982.............................................Str. 742 19. Formacija za tehnicna materialna sredstva enot za zveze PŠTO I., II. In III. variante iz leta 1982. ................... Str. 744 20. Formacija vojne sestave oddelka za zveze OŠTO iz leta 1982...................................................................Str. 746 21. Seznam štabov TO in 30. RSk pred oktobrom 1990 iz pregleda formacijskih položajev v stani sestavi TO Slovenije. ................................................................. Str. 747 22. Odlok o razrešitvi komandanta teritorialne obrambe Republike Slovenije in nacelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo ter imenovanje vršilca dolžnosti nacelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo (Ur. l. RS, št. 35/90, z dne 5. 10. 1990). .......................... Str. 748 23. Odlok o prenosu dolocenih zadev vodenja v teritorialni obrambi Republike Slovenije na republiškega sekretarja za ljudsko obrambo (Ur. l. RS, št. 35/90, z dne 5. 10. 1990). ........................................................ Str. 749 24. Formacija stalne sestave Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo I. variante Vzhodnoštajerske pokrajine z dne 20. oktobra 1990. ....................................Str. 750 25. Formacija stalne sestave Obcinskega štaba za teritorialno obrambo II. Variante, z dne 1. avgusta, ki se je uporabljala tudi po 5. oktobru 1990. .......................Str. 754 26. Financiranje izdatkov za obrambo in zašcito - primer obcinskega proracuna Slovenske Konjice za leto 1991.........Str. 759 27. Financni nacrt Teritorialne obrambe Obcine Slovenske Konjice za 1991. leto........................................Str. 761 28. Seznam dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice (s podrocja zvez). .................................Str. 762 29. Pregled naprav in dokumentov kriptozašcite Obcine Slovenske Konjice v primopredajnem zapisniku iz leta 1991. ..................................................................Str. 763 30. Shema razmestitve organov in organizacij na rezervni lokaciji – primer iz dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice...............................................Str. 764 31. Postavitev postaje zvez – primer iz dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice. ..............................................Str. 765 32. Nacelna shema razmestitve elementov postaje zvez na zemljišcu – primer iz dokumentov obrambnega nacrta Obcine Slovenske Konjice. Str. 766 33. Nacelna shema radijskih zvez PŠTO I. varianta....................Str. 767 Seznam shem: 1. Strukturiranost protielektronskega boja v Jugoslaviji v osemdesetih letih...........................................................Str. 126 2. Nacelna shema bataljona za EI do leta 1990.........................Str. 128 3. Shema organiziranosti štabov in enot TP VŠP leta 1985..........Str. 148 4. Shema organiziranosti brigade TO.......................................Str. 148 5. Shem radijskega omrežja ROm-31 ......................................Str. 322 6. Shem radijskega omrežja ROm-33......................................Str. 322 7. Radijske zveze poveljniškega mesta Šentilj............................Str. 433 8. Radijske zveze po prevzemu stražnic ...................................Str. 435 9. Shema rezervnih zvez PZC in RZC od 1970 do 1985.............Str. 552 10. Sheme relacij analognih RR sistemov v zacetku 90 let ..........Str. 549 11. Sheme relacij digitalnih RR sistemov v zacetku 90 let............Str. 551 12. Shema organiziranosti kibernetske obrambe v Slovenski vojski............................................................Str. 661 Seznam preglednic: 1. Organizacijsko-kadrovska struktura ROZ leta 1985 .................Str. 34 2. Pregled dodeljenih ocen na preverjanjih bojne pripravljenosti TO VŠP v obdobju 1986–1990.......................Str. 152 3. Nacelna shema organizacije zvez in kriptozašcite na ravni PŠTO................................................................. Str. 311 4. Pregled oborožitve in streliva v Sekretariatu za obrambo Obcine Slovenske Konjice 3. julija 1991 ............................. Str. 351 5. Pregled sredstev za zveze v enoti Obcine Slovenske Konjice 3. julija 1991 .........................................Str. 352 6. Pregled sredstev in dokumentov kriptozašcite za Obcino Slovenske Konjice 28. junija 1991 .......................Str. 354 SEZNAM KRATIC (z razlagami ali prevodi) ABKO – atomsko-biološko-kemijska obramba ACO – Allied Command Operation – Zavezniško poveljstvo za operacije ACT – Allied Command Transformation – Zavezniško poveljstvo za transformacijo ADMINKON – administrativna kontrola AIM – abonentska kutija interfon i mešac – komunikacijske naprave na letalu AIN – antene in navigacija AIS – Automatic Identification System – sistem za samodejno identifikacijo AKOS – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve ALE – Automatic Link Establishment – samodejna vzpostavitev povezave AM – amplitudna modulacija APCO – Association of Public Safety Communications Officials International – Mednarodno združenje uradnikov za obvešcanje o javni varnosti ARFA – Allied Radio Frequency Agency – Zavezniška agencija za radijske frekvence ARG – amaterska radiogoniometrija ASB NCIO – Agency Supervisory Board-NATO Communication and Information Organization – Nadzorni odbor Natove agencije za komunikacije in informatiko ASOC – Air Support Operations Centre – center za nadzor in kontrolo zracnega prostora ATC – avtomatska telefonska centrala ATCA – Allied Tactical Communication Agency – Zavezniška agencija za takticne komunikacije AVO – aktivna vojaška oseba BEI – bataljon za elektronsko izvidništvo BJRKBO – bataljon za jedrsko, radiološko, kemicno in biološko obrambo BNZP – bataljon za nadzor zracnega prostora BVP – bataljon vojaške policije ali bojno vozilo pehote BZV – bataljon za zveze BZVEB – bataljon za zveze in elektronsko bojevanje C2 – Command and Control – poveljevanje in kontrola C2IS – Command and Control Information System – informacijski sistem poveljevanja in kontrole C3 – Command, Control and Communication – poveljevanje, kontrola in komunikacije C3B – Consultation, Command and Control Board NATO – Odbor Zavezništva za posvetovanje, poveljevanje in kontrolo C4 – Command, Control, Communication and Computers – poveljevanje, kontrola, komunikacije in racunalniki C4I – Command, Control, Communication, Computers and Information – poveljevanje, kontrola, komunikacije, racunalniki in informacije CAIT – Communication and Information Systems Accession and Integration Team – skupina za vclanitev in integracijo na podrocju komunikacijskih in informacijskih sistemov CCIR – Consultative Committee on International Radio – Mednarodni posvetovalni odbor za radijske zveze CE – Combined Endeavor – naziv Natovih vaj s podrocja komunikacijskih in informacijskih sistemov CEAT – Communication and Information Systems Accession and Enlargement Team – skupina za vclanitev in širitev na podrocju komunikacijskih in informacijskih sistemov CED – center za elektronsko delovanje CEI – center za elektronsko izvidništvo CEIO – center za elektronsko izvidništvo in opazovanje CENCOOP – Central European Nations’ Cooperation in Peace Support – srednjeevropsko sodelovanje v podporo miru CIS – Communication and Information Systems – komunikacijski in informacijski sistemi COP – Common Operational Picture – skupna operativna slika situacije na bojišcu CŠ – conski štab (za splošni ljudski odpor) CVŠ – Center vojaških šol CWIX – Coalition Warrior Interoperability eXploration, eXperimentation, eXamination eXercise – mednarodna vaja na podrocju komunikacijskih in informacijskih sistemov CZ – civilna zašcita CZP – center za zašcito podatkov v RSNZ oz. MNZ CTK – ceta za telekomunikacije DES – Data Encryption Standard – simetricni šifrirni algoritem DISOSS – Distributed Office Support System – sistem za vnos in distribucijo dokumentov, namešcen na centralnih racunalnikih IBM DPS – družbenopoliticna skupnost DRL – digitalni radijski link DRS – digitalni radijski sistemi DVP – Digital Voice Protection – digitalna zašcita govora EDA – European Defence Agency – Evropska obrambna agencija EI – elektronsko izvidništvo EKIS – enota za komunikacijske in informacijske sisteme ERC – elektronski racunalniški center EU – European Union – Evropska unija FFT – Friendly Force Tracking – spremljanje prijateljskih sil FM – frekvencna modulacija FMN – Federated Mission Networking – združena omrežja misij (Natov koncept povezovanja omrežij na mednarodnih operacijah in misijah) GPS – Global Positioning System – globalni sistem pozicioniranja GŠ za SLO – glavni štab za splošni ljudski odpor GŠ JLA – Generalštab Jugoslovanske ljudske armade GŠSV – Generalštab Slovenske vojske HF – High Frequencies – visoke frekvence (3–30 MHz) IBM – International Business Machines Corporation – ameriška racunalniška multinacionalka IEV – Inštitut za elektrozveze IKT – informacijsko-komunikacijske tehnologije IMET – International Military Education & Training – ameriški program za mednarodno vojaško izobraževanje in usposabljanje IOC – izvidniško-obvešcevalni center IPT – Inštitut za prenosno tehniko IS – izvršni svet IS PINK – informacijski sistem poveljevanja in kontrole ISONZ – informacijski sistem organov za notranje zadeve ITC – induktorska telefonska centrala ITSONZ – informacijski in telekomunikacijski sistem organov za notranje zadeve JLA – Jugoslovanska ljudska armada KIS – komunikacijski in informacijski sistemi KIS PINK – komunikacijsko-informacijski sistem poveljevanja in kontrole KS – krajevna skupnost KV – kratki val (3–30 MHz) KZ – kriptozašcita KZU – kripto zaštitni uredaj – naprava za kriptozašcito LB – lokalna baterija (vrsta napajanja naprav) LIV – lahko izvidniško vozilo LKOV – lahko kolesno oklepno vozilo LO – ljudska obramba LOPOTEL – logisticna podpora telekomunikacijam LSB – Lower Side Band – spodnji bocni pas pri amplitudni modulaciji MIP – Multilateral Interoperability Program – vecstranski program povezljivosti MMP – mednarodni mejni prehod MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve MO – Ministrstvo za obrambo MSNZ – Manevrska struktura narodne zašcite MTS – materialno-tehnicna sredstva MZZ – Ministrstvo za zunanje zadeve NATO – North Atlantic Treaty Organization – Organizacija severnoatlantskega sporazuma NC – nadzorni center NC3A – NATO Consultation, Command and Control Agency – Natova agencija za posvetovanje, poveljevanje in kontrolo NiCd – nickel-cadmium – nikelj-kadmijev NMT – Nordic Mobile Telephone – analogno mobilno telefonsko omrežje NOB – narodnoosvobodilni boj ObmŠTO – obmocni štab za Teritorialno obrambo OCO – obcinski center za obvešcanje OCZ – obcinski center zvez OdTO – odred Teritorialne obrambe OE – organizacijska enota OIB – obvešcevalno-izvidniški bataljon OJOA – opazovanje, javljanje, obvešcanje in alarmiranje OLO – oddelek za ljudsko obrambo ONZ – organi za notranje zadeve OO – opazovanje in obvešcanje OPCEN – operativni center OŠTO – obcinski štab za Teritorialno obrambo OTP – oddelek tehnicne podpore OVSE – Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi OZD – organizacija združenega dela OZKZ – Oddelek za zveze in kriptozašcito RSNZ OZNA – Oddelek za zašcito naroda PDRIU – Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje PEB – protielektronski boj PEBD – protielektronsko bojno delovanje PED – protielektronsko delovanje PEM – posebna enota milice PEZ – protielektronska zašcita PINK – poveljevanje in kontrola PM – postaja milice PO – pokrajinski odbor PSSV – Poveljstvo sil Slovenske vojske PŠTO – pokrajinski štab za Teritorialno obrambo PTC – poljska telefonska centrala PTK – poljski telefonski kabel PTT – Pošta-telefon-telegraf (podjetje) ali poštni-telefonski-telegrafski (sistem) PVTP – pokrajinsko vojaško teritorialno poveljstvo PzM – Partnerstvo za mir QPSK – Quadrature Phase Shift Keying – kvadraturna modulacija s faznim pomikom RASTO – radijski sistem Teritorialne obrambe RCO – Republiški center za obvešcanje RCOU – Republiški center za obrambno usposabljanje RDL – radarski detektor in lokator RDS – Radio Data System – radijski sistem za prenos podatkov ReDPROSV25 – Resolucija o splošnem dolgorocnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 RG – Radio Frequency – radijska frekvenca RG – radiogoniometrija RIC – radioizvidniška ceta RIZ – Radio industrija Zagreb RKBO – radiološka, kemicna in biološka obramba RKor – Republiška koordinacija RKZ – relejne kurirske zveze RN – radijska naprava ROm – radijsko omrežje ROMS – radarska ometacka stanica – radarski motilec ROZ – Republiški odred za zveze RP – radioprisluškovalna (naprava) RPO – radioprisluškovalni objekt RR – radiorelejni RRN – radiorelejna naprava RRU – radiorelejni uredaj – radiorelejna naprava RS – Republika Slovenija RSk – Razvojna skupina RSLO – Republiški sekretariat za ljudsko obrambo (do junija 1991) RSNZ – Republiški sekretariat za notranje zadeve (od 1963 do junija 1991) RŠTO – Republiški štab za Teritorialno obrambo RTG – radiotelegrafija RTU – radio teleprinterski uredaj – radioteleprinterska naprava RTV – Radio in televizija (ustanova)/radiotelevizijski (oddajnik) RUP – radio uredaj prenosni – radijska prenosna naprava S5xxx – radioamaterski klicni znaki za slovenske radioamaterje SC – storitveni center SDV – Služba državne varnosti SGP – splošno gradbeno podjetje SIK – služba za informatiko in komunikacije SKOV – srednje kolesno oklepno vozilo SLO – splošni ljudski odpor SO – skupšcina obcine SOPR – srednjerocni obrambni program SRS – Socialisticna republika Slovenija SSB – Single Side Band – en bocni pas pri amplitudni modulaciji STANAG/Stanag – Standardization Agreement – sporazum o standardizaciji v Natu SV – Slovenska vojska Š-1 – sistem za rocno šifriranje sporocil in podatkov Š-7 – sistem za strojno šifriranje sporocil in podatkov ŠROZ – Šola rezervnih oficirjev zvez ŠTO KS – štab za Teritorialno obrambo krajevne skupnosti TDM – Time Division Multiplexing – multipleksiranje s casovno porazdelitvijo TETRA – Terrestrial Trunked Radio – prizemni snopovni radio TIS – takticni informacijski sistem TKO – telekomunikacijski objekt TO – Teritorialna obramba/teritorialna obramba TOZD – temeljna organizacija združenega dela TPE – tajno poveljevanje enotam TSATT – vojaški takticni satelitski sistem TTKS – takticni telekomunikacijski sistem UC – ucni center UHF – Ultra High Frequencies – ultra visoke frekvence (300–3000 MHz) UI – Uprava za informatiko RSNZ/MNZ (od 1. 3. 1980 do 31. 7. 1991) UIT – Uprava za informatiko in telekomunikacije MNZ (od 1. 8. 1991 dalje) UKV – ultra kratki val (frekvencno obmocje) UNZ – uprava za notranje zadeve UOLO – upravni organ za ljudsko obrambo US EUCOM – United States European Command – strateško poveljstvo ZDA za Evropo VEP – varna elektronska pošta VHF – Very High Frequencies – zelo visoke frekvence (30–300 MHz) VOMO – Varnostni organ Ministrstva za obrambo VOP – vizualne opazovalnice VP – vojaška policija ali vojaška pošta VTP – vojaško teritorialno poveljstvo ZIS – Zvezni izvršni svet ZOJU – zracno opazovanje, javljanje in usmerjanje ZRS – Zveza radioamaterjev Slovenije ZSLO – Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ZSNZ – Zvezni sekretariat za notranje zadeve ZZA – Zavod za avtomatizacijo Seznam kratic (z razlagami ali prevodi) na podlagi navedb avtorjev v prispevkih oblikoval Martin Jugovec. PREDSTAVITEV AVTORJEV PRISPEVKOV V ZBORNIKU Marjan Antoncic (roj. 1953) je policijski svetnik v pokoju in veteran vojne za Slovenijo. Na podrocju informacijske varnosti v RSNZ je po nekaj letih ope­rative zacel delati leta 1980. Od leta 1991 do 2002 je bil vodja Centra za zašcito podatkov, ob tem od leta 1994 do 2000 tudi namestnik direktorja UIT MNZ in nato do upokojitve leta 2006 pomocnik direktorja UIT Generalne policijske uprave. Kot pravnik je sodeloval pri pripravi zakonov s podrocja varstva osebnih in tajnih podatkov, policije in njenih pooblastil ter pri vclanjevanju Slovenije v EU in Nato v delovnih skupinah, ki so obravnavale varstvo osebnih in zašcito tajnih podatkov. Ciril Belšak (roj. 1963) je castnik Slovenske vojske, ki je koncal vojaško akademijo KOV, smer zveze, in Šolo elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja. Služboval je na radioprislušnem objektu JLA na Pohorju, ki ga je med vojno za samostojno Slovenijo 2. julija 1991 predal TO skupaj s posadko in sredstvi elektronskega izvidovanja. Zatem je aktivno deloval pri spremljanju radijskih zvez JLA na obmocju 7. PŠTO. Pozneje je bil zaposlen v Obvešcevalno varnostni službi in GŠSV. Leta 2007 je kot prvi pripadnik SV deloval v Natovi povezovalni pisarni v Beogradu. Jernej Bizjak (roj. 1948), z elektrotehnicno izobrazbo, je bil od leta 1967 zaposlen na RSNZ, v službi zvez. Leta 1968 je odšel na služenje vojaške­ga roka in ga koncal kot radiotelegrafist v bataljonu zvez v Ljubljani. Delo je nadaljeval na RSNZ, v od­delku za KV-zveze in od leta 1971 v službi za mobi­lizacijske zadeve usposabljal enoto za zveze ter so-deloval na vojaških vajah. Leta 1975 je v Združenem PTT podjetju Slovenije prevzel delo pri varnostnih in obrambnih pripravah, s težišcem na gradnji PTT-ob­ jektov, pomembnih za obrambo. Bil je pobudnik izgradnje mobilnega NMT­ -sistema v Sloveniji. Upokojen je od leta 2006 in je clan ZVVS. Igor Bogataj (roj. 1963) je zaposlen v Policiji, v Upravi za informatiko in telekomunikacije, Oddel­ku za radijske komunikacije. Koncal je Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Že kot štipendist je v organih za notranje zadeve od leta 1984 opravljal prakso, po koncu študija pa se zaposlil v službi za radijske komunikacije, na zacetku kot projektant, leta 1992 pa je bil imenovan na delovno mesto vod­je sektorja za brezžicne zveze, cez dve leti pa še v poveljstvo posebne policijske enote. Bil je nosilec vseh vecjih projektov radijskih komunikacij v Policiji oziroma je sodeloval pri njih. Je veteran vojne za Slovenijo. Tine Brajnik (roj. 1949), upokojeni brigadir, in-ženir elektrotehnike in diplomirani obramboslovec, je skoraj ves cas službovanja deloval v obrambnih strukturah. Od leta 1976 do 1983 je bil svetovalec za zveze v RSLO, od leta 1983 do 1992 nacelnik RCO, od leta 1992 direktor uprave za telekomuni­kacije MO in nato od leta 2000 namestnik glavne­ga inšpektorja za obrambo. Med osamosvojitveno vojno je bil clan republiške koordinacijske skupine. Upokojil se je leta 2011. Od leta 1963 je aktiven radioamater z osebnim znakom S50A. Karl Drago Bucar, Karli (roj. 1952), je upokojenec iz Krškega. Po poklicu policist s kadetsko šolo, koncano leta 1972, pozneje se je usposabljal v Beogradu kot vezist in šifrer ter nato delal kot vodja šifroteleprinterskega podcentra za Ljubljano. Višjo policijsko šolo je koncal leta 1982, bil višji inšpektor in upravitelj vojnega nacrta ONZ Ljubljana mesto, poveljnik PEM Ljubljana, predavatelj topografije in policijske vojne taktike PEM, nato pa komandir postaje milice Ljubljana Center in Krško. Od leta 1986 je delal v ONZ Krško. V osamosvojitveno vojno se je vkljucil kot prostovoljec. Je podpredsednik Radiokluba Krško in clan nadzornega odbora Zveze radioamaterjev. Slavko Celarc (roj. 1957) je upokojeni višji štabni vodnik z Vrhnike. Po poklicu podcastnik s koncano Šolo za podcastnike Slovenske vojske. Kot mladinec prostovoljec je bil pripadnik TO od leta 1975. Je aktivni udeleženec vojne za Sloveni­jo s statusom veterana. V vojski je bil zaposlen od leta 1992 do 2010. Opravljal je dolžnosti poveljnika oddelka, poveljnika voda ter štabne dolžnosti S-6 v poveljstvu bataljona, bil frekvencni nacrtovalec in radiooperater izvidnik na HF-sistemih. Služboval je v: 104. ctk, 11. BZV, 5. OIB in EEB Slovenske vojske. Upokojen je od leta 2010. Janez Dobravec (roj. 1952) je upokojeni major SV. Po poklicu je dipl. ing. str. in je bil do leta 1990 zaposlen v Iskri Kranj kot vodja energetike. Kot rezervist je v ceto za zveze PŠTO Gorenjske vstopil leta 1984. V stalno sestavo TO je vstopil novembra 1990 kot nacelnik za zveze in kriptozašcito v 3. PŠTO v Kranju. V osamosvojitveni vojni za Slovenijo je deloval na Gorenjskem, in sicer istocasno v vlogi nacelnika za zveze PŠTO in poveljnika cete za zveze pri štabu. Leta 1994 je bil premešcen v GŠSV na mesto samostojnega pomocnika za telekomunikacije in informatiko, na katerem je delal do novembra 2007, ko se je upokojil. Miran Fišer (roj. 1956) je polkovnik iz Ormo­ža. Po poklicu je profesor obrambe in zašcite, kar je tudi pouceval v srednjih šolah od leta 1983 do 1986. Koncal je ŠRO pehote v Ljubljani. V rezerv-no sestavo OŠTO Ormož je bil vkljucen leta 1982, od leta 1986 pa je bil tam tudi stalno zaposlen. Opravljal je dolžnost nacelnika za operativne ucne zadeve. V osamosvojitveni vojni je bil poveljnik 77. obmocnega štaba TO Ptuj. Po vojni je opravljal raz­licne dolžnosti v Slovenski Bistrici, Celju, na Vrhniki in v Mariboru. Sodeloval je v mednarodnih operacijah in na misijah v BiH in na Kosovu. Od leta 2021 je upokojen. Je predsednik OZVVS Ormož in podpredsednik ZSC. Samo Flisek (roj. 1966) je podpolkovnik iz Lo-gatca. Po poklicu je vojaški castnik, s koncano vo­jaško akademijo kopenske vojske, smer elektron­sko izvidništvo in protielektronsko delovanje. JLA je zapustil leta 1991. V SV je zaposlen od leta 1992. Opravljal je dolžnost poveljnika ucnega voda, štab­ne dolžnosti na podrocju zvez in informatike v po­veljstvih, od pokrajinske do strateške ravni, bil je namestnika poveljnika 11. BZV in poveljnika EKIS, vec let pa tudi ucitelj za podrocje zvez. Zdaj je za­ poslen v GŠSV kot nacelnik sektorja za komunikacije in informatiko. Koncal je šolanje na Command and General Staff College v ZDA. Sodeloval je v mednarodni operaciji na Kosovu. Janko Franetic (roj. 1952) se je po koncani srednji šoli za milicnike v Tacnu leta 1971 zaposlil na PM v Laškem, nato pa na ONZ Laško. Od leta 1978 je delal na oddelku za LO, njegova naloga je bila organiziranje upravnih zvez, kriptozašcite in službe OJOA. Med osamosvojitveno vojno je vodil enoto za upravne zveze in obcinski center za obvešcan­je v Laškem. Po osamosvojitvi je delal na izpostavi URSZR v Celju. Po upokojitvi leta 2012 je še vedno predavatelj in inštruktor za civilno zašcito v ICZR Ig, prostovoljni clan v Regijskem štabu CZ za Zahodnoštajersko. Radioamater je od leta 1978, je tudi vodja radioamaterske ekipe ARON za celjsko regijo. Olga Germadnik, rojena Novak (leta 1951), izhaja iz šiviljske družine v Murski Soboti. Konca­la je administrativno šolo na Ptuju in se leta 1970 zaposlila kot administratorka na RSNZ, zatem pa na UNZ Murska Sobota postala teleprinteristka. S koncano višjo pravno šolo v Mariboru je leta 1979 zacela delati v kriminalisticni službi in zatem v skupi­ni za mladinsko in družinsko kriminaliteto, v kateri je bila od leta 1994 vodja. Dve desetletji je aktivna pri telefonu za otroke in mladostnike – TOM. Upokojila se je leta 2000. Je vojna veteranka in prejemnica državnih odlikovanj. Dr. Andrej Godec (roj. 1952) je bil po koncanem služenju vojaškega roka v ŠRO zvez od aprila 1976 pripadnik TO Slovenska Bistrica. Med pripravami in vojno je bil s cinom stotnik I. razreda na dolžnosti namestnika poveljnika Pohorskega odreda OŠTO in zadolžen za zveze v OŠTO Slovenska Bistrica. Za svoj prispevek pri pripravah in v osamosvojitveni voj­ni je prejel znak MSNZ, bojni znak Zmagali smo in srebrno medaljo generala Maistra z meci. Dr. Andrej Godec je doktor tehnicnih znanosti, leta 1991 pa je bil zaposlen pri Slovenskih železnicah. Danes je predavatelj na Univerzi v Mariboru. Matjaž Goricar (roj. 1955) je upokojeni podpol­kovnik SV in po izobrazbi univ. dipl. obramboslovec. Vojaško kariero je zacel leta 1992 v 57. obmocnem štabu TO Grosuplje na dolžnosti pomocnika za zve­ze. Pred tem je bil zaposlen v Iskri Ljubljana ter Ko­vinostroju Grosuplje. V pripravah na osamosvajanje Slovenije je kot rezervist ŠTO Grosuplje sodeloval pri vgradnji radijskih naprav Racal v vozila TO. Med delom v TO in SV je opravljal štabne dolžnosti na podrocju rodu zvez in službe informatike v 5. PŠTO, GŠSV, PSSV in PDRIU ter bil v mednarodni operaciji in na misiji v ZDA in na Kosovu. Je prejemnik vec priznanj in medalj MO. Upokojil se je v zacetku leta 2012. Janez Gril (roj. 1941) se je po koncani tehniški srednji šoli zaposlil v podjetju PTT v Celju. Kmalu je napredoval v vodjo vzdrževanja celotnega TT­-omrežja celjske regije. Po koncanem študiju na Fa-kulteti za elektrotehniko v Ljubljani je v zacetku 70. let prevzel razvojni oddelek PTT-podjetja v Celju ter v zacetku 80. postal direktor. Njegov cilj je bil sledi-ti hitremu razvoju, avtomatizirati telekomunikacijsko infrastrukturo in zgraditi mobilno omrežje ter tako dohiteti razviti del Evrope. Bil je tudi generalni direk- tor ZO PTT Slovenija, ko je bila Slovenija vkljucena tudi v Svetovno poštno zvezo (Bern) ter Mednarodno unijo za telekomunikacije (Ženeva). Pavel Hacin (roj. 1945) iz Trbovelj je po pokli-cu elektroinženir in dipl. org. dela. Poklicno karie­ro je zacel v Iskrini Tovarni polprevodnikov Trbovlje (1967–1984). Ves ta cas je tudi aktivno deloval kot rezervni castnik v TO in dosegel cin rezervnega majorja. Leta 1984 se je zaposlil v takratnem PTT­-podjetju Trbovlje. Po locitvi dejavnosti pošte in tele­komunikacij pa je bil vecino casa direktor v poslovni enoti Trbovlje, ki je bila sestavni del Telekoma Slo­venije, nekaj casa pa tudi direktor marketinga v Te- lekomu Slovenije. Med agresijo na Slovenijo je bil odgovoren za obrambne aktivnosti v poslovni enoti PTT Trbovlje. Matjaž Jemec (roj. 1949) iz Ljubljane je po kon-cani gimnaziji leta 1975 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1976 zaposlil v PTT Ljubljana kot re­ferent za mikrovalovne zveze. Leta 1981 je prevzel vodenje Mestnih telefonskih central. Od leta 1987 do 1996 pa je kot direktor vodil TOZD Telekomuni­kacije. Leta 1996 se je zaposlil kot direktor v pod-jetju Smart-Com v Ljubljani, leta 2000 pa v podjetju Repro-MS. Ustanovil je podjetje Avtenta.si, ki je po­ stalo vodilno na podrocju informacijske tehnologije v Sloveniji. Tu se je leta 2012 tudi upokojil. Martin Jugovec (roj. 1957) je upokojeni briga­dir iz Domžal. Osnovno šolo je koncal v Cirkulanah, vojaško gimnazijo v Ljubljani in vojaško akademi­jo, smer zveze, leta 1980 v Beogradu. V šolskem centru zvez JLA je delal kot poveljnik voda in cete do leta 1988 ter zatem v vojaški diplomaciji do leta 1991. Od takrat je nadaljeval svojo vojaško karierno pot v Teritorialni obrambi oz. Slovenski vojski in na MO na razlicnih štabnih ter poveljniških dolžnostih, od poveljnika cete, bataljona in brigade do nacelni­ ka štaba PSSV ter namestnika poveljnika PDRIU. Upokojil se je leta 2012. Od leta 2014 je v dveh mandatih generalni sekretar Zveze slovenskih cast­ nikov. Jožef Franc Kadunc (roj. 1944) je leta 1962 koncal šolo s prakticnim poukom za telekomuni­kacije in leta 1975 še elektrotehniško delovodsko šolo – šibki tok. Enaindvajset let je bil zaposlen v gospodarstvu, kjer je delal na montažah, revizijah in vzdrževanju telefonskih central in druge opreme. Leta 1986 je zacel delati kot tehnik za vzdrževanje TT-naprav v RŠTO in pozneje v 104. ceti za teleko­munikacije ter 11. bataljonu za zveze SV, do upo­kojitve leta 2002. Je vojni veteran – aktivni udele­ženec vojne za Slovenijo. Umrl je leta 2020 med nastajanjem tega zbornika. Marjan Kleva (roj. 1958) je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V podjetju PTT Ljubljana se je zaposlil leta 1982. Po enoletnem služenju vojaškega roka je od leta 1984 delal v Centru za vzdrževanje sistemov prenosa v Ljubljani, kjer je aktivno sodeloval pri gradnji in posodabljanju telekomunikacijske infrastrukture. Leta 1994 je prevzel vodenje tega centra. Od aprila 2009 je v službi za nacrtovanje omrežij, kjer se pretežno ukvarja z optimizacijo sistemov prenosa, gradnjo omrežij Telekoma Slovenije in tehnicnimi rešitvami za zagotavljanje novih zvez uporabnikom. Franci Knaflic (roj. 1951) je upokojeni polkov­nik SV. Po opravljeni podcastniški šoli JLA in nadal­jevanju izobraževanja ob delu je leta 1975 postal podporocnik za zveze v JLA. V slovenski Glavni štab za SLO je bil premešcen leta 1972, kjer je po kon-cani kriptografski šoli leta 1973 v odseku za zve­ze in kriptozašcito prevzel naloge s tega podrocja. Med osamosvojitveno vojno je bil vodja Centra za elektronsko izvidništvo na Prulah. V GŠSV je opra­vljal štabne in vodstvene dolžnosti, med drugimi, do upokojitve leta 2005, tudi kot nacelnik Sektorja za zveze in informatiko v GŠSV. Je veteran vojne za Slovenijo. Jože Konda (roj. 1949) je upokojeni polkovnik SV. Po koncani gimnaziji v Novem mestu je na vo­jaški akademiji v Zagrebu postal raketni inženir. Od leta 1970 do 1991 je služboval v JLA. Je pripadnik MSNZ in veteran vojne za Slovenijo. Opravil je vec izobraževanj v Sloveniji in tujini, vkljucno z gene-ralštabnim programom. Pomembno je prispeval k izgradnji zracne obrambe Slovenske vojske in nje­ni promociji v Natu. Aktivno je sodeloval pri gradnji sistema nadzora oborožitve v Sloveniji in v medna­ rodnem okolju. Bil je poveljnik 1. operativnega poveljstva VLZO in nacelnik Verifikacijskega centra Slovenske vojske. Upokojil se je leta 2005. Benedikt Kopmajer (roj. 1956), s cinom stotnika, je vstopil v obrambni sistem leta 1986 kot nacelnik oddelka za LO Obcine Dravograd. V osamosvojitvenih aktivnostih leta 1990–1991 je aktivno sodeloval. Je nosilec znaka MSNZ 1990 in spominskega znaka Obranili domovino 1991 ter številnih drugih medalj in priznanj. V obrambnem sistemu je deloval kot vodja Izpostave za obrambo Dravograd do leta 2014, ko je bil izvoljen za poslanca državnega zbora. Od leta 2018 je upokojen. Je dolgoletni sekretar obcinske organizacije ZSC in clan predsedstva obcinske organizacije ZVVS Dravograd. Milan Korbar (roj. 1958) je upokojeni podpol­kovnik iz Kranja. Po koncani vojaški akademiji, smer zveze, je do leta 1991 opravljal razlicne naloge s podrocja zvez v planinski in partizanski brigadi JLA. 28. junija 1991 je prestopil v TO, v kateri je opravljal dolžnost svetovalca za usposabljanje rezervne ses­tave v MO. Od decembra 1991 do upokojitve leta 2013 pa je bil poveljnik voda v 520. ucnem centru, operativec v 104. ctk, nacelnik za telekomunikacije v 52. in 1. brigadi, nacelnik J6 v CVŠ PDRIU ter na GŠSV zadolžen za komunikacije in informatiko v letalstvu in mornarici. Bil je v mednarodni operaciji v BiH. Zdaj je aktiven v Alpskem letalskem centru Lesce. Marko Košir (roj. 1964), podpolkovnik SV, je po koncani ŠRO za zveze v Beogradu maja 1984 sta­žiral v polku za zveze v Sinju pri Splitu. Po vrnitvi do-mov je bil razporejen v OŠTO Kocevje. Kot pripad­nik 27. obmocnega štaba TO Ribnica je sodeloval v osamosvojitveni vojni 1991 in ima status veterana. V TO se je zaposlil 1. julija 1991 kot pomocnik za zveze in usposabljanje. Pozneje je opravljal številne dolžnosti s podrocja zvez in informatike v SV, povel­jeval 11. BZV in se udeležil mednarodnih operacij v BiH in na Kosovu. Opravil je generalštabno šolanje, trenutno vodi Oddelek za razvoj sistemov C4I v Službi za informatiko in komunikacije MO. Stane Koželj (roj 1948) je upokojen RTV-teh­nik, zaposlen je bil na Oddajnem centru Pohorje. Srednjo tehniško šolo v Mariboru je koncal leta 1961, vojaški rok pa v obdobju 1962/63 odslužil v Šoli za rezervne oficirje v Bileci. Kot rezervni ofi-cir je bil vkljucen v vojni razpored JLA v Mariboru. Po nekajmesecni zaposlitvi v Elektrokovini se je leta 1963 zaposlil na novem oddajnem centru RTV na Pohorju, kjer se je kot vodja tega objekta leta 2003 tudi upokojil. Ker je RTV Slovenija leta 1975 usta­ novila svoj sistem delovanja v primeru vojne, je bil leta 1976, s cinom kape­ tana, razrešen razporeda v JLA. Zdravko Kralj (roj. 1946) iz Kobdilja je po pokli-cu ing. organizacije dela. Leta 1981 se je zaposlil v PTT podjetju Nova Gorica kot vodja centra notranjih telekomunikacijskih naprav. Po nekaj letih je napre­doval v vodjo delovne enote za telekomunikacije v Šempetru pri Novi Gorici, kjer je aktivno vodil ope-rativno delo v osamosvojitveni vojni. Po reorganiza­ciji PTT je nadaljeval delo v Telekomu Slovenije do leta 2000, ko se je upokojil. Ima status veterana vojne za Slovenijo. Tomaž Lavtižar (roj. 1957) je višji praporšcak iz Kranjske Gore. Po poklicu je elektrotehnik. Vojaški rok v JLA je služil v Benkovcu, zatem je bil od leta 1979 pripadnik rezervne sestave TO. V osamosvo­jitveni vojni je bil ostrostrelec, kot radioamater pa je skrbel tudi za radijske zveze v enoti. V TO je bil zaposlen od leta 1992, pridobil cin vodnika in opra­vljal dolžnosti poveljnika oddelka zvez v 108. ceti in 18. bataljonu RKBO v Kranju. Od leta 2006 pa do upokojitve leta 2014 je služboval v Oddelku za pridobivanje kadra. Je prejemnik vec spominskih znakov in priznanj MO. Je podpredsednik ZSC in predstavnik v mednarodni organizaciji podcastnikov rezerve, ki jo je dve leti tudi vodil. Tomaž Levicnik (roj. 1963), po poklicu inženir telekomunikacij, se je leta 1983 zaposlil v Podjetju za PTT promet Ljubljana, TOZD Telekomunikacije, Center za vzdrževanje radiorelejnih naprav. Leta 1995 je bil prestavljen v družbo Mobitel, v kateri je nadaljeval delo na mobilnih sistemih. Po pripojitvi Mobitela nazaj v Telekom Slovenije dela kot stro­kovni sodelavec na podrocju dostopovnih omrežij v oddelku radijskih komunikacij. Milan Mežnar (roj. 1937), polkovnik iz vasi Rut v Obcini Tolmin. Po koncani osnovni šoli je leta 1957 koncal podcastniško šolo v Bileci. Po enem letu službovanja v planinskem polku na Bo-hinjski Beli se je vpisal v vojaško akademijo v Beo­gradu, kjer je diplomiral leta 1962. V JLA je oprav­ljal razlicne dolžnosti, od poveljnika voda zvez do nacelnika zvez divizije v Karlovcu. Leta 1978 je bil premešcen v RŠTO na dolžnost nacelnika za zveze in kriptozašcito, kjer je ostal do leta 1990. Upoko­jen je od leta 1991. Leon Marjan Možina (roj. 1941) je bil od leta 1963 do leta 1989 zaposlen v Iskri v Horjulu kot vodja umerjevalnice, vodja montaž in proizvodnje ter projektant radijskih zvez. Vojaški rok v JLA je kot radiotelegrafist služil od leta 1968 do 1969 v Ljubljani. V rezervni sestavi je od leta 1969 v partizanskih enotah in pozneje v Teritorialni obrambi deloval v štabu in vodu za zveze na Vrhniki. Je udeleženec vojne leta 1991, deloval je kot pripadnik 53. obmocnega štaba TO pri zagotavljanju brezžicnih in žicnih zvez. Sedaj je upokojen. Je vojni veteran, aktiven v ZVVS in prejemnik vec vojaških priznanj in spominskih znakov. Zdravko Obradovic (roj. 1951) je univ. dipl. inž. elektrotehnike. Od aprila 1978 je bil zapo­slen v Podjetju za PTT promet Maribor kot refe­rent za sisteme prenosa v tehnicnem sektorju. Pozneje je bil v istem podjetju do leta 2000 vod­ja službe za sisteme prenosa, nato kot tehnicna podpora uporabnikom informacijskega sistema SAP za module vzdrževanja in investicije v tehnic­nem sektorju Telekoma Slovenije. Leta 2012 se je upokojil. Mirko Ognjenovic (roj. 1953) je upokojeni polkovnik SV. Vojaško kariero je zacel leta 1980 v Obcinskem štabu TO Sevnica. Leta 1991 je bil premešcen na 25. obmocni štab TO Brežice. V spopadu v Krakovskem gozdu je 2. julija 1991 so-deloval kot namestnik poveljnika enote TO. Po letu 1991 je opravljal razlicne dolžnosti, bil je poveljnik 24. oklepno-mehaniziranega bataljona v Cerkljah in poveljnik 22. brigade SV. V GŠSV je od leta 2000 opravljal razlicne odgovorne naloge. Bil je predstoj­ nik oddelka za delovanje SV in nacelnik sektorja za ugotavljanje pripravlje­nosti Slovenske vojske. Upokojen je od leta 2014. Vanja Pegan (roj. 1967) je književnik, samoza­poslen v kulturi. Radio in radijska tehnika sta njegov priljubljeni hobi. Sodeloval je pri nastajanju razlicnih publikacij o radioamaterstvu, bil je tudi dolgoletni clan uredniškega odbora legendarnega radioama­terskega biltena S5Obalni. Kot strasten radiotele­grafist in zbiratelj starejše radijske tehnike je najbolj vesel, ko je, kot pravi, v luftu s kakšnim starim lam-pašem. Radioamater je od leta 1985 (klicni znaki YU3AZV, S57AZV, S59AV), ob tridesetletnici tele­grafske aktivnosti pa S530AZV. Severin Peruzzi (roj. 1955), po poklicu ing. tele­komunikacij, se je leta 1975 zaposlil v Podjetju za PTT Ljubljana, v Centru za vzdrževanje VF-naprav. Po slu­ženju vojaškega roka pa je kot samostojni vzdrževalec sistemov prenosa vse do leta 1994 nadaljeval delo v Centru za vzdrževanje RR naprav. Od leta 1994 je bil na delovnem mestu za nacrtovanje in gradnjo radij­skih sistemov prenosa na sedežu PTT podjetja Slove­nije oz. od 1995 na Telekomu Slovenije. Po letu 2011 in vse do upokojitve leta 2015 pa je delal v službi za nacrtovanje kabelskih sistemov prenosa. Milko Petek (roj. 1961) je upokojeni brigadir Slovenske vojske. Osnovno šolo je koncal v Cir-kulanah, vojaško gimnazijo v Ljubljani in leta 1984 diplomiral na Vojaški akademiji v Beogradu kot castnik za zveze. V JLA je opravljal dolžnosti povelj­nika voda in cete ter nacelnika za zveze v polku. Od aprila 1991 je v RŠTO in GŠSV opravljal razlic­ne štabne in vodstvene dolžnosti, med drugim tudi dolžnosti nacelnika Oddelka za zveze in informatiko (G-6) ter vodje sektorja za združeno logistiko v Na- tovem poveljstvu v Neaplju, kot obrambni predstavnik pri OZN v New Yorku ter dolžnost poveljnika sil SV in poveljnika Centra vojaških šol. Upokojen je od januarja 2021. Mag. Boris Podvršnik (roj. 1963) je župan Ob­cine Zrece od leta 2006, slovenski castnik in vete­ran vojne za Slovenijo, lovec in radioamater. Leta 1982 je koncal šolo rezervnih oficirjev v Zadru in bil zatem poveljnik voda v bateriji PZO TO. Od leta 1985 do 1990 bil zaposlen kot nacelnik za zveze, kriptozašcito in službo opazovanja in obvešcanja v Obcini Slovenske Konjice. Tam je bil leta 1990 kot predstojnik UONZ tudi pomocnik organizatorja MSNZ, v osamosvojitveni vojni pa poveljnik protidi­verzantske cete. Zatem je bil do leta 2002 obvešcevalni castnik v konjiškem vojaškem štabu. Je prejemnik vec vojaških in civilnih priznanj ter odlikovanj. Stanislav Praprotnik (roj. 1949) je po poklicu castnik s koncano vojaško akademijo in elektroteh-nicno fakulteto. JLA je zapustil leta 1987 na svojo zahtevo in se zaposlil v gospodarstvu. Od decem-bra 1990 do upokojitve leta 2010 je bil zaposlen na MO RS, in sicer na podrocjih telekomunikacij in informatike, kakovosti ter strateškega planiranja. V osamosvojitveni vojni je bil clan Republiške koordi­nacijske skupine in nato clan pogajalske skupine za odhod JLA in uresnicitev Brionske deklaracije. Je nosilec certifikatov za mednarodne presojevalce sistemov vodenja in or- ganizacij ter s podrocja strateškega planiranja, pridobljenih v ZDA, Natu in Svetovni banki. Boštjan Pregl (roj. 1966) je rezervni porocnik iz Šentilja. Po poklicu je elektrotehnik telekomunika­cij. Leta 1986 je koncal ŠRO zveze v Beogradu. V rezervno sestavo TO je bil razporejen leta 1989 kot namestnik poveljnika cete za zveze PŠTO. V casu priprav je bil v 71. obmocnem štabu TO Maribor, v vojni pa odgovoren za zveze v poveljstvu enot pri obrambi mejnega prehoda Šentilj in obmejnega ob-mocja v takratni Obcini Pesnica. Po vojni je bil v re-zervni sestavi 7. PŠTO. Do leta 1997 je bil zaposlen v PTT-podjetju, nato v Telekomu Slovenije kot tehnik za sistemsko podporo. Dela kot skrbnik za internetno (IP/MPLS) omrežje za vzhodno polovico Slo­ venije. Silvester Staric (roj. 1952) je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Po diplomi je od leta 1976 delal v Iskri na razvoju vo­jaških elektronskih naprav, od 1990 tudi kot vodja sektorja antene in navigacija. Novembra 1991 se je zaposlil na MO, v Upravi za telekomunikacije. Cez eno leto je postal nacelnik oddelka za razvoj zvez, v katerem je bil zadolžen za uvedbo sistemov zvez v SV. Leta 1999 je prevzel vodenje službe za temelj­ne razvojne programe, konec leta 2000 pa se je vrnil v Sektor za informatiko in komunikacije. Od leta 2004 je bil zaposlen v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije, v kateri je do upokojitve leta 2017 opravljal vodstvene funkcije. Umrl je 21. maja 2021. Matej Stritih, rojen leta 1948 na Gornjih Otavah nad Cerknico, je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je univerzitetni diplomirani psiholog. Poklicno pot je zacel kot svetovalec na osnovnih šolah v Tržicu. Od leta 1976 je bil zaposlen v pod-jetju Donit Medvode in mu bil zvest do upokojitve. Med služenjem vojaškega roka se je usposobil za radiotelegrafista in teleprinterista, opravil je enome-secno usposabljanje za šifrerje v organizaciji RŠTO in tecaj za šifrerje v Sarajevu. V rezervni sestavi je vecino casa delal kot poveljnik oddelka RTU-400 pri RŠTO in napredoval do cina starejši vodnik. Stanislav Šantelj (roj. 1966) je podpolkovnik iz Ljubljane. Po izobrazbi je univ. dipl. inž. elektroteh­nike. V vojni za osamosvojitev je sodeloval kot re-zervist TO, v SV pa je zaposlen od leta 1992. Med drugimi dolžnostmi je bil poveljnik 11. bataljona za zveze, nacelnik oddelka za telekomunikacije v J-6 GŠSV in nacelnik oddelka za upravljanje KIS v sek­torju za komunikacije in informatiko GŠSV. Šest let je poveljeval enoti SV na vaji Combined Endeavor. Že 25 let aktivno sodeluje v delovnih telesih Nata in v drugih mednarodnih aktivnostih. Vodil je razlicne projektne skupine za uvajanje komunikacijskih in informacijskih sistemov v operativno uporabo ali v njih sodeloval. Zvone Šerdoner (roj. 1959) je bil med osamo­svojitveno vojno glavni tehnik za radiorelejne napra­ve v Mariboru, kjer tudi živi. Po osnovnem poklicu je elektrotehnik, dokoncal je tudi študij ekonomije. V Podjetju za PTT promet Maribor se je zaposlil leta 1978 in ostal v njem skozi vse preobrazbe v Tele­kom Slovenije. Leta 1979 je služil obvezni vojaški rok v JLA, v tehnicnih enotah v Šentvidu in povelj­stvu 9. armadnega obmocja na Metelkovi v Ljubl­jani. Telekom je zapustil leta 2015 in je še vedno delovno aktiven v storitvenem sektorju. Marjan Šiftar (roj. 1950), univ. dipl. iur., je stotnik, ki je koncal šolo za rezervne castnike v Ljubljani. Med drugim je bil vodja kabineta dveh predsednikov Izvršnega sveta SRS (1978–1982), clan Izvršnega sveta in predsednik Republiške­ga komiteja za informiranje (1982–1990), vodja kabineta predsednika Predsedstva RS oz. Urada predsednika RS (1990–2002) ter veleposlanik RS v Makedoniji in Albaniji (2003–2007). Zdaj je clan Predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, pod- predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in aktiven še v nekaterih drugih civilnodružbenih organizacijah. Silvo Škrbina (roj. 1955) je castnik s koncano vojaško akademijo, smer zveze. V JLA je bil povelj­nik radio voda in cete v polkih za zveze vrhovnega poveljstva in 9. armade. Leta 1982 je bil premešcen v 240. BEI Ljubljana. Opravil je šolo elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja ter opra­vljal dolžnosti poveljnika cete in predvsem analitika v njej. JLA je zapusti leta 1991. Od 1. avgusta 1991 je vodil tehnicni oddelek VOMO. Ministrstvo za ob-rambo je zapustil na svojo zahtevo konec oktobra 1992. Je prejemnik spominskega znaka MSNZ 1990 in VOMO 1991. Do upokojitve leta 2016 je delal v javni upravi Obcine in Upravne enote Izola. Od julija 1968 je radioamater. Dr. Alojz Šteiner (roj. 1957) je upokojeni gene-ralmajor iz Murske Sobote. V TO je bil vkljucen leta 1978, v stalni sestavi TO pa se je zaposlil februarja 1979. Je eden organizatorjev MSNZ v Pomurju in aktivni udeleženec osamosvojitvene vojne. V TO in SV je opravljal razlicne štabne in poveljniške dolž­nosti. Od maja 2009 do februarja 2012 je bil nacel­nik GŠSV. Vojaško kariero je januarja 2014 koncal kot obrambni predstavnik Slovenije pri OVSE na Dunaju. Upokojen je bil aprila 2014. Od leta 2014 je drugi mandat predsednik ZSC. Za domoljubne in veteranske organizacije je uredil vec zbornikov. Leta 2015 je izdal znanstveno monografijo o SV. Marko Tominec (roj. 1963) je zaposlen in z družino živi na Trnovski planoti. Po šolanju v Novi Gorici je v letih 1982 in 1983 služil vojaški rok v enotah za zveze na Malem Lošinju in v Puli. Po od­služenem vojaškem roku je bil nekaj casa razpore­jen kot rezervist v enotah JLA v Vipavi. Leta 1986 je bil razporejen v enoto za upravne zveze Obcine Nova Gorica, kjer je aktivno sodeloval v pripravah na osamosvojitev in v vojni. V enoti je ostal do leta 2011, ko je bila obvezna rezerva ukinjena. Clan zveze radioamaterjev je od leta 1979, prvi radioamaterski izpit je opravil leta 1980. Od takrat se njegovo življenje vrti predvsem okrog zvez, Morsejeve telegrafije in anten. Željko Varga (roj. 1953) je upokojeni podpol­kovnik iz Novega mesta. Vojaško kariero je zacel leta 1976 v Conskem štabu za SLO Dolenjske. Med osamosvojitveno vojno je bil nacelnik za zveze v 2. PŠTO. Prejel je srebrno medaljo SV, bronasto medaljo generala Maistra z meci, spominski znak Obranili domovino, spominski znak Premik 91, spominski znak Hrast in pisne pohvale za uspešno delo. Leta 2001 je koncal usposabljanje na tecaju Poveljniško-štabne šole v SV. Istega leta je bil pre­ mešcen v 325. obmocno vojaškoteritorialno poveljstvo in tam delal do upo­ kojitve leta 2009. Je veteran vojne za Slovenijo. Jožef Vaupotic (roj. 1953), upokojeni delavec MO, na katerem je bil 33 let zaposlen v civilnem delu (UOLO Gornja Radona in Uprava za obrambo Murska sobota ter Maribor). Po odsluženju vojaške­ga roka je bil leta 1977 razporejen v OŠTO Gornja Radgona, in sicer na dolžnost poveljnika oddelka za zveze, na tej dolžnosti je napredoval do cina štabnega vodnika. Je eden ustanoviteljev castniške organizacije v Gornji Radgoni in ves cas tudi njen sekretar. Za svoje delo v tej organizaciji je prejel vec priznanj. Je udeleženec vojne za Slovenijo s statusom veterana in tudi clan te organizacije. Francišek Zavašnik (roj. 1951), dipl. var. ing., je upokojeni polkovnik SV. Vojaški rok je odslužil leta 1976, leta 1977 pa se je zaposlil na oddelku za ljudsko obrambo v Slovenj Gradcu kot referent za upravne zveze, kriptozašcito in službo OJOA. Od leta 1989 pa do upokojitve 2010 je opravljal razlicne štabne in vodstvene dolžnosti na podrocju zvez in kriptozašcite v pokrajinskih štabih Koroške in zahodne Štajerske, v Upravi za obrambo Slovenj Gradec ter v Generalštabu in Poveljstvu sil SV. Je vojni veteran, aktivni udeleženec osamosvojitvene vojne in prejemnik vec vojaških ter civilnih odlikovanj in priznanj. Še vedno je aktiven radioamater. Jože Žitko (roj. 1958) iz Borovnice je po po­klicu tehnik vzdrževanja elektronskih naprav. Do upokojitve leta 2017 je bil zaposlen v ljubljanskem Leku. Vojaški rok je služil leta 1977 v radijskem od­delku tehnicno-remontnega zavoda v Puli. Od leta 1978 je bil vkljucen v rezervno sestavo zvez TO. Na njegovem domu v Borovnici je bilo decembra 1990 organizirano tajno skladišce sredstev zvez OŠTO Vrhnika in Logatec. Med osamosvojitveno vojno 1991 je v 53. obmocnem štabu TO vzdrževal radij­ ske in žicne zveze. Je radioamater z osebnim znakom S54T in veteran vojne za Slovenijo ter prejemnik vec vojaških in spominskih znakov in priznanj. ddr. Rudi Cop RECENZENTSKO POROCILO O ZBORNIKU VEZISTI IN ZVEZE – OB 30-LETNICI REPUBLIKE SLOVENIJE Uredništvu se zahvaljujem za zaupanje, da pri zborniku lahko sodelujem kot recenzent. Omogocilo mi je celovit pregled razvoja telekomunikacij v Sloveniji za potrebe obrambe, varovanja ter pomoci in reševanja, ki sem mu bil tudi sam prica. Moja naloga je bila zbornik pregledati in oceniti na podlagi svojega tehnicnega znanja. Zbornik obravnava obdobje zadnjih štirideset let preteklega stoletja. V tem casu se je na podrocju telekomunikacij dogajal živahen tehnicni razvoj. Elektronke so zamenjali polprevodniki in nato polprevodniška vezja. Naredil se je prehod iz analognega nacina prenosa podatkov v digitalnega. Frek­vencna in casovna komutacije sta se dopolnili s paketno in z veckratnimi dostopi do istega komunikacijskega prostora. Uporabljene frekvence za radijske prenose so se višale, dokler ni v devetdesetih letih preteklega sto­letja vecina brezžicnih zvez prešla na podrocje mikrovalov. Izpopolnjevali so se nacini modulacije nosilnih signalov. Brezžicni prenos podatkov je postal prevladujoc, tako za potrebe vojske in policije kot tudi za vsakdanje življen­je. Zaceli so se uporabljati sateliti kot relejne postaje v vesolju, telefonija je postala osebna in mobilna. Telekomunikacije so postale del informacijske tehnologije. Pisci posameznih prispevkov v zborniku ta razvoj dobro po­znajo. Obravnavajo ga kot dejstvo, ki je pogojevalo razvoj zvez v slovenskih teritorialni obrambi in milici. Danes sta to Slovenska vojska in Policija. Zato dopolnjevanje posameznih besedil s tehnicnimi podrobnostmi ne bi pove-calo njihove verodostojnosti, lahko pa bi se zgrešil njihov namen. V zborniku zbrana porocila so nastala na podlagi dokumentov in price­vanj o dogodkih, z zacetkom nekaj desetletij pred osamosvojitveno vojno za Slovenijo in desetletje po njej. Obravnavajo razvoj teritorialne obrambe in milice na podrocju zvez. Zbornik je pomemben za zgodovinarje polpretek­le zgodovine države Slovenije. Obravnava politicne dogodke tistega casa pri nas in ustrezne organizacijske spremembe kot odziv nanje. Elektronsko vojskovanje, imenovano tudi kibernetsko vojno stanje, je oblika vojskovan­ja, ki je danes nenehno prisotna, zato je lahko zbornik temeljni ucbenik s podrocja vojaških znanosti in politicnih ved. Ker vsebuje tudi pomembne izkušnje pri vodenju gospodarstva in uporabe telekomunikacijskih sistemov, primerne tudi za sedanji cas, je lahko uporaben kot dopolnilni ucbenik na podrocju vodenja gospodarstva in državne ekonomije. Pred tridesetimi leti se je namrec razvoj na podrocju telekomunikacijskih sredstev kot dela in-formacijske tehnologije preusmeril v razvoj sredstev za vsakdanjo rabo, ki se nato prilagajajo vojaškim potrebam. Zato sedanje odlocitve vplivajo na razvoj dogodkov v prihodnje, ne le na podrocju gospodarstva in nacionalne ekonomije, temvec tudi na podrocju vojskovanja. Ob prispevkih v zborniku sem prišel do teh sklepov: - doktrina splošnega ljudskega odpora se je v osamosvojitveni vojni za Slo­venijo izkazala za uspešno. Izhaja iz izkušenj narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji med drugo svetovno vojno; - v osamosvojitveni vojni za Slovenijo je odigrala pomembno vlogo uporaba takrat najsodobnejših telekomunikacijskih sredstev; - telekomunikacijska sredstva, ki so danes del informacijske tehnologije, se hitro razvijajo in zato obstojeca oprema hitro zastari. Nova oprema mora biti prilagojena tako uporabniku kot danim razmeram. Uspešno jo lahko prevzamejo le usposobljeni upravljavci; - upravljanje sodobnih telekomunikacijskih sredstev zahteva od upravljav­cev obvladovanje zelo razlicnih del in nenehno izobraževanje. Zato morajo biti upravljavci strokovno dobro usposobljeni, profesionalni in predani; - tako za razvoj našega gospodarstva kot tudi za našo vojaško usposobljenost je pomembna industrija, ki temelji na lastnem tehnicnem razvoju. Ta industrija in tudi pridružene specializirane tehnicne službe za potrebe vojske in policije ne morejo biti podvržene zgolj delovanju globalnega trga. Portorož, 9. maja 2021 dr. Uroš Svete KOMUNIKACIJE – TEMELJ UCINKOVITEGA DELOVANJA (VOJAŠKE) ORGANIZACIJE V DINAMICNEM FIZICNEM IN VIRTUALNEM OKOLJU (RECENZENTSKO MNENJE) Clovek kot visoko socialno bitje brez komuniciranja ne obstaja, tudi ce skoraj vse življenje preživi gluh in slep kot slavna ameriška avtorica ter politicna aktivistka Helen Keller. Kajti naši senzorji niso samo oci in ušesa, pogosto pozabljamo na kožo, in Helen Keller je ta manko od najzgodnejšega otroštva nadomestila na neverjeten nacin, da je prepoznavala ljudi glede na vibracije njihove hoje ... Da cloveško vrsto kljucno determinira ravno komuniciranje s (so)pripadniki naše vrste, dokazujejo tudi t. i. volcji otroci in ne nazadnje spoznanja filozofske antropologije, ki v obstoju cloveka vidi dva kljucna in nelocljiva temelja – hominitas (kar prinesemo na svet) in humanitas (kar razvijemo s komuniciranjem v družbi). Odvisnost od komuniciranja (verbalnega in neverbalnega), ce želimo uravnotežen duševni in duhovni razvoj, je tem vecja, cim bolj kompleksne in prepletene odnose razvijemo, cim vecja je skupina in tem manj poznano okolje (tako socialno kot fizicno, danes pa tudi že kibernetsko), v katerem delujemo. In zato je popolnoma razumljivo ter logicno, da sta bila ravno preživetje ter uspešnost vojaške organizacije, ki je bila zgodovinsko prvi kljucen kompleksni sistem za zagotovitev varnosti cloveške skupnosti, odvisna od komuniciranja. Pri tem je bila pomembna vloga kurirjev (sel), uporaba ognja (svetloba in dim), zastavonoš/praporov, vojaških bobnov, pomen in vloga poveljnikov in še bi lahko naštevali. Kljucen skupni imenovalec sta komuniciranje ter zagotavljanje usklajenega in organiziranega delovanja vojaške množice, da preživi na bojišcu in v odlocilni bitki. Tako so tudi najstarejši teoreticni zapisi o vešcini vojskovanja, kot je Sun Tsujev, izpostavljali pomen komuniciranja v celotnem ciklu, od pridobivanja podatkov, njihove kontekstualizacije ter nazadnje do uporabe. In ne nazadnje, spremembe v nacinu komuniciranja so poleg inovacij v razvoju destruktivne tehnologije kljucen parameter vojaško-tehnicnih revolucij v celotni clovekovi zgodovini. A ravno mehkoba, neizraženost pri fizicnem unicevanju ciljev, samou­mevnost in zahtevnost abstraktnega premišljevanja so komunikacije in ko­municiranje nepravicno dostikrat potiskale v ozadje tudi znotraj znanstvene­ga in strokovnega proucevanja delovanja vojaške organizacije. Cas je bil, da se vsaj v slovenskem prostoru ta krivica popravi in ta zbornik je vec kot dostojno opravicilo. Izredno obsežno gradivo ni zgolj popis polpreteklega casa ter komunikacijskih naprav, ki so se uporabljale na prostoru današnje Republike Slovenije v razlicnih vojaških in varnostnih formacijah, osebno me navdušuje sposobnost avtorjev, da so se s kronološkim vojaško-zgo­dovinskim pristopom prebili v razmeroma kratkem casovnem prerezu od komuniciranja in zvez, znacilnih za industrijsko dobo relativno staticnega bojevanja, do zadnje vojaško-tehnicne revolucije (RMA), ki temelji na digi­talizaciji vseh družbenih podsistemov in nastanku nove domene/prostora vojskovanja (kibernetski prostor), s cimer se prostor vojskovanja dejansko preseli tudi v nevronske mreže. Predvsem pa zbornik pozornemu bralcu nedvoumno pokaže strateški pomen komuniciranja v sodobnih konfliktih skozi ves komunikacijski cikel, kot sta ga zastavila Shannon in Weaver. Pridobivanje podatkov, njihovo kodiranje, uporaba medija (žicnega ali brezžicnega), dekodiranje in nazadnje transformacija v informacije. Sliši se preprosto, a kako silno težka je operacionalizacija koncepta v konkretnem casu in prostoru kaže tudi ta zbornik, ko se idejni nosilci vsebine ocitno kar niso mogli ustaviti pri svojem stremljenju k celovitem prikazu obravnavane teme. Ob dejstvu, da je obrambni koncept, ki smo ga v Sloveniji uporabili za zašcito vzpostavljanja neodvisne države, temeljil na konceptu totalne obrambe (oz. njeni jugoslovanski verziji, ki se je imenovala splošna ljudska obramba in družbena samozašcita), je deskriptivna analiza pomena zvez, vezistov in komunikacij še toliko vecji zalogaj. Poseben izziv pa je tudi cloveški dejavnik dojemanja pomena in vloge zvez in vezistov, kajti slednji se po navadi izpostavljajo takrat, ko komunika­cije ne delujejo ali so prekinjene, podobno velja tudi za njihove novodobne naslednike, informatike, na katere pomislimo takrat, ko dostopnost storitev (angl. availability) pade. Morda bodo mnogi bralci, veterani vojne za Slove­nijo ter drugi udeleženci, ta izjemen opus videli kot poskus glorifikacije zvez in vezistov, zato je prav, da na tem mestu še enkrat ponovimo pomen ravni, na kateri se vloga zvez proucuje. Ce je bilo morda za posameznega vojaka, ki je sredi vojne kot kurir tekal do bližnjega poveljnika ter prek telefonskih linij prejemal povelja nadrejenega poveljstva, ko je prišel nazaj na bojišce pa je lahko samo obrnil smer in ponovil vajo ter porocal o spremenjenem stanju, stanje zvez med osamosvojitveno vojno kaoticno ali celo popolnoma nedelujoce, pa je treba dodati, da je taka ocena tudi posledica digitalne in mobilne revolucije, ko nam je na vsakem koraku vedno dostopna zmožnost celo multimedijskega komuniciranja v realnem casu. S tako popacenimi ocali analizirati polpreteklo obdobje (še posebno uspešnost zvez in komu­nikacijskih sistemov) je seveda sporno, empatija vživljanja v to obdobje pa morda prezahteven napor. Za voljne sprejetja izziva takšnega napora bo ta zbornik primerno orodje. S podrobnim opisom tehnicnega in organizacijskega razvoja zvez v na­cionalnovarnostnem okviru (z vidika Republike Slovenije), ki so vkljuceva­li vse obrambne in varnostne strukture tistega casa, tehnicno podkovane posameznike – radioamaterje, PTT, njihovo opremo ter koncno izkušnje s terena, daje bralcu kakovosten vpogled v pomen »podporne« bojne aktiv­nosti, po drugi strani pa je zbornik tudi pomemben repozitorij tehnicne zgo­dovine našega naroda, ki je na podrocju zvez, komunikacij in informatike izjemno bogata. Ce se ozremo samo na obdobje od 70. let prejšnjega sto­letja, lahko hitro ugotovimo, da je zavedanje pomena sodobnih komunikacij (naj gre za nakup zvezni oblasti nepoznanih komunikacijskih naprav ali pa »avtocestno« afero) in obdelave podatkov poglobilo razpoke med Slovenijo in preostankom skupne države oz. zvezno oblastjo, še bolj pa se je poka­zal prepad v razumevanju strateškega pomena informacij in mehke moci znotraj koncepta asimetricnega konflikta, kot je bila slovenska osamosvo­jitvena vojna. Medtem ko je Republika Slovenija za komuniciranje s svetom že uporabila internet ter sodobni »CNN-nacin« zagotavljanja informacijske prevlade, je jugoslovanska vojska bombardirala oddajnike, njeni generali pa so arhaicno grozili v izjavah za javnost. Še enkrat vec se je izkazalo, da ni kljucno, kakšno tehniko imaš, kolikšna je kvantitativna zmožnost, po­memben je konceptualni okvir uporabe tehnologije. Brez kancka slabe vesti lahko mirno trdimo, da Slovenija tistega casa ni bila zasledovalec temvec tehnološki (v smislu povezave tehnike in konceptov) svetilnik. Ta naprednost je bila logicna posledica tako gospodarskih kot raziskovalnih zmogljivosti, ki so se nadaljevale tudi še v zgodnja devetdeseta leta (razvoj mobilnega omrežja NMT ter tudi prvega digitalnega mobilnega omrežja, kjer smo bili brez dvoma v evropskem vrhu). Žal pa se zdi, da nam je nato zacelo zmanj­kovati sape, tako pri digitalizaciji družbe kot transformaciji obrambnega in nacionalnovarnostnega sistema v celoti. Zbornik sicer pogumno nadaljuje kronološko pot, ko gre za metamorfozo zvez v polje kibernetike in informacijskega vojskovanja, a tu je že opaziti, da nacionalna varnost, obramba in vojaštvo niso vec dobivali primerne družbe­ne (tudi tehnicne) podpore. Medtem ko so mnoge države silovito pospešile, mi tempa nismo vec zdržali. Zdrsnili smo nekako v povprecje, ko »igramo na rutino«. Naj bo 30 let samostojne in neodvisne države, zadnje izkušnje iz pan-demije ter objektivno spoznanje, da smo narod inovatorjev, improvizator­jev, predvsem pa izjemnih posameznikov, zadostna spodbuda, da ponovno najdemo mesto med najboljšimi, ki utirajo pot uravnoteženega tehnicnega, tehnološkega in konceptualnega organizacijskega napredka. Zveze, vezisti, informatika in kibernetiki so brez dvoma temelj družbe 5.0, še posebno pa njenih varnostnih prizadevanj. Naj nam pogledi v preteklost, kot je ta zbor­nik, spodbudijo zamisli, kako se soociti z aktualnimi izzivi. Novo mesto, 18. maja 2021 Marko Košir SLOVENSKA OSAMOSVOJITVEV SKOZI SODOBNA OPERATIVNA NACRTOVALNA ORODJA Izhodišce Na generalštabnem šolanju na Poveljniško-štabni šoli Slovenske vojske smo pri predmetu Teorija in praksa strategije med drugim obravnavali izzive, ki jih prinaša delovanje nacionalnih enot v zavezniških sestavah. Eno sodo­bnih nacrtovalnih orodij, ki omogoca celovit in poenoten pristop k upravl­janju kriz v Zavezništvu opredeljuje Natova Direktiva za celovito operativno nacrtovanje iz leta 2013 (izvirno NATO Comprehensive Operations Plan­ning Directive – COPD V.2, ACO 2013). Direktiva je v bistvu namenjena nacrtovanju operacij, vendar je kot model uporabna tudi za analizo že izve­denih operacij. Kot udeleženec osamosvojitvene vojne 1991 sem apliciral aktivnosti slov­enskih obrambnih in varnostnih sil (MSNZ, teritorialne obrambe in milice), politike in drugih akterjev v operativni okvir. Za analizo sem izbral obdobje od 15. maja 1990 do 25. oktobra 1991, ko so tekle tudi najintenzivnejše in najpomembnejše aktivnosti, povezane z osamosvajanjem Republike Slovenije. Izbrano casovno obdobje sem razdelil v tri vsebinske faze: -prva od 15. maja 1990 do 25. junija 1991 (priprave na osamosvojitev), -druga od 26. junija do 18. julija 1991 (agresija na Slovenijo in osamosvojitvena vojna) in -tretja od 19. julija do 25. oktobra 1991 (zagotavljanje teritorialne suverenosti in odhod JLA iz Slovenije). V nadaljevanju je prikazan operativni okvir Slovenske osamosvojitve v treh vsebinskih fazah. Metodološka pojasnila in sklep Prikazan operativni okvir in zacetna namera ali vizija predstavljata ope-rativni model kot del analize poslanstva v fazi priprave operativne ocene. Operativni okvir pretvori nesprejemljive razmere na zacetku operacije v se­rijo pogojev, ki vodijo v sprejemljive razmere. Te se dosežejo z dolocitvijo odlocilnih pogojev – OP1 (angl. Decisive Conditions – DC), operativnih de­janj – OD2 (angl. Operational Actions – OA), ki vodijo v operativne ucinke – OU3 (angl. Operational Effects – OE) in tocke odlocitve – TODL4 (angl. Decision points – DP) v razlicnih linijah operacije – LO5 (angl. Lines of Ope­ration – LoOs). Na operativnem okviru se prikaže tudi tocka osredotocenja – TOS6 nasprotnika (angl. Center of gravity – COG). Ce tocko osredotocen­ja nasprotnika ogrozimo ali onesposobimo, to vodi v doseganje operativnih ciljev – OC7 (angl. Operational Objectives – OO) ali strateških ciljev – SC8 (angl. Strategic Objectives – SO) in v dosego želenega koncnega stanja. Operativni okvir nam je pri oceni razmer proucevanega primera med drugim pokazal pravilnost predvidevanja dogodkov, priprav za vojaško za­varovanje procesov osamosvojitve in nacrtovanja uporabe enot TO in mi-lice. Prav tako se je pokazalo, kako pomembno je, da so bili v aktivnosti osamosvajanja vkljuceni razlicni drugi obrambni, varnostni in civilni elementi moci, ki so TO in milici kot elementoma bojne moci dajali logisticno in drugo podporo. Nekatere aktivnosti civilne družbe so bile z bojnimi operacijami mocno prepletene, ce omenimo samo podporo pri oviranju nasprotnikovih sil, infrastrukturno izolacijo vojašnic ali informacijsko delovanje. Vse to je 1...Odlocilni.pogoj.je.kombinacija.okolišcin,.ucinkov.ali.specificnega.kljucnega.dogodka,.kriticnega.faktorja.ali.funkcije,.ki.z.izvršitvijo.omogoci.poveljniku.doseci.izrazito.prednost.pred.nasprotnikom.ali.pa.materialno.prispeva.k.dosegu.operativnega.cilja..(AJP01(D)). 2...Operativno.dejanje.je.vojaška.aktivnost,.ki.orkestrirana.v.delovanju.doseže.operativni.ucinek..(UK.OLPPA). 3...Operativni.ucinek.je.sprememba.v.sistemih.in.njihovih.elementih,.ki.vzpostavi.razmere.potrebne.za.vz­postavitev.odlocilnih.pogojev.in.dosego.operativnega.cilja..(COPD,.str..4–55) 4 ...Tocke.odlocitve.so.dogodki.ali.lokacije,.kjer.so.nujne.takticne.odlocitve.med.izvajanjem.nalog..(PŠD,.str..223)..So.tiste.tocke,.zaradi.katerih.je.nasprotnikova.ali.prijateljska.tocka.osredotocenja.ogrožena..Te.tocke.so.lahko.v.casu,.prostoru.ali.informacijskem.prostoru..(AJP01(D)). 5...Linija.operacije.(po.podrocjih,.kot.npr..politika,.TO.…).je.logicna.linija,.ki.vodi.operativne.ucinke.in.odlocilne.pogoje.do.operativnega.cilja.(COPD,.str..4–56)... 6..Tocka.osredotocenja.so.prevladujoce.zmogljivosti,.ki.omogocajo,.da.se.dosežejo.operativni.cilji.(AJP-5). 7...Operativnih.cilji.se.dosežejo.z.izvedbo.nacrtovanih.usklajenih.dejanj.združenih.sil.ob.sprejemljivih.tveganjih.(COPD,.str..1–6). 8...K.dosegu.strateškega.cilja.vodi.agregacija.serije.uspešno.doseženih.operativnih.ciljev.(COPD,.str..1–6)..Dosežen.strateški.cilj.omogoca.vzpostavitev.sprejemljivih.razmer.in.dosego.želenega.koncnega.stanja. spretno in preudarno usmerjalo slovensko državno vodstvo, ki je uspelo prepricati tudi mednarodne dejavnike, da so podprli osamosvojitvena priza­devanja in nam priznali suverenost. Literatura in viri: ACO, 2013. Comprehensive Operational Planning Directive v2.0. Dost-opno na: https://www.cmdrcoe.org/download.cgf.php?id=9, (9. marca 2021). Blažic, Viktor, in drugi, 2006. Enotni v zmagi – zbornik. Ljubljana, Nova revija. Janša, Janez, 1992. Premiki. Ljubljana: DZS. Mikulic, Albin, 2005. Uporniki z razlogom. Ljubljana: MO RS. Pesek, Rosvita, 2007. Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Nova revija. Ploj, Mirko, in drugi, 2011. Milicniki v bran domovini. Maribor, SEVER. Šteiner, Alojz, (ur)., 2018. Nastanek in razvoj slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije. Ljubljana: Defensor. Švajncer, Janez, 1993. Obranili domovino. Ljubljana: Viharnik. GŠSV/CVŠ, 2019. Pravila za štabno delo, (ur.) Unger, Marko. Dostopno na: https://dk.mors.si/Dokument.php?id=1358, (5. aprila 2021). Marko Košir; Katarina Rogelj1, SLOVENIAN INDEPENDENCE THROUGH MODERN OPERATIONAL PLANNING TOOLS Starting point Among other topics, the subject “Theory and Practice of Strategy”, with­in the General Staff Course at the Command and Staff School of the Slo­venian Armed Forces, covers the challenges posed by the operation of na­tional units within Allied structures. One of the modern planning tools which enables a comprehensive and unified approach to crisis management in the Alliance is defined by the NATO Comprehensive Operations Planning Direc­tive – COPD V.2, ACO 2013. The main purpose of the Directive is operations planning; however, it is also useful as a model for analyzing operations which have already been carried out. As a participant in the 1991 War of Slovenian Independence, I have ap­plied the activities of the Slovenian defence and security forces (the National Defence Manoeuvre Structure, the Territorial Defence and the Militia), poli­tics, and other actors to an operational framework. I have chosen to analyze the period from 15 May 1990 to 25 October 1991, when the most intensive and important activities with regard to the Slovenian independence process were taking place. The chosen period of time is divided into three content phases: - Phase 1: 15 May 1990 – 25 June 1991 (preparations for independence) - Phase 2: 26 June – 18 July 1991 (aggression against Slovenia and the War of Independence) - Phase 3: 19 July – 25 October 1991 (ensuring territorial sovereignty and the departure of the Yugoslav People’s Army from Slovenia) The operational framework of the Slovenian independence process in the three content phases is presented below. 1..The.translation.has.been.made.by.Katarina.Rogelj. Methodological explanation and conclusion The presented operational framework and the commander’s initial intent and vision represent an operational model as part of a mission analysis in the operational assessment preparation phase. The operational framework transforms an unacceptable situation at the beginning of an operation into a series of conditions leading to an acceptable situation. This is achieved through establishing decisive conditions (DC)1 and operational actions (OA)2 leading to operational effects (OE)3 and decision points (DP)4 along differ­ent lines of operation (LoOs)5. The operational framework also shows the adversary’s centre of gravity (COG)6. If the adversary’s centre of gravity is endangered or incapacitated, it leads to the achievement of the operational objectives (OO)7 or the strategic objectives (SO)8 and a desired end state. In the assessment of this situation, the operational framework also shows that the anticipation of events, preparations for the military security of inde­pendence processes, and the planning of the use of Territorial Defence units and the Militia were correct. It reveals the importance of including vari­ous other defence, security and civil elements of power in independence activities, which provided logistic and other support to the Territorial De-fence and the Militia as the combat power elements. Certain civil society activities were closely intertwined with the com­bat operations, such as support in the obstruction of adversary forces, 1...A.decisive.condition.is.a.combination.of.circumstances,.effects,.or.a.specific.key.event,.critical.factor,.or.function.that.when.achieved.allows.commanders.to.gain.a.marked.advantage.over.an.opponent.or.contrib­ute.materially.to.achieving.an.operational.objective.(AJP01(D)). 2...An.operational.action.is.a.military.activity.that.when.orchestrated.in.operation.achieves.an.operational.effect.(UK.OLPPA). 3...An.operational.effect.is.a.change.in.systems.and.their.elements.that.creates.a.situation.necessary.for.the.establishment.of.decisive.conditions.and.the.achievement.of.an.operational.objective.(COPD,.pp..4-55) 4...Decision.points.are.events.or.locations.where.tactical.decisions.during.the.execution.of.tasks.are.required.(PŠD,.p..223)..Due.to.these.points,.an.adversary.or.friendly.centre.of.gravity.is.endangered..These.points.can.exist.in.time,.space.or.information.space.(AJP01(D)). 5...A.line.of.operation.(by.area,.such.as.politics,.Territorial.Defence.etc.).is.a.logistic.line.that.leads.operational.effects.and.decisive.conditions.to.an.operational.objective.(COPD,.pp..4-56)... 6...Centres.of.gravity.are.dominant.capabilities.which.enable.the.achievement.of.operational.objectives.(AJP-5). 7..Operational.objectives.are.achieved.by.carrying.out.planned,.coordinated.activities.of.Allied.forces.within. acceptable.risks.(COPD,.pp..1-6). 8...A.strategic.objective.is.achieved.through.an.aggregation.of.a.series.of.successfully.achieved.operational.goals.(COPD,.pp..1-6)..An.achieved.strategic.objective.enables.the.establishment.of.an.acceptable.situa­tion.and.the.achievement.of.a.desired.end.state. infrastructure isolation of barracks, and information operations, to name a few. All these were dexterously and prudently steered by the Slovenian state leadership, which succeeded in convincing international actors to support Slovenia’s independence efforts and recognize its sovereignty. Bibliography and sources: ACO, 2013. Comprehensive Operational Planning Directive v2.0. Dost-opno na: https://www.cmdrcoe.org/download.cgf.php?id=9, (9. marca 2021). Blažic, Viktor, in drugi, 2006. Enotni v zmagi – zbornik. Ljubljana, Nova revija. Janša, Janez, 1992. Premiki. Ljubljana: DZS. Mikulic, Albin, 2005. Uporniki z razlogom. Ljubljana: MO RS. Pesek, Rosvita, 2007. Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Nova revija. Ploj, Mirko, in drugi, 2011. Milicniki v bran domovini. Maribor, SEVER. Šteiner, Alojz, (ur)., 2018. Nastanek in razvoj slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije. Ljubljana: Defensor. Švajncer, Janez, 1993. Obranili domovino. Ljubljana: Viharnik. GŠSV/CVŠ, 2019. Pravila za štabno delo, (ur.) Unger, Marko. Dostopno na: https://dk.mors.si/Dokument.php?id=1358, (5. aprila 2021). Marko Košir PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV S PODROCJA ZVEZ IN INFORMATIKE V SLOVENSKIH OBRAMBNO-VARNOSTNIH STRUKTURAH Prispevek predstavlja kronološki pregled pomembnih dogodkov s pod-rocja zvez in informatike od leta 1967 do današnjih dni. Iz preglednice, ki sledi, je razviden kronološki tok razvoja in dogodkov pri razvoju ter organiza­ciji zvez in informatike v obrambno-varnostnih strukturah na ozemlju Repub-like Slovenije. Celotno obdobje proucevanja smo razdelili na tri dele: 1. cas nekdanje skupne države v letih 1967–1990. Obdobje zaznamuje intenziven tehnološki razvoj sredstev zvez in informatike. Oprema tistega casa danes velja za tehnološko zastarelo in ni vec v uporabi; 2. priprave na osamosvojitev in osamosvojitveno vojno v letih 1990 in 1991. Predstavljeni dogodki po spremembi oblasti leta 1990 nakazujejo zace­tek intenzivne dinamike opremljanja s takrat najnovejšo tehnologijo na podrocju zvez in informatike; 3. aktivnosti po letu 1991 do današnjih dni. Oblikovanje nove organizacije rodu zvez SV, intenzivno uvajanje najnovejše tehnologije ter vstop v Nato in EU predstavljajo pomembne mejnike za zagotavljanje ustreznih komu­nikacijskih in informacijskih sistemov ter storitev za podporo procesov poveljevanja in kontrole. Vse navedeno v pregledu, ki sledi, predstavlja izvlecek iz vsebin prispev­ kov zbornika in omogoca bralcu casovno orientacijo. Cas, v katerem je zbornik nastajal, zaradi epidemije covid-19 ni bil naklonjen raziskovanju v arhivih ali dostopnih zbirkah dokumentov. Ker je bil dostop do arhivov zelo omejen, so bili stiki in usklajevanje med pripravljavci vsebin omejeni zgolj na delo na daljavo. Avtor se zahvaljujem sodelujocim1 za posredovane informacije, še pose-bej pa Franciju Knaflicu, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami in prizadevanji skrbel, da sem zakljucil prispevek. 1..Pri.nastajanju.pregleda.so.sodelovali.Igor.Bogataj,.Jernej.Bizjak,.Tine.Brajnik.in.Stanislav.Šantelj. 1. Obdobje nekdanje skupne države (1967–1990) 2. Priprave na osamosvojitev in osamosvojitvena vojna 3. Aktivnosti po letu 1991 Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci 1967 Ustanovljen Odsek za zveze kot prva organizacijsko-tehnicna enota milice za komunikacije Obmocje Slovenije Milica 1968 Postavitev PTT-rezervnih centrov zvez z rocnimi induktorskimi zvezami ob izpadu javnega PTT-sistema Tranzitna, mednarodna in vse glavne TC v Sloveniji PTT-služba za SLO (Jože Šetina) in vse tehnicne službe PTT-podjetij v Sloveniji 1968 Opremljanje enot z radijskimi sistemi, ki so delovali v UKV frekvencnem obmocju. Postopno uvajanje tranzistorske tehnologije Obmocje Slovenije Milica – odsek za zveze 20. 11. 1968 46. seja IS SRS, Odlok o ustanovitvi Glavnega štaba (GŠ) za splošni ljudski odpor (SLO) IS SRS, Ljubljana Posebni odbor za obrambna vprašanja 1969 Postavitev prvega utrjenega tranzitnega telekomunikacijskega objekta v Grosupljem Grosuplje, Brinje PTT-služba za SLO (Šetina, Stanic, Jarm), SGP Grosuplje 1970 Nakup radijskih naprav RT-1-T4 in RT-20-TC6 Iskra Horjul Štabi in enote za SLO 1969–februar 1970 Pogovori s podjetjem Racal (VB) za nakup 100 kompletov radijskih naprav Syncal TRA-921, 2-8 MHz. Ljubljana, Brecknell (VB) RSNZ (Kuhar, Živic, Bizjak, Valencic, Peteh), RSLO (Cvelbar), Elektrotehna (Štamfelj, Urbanec), Racal (Kelleen) Marec 1970 Podpis pogodbe s podjetjem Racal Ljubljana Elektrotehna, Racal, RSNZ, RSLO April–junij 1970 Usposabljanje za vzdrževanje naprav Racal TRA-921 VB: Brecknell, Reading, Windsor RSNZ (Valencic, Bizjak) November, december 1970 Prevzem naprav Racal TRA-921 Reading, Brecknell RSNZ (Bizjak) 1971 Uvajanje naprav Racal RSNZ, RSLO, GŠ za SLO, PTT Enote za zveze za SLO 1971 Ustanovitev vojnih zvez znotraj Republiške­ga sekretariata za notranje zadeve Obmocje Slovenije Strokovna služba pri RSNZ, PTT Slovenije 1972 Izid Navodila za vzdrževanje zvez in KZ v partizanskih enotah GŠ za SLO Ljubljana Enote za zveze za SLO 1972–1973 Dograditev utrjenega rezervnega podzem­nega TK-objekta, pomožni center zvez (PCZ) Grosuplje, Brinje, »stanovanjska hiša« SJPTT Beograd in GŠ JLA, PTT Slovenije, SGP Grosuplje, (Šeti­na, Gerbec, Stanic) 1972–1977 Prehod na 25 kHz tehnologijo, uvajanje radijskih dispecerskih sistemov, vzpostavi­tev UHF-radijske teleks mreže, v mestnih okoljih uporaba UHF-radijskih omrežij Obmocje Slovenije Milica 1973 Vzpostavitev službe za šifriranje v RSNZ Obmocje Slovenije Milica Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci 1975–1976 Reorganizacija TO in posodobitev sistema zvez TO RŠTO SRS, Ljubljana Enote za zveze štabov in enot TO 1975–1977 Izgradnja hrbtenicnega RR-sistema zmogljivosti 1800 telefonskih kanalov Ljubljana, Krim, Nanos, Kum, Boc, Pohorje, Maribor Telettra (ITA) in PTT Slovenije 1976–1977 Zgraditev utrjenega podzemnega TK-objekta Dolenjske Toplice (PCZ) Pošta Dolenjske Toplice SJPTT Beograd in GŠ JLA, PTT Slovenije, SGP Grosuplje (Bizjak, Stanic, Jarm) Maj 1976 Vojne zveze prevzame Republiški sekretariat za ljudsko obrambo Obmocje Slovenije Sektor zvez pri RSLO 1977 Izdelan pravilnik o zašciti podatkov v Elektronskem racunalniškem centru (ERC) Ljubljana Milica 1977–1980 Uvajanje veckanalnih linkovskih radijskih zvez (RR-zveze) Obmocje Slovenije Milica 1979–1983 Preoblikovanje PŠTO ter posodobitev sistema zvez in KZ RŠTO SRS, Ljubljana Enote za zveze PŠTO, OŠTO in brigadah TO 1979 Uvedba šifrirnih naprav Gretacoder 515 na transportni ravni informacijskega sistema RSNZ, na aplikativni ravni je bila v uporabi lastna kriptografska rešitev, ki je temeljila na algoritmu DES. Obmocje Slovenije Milica 1980 Vzpostavitev prvega radijskega sistema za brezžicno klicanje oseb (paging) Osrednja Slovenija Milica 1980 Svet za ljudsko obrambo pri predsedstvu SRS sprejme sklepe o sistemu upravnih zvez Obmocje Slovenije Sektor za zveze, kriptozašcito in službo OJOA v RSLO 1981–1984 Uvajanje mikroprocesorske tehnologije v radijske sisteme (v prvi fazi v dispecerske sisteme) za identifikacijo številk radijskih terminalov Obmocje Slovenije Milica 1982 Zakon o ljudski obrambi in družbeni samozašciti doloci sistemsko ureditev upravnih zvez Ljubljana Vodstva DPS v SRS 1982 Sprejet pravilnik o dolocanju tajnih podatkov, o uporabi in cuvanju ter o nacinu njihovega varovanja Ljubljana Milica 1983 Izgradnja analognih RR-sistemov, kapacitete 2700 telefonskih kanalov Ljubljana, Krim, Nanos, Kum, Boc, Maribor Telettra (ITA) in PTT Slovenije 1986 Zacetek razvoja lastne kriptografske rešitve za šifriranje elektronskih sporocil Ljubljana, Preizkus na vaji Kozjek, 1989 Milica Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci 1987 Popolnitev vseh enot za upravne zveze s sodobnimi radijskimi napravami, zašcitenimi pred motenjem in prisluškovanjem Obmocje Slovenije IRET Trst, RSLO 1987 Izgradnja 25 MHz koaksialnih kabelskih sistemov po projektu Central Ljubljana, Grosuplje, Ribnica, Kocevje, Cerknica, Postojna, Novo mesto, Dol. Toplice, Crnomelj PTT Slovenije 1988 Nakup in montaža vecjega števila sistemov Z-12 Iskra Elektrozveze za delovanje po simetricnih parih Obmocje Slovenije (rezervni centri na dislociranih PTT-objektih) PTT Slovenije 1988 Izgradnja prvega 140 Mbit/s digitalnega RR-sistema Maribor, Boc, Plešivec, Ravne SEL in PTT Slovenije 1988–1990 Lastna proizvodnja/sestavljanje avtomobilskih radijskih terminalov Iret VRC-617 Ljubljana, za potrebe vse Slovenije Milica November 1989 Akcija Sever (miting resnice), vzpostavitev dodatnih radijskih omrežij Operativno pomembna ob-mocja Slovenije Milica Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci 16. 5. 1990 JLA blokira uporabo premicnega sistema zvez RŠTO SRS Ljubljana, vojašnica Ljube Šercerja JLA 1990 Izgradnja prvega 140 Mbit/s digitalnega sistema po koaksialnem kablu Ljubljana–Ko-cevje–Karlovec (Hrvaška) PTT Slovenije 1990 Vkljucitev prve digitalne vozelne TC in tranzitne oz. mednarodne centrale tipa EWSD s 34 Mbit/s digitalnim radijem ter koncne TC SI2000, povezane z digitalnim sistemom 8 Mbit/s po multimodnem kablu Ljubljana, Domžale, Mengeš PTT Slovenije, Iskratel Jesen 1990 Priprava novih nacrtov zvez in skrivnih lokacij za zacasno montažo baznih postaj Obmocje Slovenije Milica 4. 10. 1990 Prekinitev vseh zvez RŠTO SRS Prežihova 4, Ljubljana PTT Slovenije po odlocitvi IS SRS 27. 11. 1990 Poslano prvo kriptirano sporocilo po elektronski pošti Seja (med kabinetom RSNZ in nacelniki UNZ) Obmocje Slovenije Milica Konec 1990 Pogovori s podjetjem Racal o nakupu radijskih naprav Ljubljana, London RSLO, Racal Konec 1990 Vgradnja baznih postaj v kovcke zaradi prikrivanja namena uporabe Ljubljana Milica Konec 1990 Vgradnja analognih modulov za kriptiranje (scramblerji) v obstojece radijske naprave Ljubljana Milica (tehnicna služba) Konec 1990 Nakup prvih satelitskih telefonov sistema Inmarsat Ljubljana Milica Januar 1991 Uvedba kriptirane elektronske pošte v vse OE RSNZ in UNZ Obmocje Slovenije Milica Zacetek 1991 Izdelava kopij baz podatkov informacijskega sistema milice in deponiranje na skrivnih lokacijah Ljubljana Milica 1. 3. 1991 Ustanovitev Centra za zašcito podatkov v Upravi za informatiko Ljubljana Milica 18. 3. 1991 Imenovanje Republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacijskih podskupin Gregorciceva ul., Ljubljana RSLO, RSNZ in IS RS 1991 Zagotavljanje komunikacijskih povezav za koordinacijsko skupino Obmocje Slovenije Strokovna služba upravnih zvez Pomlad 1991 do konca leta Obcasno zagotavljanje satelitskega sistema Inmarsat za delo Predsedstva in IS RS Ljubljana Milica Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci 28. 5. 1991 Priprava pogodbe o nakupu radijskih naprav Racal Ljubljana, London RSLO (Praprotnik, Zvonar), Iskra Commerce (Marjek), Racal (Bennet, Smith, Štambuk) Junij 1991 Oblikovanje centra za elektronsko delovanje Maribor 7. PŠTO, zacetek delovanja konec maja 2.–9. 6. 1991 Usposabljanje pri proizvajalcu radijskih naprav Racal, priprava nacrtov za zveze za 1. in 2. raven PINK TO RS Dvorec Hackfield Place, Velika Britanija Franc Kokoravec, vodja, Vlado Gacnik, Stanislav Šantelj, Miro Sobocan, Milan Visinski 14.–15. 6. 1991 Nacrtovana vgradnja radijskih naprav Racal v vozila TO; aktivnost (akcija Brnik) je bila odpovedana 14. 6. 1991 ob 23.30 zaradi groženj JLA, da zaseže letalo z opremo Spodnje garaže pri Kocevski Reki, Ljubljana, London RSLO, vezisti TO in domaci izvajalci (Jože Štuflek, Franc Mihelic), predstavnika podjetja Racal 15. 6. 1991 Namesto z letalom se oprema Racal napoti proti Sloveniji s tovornim vozilom London, Salzburg, Karavanke RSLO, Racal 18. 6. 1991 Tovorno vozilo ob 7.03 prispe na mejni prehod, ob 13.30 prispe v Kocevsko Reko Karavanke, Kocevska Reka – Spodnje garaže RSLO, 30. RSK, vec ObmŠTO, Milica 20.–21. 6. 1991 Vgradnja radijskih naprav Racal v 86 vozil TO Spodnje garaže pri Kocevski Reki Vezisti TO in domaci izvajalci (Jože Štuflek, Franc Mihelic), predstavnika podjetja Racal 22. 6. 1991 Vzpostavitev in preverjanje bojnega radijskega omrežja TO, ta dan se praznuje kot dan rodu zvez Slovenske vojske Obmocje Slovenije Vezisti RŠTO, vsi PŠTO z ObmŠTO, 30. RSK, 510. in 710. UC (vpoklicanih vec kot 100 vezistov) 23. 6. 1991 Pripravljenost bojnega radijskega omrežja TO Obmocje Slovenije RŠTO, vsi PŠTO z ObmŠTO, 30. RSK, 510. in 710. UC 24. 6. 1991 Mobilizacija vseh enot za upravne zveze v RS in zasedanje rezervnih lokacij Obmocje Slovenije Strokovni delavci zvez v DPS in enote za uprav­ne zveze 25. 6. 1991 Drugo tovorno vozilo z opremo Racal prispe na mejni prehod ob 1.30, sredi dneva prispe v Kocevsko Reko Karavanke, Kocevska Reka – Sp. garaže RSLO, 30. RSK, vec ObmŠTO, milica 25. 6. 1991 Zakljucena montaža 1. faze hrbtenicnih RR-digitalnih 140 MBit/s sistemov Ljubljana, Krim, Nanos, Kum, Boc, Krvavec, Pohorje, Maribor SEL (Nemcija) in PTT Slovenije 26. 6. 1991 Svecana razglasitev samostojnosti in zacetek dovajanja sil JLA Obmocje Slovenije Štabi in enote TO Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci 27. 6.–sredi julija 1991 Spremljanje radijskih komunikacij JLA Ljubljana, osrednja Slovenija Milica 27. 6.– sredi julija 1991 Odvzem milicniške radijske opreme iz zavzetega in pozneje opušcenega objekta JLA na Šišenskem hribu; prevzem dodatnih radijskih terminalov pri proizvajalcu Iret (Trst); odprava okvare na bazni postaji na objektu Krim (poseg opravljen pod nadzorom JLA) Šišenski hrib, Trst, Krim Milica 28.–29. 6. 1991 Selitev Republiške koordinacije ter z njo sistemov in sredstev zvez Cankarjev dom, Ljubljana MORS, RŠTO (Kadunc, Malavašic) 28. 6. 1991 Raketiranje RTV-oddajnikov in PTT RR-postaj Kum in Nanos Letala JLA 28. 6. 1991 Premestitev mobilne TK-opreme iz PTT-rezervnih centrov zvez Grosuplje, Dol. Toplice, ATC Škofja Loka Enota za vzdrževanje rezervnih centrov zvez PTT Ljubljana, služba za varnost 2. 7. 1991 Raketiranje RTV-oddajnikov in PTT RR-postaj 2 x Krvavec, 2 x Nanos, Kum, Boc, Domžale, Pohorje. Letala JLA, topništvo JLA na Pohorje 3. 7. 1991 Premestitev republiške retranslacije z Janc na Obolno Obolno Jožef Kadunc in vezisti RŠTO 3. 7. 1991 Premestitev pokrajinske retranslacije na Suhi vrh (1313 m) Nanos Vezisti 4. PŠTO 4. 7. 1991 Formiranje centra za elektronsko izvidništvo Prule 27, Ljubljana RŠTO, 5. PŠTO 7. 7. 1991 Prenehanje delovanja enot za upravne zveze na rezervnih lokacijah Obmocje Slovenije Strokovni delavci zvez v DPS in enote za uprav­ne zveze 7. 7. 1991 Zagotavljanje radijskih komunikacij in varne elektronske pošte Seja za slovensko dele­gacijo na pogajanjih in Brionska deklaracija Brioni (Hrvaška) Milica 10. 7. 1991 Ukaz RŠTO o prekinitvi delovanja bojnega radijskega omrežja TO Obmocje Slovenije RŠTO, vsi PŠTO z ObmŠTO, 30. RSK, 510. in 710. UC 1. 8. 1991 Reorganizacija tehnicnih služb; v UIT RSNZ se združijo vsebine informatike, komunikacij in zašcite podatkov Ljubljana Milica Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci Junij 1992 Ustanovitev 104. cete za telekomunikacije (104. ctk) RŠTO Raskovec 50, Vrhnika RŠTO in 12 pripadnikov 104. ctk 6. 7. 1992 V 104. ctk sprejeli prvih 80 nabornikov, na ta datum se praznuje dan enote Vrhnika 104. ctk 1994 Prevzem TKO Krim Krim 104. ctk (Damir Žagar) Oktober 1994 Vzpostavljen radijski sistem TO – RASTO 21 višinskih tock po Sloveniji IT 100, 5. uprava in RŠTO 1994 Prvi sestanek predstavnikov Slovenije v Natu s podrocja KIS; znotraj PzM je bil to sestanek skupine za frekvencno nacrtovanje ARFA (Allied Radio Frequency Agency) Poveljstvo Nata Bruselj, Belgija 5. uprava in RŠTO (Miha Habic in Stanislav Šantelj) 1994 Implementacija novih radijskih dispecerskih sistemov na OKC Vse policijske uprave Policija 1995 Uvedba digitalnega radijskega sistema Astro (na ravni omrežja in radijskih terminalov) z visoko ravnjo kriptiranja Osrednja Slovenija, v drugi fazi še Primorska Policija September 1995 Udeležba enote SV na vaji Combined Endeavor Stuttgart 10 pripadnikov SV in 5. Uprave MO 1995 Prevzem TKO Boc Boc 104. ctk (Marjan Jeršek) Januar 1996 Sklenjene pogodbe za nakup HF- in VHF-radijskih naprav, dobave 1996–1999, v operativno uporabo uvedene 1998 in 1999 Obmocje Slovenije Tadiran GŠSV 21. 6. 1996 Ustanovitev 11. bataljona za zveze (11. BZV) Raskovec 50, Vrhnika Pripadniki 104. ctk December 1996 Zakljucek usposabljanja 1. generacije PC za zveze Vrhnika 11. BZV (vodja ucne skupine Boris Cimpric) Januar 1997 Organizacija prve konference za Combined Endeavor v Sloveniji Bled USEUCOM, GŠSV 1998 SV prevzame vodenje delovne skupine za zveze in informatiko znotraj pobude CEN­COOP EU Stanislav Šantelj September 1998–junij 1999 Izvedba študije C4 Ljubljana, ZDA Obrambno ministrstvo ZDA, GŠSV, SIK 1998–2004 Projekt: LOPOTEL Sklenitev pogodb: prikolice za zveze, za­bojniki za zveze, antenski stolpi, kesoni s ponjavo, šotori za zveze ŠV-4, maskirni kompleti MK-2, agregati 2,5 kVA, delavnice za operativno vzdrževanje KIS in merilna oprema za vzdrževanje RN Ljubljana Razlicni dobavitelji, GŠSV, UIK Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci Oktober 2000 Zakljucek šolanja 1. generacije castnikov s specializacijo zveze v 8. generaciji ŠC Ljubljana, Vrhnika PDRIU (vodja ucne skupine Uroš Trinko), 11. BZV December 2001 Sklenjena pogodba za TTKS (takticni teleko­munikacijski sistem SV), oprema dobavljena 2004, uvedena v operativno uporabo 2006 Obmocje Slovenije JV Thales (Thales, Iskra Transmission in Tadiran) GŠSV in enote za zveze April 2001 Sklenjena pogodba za vgradnjo interkomov VIC-1 ter radijskih naprav Tadiran RC-04 in RC-40 v LKOV Valuk Ljubljana Iskra Transmission 10. MOTB 23. 4. 2001 Enota za EB se podredi 11. BZV, ki se preoblikuje v 11. BZVEB (bataljon za zveze in elektronsko bojevanje) Vrhnika GŠSV 6. 1. 2002 Ustanovitev Poveljstva sil SV (PSSV), 11. BZVEB se podredi PSSV Raskovec 50, Vrhnika GŠSV 2002 Uveden sistem govornih povezav ASOC 16. BNZP Iskra Transmission, 16. BNZP Zacetek 2003 Z delno izvedbo nacrtov preoblikovanja SV (Preskok 2003) se 11. BZVEB podredi PEP Vrhnika, Kranj GŠSV 2003 Namestitev pilotskega sistema TETRA, ki se je v naslednjih letih razširil na omejenem obmocju države Prva faza Posavje, zatem druga operativno pomembna obmocja RS Policija, v sistem so vkljuceni tudi drugi uporabniki 15. 7. 2003 11. BZVEB se iz Poveljstva enot za podporo prepodredi PSSV Vrhnika PSSV Julij 2003 Sklenjena pogodba za RRC-05 in RRC-06, dobava 2004 in 2005, uvedba v OE 2005 Obmocje Slovenije Harris RF Communications, GŠSV 2003 Sklenjena pogodba za nakup Sistema PINK kopenskih sil SV (TIS PINK – Takticni informacijski sistem PINK) Ljubljana S&T Hermes Plus, d. d., in Systematic Software Engineering A/S, GŠSV 2003–2004 Aktivnosti v pristopni fazi za clanstvo v Natu, CAIT (CIS Accession and Integration Team) Ljubljana, Bruselj SIK, GŠSV, Nato 1. 7. 2004 Po izvzemu enote za EB iz formacije 11. BZVEB se ta ponovno preoblikuje v 11. BZV Vrhnika GŠSV Julij 2004 Sklenjena pogodba za nakup RF-5800H, uvedba v operativno uporabo 2006 Ljubljana in obmocje Slovenije Harris RF Communications, GŠSV 2005–2007 II. faza vkljucevanja v Nato – CEAT (CIS Accession and Enlargement Team) Ljubljana, Bruselj SIK, GŠSV, Nato 2007 Kupljeni prvi TSATT UHF-terminali (AN/PRC-117) Ljubljana GŠSV, Harris Cas Dogodki Lokacija Sodelujoci 28. 11. 2007 Sklenjena pogodba za vojaški sporocilni sistem (MMHS – Military Message Handling System) Ljubljana SIK, SV, HP Slovenija, Boldon James Ltd (VB) 2008 Za projekta LIV RKBO in SKOV 8 x 8 kupljene HF- in VHF-radijske naprave Thales (TRC-9210, TRC-3700) Ljubljana Thales, GŠSV 2008 SV se pridruži projektu MIP (Multilateral Interoperability Program) Nato in druge države GŠSV 2010 Nakup radijskih naprav PRC-152 in RF-7800S Ljubljana Harris RF Communications, GŠSV 31. 12. 2010 Ukinitev enot za upravne zveze Obmocje Slovenije Strokovna služba MO RS 2013 Ukine se PSSV, 11. BZV se preoblikuje v Enoto za komunikacijske in informacijske sisteme (EKIS) in se podredi GŠSV Vrhnika, Ljubljana GŠSV, 11. BZV 2013 V 1. in 72. brigadi se oblikujeta ceti za zveze, podrejeni rodovskima bataljonoma (RB) Ljubljana, Maribor 1. BR, 72. BR 2013–2014 Zagotavljanje enote za zveze za upravljanje dveh premestljivih vozlišc za EU OPCEN EU EKIS 2014 Zakljucek vaj Combined Eandeavor (po 20 letih) Nemcija PSSV, EKIS in druge enote SV 2015 Nakup sistema KIS PINK 2 (Sitaware) Ljubljana Systematic, GŠSV 2016 SV se pridruži projektu FMN (Federated Mission Networking) Nato in druge države GŠSV 12. 5. 2017 Ponovno se ustanovi PSSV, podredi se mu EKIS Vrhnika GŠSV Junij 2018 SV prvic sodeluje na vaji CWIX (MIP, FMN, modeliranje in simulacije) Bydgoszcz (Poljska) PSSV, CZU, 72. BR, EKIS, SIK 10. 12. 2018 V EKIS oblikovana Center za kibernetsko obrambo in Center za raziskovanje groženj Vrhnika GŠSV Sklep Predstavljeni pregled dogodkov je lahko podlaga za nadaljnje raziskovan­je vsebin s podrocja normativne ureditve, organizacijskega in tehnološkega razvoja obrambno-varnostnih subjektov Republike Slovenije na podrocju zvez in informatike ter tudi vsebin s podrocij informacijske in kibernetske varnosti. Marko Košir; Katarina Rogelj1 OVERVIEW OF IMPORTANT EVENTS IN SIGNALS AND INFORMATICS IN SLOVENIAN DEFENCE AND SECURITY STRUCTURES This article presents a chronological overview of important events in the area of communications and informatics from 1967 to the present day. The table below shows the chronological development, events and organization of communications and informatics in defence and security structures in the territory of the Republic of Slovenia. The period in question is divided into three parts: 1. The former Yugoslavia period, 1967-1990: This period is marked by in­tensive technological development in signals and IT. The equipment from this period is now considered technologically out of date and is no longer in use. 2. Preparations for independence and the War of Independence in 1990 and 1991: The events presented after the change of power in 1990 in­dicate the beginning of an intensive dynamic of updating equipment with the most modern technology of the time in the field of communications and informatics. 3. Activities after 1991: The formation of a new organization of the signals branch in the Slovenian Armed Forces, intensive introduction of the lat­est technology, and accession to NATO and the EU represent important milestones in ensuring appropriate communication and information sys­tems and services in support of command and control processes. The overview below represents an extract of the contents of the collec­ tion of papers and provides the reader with a time orientation. Due to the Covid-19 pandemic, the time period in which the collection was created was unfavourable to research in archives and available collections of docu­ments. Since access to archives was extremely limited, the contact and co­ordination between the authors of the articles were limited to distance work. The author would like to thank all contributors2 for the information provided, and especially Franci Knaflic who, owing to his rich experience and effort, made sure that article has been finished. 2..The.people.who.contributed.were:.Igor.Bogataj,.Jernej.Bizjak,.Tine.Brajnik.and.Stanislav.Šantelj.. 1. Former Yugoslavia period (1967-1990) 2. Preparations for independence and the War of Independence 3. Activities after 1991 Time Events Location Participants 1967 Establishing the Signal Section as the first organizational and technical Militia signal unit Territory of Slovenia Militia 1968 Setting up postal, telegraph and telephone (PTT) backup signals centres with manual inductor signals in the event of a failure of the public PPT system Transit, international and all main telephone switches in Slovenia PTT service for General People’s Resistance (GPR), all other technical services 1968 Equipping units with radio systems operat­ing in the UHF band; gradual introduction of transistor technology Territory of Slovenia Militia – Signal Section 20 November 1968 Ordinance on the Establishment of the Main HQ for General People’s Resistance (MHQ GPR) Ljubljana Executive Council – Special Defence Is­sues Committee 1969 Establishing the first fortified transit telecommunication facility in Grosuplje Grosuplje, Brinje PTT service for General People’s Resistance, SGP Grosuplje 1970 Purchasing RT-1-T4 and RT-20-TC6 radio devices Horjul Iskra, HQs and units for GPR 1969-February 1970 Talks with the company Racal (GB) on the purchase of 100 sets of Syncal TRA-921, 2-8MHz radio devices Ljubljana, Brecknell (GB) Republic Secretariat of Interior Affairs (RSIA), Republic Secretariat of People’s Defence (RSPD), Elektrotehna, Racal March 1970 Signing a contract with Racal Ljubljana Elektrotehna, Racal, RSPD, RSIA April-June 1970 Training for the maintenance of Racal TRA-921devices GB: Brecknell, Reading, Windsor RSIA November, De­cember 1970 Taking over Racal TRA-921 devices Reading, Brecknell (GB) RSIA 1971 Introducing Racal devices RSIA, RSPD, Main HQ for GPR, PTT Signal units for GPR 1971 Establishing wartime communications within the RSIA Territory of Slovenia RSIA 1972 Publishing the Instructions for the Maintenance of Communications Encrypting Devices in Partisan Units Ljubljana Main HQ and Signal units for GPR 1972-1973 Completing construction works on the fortified underground telecommunications facility – the backup communications centre Grosuplje, Brinje, “dwelling house” SJPTT Belgrade and the General Staff (GS) of the Yugoslav People’s Army (YPA), PTT Slovenia, SGP Grosuplje Time Events Location Participants 1972-1977 Transitioning to the 25kHz technology; introducing radio dispatch systems; establishing the UHF radio telex network; using UHF radio networks in urban areas Territory of Slovenia Militia 1973 Establishing the encryption service in RSIA Territory of Slovenia Militia 1975-1976 Reorganizing the Territorial Defence (TD) and updating the TD communications system SRS TD HQ, Ljubljana Signal units of TD HQ and TD units 1975-1977 Establishing the backbone Radio Relay (RR) system with a capacity of 1800 telephone channels Ljubljana, Krim, Nanos, Kum, Boc, Pohorje, Maribor Telettra (ITA) and PTT Slovenia 1976-1977 Building the Dolenjske Toplice fortified underground telecommunications facility Dolenjske Toplice post office SJPTT Belgrade and the GS YPA, PTT Slovenia, SGP Grosuplje May 1976 RSPD takes over wartime communications Territory of Slovenia Signal Section RSPD 1977 Creating Rules on Data Protection in the Electronic Computer Centre Ljubljana Militia 1977-1980 Introducing multiple-channel Radio Relay (RR) links Territory of Slovenia Militia 1979-1983 Transforming TD Regional HQ and updating the Communications and Encrypting Systems TD Republic HQ, Ljubljana Signal units of the TD Regional HQ, Munici­pal HQs and Brigades 1979 Introducing Gretacoder 515 encrypting devices at the transport level of the RSIA information system Territory of Slovenia Militia 1980 Establishing the first paging radio system Central Slovenia Militia 1980 People’s Defence Council of the SRS Presidency adopts decisions on the administrative communications system Territory of Slovenia Sector for Communications, Cryptosecurity, and Monitoring, Notification, Briefing and Warning Service Sector within the RSPD 1981-1984 Introducing microprocessor technology into radio systems (into dispatch systems in the first phase) for the identification of radio terminal numbers Territory of Slovenia Militia Time Events Location Participants 1982 Act on People’s Defence and Societal Self-Protection determines the systemic regulation of administrative communications Ljubljana Leaderships of Society Political Communities (SPC) 1982 Adopting Rules on Defining, Using, Preserving and Protecting Classified Information Ljubljana Militia 1983 Building analogue RR systems with a ca­pacity of 2700 telephone channels Ljubljana, Krim, Nanos, Kum, Boc, Maribor Telettra (ITA) and PTT Slovenia 1986 Beginning of the development of Slovenia’s own cryptographic solution for encoding electronic messages Ljubljana Militia 1987 Replenishing all administrative communications units with radio devices protected against interference and tapping Territory of Slovenia IRET Trieste, RSPD 1987 Establishing 25 MHz coaxical cable systems under the Central Project Ljubljana and other locations PTT Slovenia 1988 Purchasing and installing a large number of Z-12 Iskra Elektrozveze (symmetric-pair systems) Territory of Slovenia (backup PTT centres) PTT Slovenia 1988 Establishing the first 140Mbit/s digital RR system Maribor, Boc, Plešivec, Ravne SEL (GER) and PTT Slovenia 1988-1990 Slovenia’s own production/assembly of Iret VRC-617 vehicle radio terminals Ljubljana Militia November 1989 Operation North (meeting of truth); establishing additional radio networks Specific areas of operational importance in Slovenia Militia Time Event Location Participants 16 May 1990 The YPA blocks the use of the mobile communications system of the TD Republic HQ of SRS Ljubljana, Ljubo Šercer Barracks YPA 1990 Establishing the first 140Mbit/s coaxial-cable digital system Ljubljana-Kocevje-Karlovac (Croatia) PTT Slovenia 1990 Connecting the first digital nodal telephone switch and the transit (international) EWSD-type switch with the 34Mbit/s digital radio, and the SI2000 telephone switch connected to the 8Mbit/s digital system via a multi-mode cable Ljubljana, Domžale, Mengeš PTT Slovenia, Iskratel Autumn 1990 Preparing new communications plans and secret locations for the temporary installation of base stations Territory of Slovenia Militia 4 October 1990 Cutting off all SRS TD HQ communications links Prežihova 4, Ljubljana PTT Slovenia on the SRS Executive Council’s decision 27 November 1990 Sending the first encrypted message via Seja email system (between the RSIA Office and Heads of the Interior Affairs Directorates (IAD) Territory of Slovenia Militia Late 1990 Talks with Racal on the purchase of radio devices Ljubljana, London RSPD, Racal Late 1990 Installing base stations in cases to conceal their intended use Ljubljana Militia Late 1990 Installing analogue encryption modes (scramblers) in existing radio devices Ljubljana Militia (Technical Service) Late 1990 Purchasing the first satellite telephones (Inmarsat) Ljubljana Militia January 1991 Introducing encrypted email into all RSIA’s and IAD’s organizational units Territory of Slovenia Militia Early 1991 Making database copies of the Militia’s information system and depositing them at secret locations Ljubljana Militia 1 March 1991 Founding the Data Protection Centre at the Informatics Administration Ljubljana Militia 18 March 1991 Appointing the Republic Coordination and regional coordination subgroups Ljubljana RSPD, RSIA and the RS Executive Council 1991 Providing communication links for the Coordination Group Territory of Slovenia RSPD Spring 1991– end of 1991 Occasionally providing the Inmarsat satellite system for the work of the Presidency and the RS Executive Council Ljubljana Militia Time Event Location Participants 28 May 1991 Preparing a contract on the purchase of Racal radio devices Ljubljana, London RSPD, Iskra Commerce, Racal June 1991 Establishing the Electronic Operation Centre Maribor 7th TD Regional HQ, started end of May 2-9 June 1991 Training with the manufacturer of Racal radio devices; preparing Command and Control (C2) communications plans for levels 1 and 2 of the RS TD Heckfield Place manor, (GB) TD signal personnel 14-15 June 1991 Planning the installation of Racal radio devices in TD vehicles; this activity (Operation Brnik) was cancelled on 14 June 1991 at 11.30pm due to the YPA’s threat to confiscate the aircraft carrying the equipment near Kocevska Reka, Ljubljana, London RSPD, TD signal personnel, Slovenian contractors and Racal representatives 15 June 1991 Sending the Racal equipment to Slovenia by truck rather than aircraft London, Salzburg, Karavanke RSPD, Racal 18 June 1991 At 7.03am, the truck arrives at a border crossing, and at Kocevska Reka at 1.30pm Karavanke, Kocevska Reka RSPD, 30th Develop­ment Group, several TD District HQs, Militia 20-21 June 1991 Installing Racal radio devices into 86 TD vehicles near Kocevska Reka TD signal personnel, Slovenian contractors and Racal representa­tives 22 June 1991 Establishing and checking the TD combat radio network; this date is celebrated as the SAF Signal Branch Day Territory of Slovenia Signal personnel of the TD Republic HQ, Regional and District HQs, 30th Develop­ment Group, 510th and 710th Training Centres (over 100 signal per­sonnel are mobilized) 23 June 1991 Preparing the TD combat radio network Territory of Slovenia TD Republic HQ, all Regional and District HQs, 30th Develop­ment Group, 510th and 710th Training Centres 24 June 1991 Mobilizing all administrative communications units in the RS and occupying backup locations Territory of Slovenia Signal experts of SPC and RSPD’s Civil Defence Signal Unit (CDSU) 25 June 1991 The second truck carrying Racal equipment arrives at a border crossing at 1.30am, and at Kocevska Reka at midday Karavanke, Kocevska Reka RSPD, 30th Develop­ment Group, several District HQ, Militia 25 June 1991 Completing the installation of phase 1 of backbone RR digital 140MBit/s systems Ljubljana, Krim, Nanos, Kum, Boc, Krvavec, Pohorje, Maribor SEL (GER) and PTT Slovenia 26 June 1991 Celebrating the declaration of independence; the operation of YPA forces commences Territory of Slovenia TD HQs and units Time Event Location Participants 27 June-mid-July 1991 Monitoring YPA’s radio communications Central Slovenia Militia 27 June-mid-July 1991 Removing Militia radio equipment from the occupied and later abandoned YPA facility on the hill of Šišenski hrib; taking over radio terminals from the manufacturer Iret, repairing the base station at the Krim facility (carried out under YPA’s supervision) The hill of Šišenski hrib, Trieste (ITA), Krim Militia 28-29 June 1991 Relocating the Republic Coordination and Communications systems and means Cankarjev dom centre, Ljubljana Signal personnel of MoD’s and TD Republic HQ 28 June 1991 Rocket firing on RTV transmitters and PTT RR stations Kum and Nanos YPA aircraft 28 June 1991 Relocating mobile telecommunications equipment from PTT backup communications centres Grosuplje, Dolenjske Toplice, Škofja Loka Maintenance Unit for PTT backup comm. centres, Security Service 2 July 1991 Rocket firing on RTV transmitters and PTT RR stations 2x Krvavec, 2x Nanos, Kum, Boc, Domžale, Pohorje YPA aircraft, YPA artillery on Pohorje 3 July 1991 Relocating the republic retranslation station from Jance to Obolno Obolno Signal Unit of the TD Republic HQ 3 July 1991 Relocating a regional retranslation station to Suhi vrh (1313m) Nanos Signal personnel of the 4th TD Regional HQ 4 July 1991 Forming the Electronic Reconnaissance Centre Ljubljana TD Republic HQ, the 5th Regional HQ 7 July 1991 Terminating the operation of Administrative Communications Units at backup locations Territory of Slovenia Signal experts of SPC and MoD’s CDSU 7 July 1991 Providing radio communications and secure Seja email for the Slovenian delegation at­tending negotiations; the Brioni Declaration Brioni (Croatia) Militia 10 July 1991 TD Republic HQ’s order on terminating the operation of the TD combat radio network Territory of Slovenia TD Republic HQ, all Regional and District HQs, 30th Develop­ment Group, 510th and 710th Training Centres 1 August 1991 Reorganizing technical services; joining IT, communications and data protection Ljubljana Militia Time Event Location Participants June 1992 Establishing the 104th Telecommunications Company (TC Coy) of the TD Republic HQ Vrhnika TD Republic HQ 6 July 1992 The 104th TC Coy admits first 80 conscripts; this date is celebrated as the 104th TC Coy Day Vrhnika 104th TC Coy 1994 Taking over the Krim telecommunications facility Krim 104th TC Coy October 1994 Establishing the TD radio system RASTO 21 hilltop sites across Slovenia Contractor IT-100, MoD’s TCD and TD Republic HQ 1994 Slovenia’s first participation in the NATO CIS meeting, ARFA (Allied Radio Frequency Agency) frequency planning in the context of the Partnership for Peace (PfP) NATO HQ Brussels, Belgium Representatives of TD Republic HQ and MoD’s TCD 1994 Implementing new radio dispatch systems at the Operations and Communications Centre All Police Director­ates Police 1995 Introducing the Astro digital radio system (at the network and radio terminal level) using high level of encryption Central Slovenia; the Primorska region in phase 2 Police September 1995 An SAF unit participates in the Combined Endeavour exercise Stuttgart SAF and MoD’s TCD 1995 Taking over the Boc telecommunications facility Boc 104th TC Coy January 1996 Concluding contracts for the purchase of HF and VHF radio devices; supplied in 1996-1999, introduced into operational use in 1998 and 1999 Territory of Slovenia Tadiran, SAF General Staff 21 June 1996 Establishing the 11th Signal Battalion (11th SIG BN) Vrhnika SAF General Staff, 104th TC Coy December 1996 The first class of non-commissioned signal officers completes training Vrhnika 11th SIG BN January 1997 Organizing the first Combined Endeavour planning conference in Slovenia Bled USEUCOM, SAF General Staff 1998 The SAF heads the communications and IT working group within the CENCOOP initiative EU Representative of SVN General Staff September 1998­June 1999 Carrying out a C4 study Ljubljana, USA US DoD, SAF General Staff, MoD’s ICS Time Event Location Participants 1998-2004 Project: LOPOTEL Concluding contracts for: communications trailers, communications containers, antenna towers, load bins with tarpaulins, ŠV-4 tents, MK-2 camouflage kits, 2.5kVA generators, workshops for the operational maintenance of CIS, and measuring equipment for the maintenance of radio devices Ljubljana Various suppliers, SAF General Staff, MoD’s ICS October 2000 The first class of signal officers within the eighth class of the Officer Candidate School complete training Ljubljana, Vrhnika Doctrine, Development, Education and Training Command; 11th SIG BN December 2001 Concluding a contract for the SAF tactical telecommunications system; equipment supplied in 2004 and introduced into operational use in 2006 Territory of Slovenia JV Thales (Thales, Iskra Transmission and Tadiran), SAF General Staff and SAF Signal Units April 2001 Concluding a contract for the installation of VIC-1 intercoms, and Tadiran RC-04 and RC-40 radio devices into Valuk light wheeled armoured vehicles Ljubljana Iskra Transmission, 10th Motorized BN 23 April 2001 The Electronic Warfare Unit is subordinated to the 11th SIG BN, which transforms into the 11th Signal and Electronic Warfare Battalion (11th SIGEW BN) Vrhnika SAF General Staff 6 January 2002 Establishing the SAF Force Command; the 11th SIGEW BN is subordinated to the SAF Force Command Raskovec 50, Vrhnika SAF General Staff 2002 Introducing the ASOC voice communications system 16th Air Space Surveillance BN Iskra Transmission, 16th Air Space Surveil­lance BN Early 2003 The 11th SIGEW BN is subordinated to the Support Command on the basis of the partial implementation of SAF transformation plans Vrhnika, Kranj SAF General Staff 2003 Installing the TETRA pilot system, which spread within a limited Slovenian area over the next few years The Posavje region in phase 1, followed by other operationally important areas Police and others included in the system 15 July 2003 The 11th SIGEW BN is re-subordinated to the SAF Force Command Vrhnika SAF Force Command July 2003 Concluding a contract for RRC-05 and RRC-06 radios, supplied in 2004-2005 and introduced into operational use in 2005 Territory of Slovenia Harris RF Communications, SAF General Staff 2003 Concluding a contract for the purchase of the C2 system of SAF land forces (the C2 tactical and information system) Ljubljana S&T Hermes Plus, and Systematic Software Engineering A/S, SAF General Staff Time Event Location Participants 2003-2004 Activities in the accession phase for NATO membership; CAIT (CIS Accession and Integration Team) Ljubljana, Brussels MoD’s ICS, SAF General Staff, NATO 1 July 2004 After Electronic Warfare is removed from the 11th SIGEW BN formation, the latter is transformed back into the 11th SIG BN Vrhnika SAF General Staff July 2004 Concluding a contract for the purchase of RF-5800H radios, introduced into operational use in 2006 Ljubljana and the territory of Slovenia Harris RF Communications, SAF General Staff 2005-2007 Phase 2 of integration into NATO – CEAT (CIS Accession and Enlargement Team) Ljubljana, Brussels MoD’s ICS, SAF General Staff, NATO 2007 Purchasing the first TSATT UHF terminals (AN/PRC-117) Ljubljana SAF General Staff, Harris 28 November 2007 Concluding a contract for the MMHS (Military Message Handling System) Ljubljana MoD’s ICS, SAF, HP Slovenia, Boldon James Ltd (GB) 2008 Purchasing Thales (TRC-9210, TRC-3700) HF and VHF radios for the CBRN light wheeled armoured vehicles and 8x8 medium wheeled armoured vehicles projects Ljubljana Thales, SAF General Staff 2008 The SAF joins the MIP (Multilateral Interoperability Program) NATO and other countries SAF General Staff 2010 Purchasing PRC-152 and RF-7800S radios Ljubljana Harris RF Communications, SAF General Staff 31. December 2010 MoD’s Civil Defence Signal Units are dissolved Territory of Slovenia MoD 2013 The SAF Force Command is dissolved; the 11th SIG BN is transformed into the Communications and Information Systems Unit (CIS Unit) and subordinated to the SAF General Staff Vrhnika, Ljubljana SAF General Staff, 11th SIG BN 2013 Signal Coys are established within the 1st and 72nd BDE, and are subordinated to combat support battalions Ljubljana, Maribor 1st BDE, 72nd BDE 2013-2014 Establishing a dedicated signal unit for EU OPCEN EU CIS Unit 2014 Concluding the Combined Endeavour exercises (after 20 years) Germany SAF General Staff, CIS and other SAF units 2015 Purchasing the CIS C2 system ver. 2 (Sitaware) Ljubljana Systematic, SAF General Staff Time Event Location Participants 2016 The SAF joins the FMN (Federated Mission Networking) project NATO and other countries SAF General Staff 12 May 2017 SAF Force Command is re-established, and the CIS Unit is subordinated to it Vrhnika SAF General Staff June 2018 The SAF participates in the CWIX exercise for the first time (MIP, FMN, modelling and simulation) Bydgoszcz (Poland) SAF Force Command, Joint Training Centre, 72nd BDE, CIS Unit, MoD’s ICS 10 December 2018 The Cyber Defence Centre and the Threat Exploration Centre are established within the CIS Unit Vrhnika SAF General Staff The presented overview of events can serve as a basis for further re­search topics in the area of the regulatory framework, the organizational and technological development of defence and security entities of the Re­public of Slovenia in the area of signals and information technology, and topics pertaining to information and cyber security. Meaning of abbreviations: TCD – Telecommunications Directorate CDSU – Civil Defence Signal Unit RSIA – Republic Secretariat of Interior Affairs RSPD – Republic Secretariat of People’s Defence SPC – Society Political Communities GPR – General People’s Resistance YPA – Yugoslav People’s Army PTT – Post, Telephone, Telegraph IAD – Interior Affairs Directorate SRS – Socialist Republic of Slovenia RS – Republic of Slovenia ICS – IT and Communications Service SIG BN – Signal Battalion BDE – Brigade CIS – Communications and information system TD – Territorial defence RTV – Radio and Television Dr. Alojz Šteiner POVZETEK O knjigi Mineva 30 let, odkar je ob koncu hladne vojne in blokovske razdelitve sveta Sloveniji uspelo vzpostaviti svojo državo in jo obraniti pred agresijo, ki je nameravala osamosvojitev in demokratizacijo prepreciti. Temu je na­menjeno tudi skupno delo Vezisti in zveze – zbornik ob 30-letnici Republike Slovenije. Zbornik je projekt vec deležnikov iz obrambnega in notranjega ministrs­tva, vojske, policije ter treh domoljubnih in veteranskih organizacij, ki skrbijo za ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve in zgodovinskega spomina na osamosvojitveno vojno. Pri nastajanju knjige so sodelovali tudi predstav­niki iz poštnih, telekomunikacijskih in drugih podjetij ter radioamaterskih združenj, ki so imeli pomembno vlogo na podrocju zvez in telekomunikacij v obdobjih in dogodkih, ki jih opisujemo. Tako široko zastavljene publikacije v Sloveniji do zdaj še ni bilo. Trditev temelji na celovitem prikazu zvez in komunikacij, njihovega razvoja in de­lovanja v prelomnem casu pred tridesetimi leti, pa tudi na zapisih o pred­hodnih in poznejših spremembah in razvoju ter organizacijskih rešitvah. Kar nekaj prispevkov odkriva manj znane zadeve in predstavlja komunikacijsko in informacijsko dimenzijo procesov in prispevkov k osamosvojitvi ter uspeš­nemu izhodu osamosvojitvene vojne. Avtorji odkrito pišemo in opozarjamo tudi na tisto, kar je bilo o zvezah zamolcano ali pozabljeno. Vsebinska zasnova knjige je široka, sestavljena je od splošnih opisov rešitev in raziskovanj tematike do posebnih opisov za posamezne strukturne ali funkcijske vsebine, temu pa so dodani posamicni prikazi in pricevanja. Pricevanja posameznikov so prikazana v štirih delih zbornika, in sicer v delu z opisi prispevkov vezistov v Teritorialni obrambi in milici k osamosvajanju, v delu z opisi prispevkov amaterjev in njihovih aktivnosti v osamosvojitveni vojni, v delu, ki govori o takratnih PTT-zvezah in telekomunikacijskih oddajnikih, ter v delu o predstavitvah zbirk sredstev zvez in njihovih zbirateljev. Pri tem je bil bolj kot ponavljanje opisov izziv, kako uskladiti zahtevno strokovno terminologijo in navajanje oznak tehnicnih sredstev, tako tistih iz preteklosti, kot teh v sedanjosti. Del zbornika, ki je namenjen tehnicnemu vidiku in ohranjanju tehnicne kulturne dedišcine, ni zanemarljiv, saj je zahteval obsežno zbiranje podatkov in fotografij sredstev. Pri tem gre pretežno za radijske naprave in sredstva analogne dobe, ki so v številnih zasebnih zbirkah, zato verjetno do zdaj tudi ni bilo nekega urejenega pregleda. Ta je zdaj oblikovan, kar je pomembno tudi zato, ker je v nekdanji skupni državi Slovenija k tehnicnemu deležu v razvoju in proizvodnji sredstev zvez prispevala pomemben delež, kar v posebnem prispevku zbornika tudi prikazujemo. Delo, ki je pred bralci in javnostjo, smo s pozitivnim namenom ustvarjali ta­kratni in sedanji akterji. Strokovni prispevki in opisi metodološko temeljijo na proucevanju in raziskovanju pojavov, vsebujejo pa tudi veliko opisov na podlagi osebnega poznavanja tematike oziroma izhajajo iz metode opazovanja z oseb-no udeležbo. Ta metoda je pogosto predmet kritike zaradi subjektivnosti. Nekaj tega smo poskušali zmanjšati tudi s tem, da smo v zbornik vkljucili prispevke z razlicnih zornih kotov in tudi strani. Zbornik prinaša vec prispevkov, ki spadajo v podrocje vojaške zgodovine in sociologije vojske ter policije. Najpogosteje uporabljena metoda v prispevkih je opisna oziroma deskrip­tivna, sledi metoda analize dokumentov, normativnih rešitev in drugih pisnih virov. Primerjalna metoda se pojavlja tam, kjer je šlo bodisi za primerjavo s sistemskimi rešitvami ali prakso v razlicnih razvojnih ali pojavnih oblikah. Pomembno je bilo tudi zbiranje in urejanje standardiziranih intervjujev in pri-cevanj, ki so uporabljeni. Casovna dimenzija raziskovanja in zgodovinskega prikazovanja je veza­na na izhodišce, da je za milico (danes policijo) mejno leto 1967, ko je bil sprejet prvi republiški zakon za to podrocje, za vojaško obrambo pa leto 1968, ko je bila sprejeta odlocitev o oblikovanju glavnega štaba za splošni ljudski odpor, in leto 1969, ko je bil sprejet republiški zakon o ljudski ob-rambi. Temu obdobju sledijo tudi opisi o tehnicnem razvoju zvez in slovenski vojaški elektronski industriji. Seveda je predstavljena tridesetletna casovna dimenzija po osamosvojitvi leta 1991, ki je prav tako zelo zgovorna. Zbornik je razdeljen na devet vsebinskih delov oziroma poglavij. Prvi del sestavljajo popotnice zborniku z nagovori in primerom memorialnega zapisa – vezistu v spomin. V drugem delu, z naslovom Zgovorna razvojna pot, je prikazan razvoj upravnih zvez, zvez milice in notranjih zadev ter zvez v razvojnih obdobjih Teri-torialne obrambe, sledita prikaz zašcite v prenosu informacij in rešitve pri krip­tozašciti, elektronskem izvidništvu in protielektronskem delovanju ter opis vo­jaške elektronske industrije v Sloveniji do osamosvojitve. K temu je treba navesti še prispevke o kadrih od republike do obcine in prispevka o usposabljanju in ocenjevanju bojne pripravljenosti na podrocju zvez. Posebno zanimiv je zapis o prvem nakupu radijske opreme Racal pred 50 leti v tujini. Prispevki vezistov k osamosvajanju Slovenije so predstavljeni v tretjem delu. Tu so zapisi o zvezah za vrhovnega poveljnika oziroma predsednika Predsedstva Republike Slovenije, o komunikacijskih povezavah in komuniciranju v Republiški koordinaciji, o zvezah službe za opazovanje, javljanje, obvešcanje in alarmiranje, o zvezah milice in notranjih zadev ter zvezah Teritorialne obrambe v prelomnem casu 1990–1991. Zanimiv je prispevek o spremljanju zvez JLA med pekrskimi dogodki in v osamosvojitveni vojni. Splošnim opisom sledijo prispevki o zvezah in izkušnjah vezistov na nižjih ravneh ter dvanajst spominskih pricevanj in opisov. Sledita dva prispevka, prvi o podeljenih, drugi pa o nepodeljenih medaljah na podrocju zvez. Prispevki radioamaterjev Slovenije so zbrani v cetrtem dela zbornika. Iz njih lahko razberemo, zakaj so imeli radioamaterji v Sloveniji tako poseben prispevek oziroma vlogo. Prispevki, ki razkrivajo organizacijsko, strukturno in funkcionalno pove­zanost zvez ter telekomunikacij posebnega pomena zunaj obrambnega, vo­jaškega in varnostnega podrocja, vendar so z njim nelocljivo povezane, so predstavljeni v petem poglavju. Temu so dodana pricevanja posameznikov iz PTT, pa tudi s podrocja oddajnih centrov RTV in o uporabi sredstev zvez železniškega gospodarstva za vojaške potrebe. Šesto poglavje je namenjeno obdobju po osamosvojitvi in opisom organizacije, razvoja, usposabljanja ter delovanja sistemov zvez in informatike Teritorialne obrambe oz. Slovenske vojske in Policije, pa tudi izzivom digitalizacije, kibernetske zašcite in kibernetske obrambe. Zelo zgovorni so prispevki o vojaški in policijski opremljenosti s sredstvi, o mo-dernizaciji, mednarodnem sodelovanju, varovanju šengenske meje in med-narodnih vajah ter spremembah, ki iz tega izhajajo. Spominski del v tem poglavju prinašata prispevka o nacelnikih zvez po osamosvojitvi in o sloves­nostih ter praznovanjih vezistov v vojski. Prispevek k ohranjanju tehnicne kulturne dedišcine zvez in telekomuni­kacij je naslov sedmega poglavja zbornika. Ta prinaša številne informacije in fotografije ter opise sredstev in sistemov zvez iz obdobij in struktur, ki jih v zborniku opisujemo pred tem. Poleg sredstev in sistemov so predstavljeni tudi nekateri zbiratelji. V osmem delu so predstavljeni dokumenti in fotografije, ki niso bili vklju-ceni v prejšnje prispevke. Dodan je seznam slik, shem in preglednic ter kra-tic. Tudi vsi avtorji prispevkov so predstavljeni v tem delu. V njem so tudi po­sebna casovnica slovenske osamosvojitve in casovni pregled pomembnih dogodkov s podrocja zvez in informatike za obdobje od 1967 do 2021 ter povzetek zbornika, vse v slovenskem in angleškem jeziku. V devetem delu so predstavljeni izdajatelji zbornika in donatorji. Statisticna izkaznica knjige pa je: 51 avtorjev, 92 prispevkov, 876 strani, 370 fotografij, od tega 150 za tehnicno kulturno dedišcino, 33 dokumen­tov, šest preglednic in 12 shem. 15 tock za boljše razumevanje knjige 1 Prikazovanje razvoja zvez in telekomunikacij s polstoletne razdalje, z za-cetki v nekdanji skupni državi, kaže, da so obramba, varnost in vojska ter njihove strukture obvladovale razvoj, proizvodnjo, distribucijo in uporabo sredstev zvez. Dolgo tudi ni bilo veliko možnosti za razvoj zunaj tega okvira. Obrambno-varnostne in pozneje zašcitno-reševalne zveze so sicer imele pomembno prioriteto, vendar so bile tudi uklešcene v splošno tehnološko--razvojno raven države in družbe, precej pa so bile odvisne tudi od doktrine in vzorcev iz t. i. narodnoosvobodilne vojne in partizanskega bojevanja v drugi svetovni vojni. Poleg tega so bile milica in komunalne oblastne struktu-re, pa tudi teritorialna obramba, vezane na prostor in obstojeco stacionarno, predvsem žicno komunikacijsko infrastrukturo. Šele pozneje pa so bile za delovanje v vojnih razmerah postavljene pred zahtevo funkcioniranja zunaj tega okvira s t. i. premicnimi zvezami. 2 Kako so pri nekaterih vprašanjih obravnavani dogodki, zgodovinsko povezani s slovenskim osamosvajanjem, je stvar interpretacije in odnosa do preteklosti ali preloma z njo. Za primerjavo in potrditev prepletanja objavljamo zgodbi o tem, kako so v zacetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja slovenske oblasti v tujini kupovale radijske naprave Racal za republiške obrambno-varnostne strukture. To lahko primerjamo s skoraj enako istocasno »afero« o nakupu orožja za takratne slovenske teritorialne enote, ko so zaradi tega celo zamenjali poveljnika glavnega štaba za splošni ljudski odpor in njegovega namestnika. Dvajset let pozneje, leta 1991, na pragu osamosvojitve, se je zgodba, tudi tokrat o skrivnostnem nakupu postaj Racal, ponovila. Podobna je zgodba o t. i. pagerjih, ki so bili tako popularni v casu osamosvajanja, uvedeni pa že veliko pred tem za neke druge namene, ali zgodba o nabavi naprav z zašcito govora (DVP Motorola), ki jo je samo za slovenske varnostne strukture, še globoko v svincenih casih, odobrila ameriška administracija. 3 Prispevki v zborniku opisujejo organiziranost in delovanje zvez in kripto­zašcite v slovenskih obrambno-varnostnih strukturah, tj. v milici in Teritorialni obrambi ter upravnih zvezah na podrocju obrambe oziroma notranjih zadev. Poleg tega so tu tudi opisi o javnih zvezah, v glavnem prek državnega podjetja (PTT), in o telekomunikacijski infrastrukturi javnih radia in televizije. Vse to je bilo vkljuceno v osamosvojitvene napore in delovanje med osamosvojitveno vojno. Kmalu se je pokazalo, da za uspeh v najtežji preizkušnji osamosvajanja sinergicno delovanje nenavedenih ne bo dovolj in bo za dosego premoci tre­ba poseci še po pogojno poimenovanem »skritem bataljonu« radioamaterjev, z njihovimi ljudmi in opremo vred. 4 Vse to in številni prispevki tako slikajo nekoliko drugacno podobo osa­mosvojitvene vojne na Slovenskem, kot je prevladovala do zdaj. Prvic je voj­na s širjenjem kroga udeležencev in njihovih prispevkov bolj ljudska, njeni dosežki pa naši, ce hocete. Drugic pa se odstirajo nova spoznanja o tem, kaj vse je bilo poleg akcij z vojaškimi bojnimi sredstvi pomembno ali celo odlocujoce. Tisti, ki se s tem ne strinjajo, bodo temu seveda oporekali, ker se nam je dogajalo nekaj, cesar takrat nismo dojeli v celoti. Šlo je za sesta-vine informacijskega in hibridnega bojevanja, v katerem je bila od najmoc­nejšega topa mocnejša informacija, njena zašcita in s prisluhi nasprotnika pravocasno pridobljena njegova informacija. Navedene znacilnosti so lahko pomembne za današnje generacije in tudi za ohranjanje tradicije, vendar ne v smislu klicanja po vojni. Tako se vojna izpred tridesetih let bolj približuje današnjemu pojmovanju in rešitvam iz asimetricnega in hibridnega bojevan­ja. 5 V zborniku so navedena številna imena vezistov in drugih sodelujocih na tem podrocju. Ob tem je nastalo pomembno delo z zapisi o vezistih in njim v zahvalo ter spomin. Nekateri bodo menili, da je imen še vedno premalo, ker žal nismo uspeli popisati vseh. Poskušali smo ugotoviti tudi cim natanc­nejše število sodelujocih s podrocja zvez v osamosvojitvenih procesih. Pri tem smo izhajali iz odstotka, ki je v porocilu o bojni pripravljenosti leta 1990 navajal, da je bil v Teritorialni obrambi Slovenije delež vezistov in tistih, ki so delali na kriptozašciti, šestodstoten, kar je pri 35.000 sodelujocih v osamo­svojitveni vojni 2100 oseb. Objavljen seznam sodelujocih s podrocja zvez pri milici in drugih strukturah notranjih zadev navaja še dodatnih 134 oseb. Upravne zveze so pred vojno štele 5000 oseb, velika vecina teh je bila juni­ja 1991 tudi mobilizirana. Ce k temu prištejemo še radioamaterje, delavce PTT ter osebje na oddajnikih in zvezah RTV, pridemo na številko 8000. V zbiranje in preverjanje podatkov o kadrih so bili vkljuceni številni poznavalci in organizacije, delo je bilo obsežno in dolgotrajno. 6 Še danes ne vemo natancno, ali je bila napisana oz. je sploh obstajala kakršna koli strategija zadnjih vojn v Jugoslaviji ali pa je bilo vse skupaj le improviziran politicni odziv in izraba razmer za vojne cilje. Strateški nacrt o preoblikovanju oboroženih sil SFRJ, z imenom Jedinstvo (za obdobje 1987–1995), je sicer znan in zgovoren, vendar ne daje odgovorov, in jih tudi ne more, na vprašanja, ki so praviloma v domeni nacionalnovarnostne strategije in povezana z opredelitvijo ciljev, sredstev in poti do koncnih stanj. Uradne strategije ni moglo biti, bila pa je lahko zamisel, ki je imela smisel za nasprotnike Slovenije in njihovo agresijo nanjo. Operativni nacrt JLA iz sredine junija 1991 za intervencijo zvezne vojske na Slovenijo zaradi zavarovanja državnih meja Jugoslavije tega nedvoumno ne kaže. Je pa jasno, da je šlo za pokoritev Slovenije kot republike, ki se je skladno z ustav-no dolocbo želela osamosvojiti in odcepiti. Zelo poenostavljeno bi zamisel nasprotnikov slovenske osamosvojitve lahko oznacili, kot da naj Slovenci ustvarjajo svojo državo goloroki, gluhi in brez veze. Na to, da bi se bili pri­morani goloroki lotiti osamosvajanja, kaže poskus odvzema orožja Teritorial­ni obrambi maja 1990, saj tako ne bi uspeli zašcititi nove oblasti in je obrani-ti v kakršni koli vojaški intervenciji ali posegu. Podobno kot poskus odvzema orožja je bil onemogocen dostop do dela sredstev zvez in kriptozašcite, s cimer bi operativno gledano bili gluhi in nemocni pri vodenju morebitnega odpora ali obrambe. Dimenzija vzpostavljanja gluhosti je v izvedbi zamisli, ki jo opisujemo, mnogo širša, saj je bila bolj kot v vojaško-varnostne formacije usmerjena v onemogocanje obvešcanja javnosti in njeno prepricanje, da ima osamosvojitev smisel in zvezo z demokratizacijo in boljšim življenjem. Vemo, da je zamisel o boljši družbi in državi »brez veze«, ce nimaš zvez in drugih sredstev, da bi to sporocil do ljudi in podpornikov. Ali je brezvezno govoriti tudi o boljši in bolj pošteni družbi, ce je ne znaš ustvariti, ali pa zamisel izrabiš le zato, da se povzpneš na oblast in se zatem še kako nave-zuješ na njene pretekle vzorce, je drugo in nic manj pomembno retoricno vprašanje. Stanislav Praprotnik, eden izmed avtorjev v zborniku, je napisal, da je bila tudi slovenska obrambna strategija nekako zapisana le v Smerni­cah o ukrepih za pripravljenost, ki jih je 15. maja 1991 sprejelo slovensko Predsedstvo, da pa je bila uresnicena obrambna strategija nekaj drugega. 7 Kot sem zapisal že v uvodniku – nismo imeli boljših pušk, generalno gle­dano tudi boljšega in bolj unicevalnega orožja ne. Imeli pa smo prednost v cloveškem dejavniku. Ce bi prešteli vse, ki so sodelovali, in še tiste, ki so nas neposredno podpirali v osamosvojitveni vojni, smo bili v krepki premoci. Tehnicno premoc smo imeli v zvezah in njunih zašciti ter uporabi informacij. To sicer ni bilo orožje, bilo pa je nekaj mocnejšega od njega. Kot je zapi­sano v prispevku Stanislava Praprotnika, so bila ta sredstva takšna, da jim nasprotna stran ni mogla slediti in priti do živega. 8 V zborniku jasno prikazujemo tudi, kdaj in kako se je zgodil preobrat. Slovensko osamosvajanje spada v cas, ko je dozorevalo spoznanje in je tehnološki razvoj omogocal, da je bila mehka komponenta v uporabi vo­jaške in policijske sile ravno tako ali celo bolj pomembna, kot tista, ki je bila vezana na klasicni vojni »hardware«. Prišlo je do asimetricnega preloma med do takrat prevladujoco hladnovojno aritmetiko vojaške moci z vzorci ter možnostmi, ki so prihajali z informacijsko dobo. Desetletje pred iztekom tisocletja smo bili v Sloveniji med tistimi, ki smo to preizkusili v praksi. Ko izpostavljamo tocke preloma in pomembne dogodke za uspeh na slo­venski strani, vemo, da jih ni predstavljala le puška, ampak tudi komunika­cijska tehnika in postopki s prenosom in zašcito informacij. To se je zgodilo neposredno pred vojno s projektom Racal in nakupom 592 postaj za bojno radijsko omrežje, od tega 112 za združeno takticno in operativno raven. O projektu nakupa v Angliji, prevozu in prevzemu, skrivni vgradnji v vozila ter uvajanju v uporabo piše vec avtorjev. Danes tudi vemo, da te akcije v državi izvoznici in sedanji državi uvoznici v tako kratkem casu, kot leta 1991, ne bi uspeli izvesti. Treba je dodati, da so bile s temi radijskimi postajami zašcite­ne zveze na operativni in deloma takticni ravni. Ko so na nižjih takticnih rav­neh manko poskušali nadomestiti radioamaterji, kar jim je dobro uspevalo, se je vse povezalo v strateški uspeh. 10 Pomemben element informacijske premoci se je zgodil na podrocju elektronskega izvidništva in protielektronskega delovanja, kar je v zborni­ku predstavljeno z razlicnih gledišc. Drugi tak element je zašcita prenosa informacij oziroma hitra in ucinkovita preobrazba na podrocju kriptozašci­te. Upal bi si trditi, da sta ta elementa zelo pomembna ali celo odlocilna v izhodu vojnega spopada, ki ima sicer znacaj nizke intenzivnosti. Slovenija do zacetka osamosvajanja sploh ni imela teh zmogljivosti, ker so bile pod strogim zveznim nadzorom in upravljanjem. Pa vendar se je tako imenovana vojna sreca kmalu in odlocno nagnila na slovensko stran, ko sta bila zavzeta prislušni objekt na Rožniku v Ljubljani in radioprislušni objekt na Pohorju. Zasežena sredstva JLA so se takoj zacela uporabljati proti njej sami, tako da je bila pomembno onemogocena. K prisluhom radijskih zvez nasprotnika so pomembno prispevali še številni radioamaterji z ulovljenimi informacijami, ki so jih pridobili in posredovali na vojaško in policijsko stran. Po vojni smo za elektronsko izvidovanje podelili celo medalje. Zanimivo, da je ni dobil tisti, ki je to zacel, resda v takratni skupni državi še nelegalno in skrivaj, neposred-no po pekrskih dogodkih v Mariboru. 11 Radioamaterjem smo v zborniku namenili posebno poglavje. Marko To-minec si je v prispevku sposodil naslov clanka o prispevku radioamaterjev leta 1991 z naslovom »Bili so ušesa Teritorialne obrambe,« in dodaja: »in res smo bili!« O tem, zakaj in kako je bilo to mogoce, piše vec avtorjev. Pomembno je, da so bili radioamaterji institucionalno vkljuceni v upravne zveze in so to vlogo v osamosvojitveni vojni docela izpolnili. Še vec, pogosto so prestopili prag upravnih zvez in se prikljucili vojaškim vezistom ali jih celo nadomestili, kot to opisujejo Karl Drago Bucar, Leon Marjan Možina, Jože Žitko in drugi. Ko na bojnem polju ni bilo dovolj usposobljenih vezistov in radijskih sredstev, so vskocili radioamaterji. Radioamaterji so imeli tri po­membne stvari – poleg zmogljive tehnike in znanja za njeno upravljanje še voljo, da se zoperstavijo takratni agresorski vojaški sili. Ali, kot je zapisano v prispevku Mirka Ognjenovica, je bila vojna tudi zaradi tega manj krvava. 12 Ko sprejmemo tezo in nizamo podatke in opise ter pricevanja o vlogi in pomenu zvez in vezistov za uspeh v osamosvojitveni vojni, je treba izpo­staviti še povezanost med milico, teritorialno obrambo, upravnimi zvezami in zvezami javnih gospodarskih (državnih) podjetij za obrambne potrebe. Rešitve in nacrti so bili sicer narejeni za obrambo neke druge (skupne) dr­žave, vendar usklajeni in povezani ter prej v pripravah in vajah preverjeni. Ce teh izkušenj iz skupnega delovanja in povezav ter ne nazadnje doktrinarnih korenin o totalni obrambi in množicni soudeležbi vseh ne bi bilo, bi bil izhod osamosvojitve in osamosvojitvene vojne pred 30 leti drugacen, ce bi sploh lahko govorili o uspehu. To je posebnost tudi z vidika vojaško-zgodovinske dimenzije pojava, ko se preobrat zgodi na kakovostni podstati iz predhod­nega stanja. Bolj kot revolucionarni ima evolucionalni znacaj, ceprav sloven-ska osamosvojitev predstavlja dokaj hiter in temeljit preobrat s predhodnim sistemom in ne nazadnje z vojno. 13 Zanimiv paradoks zasledimo pri predstavitvah zbirateljev in njihovih zbirk, ki spadajo v tehnicno kulturno dedišcino, ki se je ne bi sramoval noben ugleden vojaški ali tehnicni muzej. Paradoks je v tem, da je to, kar je bilo nekoc državno in imelo celo oznako vojaške ali državne skrivnosti, danes pri posameznikih in privatizirano. Tako se ustvarja vtis, da ti poleg ohranjanja tehnicne kulturne dedišcine ohranjajo spomin na državo ali sistem, ki jih je ustvaril ali uporabljal. Državni muzeji pri nas imajo, ne vem, ali tudi zaradi navedenega, le drobtinice. 14 Poosamosvojitvena obdobja v Sloveniji prinašajo procese pridruževanja in integracije v EU in Nato, hkrati pa tecejo številne modernizacije zvez in informatike, tako v vojaški kot policijski in tudi državnoupravni sferi. Tride­setletne obsežne in temeljite spremembe so bile v drugem delu obdobja pogosto pogojene tudi z zahtevami po prilagajanju ali sledenju teženj v digi­talni dobi. Ko Igor Bogataj opisuje zveze v policiji in njihov razvoj, opozarja na širino sprememb in prelomnice, pri tem zlasti na pomen in spremembe, ki so nastale z vkljucitvijo v Schengenski informacijski sistem. V prispevku Stanislava Šantlja o mednarodnem vojaškem sodelovanju Slovenske vojske ter vplivu na spremembe in razvoj najdemo oceno, da je bilo še dobro, da smo bili majhni in zelo prilagodljivi, pa tudi željni znanja in dokazovanja, da znamo in zmoremo. Z zapisanim so bili oboji, policisti in vojaki, nemalokrat v vlogi gonilnika sprememb in preobrazbe. Dodali bi, ne le znotraj struktur, ampak širše v družbi. 15 V sedanjosti pojav kibernetike in kibernetske zašcite ter obrambe pome­ni poseben izziv. O tem zbornik prinaša vec prispevkov. Stanislav Šantelj navaja tudi, da je nadzor nad kibernetskim prostorom strateškega pomena za uresnicevanje geopoliticnih interesov velikih držav. Kibernetski napadi so velika grožnja za informacijsko varnost in kriticno infrastrukturo držav, zato države veliko vlagajo v kibernetske zmogljivosti, ki jih je mogoce upo­rabiti tudi za vojaške namene. Uporaba digitalnih orožij je zgrajena na novih temeljih, saj domena kibernetskega vojskovanja ponuja številne prednosti: je asimetricna, mamljivo poceni, vse prednosti pa so na zacetku na strani napadalca. Ugotovitve 1. S procesi decentralizacije v nekdanji politicno zelo monolitni skupni dr­žavi so se veckrat obujala in vecala prizadevanja po vecji samostojnosti federalnih republik ali po nacionalnih državah, ki so imela tudi ustavno podlago. Pojavi in prizadevanja po samostojnosti so bili premo sorazmer­ni z ekonomskimi razmerami ter pojavi omejevanja clovekovih pravic in svobošcin. Dogajanja na obrambno-vojaškem in varnostnem podrocju pri omenjenem ne morejo biti prezrta. Bila so povezana z decentraliza­cijo države in odlocitvami o republiških milicah in vojaških formacijah, ki jih upravljajo in opremljajo republike. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja dobijo zagon z oblikovanjem druge, teritorialne komponente obo­roženih sil, vzporedno pa tudi pri strukturah milice. 2. Splošni ljudski odpor in pozneje splošna ljudska obramba in družbena samozašcita sta bila ne le zašcitnika bivšega sistema, ampak tudi relikta totalne obrambe. Vendar sta konec osemdesetih in v zacetku devetde­setih let v spopadu s totalitarizmom delovala tudi v korist nastajajocih demokracij. Samoobrambne in preživitvene namene nacije in sredstva je bilo treba le politicno usmeriti ter izrabiti energijo za spremembe. Pri tem so se nekatere republiške rešitve ali odkloni od zveznih izkazali kot pomembni. 3. Z zbornikom o vezistih in zvezah, njihovem razvoju ter organizaciji in delo­vanju, je podoba slovenske osamosvojitvene vojne dopolnjena. Globalno gledano kaže podobo, ki se je pred 30 leti nismo niti zavedali v celoti. 4. Slovenska država je v preteklih treh desetletjih s posluhom reševala vpra­šanja vojnih veteranov osamosvojitvene vojne, vojnih in civilnih invalidov ter svojcev žrtev, pa tudi vprašanja organiziranosti in podpore veteran-skim organizacijam. Te so se razvile in vzpostavile zavidanja vredno or-ganiziranost, v kateri izvajajo številne aktivnosti in skrbijo za ohranjanje vrednot. Vendar zbornik kaže tudi na primere, ko so bili nekateri vezisti vendarle spregledani ali celo pozabljeni. To pa pomeni, da jim ob tride­setletnici lahko poleg zahvale izrecemo tudi opravicilo in obljubo, da se bo stanje popravilo. 5. Ko omenjamo korenine osamosvojitvenih prizadevanj in zacetke osamo­svajanja ter odklapljanja od nekdanje skupne državne skupnosti, je tudi iz predstavljenega v zborniku jasno, da ni šlo zgolj za enostranski slo­venski odklop. Opisani primeri na podrocju zvez in kriptozašcite to zelo zgovorno potrjujejo. 6. V predstavljenem razvoju zvez in telekomunikacij na Slovenskem se je ustvarjala tehnološka prednost in utrjeval cloveški kapital. To je vplivalo na izhod osamosvojitve in osamosvojitvene vojne. Pomembno pa je bilo tudi pozneje, ko smo se po prelomu znašli v nadaljnjih procesih demo-kratizacije in evropeizacije ter globalizacije. O tem so zelo zgovorni razvoj na podrocju zvez, informatike in kibernetike ter primeri iz policije in Slo­venske vojske, opisani v prispevkih. 7. Razvoj komunikacijskih in informacijskih tehnologij je do osemdesetih let prejšnjega stoletja dolocala in poganjala predvsem vojaška industrija. Pozneje se je delež razvoja vztrajno poveceval v korist civilnih rešitev, tako da so današnje informacijsko-komunikacijske tehnologije in rešitve v vecini razvite v komercialne namene. Vojaške in varnostne rešitve se zato danes prilagajajo civilnim rešitvam oziroma izhajajo iz njih. 8. Modernizacija komunikacijsko-informacijskih sistemov v obrambno­varnostnem sektorju je bila zgodovinsko gledano vedno posebna, polna sprememb in deležna temu primerne razvojne, sistemske in kadrovske podpore. Vezisti so spremembam sledili in se z njimi tudi sami spreminjali. Le tako so lahko bili, zlasti zadnji desetletji, kos razvojnim preskokom in izzivom ter ohranjanju povezljivosti. To jih caka tudi v prihodnje, kar bo zahtevalo spremembe v izobraževanju, nenehnem izpopolnjevanju in mednarodnem povezovanju. Vojska in policija sta po osamosvojitvi imeli vsaka svojo dinamicno integracijsko pot. Kolektivna obramba, zavarovanje evropskih in državnih meja ter zagotavljanje kibernetske varnosti kažejo, da bosta lahko uspešni le, ce bosta delovali povezano kot v casu osamosvajanja. 9. Razvoj avtonomnih oborožitvenih sistemov, umetne inteligence in komu­nikacijsko-informacijskih sistemov bo v bližnji prihodnosti zahteval tudi ustrezno zašcito teh sistemov in informacij, ki se v njih prenašajo in obde­lujejo. Prihodnost bo tako zaznamovana z razvojem rešitev in zmogljivosti kibernetske obrambe ter vkljucevanjem v operacije v kibernetskem pros-toru. Poslanstvo knjige, ki nima namena povzdigovati pretekih rešitev ali deliti naukov z vzorcem »še pomnite vojni tovariši«, ceprav tega ni mogoce v celoti zanikati, je povezovanje generacij, prenos izkušenj in ohranjanje zgodovin­skega spomina. To je pomembno tudi zato, ker se noben razvojni preobrat, pa tudi revolucija, ne zgodi brez ozira na preteklost in težnje po izogibanju slabim izkušnjam in rešitvam oziroma po njihovem premagovanju. Alojz Šteiner, Ph.D.; Matevž Kersnik in Justi Carey1 SUMMARY: SIGNAL PERSONNEL AND COMMUNICATIONS – A JOURNAL MARKING THE 30TH ANNIVERSARY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA About the book It has been nearly thirty years since Slovenia, following the end of the Cold War and the bloc division of the world, succeeded in establishing its own state and defending it against aggression seeking to thwart its inde­pendence and democratization. It is this event that the joint work Signal Personnel and Communications – A Journal Marking the 30th Anniversary of the Republic of Slovenia is dedicated to. The journal is a project by several stakeholders from the defence and interior ministries, the military, and the police, as well as three patriotic and veteran organizations dedicated to preserving the values of Slovenian in­dependence and the historical memory of the War of Independence. The creation of this book also involved representatives of postal, telecommuni­cations and other companies, and amateur radio associations which played an important role in the field of signals and telecommunications during the period and the events in question. This is the most comprehensive publication of its kind in Slovenia to date. This claim is based on the broad overview it provides of signals and com­munications, their development and operation during that crucial time thirty years ago, and on records of prior and subsequent changes, developments and organizational solutions. Several contributions uncover lesser-known issues, and present the communication and information dimension of the processes of and contributions to independence and towards the success­ful outcome of the War of Independence. As authors, we candidly write about and highlight issues concerning communications that have been withheld or forgotten. The broad thematic scope of the book ranges from general descriptions of solutions and research into the subject, to specialized descriptions of individual structural or functional topics supported by personal perspectives and testimonies. Testimonies by individuals are included in four sections of 1..English.translation.and.proofreading.by.Matevž.Kersnik.and.Justi.Carey,.respectively. the journal: the section describing contributions to the independence pro­cess by signal personnel within the Territorial Defence and the Militia; the section describing the contributions by amateur radio operators and their activities during the War of Independence; the section on the postal, tele­graph and telephone signals and telecommunication infrastructure of the time; and the section presenting collections of communications assets and their collectors. Rather than the repetition of descriptions, the challenge was to harmonize the demanding terminology and provide markings of tech­nical assets, both past and present. The section of the journal dedicated to the technical aspects and preservation of technical cultural heritage is also noteworthy, having required comprehensive collection of asset data and photographs. These mainly include radio devices and assets from the analogue age found in numerous private collections, which is probably why no systematic overview was made earlier. Such an overview has now been carried out, which is also important because Slovenia made a significant contribution to the technical development and production of communica­tions assets in former Yugoslavia, a fact that is detailed in a separate paper in this journal. The work in front of the readers and the public has been created in good will by former and present stakeholders. The methodology behind the pa­pers and descriptions is based on the study of and research into various phenomena, while the contributions also include many descriptions stem­ming from personal familiarity with the subject or from the participant ob­servation method. This method is frequently subject to criticism due to its subjectivity. We attempted to reconcile this by including contributions with different perspectives and from different sides. The journal includes several papers from the fields of military history and the sociology of the military and the police. The method most commonly used in the contributions is the descrip­tive method, followed by analyses of documents, normative solutions and other written sources. The comparative method was employed either for comparisons with systemic solutions, or practices at different configura­tions and stages of development. The collection and editing of standardized interviews and testimonies also played an important role. In the case of the militia (the present-day police force), the starting point of the temporal dimension of the research and historical overview is 1967, which saw the passage of the first state law in this field, while the break­through years for military defence were 1968, when the decision was made to establish the General People’s Resistance Headquarters, and 1969, when the state law on people’s defence was passed. The descriptions of the technical development of communications and the Slovenian military electronics industry also follow this period. Naturally, the 30-year time span following independence is also presented. In terms of content, the journal is divided into nine sections. The first sec­tion consists of introductory remarks and an example of memorial writing in memory of a fellow signal personnel. The second section, entitled The Telling Path of Development, describes the progress of administrative communications, militia and internal affairs communications, and communications during the development period of the Territorial Defence; it includes descriptions of information transfer pro­tection and cryptosecurity solutions, electronic reconnaissance and coun­ter-electronic operations, and a presentation of the military electronics in­dustry in Slovenia prior to independence. Added to this are contributions on personnel ranging from the national to the municipal levels, and a piece on the assessment of training and combat readiness in the field of communica­tions. The account of the first purchase of Racal radio equipment abroad 50 years ago is especially interesting. The third section concerns the contribution of signal personnel to Slove­nian independence. It includes pieces on communications provided for the Commander-in-Chief, i.e. the President of the Presidency of the Republic of Slovenia; communications and communicating within the Republican Co­ordination; communications within the monitoring, notification, briefing and warning service; militia and internal affairs communications; and Territo­rial Defence communications during the crucial period between 1990 and 1991. An interesting piece describes the monitoring of Yugoslavian People’s Army communications during the events in Pekre. General descriptions are followed by pieces on communications and the experiences of signal per­sonnel at lower levels, and by twelve testimonies and accounts. These, in turn, are followed by two contributions on awarded and unawarded medals in the field of communications. Amateur radio operators’ contributions are collected in the fourth sec­tion of the journal. They provide insight into why amateur radio operators in Slovenia played such a special role. Section five presents accounts uncovering the organizational, struc­tural and functional connection between signals and telecommunications of special significance outside, but inextricably connected to, the fields of defence, military and security. Added to this are testimonies by individu­als from the fields of postal, telegraph and telephone communications and radio-television broadcast centres, and accounts of using railway sector communications assets for military purposes. Section six is dedicated to the post-independence period, describing the organization, development, training and operation of communications and information technology systems of the Territorial Defence, the Slove­nian Armed Forces and the Police, while also addressing the challenges of digitalization, cyber protection and cyber defence. The contributions about the level of military and police equipment, modernization, international co­operation, protection of the Schengen border, international exercises, and the changes arising from these are particularly telling. This section also in­cludes two historical pieces about signals chiefs after independence, and ceremonies and celebrations by signal personnel within the armed forces. The seventh section of the journal is entitled Contribution to preserv­ing the technical heritage of signals and telecommunications. It provides numerous pieces of information as well as photographs and descriptions of communications assets and systems from the periods and structures de­scribed in preceding sections. Apart from assets and systems, several col­lectors are also presented. The eighth section presents documents and photographs not included in the previous papers. It includes a list of figures, charts, tables and abbrevia­tions, as well as presentations of all the contributors featured in the journal. A special timeline of the Slovenian independence process, a chronological overview of important events in the field of communications and information technology from 1967 to 2021, and a summary of the journal in Slovene and English are also provided. The ninth section presents the publishers of the journal, supporters and the donors. The overall tally of the book is: 51 authors, 92 articles, 876 pages, 370 photographs, 150 of which concern technical cultural heritage, 33 docu­ments, and 6 tables and 12 charts. 15 points to better understand the book The depiction of signals and telecommunications development from a distance of half a century, beginning in former Yugoslavia, indicates that the development, production, distribution and use of communications as­sets were controlled by the defence, security and military services and their structures. For a long time, there was little possibility of development out­side this framework. While defence and security, and later protection and rescue services, were indeed an important priority, they were also con­strained by the general technological development level of the state and society, and quite dependent on the doctrine and patterns of the national liberation war and Partisan warfare in World War II. In addition, the mili­tia, communal power structures, and territorial defence were bound to the space and the existing stationary, predominantly wire-based communica­tion infrastructure. It was not until later that, in order to function in conditions of war, they were forced to operate outside this framework by means of “movable” communications. 2 How events that are historically connected to the Slovenian indepen­dence process are addressed in the context of certain issues is a matter of interpretation, and one’s attitude towards, and break with, the past. To com­pare and confirm this interconnectedness, we publish two stories on how, in the early 1970s, Slovenian authorities purchased Racal radio devices for the republican defence and security structures. This can be contrasted with the nearly simultaneous “scandal” of arms procurement for Slovenian terri­torial units of the time, prompting the replacement of the commander of the General People’s Resistance Headquarters and his deputy. Twenty years later, in 1991, on the cusp of gaining independence, the story repeated itself, and it once again had to do with a mysterious procurement of Racal radios. A similar story concerns the pagers, which were very popular during the independence process but had been introduced much earlier and for other purposes, and the purchase of Motorola Digital Speech Protection devices approved by the US Administration exclusively for Slovenian secu­rity structures deep in the Cold War era. 3 Journal pieces describe the organization and operation of communica­tions and cryptosecurity in Slovenian defence and security structures, i.e. the Militia and the Territorial Defence, and administrative communications in the fields of defence and interior affairs. The journal also addresses com­munications in the public domain, mainly via the national company (PTT), and the telecommunication infrastructure of public radio and television. All of this was included in the independence efforts and operation during the War of Independence. It soon turned out that to succeed in the hardest trial of independence, harmonious operation of these assets would not be enough, and that in order to achieve supremacy, one would have to tap into the “hidden battalion” of amateur radio operators, including their equip­ment. 4 All of this, along with numerous pieces in the journal, paints a picture of the War of Independence in Slovenia that is slightly different from the prevalent one. Firstly, by widening the circle of participants and their con­tributions, the war becomes more of a people’s war, and its achievements ours, if you will. Secondly, there are new insights to be gained into all the other aspects, beyond military combat actions, that played an important, or even decisive, role. Obviously, those who do not agree will dispute these claims, because what was happening to us was something we could not ful­ly comprehend at the time. It was about elements of information and hybrid warfare, where information, whether successfully protected or gained in a timely manner by eavesdropping on the opponent, was more powerful than the heaviest cannon. These characteristics can be important for today’s generations and for preserving tradition, but not in terms of a call to arms. Thus, the war from thirty years ago is brought closer to today’s concepts and solutions of asymmetrical and hybrid warfare. 5 The journal lists the names of many signal personnel and other partici­pants in the field. This constitutes an important work about signals officers, written with gratitude and in their memory. Some will note that the list of names is still too short, because unfortunately we were not able to account for all of them. We also tried to determine the most accurate number of people from the field of communications who participated in the indepen­dence processes. Our estimates were based on information from a combat readiness report of 1990, stating that the proportion of communications and cryptosecurity personnel within the Territorial Defence was 6%, which, given the total of 35,000 participants in the War of Independence, amounts to 2,100 people. A published list of participants from the field of communi­cations within the Militia and other internal affairs structures adds another 134 people. Before the war, administrative communications accounted for 5,000 people, the vast majority of whom were mobilized in June 1991. Add­ing amateur radio operators, PTT employees, and personnel working on radio and television transmitters and communications to the tally, the total comes to 8,000. Gathering and checking the vast data on these person­nel took considerable effort and much time, while also involving numerous experts and organizations. 6 Even today, we still do not know for certain whether any strategy for the most recent wars in Yugoslavia was written or indeed existed, or whether it was all just an improvised political response taking advantage of the situ­ation for military goals. The strategic plan for transforming the Social Fed­erative Republic of Yugoslavia Armed Forces (during the period between 1987 and 1995) called Jedinstvo (Unity) may be well known and may speak volumes, but it does not and cannot answer the questions that usually fall under the domain of the national security strategy and concern the defini­tion of the aims, resources and paths to achieving end states. While no official federal strategy could exist, it was possible to have a notion in its stead that made sense to Slovenia’s opponents using aggression against it. This is not clear from the Yugoslavian People’s Army operational plan from mid-June 1991 concerning the intervention of the Federal Army in Slovenia to protect Yugoslavian national borders. It is clear, however, that it was an attempt to subdue Slovenia as a republic wanting to gain independence and secede in line with the constitution. In very simplified terms, the idea of the opponents of Slovenian independence was that Slovenians should create their own country bare-handed, deaf and unconnected. The idea that we should build an independent country with our bare hands is evident from the attempt to seize weapons from the Territorial Defence in May 1990, pre­venting us from protecting the new democratic government and defending it against any military intervention or action. Similar to the attempt at weapons seizure, access to parts of the communications and cryptosecurity assets was prevented, which would have made us operationally deaf and power­less in mounting any possible resistance or defence. The described idea of inducing “deafness” had a much broader dimension, aiming not so much at military and security formations but at crippling the ability to inform the pub­lic and shaking the public belief that independence made sense and led to democratization and a better life. We know that the idea of a better society and country has no connection to reality if you do not have the connectivity and other resources to communicate it to the people and your supporters. Another, just as significant, rhetorical question is whether it is pointless to talk about a better and fairer society if you do not know how to create one, or if you use the idea only to gain power while staying very much wired to its former patterns. Stanislav Praprotnik, one of the authors featured in the journal, wrote that the Slovenian defence strategy was, in a way, only out­lined in the guidelines on readiness measures adopted on 15 May 1991 by the Slovenian Presidency, while the implemented defence strategy was something else again. As I wrote in the introduction – we had neither better guns nor, gener­ally speaking, better and more destructive weapons. But we did have an advantage in the human factor. If we count all the participants and those who directly supported us in the War of Independence, the numbers were comfortably on our side. We had technical supremacy in communications and communications protection, as well as in the use of information. This was not weaponry; it was something stronger. As stated in the piece by Stanislav Praprotnik, these assets were such that the opposing party could neither keep track of them nor penetrate them. 8 The authors of the journal clearly depict when and how the turning point came about. The Slovenian independence process took place at a time of the dawning realization, enabled by technological development, that the soft component of using military and police force was just as, or perhaps even more, important than that represented by classic military hardware. What occurred was an asymmetric fracture between the prevailing Cold-War arithmetic of military strength, and the patterns and possibilities ush­ered in by the information age. A decade before the turn of the millennium, we in Slovenia were among those who tested this in practice. 9 Singling out the tipping points and significant events that contributed to success on the Slovenian side, we are aware they were not represented merely by a gun, but also by communication technology and procedures involving information transfer and protection. This happened just before the war with the Racal project, purchasing 592 combat net radios, 112 of them for the joint tactical and operational level. The project, involving purchase in England, transport and takeover, secret integration into vehicles and practi­cal deployment, is covered by several authors. We know today that such an operation, involving the same export country and the present import country, could not be carried out in as short a time as in 1991. It needs to be noted that the radios enabled communications protection at the opera­tional and, partly, tactical levels. When amateur radio operators stepped in to make up for the tactical level deficiencies, which they did with great suc­cess, it all aligned into a strategic triumph. 10 An important element of information supremacy concerned the field of electronic reconnaissance and counter-electronic operations, which is pre­sented from different perspectives in the journal. Another such element was information transfer protection, i.e. the fast and effective transformation in the field of cryptoprotection. I dare say that these two elements were very important or even decisive in the outcome of a low-intensity armed con­flict. Before the start of the independence process, Slovenia did not even possess such capabilities, which were subject to strict federal control and management. And yet, the “luck of war” soon and decisively turned to the Slovenian side when the sound locator complexes on Rožnik hill in Ljubljana and on the Pohorje plateau were taken. The seized Yugoslavian People’s Army assets were immediately used against it, significantly diminishing its ca­pabilities. Many amateur radio operators significantly contributed to eaves­dropping on the opponent’s radio communications, capturing information and transmitting it to military or police services. After the war, medals were awarded for electronic reconnaissance. Interestingly, no medal was award­ed to the person who had started these activities, albeit secretly and illegally, while Yugoslavia still existed, in the immediate aftermath of the crucial events in Pekre, Maribor on 23th May 1991. 11 A separate section of the journal is dedicated to amateur radio operators. For his piece, Marko Tominec borrowed the title of an article about the con­tribution of amateur radio operators in 1991, They were the eyes and ears of Territorial Defence, to which he adds: “And indeed we were!” The reasons why and how this was possible are discussed by several authors. It is impor­tant to note that amateur radio operators were institutionally integrated into administrative communications, and carried out this role in full during the War of Independence. What is more, they often went beyond administrative communications to join or even replace military signals, as described by Karl Drago Bucar, Leon Marjan Možina, Jože Žitko and others. When there were not enough trained communications officers and radio assets in the battlefield, amateur radio operators stepped in. They had three important assets – high-performance equipment, the knowledge to use it, and the will to stand up to the aggressor military force of the time. Perhaps, as Mirko Ognjenovic writes in his piece, this was one of the things that made the war less bloody. 12 In accepting the assertion and providing data, descriptions and testi­monies about the importance of communications and signal personnel for success in the War of Independence, what must also be emphasized is the link between the Militia, the Territorial Defence, administrative commu­nications, and communications provided by public enterprises for military needs. While solutions and plans were aimed at defending a different (com­mon) country, they had been harmonized, connected and tested in advance through preparations and exercises. Without all this experience from joint operations, connections and, after all, doctrinary roots about total defence and mass participation, the outcome of the independence process and the War of Independence 30 years ago would have been different, if successful at all. This is an unusual phenomenon from the military history perspective as well: a breakthrough achieved on the solid basis provided by a previous condition. Rather than revolutionary, it is evolutionary in character, despite the fact that Slovenian independence represents a fairly quick and thorough break with the previous system and, after all, with war. 13 There is an interesting paradox to be found in the presentations of collec­tors and their collections of technical cultural heritage, which no respect­able military or technical museum would be ashamed of. The paradox is that items that used to be owned by the state, and were even classified as military or top secrets, are now the private property of individuals. This gives the impression that these individuals, apart from preserving items of techni­cal heritage, are also preserving the memory of the country and the system that created and used them. Perhaps this is one of the reasons why only a fraction of such items can be found in our national museums. 14 The post-independence period in Slovenia brought the EU and NATO ac­cession and integration processes and an ongoing modernization of com­munications and information technology in the military, police and public administration spheres. During the second part of this thirty-year period, ex­tensive and fundamental changes have often occurred due to demands to adjust or follow the trends of the digital age. Describing the development of communications within the police, Igor Bogataj notes the wide scope of the changes and the turning points, especially the new aspects and changes brought about by integration into the Schengen Information System. The contribution by Stanislav Šantelj about the international military cooperation of the Slovenian Armed Forces and its impact on changes and development includes the assessment that, fortunately for us, we were not only small and very adaptable, but also eager to gain knowledge and prove that we could do it. By putting what is written above into practice, police and military of­ficers have often taken up the task of driving change and transformation; not only within the structures they represent, but in a broader societal sense, we may add. 15 Today, cybernetics, cyber protection and cyber defence pose a special challenge. This is discussed in several contributions in the journal. As Stanislav Šantelj notes, control over cyberspace is of strategic importance for the imple­mentation of large countries’ geopolitical interests. Cyber attacks pose a great threat to information security and critical state infrastructure, forcing countries to make large investments in cyber capabilities, which can also be used for mili­tary purposes. The use of digital weapons is built upon new foundations, as the domain of cyber warfare offers many advantages: it is asymmetrical, temptingly cheap, and initially, all advantages are on the attacking side. Findings 1. In several instances, decentralization processes in the very monolithic state of Yugoslavia triggered growing calls for greater autonomy of the federal republics or the establishment of national states, calls which were founded in the constitution. Calls for independence were in direct correlation with the economic situation and attempts to limit human rights and freedoms. In this regard, developments in the fields of defence, military and security should not be overlooked. They were linked to the decentralization of the state and decisions about republics militias and military formations managed and equipped by individual republics. In the mid-1970s, these efforts gained momentum with the formation of another, territorial component of the armed forces and, in parallel, of the militia structures. 2. The General People’s Resistance and, later, General People’s Defence and Societal Self-protection were not only protectors of the previous system, but also relics of the total defence doctrine. Nevertheless, in the fight against totalitarianism in the late 1980s and early 1990s, they also acted to the benefit of the emerging democracies. It was simply a matter of politically directing the self-defence and survival instincts of the nation and using this energy for change. In this regard, some solutions by the republics, or deviations from the federal ones, ended up playing an important role. 3. The journal about signal personnel and communications, their development, organization and operation supplements the picture of Slovenian independence. Generally speaking, it paints a picture that we were not fully aware of 30 years ago. 4. For the past three decades, the Slovenian state has shown understanding in resolving issues involving veterans of the War of Independence, disabled civilians and military personnel, and relatives of the victims, as well as issues concerning the structure of and support to veteran organizations. These have developed and established an enviable level of organization, performing many activities and promoting the preservation of values. The journal, however, also highlights cases where certain signal personnel have nevertheless been overlooked or even forgotten. This means that on this thirty-year anniversary, they deserve not only expressions of gratitude, but also an apology and a promise that the situation will improve. 5. With regard to the roots of independence tendencies, and the beginnings of the independence process and decoupling from the formal federal state, it is clear from the subject matter that the decoupling was not just a one-sided, Slovenian act. The described cases in the fields of communications and cryptoprotection confirm this very clearly. 6. The described development of signal personnel and telecommunications in Slovenia meant creating a technological advantage and strengthening the human capital. This had an impact on the outcome of the independence process and the war. It was also important after this milestone, when we found ourselves in the midst of further processes of democratization, Europeanization and globalization. This is clearly depicted in the contributions describing the development of communications, information technology and cybernetics, and examples from the police and the Slovenian Armed Forces. 7. Prior to the 1980s, the development of communication and information technologies was mostly determined and driven by the military industry. Later, development kept tilting toward civilian solutions, which is why the majority of present-day information and communication technologies and solutions have been developed for commercial purposes. Thus, today, military and security solutions are adapted to, or derived from, civilian solutions. 8. From a historical perspective, the modernization of communication and information systems within the military and security sector has always been special and full of change, and has been provided development, systemic and personnel support accordingly. Signal personnel kept stride with change, and were themselves changed in the process. This was the only way, especially during the last two decades, for them to cope with the developmental leaps and challenges, and to maintain connectivity. This awaits them in the future as well, and will require changes in education, continual training and international networking. After independence, the police and the military each took their own dynamic path of integration. Collective defence, protection of European and national borders, and ensuring cyber security indicate both services can only be successful if they operate harmoniously, like they did during the independence process. 9. In the near future, the development of autonomous weapons systems, artificial intelligence and communication and information systems will also require appropriate protection of these systems, and the information transmitted and processed within them. Thus, the future will be characterized by the development of cyber defence solutions and capabilities, and by participation in cyber operations. Although this cannot be entirely denied, the book does not intend to glorify past solutions or lecture from an old comrade’s perspective; rather, its purpose is to connect generations, transfer experience and preserve historical memory. This is also important because no development turn, or revolution for that matter, happens without regard for the past and the wish to avoid or overcome bad experiences and poor solutions. (foto arhiv: Alojz Šteiner) O IZDAJATELJIH ZBORNIKA Zveza slovenskih castnikov (ZSC) kot organizacija posebnega druž­benega pomena povezuje združenja, ki delujejo javno in v javnem interesu na podrocju obrambe. Je prostovoljna, samostojna, stanovska, interesna in strokovna zveza društev. Ta v svojih vrstah združujejo vojaške castnike, podcastnike in vojake ter druge strokovnjake s podrocja obrambe, zašci­te in varnosti, ki s svojim delovanjem prispevajo k popularizaciji vojaških in drugih obrambno-varnostnih poklicev ter k obrambni in zašcitni pripravlje­nosti Republike Slovenije. Clanice ZSC si posebno prizadevajo za krepitev domoljubja, pomoci in solidarnosti ter za ohranjanje dejavnosti in organi­zacijskih oblik na obrambno-varnostnem in zašcitno-reševalnem podrocju. Organizacija je bila leta 1993 preoblikovana iz prejšnje Zveze rezervnih vo­jaških starešin Slovenije in 8. marca 1994 na novo registrirana. ZSC je clanica Konfederacije nacionalnih združenj rezervnih castnikov (CIOR) in Konfederacije združenj podcastnikov rezervne sestave (CISOR), aktivno pa deluje tudi v Srednjeevropski pobudi za sodelovanje organizacij rezervnih castnikov (Gaminška pobuda). Prek Zveze vojaških gornikov je povezana v mednarodno federacijo vojakov gorskih enot (IFMS), prek Druš­tva vojaških pilotov pa v evropsko združenje veteranskih vojaških letalskih organizacij (EPAA). Predsednik ZSC je od leta 2014 upokojeni generalmajor Slovenske voj­ske dr. Alojz Šteiner. ZSC je organizirana na obmocju vse Slovenije, vanjo pa je vkljucenih 45 obmocnih oziroma obcinskih združenj in sedem interesnih združenj. Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) je domoljubna, samostoj­na, nestrankarska in nevladna zveza obmocnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Ta združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na svoja politicna in svetovnonazorska prepricanja v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 aktivno so-delovali v pripravah na vojno oziroma v neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obrambo samostojne in neodvisne Republike Slovenije. ZVVS de­luje javno in ima odlocbo o delovanju društva v javnem interesu na podrocju vojnih veteranov in obrambe. ZVVS sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Od leta 1994 je polnopravna clanica Svetovne veteranske federacije (WVF), v kateri aktivno sodeluje v delovnih telesih ter uresnicuje njene resolucije in sklepe. Predsednik ZVVS je tretji štiriletni mandat upokojeni generalmajor Slo­venske vojske Ladislav Lipic. Dan ZVVS je 17. maj. ZVVS je organizirana na obmocju vse Slovenije. Obmocna združenja se po regijah povezujejo v pokrajinske odbore. Teh je trinajst, vseh obmocnih organizacij pa je 57. Zveza policijskih veteranskih društev Sever (Združenje Sever) je prostovoljna, nepoliticna in domoljubna zveza policijskih veteranskih druš­tev Sever, katerih clani so kot pripadniki organov za notranje zadeve Repub-like Slovenije ali kot prostovoljci sodelovali z organi za notranje zadeve pri aktivnostih za zašcito demokraticnih procesov v Sloveniji ali pa so s svojimi aktivnostmi sodelovali v vojni za osamosvojitev Republike Slovenije. Združenje Sever je bilo ustanovljeno leta 1994 kot enovito društvo za ob-mocje vse države, leta 1998 pa se je preoblikovalo v zvezo društev. Deluje javno in v javnem interesu. Združenje Sever je od leta 2009 polnopravni clan Svetovne veteranske federacije (WVF). Predsednik Združenja Sever je drugi štiriletni mandat dr. Tomaž Cas. Spominski dan združenja je 1. december kot spomin na leto 1989, ko so takratni organi za notranje zadeve z akcijo Sever, po kateri ima združen­je ime, preprecili politicno manifestacijo jugoslovanskih centralisticnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zašcitili demokraticne procese v Sloveniji, ki so nato omogocili demokraticne volitve ter nastanek samostoj­ne in neodvisne države Slovenije. V združenje je povezanih 12 policijskih veteranskih društev Sever, ki po­krivajo vso Slovenijo in vkljucujejo vec kot 6500 clanov. IZDAJO ZBORNIKA SO Z DONACIJAMI IN PODPORO OMOGOCILI SLOVENSKA VOJSKA POLICIJA TELEKOM SLOVENIJE POŠTA SLOVENIJE Foto: Martin Jugovec