KAKO POTEKA OBNOVA - S predstavniki krajevnih skupnosti Bela in Trstenik smo v torek obiskali nekatere krajane, kijih je julija letos prizadel potres v kranjski občini, in se pogovarjali, kako poteka obnova poškodovanih objektov. Trije med njimi so povedali (več o tem pišemo na zadnji strani), da se bojijo bližajoče se zime; posebno še zaradi negotovosti, kako je z gradbenim materialom. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 69 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 9. 9. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, bd januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot* poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. G L A S I h O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO JESENICE Na današnji seji delavskega sveta jeseniške železarne bodo podelili nagrado Novator leta Vitomiru Gričarju in Janku Guzelju iz temeljne organizacije visoke peči za ustvarjene prihranke pri inovacijah v lanskem letu; Pantzovo na- Žrado za življenjsko delo pa o prejel Ivo Arzenšek. Poleg materialne spodbude bodo nagrajenci prejeli tudi plakete in diplome. - D. S. KRANJ Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji v torek, 6. septembra, dal soglasje za gradnjo magistralnega plinovoda preko zemljišč v družbeni lastnini, katere upravlja kranjska občina. Predvideno je, da bodo plinovod od Ljubljane proti Gorenjski začeli graditi že septembra. Ni pa še rešeno, kako se bo kranjsko gospodarstvo priključevalo nanj. Odlična obrambna pripravljenost Vojaška vaja v krajevni skupnosti Log v Poljanski dolini — Sodelovanje vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora — Pomembnost obrambnih priprav v krajevnih skupnostih — Na primeru vaje v krajevni skupnosti Log, ki je odlično uspela, se je mogoče marsikaj naučiti 3. STRAN: Praznik naših mornarjev RADOVLJICA Občinska odbora ZZB NOV, občinski konferenci ZSMS, vzgojno izobraževalne ustanove in družbenopolitične organizacije radovljiške in jeseniške občine ter odbor gorenjskega vojnega področja bodo ob 35. obletnici smrti narodnega heroja Jožeta Gregorčiča v soboto, 10. septembra, pripravili spominsko svečanost na Lipniški planini. V kulturnem programu na Jelovici bodo sodelovali pihalni orkester jeseniških železa rje v, mladinski pevski zbor Blaž Ar nič gimnazije Jesenice, re-citatorji osnovne šole Koroška Bela, v Radovljici pa bodo nastopili učenci osnovne šole Antona Tomaža Linharta. D. S. 4. STRAN: Sedanja odkupna cena le začasna Ugodneje kot lani Andrej Marine s sodelavci je v sredo obiskal nekatere kranjske delovne organizacije in se s predstavniki občine pogovarjal o gospodarjenju ter prostorskih težavah Kranj — Predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine, republiška sekretarka za finance Milica Ozbič in republiški sekretar za delo Pavle Gantar so v sredo, 7. septembra, potem ko jih je predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Stefe s sodelavci uvodoma seznanil z gospodarskimi in drugimi značilnostmi kranjske občine, obiskal Planiko, Savo in Iskro. Popoldne pa so Andreja Marinca in sodelavce predstavniki kranjske občine v domu Borisa Ručigaja na Joštu seznanili z nekaterimi prostorskimi vprašanji in problemi v občini. Kranjsko gospodarstvo je v letošnjem prvem polletju ustvarilo za 26 odstotkov več družbenega proizvoda kot v enakem obdobju lani. Tako je znašal družbeni proizvod 1,2 mili- Predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine s sodelavci je med obiskom v Kranju v sredo obiskal tudi Savo Kranj — Foto: F. Perdan jarde dinarjev, lani pa so zabeležili 400 milijonov dinarjev izgub. V primerjavi z lanskimi pa znašajo letošnje izgube 60 milijonov dinarjev. Glede lanskega ostanka dohodka, ki je znašal borih 110 milijonov dinarjev, so hkrati poudarili, da je lani v prvem polletju kranjsko gospodarstvo plačalo 75 milijonov dinarjev obresti, v letošnjem prvem polletju pa že 160 milijnov dinarjev. Vendar pa nasploh podatki kažejo letos Nadaljevanje na 16. strani Avgustovska gneča je mimo Avgustovska gorenjska magistrala je bila polna pločevine, pa tudi druge ceste, vendar pa na srečo, kljub dosti večjemu prometu, prometna statistika ni zabeležila toliko več prometnih nesreč, da bi bili zaskrbljeni. V lanskem avgustu se je na Gorenjskem pripetilo 55 hujših prometnih nezgod, letos pa tri več. Bolj so si prometni strokovnjaki oddahnili, ko tudi posledice nesreč, ne le da niso take kot lani, pač pa so celo dosti milejše. Na cestah je umrlo šest ljudi, kar pet manj kot v lanskem avgustu, poškodovanih pa je bilo 64, v lanskem avgustu pa 88. Med mrtvimi ni bilo nobenega otroka, ranjenih pa je bilo 10 otrok v starosti do 15. leta. Največ prometnih nezgod se je pripetilo zaradi izsiljevanja prednosti, slede neprevidni pešci, nato neprimerna hitrost itd. Na magistralni cesti se je v avgustu pripetilo 16 hujših prometnih nezgod, na vseh ostalih cestah pa 42. ŠKOFJA LOKA Cesta Trebija — Sovodenj, ki je dolgo vrsto let predstavljala ozko grlo v prometu med Gorenjsko in Primorsko, je pripravljena za asfaltiranje. Dela bodo stekla takoj, ko bo položen asfalt na cesti Podrošt — Sorica. Ta teden pa so se sklenila dela pri asfaltiranju in urejevanju ceste Puštal — Sora. L. B. TRŽIČ Tovarna obutve Peko je začela graditi na dvorišču tovarne novo poslopje, v katerem bo sodoben obrat družbene prehrane, prostori za družbenopolitično dejavnost in upravni prostori. Le-ti so za zdaj neprimerni, kar še posebej velja za menzo. Sedanje upravne prostore pa bo Peko namenil proizvodnji in službam razvoja. Poslopje bi moralo biti zgrajeno do konca leta, vendar se bodo dela zaradi pomanjkanja gradbenega materiala zavlekla na spomlad prihodnje leto. -jk ( 1 6. STRAN: Lažje, vendar z voljo in delom do diplome V zadnjih letih se je odnos do študija ob delu zelo spremenil. Skoraj ni več delovne organi- | zacije, ki ne bi podpirala izo-j braževanja s plačano šolnino in izrednimi dopusti I V nedeljo v Martin j vrhu Srečanje pripadnikov gorenjskega vojnega področja, borcev škofjeloškega odreda in drugih Promet bo do Železnikov potekal normalno. Od Jesenovca do prireditvenega prostora pa bo do 13. ure enosmerni promet. Po 13. uri pa bo enosmerni promet potekal v obratni smeri. Za dobro počutje udeležencev srečanja bodo poskrbele družbenopolitične organizacije Martinj vrha. 16. STRAN: Smo ali nismo bolj bolni? V počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita ter oživljanja oziroma tradicij NOB bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11. uri, kot smo že pisali, na Pučevi kmetiji v Martinj vrhu tradicionalno srečanje pripadnikov gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda. Pripravljalni odbor, ki ni pošiljal posebnih vabil, vabi na to srečanje tudi borce komand mest in partizanskih straž ter borce in aktiviste Gorenjske kot so: člani oblastnega komiteja za Gorenjsko, zaščitnega bataljona pri oblastnem komiteju, člane pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, člane okrožnih odborov, borce kurirje iz relejnih postaj, partizanskih tehnik in tiskarn in osebje bolnišnic. Razen tega vabijo na srečanje tudi pripadnike JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite, mladino in prebivalce s tega obomočja. Ob tej priliki bodo na Pučevi kmetiji v Martinj vrhu odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo komisar škofjeloškega odreda Tone Volčič. Na prvem tovrstnem srečanju v Martinj vrhu pa bo tudi krajši kulturni program. Do prireditvenega prostora bo moč priti tudi z motornimi vozili. N - Sagadin na balkanskih atletskih igrah Na balkanskih atletskih igrah, ki se bodo danes začele v Ankari, bo v naši štafeti 4X100 m že drugič letos nastopil tudi najboljši kranjski atlet Janez Sagadin. Najboljši sprinterji so se že prejšnji teden zbrali na skupnih pripravah v Beogradu, zato lahko pričakujemo, da bodo uspešno opravili svojo nalogo. Po vsej verjetnosti bodo v štafeti tekli še Zarič in Nedimovič (Partazan-Beograd) ter Knapič (Slovoda-Varaždin). I. Kavčič CllflllfO Radovljica nudi v industrijskih prodajalnah — Linhartov trg 3 in Jal-nova 2 v Radovljici ugoden nakup v času velikega sezonskega znižanja. X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME Naročnik: Srečanje aktivistov pri Lenartu Uspešno poslanstvo predsednika Tita V ponedeljek, 12. septembra, ob 12. uri bo seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo obravnavali osnutek statuta in poslovnika občinske skupščine, osnutek predloga sprememb dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, informacijo o izvajanju zakona o združenem delu v škofjeloški občini, priprave na obisk sindikalne delegacije iz Smederevske Palanke in informacijo o zaključku sezone v počitniških domovih v Strunjanu in na Rabu. Pri občinski konferenci SZDL se bo v ponedeljek, 12. septembra, ob 17. uri sestal svet za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo. Člani sveta bodo obravnavali dopolnitve družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, razvoj mreže pedagoških šol in poklicno usmerjanje mladine. Seja bo v prostorih občinske konference ZKS na Mestnem trgu. L. B. TRZIC V sredo, 14. septembra, se bo sestala občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič. Delegati bodo na zasedanju ocenili delo organov konference v preteklem mandatnem obdobju in se dogovarjali o aktivnosti tržiške mladine pred kongresom ZSMS. Katere naloge so najpomembnejše, je pokazala analiza vprašalnika, ki ga je pripravila komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja, nanj pa so odgovarjale osnovne mladinske organizacije. Na sredinem zasedanju konference bodo še posebej pozorni na vključevanje mladih v delegatski sistem, na premajhno dejavnost mladih komunistov v Zvezi socialistične mladine in na skromna denarna sredstva, ki jih ima letos na voljo mladinska organizacija. Občinska konferenca ima zaradi skopo odmerjenega denarja skrčen delovni program, nekaterim dejavnostim pa se je morala celo odpovedati. Na sredini seji bodo izvolili novega predsednika občinske konference, oblikovali sekretariat predsedstva in ustanovili nekatere nove organe občinske konference ZSMS. V ponedeljek, 5. septembra, se je v Tržiču sestal štab mladinske pohodne enote Kokrški odred, ki je 27. in 28. avgusta organiziral uspešen pohod po obnovljeni Titovi ilegalni poti prek Karavank. Člani štaba so pohod ugodno ocenili. Pohodniki so bili izredno požrtvovalni in disciplinirani, čeprav vreme ni bilo najboljše. Tudi finančna sredstva so skrbno trošili. Na seji so razpravljali še o pohodih v letu 1978 in o srečanju članov pohodne enote, ki ga načrtujejo še letos. Slovenska Koroška -mv Stopnjevanje pritiska na Slovence Policija išče nedeljske atentatorje v Pliberku le med Slovenci, kar je že ustaljena navada BEOGRAD — Nepregledna množica Beograjčanov je včeraj, 8. septembra pozdravila v našem glavnem meatu predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita in sodelavce, ki so v 24 dneh obiskali Sovjetsko zvezo, Demokratično republiko Korejo in Kitajsko. Prepotovali so 29.000 kilometrov in bili povsod deležni sprejema in časti, kakršne v teh deželah namenjajo le redkim gostom. Predsednika Tita so povsod sprejeli kot voditelja naše revolucije in vztrajnega borca za neodvisno, samostojno, neuvrščeno in samoupravno Jugoslavijo, za enakopravno sodelovanje med narodi in za mir na svetu. Nai predsednik je v preteklih dneh opravil zgodovinsko poslanstvo, ki je utrdilo ugled nase države in neuvrščenega gibanja nasploh, obenem pa okrepilo sodelovanje med na so državo in deželami, ki jih je obiskal. Tovariš Tito je povsod poudarjal pomen enakopravnih odnosov med narodi, utrjevanje miru in zagovarjal oblikovanje pravičnejšega političnega in gospodarskega reda na svetu. Titova pot je utrdila nai ugled in pomen neuvrščenega gibanja, ki je v teh trenutkih izpostavljeno raznim pritiskom. Predsednik Tito je državljanom dežel, ki jih je obiskal, povedal, kako velik in neizprosen je bil naš boj za neodvisnost in za samostojno pot v samoupravni socializem. Tega ne more danes nihče oporekati. Le redki so bili državniki, ki so bili v Sovjetski zvezi, Koreji in na Kitajskem deležni takšnega sprejema kot naš predsednik Tito. V Moskvi mu je Leonid Brež-njev pripel na prsi red oktobrske revolucije, v Demokratični republiki Koreji pa je Titu vzklikalo na stotisoče ljudi in mu prepevalo v jezikih naših narodov in narodnosti. V Pekingu so našega predsednika sprejeli najvišji predstavniki države, kar ni običaj, saj goste po navadi sprejemajo sorazmerno hladno in ob prisotnosti podpredsednikov vlade in partije. Tito je bil prvi tuj državnik, ki je obiskal Maov mavzolej. Pokojni voditelj si je želel srečanja s Titom, vendar ga je prehitela smrt. Tito je bil kot prvi tuji voditelj pri vdovi pokojnega Ču En Laja itd. Spoznal je kitajski zid in bil gost Sanghaja, glavnega oporišča odstavljene četverice nasprotnikov politike Mao Ce Tunga in sedanjega vodstva. Sedanja Titova pot je bila torej prelomna in brez primere! NASPROTJA OSTAJAJO KAIRO — V torek se je v glavnem egiptovskem mestu končalo zasedanje ministrskega sveta arabske lige, ki je ponovno opozorilo ns nekatera nasprotja v arabskem svetu. Udeleženci sestanek sicer pozitivno ocenjujejo, kar pa ni povsem objektivno, saj na zasedanju niso sprejeli nikakršnih ukrepov ali sklepov. Ministri so dosegli nekatera soglasja, vendar spori med državami, predvsem med Egiptom in Libijo, ostajajo. V Kairu prav tako niso soglašali s sirskim predlogom,naj bi se že prihodnji mesec sestal arabski vrh. Odločitev, kdaj in kje ta sestanek bo, bo najverjetneje sprejeta 12. novembra v Tunisu, ko se bodo ponovno sešli zunanji ministri arabskih držav. Najbolj sporen ostaja skupni arabski načrt akcije zoper izraelske ukrepe proti arabskemu prebivalstvu na zasedenem ozemlju. O načrtu ostajajo različna mnenja, zato v Kairu tudi do predlogov ali dogovorov o konkretnih akcijah ni prišlo. Večina udeležencev kairskega sestanka je menila naj o tem problemu razpravlja mednarodna skupnost pod okriljem Organizacije združenih narodov. KRVAVA UGRABITEV V KOLNU KOLN, BONN — V ponedeljek, 6. septembra, popoldne se je v središču zahod-nemikega mesta Koln, sredi največje gneče, odigral dogodek kakršni so bili v Chi-cagu v dvajsetih letih našega stoletja. Pet teroristov je sredi belega dneva, pred očmi tisočih, ubilo šoferja in tri policiste, ki so varovali in spremljali predsednika zahodnonemških industrialcev, bankirjev, trgovcev in finančnikov Hannsa Martina Schleverja, le-tega pa so ugrabili. Zahodnonemška javnost je ogorčena. Med drugim se je zvezni kancler Schmidt že sešel z večino ministrov in razpravljal o ponedeljkovem dogodku in o-naraščajočem terorizmu sploh. Tisk soglaša z oceno, da policija in druge varnostne službe niso več kos teroristom, ki napadajo kot »kamikaze«. Policija je uvedla preiskavo. Za zdaj je znano, da so preiskovalci našli pismo, v katerem ugrabitelji grozijo s posledicami, če se bodo organi lotili preveč intenzivne preiskave, in terjajo izpustitev nekaterih članov ekstremistične skupine Baader-Meinhof, sicer bodo predsednika industrialcev ubili! Takšni pozivi in pogoji so se še ponavljali. Policija je menda tudi našla načrt ugrabitve Schleverja v stanovanju advokata Haaga, ki je že dlje za rešetkami. Tudi drugi dve osebi so že priprli, vendar imen za zdaj še niso objavili. Zadnji atentat in ugrabitev pa imajo brez dvoma tudi politično ozadje, saj je ugrabljeni pristaš vellkonemškega kapitala in nazadnjak, na katerega so letele že številne delavske in sindikalne osti. NOVI SPOPADI MED ETIOPIJO IN SOMALIJO ADIS ABEBA, KAIRO, MOGADIS - Nasprotujoča si poročila s fronte med Somalijo in Etiopijo na Ogadenski planoti sicer ne povedo resničnega položaja na fronti, vendar kaže na osnovi poročil sklepati, da so boji dosegli že precejšnjo razsežnost. Etiopci so med drugim sporočili, da so opazili na somalskem ozemlju nove premike čet in da so transporterji dan za dnem dovažajo nove okrepitve. Zato pričakujejo nove napade s somalske strani. Poročila s fronte so si nasprotujoča. Eni in drugi poročajo o uspehih svojih enot, o zasedenih ozemljih in izgubah orožja ter ljudi pa molčijo. Ob vsem tem je zanimivo, da so boji med Etiopci In Somalci v središču pozornosti, novice o neredih v etiopski pokrajini Eritreja pa so utihnile. Vzrok za zatišje kaže iskati v napovedanem sestanku voditeljev eritrejskih uporniških gibanj in predstavnikov etiopskih oblasti. AMIN NE POZNA MILOSTI NAIROBI - Posebno ugandsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt 12 državljanov, predvsem častnikov varnostne službe, poslovnežev in vladnih funkcionarjev, ki so pripravljali zaroto zoper ugandskega predsednika Idi j a Amina. Obtoženih je bilo sicer 16 oseb, vendar so dve obsodili na zaporno kazen, dve pa sta bili oproščeni. Proces v Ugandi se je odvijal v trenutku, ko so iz države začele prihajati novice o boljšem organiziranju Aminovih nasprotnikov v domovini in o ustanavljanju enakih zarotniških skupin v tujini, predvsem v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in nekaterih afriških državah. Odločitev Aminovega sodišča ima torej namen tudi prestrašiti nasprotnike njegovega režima. BEGIN JE TRDOVRATEN JERUZALEM, PARIZ - Izraelski voditelj Menahem Begin je potrdil govorice, da se utegnejo konec meseca v New Yorku zbrati zunanji ministri Izraela in arabskih držav. Vendar je poročila dopolnil z besedami, da pogajalci verjetno ne bodo sedli za skupno mizo, temveč se bodo posamič sestajali z ameriškim državnim sekretarjem Cyrusom Vancejem. Ni pa izključena možnost skupnega srečanja. V pogovoru za pariški list »France Soir« Je tudi dejal, da upanja v zagotovitev miru na Bližnjem Vzhodu ni izgubiti, čeprav so zašla prizadevanja za obnovitev ženevskih pogajanj v slepo ulico. Ponovil pa je staro izraelsko trdovratno stališče, da se Izraelska vlada ni pripravljena pogajati s predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije, ki pa je po sodbi arabskih in še nekaterih drugih držav zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva. WALDHEIM V MOSKVI MOSKVA — V začetku tedna je na povabilo sovjetske vlade prispel v Moskvo generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim. Generalni sekretar je bil nazadnje v sovjetski prestolnici pred petimi leti. Osrednji temi pogovorov v Moskvi sta bili razorožitev in razvozlanje bližnjevzhodnega zapleta. Znano je, da Sovjetska zveza ni prevelik zagovornik posebnega zasedanja Eeneralne skupščine OZN o razorožitvi in da sama vzporedno predlaga svetovno onferenco o tej temi. Prav tako pa se Waldheimov obisk ujema s pripravami Moskve na obisk zunanjega ministra Andreja Gromika pri ameriškem sekretarju Vanceju. Drugi problem na moskovskih srečanjih pa je bil Bližnji vzhod. Sovjetska zveza zagovarja obnovitev ženevskih pogajanj in enakopravno zastopstvo Ralestinske osvobodilne organizacije. Njen voditelj Arafat Je bil pred kratkim v loskvi. Seveda pa so se sogovorniki dotaknili tudi pogajanj o omejevanju strateškega jedrskega orožja in namer Združenih držav Amerike čim bolje oborožiti zaveznike. Ta poteza je v Sovjetski zvezi deležna številnih kritik, prav tako pa Moskva negoduje zaradi manevrov v Zvezni republiki Nemčiji in obiska ameriških vojaških ladij na Finskem. J. Košnjek Jože Kavčič — kandidat za novega sekretarja -. Drage cementarne Nove cementarne so izredno drage. Nekoliko večja stane od 2 do 3 milijarde dinarjev. Zato tudi odločitev za takšno naložbo ni lahka. Proizvodne zmogljivosti naših cementarn so prav zaradi premajhnega števila izkoriščene do skrajnosti. Delajo v poprečju s 93-odstotno zmogljivostjo, drugod v svetu pa največ s 75-odstotno izkoriščenostjo. Dograjen daljnovod Južna zanka osnovnega jugoslovanskega 380-kilovoltnega omrežja je nared za tehnične preglede. Dogradili so jo v torek zvečer ob 18.30, ko so na zadnjem delovišču na Škofljici vgradili in napeli zadnje metre jekloauiminijastih vodnikov ter povezali razdelilno transformatorsko postajo pri Beričevem z razdelilno postajo v Divači. Sedaj premore Slovenija 350 kilometrov 380-voltne električne povezave, in sicer na relaciji Ljubljana—Divača v dolžini 76 km. Od tam pa teče daljnovod do Splita, Mostarja in Trebinja. Od Ljubljane do Divače so postavili 196 jeklenih stebrov. Njihova skupna teža znaša 1800 ton. Vgradili so tudi 20.000 steklenih izolatorjev in izkopali so več kot 13.000 kubičnih metrov zemlje in vgradili 3000 kubičnih metrov betona ter 93 ton armature. Za ozemljitve so porabili 22.100 metrov pocinkanega valjenca. Posekati so morali tudi okrog 200 hektarov gozda. Manj prehodov Po podatkih tržaških oblasti je v prvih letošnjih osmih mesecih prestopilo jugoslovansko-italijansko mejo 18,5 milijona ljudi. Lani je v tem obdobju šlo prek meje več kot 33 milijonov ljudi. Dobra letina O dobri letini ne poročajo le z vojvodinskih polj, temveč tudi iz Bosne in Hercegovine. V tej republiki so letos pospravili s po{j okoli 350 tisoč ton pšenice. S pridelkom so zadovoljni. Letina je dobra, vendar ne rekordna. Ugodno je tudi to, da so na manjših površinah pridelali več pšenice, kar priča o dobrem gospodarjenju. ZIS o cenah Včeraj so je prvič po počitnicah sestal zvezni izvršni svet. Najpomembnejša točka zasedanja je bila uveljavljanje politike cen v letošnjem letu. Gradivo je pripravil sekretariat za tržišče in cene. Obravnavali so tudi poročilo o preskrbo-vanju mest in industrijskih središč s povrtnino in sadjem. Železarji v tujini 70 neposrednih proizvajalcev železarne Boris Kidrič iz Nikši-ca je odpotovalo na 14-dnevni brezplačni dopust na Poljsko in Češkoslovaško. Letos je preživelo v tujini dopust 120 železar-jev, predvsem tistih, ki delajo na težkih delovnih mestih ali imajo nizke osebne dohodke. Iste pravice V skladu z ustavnimi svo-1 boščinami, pravicami in dol-i žnostmi človeka in občana ter s samoupravnim položajem de-1 lavca v združenem delu, imajo tudi državljani, ki se zaposlijo v j naši državi, enake pravice in džnosti kot domači delavci. j' i je temeljno načelo novega .ckona o delovnih razmerjih tu) 1 državljanov. Zakon so te dni t. stavili delegatom v skup šč u ^RJ. L____> Skofja Loka - V nedeljo, 18. septembra, bo na Zakrašnikovi domačiji pri Lenartu nad Lušo v Selški dolini — borci se je bolj spominjajo kot kmetije »Pod kostanji«, saj so jo tako poimenovali med zadnjo vojno vihro — prvo srečanje aktivistov OF škofjeloškega okrožja. Prireditelji, ki so prvotno predvidevali, da bo snidenje že v maju in nato po prvi prestavitvi najkasneje v avgustu, pričakujejo zdaj, ko je dan srečanja določen nepreklicno, da se bo slavja udeležilo več sto obiskovalcev, med njimi seveda v prvi vrsti aktivisti, ki so delovali prav na tem področju, kasneje pa so svoje izkušnje prenašali tudi drugam, preživeli borci slavnih partizanskih enot, predvsem še pripradniki zaščitne čete in kurirji, mladina in drugi gostje. S svečanostjo pri Lenartu pa so prireditelji povezali še dva pomembna dogodka. Najprej bodo na Zakrašnikovi domačiji odkrili spominsko ploščo padlim članom okrožne gospodarske komisije. Spominsko ploščo bo prevzela v skrb in čuvanje krajevna organizacija ZZB NOV Lenart-Luša, obiskovalce pa bo spominjala na dogodke, ki so se odigrali med zadnjo vojno na tem področju, na dogodke, ki jih v svojem delu »Zločin pri Lenartu« opisuje tudi pisatelj Jože Vidic. Aktivisti pa ŠKOFJA LOKA CELOVEC - Kako napeto ozračje vlada na Koroškem in kakšnemu pritisku so izpostavljeni Slovenci, I)riča tudi podatek, da je bilo od eta 1972 dalje na dvojezičnem ozemlju že 12 bombnih atentatov. Policija ubira ustaljena pota: krivce za atentate išče med koroškimi Slovenci, na njihove nasprotnike in koroške zagovornike terorizma pa pozablja! To se dogaja tudi po nedeljski eksploziji v Pliberku, kjer je policija obiskala številne slovenske domove in iskala atentatorje tudi na osrednjih slovenskih organizacijah. Ce poznamo izjave avstrijskih politikov z deželnim glavarjem VVagnerjem na čelu, se takšnemu početju ni čuditi. Vedno pogostejši so glasovi, da je treba dati koroškim žandar jem pri obravnavanju Slovencev »proste roke« in da je med njimi treba iskati krivce za eksplozije in druge izgrede. Slovenci takšne izjave zavračajo in ponavljajo, da niso bili nikdar prijatelji dinamita in da želijo doseči svoje ustavne pravice po demokratični in enakopravni poti. Zadnja dogajanja na Koroškem tudi kažejo, da so ustvarjalci sedmojulijske zakonodaje zgubili upanje o »predaji Slovencev« in o pristanku na »narodnostno smrt«, ki je cilj julijskih protimanj-šinskih zakonov. Deželni glavar je šel že tako daleč, da je v nasprotju z ustavnimi pravicami prepovedal zbi- bodo na prvem srečanju razvili tudi prapor okrožnega odbora aktivistov OF za škofjeloško okrožje, katerega pokrovitelj bo občinska konferenca SZDL Škofja Loka. Na proslavi, ki se bo v nedeljo, 18. septembra, začela na prostoru pred Zakrašnikovo domačijo ob 10. uri, srečanje bo v vsakem vremenu, bodo v bogatem kulturnem programu nastopili godba na pihala iz Škofje Loke, moški pevski zbor iz Železnikov ter recitatorji. Po končani svečanosti bo sledilo družabno srečanje. Na njem bodo borci in aktivisti obudili spomine na nekdanje dni in delo, ki so ga opravljali v najtežjih dneh naše zgodovine. Posebnih vabil za proslavo prireditelji ne bodo pošiljali, zato prek sredstev javnega obveščanja vabijo vse nekdanje aktiviste OF, borce zaščitne čete, kurirje, praporščake in druge, da se srečanja udeležijo v čimvečjem številu. Dostop z motornimi vozili je mogoč do spodnje postaje žičnice na Stari vrh, do prireditvenega prostora pa bodo imeli zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov zagotovljen prevoz le tisti, ki ne bodo zmogli peš do Zakrašnika. S parkirišča ob žičnici do kraja proslave je približno 15 minut hoje. J. Govekar ranja in demonstracije in celo širjenje informacij o položaju Slovencev na Koroškem. Našim rojakom, ki imajo državne službe, pa je zagrozil z odpustom ... Vedno več pa je na Koroškem in v Avstriji ljudi, ki javno trdijo, da takšno početje proti Slovencem ne vodi nikamor in da postaja Koroška sod smodnika, ki utegne krepko pretresti vso Avstrijo. Med takšnimi je avstrijski notranji minister Erwin Lanc, ki je kljub oporekanju nekaterih nazadnjakov, še posebno pa svobodnjakov, ki so med glavnimi nasprotniki Slovencev, izjavil, da je treba s takšnim odnosom do Slovencev prenehati, da je nujno potrebno brzdati policijo in da Hei-matdienst nima pravice za atentate dolžiti zgolj Slovence. Minister pa ni bil uspešen. Šovinisti in protislovensko razpoloženi so na primer slovenskemu avtoprevoz-niku Štefanu Sienčniku prepackali hišo z grožnjo, da ga bodo ubili, pliberškemu odborniku Fritzu Kertu grozili, da bodo njegovo hišo razstrelili, in enako ravnali proti dr. Francu Zvvittru. Prava ironija je, da se je pred zastraženo Kertovo hišo ustavil neznani avtomobil in ob pogledu na policijo odpeljal, žan-darji pa so »pozabili« zapisati njegovo registrsko številko ... J. Košnjek Kranj — Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je na seji v torek, 6. septembra, obravnaval gradivo za 13. sejo občinske konference, ki bo 28. septembra. Na seji konference bodo obravnavali oceno preteklega in program prihodnjega družbenopolitičnega usposabljanja in uresničevanje zakona o združenem delu v občini. Konferenci pa bo podan tudi predlog za razrešitev sedanjega in izvolitev novega sekretarja komiteja Razstava 40 let KPS Jesenice — Danes bodo v Kosovi graščini na Jesenicah odprli razstavo 40 let KPS-KPJ, ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, na Jesenicah pa organizirali komite občinske konference ZKS Jesenice, Odbor za muzej delavskega gibanja Gorenjske Jesenice in Tehniški muzej Železarne Jesenice. Odprli jo bodo ob 17. uri. — občinske konference zveze komunistov. Sedanji sekretar komiteja Henrik Peternelj namreč 1. oktobra letos odhaja na novo delovno dolžnost, in sicer za direktorja Podjetja za PTT promet Kranj. Komite občinske konference ZK Kranj je na seji v začetku julija na predlog kadrovske komisije komiteja določil kot kandidata za novega sekretarja Jožeta Kavčiča. Vse osnovne organizacije ZK morajo o predlaganem kandidatu dati svoja mnenja in stališča do 26. septembra. Jože Kavčič je bil rojen 1938. leta. Stanuje v Kranju in je zaposlen na republiškem sekretariatu za notranje zadeve kot pomočnik republiškega sekretarja. Član zveze komunistov je postal 1957. leta. Aktivno je delal v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v zvezi mladine, socialistični zvezi v občini in republiki. Za svoje dosedanje uspešno delo je prejel tudi državno odlikovanje in občinsko priznanje. Odlična obrambna pripravljenost Vojaška vaja v krajevni skupnosti Log v Poljanski dolini — Sodelovanje vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora — Pomembnost obrambnih priprav v krajevnih skupnostih — Na primeru vaje v krajevni skupnosti Log, kije odlično uspela, se je mogoče marsikaj naučiti Udeleženci vaje so se na »politični urut seznanili tudi z najnovejšimi dogajanji v svetu — Foto: J. Govekar Zasnova našega splošnega ljudskega odpora vse bolj prodira tudi do najmanjših celic v naši družbi. Tako Že zdavnaj skrb za obrambo naše samoupravne socialistične Jugoslavije, za obrambo njenih pridobitev v povojni graditvi in njenih današnjih vrednot, ni le stvar federacije ali republik, temveč vse bolj tudi pokrajin, občin in ne nazadnje tudi krajevnih skupnosti. Trdimo lahko, da je naša obrambna zasnova, zasnova splošnega ljudskega odpora, Že dodobra prodrla v zavest vsakega posameznika, da je že trdno zasidrana v njem. Skratka, da domala vsakdo ve, kje mu je mesto v primeru morebitnega napada agresorja. Da je to res tako, dovolj zgovorno pričajo številni preizkusi naših obrambnih sposobnosti, denimo, na vojaških vajah »Svoboda 71«, »Blegoš 76«, nedavni vaji na škofjeloškem področju in drugod. Povsod se je pokazalo, da smo se sposobni upreti še tako močnemu napadalcu. To pa seveda še predvsem zaradi naše sloge in enotnosti, spričo sodelovanja vseh prebivalcev pri obrambnih pripravah in njihove trdne povezanosti. POMEMBNA VLOGA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Izredno pomembno vlogo pri obrambnih pripravah in njihovi krepitvi imajo brez dvoma krajevne skupnosti. Tega se skoraj povsod tudi dobro zavedajo. Zato so se z vso resnostjo lotili izdelave obrambnih načrtov in urjenja prebivalstva. Uspehi ne izostajajo. Odbori za splošni ljudski odpor v skupnostih so zdaj že natanko seznanjeni z nalogami, ki jih čakajo, ki so vedno večje in bolj zahtevne, prav tako pa je odlično zaživelo tudi delo posameznih komisij v njihovih okvirih. Med krajevnimi skupnostmi v škofjeloški občini je na področju obrambnih priprav prišla »v sam vrh« prav gotovo krajevna skupnost Log v Poljanski dolini. Za svoje uspešno delo je zato že pred dvema letoma prejela posebno republiško priznanje. Le-to je kot kaže še bolj vzpodbudilo prebivalce s tega področja, da še resneje in za-vzeteje poprimejo za delo. Ovire za uspehe ne predstavlja niti majhno število prebivalcev na Logu in okoliških zaselkih, niti prostranost terena, ki je resda vse bolj preprežen s cestami, a še vedno razdrobljen. V obrambne priprave so danes vključeni prav vsi prebivalci: od najmlajših do najstarejših. Predavanja o obrambi so vedno polnoštevilno obiskana. Ob pozivih in vpoklicih na vojaške vaje izgovorov »ne morem« in raznih izmikanj prebivalci tu ne poznajo. To je zanje čast in dolžnost! »NAMIŠLJENI SOVRAŽNIK« NA LOGU Kako bi bilo, če bi šlo-»zares«, so se številni obiskovalci in gostje v soboto in nedeljo lahko prepričali na Logu in v njegovi bližnji okolici. No, tokrat čisto »zares« niti ni šlo, saj »pravega« sovražnika ali napadalca ni bilo, zato pa so vseeno domačini nastali položaj, ko naj bi bili v nevarnosti, vzeli z vso resnostjo, ga takoj ocenili in nato ukrepali... Sredi sobotnega popoldneva so namreč na Logu izvedeli, da jim preti vojna nevarnost. Na sosednjih področjih naj bi se namreč zadrževalo večje število diverzantov. Del skupine naj bi naše enote uničile takoj po odkritju, peščici pa naj bi uspelo zbežati in se pretihotapiti na področje krajevne skupnosti Log. Na Logu sta se takoj po prvih vesteh o napadalcu sestala vodstvo krajevne skupnosti in odbor za ljudsko obrambo in pri priči angažirala vse dejavnike splošnega ljudskega odpora: pripadnike teritorialne obrambe, mladino, pripadnike civilne in narodne zaščite, kurirje ... Vsakdo je brez pripomb nemudoma odhitel na svoje mesto in začel izpolnjevati zastavljene mu naloge. Delati so začele tudi posamezne komisije. Člani gospodarske so takoj popisali vse zaloge v trgovini in skladišču v kraju, kajti misliti je bilo potrebno na preskrbo in prehrano branilcev, druge komisije so opravljale svoje Teritorialci in pripadniki prostovoljne mladinske enote TO po končani vaji — Foto: J. Govekar delo, vodstvo krajevne skupnosti pa se je medtem preselilo na mesto, kjer naj bi delalo v primeru vojne nevarnosti. Pomembno vlogo so do takrat odigrali že tudi pripadniki narodne zaščite, ki so svoj veliki »ognjeni krst« že prestali med nedavno vojaško vajo na Škofjeloškem. Zaščitili so vse pomembne vodstvene organe v skupnosti, pomembne objekte, nadzirali so celotno področje in sporočali v »štab« morebitna zapažanja, sumljive znake, kasneje pa so zaščitili še samo vojno lokacijo. Nedeljsko jutro je bilo namenjeno terenski vaji pripadnikov enot teritorialne obrambe ter pripadnikov prostovoljne mladinske enote. Komaj se je noč začela umikati jutru, že so se začeli zbirati teritorialci, da bi pohiteli v bregove nad Logom, kjer naj bi bili po vesteh kurirjev in obveščevalcev ponoči (domačini opazili sumljive osebe — diverzante. Še v gosti megli je kolona krenila iz doline navzgor z nalogo, da do potankosti preišče in »prečeše« ves teren ter uniči še zadnjo peščico diverzantov. Komaj so jutranjo sivino »prebili« prvi sončni žarki, že se je izkazalo, da so bila »nočna sporočila« popolnoma resnična. Nekaj deset metrov nad cesto je namreč nenadoma zaropotalo ... Diverzanti so se izdali. Branilci so takoj poiskali varno zavetje in se potuhnili pod cesto. Skrivoma in potuhnjeno so se pomaknili naprej, ocenili položaj in se odločili za nadaljnji potek akcije. V več krakih so krenili proti mestu, kjer naj bi se po njihovih ugotovitvah najverjetneje zadrževal sovražnik. Spotoma so kajpada preiskali vsak še tako skriven kotiček in sumljivo mesto. Uspeh tako res skorajda ni mogel izostati. Visoko v hribih nad Logom so odkrili »ubežnike« prejšnjega dne. Presenečenje za diverzante je bilo popolno. Naenkrat so se namreč znašli v navzkrižnem ognju, kajti po izredno tehtnih odločitvah vodstva branilcev so se naenkrat znašli v popolnem obroču, iz katerega ni bilo rešitve. Zato so se vdali skorajda brez vsakega odpora. NADALJEVATI ZACRTANO POT Čeprav v vojaškem pogledu sobotna in nedeljska vaja na Logu ni imela kdove kako velikih okvirov, razsežnosti in pretenzij, pa ji vendarle gre pripisati velik pomen. Zakaj? Odgovorov na to vprašanje je več, a poglejmo le najpomembnejše ugotovitve. V prvi vrsti je treba ugotoviti, da je tokrat šlo za preizkus delovanja prav vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora, od delovanja odbora za SLO in vodstva krajevne skupnosti do delovanja vseh komisij, in kar je najpomembnejše tudi za preizkus načina povezave in usklajenosti dela med vsemi temi dejavniki. Šlo pa je tudi za preizkus zavesti posameznikov. Pokazalo se je, da je le-ta na izredno visoki ravni, saj so po pozivih v izredno kratkem času na zbirno mesto prihiteli prav vsi pripadniki teritorialnih enot, udeležba na celotni vaji pa je bila prav tako blizu 100 odstotna. Skratka: bila je to v celoti vaja, ki naj bi pokazala obrambno vlogo posameznih krajevnih skupnosti. Popolnoma jasno in razumljivo je, da majhne skupnosti posebno velikih' akcij in nalog ne bi mogle izvajati, da pa bi bile naloge, kakršna je bila zaupana prebivalcem Loga in okolice, ravno pravšnje zanje. Velikega pomena v primeru morebitne vojne bi bila namreč prav preskrba s hrano in drugim materialom, dobro poznavanje terena, iznajdljivost, zaščita pomembnih objektov, vzdrževanje zvez, obveščanje ... Mnogo tega so prebivalci Loga pokazali na nedavni vaji. Seveda je ob tem izredno velikega pomena vzgoja prebivalstva. Ce se ponekod tega še niso lotili, pa je treba reči, da so se vzgoje prebivalstva na Logu že pred časom lotili z vso resnostjo. Tako so se, denimo, tudi na nedeljski vaji mladi in stari seznanjali z nekaterimi vrstami orožja, njegovim delovanjem in uporabo v borbi: Tudi na tekmovanje v streljanju niso pozabili. In ne nazadnje: udeleženci vaje so slišali na »politični uri« marsikaj tudi o sedanjem političnem dogajanju v svetu. Ocena mnogih gostov po končani vaji je bila: odlično! Domačini pa so že zdaj prepričani, da bo prihodnjič še bolje. J. Govekar Naloga je uspešno opravljena naših mornarjev 10. september, dan jugoslovanske vojne mornarice — Spomini na dogodke pred petintridesetimi leti — Odlična izurjenost in usposobljenost fantov in mož v mornariških uniformah na ladjah, rušilcih, raketnih in torpednih čolnih, podmornicah ... Na ukaz predsednika republike in vrhovnega poveljnika naših oboroženih sil maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita praznujemo vsako leto 10. septembra dan jugoslovanske vojne mornarice. Letošnje praznovanje bo še posebno slovesno. V teh dneh se namreč mi Vsi, še posebno pa pripadniki naše vojne mornarice, mornarji, ki plujejo z jugoslovanskimi zastavami na trgovskih in potniških ladjah po rekah, morjih in oceanih, delavci v pristaniščih in ladjedelnicah in vsi tisti, ki imajo neprecenljiv delež pri hitrem razvoju naše sodobne in z najmodernejšimi sredstvi opremljene vojne in trgovske mornarice, spominjamo dogodkov pred petintridesetimi leti, zgodovinskih dni in pomembnih mejnikov iz narodnoosvobodilne borbe, ko so tudi mornarji s svojimi plovili »zaorali« brazde po Jadranu in odločno posegli v borbo proti okupatorju. Čeprav so prvi spopadi s sovražnikom na morju zabeleženi že v prvem letu vojne, pa imamo vendarle za rojstne dni naše mornarice dni v jesenskih mesecih leta 1942. Takrat so se že začeli šolati in izpopolnjevati mornariški kadri. Mnogi fantje in možje so si na raznih tečajih pridobili dovolj bogato znanje iz radiotelegrafije, osnov navigacije in drugih mornariških veščin, ki so potrebne za varno plovbo po morju in, ki so bile takrat potrebne za uspešno borbo. Najbolj znan »izobraževalni center« je bil takrat na otoku Visu, manjši pa so bili tudi na drugih otokih in v obmorskih krajih. Le leto dni po osvoboditvi je že bila v Dubrovniku odprta vojaška mornariška šola. Tu se je začel šolati naš pomorski oficirski kader. Ze po dobrem letu pa so se gojenci dubrovniške mornariške šole preselili v Divulje. Tu je bila prav kmalu ustanovljena še vojaška mornariška šola tehnične smeri, pred četrt stoletja pa še vojna mornariška tehnična akademija. Iz mornariškega šolskega centra v Divuljah so kmalu začeli prihajati izkušeni strokovnjaki, ki so se vkrcavali na vse moderneje opremljene čolne, ladje, podmornice in druga plovila, ki so prevzemali v roke vedno bolj sodobna borbena sredstva. Zato so svoje bogato znanje kot starešine prenašali tudi na mlajše, morda na tiste, ki med vojno vihro niso imeli možnosti za strokovno usposabljanje, a so si vseeno pridobili bogate izkušnje v praksi, pa na fante, ki so na morju služili kadrovski rok, čuvali naše meje na dolgi črti po Jadranskem morju ... Mornariški šolski center v Divuljah je kmalu postal premajhen. Pa tudi oprema je spričo bliskovito hitrega razvoja mornarice postajala zastarela in neustrezna. Gojenci pa so bili željni spoznavati se vse bolj z najmodernejšo tehniko, ki se je pojavljala v svetu in ne nazadnje tudi pri nas ter je bila potrebna, da tudi mi držimo korak z drugimi pomorskimi silami v svetu. Mornarji so zato začeli pred desetimi leti graditi moderen vojaški mornariški center v Splitu. Svečano je bil odprt pred petimi leti ob praznovanju 30-6letnice jugoslovanske vojne mornarice. Splitski mornariški šolski center je res nekaj enkratnega. Po pravici povedano me je ob nedavnem obisku v njem, seveda pa ne le mene, čakalo presenečenje domala na vsakem koraku. Skoraj ne moreš se načuditi delovnemu utripu in ritmu v njem. Delo je čudovito utečeno in usklajeno. Gojenci mornariškega šolskega centra — vojaške mornariške tehnične srednje šole, mornariške šole za rezervne oficirje, vojaške mornariške akademije in mornariške komandno-štabne akademije — imajo naj moderneje opremljene laboratorije z vsemi potrebnimi »čudesi tehnike«, imajo odlične možnosti za učenje, odlične življenjske pogoje, skrbno pripravljen in do potankosti izdelan učni program, ki jim ga posredujejo sami za to usposobljeni pedagogi in strokovnjaki. Svoj prosti čas pa lahko preživljajo v s knjigami in strokovno literaturo bogato založenih knjižnicah, v mnogih krožkih, na športnih igriščih in med zelenjem v naravi v okolici šolskega centra ob morski obali. Vojaški mornariški šolski center v Splitu daje za potrebe naše vojne mornarice zares odlične in do potankosti izurjene kadre. To smo lahko opazili tudi ob kasnejših obiskih na naših podmornicah, ob vožnji z raketnimi in torpednimi čolni, ki režejo gladino našega Jadrana, ob obisku in sprejemu na našem največjem rušilcu »Split«, ob srečanjih z mnogimi starešinami in mornarji... Vsak natanko ve, kje mu je mesto, kakšno vlogo ima. Zato smo nanje res lahko ponosni. Na čuvarje naših vodnih prostranstev! Tudi slovenski mornarji so med zadnjo vojno izvedli na morju mnogo junaških dejanj in kasneje mnogo pripomogli k razvoju in napredku naše mornarice. Kljub temu, da imamo malo morja »Ljubezen do morja naju je pripeljala sem,« sta mi med drugim ob srečanju v Splitu dejala dva mornarja — Gorenjca. »In ni nama žal, da sva prišla na šolanje v mornariški center!« J. Govekar Na šolski ladji jugoslovanske vojne mornarice Galeb se usposabljajo bodoči vojaški starešine Sedanja odkupna cena le začasna Letošnji pridelek krompirja na Gorenjskem bo srednje dober, odkupna cena pa za zdaj dosega 2£0 dinarjev za kilogram — Dokončna odkupna cena določena po 15. septembru, ko se bo začel glavni odkup — Prednost kooperacijski proizvodnji Kranj — V Sloveniji odkupna cena krompirja Se ni določena. Prav tako se še ni začel glavni odkup sort, čeprav bo vsaj na Gorenjskem izkop ta teden večinoma že končan. Končna odkupna cena krompirja za Novatorji ria razstavi RAST Yu77 j:: Jesenice — V organizaciji združenega dela Železarne Jesenice se stalno ali občasno ukvarja z inventivno dejavnostjo več kot 500 plavžarjev, martinarjev, klarjev, valjavcev in drugih, seniški iznajditelji in novatorji dobivajo za svoj delovni in ustvarjalni polet na osnovi izračunanega prihranka spodbudne odškodnine, akontacije in triletne rente, ki na leto presegajo več milijonov dinarjev. Tako so leta 1975 prejeli 389.000 dinarjev, lani več kot 567.000 dinarjev, letos pa bodo prejeli več kot milijon dinarjev. Vsako leto najbolj uspešnim podeljujejo tudi priznanja: nagrado Novator leta in Pantzovo nagrado. S svojimi dosežki se jeseniški inovatorji redno letno predstavljajo tudi na industrijskih vele-sejmih in posebnih inovacijskih razstavah v Zagrebu, v Beogradu, v Celju, v Ljubljani ter na Reki, kjer s svojimi inovacijami vzbujajo posebno pozornost in zanimanje. Tudi letos bodo sodelovali na razstavi RAST Yu 77 na Reki, ki bo od 21. do 30. oktobra in bo pod pokroviteljstvom predsednika Jugoslavije in ZK maršala Tita pod geslom Tito-revolucija-zmaga. U.2. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prodajo pasterizatorja, posnemalnika, čistilca za mleko in 3 elektromotorjev. Prodala bo na javni dražbi v torek, 20. septembra 1977, ob 8. uri v Mlekarni zadruge. Informacije so možne dnevno od 6. do 14. ure v Mlekarni KZ Skofja Loka. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni Soli Simona Jenka Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. učitelja v oddelku PB za šolsko leto 1977/1978 Pogoj: učitelj razrednega pouka ali absolvent PA 2. varuške za določen čas (boln. dopust) Pogoj: osnovna šola 3. čistilke upravnih prostorov za 26 ur tedensko za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. glavno sezono bo v Sloveniji določena po 15. septembru, ko se bo ponovno sestala slovenska poslovna skupnost za krompir, ki bo morala pri oblikovanju odkupne cene upoštevati tudi pridelek in cene v drugih predelih Jugoslavije. Pretekli teden se je v Kranju sestala gorenjska proizvodna skupnost za krompir, v kateri so zastopani vsi najpomembnejši gorenjski proizvajalci jedilnega krompirja z Gorenjsko kmetijsko zadrugo Kranj na čelu. Proizvodna skupnost je sklenila, naj začasna odkupna cena za kilogram krompirja znaša 2,20 dinarjev. Po takšni ceni so bile tudi že odkupljene prve količine. Po 15. septembru, ko se bo se šla krompirjeva poslovna skupnost za krompir, pa bodo tudi na Gorenjskem veljale v republiki in zvezi dogovorjene cene. Gorenjski proizvajalci krompirja, predvsem pa Gorenjska kmetijska zadruga, so na sestanku v Kranju tudi ugodno ocenili odkup zgodnjih krompirjevih sort. Gorenjska kmetijska zadruga ga je odkupila okrog 800 ton, kolikor so tudi znašale koo-peracijske pogodbe s proizvajalci. Letošnji pridelek krompirja bo povprečen. Hektarski pridelek se bo sukal okrog 220 stotov. To je nekoliko manj, kot so sprva mislili pridelovalci. Izkop bo v glavnem konec tega tedna končan, saj je vreme zadnje čase izredno ugodno. Prve količine so zadruge že odkupile. Proizvajalci so pridelek letos bolje zaščitili, saj so bile lanske posledice plesni, ki je povzročala gnilobo gomoljev, za marsikoga boleče. Gorenjska kmetijska zadruga in njenih 1500 kooperantov so se pozimi s kooperacijskimi pogodbami dogovorili za odkup 11.000 ton krompirja. Največ bo igorja (okrog 6000 ton), nekaj manj (od 3200 do 3300 ton) pa bo dezireja. Vendar kaže proizvodnjo slednjega dvigniti na vsaj 4500 ton, ker je zanj posebno v Dalmaciji in na reškoistrskem področju veliko zanimanje. Slovenija odkupi namreč le tretjino gorenjskega jedilnega krompirja. Odkupovalci krompirja so se tudi dogovorili, da bodo imele prednost pri odkupu s kooperacijskimi pogodbami določene količine. Če bo povpraševanje preseglo pogodbene količine, bo prišel na vrsto tudi v kooperacijskih pogodbah neupoštevani pridelek. Odkup bo tako kot pretekla leta organiziran po proizvodnih okoliših. J. Košnjek Od začetka tega tedna, točneje od ponedeljka zvečer, je promet na križišču kranjske obvoznice pri Iskri spet nekoliko drugače urejen. Zdaj je namreč promet delno speljan po do polovice narejenem asfaltnem traku, ki bo tako vsrkal ves promet, da bodo delavci Cestnega podjetja lahko urejali samo križišče, tako kot je v načrtu: vsa sedanja križišča in odcepi pa so le začasni in urejeni tako, da lahko dela nemoteno potekajo. — L. M. — Foto: F. Perdan Razpisna komisija Termopol Sovodenj predelava plastičnih mas razpisuje v skladu z 51. členom statuta delovno mesto individualnega poslovodnega organa direktorja Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati Se naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, organizacijske ali pravne smeri, — da ima najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu in najmanj 10 let delovne dobe — da je moralno in politično neoporečen Kandidati za delovno mesto naj vlože pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku v 16 dneh po razpisu na naslov z oznako »Za razpisno komisijo«. Gospodarska komisija pri DO Merkur veleželeznina Kranj Koroška c. 1, z n. sol. o. objavlja javno dražbo osnovnega sredstva traktor RAKOVICA 60 leto izdelave 1969, moč motorja 60 KS, v voznem stanju, za izklicno ceno 30.000 din. Prometni davek v izklicni ceni ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10-odstotni polog od izklicne cene. Javna dražba za družbeni in privatni sektor bo v četrtek, 15. septembra 1977, ob 12. uri v sejni sobi DO Merkur veleželeznina Kranj, Koroška c. l/I. nadstropje. Vsi interesenti si lahko ogledajo dražbeni predmet na dan javne dražbe od 10 do 12. ure na Gregorčičevi cesti 8 v Kranju. Delovna organizacija Alpina tovarna obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol. o. 1. Delovna organizacija Alpina n. sol. o., TOZD Plastika n. sub. o., DS TOZD Plastika razpisuje prosto delovno mesto vodje TOZD Plastike za dobo štirih let Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednje izobrazba tehniške ali ekonomske smeri; — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; — kandidat mora imeti ustvarjalen odnos do naše samoupravne socialistične prakse 2. Delovna organizacija Alpina n. sol. o., TOZD Prodaja n. sub. o. DS TOZD Prodaja razpisuje tri prosta delovna mesta vodij rejona in revizije za nedoločen čas Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali čevljarske smeri — lahko tudi VKV prodajalec; — 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj v financah ali komerciali; — tekoče govorjenje in pisanje srbohrvatskega jezika; — poznavanje tehnike poslovanja in tekoče prodaje 3. Delovna organizacija Alpina n. sol. o., DSSS - tehnični sektor DS DO Alpina razpisuje prosto delovno mesto vodje službe za kontrolo kakovosti za nedoločen čas Poleg z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati Se naslednje: — višja ali srednja izobrazba čevljarske smeri; — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih opravilih v čevljarski stroki; — aktivno znanje nemškega jezika. Kandidati za vsa razpisana delovna mesta morajo prošnje z vsemi dokazili o dosedanjem delu poslati na kadrovsko službo DO Alpina, 2iri, Stara vas 23 v petnajstih dneh po objavi. Konfekcija Mladi rod Kranj svet podjetja razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje gospodarsko-računskega 2. vodje splošnega sektorja 3. vodje komercialnega sektorja Pogoji: pod 1.: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomska, pravna ali organizacijska) in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v finančno-računovodski stroki. pod %.: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomske, pravne ah organizacijske smeri) in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v upravi ali podobni službi. pod 3.: najmanj višja strokovna izobrazba (ekonomska, komercialna, organizacijska ali tekstilna) in 5 let delovnih izkušenj pri samostojnih poslih v komercialni službi. Za vsa tri delovna mesta se zahteva, da je kandidat moralno in politično neoporečen. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni praksi ter potrdila o nekaznovanju naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod Kranj — Splošni sektor. Iskra Široka potrošnja, n.sol.o. Škofja Loka TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, n.sub.o. Škofja Loka — Reteče 4 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. materialnega knjigovodje 2 delovni mesti 2. tehnologa montaže 3. glavnega kontrolorja procesa 4. skladiščnika polizdelkov 5. konstrukterja Pogoji za zasedbo teh delovnih mest so: ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj, VŠ izobrazba in dve leti delovnih izkušenj ali tehnik in štiri leta delovnih izkušenj. Smer elektro ali strojna. VS izobrazba in eno leto delovnih izkušenj ali tehnik in tri leta delovnih izkušenj. Smer elektro ali strojna. KV izobrazba in tri leta delovnih izkušenj. Smer trgovska. VŠ izobrazba in dve leti delovnih izkušenj ali tehnik in štiri leta delovnih izkušenj. Smer elektro ali strojna. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prošnje sprejema splošna in kadrovska služba 15 dni po objavi. Vse informacije lahko dobite v splošni in kadrovski službi tovarne tel. 61861 int. 14. pod pod pod 3. pod pod _________~~D Film — vsemu svetu znana govorica Prihodnji teden v Kranju: osma mednarodna konferenca kratkega filma Organizator mednarodne konference — kranjski festival športnih in turističnih filmov je pripravil ob konferenci še vrsto spremljajočih prireditev — Revija filmov s petih celin — Jugoslovanska premiera celovečernega kanadskega filma o lanski olimpiadi v Montrealu — Fotografska razstava Tito in film v avli kranjske občinske skupščine Naslednji teden, od torka naprej, bo Kranj gostitelj VIII. mednarodne konference kratkega filma. Tema tokratne konference, katere člani so mednarodni festivali kratkega dokumentarnega filma in različne sekcije filmskih producentov, je vprašanje uveljavljanja kratkega filma ne toliko med ustvarjalci kot pa med občinstvom. Pot dokumentarca seveda poteka preko distributerjev, ki pa le redko in bolj malo odkupujejo Alojz Prosen V četrtek, 1. septembra, nas je za vedno zapustil Alojz Prosen, ki so ga Šenčurjani in mnogi Gorenjci poznali kot odličnega igralca amaterskega gledališkega odra. Alojz Prosen se je rodil 6. julija 1908 v Šenčurju. Izučil se je čevljarske obrti in postal čevljarski mojster. S 16. leti je postal član tedanjega šenčur-skega gasilskega društva. Pri nekdanji gasilski pihalni godbi v Šenčurju je igral tudi trobento. Bil je pri soustanoviteljih AMD Šenčur in član šenčurskega kulturnega društva. Le redki se še spomnijo dneva, ko je Lojze z 18. leti prvič stopil na oder in od takrat naprej ga je celih 50 let spremljalo gledališče in veselje do igranja. Igral je v številnih dramskih uprizoritvah in le težko bi se v tem trenutku spomnili vseh: Divii lovec, Deseti brat, Prisega ob polnoči, Revček Andrejček, Domen, Stari in mladi, Matiček se ženi, Plavž, Namišljeni bolnik, Vini-Čarji, Pohujšanje v dolini šent-florjanski, Izgubljeni sin, Bele tulpike, Naša kri, Sveti plamen in druge. Nazadnje je v drami VIA MALA odlično odigral vlogo predsednika sodišča dr. Gutknechta. Za svoje dolgoletno delo na področju kulture je leta 1975 prejel priznanje DPD Svobode Šenčur in Prešernovo priznanje, letos pa je prejel tudi Prešernovo plaketo. kratke filme za prikazovanje v kinematografih. Prav zato je kratki film med filmskim občinstvom manj znan, manj cenjen kot sicer zasluži. Skoraj več kratkih filmov je zadnji čas videti, na televiziji kot pa v kinematografih, kjer je sicer njihovo pravo okolje, da tako rečemo. Produciranje kratkih filmov za specializirane festivale, mednje sodi tudi kranjski mednarodni festival športnih in turističnih filmov, nikakor ni edini namen in smisel. Taka in ostala vprašanja, ki so skupna večini filmskih ustvarjalcev povsod v svetu, bo konferenca v petih delovnih dneh osvetlila in seveda nakazala tudi rešitve: ena od njih se že nakazuje — distribucijo kratkih filmov naj bi v posameznih deželah prevzeli festivali. Treba pa bo najti tudi dogovor o boljšem opremljanju kratkih filmov, ki jih producenti pošiljajo na pot po svetu od festivala do festivala, izredno slabo opremljene, kar organizatorjem filmskih prireditev povzroča nemalo težav. Da bi organizator tega mednarodnega srečanja, kranjski festival športnih in turističnih filmov, s primerno pozornostjo sprejel filmske kongresnike, je v naslednjem tednu organiziranih tudi več prireditev. Organizator je povabil pet držav, da na reviji »Filmov s petih celin« v filmskem jeziku prikažejo simbolično povezanost sveta. Od torka, 13. septembra, bo vsak dan do konca tedna v kinu Center izbor kratkih filmov iz Avstralije, Kanade, Irana, Egipta in Sovjetske zveze. Kot uvod v kranjska dogajanja naslednjega tedna pa je za svečan začetek kongresa in revije najavljena jugoslovanska premiera kanadskega celovečernega filma o lanskih olimpijskih igrah v Montrealu, režiserja Jeana Clauda Lebracquea. Filmi o največjih športnih dosežkih človeka moderne dobe že od nekdaj vzbujajo veliko zanimanje, če pa je dogodek, kot so zadnje olimpijske igre, še filmsko obdelan na zavidljivi strokovni ravni, so doživetje tudi za gledalca, ki mu šport ne pomeni dosti. »21. olimpijske igre, Montreal 76« bo na sporedu še v soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 16. uri v kinu Center, takoj po kranjski premieri Ea bo obšel še več slovenskih inematografov, v Kranju pa bo ponovno na sporedu najbrž konec meseca. Prihodnji teden pa se bo filmskim dogajanjem v Kranju priključila še prireditev v počastitev Titovih jubilejev: v ponedeljek, 12. septembra, bo v avli skupščine občine Kranj otvoritev fotografske razstave »Tito in film«. Razstava, ki jo bo odprl Franc Šali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, je prikaz še ene od mnogih aktivnosti predsednika Tita, njegovem zanimanju za film, kot tudi o načinu kot predsednika predstavljajo filmski ustvarjalci; odprta bo do petka, 7. septem- b ra. L. Mencinger Delavni folkloristi Tržič — Plesalci folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ne poznajo počitka. Pred dobrim mesecom so se vrnili z uspešnega gostovanja v Italiji, razen tega pa so ob dnevu graničarjev obiskali varuhe naših meja v Radovljici, Medvodjah in na Ljubelju. Plesalci so nastopili tudi na šuštarski nedelji, na Bledu in v Bohinju. Ta mesec pa bodo Tržičani odpotovali na nastope v Beograd in v prijateljsko mesto Zaječar v Timoški krajini. S tem bodo dali svoj prispevek k utrjevanju bratstva med občinama. V folklorni skupini je zaživelo tudi družbenopolitično življenje. Karavanke so kolektivni član Zveze socialistične mladine Slovenije in imajo delegata v tržiški mladinski konferenci. Kmalu bodo oblikovali svojo osnovno mladinsko organizacijo, razmišljajo pa tudi o oblikovanju aktiva komunistov. -mv Mladi poživljajo tržiško kulturo Tržič — Komisija za kulturo pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič je zastavila obetaven delovni program, ki utegne vnesti več živahnosti in vedrine v kulturno življenje tržiške občine. Posebne pozornosti je vredna zamisel o uvedbi osnovnošolskega gledališkega abonmaja. Uresničevali naj bi jo ob petkih, ko v dvorani Cankarjevega doma ni filmskih predstav. Organizacijo abonmajev je pripravljeno sprejeti Mladinsko gledališče, ki deluje predvsem v dramski, recitatoreki, lutkovni, baletni in tehnični sekciji. Osnovnošolski abonma bo imel dva dela. V prvega, lažjega, bodo vključeni učenci od prvega do petega razreda, razen njih pa tudi malčki iz vrtcev, v drugega, zahtevnejšega, pa učenci petega in višjih razredov. Ta abonma bo na voljo tudi drugim občanom. Večino programa so voljni pripraviti člani sekcij Mladinskega gledališča. Oder pa bo pripravljen sprejeti tudi stvaritve osnovnošolcev samih. Tako mladinska in osnovnošolska kulturna dejavnost v občini ne bo zožena le na razne proslave in prireditve ob jubilejih. Mladi računajo pri načrtovanih akcijah na pomoč družbe in še posebej kulturnih ustanov, saj je to pomemben prispevek k poživijanju amatareske kulture v občini. Pričakovati je, da bodo prve predstave iz osnovnošolskega abonmaja na sporedu že oktobra. Gremo v (slab) kino Najbrž jih ni malo, ki jih ob prebiranju sporeda v kinematografih mine želja, da bi dve uri preživeli ob gledanju kriminalk, kavbojk, erotičnih filmov in filmov nasilja, v dvorani, kjer se mladi in morda niti ne več mladi izživljajo še z neprimernim obnašanjem, skoraj identičnim dogajanju na platnu. Na žalost niso povsod možnosti, da bi tretjerazredne filme ali zadnjerazredne, kakor jim pač že rečemo, vrteli tudi v tretjerazrednih dvoranah, določenih prav za prikazovanje nezahtevnih, slabih filmov in sploh filmov, ki jih lahko označimo za »šund«. Ljubljanska filmska publika ima to srečo, da si kvalitetne in zanimive filme lahko ogleda v dveh, treh' kinematografih, če pa koga prime želja po tretjerazrednem filmskem užitku pač zavije v Slogo. Na račun programske politike kranjskega Kinematografskega podjetja je bilo izrečenih že mnogo besedi. Pustimo ob strani »lažji* poletni program: jesensko-zimska sezona pa je najprimernejši čas za vrtenje filmov, ki v filmskem svetu imajo svojo težo, odmevnost, ki so skratka dobri in zanimivi ter vredni ogleda. Taki filmi so vse doslej na sporedu bili in bodo vsekakor tudi v bodoče. Vendar pa so na sporedu le dan ali dva, tako da sijih lahko ogledajo le naključni obiskovalci ali pa taki, ki redno spremljajo program in o filmu že prej tudi nekaj vedo. Po neizprosni logiki dobrega poslovanja pa se filmi, ki nimajo dovolj gledalcev, umaknejo s programa že po dveh ali treh predstavah, nadomestijo pa jih filmi, ki so komercialno uspešnejši: to pa so trenutno erotični filmi, razni karate celuloidni izdelki in pa seveda tehnično dovršene srhljivke d la Žrelo, Potres, Peklenski stolp itd. Neprijetna resnica pa je tudi, da je program, ki se vrti v dvoranah Kinematografskega podjetja Kranj v Kranju, Kamniku in Tržiču, odraz vsebine odkupa naših distribucijskih podjetij, ki odkupijo na en kvaliteten film toliko in toliko komercialnih filmov. Vprašanje pa je seveda, če je potrebno na tak način mešati pleve in zrnje. To so hoteli verjetno razčistiti tudi člani filmske sekcije pri klubu kulturnih delavcev v Kranju, ko so vabili na razgovor o filmskem programu v Kranju: prepičla udeležba, če taki udeležbi sploh tako rečemo, seveda ni mogla kaj prida razjasniti ne sedanjega stanja niti nakazati rešitve za v bodoče. Ni pa dvoma, da bi se sedanji izbor filmov, ki so na voljo, lahko ponudil gledalcu tudi drugače. Ce že ni mogoče določiti dvorane, kjer bi se lahko vrteli le kvalitetni filmi, je morda izhod v določitvi dneva v tednu, v organiziranju filmskega abonmaja, v oživitvi filmskega gledališča ipd. Poskus s filmskim gledališčem je bil uspešen in vsega priznanja vreden prispevek k filmski vzgoji mladih inje prav, da se ta oblika, ki ni zamrla zaradi nezanimanja fledalcev, ampak iz drugih vzro-ov, spet obnovi. Film ima vedno in bo imel svojo publiko, te mu televizija ne bo vzela: zato ni prav, da del zahtevnejših gledalcev — tako mladih kot starejših — neustrezno ponujen program odbija. L. M. Radovljica — V okviru turistično propagandnih prireditev, kijih pripravlja Zavod za razvoj in pospeševanje turizma na Bledu, se je v petek, 2. septembra, v cerkvici na blejskem otoku poslušalcem predstavil moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Na nastopu so pevci zapeli štirinajst slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Podoben samostojni koncert načrtujejo Radovljičani tudi za december, ko bodo proslavljali srebrni jubilej — 25-letnico obstoja in delovanja. Do lani je zbor vodu Slavko Bole, po njegovem umiku s krmila in zborovi pomladitvi pa je postal njegov umetniški vodja član plesnega orkestra RTV Ljubljana prof. Andrej Arnol. V zboru zdaj prepeva osemnajst pevcev, ki so doma iz Radovljice, Bleda in Žirovnice ali okolice ter Kranja. Seveda vrata vanj' še vedno niso zaprta, vendar pa v skupino nameravajo sprejeti le pevce, ki že imajo določene pevske izkušnje in voljo do dela. Treba je namreč povedati, da ima zbor vaje dvakrat tedensko in poleg tega še številne nastope (lani 68 vaj in 35 nastopov). Doslej je devet članov prejelo Gallusove značke. Zbor od marca letos deluje v okviru KUD Radovljica. Svoj repertoar namerava zbor v prihodnje še razširiti ter pripraviti številne nastope ter gostovanja. — (Marjan Gašperin). VPIS ABONMAJA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Do 16. septembra vpisuje Prešernovo gledališče abonente, ki si žele organizirano obiskovati predstave v sezoni 77/78. Abonenti bodo videli šest novih uprizoritev domače gledališke hiše in gostujočih gledališč. Cene abonmajskih vstopnic so 20 % nižje, študentje pa imajo pri vpisu 50 % popusta. Kolektiv PG vabi vse ljubitelje gledališke umetnosti k vpisu abonmaja. M. L. KONCERT PEVSKEGA ZBORA IZ TRBOVELJ Javornik — V nedeljo, 11. septembra, prihajajo Javorničanom v goste pevci pevskega zbora Svobode II iz Trbovelj, ki se bodo predstavili s samostojnim koncertom slovenskih narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Ob gostovanju na Javorniku bodo prejeli plaketo 4. september 1941, ki jo na Javorniku podeljujejo v spomin na datum, ko so na Koroški Beli ustrelili pet talcev. Pevci bodo podpisali tudi listino o pobratenju med DPD Svobodo II Trbovlje in DPD Svobodo France Mencinger Javornik-Koroška Bela. Če bo v nedeljo lepo vreme, bodo trboveljski pevci zapeli nekaj pesmi tudi v parku talcev na Koroški Beli. - D. S. RAZSTAVA AKVARELOV IN RISB Radovljica - V počastitev jubilejev tovariša Tita, 40-01etnice KPS in 35-letnice jugoslovanske vojne mornarice bodo danes, 9. septembra, ob 18. uri v Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo akvarelov in risb kapetana korvete Bojana Maroka. Razstavo pod naslovom Kako sem doživljal mornarico so pripravili Pomorski muzej Sergeja Mašera iz Pirana in Muzej radovljiške občine. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure do 30. septembra. Bojan Marok, rojen v Ljubljani 1910. leta, je bil leta 1962. upokojen kot kapetan korvete. Kasneje je delal še v ladjedelnici Uljanik v Pulju kot kapetan dolge plovbe in poskusni kapetan. Med vojno se je boril na področju III. pomorskega obalnega sektorja Dugi otok v Dalmaciji. Danes kot strokovnjak še vedno dela pri civilnem letalstvu. Med službovanjem v mornarici je veliko risal in slikal. Nekaj njegovih del tokrat predstavljajo tudi na razstavi v Šivčevi hiši v Radovljici. A. Z. VEČER SLOVENSKIH PESMI Škofja Loka - V nedeljo, 4. septembra, je bil na Mestnem trgu v Skofji Loki »Večer slovenskih pesmi«. Na njem sta nastopila moški pevski zbor kulturno umetniškega društva »Ivan Cankar« Sv. Duh ter pevski zbor Rupa-Peč iz prijateljske občine Sovodnje v Italiji. Večer sta pripravila škofjeloška občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij ter komisija za prijateljsko sodelovanje z občinami pri skupščini občine Škofja Loka. _jg RAZSTAVI S KONCERTOM Po pravkar zaključeni razstavi del slikarja Viljema Jakopina, se bosta v petek, 9. septembra, v Gorenjskem muzeju v Kranju predstavila še dva likovnika iz Tržiča. V galeriji v Prešernovi hiši bodo ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Vinka Hlebša, ob 18.30 pa razstavo plastik akademskega kiparja Ceneta Ribnikarja. Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert, na katerem sodelu- Jejo: Breda Šenčur, sopran, Janez Bokavšek, violina in pianist Leon Dngelman. Izvajali bodo dela skladateljev: Fr. Schuberta, N. Paga-ninija, Pugnani-Kreislerja, H. Wieniawskega, U. Kreka, G. Puccinija in G. Bizeta. p l LOŠKI MUZEJ Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. GORENJ8KI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V petek, 9. septembra, bodo v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja odprli razstavo del dveh likovnikov iz Tržiča. Ob 18. uri bo v Prešernovi hiši otvoritev razstave slikarskih del Vinka Hlebša, ob 18.30 pa otvoritev razstave plastik akad. kiparja Ceneta Ribnikarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. 3G Obveza delovnih organizacij Družbeni dogovor o kadrovski politiki določa, da morajo delovne organizacije, ki napotijo delavce na strokovno izobraževanje ali izpopolnjevanje, povrniti slušatelju celotne stroške šolnine, dejanske stroške za prevoz od kraja zaposlitve do kraja šolanja in zagotoviti 100-odstotno nadomestilo poprečnega osebnega dohodka zadnjih 6 mesecev za izgubljeni zaslužek zaradi študijske odsotnosti. ^ Studij ob delu j Leta 1973 je bil v Kranju, v drugih občinah pa nekoliko kasneje, podpisan družbeni dogovor o kadrovski politiki. Podpisale so ga delovne organizacije, družbene skupnosti in družbenopolitične organizacije in se z njim obvezale, da bodo na nezasedena delovna mesta sprejemale le delavce z ustrezno strokovno izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Delavcem, ki ustrezne izobrazbe nimajo, pa bodo omogočile strokovno usposabljanje oziroma šolanje; povrnile jim bodo stroške šolnine, plačale potne stroške, ki jih imajo zaradi obiskovanja šole v drugem kraju, zagotovile celoten osebni dohodek tudi med študijskim dopustom in študijski dopust. Hkrati pa so se podpisnice obvezale, da bodo vsestransko podpirale študij ob delu in ne bodo ovirale izobraževanja zaposlenih, ki so se odločili za šolanje po svoji želji in za poklic, ki ga pri njih trenutno ne potrebujejo. Junija je zbor podpisnic v Kranju pregledal izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Ugotovili so, da je večina delovnih organizacij kršila tista določila, ki govore o sprejemanju delavcev z ustrezno izobrazbo. Kar polovica delavcev, ki so lani stopili v delovno razmerje, ni imelo ustrezne izobrazbe oziroma kvalifikacije. Več reda pa je pri organizaciji študija ob delu. V večini delovnih organizacij ga podpirajo, seveda v skladu s svojimi potrebami, Čeprav še nimajo izdelanih vseh aktov o • sistematizaciji delovnih mest in potrebah v srednjeročnem obdobju. Podobno kot v Kranju je tudi v drugih občinah. Da pa ne bi le ugotavljali, kaj je s študijem ob delu, kako je s šolnino in organizacijo študija, ki je na Gorenjskem, zlasti pa v kranjski, škofjeloški in tržiški občini zaupana delavskim univerzam, smo poiskali nekaj delavcev, ki so ob delu že uspešno končali študij na osnovni, srednji, strokovni ali višji šoli. Poklepetali smo z njimi tudi o drugih težavah, ki so jih spremljale pri študiju, delovnem mestu, ki ga zasedajo in seveda, zakaj so se odločili za šolanje. Nisem si izbral pravega poklica »Izučil sem se za električarja,« je pripovedoval Vlado Podviz iz Zbilj, zaposlen v SGP Tehnik Škofja Loka, »vendar sem bil že od začetka prepričan, da sem se napačno odločil. Kljub temu pa sem kar precej let okleval z vpisom v šolo. Bil sem v dvomih, kam naj se obrnem: ali naj nadaljujem v elektro stroki ali naj začnem znova Končno sem se vpisal na srednjo ekonomsko šolo, ker sem menil, da mi bo popolna srednja šola dala potrebno znanje za nadaljevanje študija« »Ste imeli pri studiju težave?« »Šola mi ni delala težav, tudi časa sem imel dovolj. Šolnino sem nekaj časa plačeval sam, ker sploh nisem zaprosil v podjetju, da bi mi jo krili. Po približno dveh letih šolanja, sem že dobil ustrezno mesto v računovodstvu.« »Ste s tem svoje želje uresničili?« »Od srednje šole sem pričakoval več. Letos sem se vpisal na ekonomsko fakulteto. Upam, da mi študij ne bo delal težav in tudi v delovni or- Lažje, vendar z voljo in delom do diplome V zadnjih letih se je odnos do študija ob delu zelo spremenil. Skoraj ni več delovne organizacije, ki ne bi podpirala izobraževanja s plačano šolnino in izrednimi dopusti ganizaciji so študiju ob delu zelo naklonjeni in zato sem prepričan, da me bodo vsestransko podprli. Če bom uspešno študiral.« Najteže je, ker sem sam »Po končani gimnaziji sem se leta 1971 vpisal na gradbeno fakulteto. Oče je gradbenik in sem mu med počitnicami vedno pomagal pri delu, bil pa sem tudi na praksi pri SGP Tržič, zato je bilo samo po sebi razumljivo, da se bom odločil za gradbeništvo,« je začel pripovedovati o svojem delu in šolanju Arpad Do-pona s Pristave pri Tržiču. »Zal pa sem šolanje že čez dobrega pol leta prekinil in odšel k vojakom. Potem sem se zaposlil pri SGP Tržič kot vodja sektorja. Ker se za to mesto zahteva višja ali visoka izobrazba, sem moral v šolo. Vpisal sem se na višjo gradbeno šolo, ki jo je ob sodelovanju mariborske univerze organizirala delavska univerza v Kranju.« »Ste lahko šolanje uskladili z delom?« »Čeprav delam na terenu, kjer se delovni čas včasih potegne tja do večernih ur, s šolo ni bilo težav. Predavanja so bila največ v soboto in nedeljo, če pa ni šlo drugače, sem vzel dopust. Organizacija šole je bila tudi sicer v redu. Skupaj s predavatelji smo se dogovorili, kaj bomo delali, kdaj bo izpit. Skratka, šolo so pri DU organizirali tako, da smo lahko poslušali kar največ predavanj. Največ težav sem pa imel pri študiju zato, ker sem bil sam z Go-* renjske in sem moral vse vaje na terenu in programe narediti sam. Če nas bi bilo več, bi si delo lahko delili.« »Kaj pa šolnina?« »Vseskozi sem plačeval sam. Študij je bil razdeljen na pet let in v začetku je letnik veljal 800 din, zadnji letnik pa še enkrat toliko. Zakaj sem vse,stroške nosil sam? Ne vem pravzaprav, zakaj nisem zaprosil v podjetju. Kar nisem se mogel odločiti. Stanujem doma, oba z ženo sva zaposlena, dohodke nimava slabe, tako da mi stroški šolanja niso predstavljali velikega bremena. Imel pa sem za vsak izpit tri dni izrednega študijskega dopusta, za diplomo pa mi ga pripada 30 dni.« Vse več študija ob delu Pri kranjski delavski univerzi, ki organizira tudi šolanje na visokih in višjih šolah, imajo vsako leto več slušateljev. V šolskem letu 1972/73 je bilo na osnovnih, srednjih, višjih, visokih in strokovnih šolah 900 slušateljev, naslednje leto 1300, v šolskem letu 1974/75 1800, fredlani 2S00 in lani 2600. oleg tega pa je lani še približno 400 delavcev obiskovalo tečaje za pridobitev kvalifikacije in druge strokovne seminarje. Studijski dopust Delovne organizacije so se s podpisom družbenega dogovora o kadrovski politiki obvezale, da bodo svojim delavcem zagotovile študijski dopust, in sicer za vsak razred osnovne šole 5 dni, za vsak izpit na srednjih šolah 1 dan, na višjih in visokih šolah na 2 dni. Za zaključni izpit na srednjih šolah 6 dni, za diplomo na višji šoli 20 dni in za diplomo na visoki šoli 30 dni dopusta. Vedno sem želela študirati Marta Balantič iz Zgornjih Du-pelj, zaposlena v Zavarovalnici Triglav Kranj, je končala višjo pravno šolo. Povedala je, da je po gimnaziji šla v službo, ker zaradi denarnih težav ni mogla na univerzo'. Potem se je poročila in šele, ko so otroci nekoliko odrasli, se je leta 1974 vpisala na višjo pravno šolo, ki jo v sodelovanju z mariborsko univerzo organizira kranjska delavska univerza. »Vedno sem si želela v šolo, želela sem študirati, posebno še zato, ker sem opravljala delo, za katerega se zahteva višja izobrazba, vendar sem se lahko vpisala šele, ko so otroci nekoliko odrasli. Leta 1974 se nas je vpisalo 220, prva je diplomirala maja, jaz junija, veliko pa jih je že prej odnehalo.« »Kako ste zmogli združiti službo, gospodinjstvo in šolo?« »Veliko mi je pomagal mož, ker sva se tako že prej dogovorila. Kljub temu pa sem se lahko učila le zvečer, pa ob sobotah in nedeljah. Vsi izleti so odpadli, le med dopustom sem imela nekoliko oddiha. Študirala sem redno, sproti, mogoče kak dan B, izpitu ne, potem pa vsak dan. rugače ne bi zmogla.« »Diplomirali ste med prvimi. Kako so v delovni organizaciji sprejeli vaš uspeh? So vam pomagali?« »Pomagali so mi, tako kot vsem, ki študirajo ob delu. Povrnili so mi stroške šolnine,* imela sem izredni študijski dopust. Opravljam pa še vedno enako delo, za katerega se sicer zahteva višja izobrazba, imam pa tudi še vedno popolnoma enake osebne dohodke. Vsa leta so mi zaradi pomanjkljive izobrazbe »trgali« 10 odstotkov plače. Sedaj pa so uvedli nagrajevanje po delovnih opravilih in ker opravljam isto delo, imam tudi enak dohodek. To me malo boli, saj sem diplomo pridobila s trdim delom. Če bom hotela več zaslužit i,si bom morala poiskati novo delovno mesto. Najraje bi šla v pravno službo, saj sem zato študirala.« Brez ugodnosti Ciril Hegler iz Ulice Moše Pija-deja v Kranju, zaposlen v Iskri, se je pravzaprav že pred začetkom šolanja srečal s težavami, ki so ga potem spremljale vse do diplome. Želel se je vpisati na delovodsko šolo pri kranjski delavski univerzi, vendar zaradi dvoizmenskega dela ne bi mogel obiskovati predavanj. Ker so mu vse prošnje za delo v eni izmeni zavrnili, se je odločil za dopisno delovodsko šolo pri dopisni delavski univerzi v Ljubljani. »Vpisal sem se leta 1970. Predavanja in seminarje smo imeli ob sobotah, drugače smo študirali po učbenikih in skriptih. Vendar takrat proste sobote niso bile nekaj povsem običajnega, zato sem za šolo porabil ves dopust, ker pa ga je bilo premalo, sem si moral pomagati še z raznimi zamenjavami. Predavanja in izpite smo imeli na tehnični šoli v Ljubljani.« »Kaj pa šolnina, dopust?« »Ker tisto leto ni bilo v Iskri razpisa za delovodsko šolo, sem moral stroške šolanja nositi sam in za izpite nisem dobil niti dneva izrednega študijskega dopusta. Ko sem' prvi letnik končal z odličnim uspehom, sem naredil prošnjo na samoupravne organe, da bi mi stroške šolnine za prvi letnik povrnili. Zavrnili so me, češ da šolanje »mojstrov« ni v programu. Prav tako nisem dobil niti dneva dopusta za diplomo. Ob tem naj povem, da sem bil edini v skupini, ki je stroške šolanja nosil sam. 2e leto kasneje in od takrat naprej pa Iskra plača šolanje vsem, ki se šolajo ob delu.« »Kaj pa delo?« Takoj, ko sem končal šolo, sem dobil ustrezno delovno mesto, z dosti boljšimi osebnimi dohodki kot prej. Lahko bi dejal, da se je vse dobro končalo, vendar me še vedno po-jezi, če se spomnim, s kakšnimi težavami sem se moral otepati.« Rada bi lažje delo Albinca Tavčar iz Frankovega naselja v Škof ji Loki dela v LTH. Predlani je naredila osmi razred osnovne šole, lani pa se je vpisala na administrativno šolo. »Pred več kot dvajsetimi leti, ko sem hodila v osnovno šolo, je bilo dovolj, če si imel tri takratne gimnazije. To je 7. razredov. Delam pri hladilnih pultih. Delo je težko, na Solni nina Šolnine so se na vseh šolah, razen osnovni, ki je po zakonu brezplačna, v zadnjem času močno dvignile in znašajo odvisno od stopnje in smeri študija od 3000 do 6000 dinarjev za letnik. Visoke pa so zato, ker morajo vse stroške organizacije in izvedbe šole kriti slušatelji sami oziroma njihove delovne organizacije. Največ šolnine gre za avtorske honorarje profesorjem, potem za najemnino učilnic, prispevek za matično šolo, stroške izpopolnjevanja predavateljev, organizacijo seminarjev, osebne dohodke delavca, ki šolo vodi, administracijo, tehnične stroške delavske univerze itd ... prepihu in me večkrat hudo boli glava. Poleg tega imam ekcem na rokah in so mi zdravniki svetovali, da bi si poskušala dobiti drugo delo. Najprej sem predlani naredila osmi razred, sedaj pa imam za sabo že en letnik administrativne. Vse drugo mi gre gladko, le s strojepisjem imam težave. Zaradi težkega dela imam prste vse trde.« »Kako gledajo na vaše šolanje v podjetju?« »2e za osnovno šolo so mi priznali študijski dopust, šolnine pa tako ni bilo. V administrativni pa mi plačajo polovico šolnine, ki znaša za II. letnik 4800 dinarjev, imam tudi pravico do treh dni plačanega izrednega dopusta za vsak izpit. Če bom pa šolo naredila, upam da bo šlo vse v redu, saj še nikdar nisem manjkala na predavanjih, pričakujem, da bom dobila delo v administraciji.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: J. Zaplotnik Delavska univerza Tomo Brejc Kranj še sprejema za šolsko leto 1977/78 prijave za vpis kandidatov v naslednje šole TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA ELEKTRO SMERI (šibki in jaki tok), šolanje traja tri leta za kandidate s poklicno šolo; GRADBENA DELOVODSKA ŠOLA ELEKTRO DELOVODSKA ŠOLA KOVINARSKA DELOVODSKA ŠOLA Šolanje v delovodskih šolah traja dve leti, pogoji za vpis pa so dokončana poklicna šola in triletna praksa. V vsako od navedenih šol sprejmemo še po 10 kandidatov. Rok prijave 20. september 1977. Brivsko frizerski salon Nada Radovljica razpisuje prosti delovni mesti 1. direktorja 2. računovodje Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ, da je kvalificiran delavec brivsko-frizerske stroke z najmanj 5-letno prakso ali srednješolsko izobrazbo, da je politično in moralno neoporečen, 2. da ima srednješolsko izobrazbo ali najmanj 5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu Prijave je treba poslati v 8 dneh na naslov: Brivsko frizerski salon Nada Radovljica, Gorenjska c. 6, za razpisno komisijo. Zasedba delovnih mest je možna takoj. KINO Kranj CKNTKR 9. septembra amer. barv. drama ROLLER-BALL ob 16., ia in 20. uri 10. septembra amer. barv. drama ROLLER-BALL ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 22. uri 11. septembra sovjet, barv. risanka V GRMU JE ZAJEC ob 10. uri, amer. barv. drama ROLLERBALL ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. akcij. TRIJE NEUSTRAŠNI ob 21. uri 12. septembra franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 16. in 18. uri, ob 20.30 otvoritev REVIJE FILMOV PETIH CELIN in film XXI. olimpijske igre moderne dobe Montreal 1976 13. septembra franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 16. in 18. uri, ob 20.15 revija filmov petih celin 14. septembra franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 16. in 18. uri, ob 20.15 revija filmov petih celin 15. septembra amer. barv. akcij. TRIJE NEUSTRAŠNI ob 16. in 18. uri, ob 20.15 revija filmov petih celin Kranj STORŽ IC 9. septembra premiera jug. barv. ljub. KRONIKA NEKEGA ZLOČINA ob 16., 18. in 20. uri 10. septembra ital.-Span. barv. vestern SIERRA NEVADA ob 10. uri, amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 16. uri, amer. barv. vestern ZAKON SOVRAŠTVA ob 18. in 20. uri 11. septembra amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 14. in 18. uri, amer. barv. zgod. IVANHOE ob 16. uri, premiera i tal. barv. NEDOLŽNI ob 20. uri 12. septembra ital. barv. NEDOLŽNI ob 16., 18. in 20. uri 13. septembra ital. barv. NEDOLŽNI ob 16., 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. zgod. IVANHOE ob 16., 18. in 20. uri 16. septembra nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 16., 18. in 20. uri Trii« 10. septembra amer. barv. zgod. IVANHOE ob 16. in 20. uri, ital. barv. krim. KORZISKO MAŠČEVANJE ob 18. uri 11. septembra ital.-Span. barv. vestern SIERRA NEVADA ob 15. uri, ital. barv. erot. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST ob 17. in 19. uri 12. septembra ital. barv. erot. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST ob 18. in 20. uri 13. septembra nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 18. in 20. uri 14. septembra ital.-Span. barv. vestern SIERRA NEVADA ob 18. in 20. uri 15. septembra amer. grozlj. MLADI FRAN-KENSTEIN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. septembra ital.-Span. barv. vestern SIERRA NEVADA ob 16. uri, ital. barv. CS pust. AFRIKA EXPRESS ob 18. in 20. uri 11. septembra ital. barv. pust. AFRIKA EXPRESS ob 15. in 19. uri, nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 17. uri 12. septembra amer. barv. zgod. IVAHNOE ob 18. in 20. uri 13. septembra amer. grozlj. MLADI FRAN-KENSTEIN ob 18. in 20. uri 14. september amer. grozlj. MLADI FRAN-KENSTEIN ob 18. in 20. uri 15. septembra ital.-Span. barv. vestern SIERRA NEVADA ob 18. in 20. uri Radovljica 10. septembra jug. barv. VLAK V SNEGU ob 18. uri, amer. barv. ISKALA JE SREČO ob 20. uri 11. septembra amer. barv. risanka NEUSTRAŠNI POPAJ ob 16. uri, amer. barv. ISKALA JE SECO ob 18. uri, amer. barv. pust. KASIMob20. uri 12. septembra amer. barv. ISKALA JE SREČO ob 20. uri 13. septembra jug. barv. VLAK V SNEGU ob 20. uri 14. septembra amer. barvna risanka NEUSTRAŠNI POPAJ ob 20. uri 15. septembra amer. barv. pust. MOŽ V DIVJINI ob 20. uri Bled 9. septembra amer. barv. krim. ČASTI VREDNI GANGSTER ob 20. uri 10. septembra amer. barv. SREČNA CIPA ob 18. uri, mehiSki barv. pust. ŽENE V AKCIJI ob 20. uri 11. septembra amer. barv. pust. KASIM ob 16. uri, meh. barv. pust. ŽENE V AKCIJI ob 18. uri, amer. barv. SREČNA CIPA ob 20. uri 12. septembra jug. barv. VLAK V SNEGU ob 20. uri 13. septembra amer. bar. ISKALA JE SREČO ob 20. uri 14. septembra jug. barv. VLAK V SNEGU ob 20. uri 15. septembra amer. barv. risanka NEUSTRAŠNI POPAJ ob 20. uri Jesenice RADIO 9. septembra franc. barv. krim. UGRABITEV MICHELLE JANSON ob 17. in 19. uri 10. septembra amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 17. in 19. uri 11. septembra amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 17. in 19. uri 12. septembra ameriški barvni pustolovski NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 17. in 19. uri 13. septembra ameriški barvni pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 17. in 19. uri 14. septembra danska barv. komed. ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 9. septembra danska barv. komed. REKTOR V POSTELJI ob 18. in 20. uri 10. septembra ameriški barvni pustolovski NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. in 20. uri 11. septembra amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. in 20. uri 12. septembra amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 18. in 20. uri 13. septembra amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 18. in 20. uri 15. septembra franc. barv. krim. UGRABITEV MICHELLE JANSON ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 10. septembra ital. barv. zgod. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 19.30 11. septembra amer. barv. vestern BILO JE NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 19.30 Kranjska gora 10. septembra amer. barv. vestem BILO JE NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 20. uri 11. septembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI NORO VOZIJO ob 20. uri 14. septembra amer. barv. pustolovski NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 20. uri Na sončni strani Velebita Kajenje: navada, slast in strup Kajenje je stoletna človekova navada in naslada. Tobačni dim ga pomirja in omamlja, mu počasi, a trajno zastruplja organizem, posebno kvarno pa učinkuje na dihala. Vsi vemo, da je kajenje zdravju škodljivo, vendar se število kadilcev ne manjša. Vsak dan in vsako leto se starim toba-karjem pridružujejo novi, mladi kadilci in kadilke. Tobakarske navade se menjajo. Danes skoraj ni več žvečenja in nosljanja, več pa je kajenja. Pipi so ostali zvesti očanci in pogosto tisti, ki navzven skušajo izraziti umetniško nagnjenje ali druge težnje, cigare kade bolj ugledne osebnosti, mnogi jih pepeličijo ob svečanostih, praznovanjih in ob posebnih priložnostih. Najbolj množična in najbolj razširjena poraba tobaka pa je v kajenju cigaret. Statistika nam veliko pove. Vendar niso znani podatki o količini pokajenega tobaka na odraslega prebivalca ali na državljana, čeprav je večkrat prikazana poraba kruha, mleka, olja in ostalih dobrin. Pomembno je vedeti, kdaj se kadilske navade širijo med mladino, koliko je priložnostnih, občasnih, stalnih mladih kadilcev in kadilk. Se bolj pa je pomembno to navado preprečevati in odpravljati. Po podatkih, ki sem jih zbral pred nekaj leti, učenci začenjajo kaditi že v osemletki, včasih v petem razredu, to je v enajstem do dvanajstem letu starosti. V nadaljnjem šolanju se število kadilcev stalno veča in doseže višek med študenti višjih in visokih šol. Tudi pri dekletih je kajenje pogosto, saj je med njimi v zadnjih letnikih srednjih šol veliko stalnih in priložnostnih kadilk. Le redke so šole, predvsem na podeželju, kjer ni kadilk. Ze zdavnaj je v šolah — razen na višjih in visokih, kajenje prepovedano. A vseeno učenci skrivaj kade na straniščih, bolj očitno v lokalih in na cestah. Tudi te dni so pre-nekatera stranišča ponovno zadimljena. Ko so se iz srednjih šol poslovili učenci zadnjih letnikov, od katerih bo marsikdo čez nekaj let prišel poučevat na isti zavod in bo samozavestno prižgal cigareto v zbornici, so prišli na zavod novi mladi kadilci. Za to navado so našli prostor na stranišču, pridružili so se ostalim, saj se šolajo na srednjih šolah in se je v tej navadi dobro enačiti z učenci starejših letnikov. Zakaj mlade omamljajo cigaretne vonjave? Nekaj kadilskih nagibov in navad: V družbi samih kadilcev nisem zbral dovolj volje, da bi se jim uprl. Zdaj kadim tudi iz dolgočasja in takrat, kadar me peste skrbi. Najprej sem kadil priložnostno, kasneje zaradi »fra-jerstva«, sedaj pa se ne morem več odvaditi. Delim mnenje s tistimi, ki pravijo, da živiš le enkrat in dokler živiš, uživaj življenje. Pokadim dvajset cigaret na dan, vendar mi kajenje doslej še ni škodovalo, čeprav kadim že tri leta. Zmerno kadim, ker mi to ugaja. Razen šole mi kajenja nihče ne prepoveduje, čeprav se zavedam, da mi škoduje, kar sem ugotovil pri treningu in pri tekmovanju v krosu. Kadim, ker od staršev dobivam denar. Pokadim pet filter cigaret dnevno zaradi ugodnega počutja. Tako govore fantje. Kaj pa dekleta? Sedemnajstletnice in osem-najstletnice takole utemeljujejo »slast kajenja«: Kadim zaradi živčne napetosti. Kadim iz potrebe, čeprav se zavedam škodljivosti kajenja. Kadim priložnostno, ker tudi doma, razen mame vsi kadijo. Mislim, da s kajenjem nisem tako zastrupljena, da se ne bi mogla več odvaditi. (Konec prihodnjič) J. Ažman Po eni uri krepke hoje po gozdu nad potokom Brezimenjača sva prišla do križišča pod vrhom Bu-limo (1559 m), kjer sta se pred nama odpirali dve poti. Pred nama ni bila zgolj odločitev med dvema potema, to križišče je bilo pravzaprav izhodišče za vso najino nadaljnje potovanje. Pred nama sta se odpirali dve možnosti, dva načina prečenja te planine: lahko bi izbrala tipično planinsko pot, tak6, da bi sledila markacijam in hodila čez grebene in vrhove od ene planinske koče do druge; — ali pa bi šla malce niže, vzdolž pobočij, ki se odpirajo proti morju, čez kraška polja, grape in vrtače. Bojan se je sprva navduševal za prvo varianto (bržkone zato, ker je ta prva pot krajša in enostavnejša), nazadnje pa sva se oba zedinila v korist druge, za katero sem se ogreval jaz. Ta druga pot, ki vodi po redkeje obiskani primorski strani velebitskega pogorja, je bila res daljša od prve, nepreverjena in slabo obiskana s strani planincev in turistov, mogoče tudi malce tvegana, kar se tiče orientacije in prehodnosti terena, toda kar se tiče mene osebno, me niso nikoli mikali visoki vrhovi, romarske planinske poti, ki se vijejo nanje, koče in planinska zavetišča; zmeraj sem raje stikal po kakšnih skritih grapah, po pašnikih in zapuščenih vaseh. Ob razgledu, ki se nama je razprl na vrhu sedla Stražbenica (1201 m) so se tudi Bojanu razkadili še zadnji dvomi, kar se tiče pravilnosti najine izbire. Globoko spodaj pod nama se je razprostiralo širno kraško polje Veliko Rujno, ki se je tam zadaj na zahodu podaljševalo v Malo Rujno, vsenaokrog tega polja pa so se v jasno sinjino neba zabadali beli skalnati vrhovi okoliških gora, »kuki«, kakor jih tod imenujejo. Na jugozahodu se nama je mimo vrhov odpiral celo pogled na Jadran in na njegove otoke v daljavi. Vsa navdušena nad panoramo, ki se je odpirala pred nama, sva odložila nahrbtnike in se povzpela na najvišjo čer na Stražbenici — Bojan z daljnogledom in jaz s fotoaparatom v roki. Ne verjamem, da ima bog s svojega nebeškega prestola lepši razgled na zemljo, kot pa sva ga imela midva takrat s tiste čeri. Vsepovsod pod nama je v lahnem vetrcu valovila rumena planinska trava, po kamnitih ogradah so se razprostirala polja rži in krompirja, ob robu polja so se belile kamnite pastirske hiše in čez vse polje se je vijugala bela črta, za katero sva najprej mislila, da je cesta, pa se je pozneje, ko sva prišla bliže, izkazalo, da je samo suha hudourniška struga. Bojan je prav na skrajnem koncu polja skozi lečo daljnogleda opazil celo precejšnjo čredo pasočih se konj. Ves navdušen je zatrjeval, da bo že kar naslednje poletje prišel sem jahat, da se bo hranil pri pastirjih in stanoval v kakšnem zapuščenem stanu. Jaz sem gledal na vso stvar malce bolj zadržano in sem menil, da bi bilo najbolje, če bi si položaj ogledala z večje bližine. Pol ure ne prestrmega spusta skozi gozd in že sva bila na polju. Mogoče ne bi bilo odveč nekaj podatkov, preden se skupaj z nama napotite čez to planjavo. Malo in Veliko Rujno predstavljata kot celota največje kraško polje na primorski terasi Velebita, pa tudi na Velebitu nasploh. Njuna skupna dolžina obsega sedem kilometrov, širina pa v povprečju en kilometer. V njihovem zaledju se dviguje visok in strm venec gorskih vrhov (Vilinji vrh, Zamršten, Višerujno), ki se v Višerujnu (1623 m) dviguje 700 m visoko in se končuje s pre-padnimi stenami. Obronki teh vrhov so bili vse do vznožij sten še na začetku tega stoletja pokriti z borovimi gozdovi, ki pa so jih pozneje uničili požari. Tudi s primorske strani sta polji ograjeni z vrhovi (Zamršten, Zvirnjak, Boji-nac), tako da sta precej izolirani in dobro zaščiteni. Nadmorska višina Velikega Rujna je približno 900 m, Malega pa okoli 800 m. Polje iz bližine seveda ni izgledalo tako prijazno in idilično, kot se nama je zdelo z vrha Stražbe-nice. Skoraj vsi stanovi na začetku polja so bili prazni in zapuščeni. Na teh pašnikih so včasih pasli svoje črede Podgorci iz okolice Kruščioe in Tribnja, ampak vse je kazalo, da že dolgo ni bilo nikogar blizu. Vsa presušena od žeje (»kot dve dehidrirani opici«, se je slikovito izrazil nenadkriljivi duhovitež Bojan) sva končno pritavala do nekega vodnjaka, a na najino veliko ogorčenje je bil pokrov zaklenjen z žabico. Kaže, da je v teh krajih voda prav tako dragocena kot zlato, če jo že zaklepajo kot zlato. Ni nama kazalo drugega kot da greva naprej in poiščeva kakšen drug vodnjak, ali vsaj kakšne ljudi, ki bi naju napotili do njega. Sredi polja sva trčila v majhno, lično cerkvico, za katero je na najini specialki pisalo, da jo imenujejo po sv. Bogorodici. Takoj za cerkvenim zidom sva odkrila hišico, ki je bila po vsem videzu obljudena: na vrtu so meketale in mu-lile travo koze, kokodakale so kokoši, kikirikali so petelini, na plotu so bile razobešene cunje, iz preddverja se je kadilo. Ko sva prišla bliže, sva zagledala trša to, v črnino oblečeno tridesetletno žensko, ki je s palico v roki sedela na klopi za zidom. Ko sva ji rekla za vodo, naju je nezaupljivo premerila z očmi, potem pa iz črne kuhinje pri- nesla lonček vode. Biro jo je ravno toliko, da sva lahko napolnila vsak eno tretjino čutare. Vprašala sva jo še, če bi pri njej lahko kupila mleko, kruh in sir, pa nama je s kratkim »Nemam« pred nosom zaprla vrata. Pri tem je mimogrede ošinila moj taborniški nož, ki mi je bingljal za pasom in Bojanovo usnjeno torbico, ki jo je imel prav tako kot jaz nož privezano za pasom in v kateri je nosil cigarete in vžigalnik. GJede na to, s kakšno nezaupljivostjo in strahom naju je sprejela in kako hitro naju je odpravila, bi si človek kaj drugega že težko predstavljal. Če so tod vsi ljudje takšni, bova bolj tenko piskala, sva si mislila. V senci pod velikim samotnim drevesom sredi Velikega Rujna sva si opoldne privoščila dolg počitek. Razgrnil sem šotorsko platno, se-zul čevlje in se lotil urejanja zapiskov o dogodkih prejšnjega dne, Bojan pa se je prizadevno lotil kuhanja kosila. Se dobro, da imam Bojana s seboj, sem si mislil, ker bi drugače shiral ob suhi hrani in mrzli vodi, ker se mi niti čisto navadne argo junice ne bi ljubilo zavreti. Pa tudi na sploh je bil Bojan strokovno bolj usposobljen za kuharstvo kot jaz za svojo navi-gatrostvo in zaptsnikarstvo. Ko je služil vojsko, je delal v kuhinji, še prej pa je bil eno leto natakar v nekem blejskem hotelu. Kaj pa jaz? Zemljevide komaj za silo čitam in namesto z busolo, si pri orientira-nju raje pomagam kar s svojo intuicijo. Saj ne rečem, da mi ta intuicija ni velikokrat pomagala — a velikokrat me je tudi pustila na cedilu. Kljub temu se na vsej tej deset dni trajajoči poti po Velebitu niti enkrat nisem potrudil, da bi odprl škatlico z busolo. V senci mi je kmalu postalo prehladno, zato sem se preselil na sonce, in ko mi je čez čas postalo na soncu prevroče, sem se šel spet ohladit pod drevo, tako da sem se neprestano selil, s sonca v senco, se slačil in spet oblačil; — logična posledica tega je bila, da sem v debelih treh urah napolnil samo borne tri liste v popotnem dnevniku, kljub Bojanovemu vzpodbujanju (treba je povedati, da njemu kot soudeležencu ekspedicije pripada določen delež od honorarja, ki ga bom prejel za tole pisanje). Bojan je medtem skuhal kosilo — džuveč, prepečenec, čaj, — pomil posodo, z daljnogledom preiskal pokrajino, splezal na drevo in zelezel nazaj dol, stresal šale kot iz rokava in počel še kup drugih koristnih reči, medtem ko sem jaz še zmeraj grizel svinčnik in gledal nekaj časa v zveze, nekaj časa v zemljevid in v turistični priročnik, dokler se mi ni v glavi zavrtelo in sem izjavil, da bom zaspal. Medetova zlatoporočenca Marjana in Franc Košnjek s Spodnje Bele sta čvrsta, zadovoljna in zdrava ob petdesetletnici skupnega življenja — »Zjutraj sem najbolj vesela, če me čaka delo,« pravi živahna Marjana Spodnja Bela - »Veselih dni je bilo malo, vse nesreče sva nekako skoz djala, živeli smo skromno, ob trdem kmečkem delu,« prvi Marjana Košnjek, ki se je k Medet na Spodnjo Belo preselila po poroki leta 1927. Danes 74-letna Medetova mama, rojena pri Snedic na Beli, je bila že od mladih let vajena kmečkega dela, ki ga še danes opravlja brez težav in z vso vnemo. Tudi Franc je na kmetiji v veliko pomoč, vendar ne le na polju, v gmajni ali v hlevu, temveč tudi doma, ko njegove pridne roke kar ne morejo počivati. Včasih je poprijel za vsa dela: prekrival slamnate strehe, ročno obdeloval opeko, spletal koše. Skratka, bil spretnih rok, saj je bilo treba preživati tudi v najhujših dneh družino petih otrok. V zakonu so se rodili Manca, Francelj, Janez, Ivanka in Jože. Zlatoporočenca dobrega spomina, s šaljivo besedo na ustnicah, z živahnostjo v kretnjah in besedah, pomni- ta lepe in hude trenutke in se spominjata življenja na vasi, njune oh-ceti, vojnih dni. Pelo in vasovalo se je nekdaj na Beli, Marjana pravi, da so bili nekoč ljudje bolj sproščeni, bolj veseli, bilo je bolj »fletno«. Fantje z Bele so jo sploh znali urezati, tako da so bili dobrodošli povsod, kamor so prišli. Tudi Franc živahno povzame besedo o navadah in običajih minulih fantovskih dni. Od tedaj se je tudi navadil fajfo vleči in Franc se od nje resnično že ni ločil več desetletij. Franc Košnjek je bil dve leti v prvi svetovni vojni, 1919 pa so začeli zbirati prostovoljce za severno mejo. Odločil se je in štirinajst mesecev je bil zdoma, nato se je vrnil domov. Kot nekdanji borec je član Zveze prostovoljcev za severno mejo in danes skupaj z Marjano rad odhaja na izlete, ki jih Zveza prireja. Prav zdaj so na večdnevnem izletu na Rabu. »Zjutraj sem najbolj vesela, če me čaka delo,« pravi Marjana in za ob* enako velja, kajti trdega dela sta vajena in težko bi brez njega. Ves*v* sta sedmih vnukinj in vnukov, vesela, če lahko pomagata. Franc gr v polje vedno peš, najraje peš, 5eprtv pozdravlja in mu je všeč meha t* cija, ki prodira na vas. Medetc >a čaka v prihodnje precej dela, je nedavni potres hudo prizad* \ tako da jo bodo v enem del lU podreti. Zlatoporočenca s Spodn M bosta le v domačem krogu a zlati skupni jubilej, naj bi ostala tako čvrsta, zadf !jna \\ zdrava, polna življenjske > n sreče! 1 . 8. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 9. septembra 1977 MARTA ODGOVARJA Lija M. iz Tržiča - Iz platna, vzorec v pismu prilagam, bi rada imela obleko za službo. Stara sem 25 let, visoka 166 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Obleka ima ozek živo-tek z zapenjanjem spredaj na gumbe do vstavljenega pasu, ki je nekoliko nad pasom. V stranskem šivu je zadrga. Sedelce na ramenih je kratko in se iz prednjega dela podaljša v zadnjega. Zivotek ima ves prednji del prešit v »robčke«. Krilo je zvon-často, žepa sta našita. J Poletje je minilo Poletni dopustniški dnevi so resda minili, vendar pa nam bo toplo jesensko vreme verjetno vsaj še nekaj časa dajalo občutek, da se poletje vsaj malo nadaljuje. Ni ravno treba obupovati nad dnevi, ki prihajajo, pač pa se je treba potruditi, da se ohranijo »pridobitve« poletja, ki je mimo. Bivanje na svežem zraku, na soncu, veliko gibanja je verjetno pustilo svoje blagodejne učinke na vašem telesu, če ste se le potrudili. Vse to, vse zdrave navade, počutje in poletni videz je treba ohraniti čim dlje in seveda primerno prilagajati tudi dnevom in času, ki se spreminja. Počitniško garderobo ste verjetno že pospravili lepo < očiščeno v omare, kjer bo počakala do drugega leta, Če pa jo še uporabljate za morske vikende, pa ste pospravljanje verjetno odložili za kasnejši čas. Kakorkoli ste se spet vključili v delovni in življenjski ritem vsakdana, pa je treba vendarle vsaj dan v tednu, če ne že dva, preživeti na prostem, v gibanju: to je »kapital« za zimske mesece, ko poleti in jeseni pridobljenega zdravja in kondicije ne načne tako hitro kak prehlad ali celo gripa. Poletno pretirano sončenje pa je morda zapustilo tudi kaj neprijetnih posledic predvsem na zunanjosti: rjavo barvo zagorele kože se sicer da malo podaljšati z uživanjem zelenjave in predvsem korenja ter seveda z dodatnim sončenjem. Bolje pa je popravljati morebitno škodo DRUŽINSKI POMENKI na koži in laseh, ki so jo povzročili močni sončni žarki. Maske in obloge iz sadja iz zelenjave, ki jo je prav sedaj v obilju, so prav dragoceni pripomočki za vlaženje in napenjanje od sonca, vetra in suhega zraka izsušene kože. Tudi lasem se morda pozna: na pol stepenemu beljaku primešamo malo limoninega soka in dodamo žlico regeneratorja za lase (subruna ali balzam) ter to nanese-mo na lase, pustimo pol ure in lase operemo kot navadno. Pa teža? Na dopustu so se verjetno nabrali kakšni kilogrami, vendar pa bo verjetno spet vse normalno, če bo v prehrani več zelenjave in sadja, tega pa je prav sedaj povsod dovolj. Letos se zelo pogosto na pletenih ženskih pa tudi moških puloverjih pojavlja tale sicer klasični vzorec v treh barvah. Kumare s paradižnikom Potrebujemo: 1 kg kumar, 15 dkg mesnate slanine, 4 čebule, pol kg paradižnika, sol, poper, rdečo papriko, osminko litra sladke smetane, 1 kozarček jogurta, 1 dkg jedilnega škroba, šopek drobnjaka, limonin sok. Kumare olupimo, jih prerežemo, da odstranimo semenje in jih narežemo na debele koščke. Slanino narežemo na rezine, čebulo na kolesca in oboje skupaj opražimo v segreti posodi. Dodamo kumare in pokrito dušimo 15 minut. Paradižnike operemo, narežemo na četrtine, primešamo kumaram in dušimo še pet minut. Solimo, popramo in papriciramo ter prilijemo smetano. Jogurt umešamo z jedilnim škrobom in s tem jed zgostimo. Potresemo s sesekljanim drobnjakom in začinimo še z nekaj kapljami limoninega soka. Ponudimo k slanemu krompirju. Zamet je še vedno zelo primerno blago za naše kratkohlač-nike; da ne bo težav s hitro rastjo, jih urežimo kar najbolj dolge, nato pa robove enostavno zavihamo. Za igranje in izlete je primeren tudi »pajac*, ki ga lahko oblačimo in slačimo zaradi zadrge; žepov ne sme manjkati. V majhni kleti ali garaži navadno ni prostora za vse najnujnejše stvari, ki jih nekaj mesecev na leto ne uporabljamo. Kolo na primer bomo čez zimo verjetno zaščitili in spravili v klet; da bo več prostora, nabijemo na strop, če je tako primerno, ali na steno primerne železne nosilce, kijih zakrivimo ter nanje nataknemo kolo. Na zidovih je verjetno prostora tudi za smuči ali druge podobne rekvizite. Vlaganje gob Letos je kar dobra gobja letina, zato verjetno v shrambah ne bb manjkalo tudi vloženih gob v kisu. V kis navadno vlagamo le jurčke, redkeje druge gobe, a so prav tako dobre in okusne. Za vlaganje izberemo le manjše gobe, če pa so večje, jih narežemo na koščke. Če smo nabrali več vrst užitnih gob, pa bi jih radi vložili, niti ni potrebno gobe med seboj sortirati: lahko jih vložimo kar pomešane med seboj. Gobe ostrgamo, pregledamo, če nimajo polžev in drugega mrčesa ter operemo. V dobro pološčeni posodi zavremo vodo, solimo, dodamo nekaj celega popra in nekaj listov lovorja. V tako odišavljenem kropu gobe prevremo. Predolgo jih ne smemo kuhati, ker se sicer zelo skrčijo in izgubijo aromo. Gobe nato stresemo na cedilo in ohladimo. Ohlajene zlagamo v pravilno pomite kozarce, to je takšne, ki smo jih dobro pomili z vročo vodo in odce-dili. Gobe ne natlačimo pretesno, tako da bo kis kasneje lahko prišel res do vsakega koščka gob. Za vlaganje gob vzamemo brezbarvni kis, ki ga razredčimo s prekuhano in ohlajeno vodo približno na polovico. Če gob nismo dobro odcedili, se lahko kasneje kvarijo. Včasih dodamo zaradi večje gotovosti kisu tudi nekaj konzervana, na liter približno en gram. Kisa mora biti v kozarcu toliko, da gobe povsem prekrije. Kozarce zavežemo s celofanom, ki ga navlažimo s kisom, da se lepše napne. Prilivanje olja vrh gob ni priporočljivo, saj lahko, če gobe dolgo stojijo, postane žarko in nam pokvari ves kozarec. Če pa jih bomo dokaj kmalu pojedli, potem olje ne škodi, pa tudi koristi ni posebne. Če gobe, potem ko smo jih vložili, po nekaj dneh sremenijo barvo, morda rumenijo, to pomeni, da se kvarijo. Lahko jih rešimo, če jim kis odlijemo in zalijemo z močnejšim, vendar take gobe ne bodo več tako dobre kot bi sicer lahko bile. Vložene gobe pregledujemo in vsak sumljiv kozarec raje za vržemo, kot da bi vsebino uporabili in si pokvarili želodec. S ŠOLSKIH KLOPI SESTANEK MLADIH PLANINCEV - V sredo, 7. septembra, je bil na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju prvi sestanek planinske sekcije, ki se ga je udeležil tudi kranjski alpinist in udeleženec zadnje odprave na Kara-korum Nejc Zaplotnik (na fotografiji skupaj z učenci) in pripovedoval o poti alpinistične odprave. Mladi planinci so na prvem sestanku izvolili novo vodstvo sekcije in se dogovorili o letošnjem delovnem programu. Udeleževali se bodo akcij, kijih bo organiziralo osrednje Planinsko društvo Kranj, sami pa načrtujejo izlete na Kriško planino pod Krvavcem, na Kriško goro, na Planico, kjer je padel Stane Žagar, na Mengeško kočo, v Dražgoše, na Bistriško planino nad Tržičem, na Kališče in k Valvasorjevem domu. Organizirali bodo tudi predavanja in v goste povabili Nejca Zaplotnika, ki rad pomaga in svetuje planincem osnovne šole Staneta Žagarja, in gorskega reševalca Antona Langerholca. V članstvo sekcije nameravajo sprejeti tudi cicibane in jim podeliti znak »ciciban-6planinec« ter uje vati stenčas planinske sekcije, (jk) — Foto: F. Perdan Ob začetku šolskega leta želim same petke — Janez da bi bila najboljša v razredu — Nataša da bi sedel pri Mateju — Darko veliko veselja pa tudi igranja — Gregor da bi imeli še dolge počitnice — Alenka da ne bi dobil nobenega »cveka« — Borut da bi bila šola brez učiteljev — Andreja da se ne bi učili, ampak pripovedovali »vice« — Gregor da ne bi pisali nareka — Miloš nove barvice — Janez da ne bi bilo nič nalog — Gregor da bi odletela v vesolje — Petra Učenci 2. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Raziskovanje in odkritje Počitnice. Deževen dan. Spet nekaj pustih ur, ko človek ne ve, kaj bi. Skozi možgane se mi mrzlično sprehajajo misli: pojdi in odgovori na pismo prijateljici! Ne, zavrnem misel, še bo čas. Uredi zbirko fotografij! Ne, to sploh ne bi bilo tako zanimivo, da bi poživilo to pusto popoldne. Nato pa me spreleti: razišči podstrešje! Kaj bi pa sploh našla na starem, pajčevinastem podstrešju? Pojdi in poglej, mi veleva notranji glas. Po starih lesenih stopnicah, ki vodijo do še starejših kovinskih Nočne misli Kot v kletki ujeta sama sebi se zdim, ko v mehki postelji sredi noči ležim. Vse okoli mene je pusto črno, le tiktakanje ure sliši se v samoto. S sosednje postelje rahlo sliše se smrčanje, a pri meni samo je škripanje. Čakam le, da noč spremeni se v dan, ki več ne bo zaspan. Milena Šušteršič, 8. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj IZ PAVLIHE Ji \\\ u i - Ali imate »Spoznavanje družbe« za četrti razred? - Nimamo, lahko vam pa ponudimo »Sandokana«. vrat, se napotim novim odkritjem na sled. Vrata zaškripljejo. Seveda že dolgo niso bila namazana. Začudeno se razgledam po velikem prostoru. Zdi se mi, da je bolj polno kakor pred časom, ko sem bila zadnjič tu. Bo kar držalo, šolske potrebščine letošnjega leta so vse romale sem. Skrinja! To bi pomenilo novo odkritje. 2e začnem stikati za ključem, ko ugotovim, da sploh ni zaklenjena. S čudno tesnobo počasi dvignem pokrov. Kaj se bo prikazalo? Razočarana sem, ko ni nič drugega kakor kup oblek iz poznega 19. stoletja. Menda je to nosila prababica, praded in drugi sorodniki. Oh, kako smešne obleke. Se senca niso proti današnjim kavbojkam. Pa barve! Nehote pomislim na Pusta. Saj to so res bojne barve. V tem hipu se zdrznem. Za omaro se je nekdo tiho prestopil. Morilec? Tat? Od presenečenja še ust ne utegnem zapreti. Srce mi prične tolči kakor kovaško kladivo. Za omaro se zasliši nekakšno brskanje. Le kaj je? Spet korak in nekdo se je sklonil. Postane me strah, kakor da živim svojih poslednjih pet minut. Naj pogledam, kdo je? Ne, ni mi bilo treba čakati, kajti izza omare se je pokazala noga. In veste, čigava? Sestrina. »Hu-hu!« zavpijem. Tedaj pa je za omaro počilo. Sestra, ki je prišla na podstrešje skozi druga vrata, je gledala stare krožnike in kozarce. Ko je zaslišala »Hu-hu!« se je tako prestrašila, da sta ji dva krožnika padla iz rok. »Oh, si me prestrašila!« »Kaj si pa taka bojazljivka?« ji odvrnem in seveda zamolčim, kakšen smrtni strah sem preživljala pred nekaj minutami. Jana Bertoncelj, 8. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Draga prijateljica težko mi je pisati tebi, ki misliš, da ti pišem samo zato, da bi te tolažila iz golega usmiljenja do črnih ljudi. Rada bi ti pomagala, toda, kako naj ti pomagam jaz, ki ti lahko napišem samo besede, nič pa ne morem ukreniti. Mogoče misliš, da so vsi beli ljudje slabi? Da so vsi tvoji sovražniki? Mnogo je dobrih ljudi. Vendar, ne morem razvozlati, kaj tli v človeku. Ko zasliši ime črne celine, že se razblinja njegova človečnost. Poznala sem dobrega človeka, ki ni storil nikomur nič zalega. Bogat je bil in rad je dajal otrokom bonbone. Toda nekega dne se je od nas poslovil. Zapustil je dom in odpotoval na črno celino. Ko je prišel tja, ni bil več človek, kakršnega smo poznali. Na njegovem obrazu so se pojavile osorne poteze, da so otroci trepetali pred njim. Nič več ni trosil denarja za bonbone, ampak je otroke pretepal in zaničeval. Njihove starše je priganjal k napornemu delu, a nerad jim je dal kos kruha. V očeh teh ljudi in gotovo tudi v tvojih se je pokazal lesk, ki je govoril, da beli človek ne bo dolgo gospodaril nad njimi. Res je; beli ljudje imajo stroje, velike razkošne domove, črni ljudje pa le motike in barake. Toda v črnih ljudeh bije svetlo srce. In tu sva si sestri, prijateljica. Mogoče boš vrgla to pismo v koš in si mislila, kaj ti sploh pišem take »traparije*. Toda rada bi ti razodela, da nismo vsi beli ljudje trdi kot kovina, ampak poznamo tudi humanost, človečnost in ljubezen. Upam, da bova dobri prijateljici, ne samo po besedi in pismih, temveč tudi po duhu. Lepo te pozdravlja tvoja bela prijateljica. To pismo ni bilo nikdar odposlano. Sramujem se, da morejo ljudje moje barve storiti toliko gorja drugim. Le zakaj je tako pomembna barva človeka in narodnost? ., . * „ * , Alenka Žagar, 8. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Petek, 9. septembra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 9. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE VODORAVNO: NAGRADNA KRIŽANKA 1. ekspedicija, odpravilo, 8. vojaški tabor, 14. soigralec, družabnik, 15. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin, 17. grška boginja nesreče, 18. kdor se ukvarja z astrologijo, 20. znak za kemično prvino galij, 21. pozdrav živijo, 23. glavni itevnik, 24. kratica za Izvrsni svet, 25. gospod v česčini in poljščini, v grški mitologiji bog pastirjev, 26. travnilka rastlina z bledorumenimi cvetnimi koški vrh stebla, 29. dobitek pri tomboli, trojica, 31. nadglavisče, vrh, 32. Lojze Potokar, 34. ime TV športnega repor-terja Trefalta, 35. utežna enota, 1000 kg, 37. kateri, 38. visoko listnato drevo, 40. mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo, 42. prebivalec Slavonije, 45. Josip J. Kasman, 46. središče vrtenja, 48. naziv, 49. nadav, ažija, 51. Emil Adamič, 52. grška boginja lova Artemis, 55. glavni junak indijskega epa Mahabharata, 56. množina, določena z mero, težo ali številom, 58. plačilo za reditev, rejo, 60. stenski lok na stebrih ali slopih, 61. ruski pisatelj, slovanofll, Sergej, NAVPIČNO: 1. ogrodje iz desk pri betoniranju; lesena obloga sten in stropov, 2. dajalnik, eden od sklonov v slovnici, 3. transporter, kdor se ukvarja s prevozništvom, 4. skrajni konec polotoka, 5. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 6. časnik, kdor nosi vesti, 7. vnetje sklepov, 8. organ vida, 9. kraj in ribiško pristanišče na obali Dolgega otoka, 10. slovenski pianist in glasbeni pedagog, Anton, 11. trobilo, tudi izrastek nekaterih živali, 12. gora v Švici, 13. velikan, orjak, 16. japonsko mesto v zalivu Tovarna na zahodu otoka Honšu, 19. glas bika, osla, rikanje, 22. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj, 25. konkubin, koruznik, 27. eden, 28. jama v španski provinci Santander s paleolitskimi stenskimi slikami, 30. Ljubljana v rimski dobi, 33. slovnični pojem, predikat, 36. zagorsko domače moško ime, 36. od-glasitev, nasprotje prijave, 39. severnoitalijanski veletok, Pad, 41. glavna, največja arterija, žila odvodnica, 43. reka, ki teče skozi Črno goro, Srbijo in Bosno, desni pritok Drine, 44. italijanski fašistični politik, ustreljen 1944, Galleazzo, 47. gnus, ostudnost, 50. nordijsko moško ime, Ulof, 52. rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostia, 53. ime slovenske pevke narodno-zabavnih pesmi Prodnikove, 54. medmet, ki izraža bolečino zaradi vročine, ajsa, 57. ploskovna mera, 59. znak za kemično prvino natrij. Rešitev nagradne križanke z dne 2. septembra: 1. kaolin, 7. stripi, 13. apreter, 15. udelava, 17. NO, 18. Sapate, 20. Miren, 21. tron, 23. tveza, 25. Atri, 26. tribuna, 28. Dr, 30. hec, 31. ekonom, 32. opeka, 34. vihar, 36. VVassen, 39. sto, 40. LG, 42. Okeanos, 44. kava, 46. otrok, 48. Knin, 50. Olimp, 52. ikrica, 54. Lu, 55. kenotaf, 57. Dralfan, 59. Castro, 60. Arabka. Prejeli smo 96 rešitev. Izžrebani so bili. 1. nagrado (70 din) dobi Gašper Peklaj, 64000 Kranj, M ose Pijadeja 32; 2. nagrado (60 din) Iva Mayr, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 3. nagrado (50 din) Rado Drolenič, 64290 Tržič, Cankarjeva 1. Nagrade bomo poslali po poftti. Rešitve pošljite do torka, 13. septembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD Pražival s kopjem V Seauimu v bližini Washingtona so našli ostanke mastodonta, pred-zgodovinskega sesalca, ki je živel pred 11.000 do 14.000 leti. Med rebri mu je tičala konica kopja. Žival naj bi po mnenju antropologa z ivashingtonske univerze Carla Gustofsona napadli lovci, ko se je prišla napajat k jezeru. Edinstveni botanični vrt V Moskvi so začeli graditi botanični vrt, v katerem bodo gojili rastline z vseh koncev sveta. Hkrati bo to nekakšna »banka« za varovanje rastlinja, ki že izumira. Rastline bodo gojili v treh nenavadnih steklenih stožčastih kupolah, visokih 32 metrov, ki jih bodo povezovali hodniki. V bližini bo tudi umetno jezero. »Gorile« del standarda V nekaterih razvitih zahodnih državah so postali telesni stražarji vsakdanja stvar. Tako si lahko tudi v Franciji vsak, ki se čuti ogroženega in ima seveda dovolj denarja, najame »gorilo«. 60 odstotkov strank, ki jih varuje specializirana organizacija Budo Brothers, je iz vrst poslovnih ljudi. Delovna ura telesnega stražarja stane od 50 do 200 frankov ali še več, odvisno pač od nevarnosti dela. Gangsterski pokol Trije oboroženi zakrinkani neznanci so vdrli v neko restavracijo v predmestju Kitajske četrti v San Franciscu in ubili pet, ranili pa šestnajst ljudi. Po pokolu so gangster ji pobegnili. Policija San Fran-cisca je prepričana, da je šlo za obračun med gangsterskimi tolpami, ki nadzorujejo trgovino z mamili v Kitajski Četrti. Obrekovanje po smrti Po smrti kralja ročk and rolla Elvisa Presleya so začele prihajati na dan najrazličnejše govorice. Ljudje, ki so bili z njim tesno povezani, trdijo, da pevec zadnje čase menda ni več dosegel visokih tonov. Zato je najel Charila Hodga, ki je imel zelo podoben glas in je zapel melodije, kijih Elvis ni mogel več. Hudobni jeziki pač nikomur ne prizanesejo! Z balonom čez Atlantik Maxie Anderson in Ben Abruzzo iz Albuquerqua v Novi Mehiki nameravata preleteti Atlantik v balonu. V podobnih podvigih je izgubilo življenje že nekaj ljudi. Pogumna Američana pa upata, da bosta uspela na poti, ki jo je pred petdesetimi leti z avionom preletel Charles Lindbergh. Ženska stotnija na Triglavu Revija Teleks (ki gre do konca) je v nedeljo organizirala že dvanajsti pohod sto žensk na Triglav. Najvišji jugoslovanski vrh je osvojilo 116 žensk. Najstarejša udeleženka je bila 72-letna Antonija Trampuš iz Žleb pri Med vodah, najmlajša pa 13-letna Ana Kovač iz Ljubljane. Cousteau in Kapitan obtožena Preiskovalni sodnik iz Siracuse na Siciliji je sprožil preiskavo proti slavnemu oceanografu Jacquesu Cousteauju in Gherardu Kapitanu, nemškemu arheologu, ki se ukvarja z raziskovanjem morskih globin. Obtožil ju je, da sta prodajala predmete, ki imajo veliko arheološko vrednost. Delo najboljše zdravilo Rezultati ankete, ki so jo sovjetski znanstveniki izvedli med 40.000 starimi ljudmi, potrjujejo, da je delo najboljše zdravilo proti prezgodnjemu staranju. Znanstveniki nadalje priporočajo družinsko življenje, življenje na večjih nadmorskih višinah, skromno prehrano, dobro pitno vodo in »veliko pogovorov«. ŠAHOVSKI KROŽEK Kraljeva triangulacija Izkušnja iz rešitve naloge pri diagramu 57 nas uči, da kmečke osnovne končnice z enim kmetom na šahovnici razdelimo v dve skupini. V prvem primeru je kralj za svojim kmetom; taksna pozicija je teoretično vedno remi. V drugem primeru pa je kralj pred kmetom; tedaj velja splošno pravilo, da uspe promocija kmeta v figuro, če je kralj vsaj dve polji spredaj (gl. diagram 67 B). Kadar je kralj le eno polje pred svojim kmetom, Izbori zmago samo, če je v opoziciji (diagram 59 A). Pri tem pa moramo poznati pomembno izjemo. Kadar stoji beli kralj na sesti vrsti (diagram 59 B) izsili zmago, ne glede na to ali je na potezi črni ali bel Diagram 59 A Remi, če je beli na potezi; beli zmaga, če je črni na potezi B Beli zmaga Vzemimo, da je v obeh primerih na diagramu 59 črni kralj v opoziciji belemu in je torej beli na potezi. Beli mora, da bi se izognil opoziciji, igrati s kmetom. Poglejmo prvo rešitev (diagram 59 A): 1. Kb5 Kb7 2. c5 Kc7 3. c6 Kc8! Odločilen manever črnega kralja. Konec že poznamo. 4. Kb6 Kb8 5. c7+ (gl. diagram 60 A) Kmet je prispel na sedao vrsto s dahom, vendar naprej ne more. 5. ... Kc8 6. Kc6 pat Druga pozicija (diagram 59 B) je v primerjavi s prejinjo bistveno različna v tem, da se črni kralj ne more umakniti še za eno vrsto, marveč ima za obrambno manevriranje na voljo le polja na osmi vrsti. 1. Kg6 Kg8 2. f6 Kf8 3. f7 (gl. diagram 60 B) V prejšnjem primeru (diagram 59 A) se je črni kralj na tem mestu umaknil za eno vrsto 3. ... Kc7 — c8 in tako pridobil na prostoru in tudi časovno pripravil pogoje za pravi odgovor na poskuse belega. 3. ... Ke7 Izsiljeno. 4. Kg7 in beli dobi. S tem smo prikazali še en pomemben element v igri kraljev v končnici, t. i. TRIANGULACIJO. Možnost trianguliranja je pogoj za doseganje opozicije v pravem trenutku. V primeru na diagramu 59 A je črni kralj lahko uspešno manevriral na poljih trikotnika c7 — c8— b8 in tako ukinil nasprotnikovo opozicijo ter pripravil možnosti za uveljavitev svoje. V drugem primeru (diagram 59 B) so bile manevrske sposobnosti črnega kralja manjše, brez možnosti trianguliranja. Zato je beli lahko uveljavil prednost opozicije, ki jo je dosegel s potezo 2. 16! dr. Srdjan Bavdek (35. zapis) Čaka me kar dolg sprebod; za dobrega pešca pol dneva hoje, za slabšega pa kar ves dan. To bo pot iz Ljub-nega na Posavec, O toče, čez Savo na Dobrave, odtod pa na Češnjico, Rovte, Poljšico, Ovsiše in na Podnart. — A se le moram od Ljub-nega prej dostojno posloviti — še nekaj besed moram povedati o društvih, ki dajejo kraju Živo podobo in ugled. Kulturno-umetniško društvo v Ljubnem je aktivno: ima mladinski .pevski zbor, dramsko in lutkovno sekcijo. Uporablja pa oder v dvorani doma Partizan. — Pred vojno je taisto društvo delovalo kot sekcija ljubenskega Sokola. Še starejše je krajevno gasilsko društvo. Ustanovljeno je bilo 1. 1903. Kar celih 57 let mu je predsedoval Jože Ambrožič. Malokateri društveni funkcionar ima tako dolg »delovni staž«. Častnega, neplačanega dela! Telovadci ljubenskega Partizana so pred leti dosegli med vsemi slovenskimi ekipami drugo mesto. Prvi je bil tedaj Partizan Ljubljana — Narodni dom, tik za njimi so bili Ljubenčani. Seveda pa ima ljubenska mladina tudi za šport velik smisel. Četudi njihovi hokejisti tekmujejo le v »divji ligi«. Sola v Ljubnem ima štiri razrede — otroci višjih oddelkov se morajo voziti v Radovljico, kjer je popolna osemletka. Ko sem pisal o ljubenskih izdelovalcih volnarskih gradaš (tu jim pravijo gradeše, krtače ali »ahle«). Poslednji izdelovalec teh naprav je Bogdan Ambrožič, sedanji predsednik krajevne skupnosti. POSAVEC IN OTOČE Tako blizu sta si ti nekdanji vasici, zdaj pa že kar večja kraja: še pred sto leti je živela na Posavcu komaj tretjina današnjega števila stalnega prebivalstva. Leta 1869 so našteli 48 Posavčanov, sedaj pa jih je že 152! Nič manjši razvoj so pokazale Otoče: 1. 1869 je živelo v vasi, okrog cerkvice sv. Antona Puščavnika, le 90 prebivalcev, danes jih je Še enkrat toliko. Kraja sta tako napredovala pač zaradi industrije, ki se je tu naselila, m zaradi ugodne lege ob železnici in veliki cesti. Saj se kar številni domačini teh vasi vsakodnevno vozijo na delo v Kranj in na Jesenice. V obeh krajih je v zadnjih letih zraslo mnogo lepih stanovanjskih hiš. Spričo premišljevanja o vzrokih tako skokovitega porasta števila prebivalstva Posavca in Otoč, pa moram brž povedati, da druge vasi, ki se jih bo dotaknil ta sprehod, kažejo bolj stagnacijo kot rast. Npr.: na Zgornji Dobravi so pred sto leti našteli 144 prebivalcev — danes jih je prav toliko! Podobno je s Srednjo Dobravo: pred sto leti 77, danes 80. Tako je tudi z Ovsišami (120:149), Poljšico (124:119) in Češnjico (118: 109). Le Podnart je v sto letih podvojil število svojega prebivalstva (industrija, železnica). Dokaz za rast prebivalstva zaradi bližine možnega zaslužka v industriji je tudi vasica Spodnja Dobrava, ki leži tik nad Podnartom. Pred sto leti je štela le 35 prebivalcev, danes jih ima čez 60. — Vasice v kmečkem zaledju pa so svojo obljudenost trezno ohranile. Kos kruha, ki ga daje skopa hribovska zemlja, je vedno enak ... Številnost prebivalstva teh vasi niha komaj opazno. CESTA OB SAVI Zato je tudi prvi naseljenec ob cesti v tako neposredni bližini Save dobil hišno ime Posavec. Morda je bil možakar tudi brodnik? Saj je hudourna Sava v prejšnjih časih kar sproti odnašala lesene mostove! Sedanji je bil obnovljen 1. 1964, prej pa so bili mostovi le šibki in ozki — pač bolj za brezjanske romarje, ki so prihajali do Otoč z vlakom. Spominjam se, da je bilo tudi mostnino treba plačevati. A to je že davno. Blizek, a tembolj bridek je spomin na mojega predvojnega dijaka Zvonka AmbroŽiča ki je pod savskim mostom v tako hudih mukah izdihnil. Kot partizanski novinec je skušal most prekoračiti kljub nemški straži. 2e prvi rafal je mladega fanta zadel. Tako, da je omahnil v globino, vendar ne v vodo, le na kopni breg. Tu je Ambrožič umiral še ves dan in vso noč. Milo je prosil, da bi mu muke skrajšali. Nemški stražar ni hotel, domačini niso upali do umirajočega. Šele smrt, ki je to pot tako oklevala, se ga je končno usmilila. — Zvonko Ambrožič je bil doma iz Ljubnega. Pot čez Dobrave med Savo in Lipnico IZBRALI SMO ZA VAS Zelo ugodno pa pri KOKRI v GLOBUSU te dni kupite moške srajce, enobarvne in v karu. Materiali so čisti bombaž in mešanice. Cena: 148 do 169 din V GLOBUSU so se že dobro založili z usnjeno konfekcijo. Danes vam z oddelka ženske usnjene konfekcije predstavljamo zelo lep plašč iz ovčjega velurja v srednje sivi barvi. V velikostih od 36 do 48 se dobe. Imajo jih pa še iz svinjskega velurja, telečje in ovčje nape, v rjavi, zeleni, modri in črni barvi. Cena: od 1866 do 2917 din Pri ŽrvrLIH v GLOBUSU že prodajajo vseh vrst sadik vrtnega okrasnega grmičevja. Cena: 35 din V Murkini MODI smo videli zelo lep komplet krila in blazerja iz volnenega jerseva. Krilo ima plise le nakazan in se bo zato lepo podal tudi močnejši postavi. Krila se dobe v modri, blazerji pa v modri in črni, kupite pa lahko vsak kos posebej. Velikosti: krila od 38 do 44, blazerji pa od 36 do 48. Cena: krilo 515,25 din blazer 1122,10 din RADIO 10 SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.06 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.36 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Dela pri perutnini v jesenskem času 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in besedo g> Jugoslaviji lasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.06 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo orkester Henryjs Mancinija 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20.00 Sobotna glasbena panoram s 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Glasbeni pasteli in razpoloženja 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S Popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Nai podlistek - M. Rožanc: Zgodba 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Dečo Zgur 18.50 Svet in mi Tretji program 19.06 Zborovska glasba v prostoru m času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert 22.30 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 11 NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Skrivnost stolpnice 3 8.37 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariti 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru RTV Beograd 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra: Inspektor Jones pripoveduje 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00* V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Skopje 23.05 Literarni nokturno — H. Hesse: Pravljica o pletenem stolu 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Iz slovenske komorne glasbe 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če se ne spite 2.03 Spevcijazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 330 Trije preludiji 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.45 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 F. Schubert: Sonata za violončelo in klavir, »Arpeggione« 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Rudi Kyovsky 21.15 Julles Massenet: odlomki iz opere Thais 23.00 Dva ansambla iz Trsta 23.55 Iz slovenske poezije 12 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 808 GLasbena matineja 9.05 Ringa-raja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Zavarujmo čebelje družine pred hudo gnilobo čebelje zalege 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji 20.00 Poletni kulturni vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno - M. Kleč: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partit ur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljekov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov — V. Kaleb: Čudoviti prah 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Od baroka do moderne 19.45 Baročne ubranosti 20.35 Pesmi Antona Lajovica 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije 13 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol: Hrastnik 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Poletni promenad ni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Rezultati pitanja bikov križancev 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.06 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom in optimisti 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - M. Pezzati: Obtoženi Ricardo 21.08 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd 23.05 Literarni nokturno - R. M. Rilke: Soneti Orfeju 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dizieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Kaj je to ročk? 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Franci Puhar 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 L. M. Skerjanc: Druga sonata za klavir in še kaj 19.30 Iskanja in dognanja 19.45 Iz jugoslovanske operne literature 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.J!) Koncertna srečanja 22.50 Sedmo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 14 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori: Lagoden otrok 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Preprečevanje drisk pri teletih 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma - F. Kozak: Zupančič 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Tri slovenske suite 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — F. Levstik: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih glasbe 0.05 V svetu baletne glasbe 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Serenada in fantazija 3.00 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Učenje je delo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.40 Srečanja mleodij Tretji program 19.05 Večerni concertino 20.00 Musica noster amor 20.35 Poje basist Nikolaj Gjaurov 21.30 Heribert Svetel: Rondo za violončelo in klavir 21.40 Sodobni literarni portret: Andy W ar hole 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.45 F.Chopin: Nokturno v As-duru, op. 32, it. 2 23.55 Iz slovenske poezije 15 ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Kaj je to ročk? 9.35 V družbi malih slovenskih vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Trebljenje in sušenje bučnic 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja sopranistke Hilde Holzl in baritonista Edvarda Sršena 19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — Lirika skozi čas 21.40 Lepe melodije 22.20 Minute z Georgesom E nese u jem 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Ohver Dragojevič, naš nocojšnji gost 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Iz koncertov in simfonij 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira TELEVIZIJA 10 TV Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar - risanka 8.10 Modri plašče k - otroška serija 8.40 Pustolovščine morskega konjička — serija 8.55 Morda vas zanima: Marjetka Falk 9.25 Življenje v vaših rokah — serija Sodobna medicina 9.45 Cesta in mi 9.55 Čas, ki živi: Vračanje dolga 10.30 D. Guardamagna: Krištof Kolumb - nadaljevanka 14.40 Cestne motorne dirke za državno prvenstvo — reportaža iz Kavadarcev 15.30 Glasbena medigra 15.45 Nogomet Borac: Rijeka — prenos (Sa) 17.40 Obzornik 17.57 Jakec in čarovnica — risanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Bele trave - slovenski film 21.35 Moda za vas 21.45 TV dnevnik 22.05 625 22.25 Oh, ti neumni Nizozemci — zabavna oddaja Oddajniki II. TV mreže 17.45 Otroška predstava 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Taborniki - feljton 20.30 Glasbena oddaja 21.30 24 ur 21.40 Zadnji prebivalci iz kamene dobe — dok. oddaja 22.30 Športna sobota TV Zagreb 14.40 Motorne dirke v Kavadarcih 15.30 Poročila 15.35 TV koledar 15.45 Nogomet Borac : Rijeka 17.45 Gledališka predstava 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Ovčar - film 22.05 TV dnevnik 11 NEDELJA TV Ljubljana 7.50 Poročila 7.55 Za nedeljsko dobro jutro: Matasta Primorska 8.25 625 8.45 S. Karanovič: Na vrat na nos — nadaljevanka 9.35 Proslava ob dnevu jugoslovanske vojne mornarice — prenos iz Splita (Zg) 11.15 V iskanju življenja — serija 11.45 Poletje na otoku Mira bel le 12.15 Kmetijska oddaja (Sa) 13.00 Poročila 13.35 Igre brez meja 15.10 Poročila 15.15 Monza: avtomobilske dirke - prenos (Zg/EVR) 16.15 Čudeži živalskega sveta — serija 16.40 Križem kražem 16.55 Okrogli svet 17.05 Moda za vas 17.15 Rdeča reka - ameriški film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski Komentar 20.00 S. Stojanovič: Več kot igra — nadaljevanka 21.05 Karavana: Cres in Lošinj — 1. del 21.40 TV dnevnik 21.55 Miniature: Neža Maurer 22.10 Nogomet Vojvodina : Dinamo — reportaža (N. Sad) 22.40 Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.00 Kaj pojo v Nemčiji 21.00 24 ur 21.20 Prosim za besedo — film TV Zagreb 9.25 Poročila 9.35 Proslava ob dnevu jugoslovanske vojne mornarice — prenos 11.15 Otroški spored 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Kritična točka 13.30 Slanko - film 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 I. Ivanac: Nikola Tesla 21.05 Popotovanja 21.50 TV dnevnik 22.10 Nogomet Vojvodina : Dinamo 22.40 Športni pregled 12 PONEDELJEK TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Pravljica, Zgradba in funkcija celice, Električna napetost (Zg) 10.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, 11.05 15.05 16.00 17.00 17.28 17.53 18.08 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.40 22.20 Zemljepis (Bg) TV v šoli: Za najmlajše (Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Sa) 20 let mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana Čudeži živalskega sveta — serija Obzornik Iz sveta oblikovanja Dogovorili smo se Mladi za mlade Risanka TV dnevnik M. Lassila. Vstajenje od mrtvih — drama Kulturne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Potovanje okrog sveta 18.00 Reci mi, reci 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Zadnji program - celovečerni film 22.35 Kronika Bitefa TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 R. Jablan: Ivana Markiiina — TV drama 21.05 Tokovi -kulturna oddaja 21.50 Dokumentarni film 22.06 TV dnevnik TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Mesto, kjer živim, Člani skupnosti, TV vrtec, Papirnato mesto (Zg) 10.00 TV violi: Glasbeni pouk. Risanka, Prirodoslovje (Bg) 14.30 TV violi - ponovitev (Zg) 17.10 Pustolovščine morskega konjička — serija 17.25 Črna puščica - serija 17.55 Obzornik 18.10 Portret bratov Lorenz 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 Novele Grahama Greena — nanizanka 21.30 G.Gordon. Razuzdančeva usoda — baletna oddaja 22.15 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Majhna čudesa velike prirode 18.00 Beli delfin 18.15 Velike reke: Temza 19.30 T V dnevnik 20.00 Na počitnicah - TV drama 21.55 24 ur 22.15 Muppetshow 22.45 Skrivnosti morja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd II. TV mreže 20.00 Stop 20.50 Akcije: Turizem 21.15 Čuvaj plaže v zimskem času — celovečerni film 22.40 TV dnevnik TV Ljubljana 8.50 TV v ioli: Jugoslavija, Istra, Kaj je film (Zg) 10.00 TV v ioli: Predšolski pouk, Risanka, Prirodoslovje (Bg) 17.26 Čas sanj - otroika oddaja 17.35 Zakladi britanskega muzeja 18.00 Obzornik 18.15 Razred 4. f- reportaža TV Zagreb 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Nova Gorica 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Ofelija — francoski film 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.45 Včeraj, danes, jutri: Auca, pleme, ki izumira 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.00 Zgodbe o Afriki 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.05 TV dnevnik 22.20 V dolini premoga in elektrike - feljton TV Zagreb isto kot na odd. II. TV mreže 10.00 11.05 15.00 16.55 17.05 17.20 17.55 18.45 19.00 19.25 21.05 22.30 TV v ioli: Francoičina, Risanka, Kemija (Bg) TV v ioli: Minerali (Sa) TV v ioli -ponovitev (Zg) Profesor Baltazar — risanka Obzornik Modri plaiček — serija Skrivnosti morja — serija Risanka TV dnevnik Ostende: evropsko prvenstvo v koiarki - prenos srečanja Španija: Jugoslavija (EVR-Lj) Izziv kulturi: Knjiga in družba TV dnevnik 15 ČETRTEK TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Kje je Jugoslavija, Dežele in ljudje, Pisatelj Marko Lovrak (Zg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Mali odred 18.15 Sedanjost in prihodnost našega okolja 18.45 Odgovor na vse 19.25 Francoska zveza 3 — dok. oddaja 20.30 24 ur 20.50 Glasba W. A. Mozarta 21.25 A. Huxley: Kontrapunkt življenja TV Zagreb do 19.25 isto kot na odd. II. TV mreže 19.25 Ostende: košarka Španija : Jugoslavija 21.00 TV dnevnik 21.25 Aktualna oddaja 22.15 Nevarna srečanja — serija 23.15 TV dnevnik TV Ljubljana 9.00 TV v ioli: Ruščina, 10.00 15.00 17.10 17.25 17.55 18.10 18.45 19.05 19.15 19.30 19.55 20.05 21.20 21.55 22.45 Pravljica, Pot do iole(Zg) TV v ioli: Angleičina, Risanka, Zgodovina (Bg) TV v ioli -ponovitev (Zg) križem kražem Pisani svet Obzornik Srečanje oktetov 77 Življenje v vaših rokah — serija Sodobna medicina Cesta in mi Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar P. Gejdoi: Nemirna ljubezen — nadaljevanka Razgledi: Cement nai vsakdanji Policijske zgodbe — serijski film TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kapitan Mikula Mali 18.15 Pod zastavo (Vseljudski odpor) 18.45 Izobraževalna oddaja 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Prijateljsko prepričevanje 21.00 24 ur 21.15 Lahko noč, Beograd — prenos koncerta TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V čast mi je, da vas lahko povabim 21.00 Serpico - serijski film 21.50 Robaja - dok. oddaja 22.35 TV dnevnik 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori: Lagoden otrok 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami r) Jugoslaviji Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Antonin Dvoržak: Odlomki iz opere Ruaalka 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z VIII. festivala baročne glasbe v Mariboru leta 1976 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nažjo stopnjo: Orientacija v prostoru 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Uspehi pogodbenega sodelovanja pri pridelovanju rženih rožičkov 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Dolgouhec in medved 14.30 Nafti umetniki mladim poslušalcem 14.30 Nafti poslušalci Čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.36 Glasbeni intermezzo 15.46 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Mesta prijatelji 19.36 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Alpskim kvintetom 20.00 Stop pope 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Orkestrske miniature 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Minute z Antoninom Dvoržakom 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Orientacija v prostoru 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.06 Radijska igra — C. Malaparte: Koža »Zastava« 19.48 Glasbeni intermezzo 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.30 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 730 din, cvetača 14,40 din, korenček 8,80 din, česen 25,65 din, čebula 7,40 din,, fižol 12 din, pesa 5 din, -kumare 2,50 din, paradižnik 5 din, paprika 6,20 din, slive 8,40 din, jabolka 9,70 din, hruške 12,40 din, grozdje 15,25 din, limone 26,45 din, ajdova moka 18,30 din, koruzna moka 5,78 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 2,50 din, jajčka 2 do 2,20 din KRANJ Solata 10 din, špinača 18 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 8 do 10 din, česen 28 do 30 din, čebula 10 din, fižol 14 do 18 din, pesa 8 do 10 din, kumare 5 din, paradižnik 10 din, paprika 5 do 6 din, slive 8 do 10 din, jabolka 8 din, hruške 14 din, grozdje 14 din, bule 12 din, limone 26 din, med 55 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, orehi 150 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5 din TRŽIČ Solata 10 do 12 din, ipinača 20 din, cvetača 15 do 20 din, korenček 12 din, česen 30 din, čebula 10 do 12 din, fižol 10 do 12 din, pesa 10 din, kumare 8 do 10 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 10 do 12 din, slive 10 do 14 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 12 do 16 din, grozdje 15 do 16 din, lubenice 8 din, limone 24 din, ajdova moka 22 din, koruzna moka 12 din, kaša 25 din, smetana 25 din, skuta 26 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 10 din, jajčka 2 din, krompir 4 do 5 din UMRLI SO V TRŽIČU Gros Jožef, roj. 1929, Zupan Albin, roj. 1926, Zaplot-nik Janez, roj. 1938, Jerebic Jože, roj. 1922, Ster Peter, roj. 1898, Godnov Janez, roj. 1912, Meglic Katarina, roj. 1907. Ponedeljek Pred leti so v uredništvu izobraževalnih oddaj posneli ciklus z naslovom IZ SVETA OBLIKOVANJA Oddaje nas seznanjajo z osnovnimi oblikovnimi in estetskimi zakonitostmi vsakega umetniškega ustvarjanja pa tudi oblikovanja našega materialnega okolja. VSTAJENJE OD MRTVIH - To je zgodba o helsinškem postopaču in pijančku Jonnvju, ki zadene na loteriji večjo vsoto denarja. Zdaj želi ie bolj obogateti. Pri kupčijah se začne izdajati za milijonarja Lundberga in računa, da bo obogatel s prodajo in preprodajo še neplačanih nepremičnin. Zaplete se v nečedne posle, odkrijejo ga in spet je na cesti. S tem pa ie ni konec njegovih težav in neprijetnosti... Torek TA TEDEN NA TV Sobota Japonska filmska industrija je izredno močna, ne le pri proizvodnji celovečernih in kratkih filmov, ampak tudi risank. Ena njih je tudi JAKEC IN ČAROVNICA. V bistvu je to Andersenova pravljica, vendar modernizirana z vsemi pridobitvami tehnike. Čarovnica ne jaha metle, ampak helikopter, Jakec ne jaha iskrega konjiča, ampak vozi avto. Nedelja RDEČA REKA sodi med klasiko zvrsti vestema. Hovvard Havvks, mojster za »moške« filme, je tokrat predstavil bogatega, toda tiranskega živinorejca, Toma Dunsona in njegovega posinovljenca Matta. Vzredil je ogromno čredo, treba jo je odgnati v 2000 kilometrov oddaljeni Missouri. Izredni fizični napori in grobo ravnanje Toma zanetijo upor, ki ga vodi Matt... V glavnih vlogah: John Wayne, Montgomery Clift, Joane Dru. Angleška nanizanka za otroke ČRNA PUŠČICA se opira na znano knjigo Roberta Luisa Stevensona. Preselili se bomo v čas 15. stoletja, v katerem je živel tudi legendarni Robin Hood, v širne gozdove, v katerih se poleg divjih živali skrivajo tudi razni izobčenci. To so ljudje, ki zaradi okrutnosti in nepravičnosti fevdalnega reda izberejo raje nevarno, toda svobodno življenje. Tu je tudi skrivnostni mož v črnem, ki ga nihče ne spozna, rešuje pa ljudi v nesreči. Sreda Glavni junak filma OFELIJA je Ivan, ki nikakor ne more sprejeti resničnega sveta, zato se po očetovi smrti odloči, da bo podoživet Hamletovo pustolovščino. Toda v vrtinec svoje norosti poskuša zvabiti tudi svojo okolico, kar se mu do velike mere tudi posreči, kajti tudi drugi niso povsem zadovoljni s svojo eksistenco. V filmu najdemo nekaj podobnosti z resničnim Hamletom. Tako na primer Ivan snema film, gre torej za film v filmu, kakor gre pri Shakespearu za gledališče v gledališču, ko skuša Hamlet dokazati krivdo svojega drugega očeta. Film je posnet kot nekakšna groteskna farsa, ki pa je gledalec nikakor ne sme sprejemati površno, kajti za obliko samo se skriva prava drama človeške tesnobe, froze. - V glavnih vlogah: Juliete Mayniel, Andre o8selin, Alida Valli, ClaudeCerval. V Ekvadorju ie živijo ostanki plemena AUCA, ki sodijo med najbolj divje in najbolj nevarne prebivalce pragozda na svetu. Živijo v kameni dobi. Pohlep po zemlji in misijonarji bodo kmalu spremenili njihov način življenja, najbolj žalostno pa bo, da bodo izgubili svojo osebnost. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM ORIENTACIJSKI POHOD Podnart — Osnovna organizacija ZRVS Podnart je v soboto, 3. septembra, organizirala za člane orientacijsko-taktični pohod, ki so se ga udeležili tudi predstavniki za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na 10 kilometrov dolgi poti so bile tri kontrolne točke, kjer so se udeleženci morali ravnati po topografskih kartah, določiti so morali smer nadaljnjega pohoda, streljali so z vojaško puško M 48 in reševali druge naloge. Udeleženci so bili sestavljeni v trojke in najboljša je bila skupina Mirko Faganel, Franc Jelene in Marko Toman. Na tekmovanju v streljanu sta si delila prvo in drugo mesto Nande Markovič in Anton Šolar, ki sta dosegla 41 krogov od 50 možnih. Tretji je bil Stane Rezek z 38 krogi. C. Rozman Jesenice — Gobarji so tekmovali — Gobarska družina je minulo nedelo priredila manjšo gobarsko razstavo z gobjim golažem. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kegljanje med gobarji. Na sliki: najboljše ekipe. — Foto: J. Mravlje IZLET NA DOLENJSKO Podbrezje — Krajevna organizacija ZZB NOV Podbrez-je v kranjski občini je v nedeljo, 4. septembra, organizirala za svoje člane z avtobusom izlet na Dolenjsko in v Belo Krajino. Ogledali so si Novo mesto, muzej v Metliki in se ustavili v Kočevju. Na Turjaku so se potem seznanili z zgodovino gradu in z dogodki med zadnjo vojno. Podobnih izletov si člani ZZB NOV še želijo. S. Pretnar VELIKA LOVSKA PRIREDITEV POD KRVAVCEM V nedeljo, 11. septembra, dopoldan se bo na prostoru spodnje postaje žičnice Krvavec pričela tradicionalna lovsko-športna prireditev, ki jo vsako leto ob tem času pripravi lovska družina Cerklje na Gorenjskem v počastitev tamkajšnjih krajevnih praznikov. S to prireditvijo se bo namreč pričelo praznovanje krajevnih praznikov krajevnih skupnosti Cerklje, Poženik, Brniki, Zalog in Sen turska gora. Kakor ob prejšnjih tovrstnih prireditvah bodo lovci tudi v nedeljo izvedli izredno zanimivo tekmovanje na umetne golobe, v tarčo srnjaka in v tarčo bežečega merjasca. Tekmovanje bo ekipno in posamezno za prehodni pokal krajevnih skupnosti. Prehodni pokal sedaj brani lovska družina Šmarna gora, pred njim pa so ga osvojili lovci iz Boštanja. Organizatorji tudi letos pričakujejo veliko udeležbo predvsem iz lovskih družin Gorenjske. -an Kranjska gora — Poletna sezona — Letošnja poletna sezona je bila ugodna. Zdaj Je v hotelih in v počitniških domovih še nekaj stalnih gostov. Manj gostov pričakujejo v drugi polovici oktobra do 25. novembra, ko bodo hotele zaradi čiščenja začasno zaprli. — Foto: B. B. Šobec — V kampu Šobec so od začetka maja do konca avgusta zabeležili 57.484 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je za slabih 20 odstotkov manj kot lani ta čas. Prenočitev domačih gostov je bilo nekaj več, tujih pa za prek 20 odstotkov manj. Ocenjujejo, da je glavni vzrok za to predvsem slabo vreme. Po njihovi statistiki je bilo od maja do konca avgusta 33 sončnih dni, 27 delno sončnih, 19 oblačnih, kar 44 pa deževnih. Po številu gostov sicer obisk ni bil manjši od lanskega, vendar pa se je skrajšala poprečna doba bivanja v kampu. V začetku tega meseca pa so v glavnem prišli v kamp starejši oziroma upokojenci. — B. B. PRIREDITEV KMEČKI DAN ODPADE Bled - Tradicionalne prireditve Kmečki dan, ki je bila že nekaj let v septembru na Hraški ob cesti Lesce —Bled, letos ne bo. Občinska konferenca socialistične zveze Radovljica si je prizadevala, da bi se prireditelji Kmetijske zadruge, Kmetijskoživilski kombinat, gozdarji, konjerejsko društvo, kmetijska zemljiška skupnost in konjeniški klub dogovorili za sodelovanje in udeležbo. Zal do dogovora kljub večkratnim sestankom ni prišlo. Tako tudi ni denarja za prireditev. A. Ž. SVEČANOST RD KRANJ Kranj — Pisali smo že, da bo ribiška družina Kranj v okviru tradicionalnega piknika za člane letos razvila tudi svoj prapor. V okviru te svečanosti bo jutri, 10. septembra, ob 7. uri na Spodnjem bajerju v Bobovku jubilejno ribiško tekmovanje v ulovu rib s plovcem. Tekmovale bodo ekipe gorenjskih ribiških družin in ekipa ribiškega društva s Kranjem pobratenega mesta Rivoli iz Italije. Najboljša ekipa bo dobila pokal občinske skupščine Kranj, najboljši posameznik pa pokal ribiške družine. V nedeljo, 11. septembra, ob 9. uri pa se bo ob športnem igrišču nogometnega kluba Kokrica (ob bajerju Bobovek) začel tradicionalni ribiški piknik. Takrat bodo razvili tudi prapor ribiške družine Kranj, ki je lani slavila 30-letnico obstoja. Najzaslužnejšim članom bodo podelili tudi odlikovanja Ribiške zveze Slovenije. A. 2. IfO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Škofjeloški brigadirji so se odrezali Brigadirji in brigadirke MDB »Jože Gregorčič«, brigade občinske konference ZSMS Škofja Loka, so se vrnili z republiške MDA »Goričko 77« z razveseljivimi podatki, da so izpolnili normo 170 %, da je med njimi osem lastnikov udarniške značke (Lenart Tušek, Ivica Oblak, Dušan Lukan, Janez Zatler, Tone Bizjak, Erna Hafner, Dragan Djor-djevič, Vinko Prevc), sedem imetnikov priznanj (Zdenka Pfajfar, Sil-vana Trnove, Dragan Lazarevič, Bojan Brank, Jurka Sinko, Javorka Denič, Marjan Tavčar) ter da je brigada dobila vsa možna priznanja RK ZSM Slovenije, MDA »Goričko 77« ter občinske skupščine Murska Sobota. V tretji izmeni MDA »Goričko 77« s sedežem v Gornjih Petrovcih sta Koleg škofjeloške brigade delali tudi IDB »Kozjanski odred« iz Sevnice ter »Franc Rozman-Stane« iz Maribora. Slednjo so sestavljali vojaki tamkajšnjih vojašnic. Brigadirji vseh treh pobratenih brigad so opravljali zaključna dela na vodovo- Slovenski planinci na Goričkem dine Slovenije Ljubo Jasnič in predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Kulturni pro- Gornji Petrovci — Letošnji dan slovenskih planincev bo v nedeljo, 11. septembra, Ha jugoslovansko-avstrijsko-madžarski tromeji v Gornjih Petrovcih na Goričkem v Prek-murju. Slovenski planinci se bodo z nedeljskim zborom vključili v praznovanje letošnjih jubilejev partije in Tita. Kresovi na gričih Prekmurja bodo že jutri zvečer naznanjali začetek dneva slovenskih planincev. Osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 11. septembra, ob 11. uri pred Turističnim domom v Zgornjih Petrovcih, od koder je prekrasen razgled po Goričkem tja do Porabja in Gradiščanskega. Slavnostna govornika bosta predsednik republiške konference Zveze socialistične mla- gram pa pripravljajo pevski zbor tovarne Mura, godba na pihala iz Murske Sobote, folkloristi in tamburaši iz Beltincev ter recitatorji. Po kulturnem programu bodo prikaz prekmurske domače obrti, planinsko rajanje s »pozvačinom« in razstava o razvoju planinstva v tem delu Slovenije. Na sporedu bosta tudi tekmovanji v streljanju z zračno puško in lokom. Organizatorji priporočajo po prireditvi izlete v bližnje kraje pod vodstvom vodnikov. Za prehrano bo poskrbljeno na stojnicah in v bližnjem gostišču. Zbor planincev bo v vsakem vremenu, zato sta nujno potrebna primerna obleka in obutev. -jk du v Hodošu, urejali cesto Hodoš-Domanjševci, obnovili jarke v Hodošu in Domanjševcih, gradili nov most čez reko Krko na prej omenjeni cesti ter postoriti zadnja dela pri šolskem igrišču v Gornjih Petrovcih. Tudi za.35 brigadirjev in brigadirk iz škofjeloške občine, žal med njimi ni bilo mladih iz Zirov in okolice, je bil brigadirski delovni dan popolnoma izpopolnjen. Po vračanju z delovišča so sledila športna tekmovanja, kulturne prireditve, predavanja in razgovori o letošnjih obletnicah ter o našem družbenem razvoju in obiskovanje okoliških krajev in njihovih organizacij združenega dela. V škofjeloški brigadi so bili tudi brigadirji iz pobratene Smederevske Palanke. Lahko zapišemo, da so se škofjeloški brigadirji dobro odrezali na MDA »Goričko 77« in da bodo doseženi rezultati prav gotovo spodbudili tudi druge dijake, študente, delavce in kmete, da se bodo vključevali v mladinske delovne brigade. Dodajmo še, da je bila pokrovitelj MDB »Jože Gregorčič«, tovarna Termika s Trate pri Škofji Loki ter da so brigadirje in brigadirke obiskali v Gorenjih Petrovcih predstavniki pokrovitelja, škofjeloških družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine ter izvršnega sveta. Stane Jesenovec modna hiša Jesen in zima prinašata nove modne tendence in novosti, ki bodo domiselno popestrile in dopolnile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom toplih oblačil ne pozabite obiskati Modne hiše v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smede-revu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester in aktualen asortiment ženske, moške in otroške konfekcije. Izbirali boste lahko med športnimi in elegantnimi modeli, primernimi za vse starosti in postave, za najrazličnejše priložnosti. Modna hiša vas pričakuje. Gorenjska kmetijska zadruga Temeljna zadružna enota Tržič o.sub.o. objavlja prosto delovno mesto poslovodje v trgovini z reprodukcijskim blagom Pogoji: končana šola za prodajalce, poskusno delo 3 mesece. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave spvejema Gorenjska kmetijska zadruga, Temeljna zadružna enota Tržič do 20. septembra 1977. Temeljna telesnokul turna skupnost Tržič razpisuje delovno mesto trenerja za alpsko smučanje za nedoločen čas Pogoji: 1. višja strokovna izobrazba, srednja strokovna izobrazba — naziv trener alpskega smučanja, tri leta izkušenj pri delu v alpskem smučanju 2. predložitev delovnega programa za delo na področju vrhunskega športa in selekcioniranja, 3. poizkusna doba tri mesece, 4. osebni dohodek po samoupravnem sporazumu Ponudbe z zahtevanimi dokazili pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Temeljna telesnokulturna skupnost Tržič, p. p. 52 64290 Tržič - razpisna komisija. ZAHVALA Ob nenadomestljivi tragični izgubi našega moža, ata, dedka, strica in brata Jožeta Vehovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega, ga spremljali na njegovi zadnji poti, zasuli njegov poslednji dom s cvetjem, podarili toliko cvetja in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Tugo Vidmar iz Kranja, Turističnemu društvu Dragočajna, vaščanom. Vsem sodelavcem in sodelavkam vseh podjetij, vsem sindikalnim organizacijam Slovenija ceste, Rašica, Tekstilna Medvode, Sava Kranj, Tekstilindus obrat II, Planika in Klinični center Ljubljana, mladini Smlednik, iskrena hvala. Posebna zahvala gospodu župniku in govorniku ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerke in sinovi z družinami, bratje in sestre, vsi vnučki ter ostalo sorodstvo. Dragočajna, Ljubljana, Pirniče, Kanada, Hrastje, Kranj, Britof, 31. avgusta 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Žura se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje ter za vse izraze sožalja. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč v težkih dneh, še posebej se zahvaljujemo g. župniku za njegove besede in poslovilni obred. Zahvala tudi za podjetje KŽK Kranj, obrat parkovna služba ter Mlekarna Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, sin, hčerka z družino ter ostalo sorodstvo. Mlaka, Zalog, Podbrezje, Luže, 4. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči neizprosni resnici, da nas je zapustil naš ljubi očka Aco Černilec se toplo zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem delovnim kolektivom in društvom, ki so z nami sočustvovali in nam v teh hudih dneh toliko pomagali. Zahvala g. župniku in dr. Bajželjnu ter vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in ga zasuli s cvetjem. Vsem, ki so ga v tolikšnem številu s petjem, godbo ter prisrčnimi tolažilnimi besedami pospremili na njegovi zadnji poti. ' Vsi njegovi! Naklo, 7. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Žibert roj. Štern se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju klinične bolnice — neurološki oddelek v Ljubljani in dr. Krumpestru za njihov trud pri zdravljenju. Posebna hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, pevcem za zapete žalostinke in č. gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Mari z družino, sin Janez, bratje Joža, Miha in Lojze z družinami. Pivka, 7. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Viktorja Pravharja iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku iz ZD Kranj, zdravstvenemu osebju Instituta Golnik, sodelavcem iz tkalnice Tiskanine, sindikalni organizaciji Gorenjski tisk, pevcem in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Žalujoči: žena Marica, sinova Lado in Brane, brat Gustelj, sestra Mara in ostalo sorodstvo: Kranj, Voklo, Sovodenj, Škofja Loka, Mojstrana, 6. septembra 1977 MALI OGLASI prodam Lepo domačo spredeno VOLNO, dobite pri Soklič, Cešnjica 16, Podnart 6199 Ugodno prodam SADIKE ZA Zl-VO MEJO, zimzeleni liguster. Lesfe, Boštjanova 4, telefon 74-005 6208 Prodam BOJLER za centralno kurjavo, 120-litrski. Visoko 93 6201 Prodam KRAVO, čisto simental-ko, enkrat telila. "Ogled popoldan. Senično 22 6237 Prodam seme zimske GRAHORE. Škofjeloška 22, Stražišče 6338 Prodam dva KAVČA, otroško POSTELJICO in zakonsko posteljo. Ogled v soboto popoldne. Sr. vas 34, Šenčur 6239 Ugodno prodam 2000 kosov nove strešne OPEKE RAVNI ETERNIT 40 X 40, I. kvalitete. Ćešnjica 11, Železniki 6240 Prodam dobro ohranjeno leseno POSTELJICO, leseno STAJICO in NAHRBTNIK za dojenčka. Informacije tel. 064-60-124 6241 Prodam 400 kosov ograjne OPEKE MORESKO (uvoz Italija), 12 m vodovodne pocinkane CEVI 1/2 cole in novo OKNO 80x80 Jelovica. Naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu 064-23-025 6242 Prodam motorno žago JABOVKA po ugodni ceni. Eržen, Gorenja vas 194, Gorenja vas nad Škof j o Loko 6243 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 6244 Prodam novo vezano OKNO 180 X 140 in komplet OMARICO s števcem. Praprotna polica 30, Cerklje 6245 Prodam KONJA osem let starega! Štef. gora 15, Cerklje 6246 Prodam KONJA, starega 7 let, sposobnega za vsa kmečka dela. Vi-dic Franc, Partizanska 8, Bled 6247 Prodam dobro ohranjeno Vwis-sman PEČ za centralno kurjavo 25000/32000. Zalokar, Prisojna 9, Bled 6248 Prodam 1 tono drobnega KROMPIRJA. Cena po dogovoru. Sr. Bela 16, Preddvor 4249 Po nizki ceni prodam dva KAVČA, plinsko PEČ, kiippersbusch štedilnik in pralni stroj REX. Oglasite se vsak dan pri Frčej, Zasip 5 pri Bledu 6250 Suha bukova DRVA prodam. Cešnjica 15, Podnart 6251 Prodam trajnožarečo PEČ kiippersbusch. Bizjak, Vrbnje 29, Radovljica 6252 Prodam ZIBELKO z vložkom in ŠTEDILNIK kiippersbusch. Štajer, Zupančičeva 9, Kranj 6253 Ugodno prodam novo uvoženo, 40-basno klavirsko HARMONIKO HOHNER in ročno STISKALNICO za stiskanje mošta. Zg. Brnik 81 6254 Prodam KROMPIR igor. Hlebce 14, Lesce 6255 Otroško mrežasto STAJICO in HOJCO prodam. Tel. 75-818 6256 Prodam malo rabljeno KOSILNICO BCS z brusom, greben 127. Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 6257 Prodam otroško KOŠARO in športni otroški VOZIČEK. Ziherl, Levstikova 1, Kranj 6258 Prodam KRAVO s teletom. Sp. Brnik 22 6259 Prodam pomivalno MIZO dolžine 120 cm. Arsenovski, Britof 320, Kranj 6260 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Morijanac, Dražgoška 3/5, tel. 25-491 6261 Prodam termoakumulacijako PEČ 3 KW in rezervne dele za ZASTAVO 1300. Dražgoška 6, Kranj. Ogled popoldan. 6262 Prodam STILNO JEDILNICO BIDERMAJER. Grujičič, Golnik 41 6263 Prodam dvovrstni traktorski IZ-RUVAČ krompirja ter ŠKROPILNICO. Prebačevo 53, Kranj 6264 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV 60—80 kg. Kapus Franc, Zagonska 16, Bled 6265 Poceni prodam dve PREPROGI 3,45 X 2,45 in 2,50 X 1,50 z dvema predposteljnikoma, LESTENEC z 10 žarnicami, BOJLER TIKI -8-litrski. Tomažič, Valjavčeva 7, Kranj 6266 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, tri mesece brejo. Podhom 4, Zg. Gorje 6267 Prodam IZRUVAČ krompirja na konjsko ali traktorsko vprego. Kovač Janez, Suha 32, Kranj Poceni prodam kuhinjske ELEMENTE, ŠTEDILNIK na plin in elektriko, HLADILNIK, TELEVIZOR. Ponudbe tel. 60-933 od 19. do 20. ure 6269 Prodam skoraj novo 120-basno HARMONIKO MELODIJA. Cena 5.500 din. Trboje 55, Kranj 6270 Prodam ZIDAKE, PUNTE* in DESKE za opaž. Mlekarska 10, Kranj 6271 Ugodno prodam dve leti staro PSICO - nemški volčjak. Rotar, Srednja vas 6 pri Goricah 6272 Prodam 50-litrski KOTEL za kuhanje žganja in motorno žago HO-MELITE. Breg 9, Komenda 6273 Pocehi prodam malo rabljen ŠTEDILNIK Gorenje na trdo gorivo. Pohleven Angela, Zevnikova 8, Ore-hek, Kranj 6274 Prodam tri PRAŠIČKE nad 30 kg težke. Polica 2, Naklo 6275 Italijanski globok VOZIČEK, temno moder, prodam za 2.800 din in belo ZIBELKO z zavesicami. Hrva-tin, Dražgoška 5, V. nadstr. Kranj, tel. 26-091 6276 Vzidljiv ŠTEDILNIK in PEČNA VRATA prodam po ugodni ceni. Koseze 13, Vodice nad Ljubljano 6277 Prodam RADIO HSR - 48 stereo, gramofon TOSKA 10 stereo, avtomatik in avtoradio BLAU-PUNKT - Frankfurt. Ogled od 18. ure dalje vsak dan. Blagojevič, Podbrezje 10, Duplje 6278 Prodam 238 kosov KLINKER zidne obloge. Gregoričeva 5, Čirče, Kranj 6279 Prodam GAJBICE. Hribar Aleš, Tenetiše 18, Golnik 6280 Po zelo ugodni ceni prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 16. ure. Draksler Stane, Golnik 55 6281 Prodam brejo TELICO simental-ko in suhe hrastove DRVA. Zaloe 3 Golnik 6 Prodam kombiniran italijanski VOZIČEK. Rihter, Cesta na Rupo 32, Kokrica, tel. 25-059 6363 Prodam večjo AGAVO s posodo. Naslov v oglasnem oddelku. 6364 Prodam SPALNICO, SEDEŽNO GARNITURO SONG, ŠIVALNI STROJ. Kranj, Nazorjeva 12,111% 16 6365 Poceni prodam dobro ohranjen TELEVIZOR. Vrhovnik, Pipanova 22, Šenčur 6366 Prodam nerabljen stereo avtoka-setofon PHILLIPS z zvočniki. A. Sodja, tel. 75-961 int. 25 od 6. do 14. ure. 6367 Prodam še nerabljene ŽLEBOVE in CEVI in pocinkane pločevine (komplet za enonadstropno hišo). Zg. Duplje 78, tel. 064-47-106 6368 kupim Kupim hrastove DESKE - suhe, 50 do 30 mm. Dobnikar Aleš, Visoko št. 93 6225 REZAN LES IGLAVCEV, najraje 18, 40 in 60 mm ter hlodovino, kupim. Marolt, Ljubljana, Cesta dolomitskega odreda 66, tel. 061-64-351 6333 Kupim dve samski POSTELJI, enake barve in velikosti ter dobro ohranjeni. Naslov v oglasnem oddelku. 6334 TOSHIBAFAX IT! FOTOKOPIRANJE IN STROJEPISJE h h KOROŠEC odprto 7 •• 18 Orogor&iČBva a nedeUa zaprto tmlmfon 28 - 070 • ••S • •• •> • •»•> vozilo Prodam R 16 po delih. Male Anton, Mlaka pri Kranju 6133 Prodam CAMP PRIKOLICO BRAKO s šotorom, tudi na kredit. Informacije tel. 064-60-372 Prodam avto NSU po delih. Doli-nar, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 6211 Prodam FIAT 1300 in ŠKODO, lahko tudi po delih. Sinko Zmago, Koširjeva 24, Škofja Loka 6212 AMI 6, letnik 1969 prodam. Cena 5000 din. Bregar, Šorlijeva 24, Kranj 6213 Prodam tovorno PRIKOLICO original za peugeot 204 ali 304. Lesce, Alpska 66 \ 6216 ladaja CP Gla., Kranj, Uliea Moto PUadeJa L Stavak: GP Gorenjakl tlak Kranj, tlak: Zdrutono podjUj. L££k».P*«viea, .l^anaTtfopi. tarjava s. - Naalor uredništva in sprava liata: Kranj, Moto Piladeja 1. - Tako« račun pri SDK v Krn-njo ttavilka S1M0-S01.1M04 -Telefoni: glavni uradnik, odgovorni •radnik in oprava 11441, orodni-ttvo 11-sM, novinarji 11-aSO, malo-oglaani in narotaiiki oddalak SI-S41. - Naročnina: letna M* din, poUotaa 100 din, oana aa 1 itevllko 1 dinarja. - Oprošteno prometnega po priatojnem mnenja davka 411-1/71. VW 1500, letnik 1963, prodam za 4500 din. Obenem prodam tudi nove ?ime za VW radial. Bitežnik Lado, ržič, Bistrica 166, ali po telefonu 50-340 int. 87 dopoldne. 6304 Ugodno prodam ZASTAVO 750,, letnik 1971, registriran do marca 1978. Bičkova 7, Stražišce, Kranj Prodam ZASTAVO 750. Trampuž Marjan, Pivka 29, Naklo ' 6306 Prodam motorno kolo PONY EKSPRESS. Štern Miran, Šmidova 13, Cirče, Kranj 6307 Prodam ŠKODO 110, L, letnik 1973, registriran do julija 1978. Informacije po tel. 81-960 dopoldne, popoldan 75-565 6308 Gasilsko društvo SP. BRNIK priredi v nedeljo 11.9. 1977 ob 14. uri VELIKO TOMBOLO GLAVNI DOBITKI: 1. ZASTAVA 101 2. ZASTAVA 750 3. BARVNI TELEVIZOR 4. pomivalni stroj 5. motorna kosilnica 6. ponv expres 7. hladilna omara 8. orodje »Combi« Iskra 9. radio aparat 10. ponv kolo 11. sobna vrata (komplet) 12. samokolnica 13. garnitura krtač 14. betonsko železo (200 kg) in več sto manjših dobitkov v skupni vred. 200.000 din Po tomboli bo VELIKA VRTNA VESELICA Za ples in zabavo igra ansambel TRGOVCI Prodam ZASTAVO 750, vozen, letnik 1968, cena 4500 din.'Češka, Bistrica 5, Tržič 6321 Kupim dobro ohranjeno ŠKOLJKO za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 6322 Prodam ŠKODO 1000 MB, dobro ohranjeno, prevoženih 60.000 km. Tenetiše 36, Golnik 6323 Prodam osebni avto VOLKSVVA-GEN, letnik 1966. Ogled v petek do 12. ure in soboto ves dan. Planina 62, Kranj 6324 TOMOS CROSS 50 JUNIOR, tovarniško nov, registriran, prodam. Ivan Kuster, Kranj, C. Staneta Žagarja 56, tel. 21-316 6325 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik julij 1975, prevoženih 30.000 km. Ogled vsak dan dopoldan. Sta-retova 34, Kranj (Cirče) 6326 Prodam neregistriran FIAT 850 za rezervne dele, letnik 1969. Šturm Matevž, Log 49, Železniki 6327 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 in avto radio. Frčej Janko, Višelnica 8, Zg. Gorje 6328 ZASTAVO 101 prodam, prevoženih 45.000 km. Kranj, C. talcev 2, tel. 25-566 od ponedeljka dalje. 6329 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do julija 1978. Gubčeva 6, stanovanje 12, Kranj 6332 Kupim OSEBNI AVTO na posojilo. Naslov v oglasnem oddelku 6369 Prodam nov GASILNI APARAT PASTOR S — 2 z garancijo za osebna ali kombi vozila. Naslov v oglasnem oddelku 6370 Prodam MENJALNIK za zastavo 750. Smodila, C. na Klanec 49, tel. 23-019, Kranj 6317 VVV 1600 L, letnik december 1970, ugodno prodam. Ogled vozila v petek, soboto in nedeljo popoldne v Radovljici, Gradnikova 9, v bližini hotela Alpe Adria. 6372 ZASTAVO 101, letnik 1975, 24.000 km, prodam za gotovino. Dolinar Branko, Zupančičeva 21, Kranj - 6373 Poceni prodam KATRCO, registriran do marca 1978, tudi'na kredit. Borojevič, Ravne 12, Tržič 6374 FIAT 850, dobro ohranjen, prodam. Šrimpf, Našičeva 5, Tržič 6375 Prodam ZASTAVO 750 in ZASTAVO 101. Predoslje 30 6376 Prodam osebni avto AUDI 50 LS, letnik 1975. Urankar, Polica 17, Naklo 6377 Prodam SPAČKA, letnik 1967, po ugodni ceni. Ogled v petek in soboto. Partizanska 44, (Mala Rupa), Kranj 6378 AMI 8, letnik 1972, prodam. Cof, Cesta 1. maja 9, Kranj 6379 Prodam FORD 15 M, letnik 1970, registriran do 7. aprila 1978 ali menjam za manjši avto. Cena ugodna. Tel. 24-891 6309 Prodam PRINCA NSU 110. Pre-bačevo 26 6310 JAWO 175 SPORT, dobro ohranjeno in dodatno opremljeno ugodno prodam. Podlipnik, Staneta Rozmana 9, Kranj 6311 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Miklavčič Elizabeta, Gorenje-savska 44, tel. 25-710 6312 Prodam terensko vozilo JEEP v dobrem stanju. Kokelj Darko, Lesce, Šobčeva 11, tel. 064-75-332 6313 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, 42.000 km. Pelko, Ko-krški log 15 od 15. ure dalje. 6314 Ugodno prodam AMI 8 BREAK, letnik 1971, delno tudi na ček. Ku-ralt, Zg. Bitnje 84 6315 Nujno prodam VW, letnik 1962, po ugodni ceni. Ogled petek in sobota popoldan. Petrič Jože, C. na Klanec 46 6316 TOMOS APN - 4 H, letnik 1974, prodam. Kuralt, Hrastje 44, Kranj 6317 Prodam dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1968. Ogled avtomobila v soboto, 10. 9. 1977, med 10. in 12. uro. Kranj, Šolska 4, Stražišce 6318 Prodam FIAT 850 special, letnik 1969, registriran za celo leto. Okrš-lar, Žlebe 49, Medvode 6319 Kupim avto. Polovico plačam s kreditom do skupne vrednosti 45.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 6320 Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi: samopostrežna trgovina RUT AR. Posebno kopališče in camn za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih. Prodam traktor ZETOR, 25 KM. Cernilec Riko, Loka 22, Tržič 6218 Prodam VW 1200, starejši letnik. Bratina Jože, Cegelnica 40, Naklo Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Ogled po 15. uri. Cuderman, Britof 320, Kranj 6282 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Dornice 11, Vodice 6283 Dele za ŠKODO 1000 MB prodam — odmontirane in staro POHIŠTVO - 60 let, črno bel TELEVIZOR, star 3 leta, vse po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 6284 Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, po ugodni ceni. Draksler Aleš, Gubčeva 5, Kranj 6285 Ugodno prodam FIAT 124, letnik 1970. Srednja vas 39, Šenčur 6286 r dežurni veterinarji od 9. do 16. septembra 1977: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuho-va 23, tel. 22-994 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske NOVO - NOVO - NOVO RAZSTAVA POHIŠTVA odprta ob NEDELJAH od 9. do 17. ure v LE8NINI na Primakovem Prodam FIAT 850 special in 850 šport coupe. Tel. 24-188 OPEL KADETT COUPE odlično ohranjen, brezhiben, poceni prodam. Informacije na tel. 064-25-307 v soboto dopoldne. 6287 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Sorska 16, Škofja Loka 6288 Prodam DIANO po delih in FIAT 600 D vozen, registriran. Informacije telefon 064-61-880 6289 Prodam karamboliran avto PZ — 73. Veber, Stara Loka 36, Škofja Loka 6290 Prodam ŠKOLJKO, motor in menjalnik za ZASTAVO 750, letnik 1971. Krek, Barbara 15, Škofja Loka 6191 <;oiki:Xb<: Razpisna komisija SGP Gorenje Radovljica vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih nalog in opravil: 1. individualnega poslovodnega organa 2. vodenje splošnega sektorja 3. vodenje tehničnega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, moralno-politična neoporečnost, predložiti mora program razvoja podjetja (podatki so na razpolago v gospodarsko-finančnem sektorju) pod 2.: visoka ali višja izobrazba pravne smeri, 5 let prakse, od tega 2 leti opravljanja del, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornost, pod 3.: višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri, 5 let delovne prakse v gradbeništvu. Kandidati naj ponudbe pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov SGP Gorenje Radovljica, Ljubljanska 11 z označbo »za razpisno komisijo«. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta Ivana Peštija iz Praš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, delovni skupnosti KŽK Kranj, Iskri Labore, Osnovni šoli Lucija-na Seljaka Stražišce, govornikom za poslovilne besede, zdravniškemu osebju bolnice Petra Držaja, pevcem in duhovščini za opravljeni obred. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Žalujoči: žena Katica, hčerka Tatjanca in ostalo sorodstvo. Praše, 5. septembra 1977 Prodam »HAUBO« za fičkota in PEĆ na olje po polovični ceni. Ozmec Ljubo, blok bolnice, Begunje na Gor. 15 a 6292 Prodam FORD TAUNUS XL 1600 AUTOMATIK, 52.000 km. Menjam za manjšega. Sp. Brnik 37, telefon 24-188 6330 FORD 17 M, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan popoldan. Kavalar, Bled, Trubarjeva 11 a 6331 Prodam MORISA 1100. Kavčič Janez, Hotavlje 73, Gorenja vas 6293 Kupim KOMBI IMVV ali ZASTAVO FURGON v nevoznem stanju. Cena do 1000 din ter dobro ohranjeno otroško KOLO za starost 5 do 7 let. Resman Anton, Zgoša 23, Begunje 6294 Prodam SPAĆKA, letnik 1974, 59.000 km. Zdravko Malnar, Begunje 15 a na Gorenjskem. 6295 Za 4000 din prodam CROSS MOTOR CZ 175 ccm. Dolžan Ljubo, Zabreznica 3 b, Žirovnica 6296 Prodam DAF 55 COUPE VARIO-MATIC. Koman, Radovljica, Linhartov trg 23 6297 Prodam osebni avto OPEL 1900 L KARAVAN, letnik 1970. Ogled vsak dan. Partizanska 18, Bled 6298 Prodam FIAT 750, letnik 1970 za 16.500 din. Logar Andrej, Bistrica pri Tržiču 186 6299 BMVV 600 ccm - motorno kolo R 67/2 prenovljen, prodam. Dare Šeb-janič, C. revolucije 8, Jesenice, tel. 82-782 6300 GS CLUB 1220, letnik 1975, prodam. V račun vzamem RENAULT 4, letnik 1974 ali 1975. Zupan, Zgoša 59, Begunje 6301 Poceni prodam FIAT 1300, letnik 1970. Ogled vsak dan popoldne. Šavs, Preddvor 19 6302 Poceni prodam FIAT 750 v voznem stanju. Pečnik Mira, Pševska 1 1 b, Stražišce, Krani 6303 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. izgubljeno ŽENSKA URA »FELCA«, izgubljena od zdravstvenega doma do vrtca Janina. Najditelja lepo prosim, če jo vrne proti nagradi na naslov: Šifrer Majda, Oldhamska 3, Kranj 6357 30. 8. 1977 ob 8.30 sem od Levstikove 1 do Ulice Staneta Rozmana 3 izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne Mariji Opeka, Levstikova 1, Kranj 6358 najdeno Našli smo PRSTAN. Jezerska c. 124 F, Kranj 6359 ostalo Zamenjam nad 200 kg težkega BIKA za telico simentalko. Glinje 7 6360 Ljubiteljem psov oddam štiri mladiče mešance. Sluga Franc, Cerklje 139 6362 obvestila EKSPRES čiščenje talnih oblog (preprog, itisonov itd), kavčev, foteljev. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, tel. Senjak, 22-059 popoldan. 6020 ROLETE in ŽALUZIJE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILER- JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 6355 Popravljam kmetijske stroje in traktorje tudi na domu. Pečnik Miro, Pševska 1 b, tel. 23-016, Stražišce; Kranj 6356 zaposlitve VAJENKO za poklic ŠIVILJE sprejmem takoj. MODNI SALON, Kavčič Marija, Tomšičeva 15, Kranj 6164 Za delno pomoč v gospodinjstvu (4-članska družina) za 5 dni v tednu nujno iščemo mlajšo upokojenko. Ponudbe pod »Dražgoška ulica, blok H 8« 6189 Iščem upokojenko za VARSTVO 6 mesecev stare punčke v dopoldanskem času. Stanovanje možno v hiši. Eržen, Sv. Duh 147, Škofja Loka 6350 CISTILKO za čiščenje delavnice enkrat tedensko sprejmem. Avtone-ga, Klasič Franjo, Kranj, Šuceva 17 6351 Takoj sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA ali VAJENKO. Zupan Alojz, Pajerjeva 2, Šenčur 6352 Iščem 4-urno VARSTVO za 8-me-sečnega otroka na relaciji Hotema-že—Kranj. Košir, Hotemaže 67 ali Frizerski salon Prešernova 4, Kranj 6353 Iščem VARSTVO za osem mesecev staro punčko v dopoldanskem času na našem ali vašem domu. Telefon 24-987 6354 stanovanja Fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe od 6. do 14. ure na telefon 26-061 int. 48 6380 Takoj sprejmemo v opremljeno STANOVANJE v Tržiču upokojenko ali starejši zakonski par za VARSTVO enoletnega otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 6381 Eno- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju iščem za eno leto. Marja Grčman, Britof 152 6148 Enosobno novo, takoj vseljivo komfortno opremljeno STANOVANJE s telefonom in centralno ogrevanje v Šiški (blok - dvigalo), prodam. Eržen, Luznarjeva 30, Kranj, tel. 26-767 6157 Miren samski moški išče opremljeno in ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »1. oktober« 6335 Proti predplačilu za več let oddam celotno HIŠO z vrtom ali enosobna STANOVANJA v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6336 Mladoporočenca brez otrok iščeta SOBO v okolici Škofje Loke. Plačam dobro. Krupič, Sp. trg 36, Škofja Loka 6337 V Kranju oddam SOBO, kuhinjo, kopalnico, centralno ogrevano. Ponudbe pod »Odrasli« 6338 STANOVANJE oddam šivilji ali upokojenki. Strahinj 33 6339 Mlad par brez otrok išče SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici. Možnost instrukcij. Ponudbe pod »Predplačilo« 6340 Dajte streho študentskemu paru — vsaj za leto. Otrok ne bo, važen je le mir in topel prostor. Prosim javite se na Šifro »Kranj — okolica« 6341 Dvosobno oz. enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici iščeta za določen čas dva bodoča zakonca. V sokrbo vzameva tudi starejše ljudi. Ponudbe pod »Plačilo oz. predplačilo po dogovoru« 6342 65-letna ženska, sama, zdrava in krepka išče majhno STANOVANJE pri osebi, ki potrebuje družbo in manjšo pomoč. Naslov: Preddvor 23, Graneder. 6343 posesti Prodam zazidljivo PARCELO. Zalog 69, Cerklje na Gorenjskem 6344 Prodam ZEMLJO pod Krvavcem za vikend hišice. Naslov v oglasnem oddelku 6345 Vzamem v najem, kupim ali dam preužitek za star HLEV, »ŠUPO« ali HIŠO. Ponudbe pod »Kranj-Medvode« 6346 Zaradi smrti prodam staro kmečko HIŠO, poleg je ZAZIDLJIVA PARCELA, lep razgled. Preddvor 23 6347 prireditve Ansambel KORALI in hotel ŠPIK Gozd-Martuljek prirejata vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. 6348 HOKEJSKA SEKCIJA s Kokrice prireja vsako nedeljo PLES ob 17. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 6349 OO ZSMS VISOKO pri Kranju prireja vsako soboto ob 18. uri VELIKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Gost večera bo znana pevka VIDMAR VESNA iz Kranja. Vabljeni na Visoko! 6382 Vodovodni jašek, v katerem je pred enim tednom utonil majhen otrok v Stražišču, je sedaj ie zavarovan z železnim pokrovom. Na njem zdaj gore sveče in stoje vaze s cvetjem ... — Foto: F. Perdan Ob rob nesreči v Stražišču Poln jašek vode na gradbišču ceste v Stražišču je sedaj že dobil svoj železni pokrov, žalost in ogorčenje nad tem, da se je v poprej nezavarovanem jašku moral utopiti majhen otrok, pa se še ni polegla. Kup hudih besed, izrečenih na račun izvajalca del, zasebnega obrtnika, ki mu je po pogodbi Vodovod Kranj naročil zidavo jaška okoli vodovodne napeljave, je verjetno povsem upravičen. Jašek, ki je čakal na železni pokrov zaradi tega, ker ie ni bila znana točna višina jaška, saj rekonstruirana cesta še ni dobila Na gradbišču ceste v Stražišču je še nekaj jaškov, ki bodo kasneje, ko bo asfaltna prevleka gotova, dobili svoj železni pokrov. Vendar pa smo včeraj dopoldne našteli še štiri odprte jaške, ki so ali povsem nezavarovani, ti so na srečo brez vode, ostali pa so zavarovani na neprimeren način, po našem mnenju sploh ne v skladu s Pravilnikom o varstvu pri gradbenem delu: nepritrjene deske in količke lahko mimogrede sune z jaška vsak majhen otrok. Doklej še tako? — L. M. — Foto: F. Perdan svoje končne asfaltne prevleke, je bil preslabo zavarovan. Dve deski, ki sta bili pritrjeni z ukrivljenim železom, je bilo lahko izvleči — ali so to naredili radovedni otroci ali kdo drug, ni znano. Jašek pa bi moral biti tudi začasno tako zavarovan, da nepazljivi pešec ali radovedni otroci ne bi mogli odstraniti začasnega zavarovanja. Če bi izvajalec dosledno upošteval pravilnik o varstvu pri gradbenem delu, kjer točno piše, kako morajo biti podobne odprtine zavarovane in močne tudi za morebitne pričakovane obremenitve, bi morda do tragičnega dogodka ne prišlo. Vsekakor bo o odgovornosti za ta dogodek razsojalo sodišče. Na srečo, če je sploh primerno tako reči, ne prihaja pogosto do podobnih nezgod. Po podatkih Uprave javne varnosti Kranj v letošnjem letu na Gorenjskem ni bilo podobnega primera, za katerega bi lahko iskali krivca zaradi neupoštevanja pravil o zavarovanju. Le lani je bil hudo nesrečen primer, ko je v opuščen prostor, ki je rabil za odvajanje hlapov razredčila, zlezel otrok, ki je iskal muco. Prižgana vžigalica je zanetila vnetljive ostanke nitrolakov, ki bi jih bil moral prejšnji uporabnik prostorov odstraniti, tako pa so povzročili strašno smrt otroka. Žrtve malomarnosti odraslih so navadno otroci: utopitve v posodah z vodo ob domači hiši, eksplozije nevarnih predmetov, ki jih otroci najdejo doma na podstrešju in v kleteh in podobno, vendarle niso tako redke, da ne bi smeli opozoriti na vse premajhno zavest o varnosti nas samih in naših najbližjih tudi v svoji domači hiši. Posebno, kjer so majhni otroci, morajo odrasli misliti na njihovo varnost, kajti majhen otrok nevarnosti ne zazna. L. M. NESREČE OTROK PRED AVTO Selca — V ponedeljek, 5. septembra, popoldne je v Selcih pri Železnikih nenadoma prečkal cesto 7-let-ni Matjaž Šturm iz Selc, in sicer prav tedaj ko je mimo pripeljal avtomobil, ki ga je vozil Vinko Jenstrle iz Kranja. Matjaž je bil v nesreči hudo ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PEŠEC PREPOZNAN Jesenice — Zdaj je znano že tudi ime huje ranjenega pešca, ki ga je 4. septembra na Jesenicah pri prečkanju ceste zbil mestni avtobus. Poškodovan je bil Jože Pogačar (roj. 1902) iz Trubarjeve ulice v Radovljici. S CESTE V PEŠCA Kranj — Na Savski cesti se je v torek, 6. septembra, nekaj pred 21. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ladislav Ratkovič (roj. 1938) iz Kranja je v bližini obrata I kos, nenadoma, najbrž ker ni bil povsem trezen, zavil s ceste na makadamski del avtobusnega postajališča, kjer so prav tedaj hodili trije pešci: dva sta se avtomobilu še lahko umaknila, Rozalijo Penček (roj. 1944) iz Kranja pa je avtomobil zadel, da je padla in so jo ranjeno prepeljali v Klinični center. L. M. Nesreča na delu V torek, 6. septembra, popoldne se je v jeseniški železarni v obratu skladišča starega železa, ko so z žerjavom prenašali železo iz vagonov do 40 m oddaljenih košar, zgodila nesreča. Prav tedaj, ko je mimo vagona in mimo žerjava prišel delavec Slavko Mušič (roj. 1951) z Jesenic, je z grabilca žerjava zdrsnila pločevina in padla na tla, se odbila in zadela Mušiča v prsi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da gre za lažjo poškodbo. Neseča se je pripetila, ker Mušič ni upošteval predpisov, ki prepovedujejo gibanje v bližini žerjava. Pogorel kozolec V ponedeljek, 5. septembra, popoldne je zagorel kozolec dvojnik s šestimi okni last Anice Kržišnik iz Četene ravni v Poljanski dolini. Ogenj je pogoltnil 9 ton sena, dva vozova, plug obračalnik, ventilator za sušenje sena, smrekov les in 1,5 tone krompirja. Kozolec je prav tako pogorel do tal. Škode je za okoli 150.000 din. Do ognja je prišlo zaradi samovžiga na pol suhe otave. Avto-moto šport doma in na tujem Pušnik drugi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu starosti umrla naša dobra mati, stara mati, sestra in teta Marija Pernuš roj. Ovsenik Kodrčeva mama iz Srednje Bele Pogreb pokojne bo v petek, 9. 9. 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Srednji Beli 19 na pokopališče v Preddvoru. Žalujoči: sinovi Francelj, Andrej, Lojze, Janez, hčerki Marica in Francka, brat Janez z družinami in ostalo sorodstvo. Sr. Bela, Preddvor, Kranj, Cleveland, Predoslje, Ljubljana, 7. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice Marije Cankar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje in vsem tistim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom iz Šenčurja in Velikega hriba, Škandrovemu atu ter g. župniku za govor in pogrebni obred. Zahvala tudi sindikatu KOP za pomoč, Onkološkemu institutu namesto venca in sindikatu Osnovne šole France Prešeren za darovani venec. Žalujoči vsi njeni! Šenčur, 8. septembra 1977 Na tretjem rallvju za državno prvenstvo »Zastava avto 77« je Aleš Pušnik (AMD Sk. Loka) zmagal v razredu nad 1300 ccm., povsem po nepotrebnem pa je bil ob zmago v skupni uvrstitvi. Po treh gorako-hitrostnih preizkušnjah je namreč vodil, pa tudi na časovno kontrolo je prišel precej pred določenim časom. Ko pa je čakal na svojo minuto, je skupaj z sovoznikom zaspal, zamudil na časovni kontroli in zmaga je tako splavala po vodi. Njegov klubski kolega Janez Milavec se je kljub težavam z motorjem svoje stoenke dobro držal, vendar je bil skupaj z zmagovalcem Dobroho-tovim zaradi nedovoljenih izboljšav na motorju pozneje diskvalificiran. Rallv je bil dolg 696 km, razdeljen na deset etap, imel pa je tudi tri gorsko-hitrostne preizkušnje. Nastopilo je 65 posadk, na cilj pa jih je prišlo 46. Rallv je dobro organiziral AMD Zastava iz Kragujevca. Naslednji rallv bo 24. in 25. septembra »Rallv Loka 77«, ki ga bo organiziralo AMD Škofja Loka. Rezultati: do 785 ccm: 1. Čuček - Mirko-vič (Slovenija avto), 7. Simončič — Tanik (Zvezda, Ljubljana); do 1150 ccm (skupina 1.): 1. Vesnič - Cvetkovič (Titovo Užice), 3. Suster - Anžič (Slovenija avto); do 1150 ccm (skupina 11.): 1. Zonta — Rijavec (Slovenija avto); do 1300 ccm: 1. Poberaj — Poberaj (Slovenija avto); nad 1300 ccm: 1. Pušnik — Sali (AMD Škofja Loka); skupna uvrstitev: 1. Zonta - Rijavec, 2. Pušnik - Sali, 3. Poberaj — Poberaj, 4. Savič — Cvetkovič; ekipno: 1. Slovenija avto, 2. Akademac, Beograd, 3. Titove Užice, 10. Škofja Loka. PRVAKI ZNANI Letošnje svetovno prvenstvo motoristov seje končalo. V vseh kategorijah so zmagali favoriti s precejšnjo prednostjo, le v kategoriji do 250 ccm je bil boj izredno oster vse do zadnje dirke. Brez sreče sta letos bila tovarniška dirkača vamahe Ceccoto in petnajstkratni svetovni prvak Agostini, ki je letos prvič ostal celo brez posamezne zmage. Sicer pa je Nietu, Bian-chiju in Scheenu uspelo obraniti naslove, medtem ko so se na listo svetovnih prvakov prvič vpisali Lega, Katajama in med prikohčarji O'Dell. Rezultati: 60 ccm: 1. Nieto (Španija, bultaco), 2. Lazzarini (Italija, kreidler), 3. Tormo (Španija, bultaco); 125 ccm: J. Bianchi 2. Lazzarini (oba Italija, morbidelli), 3. Nieto (Španija, bultaco); 250 ccm: 1. Lega (morbidelli), 2. Uncini, 3. Vila (vsi Italija, Harlev-Davison); 350 ccm: 1. Katajama (Japonska), 2. Herron (Irska), 3. IJkerold (JAR, vsi vamaha); 600 ccm: 1. Scheene (GB, suzuki), 2. Baker (ZDA, vamaha), 3. Hennen (ZDA, suzuki); prikolice: 1. O'Dell (GB), 2. Biland (Švica, oba vamaha), 3. Schwarzel (ZRN, aro). GLOBOČNIK ČETRTI V Šentvidu pri Stični je bila peta dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 ccm v prvi in drugi ligi. Pred več kot 5000 gledalci je v prvi ligi med 23 tekmovalci zmagal Šinkovec, v drugi ligi pa med 15 tekmovalci Avbelj. V prvi ligi je za veliko presenečenje poskrbel mladi Šinkovec, ki je z odlično vožnjo premagal večkratnega državnega prvaka Šošta-riča. Na zelo dobro četrto oziroma peto mesto sta se uvrstila tekmovalca AMD Tržič Matjaž Globočnik in Marko Ahačič. V drugi ligi pa se je na solidno peto mesto uvrstil Kranjčan Kreč. Rezultati: 1. liga: 1. Šinkovec (Orehova vas) 47 točk, 2. Šoštarič (Karlovac) 47, 3. Zorič (Karlovac) 40, 4. Globočnik (Tržič) 32, 5. Ahačič (Tržič) 32; 11. liga: 1. Avbelj (Slovenija avto) 47. Je bil to edini Kaj čudno pot za izražanje svojega nezadovoljstva je ubral Anton Pire (roj. 1951) iz Radovljice zaposlen kot operater II v računalniškem centru SDK Kranj. Ker niso' bili njegovi predlogi upoštevani na seji delavskega sveta, kjer je tudi član, ši je zamislil neurejene delovne odnose in organizacijo dela, na kar je imel pripombe, rešiti sam in po svoje. Odločil se je pravzaprav zadnjo soboto v juliju, ko je bilo treba zaradi povečanega obsega delati, čeprav sobota ni bila delovna. Ker je takoj nato odšel na dopust, je še pred tem z izvijačem močno podrgnil po tiskanem vezju računalnika. Ta seveda ni delal, kar so takoj 1. avgusta zjutraj opazili. Dva dni dela je bilo potrebno, da sta vzdrževalca našla okvaro in tudi ugotovila vzrok okvare. Ker je bil Pire zadnji delal na računalniku, ni bilo težko osumiti prav njega. S tem, da je dregnil v računalnik, je nastalo za 37.000 din škode: to in pa še ovadba občinskemu javnemu tožilstvu zaradi kaznivega dejanja nevestnega ravnanja z zaupanim družbenim premoženjem je seveda kaj boren »profit« še bolj čudnega »prizadevanja« za urejanje odnosov z delovno organizacijo. L. M. 2. Godec (Šentvid pri Stični) 45, 3. Lešnjak (Trbovlje) 34, 4. Habijanič (Ptuj) 34, 5. Kreč (Kranj) 24. V NEDELJO ODLOČITEV V nedeljo bo na italijanskem dirkališču v Monzi štirinajsta dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. In prav v Monzi bo verjetno že padla odločitev, kdo bo letošnji svetovni prvak, saj po tej dirki ostajajo do konca tekmovanja le še tri dirke (GP Kanade, GP ZDA, GP Japonske). Po zmagi za GP Nizozemske in odstopu glavnih tekmecev za najvišji naslov (Andrettija, lotus in Hunta, melaren) ima Avstrijec Niki Lauda (ferari) že skoraj nedosegljivih 21 točk prednosti pred Scheckterjem (wolf) in še precej več pred ostalimi zasledovalci. Laudi manjka do končnega zmagoslavja le še šest točk. V zadnjem razgovoru je Niki dejal, da v Monzi ne bo vozil na zmago, pač pa se bo poskušal uvrstiti na drugo ali tretje mesto, kar pa bi bilo že dovolj za končno slavje. Skrbi ga edinole če bo sploh prišel do svojega vozila, kajti Enzo Ferrari ni bil preveč navdušen, ko mu je Lauda povedal, da bo prihodnjo sezono dirkal za neko drugo moštvo. Sicer pa lahko v Monzi pričakujemo velik boj za zmago med Andrettijem, Nilssonom (oba lotus), Laudo, Reutemannom (oba ferrari), Huntom (melaren) in Scheckterjem (wolf). Ti dirkati so trenutno v zelo dobri fomi pa tudi avtomobile imajo izredno dobro pripravljene. BAJC ZMAGAL AMD Slovenija avto je organiziral prvi moto rallv, ki se ga je udeležilo 31 tekmovalcev. Vsi so nastopali v istem razredu. Na 121 km dolgi progi je zmagal Boris Baje (AMD Kranj) pred Svetom in Verbičem. -fp ALPINISTIČNE NOVICE ŽIVAHNO V RAVENSKI KOCI V nedeljo je bilo v stenah nad Češko kočo kar neobičajno živahno. Poleg Jezerjanov je plezalo tudi precej primorskih alpinistov. Domačini so opravili 10 vzponov in preplezali dve prvenstveni smeri. Naveza Karničar Luka-Karničar Tone sta novo smer, med Nemško in smerjo nad Kapelico imenovala Jezerska smer, ocenila pa s IV, več raztežajev III, 300 m. Markič Rado in Karničar Davo pa sta levo od Centralne smeri v Zdolski ikrbini splezala Kolenčkovo smer 2 raztežaja IV, dvakrat IV +, ostalo lažje. V treh urah sta Irma Karničar in Šenk Milan ponovila Davotovo smer v S steni Struce. Selftek Luka, Sellšnik Vojko in Karničar Izidor pa so v K očni preplezali Davotovo smer. 26.8 so Marjan Ručigaj in brata Stremfelj v treh urah in pol preplezali 900 m visoko Centralno smer v Veliki Babi. V soboto, 27.8., pa sta brata Luka in Izidor Karničar prvič po osmih letih ponovila Dopustniiko smer v Zdolski ikrbini. Smer sta prva preplezala Slavo Markič in pokojni Tomaž Bester. Ponavljal ca sta nekaj mest v spodnjem delu ocenila teze kot so v vodniku. Sredi avgusta so se člani AS Jezersko vrnili iz Červinje. Kljub slabemu vremenu so opravili pristop na Breit-horn in Mali Matterhorn. V skupini Monte Rose so se povzpeli na Grenz-sattel (4400 m). Pri vzponu na Matterhorn pa so jih slabo vreme in novozapadli sneg prisilili da so z višine 3000 m sestopili v dolino. V Červinji so bili sedem dni. V soboto, 3.9., je trojna naveza Bele Igor, Pavle Oman in Nejc Zaplotnik opravila prvo ponovitev Inamove spominske smeri v S steni K očne (Kup). Ocena smeri IV, plezali pa so 6 ur. NOVA SMER V FRDAMANIH POLICAH V soboto in nedeljo, 3. in 4. septembra, sta brata Marko in Andrej Stremfelj preplezala novo smer v SV steni Frdamanih polic. Smer poteka levo od Poldačeve smeri po značilnih zajedah in po6eh, ki prerežejo osrednji previsni del stene. Glavne težave so v plezanju gladkih poči brez pravih možnosti varovanja. Za plezanje sta potrebovala 22 ur. Bivakirala sta na majhni polički (v stremenih ) sredi najbolj previsnega dela stene po osmih raztežajih. Smer vseskozi sledi lepim naravnim prehodom. Po 460 m samostojne smeri se združi s smerjo Jesih-Potočnik. »Smer čebelica« sta ocenila V, A1-A2, trije raztežaji VI. V smeri sta pustila pet klinov. A. Stremfelj Jubilejni 10. Bled cup v Lescah Jutri, 10. septembra, in v nedeljo, 11. septembra, bo Aeroklub iz Kranja v sodelovanju z Alpskim letalskim centrom iz Lesc organiziral 10. jubilejni Bled cup, na katerem bodo sodelovali tekmovalci z radijsko vodenimi motornimi akrobatskimi letalskimi modeli iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Švice, Lichensteina, Italije in Slovenije. Jutrišnje in nedeljsko tekmovanje se bo pričenjalo ob 8. uri zjutraj na letališču v Lescah. R. K. TRIGLAV KONFEKCIJA Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču Pred jubilejno hokejsko sezono na Jesenicah in vKr. gori Kranjski vaterpolski prvoligaš je bil na gostovanju po Nizozemski v središču pozornosti pri tamkajšnjih gostiteljih. Sprejel jih je tudi član predsedstva za Šport in kulturo. S turneje kranjskega vaterpolskega prvoligaša Opravičili zaupanje KRANJ — S prve turneje, odkar ao vaterpolisti Triglava postali prvoligaš, so se triglavani vrnili uspešno, saj so na Nizozemskem solidno predstavljali jugoslovanski in slovenski vaterpolo. Kranjčani so vrnili v preteklih dneh obisk nizozemskim vaterpolistom iz Groningena. Izredno so bili sprejeti. Člani kranjskega moštva in spremstvo so namreč prenočevali kar pri vaterpolistih Groningena. Gostoljubnost pa so doživeli na vsakem koraku. Ogledali so si vse znamenitosti mesta, bili ie v Amsterdamu in gostovali na festivalu vaterpola v Utrech-tu. V tem mestu je namreč vsako leto največji turnir vaterpola na Nizozemskem. Na letošnjem je nastopilo kar 116 ekip, ki so razdeljene v skupine. Kranjčani so zaigrali v najmočnejši, v kateri so nastopali tudi njihovi prvoligaši. Zanimivo je, da so igrlai v Jezeru, ki je razdeljeno na osem igrišč, spali pa so v odprtih utah v spalnih vrečah, in to vsi udeleženci turnirja. Prvo srečanje so igrali i gostitelji is Groningena. Kranjčani so ga dobili z izidom 11:6. V drugem pa so se pomerili s študentsko reprezentanco tamkajšnje univerze. Tudi v tem srečanju so bili uspešni; izid — reprezentanca univerze : Triglav 6:10. Na turnirju v Utrechtu so po dobri igri zasedli odlično drugo mesto. Prvi dan turnirja so se pomerili z nizozemskim prvoligašem, ki je v prvenstvu zaaedel šesto mesto. Bili so uspešni, saj so ekipo Nereus premagali s tesnim izidom 4:3. V drugi tekmi so nato remizirali z drugouvr-šcenim moštvom prvenstva Utrechtom (8:3), v odločilni tekmi za prvo mesto pa so nato naleteli na ekipo HZC De Robben iz Amsterdama. V njihovi vrsti igra tudi pet reprezentantov, ki so lani na olimpijadi v Montrealu osvojili bronasto odličje. V tem razburljivem srečanju so bili boljši Am-sterdamci, saj so triglavane premagali s 6:3. Kranjčani pa bi lahko iztržili ugodnejši rezultat, vendar so strelci v zaključnem delo preveč grešili. D. Humer Pred srečanjem v Groningenu so se Kranjčani fotografirali skupaj z gostitelji. Prvenstvo teniškega kluba Triglav Žnidar in Brencetova KRANJ - Teniška igrišča na stadionu Stanka Mlakarja so v teh dneh komaj sprejela vse igralce teniškega kluba Triglav, ki so se borili sa najboljšega domačega igralca. V ženski in moški konkurenci je namreč nastopilo kar sedemdeset ljubiteljev tega sporta. Se bolj pa Je razveseljiva udeležba dvaindvajsetih žensk, ki so se prvič v takem številu udeležile domačega prvenstva. Število nastopajočih in še okrog trideset pionirjev in še več rekre-ativcev že kaže, da je peterica peščenih igrišč pretesnih za vse tiste, ki bi še lahko igrali in se rekreirali. V najkrajšem času bo treba razmisliti, da jih usposobijo še pet. Zanje je namreč v okolici stadiona, nasproti letnega bazena, idealni prostor. Samo prvenstvo v obeh kategorijah je Pokazalo, da v klubu nimajo samo nekaj Norci 6 v CSSR KRANJ - Sezona poletnih tekmovanj smučarskih skakalcev bo s tekmo Grand priz Frenstat '77 v ČSSR dosegla svoj vrh. V neBeljo, 11. septembra, se bodo na 80-m skakalnici, pokriti s plastiko (največja na svetu!) pomerili vsi najboljši skakalci sveta. Zato to prireditev upravičeno imenujemo kar »Svetovno prvenstvo na plastiki«. Vsaka država bo lahko nastopila največ s štirimi skakalci. To bo nedvomno najlepši pregled pripavlje-nosti posameznih reprezentanc sredi pripravljalne dobe na sezono svetovnega prvenstva, ki bo februarja prihodnjega leta na Finskem. V ponedeljek je na to srečanje na plastiki odpotovala tudi jugoslovanska reprezentanca pod vodstvom v. d zveznega trenerja Andreja Tomina. Rasen Bogdana Norčiča so odpotovali še trije mladi skakalci, in sicer Zdravko Bogataj, Borut Bantan in Miso Anžel. Na povabilo organizatorja je na tekmo odpotoval tudi profesionalni trener kranjskega Triglava Ludvik Zaje. Kot smo zvedeli, je mednarodna smučarska zveza prepovedala nastopanje s gumi-ranimi kombinezoni in bodo morali po vsej verjetnosti v Frenstatu tekmovati s klasičnimi kombinezoni. Letošnje prireditve, ki bo doslej nedvomno največja, se bo udeležil tudi nas sodelavec Jože Javornik, ki bo za torkovo številko poslal posebno poročilo s tega največjega mednarodnega tekmovanja na plastičnih skakalnicah na svetu. J. J. igralcev, ki se borijo uspešno v slovenskem ter jugoslovanskem teniškem prostoru. Je nekaj igralcev, ki bodo kmalu krojili slovenski teniški vrh. V članski konkurenci ni prišlo do bistvenih presenečenj, vendar pa so se vsi dobro upirali favoritom. Kot že mnogokrat doslej sta v moškem finalu igrala Davorin Žnidar in Janez Mulej. Davor je bil le nekoliko boljši in premagal Janeza ter tako osvojil prvo mesto. Pri ženskah je slavila Brencetova, ki pa ni imela lahkega dela, da se je prebila v zaključne boje. ZnidarJeva in Strukljeva so ji dajale pravi odpor. Vendar je Brencetova v finalni igri le zbrala toliko moči, da je osvojila naslov v igri s mlajšo StrukUovo. IZIDI - MOŠKI - OSMINA FINALA: Žnidar : Aleš 8:1, 6:8, U ranic : Kokl 7:5, 6:8, Urbane : Janškovec 7:6, 6:4, Jezeršek : Levičnlk 6:8, 6:1, Nadižar : Marušič 6:1, 6:8, Čiri* : Mrak 6:0, 6:0, Mulej : P. Jenko 6:4, 6:1, Žezlina : Sodnik 4:6, 2:6, ČETRT-FINALE: Žnidar : Urani« 6:0, 6:0, Urbane : Sodnik 4:6, 8:1, 6:1, Nadižar : Jezeršek 6:3, 6:7, 7:6, Mulej : Čiri* 6:7, 6:4, 6:2, POLFI-NALE: Žnidar : Urbane 6:4, 7:6, Mulej : Nadižar 4:6, 6:1, 6:4, FINALE: Žnidar : Mulej 6:8,6:3; ŽENSKE - ČETRTFINALE: Brence : Remic 6:0, 6:8, Žnidar : M. Por 6:2, 6:4, Jenko : Tratnik w. o., Štrukelj : Urbane 6:1, 6:4, POLFINALE: Brence : žnidar 6:0, 6:0, Štrukelj : Jenko 6:1, 6:4, FINALE: Brence : Štrukelj 6:2,6:1. D. Humer Košarka Čeprav drugi, dobra igra LJUBLJANA — V dvorani športnega centra v Kodeljevem je bil odigran košarkarski turnir »Kodeljevo 77«. Ob organizaciji ljubljanskega drugoligaša I lirija-1 Slovan so nastopile še košarkarske vrste Trnovo iz Ljubljane, kranjski Triglav in ekipa škotskega Bruins '77. To moštvo že nekaj let trenira bivši igralec Ilirije Saksida. Najboljšo igro na tem zanimivem in dokaj kvalitetnem turnirju sta pokazala zmagovalec in drugouvrščeni Triglav. Ilirija-1 Slovan, ki je okrepljena z odličnim bivšim igralcem Olimpije Foranom Kriinarjem, je v borvi za prvo mesto premagala Triglav, Trnovčani pa so bili uspešni z Bruinsom '77. Izidi — predtekmovanje: Trnovo : Triglav 74:94 (38:52), Ilirija-lSlovan : Bruins 77 132:46 (61:15). Finale: Trnovo : Bruins '77 108:52 ( 51:23), Ilirija-lSlovan : Triglav 92:77 (47:39). Vrstni red: 1. Ilirija-lSlovan, 2. Triglav, 3. Trnovo, 4. Bruins '77. - dh Jesenice so v teh dneh v pričakovanju nove hokejske sezone, ki prinaša številne spremembe, novosti in tudi presenečenja. Kompresorji v športni hali Podmežakla že brnijo, ledena ploskev pa je že od prejšnje sobote nared. V upravi Hokejskega kluba Jesenice tudi ne mirujejo, kajti pred vrati so prve pomembne tekme hokejistov članskega moštva. Vsa aktivnost je osredotočena tudi na proslavljanje pomembnega jubileja, 30-letnice Hokejskega društva Jesenice. 2e od polletja deluje odbor za praznovanje, ki pripravlja slavnost, na kateri bodo med drugim najzaslužnejšim hokejskim delavcem podelili plakete in priznanja. Ob tej priložnosti bo izdana tudi brošura z zgodovino in razvojem jeseniškega hokeja, z aktivnostjo odbora v tridesetih letih in podobnimi zanimivimi temami. Največje zanimanje jeseniškega hokejskega občinstva pa vlada za člansko moštvo, ki je lani spet prepričljivo osvojilo naslov državnega prvaka. Ugank okrog sestave moštva ni, saj so igralci večinoma že določeni. V soboto, 3. sep- Tržič : Kolinska -Slovan 24:29 KRIŽE - Prijateljska trening tekma, Tržič : Kolinska-Slovan 24:29 (11:18), igrišče Partizana, sodnika Vidovo* (Tržič), Rakovec (Golnik). Ljubljanski prvoligaš in Tržičani so pokazali pravo rokometno predstavo. V kvalitetnem srečanju so bili sicer boljši Ljubljančani, toda Tržičani niso prav nič spoštovali nasprotnika. To je bila dobra uvertura pred jutrišnjim derbijem Tržič : Prule. Največ golov za Tržiča-ne sta dosegla Maje in Vidic po 8, za Slovan pa Tominc 8. J. Kuhar II. zvezna rokometna liga-sever RokometaSi Jelovice igrajo v 2. kolu v Škofji Loki z ekipo labinakega Rudarja. Tekma bo v nedeljo ob 10. uri, trener Igor Stupnišek pa je pred tekmo povedal: »Rudar je bil lansko leto mesto pred nami. Ker so v preteklem kolu izgubili z ekipo Jadrana, novincem v ligi, bodo v nedeljo poskušali nadoknaditi zamujeno. Nedeljska zmaga proti Kvarner-ju nas ne bo uspavala in ob podpori gledalcev računamo na novi točki.« RokometaSice Alplesa pa bodo gostovale v Varaždinu in igrale z ekipo Koke, ki je v 1. kolu premagala Olimpijo. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ZAHOD, M OS KI RokometaSi Tržiča igrajo v soboto zvečer ob 19. uri v Križah s selekcijo Ljubljana-1 Prule. Obeta se zanimivo srečanje, pred katerim je trener rokometnega kluba Tržič Štefan Jakšič povedal, da so igralci zaskrbljeni, ker ekipa še ni tako uigrana kot bi bilo treba. Prule bodo za Tržičane trd oreh, vendar trener računa, da bodo Tržičani z borbeno in dinamično igro zmagali. Ženska selekcija Gorenjske igra v 2. kolu v Kočevju. MLADINSKA REPUBLIŠKA LIGA - CENTER V soboto in nedeljo je bilo odigrano 1. kolo mladink v republiški ligi - center, kjer nastopa 8 ekip. Rokomtašice Tržiča so brez težav premagale selekcijo Ljubljane z rezultatom 16:2 in najavile, da se bodo potegovale za prvo mesto v tej skupini. Preddvorčanke so bile v tem kolu proste. V 2. kolu igrajo v soboto Kranj : Tržič ob 18. uri in Olimpija : Kamnik ob 16.45, in v nedeljo Kočevje : Polje ob 9. uri in Preddvor : Alples ob 9.30. V nedeljo se bo pričela tudi mladinska republiške liga — center. V soboto ob 19. uri bo Kranj igral z Inlesom, v nedeljo pa Tržič s Kamnikom in Prule s Slovanom (tekmi bosta ob 10. uri), ob 11. uri pa se bo pričela tekma Jelovica : Olimpija. J. Kuhar Prvenstvo v balinanju Škofja Loka — Jutri se bo ob 8. uri začelo na balinišču Balinarskega kluba v Škofji Loki tekmovanje v balinanju za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Sodelovale bodo ekipe Varnosti, PTT Škofja Loka, Alpine, Gra-disa, LTH, Iskre Reteče, Kmetijske zadruge Škofja Loka, občinske skupščine, Jelovice, društva upokojencev in Mizarskega podjetja Žiri. L.B. Nogomet V pričakovanju prvih točk KRANJ — V nedeljo so v novo nogometno sezono v slovenski ligi startala moštva in selekcijske reprezentance. V tej slovenski ligi nastopa tudi članska selekcija Gorenjske, ki pa je v prvem kolu v Smartnem ob Paki morala friznati premoč domačemu ligašu, rvo srečanje je pokazalo, da je v ekipi vrsta dobrih posameznikov, kot celota pa so še vedno premalo uigrani pa tudi vzdržljivost je še šepala. To ni nič čudnega, saj so se začeli pripravljati komaj štirinajst dni pred pričetkom prvenstva. V nedeljo bo Gorenjska prvič zaigrala na domačem igrišču na Stadionu Stanka Mlakarja. Tu bo ob 16. uri pod vodstvom sodnika Lipovška gostila selekcijo Celja. Ker je tudi Celje v prvem kolu moral na domačem igrišču priznati premoč ljubljanskemu Slovanu, se obeta zanimivo in kvalitetno srečanje. V gorenjskem taboru pred to drugo tekmo, prvo na domačem terenu, obetajo, da ae bodo srčno borili in da uspeh ne sme izostati. Veliko pa si obetajo tudi od pomoči gledalcev. Praksa kaže, da so navijači pogosto dvanajsti igralec domačega moštva. Torej se v nedeljo v Kranju lahko nadejamo prvih prvenstvenih točk. V novo prvenstveno sezono bodo to nedeljo startali tudi mladinci v zahodni slovenski ligi. Gorenjska selekcija bo na stadionu v Stražišču v prvem kolu gostila selekcijo Notranjske. Pričetek srečanja bo ob 10.30. — dh tembra, se je 23 igralcev članskega moštva in HK Kranjska gora vrnilo z 12-dnevnih priprav v ČSSR. Pod vodstvom Vlastimila Bubnika, ki bo tudi v letošnji sezoni trener prvega moštva, so hokejisti ves čas izkoristili za resen trening. Med drugim so odigrali tudi tri tekme s češkimi moštvi, in sicer so eno dobili, eno igrali neodločeno, tretjo pa izgubili. Tener Bubnik je v glavnem uigraval posamezne napade, ki bodo predstavljali udarno moč moštva. Po končanih treningih so vsi igralci opravili poseben test pod vodstvom češkega zdravnika-specialista. Trener Bubnik in ostali so priprave v ČSSR ocenili zelo pozitivno. Za člansko moštvo HK Jesenice je v novi sezoni treba reči, da bo pomlajeno. Po odhodu nekaterih standardnih igrlacev v JLA je nastala vrzel, ki jo bo težko premostiti v tako kratkem času. Predvsem se bo poznala odsotnost reprezentančnega vratarja Žbontarja, ki je v JLA. Lansko sezono je odlično branil. Zaskrbljenost zaradi vratarja je upravičena, saj je novi trener članskega moštva Pretnar na pripravah v ČSSR branil v zelo spremenljivi formi. Na ledeni ploskvi letos ne bo tudi odličnih hokejistov Pristova in Hafnerja, ki sta prav tako v JLA, ter Tišlerja, ki b v tej sezoni zopet nastopal v Italiji. Poleg tega letos v članskem moštvu H K Jesenice ne bo tudi Francija Žbontarja, ki ga ie disciplinska komisija pri klubu kaznovala zaradi nedovoljenega igranja v poletnih mesecih v Italiji ter še zaradi drugih prekrškov. Kazen za Francija Žbontarja je prepoved igranja do konca marca 1978. Kot se je izvedelo, se bo Franci Žbontar na takšno odločitev disciplinske komisije pritožil in težko je napovedal bo konec letošnje prve hokejske afere. cipli i, k« Ugibanj okrog uspešnosti v letošnji sezoni je dovolj in verjetno bo treba počakati na prve pomembne tekme, že 15. septembra, ko bo prva tekma z Olimpijo za Karavanški pokal, bomo vedeli že kaj več. Zaenkrat ie odločeno, da bodo v tej sezoni iz H K Kranjska gora prestopili v člansko moštvo vratar Pretnar, Štefan ščap, Zvone Šuvak, četrti igralec pa bo določen v teh dneh. Omenimo še, da je do pomembne kadrovske spremembe prišlo tudi pri HK Kranjska gora. Češki trener Danda je zapustil Jesenice, to moštvo pa bo od 12. septembra dalje začel trenirati nekdanji igralec Olimpije Boris svetlin. Poleg tega pa se pri H K Jesenice tudi vneto pripravljajo na občni zbor, ki bo še v tem mesecu. 18. septembra bo tudi velika hokejska tombola z bogatimi dobitki. Ves izkupiček tombole bo namenjen za financiranje vzgoje mladih hokejistov na Jesenicah. J. Rabič Otvoritev hokejske sezone JESENICE - v železarskem mestu, kjer je hokej na ledu doma, so s tekmo Jesenice : VSV Beljak uradno začeli letošnjo sezono 1977/78. Jeenice : SVS Beljak 12:6 (8:6, 4:1, 5:0), dvorana Podmežakla, sodnika Vister, Benedici* (oba Jesenice). Strelci za domačine: Klemene, Šuvak, Pavlic po 2 in M. Jan, ščap, T. Košir ter J. Razinger po enega. Moštvo trenerja Bubnika je sicer v prvi tretjini dovolilo gostom, da so povedli z dvema goloma razlike. V nadaljevanju pa so Jeseničani le uredili svoje vrste in z lepo igro visoko premagali goste iz Avstrije, -dh Člani državne kolesarske reprezentance in trener Franci Hvasti pred odhodom na trening, ki bo trajal do nedelje, 11. septembra - Foto: F. Perdan Najboljši jugoslovanski kolesarji v Preddvoru Tour de PAvenir za vse težka preizkušnja Pod vodstvom trenerja Francija Hvastija se v Preddvoru od ponedeljka, 5. septembra, dalje pripravljajo Bojan Ropret, Mirko Rakuš, Mirko Kraker, Ivan Bobovčan, Ivan Čolik, Bruno Bulic in Vlado Pečnik Preddvor — Po sobotnih in nedeljskih kolesarskih dirkah v Sloveniji so se v ponedeljek, 5. septembra, zbrali v hotelu Bor v Preddvoru pod vodstvom trenerja Francija Hvastija naši kolesarji, ki se bodo po šestih letih premora spet udeležili znane amaterske kolesarske dirke Tour de 1'Avenir v Franciji, ki velja razen dirke Praga —Varšava —Berlin za najmočnejšo in najzahtevnejšo preizkušnjo kolesarjev-amater-jev na svetu. Dirka se bo pričela v torek, 13. septembra, in bo zaključena 25. septembra. Start 1400 kilometrov dolge preizkušnje bo v Metzu, po 14 etapah pa bo cilj v Nancvju. Sodelovale bodo 6-članske reprezentance 11 držav in tri francoske selekcije. Skupno bo torej vozilo 84 kolesarjev. Razen šestih naših kolesarjev bodo v Francijo odpotovali vodja ekipe, zvezni trener in kapetan Dragiša Ješič, trener F ranici Hvasti, zdravnik in maser dr. Jaka Vad-njal ter mehanik Slavko Žagar. »Zakaj so naši najboljši kolesarji tako pogosto na pripravah v Preddvoru?«, odgovarja na naše vprašanje trener Franci Hvasti. »Kranj se razvija v kolesarsko središče in ima soliden izbor prekaljenih tekmovalcev ob obetajočem naraščaju, Preddvor pa ima izjemne pogoje za vadbo. V Preddvoru je mogoče izbirati najrazličnejše proge za vadbo. Danes (torek) smo na primer prevozili 130 kilometrov dolgo not od Preddvora, Ljubelja, Borovelj do Železne Kaple in Preddvora, ki je bila zaradi vzponov precej naporna, vendar so fantje dobro vzdržali, sicer pa se odločamo za ture do Litije, Bohinja ali Železnikov. Vse so dolge od 100 do 130 kilometrov. Jutri (sreda) imamo na programu lažji tek po gozdu, popoldne pa teste pri dr. Vadnjalu. Konec tedna se nam bo pridružil še zvezni trener in kapetan Dragiša Ješič.« V Preddvoru trenirajo Bojan Ropret, Mirko Rakuš Rakuš in Mirko Kraker (vsi Sava Kanj), Ivan Bobovčan in Ivan Čolik (oba Metaliacom-merce Zagreb), Branko Bulic (Siporex Pula) in Vlado Pečnik (Sava Kranj). »Za tako pomembno tekmo kot je Tour de PAvenir bi se morali dlje pripravljati, Od spomenika do spomenika KROPA - Domače športno društvo Plamen bo pod pokroviteljstvom OO ZZB Radovljica jutri organiziralo tekmovanja »Od spomenika do spomenika«. Start bo ob 8. uri v Kropi, od koder bo proga potekala Ereko Jamnika in Mošenjske planine na ipniško planino. Tu bosta ob 11. uri cilj in razglasitev rezultatov. To tekmovanje »Od spomenika do spomenika« je posvečeno 35-letnici bitke na Lipniški planini ter letošnjim partijskim in Titovim jubilejem. . dh razen tega pa imajo vsi naši tekmovalci obveznosti do šole. Težko je biti tudi enako uspešen na treh pomembnih prireditvah. Mislim na dirko Alpe adria, državno prvenstvo in balkaniado in sedaj na Tour,« meni trener Franci Hvasti. »Nobeden od naših tekmovalcev še ni sodeloval na tej dirki in zato smo brez izkušenj. Vseeno računam, da bomo vsaj v nekaterih etapah .stisnili' iz sebe kakšno boljšo uvrstitev. S tem pa ne trdim, da naši kolesarji ** podvige ne bi bili sposobni. Ob boljših pogojih in načrtnejšem delu bi ta cilj dosegli. Na Touru največ pričakujem od R opreta in Bobovčana. Skoda, da zaradi poškodbe ne potuje z nami Bojan Udovi«, ki je v vrhunski formi. Kaj je s njim, bodo pokazali natančni zdravstveni pregledi.« Preddvorski trening naših kolesarjev je torej neke vrste »piljenje«, kot pravi Hvasti, obenem pa sprostitev in počitek pred naporno preizkušnjo. Po Avenirju bodo še dirke za prvenstvo Slovenije in jugoslovanski pokal, potem pa bo treba že misliti na prihodnjo sezono. Franci Hvasti je program priprav že posredoval ustreznim in odgovornim forumom z željo, da ga upoštevajo. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Kranjčani med zmagovalci modelarske balkaniade Od 25. avgusta do 3. septembra je bila v Bolgariji II. letalska balkaniada, ki vključuje padalstvo, jadralno in motorno letenje in raketno ter letalsko modelarstvo. Razen Albanije se ga udeležujejo vse balkanske države. Modelarska tekmovanja so bila v Plovdivu. Modelarji so nastopali v 11 kategorijah. Jugoslovansko reprezentanco so predstavljali tudi člani Aero-kluba Kranj, kar je izredno priznanje. Njihov nastop je bil izreden. Jugoslavija je zmagala v kategoriji radijsko vodenih jadralnih modelov, druga pa je bila pri akrobatskih modelih. Razen tega sta postala Kranjčana Slavko Poličar in Rado Kikelj balkanska prvaka pri jadralnih modelih in akrobatskih modelih. To kaže, da kranjski modelarji na Balkanu nimajo konkurence. REZULTATI - motorni akrobatski modeli: 1. Slavko Poličar, 2. Branko Poličar (oba Jugoslavija), 3. Dobri Grabčev (Bolgarija) itd.; ekipno: 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija, 3. Turčija itd.; jadralni modeli: 1. Rado Kikelj (Jugoslavija, 2. Konstantin Apavaloane (Romunija), 3. Georgij Bakalov (Bolgarija) itd.; ekipno: 1. Jugoslavija, 2. Bolgarija, 3. Romunija itd. R. Kikelj Od potresa, ki je v severozahodnem delu kranjske občine v dvanajstih krajevnih skupnostih povzročil veliko škodo (prizadetih je okrog 300 objektov, porušiti pa jih bo treba blizu 40), bo kmalu minilo dva meseca. V občini (v štabu za odpravo posledic potresa, v raznih organih, v izvršnem svetu in drugih organih in tudi v krajevnih skupnostih) že nekaj časa potekajo prizadevanja, da bi akcija za odpravo posledic potresa potekala čimbolj organizirano in učinkovito. O vseh akcijah, stališčih in ugotovitvah glede škode smo redno pisali tudi v našem časopisu. V torek, 6. septembra, pa smo s predstavniki dveh najbolj prizadetih * krajevnih skupnosti v občini (Bela in Trste-nik) obiskali prizadeto območje in se s tremi krajani, ki jim je potres prizadejal veliko škodo, pogovarjali o sanaciji. Marija Rozman, Hrase 5: »Bojim se, da se ne bi še enkrat streslo. Naša hiša z gospodarskim poslopjem sicer ni predvidena za rušitev, potrebna pa bo temeljite obnove, ker je pod spomeniškim varstvom. Vidim, da se razpoke v hiši iz dneva v dan povečujejo. Kar precej komisij nas je že obiskalo in med zadnjim obiskom me je nekdo tudi vprašal, kdo spi v tejle sobi. Povedala sem, da sin. Možakar mi je odgovoril, da on tu ne bi spal. Pet nas živi v hiši. Poleg mene, ki sem stara 66 let, smo še hčerka, ki dela v Iskri, sin, ki je doma, ter vnukinja in vnuk. Takole bi rekla. Mislim, da je bilo raznih obiskov komisij že dovolj in da bi morali zdaj čimprej priti, da se škoda popravi. Sami žal lahko naredimo bolj malo; posebno še, ker sta hiša in gospodarsko poslopje zaščitena. Zato bi menda popravilo moralo opraviti podjetje.« Francka Rozman, Spodnja Bela 2: »Hišo, v kateri smo pred nesrečo živeli moja mama, sestra, mož, štirimesečna hčerka in jaz, je potres tako poškodoval, da jo bo treba porušiti. Le hlev oziroma gospodarsko poslopje sta bila grajena tako trdno, da rušitev ne bo potrebna. Ze pred potresom smo zaprosili za lokacijo za novogradnjo, po potresu pa so nam dovolili, da lahko začnemo z gradnjo. Zabetonirali smo temelje, pred štirinajstimi dnevi pa se je gradnja ustavila. Opaži stojijo, a zataknilo se je s cementom. 15 ton bi ga potrebovali, vendar ga ne dobimo. Večkrat so že prišle komisije, vendar se vse skupaj nekako vleče. Zdaj z možem in s šti-rimesečno hčerko živimo v prikolici, na katero smo čakali približno mesec dni, mama in sestra (sestra dela v Planiki) pa spita v senu. Bojim se slabega vremena, še bolj pa zime. Če Di imeli cement in drug gradbeni material, bi že do zdaj lahko veliko naredili, in bili pozimi v svojem in na toplem. Tako pa še zdaj ne vem, kam in kako bom v mrazu z otrokom. Povedati pa moram, da sva z možem zelo hvaležna podjetju Elektro Kranj, kjer so nama takoj odobrili pet milijonov starih dinarjev posojila.« JI ?4 TRIMČKANJE V LESCAH Lesce — Na avtobusnem postajališču pri železniški postaji je bil na železnem panoju več let spoštovanja vreden vozni red, s kovinskimi ploščicami, na katerih so bile napisane smeri in čas odhodov. Kljuboval je vsem vremenskim neprilikom in tudi zlikovcem, ki mu niso mogli do živega. Potem se je pa letos spomnila brihtna glava v Alpetouru, da je treba obesiti »rebus*, kakršnih imamo zadosti po deželi kranjski. Zlikovci so najprej odstranili napisne smeri (samolepilne trakove) da so ostale samo številke in sedaj še teh ni več. Potniki pa smo začeli trimčkati: čakamo na avtobus v nedogled na vrtu gostilne Legat ali na železniškem peronu in ko zagledamo avtobus, pa v tek čez ovire, čez mize in stole, oddahnemo si šele v avtobusu. Samo še na to čakamo, kdaj bo Alpe tour razpisal nagrado za najboljšega tekača na kratke proge ... BLEJSKI TRIM BLED - Da pa si ne bi krepili mišic le v Lescah, so na Bledu poskrbeli za drugačen trim. Udeležujejo se ga tisti, ki ne stanujejo v bližini cest, kjer vozijo kamioni komunalnega podjetja Bled. Smetnjake torej polne in prazne lastnoročno odnašajo do postajališč, ne glede na to, da odvoz smeti redno plačujejo. Ah, kako pametni so bili tisti občani, ki smetnjakov kljub občinskemu odloku niso niti naročili... KRUHA NI Bled — »Ne vem, če vsi Ježi jedo kruh, toda, če bi ga bili potrebni, ga najbrž ne bi čakali od Žita Lesce. Ze večkrat se je zgodilo, da so potrošniki sredi Bleda nanj čakali do 9. ure, razen v nekaterih trgovinah, kjer so ga imeli prej.. * piše bralec. Sem se mu dopoldne odpovedal, kajti k nam se pricijazi ob 11. uri ... ČAKANJE PRED OPTIKO Kranj — Kranjsko Optiko Ghetaldus zapirajo in odpirajo kakor se jim pač zdi, vsaj takšne izkušnje ima naša bralka, ki je oni dan pred zaprtimi vrati čakala pol ure. Nobenega sporočila ni bilo, kdaj se bodo vrata odprla, zato jo je takšno poslovanje spravilo v upravičen bes. Kaj hočeš, čez »komoU ga ni in tega se očitno drže tudi v kranjski Optiki. Ugodneje kot lani Jože Valjavec, Zabije 1: »22 let sem star in pred letom dni sem prišel od vojakov. Odločil sem se, da bom ostal doma, na zemlji. Tudi mama ni zaposlena. Našo hišo je potres tako prizadel, da jo bo treba porušiti. Zdaj z mamo živiva nad garažo. Ne vem pa, kako bo pozimi. Glede lokacije za novogradnjo menda ni problem. Težava pa je z gradbenim materialom. Zdaj bi najbrž imel gotovo že prvo ploščo, če bi imel cement. Ne vem tudi, kako bo s posojilom. Najbrž tudi pogoji za vračanje ne bodo najbolj ugodni. A slednje zdaj niti ni toliko pomembno, samo da bi bil gradbeni material. Ne bi rad, da bi me kdo napak razumel, vendar vsak dan bolj se sprašujem, ali je šlo pri obnovi Posočja tudi vse tako počasi.« A. Žalar Nadaljevanje s 1. strani ugodnejšo sliko gospodarjenja in spodbudno je, da se je po dolgih letih zgodilo, da je gospodarstvu ostalo približno za en odstotek več denarja kot lani ta čas. Gostje so obiskali potem Planiko, v kateri je zaposlenih 2980 delavcev. Kar zadeva gospodarjenje velja poudariti, da je letos Planika že izvozila za 10 milijonov dolarjev, uvoz surovin pa je znašal 4 milijone dolarjev. Predstavniki Planike so ob tej priliki povedali, da si prizadevajo, da bi uvoz surovin še bolj zmanjšali in da predvidevajo letos 50 milijonov ostanka dohodka. Ugodnejši rezultati v letošnjem prvem polletju se kažejo tudi v Savi, kjer so ustvarili 37 milijonov dinarjev ostanka dohodka, lani ob tem času pa so imeli 80 milijonov dinarjev izgub. Prizadevajo si tudi, da bi še bolj zmanjšali uvoz surovin in veliko si obetajo od domače proizvodnje žičnih oblog, tako imenovanega jeklenega korda, za proizvodnjo radialnih gum. Prav jekleni kord predstavlja zdaj 40 odstotkov uvoza vseh surovin. Predvidevajo, da bodo okrog leta 1980 izravnali negativno izvozno-uvozno bilanco. V Iskri pa imajo največ težav zaradi nizkih cen telefonskih central in drugih telefonskih priključkov. Opozorili so, da bi v zveznem merilu morali ugotoviti nesorazmerja med cenami surovin in končnih izdelkov, ki se zdaj na primer kažejo v tem, da se poštna podjetja razvijajo na račun proizvajalcev. Nevzdržnost na tem področju so podkrepili tudi s podatkom, da je na primer 20 Iskri-nih temeljnih organizacij združenega dela ustvarilo ob polletju le 13 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Popoldnaski del obiska predsednika Andreja Marinca in sodelavcev pa je bil namenjen predvsem prostorskim vprašanjem, in sicer gradnjam, komunalnim problemom ter cestam. Seznanili pa so se tudi z načrti Gorenjskega sejma ter s sejemsko problematiko pri nas nasploh. A. Zalar Skokovit porast primerov nege družinskega člana Smo ali nismo bolj bolni? Vedno, kadar pregledujemo številke o potrošnji zdravil, obiskih v splošnih ambulantah, v specialističnih ambulantah, posebno pa še številke o bolniškem staležu, lahko dobimo vtis, da smo hudo bolna nacija. Vendar pa iz zdravstvenih statistik gledajo gole številke, ne vemo, kaj se za njimi skriva, katere bolezni nas najedajo, koliko socialnih problemov med medicinskimi mora zdraviti zdravnik: ali res lahko v imenu take ogroženosti kot jo kažejo številke in vsote, zahtevamo za svoje zdravje večji delež narodnega dohodka kot je sedaj odmerjen. Ne znamo in ne moremo si odgovoriti na vprašanje, ali je res upravičeno tako visoko število bolnikov v bolniškem staležu in število bolniških dni. Kolikšen delež ima tu zraven res bolezen in nezmožnost za delo, koliko pa jo povzročajo drugi vplivi, ne gre pa pozabiti tudi na zlorabljanje pravice do staleža. V prvem polletju je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem še posebej poskočilo število bolniškega staleža v kranjski občinski zdravstveni skupnosti. Skrb pa ne zbujajo toliko dnevi bolniškega staleža, ki so v porastu, pač pa pravcati »bum« števila primerov in tudi bolniških dni za nego družinskega člana: ta številka je od lanskega prvega polletja poskočila za skoraj 100 odstotkov. Takšni pojavi seveda nujno zahtevajo svojo razlago: v lanskem letu so otroški zdravniki res imeli veliko več dela, saj se je po ustaljeni krivulji prav v preteklem obdobju povečalo LOTERIJA 'i a S •3 u jI U zadel bitek GB • • "O 30 40 10 40 40 40 .98100 5.000 51 30 81 40 4511 400 7791 500 33511 1.000 38551 2.000 035921 10.000 592761 10.000 2 20 66962 1.000 00582 2.000 028222 10.000 107352 10.000 128972 10.000 374772 100.000 43 70 713 200 54813 1.000 47633 1.000 69843 1.000 77943 2.000 360563 10.000 389673 10.000 84 50 17604 1.000 76764 1.000 532154 10.000 326204 10.000 434144 10.000 045844 400.000 •a a 1 o mM Ti J« iS a -o » •u 5 «£ ?£ u M o o GD • ao -a 85 30 65 30 35 30 795 80 295 100 83025 1.000 66045 1.000 492885 10.000 56 50 666 80 736 100 33786 1.000 85256 5.000 57546 5.000 158876 10.000 037866 10.000 17 30 84727 1.000 45637 1.000 60697 1.000 06707 2.000 589947 10.000 152667 10.000 029747 10.000 8 20 86918 1.000 22928 1.000 69 30 89 50 429 80 7239 400 0949 500 118979 10.000 453849 50.000 število obolenj za otroškimi nalezljivimi boleznimi. Vsako tako obolenje pa seveda vpliva tudi na povečanje bolniških izostankov mater za nego na domu. Tudi pogosta prehladna obolenja predšolskih otrok v vrtcih, ki so na žalost natrpani, tudi šolski razredi s 34 ali 36 učenci niso redkost, imajo svojo odmevnost v statistiki bolniških izostankov. Verjetno bi se dalo sedanje stanje, kakršno v tej stiski s šolskim in varstvenim prostorom pač je, vsaj nekoliko omiliti, če ne bi tako sko-puško zadrgovali sicer skromni moš-njiček denarcev za preventivno zdravstvo: dodatni zdravstveni nadzor nad vrtci je le ena od možnosti za bedenje nad zdravjem otrok. Ostale ukrepe bi lahko sprejeli še na podlagi analize, ki naj bi pokazala, kakšno je zdravstveno stanje otrok v vrtcih. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Kranj pa je sprejela tudi predloge za posebno spremljanje tudi ostalega staleža: tako so se odločili za akcijo, v kateri naj bi pregledali na posebni komisiji bolnike, ki so več kot 60 dni v bolniškem staležu, v naslednjem letu pa naj bi strokovno nadzorovali bolniški stalež nad 30 dni. L. M. To bo tekma, da se reče V gorenjskem nogometnem novinarskem taboru je za današnje veliko nogometno srečanje na nogometnem igrišču v Puštalu v Škofji Loki vse pripravljeno. V torek objavljeno moštvo gorenjske novinarske žogo-brcarske reprezentance je vzbudilo tolikšno zanimanje tudi med drugimi, da si selektor gorenjske ekipe Marjan Ajdovec že nekaj časa beli glavo, koga vse vključiti v trdno gorenjsko moštvo. Toda razloga za kakršen koli preplah ni. Posebno še, ker nedavna izgubljena trening tekma gorenjske novinarske ekipe z moštvom Naklega ni bila nobena katastrofa, ampak le taktična poteza. Rezultat je bil res 10:2 v korist Naklancev. Vendar, priznajmo, mar ne bi bilo čudno; če bi novinarji srečanje s tem rezultatom odločili v svojo korist. Skratka, na igrišču v Puštalu v Škofji Loki se danes (9. septembra) ob 16. uri proti nogometni reprezentanci Stopa pod vodstvom Tofa obeta spektakularna žogobrcarska predstava; posebno še, ker bo v vodstvu Gorenjcev tudi avsenikovec Franc Košir. . A. 2. TE DNI PO SVETU V VESOLJU TUDI ŽE »VOYAGER 1« V ponedeljek so v Cape Canaveralu izstrelili vesoljsko ladjo »Vovager 1«, ki je namenjena proti Jupitru in Saturnu. Predvidevajo, da bo ladja prispela do Jupitra 5. marca 1979, itiri mesece pred »Vovagerjem 2«, do Saturna pa 12. novembra 1980, devet mesec pred »dvojko«, saj bo letela po krajši poti. BEDENJE NAD POTRESI Teksaški seizmologi so se odločili, da bodo zgradili najpopolnejše omrežje seizmoloških postaj, ki bodo zabeležile in analizirale potrese. Pokrivale naj bi vso srednjo Ameriko od Kolumbije do Mehike. To področje je znano kot eno najbolj aktivnih potresnih predelov na svetu. NESREČE PO SVETU 25 potnikov je izgubilo življenje, ko se'je v nedeljo zvečer avtobus, poln potnikov, skotalil v prepad na severovzhodu Kolumbije. Nekaj manj, 13 ljudi, pa je podleglo poškodbam, ko so trčili avtobus in dva tovornjaka na jugu Filipinov. Med mrtvimi je največ študentov. Pri mestu Kuensa, 450 kilometrov južno od ekvadorskega glavnega mesta Quito, se je zrušilo letalo ekvadorske letalske družbe SAN. V nesreči je umrlo 28 potnikov in 5 članov posadke. V strahovitem trčenju treh izletniških čolnov na reki San Jacinto blizu Houstona v Tezasu je umrlo 26 ljudi. UMRL JOHN GOLLAN V ponedeljek je v Londonu v 66. letu umrl John Gollan, generalni sekretar komunistične partije v obdobju od 1956 do 1975. Gollan je vstopil v britansko komunistično partijo leta 1927 in čez dve leti in pol postal generalni sekretar lige mladih komunistov. 1975. leta ga je na položaju generalnega sekretarja britanske KP nadomestil Gordan Mc Lennon. OBTOŽENCI ZANIKAJO KRIVDO Tuje agencije poročajo, da je v Bang-koku 18 oseb, obtoženih »izdaje, uboja in komunistične dejavnosti«, zavrnilo vse trditve tožilca. Obtoženi so, da so izzvali nerede na univerzi Tamasat v Bangkoku 6. oktobra lani, ko je bilo v krvavem spopadu študentov in policije ubitih 45 ljudi. Tožilec je za obtožene zahteval smrtno kazen. Sojenje so preložili na 7. oktober. IZRAEL NE SODELUJE Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve v Tel Avivu je zanikal trditve, da Izrael sodeluje z Južnoafriško republiko pri proizvodnji atomske bombe. Na vprašanje o prodaji orožja Vorsterjevemu rasističnemu režimu predstavnik ministrstva ni odgovoril. SPOŠTOVANJE OSEBNIH SVOBOŠČIN Na šestem svetovnem kongresu o psihiatriji v Honoluluju so sprejeli »havajsko deklaracijo« v desetih točkah, ki vztraja zlasti pri spoštovanju osebnih svoboščin v psihiatriji. Deklaracijo so sprejeli soglasno, čeprav je sovjetska delegacija pred tem imela nekatere pridržke in je kot politično provokacijo obsodila omenjanje SZ v zvezi z zlorabo psihiatrije v politične namene. GOLJUFI NE BODO VOLILI Vojaške oblasti Pakistana so sporočile, da se bližnjih splošnih volitev, napovedanih za 18. oktober, ne bo mogel udeležiti nihče, ki mu bodo dokazali, da je v zadnjih sedmih letih obogatel v nasprotju z zakoni. Vsi člani bivšega senata ljudske skupščine in pokrajinskih skupščin bodo morali v 15 dneh predložiti dokaze o svojih osebnih dohodkih v letih od 1970 do 1977. Ti ukrepi bodo prizadeli predvsem nekatere pripadnike ljudske stranke bivšega premiera Alija Buta, ki je bil takrat na oblasti. MANIFESTACIJE BREZ IZGREDOV Konec prejšnjega tedna je skoraj vsa baskovska mesta zajel val demonstracij. V San Sebastianu je okoli 150.000 državljanov zahtevalo pomilostitev za preostale politične jetnike in avtonomijo za deželo Baskov. Demonstranti so tudi zahtevali, naj bi izgnanim članom ETA dovolili vrnitev v domovino. Ker so oblasti manifestacije dovolile, se policija ni vmešavala in zato tudi izgredov ni bilo. ODPRT PLOVDIVSKI SEJEM V ponedeljek so v Sofiji odprli 33. mednarodni plovdivski sejem, na katerem razstavljajo podjetja in tovarne iz 40 držav. Na sejmu razstavlja tudi Jugoslavija, ki je lani ustvarila z Bolgarijo za 188 milijonov do'larjev trgovske menjave v obeh smereh. KAM NA IZLET V DOLINO VOJE Če boste te dni obiskali Bohinj, in če bo tri kole lepo vreme držalo, bo v tem biseru Gorenjske zares lepo, napravite še krajši izlet skozi Staro Fužino v dolino Voje. Sredi vasi Stara Fužina, pred mostom, se odcepi pot od glavne ceste na levo ob Mostnici. Pot vodi mimo gradu Žiga Zoisa do Hudičevega mostu, pod katerim je 20 m globoka tesen, naprej ob romantični strugi Mostnice, do doline Voje. To je čudovita nižinska planina s pastirskimi stanovi in seniki. Na koncu doline je slap Mostnice. Če boste šli peš, vam bo vzelo poldrugo uro, imeli boste pa prijeten poldnevni izlet. NA KOROŠKO Za jutrišnji izlet koroških jezer imajo pri ALPETOURU še nekaj prostih mest. Pokličite na telefon 23 - 883.