30 jET RIBIŠKE DRUŽINE STRAŽA - SAVA
Klen se lovi na češnje...
Te dni praznuje svojo 30 letnico Ribiška družina Straža - Sava, ki ima del svojega revirja med Crnu-škim mostom in izlivom Ljubljanice in Gameljščice. Ko )e bda ustanovljena je štela 54 članov. danes pa jih ima že blizu 600. od tega okoli 100 mladincev. Uvr-šfia se med največje ribiške družine v Sloveniji.
Ko smo se tisto sonfino junijsko nedeljo, ki so si jo naši ribiči izbrali za svo) tradiconalni piknik in pro-slavo jubileja, pogovarjali z njihovim predsednikom Romanom Zupanom, smo zvedeli marsikaj zanimi-vega.
»Zadnja leta so naše vo-de vse bolj onesnažene in Sava pri tem ni izjema. To, da je sedaj tako lepe zelene barve je posledica remonta tovarne celuloze v Goriča-nah, ki pa bo kaj kmalu zo-pet začela s proizvodnjo in onesnaževanjem reke,« prične razpredati ribiški pogovor tovariš Zupan.
Ravno pri onesnaženosti voda se začno in končajo vsi njihovi pogovori in na občnih zborih se že vrsto let ponavlja isto vprašanje: »So ribe iz Save še užitne?«
To vprašanje je na mestu, saj je institut Rudjer Bo-škovič ugotovil, da vsebu-jejo vse savske ribe toliko težkih kovin, da je njihovo uživanje zdravju škodljivo. Ker pa je vedno bolje slišati več mnenj, so slovenski ri-biči zaprosili za analize in-stitut Jožef Štefan. Nalovili so ribe in na inštitutu so se lotili dela. Ugotovili so, da je v mesu rib manj kovin, kot to dovoljujejo predpisi. Arzena je celo 70-krat manj, kadmija 25-krat. Ži-vega srebra pa 5 do 10-krat manj. Seveda pa so v mesu rib še druge kovine. Isto-časno pa so analize poka-zale. da je izjemno velika koncentracija          zdravju
škodljivih snovi - kovin v ribjem drobovju. Skratka, savske ribe so še užitne. le drobovje moramo zavreči, ugotavljajo strokovnjaki...
Žal so ribiči in vsi »borci« za čisto okolje dokaj ne-močni, kadar hočejo radi-
kalno spremenili odnos in-dustrije do voda. Kaže. da je za marsikatero tovarno ceneje, če plača škodo ribi-čem, kot pa da bi poskrbela za učinkovite čistilne na-prave.
Na srečo do pomora rib zaradi odplak na območju RD Sava-Slraža še ni priš-
Kako predaednlk rlblške družlne Roman Zupan peče poatrv:
Postrv težko okoli 30 dag očistimo, ker ima pu-sto meso damo vanjo ko-šček slanine, česen, pe-teršilj, čebulo in sčepec soli, nakar/o z zobotrebci »zapnemo«. Pečemo jo na ne prevročem žaru, ko pa se kožica popeče jo premaknemo nad bolj vroče mesto. Tako se riba peče okoli deset minut. Če bi jo dali takoj na naj-bolj vroče mesto, se bi zunaj osmodila. v sredini pa bi bila surova. In še to: oglje mdra bit/ »belo« -pepelnato, če želimo da se bo riba spekla tako, kot je treba.
lo. Več škode povzroča ni-hanje nivoja vode med dr-stitvijo, ko ikre ostanejo na suhem. Krivec: elektrarna Medvode! In ker je reka re-gulirana je tudi vse manj mrtvih rokavov in primer-nih drstišč za naravno raz-množevanje ribjega za-roda. Vzdrževanje ribjega sta-
leža pa je tudi ena izmed poglavitmh nalog ribiške druiine. Uetno člani ulove šest do devet ton rlb, ki jih morajo nadomestiti z mla-dicami. Za letos imajo pla-niranih 700.000 dinarjev za nakup mladic, ki pa so iz lela v leto dražje. Tako sta-ne »kralj« naših voda sulec dolg4-6cm.že 15dinarjev, dvajsatcentimetrska postrv pa 50 dinarjev! Lani so v Savo in bajere. ki jih imajo ob svojem ribiškem domu. spustili kar 3000 potočnih postrvi. okoli 4000 šarenk, 2000 lipanov, 1000 sulcev. 3000 krapov itd ...
Takšno načrtno delo se jim obrestuje in v svojih vo-dah lahko ulove zares pe-ster izbor rib, med katenmi so tudi že skoraj trofejni primerki, saj metrski sulec niti ni tako redek. pa krap težak šest kiiogramov ali pa polmetrska podust...
A razen riblčev loviiča pleni|o ludi »krivolovcl«. To so večinoma domačini, ki dobro poinajo okoliike vode. Zadnja leta postaja problem krivolova poseb-no pereč v Tomačevem. Zato rlblčl tesno sodeluje-)o s postajo millce Beži-grad, ki svojo patrole voč-krat pošlje tudl v njihove revirjo. Letos so tako ml-llčniki ulovlll že več krlvo-lovcev, med drugim tudl take, kl so rlbe lovlll kar z veliko mrezo.
Pa so pri lovu imeli malo uspeha, kajti vsaka riba za-hteva posebno vabo. Tako se klena najhitrejeujamena češnjo ali hruško, zadovolji pa se tudi s kurjimi jetrci in črevci, za sulca pa je potre-ben umetni cof, pri krapu pa je največ uspeha baje z dobrimi               koruznimi
žganci.  .
A to so že skrivnosti, ki jih poznajo le ribiči. Da pa postaneš ribič.morašopra-viti seminar in izpit, se včla-niti v društvo in kupiti ribo-lovnico. Za začetek zado-stuje pol starega milijona (toliko stane le vpis. člana-rina, pristopnina). čepaže-liš kaj ujeti, moraš odšteti še najmanj toliko za pribor. Pa dober prijem!
ANOREJ DVORŠAK