l^uiUiicIT. J ---- v V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. „ pol leta 3 „ 30 V „ četert leta t n 70 n „ mesec . . - „ 60 »» Po pošti: Za celo leto 7 for. 60 kr. „ pol leta 3 „ 80 n „ četert leta . 2 , v „ mesec . . „ 70 „Živi, živi duh slovenski, hodi živ na veke!“ Nar. pesem. L‘ Oznanila. Za navadno dvestopno verstof se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, vj 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ' ktera se trikrat natiskujej veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. 611 V Celovcu v saboto 9. septembra 1865. M* B. Od županije ali velike občine. (Dalje.) 1. Kaj je županija (Bezirksgemeinde) ? Z upanija je zapopadek vseh občin enega okraja; kolikor je torej v deželi zdaj okrajev, toliko hode zanaprej žu panij. 2. Ali bi bilo dobro, da se napravijo županije ? To bi bilo neizrečeno dobro in do našalo bi veliko dobička. Najprej je kajsi takih reci, ki so silno potrebne pa jih posamne občine napra viti ne morejo, timveč treba, da se sile združijo. Postavimo : Treba je , da so ceste lepe povsod okoli ; treba je, da so ljudje in premoženje varni pred nepored-neži povsod okoli. To se bode le do gnalo, ako se več sosednjih občin v ta namen združi, kakor so se nektere pametne občine same od sebe v resnici tudi že združile. Treba bode staviti kako višo solo za kmetijstvo, obertnijo, rokodel stvo itd. . . ali pa kosamo za nastanova-nje vojakov, ali kako bolnišnico itd.; za te in take stavbe je treba zedinjenih moči. Treba bode v naših terdih časih napraviti kako družbo v podporo ubogim gospodarjem, kmetom in rokodelcem; tudi k temu namenu se mora združiti več posamnih občin. Zdaj stoje občine pod deželnim odbo rom, on jih nadgleduje, on jim pravde rešu je, itd... Ali deželni odbor je v pogla vitnem mestu, v njem sede gospodje, ki deželo malo ali celo nič ne poznajo, gospodje, ki še deželnih jezikov ne znajo. Ali bi ne bilo bolje, ročnejši in pametnejši, da ta opravila opravlja županija, ki stoluje vsred posamnih občin in v kterej sedijo možje, ktere so občine same za svoje županijske odbornike izvolile1. Dalje bi mogle te županije skorej prevzeti vsa opravila, ki so jih do zdaj okrajni uradi opravljali, blizo tako, kakor je v večih mestih. Zupan ima nekaj izu čenih uradnikov, pisarjev in hlapcev in dela vse, kar delajo okrajni predstojniki na kmetih. Koliko bi se prihranilo denarja; koliko sitnost menj bi imele ob čine, kterim so izročena ravno najpustejša in najsitnejša opravila; in birokraciji bi bila glava odsekana. Slednjič bi bile županije prava šola za politične zadeve. Vsaka dolina in okrajna šteje go tovo nekaj mož, ki imajo lepa in velika po sestva, ki so v šolo hodili in so priprav ljeni govoriti in delati za srečo in blagor cele okolice in dežele. Kar hoče pa človek znati, tega se mora učiti in vaditi; in ravno to bi se uajlože godilo vžupanijskih zborih in zraven bi pa še ljudje svoje može bolj poznali in vedeli, koga imajo za poslanca izvoliti in poslati v deželni ali der žavni zbor. 3. Kako pa to, (h se županije pri nas napravile niso ? To se prav lahko razjasni. V deržavnem zboru in po deželnih zborih so sedeli ve čidel uradniki, med kterimi je največ biro kratov. Ako se napravijo županije, potem klenka birokraciji, bliščoba in slava uradnikov je pri kraju. Zatorej imajo na Oger-skem in Hervaškem, kjer ne poznajo nobene birokracije, že sto in sto let županije in občine (komitate in srenje); —'Zatorej sojih Cehi, naši slovanski in najbolj prc brisani bratje, v svoje j deželi že vpeljali; —• zatorej se je že več deželnih odborov za nje oglasilo. Slovenci, storite povsod tudi vi tako, ne dajte se motiti nikomur! 4. Kako se pa županija napravi? Tako le: Vse občine, ki spadajo zdaj pod eno c. k.okrajno uradnijo, združijo se v eno celoto in izvolijo si po posebnej postavi svoje županijske odbornike,—■ ti odborniki pa si izbero izmed sebe „n a d-župana“ (na Ogerskem ,,Obergespan“), kterega cesar poterdi. Na Kranjskem in gornjem Koroškem so tista leta, ki so te dežele stale pod francosko vlado, tudi imeli take nadžupane in jih klicali „Oberrichter“. Slovenci bomo pa predstojnikom občine ali srenje rckali „žu pani“, predstojnikom županije ali velike občine pa „nadžupani“. * 5. Kaj bode županija imela opraviti? Pred vsem bode županija oskerblje-vala vse tiste reči, ktere vse ali vsaj ne-ktare občine celega okraja zadevajo. —• Gledala bode, da posamne občine modro gospodarijo s svojim premoženjem in delajo po danih postavah; reševala bode pravde in pritožbe med občinami; varovala njih avtonomijo in samostojnost proti vsem napadom, in sledjič opravljala vsa opravila, ki jih zdaj oskerbljuje c. k. okrajni urad. G. V kterem jeziku obravnuje županija ? V nemških županijah posluje županija po nemški, v slovenski po slovenskih, v italijanskih po italijanski in po mešanih v vseh navadnih jezikih, kakor stranke tirjajo ali kakor se odbornikom v sejah govoriti spoljubi. 7, Ktere reči naj si občine in županije posebno k sercu in v skerb jemljejo? Med te reči spadajo: a) Cerkev: to je hiša božja, kjer biva On, na kterega blagoslovu je vse ležeče. Ubrano zvonjenje, čedno po pravljena cerkev, primerne orgle in lepe cerkvene obleke in posode so za celo občino na daleko in široko velika čast in slava. V b) Sola. Po deželah, kjer je ljudem kaj mar za uk, omiko in napredova nje, tam stoji šolska hiša na najlepšem kraju, je prostorna, svitla in čedna pa tudi polna pridnih in marljivih šolarjev in šolarc. Ne glejte na denar, ki ga daste za šolo in šolske potrebe: Vaših vnukov vnuki bojo še vživali bogate obresti in velike dobičke. c) Učitelj. Taje mož, ki vam izreja, otesujc in požlahtnuje vaše najdrajše in najljubše blago —• nedolžne otro Čiče vaše. In stan tega vašega učenika je večidel hud in žalosten stan, po marsikterih krajih je učitelj naj-veči revež v celi občini. Dajajte mu radi in zvesto, kar mu gre po postavi, — pošiljajte mu pridno vaše otroke v šolo in podpirajte doma njegov šolski uk! d) K er črne ali oštarije. Te hiše so marsikomu v pohujšanje in nesrečo: Marsikdo je po kerčmi prišel ob vse svoje in občini na žlico. Zatorej pa zite, da se te hiše zapirajo ob po-stavnej uri, da se ondi igravcem, ple-savcem in potepuhom ne daje potuhe in zavetja. Glejte zlasti na tiste volčje jame, kjer se žganje skrivši toči in mladi svet kazi! e) Napraveza uboge, bolnike in sirote. Tu in tam imajo bogoljubne naprave za uboge, bolnike in sirote, so ustanove ali štiftinge, so tudi hiše. Glejte, da se s temi napravami pametno in modro gospodari, in da se dobrote delijo le vrednim in potrebnim! f) Ptujci in p tuj k e. Posebno naše dni se klatijo po deželi čudni ljudje moškega in ženskega spola, kterih noben ne pozna in tudi nikoli delati ne vidi. Na te imejte bistre oči, to so prava toča ža vaša polja in ogenj za vaše hiše. Ne pozabite, da taki ljudje, ako jih o pravem času iz občine ne spravite, postanejo domačini, in na stare dni jih morate vi živiti. Brez postavne domovnice ne terpite nikogar v občini! g) Ponočnjaki in vlačuge. Priden, delaven človek gre zvečer k pokoju, da se spočije od dnevnega truda in se krepča za prihodnje delo. Zato je po vaseh, kjer pridni, delavni in pobožni ljudje bivajo, tih in svet pokoj in mir. Ne terpite, da bi vaši sinovi in hlapci po vaseh vpili in rijuli, mirnim ljudem potrebni počitek kratili in vam vase hčere in dekle kazili. Posebno, pa glejte na ženske, ki se rade po bajtah in ko cicah potikajo, mladi svet k sebi va bijo, slednjič pa cele kope nezakon skih otrok ubogi občini na vrat obe sijo. To je živa kuga za celo okolico, — varujte se je! li) Pota, mostovi in ceste. To je stara razvada naših kmetov, da za pota, mostove, bervi in ceste malo ali ničesar ne marajo. Rajši pobijajo sebe, živino in orodje, kakor da bi tu kako malenkost poravnali. Pota, mostove in ceste vidi vsak, kdor se v kako vas pripelje ali pride; po potih in cestah pa tudi občina dobro ali slabo sluje daljec daljec okoli. i) Javni prostori. Serce človeku v persih igra, ko vidi, da je po vasi, pred hišami, na semnišču, na tratah, pred cerkvijo, pred šolo vse čisto in čedno. Človeku se pa tudi milo stori pri sercuj ako vidi, da je povsod vse le smetje, luža in blato. To ni le sramota, to je tudi velika nesreča za občino, kajti marsiktera huda bolezen v tako vas pot najde in strašno mori. k) IVove stavbe. Res hvale vredno je,'da so jeli tudi kmetje svoje hiše bolj pametno staviti. Vidimo že veča okna, više hiše, ne vse v tešnoti in nakupu,gnojnice ne vec pred durmi. IVa take reči naj občinski predstoj niki tudi gledajo, tako bojo vasi bolj ukusne in prijaznč, bolj zračne in čedne, pa tudi bolj zdrave in vesele. l) Občinski pašniki. Skušnja uči, da občinski pašniki inalo prida in koristi donašajo. Kdor le more, iz sesa jih, posebno pa tisti gostači, ki svoje zemlje nimajo. Ako hoče občina od teh pašnikov kaj prida imeti, naj jih razdeli, in navstalibojo skorej najlepši travniki in rodovitne njive. m) Lepo složona ali arondirana posestva. Arondirano posestvo je velik dobiček: gospodar,ki ima svoje posestvo lppo skupaj, je še le popo len gospodar svojega posestva; ložej ga rabi, ložej ga obdeluje, ložej ga zboljšuje; vsa dela si polajša in okrajša; dohodke si zboljša, zlasti živinorejo si povzdigne in veliko jeze in prepirov odpravi itn, Pametni ob čiriski predstojniki bi pri tej iinenit-nej pa večkrat sitnej in težavnej reči veliko pripomogli! Zupani in nadžupani, občinski in žu-panijski odborniki, vsi gospodje vi, le še imenovane reči vam posebno na serce po kladamo; skerbite pridiko in zvesto za nje. Sperva bojo ljudje morebiti goder-injali, slednjič pa bojo vam hvalo peli in vaša ve^t vam bode spričevala, da ste špolnovali dolžnost svojo in da imate pla čilo shranjeno pri Bogu! — (l)alje prih). /Pozor, Slovenci! A Kedar angleški parlament svoje počitnice ima, podajo se gospodje pošlanci radi ined svčje vtflrvce, da jim odgoVbr dajo 'ik svoje deibvailje in glasovanje v deželnem zboru. — 274 — Pri tej priložnosti razodevajo svoje misli o raznih državljanskih zadevah, ozirajo se na notranjo in zunanjo politiko in po stranki, kteri se prištevajo, ali ostro napadajo ali pa izgovarjajo in hvalijo vladajoče ministre. Taki govori so včasi silno važni, ker iž njih zvemo načela, kterih se bodo zanaprej držale glavne parlamentarične stranke. Zato jih tudi telegraf brž naznanja vsemu radovednemu svetu in marsikteri posestnik državnih obligacij se trese, če v nemirnih časih Palmerston ali Russel ali Disraeli svoja usta odpre pri kakem obedu ali pri drugi slovesnosti. Dokler je Šmerling v rokah držal krmilo Avstrije, pripovedoval nam je kaj rad in mnogokrat, kako srečni da so avstrijanski narodi, da imajo v februarnem patentu ravno tako ustavo, kakor Angleži. Državni poslanci neodgovorni, ministri pa — tudi neodgovorni, svoboden tisk itd. Vse kakor pri Angležih. Kdor pa tega ni verjel in se je prederžnil drugače soditi, poz vedel je, pa ne po angleško, kaj to pomenja, nasprotovati. Tudi, ali prav za prav samo nektere zunanje oblike angleškega političnega življenja/ rad porabil Šmerling in ena teh je bilo napivanje pri občnih obedih in ta navada mn je še zdaj ostala. Po svojem mojstru so ravnali se tudi njegovi privrženci, vse zunanje običaje angleškega parlamentarizma so si prisvojili, kakor n. pr. „bra-vo“ -in „oho“ - klice in „občilo veselje'1 in „nemir11 in „posmeh11 in napitnice; vse kakor pri Angležih, le samo s tem malim razločkom, da oži državni zbor dunajski ni veliko — britanski parlament, da naši državljani niso angleški politikarji in da se zato menda tudi v celi Evropi nikdo ne trose pri njihovih govorih in napitnicah. Pa če tudi te napitnice niso važne za inostrance, vendar se ne da tajiti, da so zanimive in važne za nas, posebno če so od moža, kterega časniki imajo za voditelja posebne politične stranke. In zato se nam treba ždi, paznO pregledovati najnovejši govor, ki ga je znani poslanec M. žl. Kaiserfeld imel pri njemu na čast napravljenem obedu v Ptuju. G. žl. Kaiser-teld je rojen v slovenskem Ptuju iz rodbine Blagatinšenov, ktera je po požlahtnjenju dobila prilnek Kaiserfeld, potem pustila staro slovensko ime in se, pa še le zadnja leta, začela pisati samo s priinkom. Izvoljen je bil v deželni zbor od nemških Štajercev in je tudi deželni odbornik in namestnik deželnega glavarja. Kar se tiče njegovih političnih misli, so nam dosti znane iz mnogih govorov, ki jih je imel v deželnem in državnem zboru. Bil je iz začetka centralist in se krepko poganjal za Šmerlinga in za 26. februar; zagovorniki oktobrske diplome bili so mu možjč, ki po megli tavajo. Pozneje pa je le sprevidel, da Šmerlingove ideje se vendar nikakor se dajo vživotvo-riti, (vtelesiti) in da niso zmožne zediniti vseh dežel in »narodov čele Avstrije pod klobukom velike Nemčije. On in dr. Rech-bauer, oba veliko — heinca in še nekteri drugi neihški poslanci šo napravili posebno stranko v državnem zboru in so rekli, da so avtonomisti. Odločnega programa pa nikoli niso naznanili, ker ga menda tudi niso imeli. Samo to sino zvedeli, da po njih mislih naj bi deželni zbori dobili veče pravice, kakor jim jih je Šmerling htel odločiti. Ko je Šmerling vse zaupanje zgubil ne samo pri nenemških, ampak končno tudi pri nemškem narodu, tedaj so ga posebno hudo napadali avtonomisti in pred vSem tirjali, naj še poravna z Ogri. In od zdaj se je zmerom bolj očitno kazalo, kam da merijo — in razvili so se avtonomisti kot dUalisti. Ker so spoznali, da še niso za-došfi močhi, tudi nad Ogri vladati, pa mislijo z Ogri deliti oRlast: Netnči na tej, Ogri pa na uni strani JAtave; v Beču vc-liko-nemški, v Buda-Pešti pa veliko-ma-djkrški žbbr; Čsi drugi avstrijski narodi, Slovani, Romani itd. naj pa potem plešejo, kakor jim ta dva zbora godeta. To je tudi jedro govora našega Kaiser-felda. Pred vsem trdi, da je najviša in najvažniša naprava deržavni zbor, in sicer deržavni zbor, kakor je zdaj sestavljen; na tem se ne sme nič meziti in spremeniti in da le on ima pravico, pogajati se z Ogri. Lejte si, gospod Kaiserfeld res nima nap-čnega okusa Državni zbor v svoji sedanji sestavi, v kteri po izvrstno napravljenih vo-livnih redili manjšina veliko večino premaga? Ali Kaiserfeld ne ve ali nočev vedeti pritožeb vseh Slovanov: Čehov na Češkem in Moravskem, Dalmatincev, Slovencev na Štajerskem, Koroškem, Istriškem zoper vo-livne rede, po kterih se jim velika krivica godi? Pa kaj mu je mar za vse druge narode; njemu le gre za pogajanje z Ogri in v celem svojem govoru še ne omenja ne za Avstrijo najimenitnejšega narodnega vprašanja, ravno kakor bi v Avstriji ne bilo drugega naroda, kot Nemcev in Ogrov. Od teh pa, se ve da tirja, da morajo priznati nepretergano pravno veljavnost (Rechtskon-tinuitat) februarnega patentavin ožega državnega zbora. Čuda! Ko je Šmerling še bil vsegamogočen, ni ne on in niso njegovi prijatli priznali nepretergane pravne veljavnosti tisoč let stare ogrske ustave! In zdaj tirjajo to stanovitnost za komej pet let stari februarni patent in za državni zbor, kterega se brani večina Slovanov! Da pa bi novo ministrstvo kaj učinilo brez državnega zbora, dozdeva se Kaiser-feldu nemogoče, ker ima njegova stranka tri mogočne zaveznike. Ti so: 1. Slabo denarno in gospo dar-stveno stanje naše države. Smešno samo je to, da kliče tega zaveznika sebi in svojim na pomoč! Bolje bi bilo zanj, da bi ga ne omenjal, kajti po pravici moremo prašati: Kdo pa je pet let pomagal, da smo jo v tako brezdno zabredli? Znabiti pa so ti gospodje nalašč tako slabo gospodarili, da imajo zdaj tudi mogočnega zaveznika! 2. Vzajemnost (solidarnost) narodov t. j. nemškega in ogrskega, ker Ogri gotovo ne bodo pozabili, da jih je le državni zbor obvaroval volje in misli Šmerlingove, februarni patent jim posiliti. Oho! Kdo se smeje? Mir si dajte in molčite! Hein po zvonček! 3. Duh napredka, moč vzajemnih razmer in neločljivih zadev, kar mora peljati k zakonski zvezi Ogrskega z Avstrijo. To se glavne misli Kaiserfeldovega govora. Da je še mnogo lepih fraz in besed v njem, ni treba povedati. Vidi se že iz tega, da Kaiserfeld in stranka njegova meri na dualizem in ker se v tej ideji vjema z Madjari, je nevarnost res velika, posebno za Slovane; pa tudi za Avstrijo, kar so dokazali že vsi federalistični listi. Grof Belkredi sicer še ni razglasil svojega programa; le to se ve, da se vmisli ravnati po sklepih deželnih zborov. Če bo res temu taka, da sc bodo poprašali deželni zbori, kakoršni so zdaj sestavljeni, huda bo za nas štajersko Slovence, kajti v našem zboru pihal in premagal bo veliko-nemški in dualistični duh. Pazimo tedaj, da, kolikor mogoče, odvrnemo in se ogibljemo nevarnosti, ktera nam proti. Bodimo složni in pogumni! Iz Štajerskega 2. septembra. A Vslrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. Is Dunaja. AV (Sedanje stanje. Stubenrauch.) Nekako tesno mi prihaja pri sercu, ko za pero primem, da bi „Slovencu11 kaj sporočil. Ljudje čakajo in čakajo djanj, ministerstvo pa še vedno molči, vse je uradna skrivnost. Sliši se sicer, da grof Belcredi na vso moč dela in da bo skorej svojo politiko naznanil, - gotovega pa vendar še nič ne vemo. In ravno zavolj tega že ljudje povsod ušesa nategujejo, ker še na vse strani tako zelo mudi in da zvemo, pri čem da smo, —■ ali bode dualizem ali kaj? Cika pač že vse na to, da mislijo ž tojim poskusiti, ker Madjari veliki zvonec nosijo in dan na dan kaj novega izverše. Tako je spet podkancelar g. Privicer v začasni pokoj djan in na njegovo mesto stopi zpani madjarski učeni deržavnik g. P. Som-8ich. Na Sedmigraškem se tudi volijo na-■nestu sedanjih Šmerlingovcev Madjarom Prijazni nadžupani. To vse nam očividno kaže, da se kaj zelč dualizmu pot pripravlja. Trebalo bi, da bi grof Belcredi na drugi strani tudi kaj storil in pokazal, da ni za dualizem. Tako bi radi zvedeli, kaj in kako ujisli početi, da bi se Dalmacija združila s Hervaško in Slavonsko-in kako naj se potem trojedina kraljevina v deržavnopravnih zadevah porazume z Ogersko. Za vse to je treba hitro kaj storiti. Pred vsem drugim pa bi trebalo, da bi se drug dvorski kan-eelar postavil, in sicer tak mož, ki ima po-‘itišk značaj in kaj upljiva, posebno pa, da »i madjaron. Sliši se sicer že delj časa, da Postane ali Ožegovič ali pa Strossmajer dvorski kancelar, ali — z govorico nam še ai nič pomngano! Treba je djanja, da potem prepozno ne bo !. — Ravno tako se tudi jerdi, da misli grof Belcredi deželne zbore, ki bodo menda m. novembra sklicani zastran deržavnopravnih razmer nemško — slavjanskih kraljestev in dežel poprašati. se spet bojimo, da ne bo prave zadel, kako moremo pričakovati, da bodo n. pr. zdori notranje-avstrijanskih dežel Slovencem pravični, kor so po Šmerlingovem volitev-"em redu Slovenci tako malo ali cel6 nič Sastopani? Od teh tedaj ne pričakujemo nič prida. Če ministerstvo hoče zares Avstrijo Prenoviti in vrediti, naj nikar ne misli, da Je vso eno, ali se Slovencem godi pravica ne. Beremo sicer v „Kolner-Zeitungi“, da ge sedanje ministerstvo Slovencem bolj Prijazno kaže, kakor pa Rusinom, zato ker Bo — federalisti, ali kaj nam to pomaga, d® tega z djanjem ne priterdi. Mi pa le djanj in del želimo! Prof. Stubenrauch j® hranilnici, ktere aenarničar je bil, 29.000 !eli izmikal. Pravijo, da je družina njegova tega kriva, ker so preveč „nobel“ živeli, °n pa da so ni za nič menil, ker je preveč zunaj opraviti imel. Denarnica sicer zdaj ®i na škodi, ker so prijatli potrebni denar skupaj zvergli, ali družina oh groza! Dežele notranje-avstrijansfee. la relovsltr dekanije. y (Celovška °kolica in slovenščina). Povedal si nSlovenec“ že marsikaj o slovenščini po drugih odležnih dekanijah; povej tudi kaj o slovenščini v tistej dekaniji, kjer izhajaš na svitlo. V mestu Celovcu samen je dosti Slovencev in Slavjanov, ne med visoko gospodo, ampak med rokodelci in obertniki, med delavci in posli, med uradniki in vojaki. Zatorej je tudi slovenska pridiga v cerkvi Pri sv. Duhu. Pa od tega si že govoril, Zatorej o tem molčim in le samo to dostavljam, da slovenska pridiga ob */u9 se tudi ?ain ne zdi ob pravem času; kajti zgorej Imenovano prosto ljudstvo ne leži tako dolgo 'a zavoljo opravil svojih ne more tako pozno v cerkev hoditi. Veselilo nas je vse, ko srno slišali, da se bode ta pridiga 'predjala bolj pripravno, bolj zgodnjo uro. Da pa judi slovenski ljudje, ki po svojih opravilih 'z bližnje okolice v mesto hodijo, ne ostanejo brez božje besede in dušne hrano, naj *e tudi druga slovenska pridiga ob kakej pcznejšej uri napravi. Vse to nas je veselilo, pa le to se čudimo, da je zdaj že dolgo Vse tiho. Vemo, da tako prenaredbe se ne Vpeljejo črez noč, zaspati bi pa taka lepa jn potrebna naprava vendar tudi ne imela. pustimo ponemčeno mesto in poglejmo y njegovo okolico, ki je okoli in okoli skoz ’n skoz slovenska; kajti po vseh okolnih llrrah in podružnicah se božja beseda po slovensko oznanuje. Poglejmo najpred proti )Ugu! Tuje fara Šent-Rupret, kjer Celovčanje Svoje merliče pokopujejo. Bode še le ko-taej 3 — 4 lota, kar so je tukaj jelo po — 275 — nemški pridigovati. Nekteri velikaši in bogatini iz Celovca so si tam nakupili ali pa se tje priženili; ti so terdi Nemci in so sedanjega gospoda fajmoštra pregovorili, da so jeli nemško pridigovati. Ali pa ti velikaši zdaj tudi k nemški pridjgi hodijo, ne vemo, to pa je resnica, da v Scnt-Rupretu rojeni ljudje, vsi hlapci in dekle med seboj po hišah in na polju večidelj in najrajši slovensko govorijo, da so torej Slovenci. Kam pa te sirote zdaj v cerkev hodijo, ne moremo povedati. Tudi v podružnici sv. Martina se je nekdo za nemško pridigo potegoval. Pa stari možje in žene v Otočah in Šent-Martinu, — verni in pošteni Slovenci in Slovenke — so stopili po koncu in to neslano nemškutarenje v cerkvi Božji poderli. Ravno taka se je godila v poddružnici sv. Petra, ki spada v faro sv Lorenca v Ve-likovškem predmestju. Tudi tuje mala peščica nemških in ponemčenih velikašev, kte-rim je pridiga in keršanski nauk v slovenskem jeziku hud tern v peti in so jo hotli odpraviti. Pa poprejšnji in sedajni fajmošter sta se z večino domačih ljudi vred krepko potegnila za slovensko božjo besedo, spod-’ bila te nemškutarske škodljive novarije in ostalo jo vse pri starem k velikemu veselju vseh pobožnih farmanov. Tako rije nemškarija vedno bolj proti jugu in donaša tudi našemu vernemu in pobožnemu ljudstvu tisto piškavo in puhlo nemško omiko, ktere nas sam Bog varuj na večne čase! Da se pa okoli Celovca naš jezik vedno bolj pozgublja in narod naš vedno bolj po-nemčuje, pride tudi od tod, da nobena fara cele okolice nima — vsem postavam vkljub in nasproti — svoje lastne ljudske šole. Šent-Jurje, Šent-Rupret in Šeni-Peter pošiljajo svoje slovenske otroke v glavno šolo v Celovec, kjer sc sčasoma slovenščine odvadijo in — sramujejo. Zatorej so rajni šolski svetovavcc g Rudmai, pravi prijatel šolske mladine in varil keršanskega duha, s vso močjo na to gnali, naj se v Velikov-škem predmestju napravi ljudska šola, kamor bi lahko tudi otroci okoljnih slovenskih far hodili in se — če potreba kaže — sperva tudi v maternem jeziku podučevali. G. Rud-maš so umerli, ž njimi pa menda tudi ta blaga misel! —■ Naj pa bode, kakor hoče, po naših mislih je nemškariji tudi v celovški okolici zadonela tehtna beseda: „Do tod in ne dalje !“ 1» It <-Uš tujim. (Slovenščina in Št Lenart) Če jo kreneš po okrajni cesti do Bernce proti večeru, prideš v dobri pol-uri na veliko cesto, ki pelje od Beljaka — razdelivši se v Rečarivesi — ali čež Ster-mec na Krajnsko ali v Podklošter. Le nek-tere minute po ti cesti naprej, prideš pred vasjo Ločilo do mostiča, kjer stoji križ na veliki cesti z velikim napisom — in celč z malo zvišenimi pismenkami. Beri in čudi se, kake mladike v naši okolici „nemška kultura11 poganja! Ta napis se tako-le glasi: „O Du gutter Krist gedenke Auf Gott das (!) Fier dich gestorben 1st; wan du Ferpa ge-hen — Birst also bette (!) cin Fater Unser Fir sih selbst. und Auh Fir die arme sellen Im Feg Feiier Amen; 1852u,!! — Nad tim napisom gotovo vsaktori nemški pravopisnik obupa! — Ali bi ne bilo bolje, ko bi ne bilo nobenega napisa, —• če se že nekteri nad tim spotikajo, da bi v čisto slovenskih krajih slovenske napise narejali, — kako pa da naredč take, da se Bogu usmili?! Taki napisi na nobeno stran nič ne koristijo. Slovenci jih pe zastopijo; kdor se je pa nemščine kaj bolj priučil, ti pa take napise, kakor je imenovani, ali omilujejo, ali pa — zasmehujejo. In tudi je res smeha vredno, če kdo kosti grize, meso pa — psom dajo! (Kakor sem zvedel, je ovi napis nek Kranjec skoval in zapisal!)-------Ker ti, dragi čitatelj, od vasi poleg beljaško-pod-klošterske ceste nič zanimivega zastran slovenščino ne vem povedati, tako me pa spremljaj malo od cestev proti južni strani od Ločila v farno vas Št. Lenart, kjer se s plebom pokriti zvonik v solnčnih žar- kih blišči. St. lenartska fara je dokaj raz-proBtrana, sega od Dobrača do kranjske meje na Stermcu in šteje nad 1400 duš. Tamošnji župnik, g. Balant Knafl, so prav ljub starček, vneti za božjo čast in pravico. Duhovni pomagavec, g. Šim on Štoekl, je krotek, pobožen mož in vnet Slovenec. Posebno pa se trudi, da bi šolska mladina prirastla v podporo sv. vere in nd-roda. Vse, kar le ve, da bi v. učencih ljubezen do nauka budilo, stori, in žertvuje vsako leto marsikak goldinar, da obdaruje otroke z bukvicami in podobicami. Njemu a umni školnik, g. France Gaji ar, repico na strani stoji, kteri že nekaj let v ondašnji šoli z dobrim vspehom in v narodnem duhu dela. Tema gospodoma gre tudi hvala, da družba sv. Monora letos v oni fari 12 udov, 6 več mimo lani, šteje. Slava jima! I* Pliberka. (Nekaj o šolskih pre-skušnjah prifari najezeru, v Prevalih in Gutsteinu.) Imel sem priliko, da sem se o stanju imenovanih ljudskih šol osebno prepričal. Zato podam naslednje vrstice. V torek 29. avg. bila je zjutraj pri fari na jezeru šolska sv. meša, kamor so tudi prevalski otroci prišli. Mislil sem, ker sem šel bližej proti Štajerskemu, da bom tukaj kaj več domorodnih glasov slišal, zlasti ker sem čul veliko hvale o prevalskih šolah. Toliko bolj čudno pa mi je še pri sv. meši nemško petje po ušesih zadonelo. Spre-mišljam sam pri sebi, če se mi ni morda taka zgodila, kakor nekemu gospodu, ki je bil v Celovec namenjen, pa je na Ljubljanskem kolodvoru z voza stopil. Pa ne, da bi bil tudi jaz kje zunaj v mogočnem „rajhu“ ? — vprašam sam sebe. Ali kamor se oziram, vse me spominja, da sem pri fari na jezeru, kjer od nekdaj biva čisto slovenski rod. Kdo ga je tako poptujčil, si mislim, da še Boga ne česti v svojem maternem jeziku? Vem, da so naseljeni ptujci iz gornje-Koroškega in še drugi delavci pri fužinah, ki pri poliču tudi radi nemški znajo, k temu veliko pripomogli. Ali veliko ptujih tu naseljenih delavcev pobralo je v poslednjem nesrečnem času šila in kopita; ostali so le bolj domači razun uradniške gospbde. Da bi se pa samo tej ustrezalo, to mi ni šlo in mi ne gre v glavo. To je enaka doslednost, kakoršna se je dosihmal v pisarnicah godila, namreč, da je ljudstvo zarad uradnikov, ne pa, da so uradniki zavoljo ljudstva. „Čestite ga vsa ljudstva, vsi jeziki11, — je pel David, pa se mu ni sanjalo, da v slovenskem jeziku tako ne pojde. Po sv. meši začne se izpraševanje iz katekizma v farni cerkvi. V. č. g. dekanu so otroci, (slovenski, nemški in nemškutarski), zavoljo njihove posebne poljudnosti iz tega predmeta tukaj, kakor drugi dan v Gutsteinu, dosti dobro odgovarjali. Opomnili pa so večkrat sami, ako jih je kdo spomnil, da se ta pa ta nemški uči, rekoč: „Muss ja auch win-disch kennen“. In res je bilo marsikje tako, da se je slovenski bolje odrezal. Želeti pa bi bilo sploh, da bi gg. kateketi med letom neslane nemške izreke otrokom iz spomina izbijali in jih z domačimi namestovali. Pomislite, kak smeh bi pač Nemci vganjali, ako bi se jim Božja beseda v taki mešanci in čobodri oznanovala, kakor se v slovenskem jeziku godi! Naj to vsak po pameti preudari, in gotovo mi te opombe ne bo nihče zameril. Saj je vendar šola za tega del, da se otroci izobražujejo. Zato naj se jim tudi govorica lika in pili, kajti kakor Nemcu napčen nemšk govor ne dopada, tako tudi napčen slovensk govor slovenska ušesa žali. V tem pa, da zmes po svetu trosi, naj nikar nihče poljudnosti ne išče in nihče ugovarja, da ga otroci drugače ne umejo, kajti s tem le sam sebi podpiše pismo uboštva. S tein pokaže, da namena ljudskih šol ne pozna. In ako se dalje pojde po-tej poti, bo ljudstvo Božje in cerkveno zapovedi zmiraj po nekdanji šegi nagovarjalo: „nimaš nečistosti tribati — nimaš krasti“ — (ako nimam, saj ne morem! čemu pre- povedi?) ali pa: „imaš od cerkve gori postavljene praznike praznovati11 — in Bog ve, toliko še tacih prijetnih izrazov! —Drugim predmetom v farni šoli godi se nekoliko več pravice, in tudi otroci sploh dobro odgovarjajo. Vidi pa se, da se slovenščini le vsled tega malo več pravice godi, ker drugače ne more biti, kajti v malo letih se vendar iz trdega Slovenca trd Nemec ne da prestrojiti. Uboga slovenščina pa, ki takim gospodom prisiljeno v pest pride! Ne le, da so zapisniki vsi in vse povsod nemški in da so imena neusmiljeno pokvarjena, koliko nap&k še slišiš v govorjenju, toliko jih vidiš v pisanju! Ne vem , zakaj da te napake manj v oči bodejo, in se manj grajajo, kakor v nemščini. Svet ima čudno pravico! (Konec pride.) Iz aiiodnjeira ŠtajerHkega. *) (Lazaristi v Celju).1 Blizo celjskega mesta na prijaznem hribčeku stoji cerkev sv. Jožefa m samostan očetov Lazaristov, kterili sveti namen je, po deželi misijone imeti, v pridigah in v spovednici ljudi podučevati, in jim pravo pot proti nebesom kazati. Res presvet in lep namen! Kakor pa povsod prenapetost škoduje, tako še bolj v duhovnih rečeh. Z mnogimi duhovniki sem se že o tem pogovarjal, in vsi so z meno enakih misli, da Lazaristi nam svetnim mašnikom naše delovanje pri-studijo in pretežujejo. Nočemo preiskovati in praviti, kako in kaj ti pobožni očetje z ljudmi počenjajo, to pa je občno znano, da ljudje mislijo, da ini posvetni duhovniki nismo tako globoko podučeni v skrivnostih sv. vere; da nam ni toliko za njih neumr-joče duše mar, ker jih tako dolgo ne pod-učujemo, ker jim ne povemo, kako širok in globok da je pekel. Posebno ženske postajajo potem večidel tako imenovane „mo-lenkeu ali „tercijalke11, največa nesreča za duhovnika in za vso faro. Naj tedaj ti pobožni očetje svoj sveti namen prav spolnujejo, naj svete misijone imajo, toda naj ljudi prav podučujejo, naj jim pravo pot v večnost kažejo, naj jih učijo, daje treba delati in moliti, da sv. vera obstoji v čistosti in poštenosti srca, v dobrih, zveličavnih delih, ne pa samo v zunanjih obredih, v vednem romanju na božja pota in inostranskem bogoslužju; naj jih učijo, da kmečkim ljudčm ni treba asce-tom in puščavnikom postati; naj ne streljajo, kakor Alban Stole pravi, „vrabcev s kano-nami“. Kaj drugega je duhovnika in redovnika podučevati in spovedovati, ktera sta že po svojem stanu k veči popolnosti poklicana; kaj drugega bornega kmeta, ki si mora v potu svojega obraza svoj kruh služiti. Toliko brez zamere! Hotel sem to že davno povedati in mislim, da sem marsikteremu svojih sodelavcev v vinogradu Gospodovem gotovo iz globočine njegovega srca govoril, ker je vse to čista resnica, ktero hočem, ako je treba, z resničnimi prigodki potrditi. Naše crkvene više oblasti hočejo pravo, djansko kršansko vero; zatorej nam gotovo ne bodo za zlo jemale, da smo o tej reči spregovorili par rahlih besed. En duhoven v imenu mnogo drugih. Sedmigraška. (Deželni zbor in unija). Ogerski zbor — tako pripovedujejo časniki — ne bode skorej sklican. Pred njim bode pa še sklican sedmigraški zbor, da se tako on in hervaški zbor izrečeta in svoje razmere do ogerskega zbora poravnata. Res je tega treba, preden se razločiti more, kako stoji ogerski zbor do deržavnega zbora na Dunaju, ali pod kterimi pogodbami pojdejo Ogri v deržavni zbor. Po tem torej ima Majl&th pravo, da naraerja sedmigraški zbor *) Nikakor radi v to reč ne dregamo; Tpa tožeb in dopisov je že preveč, zatorej naj se godi pravica. Vredn. — 276 — sklicati in imenovano reč dognati. Da bi se to zgodilo' srečno, ne samo po pravici in postavi, temuč tudi po ljubezni in potrebi! Ta štrena je strašno zamotana. Po starih in podstatnih postavah od 1. 1790 ima Sedmigraška dežela pravico, da ima svoj posebni deželin zbor in da na tem samostojno in neodvisno domače svoje reči in zadeve obravnuje. Leta 1848 je pa nasproti sedmigraški zbor sklenil, naj se Sedmigraško z Ogerskim združi tako, da nima deželnega zbora posebej, temuč da se tudi Sedmogra-ške zadeve obravnujejo v ogerskem zboru, in ta zbor je tedanji kralj Ferdinand V. tudi poterdil, je torej veljavna postava in Sedmigraško je z Ogerskim deržavopravno zvezano. Kakošna je pa deržavopravna zveza in razmera, naj razločita po pravičnem in ljubeznjivem dogovarjanju sedmograški in ogerski zbor. Najpred je pa pred vsem drugim treba, da se za sedmigraški zbor volilni red tako prenaredi, da bode tudi romanski narod v njem' svoje poslance v dostojnej meri imel in zastran unije ali združenja tudi svoje misli izrekel. Kajti poprejšnji volilni red je bil tako čudno, da, tako krivično narejen, da Romanci, kterih je največ na Sedmigraškem, kot narod na deželnem zboru niso bili spoznani in zastopani. Naj torej visoka vlada po edino postavnem, do 1. 1848 veljavnem volilnem redu sedmigraški zbor skliče. Temu postavno sklicanemu zboru naj se kot vladin predlog v pretres predloži volilni red, po kterem bojo tudi Romani v razmernem številu svoje poslance volili in v deželni zbor pošiljali. Naj nikdo ne pozabi, da je Šmerling Ro-mancem to dovolil; za njim ne sme nihče ostati. Ko je po tem volilni red tako postavno in pravično prenarejen , naj se ta deželni zbor razpusti in na podlagi tega volilnega reda1 nov deželen zbor izvoli. Temu naj potem visoka vlada vprašanje zastran unije ali zveze kot vladin predlog predloži. Kakor ta deželni zbor sklene, tako naj za-naprej velja. Naj se pa še sklene o tej deržavnopravni razmeri, kakor koli hoče, vendar smo prepričani, da ne bode nikoli miru in pokoja, ako tudi ogerski zbor svoje postave (§. 5. art. VII. od leta 1848) tako ne prenaredi, da bode Sedmigraško svoje domače notranje zadeve, na primer zastran administracije, nauka, verozakona itd., domk na svojem deželnem zboru obravnovalo; samostalnost in avstonomijo v domačih rečeh morajo Mad-jari Sedmigračanom privoliti in prepustiti, sicer zmotnjav in prepirov ne bode ne konca ne kraja. Bog daj pravici svojo moč; ta reč je sila imenitna! Ptuje dežele. Praska. Z gostinsko ali, kakor jej tudi pravijo solno-graško pogodbo se svet ne kaže nič kaj zadovoljen. Angleški listi pravijo, da ne bo dobrega konca, ker se ste vojvodini nekako pretergali. Tudi Napoleon bi se rad kako tako v to reč vtaknil, in nekteri mu že svetujejo, naj gre čez Rajno. Govori se tudi, da bo Bismark zdaj na vso moč skerbel, da spravi toliko denarja skupaj, da odkupi tudi Holštajnsko, kamor pošlje zdaj naša vlada generala Gablenza za dež. poveljnika. Augu-stenburški bo menda vojvodini zapustil. Saj mu tudi nič drugega ne kaže! Italija. Baron Natoli, sedanji minister za uk in bogočastje in znan nasprotnik duhovstva, je postal minister notranjih zadev. Obetajo, da bo zdaj še huje postopal, in da se mirnih razprav ni iiadjati. ftazne novice. * G. M. Binder, dež. poslanec in predstojnik Kočevskega okraja, je po prizadevanju kočevskih meščanov v začasni pokoj djan. Poprejšnje ministerstvo se ni nič za vse pritožbe in prošnje zmenilo, sedanje pa je v 14 dneh vse določilo. G. P. je znan oirokrat in ljudstvu neprijazen uradnik.^, * Učeni naš slovenski rojak g. dr. Klun je postal solastnik in vrednik dunajskega lista „Volkswirth“. * Pri obedu, ki so si ga napravili na Dunaju zbrani živinozdravniki, se je govorilo in napivalo v 9 jezikih; med njimi je tudi slovenski, v kterem je dr. Lleiweis z občno pohvalo govoril. * Slavni slovenski misijonar v Ameriki častiti g. Franc Pirc, je letošnje poletje v Šent-Pavlu v Minesoti svojo zlato novo mašo obhajal. „Danica11, ki to naznanja, sprožila je željo, naj bi Slovenci tolikanj zaslužnemu starčeku kak primeren spomin ali vezilce tje poslali. To bi ga, pravi ona, gotovo močno veselilo po tolikem terpljenju in v tolikih britkostih. — * V Gradcu je umeri 27. avg. sloviti zgodovinar in spreobernjenec Miroslav pl. Hur-ter, v 78. letu svoje starosti. Bil je rajni zavolj učenesti in katoliške obnaše od vseh čislan. — * „Triglav11 piše, da je nekdanji ljubljanski profesor, neutrudljivi g. Peter Pe-truzzi, ki zdaj na Dunaju v pokoju živi. dve za kranjsko zgodovino imenitni razpravi doveršil. Perva obsega kranjsko zgodovino o rimski dobi, druga pa življenje nekega slavnega Ljubljančana, ki je živel za časov rimskih cesarjev. * Profesor Miklošič bode po nekem sporočilu meseca septembra v Cevovu bival, kjer so mu v gerško-katoliškem semenišču stanovanje pripravili. Pečal se bo s poljsko in rusinsko književnostjo in v ta namen preiskoval dotična stara pisma. Pričakovati imamo tedaj spet kaj novega in izverstnega od tega slavnega slavista. * Ko so poslanci nabirali podpise za interpelacijo (vprašanje) o §. 13., rekli so tudi znanemu tiroljskemu poslancu, prof-Greuter-ju, naj se podpiše. On pa jim prav po tiroljsko zavorne, rekoč: Kaj mar? Več kot en paragraf gre predrugačiti. Cela ta revna koča ali bajta (Smerlingova zbornica) se mora popraviti. Oe to namerjate, prav, naj da podpišem tudi s kolom! — Pač so se morali takrat Šmerlingovci debelo pogledovati! Si non č vero, č ben trovato! Duhovske zadeve. V go riški nadškofiji. Umerla sta gg.: 15, u. m. Ant. Kobal, duhoven v po; koju. 18. u. m. Ant. U r d i h, korar in stolni dekan. R. I. P.! V lavantinski škofiji. G. Ignacij Tavšel, župnik pri sv Jederti, gre v pokoj, mesto njega je postal župnik g. Gregor Prekoršek. V Jurjev klošter je prišel za župnika^g. Mat. Vrečko, in v sv. Andrej g. Antom Sibal. G. Franc Janežič gre za ravnatelja glavne šole in pripravništva šolskega v Maribor. Loterija. Ter*ti 18 9» «1 9 I »4. Prihodnje srečkanje je 16. septembra 1865. Žilna cena. V pšenice j reži ječ- mena ovsa lurSico gU. L -1,1 O Kld. OgUl. kJluld. k. Mariboru 3 30 2 60 __ 1 30 2 70 Celju 3 6o 2 8 . 2 40 1 '60 2 60 Ptujem 3 20 2 80 2 10 1 2 60 Ljubljani 3 on 2 65 2 (3o t 65 2 66 K r&uj u 3 80 2 80 — - 1 40 2 70 JNoveminestu 4 20 2 80 2 40 1 50 2 60 1 i urici 3 70 T* * “ L. 3 10 Celovcu 4 10 3 30 2 30 1 40 3 £6 TerbiŽu 5 - 4 30 3 30 2 40 4 60 Varaždinu 3 30 3 30 2 60 1 10 2 20 Keki 4 190 4 »0 — 2 20 3 30 Sisku 3 150 3 50 2 (16 1 (26 . Danajska borsa 7. septembra 1865. Novi zlati............................................ Srebro ...... 107.60 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bertschinger-j a.